List 8.
Gospodarske stvari.
Ogenj v gozdu.
Kakošne puščave je že ogenj v gozdih napravil, je znano. Najbolj so šilovni gozdi ognju izpostavljeni, pa tudi listnati niso varni.
Navadno se ognji v gozdih aprila meseca do septembra prikazujejo, ker v tem času je listje, mah in iglje najbolj suho. Skušnje vendar kažejo, da so že v suhih zimah ognji strašne škode naredili.
Če se hoče ogenj od gozdov, kolikor mogoče, od-stranovati, moramo vse, kar pripomore k njegovemu nastanku, odpraviti, in če vkljub temu nastane, se najboljših sredstev za odvrnitev poslužiti.
Ognji navadno nastanejo: 1) po neprevidnosti; 2) iz hudobije; 3) iz samopridnosti; 4) po naključbi.
Po neprevidnosti nastanejo ognji:
1.  Po drvarjih, pastirjih in drugih ljudeh, ki imajo v gozdu opraviti. Napravijo si pogostoma ogenj, da si kuhajo, se grejejo, ali za kratek čas, pa ne skrbijo za to, da ne bi ogenj prišel v dotiko s suhimi vejami, mahom ali drugimi rečmi, ki se rade vnamejo, ali da bi ga pri odhodu pogasili.   *
Majhen veter je potem zadosten, da ogenj razpiše in gozde požge. Vsakega, ki preblizo kakega drevesa, goščave ali na mestu, kjer je dosti reči, ki se rade vnamejo, če naredi velik ogenj brez potrebe, pa ga pri odhodu ne pogasi, naj bi toraj ostro kaznovali, in kuriti naj se dovoli samo v mokrem vremenu, drugikrat naj bi bilo vsem ljudem prepovedano.
2.   Po pepel ar jih. V nekterih krajih delajo pepel v gozdih in neverjetno neprevidno z ognjem ravnajo, da morajo ognji nastati. Taki ljudje se morajo nadzorovati in gozdar jim mora take kraje odkazati, kjer se žganje lesa brez nevarnosti vrši. V suhih letih in v viharjih se mora žganje prepovedati.
3.   Po oglarjih. Ce ne pazijo na kotle, da počijo, ali vozniki, ki oglje iz gozda vozijo in jim ni mar, ali so ogli živi ali ne. Večkrat se je primerilo, da so peljali živo oglje, ga stresli na tla, in tako so nastali gozdni požari. — Zato naj se v magazinih tisto oglje, ki bo drugi dan naloženo, ponoči pregleda in vsaka iskra zaduši; vozniki morajo pa pri vozu posodo imeti, da ogenj, če se med potoma oživi, lahko pogasi.
4.   Z bakljami. V nekterih krajih se poslužujejo lovci, ribči, oglarji in popotniki lesenih bakelj, da morejo ponoči naprej. Nastali so s tem že večkrat hudi ognji. Baklje naj se prepovejo, in laterne, ktere so že tako v nekterih krajih v navadi, naj se vpeljejo.
5.   Po t abak ar j i h.   Zgube prižgano gobo, ktera
pade med suho listje in pri suhem vremenu se naredi ogenj. Da bi se to ne godilo, moralo bi se prepovedati tabak v gozdu piti; ker pa vemo, da bi se to ne spol-novalo, zato naj se vsaj oni, kteri nimajo pokrova na pipi in v gozdu kad6, kaznujejo.
6.   Po lovcih. Streljajo s papirnatimi, lanenimi zamaški, kteri se pri suhem vremenu radi vnamejo in če v listje, suho smrečje ali drugo suho šaro padejo, prične to goreti. Ravno tako se lahko platno vname in perje prime. V suhih časih naj se lovcem s papirnatimi ali lanenimi zamaški streljati prepove in vsaki naj z usnatimi ali s telečje dlake zamaški strelja, če ima pa prve, naj vsaj ugasne, če vidi, da tli.
7.   Po požiganji šare na polji, ki je blizo gozda, ali še cel6 v gozdu, dalje s požiganjem vresja na mejnih pustinah, se pogostoma ogenj zatrosi.
Enaka dela naj se v viharnih časih prepovejo in samo s tem pristavkom dovolijo, da je več ljudi zraven in da se okoli pogorišča 6 čevljev na široko zemlja od trave in druge šare očisti, da se ogenj ne more v bližnji gozd (oddelek) zavleči.
Iz hudobije tudi nastanejo ognji, če se nektere osebe hočejo nad gozdnim lastnikom maščevati, za take nimamo nobenega sredstva.
Iz samopridnosti nastanejo ognji, če pastirji, da si pašne oddelke povekšajo, zažgejo. Temu se zo-perstavimo, če take kraje v varstvo vzamemo in jih nasadimo in še le potem pustimo pasti, ko je drevje živinskemu gobcu odrastlo.
Po naključbi nastanejo ognji, če strela v nje vdarja,  ali  če  se od bližnjih hiš ogenj v gozd zanese.
List 9.
Ogenj v gozdu.
(Konec)
Sredstva,   kterih je  treba   se  poslužitf,   da  se ognji ne napravijo, in se dalje ne razprostirajo, so: J. Da se po gozdnem vodstvu naredbe vpeljajo;
2.  da se gozdi  s presekami v manje oddelke razdeli;
3.  da se tisti, ki požigalca dobi, dobro plača;
4.  da  gozdni  čuvaji  pri  suhem  vremenu   marljivo gozde obiskujejo in ljudi svare\
Ce  vendar ogenj nastane,  poslužimo se teh pripomočkov za odvrnitev:
, 1. Ogenj v posameznih votlih drevesih ustaviti, je že dosti, luknjo, kjer je ogenj v drevo prišel, s šaro zamašiti. Ogenj koj vgasne, in drevo je še dolgo dobro. Ce ima drevo od zgorej luknje, se ne pogasi, če spodnjo luknjo zamašimo. V tem primerljeji moramo tako drevo posekati, luknje potem zamašiti ali pa z vodo politi, da se ogenj zaduši.
2. Ce nastane ogenj v Ustji, mahu ali vresji, moramo ga z zelenimi vejami otepati, da ga pogasimo. Populimo 2—3 korake široko ves mah, odstranimo listje blizo ognja in ne bode se mogel dalje razprostirati. PokliČimo sosedne vasi, drvarje, oglarje in vse druge ljudi, ki jih moramo v naglem sklicati s plat zvona ali s hitrimi ljudmi, da pridejo na pomoč s sekirami, lopatami in grabljami. Do tega pa ogenj otepajmo, listje in mah odpravljajmo, da se ne bode razširjal. Ko pridejo ljudje, postavimo jih v vrsto; eni naj otepljejo, drugi plaze delajo. Ko je plaz korak širok, se že ogenj ne razprostira, more se pa še širokeji narediti. Ne delajmo pa, kar eni svetujejo rova okoli pogorišča. Delo trpi predolgo in naglo narejeni plazi so ravno tako zdatni. Samo tistikrat se mora rov narediti, če zemlja gori, kar se v krajih, kjer je zemlja šotna, more zgoditi.    Tak ogenj se pa tudi ne razširja naglo,  zato se
lahko rovi naredi, če smo poprej s plazi ogenj ustavljali, da ne more naglo prestopiti krajev, kjer ima rov biti. ^
3. Ce se je ogenj jel drevesnih vrhov prijemati in tudi ondi dalje razširjati, mora se razun popred naštetega tudi gledati, da se zgoraj ustavi. Naredimo preseko in sicer toliko od ognja, da moramo do tistega časa, predno ogenj do nas pride, končati. Vsa drevesa pa, ki jih posekamo, morajo v ogenj pasti. Gozdar pri taki nesreči ne sme sam gasiti, ampak skrbeti za to, da se' potrebne pomoči dobe in narede, da ogenj pogase.
Pri ognji je taka vročina in se tako kadi, da ljudem ni mogoče na 100 korakov se ognju približati. Da se takim ognjem težko zapreka naredi, je res, vendar imajo te pripomočke:
Več sto, v hudi sili tisoč korakov od ognja, postavimo na strani, kamor se ogenj razširja, vrsto ljudi, in ti naj požigajo mah, travo itd., da veliki ogenj, ki do teh krajev pride, dalje ne more, to imenujemo „mali ogenj".
Mali ogenj, če ga dosti ljudi opravlja, je tako koristen, da se ondi vselej veliki ogenj ustavi, če je le za palico na široko požgano bilo, predno je veliki ogenj do tje prišel. To delo imenujemo „nasprotni ogenj" delati, ki je sam v stanu, veliki požar ustaviti.
Znano je pa, da se ves les spridi, ki ima kožo osmojeno, zato moramo take oddelke, ki so bile iz mlade Šilovine, tikoma zemlje posekati, da potem iz korenin in robov poženejo. Kjer se pa to ne more zgoditi, moramo po umetni setvi ali sadbi gozd zarediti.
Ne bodimo pa prenagli pri boru in hrastu ali drugem starejem drevji. Takim osmojenje, če se je ogenj naglo razširjal, ne škoduje in pogostoma tako drevje k natornemu pomlajenju pomaga. Ce je koža od spodaj gori do biline sežgana, tudi stareje drevje drugo leto odmrje; potem pa druzega ne kaže, kakor sežgani les, posebno, če je šilo vina posekati, hitro iz gozda odpraviti, da se lubadni kukec ne pomnoži. Poiščimo pa se vendar, če je sočna koža zbog ognja rumena postala. Ce je to, vsa drevesa gotovo poginejo. Ce je pa sočna koža še bela, tedaj se ne prenaglimo, ker smemo upati, da drevje ne bode poginilo.
68