GLASILO
KERAMIČNE
INDUSTRIJE
1 I B O J E -CEN E
TUTT
STU: USKA . *	- CA 1
v	LJU I
183

L, 5
:7-r^r
LIBOJSKT KERAMIK
-St. H.
OB DNEVU MRTVIH
Ko na Dan mrtvih pohitimo na grobove, okrašene s cvetjem, v neštetih migljajočih lučkah, so naše misli z njimi, ti so nam bili dragi in so našli svoje zadnje domovanje v hladnem objemu zemlje.
Vsako leto, na isti dan, obiskujemo njihove grobove, ker nismo pozabili na nje, nismo pozabili tistih, ki so darovali svoja življenja za težko priborjeno in nam vsem dragoceno svobodo.
Grobovi borcev in talcev, razkropljeni širom nase domovino in onstran njenih meja, so nam vsem kljub oddaljenosti rav no tako blizu, kot oni, na katere smo položili jesensko cvetje in prižgali svečke, ki' gore v spomin in slavo vsem, ki so združeni v naših srcih.
Grobovi stotisočev, ki so dali življenja zn našo svobodo pa so porok, da znamo in bomo znali ceniti njihove žrtvo in z njihovo krvjo priborjeno svobodo, da ne bomo dovolili, da bi kdorkoli oskrunil njihovih pridobitev, kor le tako se bomo lahko s čistim srcem poklonili njihovemu spominu.
18.. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
Pogosto sc zcsedanjo DS, soj sto v nekaterih mesecih kor po dve, po sc vseeno ne moremo izogniti preobširnemu dnevnemu redu. No 18,zasedanju jo bilo zopet kar 18 važnih vprašanj, o katerih je bilo treba razpravljati in napraviti zaključke,
DS je poslušal poročilo o neuspelem razpisu zr. odkup stanovanjske pravice v še nedograjenem stanovanjskem blokru Zarodi tega neuspeha so bo rok gradnjo tega podaljšal do jeseni prihodnjega loto. Do tega termina je tudi.pod"zjsan rok razpisa, ki im1 še to olajšavo, da nima izklicne cene.
Zelo široka razprava je bila po poročilu o devetmesečni realizaciji proizvodnje s posebnim poudarkom no. zadnjo tri mesece, Nekako sredi polletja smo se oddahnil?., ko je nova^prodorne peč začela obratovati, misleč, do, smo sc izvlekli iz^težav, todo nostopile so nove. Odpad loščila je napravil veliko škodo. Da bi bila težava popolna, nam kupci plačujejo blago z veliko zamudo, kot je primer tudi v drugih podjetjih.
Vso to je privedlo do že itak majhnih obratnih sredstev. Zato je bil sprejet sklop, do se za delno obla zit ev ^ pdmonj banja obratnih sredstev in nerazporejenih sredstev iz lota 196o formira sklad skupne porabe v znesku l,2o6« o37»- din,
Za požarno varnost nismo napravili vsega - kar jo potrebno. Tovarna je stara, neprenovljena in bi bile potrebno^večje denarno vsote za obnovitev električnih instalacij _in še^mnogo-knj. Odobren ja bil samo nakup strojev za krpanje gasilskih cevi.
DS jo sklenil, da ne bo več odobraval nadur za po edine oddelke, kjer so te potrebne ker smatra, da je to kompetenca svetov, SE;
Ker dobivamo glino Govco iz rudnika Laško _pod mnogo bolj ugodnimi pogoji, kot pa smo jo pridobivali šari iz glinokopa G ovca, smo sklenili, da so dela v omenjenem glinokopu začasno ustavijo,
Odkar obstaja DS v našem podjetju še nismo ir-ali primera,da bi moral DS.razpravljati o uvedbi disciplinskega postopim proti svojemu lastnemu članu Na 18,zasedanju pn smo tudi to doživeli, Tov.Ferdo Buč e j je namreč napravil 3 disciplinske prekrške drugega za drugim, tako da smo nor-li o ten razpravljati.
Nadalje smo sklenili, da sc v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov vnesejo spremembe:
-	da se v isobraževaIno-razvojnen centru poveča število delovnih nest "kreator” od enega m dve* Ukine pa se eno delovne mesto inštruktor v vajenskem oddelku.
-	za delavce na priučevanju v vajenskem oddelku se določi mesečni osebni dohodek 9-5oo.- din v bruto znesku za časovne ure, Vso ure pa, ki jih delajo po efektu, pa so nagrajeni kot ure strugarjev - oziroma livarjev.
Osmin tovarišem, ki so delali no uvedbi EE, izdelavi pravilnika o delitvi OD, pravilnika o delitvi dohodka, pravilnika o delu SEE ter pravilnika o nagrajevanju sno dodelili nagrade. v skupni vrednosti 155.ooo,- din v noto znesku.
V EE strugama so se s poostreno zahtevo v kvaliteti in z lastno udeležbo pri investicijski izgradnji zvišali stroški, ki po so v interesu colego podjetja. Zato jo DS sklenil, da sc zviš- znesek na tono krožnikov od 7.555»- din na 9.44o,-din osebnih dohodkov.
Z a restavracijo v Libojah in tovarniški bife sno sklenili,da so nabavi loo kg tehtnica, točilna niza in dokonča naprava
z o centralno ogrevanje..	,	.
Od 1.lo,1961 dalje bo restavracijo poslovala kot samostojna EE s izločcniu obračunom, tovarniški bife po bo posloval kot poslovna enota restavracije.
Glede na nastale s pr e ne rib c v denarne n stanju^ investicijskih sredstev je bil sprejet sklep, da se spraneni program za na-donestitev osnovnih sredstev, in sicer tako, da se montaža rezervnega generatorja letos ne izvede
Za knjigovodstvo in BIG se je odobril" nabava 2 niz, 2 rolo onoric in 4 stolov.
OP,
LOVA ŠOLA V LIBOJAH
Marsikdo, ki ga je pot zadnje čase zanesla proti Libojan, jo presenečen nad hitro gradnjo osnovna šole, predvsem v zadnjem času. Dolgoletne sanje so torej postale resničnost..Ha lepem, sončnem prostoru stoji moderno zgrajena šola.s.treni.svetlini in zračnimi učilnicami. Poleg šole bo pozimi zgrajen štiristo nov a nj s ki učiteljski blok
V soli •ic zraven učilnic v nadstropju še pisarna , oziroma zbornica in garderoba, kjer bodo učenci odlagali obleko m čevlje.
Spodnji prostori so namenjeni mlečni kuhinji, ki bo opremljena z modernimi pripomočki in kjer sc bo pripravljala topla _ malica z- otroke. Poleg kuhinje je jedilnica, do bodo otroci malico lahko použili sede in se pri tcm navajali na lepo obnašanje pri jedi.
Ostaneta, šc dva prostor^ na razpolago. Prvi je kabinet za učila, kjer bodo shranjena učila in slike, v drugem pa bo urejena delavnica za tehnični pouk. V njej bodo učenci s pomočjo strokovnjakov pridobivali osnovne spretnosti in sc uvajali v različna dela, V ten prostoru se bodo sestajali šali isti, strelci in ostali v svojih interesnih krožkih.
Po trenutnih predvidevanjih bo otvoritev šole za 29.hovenbcr-don republike, S tem bi se v latu, ko obhajamo dvajsetletnico vstaje, na najbolj primeren način oddolžili vsem tistim, ki
so podli v boju zn svobodo,
Osnovno šo 1-' _ v Libojah bo prvo šola, ki jo zgrajena v žalski občini v letih po osvoboditvi. Dosedanji prostori ros niso primerni_in nikakor ne odgovarjajo za pouk, posebno v času, ko.gcvorino o šolski reforni. Sredstva v višini 4o,ooo„goo.-,/nilijonov/ je za gradnjo prispeval Občinski ljudski odbor Žalec, za njegovo uvidevnost nu gre prav posebna zahvala.Zunanjo ureditev pa jo že in še bo s prostovoljnih de Ion uredil _gradbeni odbor. Uveden je bil krajevni sanoprispevok, ki pa je pri.na lir torih izzval hudo kri Z: vod-no se in trdno suo prepričani, da bo vse urejeno tudi brez tistih, bolje pa bi bilo, da bi opazke, _ ki so padalo na ne princ mih nestih, ohranili zase Na drugi str n ni cesto so bo v prihodnjem lotu uredilo telovadišče za telovadbo otrok in mladino, kajti tudi
v Libojah lahko začnemo misliti na ustanovitev športnega društva	°
Ker bo dovolj učilnic na razpolago, pouk bo namreč v dveh izmenah, bo v prihodnjem šolskem letu uveden peti razred, S tem se bo občutno znižalo regresiranje mesečnih vozovnic in učencem sc bo prihranila tako naporna vožnja v Žalec,
Povnovih finančnih predpisih mora imeti vsaka sola. prav tako računovodstvo kot druga podjetja in, ker jo bilo mnogo samoupravnih pravic prenesenih na organe šolstva, bo v prihodnje v naši občini le 9 osnovnih šol. Ost--lih 12 osnovnih šol bi postale podružnice in bi bile'priključene tem šolan. Tako bi se libojska šola priključila osnovni šoli Petrovče, ki se bo razvijala v popolno osemletno šolo.
iuii prosvetni delavci bodo v bodeče plačani po prizadevnosti in uspehu, sistematizirala so bedo delovna mosta, z drugo besedo: ugotoviti je treba delovno obveznost,vki pa pri učitelju ni nikdar istovetna z učno obveznostjo. Časi", ko so vsem prosvetnim delavcem morili dohodke iz enega centra, so za nami,
v	bodoče .bo merilo učiteljevo plače znanje učenca, upoštevajoč pogoje, v katerih učitelj dela. S tem bodo odpadle vse
vi	os c d a n j o, po večini neupravičene kritiko na račun učiteljev, posebne oc. uistih, ljudi, ki stvari ne poznajo,
-udi_r.il prosvetni delavci, skupno z vami ustvarjamo boljše pogoje našemu mlademu po korenju in želimo, da bi v tem hitrem empu razvoja o-mirimo, vam ostalo vsaj malo časa za vzgojo vaših otrok.
Pri dopolnilni izobrazbi vas odraslih pa smo vam vedno tri-pravijgni_pomagati in veselilo nas bo, če se bo kdo od delavcev ogla sil v Keramiku morda s kakšnim vprašanjem glede šolstva ali pa dopolnil noj sestavil:.
Tončka Ostruh
OB LETNI KONFERENCI MLADINSKE ORGANIZACIJE V KERAMIČNI INDUSTRIJI
14*oktobra je bilo letno konferenca mladinske organizacije našega podjetja* Na konferenci pa sno na žalost noreli zopet ugotoviti, da tudi letos nismo uspeli vključiti niti polovico nladincev, ki so zaposleni v naši tovarni, v svojo organizacijo.
Tudi v Keraniku sc je žc precej pisale o mladini, vendar še do danes nan ni uspelo, da jo zainterenčirano za mladinsko dolo S'j je bila m sani konferenci zelo slaba udeložba in je komaj dobra polovica včlanjenih nladincev bila navzoča, predvsem, pa so nanj kali mladinci - komunisti. Mislim, da bi s g morali ob takšnem, primeru pa le malo ustaviti in se vprašati, k-j je vzrok temu. Mojc mnenje je, da so zato poklicani tudi preddelavci, oziroma vodje ekonomskih enot in^da bi lahko tudi na sestankih le - teh včasih sprožili vprašanje mladine, in se nekoliko pozanimali za dolo svojih mladincev izven delovnega mesta. Vodji nekega oddelka naj ne bi bilo vseeno, kakšne ljudi ima zaposlene v svojem oddelku, ker mislim, da takšen mlad človek, ki ga nc briga drugo kot, da je oscu ur ra delovnem mestu in se no zmeni za nič drugega, ni in ne nore biti dober delavec, kaj šele tudi dober upravljale c.
Zato naj bi so v bodoče naši preddelavci, kakor tudi drugi organizacijski funkcionarji bolj zanimali za dejavnost mladih ljudi in jih k temu tudi navajali, sc nam nekako približali in has spoznali z Vsemi nalogami in pravicami, ki jih današnja družba nudi mlademu delavcu - upravljalen,
Sama konferenca, mislim, se jo pravilno odvijala, saj je bila, po prebranih poročilih živahna diskusija in so tudi mladinci sami uvideli, da nas predvsem čevelj žuli zato, ker neverno, kje in pn kdaj bi morali zastopati ali braniti kakšno stališče in ne pustiti, da vse propade in se pozabi, morda še tisto, k-r je no tem področju storjenega.
Sicer smo povabili na našo konferenco predstavnike vseh družbeno - političnih organizacij, pa tudi vodilno osebje v naši tovorni, do bi nam lahko prikazali probleme naše tovarne in nas seznanili z njimi ter nam dali navodila, oziroma napotke za bodoče delo, vendar smo na žalost morali tudi tu ugotoviti, da rasen sekretarja ZK in predsednika sindikata niso bili morda iz upravičenih, morda tudi neupravičenih‘razlogov, navzoči ostali tovariši.
Ne moremo trditi, da mladinci ne delamo, saj nas je lepo število vključenih v raznih organizacijah, kot so; SZDL,
D ED ^‘SVOBODA”, planinsko društvo, ljudska tehnika , strelska družina, Fhrtizan, gasilsko društvo itd,, vendar mm to no zadostuje. Friš li smo namreč do spoznanja, da so nekateri mladinci vključeni in da delajo ros že v vseh društenih organizacijah, da pa le -te ne skrbijo dovolj za mlado člane. Večina mladincev v našem podjetju ne ve, kakšno so njihove dolžnosti in pravice. Morali bi ms s vsemi nalogami bolj seznaniti, pa četudi se mladina ne zanima dovolj. Dolžnost
ljudi z-interesir-oo m ten področju, ker ni dovolj, ua opravdno seno delo na dolovnen nestu, kor takrat, nislin, ^ sc svojo nalogo nisno izpolnili in do tako rasno dobri aelave1, marveč, do normo sode lovoti in biti sezna njeni tudi z družbeno - polit ičnini pr ob leni dona in po sv.tu, kor le na tac način bomo/ lahko Vredni elani našega kolektiva, ka.cor tudi današnje družba«
Zato fec naj novi odbor, ros dobro poveže z ostalini organizn-cijani v podjetju in noj ne odneha prej, da bo res do konca izvedel zadano nalogo, iz porbčil~vsno na konferenci lohso razbrali naloge nladine v naši družbi m pa spoznali delo, ki ga je opravila naša organizacija, Vendar 30 bilo v ec pomanjkljiv osti in zato se v bodoče naj Ig - te odpravijo, v kolikor bo to v noči mladinske organizacije , pa tudi ostale naj pri ten pomagajo. V naši tovarni je več kot 1/3 vseh zaposlenih mladine in zato' noj bi bila skrb s nas vseh, da se mladini posveča več pozornosti in vzgoje« Ker le vzgojen, izobražen ter izučen rila d človek bo lahko kos vsem nalogam, ki jih današnja družba zahteva. Zato bi sa enkrat poudarila, da nai bi bila to tudi skrb preddelavcev, predvsem pa se vajenskih inštruktorjev, da bi tudi v tuj smeri vzgojili nase mladino. Tako bomo tudi mladinci prišli enkrat do spoznanja, da se mora vsak član kolektiva družbeno uveljavljati, ker le na tak način se ne bo član kolektiva imel samo za c. o la ve a , ampak tudi za upravljalen tistega, kar bo sam m pr o vil -ustvaril.
Z "to bi ob koncu še enkrat poudarila, da naj vse družbene organizacije skrbijo tudi za delo nladine. Družbeni problemi naj bi bili tudi mladinski problemi pri nas, kakor tudi mladinski problemi no smejo biti sodo mladinski, temveč tudi družbeni, ker le mladim ja kader za bodočnost m toga je treba pravilno in dobro vzgojiti, če hočemo,vda bomo imeli pozneje, pa tudi že sedaj, dobro in razumne elane kolektiva za vso kolektivne in družbene probleme.
Kovo izvoljenemu odboru pa želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu in da bi mu nudile družbeno organizacijo voc pomoči, kot so jo to do sedaj.
ER
KAŠI MLADIKI
V 6.številki letošnjega Keramika sc je nekdo dotaknil mladine z naslovom "Mladinci, ali ste res omagali- _ h v. ba članek ni bilo nobenega odziva od mladine, z to nekaj besed o rasi miodini.
Večkrat opazujem nošo mladino, posebno vajence ,vkr.j vsega so zmožni, kakšni talenti so za'petje, glasco, šport, igre in drugo in mi je zelo žal, da se vse to ne uveljavlja, V tovarni j e zaposlenih 176 mladink in mladincev m želim, da ei so njih kulturno dalo v tovarni poznalo,
Igrišče za odbojko so pričeli graditi zg pred dvema letona, pa je ostalo nedokončano, čeprav bi se že m ten igrišču lahko izvedla razna tekmovanja.
Predlagan, naj bi se ustanovil mladinski pevski zbor v tovarni, dobrega pevovodjo iaajo tu in ven, da ne bi odrekel in bi z vesoljen sprejel še en pevski zbor.
Tudi pred nekaj leti sno imeli v tovarni svoj _pevski zbor, katerega je vodil tov. Rotor Jakob, bivši vodja slikamo -sedaj upokojen. Pevske vaje so bile enkrat ali dvakrat tedensko po drugi uri. Ta pevski zbor jo nastopal na raznih prireditvah in proslavah. Nekaj podobnega bi lahko bilo sedaj.
Dne 14.lo,1961 je bil nladinski občni zbor, no katerem sevjo zopet po e ne n letu zbrala naša nladina polnoštevilno. Pričakuj eno, da so bodo naši mladinci v bodoče v tokom številu sestajali pogosteje m svojih sestankih.
RO
HA AVTOCESTI
Dol"; na avtocesti "Bratstva in enotnosti" sc bližajo koncu. Zadnje izmeno mladinskih brigad so trudijo čimprcje^dokončati cestoo V Celjski mladinski brigadi sta tudi dva člana našega kolektiva tovarišica Jelen Štefka in Zupanc Franc, Prejeli smo pisno v katerem tovarišica Štefka opisuje njihovo življenje in delo na avtocesti, v kraju oddaljenem približno loo fca od Skopija.
Polog rednega dela pomagajo mladinci celjsko in čačanske brigado pri snemanju celovečernega filma "Mikajlo i Erekobrojna". Seveda so zaradi tega zelo ponosni, saj film opisuje življenje v mladinski delovni brigadi. Pravijo celo, da je ložje delati na trasi, kot pa snemati. V prostem času lahko obiskujejo razne tečaje, gojijo šport in podobno. Celo pa ples niso pozabili.
V imenu kolektiva sc zahvaljujemo tovarišema za pozdrave in vesti o njihovem delu ter jih pozdravljamo in jim želimo še veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Ure d
19 o
PROIZVODNJA GOSPODINJSKE'KERAMIKE
V prvih osnih nesočih letošnjega lata jo bila proizvodnja gospodinjske keranika nižja, kot v lansken lotu
Pregled realizacije proizvodnje, katerega nan je dostavil Snvet industrije i rudnika nonetala za čas januar - avgust 1961 teže v celi panogi porast proizvodnje za lo%. V posa-neznih grupah je stanje zelo različno, še bolj pa v podgru-pnh ali celo po podjetjih
Oglejmo si nekaj podatkov:
Gos podinj ste ko ranite
Proizvajalec	1	- VIII (v tonah) 196o	1961		Indeks
"Boris Kidrič, Titov V„	1.691	1*642	87
"Jugokerarnika”, Zoprešič	92o	597	65
Keramično industrija,Liboje	1.152	1.121	97
Fabrika porcelana,			
Zaječar	16 0	182	114 _
Skupa j:	4.123	3.542	86
Sanitarna teranika			
"Kcranika", Mladenova c	907	810	89
"^ugokerarnika", Zaprešič	866	1.338	155
"Boris Kidrič", Titov V.		124	...
Slcupa j	1.7 73	2.272	128
Zidne ploščico			
ugoko ranite ", Za prašič	2.662	2.353	88
"Boris Kidrič", Titov V,	2« 139	1.554	—22— .
Skupaj	4. Sol	3.9o7	82
V tovarni porcelana MBoris Kidrič1', Titov Veles^jo dosežena manjša proizvodnja zaradi okvar na prodornih pečeh* Na dveh pečeh se je namreč znižal strop peči,tako da.so ono norali v rekonstruirati, kar je trajalo 3 nesoče, dočin dela druga pec z zmanjšano kapaciteto. Drugi razlog za manjšo proizvodnjo, je v preorientaciji proizvodnje na lažje blago (servisi za belo in črno kavo itd.)
V	"Jugokcromiki” Zaprošič -je prnvtako prišlo do rnnjse realizacije proizvodnjo, zaradi rekonstrukcijo prodornih peči za žganje gospodinjsko posodo in sanitarne keramike. Vzroki nanjso proizvodnjo v naši tovarni so ne n znani,
V	proizvodnji zidnih ploščic jo iskazam nanjša realizacija, zaradi sprononjenih nornativov v toži posamezne ploščico.
F,T.
POGOJI SE SPREMINJAJO
V	groben bi opisal s pr o no rib o delovnih pogojev in težavo, ki jih inano v oddelku proizvodnje gnote.
Pogoji dela se spreminjajo v ten lotu s precejšnjo hitrostjo, saj j in včasih kar slediti ne moreno,
V	noseen juliju sno dobili in nontira1i^nov vakun gnetilec, ki nan je v začetku delal precejšnjo težavo, tako da sno^v njegovo delo podvomili. S cason pa sc je stvor la popravila in vakun gnetilec zadovoljivo opravlja svoj posel. Se boljše pa bi ta posel opravljal, čo no bi naši sosedje strugarji pospravljali ned odpadke gnote, ki jo še enkrat predelano z vakun gnotilecu, vseh nogočih stvari, od njihovega ponočnega nateriala do odpadkov od hrano, še celo koščice, Ker im gnetilec pred pr hodon v vakun komoro finejšo nrežo kot stari gnetilec, sc pred nrežo napravi iz tega vsemogočega materiala nepropustna stena, S to steno se kapaciteta gnetilca znanjša, zato pa so gn ta prekomerno greje. Ko pa pride m ^prosti zrak, sc hitro osuši, je pretrda. Nekateri mislijo, da j in delavec pri gnctilcu nalašč nagaja, ne zavedajo so pa, da so tega v večji nori sami krivi.
V	pogonu so tudi že dve dvobatni membranski Črpalki, O njunem dolu bi se še bilo prezgodaj pohvaliti, da ne bi-bilo treba hvalo preklicati. Uporno pa., da nan bodo dobro služile, vStar e so bile že več kot dotrajane, tako da nan za njimi ni žal.
Preizkusili sno tudi vibracijska sita, in sicer pri zbiralnem bazenu v proizvodnji gmote in v plavalci gline, kjer sno ga najbolj pogrešali.
Za vso to sno hvaležni tistim, ki so nam omogočili dobavo teh strojev, ki so nan bili nujno potrebni, S starini in brez njih pa bi težko zadovoljili potrebe po gmoti, ki so z dneva v dan večje.
V	9 mesecih sno proizvedli 2,519.270 kg gmote "G” in 375.9oo kg livno gmote.
Materialne stroške pa smo znižali v prvem polh, hju za 685.246;-din, medtem ko jih je glinokop G-ovce prekoračil za 623.871.-din, kar pa seveda gre v našo škodo, ker se je prilepil naši SE, čeprav ne ravno po volji članov EE. Glina iz G ovc pa jo bila letos dražja za cca loo% proti lanski ceni.
precej boleča "točka pri nas so skladišča za surovino, ki nau jih večkrat nasuje jo ' tor m prosto, tako da jih.doz izpira po nili volji dostikrat tudi zarodi nalom mo sti . nakladalcev, kor njihovega dela nihčo no pregloda. Svet EE, nislin, bo zavzel stališče, da so bo tak odnos do surovin komisijsko . ocenjeval in bo seveda treba malomarnost plačati._Uasa EE po ni več pripravljena plačevati kot doslej, Ta navada so ne bo ustalilo.
Pretekle je zg tudi nekaj časa od tedaj, ko nau je bila obljubljena naprava za polnjenje bobnov, gre po morda po polževi poti, "Upam, da. mi ne bo nihče zanikal a ko ročem * da je sedanji način polnjenja se iz fevdalne dobe , čeprav smo se njenih spon zc davno rešili
AS
V JU GO KEPA MIKI
Že v zgodnjih urah sva s tovarišem IJznahom Uozetom odpotovala v tovarno "Jugofccracika" Zaprešič pri Zagrebu, Približno ob lo uri sv: prispela v samo tovarno ter si po krajšem razgovoru s tovarišon sekretarjem ogledala celo tovarno« Takoj. sem primerjal razne oddelke z našimi ter ugotavljal, da.je ta tovarna glede avtomatizacijo precej pred rami..Zelo zanimiv, je oddelek, kjer izdelujejo ploščice, saj jo njihova^zmogljivost v 8 urah do 8.000 ploščic, V strugami so^ nanese cm sami avtomati, ne totorih je produktivnost mnogo večja, kot na.naših vretenih. Lepo urejena loščil-nica, številne peči in kvaliteta izdelkov ne je prav presenečala.
Po ogledu tovarne sva se z Uzmahom ločilo ter odšla vsak na svoje področje dela. Tovoriš, ki se je zanimal predvsem za žganje pri prodornih pečeh tor organizacijo v ten oddelku, je svoj č^s posvetil tenu.:
Moje področje dola pa je bilo delo v modularni. V.taj tovarni imajo sicer dve uodclarni: modo la mo, kjer izdelujejo gospodinjsko in hotelsko posodo, ter mode lamo sanitarne keramike. Svoj čas sem prebil predvsem v mode lami gospodinjske in^ho-teIške posode, in sicer sen so zanimal za naslednja vprašanja s
1.	Organizacija in tehnološki proces v.nodelarni
2.	Tehnološki predpisi'za izdelavo^navčovih modelov
3.	Kvaliteta mavca in priprava onvčeve kašo
4.	Opis izdelave matičnih in razmnoževalnih modelov
5.	Zahteva po točnosti in kontrola modelov
6.	Oddaja in prevzem modelov
7.	Priprava loščilnih sredstev
8.	Kriterij za izločanje kalupov iz uporabe
9.	Delovni nalogi in administracijo oddelka
lo.	Način nagrajevanja
Čo bi hotel po teh točkah podrobneje opisovati njihov oddelek ter go primerjati z našim, bi gotovo potreboval precej prostora, Hotel bi samo v kratkem predelati te točke ter ugotoviti pozitivne prime ra t
Tehnološki proces ter organizacija dela ju popoln ona vzkla-jeno z našin. Izdelava navčovih kalupov je po količini znatno manjša, kor jo tudi izraz finejših in točnejših node lov. Mavce uporabljajo isti in sicer Dober iz Makedonije* kateri je trenutno najboljši v naši državi, Razmnoževalne in ratiene nodele izdelujejo po isten principu zelo točno, kajti nodeli izdelani površno niso uporabni na avtomatih. Za ločilno sredstvo uporabljajo peno od nila "Jelen” s pomešanim transformatorskim oljen« Če bi hotel primerjati vzdržljivost modelov, bi ugotovil precejšnjo razliko, kajti pri njih jo povprečna vzdržljivost en mesec, mode le izločajo z zelo majhno hrapavostjo, Delovni nalogi in administracij a je nekako usklajena Nagrajevanje po ekonomskih enotah jo v bistvu slično našemu, morda male popolnejše tor ju pri posameznih obračunih znatno več diskusij in debat v posameznih ekonomskih enotah.
Če bi hotel analizirati pridobitve v teh kratkih dneh ter spremembe navajati v našem primeru, bi bili gotovo zelo vidni uspehi. Da pa bi se razno sprememba uvajale, je pa potrebna vsestranska pomoč ter razumevanje vodilnega osebja, predvsem pa somih delavcev na delovnih mestih.
VSE ZA DVIG PROIZVODNJE!
RG
REORGANIZACIJA TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA V ODDELKU LOŠČILU IGA
Moderna industrijska proizvodnja išče vadno novo metodo dela, odnosno razčlenitev posameznih operacij, na manjše samostojno delovne operacije, Z drugimi besedami; deliti delo tako, da bo oseba na enem delovnem mestu opravljala čim nanj različnih gibov, bodisi z rokami ali s hojo.
Sodobna proizvodnja teži za ten, da dela, ki jih je do sedaj opravljal človek, opravljajo avtomati,
Če opazujemo delo, odnosno potek proizvodnje v oddelim loščlinica , vidimo, da bi sc z manjšimi stroški dalo odpraviti večino ročnega transporta. Sedaj se prenašajo krožniki in sklede od skladišč? biskvita pri prodornih pečeh do slikamo, tu se poslikajo in nato nosijo nazaj k pečen, da se že poslikani izdelki vložijo v kniuice. Prnvtnko se opravlja ročni prenos biskvita od poči št.3 do skladišča biskvita9 ročni prenos in odnos samotnih kapic in podobno. S snemanjem so jo ugotovilo, da se pri prelaganju desk 'z izdelki na delovnem mestu in "loščenje" pri vsaki deski izgubi 15 sekund delovnega časa, kar znaša letno na tem delovnem mestu 14 o o delovnih ur. Pravtako se izgubi 15 sekund delovnega časa na delovnem mestu "pol-v njenj o samotnih kapic", Prenos biskvita od peči do skladišča biskvita znese 168o delovnih ur na leto.
Notranji transport je zelo pereč problem v našen podjetju, saj•sc porabi za;
1„ prenos izdelkov na brizganje in na za j ^
2* prenos biskvita od sklad, biskv. na le sc e no g
3.	odnos in donos kapic
4.	prenos biskvita od peči do sklad,bislevita
5.	prelaganje desk z izdelki Skupaj
1, Goo ur 82 o " 4, 8 oo " l,68o	"
l,4oo " To73oo"ur
Z novim organizacijsko-tehnoloskia postopkom ei se transport biskvitnih polizdelkov od prodorne peči st«3 ^9 s-clacisca biskvita vršil'v zabojih in sicer z Dvigus" vozičkom. Na isti način bi sc vršil transport praznih samotnih kapic do do lovne ga mosta polnilke,
Skladišče b iskrit ti krožnikov bi bilo približno tam kot je sedaj« V isti vrsti ob zidu bi bila postavljena dva stružna^ vretena, na katerih bi se opravljalo notranje in zunanje čiščenje krožnikov. Escd vreteni bi bilo potrebno delovno mesto, na katerem bi sc izločala počena roba. Za stružnimi vreteni bi bilo mesto za žigosanje. Ob zidu v višini žigosorke, bi biln postavljena okrogla vrtača miza, ?io kateri bi se brizgali krožni Id., V isti ravni bi stal tudi 4 n, transportni trak, na. katerega bi sc lahko odlagala žigosana, kakor tudi brizgana< roba. S tem bi odpadel prenos izdelkov na brizganje in nazao.
Na drugem kraju transportnega traku bi bila postavljena kad zn loščenje, Loščilka~bi s transportnega traku jemala izdelke, jih loščila ter odlagala na zato pripravljeno okroglo vrtečo mizo. Eri tam bi pridobili 14oo ur, katera sedaj porabijo za prelaganje desk. Na drugem koncu mizo bi bili postavljeni dve mali štirikotni mizi, na katerih bi sc polnile samotne kapice. S tem bi bil trak odnosno ta delovna operacija zaključena.
Na podoben način bi se loščili manjši izdelki, seno .brez _stružnih vreten. Okrogle’ nize, način loščenja in polnjenja, bi so uvedel tudi pri skledah.
Stroški v zvozi z novim organizacij sko-tehnološkim postopkom bi znašali cca;
1.	koapletiranje transportnega traku
2.	izdelava 4 kom vrtečih niz
3.	nabavo "Dvigus" vozička
4.	nabava 2o kom okvirjev (stojni)
5.	instalacija in ostali stroški
Skupaj
250.000,	- din
45.000,	-	"
110.000,	-	”
100.000,	-	”
50.000.	- M
555.000,	- din
Ves transport, ki sedaj zahteva letno cca I0.300 ur, bi so z okvirji ter "dvigus” vozičkom opravil z 3-3oo uroni letno, kar jo za 7.000 delovnih ur manj, kakor sedaj.
Mnenja se-n, da bi se z novim tehnološkim postopkom zmanjšali stroški izdelave ter s tem tudi lastna cena izdelkov.
S. G,
NEKAJ O NAŠIH ABONENT H
Žc nekolikokrat sno pisali v nošen časopicu o ustanovitvi obrata družbene prehrane, V teh člankih je bilo v glavnem zajeto: pričetek gradnje, uspehi dela pri gradnji in končno pričetek poslovanja obrata,
Članek v sedanji številki pa bi v g lavne n na ne ni la našiti red-nitij kakor tudi občosnin abonent on.
Velika žulja članov kolektiva je bila, da bi že končno tudi v našen podjetju nudili delavcem topli obrok. To željo so je uresničila 22,naja.
Pregovor, ki nravi "vsakomur ustreči - ju nenogoče", je že takoj prvi dah stopil v veljavo. Zglin, da ta pregovor pranih slij o vsi "godrnjači", ki nenijo, da jo obrok nalice skronen in predrag. Vsakdo nora vedeti, da plača topli obrok 5o.~ din, da pa za ta denar niti navadne nalica ne dobi, poleg tega pa se še kalorično ne nore prinerjati s toplin obrokon. V za do-ščenje nm je to, do je cca 95% abonentov zelo zadovoljnih s toplin obrokon, kar mn je pokazalo povečano število abonentov v neseču septembru.
Sedaj pa še nekoliko o poslovanju z bloki. Tudi tujmoran one-niti, da nan nekateri povzročajo precejšnje nepriliko,zato želin, da se vsak abonent ravna po navodilu, ki go prejne ob prevzemu bloka, in sicer:
Vsak abonent nora imeti vplačano akontacijo za enomesečni obrok, to je 13oo,~ din. Nadalje nora vsak abonent, ki želi nalico odjaviti, sporočiti to prejšnji dan ali vsaj isti dan_do 7 ure zjutraj. Vse neporabljene bloke nora pri obračunu vrniti, v nasprotnem primeru se neporabljeni bloki ne upoštevajo.
Vsem tistim, ki redno vsak dan sproti plačujejo nalico, predlagan, da naj postanejo naši redni abonenti. S ten bi non omogočili, da dostavimo v podjetje dovolj malic, stražnici_ hitrejšo delitev, ker bi poslovala sono z bloki. Tako ne bi bilo str hu, da bi malic zmanjkalo, kar pa se v_zadnjem času prepogosto dogaja in ostanejo brez malic naši redni abonenti.
Dostikrat slišimo tudi priponke: "Kaj le mislijo, da ne uredijo primernega prostora za delitev malic". Reslje, prostor za delitev malic nam je nujno potreben. 'Ob boljšem finančnem stanju pa bo tudi ta problen rešen, saj je naš edini cilj nuditi delavcu čin boljši in cenejši obrok kakor tudi prostor, kjer se bo ned polurno malico res udobno počutil.
Minka Vodovnik
V ZASLUŽENI POKOJ
D olga so leta službovanja, vendar nine jo .prehitro* M is lin, da je vsakenu težko pri srcu, ko pride tisti čas, da sc poslavlja od svojih sodelavcev, če več lot živi nod njini„
Talko ni jo naša Tončka Hliševa iz slikamo, čeprav z vesoljen stopa v pokoj, s. solznini očni povoda.la to novico,
Protoklo je 3o let, odkar so jo Tončka zaposlila v mšen podjetju, v 16 lotu starosti
T ončka so jo rodila 2„6,1906.le ta,
Lota 1922 jo 'pričela z de Ion in je delala de lota 1933- Stokrat je bila redukcijo in je norela iz tovarne. Lota 1932 sejo zaposlil" ponovno in delala do leta 1941» Nato jo^bila z družino izseljena na Hrvaško, enen lotu se je vrnila iz internacijo, Zaradi najhnih otrok je bila dona do leta 1943. Takrat sc je zopet zaposlila, ^ota 1946 je bila zopet redukcija in vso poročeno zono so norale iz podjetja. Tako jo ostalo brez službo do lota 1951. Takrat je prišla ponovno v 'našo podjetje, kjer jo ostala vse do 1,oktobra 1961 - do upokojitve,
Tončka je bila zaposlena v na sera podjetju 30 let.in.vsi jo poznano kot dobro delavko, V teh letih službovanja je prebredla dosti težav.
V inonu njenih sodelavcev želin Tončki, da bi uživala svoj zasluženi pokoj'še dosti let.
EC
ZAHVALA
Vsen člnno:.: kolektiva, ki so ne ob elenentami nesreči podprli s prostoyoljnin prispevkom, se naj lepše zahvaljujen.
Rudolf J alovnik
VESTI O NAŠIH DELAVCIH
(Poročilo personalnega odseka) ' od 25.9.1961 do 31.10.1961
Sprejeti v delovno raznerje:
1.	Toplak Stefan
2.	Pajnič Albipa
3.	Ašenborgor Štefka
4.	Centrih Martina
5.	Knez Friderik
6.	Š kri in Ldislav Došlak Morija
8.	Mak Franc
9.	Cilenšek Cvetka
10.	Potočnik Gabriel
11.	Halužan Slovito
12.	Ferlič Jožica
13.	Cokan Adolf
14.	Goreor Albin
25.9.1961	
25.9.	n
25.9.	it
25.9.	tt
2. lo.	n
5.1o.	n
2,lo.	n
5.1o.	n
6.10	n
14.10.	ti
2o. lo.	n
25.1o.	n
24, lo.	n
24.lo.	n
Razrešeni delovnega raznorja:
1.	Strnad Mihael
2.	Lukner Mira
3.	Debelak Vinko
4.	Potočnik Martin
5.	Hliš Antonija
6.	Džudarič Stijo
7.	Zapušč k Ivan
8.	Apnar Jože
9.	Mnk Franc lo. Puncer Ivan
22,9.1961
30.9.	"
50.9.
30.9.
30.9.
30.9.
50.9. l.lo. 4.1o
51. lo.
M
11
11
11
11
11
(1
II
vajenec
n
ti
n
SSI-kroator
K~prcnikač pri prod.peci vajenka	, v.
K-prouiknč pri pred.peci
vajenka
K-obrat,električar
delavec v proizVignote vajenka	v,
K-pronikač pri pred.peci BK-na klada le c
PK-pouožni del.na gon. K-strugarka K-strugar K-kljmčavnicar
Hv-sliknrka
K-pronikač pri pred.peci K-kopač v Govcah K-strugar
K-kurjač he no rotor 30 NK-nakladale c
K A Z - A L O
Stran
lv Ob dnevu mrtvih - M, Z,	183
2, 18.zasedanje delavskega svata - OF	184
3V Nove šola v Libojah - Tončka Ostruh	185
4.	Ob letni konferenci nladinske organizacija
v Kc ra nični industriji - Ht	187
5.	Kaši mladini- RO	188
6.	Na avtocesti - Ured*	189
7.	Proizvodnja gospodinjsko lceranike - P.T,	19o
8.	Pogoji se spreminjajo - AŠ	191
9.	V Jug oko ra miki- RG	192
10.	Reorganizacija tehnološkega postopka v
oddelku loščlinica - S,G,	193
11.	Noto j o naših abonentih - Minka Vodovnik	195
12.	V zasluženi pokoj - RO	196
13.	Zahvala - Rudolf delovnik	196
14.	Vesti o naših delavcih	197
Ureja uredniški odbor; Odgovorni urednik Djordje Piano Izdaja Karanična industrija Liboje - Golje _ Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne
vračamo
1 STUCiJSKA | K . "A
J V CLtJI I