gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Predsednik vlade Silvio Berlusconi, kljub gospodarski in družbeni krizi ostaja optimist tudi za leto 2009 /27 V Gorici v gosteh ljubljanski šolarji Predsednik SKGZ Rudi Pavšič o kočljivem trenutku, ki ga preživljamo Slovenci v Italiji /3 Primorski NEDELJA, 21. DECEMBRA 2008 Št. 303 (19.393) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 meje do meje Martin Brecelj Ko se je leta 1989 zrušil Berlinski zid, je ameriški mislec japonskega rodu Francis Fukuya-ma naznanil, da je zgodovine konec. Podobne misli so obhajale marsikoga v naših krajih, ko je pred letom padla schengenska meja med Italijo in Slovenijo, češ da se je bomo dokončno rešili. A kakor se zgodovina po letu 1989 nadaljuje, tako tudi slovensko-italijanska meja še vedno živi, čeprav v drugačnih oblikah. Seveda je res, da ni več tiste meje, ki so jo poosebljali grani-čarji, obmejni policaji in cariniki. To ni majhna stvar, če pomislimo, kako zelo so nam te figure od Trbiža do Milj omejevale temeljne svoboščine, kot so pravica do premikanja, pravica do druženja in pravica do dela. Toda ozemeljska razmejitev med Italijo in Slovenijo še vedno velja, le da je izgubila nekatere atribute, ki so jih med tem pridobile zunanje meje Evropske unije. Priča pa smo tudi nekemu drugemu pojavu: italijansko-slo-venska meja se je začela neslišno seliti (v nekem smislu pravzaprav vračati) z zgolj ozemeljske na medčloveško oziroma osebnostno raven. Najbrž ni naključje, da smo Slovenci v Italiji ob nedavni aferi okrog barkovljanske osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja doživeli solidarnost iz osrednje Slovenije, kakršne že dolgo ne pomnimo, pa tudi, da so se nekateri izmed nas začeli na novo spraševati, ali so bolj Italijani slovenskega jezika ali pa Slovenci z italijanskim državljanstvom. Ne gre za oživljanje stare zamisli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Danes Italija podeljuje svoje državljanstvo Italijanom po svetu in jim priznava pravico do zastopanosti v rimskem parlamentu. Tudi na Slovenskem je mogoče zaslediti nekatere premike v tem smislu. V tem sklopu bi dalje lahko pomislili, kako povezati manjšinsko šolstvo s šolskim omrežjem v matičnem prostoru itd., kar vse presega zgolj kulturno raven. Gre v resnici za nadgradnjo klasičnega modela nacionalne države iz zgolj teritorialne v delno tudi personalno politično tvorbo. To je prav tako v skladu s procesom globalizacije, kot je preseganje nacionalnih držav v smeri nadnacionalnih oziroma trans-nacionalnih političnih tvorb, kakršna je Evropska unija. Če je ena meja padla, se torej druge dvigajo. Nobene meje ne smemo absolutizirati, a živeti absolutno brez meja le ni mogoče. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € PRORAČUN 2009 - Sklep deželnega sveta Dežela za sedaj ne bo krčila prispevkov manjšini Slovensko zunanje ministrstvo o sklepu rimskega parlamenta TRST-GORICA-NOVA GORICA - Obletnica schengenske širitve Pričakovanja so bila velika, obljube še niso izpolnjene iC^ Množica ljudi, ki je v lanski schengenski noči s predstavniki oblasti prišla odpravljat mejo med Goricama bumbaca TRST-GORICA-NOVA GORICA - Pred enim letom, v schengenski noči med 20. in 21. decembrom, so se dvignile zapornice. Odtlej meja ne predstavlja več ovire. Tudi na Goriškem in Tržaškem je bilo navdušenje na vrhuncu, ljudi, ki so pomagali odpravljati mejo, pa presenetljivo veliko. Na vprašanje, kaj se je po enem letu spremenilo, odgovarja- ta župana Gorice in Nove Gorice. Prvo obletnico so včeraj obeležili s pohodom v dolini Glinščice, danes pa bosta podobna pohoda na Goriškem. Na 6. in 13. strani TRST - Deželna uprava za sedaj ne bo krčila prispevkov slovenski manjšini. Deželni svet je namreč v proračun 2009 vključil državna sredstva, ki jih je manjšina dobivala iz Rima v letu 2007. Uprava predsednika Renza Tonda ni upoštevala poviška iz Prodijevih časov, a tudi ne krčenj prispevkov, za katera se je pred nedavnim odločil italijanski parlament. Slovensko zunanjo ministrstvo je medtem sinoči izrazilo pričakovanje, da bo italijanska vlada, kljub negativnemu stališču parlamenta, v najkrajšem času na primeren način zagotovila manjšini manjkajoča sredstva. Tako kot izhaja iz dogovora premiera Boruta Pahorja s predsednikom italijanske vlade Sil-viom Berlusconijem. Na 2. strani u- - '/mm vošči vsem strankam VESEL v v BOZIC in SREČNO NOVO LETO Dolina, 463 0 3 t st Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljimec - m Trga icL D40.22A092 2 Nedelja, 21. decembra 2008 ALPE-JADRAN / DEŽELNI SVET - Finančni zakon za prihodnje leto Dežela v proračunu ohranila državne prispevke slovenski manjšini iz leta 2007 Tondova vlada ni upoštevala zvišanja iz letošnjega leta, a tudi ne krčenj za leto 2009 TRST - Dežela je v svoj proračun za leto 2009 »vpisala« državne prispevke, ki jih je slovenska manjšina dobila leta 2007. Gre za 4.776.000 evrov, ki jih je manjšina dobila pred poviškom iz leta 2008, za katerega se je na predlog takratnega podtajnika Miloša Budi-na odločila vlada Romana Prodija. Dežela tega poviška ni upoštevala, obenem pa tudi ni upoštevala močnega krčenja prispevkov, za katerega se je za leto 2009 opredelil italijanski parlament. Trenutno ni jasno, če gre za zgolj knjigovodsko ali pa za politično izbiro desnosredinske uprave predsednika Renza Tonda. Navadno je uprava FJK to proračunsko poglavje »zapolnila«, ko je iz Rima dobila točni znesek prispevkov za Slovence. Sedaj pa je ravnala drugače in se že vnaprej opredelila za višino prispevkov iz leta 2007. Točne namere Tondove uprave bodo znane januarja, kot je med maratonsko proračunsko razpravo (končala se je včeraj ob šestih zjutraj) odbornik Roberto Molinaro napovedal slovenskemu deželnemu svetniku Igorju Kocijančiču. Slovenskim kulturnim ustanovam bo Furlanija-Julijska krajina prihodnje leto iz svojih blagajn namenila 400 tisoč evrov. Gre za posebni manjšinski sklad, ki ga je leta 2003 ustanovila tedanja vlada Riccarda Illyja. Ob tem velja podčrtati, da Dežela še ni razdelila manjšini 590 tisoč evrov iz letošnjega proračuna. Razloga za to zamudo naj bi bila v glavnem dva: aprilske deželne volitve, ki so zaustavile razne birokratske postopke, ter zamudno imenovanje deželne posvetovalne komisije za Slovence. Slednja je bila imenovana, ni pa še bila uradno umeščena. Molinaro napoveduje, da bo umestitvena seja komisije enkrat v drugi polovici januarja. Paritetni odbor za slovensko manjšino, ki mu predseduje Bojan Brezigar, bo prihodnje leto za svoje poslovanje imel na voljo 28 tisoč evrov. Dežela bo še naprej, kot doslej, financirala tiskanje učbenikov za slovenske šole, 500.000 evrov pa bo namenila razvoju goratih območij Benečije. Gre za sredstva, ki jih uprava FJK dobiva od države v sklopu zaščitnega zakona za našo manjšino. Deželni svet je v proračun vključil 100.000 evrov za ovrednotenje nadiških in terskih narečij ter rezijanščine. To bo črpal iz sklada deželnega zakona za Slovence iz leta 2007. Hvalevredno, da Dežela ne zamuja s tem financiranjem, medtem kot žal zamuja - kot rečeno -z delitvijo prispevkov manjšini iz svojega finančnega sklada. 1,3 milijona evrov namenja proračun FJK za financiranje izvajanja državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin). To je denar, ki ga deželna uprava dobiva od države. V proračunski razpravi ni bilo govora o deželnem financiranju televizijskega pretvornika nad Čedadom, s po- močjo katerega bi lahko Benečani spremljali slovensko televizijo RAI. Bojimo se, da so ta sredstva (z njimi naj bi upravljala gorska skupnost za Nadiške doline) šla po vodi, saj se o tem projektu ne govori več. Zlasti potem, ko je iz televizijske konvencije med RAI in predsedstvom vlade spet izpadla vi-demska pokrajina. V ozadju je ostala tudi usoda Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, za katerega se je deželna vlada na zahtevo Igorja Gabrovca sicer obvezala, da bo nekaj naredila. Deželni parlament je po razpravi, ki je trajala štiri dni, v glavnem potrdil vse proračunske predloge Tondove uprave. »Zdravstveno« stanje deželnih blagajn ostaja, kljub splošni gospodarski krizi, še kar dobro. Politični odnosi med večino in opozicijo so kolikor toliko normalni, polemični, a ne pretirano napeti. Po tej poti se bo Tondo obdržal na oblasti do leta 2013 in lahko pade le zaradi notranjega razkola v desni sredini. Po odobritvi finančnega zakona je deželni svet s široko večino zavrnil odstop odbornika Molinara z mesta deželnega poslanca. Molinaro je napisal odstopno izjavo, ker njegova stranka UDC ne dopušča dvojnega mandata (odbornika in svetnika), deželni svet pa je bil drugačnega menja. Molinaro bo torej še naprej svetnik in odbornik. S.T. Odbornica za finance Sandra Savino in odbornik za kulturo Roberto Molinaro med maratonsko proračunsko razpravo v deželnem svetu DEŽELA - Proračun 2009 Denar za srenje in jus ter za dvojezičnost Slovenska deželne svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič kroma TRST - »Pomembno je, da je deželni proračun slovenski manjšini v tej fazi ohranil skoraj nespremenjena sredstva. Torej vsaj zaenkrat niso bila upoštevana huda krčenja iz državnega finančnega zakona,« je po sprejetju deželnega proračuna poudaril svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. »Res pa je tudi, da deželni svet ni sprejel povišanja finančnih dotacij za skoraj milijon evro, ki sem jih v obliki amandmajev predlagal kot odgovor na primanjkljaj s strani rimskih blagajn,« je dodal Gabrovec. Deželni odbor jesprejel dve resoluciji, ki jih je Gabrovec predstavil v zvezi s podporo kmetovalcem na tako imenovanih kraških območjih ZPS-SIC, ki so podvržena naravovarstvenim zaščitnim ukrepom. Prav tako je deželni odbor sprejel poziv, naj se resneje loti reševanja vprašanja obnove Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Deželni svet - tako pred- stavnik Slovenske skupnosti v sporočilu za javnost - je priznal tudi izredni finančni prispevek v višini 100.000 evrov Občini Špe-ter v Beneški Sloveniji za stroške, ki so vezani na delovanje dvojezične šole in ureditev telovadnice. Agrarni skupnosti, ki združuje jusarske in srenjske odbore na Tržaškem, je bil priznan izredni prispevek v višini 20.000 evrov. Gabrovec je v glavnem pozitivno ocenil tudi zakonski ukrep, ki bo ponovno uvedel denarni prispevek družinam, ki imajo novorojenega otroka. V ta namen je bilo za leto 2009 predvidenih pet milijonov evrov. Na predlog Igorja Kocijančiča (Mavrična levica) so v proračun 2009 dodali 30.000 evrov v sklad, s katerim Dežela financira razne pobude za spodbujanje sožitja in dvojezičnih oblik izobraževanja. Od prvega januarja bo ta sklad v sklopu odborništva za kulturo znašal skupno 45.000 tisoč evrov. SLOVENCI V ZAMEJSTVU - Stališče ministra Boštjana Žekša v »Ce Italija ne bo uresničevala zavez do manjšine, bo morala računati na stalne pritiske iz Slovenije« MARIBOR - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v pogovoru za sobotno prilogo dnevnika Večer med drugim spregovoril o položaju manjšin v sosednjih državah in izrazil prepričanje, da bo Italija našla primerno rešitev za finančne težave slovenske manjšine v Italiji zaradi napovedanega občutnega krčenja proračunskih sredstev. »Gre za denar, ki ga namenjajo slovenskim organizacijam v Italiji, pritisk pa vršijo tudi na manjšinske medije in na manjšinsko šolstvo. Še posebno v šolstvu so te napovedi hude, saj silijo k večjemu številu otrok v razredih, pri čemer so razredi v slovenskih šolah v Italiji že tako ali tako manjši. Zavedati se moramo, da je to seveda italijanski problem, čeprav govoriva o Slovencih, ki pa so italijanski državljani.« Italijanska država - meni Žekš - je zavezana zanje z lastno zakonodajo in z mednarodnimi sporazumi. O tem ni nobenega dvoma. Če teh zavez ne bo uresničevala, bo morala računati s stalnimi pritiski iz Slovenije. Najbrž bi te stvari morali tudi internacionali-zirati, je še prepričan minister v vladi Boruta Pahorja. Glede notifikacije Avstrijske državne pogodbe (ADP), v kateri so zapisane pravice slovenske manjšine v Avstriji, je Žekš mnenja, da bi Slovenija, kot uradno priznana zaščitnica, v okviru ADP sprožila neke uradne postopke, a ob tem opozarja, da ni popolnoma jasno, ali bi velesile, ki bi o tem odločale, zahteve Slovenije ugodno reševale. » Bi pa kaj takega zelo pokvarilo odnose z Avstrijo, pa čeprav bi bila pravica na naši strani, ker je jasno, da Avstrija te pogodbe ne izvaja v popolnosti in ne izvaja razsodb lastnega ustavnega sodišča,« meni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nasprotuje tudi zamisli, da bi množice slovenskih manjšinskih organizacij ustvarjali le eno organizacijo, si pa želi poenotenja v pogledih teh organizacij na ključna vprašanja razvoja slovenske manjšine. »To se bo moralo zgoditi, vendar s pogovarjanjem, razpravami, nikakor pa ne s pritiski iz Slovenije,« je prepričan Žekš. Napeti meddržavni odnosi med Slovenijo in Hrvaško po njegovem mnenju Slovencem na Hrvaškem ne koristijo, saj ti zaradi njih živijo slabše in zaradi njih tudi upada število Slovencev na Hrvaškem. Žekš je opozoril tudi na slab položaj slovenske manjšine na Madžarskem. »Slovenci na Madžarskem pa so res reveži. Če samo primerjate denar, ki ga Madžarska da za slovensko manjšino, in denar, ki ga Slovenija da za svojo madžarsko manjšino, je to več kot dvajsetkrat več, pa sta manjšini po velikosti približno enaki.« (STA) Minister Boštjan Žekš kroma PRIMER ENGLARO Eluanin oče zahteva molk in spoštovanje VIDEM - Beppino Englaro, oče nesrečne Eluane, ki že skoraj 17 let živi v nepovratni komi, je včeraj znova pozval vse k molku in k spoštovanju bolečine družine. Njegov apel velja predvsem javnim občilom, a tudi politikom, ki se tako ali drugače ukvarjajo s primerom njegove hčerke. Deželna uprava je znova potrdila, da o tem vprašanju ne bo zavzela nobenega stališča in da zadevo prepušča videmski zasebni kliniki, ki je pripravljena sprejeti Eluano. Nekateri to stališče deželne vlade tolmačijo kot pilatovsko mnenje uprave, ki se noče opredeliti, drugi pa menijo, da gre konec koncev za pogumno stališče. Pri tem izpostavljajo dejstvo, da se je predsednik FJK Renzo Tondo hočeš nočeš ogradil od stališč ministra Maurizia Sacconija, ki naprotu-je izvedbi razsodbe kasacijske sodišča. Tondovo stališče je včeraj doživelo tudi podporo deželnih predstavnikov stranke Ljudstva svobode. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. decembra 2008 3 SKGZ - Predsednik Rudi Pavšič o kočljivem položaju, ki ga doživlja naša skupnost SLOVENSKA TV RAI »Da« odprtosti in dialogu 170-letnica Rezijanske »Ne« nacionalistični nestrpnosti M^me Nacionalistična politična kultura pogojuje celotno dogajanje v naši deželeli in usmerja odločitve rimske vlade skupine TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza ostaja v teh nelahkih trenutkih na svojih zgodovinskih izhodiščih: odprta za dialog z italijansko večino, prepričana v boju za pravice Slovencev v Italiji in proti obujanju misli in dejanj, ki vzpodbujajo nacionalistično klimo v Trstu, v videmski pokrajini in v vsej deželi Furlaniji Julijski krajini. Žal je SKGZ v teh tednih in mesecih morala izpostavljati dejstvo, da se tako v deželi FJK kot v samem Rimu obujajo stara nasprotja, grožnje in kontrapozicije. Če se je novo protislovensko gibanje pričelo v Reziji in v Benečiji, dosega svoj višek v Trstu. Posledice niso zanemarljive, saj je tokrat rimska vlada sklenila, da bo udarila manjšino tudi po že itak skromni denarnici in se je odločila za hude reze pri podporah v korist kulturnim, šolskim, medijskim in drugim dejavnostim slovenske manjšine. Da je bila svetovna kriza pretveza, so potrdili dogodki, ki so si sledili v Trstu in deželi. Ni zanemarljivo dejstvo, da se je tržaški občinski odbor odločil, da poimenuje stopnišče po Mariu Granbassiju, to je novinarju, ki je bil načelno predan fašističnemu režimu, ki se je v Španiji boril za Franca in javno izpovedoval svoj antisemitizem. Kot novinar je pel hvalnice režimu. Kljub temu, da so nekateri znani tržaški intelektualci protestirali, občinski odbor vztraja, kar vendarle nekaj pomeni. Zadeva se posredno tiče Slovencev, obenem pa zaobjema celoten Trst. Dogodki govorijo sami od sebe. Odprtje obnovljene menze v slovenski šoli v Barkovljah se je iz priložnostne otvoritve spremenilo v politično afero. Majhen poseg Občine so želeli obeležiti s skromno proslavo. Osebje je zavezalo običajni trak za rezanje, vendar je ta trakec nosil slovenske barve. Odmanjkal je italijanski trak in to brez nekega načrta. Lahko bi zadevo uredili na mestu, pa je tržaška desnica raje napihnila polemiko o Slovencih, češ da so protiitalijani, provokatorji itd. Dogodek je odmeval, kot da bi zaprli pristanišče. Odjeknil je celo v občinski dvorani in desnosredinski politiki so zahtevali ukor za ravnateljico. Zaradi slovenskega traku smo Slovenci padli v medijsko past. In to potem, ko se je komaj polegla polemika o smerokazih na novem odseku avtoceste. Po mučnih pogajanjih je v goščavi smerokazov Občina Trst postavila dve skromni slovenski tabli z imeni slovenskih vasi na italijanski strani. Koper seveda ni mogel ostati samo Capodistria. V nikoli zaceljene rane iz preteklosti je zarezala odločitev Hrvaške, da sprosti nepremičninske kupoprodaje. To je nekaj povsem normalnega za državo, ki želi sprejemati evropske standarde. Dogodek je v Trstu ponovno vzbudil vprašanje ezulov, fojb in sprave. Če je minister Giovanardi predlagal, naj bi Italija gmotno pomagala kupiti beguncem nekdanja posestva v Istri in tam okrepiti ita-lijanstvo, je bil tržaški vladni podtajnik lapidaren v svojih stališčih. Dejal je, da se za ezu-le z moralnega vidika ni spremenilo nič. Slovenija in Hrvaška jim nista vrnili niti opeke. »Italijani smo bili tam večina in sedaj smo le skromna manjšina«. Nesmiselno je, da nekdo kupi hišo, ki so mu jo nasilno vzeli. Morajo mu jo vrniti. Sprava bi bila protizgodo-vinsko dejanje, spremenila bi se v nepotreben »mea culpa«. »Mi smo bili tisti, ki so nas nagnali«. Oprostiti se morata torej Slovenija in Hrvaška. Skratka, vztraja se pri krivicah komunizma in Slovanov, fašizma pa se ne jemlje niti v poštev kot »zgodovinsko dejstvo«. V tem pa je ključ zadeve. Stari prvak nekdanje Liste za Trst Gambassini ni slučajno predlagal odstranitev vseh simbolov v čast NOB. Vprašanje sprave je v nedeljskem uvodniku izpostavil tudi tržaški dnevnik. Dal pa je jasne pogoje: Italija, Slovenija in Hrvaška naj sedejo za skupno omizje in naj se zmenijo za dva cvetova, ki ju bodo nesli na dva, samo dva simbolna kraja: na fojbo pri Bazovici in v Rižarno. Krivda za fojbo pada na jugoslovansko armado in seveda na Slovence. Rižarno so kot uničevalno taborišče usposobili in vodili Nemci. Ponovno ni fašizma. Fašizem je tudi ovira za podelitev častnega občanstva Borisu Pahorju. Župan Dipiazza je novi slovenski konzulki Bojani Cipot javno Rudi Pavšič kroma povedal, da je »težko dati priznanje nekomu, ki pravi, da ga bo sprejel pod določenimi pogoji«. Kakšni pa so Pahojvi pogoji? Dejal je: »Če ne omenijo fašizma, naj si priznanje tudi držijo«. V tem ozračju je postalo vprašljivo tudi spominsko obeležje Primožu Trubarju. Omenjen kulturno-politični humus, ki noče obračuna s fašizmom, je v bistvu razlog, da je v Gorici desnosredinska Romolijeva občinska uprava dejansko prenehala sodelovati z Novo Gorico in da so v videmski pokrajini Slovenci problem, ki ga je treba omejiti. Kako? V deželnem svetu FJK so že izglaso- NABREŽINA - V rezidenčni četrti, v zelenju, ponujamo vrstno hišo na štirih etažah: vhod, dnevna soba, kuhinja,tri spalnice, dve kopalnici, shramba, terase in balkoni, taverna s kaminom, garaža, parkirni prostor in vrt. EURO 380.000,00.- Kod.01 SLIKAJf DEVIN - Na krasni sončni poziciji prodajamo prenovljeno stanovanje,90 m2, vhod, kuhinja, dnevna s klimo, dve spalnici, kopalnica, shramba, velika terasa s pogledom na grad in garažo. EURO 215.000,00.- Kod.33 ŠTANJEL - Zazidljivo zemljišče, 1.100 m2, ravna površina, krasna sončna lega zodprtimpogledom.EURO 60.000,00.-. Kod. 12 KRIŽ - V jedru vasi, ponujamo staro kraško hišo, 100 m2 na dveh etažah, garaža, klet in vrt. Sestava: vhod, kuhinja, dnevna, dve spalnici, dve kopalnici.EURO 210.000,00,- Kod. K DEVIN, SESLJAN - Opremljena in neopremljena stanovanja v najemu, v raznih velikosti po ugodnih cenah! Sesljan 44 - 34011 Devin-Nabrežina (TS) Tel. in Fax 040/2916068 - Mob 346/8321835 - e-mail: oikos.ts@libero.it vali resolucijo, ki v videmski pokrajini nakazuje neko protoslovansko kategorijo, ki govori »po našin« in ni slovenska. Poslanec Saro pa je vložil v tem smislu popravek k zakonu št. 482/1999, ki naj bi dejansko odvzel priznanje, da so v videmski pokrajini Slovenci. Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi opozoriti javnost na nacionalistično politično kulturo, ki ni do konca obračunala s fašizmom in ki pogojuje celotno sedanje politično dogajanje v Furlaniji Julijski krajini in usmerja pomembne odločitve rimske vlade. Obenem pa SKGZ opozaj na nevarnost, da bi vsi postali žrtev zgodovinske ropotarnice, ki še vedno deluje tudi politično. Zato SKGZ naglašuje prijateljstvo in sodelovanje s tistimi Italijani, ki so za to zainteresirani. Organizacija bo okrepila sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in Istri in ne zavrača niti razčiščenja in srečanj s tistimi begunskimi organizacijami, ki so zapustile re-vanšizem in neomajne protislovenske drže. Istočasno SKGZ opozarja Slovenijo, da so v resnici problemi Slovencev v Italiji problemi vsega slovenskega naroda. Bistvo dobrih odnosov sta spoštovanje in zaupanje. Brez teh elementov ne more biti ne iskrenih poslov kot tudi ne poštenih kulturnih izmenjav. Dober partner je lahko le tisti, ki ponudi roko v pozdrav, ne da bi z drugo držal figo v žepu. SKGZ ostaja torej odprta do vseh, z isto odločnostjo pa zavrača misli, ki so hčere novih oblik fašizma. Rudi Pavšič Predsednik SKGZ TRST - Danes zvečer po tv dnevniku bodo Slovenski programi RAI predvajali posnetke s praznovanja ob 170-letnici Rezijanske folklorne skupine, ki se je v dolini pod Kaninom odvijalo zadnji vikend v oktobru. Na osrednjem prireditvenem večeru je s svojim programom nastopila domača folklorna skupina. Uvod v večer je bil nastop furlanske etno skupine Strepitz, ki je rezijanske pesmi podala na zelo originalen način in sicer z igranjem na dude. Dogodek večera pa je bil nastop slovenske skupine Kata-lena, ki je s svojo glasbo in z izrednim vokalom Vesne Zornik očarala tudi same Rezijane. Člani skupine Katalena so svoj zadnji cd Cvik Cvak posvetili Reziji in reinterpretirali nekaj zelo znanih rezijanskih pesmi. Z novimi aranžmaji so se predstavili zahtevni publiki, ki je sicer svoje pesmi lahko poslušala v popolnoma drugačni izvedbi. Nad izvajanjem so bili domačini nadvse navdušeni, kar so dokazali z bučnimi aplavzi vsem glasbenikom. Praznik se je odvijal več dni in ekipa RAI je ob koncertu spremljala tudi vzdušje po lokalnih gostilnah in barih, kjer so na predvečer koncerta igrali ljudski godci na citiro in bunkulo. Posnetek praznovanja bo v ponovitvi na ogled tudi na božični dan, v četrtek, 25. decembra, ob 20.50. Ml tvrnnk. GEOM. FDRAUS GlANCARLO Obrtna cona Dolina 547/1 www.termoideale.it Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, vsem pa voščimo vesele praznike in uspehov polno leto 2009! - Zeli itnlllu-. [800913 420 040 8325073 TEL/FAX info@termoideale.it TERMIČNE in FOTOVOLTAICNE NAPELJAVE - ALTERNATIVNI ENERGETSKI VIRI - SISTEMI ZA ENERGETSKO VARČEVANJE 4 Nedelja, 21. decembra 2008 ALPE-JADRAN AVSTRIJA - Predstavnik štajerskih Slovencev v narodnostnem sosvetu pri zveznem kanclerju Branko Lenart: Štajerski Slovenci smo občutno pridobili na pomenu Povečana organizirana dejavnost - Finančne podpore bi bilo lahko več / Levo Branko Lenart, desno Pavlova hiša v Potrni i. lukan SLOVENIJA Zavod 25. junij kritičen do Ferrero -Waldnerjeve LJUBLJANA - Zavod 25. junij je včeraj kritiziral besede evropske komisarke Benite Fer-rero-Waldner po slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU, ko je Sloveniji zažu-gala, naj ne prenaša svojih problemov v EU. Direktor zavoda Marjan Podobnik ji je odvrnil, "naj ne deli lekcij Sloveniji, ampak naj pomete pred svojim pragom". Izjave evropske komisarke za zunanje odnose in sosedsko politiko, ki prihaja iz Avstrije, so za Zavod 25. junij "netaktne, neprimerne in dvolične". "Ferrero-Waldnerjeva je namreč predstavnica tiste politične opcije v Avstriji, ki v lastni državi blokira izvajanje sklepa ustavnega sodišča o zaščiti slovenske manjšine. Hkrati je prav Avstrija s koalicijo Avstrijske ljudske stranke in Svobodnjakov ter z iz tega izhajajočo nacionalistično politiko pred leti prinesla v EU doslej največji problem," je v izjavi za javnost opozoril Podobnik in spomnil, da je EU proti avstrijski vladi uvedla celo sankcije. (STA) KOROŠKA - Odmevna gesta slovenskega pisatelja na podelitvi deželnih priznanj za kulturo Janko Messner odklonil prevzem nagrade, dokler ne bodo postavljene dvojezične table CELOVEC/GRADEC - Štajerski Slovenci so v zadnjih letih močno pridobili na pomenu, močno okrepila pa se je tudi njihova prisotnost v avstrijski družbi oz. na Štajerskem. Prav tako njihova samozavest. Tudi članstvo v narodnostnem sosvetu za Slovence se je obneslo, čeprav bi bilo lahko več finančne podpore s strani avstrijske države oz. narodnostnega sosveta. To je ob izteku mandata narodnostnega sosveta za Slovence na Koroškem in na Štajerskem poudaril zastopnik štajerskih Slovencev v tem svetovalnem gremiju avstrijske vlade pri uradu zveznega kanclerja, nekdanji predsednik edinega društva štajerskih Slovencev Člen 7 Branko Lenart. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih položaj štajerskih Slovencev občutno izboljšal. K temu da je v veliki meri pripomogla večja dejavnost društva, predvsem Pavlove hiše, kulturnega centra štajerskih Slovencev, ki je pred nedavnem praznoval 20. obletnico svojega delovanja. Eden izmed pobudnikov Pavlove hiše v Potrni je bil prav Branko Lenart. Nadaljnji kazalec za pozitiven razvoj slovenske skupnost na Štajerskem je tudi rezultat popisa prebivalstva iz leta 2001, pri katerem se je število štajerskih Slovencev povečalo kar za 30 odstotkov. Po mnenju nekdanjega predsednika društva Člen 7, kateremu sedaj predseduje Susanne Weitlaner, je vzrok za naraščanje števila štajerskih Slovencev oz. slovensko govorečih na eni strani že omenjena močno povečana dejavnost zastopnikov manjšine, društva Člen 7 in Pavlove hiše, ter na drugi strani boljše družbeno ozračje v deželi ob Muri. V nasprotju s koroškimi Slovenci dvojezični krajevni napisi na Štajerskem niso aktualna tema, je pa manjšini uspelo, da so na avtocesti celo postavili dvojezičen kažipot za Pavlovo hišo, je pristavil Lenart. Po zadnji seji narodnostnega sosveta za Slovence v Avstriji pretekli petek v Celovcu je Lenart še poudaril, da se je članstvo štajerskih Slovencev v sosvetu vsekakor obneslo, ni pa skrival, da si štajerski Slovenci želijo več finančne podpore s strani avstrijske države oz. narodnostnega sosveta, ki vladi vsako leto priporoča konkretno razdelitev sredstev. »Ker smo v narodnostnem sosvetu manjšina v manjšini, smo odvisni od dobre volje koroških Slovencev, kadar gre za razdelitev finančnih sredstev, ki jih Republika Avstrija namenja Slovencem v Avstriji - torej Slovencem na Koroškem in na Štajerskem,« je dejal Branko Lenart. Kot je znano, je narodnostni sosvet za Slovence v Avstriji pri uradu zveznega kanclerja pretekli petek zaključil štiriletno mandatno dobo in se bo v novem sestavu spet sestal šele predvidoma februarja 2009. Kot je predsednik sosveta Marjan Sturm namreč sporočil, so »reprezentativne« organizacije slovenske manjšine na Koroškem in na Štajerskem - urad zveznega kanclerja kot takšne šteje NSKS, ZSO, SKS, KKZ, SPZ in Člen 7 - namreč že prejele poziv, naj mu spo- ročijo imena članov, ki naj bi sestavljali novi sosvet. Zgoraj omenjene organizacije so svoje kandidate že posredovale uradu na Dunaju, dokončno pa jih bo kancler Werner Faymann potrdil CELOVEC - Slovenski koroški pisatelj Janko Messner je spet enkrat presenetil javnost in na odmevni prireditvi z odmevno akcijo zahteval uresničevanje pravic slovenske manjšine na Koroškem. Na slovesni podelitvi letošnjih nagrad dežele Koroške za področje kulture v petek zvečer v Vrbi ob Vrbskem jezeru je starosta slovenskih pisateljev na Koroškem demonstrativno odklonil prevzem častne nagrade za literaturo v višini 6000 evrov, »dokler ne bodo postavljene dvojezične table, kot to predvidevajo razsodbe ustavnega sodišča«. Za slučaj, da bi 87-letni pisatelj umrl prej, pa naj dežela Koroška denarno nagrado takoj izplačala in-terkulturnem centru Ljudska hiša v Celovcu, je nedvoumno zahteval Messner. V svojem govoru v nabito polni dvorani Cazinea v Vrbi ob Vrbskem jezeru je Messner posebej ostro kritiziral novega koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, ki je -kot pred njim rajni desničarski populist Jörg Haider - napovedal, da bo preprečil postavitev vsakršne dodatne dvojezične table na Koroškem. Ker Dörfler osebno ni bil navzoč, je nagrajenec svoj protest posredoval deželnemu referentu za kulturo Haral-du Dobernigu iz stranke BZÖ. Ob tem je še zahteval, naj Dörf- najkasneje februarja prihodnje leto. Nato bo sklicana ustanovna seja 16-članskega organa, v katerem imajo na strani narodnostnih organizacij po dva sedeža NSKS in ZSO, po enega Pisatelj Janko Messner (desno) je deželnemu svetniku za kulturo Haraldu Dobernigu (levo) z jasnimi besedami povedal, zakaj odklanja priznanje dežele. V sredi moderator podelitve Martin Weberhofer. i. lukan ler »zaradi neupoštevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe in zasmehovanja avstrijskega ustavnega sodišča« odstopi, ali naj ga iz položaja odpokliče sam avstrijski zvezni predsednik. Messner je temu še pristavil, da bi moralo biti samoumevno, da se deželnega glavarja kaznuje »kot vse KKZ, SPZ in SKS ter Člen 7, na strani strank pa imajo socialdemokrati tri, svobodnjaki dva in ljudska stranka po dva, predstavnik Cerkve pa en sedež. Ivan Lukan druge avstrijske kršitelje zakonov«. Naj navedemo Messnerjevo izjavo dobesedno: »Denarne nagrade bom - kljub denarni stiski in težkemu dihanju - vzel šele, ko bodo postavljene prve dvojezične table, kot to zahteva ustavno sodišče. Če pa bi prišel moj exitus prej kot dvojezične table, je treba vsoto takoj izplačati in-terkulturnemu centru Volkshaus/Ljudska hiša v Celovcu,« je dejal. »Denar konec kocnev ni darilo koroške deželne vlade, temveč gre za denar davkoplačevalcev, torej vseh, tudi s strani davkoplačevalcev iz slovenske manjšine na Koroškem,« je pristavil. Odmevne besede in odločen protest književnika Janka Messnerja, ki je šele pred dvema letoma - prav tako iz protesta proti avstrijski manjšinski politiki - zavrnil tudi Častni znak Republike Avstrije, je navzoča publika nagradila z dolgotrajnim, demonstrativnim aplavzom. Deželnemu kulturnemu referentu »z lepim slovenskim priimkom« (Messner) Ha-raldu Dobernigu pa je sprva zmanjkalo besed. Edino, kar je spravil iz ust, je bilo zagotovilo, da bo denar dal »v varen tresor« ter da spoštuje stališče drugega, kar pa naj bi veljalo tudi obratno. Nato je Messnerja še povabil na kozarček konjaka, kar slednji ni odklonil. V okviru podelitve kar dvanajstih kulturnih priznanj in nagrad dežele Koroške za leto 2008 je Dober-nig slišal še nadaljnjih kritičnih besed na račun neizravnane uradne kulturne politike dežele Koroške, še posebej v času, ko je bil kulturni referent Jörg Haider. Pohvale pa je bila deležna komisija za podeljevanje priznanj in nagrad, ki je tudi letos sledila trendu zadnjih let in za odlikovanje predlagala nekaj »kritičnih duhov« iz vrst kulturnih ustvarjalcev v deželi. Med letošnjimi prejemniki priznanj je bilo tudi Slovensko kulturno društvo Danica iz Šentprimoža v Pudjuni. Prejelo je pospeševalno nagrado (3.600 evrov). Kulturno nagrado dežele Koroške za leto 2008 v višini 14.500 evrov pa je prejel mednarodno priznani skladatelj Dieter Kaufmann. Ivan Lukan SLOVENIJA - Za zasluge Türk zakonca Hribar odlikoval z zlatim redom Ljubljana, 20. decembra (STA) - Predsednik države Danilo Türk je z zlatim redom za zasluge odlikoval akademika Tineta Hribarja in njegovo ženo Spo-menko Hribar. Hribar je odlikovanje prejel za znanstvenoraziskovalno delo na področju filozofije ter prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji slovenske družbe, Hribarjeva pa zgolj za slednje. Ukaz o odlikovanju je bil objavil v petkovem Uradnem listu. Zlati red za zasluge sicer sodi med najvišja odlikovanja Republike Slovenije, podeljuje pa se za izjemne zasluge in dejanja, ki so posebnega pomena za blaginjo Slovenije. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it / TRST Nedelja, 21. decembra 2008 APrimorski ~ dnevnik 5 TRGOVINSKA ZBORNICA - Predstavitev publikacije o nekdanji tržaški umobolnici »Današnja družba si zakriva oči pred trpljenjem in smrtjo« O Basagli in umobolnici sta spregovorila beneški župan Massimo Cacciari in docent Walter Gerbino »Listanje po tej knjigi je kakor poglabljanje v tragično stran naše polpretekle zgodovine z željo, da bi spodbudila svetlo upanje v boljšo prihodnost.« Tako je predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat pozdravila številne, ki so se sinoči udeležili predstavitvenega srečanja publikacije Tržaška umobolnica pri Sv. Ivanu. Zgodovina in spremembe 1908-2008, ki se je rodila na pobudo tržaške pokrajine ravno ob stoletnici svetoivanske psihiatrične bolnišnice in parka ter ob tridesetletnici zakona 180 oz. zakona Basaglia, ki je postopoma odprl vrata psihiatričnih bolnišnic in povsem spremenil odnos do mentalnih bolnikov. Zajetna publikacija, ki je izšla pri založbi Electa, zaobjema arhivske prispevke in številne posege posvečene zgodovinskim dogajanjem, razvoju psihoanalize, arhitekturnim oziroma inženirskim načrtom, skratka elementom, ki so tako ali drugače zaznamovali to pomembno mestno območje. Med avtorji lahko zasledimo tudi ime Vladimira Vremca, ki se je posvetil nekdanjim in bodočim značilnostim parka, začenši z njegovimi nepogrešljivimi vrtnicami. Da publikacija končno zapolnjuje pomanjkljive vrzeli o umobolnici, je bil prepričan moderator srečanja novinar Roberto Morelli, ki si stvar razlaga kot posledico nekakšne odmaknjenosti, včasih celo strahu pred obujanjem dogajanja na tem mestnem koncu. Ravnatelj tržaške Fakultete za psihologijo Walter Gerbino je publikacijo prelistal in se v njej zatopil v lastne spomine na umobolnico ter se hkrati povezal na Freuda, točneje na njegovo razmišljanje o potrebni gradnji na spominu in preteklosti. Kot zadnji se je oglasil še osrednji gost, beneški župan, sicer filozof Massimo Cacciari, ki je Basaglio tudi osebno poznal. Uvodoma se je navezal na Gerbinove besede in dejal, da je bil psihiater Franco Basaglia s svojo ekipo operaterjev predolgo zanemarjen, prav tako so tonile v pozabo vse njegove reformatorske ideje in prizadevanja, da bi norosti le dal besedo. »Danes tvegamo, da bo družba izgubila sočutje do tistih, ki trpijo, in da ne bo več zmožna občutiti ogorčenja pred stisko ali kakršnokoli krivico. Taka družba si raje zakriva oči pred smrtjo in trpljenjem, Basaglia pa je svoj pogled ravno nasprotno usmerjal tja, v srž težav in prepričan sem, da se ni motil,« je zaključil Cacciari. Od leve Walter Gerbino, Roberto Morelli, Maria Teresa Bassa Poropat in Massimo Cacciari kroma ŠKOF RAVIGNANI »Naj bo živo naše upanje v novi svet« Tržaški škof Evgen Ravi-gnani je včeraj v svojem božičnem voščilu mestu pozval občane, naj bo v njih živo upanje v svetlejšo prihodnost in skratka v nov svet. Ravignani je uvodoma privoščil vsem mir, upanje in veselje in se nato vprašal, ali danes še čakajo na odrešeni-ka v obdobju, ko so ljudje polni skrbi. Vedno bolj se namreč širijo negotovost, zaskrbljenost, trpljenje in zbeganost zaradi dogajanja v svetu, tudi med nami, je povedal škof Ravignani, in kaže, da se moč vere šibi. Nepravičnost in korupcija ponižujeta družbo, upadla je tudi vrednost človekovega življenja, ki je na več načinov ponižano. Pa vendar morajo vsi, verni in neverni, upati v boljšo prihodnost in nov svet, ki bo v znamenju pravičnosti, ljubezni in miru. NEKDANJE ŠOLSKO SKRBNIŠTVO - Zanimiva razstava Pincherle, zdravnik in politik Večplastna predstavitev človeka, ki je bil tudi velik prijatelj Slovencev, na ogled do srede februarja Sinočnjega odprtja razstave o Brunu Pincherlu se je udeležila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat kroma V stavbi bivšega šolskega skrbništva v Ul. Santi Mar-tiri 3 je od sinoči na ogled razstava o Brunu Pincherleju, zdravniku, politiku in javnemu delavcu. Pokojni Pincherle, ki je bil tudi tržaški občinski svetnik, je bil velik zagovornik pravic slovenske manjšine in je imel med Slovenci veliko prijateljev. Razstavo z naslovom "Doktor Pincherle: življenje, strasti in civilna angažiranost svobodnega človeka', je pripravila Monica Rebeschini, zelo dobra poznavalka Pincherlejevega življenja in dela. Razstava bo odprta do srede februarja. Urnik: od nedelje do torka med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro, z izjemo ponedeljka, ko je zaprta. Vstop je brezplačen. Razstava je dejansko večplastna predstavitev bogatega in pisanega življenja in dela Bruna Pincherleja (19031968). Bil je zdravnik-pediater, njegovo veliko veselje pa sta bila književnost in politika. Veljal je za enega boljših mednarodnih poznavalcev Stendhala, v mestni skupščini pa je vedno zagovarjal pravice šibkejših in antifašistične vrednote. Glavni pobudnik zanimive razstave je kulturno združenje Cizerouno. OBČINA - Včeraj uradno odprli nov sedež naravoslovnega muzeja, ki pa je v bistvu še prazen Katedrala v puščavi (vsaj zaenkrat) Iz mestnega središča v periferijo - Prostor manjši od tistega na Trgu Hortis - Poziv občinske uprave družbi Trieste Trasporti za okrepitev povezav V periferiji so včeraj uradno odprli nov sedež naravoslovnega muzeja, ki naj bi ga po besedah javnih upraviteljev odprli za javnost pred poletjem. Vanj je treba namreč premestiti vse gradivo, ki je shranjeno v dosedanjem naravoslovnem muzeju na Trgu Hortis, govor pa je o približno milijonu najdb. Kljub temu sta župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik za kulturo Massimo Greco ob udeležbi ravnatelja mestnih muzejev Adriana Dugulina ter ravnatelja znanstvenih muzejev Sergia Dolceja že včeraj slovesno predala namenu nove prostore, ki so resnici na ljubo celo tesnejši od tistih na Trgu Hortis. Uradnega odprtja se je (zahvaljujoč se vnemi uslužbencev muzeja) udeležilo mnogo ljudi, ki so prišli tudi iz Vidma pogledat obnovljeno stavbo v Ul. Cumano in so tako spoznali nov objekt. Novi sedež naravoslovnega muzeja, za katerega je Dežela FJK prispevala skoraj 4,5 milijona evrov, bo v bivših spalnicah vojašnice v Ul. Cumano (vhod v muzej je na vzporedni Ul. Tominz št. 4), medtem ko bo v bližnjem poslopju muzej de Henriquez. Zraven so še tri zgradbe, ki so v koncesiji občinske uprave. Upati je, da bodo vsaj eno namenili naravoslovnemu muzeju, saj zdajšnji prostori niso zadostni. Za točne podatke o številu kvadratnih metrov ni bilo mogoče izvedeti. Ravnatelj in drugi uslužbenci muzejev, kot znano, ne smejo govoriti z novinarji, razen če jim tega izrecno ne do- voli odbornik Greco. Iz drugih zanesljivih virov smo vsekakor izvedeli, da je manj prostora kot v dosedanjem sedežu. Četudi je muzej v štirih nadstropjih, je razstavna površina manjša, zadnje nadstropje pa je namenjeno izključno direkciji in uradom. Slišali smo, da skratka »manjka eno celo nadstropje«. Greco je na ustrezno vprašanje živčno odgovoril, da o kvadratnih metrih noče govoriti, tudi »ker to ni parameter, na podlagi katerega se ocenjuje muzeje«. Kot so povedali na slovesnosti, namerava vsekakor mestna uprava na tistem območju odpreti pravi muzejski pol, ki naj bi zrasel ob splošnem preporodu četrti. Na začetku Ul. Cumano gradijo stanovanja ATER, zanimiva sta tudi državni arhiv in območje sejmišča, je povedal Dipiazza. Upati je, da se bo vizija občinske uprave uresničila, ker je novi naravoslovni muzej zdaj le katedrala v puščavi. Tega se zaveda tudi sam Greco, ki je pozval družbo Trieste Trasporti, naj okrepi povezave. Toda ostane odprto vprašanje, kako bodo turisti (a tudi Tržačani) izvedeli za obstoj muzeja v periferiji in kako bodo lahko do njega prihajali. Za to je potrebno, da mestna uprava gleda dolgoročno, vlaga več truda in denarja v kulturo in izvaja tudi uspešen marketing. O vsem tem pa ni bilo včeraj niti besede. A.G. Odprtja so se udeležili mnogi radovedneži kroma 6 Nedelja, 21. decembra 2008 TRST / GLINŠČICA - Ob 1. obletnici vstopa Slovenije v schengensko območje Pohod Brez meja naj postane tradicionalen Udeležilo se ga je kakih petdeset pohodnikov - Razdelili so jim priložnostno izkaznico Po dolgem deževnem obdobju, se je vreme nekoliko izboljšalo in prispevalo k uspehu pohoda Brez meja iz Boljunca v Botač in Beko, ki sta ga priredila kulturno in športno združenje Poti Krasa (Le vie del Carso) ter Naravni rezervat doline Glinščice. Včeraj smo namreč praznovali 1. obletnico vstopa Slovenije v schen-gensko območje, z dvournim prijetnim pohodom, ki naj bi postal tradicionalen, pa so tako kot lani proslavil ta praznični zgodovinski dogodek. Pred boljunskim sprejemnim centrom se je dopoldne zbrala skupina kakih petdesetih pohodnikov, ki jo je po pozdravu občinske odbornice za okolje Laure Stravisi, mahnila najprej proti nekdanjemu mejnemu prehodu na Botaču. Tu jih je pričakalo presenečenje: tako kot lani so se srečali s Paolom Rumizem, ki je včeraj praznoval rojstni dan in se vselej z veseljem udeležuje tovrstnih pobud. Nadaljevali so proti Beki, kjer so si okrepčali na kmetiji »pr' Sužnji«; tu so udeležencem izročili tudi dvojezično izkaznico »brez meja«, na kateri bodo lahko zbirali žige s prihodnjih pohodov. Pohodniki so iz Boljunca krenili najprej proti Botaču, nato pa nadaljevali proti Beki kroma PRAZNIKI - S predsednico Marto Fabris o današnji pobudi Božič... Skupaj na Opčinah Na Opčinah bodo obletnico padca meje in bližnje praznike pozdravili tudi z lipicanci V sijaju božičnih okrasov in izložbenih oken odprtih trgovin bodo danes po openskih ulicah kraljevali božiček in lipicanci. O tem, kar so si zamislili pri združenju Skupaj na Opčinah s pomočjo tržaškega občinskega odborništva za trgovino, vzhodnokraškega rajonskega sveta in Zadružne kraške banke, smo poročali že ob predstavitvi, včeraj pa smo se o današnjem dogajanju podrobneje pogovorili z novo predsednico združenja Marto Fabris. »Glede na uspeh julijskega Openskega poletnega večera, v katerega se je vključilo več kot 60 trgovcev, smo se v novem odboru, ki je začel delovati v začetku novembra, odločili, da nekaj podobnega organiziramo tudi pred božičnimi prazniki in ob obletnici padca schengenske meje. Sklenili smo torej, da bomo nadaljevali po tej poti, ki je naletela na velik odziv pri naših odjemalcih,« nam je povedala Marta Fabris. Vajeti združenja Skupaj na Opčinah, ki šteje 91 članov, je prevzela ob prenovi 9-članskega odbora, v katerem je podpredsedniško funkcijo prevzel Boris Bogatec. Danes novo vodstvo doživlja nekakšen ognjeni krst, saj je to njihova prva pomembna pobuda. »Srečo imamo, da se ta predbožični čas ujema s prvo obletnico padca meje, kar je za nas na Opčinah še posebno pomembno. To novost namreč doživljamo dan za dnem, a se je kljub temu še nismo docela privadili. Zato smo se odločili, da kot častnega gosta povabimo kobilarno v Lipici, torej gosta iz Slovenije v poklon dobro-sosedskim odnosom,« je nadaljevala Marta Fabris in se nato pomudila pri dogajanju samem. Trgovine in lokali bodo odprti nepretrgano od 10. do 18. ure, ob 11.45 pa bodo obiskovalce na trgu pred cerkvijo pozdravili poskočni zvoki trebenske godbe na pihala Viktor Parma in tako označili začetek praznovanja, ki se bo nekaj po 14. uri nadaljevalo s prihodom božička na kočiji z belimi lipicanci. Božiček se bo iz Lipice pripeljal brez postanka na meji, ki je natančno eno leto, od 21. decembra 2007, ni več. »Zgodovinski dogodek, ki nam je že spremenil in nam bo še spreminjal življenje,« je prepričanana-ša sogovornica. Za obiskovalce naj dodamo, da bo središče Op-čin od 14. do 18. ure zaprto za motorni promet, popoldansko dogajanje pa bo v živo snemal radio Punto Zero. Kot omenjeno, so pobudo združenja Skupaj na Opčinah poleg samih članov s finančno pomočjo omogočili Občina Trst, rajonski svet (ki je tudi konkretno pomagal) in Zadružna kraška banka, ki je prispevala za praznično razsvetljavo. Nobenega dvoma ni, da bo danes na Opčinah zelo živahno, pri združenju Skupaj na Opčinah pa medtem že načrtujejo nove programe. (vb) Kočija z lipicanci lani na Velikem trgu arhiv PRAZNIKI - Pobuda Vivi Muggia V Miljah ob koncu tedna posebno živo V tem času suhih krav, a tudi trenutkov sproščenosti zaradi bližajočih se praznikov, se nam ponujajo svetlikajoči se okrasi in izložbe odprtih trgovin. Tako se je tudi v Miljah več kot 40 trgovcev, gostincev in obrtnikov dogovorilo, da bodo imeli odprte obrate prve tri nedelje v decembru. Torej bo tudi ta vikend mogoče v prodajalnah oblačil in obutve, daril, živali, v gostilnah in barih, cvetličarnah, optiki, trafikah in drugih lokalih zgodovinskega jedra istrskega mesteca dobiti blago in storitve po ugodnih cenah. Po zaslugi sodelovanja z občinsko upravo bodo imeli obiskovalci na razpolago tudi brezplačno podzemno parkirišče ob vhodu v mesto (druga etaža). V nedeljo dopoldne bodo ponovili običajni četrtkov sejem okrog avtobusne postaje, ves dan pa bo potekal boljši sejem, tokrat ne le na glavnem trgu, ampak tudi v notranjih uličicah mestnega središča. To je konkretna poteza miljskih trgovcev, ki kljubujejo konkurenci veli- kih prodajnih centrov s pobudo in domiselnostjo. Med temi je tudi mlada Slovenka Martina Colombin, ki v svojem obratu »Ricamificio l'angolo dei sogni« na osrednjem Puccinijevem korzu ponuja bogato izbiro vsega potrebnega za štihanje in personalizacijo oblačil. Pred kratkim so se miljski trgovci kar nekajkrat sestali, na pobudo Občine in ob udeležbi stanovskih organizacij (tudi SDGZ), da bi obravnavali pereče probleme in težave. V razpravi niso manjkale kritične pripombe na račun države in tudi domače in drugih lokalnih uprav. A še posebno pri mladih je bilo beležiti tudi propozitivne misli in predloge, kako naprej, zlasti s skupnim nastopom vseh tistih operaterjev, ki si želijo razvoja in ne le pritoževanja. Pobuda Vivi Muggia je nedvomno posrečen korak na tej poti, še toliko bolj, ker preteklo neurje ni prizaneslo niti milj-skim lokalom, ki so imeli precej škode, a so si po vsem sodeč hitro opomogli in se lotili dela. (d.d.) FINANČA STRAŽA V letu 2008 v FJK zaplenili 23 ton cigaret Deželno poveljstvo finančne straže je v letu 2008 zaplenilo 23 ton cigaret, ki jih je organizirani kriminal skušal pritihotapiti v Italijo prek dežele FJK. V tem okviru so finančni stražniki tudi zasegli 18 vozil, ki so jih uporabljali pri nezakoniti dejavnosti, aretirali pa so skupno 31 oseb. Dežela Furlanija-julijska krajina je po oceni poveljstva finančne straže vse bolj v ospredju in se je kriminal vse bolj poslužuje za tihotapljenje cigaret. Pri tem je v prvi vrsti aktiven organizirani kriminal v Apu-liji in v Kampaniji, cigarete pa prihajajo v glavnem iz Poljske, Ukrajine in iz Romunije. Iz teh držav so bili tudi vsi vozniki tovornjakov, ki jih je letos aretirala finančna straža. Iz gospodarskih razlogov je za kriminal najbolj donosna uporaba tovornjakov, dežela FJK pa je po odpravi schengenske meje postala tako rekoč naravno prehodno ozemlje. POLITIKA Leva sredina zagovarja bilanco Pokrajine 2009 Leva sredina, ki vodi Pokrajino, pozitivno ocenjuje proračun te javne uprave za prihodnje leto. Načelnica svetniške skupine Demokratske stranke Maria Monteleone meni, da so proračunski načrti predsednice Marie Terese Basse Poropat in vseh pokrajinskih odbornikov dobri za upravo in obenem tudi za njene prebivalce. Demokratska stranka izpostavlja veliko skrb za nepremičnine, ki so last Pokrajine. Pri tem izrecno omenja investicije za območje nekdanje psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu v Trstu ter projekt, ki je namenjen boju proti nasilju nad ženskami in v družinah. Monteleonova v tiskovnem sporočilu tudi govori o pokrajinskih ukrepih v korist občanov, ki bolehajo za azbestozo. V izjavi nadalje omenja ukrepe za energetsko varčevanje, ki jih bo Pokrajina v letu 2009 poskusno izvajala v nekaterih šolskih poslopjih. Deželna skupščina koordinacije Slovencev DS Koordinacija Slovencev Demokratske stranke vabi na deželno skupščino, ki bo v torek, 23. decembra, ob 18. uri v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. Skupščina bo priložnost za oceno dosedanjega dela ter za razmislek o bodočem delovanju koordinacije. Po končani razpravi bodo nazdravili bližajočemu se letu 2009. Toplo vabljeni! Sedež ARCI za civilno službo zaprt od 24. 12. do 4. januarja Deželni sedež za civilno službo združenja Arci v Ul. Fabio Severo št. 31 (tel./fax 040761683, elektronska pošta trieste@arciserviziocivile.it) bo zaprt od srede, 24. decembra, do nedelje, 4. januarja. Za nujne primere je na voljo telefonska številka 3355279319. Sejem na Trgu sv. Antona odprt do 28. decembra Božični sejem na Trgu sv. Antona, ki bi se moral zaključiti jutri, bo odprt do nedelje, 28. decembra, je včeraj sporočila občinska uprava. Spomnimo naj, da so na sejmu že tradicionalne jaslice z živimi živalmi, kot vselej pa so v ospredju obrt, tipični proizvodi in pridelki ter druge poslastice iz vsega sveta, ki jih razkazujejo in prodajajo pod 25 metrov visoko smreko. Božični sejem je tudi v dobrodelne namene, saj bodo del zaslužka namenili solidarnostnim oz. socialnim projektom. Omejena ponudba zdravstvenih storitev Ponudba zdravstvenih storitev bo v sredo, 24. decembra, in v sredo, 31. decembra, omejena. Okenci v glavni bolnišnici in v bolnišnici na Katina-ri bosta odprti od 6.50 do 12. ure, tudi call center (0406702011) bo deloval le od 8. do 13. ure. Božični sejem v Miljah V okviru božičnih pobud, ki jih prireja občinska uprava, bo danes v Miljah zaradi sejma prepovedano parkirati od 6. do 15. ure na Ul. Tonel-lo, Trgu Curiel, Trgu Foschiatti in Ul. Signolo. Zbiranje podpisov proti poimenovanju stopnišča po Mariu Granbassiju Skupina Občani svobodni in enaki iz Trsta je začela zbirati podpise proti poimenovanju stopnišča pri Trgu Rosmini po Mariu Granbassiju. Demokratični in antifašistični spomin ne more sprejeti odločitve občinskega odbora, piše v tiskovnem sporočilu, ki spominja na rasne zakone, na osnovi katerih ni bilo v javnih prostorih mesta za ljudi, ki niso bili »arij-ci«, pa naj gre tudi za pomembne osebnosti, kot se je to že zgodilo z Giuseppejem Reverom (po komur je danes poimenovano stopnišče) ali Samuelu Romaninu. Podpise zbirajo v baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare št. 7/a), v knjigarni In Der Tat (Ul. Diaz št. 22), v trgovini Bottega del mondo (Ul. Torre-bianca št. 29/b) in v drogeriji La Ra-ganella (Ul. san Sebastiano št. 4). Projekt prefekture za izobraževanje tujcev Na prefekturi bodo jutri ob 17. uri podpisali sporazum med prefekturo, deželnim šolskim uradom in šolama San Giovanni ter Antonio Bergamas. Dogovor je v okviru projekta, katerega namen je zbliževati tujce, ki nameravajo vložiti prošnjo za italijansko državljanstvo, s šolskim svetom. Na tej osnovi bodo na omenjenih šolah prirejali brezplačne tečaje za tujce za spoznavanje italijanščine in italijanske kulture. / TRST Nedelja, 21. decembra 2008 7 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - Bralna urica Kako angelčkom lahko zrastejo peruti Alenka Hrovatin brala pravljico o Marji in moči dobrih del Četrtkova bralna urica v Narodni in študijski knjižnici Trst je minila v prijetnem, živahnem in prazničnem vzdušju, ki je mladim obiskovalcem postreglo z nasveti, kako bi pred Božičem lahko naredili kaj koristnega in dobrega za tiste, ki imajo nekoliko manj sreče kakor mi. Alenka Hrovatin je pred precej številnimi malčki pripovedovala pravljico z naslovom Angelček brez perutničk, pod katero se je sicer podpisala Pirkko Vainio, slikanica pa je v prevodu Jane Osojnik izšla pri založbi Kres. Pravljica nas je popeljala v svet deklice Marje, ki je s svojo širokogrudnost-jo in solidarnostjo prispevala k temu, da lahko mladi bralci spoznajo moč dobrih del. Deklica je namreč pred božičem našla na podstrešju glasbeno skrinjico z angelčkom brez perutničk, babica pa ji je razložila, da jim krila zrastejo, ko naredimo kakšno dobro delo. Tik pred božičem je Marja na ulici, ki so jo razsvetljevale praznične lučke in bogatile izložbe trgovin, ki so se šibile pod težo čudovitih stvari, zagledala bradatega moža v oguljenem plašču, ki je z veliko žalostjo v očeh gledal njemu nedosegljive reči. Kakor v vseh hišah, so tudi pri Marji v teh prazničnih dneh gnetli, mešali in krasili božične piškote in okraševali božično drevo. Babica in Marja sta se odpravili tudi na podstrešje, kjer sta hoteli poiskati še srebrne okraske in druge lepe stvari, ob tem pa sta na dnu velikega kovčka našli glasbeno skrinjico, na vrhu katere je bil angelček brez perutničk. Ker je Marja ponovno srečala bradatega moža, ki je nesebično delil drobtinice ubogim prezeblim ptičkom, se je spomnila, da bi tudi ona lahko naredila dobro delo. Stekla je domov, vzela piškote iz steklenega kozarca in jih odnesla k možu, ki je sedel v parku na kupu papirja. Marja je možu tako hitro izročila piškote, da se ji ta ni mogel niti zahvaliti. Ko je mami nato doma razložila, kaj je storila, jo je ta pohvalila, Božiček pa je Marji pod božičnim drevescem pustil glasbeno skrinjico z angelčkom, ki je imel perutničke. Malčki, ki so z zanimanjem spremljali pravljico, so s tokratno otroško urico spoznali, kako lahko angelčkom zrastejo peruti. Pravljično vsebino so s pri-povedovalko Alenko Hrovatin v nadaljevanju oživeli še z izdelovanjem papirnatih angelčkov, ki bodo v teh dneh imenitno krasili božično drevesce, pod katerim se bo morda znašel tudi kak angelček s perutničkami. A, kakor pravi pravljica, je za to treba narediti kakšno dobro delo... (sč) Mladi obiskovalci so izvedeli, kako pomembno je narediti kaj koristnega in dobrega za tiste, ki imajo manj sreče kroma DOLINA - SKD Valentin Vodnik Izvenšolska dejavnost za otroke z branjem, igrami in še marsičem Društvo Valentin Vodnik se je v začetku nove sezone odločilo ponovno uvesti izvenšolske dejavnosti za otroke. Tako se je z novim šolskim letom redno začela zbirati skupina predšolskih in šolskih otrok. Pod mentorstvom vzgojiteljice Cvetke Kožlin berejo knjige, rišejo, ustvarjajo izdelke in predvsem bogatijo slovenski besedni zaklad. Tema, ki jih vseskozi spremlja, je čarovnija. Vse neznane besedice iz prebranih knjig spravijo v čarobno škatlo, da jih bodo hitreje osvojili in se jih spomnili. Domov odidejo začarani v kakšno žival in jo med tednom skušajo oponašati. Nekdo, ki se je spremenil v zajčka, je ves teden pridno jedel korenček. Po vsaki urici otroci odnesejo domov risbo ali ročno delo, ki so ga v društvu izdelali na temo prebrane zgodbice ali knjige. Dokaz, da so med uricami pridni, delavni in poslušni je tudi dejstvo, da jim je sv. Miklavž pustil v soboto, 6. decembra, v društvu darilca. Vsak je dobil svojo knjigo in še slaščico. Sedaj, ko so že v teku priprave na božič, so si otroci izdelali originalne okraske za na božično drevesce. Vsako soboto ob 10.30 pa vse do 12. ure imajo otroci možnost preko igre in branja izboljšati svoje znanje slovenskega jezika, obenem pa preživeti tudi sobotno jutro v družbi. Vabljeni so zato vsi otroci, ki bi jih take dejavnosti zanimale. Ponovno srečanje bo prvo soboto po božičnih počitnicah. MAČKOLJE - V sredo, 24. decembra, ob 23.15 v župnijski cerkvi Koncert božičnih pesmi MePZ Mačkolje na tradicionalni Božični noči pred polnočnico V teh predprazničnih dneh se kar vrstijo različne pevske in glasbene pobude, božične melodije, ki so se nekoč oglasile komaj na vigilijo, nas spremljajo že ves december, tako da se njihovo osrednje sporočilo o veselju Rojstva izvotli. Za drugačno po-doživljanje božičnih pesmi so se odločili v Mačko-ljah. Tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Mač-kolje in župnijska skupnost prirejata namreč že vrsto let koncert božičnih pesmi pred polnočnico. Pobuda, ki je postala že tradicionalna, nosi letos naslov "Božična noč", odvijala pa se bo v sredo, 24. decembra, ob 23.15, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Koncert bo oblikoval MePZ Mačkolje, glavno vlogo pa bodo imeli solisti, sicer pevke in pevci zbora, gojenci izpopolnjevanja v solopetju, ki se že nekaj let prepleta z delovanjem celotnega sestava. Njihova mentorica in hkrati zborovodkinja Andreja Štucin je za to pevsko pričakovanje božične skrivnosti pripravila izbor starih in novih melodij. Tradicionalni napevi in sodobnejše skladbe bodo predramile tišino noči in povabile poslušalce k trenutku zbranosti, ki se bo nato izpel v radosti polnočnega bogoslužja. Nastopajoče bo na klavirju spremljal Iztok Cergol. Koncert in polnočno sveto mašo bo snemala in neposredno predvajala tudi radijska postaja RAI Radio Trst A. (NT) Mešani pevski zbor Mačkolje Starši OŠ v Barkovljah se zahvaljujejo slovenskim I V« | • • • I • občinskim in rajonskim svetnikom za menzo Združenje staršev osnovne šole v Barkovljah se želi tudi uradno zahvaliti slovenskim občinskim in rajonskim svetnikom, ker so s svojo vztrajnostjo in doslednostjo dosegli pri odborniku za javna dela Ban-delliju, da so bili končno urejeni prostori za jedilnico in za delitev tople hrane na naši šoli. Sedaj lahko naši otroci uživajo svoj opoldanski obrok v prijetno opremljenih prostorih in z normalnim jedilnim priborom namesto pakirane hrane. Še enkrat torej iskrena hvala Igorju Švabu, Štefanu Ukmarju in Iztoku Furlaniču ter Aleksandru Furlanu in Igorju Poljšaku. Danes vodeni obisk razstave na Gradu sv. Justa V muzeju na Gradu sv. Justa bo danes ob 11. uri vodeni obisk razstave Srednji vek v Trstu: institucije, umetnost in družba v 14. stoletju, ki ga bo vodil Giorgio Potocco. Vstopnina bo ob tej priložnosti 3,5 evra. Sicer bo razstava odprta do 25. januarja vsak dan od 9. do 17. ure (zaprto 25. in 26. decembra ter 1. in 6. januarja), vstopnina pa je 5 evrov (po znižani ceni 3,5 evra). Koncert Godbenega društva Nabrežina Godbeno društvo Nabrežina prireja danes tradicionalni koncert ob zaključku leta. Koncert bo ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici, gost večera pa bo ansambel Ano ur'co al'pej dvej. Koncert klasične glasbe v kavarni San Marco V kavarni San Marco bo danes ob 18. uri koncert klasične glasbe skupine Weber String Quartet Trieste, ki bo izvajala Mozartove in Boro-dinove skladbe. Koncert prireja kulturno združenje Alta-marea v okviru prireditve Od besede do pisanja, ki jo financira Dežela Furla-nija-julijska krajina. V stolnici sv. Justa četrti adventni večer V stolnici sv. Justa bo danes ob 18. uri četrti adventni večer. Ob tej priložnosti bosta tenor Raffaele Pre-stinenzi in organist Roberto Brisotto izvajala Haendlove, Buxtehu-dove, Bachove, Bossijeve, Men-delssohnove in Saint-Saensove skladbe. Tradicionalni božični koncert na konservatoriju Tartini V glavni dvorani konservatorija Giuseppe Tartini bo jutri ob 20.30 tradicionalni božični koncert, ki ga bodo kot vselej izvajali mladi gojenci. Na programu so Burgmuller-jeve, Dotzauerjeve, Vivaldijeve, Mozartove, Debussyeve, Marcellove, Bachove in Khachaturianove skladbe. V drugem delu bo nastopil nov zbor konservatorija. Za spored in organizacijo sta poskrbela Walter Lo Nigro in Adriano Martinolli. Božični koncert v Šempolaju V župnijski cerkvi svetega Pelagija v Šempolaju bo v soboto, 27. decembra, ob 20.30 božični koncert, ki ga v sodelovanju s šempolajskim farnim zborom organizira Mešani pevski zbor Gorjansko. Na koncertu se bosta z božičnimi in sakralnimi skladbami predstavila zbor Rilke iz Devina z zborovodki-njo Barbaro Corbatto in MePZ Gorjansko pod vodstvom Gorana Ruzziera, ki se bo na koncertu predstavil tudi kot solist ob klavirski spremljavi Barbare Corbatto. 8 Nedelja, 21. decembra 2008 TRST / BOŽIČNICE - OŠ Gregorič-Stepančič in otroški vrtec Škedenj in Sv. Ana Pozdrav božiču so najmlajši združili z dobrodelnim dejanjem Med božičnico so izročili denar za fundacijo Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin V okviru božičnih praznikov so se učitelji snovne šole Grbec-Stepan-čič in vzgojiteljice otroških vrtcev iz Škednja in od Sv. Ane v sodelovanju s starši spomnili na potrebne otroke. Priredili so namreč dobrodelno na-birko za Fundacijo Luchetta Ota DAn-gelo Hrovatin, ki že deset let pomaga revnim in bolnim otrokom v svetu. Pretekli petek popoldne se je cerkvi sv. Lovrenca v Škednju zbralo lepo število staršev, babic, vaščanov in vseh, ki radi prisluhnejo otroškim besedam in petju. Letošnja božičnica je bila posvečena otrokom, ki živijo v stiski in pomanjkanju. Pod mentorstvom svojih vzgojiteljic in učiteljev so se otroci v decembru vestno pripravljali za nastop. Program, ki so ga oblikovali malčki in osnovnošolci so izpolnile recitacije in petje božičnih pesmi v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Po uvodnem pozdravu so najprej nastopili malčki z recitacijo Otrokom sveta in pesmimi Shalom, Gradim prijateljstvo in božično Tam stoji pa hlevček. Nastop malčkov se je končal s skupnim nastopom z osnovnošolci s pesmima Sveta noč in We wish yuo a Merry Chritstmas. Osnovnošolci so oblikovali svoj nastop s prizorčkama Angelčki in zvezde ter Svetonočna zvezda in z recitacijami in petjem. Na koncu doživetega izvajanja programa je nastopajoče in prisotne pozdravil ravnatelj Marijan Kravos, ki se je spomnil prijatelja iz mladih let Saše Ota. Nato so otroci predstavnici fundacije Milenki Rustja-Ota izročili škatlo z zbranimi prispevki, s katerimi bodo omogočili zdravljenje nekaterih otrok. Božičnice se je udeležil tudi predstavnik rajonskega sveta Petaros, ki je učiteljem, staršem in otrokom čestital za pobudo in vsem prisotnim voščil prijetne božične praznike. Petošolci so kulturni spored sklenili z recitacijo angleške pesmi White Christmas, šolski zborček pa s pesmijo v priredbi F. Gačnika Sveta noč. Nato so se vsi udeleženci zbrali na družabnem srečanju, ki so ga pripravili starši v Ukmarjevem domu. Učenci OŠ Grbec-Stepančič, malčki otroškega vrtca in učiteljstvo se prisrčno zahvaljujejo g. Dušanu Jako-minu za razpoložljivost. Vsem pa voščijo v božičnem času in novem letu obilo veselja, zadovoljstva, zdravja, prijateljstva, veliko ljubezni, lepih trenutkov in prijetnih presenečenj. Utrinek s prisrčnega in dobrodelnega nastopa najmlajših v škedenjski cerkvi sv. Lovrenca ŠKEDENJ Rokohitrc Jani v Domu Jakoba Ukmarja Nedeljsko popoldne 14. decembra je v Domu Jakoba Ukmarja v Škednju popestril nastop čarodeja Janija. V naše kraje se je pripeljal iz Celja in dobro uro zabaval ške-denjske otroke, njihove starše, pa tudi številne druge gledalce, ki jih navdušujejo ča-rovniške spretnosti. Otroci in tudi odrasli so zelo pozorno spremljali dogajanje: čarodej Jani je znal pisane robčke spremeniti v čisto pravo jajce, prazen lonec napolniti s sladkimi bomboni, iz praznega klobuka privleči na dan sicer papirnatega belega zajčka in še marsikaj drugega. Čeprav so se gledalci še kako trudili, da bi ugotovili, kje se skriva čarodejski trik, so bile roke gospoda Janija preveč spretne in triki so ostali skrivnost. Otroci so se še posebno zabavali, saj so mu lahko po vrsti pomagali: držali so mu pripomočke, čarali z njegovimi čarobnimi paličicami in izrekali čarobne besede: »Čira, čara, hokus, pokus.« Popoldan je minil v smehu, zabavi in sproščenosti. V pozdrav je rokohitrc še za vsakega otroka iz pisanih balončkov ustvaril zajčke, psičke, miške, motorna kolesa in ži-rafe. Veselja je bilo res na pretek. (m.o.) DSI - Ob 20.30 Koledniki iz Laškega jutri v gosteh Na svojem zadnjem večeru v tem letu bo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu sprejelo v goste et-nopevsko skupino iz Laškega, ki nastopa pod imenom Veseli upokojenci. To so navdušeni raziskovalci ljudske preteklosti na Štajerskem, ki so si zadali nalogo, da ohranjajo pred dokončnim izginotjem in oživijo ljudske običaje, ki so stari več sto let in so bili še živi sredi prejšnjega stoletja. Na večeru v Peterlinovi dvorani bodo nastopili s programom starih ljudskih napevov in bodo prikazali ljudske običaje kot, na primer, ofiranje, to je godovanje po starem, ko so ljudje praznovali bolj god kot pa rojstni dan. Ključni del programa bo koledo-vanje, tipičen običaj za čas od božiča do sv. Treh kraljev, ki z Veselimi upokojenci postaja spet priljubljen na Štajerskem. Nastopajo tudi na javnih prireditvah, na katerih so že vzbudili veliko zanimanja. Gostovali so v raznih krajih v Sloveniji, pred kratkim so bili na obisku pri rojakih v Sarajevu, nastopili so tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kmalu pa bodo obiskali tudi Slovence na Koroškem. Srečanje s štajerskimi koledniki bo jutri v Peterlinovi dvorani (v Ulici Donizetti 3) ob 20.30. NABREŽINA - V Kavarni Gruden Štefan Turk razstavlja pod naslovom Intimnost nabrežinskih izsekov Vse do 18. marca 2009 bo v prostorih Kavarne Gruden v Na-brežini na ogled samostojna razstava mladega tržaškega umetnika Štefana Turka Intimnost nabrežinskih izsekov, ki jo je SKD Igo Gruden otvorilo v četrtek, 11. decembra. Na otvoritvi nam je umetnik, s katerim se je pogovorila akademska slikarka Ani Tretjak, razložil, da so dela nastala iz projekta, ki si ga je zadal pred nekaj leti in ki namerava obravnavati staro tradicijo kraške arhitekture. »Pravi namen teh motivov je poudariti važnost znanja naših prednikov v njihovem odnosu z okoljem, v katerem so živeli. Prek te interakcije so s spoštovanjem gradili hiše, ki so bile v skladu z okoljem in ki so vsebovale, če lahko tako rečemo, dušo. Ko obiščemo take zgradbe, se v njih počutimo lepo, začutimo toplino in ne zaznamo odcepa z zunanjostjo. Za dela sem nalašč uporabil tuš, saj sem nameraval poudariti intimnost in ujeti dela v neki dimenzijo časa, ki je nekje vmes med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo," je ob tem poudaril Štefan Turk. Obiskovalec si bo tako lahko ogledal slike, ki prikazujejo staro kraško motiviko, skrlate strehe, kamnite stopnice in kamine, ki izhajajo iz Nabrežine, točneje starega dela vasi. Mnogi od teh arhitektonskih značilnosti so z novogradnjo že izginili, ostale pa bodo zamenjala obnovitvena dela. In prav to je bilo tisto, kar je Štefana Turka usmerilo v njihovo slikarsko upodobitev - namreč želja, da bi ti stari umetniški utrinki ostali vsaj na papirju. Četrtkov večer se je končal s prijetnim klepetom, med katerim so imeli obiskovalci priložnost, da pobliže spoznajo ne le Štefanova dela, temveč tudi umetnika samega, njegovo slikarsko pot in ustvarjalno paleto. (Z.P.) PROSEK - Na štefanovo Božični koncert v centru Ervatti V Soščevi hiši na Proseku še odmevajo veseli zvoki mladih gojencev Glasbene šole domačega godbenega društva, ki so v petek razveselili starše in sorodnike s prepričljivim izvajanjem medletne produkcije tako s samostojnim kot s skupinskim nastopom. Člani društva pa z veliko vnemo opremljajo telovadnico Športnega centra Ervatti, kjer bo za krajši čas utihnilo vreščanje telovadnih copat po parketu ter košarkarskih in odbojkarskih žog in prepustilo glavno besedo glasbi za 30. Božični koncert, ki bo, kot je že ustaljena tradicija, na Štefanovo in sicer v petek, 26. decembra, ob 17.00 uri. Tudi letos bo praznični večer potekal pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni kras. Godbeniki se bodo predstavili zvestim poslušalcem z na novo naštudiranim programom, ki so ga pripravili, po poletnem premoru. Koncert bo tudi priložnost za idealno predajo dirigentske paličice med dosedanjo dirigentko prof. Evo Jelenc, s katero je godbeno društvo doseglo izjemne uspehe ter novim dirigentom prof. Ivom Basičem. Kot gost večera bo nastopil Oktet Odmevi, ki bo skupaj z godbo izvedel dve skladbi, ki jih je napisal prof. Tulio Možina za pihalni orkester pa priredil prof. Aleksander Vodopivec. (m.r.) DOMJO - Ena ptička priletela - Večer otroške ustvarjalnosti v priredbi TFS Stu ledi S petjem in plesom ob prijetni glasbeni spremljavi so otroci pričarali praznično vzdušje V sredo, 17. decembra, je bil v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju prijeten večer posvečen otroški ustvarjalnosti z naslovom Ena ptička priletela. Srečanje skupin, ki si prizadevajo za otroško kulturno udejstvovanje na pevskem, glasbenem in plesnem področju, je priredila tržaška folklorna skupina Stu ledi, ob podpori tržaške pokrajine in v sodelovanju s Zvezo slovenskih kulturnih društev. Prijeten večer so oblikovali domači otroški pevski zbor Fran Venturini, otroška folklorna skupina osnovne šole Fran Milčinski s Katinare, harmonikarja Marko Manin in Erik Kofol ter člani otroške folklorne skupine Stu ledi. Uvodoma je predsednik TFS Stu ledi Marijan Spetič pozdravil vse prisotne, nastopajoče in res številno publiko, saj je bila velika dvorana pri Domju skorajda pretesna. Zahvalil se je tržaški pokrajini za dragoceno finančno podporo ter poudaril pomen tovrstnih srečanj med najmlajšimi, ki jih vzgajajo k delu s sovrstniki in k soočanju z drugimi, a vendar podobnimi kulturnimi dejavnostmi. Na oder je prvi stopil domači otroški pevski zbor Fran Venturini, ki je pod taktirko dolgoletne in požrtvovalne zborovodje Suzane Žerjal ter ob klavirski spremljavi Nede Sancin zapel nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja, seveda tudi z božično vsebino. Mlade pevke in pevci so se kot običajno izkazali kot zelo kakovostna enota, ki usklajeno in ubrano izvaja tudi bolj zahtevne pesmi otroškega in mladinskega repertoarja. Sledil je prijeten nastop mlade otroške folklorne skupine osnovne šole Fran Milčinski s Katinare, ki se je številni publiki predstavila s spletom Prvič na morju; mentorica skupine otrok je učiteljica Ljuba Leghissa, ki je sicer v Ljubljani opravila tudi tečaj za vaditelja otroških folklornih skupin, za glasbeno spremljavo pa je s svojo diatonično harmoniko poskrbel mladi in obetavni harmonikar Marko Manin. Člani otroške folklorne skupine Stu ledi so pa predstavili delček oblačilne tradicije naših krajev. Mlade manekenke Lara, Nika in Lorenza so ob priložnostni predstavitvi vaditeljice Monike Sulli, občinstvu postregle s tržaško ljudsko nošo v treh različicah: mandrijersko, brško in belo dekliško. Večer se je zaključil z glasbo, ob zvokih dia-tonične harmonike. Za zaključno poslastico sta poskrbela harmonikarja Marko Manin in Erik Kofol. Predsednik Tržaške folklorne skupine Stu ledi Marijan Spetič je vsem prisotnim voščil, da bi božične praznike lepo preživeli v krogu svojih najdražjih ter, da bi novo leto 2009 bilo za vse polno sreče, veselja, zadovoljstva in zdravja, predvsem pa miru. (M.S.) Na odru so malčki prikazali svoje plesne vrline / TRST Nedelja, 21. decembra 2008 9 ŠEMPOLAJ - Decembrske pobude domačega društva Vigred Igriva božičnica ob okrašeni jelki Danes ob 15. uri pravljica z Alenko Hrovatin in obisk prodajnega sejma Šempolajski trg je v petek zvečer prepojilo praznično vzdušje. Člani domačega društva Vigred so na »placu« postavili tradicionalno veliko božično jelko, na kateri so se na prijetni božičnici prižgale tudi pisane lučke. Božičnica je vedno trenutek, ko se vaščani zberejo in si voščijo pred prazniki; tudi letos je bilo tako in številni so sledili bogatemu programu, ki so ga oblikovali otroci iz vrtca in osnovne šole, plesna skupina Vigred, otroška pevska skupina Vigred, mladinska glasbena skupina Vigred, mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak in ansambel Mladi kraški muzikanti. Posebna gosta večera sta bila Božiček in Dedek Mraz alias Omar Maruccelli in Miloš Lozej, ki sta se pripeljala kar v kočiji. Starejši so se nasmejali ob njunih simpatičnih škečih in se ogreli s čašo toplega čaja ali kuhanega vina, najmlajši pa so se veselili predvsem konjev in kočije, s katerimi so se navdušeno peljali sem ter tja. Še danes (od 10. do 12. in od 15. do 17. ure) pa je v domači Štalci odprt pro-dajno-razstavni božični sejem, kjer je obiskovalcem na voljo veliko knjig in filmov za otroke in odrasle, ročnih del in raz-noraznih predmetov primernih za božična darila ter za ustvarjanje prazničnega vzdušja na vsakem domu, pa tudi božični venčki in ikebane, prekrasne voščilnice (ročno izdelane in pa ponatisi starih razglednic iz začetka prejšnjega stoletja) ali lectarjevi izdelki (Muzej lec-tar iz Radovljice); na razpolago pa je tudi Jadranski koledar in seveda tradicionalni društveni koledar s starimi fotografijami. Na ogled je še razstava panj- S kočijo sta se v Šempolaj pripeljala tudi Božiček in Dedek Mraz skih končnic, ki jih izdelujeta Nadja in Rene Čopi iz Čezsoče. Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. Izkupiček bodo namenili nakupu didaktičnega materiala. Poskrbljeno pa bo tudi za najmlajše, ki jih po včerajšnji pravljici Nekega zimskega dne z Nicole Starc, danes ob 15. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. decembra 2008 TOMAŽ Sonce vzide ob 7.43 zatone ob 16.24 -Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 12.25. Jutri, PONEDELJEK, 22. decembra 2008 MITJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,9 stopinje C, zračni tlak 1025 mb raste, veter 15 km na uro vzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje C. OKLICI: Andrea Lapel in Giulia Pesa-ro, Carmelo Fusaro in Andrea Ivano-vic, Pietro Rubino in Marianna Lo Ia-cono, Ottavio Gallinotti in Monica Za-humenska, Claudio Prezzi in Tiziana Bonivento, Roberto Banci in Gabriela Mateescu, Daniele Bedini in Maria Lujan Ferrari, Ennio Fuoco in Doria-na Cocetti, Massimo Fortuna in Barbara Perini. [13 Lekarne Nedelja, 21. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, U. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). V ponedeljek, 22., v torek, 23., in v soboto, 27. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Četrtek, 25. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Lo-njerska cesta 172, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarna odprte od 16.00 do 19.30 Lonjerska cesta 172. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Petek, 26. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Ul. Giulia 14, Ul. Sv. Justa 1, Korzo Italia 14, Lonjerska cesta 172, Trg Garibaldi 5, Milje Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3. U Kino 30. BOŽIČNI KONCERT ■ "mGodbeno društvo" [nr ose 26.12.2008 ob 17.00 hI Športni center Ervatti pri Briifikih uri čaka Angelček brezperutničk, ki ga bo pričarala Alenka Hrovatin. Zaključni večer šempolajskega Veselega decembra bo v Štalci v torek ob 20.30, ko bodo za praznično vzdušje poskrbeli mladinska glasbena skupina Vi-gred, Trio veseljaki, Mladi kraški muzi-kanti, Martina Feri in Aljoša Saksida, Zoran Lupinc ter Domači veseljaki. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di Piazza Mons. Santin 2 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška Ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Ul. Sv. Justa 1, Korzo Italia 14, Lonjer-ska cesta 172. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprta od 20.30 do 8.30 Trg ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fe-licità porta fortuna - Happy go Lucky«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.15, 16.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Narale a Rio«; 11.00, 12.50, 14.50, 16.40, 18.15, 18.30, 19.55, 20.20, 22.05 »Madagascar 2«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Il Cosmo sul Como'«; 10.55, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Co-me un uragano«; 10.55, 13.10, 15.20, * U +1 L U rilarle del Circdl Cultural! Sloveri I Comuna dl Trieste I» Clrcoscrtztone altiplano ovest Zahodnokralki rajonski sv«t 17.40, 20.00, 22.05 »Ultimatum alla terra«; 11.00, 13.10, 15.15, 17.25, 20.00, 22.10 »Come Dio comanda«; 10.45, 12.40, 14.30 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »Il giardino di limoni«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«; 15.30 »Wall-E«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 11.00, 14.30, 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 17.00, 18.45, 20.30 »Si puo fare«; 22.20 »Twilight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.00, 16.45, 18.30, 20.20, 22.25 »Il Cosmo sul como'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il bambino con il pigia-ma a righe«. KOPER KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 21.00 »Kaj se je zgodilo«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Madagaskar 2«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Odsev«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 11.00, 15.00, 16.45, 18.30, 20.25, 22.20 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come un uragano«; Dvorana 4: 11.00, 15.00, 16.45, 20.30, 22.15 »Ember il mistero della città di Luce«; 18.30 »Twilight«. SUPER - 16.30, 18.15, 20.15 »Mamma mia!«; 22.15 »Nessuna verità«. TRŽIČ KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.10, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 15.30, 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 4: 15.40, 17.50, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Come Dio comanda«; 16.00, 18.15 »Madagascar 2«. Pred 50 leti si privekala na svet draga Božica Veseli smo, da boš praznovala ta res enkratni dogodek v domačem krogu. Želimo ti mnogo zdravja, sreče in nešteto sončnih dni vsi, ki te imamo radi. Naša teta Božica je prišla iz Londona praznovat svoj rojstni dan, z nami bo tudi Abraham. Bravo, bravo draga teta, še na mnoga srečna leta! Veruška z Mitjo in Nikito, Ivan, Jagoda, Jernej s Petro Uspešno je študij dokončala in doktor psihologije postala Alice Iskreno ji čestita in želi še veliko uspehov v življenju ŠKD Cerovlje - Mavhinje Tok, tok! Denis Čuk sem. Končno sem v Trebče prišel, mamo Rožano, tata Damona in bratca Danjela objel. Vsi se veselimo našega novorojenčka! Stric Marcello, teta Barbara, Nicol, Mary, nono Danči in nona Lučka ¿j Čestitke Med kandidati v medicinskem izpopolnjevanju je bil dne 15. decembra potrjen zobozdravnik, dr. MARKO FILIPČIČ, za »master v izopatiji«. Iskreno mu čestitajo svojci. Jutri bo pri Banih slavila svoj 80. rojstni dan naša draga Roži Vse najboljše ji želimo vsi njeni domači, posebno vnuka Francesca in Massimo ter pravnukinja Karin Kam po bencin Loterija 20. decembra 2008 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 85 4 54 65 87 Cagliari 11 38 70 71 4 Firence 48 29 88 28 4 Genova 71 75 56 43 78 Milan 49 54 8 67 17 Neapelj 14 53 62 27 18 Palermo 12 37 32 53 33 Rim 29 4 50 24 32 Turin 51 30 13 28 89 Benetke 79 68 52 87 84 Nazionale 14 27 1 80 77 St. 153 12 14 29 48 49 85 jolly 79 Nagradni sklad 4.939.382,50 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.178.915,04 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 56.992,88 € 2.090 dobitnikov s 4 točkami 354,50 € 80.155 dobitnikov s 3 točkami 18,48 € Superstar 14 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 13 dobitnikov s 4 točkami 35.450,00 € 248 dobitnikov s 3 točkami 1.848,00 € 5.269 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.806 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 74.667 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 10 Nedelja, 21. decembra 2008 TRST / V f % ASD CHEERDANCE } MILLENIUM f v soorganizaciji z ' m ZSŠDI-jem prireja tradicionalni N DVOLETNI plesni FES TI VAL- danes, 21. decembra ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! f, »* •Marij SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in MARIJIN DOM VABIJO na celovečerni koncert SLOVENSKEGA OKTETA danes, 21. decembra ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu Koncert omogočata Društvo slovenskih izobražencev vabi JUTRI na srečanje z VESELIMI UPOKOJENCI iz Laškega Etnopevska skupina bo prikazala ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Začetek ob 20.30 Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 KRJ 9 Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI COŠ P. TOMAŽI- ČA iz Trebč obveščamo vaščane, da bo tradicionalno božično koledovanje potekalo v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in torek, 23. decembra, v jutranjih urah. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru sporočajo, da bodo letos koledovali v Lazarskem »ku'te« in sicer v ponedeljek, 22. decembra, od 13.30 dalje. ZIMSKA PRAVLJICA: učenci in učitelji COŠ Stanka Grudna iz Šempolaja vabijo na božičnico, ki bo v Štalci v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri. OTROŠKI VRTEC PIKA NOGAVIČKA IZ DOLINE TER OŠ P. VORANCA DOLI-NA-MAČKOLJE vabita na skupno bo-žičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v prostorih Kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. UČENCI IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVANA CANKARJA PRI SV. JAKOBU vabijo starše, sorodnike, prijatelje in bivše učence na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v šolski dvorani Dragotina Ketteja v Ulici Frausin 12. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MIL-ČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Perični- v sodelovanju z •DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU • ZVEZO INVALIDOV • PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v nedeljo, 28. decembra, ob 13.00 - v Slovenskem dijaškem domu "S. Kosovel" ul.Ginnastica 72, Trst Z nami bodo: MoPZ Fran Venturini od Domja, humorist Toni Karjola in Neva Kranjec s svojo harmoniko Çobitite z rezervacijo! ka v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcin-ski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. S Izleti SPOMINSKI POHOD PASJA RAVAN DRAZGOŠE - Člani SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgo-šah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23.uri, in konča naslednji dan ob 10.uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kondicija udeležencev. Kdor se nam želi pridružiti je vabljen na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22.de-cembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481-882240. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, e-mail: in-fo@sddsk.org. GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA« vabi na Tradicionalni koncert ob zaključku leta Danes, 21. decembra ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici Gost večera ansambel Ano ur'eo aVpej dvej 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« danes, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja danes, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnika v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo danes, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. KULTURNO DRUŠTVO KRAŠKI ŠOPEK iz Sežane prireja 22. decembra, ob 19. uri, v Kosovelovem domu Sežana, folklorno kulturno prireditev »Na Placi«. Predstavili se bodo Mu-larija z borjača OŠ Srečka Kosovela Sežana, Tamburaški ansambel SKD France Prešeren Boljunec, folklorno društvo Val Piran in kulturno društvo Kraški šopek Sežana. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE in Župnijska skupnost iz Mačkolj vabita na koncert božičnih pesmi z naslovom »Božična noč« v sredo, 24. decembra, ob 23.15, pred pol-nočnico, v župnijski cerkvi v Mačko-ljah. Nastopa MePZ Mačkolje s solisti pod vodstvom Andreje Štucin in ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 30. božični koncert v petek, 26. decembra, ob 17. uri v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Vodi Ivo Bašič, gost večera Oktet Odmevi. LJUDSKI BOŽIČ V BAZOVSKI CERKVI v petek, 26. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo: OPZ Slomšek, OPS Krasno polje, MePZ Lipa in MoVS Lipa. Na božično srečanje vabijo slovenska kulturna društva Krasno polje iz Gro-čane ter Slomšek in Lipa iz Bazovice. SKD VESNA, ŽUPNIJSKA SKUPNOST, SLOMŠKOVO DRUŠTVO s pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras vabijo na božični koncert, duo Alessandra Franco in Giorgio Pe-corig. Koncert bo v petek, 26. decembra, ob 18. uri v cerkvi v Križu. Toplo vabljeni! DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: danes, Pihalni orkester Breg v sodelovanju s KD V. Vodnik prireja danes, 21. decembra, ob 18.00 v društveni dvorani v Dolini Praznični nastop gojencev glasbene šole in Pihalnega orkestra Breg Tople vabljeni! 21. decembra, »Tekmovanje v Orien-teeringu, pred ŠKC v Zgoniku, ob 10.30 prvi start (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobo- S Poslovni oglasi PRODAM več sort vina in drva. 00386 41216542 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 NUJNO IŠČEM V NAJEM in eventuelno nakup majhno stanovanje v bližini Wartsile. 334-7550602 ali 339-1189110 SI SAMA KOT JAZ? OSAMLJENOST UBIJA POČASI. Tržačan, upokojenec išče 60-70 letno gospo za družbo v jeseni življenja, brez skritih namenov, in prosi za dopis na Fermo Posta Ufficio Postale Opicina C.I. AO 7933048 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož. Tel. 00386-31837218 ZADNJI TEDNI likvidacijske razprodaje v trgovini Deborah v Na-brežini. S0MPD VESELA POMLAD se prisrčno zahvaljuje nekdanjim in sedanjim pevcem, ki so na SREČANJU S PESMIJO dosegli srca staršev, članov sveta sodelavcev in prijateljev petja. Iskrena zahvala naj gre nekdanjim odbornikom ter pokroviteljem za pomoč pri uresničitvi pobude, ustanovam, društvom in posameznikom za izražene čestitke. tah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška ul. 131) bo do 6. januarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča »Kraji duha«. Urnik: do 22. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro; od 22. decembra do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Zgonik, cerkev Sv. Mihaela. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgo-nika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. 0 Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 339-6013695. LAND CRUISER 3 SOL diesel, edini lastnik, 37.000 prevoženih km, v odličnem stanju prodam. Kličite na tel. št. 392-6166694. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040-280910. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040576116. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 3345088775. ZEMLJIŠČE veliko približno 500 m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za kamping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040576116. H1 Osmice OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. V LONJERJU je odprl osmico Damian Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST uf- bwia47, te104QW7$2 GORICA Majnica 12, teJ. 04S1 391&08 tRliC ul. TlmavolA, t&0481790505 www. padava n efigli rit SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE i lnllr n rm r IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 RADIOAKTIVNI UVE! KABARET Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec ¡n Aljoša Stare Neodgovorno radijsko uredništvo z začinjenim izborom aktualnih novic ■ I I H III !!■■■ Sobota, 27. decembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču Infb in predprodaja od petka, 19. decembra: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorani v ul. Sv. Frančiška. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ŽUPNIJA SVETEGA ANDREJA -TREBČE vabi na koncert »Božični utrip« MeMlPZ Trst danes, 21. decembra, ob 11. uri, v Trebensko cerkev. Toplo vabljeni vsi (maša ob 10. uri). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo danes, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 21. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase-Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KRAŠKO POGREBNO PODJETJE LIPA / t o 6 trertiftfru žatosti... „diskretnost, tradicija vljudnost in kakovost B0_Q 833 2331 na Opčinah 50m od tramvajske postaje Opčine - Narodna ulica 32 tel. 040.211399-fax 040.2155392 Boljunec št. 44/a tel. 040.369696 -fax 040.3487704 Trst - ul. Torrebianca 37/a tel. 040.660755 -fax 040.3479959 Tržič - ul. San Polo, št 83 Tel. 0481.41172^3 -fax 0481.419252 zelena št. 800-860-020 su z > servis OBVEŠČAMO STRANKE IN ČLANE, da bo glavni vhod SDGZ-ja in Servis-a ponovno odprt s ponedeljkom, 22. decembra 2008 v ul. Cicerone št. 8. KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z občino Dolina in župnijsko skupnostjo Ricmanje vabijo na koncert MePZ Senožeče in MePZ F. Ventu-rini danes, 21. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Vljudno vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padri-če in Skala Gropada priredita boži-čnico, ki bo danes, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-razstavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic do danes, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na razpolago je tudi Jadranski koledar. OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira danes, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Pre-benegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju danes, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. Danes nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrova-tin »Angelček brez perutničk«. RADIJSKI ODER IN ZALOŽBA MLADIKA prirejata serijo otroških uric s predstavitvijo knjige z zgoščenko »Od Miklavža do Božiča« avtorice Lučke Susič. Urice bodo danes, 21. decembra, ob 16. uri v Devinu (sodeluje otroški zbor Ladjica); v ponedeljek, 22. decembra, pa v Finžgar-jevem domu na Opčinah (sodelujeta zbor OŠ Bevk ter otroška igralska skupina Tamara Petaros. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bodo v ponedeljek, 22. decembra, gostovali »Veseli upokojenci« iz Laškega. To je etnopevska skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in običaje. Prikazali bodo ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi na osrednjo božičnico učencev šole, ki bo v torek, 23. decembra ob 19.uri, v cerkvi pri sv.Jakobu. Sodelovali bodo solisti, komorne skupine s flavto, otroška in mladinska godalna skupina, mešani mladinski zbor Trst in mešani pevski zbor Gallus. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 23. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu. SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempo-laju, na »Koncert Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški muzikanti, duo Martina Feri in Aljoša Saksida, Zoran Lu-pinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. NABIRANJE ODPADKOV »OD VRAT DO VRAT« - Nadoknadenje nabiranja odpadkov za Krmenko in Lako-tišče. Odgovorni urada za Urbani-stiko, Zasebne gradnje in Storitve občine Dolina, sporoča, da bo nabiranje odpadkov za - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo izvedeno v petek, 12. decembra, zaradi stavke, potekalo dne 24. decembra 2008. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 24. in sredo, 31. decembra v po- TRST poldanskih urah zaprti. V omenjenih dneh bodo omenjeni uradi odprti od 9. do 12. ure. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabre-žina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da se bo zbor v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču poslovil s pesmijo od tovariša Giorgia Marzija, pokrajinskega predsednika VZPI. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ - OPČINE vabita na »Božični koncert«, ki bo v četrtek, 25. decembra, ob 18. uri, v župnijski cerkvi na Opčinah. Koncert oblikujejo: OPZ, MlDPS in ŽPZ Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPZ Tabor -vodi Mikela Šimac, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban in solisti. Božično misel bo podal Marjan Skerlavaj, večer bo povezoval Matej Susič. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 3476902820. BOŽIČNI KONCERT V ŠEMPOLAJU: V župnijski cerkvi sv. Pelagija v Šempolaju bo v soboto, 27. decembra, ob 20.30 božični koncert, ki ga v sodelovanju s šempolajskim farnim zborom, organizira MPZ Gorjansko. Na koncertu se bodo z božičnimi in sakralnimi skladbami predstavili zbor Rilke iz Devina, z zborovodkinjo Barbaro Corbatto, MePZ Gorjansko, pod vodstvom Gorana Ruzzierja, ki se bo na koncertu predstavil tudi kot solist, ob klavirski spremljavi Barbare Corbatto. Vljudno vabljeni! KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Gin-nastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: ponedeljek, 22. decembra, 16.00-18.30; sreda 24. decembra zaprto; ponedeljek, 29.de-cembra, 16.00-18.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Maz-zini 46, prvo nadstropje, tel. 040631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja 2009. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od ponedeljka 29. decembra, do torka 6. januarja 2009. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 29. decembra do 6. januarja. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kli- ničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 328-4559414 »mailto:info@mela-nieklein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v For-ni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. ZAHVALA Leopolda Pertot vd. Brajkovič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gre pevskemu zboru Igo Gruden in cerkvenim pevkam iz Nabrežine. Anka z družino Prosek, Ljubljana, Nabrežina, 21. decembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšni množici, ki se je udeležila pogreba našega dragega Miroslava Tavčarja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Toplo se zahvaljujemo gospodom duhovnikom, župniku G. Gianniniju za vso večletno pozornost, dekanu dr. J. Markuži, msgr. dr. O. Simčiču in g. M. Markežiču, ki so darovali pogrebno mašo, prof. T. Simčiču za poslovilne besede v imenu šolnikov, MoPZ Fantje izpod Grmade in CPZ Devin za občuteno petje in vsem, ki so se našega moža, očeta, tasta in nonota spomnili na kakršenkoli način. Svojci Devin, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob izgubi dragega prijatelja JEANA izrekamo Jadranki, Andreju in Katji občuteno sožalje Vera Vremec in sin Willy z družino Ob boleči izgubi MARIJE FURLAN vd. SEDMACH izreka Susanni in svojcem iskreno sožalje ŠKD Cerovlje - Mavhinje Nedelja, 21. decembra 2008 ^^ Zapustil nas je dragi Duilio Ferluga Žalostno vest sporočata žena Luciana in hčerka Tania Pogreb bo jutri, 22. decembra, ob 11.15 v ulici Costalunga. Trst, 21. decembra 2008 Zadnji pozdrav Duiliotu brata Mario in Gino z Almo, nečak Andrea s Tamaro Žalovanju se pridružujeta Vida in Mario Vidali Ob smrti bivšega odbornika Duilia Ferluge izreka TPK Sirena iskreno sožalje ženi Lučki in hčerki Tanji ^^ Zapustil nas je naš dragi Sergio Boneta Žalostno vest sporočajo hčerka Delia in sorodniki Pogreb bo v torek, 23. decembra, ob 13.00 iz ulice Costalunga na pokopališče v Boljunec. Trst, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Po pogrebu naznanjamo vest, da je preminila Maria Jerman por. Sukljan (Jelka) Lt Družina Opčine, 21. decembra 2008 ZAHVALA Antonia Šušteršič vd. Širca (Marjeta) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage in so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Praprot, Milan, Šempolaj, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Ema Luvin vd. Živec Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage. Posebna zahvala naj gre g. župniku F. Pohajaču, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jerneja ter nosilkam sveč in cvetja. Svojci Opčine, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine TRST Nedelja, 21. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Pokrajinski poveljnik karabinjerjev podal obračun enoletnega dela Na cesti vsak dan zalotijo po enega vinjenega voznika Od začetka leta odvzeli natanko 365 vozniških dovoljenj - Kriminal pod nadzorom Polkovnik Roberto Zuliani je pokrajinski poveljnik karabinjerjev bumbaca GORICA - Prijavili 33-letnika Heroin v žepu Z drogo se je po Škabrijelovi ulici vračal iz Nove Gorice Iz Nove Gorice se je v petek okrog 21.30 vračal po Škabrijelovi ulici v Gorico s heroinom v žepu, vendar je na trgu Medaglie d'Oro naletel na izvidnico števerjanskih karabinjerjev. Agenti so ugotovili, da je imel 33-letni V.J. z bivališčem v Srednjem v videmski pokrajini že opravka s pravico, zato so ga prepeljali na goriško karabinjersko poveljstvo. Tu so ugo- tovili, da je v žepu skrival 0,3 grame heroina. Zaradi nedovoljene posesti opojnih substanc oz zaradi kršenja 75. člena zakona 309 iz leta 1990 so moškega prijavili sodnim oblastem in ga zatem izpustili na prostost. Moški je bil v preteklosti že enkrat prijavljen zaradi istega razloga, zdaj pa se bo moral spet zagovarjati zaradi nedovoljene posesti mamil. (dr) Od začetka leta so karabinjerji v goriški pokrajini odvzeli 365 vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Lani so zalotili 304 vinjene voznike, kar pomeni, da so letos odvzeli približno dvajset odstotkov več vozniških dovoljenj kot v lanskem letu. Podatek je včeraj posredoval pokrajinski poveljnik ka-rabinjerjev Roberto Zuliani in poudaril, da bodo tudi v prihodnosti namenjali posebno pozornost vožnji pod vplivom alkohola. Po njegovih besedah je treba preprečiti, da se vinjeni vozniki usedejo za volan, to pa bo avtomatično povzročilo znižanje števila prometnih nesreč. »Sile javnega reda morajo biti čim bolj prisotne na teritoriju, saj na ta način odvračajo voznike tako od prekomernega uživanja alkoholnih pijač kot tudi od prehitre vožnje in drugih kršitev prometnega zakonika,« je razložil Zuliani in povedal, da agenti treh karabinjerskih poveljstev iz goriške pokrajine ves dan pa-truljirajo teritorij. »Vsako uro smo na cestah prisotni z devetimi izvidnicami, ponoči jih je na delu vsaj šest,« je povedal Zuliani in pojasnil, da so letos skupno odvzeli 549 vozniških dovoljenj. Kot rečeno je bilo vinjenih voznikov 365, le-tem pa je treba prišteti še 184 kršitev hitrostnih omejitev. Pokrajinski poveljnik je pri tem razložil, da so z laserjem zasačili 126 prehitrih voznikov, kar 306 pa je bilo voznikov, za katere so karabinjerji brez elektronskih naprav ugotovili, da so vozili odločno prehitro oz. da je bila njihova vožnja nevarna in neprilagojena razmeram na cesti. Zuliani je dalje povedal, da so ka-rabinjerji opravili skupno 13.751 patru-ljiranj, tri tisoč krat pa so s svojo prisotnostjo zagotavljali varnost in javni red ob raznih prireditvah, političnih shodih, manifestacijah in stavkah. Poveljnik je potrdil, da je bilo opravljeno ogromno delo, zatem pa poudaril, da je kriminal v goriški pokrajini pod nadzorom. Po besedah Zulianija je namreč število kaznivih dejanj na Goriškem zelo nizko, če ga primerjamo z drugimi pokrajinami v Italiji. Lani so tako karabinjerji zaradi raznih kaznivih dejanj prijavili 820 državljanov evropske unije in 122 priseljencev; aretirali so 63 državljanov evropske unije in 20 tujcev. Skupno je bilo prijav 1.072 in aretacij 89, medtem ko je bilo za pri- ZULIANI Sodeloval v preiskavi »čistih rok« Polkovnik Roberto Zuliani je bil imenovan za goriškega pokrajinskega poveljnika karabinjerjev sredi septembra, ko je na tem mestu nasledil Stefana D'Ambrosia. Za sabo ima dolgo kariero, ki jo je zaznamovalo predvsem vodenje preiskave v okviru afere »čiste roke« v devetdesetih letih prejšnjega stoletja; leta 1992 je namreč funkcijo ka-rabinjerskega kapetana opravljal v Milanu, kjer je v prvi osebi sodeloval pri preiskavah zaradi podkupovanja in nezakonitega financiranja političnih strank. Dne 17. februarja 1992 je Zuliani nataknil lisice Da-mianu Chiesi, predsedniku zdravstvenega doma Pio Albergo Trivul-zio in visokemu predstavniku socialistične stranke, ki je bil med kandidati za milanskega župana. Zu-liani je Chieso zalotil s sedmimi milijoni lir v žepu, ki jih je le-ta prejel od krajevnega podjetnika, da bi se posluževal uslug njegovega podjetja. Zuliani je pri preiskovanju tesno sodeloval z javnim tožilcem Anto-niom Di Pietrom, s katerim je odkril, da številni takratni politiki niso bili ravno pošteni. Zulianija so meseca maja leta 1992 premestili v kalabrijsko mesto Lamezia Terme, ki je od Milana oddaljena približno tisoč kilometrov. (dr) merjavo leta 2007 1.052 prijav in 75 aretacij. Letos so karabinjerji obravnavali tudi dva namerna umora, in sicer enega v Gradežu in enega v Turjaku, en poskus umora in en nenamerni umor. Kraj in tatvin je bilo letos 1.472, njihovo število pa se je v primerjavi z lanskim letom občuteno znižalo, saj so lani karabinjerji obravnavali 1.732 kraj in tatvin. Ob tem je bilo letos 18 ropov, lani 10, goljufij je bilo 92, lani pa 146. (dr) ZAŠČITNI ZAKON Nesporazum med uradi, Ronke hočejo dvojezičnost V Ronkah želijo izvajati vidno dvojezičnost, zato pa želijo biti vključeni v seznam občin, ki ga je predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo potrdil z odlokom. Potem ko je sredi tedna v javnost prišla vest o odsotnosti Ronk v Tondovem dekretu, je predsednik društva Jadro Karlo Mucci šel iskat pojasnila k ronškemu županu Robertu Fontanotu. Srečala sta se v petek. Župan je sogovorniku zagotovil, da ronška občina želi še naprej izvajati določila iz zaščitnega zakona ter da je prišlo do nesporazuma med deželnimi in občinskimi uradi. Občina Ronke naj bi namreč v svojem dopisu deželi poudarila, da pravice Slovencev že izvaja, ker pa je že namestila dvojezične cestne znake, naj ne bi nameravala uvajati dodatne dvojezičnosti. Dopis očitno ni bil jasen, zaradi česar so na deželi razumeli, da Ronke nočejo biti vključene v seznam o vidni dvojezičnosti. Fontanot je Mucciju pojasnil, da občina ne namerava storiti koraka nazaj glede izvajanja zaščite. Župan je zato že poveril podžupanji Marini Cuzzi nalogo, da reši zaplet in da poskrbi za čimprejšnjo vključitev Ronk v seznam občin, ki ga je Tondo potrdil z dekretom. Ob prejetem zagotovilu je Mucci izrazil zadovoljstvo, saj je bila po njegovih besedah ronška občina vedno pozorna do potreb Slovencev in bi torej bilo res škoda, da bi se naenkrat odrekla izvajanju zaščitnih norm. (dr) NOVA GORICA - Zimska zabava na ploščadi med knjižnico in gledališčem Drsališče zadetek v polno Radi bi streho nad glavo - Med prazniki bo poskrbljeno tudi za animacijski program in ustvarjalne delavnice Zimska sprostitev na novogoriškem drsališču foto n.n. Zimsko drsališče, ki so ga na ploščadi med novogoriško knjižnico in gledališčem odprli 15. decembra, je goriški mladini popestrilo praznične dni. Včeraj dopoldne je bilo na njem vse polno otrok, od najmlajših, ki jih morajo spremljati še starši, do najstnikov, ki samostojno drsajo po sicer manjšem drsališču od tistih, ki jih je v minulih letih v okviru zimske plaže ponujal Hit, a vseeno dovolj velikem, da ponuja uživanje ob vragolijah na ledeni podlagi. Za drsališče, ki je odprto vsak dan od 10. do 22. ure, je poskrbela mestna občina, gostinska ponudba ob njem pa je v domeni bara Center, kjer so poskrbeli tudi za izposojo drsalk. Na voljo imajo trideset parov drsalk, ki jih za en evro ponujajo za neomejen čas. Pred izposojevalnico drsalk je bila včeraj prava gneča in marsikateri otrok je ostal z dolgim nosom, saj je drsalk preprosto zmanjkalo. Za dodatno zabavo na drsališču bo v prazničnih dneh poskrbel drsalec Luka Klasinc z zanimivim animacijskim programom, ob drsališču pa bodo potekale tudi ustvarjalne delavnice. Nekateri Novogoričani so imeli v minulih deževnih dneh pripombe na račun dejstva, da drsališče ni pokrito, a je župan Mirko Brulc na očitke odgovoril, da je občina za ureditev drsališča namenila 20 tisoč evrov in da dodatni vložki niso predvideni. Najemnik bara Center je včeraj povedal, da bi za pokritje drsališča potrebovali 3.200 evrov, česar si sam ne more privoščiti, zato pa obstaja še odprta možnost, da bo za pokritje poskrbela civilna zaščita. Novogori-ško zimsko drsališče bo obratovalo vse do 15. januarja. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. decembra 2008 13 GORICA-NOVA GORICA - Župana ob prvi obletnici odprave mejnih pregrad Politika je opravila svoje, integracija je v rokah ljudi Brulc: Veliko več moramo narediti za združevanje ljudi - Romoli: Integracije ni brez gospodarskih interesov Pred natanko enim letom, v noči med 20. in 21. decembrom, je morje ljudi iz Goriške preplavilo in odplavilo mejo. Nekateri so z njo tudi pometli, kot že na »nedeljo metel« avgusta 1950, tako da smo med lanskimi praznujočimi Goričani opažali metle. Bil je simbol, da smo podirali mejo ves povojni čas, schengenska širitev pa naj bi ji zadala smrtni udarec. Zato je bilo navdušenje na vrhuncu, ljudi pa presenetljivo veliko. Morje ljudi. Kaj se je po enem letu spremenilo? Na vprašanje odgovarjata župana Gorice in Nove Gorice, Mirko Brulc in Ettore Romoli, ki sta se v lanski schengenski noči izkazala v uglašenem duu, kot nikdar več odtlej: med veselico v Solkanu je Brulc zaigral s harmoniko, Romoli pa zapel. Zvoki harmonike in vzhičenost lanske noči so mimo, z meje izginjajo še zadnji ostanki pregrad, vse to, kar naj bi padec meje obljubljal, pa še zdaleč ni uresničeno. »Veliko več moramo narediti na področju združevanja ljudi,« pravi Brulc: »Lani ljudje niso mogli verjeti, da lahko gredo čez mejo svobodno. Tega smo se hitro navadili, čezmejni stiki pa ostajajo takšni kot prej, na ravni društev, klubov... Seveda je več prehodov meje, a sem le pričakoval večjo povezanost med mestoma, da bodo naši ljudje zahajali na prireditve in dogodke tudi na drugo stran. In obratno, seveda. Pustimo ob strani trgovine. To, da prihajajo iz Italije v naše trgovine, me ne navdaja z blaznim zadovoljstvom. Želimo doseči višjo raven povezanosti. Trgovine seveda pritegujejo, zato je tudi v tem neka vrednota, a to še ni tista "špiča", ki jo jaz sanjam. Županu Romoliju smo našteli projekte evrouniverze, evrokampusa in ESFRI, ki imajo razvojni potencial. Mi želimo, da bo vanje vključen tudi teritorij na drugi strani. To je tisto, kar sanjamo. Ko bomo to uresničili, bom lahko rekel, da zares skupaj živimo v istem prostoru.« Brulc napoveduje večjo agresivnost, zato da bi premaknili z mrtve točke vključevanje Slovenije v evro-regijo. Jedro naj bi nastalo na Goriškem, k čemur bo prispevala regionalizacija Slovenije: »Na naši strani bomo startali s šestimi ali sedmimi občinami. Kdor bo imel interes, bo lahko pristopil. Tako se bo naša evroregija širila. Združevali se bomo izključno v korist gospodarstva, prehajanja delovne sile in vseh bonitet, ki bi jih lahko tu imeli, na primer skupno zdravstveno izkaznice. To nam pomeni evroregija, ne pa sestankovanje. Preveč je govorjenja, akcije pa ni. Tudi simboličnih dejanj ni treba več. Kar je bilo možno, smo že naredili. Kvečjemu tvegamo, da nas dejanja z neko simboliko pripeljejo k temu, da se znova razdružujemo. Ni nam več treba napisa Naš Tito in trikolore na gori.« Brulc napoveduje, da bo posegel pri ministru, zato da bo tudi slovenska država počistila z nadstreški in ostanki mejnih objektov, »žal pa ni denarja za takšno infrastrukturo, ki bi na dnu Erjavčeve preprečila oviro železnice«. Veliko si obeta od Majskih poljan, ki nastajajo v bližini: »To bo nov del mesta s 600 stanovanji, tam bo trgovski center Supernova s kinodvora-nami, prodajalno OBI, javnimi lokali, zelenjem, parkirišči in še marsičem.« K temu dodaja, da cene novogoriških stanovanj padajo, zato pa bodo postala zanimiva tudi za italijanske državljane. »Nedvomno je, da brez fizičnih pregrad zaznavamo večjo bližino s sosedi. Klima v mestu je boljša,« pravi goriški župan Romoli: »To je proces, ki se je začel in bo seveda obrodil sadove. Ni pa enostavno oceniti, kaj se je v enem letu spremenilo. Nekoliko sem razočaran, pričakoval sem več. Prepričan sem, da bodo naši ljudje začeli živeti obe mesti, ko bodo imeli tudi gospodarski interes. Na pot integracije bomo stopili, ko bomo te ekonomske interese znali poenotiti. Ko danes v vlo- gi župana razmišljam o prihodnosti in koristih Goriške, to delam na 360 stopinj, v svoje misli vključujem tudi Novo Gorico. To nam naroča tudi naša preteklost, ko je Gorica imela širše zaledje in je Goriška že bila enoten prostor. Takšen prostor moramo ponovno udejanjiti. Integracija bo, ko bodo naši ljudje zahajali na delo v Novo Gorico, kot zahajajo na Množica ljudi na Škabrijelovi-Erjavčevi pred enim letom, v schengenski noči bumbaca primer v Tržič. Želja, da bi se udeleževali no-vogoriških prireditev in drugih dogodkov, pa se na naši strani tolče z neznanjem jezika. To je še velika ovira. Moti se pa, kdor daje krivdo politiki in trdi, da se nimamo dovolj radi s sosedi. Ne moremo vsega pričakovati od politike. Danes so na potezi predvsem ljudje.« Igor Devetak ŠTMAVER - Iz Solkana prinesli betlehemsko luč Plamen povezuje Novogoriški skavti prebrali poslanico miru - Kulturni program in družabnost Včerajšnji prihod Solkancev v Štmaver bumbaca Betlehemska luč je včeraj že šesto leto zapored povezala Solkan in Štmaver. Pla-menček so preko cestnega mostu sabotin-ske ceste peš prinesli skavti in predstavniki krajevne skupnosti iz Solkana in ga po kmečkem kolovozu ponesli do kmetije Barnaba, kjer so jih pričakali prebivalci z desnega brega Soče. Pred štmavrsko kmetijo sta pohodnike nagovorila predsednik krajevnega sveta za Pevmo-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia in predsednik kulturnega društva Sabotin Valentin Devinar. Med kulturnim programom, ki sta ga oblikovala otroški in moški pevski zbor Sabotin, so novogoriški skavti prebrali poslanico miru, zatem pa sta spregovorila župnika iz Pev-me in Štmavra Marjan Markežič in iz Solkana Vinko Paljk. Pozdravil je tudi predsednik solkanskega turističnega društva Branko Beligar. Kulturnemu programu je sledilo družabno srečanje ob dobrotah, ki so jih pripravile domače gospodinje. BRDA IN RUPA Dva pohoda ob obletnici padca meje Ob prvi obletnici schengenske širitve in padca mejnih pregrad med Italijo in Slovenijo bosta danes potekala dva pohoda, in sicer v Brdih ter med Rupo in Mirnom. Prvi, v organizaciji planinskega društva Brda in Vinoteke Brda se bo začel že ob 8.30 ob nekdanjem mejnem prehodu za dvolastnike na Valerišču v Šte-verjanu in se bo zaključil v kmečkem turizmu Štanfel v Vamorju, od koder bo organiziran prevoz do startnega mesta. Pri Grabcu v Rupi, kjer poteka državna meja, bo danes ob 17. uri startal drugi pohod. Pohodniki se bodo odpravili do Mirna, zatem pa nazaj na startno mesto, kjer bosta na voljo prigrizek in pijača. Pohod prirejajo društvo Stanko Vuk in Društvo žena iz Mirna-Orehovelj, prosvetno društvo Rupa-Peč, kulturno društvo Skala iz Gabrij, prostovoljno gasilsko društvo z Vrha in civilna zaščita iz sovodenjske občine. Padec na delovišču Gradbeni podjetnik iz Koprivnega, 61-letni L.D., se je včeraj poškodoval na delovišču v ulici San Rocco v Bračanu. Med deli za obnavljanje hiše je padel z lestve, z višine poldrugega metra, in dobil lažji udarec v glavo in zlom zapestij. Odpeljali so ga najprej v bolnišnico v Gorico, nato pa v Tržič. Vrtiljaki brez dovoljenja Karabinjerji so prepovedali uporabo vrtiljakov, ki so nameščeni v ulici Valentinis v Tržiču. Agenti so si v petek skupaj z osebjem zdravstvenega podjetja ogledali zabavišče in ugotovili, da električne napeljave niso odgovarjale varnostnim predpisom. Vrtiljake so včeraj začeli razstavljati, tako da njihovi lastniki ne bodo ostali v Tržiču do 26. decembra, kot je bilo predvideno. Odprli ulico Formica V Gorici so včeraj popoldne odprli ulico Formica, kjer so s semaforjema uredili izmenični enosmerni promet. Cesta je bila od srede popoldne zaprta zaradi rušenja trinadstropne hiše. Da ne bi prišlo do novih zastojev, so začasno ukinili prepoved prometa za tovorna vozila, težja od 3,5 ton, v ulici Scodnik. Brez vode v Števerjanu Podjetje Irisacqua bo jutri med 8. in 17. uro izvajalo obnovitvena dela na vodovodnem omrežju občine Števerjan. Dobava pitne vode bo zato prekinjena. Občane pozivajo, da naj zjutraj zaprejo pipe, da naj ne uporabljajo pralnih in umivalnih strojev in da naj si zagotovijo zadostno zalogo vode. GORICA - Na nižji srednji šoli Ivan Trinko včeraj v gosteh učenci iz Ljubljane Srečanje sovrstnikov Z Velikaško norostjo je osnovna šola Riharda Jakopiča marca letos zasedla prvo mesto na Otroškem festivalu gledaliških sanj Z igro Velikaška norost so učenci osnovne šole Riharda Jakopiča iz Ljubljane prišli včeraj v goste k svojim goriškim sovrstnikom, ki so jih lepo sprejeli. Učenci nižje srednje šole Ivan Trinko so v šolski dvorani v ulici Gra-bizio spremljali predstavo z velikim zanimanjem, ob zaključku pa so trideset nastopajočih nagradili s toplim aplavzom. Obenem je to bila odlična priložnost, da so se z njimi srečali in navezali stike, ki jih nameravajo negovati. Dramska skupina ljubljanske osnovne šole je najprej predstavila kratek kulturni program ob 500-letni-ci Trubarjevega rojstva, nato pa še komedijo Velikaška Učenci šole Trinko (levo) in njihovi sovrstniki iz Ljubljane (desno) bumbaca norost, s katero so marca letos prejeli priznanje za najboljšo uprizoritev na 6. Otroškem festivalu gledaliških sanj, ki ga je v Ljubljani priredil Pionirski dom. Na festivalu je sodelovalo trideset skupin iz vse Slovenije, tako da se je na odru v petih dneh predstavilo preko petsto mladih gledališčnikov. S komedijo Velikaška norost so, kot rečeno, zasedli prvo mesto, sicer pa je bila predstava nominirana za najboljšo scensko, kostumsko in glasbeno opremo. Učenka šole Riharda Jakopiča Hanen Elouissi je za vlogo starejše sestre prejela nagrado za na-jobetavnejšo mlado igralko. 14 Nedelja, 21. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - V Zadružni banki Doberdob in Sovodnje Biblija v čast Trubarju in banki Na ogled dragoceni izvod Dalmatinove Biblije, last Romana Gergoleta GORICA - Graphiti Brez krivde V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici bosta danes ob 17. uri kulturno združenje Graphiti in virtualGmuseum premierno predvajala video »Without guilt -Senza colpa 1914/1918« (Brez krivde), ki ga je digitalni umetnik Paul Redfern pripravil nalašč za goriški muzej prve svetovne vojne. Video sestavlja deset »fotomorfoz«, ki so posvečene občutkom nekdanjih in sodobnih vojakov; le-tem je Redfern dodal še video uspavanko za vse padle vojake na glasbeni podlagi skupine Sapiens FX. Na predstavitvi videa bosta prisotni pokrajinska odbornica Roberta Demartin in deželna kustosinja del digitalnih umetnikov Deborah Donis. Med ogledom dragocene Biblije na sedežu banke v Doberdobu Leto 2008 se z naglimi koraki izteka. Zaznamovano je bilo s stoto obletnico ustanovitve Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, saj sta obe njeni predhodnici - do-berdobska in sovodenjska posojilnica - nastali leta 1908. Vodstvo banke je obletnico obeležilo z vrsto dogodkov in prireditev, ki so vrhunec dosegle s septembrsko proslavo v goriškem Kulturnem domu. Banka je vselej tesno povezana s teritorijem, kjer deluje, in predvsem z ljudmi, ki na njem živijo in delajo. Ena od njenih lastnosti je tudi ta, da podpira kulturne, športne, človekoljubne in pač ves široki spekter pobud in nepridobitniških dejavnosti, ki bi sicer težko shajale. Poleg računovodske bilance za vsako poslovno leto je banka še posebej pozorna na bilanco socialnega učinka, to se pravi na letni pregled delovanja banke ne v luči izkaza ekonomskega uspeha, pač pa v luči vsega tistega, kar je v korist skupnosti in teritorija. V jubilejnem letu 2008 je banka, med raznimi pobudami izdala knjigo Vladimirja Klemšeta o krajevni toponomastiki ter podprla izdajo prevoda romana Abela Korne-la o Krasu, ki opisuje dogajanje na do-berdobski fronti leta 1916. V širšem slovenskem kulturnem prostoru je bilo leto 2008 zaznamovano s 500. obletnico rojstva utemeljitelja slovenskega jezika Primoža Trubarja. Med drugim je ta velika kulturna osebnost tesno povezana tudi z našimi kraji, tako na Goriškem kot v Trstu, kjer je Trubar pridigal in širil svoj nauk. Primož Trubar je bil tudi učitelj in duhovni oče Jurija Dalmatina, ki je avtor prvega prevoda Biblije iz nemščine v slovenščino iz leta 1584. Dalmatinov prevod Biblije je bil natiskan v nemškem mestu Wittemberg v 1.500 izvodih ter po skrivnih poteh pripeljan v domovino. Primož Trubar je učencu Dalmatinu tudi aktivno pomagal pri prevodu Biblije. Do danes se je ohranilo še 78 izvodov originalne Dalmatinove Biblije, največ, in sicer 7 jih hrani Ljubljanska Narodna in Univerzitetna knjižnica. No, eden od izvodov je po zaslugi velikega ljubitelja slovenske kulture ter zbiratelja starih slovenskih knjig Romana Gergoleta prišel v Doberdob. Gre za izvod Biblije, ki je leta 1985 preživel požar in je danes mojstrsko resta-vriran ter zaščiten kot kulturni spomenik. Roman Gergolet je pomislil, da bi bilo prav, da si tudi domača in tudi širša javnost lahko ogleda Biblijo; zato je domači banki predlagal, da bi se to zgodilo ravno v njenih prostorih, tudi kot neka idealna povezava med Trubarjevimi in bančnimi obletnicami. Vodstvo banke je Gergoletov predlog z veseljem sprejelo, tako da je Dalmatinova Biblija od četrtka, 17. decembra, do polovice januarja 2009 na ogled v prostorih banke v Doberdobu; poleg originala je na voljo tudi kopija iz leta 1968, ki jo obiskovalci tudi listajo in od blizu občudujejo tako takratni jezik kot tudi izredne ilustracije, ki jih Biblija vsebuje. (eb) GORICA - Dela enajstih kiparjev Nimfe v sožitju z okoljem županstva Leseni kip v občinskem parku bumbaca Nimfe, polbožanska bitja z videzom večno mladih deklet, prebivajo v vrtu goriškega županstva. Sicer bi pričakovali, da bodo k nam prišle ob pomladanskem bo-hotenju narave, tokrat pa jih je pripeljala zima po zaslugi združenja Prologo, ki je enajstim likovnikom od blizu in daleč naročilo, naj iz mita o nimfah in iz okolja občinskega parka črpajo navdih. Svoje kipe so v vrt postavili Marco Bernot (Gorica), Paolo Figar (Gorica), Damjan Komel (Bilje), Anja Kranjc (Ajdovščina), Gail Morris (Hrvaška), Claudio Mrakic (Gorica), Stefano Padovan (Gorica), Drago Vit Rozman (Ljubljana), Matthias Sieff (Campitello di Fassa), Robin Soave (Kontovel) in Lara Stef-fe (Moena). Njihove nimfe sedaj živijo v sožitju s parkom, ki je vreden ogleda. »Oživile so vrt,« je včeraj naglasil občinski odbornik za kulturo Antonio Deve-tag, ki je prišel otvarjat razstavo. Dejal je tudi, da se začenja novo obdobje sodelovanja z društvom Prologo, in napovedal, da bo Gorica dobila obnovljen razstavni prostor v deželnem avditoriju. Tamkajšnja galerija že deluje v prvem nadstropju, v kratkem pa naj bi jo razširili še na pritličje. »Namenjena bo goriški likovni umetnosti, odprta pa bo seveda tudi prijateljem iz Slovenije in Koroške,« je pristavil odbornik. Predsednik društva Prologo Franco Spano je opozoril, da so bili kipi izdelani posebej za to priložnost in da predstavljajo vez med antičnim mitom in sedanjim svetom, ki se odraža v mišljenju soudeleženih umetnikov. Omenil je še knjižico, ki spremlja razstavo, v katero je Francesco Imbimbo prispeval izvirno meditacijo o nimfah, fotografije v njej pa so odlična promocija za manj znani goriški park. Da je motiv nimf tudi danes očarljiv in vzbuja radovednost, je poudarila kriti-čarka Emanuela Uccello, ki je opredelila vsakega kiparja posebej, o njihovih delih pa dejala, da dosegajo visoko raven tehnične dodelanosti in umetniške sporočilnosti. GORICA - Skoraj 60-letna tradicija Na Štefanovo božični koncert V petek, 26. decembra, ob 15. uri bo v goriški stolni cerkvi tradicionalna revija pevskih zborov v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Pobudo za božične koncerte je dal v petdesetih letih minulega stoletja Mirko Filej, ki je prve takšne nastope tudi sam vodil. Odtlej potekajo redno vsako leto na Štefanovo. Ob zborih z Goriškega večkrat nastopi kak zbor s Tržaškega ali iz bližnjih krajev na slovenski strani. Zadnja leta je vselej povabljen tudi kak zbor iz Benečije. Ker se je skozi desetletja število koncertov povsod povečalo, je za božične revije težko sestaviti primeren program. Na letošnjem božičnem koncertu bo nastopilo sedem zborov: trije mešani, trije moški in vokalna skupina. Prvi bo na sporedu mešani pevski zbor Podgora pod vodstvom Sabine Antoni. Sledila bo vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela, ki jo vodi Mateja Černic. Pod vodstvom Zdravka Klanjščka in ob spremljavi Damijane Čevdek bo nato pel moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna. Sledila bosta še dva moška zbora, in sicer moški pevski zbor Štmaver, ki ga vodi Nadja Kovic, spremlja pa Martina Valentinčič, in moški pevski zbor Mirko Filej pod vodstvom Zdravka Klanjš-čka. Ob koncu bosta nastopila mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka De-vetak) in mešani pevski zbor Jazbine-Pleši-vo (vodi Zdravko Klanjšček, spremlja Damijana Čevdek). Božični koncert bo uvedel nagovor Marilke Koršič, sklenil pa ga bo krajši blagoslov z ljudskim petjem. SCGV KOMEL Na nastopih letos prvič tudi harfe Pri slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel se v teh dneh vrstijo razredni nastopi učencev, ki letos množično sledijo pouku različnih instrumentov. Največ je kitaristov in pianistov, vseh učencev pa preko 400. Tradicionalni božični nastopi so bili v preteklem tednu na različnih podružničnih šolah, in sicer v Doberdobu, na Plešivem, v Štandrežu in Devinu. Osrednji javni nastop ob Božiču bo jutri, 22. decembra, ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo izbrani solisti in več pevskih skupin ob instrumentalni spremljavi. Novost letošnjega šolskega leta je razred harf, ki se bodo oglasile tudi na jutrišnjem božičnem nastopu, samostojno pa v torek, 23. decembra, ob 17.30 v komorni dvorani centra Bratuž; vodi jih Tatiana Do-nis. Šola vabi k udeležbi na nastopih vse ljubitelje glasbe in mladine. GORICA - Slovenski vrtec v Ulici Max Fabiani Otroci so zaplesali in zapeli na temo miru in prijateljstva Božičnica otroškega vrtca foto k.f. Tudi slovenski vrtec iz ulice Max Fabiani v Gorici je imel svojo božičnico, ki so ji letos dali naslov Mi vemo, kdo je Jezušček. Priredili so jo v petek v bližnjem zavodu Contavalle, kjer so otroci pripovedovali o sreči v družini, o ljubezni, pomoči bližnjemu, prijateljstvu in miru. Na to temo so zapeli tri pesmice ob klavirski spremljavi Michele de Castro ter zaplesali na melodijo pesmi V noči tej, Jaz gradim prijateljstvo in »Jingle bells«. Priznali so tudi, da so včasih nekoliko poredni, zato pa so pred vse- mi obljubili, da se bodo zelo potrudili in se poboljšali. S pesmijo Angelček varuh moj se je prisrčna božičnica zaključila. Vzgojiteljice iz slovenskega vrtca so se javno zahvalile vsem dobrotnikom, predvsem pa rajonskemu svetu Podturn-Sv. Ana, ki jih je ob božičnih praznikih bogato obdaril z nakupom novih igral za šolsko dvorišče; prejšnja igrala je namreč močno poškodovala poletna toča. Zahvalne besede vzgojiteljicam je ob koncu izrekla predstavnica staršev Michela Riggio Michelon. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. decembra 2008 15 »Pr' Kovaču zbrala se je tridesetletnikov klapa, da vidimo, kdo še lase ima in kdo je že tata. Sošolke, sošolci, prijatelji stari, veseli mladen'či smo peli in plesali.« CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »Il cosmo sul como«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 4: 15.40 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio comanda«. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. BREZPLAČNA VODENA OGLEDA razstave »Marcello Fogolino a Gorizia. Ri-costruzione di un capolavoro disperso« na sedežu fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci, 2 v Gorici bosta danes, 21. decembra, ob 11. in 17. uri; (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481-537111). DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Razstavljajo Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Žorž; do 31. decembra po urniku Katoliške knjigarne. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori; do 11. januarja med 10. in 18. uro. KULTURNO SREDIŠČE TULLIO CRALI iz Gorice vabi na ogled razstave članov »Arte Agenda 2009« v hiši Morassi v goriškem grajskem naselju; do 22. decembra, od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na ogled skupinske kiparske razstave na temo nimf v parku goriškega županstva. Razstavljajo Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranjc, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soave in Drago Vit Rozman; do 24. januarja 2009. POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici je spet odprta in razstavlja poleg umetnin iz obdobja med 19. stoletjem in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja tudi slike Josefa Marie Auc-hentallerja, Alfreda de Locatellija, Gian-ne Marini, Sergia Scabra, Stefana Co-mellija in Maria Di Ioria; do 1. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro, 24. in 31. decembra med 9. in 13. uro, 1. januarja 2009 med 13. in 19. uro, zaprta bo 25. in 26. decembra. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPANTI-CA NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na korzu Verdi 67 v Gorici. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici je na ogled skupinska razstava državne policije »Citta di Gorizia«; do 28. decembra, od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava kiparja Marca Bernota in slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Memorie di civilta«; do 5. januarja med 10.30 in 18.30, ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih zaprto. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici je na ogled kaligrafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici slovenskega športa; do 6. januarja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in med 15. in 17.30 ter ob prireditvah. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brincelj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fa-biani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo -Esperienze didattiche«; do 20. januarja od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpino-va 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Gior-gia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. Koncerti ka v Novi Gorici in v četrtek, 25. decembra, ob 17. uri v baziliki na Sveti Gori. Ob Goriškem pihalnem orkestru bosta nastopila še vokalna skupina Grgar in nonet Brda. BOŽIČNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica bo v petek, 26. decembra, ob 15. uri v goriški stolni cerkvi. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v torek, 30. decembra, ob 20.45 bo nastopila romunska filhar-monika Jora iz Bacaua z novoletnim koncertom; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. M Izleti SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dra-žgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 3201423712 (Andrej). Ü3 Obvestila BILA JE NOČ... BOŽIČNI KONCERT 2008 v priredbi Goriškega pihalnega orkestra bo danes, 21. decembra, ob 20. uri v konkatedrali Kristusa Odrešeni- DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 3472965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivih mest; vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481882024), Karla Vizintin (tel. 0481882183) in Ema Brajnik (tel. 048121361). Društvo sporoča, da bo avtobus odpeljal udeležence silvestrovanja ob 16. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu (pri cerkvi) in v Podgori (pri telovadnici in vagi). Srečanje v Dijaškem domu v Novi Gorici se bo začelo ob 17. uri. Priporoča se točnost. IRISACQUA obvešča, da bo v ponedeljek, 22. decembra, na območju števerjanske občine zmanjkala voda med 8. in 17. uro zaradi del na vodovodnem omrežju. IRIS obvešča, da samo v četrtek, 25. decembra, ne bo deloval servis odnašanja odpadkov, medtem ko bodo v petek, 26. decembra, krili, poleg običajnih, tudi predele A, B in E, ki bodo za božič odpadle. Za informacije je na razpolago zelena številka 800844344, ki bo delovala 24. decembra do 13. ure in od sobote, 27. decembra, dalje po običajnem urniku. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici, ki je običajno odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, obvešča, da bo med božičnimi in novoletnimi počitnicami zaprta od 24. decembra do 6. januarja 2009. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica zaprta 24. in 31. decembra ter 5. januarja 2009. NOCOJ V VERDIJU Spektakel o tangu Nocoj ob 20.45 se bo goriško mestno gledališče Verdi ovilo v otožno prevzemne ritme argentinskega tanka. Ljubitelje plesa in glasbe bo na edinem italijanskem nastopu razveselila predstava Otango v izvedbi ansambla The ultimate tango Show. Otango je spektakel o tangu v dveh dejanjih in šestih prizorih, v katerih se nastopajoči predstavijo v kar šestdesetih kostumih. Deset slavnih plesalcev iz Buenos Airesa, pet glasbenikov in dva pevca pripovedujejo zgodbo človeka, ki je vse življenje iskal svojo veliko ljubezen na obeh straneh Atlantika. Na koncu ostaja sam s svojimi spomini in norostjo, uprizoritev pa se sprašuje, ali mu bo sedaj končno uspelo priti do cilja. Koreografijo za skupinske prizore sta postavila znamenita plesalca Adrián Veredice in Alejandra Hobert, med drugimi pa na odru nastopata tudi svetovni prvak v tangu Fernando Gracia z Yamilo Andino. (aw) OBČINA GORICA obvešča, da bodo ob božičnih in novoletnih praznikih uradi zaprti 24. in 31. decembra, z izjemo pogrebnega urada, socialnega tajništva, upravnega urada hiše za starejše občane Angelo Culot, demografskega in matičnega urada, protokola, arhiva in urada za stike z javnostjo, ki bodo odprti samo v dopoldanskih urah. Uradi v centru Lenassi v ul. Vittorio Veneto bodo zaprti od 29. decembra do 6. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE bo zaprta za dopust od 22. do 24. decembra, 31. decembra pa bo odprta samo od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI ŠOLSKI URAD v ul. Ri- smondo 6 v Gorici bo zaprt 2. in 5. januarja 2009. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 24. decembra, 31. decembra popoldan in 2. januarja. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt od 22. decembra do 5. januarja, odprt bo 12. januarja 2009. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE bodo 24. decembra odprti med 8. uro in 13.30, zaprti pa od 29. decembra, do 4. januarja 2009. VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bodo uradi v ul. Alvarez, Hiša filma in palača Lenassi v Gorici odprti 22. in 23. decembra med 8. in 19. uro, 24. decembra med 8. in 14. uro, zaprti bodo od 25. decembra do 6. januarja 2009. Krminski sedež bo zaprt do 6. januarja 2009. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete -34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja De-vetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. Prispevki Društvo Slovenskih Upokojencev za Goriško t/vAČl vsem članom in prijateljem vesel Božič in zdravja polno novo leto 2009 H Čestitke Na tržaškem konservatoriju je z visoko oceno diplomiral iz zborovske kompozicije in dirigiranja mladi in še-gavi PATRICK QUAGGIATO. Z njim se veselijo in mu čestitajo vsi »Kome-lovci«. 16. decembra je JANA J ARC na tržaški sekciji International University Institute for European Studies za mirovne operaterje z odliko dokončala še eno študijsko pot. Ob tem velikem uspehu ji iz srca čestita cela družina. 15 Prireditve PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA v Štandrežu bo danes, 21. decembra, ob 14.30 v cerkvi v Štandrežu. Sodelovali bodo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna društva. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupini Kre-menjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ IN MUZEJ KMEČKE KULTURE BRINCELJ vabita na nagrajevanje likovnega natečaja Kako je iz mošta nastalo vino? v ponedeljek, 22. decembra, ob 20. uri na sedežu društva na Bukovju v Šte-verjanu. Na sporedu nastop plesne skupine AŠKD Kremenjak in ogled slik društvenega delovanja ter zdravica novemu letu. PILONOVA GALERIJA V AJDOVŠČINI vabi v torek, 23. decembra, ob 20. uri na predstavitev pesniške zbirke Ivana Mermolje Kresnikovanja in razstavo ter predstavitev unikatno izdelanega srebrnega nakita Aleatta Aleksandre Ata-nasovski. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski repre-zentant Loris Mania, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Pogrebi Namesto cvetja na grob Erminie Radet-ti daruje družina Orlando Semolič 100 evrov za AIRC (Vsedržavno združenje za raziskavo rakastih obolenj). Namesto cvetja na grob Jožefa Colje darujeta Ester in Bruna z družino 50 evrov za moški pevski zbor Jezero. V spomin na moža Ivana daruje Frančiška Pahor 20 evrov za sekcijo VZPI Dol-Jamlje in 20 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. JUTRI V KRMINU: 10.30, Anna Maria Bon vd. Badin v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 14.00, Caterina Neri por. Paviot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v kraju Borgnano in na tamkajšnjem pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Antonio Pizzi-gnach iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. JUTRI V ŠTARANCANU: 12.30, Silvano Feghiz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A rav kot Božič! Ekstra deviško olje nizke kislosti SAGRA 1 l "V ZSmSSÍ™»* v u^RON^ i -JV_J felua^i viJCf^ i Pandoro, tradicionalni BAULI 1000 g I Pandoro, klasični PALUANI 1000 g Detergent za pralni stroj ACE 3 x3 l Profesionalna likalna postaja TERMOZETA A 800 • pritisk pare: 3,5bar • prostornina 550ml • kontrolna lučka za pripravljenost pare • pokrov z zaščito oeSter «bor v\fcOttHNIKE NOše praznike/ V ' V poleg tega... branimo naše kupce nizamo cene in dvigujemo kupno moc cene za vec kot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 MONFALCONE/TRZIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481 /416740 ^ ponedeljek: 14.30-20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) EDELJSKE Nedelja, 21. decembra 2008 ~J APrimorski r dnevnik M Ramsey Clark v svoji domovini, Združenih državah Amerike, ne obstaja. Ne cenzurirajo ga, tudi zaprli ga niso, ampak se enostavno zanj ne zmenijo, čeprav je bil Clark v 70. letih generalni tožilec in se je skoraj pol stoletja pogovarjal z domala vsemi predstavniki mednarodne politike. Zagovarjal je Sadama Huseina na procesu v Iraku, bil je v Severnem Vietnamu, kar 25 let je zastopal Organizacijo za osvoboditev Palestine, prisostvoval je zrušenju nebotičnikov World Trade Centra v New Yorku in trdno je prepričan v dvoje: Obama bo odpravil blokado Kube in Izrael bo napadel Iran, če tega v zadnjih tednih dvojega mandata ne bo naredil Bush. Z Ramseyem Clarkom smo se pogovarjali v La Pazu; pogovor je bil umirjen, skoraj tih, tako kot v njegovi domovini želijo, da bi bil tih. Kakšno vlogo ima lahko levica v dvostrankarskem sistemu, kakršen je v Združenih državah Amerike? Nekateri ocenjujejo dvostrankarski sistem kot severnoameriško genialnost, ampak v tej genialnosti je tudi dejstvo, da ena sama skupina nadzira popolnoma vse, za to pa ji zadostuje 51 odstotkov glasov. Obe stranki si prizadevata, da presežeta 50 odstotkov. V tem dvostrankarskem sistemu bi stranka, ki bi zastopala levičarska stališča, bila zelo zadovoljna, če bi imela 15 odstotkov glasov. Lahko izvoliš kakega člana kongresa, ampak v zakonodajnem postopku nimaš dejansko nobene možnosti. Potrebna bi bila reforma tega sistema, da bi dosegli večjo reprezentativnost demokratičnih načel in ne samo stališč dveh strank. Mimogrede, med tema dvema strankama ni razlik. Če gledate na najbolj žalostni del ameriške zgodovine, boste videli, da glede vojne ni razlik.Obe stranki lahko imenujemo stranki vojne. Bush je šel nekoliko dlje od tega, kar smo poznali doslej, napadel je Irak in Afganistan, nikoli nismo šli tako daleč. Vsekakor pa imamo dve stranki, ki podpirata vojaški stroj. Ali torej med Obamo in McCai-nom ni razlike? No, razlike so. McCain je otrok tretje generacije častnikov. Čeprav se je odločil za politiko, sam sebe obravnava kot vojaka, kar dejansko je. Pri Obami je drugače, on je briljanten intelektualec, imel je težko življenje, študiral je na Harvardu, na eni najtežjih pravnih šol. Pozna stvari, ki jih številni njegovi predhodniki niso poznali. Pozna revščino Tretjega sveta, rad ima svojo babico v Keniji, to pozna osebno: slamnato streho, umazano hišo, v kateri ljudje hodijo bosi: tega ne pozabi nikoli. Glede vojne pa imata Obama in McCain podobna stališča... Opozoriti je treba, da je bil Obama izvoljen v senat v času, ko so bili volilni izidi daleč najbolj napredni. Glasoval je proti invaziji Iraka, ki jo je ocenil za zločin. V tem je razlika. Toda Obama bo moral delati znotraj sistema in se bo moral prilagoditi oblasti, kamor sodi tudi vojaška oblast. Obama je inteligenten, odločen in bister. Za to, da bo najboljši ameriški predsednik zadnjih let, mora samo ostati živ. Ali se bo z Obamo v Beli hiši izboljšalo stanje manjšin, temnopoltih in Latinov? Sam prihajam iz gibanja za človekove pravice in v petdesetih letih me je vprašanje temnopoltih zelo prizadelo. Ko sem bil mlad, sem delal z njimi. V šestdesetih letih so bile spremembe ogromne. Prej so se ljudje ponašali s svojo rasistično dejavnostjo in sedaj so gotovo besni zaradi vsega, kar se dogaja. Kar zadeva latinsko skupnost je treba povedati, da je to zelo velika skupnost, največja manjšina v Združenih državah. Stanje manjšin je drugačno v vsaki regiji, v vsaki državi. V Teksasu je na primer veliko temnopoltih prebivalcev, V glavnem pa se stanje manjšin izboljšuje. Upoštevajoč zgodovinske predsodke zaupam, da bo Obama boljši kot bi bil McCain. Dejali ste, da je edino, za kar mora Obama skrbeti, da ostane živ. Bi ga lahko ubili, kot je v ZDA tradicija atentatov na nekatere velike predsednike? Ni mi všeč razmišljati o tem, ampak kot tožilec sem delal v času, ko so ubili Kennedyja. V tistem času je bilo 1.200 rasistov obsojenih za rasistične zločine. V Alabami so se sprehajali s puško na rami. Kennedyjeva smrt je bila velika tragedija. Leta 1967 je bila moja država prva na svetovni lestvici nasilja. Ne gre samo za vojne, gre tudi za zločine na ameriških ulicah. Verjamem, da bo Obama preživel. Od ZDA h Kubi: ali vidite konec blokade? Kar bom povedal, je samo moje mnenje. Devet predsednikov zapored je ohranilo blokado Kube in Fidelu smo s tem naredili veliko uslugo. Jasno je, da se bo blokada nekoč končala, predvsem kadar človek prešteje glasove držav, ki so na Generalni skupščini Združenih narodov obsodili blokado Kube. Samo dve državi, Izrael in moja država, sta se ob 180 glasujo-čih izrekli za blokado. Mislim, da se bo blokada končala v prvem Obamovem mandatu. Gre pač za sramoto. Zakaj ZDA različno obravnavajo Kubo in Kitajsko, ko pa gre za dve komunistični državi? Denar, samo za denar gre. Pa tudi zato, ker je Kuba blizu. Če bi Kubanci imeli denar, bi z njimi trgovali, ker bi jih ta denar zamikal. Ali se torej blokada lahko konča z namenom, da začneta državi trgovati ter da ZDA širijo trg za svojo industrijo? Izgubili bi lahko samo oni iz Mia-mija, na državni ravni, pa tudi v tujini, je veliko takih, ki bi želeli trgovati s Kubo. Kubanci so revni, vendar učinkoviti, njihovi podatki o pismenosti so najboljši na sve- tu, njihove šole so zgledne, imajo najboljše rezultate v matematiki, imajo dostop do brezplačnega zdravstva. Kuba je neverjetna. V ZDA je po volitvah in hudi finančni krizi stanje drugačno. Bush je v svojih dveh mandatih znižal davke bogatašem, državo je pahnil v vojno, katere stroški gredo v milijone milijard dolarjev, Začetek trgovanja s Kubo bi bil vsekakor dobrodošel; Kuba ni bogata država, vendar bi se politično, če bi na to pristali, pokazali kot poštena država, odprta ljudem, ki ne zatira in ki ne zaustavlja. Bush v Evropi in marsikje drugje spominja na teror, to se mora spremeniti. Na katero karto igrajo ZDA, ko gre za Kosovo in druge evropske države? Ljudje se sprašujejo, kakšen je interes za Kosovo. Glavni razlog je zgodovinski; Jugoslavija je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne v času stalnih trenj med slovanskimi narodi na Južnem Balkanu. Zamisel je bila pravilna: vezati slovanske narodne in druge narode Balkana RAMSEY CLARK, NENAVADEN AMERIČAN Obama mora predvsem paziti, da ostane živ Ricardo Bajo Herreras* v federalno zvezo. Po drugi svetovni vojni je rasla, ostala pa je komunistična država, Najprej so pristali na naodvisnost Slovenije, nato na Hrvaško, sledila je Bosna v treh delih. Spodbujali so delitve med skupinami in dosegli popolno delitev države, z ločitvijo Črne gore in nato Kosova, ki razen močnega čustvenega naboja nima nobenega pomena za Srbijo. In sedaj vidimo rezultate, ljudje niso srečni. Treba je poenotiti in združevati regije, da se olajša skupno delo, sožitje. Južna Amerika je zgovoren primer; povezava med državami, da preprečijo izkoriščanje. Nobena regija ni bila tako izkoriščana kot Latinska Amerika. Samo dogovor o povezavi jo bo lahko ubranil pred napadi in izkoriščanjem s strani severnoameriške oblasti. Ali mislite, da je Izrael odvisen od ZDA, ali je res obratno? (Smeh) Izrael je odvisen od Združenih držav. Ljubim palestinsko ljudstvo, ki veliko trpi, in zastopal sem Organizacijo za osvoboditev Palestine več kot 25 let. Izrael je odvisen on nekaterih politikov v ZDA, vendar ne moremo govoriti o odvisnosti države. Ali mislite, da bi Bush ali Izrael lahko napadla Iran? Mislim, da bo do napada na Iran prišlo. Ne gre samo za nafto, gre za dejstvo,m da so se velike družbe že dogovorile, kako si bodo prisvojile iransko naftno zalogo. Končali bodo z Iranom. Združene države bodo tako svojo hegemonijo razširile na celotno območje. S tem bodo tudi zadovoljile Izrael, Bush ves čas opozarja, da je Iran »slabi deček«, ki ima atomsko bombo in želi Iran onesposobiti za vsako ceno. Z Iračani obstaja že dogovor o napadu. Če ne bi napadle Združene države, bi to lahko naredil Izrael, ki bi napad utemeljil s samoobrambo, češ da mora preprečiti domnevni atomski napad na lastno državo. Pri vašem delu ste se veliko ukvarjali tudi z ameriškimi domorodci Zelo redkokdaj slišimo kaj o domo-rodnih ljudstvih Združenih držav Ame-rike.V času, ko sem bil tožilec, sem na Aljaski pogosto zastopal domorodna ljudstva - tudi to je bila med drugim moja naloga, Dejstvo pa je, da so bili tožilci običajno proti domorodcem. Le malokdo je z njimi simpatiziral. To se je dogajalo predvsem zato, ker jih nismo poznali in smo se do njih obnašali očetovsko. V ZDA so z domorodci slabo ravnali, lahko bi celo govoril o genocidu. V sedemdesetih letih so domorodci sestavljali 22 odstotkov prebivalstva, od Eskimov z aziatskimi potezami do severnoameriških Indijancev. Obstajalo je razmišljanje, da bi se lahko branili, če bi se povezali. Na Aljaski je bila domorodka izvoljena v državni kongres, njen sin je brez nog, izgubil jih je v Iraku. V sedemdesetih letih je raziskava pokazala, da je na Aljaski poprečna življenjska doba domorodcev, vključno z Eskimi, 35 let, medtem ko je bila življenjska doba belcev 73 let. To je podatek, ki jasno kaže na posledice diskriminacije. Kako ocenjujete spremembe, do katerih prihaja v Latinski Ameriki in predvsem v Boliviji? Pomembno je, kar se dogaja v Boliviji in v drugih državah, ker je v zvezi z nekaterimi siromašnimi predeli bogatih držav v svetu. Gre za spremembe, katerih namen je izboljšanje življenjskih pogojev ljudi, v zdravstvu in v izobraževanju, da posamezniki pridobijo samozavest. V Boliviji je to povezano z domorodnimi ljudstvi, tistimi, ki so rojeni kot podjarmljeni in so bili stoletja žrtve genocidnega procesa, za katerega je kriv zahodni svet. Evo Morales, ki je čudovit človek, si prizadeva prav za to: odpraviti diskriminacijo in krivice. * © Copyright Berria - Primorski dnevnik2008 1 8 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / Ji - r (7 T~Z V PETEK, 5. DECEMBRA 2008, SMO UČENCI 1. IN 2. RAZREDA OTROCI VRTCA LONJER TER DA BI SKUPAJ PRIČAKA PRED NJEGOVIM PRIHODOM NA MI SMO SVETEMU MIKLAVŽU ON PA NAS JE B / NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. decembra 2008 1 9 na obisku SE ZBRALI V LONJERSKEM DRUŠTVU V OŠ FRANA MILČINSKEGA, OTROCI VRTCA DIJAŠKI DOM, ALI SVETEGA MIKLAVŽA. S JE ZABAVAL ČARODEJ SATURNO. ZAPELI IN RECITIRALI PESMICE, OGATO OBDARIL. 20 1 8 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME TRIDESET LET DELOVANJA GORIŠKEGA PODJETJA IMSA Miklusovi iz Goriške uspešno v globalni svet / Aleš Waltritsch Med podjetji, ki so znala ujeti val razvoja, ki ga je ponujal pozitivni gospodarski trenutek ob koncu sedemdesetih let, je tudi goriška IMSA. Podjetje, danes pravi mednarodni koncern, je prve korake na zelo zanimivem in razvejanem področju steklarstva začelo prav pred tridesetimi leti. Pomemben jubilej smo želeli zabeležiti tudi z globljim pogledom v njegovo delovanje. Direktorja in soustanovitelja IMSE Ivana Miklusa smo srečali lepega sončnega dne v razpoznavni hali s popolnoma stekleno fasado tik pred vhodom v Gorico, nasproti Roj, mirenskemu letališču kjer so pred sto leti brata Rusjan začela s poleti v prozorno nebo. Danes je to nebo jasno, čisto, sila vabljivo, prav tako kot steklo, kajne gospod Miklus? Prav imate, tudi danes je tako. kot je bilo nekoč. Steklo je vedno fa-sciniralo ljudi, od Feničanov naprej. Bilo je dragoceno, redko: zaščitno sredstvo z izrazitimi shranjevalnimi lastnostmi, solidno in trdno a hkrati krhko in dokaj enostavno za obdelovanje. Čisto, prozorno in varno. V toku zgodovine je steklo okrepilo in razširilo svojo vlogo, obdržalo pa je tisti čar in tisto privlačnost, ki jo imajo le redke surovine. Tudi v naši družini je steklo vzbujalo veliko občudovanja in ko sva z bratom Bojanom pred tridesetimi leti z nakupom manjšega proizvodnega obrata steklarskega kita v Gorici dejansko sprejela notranji izziv, so se nama odprla vrata novega sveta. Mladostna energija, spoznavanje raznovrstnih dobaviteljev, nenehno iskanje novih informacij in možnih uporab, prepričanje v gospodarski potencial ter lepota tega blaga so naju privedla v svet stekla. Začeli ste torej kot proizvodni obrtniki, vendar ste kaj kmalu razširili delovanje izven meja goriškega okoliša Z našim delom smo spoznali steklarje in dognali, da potrebujejo pri obdelavi stekla, poleg steklarskega kita, še veliko drugih proizvodov in pripomočkov. Tako smo naslednje leto na vodilnem sejmu te panoge v Milanu, kjer danes ponosno razstavljamo sami, stopili v stik s proizvajalci orodja in strojev za steklarje ter krajevno proizvodnjo nadgradili še z distribucijo sorodnih artikov in strojev. Od manjšega proizvodnega obrata v Gorici je IMSA razširila delovanje na področje prodaje in servisiranja strojev in opreme za steklarje. Začeli smo v nam takrat najbližjem tržišču, v Jugoslaviji. Poznavanje jezikov in miselnosti ljudi, zemljepisna lega Gorice in povezava s kakovostno, močno in razvito industrijo obdelovalnih strojev v Italiji so bili aduti, ki so podjetju omogočili pravilno izbiro. IMSA je za steklarsko industrijo v jugovzhodni Evropi postajala sinonim kakovosti in zanesljivosti. Tržišča so se iz leta v leto širila, nismo pa jim le dobavljali raznovrstna stekla in stroje, oskrbovali smo jih tudi z znanjem in nasveti, z lokalno vzpostavljenim servisom in stalno prisotnostjo naših ljudi. Odločili ste se za aktivno in močno prisotnost v državah ta-kozvane Nove Evrope, v letih, ko to ni bilo prav enostavno in lahko bi rekli tudi tvegano. Na tržišču je treba zagrabiti priložnosti, ko se ti ponudijo. V teh državah smo videli naš razvoj, s pod- Na fotografijah: levo tridesetčlanski kolektiv matičnega podjetja, spodaj levo Robert, Bojan, Ivan, Devid in Petra Miklus, desno Imsa na sejmu v Nemčiji poro nekaterih dobaviteljev-partner-jev smo ubrali to pot. Z leti smo spoznali tržišča in ljudi, investicije in tveganja so bila v glavnem preračunana. V gospodarsko težkih letih velikih sprememb v vseh državah vzhodne Evrope smo pri IMSI znali hitro in uspešno reagirati in si tako zagotoviti nadaljni razvoj. Vsakodnevno sledenje proizvodnim novostim, stalna prisotnost na tržišču, obiskovanje tudi najmanjše stranke, poznavanje in reševanje problemov, solidne in jasne povezave z vrhunskimi dobavitelji predvsem pa stalno izpopolnjevanje in izobraževanje mladega kadra so že vrsto let temelj in jamstvo za naš uspeh. Danes smo s podružnicami prisotni v sedmih državah, od sosednje Slovenije do Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, od Romunije do Slovaške in Češke. Druge trge kot so Poljska, Makedonija, Črna Gora, Bolgarija, Ukrajina, Rusija in Kazakstan pa oskrbujemo neposredno. Imate torej razvejano distribucijsko in oskrbovalno dejavnost. Ali v okviru koncerna obstaja tudi proizvodna dejavnost? V glavnem pokrivamo dve dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujeta: trgovina steklarske opreme, stekla za steklene fasade, interjere, belo tehniko, pohištvo ipd. ter proizvodnja oziroma obdelava in predelava ravnega stekla. IMSA Group je danes večje, povezano distribucijsko omrežje podjetij, ki oskrbuje celotno vzhodno Ev- ropo. Naše prednosti so neposredna prisotnost na tržiščih, širok izbor artiklov, visoka kakovost, hitra ter kvalitetna dostava. Vse naše podružnice gradijo svoje delovanje na tesnih in dolgotrajnih odnosih s strankami. Na Slovaškem imamo center za popravila in obnovo rabljenih strojev, na ostalih tržiščih z lokalnim osebjem zagotavljamo kakovostni servis in zadovoljujemo čimveč potreb in zahtev naših strank. V državah bivše Jugoslavije smo ekskluzivni distributerji francoskega koncerna Saint Gobain, na ostalih tržiščih pa smo zastopniki preko 15 podjetij iz Italije, Nemčije, Nizozemske in drugih držav. Ponosni smo na številne poslovne uspehe, ki smo jih v tej naši tridesetletni zgodbi o uspehu zabeležili. Lahko bi našteli na stotine proiz-vodenj in objektov, ki smo jih opremili na področju od Jadrana do Ura-lov, od Baltskega do Črnega morja. Omenili ste tudi proizvodnjo. Kdaj in kako ste se odločili za ta pomemben korak? Vstop v proizvodnjo je bila odločitev zadnjih desetih let. Leta 1999 se nam je ponudila priložnost, da odkupimo večinski delež slovenskega podjetja Kristala Maribor, podjetja s tradicijo in dobro tržno pozicijo, ki pa je zašlo v težave. S trdnim delom in vlaganjem v mlade kadre in posodobitev proizvodnje smo Kristal postavili ponovno na trdne temelje. Leta 2004 smo odprli tovarno na Reki, Formator, ki jo sedaj vodi sin Robert. Na Hrvaškem je bilo gradbeništvo v popolnem razcvetu, naše področje je bilo razmeroma slabo krito, tako da smo zagrabili tudi to priložnost. V obeh tovarnah, kjer zaposlujemo več kot dvesto ljudi, proizvajamo visokokakovostna stekla za najrazličnejše uporabe. Naša tehnična stekla za belo tehniko dobite v gospodinjskih strojih proizvajalcev kot so Gorenje, Indesit, Smeg in AEG; letos smo v tržiški ladjedelnici opremili zunanja stekla balkonskih ograj ladje velikanke Ruby Princess, proizvajamo varnostno kaljeno steklo, ukrivljeno steklo, stekla z dekorativnim sitotiskom, varnostno lepljeno steklo, stekla s tekočimi kristali, ogrevana stekla, protiorkanska stekla in druga. Na desetine je objektov širom Evrope z našim steklom. Med zadnjimi bi našteli hotela Marriott v Budimpešti, Kempinski v Portorožu in Savudriji, BBC Mediacity v Manche-stru, trgovski center Westfield v Londonu, Kongresni center Brdo pri Kranju in turinski olimpijski Pala-hockey. Čestitamo, razvejana dejavnost in vrhunski dosežki. Za ob-držanje tako visokega kakovostnega nivoja pa verjetno potrebujete zelo dobro uigrano ekipo, ki je, sodeč po vaših besedah, pravi ključ vašega uspeha. Prav imate. Letos smo za tridesetletnico izbrali podobo jadralne regate, kar nas najbolje opredeljuje. Morje predstavlja veliko globalno tržišče, jadrnica je podjetje, ki se spopada z morjem in ekipa, ki zna popeljati jadrnico na cilj. IMSA deluje kot zelo uigrana ekipa od samega začetka. Mislim, da je največji razlog za uspeh odlično sodelovanje, ki ga imava z bratom Bojanom ki nosi veliko zaslug da se je IMSA povzpela na tako visoko raven. Posebno mesto pri tem zasluži tudi moja žena Darinka, ki mi je bila ves ta čas v veliko pomoč, tako v podjetju kot v zasebnem življenju. Pa tudi prisotnost Bojanove soproge Pije v podjetju potrjuje složnost naših dveh družin. Nama je seveda v ponos tudi vključitev naših sinov Petre, Roberta in Devida v delovanje IMSE, kar je obenem jamstvo za konsolidacijo obstoječega stanja in nadaljevanje začrtane poti. Mladi rod torej zagotavlja Im-si še vsaj toliko uspešnih let. Upajmo tudi več! Seveda pa nikakor ne bi mogli računat le na sposobnosti in navdušenje naših sinov. Njim in nam se z vsakdanjim trudom v krojenju uspeha tega podjetja pridružuje kar lepo število ljudi: v vseh podjetjih, ki delujejo pod okriljem skupine IMSA zaposluje več kot 300 ljudi. Brez njih ne bi bili to, kar smo: solidno podjetje s tridesetletno uspešno zgodovino in obetavno prihodnostjo. Vsi skupaj mislimo pozitivno in smo trdno zazrti v bodočnost. Vsem sodelavcem se želimo zahvaliti za vloženi trud in izkazano zaupanje. Zanimanje za opravljeno delo in odlično timsko sodelovanje so naše največje zadoščenje in obenem potrdilo pravilnosti pred tridesetimi leti izbrane poti in jamstvo za nadaljni uspeh. Dejavnost je razvejana po dobrem delu Evrope, sedež in glava podjetja pa sta še vedno tu, v Gorici. Tu smo doma in tu bomo ostali. V Gorici, pravzaprav se nahajamo na območju sovodenjske občine, je zaposlenih trideset nadarjenih, v glavnem mladih ljudi. Našim tukajšnjim sodelavcem, ki sestavljajo prvorazredno ekipo, gre še dodatna zahvala za čas, energijo, vnemo in dobro voljo, ki nam jih vsakodnevno podarjajo. Velika večina jih je domačinov, kar potrjuje navezanost Imse na naše okolje. Zavedamo se svoje vloge in s ponosom smo prisotni tudi na drugih področjih slovenske stvarnosti v Italiji. IMSA je dobro poznana tudi kot sopotnik odbojke na Goriškem. Temu ekipnemu športu smo ob strani že skoraj 25 let in v tem času so nas ekipe Vala večkrat razveselile s solidnimi uvrstitvami. V manjši meri smo prispevali tudi drugim športnim dejavnostim, večkrat nas najdete kot pokrovitelje lokalnih kulturnih in drugih prireditev. Prvih trideset let je mimo, kako stopate v zelo vetrovno obdobje naslednjih let? Zaključili smo naše trideseto leto brez velikih praznovanj. Pred petimi leti, ob četrt-stoletnici podjetja smo priredili praznovanja na vseh tržiščih, kjer so prisotne naše podružnice. Letos takega zahtevnega napora nismo ponovili in smo se raje odločili za donacijo v dobrodelne namene združenju G.O.C.N.E. v podporo raziskavi proti rakastim boleznim. Podobno pot so ubrale tudi naše podružnice. Pozornosti na bližnje okolje in vlaganju v raziskavo se bomo posvečali tudi v bodočnosti. Čeprav nam vsi danes napovedujejo težke čase, ostajam optimist. Vsa ta leta smo dejavnost precej razvejali, investirali v sodobno tehnologijo, razvijali nove proizvode in tako utrdili svoj položaj. Verjamem v kakovost naših proizvodov, v naš mlad in sposoben kader, posebno pa verjamem v našo bodočnost, v svet stekla. Od jutra do jutra. Od doma do doma, od bralca do bralca. Primorski dnevnik, tudi v letu 2009, v vsak vaš dan. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj in ga bodo do konca leta 2008 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Primo^M DARILO ZA VSE NAROČNIKE: koledar»09 Znižana naročnina za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT44V05040 št. računa: IT48 E 05484 št. računa: IT80 O 05484 št. računa: IT56P03018 št. računa: IT34 R 08532 št. računa: ITI 0 F 08928 02208 000001136670 12401 001570404860 02200 004570422289 02200 010570002197 64560 000000019102 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici 1 8 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / DRUŽABNOST KMEČKE ZVEZE NA TURISTIČNI KMETIJI JOŽKA COLJE Kljub težavam optimisti in prepričani v svoje cilje NASVETI STROKOVNJAKA O drevescu in drugih rastlinah za božične dni V ČASU RECESIJE Bo kriza vplivala na naše kmetijstvo? Nihče bi si ne mogel še pred nekaj meseci predstavljati tega, kar se iz dneva v dan v rastočem obsegu uresničuje: stopili smo v fazo gospodarske recesije, ki izvira iz finančnih trgov, a se zaskrbljujoče premika na realno ekonomijo. Po 60. letih stalne rasti povprečnih osebnih dohodkov in bruto domačega proizvoda smo pred obdobjem, nihče ne ve kako dolgem, upadanja teh dveh gospodarskih dejavnikov. Postavlja se vprašanje, kako bo recesija, ki je že močno prizadela terciarni sektor in industrijo, zlasti avtomobilsko, vplivala v razvitejših državah na kmetijstvo. V zadnjih desetletjih se je kmetijstvu posvečalo na vseh ravneh vse manjšo pozornost, češ, da je njegov gospodarski delež pri ustvarjanju BDP-ja, zaposlovanja in investicij zelo skromen. Povzdigovanje špekulativne ekonomije, slepo verovanje v izrazito liberalne ekonomske procese, zasledovanje profita kot edinega pomembnega cilja, se je izkazalo za zgrešeno. Vsi ti miti se rušijo. Pred nami je doba epohalnih sprememb, doba novih kriterijev vrednotenja gospodarskih dejavnikov. Pri tem lahko dobi kmetijstvo novo, pomembnejšo gospodarsko vlogo. Najti je le treba načine, da se primerno ovrednoti sposobnost podjetnikov in kakovost kmetijskih pridelkov in izdelkov ter se ustvari tržna urejenost, ki lahko zagotovi kmetijskim obratom trdnejšo gospodarsko osnovo. V to verjame vse večje število ljudi, predvsem mladih, ki se usmerjajo tako na državni kot na krajevni ravni v kmetijsko dejavnost. Morda so prvi znanilci novega odnosa, bolj spoštljivega in prepričanega, do primarnega sektorja. Mnenja smo, da bo delež dohodkov, ki jih bo družba v prihodnosti namenila kmetijskim pridelkom in, širše, prehrani, ostal tudi v dobi recesije bistveno nespremenjen. Lahko pa se tudi poveča. Odvisno je od vseh nas, ki tako ali drugače ukvarjamo s kmetijstvom, če bomo znali uspešno nadaljevati po poti kakovostne proizvodnje, utrjevanja in širjenja tipičnih pridelkov in izdelkov, promocije in posledično uspešnega trženja naše kmetijske proizvodnje. Tipičnost in posebnost kmetijske proizvodnje je bogastvo, ki ga drugi proizvodni sektorji ne premorejo. To bogastvo moramo učinkovito ovrednotiti. S tem bomo oplemenitili primarni sektor in istočasno tudi našo kulturno dediščino in naše tradicije ter utrdili vezi z zemljo, osnovno nenadomestljivo dobrino, na katero je neločljivo vezan naš obstoj. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec NEKAJ NASVETOV Kako skozi zimo s pelargonijami? Pelargonije spadajo med najbolj razširjene balkonske rože, zato ne manjkajo skoraj na nobenem domu. Glede na to, da so večletne rastline, jih pozimi hranimo za naslednje leto. Nemalokrat nam vrtičkarji in sploh ljubitelji rož postavijo vprašanje o opravilih, ki so potrebna za pravilno prezimitev te rastline. Teh opravil je sicer malo, a jih ne gre zanemarjati, sicer ne bomo imeli pomladi s pelargoni-jami želenega uspeha. Prvo opravilo pred shranitvijo je obilna rez. Zelene dele skrajšamo za polovico. Če tega nismo še naredili bomo opravili rez čimprej. Pri tem odstranimo šibke in bolne poganjke. Po končani rezi škropimo rastline s fungicidom. Uspešno je škropljenje s Previkurom. Pelargonija je občutljiva na mraz, zato jo hranimo v prostoru s temperaturo, ki ne sme biti izpod 4°C. Prostor naj bo svetel, ker pelargonija ljubi svetlobo. Ne pozabimo ga prezračiti vsaj dvakrat ali trikrat tedensko v najtoplejših dnevnih urah. Zalivamo malo, ker je rastlina v fazi skoraj popolnega vegetativnega mirovanja. Temperatura vode naj bo srednje visoka (15 -20°C). Če je temperatura vode prenizka, lahko pride do koreninske gnilobe, če je pa pretopla, lahko povzroči prerano pomladansko obuditev rasti, ki negativno vpliva na poznejši razvoj pelargonij. O sajenju novih rastlin v lonce ali korita in ostalih gojitvenih opravilih pa spomladi. Svetovalna služba KZ Priznanje za svoj velik doprinos k uspehom organizacije sta prejela dolgoletni predsednik Alojz Debelis in tajnik Edi Bukavec Na turistični kmetiji Jožka Colje v Sa-matorci je imela Kmečka zveza v četrtek zvečer tradicionalno božično večerjo. Srečanja se je udeležilo veliko članov s tržaške, goriške in videmske pokrajine, saj gre za prijetno priložnost za prijateljsko druženje in izmenjavo božičnih in novoletnih voščil. Na srečanju je zbrane nagovoril predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki se ja najprej zahvalil za prisotnost tako članom, kot gostom. Slednji so s svojo številnostjo potrdili zanimanje za slovensko kmečko stanovsko organizacijo. Predsednik je v svojem nagovoru podčrtal razvejano dejavnost zveze in njeno premočrtno zavzemanje za pravice naših kmetov teh ohranjanje teritorija. Poudaril je tudi tesno sodelovanje z osrednjima organizacijama SKGZ in SSO, z Deželo, predvsem s Tržaškim kmetijskim nadzorništvom ter z institucijami v Sloveniji, zlasti z ministrstvom za kmetijstvo, Kmetijsko in gozdarsko zbornico ter Zadružno zvezo. V svoji sklepni misli je na-glasil vitalnost tržaškega kmetijstva, ki kljub težkim strukturnim in proizvodnim dejavnikom kljubuje tržnim izzivom z visoko kakovostjo svojih pridelkov in izdelkov. Iz tega izhaja zaupanje in optimizem v bodočnost našega primarnega sektorja. Svoj pozdrav so nato prinesli gostje in sicer: Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Cveto Zupančič, podpredsednik Zadružne zveze Slovenije, Roberto Cuzzi, direktor goriškega in tržaškega kmetijskega nadzorništva, Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoro-ških kmetov ter Marino Marsič, organizacijski tajnik SKGZ. Tako predstavniki domačih organizacij kot tisti iz matice in Koroške so poudarili pomembnost povezovanja in sodelovanja celotnega slovenskega kmečkega prostora, ki ga potrjuje tudi prisotnost njegovih predstavnikov na zaključni letni družabnosti Kmečke zveze, medtem ko je direktor Kmetijskega nad-zorništva Cuzzi, poudaril predvsem tesno sodelovanje zveze z njegovim uradom pri izvajanju obveznosti, ki jih predvideva deželni načrt za razvoj podeželja pri dodeljevanju prispevkov v korist kmetijskih posestev. Vrsto posegov je zaključil deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je naglasil pomembno vlogo Kmečke zveze za ohranjanje kmetijstva in s tem teritorija slovenske zamejske skupnosti. Predsednik zveze Fabec je v zaključnem delu srečanja izrekel priznanje zveze njenemu dolgoletnemu predsedniku Alojzu Debelisu za njegovo premočrtno in dosledno zavzemanje na čelu te organizacije za pravice slovenskega kmeta. Priznanje za opravljeno delo v korist zveze in kmetijstva je izrekel tudi pred kratkim upokojenemu tajniku Ediju Bukavcu, ki pa še vedno zavzeto in z veliko predanostjo opravlja svojo zahtevno delovno zadolžitev. Člani zveze in gostje so nadaljevali ob prijetnem kramljanju in sproščenem vzdušju družabni večer ter se po izmenjavi voščil razšli šele v pozni uri. (mg) Božič je pred vrati. V tednu, ki je pred nami, bo marsikdo okrasil stanovanje z božičnim drevescem in drugimi rastlinami. Za božično drevesce lahko izberemo navadno smreko, jelko, bor ali druge iglavce. Rezane iglavce dobimo v prodaji malone povsod. Lahko uporabljamo tudi drevo, ki raste v vazi, s koreninami. Drevo naj raste v primerno veliki vazi. Za na primer meter visoko smreko uporabljamo vazo s premerom 22 cm. Če nameravamo kupiti drevo s koreninami, naj bodo korenine dobro razvite in zdrave. Ob nakupu naj bo vaza dovolj velika, drugače drevesce presadimo v primerno vazo. Na dno postavimo napihnjeno glino za boljšo drenažo in napolnimo vazo z dobro zemljo, primerno za iglavce. Dobro zalijemo in dokler drevesca ne okrasimo, ga držimo na odprtem. Preden ga prenesemo v stanovanje, drevo obilno zalijemo. Po možnosti ga postavimo na svetel prostor in daleč od grelca. Iglavec je precej občutljiv na suh zrak, ki je v stanovanju, zato ga moramo ves čas po malem zalivati. Dobro je tudi, če vsak dan orosi-mo krošnjo, gnojiti pa ni treba. Po končanih praznikih moramo iglavca polagoma prilagajati hladnejšim temperaturam. Postavimo ga zato v nekoliko hladnejši, neogrevan in svetel prostor, kot na primer na stopnišče ali verando. Če ga takoj postavimo ven, ima lahko rastlina hude posledice zaradi prevelike razlike v temperaturi. Ves čas stalno, a zmerno zalivamo. Če iglavec izgublja iglice, to ni nobena bolezen. Rastlina krči listni sistem, da ga uravnovesi s koreninami. Marca drevo zopet postavimo na prosto. Če hočemo, da naš iglavec počaka še prihodnji Božič, ga lahko spomladi pokopljemo v vrt z vazo vred. Na ta način bodo korenine ostale sveže, kar bo koristilo drevesu preko poletja. Ves čas ga moramo zalivati, če pa drevesa ne bomo več uporabili kot božično drevo, ga vsadimo na odprto brez vaze. V tednu, ki je pred nami, pobiramo razne vejice, da okrasimo naše stanovanje. Pobiramo vejice iglavcev, velo omelo, bršljan in razne druge rastline, Po naših gozdovih imamo veliko izbire, prav tako pa pri nas raste mah, ki ga bomo pobirali za jaslice. Najlepšega najdemo na kamenju in ob vznožju debel, na njihovi vlažnejši oziroma severni strani. Priporočljivo je, da mahu ne pobiramo vsega na enem mestu, temveč po malem in na različnih krajih. Opisali bomo tudi nekatere rastline, ki jih po navadi dobimo v dar prav za božični čas. Te rastline prav v tem času pokažejo ves svoj sijaj in prav zato jih smatramo za »božične«. Rastline, ki v tem času cvetijo, so veliko bolj občutljive na menjavo okolja, kot zelene rastline. Zato lahko v stanovanju dobijo nekakšen »šok« ob spremembi življenjskih pogojev. Dotlej so namreč rasle v dobro klimatiziranem rastlinjaku s stalno temperaturo. Ko jih prinesemo v stanovanje, jim spremenimo temperaturo, način gnojenja in zalivanja, skratka, njihove dotedanje navade. Poglejmo, kako jih bomo gojili in kako bomo ravnali z njimi tudi potem, ko bodo prazniki mimo. Najprej bomo opisali BOŽIČNO ZVEZDO (Euphorbia pulcherrima), brez katere si skoraj ne moremo predstavljati Božiča. Izmed cvetočih sobnih rastlin, ki jih gojimo v tem času, je tista, ki najdlje cveti v stanovanju. Rastlini prija svetel in vlažen prostor. Do- bro raste pri temperaturi 18 do 20 stopinj Celzija. V toplejšem stanovanju jo zalivamo vsaki drugi dan, v hladnejšem pa to storimo bolj poredkoma. Zvezda ima rada vlago, zato vsak dan orosimo liste s pršilnikom. Priporočljivo je tudi, da v krožnik pod vazo položimo tako imenovano razširjeno glino, ki vzdržuje vlago. Zemlja naj bo rahla, priporočljivo je dodajanje šote. Vsaka dva do tri tedne gnojimo božično zvezdo s tekočimi gnojili. Če listi porumenijo in se upognejo, nato pa odpadejo, je to lahko znak, da je rastlina na prevročem, presuhem ali pretemnem prostoru. Zato jo moramo premakniti na primernejši prostor. Če se listi posušijo, je lahko za to vzrok plinska peč. Rastlino moramo premakniti v sobo s svežim zrakom. Če cela rastlina ovene, je temu vzrok prepih. V primeru, da listi postanejo sivo marmornati, je to srebrni listni virus, proti kateremu ni pomoči. Po končanem cvetenju rastlino postavimo v hladnejši prostor. Odrežemo jo zelo nizko, jo presadimo v večjo vazo, dodamo svežo zemljo in jo ob toplejšem vremenu postavimo na odprto. Pred koncem septembra jo spet nese-mo v stanovanje. Če pa smo za božične praznike dobili ciklamo, slednja potrebuje veliko svetlobe, ne mara pa direktnih sončnih žarkov. Rastlina nima rada toplote, niti ne toplotnih virov. V primeru pretoplega in suhega zraka, ki je po navadi v stanovanjih, listi kmalu porumenijo. Da se temu izognemo, lahko napolnimo krožnik pod vazo s kamenčki, razširjeno glino ali mahom, da se zadržuje vlaga. Njena idealna temperatura je od 12 do 18 stopinj Celzija. Ciklamo zmerno zalivamo in vsake tri tedne gnojimo s tekočimi gnojili. Cvetove, ki polagoma odcvetijo ter posušene ali porumenele liste odstranimo ob bazi, da ne gnijejo in ne pokvarijo tudi gomolja. Spomladi cikla-mo prenesemo na prosto, vendar v senco. Jeseni jo očistimo rumenih listov, jo pognojimo in jo spet nesemo v stanovanje. Enako kot s ciklamo ravnamo s trobenticami. V božičnem času cveti tudi neki KAKTUS z imenom Zygocactus. Če ga dobimo, ga postavimo na izrazito svetlo mesto, najbolje na okno med dvema šipama. Ne mara previsokih temperatur. Zalivamo ga približno vsakih 10 dni, odvisno od temperature in zemlje. Spomladi, ko zunanja temperatura ne gre pod 7-8 stopinj Celzija, ga postavamo na odprto, na sončno lego. Zalivamo ga in vsaka 2 tedna gnojimo s specifičnimi gnojili za kaktuse. Za božične praznike lahko dobimo tudi AZALEJO (Rhododendron azalea), ki sicer zelo lepo cveti, a je občutljiva za gojenje v zimskem času. Paziti moramo posebno takrat, ko rožo prinesemo v stanovanje. Gojimo jo v svetlem prostoru, a ne pod direktnim soncem, idealna temperatura je 12-14 stopinj Celzija. Da Azaleje lahko bolje cvetijo, temperatura ne sme biti previsoka, prav tako pa tudi ne smejo biti na prepihu. Zemlja naj bo vedno vlažna, vsaj dokler roža cveti. Občasno jo moramo orositi in v podstavek dati razširjeno glino zaradi vlage. Ko odcveti, postavimo azalejo v svež in svetel prostor. Spomladi jo presemo ven v pol-senco, dobro gnojimo in zalivamo. Aza-leja ljubi kislo zemljo, zato moramo gnojiti s specifičnimi gnojili in zalivati z deževnico. Magda Šturman i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 21. 12. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Praznični uvod s Slovenskim oktetom »Frtaljka« v Rupi Društvo Marij Kogoj, Marijin Dom in svetoivanska župnijska cerkev prirejajo danes v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu, koncert Slovenskega okteta, ki se bo predstavil s pestrim in praznično obarvanim programom. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. Začetek ob 20.30. Božič pred vrati in pod mostom Božič je tako rekoč pred vrati. Vsi se nanj pripravljajo že nekaj časa. Že pogled na veleblagovnice nas je že nekaj tednov pred začetkom ad-venta spominjal, da je božični čas pred nami. No ja, vmes je imel še sv. Miklavž svoj prazničen teden. Sicer pa so oči (prodajalcev, kupcev, otrok...) usmerjene na večer med 24. in 25. decembrom. Strah in veselje se v teh dneh spajata v svojevrsten občutek, ki ima navsezadnje kot skupni imenovalec pričakovanje nečesa, ki šele prihaja. Ne samo božični prazniki so v ospredju zanimanja ljudi, ampak tudi posledice svetovne ekonomske krize. Zaradi slednje so tudi nakupi letos pod udarom. Vesela sporočila, naj ljudje vendarle zapravijo za darila, so skregana z reklamnimi sporočili o predčasnih sezonskih razprodajah. Še simbole božičnih praznovanj, od jelke do okrasov, je mogoče tu pa tam dobiti s popustom... Vse to pa ne bi smelo pokvariti božičnega vzdušja. Božič je praznik rojstva Jezusa v skromni štalici, saj v takratnih hotelih Marija in Jožef nista dobila prenočišča. In prav tako se tudi 2008 let kasneje zgodovina ponavlja, in ne le na božični dan. Sin mi je razlagal, da bo letos jaslice postavil pod avtomobilski most, saj bi se danes Jezus rodil v kakem osamljenem kraju, pod avtocestnim mostom. Tudi v Trstu se vse več ljudi vsak dan zbira čez dan v toplih prostorih želežniške postaje ter išče zavetje za čez noč. Ljudje, ki drvijo na vlak, pa tečejo mimo njih, naprej. Božič pa je tudi dan veselja. Številne božične prireditve nam v tem času dajejo možnost, da za trenutek zaživi-mo praznik v svojem bistvu. Božič je namreč praznik skupnega praznovanja, petja in molitve. In to vsako leto. Potrošniško praznovanje bo baje letos izostalo zaradi ekonomskih razlogov, Božič pa ne! Zato: vesel Božič vsem! i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Letos smo v Rupi na Miklavžev večer priredili kratko gledališko predstavo, z naslovom "Frtaljica". Gre za prosto priredbo Sneguljčice. Zgodba pripoveduje o princu Sabotincu, ki pride v Rupo po Frtaljico, saj so mu vaščani pod Sabotinom pripovedovali o lepih Rupenkah. Kralj bi ga sicer rad poročil z Ma-drjanco, ker je že zmenjen z njeno mamo, vendar princ noče slisati o tej punci, saj ljubi samo Frtaljico. A tudi Madrjanca se ne ozrira za Sabotincem, saj ima v glavi le študij! Na koncu pa se Sabotinc in Frtaljica končno poročita. Njima na čast v vasi priredijo tridnevno zabavo s plesom, ženske pa scvrejo veliko in okusno frtaljo z zelišči. In bilo je tako lepo, da se še danes, po 40. letih, v Rupi zberemo enkrat letno in 3 dni plešemo, se veselimo in jemo frtaljo... PS.: aprila 2009 bo namreč že 40.Praznik frtalje, in takrat bomo igrico ponovno uprizorili.... Od meje do jaslic Danes bodo ob 17.uri na nekdanjem mejnem prehodu med Oslavjem in Sabotinom proslavili prvo obletnico padca meje. Praznovanje prirejata krajevna skupnost Pevma/Štmaver/Oslavje in KD Sabotin. Že v preteklih dneh je bilo pod Sabotinom praznično. V petek so v osnovni šoli »Josip Abram« v Pevmi priredili božični koncert, včeraj pa je bil prihod betlehemske luči ponovno priložnost za pripravo na božične praznike. Prihod betlehemske luči so pripravili skavti, ob sodelovanju KD Sabotin, okrajnega sveta, župnije sv. Mavra in Silvestra, župnije iz Solkana in Turističnega društva Solkan. Že 14. leto pa poteka zanimiva pobuda z naslovom »Jaslice pri nas in pri sosedih«. Zamisel se je porodila najprej znotraj KD Sabotin z namenom, da obeležijo in ohranijo slike domačih jaslic. Prav javna predstavitev in nagrajevanje jaslic pa je bila morda spodbuda, da se je ta pobuda razširila tudi na samo Gorico oziroma čez (bivšo) mejo. Letos bo komisija ocenjevala približno 40 jaslic. Slednje bodo dokumentirali s sliko in filmom, 11. januarja pa bo na vrsti nagrajevanje. Komisija ne bo podelila le ene nagrade, ampak bo vzela pod drobnogled različne »kategorije« - in sicer najboljši mah, najboljše luči ter , seveda, najboljši prvi vtis. Najboljše jaslice se bodo udeležile mednarodne razstave na Sveti Gori. Na današnji strani i.podliska objavljamo nekatere jaslice, ki so se prijavile na lanskoletni natečaj. trst SKD Mačkolje prireja tradicionalni koncert božičnih pesmi v mač-koljanski cerkvi na samo božično vigilijo, in sicer pred polnočnico. Župnija sv. Jerneja AP. in MePZ sv. Jernej prirejata Božični koncert 25.12. ob 18.uri v župnijski cerkvi na Opči-nah. Koncert bodo oblikovali OPZ, MlDPS in ŽPZ Vesela pomlad (dir. Mira Fabjan,), MoPZ Tabor (dir. Mi-kela Šimac), MoPS Sv. Jernej (dir. Mirko Ferlan) in MePZ Sv. Jernej (dir. Janko Ban). Orgelska spremljava Tomaž Simčič. Božično misel bo podal Marjan Sker-lavaj, koncert pa bo povezoval Matej Susič. Devinski zbori zbori vabijo 26.12. na tradicionalni božični koncert v Štivan. Začetek ob 17.uri. V Društvu slovenskih izobražencev bodo v ponedeljek, 22. decembra, gostovali VESELI UPOKOJENCI iz Laškega. Etnopevsko skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in običaje, bo prikazala ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Zadnje letosnje srečanje v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3, se bo začelo ob 20.30. gorica ZCPZ iz Gorice prireja 26.12., v goriški stolnici, tradicionalni božični koncert. Nastopali bodo naslednji zbori: Mešani pevski zbor Podgora, Vokalna skupina Bodeča neža, Moški pevski zbor Anton Klančič - Miren, Moški pevski zbor Štmaver, Moški pevski zbor Mirko Filej, Mešani pevski zbor Rupa - Peč, Mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo. Začetek ob 15.00. Božična praznovanja v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini V sklopu božičnih koncertov bodo danes ob 15.30 v Krasu (Dreka) nastopili zbori Sedej iz Števerjana, Cividin iz Gorenjega Barnasa ter Pod lipo iz Dolenjega Barnasa Jutri, ob 20.00 uri, bodo v špe-terskem Slovenskem kulturnem centru, peli in igrali učenci špeterske Glasbene matice. Devetica božična liješkefare bo danes v Platcu, jutri v Seucah, v torek, 23.12., pa se bo zaključila v Bar-du. Posebno svečana bo polnočnica v Landarski jami, ki bo v sredo točno ob polnoči. Mašo bo oblikoval mešani pevski zbor Tre valli/Tri doline. Praznično bo tudi v Reziji. V Solbici bo od 24. do 26. decembra potekala Božična noč v dolini Rezije. Tudi v Kanalski dolini se pripravljajo na bližnje božične praznike. V petek, 19. decembra, so se člani Slovenskega kulturnega središča Planika in Glasbene matice, v okvi-rupobratenja z Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, udeležili boži-čnice. Svojo božičnico pa bosta Glasbena Matica - šola Tomaž Holmar ter Slovensko kulturno središče Planika priredila v torek, 23.12, ob 18.00 uri. Ob tej priložnosti bodo nastopili vsi gojenci omenjene glasbene šole iz Kanalske doline. KULTURNI Št. 135 Naši slavljenci v letu 2008 - Vtisi ob koncu jubilejne sezone Vtisi ob komaj zaključeni slavnostni prireditvi ob 110-letnici SKD Primorsko so še zelo sveži in močni. Želeli smo si prireditev, ki bi bila izraz naše vitalnosti, obenem pa jasno sporočilo o tem, kako in o čem razmišljamo. Prireditev smo idealno poklonili ustanoviteljem društva, skušali smo povezati čim več akterjev z namenom, da oblikujemo zaokroženo celoto, ki bi hkrati zadostila vsem bistvenim vidikom naše umetniške in kulturne stavrnosti. Osebno menim, da je bila prireditev nadvse bogata in v nekem smislu svojevrstna; v vsakem trenutku proslave je poslušalec uspel zajeti miselno sporočilo oz. vodilno nit Cirila Zlobca, glasbeno sporočilo g. Adija Daneva, režisersko podlago g. Geča, ples koreografinje Raffaelle Petronio, igranje glasbenikov, petje otrok in Noneta pod vodstvom Aleksandre Pertot, igranje Jureta in Patrici-je, v pravem medstrokovnem odnosu. Jubilejnega leta pa še ni konec. Začeli smo aprila letos z organizacijo pevske revije v Mač-koljah, nadaljevali smo z organizacijo slavnostne prireditve, čaka naš še zadnji napor, ki bo publiki predstavljen verjetno februarja. Proslavili bomo rojstvo zajetne monografije priznanega fotografa Maurizia Frullanija, ki bo zajela utrinke iz vsakdanjosti mnogih protagonistov društvenega življenja v SKD Primorsko. Miloš Tul, predsednik SKD Primorsko Obletnice, ki jih obeležujemo vsakih pet let, so prikaz vsega, kar smo s petjem načrtovali. Z minevanjem let postanejo učinki delovanja vedno bolj jasni. Pri letošnjem, jubilejnem Srečanju s pesmijo smo razumeli na raznih nivojih, kaj lahko petje ponudi mladim in to je bilo predvsem opazno pri bivših pevcih. Posebnost našega praznovanja je bila priložnostna združitev sedanjih in nekdanjih pevcev; pri eni skupini je prišlo do obuditve redne dejavnosti, a tudi pri drugih je bilo opaziti, da je petje ostalo na določeni kakovostni ravni kljub obdobju ne-aktivne pevske dejavnosti. Posebnost programa je bila ob samostojnih nastopih tudi izvedba skupnih pesmi, pri katerih so sodelovali vsi pevci, od najmlajših do najstarejših, kar je bilo redko doživetje, posebno pri himni društva, ki je na svoj način prav tako povzetek dolgoletnega soočanja s pesmijo; pesnica jo je namenila Veseli pomladi pred skoraj tridesetimi leti in tekst je vsa ta leta čakal in dočakal, da ga je uglasbila bivša članica Vesele pomladi. Z našim praznovanjem smo skušali skočiti ven iz tradicionalnih prireditev v skupno dogajanje. Programi so se razvijali iz osnov otroškega zbora in vsi so peli takorekoč »ne-službeno«, iskreno navdušeno, v veselje sebi in drugim. Imam vtis, da so otroci prav zaradi tega prepevali bolj sproščeno. To naj bo izziv tudi za nadaljne projekte in spodbuda za sedanje pevce. Franc Pohajač, predsednik SOMPD Vesela pomlad Zame je bilo praznovanje 40 letnice ustanovitve in neprekinjenega delovanja neke vrste poseben dogodek. Poseben zato, ker sem imel možnost se spomniti in istočasno iskreno zahvaliti mali skupini ljudi, slovenskih fantov iz Domja in okolice, ki so pred 40 leti, natanko 7.de-cembra 1968 dali pobudo za ustanovitev moškega pevskega zbora, kateremu so nadeli ime po bo-ljunškem rojaku, skladatelju in zborovodji Franu Venturiniju. Poseben tudi zato, ker sem hotel poudariti, da je bila tekom teh 40 let posrečena tudi raznolikost kulturne ponudbe; ne samo zborovsko petje, ampak tudi šola klasične predvsem pa diatonične harmonike. Posrečeno pa je bilo predvsem to, da se je in se še vedno poskuša nagovoriti slovensko in italijansko govoreče prijatelje kulture in s tem graditi mostove in ustvarjati vzdušje strpnosti v tem delu občine Dolina, kjer je še vedno premajhen odstotek italijansko govorečega prebivalstva, ki govori in bo govoril slovensko. Aleksander Coretti, predsednik SKD F. Venturini, Domjo Našo osrednjo proslavo ob okrogli obletnici so zaznamovali verzi pokojnega vaškega umetnika Ati-lija Kralja:»Trebče, oj Trebče, to je naša vas« , kateremu smo posvetili osrednjo proslavo in pa sodelovanje s COŠ Pinko Tomažič, ki je isti dan z nami praznovala 140-letnico ustanovitve in 30-le-tnico poimenovanja. Skupaj smo zasnovali program in brošuro, ki zajema strnjen pregled zadnjih desetih let šolskega in društvenega delovanja. Program so izoblikovali domača godba Viktor Parma, gledališki igralec Danijel Malalan in Andrej Rismondo, ki je publiki postregel z verzi Atilija Kralja. Dolge priprave in ves trud sta bila poplačana, ko se je v ogrevanem šotoru dobesedno kar trlo ljudi, kar kaže navezanost domačih ljudi na šolo in društvo. Glavni protagonisti proslave pa so bili otroci, na katere gradimo našo bodočnost. Da bi jim že od malih nog približali Ljudski dom; da vedno na pravi poti, ko se trudimo za uspeh, kakovost in napredek. Prepričani smo, da lahko samo z izobraževanjem in kulturo našim mladim odpiramo okno v svet, zato dajemo prednost profesorjem, ki spodbujajo ljubezen do inštrumenta in glasbe. Na šoli potekajo tečaji pihal, trobil, tolkal, taktiranja, z možnostjo sodelovanja v mladinskem orkestru. Zasluge za ponovni preporod in rast orkestra gredo seveda vsem odbornikom in predsednikom, ki so snovali, načrtovali, sledili, podpirali, prepričevali, bodrili, in seveda poprijeli za marsikatero delo. Skoraj vedno nevidno, gotovo kdaj utrudljivo ali nehvaležno. Nesebično, požrtvovalno, zvesto, učinkovito. Stefano Mauri, predsednik Pihalnega orkestra Ricmanje Sezona 2007/2008 Skd Tabor je bila v znamenju 40-letnice. A še zdaleč ne samo. V Prosvetnem domu so se zvrstile vse pobude, ki zaznamujejo kulturno dogajanje na Opčinah, predvsem pa Openska glasbena srečanja in Poletje pod kostanjem, ki sta bila v jubilejnem letu še posebej bogata in uspešna. Z društvi od Repna do Gro-čane smo Prešerno skupaj praznovali dan kulture. Ampak ob okrogli obletnici društva, ki je obenem 140 -letnica kulturnega delovanja na Opči-nah, smo si zaželeli še nekaj več. Izbrali smo tri trenutke, med sabo časovno ločene: z večerom »Bil je 7.december 1967« smo prav na dan ustanovitve društva obudili njegovo ustanovitev z namišljenim potovanjem v preteklost in intervjujem z nekaterimi prvimi odborniki, 6.aprila se je veliko število članov nastavilo fotografu pred Prosvetnim domom na križišču med ulicami narodna, Dunajska in Proseška ter za nekaj trenutkov ustavil gosti nedeljski openski prometni kaos. Iz tega je nastala fotografija velikanka, ki sedaj visi v Prosvetnem domu. Včeraj pa sta med člane in prijatelje društva poletela še publikacija in DVD, ki sku- agenda-agenda-agenda Niz koncertov deželne zborovske revije NflTlVlTfll Torek, 6.1.2009 ob 18.00 Zgonik, Cerkev sv. Mihaela Božična revija MePz Jacobus Gallus MePz Rdeča zvezda Oktet Odmevi OPZ iz Zgonika Nedelja, 11.1.2009 ob 16.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka Različni izrazi božičnega razpoloženja MePZ Igo Gruden DPZ Kraški slavček glasbeni utrinek s harmonikarji Nedelja, 11.1.2009 ob 15.30 Milje, Stolnica S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ Trst glasbeni utrinki Zanimivo za godbenike: seminar za predvodnike in korakanje Seminar je namenjen instrumentalistom in pred-vodnikom. Na seminarju bodo udeleženci spoznavali osnove predvodniške dejavnosti, obnavljali pravila ter nadgradili svoje znanje s figurativnimi elementi. Pogovor bo tekel tudi v smeri organizacije srečanj godb, kjer sodeluje večje število sodelujočih godb ter protokolarnih pravilih na takih srečanjih. Seminar se bo odvijal v prostorih Osnovne šole ''Viktor Car Emin'' v Lo-vranu od 24. do 25. januarja 2009. Rok prijave zapade 9. januarja 2009. Iz Rezije Izšel je tradicionalni koledar kulturnega društva Rozajanski dum »kolindrin«. Tokrat je namenjen temi »kuškritavi". To je lepa lokalna navada, ki združuje mlade do dvajsetega leta v večdnevno druženje s plesom in veselicami na prehodu s starega v novo leto ob nepogršljivi citiri in bunkuli. Etnografska koledarska zbirka, kot običajno, vsebuje zgovorne fotografije, ki beležijo lepe stare navade. Nova številka šestmesečnika Naš Glas - La no-stra voce, ki izide v prihodnjih dneh, prinaša številne zanimive teme o mladinskem združevanju, jezikovnih vprašanjih z vidika akdemske obravnave, večjih lokalnih in mednarodnih dogodkih in kulturnih prireditvah. Koledar in revijo lahko dobite pri ZSKD v Sol-bici ali preko drugih sedežev. Za naročila tudi roza-janskidum@libero.it ali tel.: 0433 53428. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org bi ga vzljubili in radi prestopali njegov prag tudi v bodočnosti, organiziramo zanje najrazličnejše dejavnosti, katerih se vedno polnoštevilno udeležujejo. In prav njim posvečamo cel niz pobud ob naši 110-letnici: Trebče brez meja. Odborniki SKD Primorec se dobro zavedamo poslanstva, ki ga ima od svoje ustanovitve društvo v vasi in bomo vestno še naprej nadaljevali delo naših predhodnikov: spodbujanje kulturnega delovanja in druženja naših ljudi in tako ohranjanje slovenske besede v vasi. Sabina Citter, predsednica SKD Primorec V desetletjih delovanja je orkester ostajal zvest svojim temeljnim ciljem, med katerimi je bila ustanovitev in vodenje kakovostne glasbene šole, v kateri naj bi se usposabljali in vzgajali mladi godbeniki. Godbeniška glasbena šola deluje v Ri-cmanjih neprekinjeno že vrsto let in večina današnjih godbenikov izhaja iz nje. Ponosni smo na to. Zavidljivi uspehi, ki jih naš orkester niza iz tekmovanja v tekmovanje, nam pričajo, da smo še paj ustavarjata celoto o društvenem delovanju, kot je razvidno iz njunega skupnega naslova Od včeraj do jutri. Slavnostno leto je minilo brez slavnostnih govorov, a vsebinsko polno in ohrabrujoče, z zavestjo, da obletnica je priložnost da društvu nekaj dodamo, ne pa da ga osmislimo. Živka Persič, predsednica SKD Tabor Amatersko športno kulturno društvo Kre-menjak iz Jamelj je letos praznovalo 15-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo namreč 2. novembra 1993. Tedanji odborniki so izbrali ime Kremenjak po hribu, ki bedi nad vasjo. Na praznovanju, ki je potekalo 15. novembra 2008 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, smo z veseljem in s po-noson predstavili društveno brošuro, v kateri so zabeležene vse dejavnosti in prireditve. Natančen opis delovanja je podal bivši blagajnik Patrik Zu-lian, o pomenu društvenih arhivov pa je govoril profesor Aldo Rupel. Lepe in prisrčne misli je izrekel slavnostni govornik, župan občine Miren-Kostanjevica, gospod Zlatko Martin Marušič, ki nam je se posebno čestital za večletno sodelovanje s krajevno skupnostjo Sela na Krasu in turističnim društvom Dren. Odborniki pa smo ponosni na vse prireditve, ki se vršijo v nasem centru. Veliko pozornost posvečamo dejavnostim, pri katerih se zbirajo naši otroci in mladina in sicer otroškemu pevskemu zboru, ki ga vodi učiteljica Ivana Sullini, otroški in mladinski plesni skupini, ki ju vodi profesorica Jelka Bogatec, tečaju klavirja, ki ga vodi profesorica Glasbene Matice Neda San-cin in še tečaju diatonične harmonike, pri katerem sodelujejo tudi gojenci iz okoliških vasi in ga vodi profesor Andrej Gropajc. Bruna Visintin, predsednica SKD Kremenjak Îm matica113 glasbeni utrip L1IJ Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 8/II Stoletnici Nad našo skupnostjo se zopet zgrinjajo črni oblaki, tako namreč pravijo osebni občutki in sklop dogodkov, toda v sebi moramo prav sedaj poiskati dovolj ponosa in pozitivnih misli, da vnamemo iskrico, ki nas bo pognala spet v modrine neba ter nam zagovila samozavest in drznost. Pogled v leto 2009, ko se bomo praznično spomnili stoletnice delovanja naše ustanove mora biti pogumen in smel. Našim otrokom in najstnikom moramo vlivati upanje, da njihove sledi ne bo zabrisal še tako močan morski val in še tako zahrbtni veter. Želim si , da ne bi več potrebovali zaščite, da bi politika spoznala pomembnost glasbenega izobraževanja ter našemu delu in prizadevanju vrnila ponos ter nas priznala. Poti ne morajo biti enosmerne in ne morejo se skleniti, ker eden od partnerjev ali sodelavcev tako odloči. Zamisli, inovacije čakajo na odločitve in usmerjanje. Pri Glasbeni matici smo pripravljeni prehoditi to pot. Vsem učencem, profesorjem, sodelavcem in prijateljem Glasbene matice želim srečno zdravo in uspešno novo leto. Predsednica dr. Nataša Paulin Učenci Glasbene matice na tekmovanju Spincich Zbirka nagrad in priznanj učencev Glasbene matice se je pred kratkim povečala z lepim številom novih uspehov mladih glasbenikov, ki so se udeležili četrtega mednarodnega tekmovanja Paolo Spincich v Trstu. Pobuda Glasbene akademije Ars Nova je namenjena mladim, ki študirajo v javnih in privatnih glasbenih ustanovah in šolah ter se odvija v štirih instrumentalnih sekcijah (klavir, violina, flavta, komorne skupine). V teh letih je tekmovanje doživelo velik razvoj po številu udeležencev in raznolikosti njihovega izvora. Kljub večji konkurenci so se učenci Glasbene matice izkazali tudi letos. Najbolje se je uvrstila učenka profVesne Zuppin, Elisa Terrana, ki je prejela 95 točk in prvo nagrado v A kategoriji (pianisti do 10.leta starosti). Za devetletno Eliso (na fotografiji) je lep uspeh velika spodbuda: "Tekmovati mi je zelo všeč, ker vsakič spoznam tudi druge tekmovalce, jih poslušam in se vedno nekaj naučim. Zaigrala sem Bachov preludij, slovensko narodno v Škerjančevi priredbi in skladbo The little negro Claudea De-bussyja. Sem zadovoljna, ker mi je tudi profesorica rekla, da sem bila pridna. Sem vesela za nagrado in želim nadaljevati tako. V prihodnjem letu me pričakuje že drugo tekmovanje, tokrat v Postojni." V razredu Vesne Zuppin praznujejo tudi druge uspehe na istem tekmovanju: v B-kategoriji (pianisti od 11. do 14. leta starosti) je Cristian Visintin prejel 86 točk in tretjo nagrado, Katarina Visintin je prejela četrto nagrado v A-kategoriji, Gia-como Zotti pa priznanje. Prof. Beatrice Zonta je pripravila na tekmovalni nastop dva učenca: Samuele Vittorio Ferletti in Ivan Antonutti sta prejela tretjo nagrado v A kategoriji (prvi z 89., drugi z 87.to-čkami). Rok Dolenc iz razreda prof. Ta-mare Ražem je osvojil 93 točk in drugo nagrado, Helena Lupinc (razred prof. Claudia Sedmach) pa 87 točk in tretjo nagrado. Matjaž Zobec iz razreda prof. Xe-nije Brass pa je prejel priznanje v B kategoriji. Poleg pianistov so se tekmovanja udeležili tudi flavtisti prof. Erike Slama; priznanja sta prejela Marco Obers-nel v A kategoriji, Carlo Venier pa v C kategoriji. Sprožili smo nabiralno akcijo za fotografsko in katerokoli drugo gradivo za pripravo razstave ob 100-letnici Glasbene matice. Vabimo vse bivše učence, sorodnike in prijatelje, da to prinesejo čimprej na Osrednja božičnica Glasbene matice Brez glasbe ni pravega božičnega vzdušja. Praznična atmosfera obdaja v teh dneh tudi šolo Glasbene matice, kjer se odvijajo tradicionalni božični nastopi učencev raznih oddelkov. V pričakovanju praznikov so mladi glasbeniki vseh sedežev na deželnem teritoriju že zaigrali v Trstu, Boljuncu, pri Briščikih, v Gorici, Doberdobu, Sovodnjah in Gorenjem Tarbiju. Učenci Glasbene matice v Benečiji bodo imeli svojo osrednjo božičnico jutri ob 20.00 na sedežu šole v Špetru. V Trstu pa bo osrednja božičnica v torek, 23. ob 19.00 v cerkvi pri sv.Jakobu. Nastopili bodo solisti na flavto, violino in violončelo, komorne skupine s flavto, skupina najmlajših učencev oddelka za godala in novona-stala mladinska godalna skupina, ki ju vodi Jagoda Kjuder, Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot in mešani pevski zbor Gallus v prenovljeni zasedbi, ki jo vodi Marko Sancin. Podružnica GM tudi v Terski dolini Terska dolina ima od letošnje sezone svojo podružnico šole Glasbene matice, prve slovenske deželne ustanove, ki je prisotna z redno dejavnostjo v Bardu. Koordinator nove podružnice je vsestransko aktivni Davide Clodig: Več let smo se pogovarjali o možnosti, da bi vpeljali delovanje Glasbene matice tudi v Terski dolini. V sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru smo v ta namen priredili nekaj poletnih tečajev v Bardu in v Tipani. Da bi preverili zanimanje, smo poslali tudi vprašalnik na osnovne šole in odziv je bil pozitiven. Ko smo ugotovili, da bi projekt lahko uspel, smo povabili na sestanek župana, ki je pokazal naklonjenost in nam dal podporo. Uvedbo delovanja nam je omo- gočilo sodelovanje s Centrom za kulturne raziskave v Bardu, katerega predsednik je Giorgio Černo. Katera je sedanja didaktična ponudba vaše podružnice? S poukom smo začeli 8.novem-bra. Lekcije obiskujejo enkrat tedensko kitaristi, pianisti in harmonikarji. Imamo dva profesorja za klavir, eno za kitaro, enega pa za diatonično harmoniko. Učenci so v glavnem osnovnošolci, a imamo tudi nekaj višjeje-šolcev. Kje poteka pouk? Lekcije potekajo v prostorih muzeja Centra za raziskave v Bardu in v drugih prostorih, ki nam jih je dala na razpolago občina. Kako so vas sprejele inštitucije in krajevna stvarnost? Okolje je zelo naklonjeno z vseh vidikov. Samo dejstvo, da v tako mali občini imamo od samega začetka 17 rednih učencev, nam pomeni veliko. Krajevne oblasti so nas kot že omenjeno sprejele zelo lepo. Poleg tega pa smo našli zelo spodbudne osnove; v Bardu je deloval župnik Calligaro, ki je s svojim poučevanjem glasbe ustvaril kulturno jedro, da se je vse lahko razvilo veliko lažje. V Tipani pa ni zaenkrat zaživelo, verjetno ker niso imeli takega ozadja. Kdaj bomo lahko »poslušali« prve rezultate delovanja vaših učencev? Začeli smo relativno pozno, zato potrebujemo nekaj časa, da se predstavimo na javnih nastopih. Februarja ali marca pa bi po naših načrtih lahko prvič zaigrali pred publiko. NAPOVEDNIK sedež Glasbene matice (Ul. Montorsino 2). TRST V ponedeljek, 22. decembra ob 17.00 v SKD Igo Gruden v Nabrežini Božični koncert harfistk iz razreda prof. Tatiane Donis V ponedeljek, 22. decembra ob 18.30 v SKD Igo Gruden v Nabrežini Božičnica z učenci prof. Verenke Ter-čelj (klavir) in Dorine Cante (harmonika) V ponedeljek, 22. decembra ob 18.00 v domu A.Sirka v Križu Božičnica učencev prof. Marka Ferija (kitara), Beatrice Zonta in Claudie Sedmach (klavir) ___ V ponedeljek, 22. decembra ob 17.30 v Štalci v Šempolaju Božični koncert kitaristov iz razreda prof. Daria Vivianija V torek, 23. decembra ob 19.00 v cerkvi pri sv.Jakobu Osrednja božičnica tržaške Glasbene matice GORICA Božični nastopi učencev: V ponedeljek, 22.decembra ob 18.30 v dvorani društva v Sovodnjah V torek, 23. decembra ob 18.30 v dvorani društva Jezero v Doberdobu BENEČIJA V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 na sedežu šole v Špetru Osrednja božičnica učencev Gm Špe-ter rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it 1 8 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / MANJŠINE - Posvet o vlogi dežel pri zaščiti jezikovnih manjšin V Tridentu o politiki FJK do furlanske in slovenske manjšine Tridentinska pokrajina je zadnja leta zelo dejavna na področju zaščite manjšin, čeprav je prisotnost manjšin v tem delu italijanske države dokaj skromna: gre za del ladinske skupnosti, ki je razdeljena med tridentinsko in bocensko pokrajino ter tremi občinami v pokrajini Belluno v Venetu, ter za majhni skupinici Mohenov in Cimbrov, ki ohranjata svoja staroger-manska jezika predvsem kot pomembno kulturno dobrino in ne kot sredstvo medsebojnega sporazumevanja. Za te manjšins skrbi poseben pokrajinski urad, ki je tudi tesno povezan z univerzo. Prav ta povezava je bila povod za zanimivo srečanje o vlogi avtonomnih dežel pri uveljavljanju manjšinskih pravic, še zlasti v povezavi z okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in z načeli Evropske listine o manjšinskih ali regionalnih jezikih, ki pa je Italija še ni ratificirala. Na tej konferenci so posebno pozornost namenili Furlani-ji Julijski krajini, ki so jo zastopali kar trije udeleženci: direktor deželnega urada za manjšine Marco Stolfo, predstavnik furlanske skupnosti William Cisilino in predsednik Paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar. Razpravo, ki jo je vodil profesor Vittorio dell'Aquila, je uvedla predstavnica Sveta Evrope Sonia Parayre, ki je spregovorila predvsem o vlogi Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike pri ohranjanju jezikovne raznolikosti v Evropi. Ta dokument je označila kot enega temeljev evropske politike do jezikov, ker države s pristopom tudi prevzamejo jasne odgovornosti glede na vsebino konkretnih ukrepov v korist jezikovnih manjšin. Ob tem je poudarila nujnost, da bi tudi Italija ratificirala to listino; ratifikacijski postopek se je začel že pred skoraj desetimi leti, kar nekajkrat je parlamentarni postopek stekel in leta 2006 je vse kazalo, da se bo tudi uspešno končal, vendar se je nekaj zataknilo in v tisti mandatni dobi ustre- zni zakon ni bil sprejet. Sicer pa je Sonia Parayre spregovorila tudi o jezikovni politiki Sveta Evrope in o mehanizmu monitoraže oziroma preverjanja izpolnjevanja določil Evropske listine s strani držav pogodbenic. Ob tem je omenila še zlasti izreden pomen priporočil, ki jih daje Svet Evrope državam z namenom, da se izboljša status manjšinskih jezikov. William Cisilino je govoril o prizadevanjih za uveljavljanje furlanskega jezika v Furlaniji; dejal je, da je glavni problem v javni upravi, ki še vedno ne razpolaga z ustreznimi instrumenti za uveljavljanje furlann-skega jezika; ljudje ta jezik govorijo, vendar ga ne uporabljajo na uradni, institucionalni ravni. V to smer vodijo prizadevanja številnih politikov in tudi javnih ustanov: jezikovno načrtovanje teži prav k temu, uveljavljanju jezikovne politike v javnih ustanovah. Tu je Cisilino dejal, da je ustrezna zakonodaja sicer nujno potrebna, sama po sebi pa še ne rešuje problema, saj jo je treba uveljavljati v praksi. Sicer pa je tudi res, da je sedanji nižji status furlanščine posledica pomanjkanja ustrezne politike. Na področju šolstva je bilo po Cisilinovem mnenju narejeno veliko, vendar brez prave koordinacije, tako da se nepovezane pobude ne uokvirjajo v neki splošni učni program z jasno zastavljenimi cilji, percepcija zanimanja oblasti za jezik pa je nezadostna. Tu je predstavnik furlanske manjšine navedel podatke nedavno izvedene javnomnenjske raziskave, v kateri je na vprašanje, ali sploh obstaja zakonodaja za vrednotenje furlanskega jezika, samo 30 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, 40 odstotkov jih odgovora ni poznalo, kar 20 odstotkov pa meni, da taka zakonodaja sploh ne obstaja (ostali so dejali, da jih to vprašanje ne zanima), čeprav je bila Furlanija Julijska krajina prva dežela v Italiji, ki je s posebnim zakonom zaščitila svojo manjšino, seveda če izvzamemo posebni status Doline Aosta in Južne Ti- Skupina udeležencev posveta: od leve Jaume Vernet i Llobet, Vittorio dell'Aquila, William Cisilino, Marco Stolfo in Sonia Parayre POSVET Prikaz stanja v nekaterih drugih deželah Na Tridentinskem oblast za manjšine Novosti tudi na Sardiniji in v Kataloniji Na tridentinskem zasedanju o posegih dežel v korist manjšin je stanje v tridentinski pokrajini predstavil visoki funkcionar pokrajinske uprave Gianfranco Postal. Zadržal se je predvsem pri zakonodaji, ki jo je pokrajina sprejela v korist manjšin, še zlasti pri novem zakonu iz letošnjega leta, s katerim so bolje definirali prejšnja določila. Tu je Postal opozoril, da so ladinsko prebivalstvo povezali v komprenzorij, kateremu so naložili posebne pristojnosti, ki zadevajo rabo jezika, institucije in javne ustanove, zakon pa vsebuje tudi posebna določila o popisu prebivalstva. Sicer pa je bilo, tako Postal, ladinsko prebivalstvo šele leta 2001 dejansko politično priznano, saj je bil takrat sprejet zakon, ki zagotavlja La-dincem posebnega predstavnika v pokrajinskem svetu; tega predstavnika izvolijo v la-dinskem komprenzoriju. Zelo zanimiva novost pokrajinskega zakona iz letošnjega leta pa je Oblast za manjšine. Vsebino in pomen tega telesa je razčlenil raziskovalec tridentinske univerze Simone Penasa, ki je dejal, da je bila prvotna zamisel imenovanje branilca manjšinskih pravic, po dolgi razpravi pa se je pokrajinski svet Gianfranco Postal odločil za drugačno rešitev tričlanske oblasti, kjer člane z dvotretjinsko večino imenuje pokrajinski svet sam. S tem telesom, ki je nekakšna vmesna stopnja med pokrajinsko skupščino in vlado ter organizacijami manjšin je bila tako vzpostavljena neposredna povezava med Pokrajino in manjšinami, novi oblasti pa zakon priznava številne pristojnosti, ki gredo od nadzora nad izvajanjem zaščitnih določil s strani Pokrajine do preverjanja, kako manjšine uporabljajo nakazana sredstva. Novo telo je tudi posvetovalni organ pokrajinskega odbora, obenem pa ima možnost, da pokrajini predlaga ukrepe v zvezi z zaščito manjšin. Pristojen je za dejavnosti, ki zadevajo ozemlje, na katerem živijo manjšine, in za ljudi, ki živijo na tistem ozemlju, kar pomeni, da njegove prostojnosti segajo na področji individualnih in kolektivnih pravic manjšin. Za svojo dejavnost razpolaga z ustreznimi sredstvi, ki jih tudi sam upravlja. O jezikovni politiki za sardinski jezik je govoril direktor pristojnega urada pri deželi Sardiniji Giuseppe Carongiu. Dejal je, da je sardinščina jezik, stoletja pa so ga obravnavali zgolj kot narečje. Tudi deželni zakon iz leta 1997 sardinščine ni obravnaval kot samostojnega jezika, ampak je temeljil na načelih ohranjanja nesnovne kulturne vrednote. Potrebovali so kar nekaj let, da so prepričali politike, da je potreben drugačen pristop, ker se pač jezik izgublja: statistike kažejo, da je samo 13 odstotkov sardinskih otrok pridobilo znanje sardinščine z medgemeracijskih procesom, to je preko starčev oziroma starih staršev. Nova politika deželne uprave je tako usmerjeva predvsem v utrjevanje znanja sar-dinskega jezika. Odpravili so dvojezične televizijske oddaje in jih nadomestili s sardin-skimi, z vrsto pobud na področju kulture pa dopolnjujejo delo, ki ga opravljajo šole na os- novi zakona 482. Velika težava pa je v dej-stvu,m da posebni statut je daje deželni upravi pristojnosti na področju zaščite manjšin. Povsem drugačno institucionalno sliko pa je prikazal predstavnik katalonske deželne vlade Jaume Vernet i Llobet, ki je govoril o novem statutu Katalonije oziroma o jezikovnih vidikih, ki jih ta statut vsebuje. V tem statutu so vprašanje jezika rešili z dvojno definicijo: katalonščina je »lastni jezik« Katalonije, katalonščina in španščina pa sta uradna jezika. Katalonščina je torej jezik, v katerem normalno delujejo dežela, javne uprave in sredstva obveščanja v Kataloniji ter je tudi učni jezik v šolah. Statut obvezuje državo in deželo, da si prizadevata, da postane katalonšči-na tudi delovni jezik evropskih institucij ter da se zagotovi vsem državljanom pravico, da uporabljajo katalonščino v odnosih z oblastmi, vsem prebivalcem Katalonije pa pravico, da se tega jezika učijo. Gre torej za zelo suveren pristop k jezikovnim pravicam, pri čemer pa statut vsebuje še dve pomembni določili: zaščito majhne okcitanske manjšine v dolini Aran in skrb za katalonske skupnosti, ki živijo izven Katalonije. rolske. Kar zadeva novi deželni zakon, o katerem še razsoja ustavno sodišče, pa je Cisilino opozoril predvsem na postopek jezikovnega načrtovanja, h kateremu so zavezane vse javne uprave na ozemlju, na katerem živi furlanska manjšina. Marco Stolfo je najprej orisal različno stanje treh manjšin v Furlaniji - Julijski krajini, to je slovenske, furlanske in nemške. Opozoril je, da za zaščito manjšin poleg ustavnega določila, ki ga vsebuje 6. člen ustave, obstajajo v primeru slovenske manjšine tudi nekatere mednarodne obveze, predvsem Londonski memorandum in Osimski sporazum. Furlanija Julijska krajina se je zelo zgodaj vključila v obravnavanje manjšinske problematike in tu je Stol-fo omenil, da je Dežela že leta 1995 v zakonu o furlanskem jeziku povzela evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, vendar je to njeno odločitev država zavrnila, ker Italija listine ni ratificirala. Tako je v končnem besedilu zakona ohranjeno le sklicevanje na načela te listine, kar pa je vsekakor zelo pomenljivo. Dežela je takrat, to je pred 12 leti, sprejela nekatere sklepe, ki so dejansko omogočili vzpon furlanskega jezika: na osnovi zakona štev. 15 iz leta 1996 je bila namreč določena uradna pisava furlanskega jezika, ustanovljena je bila Opazovalnica za furlanski jezik in ustanovljen je bil tudi deželni urad, ki se je v naslednjih letih razvil v samostojni deželni urad za manjšinske jezike. Ob koncu je Stolfo nakazal nekatere smernice, ki naj bi vodile deželno upravo pri uveljavljanju večje-zičnosti na osnovi novih načel jezikovne raznolikosti, ki se uveljavljajo širše v Evropi. Bojan Brezigar je v svojem posegu obravnaval predvsem vprašanje zastopanosti slovenske manjšine, kot izhaja iz državne in deželne uakono-daje. Gre, kot je poudaril, za vprašanje kolektivnih pravic, ki jih države zelo nerade priznavajo manjšinam, sicer pa tudi vse mednarodne listine dosledno govorijo o pravicah pripadnikov manjšin, torej o individualnih pravicah. Brezigar je svojo analizo začel z zaščitnim zakonom, kjer je v paritetnem odboru uvidel prvi zametek definiranja zastopanosti manjšine. Opozoril je na dva pomembna elementa sestave slovenskega dela paritetnega odbora, to so štirje predstavniki najbolj reprezentativnih organizacij slovenske manjšine in trije predstavniki izvoljeni na skupščini vseh slovenskih svetnikov v krajevnih upravah v deželi Furlaniji Julijski krajini. Tako je bila v paritetnem odboru vzpostavljena povezava med politiki in civilno družbo. Ta povezava je ohranjena tudi v komisiji, ki jo določa novi deželni zakon za slovensko manjšino. V njem sta prisotna oba elementa: na eni strani je v komisiji šest predstavnikov najbolj reprezentativnih organizacij manjšine, za določitev katerih je predviden tudi poseben postopek, na drugi strani pa komisijo sestavljajo še trije predstavniki, ki jih izvolijo vsi slovenski občinski in pokrajinski svetniki. Dodati je treba, da morajo biti v vseh primerih enakovredno zastopane vse tri pokrajine, tržaška, goriška in videm-ska. Tem devetim članom je traba dodati še predstavnika deželne komisije za slovensko šolo, ki je prav tako Slovenec, komisiji pa predseduje deželni odbornik ali njegov pooblaščenec. To pomeni, da je v enajstčlanski komisiji zagotovo deset predstavnikov manjšine, ki so izbrani z demokratičnimi predstavniškimi kriteriji. To pa je dejansko priznanje kolektivne pravice, kji je sicer v deželni zakonodaji že prišla do izraza tudi s posebnimi določili o zastopstvu slovenske manjšine v deželnem svetu. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 21. decembra 2008 27 ITALIJA - Predpraznična novinarska konferenca ministrskega predsednika Berlusconi vneto zagovarja delo in složnost svoje vlade Veltroni potrdil željo po koreniti prenovitvi Demokratske stranke RIM - Vlada odlično deluje in ministri imajo enake poglede o vseh glavnih vprašanjih, ki zadevajo Italijo. Silvio Berlusconi je na včerajšnji tradicionalni predpraznični tiskovni konferenci zelo hvalil svojo vlado in njene ministre. Državljane je pozval, naj se spričo te hude gospodarske krize ne predajo malodušju in naj verjamejo v svetlejšo prihodnost, ki bo »prej ali slej prišla«. Za januar je ministrski predsednik napovedal korenito reformo pravosodnega sistema, ki bo kariere tožilcev naposled ločila od poklicne poti sodnikov. Vlada bo pripravila svoje predloge in jih posredovala parlamentu, kjer bo desna sredina po Ber-lusconoijevih besedah prisluhnila tudi predlogom opozicije, »pod pogojem, da bodo njena stališča resna in konkretna.« Ministrski predsednik se je zavzel za gradnjo jedrskih central in pri tem napadel zelene in okoljevarstve-nike, ki so po njegovih besedah veliki nasprotniki razvoja in napredka. Napovedal je tudi pokojninsko reformo, a ni pojasnil njene vsebine. Precej splošen je bil tudi glede federalizma, o katerem je rekel, da bo vlada spoštovala svoj program in zaveze, ki jih je sprejela na volitvah. Na srečanju z novinarji se je Berlusconi dotaknil tudi odnosov z opozicijo, ki so vse prej kot dobri. Za to po njegovem mnenju ni kriva vladajoča koalicija, pač pa leva sredina, ki je pod odločilnim in kvarnim političnim vplivom Antonia Di Pietra in njegove stranke Italije vrednot. Povedal je tudi, da se mu zdi »afera Villa-ri« (po imenu predsednika parlamentarne komisije za RAI) rešljiva in dal razumeti, da bi moral predsednik komisije vendarle odstopiti. Podobno stališče zagovarjata tudi predsednika senata in poslanske zbornice, Renato Schifani in Gianfranco Fini. Končno je ministrski predsednik izrazil prepričanje, da v tem trenutku uživa podporo kar 72 odstotkov Italijank in Italijanov, kar ga zelo veseli in navdaja z optimizmom. V Demokratski stranki (DS) se medtem nadaljuje debata o usodi in nejasnih političnih perspektivah stranke. Predsednik Walter Veltroni je na včerajšnji skupščini mladih demokratov ponovil, da hoče »zdravo« stranko, v kateri ne bo prostora za nepoštene in skorumpirane politike. Vel- Predsednik vlade Silvio Berlusconi veselo nazdravlja novemu letu 2009 ansa troni je tudi znova podčrtal, da ne mara notranjih oblastniških struj. Eno je normalna demokratična dialektika, drugo po vsakodnevni notranji spori in polemike, ki ne peljejo nikamor in ki samo močno škodijo DS in celotni levosredinski koaliciji. Marsikdo je prepričan, da je Vel-tronijeva kritika letela na Francesca Rutellija in zlasti na Massima D'Alemo. Nekdanji zunanji minister pa je včeraj znova zanikal spore z Veltronijem in podprl njegovo željo po prenovitvi stranke in po obračunu z vsemi, ki so vpleteni v škandale in v sodne preiskave. D'Alema je v bistvu dal razumeti, da trenutno v stranki ni nikogar, ki bi lahko prevzel Veltronijevo mesto. Predsednika je treba torej okrepiti in ne ošibiti, je prepričan D'Alema. Da Veltronijeva vodilna funkcija v teh razmerah nima alternativ, je prepričan tudi beneški župan Massimo Cacciari, ki je včeraj popoldne obiskal Trst. Zupan ni negativno ocenil poteka petkove seje državnega sveta Demokratske stranke, predsednika pa je pozval, naj proglasom sedaj sledijo konkretna dejanja, v nasprotnem primeru bodo demokrati zašli v še hujšo krizo, ki bo pa tokrat za stranko usodna. Cacciari se je tudi zavzel za čimprejšnji kongres stranke in ponovil zahtevo po odstopu neapeljske županje Rose Russo Iervolino. ITALIJA - Afera o uporabi službenih vozil Neapelj: še težave za mestno upravo NEAPELJ - V glavnem mestu Kampanje ni videti konca škandalom in aferam, ki pretresajo tamkajšnjo mestno upravo. Tokrat gre za nezakonito uporabo službenih avtomobilov, za kar so osumljeni nekateri sedanji in nekdanji občinski odborniki. Sodeč po poročanju lokalnih občil, so sodniki poslali sodno obvestilo dvema odbornikoma v upravi županje Rose Russo Iervolino in štirim nekdanjim občinskim upraviteljem. Vsi vpleteni odborniki pripadajo le-vosredinskemu zavezništvu, ki je na oblasti v Neaplju. Odborniki, ki so vpleteni v preiskavo, naj bi službene avtomobile občinske uprave uporabljali v osebne namene. Nekateri so se s službenimi avtomobili peljali po nakupe v veleblagovnice, drugi so s temu vozili pre-vežali sorodnike in prijatelje, tretji pa so se s »plavimi« avtomobili peljali celo na počitnice v Rimini in v druge turistične kraje severne Italije. Zupanja Iervolino je povedala, da zelo pozorno spremlja dogajanja tudi v zvezi s to novo neapeljsko afero, ponovila pa je, da nikakor ne namerava odstopiti. Govori se, da načrtuje spremembe v občinski upravi, v katero naj bi povabila tudi nekatere strankarsko neodvisne osebnosti. Sodniki bodo medtem jutri nadaljevali z zasliševanji politikov, podjetnikov in odvetnikov, ki so vpleteni v afero Global Service. Glavni osumljenec Alfredo Romeo je, kot znano, zavrnil vse obtožbe, njegovi odvetniki so zato zahtevali preklic zapornega naloga in obtožnice, češ da je neutemeljena. O usodi Romea in drugih osumljencev bo v prihodnjih dneh odločal sodnik za preliminarne preiskave, ki bo potrdil ali lahko tudi preklical zaporne naloge. Sodni dokumenti pa so včeraj romali tudi v Rim, saj je Romeo delal tudi z Vel-tronijevo občinsko upravo. Merklova pozvala Nemce k združenju sil proti krizi BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je v božično-novoletni poslanici pozvala Nemce, naj združijo sile za leto 2009, ki bo, kot kaže, zelo težko. Leto bo polno izzivov, vlada pa bo skrbno preučila nadaljnje ukrepe za pomoč gospodarstvu. Kanclerka je v video poslanici, objavljeni na spletni strani nemške vlade, dejala, da bo vlada v prihodnjem letu usmerjala svoja prizadevanja k oblikovanju pozitivnih razmer v državi, in izrazila prepričanje, da se bo to zgodilo. Za januar je naznanila paket ukrepov za pomoč gospodarstvu in za ohranitev ali ustvarjanje delovnih mest. Merklova ocenjuje, da bodo v prihodnje pomembna vlaganja, pri čemer je navedla primera v šolstvu in na področju širokopasovnih internetnih po- Po incidentu z Bushem naval na turške čevlje ISTAMBUL - Iraški novinar je po incidentu, v katerem je med novinarsko konferenco v Bagdadu zalučal čevlje v ameriškega predsednika Georgea Bus-ha, poskrbel še za povečanje prodaje tega modela čevljev. Turško podjetje Ra-mazan Baydan je namreč sporočilo, da se jim je v zadnjem času krepko povečalo število naročil in da so v minulem tednu prejeli naročila za 300.000 parov modela čevljev, ki jih je novinar zalučal v Busha. Ramazan Baydan, lastnik istoimenskega podjetja, je še dejal, da jih je obiskal nek poslovnež iz ZDA, ki se je z njimi želel dogovoriti o distribucijskih pravicah. Proizvajalec sicer želi preimenovati model čevljev iz rjavega usnja, ki ga je v Turčiji mogoče kupiti za 42 dolarjev, v »Busheve čevlje«. V Španiji odstranjujejo zadnje Francove kipe MADRID - V španskem mestu Santander so nedavno začeli odstranjevati enega zadnjih kipov pokojnega diktatorja Francisca Franca v Španiji. Potem ko ga bodo umaknili v občinsko skladišče, bo na očeh javnosti ostal le še njegov kip v mestu Melilla na severni obali Afrike.Delavci so v severno španskem mestu zavrtali v betonsko podlago bakrenega kipa Franca na konju, ki v desni roki že 44 let vihti palico. Enaka usoda je od leta 1978, ko je bila v Španiji uradno vzpostavljena demokracija, doletela številne simbole Franca, ki je vladal od leta 1939 do svoje smrti leta 1975. Zakon, ki ga je lani sprejel španski parlament, sicer obvezuje občinske uradnike, da odstranijo vse javne simbole Francove vladavine in preimenujejo ulice, ki nosijo ime nekdanjega diktatorja ali generalov, ki so se znjim borili v španski državljanski vojni (1036 in 1939). ITALIJA - Združenja potrošnikov svarijo pred triki in prevarami V pričakovanju (zgodnjih) razprodaj se iztekajo precej medli praznični nakupi RIM - Predbožični nakupi se iztekajo, trgovci pa si na vse kriplje prizadevajo, da bi v teh zadnjih dneh čim več prodali. Tudi z nepoštenimi potezami, na katere opozarjajo združenja potrošnikov. Sem sodijo zamaskirane razprodaje (npr. zaradi obnove lokala, zamenjave lastnika ipd.), popusti »pod mizo« in umetno napihnjene cene, na katere potem trgovci dajejo radodarne »popuste«. Bolj pozorni odjemalci vedo povedati, da so se nekateri proizvodi oktobra in novembra precej podražili, zdaj pa so v prodaji s popusti, a so še vedno dražji, kot so bili pred umetno podražitvijo. Združenja potrošnikov zato pozivajo kupce, naj bodo zelo previdni, saj se k raznim trikom zateka zelo velik delež trgovin, po njihovi raziskavi kar 44 odstotkov trgovin ne ponuja zadostnih jamstev o prozornosti cen. Nič manj, če že ne celo bolj pozorni bomo morali biti takoj po praznikih, saj se bodo letos razprodaje začele bolj zgodaj kot navadno in bodo morda še bolj polne pasti. Trgovci se bodo skušali znebiti neprodanega blaga že od 2. januarja naprej, ko se bodo začele sezonske razprodaje v Neaplju in v Trstu (trajale bodo do 30. marca), medtem ko se bodo v večini ostalih mest začele dan pozneje, v soboto, 3. januarja (Rim, Milan, Genova, Bologna, Benetke, Turin itn.) V Firencah bodo razprodaje startale 7. januarja, zadnji pa bodo 10. januarja začeli razprodaje v Ao-sti. Obdobje prodaje po znižanih cenah bo trajalo od šest do osem tednov, z izjemo Trsta, kjer traja po tradiciji kar tri mesece. Trgovci pričakujejo naval kupcev, združenja potrošnikov pa napovedujejo, da se jim bo odzvalo samo 45 odstotkov družin. BELGIJA - Zaradi afere Fortis Kraljeva posvetovanja za rešitev vladne krize BRUSELJ - Belgijski kralj Albert II. je včeraj opravil posvetovanja s političnimi strankami o tem, kako omejiti posledice krize. Država se je znašla v novi politični krizi, potem ko je premier Yves Leterme v petek ponudil odstop vlade zaradi afere s prodajo belgijskega dela premoženja banke Fortis.Vladajo-če stranke so izrazile upanje, da se bodo izognili predčasnim volitvam, kajti za boj s svetovno gospodarsko krizo država potrebuje stabilnost. Vendar opozicija vztraja, da Leterme ne sme ostati na položaju, ker bi vmešavanje v pristojnost sodišča pomenilo neposredno kršitev ločitve vej oblasti, temelja parlamentarne demokracije. Po mnenju opazovalcev lahko Albert II. kot rešitev bodisi zavrne premierov odstop bodisi skliče predčasne volitve, lahko pa preuči tudi druge možnosti za oblikovanje nove vlade. Belgijsko-nizozemsko banko For-tis, ki jo je finančna kriza močno prizadela, so oktobra »razstavili«. Njeno premoženje na Nizozemskem je nacionalizirala nizozemska vlada, belgijska vlada pa je belgijski del premoženja banke prodala francoski banki BNP Paribas. S to odločitvijo niso bili zadovoljni mali delničarji Fortisa, ki so menili, da bi se morala vlada pred prodajo posvetovati z njimi. Vložili so pritožbo na prizivno sodišče, ki jim je s sodbo minuli teden pritrdilo in zamrznilo dogovor o prodaji, ki sta ga sklenili vlada in BNP Paribas. Razsodba sodišča je sprožila pravi škandal, ko je v sredo vlada postala tarča obtožb, da je poskusila sodišče odvrniti od odločitve, ki jo je sprejelo. Le-terme, ki je po več mesecih vladne krize marca stopil za krmilo vlade, je priznal, da je bil v stikih s predstavniki sodišča, vendar zatrdil, da ni poskušal vplivati na njihovo odločitev. Eden od vidnejših belgijskih sodnikov pa je v poročilu predsedniku parlamenta poudaril, da nima dokazov, da pa obstajajo močni sumi, da je Letermov kabinet skušal vplivati na odločitev sodišča. (STA) TRST Nedelja, 21. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige Božično darilo za Mourinhov Inter Pri drugem golu je bil Maicon v nedovoljenem položaju - Lazio boljši od Palerma RIM/SIENA - Inter in Mourinha je tokrat rešil Maicon, ki je v Sieni kar dvakrat zatresel domačo mrežo. V pričakovanju preostalih današnjih tekem je Inter povečal vodstvo pred drugouvrščenim Ju-ventusom na +9 točk in si tako predčasno zagotovil simbolični naslov zimskega prvaka. Sicer Interjeva zmaga ne bo šla skozi brez polemik, saj je bil Maicon pri drugem zadetku v nedovoljenem položaju. Sodnikova napaka torej in moka za kruh »moviolistov«. Pri 2:1 so so nogometaši Siene opogumili in so se večkrat nevarno predstavili pred Cesarjevimi vrati. Interjeva mreža pa je ostala do konca tekme nedotaknjena. Z edinim golom Rocchija, ki je v drugem polčasu zamenjal Zarateja, je Lazio premagal Palermo in se tako približal vodilni peterici. Pri Palermu sta morala predčasno zapustiti igrišče Balzaretti (rdeči karton) in Miccoli (poškodba). BECKHAM - Angleški nogometaš David Beckham je od včeraj tudi uradno nogometaš Milana. S črno-rdečimi naj bi zvezni igralec ameriške ekipe Los Angeles Galaxy igral do 9. marca. Gal-liani pa ni izključil možnosti, da bi Beckham ostal še naprej v Milanu. Anglež bo oblekel dres s številko 32. S soprogo Vic-torio Adams pa bo živel v luksuznem hotelu v centru Milana, kjer ena prenočitev stane 7900 evrov. Siena - Inter 1:2 (1:1) STRELCA: Maicon v 34., Kharja v 38. min.; Maicon v 83. min. SIENA (4-3-1-2): Curci; Zuniga (Ca-laio), Brandao, Portanova, Del Grosso; Vergassola, Codrea, Galloppa; Kharja; Ghez-zal, Frick (Maccarone). Trener: Giampaolo «ft i í¡> leu INTER (4-4-2): Julio Cesar; Maicon, Cordoba, Samuel, Maxwell; Zanetti, Cam-biasso, Muntari (Quaresma); Jimenez (Figo); Balotelli (Crespo), Ibrahimovič. Trener: Mourinho. Lazio - Palermo 1:0 (0:0) STRELEC: Rocchi v 66. min. LAZIO (4-3-2-1): Carrizo; De Silvestri (Dabo), Diakite, Cribari, Radu; Lichtsteiner (Kolarov), Ledesma, Meghni; Foggia, Pandev; Zarate (Rocchi). Trener: D. Rossi. PALERMO (4-3-1-2): Amelia; Cas- Interjev nogometaš Douglas Sisenando Maicon je bil sinoči odločilen ansa sani, Kjaer, Bovo, Balzaretti; Nocerino, Li-verani, Bresciano (Guana); Simplicio; Miccoli (Mchedlidze), Succi. Trener: Ballardini. VRSTNI RED: Inter 42, Juventus 33, Milan, Napoli 30, Fiorentina 29, Lazio 27, Genoa 26, Atalanta 24, Palermo, Roma 23, Udinese, Catania 22, Cagliari 20, Samp-doria, Siena 19, Bologna 14, Lecce 13, Torino, Reggina 12, Chievo 9. DANES: 15.00 Atalanta - Juventus, Cagliari - Reggina, Catania - Roma, Chie-vo - Genoa, Lecce - Bologna, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Napoli, 20.30 Milan - Udinese. BOKS - Po porazu Bo Vidoz res odprl gostilno? MILAN - »Paolo. Misli na svoje tri otroke,« ga je rotil njegov menadžer Salvatore Cherchi med odmorom pred 10. krogom. Vendar je bil tedaj 38-letni goriški boksar Paolo Vidoz že povsem izčrpan: fizično, morda pa tudi psihično. »Nimam več moči,« je komaj izustil. Prisilili so ga, da vstane, a je bil sodnik vendarle bolj uvideven in je dvoboj prekinil. Naslov evropskega prvaka v težki kategoriji, zanj so se potegovali v milanskem Palali-du, je tako pripadel štiri leta starejšemu Angležu Mattu Skeltonu. Da bo Giirčanu trda predla, je pokazal že začetek, v katerem je boksal dokaj pasivno. Nato je reagiral in osvojil nekaj nadaljnjih krogov. Izid je bil po 6. krogu spet zelo negotov, dokler ni Vidoz v 9. krogu popolnoma popustil in dobesedno nehal tekmovati. Umikal se je in samo še ščitil glavo z rokavicama, čeprav ni kazalo, da je bil žrtev kakega posebno močnega udarca. A dvoboj je bil trd in ga je očitno zdelal. Nadaljnja kariera orjaka iz Ločni-ka je zdaj pod vprašajem, kot tudi njegova želja, da bi z zmago in nadaljnjimi zaslužki odprl gostilno.... NOGOMET - Triestina igrala za neodločen izid Poraz kot opomin za naprej Odločilni gol pet minut pred koncem srečanja - Tudi Maran si deli odgovornost za poraz - Za Triestino je gol dal Ardemagni Ancona - Triestina 2:1 (1:0) STRELCI: Rincon v 41.; Ardemagni v 5.dp, Vanigli v 41.dp. ANCONA (4-4-2): Da Costa; Rincon, Vanigli, Olivieri, Rizzato; Surraco (27.dp Soddimo), Catinali, Camillucci, Siquiera (17.dp Miramontes); Nassi, Ma-stronunzio (43.dp Colacone). Trener: Monaco. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 5; Milani 6 (31.dp Petras), Cottafava 5,5, Minelli 5,5, Cacciatore 5,5; Antonelli 6,5, Allegretti 6 (12.dp Gorgone 6), Princivalli 6, Testini 5,5; Ardemagni 6 (12.dp Cia 5,5), Della Rocca 6. SODNIK: Brighi iz Cesene 6,5; OPOMINI: Milani, Surraco, Catinali, Ca-millucci, Cottafava, Princivalli, Nassi, Rincon, Da Costa; GLEDALCEV: 5500. Tako ne gre! Spodrsljaj v Anconi bi lahko bil sprejemljiv, če bi do njega prišlo po različnem razvoju dogodkov, a na tak način res ne. Naj si pri Triestini najprej razjasnijo pojme, kaj želijo doseči v tem prvenstvu. Včeraj namreč je bil pristop Tržačanov tak, kot ga mora imeti ekipa, ki se bori za obstanek in želi iztržiti točko, ne pa kot ekipa, ki želi seči po visoki uvrstitvi in igra torej vsako tekmo na zmago. Tokrat je trener Triestine Maran presenetil z nekaterimi spremembami: zaradi Tabbianijeve odsotnosti je Testinija premaknil nazaj v vezno vrsto, tako da se je sprostilo mesto v napadu, ki ga je zapolnil Ardemagni. Šlo je torej za pravi 4-4-2 z dvema »čistokrvnima« napadalcema. Obratno je bila postava Ancone napovedana. V napadu je seveda Monaco potrdil dvojico Mastronunzio - Nassi, ki je doslej skupaj dosegla kar 16 (9 Mastronun-zio in 7 Nassi) od skupnih 24 golov mo- Včeraj soliden Filippo Antonelli štva iz Mark. Sodnik Brighi (z njim Triestina nima ravno pozitivnega obračuna, nad njegovim sojenjem so v taboru Tržačanov bili v preteklosti - ne včeraj - že nekajkrat dokaj kritični) je s skoraj švicarsko točnostjo zažvižgal začetek srečanja. Triestina na začetku ni pokazala običajne koncentracije. Prišlo je do nekaj naivnih napak in tudi v obrambi so bili posegi brez običajne umirjenosti. Ancona je odločno igrala na zmago. Obrambna vrsta je bila zelo visoka (in tudi zaradi tega je domača ekipa kar nekajkrat tvegala) in hud pritisk nad tržaškimi igralci je večkrat tudi obrodil sadove. Prvič že v 4. minuti, vendar Mastronunziu ni uspelo praktično z bele točke premagati Agazzi-ja, saj je streljal previsoko. Isti napadalec je novo priložnost (sicer z nekoliko manj ugodnega položaja) zamudil v 11. minu- ti. A dve minuti kasneje si je Triestina priigrala zelo zrelo priložnost. Allegretti je z lepim predložkom omogočil Antonelliju, da se je znašel pred vratarjem Da Costo, vendar je z mrtvega kota vezist Triestine zadel vratnico. Rahla premoč Ancone je bila kar jasna. Tržačani so le na trenutke poskušali s protinapadi, vendar vajeti igre niso nikoli imeli v svojih rokah. Očitno so bili domači igralci nekoliko bolj motivirani in zagrizeni. Južnoameriško obarvana domača ekipa (v začetni postavi so bili kar trije Brazilci in Urugvajec) je privilegirala kombinacije na srednjem pasu igrišča, kjer sta se Nassi in Mastronunzio večkrat ujemala. Vse do 41. minute, ko ji je bil usoden kot Siqueire, je obramba Triestine sicer brez velikih tveganj zdržala. Agazzi je najprej hotel poseči, a žoga je zanj letela previsoko in ga torej preletela; obratno je Rincon pravočasno skočil in z glavo žogo preusmeril v prazen gol. Tržačani so takoj poskusili odgovoriti z Della Rocco, njegov strel z glavo pa je švignil mimo vratnice. V drugi polovici srečanja je Triesti-na takoj začela napadati in po šestih minutah že izenačila. Prostega strela Alle-grettija se je komaj dotaknil Ardemagni, a kar je bilo dovolj, da je presenetil vratarja Da Costo. Po doseženem golu je Triesti-na naredila usodno napako. V bistvu je nehala igrati in se zadovoljila z doseženim. Zal je treba tudi trenerju Maranu očitati, da je z nekaterimi zamenjavami jasno pokazal, da je točka Tržačanom po godu. Tudi Ancona ni nikoli pretirano tvegala, a vtis smo imeli, da bi lahko Triestina včeraj tudi zmagala, če bi zmago odločno naska-kovala. S trenerjem na čelu. Vendar se ti v takih okoliščinah vse povrne. In le pet minut pred koncem srečanja, po polurnem popolnem mrku, ko se na igrišču ni dogajalo nič, je po kotu Vanigli z glavo premagal Agazzija. Nedvomno prestroga kazen za Triestino, a tudi lekcija in opomin za bodoče nastope. Top: Najbolj aktiven v tržaških vrstah je bil tokrat Antonelli, čeprav velja dodati, da se ni nihče posebno izkazal. Flop: Vratar Triestine Agazzi ima na vesti gol: odšel je na nenapovedan izlet okoli po kazenskem prostoru in tako omogočil Rinconu, da je nemoteno z glavo poslal žogo v prazen gol. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 19. KROGA: Ancona - Triestina 2:1, Brescia - Grosseto 1-0, Empoli -Mantova 1:1, Livorno-Sassuolo 3:2, Modena -Bari 0:2, Parma - Cittadella 1:0, Piacenza - Pisa 1:0, Rimini - Albinoleffe 1:1, Salernitana -Ascoli 1:2, Treviso - Avellino 2:1. Frosinone -Vicenza jutri ob 15.00. Livorno 19 7 11 1 26:14 32 Sassuolo 19 9 5 5 31:20 32 Parma 19 8 8 3 23:15 32 Empoli 19 9 5 5 25:19 32 Brescia 19 9 5 5 21:19 32 Bari 19 8 7 4 20:17 31 Grosseto 19 8 5 6 30:29 29 Triestina 19 7 7 5 25:21 28 Vicenza 18 7 6 5 24:12 27 Albinoleffe 19 6 9 4 19:18 27 Pisa 19 7 5 7 26:25 25 Mantova 18 6 7 6 19:19 25 Ancona 19 6 5 8 26:24 23 Rimini 19 6 5 8 22:27 23 Frosinone 18 5 6 7 22:27 21 Cittadella 19 4 8 7 15:18 20 Piacenza 19 5 5 9 15:21 20 Salernitana 19 5 5 9 18:27 20 Treviso (-4) 19 4 10 5 19:22 18 Ascoli 19 4 6 9 12:21 18 Avellino 19 3 8 8 15:26 17 Modena 19 3 6 10 21:32 15 PRIHODNJI KROG: 10. 1. ob 16.00 Triestina -Empoli SMUČARSKI TEK - Šprint Petra Majdič tudi tretjič najhitrejša DÜSSELDORF - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je zmagala na sprintu v prosti tehniki v Düsseldorfu, s čimer se je že drugič zapored prebila na najvišjo stopničko v prosti tehniki, potem ko je bila pred tednom dni najhitrejša še v Davosu. V ciljni ravnini je 29-letna Slovenka močno pospešila in prehitela Natalijo Matvejevo za dve desetinki. Tretje mesto je zasedla Nor-vežanka Maken Caspersen Falla. Drugi dve Slovenki, Vesna Fabjan in Katja Višnar, se nista prebili v polfinale in sta tekmo končali do 20. mesta. To je že deseta zmaga v svetovnem pokalu za 29-letno šampionko iz Brinja. Doslej je v šprintu zmagala vse tri tekme (Kuusamo, Davos in Düsseldorf), v skupnem seštevku svetovnega pokala pa zaostaja še 8 točk za Finko Aino Kaiso Saarinen. Moški šprint v prosti tehniki pa je zmagal Norvežan Ola Vigen Hattestad. Drugo mesto je zasedel njegov rojak Tor Arne Hetland, tretji pa je bil Italijan Fabio Pasini. Cristian Zorzi je bil 4. SMUČANJE - Zmagovalka ženskega superveleslaloma v St. Moritz je 17-letna Švi-carka Lara Gut, ki je dosegla tudi prvo zmago v svetovnem pokalu. Drugo mesto je a njena rojakinja Fabienne Suter, ki je zaostala 63 stotink, tretja pa je bila Italijanka Nadia Fanchini (+0,87). Tina Maze je bila deseta (1,21). Gutova je z zmago postala najmlajša superveleslalomska zmagovalka v zgodovini pokala. Na moškem smuku v Val Gardeni pa je zmago slavil Avstrijec Michael Walch-hofer. Drugouvrščeni Američan Bode Miller je zaostal 38 stotink, Kanadčan Manuel Osborne Paradis na tretjem mestu pa več kot pol sekunde (+0,54). Najboljši »azzur-ro« je bil Peter Fill na 19. mestu, najhitrejši Slovenec pa Andrej Jerman na 24. mestu (+2,41). SKOKI - Zmagovalec včerajšnje tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih v Engelbergu je bil Švicar Simon Ammann. Slovenska finalista Jernej Damjan in Primož Peterka sta na koncu pristala na 19. oz. 20. mestu. ODBOJKA - Trener Marco Bonitta, ki je pred mesecem dni prevzel taktirko Martine France v A1-ligi, kjer iga tudi Matej Černic, je v petek odstopil. Srednjeevropska liga, moški: Salonit Anhovo - Zagreb 3:0 (18, 13, 17), Posojilnica Dob - ACH Volley 0:3 (-22, -29, -21). KOŠARKA - A1-liga: Montegrana-ro - Eldo Caserta 79:88 (Di Bella 22 točk). Liga NLB - Cibona - Helios 85:64, FMP -Krka 98:78, Union Olimpija - Zagreb 83:63, Crvena zvezda - Budučnost70:63, Vojvodina - Zadar 73:65, Split - Hemofarm 69:72, Bosna - Partizan 68:72. 1. SKL: Nova Gorica - Elektra 68:85. NBA - Indiana Pacers - Los Angeles Clippers 109:117 (po 2 podaljških) (Nesterovič 16 točk za Indiano); Miami Heat - Los Angeles Lakers 89:87 (Vujačič 5 točk za Los Angeles); Houston Rockets - Sacramento Kings 107:96 (Udrih 2 točki za Sacramento); Atlanta Hawks - Golden State Warriors 115:99 (Belinelli 27 točk za GS); Oklahoma City Thunder - Toronto Raptors 91:83 (Bargnani 16 točk za Toronto). NHL - Buffalo Sabres - Los Angeles Kings 5:0 (Anže Kopitar 4 streli na gol za Los Angeles). ROKOMETNA A1-LIGA Pallamano TS zlahka Nonantola - Pallamano TS 22:30 (9:17) PALLAMANO TS: Zaro, Mestriner, J. Radojkovič 5, Visintin 4, Fanelli, Nadoh 6, Tokič 6, Carpanese 5, Lo Duca, Sardoč 2, Leone; trener F. Radojkovič. Tržaški rokometaši so brez večjih težav premagali zadnjeuvrščeno Nonantolo in tako zaključili letošnje sončno leto le z enim porazom. Sinoči je bil izenačen le prvi del tekme (6:6 v 12. min.), nato pa so se gostje razigrali in vodili tudi za 12 golov. Ostali izidi: Cologne - Bozen 31:37, Noci - Meran 32:31, Ancona - Mezzocoro-na40:34, Romagna - Capua 31:27, Castenaso - Pressano 26:28. 1. SRL: Celje PL - Ormož 32:26, Ci-mos Koper - Ribnica 32:28. / ŠPORT Nedelja, 21. decembra 2008 29 NAŠ POGOVOR - Furlan Maurizio Trombetta, (zdaj že bivši) trener romunskega nogometnega prvoligaša Cluja »Najti moram srednjo pot med Galeonejem in Guidolinom« Želi združiti različna koncepta svojih mentorjev - V Cluju so Madžari večina, trenj med skupnostmi pa ni Iz transilvanske prestolnice Cluj (po romunsko se izgovarja Kluž), preko Londona (zadnja tekma lige prvakov proti Chelseu) v rodni Videm. Z zdaj že bivšim trenerjem romunskega nogometnega prvoligaša, Furlanom Mauriziom Trombetto, smo se srečali v četrtek zvečer v tržaški kavarni na Velikem trgu. Ob uri kosila, ko smo se s simpatičnim in razpoložljivim Trombetto slišali po telefonu, da bi določili uro za intervju, je 46-letni furlanski trener še »sedel« na klopi Cluja. Med prijetnim skoraj tričetrturnim pogovorom ob kozarčku ananasovega soka in »gingerina« pa je bil že brezposeln. »Slabo uro pred odhodom v Trst me je poklicalo vodstvo Cluja in sporočili so mi, da iščejo novega trenerja. Krivi naj bi slabi rezultati v prvenstvu, čeprav smo tretji na lestvici, le šest točk za vodilnim Dina-mom. Tak je pač nogometni svet. Neizprosen in nepotrpežljiv. A nič za to, svet gre naprej in skušal bom dobiti kako drugo priložnost,« se je potolažil Trombetta, ki ga je po intervjuju čakalo praznovanje 90-letnice Triestine, pri kateri je tudi sam igral in sicer od leta 1988 do leta 1992. Trombetto je spremljala žena Pamela Calligaris iz Tržiča, ki mu je sledila tudi v Romuniji. Maurizio Trombetta je še do maja vodil Sevegliano v elitni ligi. Furlanska ekipa si je izborila obstanek prav na račun Vesne in Juventine, osvojila je državni pokal in Trombetta je bil imenovan za trenerja leta v FJK. Nato pa je nemogoče postalo mogoče. Kako ste se znašli v romunski prvi ligi in prestižni ligi prvakov? »Pravzaprav čisto slučajno. Cluj, ki je bil v lanski sezoni državni in pokalni prvak, je iskal italijanskega pomožnega trenerja. Na to mesto sem se prijavil, tako da sem jim preprosto poslal svoj kurikulum. Oni so me kon-taktirali in tako se je začelo naše sodelovanje. Italijanska trenerska šola je očitno še vedno zelo spoštovana in cenjena v tujini.« Poslali ste kurikulum? To zveni nekoliko čudno za svet profesionalnega nogometa. »Res, zdi se nenavadno, ampak tako je bilo. Navsezadnje je to lahko lepa novica za vse ambiciozne trenerje. Pot je torej res odprta vsem.« Nato je klub odstavil trenerja Andoneja in ... »In so me imenovali za prvega trenerja Cluja. Izredno lepa izkušnja. Pogoji za delo so bili odlični.« Pred Seveglianom ste vi le bil tudi pomočnik Galeoneja v Perugii in Napoliju ter Guidolina pri Udi-neseju in Bologni. »To mi je bilo v veliko pomoč. Od njiju sem se naučil veliko stvari. Oba sta mi za zgled. Dejansko sta si zelo različna in prisegata na dva različna tipa nogometa. Galeone ljubi napadalno igro in tehnično podkovane igralce. Guidolinova filozofija pa temelji na organizaciji igre in trdni obrambi. Če mi bo uspelo najti srednjo pot med tema načinoma igre, bom lahko dosegel še veliko uspehov.« Galeone pravi, da on ljubi balkanske talente ... V državah bivše Jugoslavije in tudi v Romuniji so nekateri igralci zelo talentirani, čeprav hkrati tudi nekoliko nori. Trenerji pa večkrat zatisne-mo oko in takim igralcem dovolimo to, kar drugim ne bi. Galeone je bil dobesedno zaljubljen v Šliškovica.» Vrnimo se h Cluju. Nastopali ste v najbolj prestižni ligi prvakov. S kakšnimi občutki ste stopili na rimski Olimpico in londonski Stamford Bridge? «Naježili so se mi lasje, čeprav jih nimam (smeh). Kurja polt. Nepopisni občutki. To sta eni najbolj prestižnih 46-letni Trombetta je eden redkih italijanskih trenerjev s končanim študijem ISEF (diplomiral je malo pred našim trenerjem Milošem Tulom), službo pri Cluju pa je dobil preprosto tako, da je v Romunijo poslal svoj kurikulum ansa svetovnih aren. Sama špica nogometa. Na Olimpicu smo celo premagali Romo. Novinarji, ne samo italijanski, so me oblegali. V Romuniji so mi vsi čestitali. Bili so res lepi trenutki. V ligi prvakov smo se res izkazali. Jaz sem kot trener izkoristil dano priložnost, igralci, ki so v glavnem prvič nastopili v ligi prvakov, so dokazali, da so lahko konkurenčni tudi najboljšim v Ev-ropi.» Romunija ima zelo bogato nogometno tradicijo. Kako bi ocenil romunsko prvenstvo? «Romunija je dosegla nekaj zelo dobrih mednarodnih uspehov. Tako z reprezentanco, s Hagijem in tovariši, kot s klubi (Steaua v finalu lige prvakov). Trenutno se v Romuniji ubadajo v glavnem s težavami finančne narave. Vsekakor postaja prvenstvo iz leta v leto kakovostnejše. Državnega naslova ne zmagujejo več samo klubi iz Bukarešte (Dinamo, Steaua in Rapid), ampak tudi Cluj, Temišvar in drugi. Navsezadnje bi Romunija letos kmalu obsodila Italijo na predčasni izpad v evropskem prvenstvu. Če Mutu ne bi zgrešil enajstmetrovke, bi 'azzurri' odšli domov že po prvi fazi.« Kakšno pa je življenje v Romuniji? «V Cluju sem živel le tri mesece. Ocena pa je zelo dobra. Kriminala ni, brezposelnosti je vedno manj in veliko mladih študira. Cluj, ki je prestolnica Transilvanije, je v glavnem študenstko mesto. Veliko gradijo na novo in popravljajo vse obstoječe infrastrukture.« Tam živi močna madžarska skupnost. »Cluj je v bistvu madžarsko mesto. Madžari so tu večina. V madžarščini mesto imenujejo Kolozsvar. Večjih trenj med skupnostima pa nisem opazil, vsaj jaz ne. Navijači so mirni in so ponosni, da je Cluj romunski prvak.« Ali mogoče že govorite tudi po romunsko? V glavnem zelo malo (medtem nas je prekinila žena Pamela in nam povedala, da Maurizio romunščino obvlada že zelo dobro), razumem pa skoraj vse. Na tiskovnih konferencah sem govoril italijansko, nisem pa potreboval prevajalca za vprašanja novinarjev. Romunščina je pač latinski jezik in je zelo podoben italijanščini.« V času vašega bivanja v Romuniji, je bilo v Rimu in v Italiji precej napetosti med italijansko vlado in romunskimi priseljenci, katere so obtožili kriminilanih dejanj. Kako * iU so na to reagirali v Romuniji? «V Cluju večjih reakcij ni bilo, mogoče ker tam v glavnem živijo Madžari. Vsekakor sem dogajanjem na Apeninskem polotoku stalno sledil po televiziji. To res ni bilo prijetno, saj človek pomisli na najhuje. Lahko bi me tudi fizično napadli. Toda daleč od tega. Reagirali so zelo civil-no.» Ali je čisto slučajno, da na Goriškem in delno na Videmskem imamo številne vrhunske trenerje (Capello, Zoff, Del Neri, Reja pa še vi)? V glavnem so ti Bezjaki, jaz pa sem se jim pridružil, mogoče po zaslugi moje žene, ki je iz teh krajev. Skupni imenovalec teh ljudi sta delavnost in vztrajnost. Ta del naše dežele ni bil nikoli bogat in že naši predniki so morali marljivo garati za vsa- kdanji kruh. To nam je mogoče ostalo v DNK-ju.« Kako pa se spominjate na sezone v Trstu? «V Trstu sem preživel štiri prekrasna leta. Igrali smo v C1 in B-ligi. Tu je bil višek moje kariere, čeprav sem še prej s Catanzarom igral eno sezono tudi v A-ligi. Tista Triestina konca osemdesetih in začetka devetdesetih let je bila furlansko obarvana. Smo bili res lepa skupina. Pohvalil pa bi predsednika Fantinela, ki dela zelo dobro. Zasluži napredovanje v Aligo.» Kateri pa so vaši načrti za prihodnost? «Sanje so se mi že izpolnile, saj sem iz amaterjev napredoval naravnost v prvo ligo ter ligo prvakov. Te izkušnje pa mi bodo pomagale v prihodnosti. Za mlade in še neizkušene trenerje kot sem jaz, je Italija še vedno 'off-limits'. Mogoče bi dobil priložnost v B-ligi. Bolj verjetno je, da bom še naprej treniral v tujini. Ni pomembno kje. Važno je le, da je klub resen in da so pogoji za delo dobri.» Vi ste tudi dokončali športno šolo ISEF. «Sem med redkimi italijanskimi trenerji, ki so tudi študirali (smeh). Drugi so v glavnem nekdanji igralci A-lige, ki imajo kot glavno podlago svoje ime.» Romunija je bila odskočna deska tudi za druge italijanske trenerje prava odskočna deska. »Mogoče res. Tu so bili Zenga, Bergodi, Giannini in še kdo. V Romuniji imajo nekaj dobrih trenerjev (na primer Lucescu), nimajo pa dobre trenerske šole.« Jan Grgič NOGOMET - Vnaprej igrana tekma promocijske lige Pravična delitev točk Vesna boljša v prvem polčasu, Ponziana - Vesna 0:0 PONZIANA: Daris, Bampi, Lic-ciulli, Flora, Pecora, Antončič, Petranich (Gileno), Mendella, Marzari, Omari, Beacco; trener Vailati. VESNA: Edvin Carli, Bertocchi, Spadaro, Debernardi, Degrassi, Leghis-sa, Carli (Mustacchi v 66. min.), Ziber-na, Monte (Ronci v 87. min.), Leone, Donato; trener Veneziano. IZKLJUČEN: Bertocchi v 52. min. Ni nujno, da je tekma brez golov vsakič nezanimiva. Predvsem v drugem polčasu včerajšnjega vnaprej igranega 14. kroga promocijske lige je bila tekma do-padljiva in obe moštvi sta prikazali kar živahno igro. V prvem polčasu je igrala za odtenek bolje kriška Vesna, v drugem delu pa je na igrišču zagospodarila Pon-ziana, ki je tokrat igrala s črnimi dresi. Prvi strel proti vratom smo zabeležili v 14. minuti- Zogo je proti vratom brcnil Leone, vratar Daris pa je lepo posredoval. Do druge nevarne akcije smo morali počakati celih dvajset minut. Domači napadalec Beacco je natančno in silovito streljal proti vratom, Vesnin vratar Edvin Carli pa se je tako rekoč »stegnil« in poslal žogo v kot. To je bilo v prvem polčasu tudi vse. V drugem delu je bilo vse skupaj bolj zanimivo. Ze v 7. minuti je sodnik izključil Vesninega branilca Riccarda Bertocchija. Odločitev je bila napačna, saj Bertocchi ni bil zadnji mož in sodnik bi ga moral le opomniti (rumeni karton). To je seveda negativni vplivalo na »pla-ve«, ki so morali igrati bolh defenzivno. Ponziana se je opogumila in prevzela pobudo v svoje roke. V ospredje je stopil vratar Edvin Carli (včeraj nedvomno najboljši na igrišču), ki je ubranil dva strela Omarija in enega Beacca. Trener Roberto Veneziano je nato iz rokava pote- Ponziana pa v drugem - Vratar Edvin Carli večkrat odločilen jan Babuder: »To je naš četrti zaporedni neodločen izid. V drugem polčasu smo igrali bolje in imeli smo kar nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih nismo izkoristili.« Zvezni igralec Ponziane Andrej Antončič: »Kljub napadalni igri nam ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže. Vesnin vratar je kar nekajkrat dobro odločilno posredoval. S točko pa smo zadovoljni.« (jng) OSTALI IZIDI - Elitna liga: Rivi-gnano - Fincantieri 0:2; 1. AL: Pieris -Ronchi 0:0, 2. AL: Zaule - Chiarbola 3:0, Torre - Villa 3:2. ZAOSTALE TEKME - Uradni datumi, v sredo, 24. decembra: promocijska liga, ob 14.30 Mariano - Juventina; 1. AL, ob 16.00 Pro Romans - Sovodnje; v nedeljo, 28. decembra: Vesna - Centro Sedia; v torek, 6. januarja: promocijska liga, 14.30 Kras Koimpex - Pertegada; 1. AL, 14.30 Villesse - Sovodnje. Vratar Edvin Carli (Vesna) kroma gnil Mustacchija, ki je bil v nadaljevanju kar nekajkrat nevaren. V 80. minuti bi s strelom od daleč kmalu presenetil domačega vratarja. Še prej so »plavi« ustvarili še eno nevarno akcijo: Leone je podal v prostor dobro postavljenemu Debernardiju, ki pa je bil vse prej kot natančen. S točko so bili po tekmi pravzaprav zadovoljni v obeh taborih. IZJAVE PO TEKMI: Predsednik Vesne Robert Vido-ni: »V prvem polčasu smo igrali boljše in bi lahko dosegli zadetek po lepi akciji Monteja in Donata. V drugem polčasu je žal sodnik zgrešil in izključil Ber-tocchija, kar nas je precej penaliziralo. Tokrat bi pohvalil mladega Spadara in Micheleja Leghisso.« Trener Vesne Roberto Venezia-no: »Odsotni so bili nekateri igralci. Tisti, ki so stopili na igrišče, pa so dali vse od sebe in jih moram pohvaliti.« Trener vratarjev Ponziane Mar- DEŽELNI MLADINCI Juventina - Domio 2:0 (1:0) STRELCA: Marassi in Camarata. JUVENTINA: Topi, Stasi (Comel-li), Grusu (Lutman), Poian, Grudina, Mauro (Visintin), Marassi (Camarata), Marchiolo, Cadez (Černic), Jansic, Ro-solen, trener Currato. Juventina je bila proti zadnjeuvrš-čenemu Domiu favorit za zmago. Nogometaši štandreškega društva pa so predvsem v prvem polčasu podcenjevali tržaško ekipo in so le enkrat premagali nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so rdeče-beli zagospodarili na igrišču in še drugič zatresli nasprotnikovo mrežo. Na sredini igrišča je zelo dobro igral Luca Marchiolo. Ostali izid: Muggia - Sevegliano 3:3. 30 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / ODBOJKA - Moška C-liga Slogi Tabor tržaški derbi »Zlate« točke Soče ZBDS Sočani so premagali okrnjeni tržaški CUS - Val in Olympia Tmedia ostali praznih rok Ferro Aluminio - Sloga Tabor Televita 0:3 (15:25, 23:25, 18:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Rioli-no 1, Slavec 9, Sorgo 6, Vatovac 17, I. Veljak 7, V. Veljak 4, Privileggi (L), Kante 2, Peterlin 4, Strain, Štrajn. TRENER: Božič. Sloga Tabor Televita je leto zaključila na najboljši način, saj je v tržaškem derbiju osvojila nove točke. Čeprav igra Ferro Aluminio proti slogašem vedno zelo motivirano, včeraj našim igralcem ni bil enakovreden. Ekipa je bila tudi tokrat okrnjena, saj je glavni podajač Paron odsoten, vendar ga je zelo dobro nadomestil Treu, ki običajno igra kot napadalec. Sloga Tabor je zaigrala taktično zrelo in z zelo pozitivnim pristopom do tekme. Naši igralci so dobro blokirali glavna domača napadalca Scalandija in Nico-tro, ob dobrem sprejemu pa so napadali preko centrov, kjer sta imela Slavec in Sorgo skoraj vedno prosto pot. Slogaši so začeli zelo agresivno in v prvem setu enostavno niso dovolili domačinom, da bi prišli do izraza. V naslednjem je Ferro Aluminio na vsak način hotel izenačiti, njegovi igralci so z ostrim servisom skušali onemogočiti protinapade Sloge Tabor, ki pa se je po rahlem padcu koncentracije takoj zbrala, osvojila set in nato suvereno še zadnjega. Z zmago je utrdila prvo mesto na lestvici. (INKA) CUS Trst - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3 (27:29, 25:27, 19:25) SOČA: Testen 15, Valentinčič 11, M. Černic 3, I. Černic 12, Lango 11, J. Černic 11, S. Černic (L) 1, Škorjanc, Braini. TRENER: Battisti. Soča ZBDS je osvojila tri zlata vredne točke. V Trstu je premagala tretjeuvrš-čene univerzitetnike, ki so zaradi bližajočih praznikov igrali brez nosilcev igre. Čeprav je imel trener Battisti kar nekaj težav zaradi številnih poškodb in okrnjene postave, so bile naposled taktične odločitve pravilne: Simon Černic je igral v vlogi libera, Valentinčič in Ivan Černic pa na centru. Prvi in drugi niz sta si bila slična. Soča je v uvodu obeh nizov povedla, a je CUS zaostanek vsakič nadoknadil. Oba seta sta se tako zaključila šele v razburljivi končnici na 29. oziroma 27. točki. V zadnejm nizu pa zmaga Battistijevih varovancev ni bila nikoli vprašljiva. Sočan Igor Valentinčič je tokrat zbral 11 točk kroma Tokrat je zelo dobro deloval predvsem sprejem. Podajalec Jan Černic je tako lahko enakovredno in precizno razdeljeval žoge, napadalci pa so uspešno zaključevali akcije. Prvič je v dresu Soče igral tudi Tadej Lango. »Pohvalil bi vse igralce, ki so se srčno borili in vsakič reagirali,« je po tekmi povedal zadovoljen trener Battisti, ki je posebej izpostavil Igorja Valentinčiča, Ivana Černica in Gregorja Testena. Olympia Tmedia - Buia 0:3 (19:25; 17:25; 23:25) OLYMPIA: F. Hlede 3, Terčič 3, , Špa-capan 7, Peršolja 8, P. Brotto (L), Komjanc 15, Capparelli 5, Bernetič 1 L. Brotto 0, Ca-prara 0, Mania'. TRENER: Conz Gostje iz Buie so se izkazali kot pretrd oreh za prenovljeno in v vsem pomlajeno vrsto Olympije. Pri društvu so se odločili, da bodo zaupali mladi garnituri igralcev in ji tako nudili možnost, da si na ra- ODBOJKA - Ženska C-liga Za poraz Sloge List usodna nihajoča igra S tehničnega vidika so bile igralke vzhodno-kraškega društva celo boljše Sloga List - Volleybas 1:3 (27:25, 20:25, 16:25, 25:27) SLOGA LIST: Babudri 8, Bukavec 18, Ciocchi 5, Cvelbar 9, Gantar 4, Starec 6, M. Spangaro (L), Colsani 4, Gregori 8, Pertot 4, Maurovich 3, A. Spangaro 2. TRENER: Drasič. Sloga List je sinoči zamudila priložnost, da bi prišla do novih točk proti ekipi, ki je bila vsekakor v dometu naše. Žal pa se je ponovila slika, ki smo jo letos že nekajkrat videli: naše igralke so dobro začele, potem pa se počasi »ugasnile« in zdelo se je, da je na igrišču druga ekipa. Včasih so igralke celo dajale vtis demotivira-nosti, saj si drugače res ne moremo razla- Barbara Gregori je bila včeraj med boljšimi na igrišču kroma gati tako velikega števila neuspešnih akcij. Ko so slogašice zaigrale kot znajo so bile svojim nasprotnicam enakovredne, če ne celo boljše, zato vzroka za negativni trend ne gre pripisovati tehnični pomanjkljivosti, ampak so razlogi verjetno psihološke narave. Trener Drasič je na si-nočnji tekmi preizkusil vse igralke, vendar učinek ni bil tak, kot so si ga v Slogi-nem taboru vsi želeli. Občasno so Slo-gašice sicer zaigrale zelo učinkovito, preveč pavz pa jim je preprečile, da bi iztržile ugodnejši izid. Dobro sta se vsekakor odrezali Sabrina Bukavec, ki je bila učinkovita tako v napadu kot v bloku, in Barbara Gregori. (INKA) ODBOJKA - D-liga Bor Breg zmagal, a šele po petem nizu Bor Breg Kmečka banka - ASFJR Čedad 3:2 (25:21, 15:25, 25:21, 25:27, 15:8) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 25, Della Mea 12, Žerjul 9, I. Flego 21, Spetič 10, Gruden 3, Contin (L), M. Flego 4, Be-zenšek 0, Grgič 0, Sancin, Sadlow-ski. TRENER: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega je še tretjič zapored slavila, žal pa je morala tokrat skromnim nasprotnicam prepustiti točko. V napeti končnici četrtega seta domači ekipi namreč ni uspelo izkoristiti dveh zaključnih žog, tako da so na koncu nasprotnice izsilile igranje odločilnega petega niza, v katerem pa so bile Smotlakove varovanke prepričljivo boljše. Plave so srečanje sicer zelo dobro začele in praktično do konca seta visoko vodile, pri 20. točki pa se jim je zataknilo, tako da so nasprotnice precej zmanjšale zaostanek, dohiteti pa jih niso mogle. Zelo slabo pa so domačinke igrale v drugem setu V vseh elementih so bile premalo natančne in so z napakami od-bojkaricam iz Čedada podarile veliko točk. V tretjem setu so Vodopivčeva in soigralke spet uredile igro in brez večjih težav slavile. V četrtem, pa kot smo že povedali v končnici niso bile dovolj hladnokrvne. Peti set pa je bil povsem enosmeren. (T.G.) vni tretjeligaškega prvenstva nabira pre-potrebnih igralskih izkušenj. Na igrišču je tako stala tudi postava, če izvzamemo kor-dinatorja igre Filipa Hledeta, izpod 18 let starosti. Ne glede na končni izid, pa so lahko pri društvu zadovoljni, kajti nekateri izmed mlajših kažejo na znaten napredek v tehničnem znanju. Srečanje samo je bilo sicer pod stalnim nadzorstvom gostov četudi so domačini imeli priložnost, da osvojijo vsaj niz. V samem uvodnem delu srečanja smo bili priča izrednemu začetku domače vrste, ki je po lastni zaslugi celo povedla na 9:2. Gostujoči odbojkarji pa so tedaj odreagirali in si priigrali zaporednih 10 točk, ki so domačine spravili na kolena. Potem ko so varovanci trenerja Conza bili v drugem nizu stalno v podrejenem položaju so se v tretjem izkazali za enakovredne gostom. V izenačeni končnici so celo vodili 23:22, kar pa jim proti izkušenim Furlanom ni zadostovalo, kajti le-ti so brez obotavljenja sklenili srečanje. Žal se je ravno v končnici poškodoval Peter Špacapan, ki je igral najuspe šneje ravno v zaključnem nizu. (J.P.) Basiliano - Val Imsa 3:0 (25:15, 25:21, 25:26) VAL: Devetak 1, Marget 8, Massi 8, Faganel 0, Corazza 7, Nanut 4, Plesničar (L), Povšič 6, Corva. TRENER: Makuc. Val Imsa je pričakovano klonil proti drugouvrščeni sili prvenstva, a kljub temu bi lahko s prikazano igro in zagrizenostjo osvojil vsaj niz. Varovanci trenerja Maku-ca so se predvsem v drugem in tretjem nizu dobro upirali favoriziranemu Basilianu, tako da je bil po tekmi trener zadovoljen s predstavo. Začetek sicer ni napovedoval nič dobrega. Valovci so v prvem nizu veliko grešili: predvsem neprecizni sprejemi so onemogočali, da bi nasprotniku nudili učinkovitejši odpor. V nadaljevanju pa je Val zaigral prepričljivejše. V drugem nizu je Fa-ganela zamenjal Povšič. Vse do 18. točke sta si bili ekipi izenačeni, nakar pa so domači igralci zaključili niz v svojo korist. V tretjem nizu pa sta si bili že od uvodnih udarcev ekipi povsem enakovredni. Od 17. točke so vodstvo prevzeli gostje, ki so imeli tudi dve zaključni žogi, a jih niso izkoristili. BALINANJE - C-liga Gaja v Ronkahše drugič izgubila Balinarji gropajsko-padriške Gaje so včeraj doživeli drugi zaporedni poraz na balinarskih stezah v Ronkah. Tokrat so jih v okviru 8. kroga deželne C-lige premagali balinarji Villaraspe iz Štarancana. Končni izid je bil 10:6. Za gajevce so bile še enkrat usodne tradicionalne discipline (enojka, dvojki, trojka), v katerih so bili gostitelji boljši. Po hitrih disciplinah je Gaja vodila s 6:2. V štafeti sta Rosati in Leghissa slavila zmago s 40:31. V krogu je nato Dario Calzi izgubil s 23:24, pri tehničnem zbijanju pa je Sancin zmagal s 15:8. V zadnji hitri disciplini »navette« je za nove Gajine točke prispeval Rosati, ki je zmagal z 37:27. Na vrsti so bile nato klasične discipline in pravi polom Gaje. Pri enojki je Karlo Gabrielli igral zelo dobro, toda kljub temu je gladko izgubil s 13:4. Prva dvojka (Milkovič, zamenjal ga je Leg-hissa, in Dario Calzi) se je nato hitro predala (13:2), druga dvojka (Capitanio, Kramar) pa se je enakovredno borila, na koncu pa je s kančkom smole morala priznati premoč nasprotnika (9:8). Precej izenačen dvoboj pa je bil pri trojkah. Gaja je nastopila z ekipo Sancin, Rosati, Žagar, ki pa ni bila kos trojki Villaraspe. Gostitelji so zmagali s 13:7. V Gajevem taboru so bili po tekmi precej potrti. Ostala izida: Triestina - Tre Stelle 8:8, Vitis - Cusignacco 14:2. Vrstni red: Vitis 12, Villaraspa 9, Tre Stelle 8, Gaja 7, Triestina, Cusignacco 3. Prihodnji krog (10.1.): Gaja - Cusignacco. ODBOJKA - 1. MD Naš prapor boljši od Soče L. D. Naš prapor - Soča Lokanda Devetak 3:0 (25:20, 25:19, 27:25) NAŠ PRAPOR: Braione 7, Ku-štrin 19, Juretič 9, Fogari 2, Simeoni 5, Boschini 8, Romano (L). Derbi prve moške divizije med Našim praporjem in Sočo je pripadel domačim odbojkarjem, ki so gostiteljem zadali prvi prvenstveni poraz. V prvem in drugem nizu so na parketu prevladali igralci Našega praporja, ki so povedli že po uvodnih udarcih. Najbolj izenačen je bil tretji niz. Sočani so zaigrali prepričljivejše, gostitelji pa so opravili celo vrsto napak. Naposled se je niz in končna zmaga odločila šele v končnici niza. Naš prapor je imel prvo zaključno žogo pri izidu 24:23, a je ni izkoristil. Soča je izenačila na 25:25, a je naposled prepustila zmago domačim igralcem, ki so bili prisebnejši. Olympia - Fincantieri 3:0 (25:19, 25:11, 25:9) OLYMPIA: Fajt 10, Polzel 1, Mucci 3, I. Komjanc 4, M. Komjanc 10, Brotto 6, Frandoli (L) 1, Dorni 4, Pertin. Goriški odbojkarji so brez težav ugnali skromnega nasprotnika. Največ odpora so jim mlajši igralci Fincanti-rija nudili v prvem nizu, saj so gostitelji zaigrali nezbrano. V nadaljevanju pa so na igrišču prevladali igralci Olympie, ki so uveljavili njihovo premoč predvsem na servisu. V drugem in tretjem nizu se je v tem elementu posebno izkazal Fajt, ki je od 10 točk kar 8 dosegel s servisom. Pri gostih je zelo slabo deloval sprejem, več je bilo tudi napak, tako da končna zmaga ni bila nikoli vprašljiva. 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Izid: Kon-tovel - Breg Bor ZKB 3:1 (15:25, 25:22, 25:17, 25:18) SKOKI V VODO Ivana Curri 1. pri deklicah V tržaškem bazenu bodo še danes na sporedu zadnje preizkušnje mednarodne Božične trofeje v skokih v vodo. V kategoriji deklic je včeraj 1. mesto osvojila tržaška Slovenka Ivana Curri, članica društva Trieste Tuffi. KOTALKANJE V torek sprejem v čast Tanje Romano Športno društvo Polet in Zadružna kraška banka bosta v torek, 23. decembra pripravili sprejem v čast svetovni prvakinji Tanji Romano. Srečanje s šampionko bo ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. NAVIJAŠTVO Danes Novoletni plesni festival V občinski telovadnici v Repnu se bodo danes ob 16.00 predstavile navi-jačice in navijači ŠD Cheerdance Millenium. Na tradicionalnem Novoletnem festivalu bodo nastopile tudi skupine iz Goriške, Slovenije in Hrvaške. PO TV KOPER Športel jutri o balinanju Gostje jutrišnjega Športela, na TV Koper-Capodistria ob 22.30, bosta balinar Gaje Karlo Gabrielli in trener Milan Calzi ter načelnik balinarske komisije ZSŠDI Eligio Kante. Športelovi sodelavci so pripravili anketo, ali so uspešni nastopi Gaje v višjih ligah približali mlade do balinanja? Sledili bodo prispevki z Bregove nogometne tekme, s košarkarske tekme Bora Radenske, z nagrajevanja Naš športnik v Gorici, z božične akademije Cheer-dance Millenium ter ženske košarkarske B2-lige Poleta ter seveda nagradna igra Poglej me v oči. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 31 KOŠARKA - Državna C-liga Okrnjeni Bor Radenska do sedme prvenstvene zmage Premagali so Drvaričev Pordenone - Najboljši strelec Furigo z 20 točkami Davide Monticolo se je posebno izkazal pod košem in tako prispeval k pomembni zmagi Bora Radenske. Dosegel je tudi 10 točk kroma Bor Radenska - Pienne Intermek Pordenone 76:70 (23:22, 48:33, 65:49) BOR RADENSKA: Furigo 20 (4:6, 5:7, 2:6), Visciano 12 (4:4, 4:4, -), Crevatin 8 (-, 1:2, 2:4), Štokelj 9 (-, 3:6), Giacomi 9 (2:2, 2:4, 1:3); Monticolo 10 (2:6, 4:7, 0:1), Babich 8 (2:2, 0:1, 2:6), Krčalic, Pertot nv, Celin nv. TRENER: Mura. SON: 23; PON: Giacomi (34), Visciano (38); SKOKI: 33 (28 v obrambi, 5 v napadu). INTERMEK PN: PM 12:18 (67%), 2T 23:41 (56%), 3T 4:22 (18%); SKOKI: 26 (19 v obrambi, 7 v napadu). Bor Radenska je svojim navijačem pripravil prijetno božično darilo. Na domačem igrišču je na zadnjem srečanju v letu 2008 premagal tretjo silo prvenstva, in sicer Intermek iz Pordenona, ki ga trenira legenda slovenske košarke Janez Drvarič. Zmaga Bora Radenske je čista kot solza in še toliko slajša, če pomislimo, da je Bor nastopil v izredno okrnjeni postavi. Poleg Kralja trener Mura ni mogel računati na poškodovanega Krizmana, ki je trpel skupaj z navijači na tribuni in na Boleta. Na igrišče je tako, kot že v prejšnjem krogu, KOŠARKA - D-liga Proti solidnemu nasprotniku je Kontovelu ušla zmaga v 56 sekundah Breg zmagal, čeprav s prikazano igro ni prepričal - Pri Domu je viden napredek, a je tudi tokrat ostal praznih rok Kontovel - Romans 75:78 (27:17,42:33, 61:53) KONTOVEL: Paoletič 13 (1:1, 3:7, 2:5), Vodopivec 4 (-, 2:4, -), Šušteršič 27 (2:3, 8:17, 3:9), Genardi 2 (0:1, 1:4, -), Lisjak 22 (8:17, 7:9, 0:1), Gantar 3 (1:2, 1:3, 0:1), Bufon 2 (-, 1:2, 0:1), Bukavec (-, -, 0:1), Guštin 2 (2:2, -, -), Rogelja. TRENER: Brumen. SON: 30. PON: Lisjak in Paoletič (40). Kakšna škoda! Kontovelci, ki so nastopili brez Marka Švaba (službeno zaposlen), so bili proti solidnemu Romansu do 56 sekund pred koncem stalno v vodstvu, naposled pa so ostali praznih rok. Spet jim je bila usodna končnica tekme, v kateri so po nepotrebnem izgubili nekaj žog, metali iz neizdelanih položajev, v obrambi pa so dopustili gostom, da so dosegli nekaj lahkih košev. Med tekmo pa je kazalo drugače. Brumnovi varovanci so začeli odločno in zelo učinkovito v napadu. Mladi Marko Gantar je dobro vodil ekipo, Andrej Šu-šteršič z meti od daleč in Peter Lisjak s prodori pa so polnili koš Romansa, tako da so prov četrtino sklenili z 10 točkami prednosti. In to povsem zasluženo. V drugi četrtini so prednost še povečali (34:20 v 4. minuti) in tudi po odmoru vodili tempo igre ter povedli za 13 točk (50:37). Vse je kazalo, da jim dve točki ne moreta uiti. V zadnji četrtini so gostje postavili consko obrambo, kar je Kontovelcem delalo nemalo težav. Prednost je začela kopneti, tako da je v 6. minuti znašala le pičli dve točki (65:63), minuto pozneje pa so gostje stanje izenačili (67:67). Dve minuti pred koncem so domači košarkarji povedli za 5 točk. Gostje se niso dali, minuto in sedem sekund pred koncem stanje spet izenačili in 56 sekund pred zvokom sirene prvič na srečanju povedli (74:72). V raz-bulrjivi končnici so bili gostje prisebnejši in tudi zmagali. (lako) Andrej Šušterič je bil s 27 točkami najboljši strelec pri Kontovelu kroma Breg - Intermuggia 93:83 (22:16, 45:37, 65:62) BREG: Cerne 17 (2:2, 6:112, 1:1), Sila 12 (4:4, 1:7, 2:4), Cacchi 18 (5:9, 5:7, 1:2), Cociancich 4 (2:2, 1:2, -), Grazioso 0 (-, 0:1, -), Klabjan 8 (2:2, 3:4, -), Glavina 1 (1:2, 0:1, -), Zeriali (-, 3:8, -), Klarica 27 (-, 6:8, 5:7), n.v. Jevnikar, Petaros. TRENER: Krašovec. Breg je osvojil novi točki, a tokrat s prikazano igro ni zadovoljil. Proti skromnim nasprotnikom so zaigrali preveč lahkotno, predvsem v obrambi so bili nepazljivi. Nasprotniki, pri katerih so izstopali predvsem organizator igre Fabrici, bek Vas-cotto in mladi Della Venezia, so igrali vseskozi zbrano. Prvi dve četrtini sta bili sicer enosmerni, saj je Breg že po uvodnih akci- jah visoko povedel. Strelko razpoloženi domači igralci so po prvih desetih minutah po-vedli na 8 točk, enako prednost pa obdržali vse do odmora. V tretji četrtini pa so se nasprotniki zbrali in visoko prednost Brega (v tem delu je znašala tudi 20 točk) skoraj povsem nadoknadili. Ob koncu tretjega dela se je Intermuggia približala na same tri točke (65:62). Trener Krašovec je naposled zdramil svoje varovance, ki so v zadnjih desetih minutah reagirali in prevladali. Med posamezniki sta se tokrat izkazala Elvis Klarica, ki je bil izza šestmetrske črte neustavljiv, in Ivan Ciacchi. Oba sta v primerjavi z ostalimi prikazala kvalitetno igro in večjo borbenost. V Bregovem taboru pa so tokrat zaigrali brez poškodovanega Lokatosa, Jevnikar je zaradi zvina glešnja presedel tekmo na klopi, Klabjan pa je igral s povišano temperaturo. Pallacanestro Monfalcone - Dom 76:57 (21:11, 41:34, 61:47) DOM: Vončina 5 (2:2, 0:3, 1:2), Covi 9 (-, 3:8, 1:8), Cej 11 (1:4, 2:9, 2:5), Oblak 13 (1:2, 6:6, -), Zavadlav 5 (1:2, 2:2, 0:1), Belli 5 (0:2, 1:1, 1:2), Faganel 6 (-, 3:5, 0:5), Col-lenzini 3 (-, 0:4, 1:3), TRENER: Ambrosi. PON: Zavadlav (36') in Vončina (37'). Domovci so v petek izgubili tudi zadnje gostovanje prvega dela prvenstva proti četrtouvrščeni ekipi Pallacanestro Mon-falcone. Tako kot pred tednom dni so tudi tokrat bili le v osmih, ob povratku Covija in Ceja pa je zmanjkal Kristančič. Kljub te- moral tudi »skavtman« Saša Krčalič (v C1 ligi je sicer že igral pred leti), ki je svojo nalogo odlično opravil. Plavi so srečanje pričeli silovito. V obrambi so bili zelo pozorni, v napadu pa izredno razigrani. V dveh minutah so dosegli tri zaporedne trojke (Crevatin, Furigo in Štokelj) in tako povedli kar 9:2. Vendar v naslednjih petih minutah so gostje potrdili, da ni naključje, da so se do sinoči nahajali na 3. mestu na lestvici. Z delnim izidom 18:6 so spreobrnili izid v svojo korist. Na srečo so Borovi košarkarji ohranili mirno kri in s Furigom ter Monticolom na čelu so uspeli nadoknaditi zaostanek in zaključiti četrtino s točko prednosti. Radenska si je zmago dejansko zagotovila z zelo dobro drugo četrtino, ko je gostom prepustila le pičlih 11 točk. Pod košem sta kraljevala Monticolo in Viscia-no (prvi je na koncu zbral 7 skokov, drugi pa kar 9). Ob povratku iz slačilnic, tako kot v prvem polčasu je prvi koš (trojko) dosegel Crevatin. V tem delu so gostitelji v napadu nekoliko umirili tempo igre (najbolj dejavna sta bila Štokelj in Furigo, ki je bil na koncu z 20 točkami tudi najboljši strelec Bora), v obrambi pa so še naprej igrali zelo pazljivo. V zadnji četrtini pa je Bor nekoliko popustil. Z igrišča sta morala najprej Giacomi in nato še Visciano zaradi 5 osebnih napak, na srečo pa to ni spravilo iz tira Štokelja in soigralcev, ki so v napeti končnici uspeli obdržati šest točk prednosti, kar jim je omogočilo, da so se lahko ob zvoku sirene skupaj z navijači veselili sedme prvenstvene zmage. Trener Intermeka Janez Drvarič: »Če bi šla zadnja trojka noter, bi bilo lahko drugače. To je pač košarka. Bor Radenska je tekmo zmagal s fantastično drugo četrtino, ko je igral zelo dobo v napadu, mi pa smo igrali zelo slabo. Naše ambicije so play-off. Lestvica je sicer zelo kratka, saj je razlika v točkah res minimalna. Bor ima realne možnosti, da se uvrsti v play-off, saj na domačem igrišču igra zelo dobro v napadu. Kar se pa tiče Jadrana, v tem prvem delu je imel nekaj težav, upam pa, da se bo kmalu pobral na noge in da se bo priključil sredini lestvice ter se tako izognil igranju v play-outu.« (RAS) Ostali izidi: Spilimbergo - Gemini Venezia 78:65, San Daniele - Rovigo 92:83, Codroipo - Oderzo 69:62. Poraz NPG, Acegas danes MOŠKA B2-LIGA - Izida: Falcon-star - Trento 86:74 (Laezza 19, Batich 6), Como - NPG 86:58 (Bossini in Salis 17 točk). DANES: 18.00 v Trstu Acegas Aps - Calligaris. Domači šport Danes Nedelja, 21. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Vidmu, Marangoni: Virtus UD - Jadran Mark ŽENSKA B2-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - OMA UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Dom ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, na Alturi: Club Altura - Sloga UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Cordenons; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Virtus UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Pordenonu: Pordenone - Sloga; 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Fer Style . Aurora Volley NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Virtus Corno; 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Sangiorgina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Zarja Gaja; 14.30 na Opčinah: Opicina - Breg; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland -Porpetto 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Strassoldu: Strassoldo - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Aris San Polo ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Bazovici: Pomlad B -Esperia Jutri Ponedeljek, 22. decembra 2008 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Dolini: Kras -Fincantieri; 18.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Vesna □ Obvestila SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). Š.D. KONTOVEL priredi redni letni občni zbor danes, 21. decembra, ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 347-5292058 (Brdina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it, ali 348 1334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo, 7.januarja 2009 ob 19.uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. mu so se pod košema dobro upirali na papirju odličnim nasprotnikom: izkušena centra Cestaro in Mazzoli sta skupno zbrala le 14 točk, trije Domovi »centri« pa so bili najboljši strelci svoje ekipe in jih skupno zbrali kar 33. Res je, da je med Čehovi-novimi varovanci zmanjkal kapetan David, in da je bivši Mazzoli stopil na igrišče brez treninga. Tekmo so Ambrosijevi fantje začeli zbrano in po treh minutah vodili s 4:7. Gostitelji so nato z odličnima Cisilinom in Tomasinom na čelu prevzeli vodstvo in ga še pred koncem četrtine povečali na 10 točk. Cej in soigralci pa niso popustili in se s štirimi trojkami sredi tretjega dela spet približali na pičle tri točke (32:29). Tržičani so nato ponovno strnili svoje vrste in povečali prednost. Po glavnem odmoru pa so tudi domovci popustili - v napadu so večkrat zaključili iz neizdelanih položajev. Prepogosto so metali izza črte treh točk, od koder so bili v drugi polovici tekme le enkrat uspešni v enajstih poskusih. Na začetku zadnjega dela so se Faganel in ostali še zadnjič približali na 10 pik (61:51), Tržičani pa so za tem z uspešnimi prodori dokončno zapečatili izid tekme v svojo korist. Kljub porazu je bil v vrstah Doma viden napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami, za dobro obrambo na strelcu Cisilinu pa si pohvalo zasluži mladi Gabrijel Zavadlav. (M.O.) Ostali izidi: Poggi 2000 - Dinamo 80:92, Villesse - NAB Tržič 76:68, Fogliano - Don Bosco 85:73. KOŠARKA - Promocijska liga Sokol še nepremagan, Bor Art Group prepričljivo Sokol - Barcolana 77:66 (15:13, 31:27, 63:45) SOKOL: Spadoni 5, Sossi 2, Hme-ljak 21, Devetak, Emili, Doljak 23, Krizman 14, Matej Guštin 5, Kojanec 4, Malalan 4, trener Gruden. Tri točke: Doljak 2, Hmeljak 2, Spadoni 1. Kot je bilo pričakovati, je Sokol premostil tudi zadnjo oviro v tem letu, zanesljivo premagal Barcolano in ne-premagan ohranil prvo mesto na lestvici. Zmaga pa vendar ni bila tako lahka, kot bi kazal položaj na lestvici bar-kovljanskega moštva, ki je doslej le enkrat zmagalo. V prvem polčasu so se namreč gostje skoraj enakovredno upirali domačinom, ki pa so v tretji četrtini izboljšali obrambo in si z uspešnimi protinapadi priigrali prednost 18 točk. V zadnji četrtini so malce popustili, njihova zmaga pa ni bila nikdar vprašljiva. Od posameznikov bi pohvalili Denisa Doljaka, ki je bil najboljši strelec ekipe, poleg tega je bil tudi uspešen v obrambi. Škoda, da se je v začetku druge četrtine poškodoval gleženj Marko Emili. (lako) Bor Art Group - 69ERS 80:40 (22:13, 40:25, 72:35) BOR: Trevisan 9, Querinuzzi 3, E. Filipac 9, Schiavo 7, Sancin 5, Widmann 29, Faraglia, Puzer 2, Corsi 5, Gerdol 11, Gombač. TRENER: Sancin. 3T: E. Filipac 2, Widmann 2, Querinuzzi 1, Schiavo 1. 5ON: Faraglia (35). Borovci so si s prepričljivo igro priigrali četrto zaporedno zmago. Skromnega nasprotnika so brez težav premagali: že v prvi četrtini so prevzeli visoko vodstvo, ki se je nato iz minute v minuto večalo. Igrali so zelo požrtvovalno in vseskozi predvajali dopad-ljivo igro v napadu. Med posamezniki se je tokrat posebno izkazal Widmann, ki je dal 29 točk ob samih dveh napakah. Pohvalo pa si zaslužijo tudi center Corsi, ki je uveljavil svojo višino pod košema, Gerdol in Trevisan. 32 + Nedelja, 21. decembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Zima 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Ob 170-letnici Rezijanske folklorne skupine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Božični koncert 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.15 Variete: Domenica in... sieme 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 100 e lode 18.00 Variete: Domenica in - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 23.30 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.35 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.20 Aktualno: Non e un paese per vecc- hi ma per rimbambiti si 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 11.00 Veriete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 SP v smučanju 13.45 Variete: Quelli che aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero uno 19.25 Aktualno: Speciale MotorShow 2008 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 7.00 7.40 8.50 9.40 10.50 12.15 12.40 14.00 14.30 15.05 18.00 18.55 20.00 20.10 21.30 23.20 23.35 0.40 Aktualno: Fuori orario Risanke Variete: E' domenica papa' Leggende sotto il mare SP v smučanju, superveleslalom (M) SP v smučanju, superveleslalom (F) Dnevnik, šport in vremenska napoved SP v smučanju, superveleslalom (M) - 2. del Deželni dnevnik Aktualno: In 1/2 h Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro Kviz: Per un pugno di libri Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo fa Aktualno: Elisir Deželni dnevnik Variete: Glob, l'osceno del villaggio Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.05 Nan.: Commissario Saint Martin 6.55 Dnevnik: Pregled tiska 7.25 Nan.: Sei forte maestro 2 9.35 Dok.: Storie di confine 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: le comiche di Stanlio e Olio 14.15 Film: I figli del deserto (kom., ZDA, '34, r. W. A. Seiter, i. S. Laurel) 15.40 Film: Cimarron (western, ZDA, '60, r. A. Mann, i. G. Ford, M. Schell) 18.40 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nan.: Siska 22.30 Šport: Controcampo posticipo, sledi Controcampo 0.55 Fuoricampo Canale S 8.00 8.50 9.45 13.00 13.40 14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.50 23.50 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Resničnostni šov: Amici Variete: Questa domenica Variete: Supershow Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Chiedimi se sono felice (kom., It, '00, r. A. Baglio, i. G. Storti) Film: Ravanello pallido (kom., It, '01, r. G. Costantino, i. Luciana Littizzetto) V Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 14.00 17.00 18.30 19.05 Nan.: Due gemelle e una tata Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il principe di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Il viaggio del unicorno (fant., ZDA, '00, r. P. Spink, i. B. Bridges) Film: Fievel conquista il West (anim., ZDA, '91, r. P. Nibbelink, S. Wells) Dnevnik in vremenska napoved Film: The Mask - Da zero a mito (fant., ZDA, '94, r. C. Russel, i. J. Carrey) 19.30 Film: Piccola peste (kom., ZDA, '90, r. D. Dugan, i. M. Oliver) ^ Tele 4 / 6.45 17.30 Risanke 8.05 16.30 Dokumentarec o naravi 8.30 Inf. odd.: Tra scienza e coscienza 9.30 A.COM Automobilissima 10.00 Incontri al caffe' de la Versiliana 11.10 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 12.00 Sveta maša 12.30 Aktualno: Eventi in provincia 12.50 Šport: Hard Trek 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Musica, che passione! 13.35 Aktualno: Di roccia e di cielo 14.05 Camper magazine 14.30 Campagna amica 15.00 Film: Vinci per me 16.55 Aktualno: Super sea 19.30 Inf. odd.: E domani e lunedi 23.00 Koncert: Voci dal Ghetto 0.35 Film: Territorians La l LA 9.35 Dok.: I segreti dell'archeologia 10.15 Film: Gli attendenti (kom., It, '61, r. G. Bianchi, i. G. Cervi) 12.30 Dnevnik 13.00 Nan.: Mai dire si 14.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.05 Film: Aggrappato ad un albero, in bilico su un precipizio, a stra-piombo sul mare... (kom., Fr, '73, r. S. Korber, i. G. Chaplin) 18.00 Film: Cambio marito (kom., ZDA, '87, r. T. Kotcheff, i. K. Turner) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Resničnostni šov: Chef per un giorno 21.30 Dok.. Micro Safari: Viaggio a mi- sura d'insetto 23.00 Dok.. Preistoric Park 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik in športne vesti 1.25 Film: L'ultimo cinema del mondo (dram., Fr/Arg/Šp., '98, i. A. Molina) |r Slovenija 1 7.00 9.25 Koper 12.00 Dnevni program 12.15 SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 14.10 Euronews 14.30 Vas tedna 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 dok. odd.: Spoznavajmo Agrigento 16.15 Ethnopolis - zina 17.00 Dok. odd.: Italijanski gradovi 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 19.00 22.00 , 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Tednik 20.00 Vesolje je ... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Maremetraggio 23.35 21. pevski zbori - Izola 0.30 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 0.00 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Kulturni utrinek (pon.) 18.45 Naši Prijatelji (pon.) 19.30 Settimana Friuli (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Mok Zagreb 23.00 Med Sočo in Nadižo (pon.) 21.10 Nan.: Merlin 23.20 Nan.: Taken 1.45 Športne vesti Ris. Nan.: Živ Žav Umko, najboljša zabava za umne glave 10.15 Otroška serija: Mulčki 10.50 Sledi (Tv Maribor) 11.20 Obzorje duha (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 Nad.: Fina gospa 15.00 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo 15.15 Glasbeni dvoboj 15.40 Človeški faktor: Glasnik brezdomcev 16.00 Družabna 16.30 Oglasni blok 17.00 22.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Zvezde pojejo 21.40 Družinske zgodbe: Družina Zupan 22.30 Ars 360 22.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Film: Punčka za milijon Dolarjev (pon.) 1.25 50 let Tv (t Slovenija 2 6.30 7.55 8.05 8.25 8.55 9.35 10.25 10.55 12.35 13.40 15.55 18.00 19.00 20.00 20.50 21.45 22.45 23.30 1.40 Zabavni infokanal Skozi čas 50 let televizije Med valovi (pon.) Nan.: Brat bratu (pon.) SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) Migaj raje z nami (pon.) SP v alpskem smučanju, superve- leslalom (Ž) SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Nogomet. tekma angleške lige: Newcastle -Tottenham SP v biatlonu, štafeta (Ž) SP v biatlonu, štafeta (M) Dok. serija: Popotovanja po svetu Nad.: Jesenin Nad.: Impresionisti Nad.: Vražji fant Na utrip srca RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Roja-na; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Iz naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlan-tično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Izlet; 10.10 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 12.00 Božični dan Evro-radia; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.00 Božični dan Evroradia; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Vokalni abonma; 21.00 Literarni portret; 21.30 Nokturno; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. horoskop_ & OVEN 21.3.-20.4.: Namesto, da bi poskrbeli, da se boste imeli za praznike lepo, ste si nakopali na glavo cel kup nepotrebnega dela. Je tako težko pustiti obveznosti ob strani in se posvetiti samo sebi? irn^* BIK 21.4.-20.5.: Ne nakopajte si nepotrebnega dela s pripravo popolnega prazničnega jedilnika. Bistvo božičnih praznikov je skrito v preprostih stvareh. Tudi dnevi na delovnem mestu, bodo prijetni. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zadnje čase ste nekoliko nesproščeni in strogi do sebe. Želeli si boste potrditve, da ste se pravilno odločili. Pustite, da se tudi vas dotakne čarobnost prihajajočih praznikov. RAK 22.6.-22.7.: Kar nekam «« bolj od daleč opazujete letošnje priprave na Božič in novo leto. Prepustili ste se partnerju in zadovoljni boste z vsakim njegovim predlogom. Začuda bo tako prav tudi njemu. LEV 23.7.-23.8.: Praznike bi (^^r radi izrabili za počitek in sprostitev. Poenostavite si priprave in sledite svojim željam. Če je le mogoče si privoščite prost teden in ga preživite čim bolj razgibano. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi so zelo raznoliki dnevi. Poskrbeli boste, da bo zadoščeno vsem. Z levo roko boste opravili s hišnimi opravili, pri tem pa vam bo še uspelo nasmejati partnerja. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Raje ^ ^ kot glasne zabave imate tih Božič v krogu ožje družine. Tudi z malo denarja vam uspe pričarati prijetno ozračje, zato se vaše stanje v denarnici po tem tednu ne bo spremenilo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Težko se boste odpravili iz službe domov in še teže nazaj v službo. Povsod vam bo lepo in zadovoljni boste ugotovili, da za nič na svetu, ne bi menjali ljudi, ki vas obkrožajo. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Uspelo vam bo pozabiti na službene skrbi in se prepustiti prazničnemu razpoloženju. Nedvomno boste glavni akter pri pripravi božičnega večera: okrasitev, hrana, darila... KOZOROG 22.12.-20.1.: Čeprav se vam zdi vse to skakanje okoli praznikov nekam otročje, si ne morete kaj, da ne bi prevzelo tudi vas. Čeprav tega glasno ne priznate, vas migetajoči sij sveč očara. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Z vsem srcem se veselite prihajajočih dni. Toliko bi radi še postorili, saj mora biti vse popolno... Radi bi razveselili vse, ki potrkajo na vaša vrata, saj najbolj uživate v tem, da se razdajate. RIBI 20.2.-20.3.: Zadnje čase ste le težko sledili vsem obveznostim na delovnem mestu, zato se vam bo počitek močno prilegel. Prav nič ne boste skoparili in privoščili si boste vse, kar vam bo srce zaželelo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 33 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska kronika Adventni dnevi: Nekaj minut za domačo glasbo: Zapoj, prijatelj stari -Pogum Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Artemisia Sachez 23.00 Dnevnik 23.10 Lirika: Tosca - Nei luoghi e nelle ore di Tosca 1.05 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Aktualno: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 0.25 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Harry Potter e il prigionie-ro di Azkaban (fant., ZDA, '04, A. Cuaron, i. D. Radcliffe) 22.30 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 22.40 Film: Il giardino segreto (fant., ZDA, '93, r. A. Holland, i. K. Ma-berly) 1.15 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.20 12.00 12.45 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Le storie - Diario italia- no 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Nogomet: Un goal per la pace. Iraq - Resto del mondo 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.05 Nan.: Chips 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.35 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nan: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 15.55 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Le pioggie di Ranchipur, (dram., ZDA, '55, r. J. Negulesco, i. L. Turner) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il secondo tragico Fantozzi (kom., It, 76, r. L. Salce, i. P. Villag-gio, Anna Mazzamauro) 23.55 Film: joyeux Noel - Una verita di-menticata dalla storia (dram., Fr., '05, r. C. Carion, i. D. Boon) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.25 Film. Un cane per Natale (kom., Nem., '05, r. E. Habsburg, i. F. Fitz) 9.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Un bianco Natale a Beverly Hills (kom., ZDA, '05, r. P. Werner, i. P. Montgomery) 16.25 Nan.. Il mammo 17.05 Film: The Christmas Card (dram., ZDA, '06, i. J. Newton, A. Evans. 18.50 Kviz: Chi vuol esere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: The Family Man (dram., ZDA, '00, r. B. Ratner, i. N. Cage) 23.45 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.50 7.25 8.40 10.20 12.25 14.30 15.00 15.55 18.30 19.05 19.35 20.00 20.30 Nan.: Due gemelle e una tata 13.40, 16.50 Risanke Film: Barbie e il castello di diamanti (anim., ZDA, '08, i. G. Nichele) Film: Bibi piccola strega (fant., Nem., '02, r. H. Huntgeburth, i. S. Vonkrosigk) Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport Risanke: Simponovi Nan.: Paso adelante Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Don Luca c'e Nan.: Medici miei Camera Café ristretto, sledi Camera café Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: xXx (akc., ZDA, '02, r. R. Cohen, i. V. Diesel) 23.45 Film. Babbo bastardo (kom., ZDA/Nem, r. T. Zwigoff, i. B. B. Thornton) 2.00 Talent 1 Player ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 8.50 Retroscena, i segreti del teatro 9.30 Inf. program: Novecento contro luce 10.40 Dok.: Este: i paleoveneti, le torri, le ceramiche 11.25 Camper magazine 12.05 Aktualno: Super Aea 12.30 Zibaldone goloso 13.25 Assessorato al Turismo 13.50 Aktualno. ...animali amici miei 14.30 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.35 Aktualno: Saul 2000 18.35 Šport: Super calcio - Udine 19.00 Šport: Super calcio - Triestina 20.00 Risanke 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Ancona - Triestina LA 7.30 9.30 9.40 10.10 11.25 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.30 20.00 20.30 21.10 23.15 La 7 Film: La citta prigioniera (vojni., It, '62, r. J. Anthony, i. D. Niven) Due minuti in un libro Gli straordinari viaggi di Tippi Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 0.50 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: La grande illusine (vojni, Fr, '37, r. J. Renior, i. J. Gabin) Nan.: Mac Gyver Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo Dnevnik Variete: Crozza Italia Exclusive Resničnostni show: Adolescenti -Istruzioni per l'uso Film: Una bionda sotto scorta (kom., ZDA, '93, i. T. Berenger) Jr Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Otroška serija: Mulčki 9.40 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 10.05 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 11.00 Dok. serija.: National geographic (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Zvezde pojejo (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nanizanka 16.15 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.35 Igrana nan.: S soncem v očeh 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.25 Nad.: Fina gospa (pon.) 18.00 Žrebanje 3x3 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Bratu brat 20.40 Pogovor s predsednikom vlade Borutom Pahorjem 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Pisave 23.25 Glasbeni večer |r Slovenija 2 6.30 9.30, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 12.15 Tv prodaja 9.50 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 11.15 Sobotno popoldne (pon.) 12.50 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 13.50 Sobotno popoldn 14.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 15.10 Slovensku utrinki (pon.) 16.00 50 let televizije 16.20 Osmi dan (pon.) 16.50 Ars 360 (pon.) 17.05 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 17.35 Prvi in drugi (pon.) 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 18.50 19.00 19.25 20.00 21.10 22.10 22.30 22.50 23.25 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.20 23.55 0.00 Kronika osrednje Slovenije Risanka Nan.: Berlin, Berlin Z glavo na zabavo Športnik leta Slovenije Studio City Knjiga mene briga: W. Shakespeare: Vihar City folk 50 let televizije Film: Havaji v Oslu (pon.) Koper 11.15 17.15 18.00 18.30 18.40 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Lynx magazin Maremetraggio Vesolje je... Tednik Istra in... Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Vzhod-Zahod Športel (program v slovenskem jeziku) Športna mreža Vremenska napoved Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 23.30 Videostrani Nan.: Jelena 20.20 Kultura (pon.) Epp Glasbena oddaja (pon.) Epp Dnevnik, vremenska napoved Kultura Športni ponedeljek Odbojka: Salonit Anhovo - MOK Zagreb (pon.) Dnevnik, vreme, kultura (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod drevesom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giu-lianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz Slov. glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 34 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Zelo močan anticiklon, ki se zadržuje nad Evropo pospešuje pritok severnih zračnih tokov na visokih legah tudi nad deželo. Danes bodo zračni tokovi občasno še vlažni, jutri pa bodo « bistveno bolj suhi. Nad zahodno Evropo in Biskajskim zalivom je območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda v višinah nad naše kraje doteka toplejši in občasno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 12.25 BIOPROGNOZA Danes se bodo pri najbolj občutljivih pojavljale z vremenom povezane težave. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.45 najvišje 38 cm, ob 13.06 najnižje -33 cm, ob 19.12 najvišje 6 cm, ob 23.46 najnižje -11 cm. Jutri: ob 6.26 najvišje 39 cm, ob 13.38 najnižje -42 cm, ob 20.00 najvišje 13 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................600 Vogel.................275 Kranjska Gora........100 Krvavec..............170 Cerkno................85 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .60 Civetta...............250 Piancavallo..........250 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................280 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............270 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC TOLMEČ O -5/3 VIDEM o = -2/12 O PORDENON -1/11 TRBIŽ O -6/4 ČEDAD O -1/11 O N. GORICA O TRŽIČ -2/6 O KRANJ O LJUBLJANA -1/4 POSTOJNA O-3/6 KOČEVJE _ O ČRNOMELJ REKA 4/12 (^NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo zmerno do spremenljivo oblačno. Na najvišjih legah v hribih ni izključen severnik ali severoza-hodnik. V spodnji ravnini bo zvečer možen nastanek kakšnega meglenega sloja. Danes bo delno jasno. Občasno bo več oblačnosti, vendar bo povečini suho. Večje možnosti za rahle padavine bodo v večernem času predvsem v severovzhodni Sloveniji. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 10 stopinj C. CELOVEC O -2/5 TOLMEČ O -5/3 TRBIŽ O -6/2 o -5/4 KRANJSKA G. O GRADEC 0/6 O-2/4 S. GRADEC ČEDAD O S VIDEM o -1/12 O PORDENON -1/12 O N. GORICA O TRŽIČ -1/7 O KRANJ O LJUBLJANA 0/5 POSTOJNA O-3/7 KOČEVJE K REKA 4/13 (NAPOVED ZA JUTRI Nad vso deželo bo jasno do oblačno zaradi možnosti pojava posameznih oblakov na višjih legah, v dolinah bo nastala termična inverzija. Ponoči bo v nižini, predvsem na najnižjih predelih, verjeten nastanek megle. Jutri in v torek bo pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. / PRIREDITVE Nedelja, 21. decembra 2008 35 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V soboto, 27. decembra ob 20.30, mala dvorana / Boris Devetak, Igor Pison in Peter Verč: Radio aktivni kabaret. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: danes, 21. decembra ob 17.00. »Varietà« - I Piccoli di Podrecca / Urnik: jutri, 22. ob 21.00, v torek, 23. ob 17.00, v soboto, 27., v nedeljo, 28., v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 17.00, v soboto, 3. in v nedeljo, 4. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Danes, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / danes, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; v soboto, 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 27. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V torek, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Mala drama Jutri, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 27., v ponedeljek, 29. in v sredo, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 21. decembra ob 19.00 / Joe Mastaeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. Jutri, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. V torek, 23. decembra ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«; ob 18.30 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 24. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena Jutri, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Mih Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 31. decembra ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 22. decembra ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. dijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich V četrtek, 1. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert, nastopa pihalni orkester G. Verdi iz Trsta, vodi Cristina Se-meraro. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. Danes, 21. decembra ob 16.00 in 20.30. »Giselle« / nastopa državni ruski balet. Urnik: jutri, 22. in v torek, 23. decembra ob 20.30. »Festival tržaške popevke« / nastopa Lelio Luttazzi, v petek, 26. decembra ob 20.30. »Gran Varieta Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: v soboto, 27. ob 20.30, v nedeljo, 28. ob 16.00, v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 20.30, v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. januarja ob 16.00. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. _SLOVENIJA_ KOPER Glasbena šola Koper V torek, 23. decembra ob 21.00 / Bruno Cesselli Trio (Ita-Slo) - a tribute to Bill Evans. Bruno Cesselli - klavir, Alessandro Turchet - kontrabas in Zlatko Kaučič - bobni. Titov trg V sredo, 24. decembra ob 22.00 / Božični koncert, Kvartet 7 +. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. ob 18.00 in jutri, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragojevic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Braciera. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. LJUBLJANA - Danes v gledališču Glej Premiera Sigurjonssonove drame Sinko o družini, ljubezni in predsodkih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na sporedu bo Ver- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): Štefan Turk razstavlja pod naslovom »Portae Aureae«. Ogled je možen po urniku knjigarne. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Urnik razstave do 22. decembra 2008 od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter od 22. decembra do 6, januarja 2009 od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. LJUBLJANA - V gledališču Glej bo danes, 21. decembra, ob 20. uri premiera predstave Sinko islandskega dramatika Havarja Sigurjonssona. V drami na temo odnosov v družini bodo v režiji Alena Jelena nastopili Milan Štefe, Vesna Jevnikar, Rok Matek in Gorazd Logar. Drama Sinko je praizvedbo doživela v islandskem Nacionalnem gledališču januarja leta 2003. V hitrem navzkrižnem boju replik se gledalec izgubi med živimi in mrtvimi, preteklostjo in sedanjostjo, med ljubimci in sovražniki, manipulatorji in žrtvami, med prepirom in seksom, očetom in mamo, med sinom in fantom. Kot so zapisali v Škuc gledališču, ki je ob Gleju producent predstave, je Sinko tudi igra o tem, kaj se zgodi, če ljudje dopustijo, da prevladajo predsodki. Dramo je iz angleščine prevedel Klemen Jelinčič Boeta, dramaturginja je Ana Kržišnik, scenografijo in kostumografi-jo podpisuje Vesna Blagotinšek. Sigurjonsson (1958) je islandski dramatik, dramaturg, prevajalec in novinar. Dramaturgijo je študiral na Univerzi v Manchestru in Leedsu v Angliji, kjer je leta 1983 tudi magistriral. Napisal je štirinajst iger za oder, radio in televizijo, med katerimi je največkrat uprizarjana drama Angeli (2001), ki je prevedena v sedem jezikov in so jo igrali po Evropi, v ZDA in Kanadi. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. SLOVENIJA SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- Angeli so temna študija o incestu in družinskem nasilju. Njegova zadnja drama Halla in Kari (2008) je satiričen pogled na sodobno življenje na Islandiji in na pereče vprašanje tujih delavcev, skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije La- ki na Islandiji iščejo boljše življenje. Si-gurjonsson prevaja sodobno dramatiko uveljavljenih piscev, med katerimi so Harold Pinter, Edward Bond, Mark Ravenhill in Martin McDonagh. (STA) stovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. NA5A SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (20. 12. 2008) Vodoravno: despot, Kras, tir, Mirka, Reni, Oka, Vittorio Gassman, ata, Arsenal, R. A., Carra, nakit, str-most, vrag, ostinato, kanela, ravnik, Kontovel, kloaka, Orio, Olimp, A. N., A. R., lan, O. R., laik, D. P., Ika, Odin, K. M., personal, skesanec, INA, rokavica, kontranbantarka, Onatas, avt, tri, napalm, I. C., rt; na sliki: Marko Pisani. Easy 0,95 mesečno Jasen ¡n preprost račun, za ceno skodelice kave. ZKB# 1908 Ulftffií 4P3H9P9liPil! titel BHTH Muhi hntU* LM-JUI Razlikujemo se. www.zkb.it 0,95€ CÍ o,oo€ ef 0,00€ SÍ o,oo€ ef 0,00€ ef mesečni strošek internet banki ng losrnivni paiuet) mednarodni bancomat Maestro bančna nakazila preko internet banking-a pošiljanje izpisov računa preko internet banking-a SpOHjtito jd reklamnima in Ima kijt nam«i premotilo rijNricrnh slMibtu. Vr* ekonomski POftCr*. ki m n.inata/3 na fludcnu 5lqyitvcr lahke, dobto v odgo/Hiiiapiih InflornurtiMmh lotih, ki so na rnipclaga v naduh podiu/ncah. tanka 31 piidriui? pravica da pied nuCenicrn rjn«lcn-n r.lc itc. pievcri pravno in krcdflra vusobnest prosilca. gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Predsednik vlade Silvio Berlusconi, kljub gospodarski in družbeni krizi ostaja optimist tudi za leto 2009 /27 V Gorici v gosteh ljubljanski šolarji Predsednik SKGZ Rudi Pavšič o kočljivem trenutku, ki ga preživljamo Slovenci v Italiji /3 Primorski NEDELJA, 21. DECEMBRA 2008 Št. 303 (19.393) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 meje do meje Martin Brecelj Ko se je leta 1989 zrušil Berlinski zid, je ameriški mislec japonskega rodu Francis Fukuya-ma naznanil, da je zgodovine konec. Podobne misli so obhajale marsikoga v naših krajih, ko je pred letom padla schengenska meja med Italijo in Slovenijo, češ da se je bomo dokončno rešili. A kakor se zgodovina po letu 1989 nadaljuje, tako tudi slovensko-italijanska meja še vedno živi, čeprav v drugačnih oblikah. Seveda je res, da ni več tiste meje, ki so jo poosebljali grani-čarji, obmejni policaji in cariniki. To ni majhna stvar, če pomislimo, kako zelo so nam te figure od Trbiža do Milj omejevale temeljne svoboščine, kot so pravica do premikanja, pravica do druženja in pravica do dela. Toda ozemeljska razmejitev med Italijo in Slovenijo še vedno velja, le da je izgubila nekatere atribute, ki so jih med tem pridobile zunanje meje Evropske unije. Priča pa smo tudi nekemu drugemu pojavu: italijansko-slo-venska meja se je začela neslišno seliti (v nekem smislu pravzaprav vračati) z zgolj ozemeljske na medčloveško oziroma osebnostno raven. Najbrž ni naključje, da smo Slovenci v Italiji ob nedavni aferi okrog barkovljanske osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja doživeli solidarnost iz osrednje Slovenije, kakršne že dolgo ne pomnimo, pa tudi, da so se nekateri izmed nas začeli na novo spraševati, ali so bolj Italijani slovenskega jezika ali pa Slovenci z italijanskim državljanstvom. Ne gre za oživljanje stare zamisli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Danes Italija podeljuje svoje državljanstvo Italijanom po svetu in jim priznava pravico do zastopanosti v rimskem parlamentu. Tudi na Slovenskem je mogoče zaslediti nekatere premike v tem smislu. V tem sklopu bi dalje lahko pomislili, kako povezati manjšinsko šolstvo s šolskim omrežjem v matičnem prostoru itd., kar vse presega zgolj kulturno raven. Gre v resnici za nadgradnjo klasičnega modela nacionalne države iz zgolj teritorialne v delno tudi personalno politično tvorbo. To je prav tako v skladu s procesom globalizacije, kot je preseganje nacionalnih držav v smeri nadnacionalnih oziroma trans-nacionalnih političnih tvorb, kakršna je Evropska unija. Če je ena meja padla, se torej druge dvigajo. Nobene meje ne smemo absolutizirati, a živeti absolutno brez meja le ni mogoče. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € PRORAČUN 2009 - Sklep deželnega sveta Dežela za sedaj ne bo krčila prispevkov manjšini Slovensko zunanje ministrstvo o sklepu rimskega parlamenta TRST-GORICA-NOVA GORICA - Obletnica schengenske širitve Pričakovanja so bila velika, obljube še niso izpolnjene iC^ Množica ljudi, ki je v lanski schengenski noči s predstavniki oblasti prišla odpravljat mejo med Goricama bumbaca TRST-GORICA-NOVA GORICA - Pred enim letom, v schengenski noči med 20. in 21. decembrom, so se dvignile zapornice. Odtlej meja ne predstavlja več ovire. Tudi na Goriškem in Tržaškem je bilo navdušenje na vrhuncu, ljudi, ki so pomagali odpravljati mejo, pa presenetljivo veliko. Na vprašanje, kaj se je po enem letu spremenilo, odgovarja- ta župana Gorice in Nove Gorice. Prvo obletnico so včeraj obeležili s pohodom v dolini Glinščice, danes pa bosta podobna pohoda na Goriškem. Na 6. in 13. strani TRST - Deželna uprava za sedaj ne bo krčila prispevkov slovenski manjšini. Deželni svet je namreč v proračun 2009 vključil državna sredstva, ki jih je manjšina dobivala iz Rima v letu 2007. Uprava predsednika Renza Tonda ni upoštevala poviška iz Prodijevih časov, a tudi ne krčenj prispevkov, za katera se je pred nedavnim odločil italijanski parlament. Slovensko zunanjo ministrstvo je medtem sinoči izrazilo pričakovanje, da bo italijanska vlada, kljub negativnemu stališču parlamenta, v najkrajšem času na primeren način zagotovila manjšini manjkajoča sredstva. Tako kot izhaja iz dogovora premiera Boruta Pahorja s predsednikom italijanske vlade Sil-viom Berlusconijem. Na 2. strani u- - '/mm vosci vsem strankam VESEL v v BOZIC in SREČNO NOVO LETO Dolina, 463 0 3 t st Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljimec - m Trga icL D40.22A092 2 Nedelja, 21. decembra 2008 ALPE-JADRAN / DEŽELNI SVET - Finančni zakon za prihodnje leto Dežela v proračunu ohranila državne prispevke slovenski manjšini iz leta 2007 Tondova vlada ni upoštevala zvišanja iz letošnjega leta, a tudi ne krčenj za leto 2009 TRST - Dežela je v svoj proračun za leto 2009 »vpisala« državne prispevke, ki jih je slovenska manjšina dobila leta 2007. Gre za 4.776.000 evrov, ki jih je manjšina dobila pred poviškom iz leta 2008, za katerega se je na predlog takratnega podtajnika Miloša Budi-na odločila vlada Romana Prodija. Dežela tega poviška ni upoštevala, obenem pa tudi ni upoštevala močnega krčenja prispevkov, za katerega se je za leto 2009 opredelil italijanski parlament. Trenutno ni jasno, če gre za zgolj knjigovodsko ali pa za politično izbiro desnosredinske uprave predsednika Renza Tonda. Navadno je uprava FJK to proračunsko poglavje »zapolnila«, ko je iz Rima dobila točni znesek prispevkov za Slovence. Sedaj pa je ravnala drugače in se že vnaprej opredelila za višino prispevkov iz leta 2007. Točne namere Tondove uprave bodo znane januarja, kot je med maratonsko proračunsko razpravo (končala se je včeraj ob šestih zjutraj) odbornik Roberto Molinaro napovedal slovenskemu deželnemu svetniku Igorju Kocijančiču. Slovenskim kulturnim ustanovam bo Furlanija-Julijska krajina prihodnje leto iz svojih blagajn namenila 400 tisoč evrov. Gre za posebni manjšinski sklad, ki ga je leta 2003 ustanovila tedanja vlada Riccarda Illyja. Ob tem velja podčrtati, da Dežela še ni razdelila manjšini 590 tisoč evrov iz letošnjega proračuna. Razloga za to zamudo naj bi bila v glavnem dva: aprilske deželne volitve, ki so zaustavile razne birokratske postopke, ter zamudno imenovanje deželne posvetovalne komisije za Slovence. Slednja je bila imenovana, ni pa še bila uradno umeščena. Molinaro napoveduje, da bo umestitvena seja komisije enkrat v drugi polovici januarja. Paritetni odbor za slovensko manjšino, ki mu predseduje Bojan Brezigar, bo prihodnje leto za svoje poslovanje imel na voljo 28 tisoč evrov. Dežela bo še naprej, kot doslej, financirala tiskanje učbenikov za slovenske šole, 500.000 evrov pa bo namenila razvoju goratih območij Benečije. Gre za sredstva, ki jih uprava FJK dobiva od države v sklopu zaščitnega zakona za našo manjšino. Deželni svet je v proračun vključil 100.000 evrov za ovrednotenje nadiških in terskih narečij ter rezijanščine. To bo črpal iz sklada deželnega zakona za Slovence iz leta 2007. Hvalevredno, da Dežela ne zamuja s tem financiranjem, medtem kot žal zamuja - kot rečeno -z delitvijo prispevkov manjšini iz svojega finančnega sklada. 1,3 milijona evrov namenja proračun FJK za financiranje izvajanja državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin). To je denar, ki ga deželna uprava dobiva od države. V proračunski razpravi ni bilo govora o deželnem financiranju televizijskega pretvornika nad Čedadom, s po- močjo katerega bi lahko Benečani spremljali slovensko televizijo RAI. Bojimo se, da so ta sredstva (z njimi naj bi upravljala gorska skupnost za Nadiške doline) šla po vodi, saj se o tem projektu ne govori več. Zlasti potem, ko je iz televizijske konvencije med RAI in predsedstvom vlade spet izpadla vi-demska pokrajina. V ozadju je ostala tudi usoda Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, za katerega se je deželna vlada na zahtevo Igorja Gabrovca sicer obvezala, da bo nekaj naredila. Deželni parlament je po razpravi, ki je trajala štiri dni, v glavnem potrdil vse proračunske predloge Tondove uprave. »Zdravstveno« stanje deželnih blagajn ostaja, kljub splošni gospodarski krizi, še kar dobro. Politični odnosi med večino in opozicijo so kolikor toliko normalni, polemični, a ne pretirano napeti. Po tej poti se bo Tondo obdržal na oblasti do leta 2013 in lahko pade le zaradi notranjega razkola v desni sredini. Po odobritvi finančnega zakona je deželni svet s široko večino zavrnil odstop odbornika Molinara z mesta deželnega poslanca. Molinaro je napisal odstopno izjavo, ker njegova stranka UDC ne dopušča dvojnega mandata (odbornika in svetnika), deželni svet pa je bil drugačnega menja. Molinaro bo torej še naprej svetnik in odbornik. S.T. Odbornica za finance Sandra Savino in odbornik za kulturo Roberto Molinaro med maratonsko proračunsko razpravo v deželnem svetu DEŽELA - Proračun 2009 Denar za srenje in jus ter za dvojezičnost Slovenska deželne svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič kroma TRST - »Pomembno je, da je deželni proračun slovenski manjšini v tej fazi ohranil skoraj nespremenjena sredstva. Torej vsaj zaenkrat niso bila upoštevana huda krčenja iz državnega finančnega zakona,« je po sprejetju deželnega proračuna poudaril svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. »Res pa je tudi, da deželni svet ni sprejel povišanja finančnih dotacij za skoraj milijon evro, ki sem jih v obliki amandmajev predlagal kot odgovor na primanjkljaj s strani rimskih blagajn,« je dodal Gabrovec. Deželni odbor jesprejel dve resoluciji, ki jih je Gabrovec predstavil v zvezi s podporo kmetovalcem na tako imenovanih kraških območjih ZPS-SIC, ki so podvržena naravovarstvenim zaščitnim ukrepom. Prav tako je deželni odbor sprejel poziv, naj se resneje loti reševanja vprašanja obnove Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Deželni svet - tako pred- stavnik Slovenske skupnosti v sporočilu za javnost - je priznal tudi izredni finančni prispevek v višini 100.000 evrov Občini Špe-ter v Beneški Sloveniji za stroške, ki so vezani na delovanje dvojezične šole in ureditev telovadnice. Agrarni skupnosti, ki združuje jusarske in srenjske odbore na Tržaškem, je bil priznan izredni prispevek v višini 20.000 evrov. Gabrovec je v glavnem pozitivno ocenil tudi zakonski ukrep, ki bo ponovno uvedel denarni prispevek družinam, ki imajo novorojenega otroka. V ta namen je bilo za leto 2009 predvidenih pet milijonov evrov. Na predlog Igorja Kocijančiča (Mavrična levica) so v proračun 2009 dodali 30.000 evrov v sklad, s katerim Dežela financira razne pobude za spodbujanje sožitja in dvojezičnih oblik izobraževanja. Od prvega januarja bo ta sklad v sklopu odborništva za kulturo znašal skupno 45.000 tisoč evrov. SLOVENCI V ZAMEJSTVU - Stališče ministra Boštjana Žekša v »Ce Italija ne bo uresničevala zavez do manjšine, bo morala računati na stalne pritiske iz Slovenije« MARIBOR - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v pogovoru za sobotno prilogo dnevnika Večer med drugim spregovoril o položaju manjšin v sosednjih državah in izrazil prepričanje, da bo Italija našla primerno rešitev za finančne težave slovenske manjšine v Italiji zaradi napovedanega občutnega krčenja proračunskih sredstev. »Gre za denar, ki ga namenjajo slovenskim organizacijam v Italiji, pritisk pa vršijo tudi na manjšinske medije in na manjšinsko šolstvo. Še posebno v šolstvu so te napovedi hude, saj silijo k večjemu številu otrok v razredih, pri čemer so razredi v slovenskih šolah v Italiji že tako ali tako manjši. Zavedati se moramo, da je to seveda italijanski problem, čeprav govoriva o Slovencih, ki pa so italijanski državljani.« Italijanska država - meni Žekš - je zavezana zanje z lastno zakonodajo in z mednarodnimi sporazumi. O tem ni nobenega dvoma. Če teh zavez ne bo uresničevala, bo morala računati s stalnimi pritiski iz Slovenije. Najbrž bi te stvari morali tudi internacionali-zirati, je še prepričan minister v vladi Boruta Pahorja. Glede notifikacije Avstrijske državne pogodbe (ADP), v kateri so zapisane pravice slovenske manjšine v Avstriji, je Žekš mnenja, da bi Slovenija, kot uradno priznana zaščitnica, v okviru ADP sprožila neke uradne postopke, a ob tem opozarja, da ni popolnoma jasno, ali bi velesile, ki bi o tem odločale, zahteve Slovenije ugodno reševale. » Bi pa kaj takega zelo pokvarilo odnose z Avstrijo, pa čeprav bi bila pravica na naši strani, ker je jasno, da Avstrija te pogodbe ne izvaja v popolnosti in ne izvaja razsodb lastnega ustavnega sodišča,« meni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nasprotuje tudi zamisli, da bi množice slovenskih manjšinskih organizacij ustvarjali le eno organizacijo, si pa želi poenotenja v pogledih teh organizacij na ključna vprašanja razvoja slovenske manjšine. »To se bo moralo zgoditi, vendar s pogovarjanjem, razpravami, nikakor pa ne s pritiski iz Slovenije,« je prepričan Žekš. Napeti meddržavni odnosi med Slovenijo in Hrvaško po njegovem mnenju Slovencem na Hrvaškem ne koristijo, saj ti zaradi njih živijo slabše in zaradi njih tudi upada število Slovencev na Hrvaškem. Žekš je opozoril tudi na slab položaj slovenske manjšine na Madžarskem. »Slovenci na Madžarskem pa so res reveži. Če samo primerjate denar, ki ga Madžarska da za slovensko manjšino, in denar, ki ga Slovenija da za svojo madžarsko manjšino, je to več kot dvajsetkrat več, pa sta manjšini po velikosti približno enaki.« (STA) Minister Boštjan Žekš kroma PRIMER ENGLARO Eluanin oče zahteva molk in spoštovanje VIDEM - Beppino Englaro, oče nesrečne Eluane, ki že skoraj 17 let živi v nepovratni komi, je včeraj znova pozval vse k molku in k spoštovanju bolečine družine. Njegov apel velja predvsem javnim občilom, a tudi politikom, ki se tako ali drugače ukvarjajo s primerom njegove hčerke. Deželna uprava je znova potrdila, da o tem vprašanju ne bo zavzela nobenega stališča in da zadevo prepušča videmski zasebni kliniki, ki je pripravljena sprejeti Eluano. Nekateri to stališče deželne vlade tolmačijo kot pilatovsko mnenje uprave, ki se noče opredeliti, drugi pa menijo, da gre konec koncev za pogumno stališče. Pri tem izpostavljajo dejstvo, da se je predsednik FJK Renzo Tondo hočeš nočeš ogradil od stališč ministra Maurizia Sacconija, ki naprotu-je izvedbi razsodbe kasacijske sodišča. Tondovo stališče je včeraj doživelo tudi podporo deželnih predstavnikov stranke Ljudstva svobode. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. decembra 2008 3 SKGZ - Predsednik Rudi Pavšič o kočljivem položaju, ki ga doživlja naša skupnost SLOVENSKA TV RAI »Da« odprtosti in dialogu 170-letnica Rezijanske »Ne« nacionalistični nestrpnosti M^me Nacionalistična politična kultura pogojuje celotno dogajanje v naši deželeli in usmerja odločitve rimske vlade skupine TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza ostaja v teh nelahkih trenutkih na svojih zgodovinskih izhodiščih: odprta za dialog z italijansko večino, prepričana v boju za pravice Slovencev v Italiji in proti obujanju misli in dejanj, ki vzpodbujajo nacionalistično klimo v Trstu, v videmski pokrajini in v vsej deželi Furlaniji Julijski krajini. Žal je SKGZ v teh tednih in mesecih morala izpostavljati dejstvo, da se tako v deželi FJK kot v samem Rimu obujajo stara nasprotja, grožnje in kontrapozicije. Če se je novo protislovensko gibanje pričelo v Reziji in v Benečiji, dosega svoj višek v Trstu. Posledice niso zanemarljive, saj je tokrat rimska vlada sklenila, da bo udarila manjšino tudi po že itak skromni denarnici in se je odločila za hude reze pri podporah v korist kulturnim, šolskim, medijskim in drugim dejavnostim slovenske manjšine. Da je bila svetovna kriza pretveza, so potrdili dogodki, ki so si sledili v Trstu in deželi. Ni zanemarljivo dejstvo, da se je tržaški občinski odbor odločil, da poimenuje stopnišče po Mariu Granbassiju, to je novinarju, ki je bil načelno predan fašističnemu režimu, ki se je v Španiji boril za Franca in javno izpovedoval svoj antisemitizem. Kot novinar je pel hvalnice režimu. Kljub temu, da so nekateri znani tržaški intelektualci protestirali, občinski odbor vztraja, kar vendarle nekaj pomeni. Zadeva se posredno tiče Slovencev, obenem pa zaobjema celoten Trst. Dogodki govorijo sami od sebe. Odprtje obnovljene menze v slovenski šoli v Barkovljah se je iz priložnostne otvoritve spremenilo v politično afero. Majhen poseg Občine so želeli obeležiti s skromno proslavo. Osebje je zavezalo običajni trak za rezanje, vendar je ta trakec nosil slovenske barve. Odmanjkal je italijanski trak in to brez nekega načrta. Lahko bi zadevo uredili na mestu, pa je tržaška desnica raje napihnila polemiko o Slovencih, češ da so protiitalijani, provokatorji itd. Dogodek je odmeval, kot da bi zaprli pristanišče. Odjeknil je celo v občinski dvorani in desnosredinski politiki so zahtevali ukor za ravnateljico. Zaradi slovenskega traku smo Slovenci padli v medijsko past. In to potem, ko se je komaj polegla polemika o smerokazih na novem odseku avtoceste. Po mučnih pogajanjih je v goščavi smerokazov Občina Trst postavila dve skromni slovenski tabli z imeni slovenskih vasi na italijanski strani. Koper seveda ni mogel ostati samo Capodistria. V nikoli zaceljene rane iz preteklosti je zarezala odločitev Hrvaške, da sprosti nepremičninske kupoprodaje. To je nekaj povsem normalnega za državo, ki želi sprejemati evropske standarde. Dogodek je v Trstu ponovno vzbudil vprašanje ezulov, fojb in sprave. Če je minister Giovanardi predlagal, naj bi Italija gmotno pomagala kupiti beguncem nekdanja posestva v Istri in tam okrepiti ita-lijanstvo, je bil tržaški vladni podtajnik lapidaren v svojih stališčih. Dejal je, da se za ezu-le z moralnega vidika ni spremenilo nič. Slovenija in Hrvaška jim nista vrnili niti opeke. »Italijani smo bili tam večina in sedaj smo le skromna manjšina«. Nesmiselno je, da nekdo kupi hišo, ki so mu jo nasilno vzeli. Morajo mu jo vrniti. Sprava bi bila protizgodo-vinsko dejanje, spremenila bi se v nepotreben »mea culpa«. »Mi smo bili tisti, ki so nas nagnali«. Oprostiti se morata torej Slovenija in Hrvaška. Skratka, vztraja se pri krivicah komunizma in Slovanov, fašizma pa se ne jemlje niti v poštev kot »zgodovinsko dejstvo«. V tem pa je ključ zadeve. Stari prvak nekdanje Liste za Trst Gambassini ni slučajno predlagal odstranitev vseh simbolov v čast NOB. Vprašanje sprave je v nedeljskem uvodniku izpostavil tudi tržaški dnevnik. Dal pa je jasne pogoje: Italija, Slovenija in Hrvaška naj sedejo za skupno omizje in naj se zmenijo za dva cvetova, ki ju bodo nesli na dva, samo dva simbolna kraja: na fojbo pri Bazovici in v Rižarno. Krivda za fojbo pada na jugoslovansko armado in seveda na Slovence. Rižarno so kot uničevalno taborišče usposobili in vodili Nemci. Ponovno ni fašizma. Fašizem je tudi ovira za podelitev častnega občanstva Borisu Pahorju. Župan Dipiazza je novi slovenski konzulki Bojani Cipot javno Rudi Pavšič kroma povedal, da je »težko dati priznanje nekomu, ki pravi, da ga bo sprejel pod določenimi pogoji«. Kakšni pa so Pahorjevi pogoji? Dejal je: »Če ne omenijo fašizma, naj si priznanje tudi držijo«. V tem ozračju je postalo vprašljivo tudi spominsko obeležje Primožu Trubarju. Omenjen kulturno-politični humus, ki noče obračuna s fašizmom, je v bistvu razlog, da je v Gorici desnosredinska Romolijeva občinska uprava dejansko prenehala sodelovati z Novo Gorico in da so v videmski pokrajini Slovenci problem, ki ga je treba omejiti. Kako? V deželnem svetu FJK so že izglaso- NABREŽINA - V rezidenčni četrti, v zelenju, ponujamo vrstno hišo na štirih etažah: vhod, dnevna soba, kuhinja,tri spalnice, dve kopalnici, shramba, terase in balkoni, taverna s kaminom, garaža, parkirni prostor in vrt. EURO 380.000,00.- Kod.01 SLIKAJf DEVIN - Na krasni sončni poziciji prodajamo prenovljeno stanovanje,90 m2, vhod, kuhinja, dnevna s klimo, dve spalnici, kopalnica, shramba, velika terasa s pogledom na grad in garažo. EURO 215.000,00.- Kod.33 ŠTANJEL - Zazidljivo zemljišče, 1.100 m2, ravna površina, krasna sončna lega zodprtimpogledom.EURO 60.000,00.-. Kod. 12 KRIŽ - V jedru vasi, ponujamo staro kraško hišo, 100 m2 na dveh etažah, garaža, klet in vrt. Sestava: vhod, kuhinja, dnevna, dve spalnici, dve kopalnici.EURO 210.000,00,- Kod. K DEVIN, SESLJAN - Opremljena in neopremljena stanovanja v najemu, v raznih velikosti po ugodnih cenah! Sesljan 44 - 34011 Devin-Nabrežina (TS) Tel. in Fax 040/2916068 - Mob 346/8321835 - e-mail: oikos.ts@libero.it vali resolucijo, ki v videmski pokrajini nakazuje neko protoslovansko kategorijo, ki govori »po našin« in ni slovenska. Poslanec Saro pa je vložil v tem smislu popravek k zakonu št. 482/1999, ki naj bi dejansko odvzel priznanje, da so v videmski pokrajini Slovenci. Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi opozoriti javnost na nacionalistično politično kulturo, ki ni do konca obračunala s fašizmom in ki pogojuje celotno sedanje politično dogajanje v Furlaniji Julijski krajini in usmerja pomembne odločitve rimske vlade. Obenem pa SKGZ opozarja na nevarnost, da bi vsi postali žrtev zgodovinske ropotarnice, ki še vedno deluje tudi politično. Zato SKGZ naglašuje prijateljstvo in sodelovanje s tistimi Italijani, ki so za to zainteresirani. Organizacija bo okrepila sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in Istri in ne zavrača niti razčiščenja in srečanj s tistimi begunskimi organizacijami, ki so zapustile re-vanšizem in neomajne protislovenske drže. Istočasno SKGZ opozarja Slovenijo, da so v resnici problemi Slovencev v Italiji problemi vsega slovenskega naroda. Bistvo dobrih odnosov sta spoštovanje in zaupanje. Brez teh elementov ne more biti ne iskrenih poslov kot tudi ne poštenih kulturnih izmenjav. Dober partner je lahko le tisti, ki ponudi roko v pozdrav, ne da bi z drugo držal figo v žepu. SKGZ ostaja torej odprta do vseh, z isto odločnostjo pa zavrača misli, ki so hčere novih oblik fašizma. Rudi Pavšič Predsednik SKGZ TRST - Danes zvečer po tv dnevniku bodo Slovenski programi RAI predvajali posnetke s praznovanja ob 170-letnici Rezijanske folklorne skupine, ki se je v dolini pod Kaninom odvijalo zadnji vikend v oktobru. Na osrednjem prireditvenem večeru je s svojim programom nastopila domača folklorna skupina. Uvod v večer je bil nastop furlanske etno skupine Strepitz, ki je rezijanske pesmi podala na zelo originalen način in sicer z igranjem na dude. Dogodek večera pa je bil nastop slovenske skupine Kata-lena, ki je s svojo glasbo in z izrednim vokalom Vesne Zornik očarala tudi same Rezijane. Člani skupine Katalena so svoj zadnji cd Cvik Cvak posvetili Reziji in reinterpretirali nekaj zelo znanih rezijanskih pesmi. Z novimi aranžmaji so se predstavili zahtevni publiki, ki je sicer svoje pesmi lahko poslušala v popolnoma drugačni izvedbi. Nad izvajanjem so bili domačini nadvse navdušeni, kar so dokazali z bučnimi aplavzi vsem glasbenikom. Praznik se je odvijal več dni in ekipa RAI je ob koncertu spremljala tudi vzdušje po lokalnih gostilnah in barih, kjer so na predvečer koncerta igrali ljudski godci na citiro in bunkulo. Posnetek praznovanja bo v ponovitvi na ogled tudi na božični dan, v četrtek, 25. decembra, ob 20.50. Ml tvrnnk. GEOM. FDRAUS GlANCARLO Obrtna cona Dolina 547/1 www.termoideale.it Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, vsem pa voščimo vesele praznike in uspehov polno leto 2009! - Zeli itnlllu-. [800913 420 040 8325073 TEL/FAX info@termoideale.it TERMIČNE in FOTOVOLTAICNE NAPELJAVE - ALTERNATIVNI ENERGETSKI VIRI - SISTEMI ZA ENERGETSKO VARČEVANJE 4 Nedelja, 21. decembra 2008 ALPE-JADRAN AVSTRIJA - Predstavnik štajerskih Slovencev v narodnostnem sosvetu pri zveznem kanclerju Branko Lenart: Štajerski Slovenci smo občutno pridobili na pomenu Povečana organizirana dejavnost - Finančne podpore bi bilo lahko več / Levo Branko Lenart, desno Pavlova hiša v Potrni i. lukan SLOVENIJA Zavod 25. junij kritičen do Ferrero -Waldnerjeve LJUBLJANA - Zavod 25. junij je včeraj kritiziral besede evropske komisarke Benite Fer-rero-Waldner po slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU, ko je Sloveniji zažu-gala, naj ne prenaša svojih problemov v EU. Direktor zavoda Marjan Podobnik ji je odvrnil, "naj ne deli lekcij Sloveniji, ampak naj pomete pred svojim pragom". Izjave evropske komisarke za zunanje odnose in sosedsko politiko, ki prihaja iz Avstrije, so za Zavod 25. junij "netaktne, neprimerne in dvolične". "Ferrero-Waldnerjeva je namreč predstavnica tiste politične opcije v Avstriji, ki v lastni državi blokira izvajanje sklepa ustavnega sodišča o zaščiti slovenske manjšine. Hkrati je prav Avstrija s koalicijo Avstrijske ljudske stranke in Svobodnjakov ter z iz tega izhajajočo nacionalistično politiko pred leti prinesla v EU doslej največji problem," je v izjavi za javnost opozoril Podobnik in spomnil, da je EU proti avstrijski vladi uvedla celo sankcije. (STA) KOROŠKA - Odmevna gesta slovenskega pisatelja na podelitvi deželnih priznanj za kulturo Janko Messner odklonil prevzem nagrade, dokler ne bodo postavljene dvojezične table CELOVEC/GRADEC - Štajerski Slovenci so v zadnjih letih močno pridobili na pomenu, močno okrepila pa se je tudi njihova prisotnost v avstrijski družbi oz. na Štajerskem. Prav tako njihova samozavest. Tudi članstvo v narodnostnem sosvetu za Slovence se je obneslo, čeprav bi bilo lahko več finančne podpore s strani avstrijske države oz. narodnostnega sosveta. To je ob izteku mandata narodnostnega sosveta za Slovence na Koroškem in na Štajerskem poudaril zastopnik štajerskih Slovencev v tem svetovalnem gremiju avstrijske vlade pri uradu zveznega kanclerja, nekdanji predsednik edinega društva štajerskih Slovencev Člen 7 Branko Lenart. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih položaj štajerskih Slovencev občutno izboljšal. K temu da je v veliki meri pripomogla večja dejavnost društva, predvsem Pavlove hiše, kulturnega centra štajerskih Slovencev, ki je pred nedavnem praznoval 20. obletnico svojega delovanja. Eden izmed pobudnikov Pavlove hiše v Potrni je bil prav Branko Lenart. Nadaljnji kazalec za pozitiven razvoj slovenske skupnost na Štajerskem je tudi rezultat popisa prebivalstva iz leta 2001, pri katerem se je število štajerskih Slovencev povečalo kar za 30 odstotkov. Po mnenju nekdanjega predsednika društva Člen 7, kateremu sedaj predseduje Susanne Weitlaner, je vzrok za naraščanje števila štajerskih Slovencev oz. slovensko govorečih na eni strani že omenjena močno povečana dejavnost zastopnikov manjšine, društva Člen 7 in Pavlove hiše, ter na drugi strani boljše družbeno ozračje v deželi ob Muri. V nasprotju s koroškimi Slovenci dvojezični krajevni napisi na Štajerskem niso aktualna tema, je pa manjšini uspelo, da so na avtocesti celo postavili dvojezičen kažipot za Pavlovo hišo, je pristavil Lenart. Po zadnji seji narodnostnega sosveta za Slovence v Avstriji pretekli petek v Celovcu je Lenart še poudaril, da se je članstvo štajerskih Slovencev v sosvetu vsekakor obneslo, ni pa skrival, da si štajerski Slovenci želijo več finančne podpore s strani avstrijske države oz. narodnostnega sosveta, ki vladi vsako leto priporoča konkretno razdelitev sredstev. »Ker smo v narodnostnem sosvetu manjšina v manjšini, smo odvisni od dobre volje koroških Slovencev, kadar gre za razdelitev finančnih sredstev, ki jih Republika Avstrija namenja Slovencem v Avstriji - torej Slovencem na Koroškem in na Štajerskem,« je dejal Branko Lenart. Kot je znano, je narodnostni sosvet za Slovence v Avstriji pri uradu zveznega kanclerja pretekli petek zaključil štiriletno mandatno dobo in se bo v novem sestavu spet sestal šele predvidoma februarja 2009. Kot je predsednik sosveta Marjan Sturm namreč sporočil, so »reprezentativne« organizacije slovenske manjšine na Koroškem in na Štajerskem - urad zveznega kanclerja kot takšne šteje NSKS, ZSO, SKS, KKZ, SPZ in Člen 7 - namreč že prejele poziv, naj mu spo- ročijo imena članov, ki naj bi sestavljali novi sosvet. Zgoraj omenjene organizacije so svoje kandidate že posredovale uradu na Dunaju, dokončno pa jih bo kancler Werner Faymann potrdil CELOVEC - Slovenski koroški pisatelj Janko Messner je spet enkrat presenetil javnost in na odmevni prireditvi z odmevno akcijo zahteval uresničevanje pravic slovenske manjšine na Koroškem. Na slovesni podelitvi letošnjih nagrad dežele Koroške za področje kulture v petek zvečer v Vrbi ob Vrbskem jezeru je starosta slovenskih pisateljev na Koroškem demonstrativno odklonil prevzem častne nagrade za literaturo v višini 6000 evrov, »dokler ne bodo postavljene dvojezične table, kot to predvidevajo razsodbe ustavnega sodišča«. Za slučaj, da bi 87-letni pisatelj umrl prej, pa naj dežela Koroška denarno nagrado takoj izplačala in-terkulturnem centru Ljudska hiša v Celovcu, je nedvoumno zahteval Messner. V svojem govoru v nabito polni dvorani Cazinea v Vrbi ob Vrbskem jezeru je Messner posebej ostro kritiziral novega koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, ki je -kot pred njim rajni desničarski populist Jörg Haider - napovedal, da bo preprečil postavitev vsakršne dodatne dvojezične table na Koroškem. Ker Dörfler osebno ni bil navzoč, je nagrajenec svoj protest posredoval deželnemu referentu za kulturo Haral-du Dobernigu iz stranke BZÖ. Ob tem je še zahteval, naj Dörf- najkasneje februarja prihodnje leto. Nato bo sklicana ustanovna seja 16-članskega organa, v katerem imajo na strani narodnostnih organizacij po dva sedeža NSKS in ZSO, po enega Pisatelj Janko Messner (desno) je deželnemu svetniku za kulturo Haraldu Dobernigu (levo) z jasnimi besedami povedal, zakaj odklanja priznanje dežele. V sredi moderator podelitve Martin Weberhofer. i. lukan ler »zaradi neupoštevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe in zasmehovanja avstrijskega ustavnega sodišča« odstopi, ali naj ga iz položaja odpokliče sam avstrijski zvezni predsednik. Messner je temu še pristavil, da bi moralo biti samoumevno, da se deželnega glavarja kaznuje »kot vse KKZ, SPZ in SKS ter Člen 7, na strani strank pa imajo socialdemokrati tri, svobodnjaki dva in ljudska stranka po dva, predstavnik Cerkve pa en sedež. Ivan Lukan druge avstrijske kršitelje zakonov«. Naj navedemo Messnerjevo izjavo dobesedno: »Denarne nagrade bom - kljub denarni stiski in težkemu dihanju - vzel šele, ko bodo postavljene prve dvojezične table, kot to zahteva ustavno sodišče. Če pa bi prišel moj exitus prej kot dvojezične table, je treba vsoto takoj izplačati in-terkulturnemu centru Volkshaus/Ljudska hiša v Celovcu,« je dejal. »Denar konec kocnev ni darilo koroške deželne vlade, temveč gre za denar davkoplačevalcev, torej vseh, tudi s strani davkoplačevalcev iz slovenske manjšine na Koroškem,« je pristavil. Odmevne besede in odločen protest književnika Janka Messnerja, ki je šele pred dvema letoma - prav tako iz protesta proti avstrijski manjšinski politiki - zavrnil tudi Častni znak Republike Avstrije, je navzoča publika nagradila z dolgotrajnim, demonstrativnim aplavzom. Deželnemu kulturnemu referentu »z lepim slovenskim priimkom« (Messner) Ha-raldu Dobernigu pa je sprva zmanjkalo besed. Edino, kar je spravil iz ust, je bilo zagotovilo, da bo denar dal »v varen tresor« ter da spoštuje stališče drugega, kar pa naj bi veljalo tudi obratno. Nato je Messnerja še povabil na kozarček konjaka, kar slednji ni odklonil. V okviru podelitve kar dvanajstih kulturnih priznanj in nagrad dežele Koroške za leto 2008 je Dober-nig slišal še nadaljnjih kritičnih besed na račun neizravnane uradne kulturne politike dežele Koroške, še posebej v času, ko je bil kulturni referent Jörg Haider. Pohvale pa je bila deležna komisija za podeljevanje priznanj in nagrad, ki je tudi letos sledila trendu zadnjih let in za odlikovanje predlagala nekaj »kritičnih duhov« iz vrst kulturnih ustvarjalcev v deželi. Med letošnjimi prejemniki priznanj je bilo tudi Slovensko kulturno društvo Danica iz Šentprimoža v Pudjuni. Prejelo je pospeševalno nagrado (3.600 evrov). Kulturno nagrado dežele Koroške za leto 2008 v višini 14.500 evrov pa je prejel mednarodno priznani skladatelj Dieter Kaufmann. Ivan Lukan SLOVENIJA - Za zasluge Türk zakonca Hribar odlikoval z zlatim redom Ljubljana, 20. decembra (STA) - Predsednik države Danilo Türk je z zlatim redom za zasluge odlikoval akademika Tineta Hribarja in njegovo ženo Spo-menko Hribar. Hribar je odlikovanje prejel za znanstvenoraziskovalno delo na področju filozofije ter prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji slovenske družbe, Hribarjeva pa zgolj za slednje. Ukaz o odlikovanju je bil objavil v petkovem Uradnem listu. Zlati red za zasluge sicer sodi med najvišja odlikovanja Republike Slovenije, podeljuje pa se za izjemne zasluge in dejanja, ki so posebnega pomena za blaginjo Slovenije. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Nedelja, 21. decembra 2008 APrimorski ~ dnevnik 5 TRGOVINSKA ZBORNICA - Predstavitev publikacije o nekdanji tržaški umobolnici »Današnja družba si zakriva oči pred trpljenjem in smrtjo« O Basagli in umobolnici sta spregovorila beneški župan Massimo Cacciari in docent Walter Gerbino »Listanje po tej knjigi je kakor poglabljanje v tragično stran naše polpretekle zgodovine z željo, da bi spodbudila svetlo upanje v boljšo prihodnost.« Tako je predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat pozdravila številne, ki so se sinoči udeležili predstavitvenega srečanja publikacije Tržaška umobolnica pri Sv. Ivanu. Zgodovina in spremembe 1908-2008, ki se je rodila na pobudo tržaške pokrajine ravno ob stoletnici svetoivanske psihiatrične bolnišnice in parka ter ob tridesetletnici zakona 180 oz. zakona Basaglia, ki je postopoma odprl vrata psihiatričnih bolnišnic in povsem spremenil odnos do mentalnih bolnikov. Zajetna publikacija, ki je izšla pri založbi Electa, zaobjema arhivske prispevke in številne posege posvečene zgodovinskim dogajanjem, razvoju psihoanalize, arhitekturnim oziroma inženirskim načrtom, skratka elementom, ki so tako ali drugače zaznamovali to pomembno mestno območje. Med avtorji lahko zasledimo tudi ime Vladimira Vremca, ki se je posvetil nekdanjim in bodočim značilnostim parka, začenši z njegovimi nepogrešljivimi vrtnicami. Da publikacija končno zapolnjuje pomanjkljive vrzeli o umobolnici, je bil prepričan moderator srečanja novinar Roberto Morelli, ki si stvar razlaga kot posledico nekakšne odmaknjenosti, včasih celo strahu pred obujanjem dogajanja na tem mestnem koncu. Ravnatelj tržaške Fakultete za psihologijo Walter Gerbino je publikacijo prelistal in se v njej zatopil v lastne spomine na umobolnico ter se hkrati povezal na Freuda, točneje na njegovo razmišljanje o potrebni gradnji na spominu in preteklosti. Kot zadnji se je oglasil še osrednji gost, beneški župan, sicer filozof Massimo Cacciari, ki je Basaglio tudi osebno poznal. Uvodoma se je navezal na Gerbinove besede in dejal, da je bil psihiater Franco Basaglia s svojo ekipo operaterjev predolgo zanemarjen, prav tako so tonile v pozabo vse njegove reformatorske ideje in prizadevanja, da bi norosti le dal besedo. »Danes tvegamo, da bo družba izgubila sočutje do tistih, ki trpijo, in da ne bo več zmožna občutiti ogorčenja pred stisko ali kakršnokoli krivico. Taka družba si raje zakriva oči pred smrtjo in trpljenjem, Basaglia pa je svoj pogled ravno nasprotno usmerjal tja, v srž težav in prepričan sem, da se ni motil,« je zaključil Cacciari. Od leve Walter Gerbino, Roberto Morelli, Maria Teresa Bassa Poropat in Massimo Cacciari kroma ŠKOF RAVIGNANI »Naj bo živo naše upanje v novi svet« Tržaški škof Evgen Ravi-gnani je včeraj v svojem božičnem voščilu mestu pozval občane, naj bo v njih živo upanje v svetlejšo prihodnost in skratka v nov svet. Ravignani je uvodoma privoščil vsem mir, upanje in veselje in se nato vprašal, ali danes še čakajo na odrešeni-ka v obdobju, ko so ljudje polni skrbi. Vedno bolj se namreč širijo negotovost, zaskrbljenost, trpljenje in zbeganost zaradi dogajanja v svetu, tudi med nami, je povedal škof Ravignani, in kaže, da se moč vere šibi. Nepravičnost in korupcija ponižujeta družbo, upadla je tudi vrednost človekovega življenja, ki je na več načinov ponižano. Pa vendar morajo vsi, verni in neverni, upati v boljšo prihodnost in nov svet, ki bo v znamenju pravičnosti, ljubezni in miru. NEKDANJE ŠOLSKO SKRBNIŠTVO - Zanimiva razstava Pincherle, zdravnik in politik Večplastna predstavitev človeka, ki je bil tudi velik prijatelj Slovencev, na ogled do srede februarja Sinočnjega odprtja razstave o Brunu Pincherlu se je udeležila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat kroma V stavbi bivšega šolskega skrbništva v Ul. Santi Mar-tiri 3 je od sinoči na ogled razstava o Brunu Pincherleju, zdravniku, politiku in javnemu delavcu. Pokojni Pincherle, ki je bil tudi tržaški občinski svetnik, je bil velik zagovornik pravic slovenske manjšine in je imel med Slovenci veliko prijateljev. Razstavo z naslovom "Doktor Pincherle: življenje, strasti in civilna angažiranost svobodnega človeka', je pripravila Monica Rebeschini, zelo dobra poznavalka Pincherlejevega življenja in dela. Razstava bo odprta do srede februarja. Urnik: od nedelje do torka med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro, z izjemo ponedeljka, ko je zaprta. Vstop je brezplačen. Razstava je dejansko večplastna predstavitev bogatega in pisanega življenja in dela Bruna Pincherleja (19031968). Bil je zdravnik-pediater, njegovo veliko veselje pa sta bila književnost in politika. Veljal je za enega boljših mednarodnih poznavalcev Stendhala, v mestni skupščini pa je vedno zagovarjal pravice šibkejših in antifašistične vrednote. Glavni pobudnik zanimive razstave je kulturno združenje Cizerouno. OBČINA - Včeraj uradno odprli nov sedež naravoslovnega muzeja, ki pa je v bistvu še prazen Katedrala v puščavi (vsaj zaenkrat) Iz mestnega središča v periferijo - Prostor manjši od tistega na Trgu Hortis - Poziv občinske uprave družbi Trieste Trasporti za okrepitev povezav V periferiji so včeraj uradno odprli nov sedež naravoslovnega muzeja, ki naj bi ga po besedah javnih upraviteljev odprli za javnost pred poletjem. Vanj je treba namreč premestiti vse gradivo, ki je shranjeno v dosedanjem naravoslovnem muzeju na Trgu Hortis, govor pa je o približno milijonu najdb. Kljub temu sta župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik za kulturo Massimo Greco ob udeležbi ravnatelja mestnih muzejev Adriana Dugulina ter ravnatelja znanstvenih muzejev Sergia Dolceja že včeraj slovesno predala namenu nove prostore, ki so resnici na ljubo celo tesnejši od tistih na Trgu Hortis. Uradnega odprtja se je (zahvaljujoč se vnemi uslužbencev muzeja) udeležilo mnogo ljudi, ki so prišli tudi iz Vidma pogledat obnovljeno stavbo v Ul. Cumano in so tako spoznali nov objekt. Novi sedež naravoslovnega muzeja, za katerega je Dežela FJK prispevala skoraj 4,5 milijona evrov, bo v bivših spalnicah vojašnice v Ul. Cumano (vhod v muzej je na vzporedni Ul. Tominz št. 4), medtem ko bo v bližnjem poslopju muzej de Henriquez. Zraven so še tri zgradbe, ki so v koncesiji občinske uprave. Upati je, da bodo vsaj eno namenili naravoslovnemu muzeju, saj zdajšnji prostori niso zadostni. Za točne podatke o številu kvadratnih metrov ni bilo mogoče izvedeti. Ravnatelj in drugi uslužbenci muzejev, kot znano, ne smejo govoriti z novinarji, razen če jim tega izrecno ne do- voli odbornik Greco. Iz drugih zanesljivih virov smo vsekakor izvedeli, da je manj prostora kot v dosedanjem sedežu. Četudi je muzej v štirih nadstropjih, je razstavna površina manjša, zadnje nadstropje pa je namenjeno izključno direkciji in uradom. Slišali smo, da skratka »manjka eno celo nadstropje«. Greco je na ustrezno vprašanje živčno odgovoril, da o kvadratnih metrih noče govoriti, tudi »ker to ni parameter, na podlagi katerega se ocenjuje muzeje«. Kot so povedali na slovesnosti, namerava vsekakor mestna uprava na tistem območju odpreti pravi muzejski pol, ki naj bi zrasel ob splošnem preporodu četrti. Na začetku Ul. Cumano gradijo stanovanja ATER, zanimiva sta tudi državni arhiv in območje sejmišča, je povedal Dipiazza. Upati je, da se bo vizija občinske uprave uresničila, ker je novi naravoslovni muzej zdaj le katedrala v puščavi. Tega se zaveda tudi sam Greco, ki je pozval družbo Trieste Trasporti, naj okrepi povezave. Toda ostane odprto vprašanje, kako bodo turisti (a tudi Tržačani) izvedeli za obstoj muzeja v periferiji in kako bodo lahko do njega prihajali. Za to je potrebno, da mestna uprava gleda dolgoročno, vlaga več truda in denarja v kulturo in izvaja tudi uspešen marketing. O vsem tem pa ni bilo včeraj niti besede. A.G. Odprtja so se udeležili mnogi radovedneži kroma 6 Nedelja, 21. decembra 2008 TRST / GLINŠČICA - Ob 1. obletnici vstopa Slovenije v schengensko območje Pohod Brez meja naj postane tradicionalen Udeležilo se ga je kakih petdeset pohodnikov - Razdelili so jim priložnostno izkaznico Po dolgem deževnem obdobju, se je vreme nekoliko izboljšalo in prispevalo k uspehu pohoda Brez meja iz Boljunca v Botač in Beko, ki sta ga priredila kulturno in športno združenje Poti Krasa (Le vie del Carso) ter Naravni rezervat doline Glinščice. Včeraj smo namreč praznovali 1. obletnico vstopa Slovenije v schen-gensko območje, z dvournim prijetnim pohodom, ki naj bi postal tradicionalen, pa so tako kot lani proslavil ta praznični zgodovinski dogodek. Pred boljunskim sprejemnim centrom se je dopoldne zbrala skupina kakih petdesetih pohodnikov, ki jo je po pozdravu občinske odbornice za okolje Laure Stravisi, mahnila najprej proti nekdanjemu mejnemu prehodu na Botaču. Tu jih je pričakalo presenečenje: tako kot lani so se srečali s Paolom Rumizem, ki je včeraj praznoval rojstni dan in se vselej z veseljem udeležuje tovrstnih pobud. Nadaljevali so proti Beki, kjer so si okrepčali na kmetiji »pr' Sužnji«; tu so udeležencem izročili tudi dvojezično izkaznico »brez meja«, na kateri bodo lahko zbirali žige s prihodnjih pohodov. Pohodniki so iz Boljunca krenili najprej proti Botaču, nato pa nadaljevali proti Beki kroma PRAZNIKI - S predsednico Marto Fabris o današnji pobudi Božič... Skupaj na Opčinah Na Opčinah bodo obletnico padca meje in bližnje praznike pozdravili tudi z lipicanci V sijaju božičnih okrasov in izložbenih oken odprtih trgovin bodo danes po openskih ulicah kraljevali božiček in lipicanci. O tem, kar so si zamislili pri združenju Skupaj na Opčinah s pomočjo tržaškega občinskega odborništva za trgovino, vzhodnokraškega rajonskega sveta in Zadružne kraške banke, smo poročali že ob predstavitvi, včeraj pa smo se o današnjem dogajanju podrobneje pogovorili z novo predsednico združenja Marto Fabris. »Glede na uspeh julijskega Openskega poletnega večera, v katerega se je vključilo več kot 60 trgovcev, smo se v novem odboru, ki je začel delovati v začetku novembra, odločili, da nekaj podobnega organiziramo tudi pred božičnimi prazniki in ob obletnici padca schengenske meje. Sklenili smo torej, da bomo nadaljevali po tej poti, ki je naletela na velik odziv pri naših odjemalcih,« nam je povedala Marta Fabris. Vajeti združenja Skupaj na Opčinah, ki šteje 91 članov, je prevzela ob prenovi 9-članskega odbora, v katerem je podpredsedniško funkcijo prevzel Boris Bogatec. Danes novo vodstvo doživlja nekakšen ognjeni krst, saj je to njihova prva pomembna pobuda. »Srečo imamo, da se ta predbožični čas ujema s prvo obletnico padca meje, kar je za nas na Opčinah še posebno pomembno. To novost namreč doživljamo dan za dnem, a se je kljub temu še nismo docela privadili. Zato smo se odločili, da kot častnega gosta povabimo kobilarno v Lipici, torej gosta iz Slovenije v poklon dobro-sosedskim odnosom,« je nadaljevala Marta Fabris in se nato pomudila pri dogajanju samem. Trgovine in lokali bodo odprti nepretrgano od 10. do 18. ure, ob 11.45 pa bodo obiskovalce na trgu pred cerkvijo pozdravili poskočni zvoki trebenske godbe na pihala Viktor Parma in tako označili začetek praznovanja, ki se bo nekaj po 14. uri nadaljevalo s prihodom božička na kočiji z belimi lipicanci. Božiček se bo iz Lipice pripeljal brez postanka na meji, ki je natančno eno leto, od 21. decembra 2007, ni več. »Zgodovinski dogodek, ki nam je že spremenil in nam bo še spreminjal življenje,« je prepričanana-ša sogovornica. Za obiskovalce naj dodamo, da bo središče Op-čin od 14. do 18. ure zaprto za motorni promet, popoldansko dogajanje pa bo v živo snemal radio Punto Zero. Kot omenjeno, so pobudo združenja Skupaj na Opčinah poleg samih članov s finančno pomočjo omogočili Občina Trst, rajonski svet (ki je tudi konkretno pomagal) in Zadružna kraška banka, ki je prispevala za praznično razsvetljavo. Nobenega dvoma ni, da bo danes na Opčinah zelo živahno, pri združenju Skupaj na Opčinah pa medtem že načrtujejo nove programe. (vb) Kočija z lipicanci lani na Velikem trgu arhiv PRAZNIKI - Pobuda Vivi Muggia V Miljah ob koncu tedna posebno živo V tem času suhih krav, a tudi trenutkov sproščenosti zaradi bližajočih se praznikov, se nam ponujajo svetlikajoči se okrasi in izložbe odprtih trgovin. Tako se je tudi v Miljah več kot 40 trgovcev, gostincev in obrtnikov dogovorilo, da bodo imeli odprte obrate prve tri nedelje v decembru. Torej bo tudi ta vikend mogoče v prodajalnah oblačil in obutve, daril, živali, v gostilnah in barih, cvetličarnah, optiki, trafikah in drugih lokalih zgodovinskega jedra istrskega mesteca dobiti blago in storitve po ugodnih cenah. Po zaslugi sodelovanja z občinsko upravo bodo imeli obiskovalci na razpolago tudi brezplačno podzemno parkirišče ob vhodu v mesto (druga etaža). V nedeljo dopoldne bodo ponovili običajni četrtkov sejem okrog avtobusne postaje, ves dan pa bo potekal boljši sejem, tokrat ne le na glavnem trgu, ampak tudi v notranjih uličicah mestnega središča. To je konkretna poteza miljskih trgovcev, ki kljubujejo konkurenci veli- kih prodajnih centrov s pobudo in domiselnostjo. Med temi je tudi mlada Slovenka Martina Colombin, ki v svojem obratu »Ricamificio l'angolo dei sogni« na osrednjem Puccinijevem korzu ponuja bogato izbiro vsega potrebnega za štihanje in personalizacijo oblačil. Pred kratkim so se miljski trgovci kar nekajkrat sestali, na pobudo Občine in ob udeležbi stanovskih organizacij (tudi SDGZ), da bi obravnavali pereče probleme in težave. V razpravi niso manjkale kritične pripombe na račun države in tudi domače in drugih lokalnih uprav. A še posebno pri mladih je bilo beležiti tudi propozitivne misli in predloge, kako naprej, zlasti s skupnim nastopom vseh tistih operaterjev, ki si želijo razvoja in ne le pritoževanja. Pobuda Vivi Muggia je nedvomno posrečen korak na tej poti, še toliko bolj, ker preteklo neurje ni prizaneslo niti milj-skim lokalom, ki so imeli precej škode, a so si po vsem sodeč hitro opomogli in se lotili dela. (d.d.) FINANČA STRAŽA V letu 2008 v FJK zaplenili 23 ton cigaret Deželno poveljstvo finančne straže je v letu 2008 zaplenilo 23 ton cigaret, ki jih je organizirani kriminal skušal pritihotapiti v Italijo prek dežele FJK. V tem okviru so finančni stražniki tudi zasegli 18 vozil, ki so jih uporabljali pri nezakoniti dejavnosti, aretirali pa so skupno 31 oseb. Dežela Furlanija-julijska krajina je po oceni poveljstva finančne straže vse bolj v ospredju in se je kriminal vse bolj poslužuje za tihotapljenje cigaret. Pri tem je v prvi vrsti aktiven organizirani kriminal v Apu-liji in v Kampaniji, cigarete pa prihajajo v glavnem iz Poljske, Ukrajine in iz Romunije. Iz teh držav so bili tudi vsi vozniki tovornjakov, ki jih je letos aretirala finančna straža. Iz gospodarskih razlogov je za kriminal najbolj donosna uporaba tovornjakov, dežela FJK pa je po odpravi schengenske meje postala tako rekoč naravno prehodno ozemlje. POLITIKA Leva sredina zagovarja bilanco Pokrajine 2009 Leva sredina, ki vodi Pokrajino, pozitivno ocenjuje proračun te javne uprave za prihodnje leto. Načelnica svetniške skupine Demokratske stranke Maria Monteleone meni, da so proračunski načrti predsednice Marie Terese Basse Poropat in vseh pokrajinskih odbornikov dobri za upravo in obenem tudi za njene prebivalce. Demokratska stranka izpostavlja veliko skrb za nepremičnine, ki so last Pokrajine. Pri tem izrecno omenja investicije za območje nekdanje psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu v Trstu ter projekt, ki je namenjen boju proti nasilju nad ženskami in v družinah. Monteleonova v tiskovnem sporočilu tudi govori o pokrajinskih ukrepih v korist občanov, ki bolehajo za azbestozo. V izjavi nadalje omenja ukrepe za energetsko varčevanje, ki jih bo Pokrajina v letu 2009 poskusno izvajala v nekaterih šolskih poslopjih. Deželna skupščina koordinacije Slovencev DS Koordinacija Slovencev Demokratske stranke vabi na deželno skupščino, ki bo v torek, 23. decembra, ob 18. uri v prostorih kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. Skupščina bo priložnost za oceno dosedanjega dela ter za razmislek o bodočem delovanju koordinacije. Po končani razpravi bodo nazdravili bližajočemu se letu 2009. Toplo vabljeni! Sedež ARCI za civilno službo zaprt od 24. 12. do 4. januarja Deželni sedež za civilno službo združenja Arci v Ul. Fabio Severo št. 31 (tel./fax 040761683, elektronska pošta trieste@arciserviziocivile.it) bo zaprt od srede, 24. decembra, do nedelje, 4. januarja. Za nujne primere je na voljo telefonska številka 3355279319. Sejem na Trgu sv. Antona odprt do 28. decembra Božični sejem na Trgu sv. Antona, ki bi se moral zaključiti jutri, bo odprt do nedelje, 28. decembra, je včeraj sporočila občinska uprava. Spomnimo naj, da so na sejmu že tradicionalne jaslice z živimi živalmi, kot vselej pa so v ospredju obrt, tipični proizvodi in pridelki ter druge poslastice iz vsega sveta, ki jih razkazujejo in prodajajo pod 25 metrov visoko smreko. Božični sejem je tudi v dobrodelne namene, saj bodo del zaslužka namenili solidarnostnim oz. socialnim projektom. Omejena ponudba zdravstvenih storitev Ponudba zdravstvenih storitev bo v sredo, 24. decembra, in v sredo, 31. decembra, omejena. Okenci v glavni bolnišnici in v bolnišnici na Katina-ri bosta odprti od 6.50 do 12. ure, tudi call center (0406702011) bo deloval le od 8. do 13. ure. Božični sejem v Miljah V okviru božičnih pobud, ki jih prireja občinska uprava, bo danes v Miljah zaradi sejma prepovedano parkirati od 6. do 15. ure na Ul. Tonel-lo, Trgu Curiel, Trgu Foschiatti in Ul. Signolo. Zbiranje podpisov proti poimenovanju stopnišča po Mariu Granbassiju Skupina Občani svobodni in enaki iz Trsta je začela zbirati podpise proti poimenovanju stopnišča pri Trgu Rosmini po Mariu Granbassiju. Demokratični in antifašistični spomin ne more sprejeti odločitve občinskega odbora, piše v tiskovnem sporočilu, ki spominja na rasne zakone, na osnovi katerih ni bilo v javnih prostorih mesta za ljudi, ki niso bili »arij-ci«, pa naj gre tudi za pomembne osebnosti, kot se je to že zgodilo z Giuseppejem Reverom (po komur je danes poimenovano stopnišče) ali Samuelu Romaninu. Podpise zbirajo v baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare št. 7/a), v knjigarni In Der Tat (Ul. Diaz št. 22), v trgovini Bottega del mondo (Ul. Torre-bianca št. 29/b) in v drogeriji La Ra-ganella (Ul. san Sebastiano št. 4). Projekt prefekture za izobraževanje tujcev Na prefekturi bodo jutri ob 17. uri podpisali sporazum med prefekturo, deželnim šolskim uradom in šolama San Giovanni ter Antonio Bergamas. Dogovor je v okviru projekta, katerega namen je zbliževati tujce, ki nameravajo vložiti prošnjo za italijansko državljanstvo, s šolskim svetom. Na tej osnovi bodo na omenjenih šolah prirejali brezplačne tečaje za tujce za spoznavanje italijanščine in italijanske kulture. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 7 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - Bralna urica Kako angelčkom lahko zrastejo peruti Alenka Hrovatin brala pravljico o Marji in moči dobrih del Četrtkova bralna urica v Narodni in študijski knjižnici Trst je minila v prijetnem, živahnem in prazničnem vzdušju, ki je mladim obiskovalcem postreglo z nasveti, kako bi pred Božičem lahko naredili kaj koristnega in dobrega za tiste, ki imajo nekoliko manj sreče kakor mi. Alenka Hrovatin je pred precej številnimi malčki pripovedovala pravljico z naslovom Angelček brez perutničk, pod katero se je sicer podpisala Pirkko Vainio, slikanica pa je v prevodu Jane Osojnik izšla pri založbi Kres. Pravljica nas je popeljala v svet deklice Marje, ki je s svojo širokogrudnost-jo in solidarnostjo prispevala k temu, da lahko mladi bralci spoznajo moč dobrih del. Deklica je namreč pred božičem našla na podstrešju glasbeno skrinjico z angelčkom brez perutničk, babica pa ji je razložila, da jim krila zrastejo, ko naredimo kakšno dobro delo. Tik pred božičem je Marja na ulici, ki so jo razsvetljevale praznične lučke in bogatile izložbe trgovin, ki so se šibile pod težo čudovitih stvari, zagledala bradatega moža v oguljenem plašču, ki je z veliko žalostjo v očeh gledal njemu nedosegljive reči. Kakor v vseh hišah, so tudi pri Marji v teh prazničnih dneh gnetli, mešali in krasili božične piškote in okraševali božično drevo. Babica in Marja sta se odpravili tudi na podstrešje, kjer sta hoteli poiskati še srebrne okraske in druge lepe stvari, ob tem pa sta na dnu velikega kovčka našli glasbeno skrinjico, na vrhu katere je bil angelček brez perutničk. Ker je Marja ponovno srečala bradatega moža, ki je nesebično delil drobtinice ubogim prezeblim ptičkom, se je spomnila, da bi tudi ona lahko naredila dobro delo. Stekla je domov, vzela piškote iz steklenega kozarca in jih odnesla k možu, ki je sedel v parku na kupu papirja. Marja je možu tako hitro izročila piškote, da se ji ta ni mogel niti zahvaliti. Ko je mami nato doma razložila, kaj je storila, jo je ta pohvalila, Božiček pa je Marji pod božičnim drevescem pustil glasbeno skrinjico z angelčkom, ki je imel perutničke. Malčki, ki so z zanimanjem spremljali pravljico, so s tokratno otroško urico spoznali, kako lahko angelčkom zrastejo peruti. Pravljično vsebino so s pri-povedovalko Alenko Hrovatin v nadaljevanju oživeli še z izdelovanjem papirnatih angelčkov, ki bodo v teh dneh imenitno krasili božično drevesce, pod katerim se bo morda znašel tudi kak angelček s perutničkami. A, kakor pravi pravljica, je za to treba narediti kakšno dobro delo... (sč) Mladi obiskovalci so izvedeli, kako pomembno je narediti kaj koristnega in dobrega za tiste, ki imajo manj sreče kroma DOLINA - SKD Valentin Vodnik Izvenšolska dejavnost za otroke z branjem, igrami in še marsičem Društvo Valentin Vodnik se je v začetku nove sezone odločilo ponovno uvesti izvenšolske dejavnosti za otroke. Tako se je z novim šolskim letom redno začela zbirati skupina predšolskih in šolskih otrok. Pod mentorstvom vzgojiteljice Cvetke Kožlin berejo knjige, rišejo, ustvarjajo izdelke in predvsem bogatijo slovenski besedni zaklad. Tema, ki jih vseskozi spremlja, je čarovnija. Vse neznane besedice iz prebranih knjig spravijo v čarobno škatlo, da jih bodo hitreje osvojili in se jih spomnili. Domov odidejo začarani v kakšno žival in jo med tednom skušajo oponašati. Nekdo, ki se je spremenil v zajčka, je ves teden pridno jedel korenček. Po vsaki urici otroci odnesejo domov risbo ali ročno delo, ki so ga v društvu izdelali na temo prebrane zgodbice ali knjige. Dokaz, da so med uricami pridni, delavni in poslušni je tudi dejstvo, da jim je sv. Miklavž pustil v soboto, 6. decembra, v društvu darilca. Vsak je dobil svojo knjigo in še slaščico. Sedaj, ko so že v teku priprave na božič, so si otroci izdelali originalne okraske za na božično drevesce. Vsako soboto ob 10.30 pa vse do 12. ure imajo otroci možnost preko igre in branja izboljšati svoje znanje slovenskega jezika, obenem pa preživeti tudi sobotno jutro v družbi. Vabljeni so zato vsi otroci, ki bi jih take dejavnosti zanimale. Ponovno srečanje bo prvo soboto po božičnih počitnicah. MAČKOLJE - V sredo, 24. decembra, ob 23.15 v župnijski cerkvi Koncert božičnih pesmi MePZ Mačkolje na tradicionalni Božični noči pred polnočnico V teh predprazničnih dneh se kar vrstijo različne pevske in glasbene pobude, božične melodije, ki so se nekoč oglasile komaj na vigilijo, nas spremljajo že ves december, tako da se njihovo osrednje sporočilo o veselju Rojstva izvotli. Za drugačno po-doživljanje božičnih pesmi so se odločili v Mačko-ljah. Tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Mač-kolje in župnijska skupnost prirejata namreč že vrsto let koncert božičnih pesmi pred polnočnico. Pobuda, ki je postala že tradicionalna, nosi letos naslov "Božična noč", odvijala pa se bo v sredo, 24. decembra, ob 23.15, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Koncert bo oblikoval MePZ Mačkolje, glavno vlogo pa bodo imeli solisti, sicer pevke in pevci zbora, gojenci izpopolnjevanja v solopetju, ki se že nekaj let prepleta z delovanjem celotnega sestava. Njihova mentorica in hkrati zborovodkinja Andreja Štucin je za to pevsko pričakovanje božične skrivnosti pripravila izbor starih in novih melodij. Tradicionalni napevi in sodobnejše skladbe bodo predramile tišino noči in povabile poslušalce k trenutku zbranosti, ki se bo nato izpel v radosti polnočnega bogoslužja. Nastopajoče bo na klavirju spremljal Iztok Cergol. Koncert in polnočno sveto mašo bo snemala in neposredno predvajala tudi radijska postaja RAI Radio Trst A. (NT) Mešani pevski zbor Mačkolje Starši OŠ v Barkovljah se zahvaljujejo slovenskim I V« | • • • I • občinskim in rajonskim svetnikom za menzo Združenje staršev osnovne šole v Barkovljah se želi tudi uradno zahvaliti slovenskim občinskim in rajonskim svetnikom, ker so s svojo vztrajnostjo in doslednostjo dosegli pri odborniku za javna dela Ban-delliju, da so bili končno urejeni prostori za jedilnico in za delitev tople hrane na naši šoli. Sedaj lahko naši otroci uživajo svoj opoldanski obrok v prijetno opremljenih prostorih in z normalnim jedilnim priborom namesto pakirane hrane. Še enkrat torej iskrena hvala Igorju Švabu, Štefanu Ukmarju in Iztoku Furlaniču ter Aleksandru Furlanu in Igorju Poljšaku. Danes vodeni obisk razstave na Gradu sv. Justa V muzeju na Gradu sv. Justa bo danes ob 11. uri vodeni obisk razstave Srednji vek v Trstu: institucije, umetnost in družba v 14. stoletju, ki ga bo vodil Giorgio Potocco. Vstopnina bo ob tej priložnosti 3,5 evra. Sicer bo razstava odprta do 25. januarja vsak dan od 9. do 17. ure (zaprto 25. in 26. decembra ter 1. in 6. januarja), vstopnina pa je 5 evrov (po znižani ceni 3,5 evra). Koncert Godbenega društva Nabrežina Godbeno društvo Nabrežina prireja danes tradicionalni koncert ob zaključku leta. Koncert bo ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici, gost večera pa bo ansambel Ano ur'co al'pej dvej. Koncert klasične glasbe v kavarni San Marco V kavarni San Marco bo danes ob 18. uri koncert klasične glasbe skupine Weber String Quartet Trieste, ki bo izvajala Mozartove in Boro-dinove skladbe. Koncert prireja kulturno združenje Alta-marea v okviru prireditve Od besede do pisanja, ki jo financira Dežela Furla-nija-julijska krajina. V stolnici sv. Justa četrti adventni večer V stolnici sv. Justa bo danes ob 18. uri četrti adventni večer. Ob tej priložnosti bosta tenor Raffaele Pre-stinenzi in organist Roberto Brisotto izvajala Haendlove, Buxtehu-dove, Bachove, Bossijeve, Men-delssohnove in Saint-Saensove skladbe. Tradicionalni božični koncert na konservatoriju Tartini V glavni dvorani konservatorija Giuseppe Tartini bo jutri ob 20.30 tradicionalni božični koncert, ki ga bodo kot vselej izvajali mladi gojenci. Na programu so Burgmuller-jeve, Dotzauerjeve, Vivaldijeve, Mozartove, Debussyeve, Marcellove, Bachove in Khachaturianove skladbe. V drugem delu bo nastopil nov zbor konservatorija. Za spored in organizacijo sta poskrbela Walter Lo Nigro in Adriano Martinolli. Božični koncert v Šempolaju V župnijski cerkvi svetega Pelagija v Šempolaju bo v soboto, 27. decembra, ob 20.30 božični koncert, ki ga v sodelovanju s šempolajskim farnim zborom organizira Mešani pevski zbor Gorjansko. Na koncertu se bosta z božičnimi in sakralnimi skladbami predstavila zbor Rilke iz Devina z zborovodki-njo Barbaro Corbatto in MePZ Gorjansko pod vodstvom Gorana Ruzziera, ki se bo na koncertu predstavil tudi kot solist ob klavirski spremljavi Barbare Corbatto. 8 Nedelja, 21. decembra 2008 TRST / BOŽIČNICE - OŠ Gregorič-Stepančič in otroški vrtec Škedenj in Sv. Ana Pozdrav božiču so najmlajši združili z dobrodelnim dejanjem Med božičnico so izročili denar za fundacijo Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin V okviru božičnih praznikov so se učitelji snovne šole Grbec-Stepan-čič in vzgojiteljice otroških vrtcev iz Škednja in od Sv. Ane v sodelovanju s starši spomnili na potrebne otroke. Priredili so namreč dobrodelno na-birko za Fundacijo Luchetta Ota DAn-gelo Hrovatin, ki že deset let pomaga revnim in bolnim otrokom v svetu. Pretekli petek popoldne se je cerkvi sv. Lovrenca v Škednju zbralo lepo število staršev, babic, vaščanov in vseh, ki radi prisluhnejo otroškim besedam in petju. Letošnja božičnica je bila posvečena otrokom, ki živijo v stiski in pomanjkanju. Pod mentorstvom svojih vzgojiteljic in učiteljev so se otroci v decembru vestno pripravljali za nastop. Program, ki so ga oblikovali malčki in osnovnošolci so izpolnile recitacije in petje božičnih pesmi v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Po uvodnem pozdravu so najprej nastopili malčki z recitacijo Otrokom sveta in pesmimi Shalom, Gradim prijateljstvo in božično Tam stoji pa hlevček. Nastop malčkov se je končal s skupnim nastopom z osnovnošolci s pesmima Sveta noč in We wish yuo a Merry Chritstmas. Osnovnošolci so oblikovali svoj nastop s prizorčkama Angelčki in zvezde ter Svetonočna zvezda in z recitacijami in petjem. Na koncu doživetega izvajanja programa je nastopajoče in prisotne pozdravil ravnatelj Marijan Kravos, ki se je spomnil prijatelja iz mladih let Saše Ota. Nato so otroci predstavnici fundacije Milenki Rustja-Ota izročili škatlo z zbranimi prispevki, s katerimi bodo omogočili zdravljenje nekaterih otrok. Božičnice se je udeležil tudi predstavnik rajonskega sveta Petaros, ki je učiteljem, staršem in otrokom čestital za pobudo in vsem prisotnim voščil prijetne božične praznike. Petošolci so kulturni spored sklenili z recitacijo angleške pesmi White Christmas, šolski zborček pa s pesmijo v priredbi F. Gačnika Sveta noč. Nato so se vsi udeleženci zbrali na družabnem srečanju, ki so ga pripravili starši v Ukmarjevem domu. Učenci OŠ Grbec-Stepančič, malčki otroškega vrtca in učiteljstvo se prisrčno zahvaljujejo g. Dušanu Jako-minu za razpoložljivost. Vsem pa voščijo v božičnem času in novem letu obilo veselja, zadovoljstva, zdravja, prijateljstva, veliko ljubezni, lepih trenutkov in prijetnih presenečenj. Utrinek s prisrčnega in dobrodelnega nastopa najmlajših v škedenjski cerkvi sv. Lovrenca ŠKEDENJ Rokohitrc Jani v Domu Jakoba Ukmarja Nedeljsko popoldne 14. decembra je v Domu Jakoba Ukmarja v Škednju popestril nastop čarodeja Janija. V naše kraje se je pripeljal iz Celja in dobro uro zabaval ške-denjske otroke, njihove starše, pa tudi številne druge gledalce, ki jih navdušujejo ča-rovniške spretnosti. Otroci in tudi odrasli so zelo pozorno spremljali dogajanje: čarodej Jani je znal pisane robčke spremeniti v čisto pravo jajce, prazen lonec napolniti s sladkimi bomboni, iz praznega klobuka privleči na dan sicer papirnatega belega zajčka in še marsikaj drugega. Čeprav so se gledalci še kako trudili, da bi ugotovili, kje se skriva čarodejski trik, so bile roke gospoda Janija preveč spretne in triki so ostali skrivnost. Otroci so se še posebno zabavali, saj so mu lahko po vrsti pomagali: držali so mu pripomočke, čarali z njegovimi čarobnimi paličicami in izrekali čarobne besede: »Čira, čara, hokus, pokus.« Popoldan je minil v smehu, zabavi in sproščenosti. V pozdrav je rokohitrc še za vsakega otroka iz pisanih balončkov ustvaril zajčke, psičke, miške, motorna kolesa in ži-rafe. Veselja je bilo res na pretek. (m.o.) DSI - Ob 20.30 Koledniki iz Laškega jutri v gosteh Na svojem zadnjem večeru v tem letu bo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu sprejelo v goste et-nopevsko skupino iz Laškega, ki nastopa pod imenom Veseli upokojenci. To so navdušeni raziskovalci ljudske preteklosti na Štajerskem, ki so si zadali nalogo, da ohranjajo pred dokončnim izginotjem in oživijo ljudske običaje, ki so stari več sto let in so bili še živi sredi prejšnjega stoletja. Na večeru v Peterlinovi dvorani bodo nastopili s programom starih ljudskih napevov in bodo prikazali ljudske običaje kot, na primer, ofiranje, to je godovanje po starem, ko so ljudje praznovali bolj god kot pa rojstni dan. Ključni del programa bo koledo-vanje, tipičen običaj za čas od božiča do sv. Treh kraljev, ki z Veselimi upokojenci postaja spet priljubljen na Štajerskem. Nastopajo tudi na javnih prireditvah, na katerih so že vzbudili veliko zanimanja. Gostovali so v raznih krajih v Sloveniji, pred kratkim so bili na obisku pri rojakih v Sarajevu, nastopili so tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kmalu pa bodo obiskali tudi Slovence na Koroškem. Srečanje s štajerskimi koledniki bo jutri v Peterlinovi dvorani (v Ulici Donizetti 3) ob 20.30. NABREŽINA - V Kavarni Gruden Štefan Turk razstavlja pod naslovom Intimnost nabrežinskih izsekov Vse do 18. marca 2009 bo v prostorih Kavarne Gruden v Na-brežini na ogled samostojna razstava mladega tržaškega umetnika Štefana Turka Intimnost nabrežinskih izsekov, ki jo je SKD Igo Gruden otvorilo v četrtek, 11. decembra. Na otvoritvi nam je umetnik, s katerim se je pogovorila akademska slikarka Ani Tretjak, razložil, da so dela nastala iz projekta, ki si ga je zadal pred nekaj leti in ki namerava obravnavati staro tradicijo kraške arhitekture. »Pravi namen teh motivov je poudariti važnost znanja naših prednikov v njihovem odnosu z okoljem, v katerem so živeli. Prek te interakcije so s spoštovanjem gradili hiše, ki so bile v skladu z okoljem in ki so vsebovale, če lahko tako rečemo, dušo. Ko obiščemo take zgradbe, se v njih počutimo lepo, začutimo toplino in ne zaznamo odcepa z zunanjostjo. Za dela sem nalašč uporabil tuš, saj sem nameraval poudariti intimnost in ujeti dela v neki dimenzijo časa, ki je nekje vmes med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo," je ob tem poudaril Štefan Turk. Obiskovalec si bo tako lahko ogledal slike, ki prikazujejo staro kraško motiviko, skrlate strehe, kamnite stopnice in kamine, ki izhajajo iz Nabrežine, točneje starega dela vasi. Mnogi od teh arhitektonskih značilnosti so z novogradnjo že izginili, ostale pa bodo zamenjala obnovitvena dela. In prav to je bilo tisto, kar je Štefana Turka usmerilo v njihovo slikarsko upodobitev - namreč želja, da bi ti stari umetniški utrinki ostali vsaj na papirju. Četrtkov večer se je končal s prijetnim klepetom, med katerim so imeli obiskovalci priložnost, da pobliže spoznajo ne le Štefanova dela, temveč tudi umetnika samega, njegovo slikarsko pot in ustvarjalno paleto. (Z.P.) PROSEK - Na štefanovo Božični koncert v centru Ervatti V Soščevi hiši na Proseku še odmevajo veseli zvoki mladih gojencev Glasbene šole domačega godbenega društva, ki so v petek razveselili starše in sorodnike s prepričljivim izvajanjem medletne produkcije tako s samostojnim kot s skupinskim nastopom. Člani društva pa z veliko vnemo opremljajo telovadnico Športnega centra Ervatti, kjer bo za krajši čas utihnilo vreščanje telovadnih copat po parketu ter košarkarskih in odbojkarskih žog in prepustilo glavno besedo glasbi za 30. Božični koncert, ki bo, kot je že ustaljena tradicija, na Štefanovo in sicer v petek, 26. decembra, ob 17.00 uri. Tudi letos bo praznični večer potekal pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni kras. Godbeniki se bodo predstavili zvestim poslušalcem z na novo naštudiranim programom, ki so ga pripravili, po poletnem premoru. Koncert bo tudi priložnost za idealno predajo dirigentske paličice med dosedanjo dirigentko prof. Evo Jelenc, s katero je godbeno društvo doseglo izjemne uspehe ter novim dirigentom prof. Ivom Basičem. Kot gost večera bo nastopil Oktet Odmevi, ki bo skupaj z godbo izvedel dve skladbi, ki jih je napisal prof. Tulio Možina za pihalni orkester pa priredil prof. Aleksander Vodopivec. (m.r.) DOMJO - Ena ptička priletela - Večer otroške ustvarjalnosti v priredbi TFS Stu ledi S petjem in plesom ob prijetni glasbeni spremljavi so otroci pričarali praznično vzdušje V sredo, 17. decembra, je bil v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju prijeten večer posvečen otroški ustvarjalnosti z naslovom Ena ptička priletela. Srečanje skupin, ki si prizadevajo za otroško kulturno udejstvovanje na pevskem, glasbenem in plesnem področju, je priredila tržaška folklorna skupina Stu ledi, ob podpori tržaške pokrajine in v sodelovanju s Zvezo slovenskih kulturnih društev. Prijeten večer so oblikovali domači otroški pevski zbor Fran Venturini, otroška folklorna skupina osnovne šole Fran Milčinski s Katinare, harmonikarja Marko Manin in Erik Kofol ter člani otroške folklorne skupine Stu ledi. Uvodoma je predsednik TFS Stu ledi Marijan Spetič pozdravil vse prisotne, nastopajoče in res številno publiko, saj je bila velika dvorana pri Domju skorajda pretesna. Zahvalil se je tržaški pokrajini za dragoceno finančno podporo ter poudaril pomen tovrstnih srečanj med najmlajšimi, ki jih vzgajajo k delu s sovrstniki in k soočanju z drugimi, a vendar podobnimi kulturnimi dejavnostmi. Na oder je prvi stopil domači otroški pevski zbor Fran Venturini, ki je pod taktirko dolgoletne in požrtvovalne zborovodje Suzane Zerjal ter ob klavirski spremljavi Nede Sancin zapel nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja, seveda tudi z božično vsebino. Mlade pevke in pevci so se kot običajno izkazali kot zelo kakovostna enota, ki usklajeno in ubrano izvaja tudi bolj zahtevne pesmi otroškega in mladinskega repertoarja. Sledil je prijeten nastop mlade otroške folklorne skupine osnovne šole Fran Milčinski s Katinare, ki se je številni publiki predstavila s spletom Prvič na morju; mentorica skupine otrok je učiteljica Ljuba Leghissa, ki je sicer v Ljubljani opravila tudi tečaj za vaditelja otroških folklornih skupin, za glasbeno spremljavo pa je s svojo diatonično harmoniko poskrbel mladi in obetavni harmonikar Marko Manin. Člani otroške folklorne skupine Stu ledi so pa predstavili delček oblačilne tradicije naših krajev. Mlade manekenke Lara, Nika in Lorenza so ob priložnostni predstavitvi vaditeljice Monike Sulli, občinstvu postregle s tržaško ljudsko nošo v treh različicah: mandrijersko, brško in belo dekliško. Večer se je zaključil z glasbo, ob zvokih dia-tonične harmonike. Za zaključno poslastico sta poskrbela harmonikarja Marko Manin in Erik Kofol. Predsednik Tržaške folklorne skupine Stu ledi Marijan Spetič je vsem prisotnim voščil, da bi božične praznike lepo preživeli v krogu svojih najdražjih ter, da bi novo leto 2009 bilo za vse polno sreče, veselja, zadovoljstva in zdravja, predvsem pa miru. (M.S.) Na odru so malčki prikazali svoje plesne vrline / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 9 ŠEMPOLAJ - Decembrske pobude domačega društva Vigred Igriva božičnica ob okrašeni jelki Danes ob 15. uri pravljica z Alenko Hrovatin in obisk prodajnega sejma Šempolajski trg je v petek zvečer prepojilo praznično vzdušje. Člani domačega društva Vigred so na »placu« postavili tradicionalno veliko božično jelko, na kateri so se na prijetni božičnici prižgale tudi pisane lučke. Božičnica je vedno trenutek, ko se vaščani zberejo in si voščijo pred prazniki; tudi letos je bilo tako in številni so sledili bogatemu programu, ki so ga oblikovali otroci iz vrtca in osnovne šole, plesna skupina Vigred, otroška pevska skupina Vigred, mladinska glasbena skupina Vigred, mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak in ansambel Mladi kraški muzikanti. Posebna gosta večera sta bila Božiček in Dedek Mraz alias Omar Maruccelli in Miloš Lozej, ki sta se pripeljala kar v kočiji. Starejši so se nasmejali ob njunih simpatičnih škečih in se ogreli s čašo toplega čaja ali kuhanega vina, najmlajši pa so se veselili predvsem konjev in kočije, s katerimi so se navdušeno peljali sem ter tja. Še danes (od 10. do 12. in od 15. do 17. ure) pa je v domači Štalci odprt pro-dajno-razstavni božični sejem, kjer je obiskovalcem na voljo veliko knjig in filmov za otroke in odrasle, ročnih del in raz-noraznih predmetov primernih za božična darila ter za ustvarjanje prazničnega vzdušja na vsakem domu, pa tudi božični venčki in ikebane, prekrasne voščilnice (ročno izdelane in pa ponatisi starih razglednic iz začetka prejšnjega stoletja) ali lectarjevi izdelki (Muzej lec-tar iz Radovljice); na razpolago pa je tudi Jadranski koledar in seveda tradicionalni društveni koledar s starimi fotografijami. Na ogled je še razstava panj- S kočijo sta se v Šempolaj pripeljala tudi Božiček in Dedek Mraz skih končnic, ki jih izdelujeta Nadja in Rene Čopi iz Čezsoče. Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. Izkupiček bodo namenili nakupu didaktičnega materiala. Poskrbljeno pa bo tudi za najmlajše, ki jih po včerajšnji pravljici Nekega zimskega dne z Nicole Starc, danes ob 15. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. decembra 2008 TOMAŽ Sonce vzide ob 7.43 zatone ob 16.24 -Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 12.25. Jutri, PONEDELJEK, 22. decembra 2008 MITJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,9 stopinje C, zračni tlak 1025 mb raste, veter 15 km na uro vzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje C. OKLICI: Andrea Lapel in Giulia Pesa-ro, Carmelo Fusaro in Andrea Ivano-vic, Pietro Rubino in Marianna Lo Ia-cono, Ottavio Gallinotti in Monica Za-humenska, Claudio Prezzi in Tiziana Bonivento, Roberto Banci in Gabriela Mateescu, Daniele Bedini in Maria Lujan Ferrari, Ennio Fuoco in Doria-na Cocetti, Massimo Fortuna in Barbara Perini. [13 Lekarne Nedelja, 21. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, U. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). V ponedeljek, 22., v torek, 23., in v soboto, 27. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Četrtek, 25. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Lo-njerska cesta 172, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarna odprte od 16.00 do 19.30 Lonjerska cesta 172. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Petek, 26. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Ul. Giulia 14, Ul. Sv. Justa 1, Korzo Italia 14, Lonjerska cesta 172, Trg Garibaldi 5, Milje Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3. U Kino 30. BOŽIČNI KONCERT ■ "mGodbeno društvo" [nr ose 26.12.2008 ob 17.00 hI Športni center Emitti pri Briifikih uri čaka Angelček brezperutničk, ki ga bo pričarala Alenka Hrovatin. Zaključni večer šempolajskega Veselega decembra bo v Štalci v torek ob 20.30, ko bodo za praznično vzdušje poskrbeli mladinska glasbena skupina Vi-gred, Trio veseljaki, Mladi kraški muzi-kanti, Martina Feri in Aljoša Saksida, Zoran Lupinc ter Domači veseljaki. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di Piazza Mons. Santin 2 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška Ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Ul. Sv. Justa 1, Korzo Italia 14, Lonjer-ska cesta 172. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprta od 20.30 do 8.30 Trg ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fe-licità porta fortuna - Happy go Lucky«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.15, 16.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Narale a Rio«; 11.00, 12.50, 14.50, 16.40, 18.15, 18.30, 19.55, 20.20, 22.05 »Madagascar 2«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Il Cosmo sul Como'«; 10.55, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Co-me un uragano«; 10.55, 13.10, 15.20, * U +1 L U rilarle del Circdl Cultural! Sloveri I Comuna dl Trieste I» Clrcoscrtzlone altiplano ovest Zahodnokratki rajonski sv«t 17.40, 20.00, 22.05 »Ultimatum alla terra«; 11.00, 13.10, 15.15, 17.25, 20.00, 22.10 »Come Dio comanda«; 10.45, 12.40, 14.30 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »Il giardino di limoni«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«; 15.30 »Wall-E«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 11.00, 14.30, 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 17.00, 18.45, 20.30 »Si puo fare«; 22.20 »Twilight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.00, 16.45, 18.30, 20.20, 22.25 »Il Cosmo sul como'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il bambino con il pigia-ma a righe«. KOPER KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 21.00 »Kaj se je zgodilo«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Madagaskar 2«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Odsev«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 11.00, 15.00, 16.45, 18.30, 20.25, 22.20 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come un uragano«; Dvorana 4: 11.00, 15.00, 16.45, 20.30, 22.15 »Ember il mistero della città di Luce«; 18.30 »Twilight«. SUPER - 16.30, 18.15, 20.15 »Mamma mia!«; 22.15 »Nessuna verità«. TRŽIČ KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.10, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 15.30, 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 4: 15.40, 17.50, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Come Dio comanda«; 16.00, 18.15 »Madagascar 2«. Pred 50 leti si privekala na svet draga Božica Veseli smo, da boš praznovala ta res enkratni dogodek v domačem krogu. Želimo ti mnogo zdravja, sreče in nešteto sončnih dni vsi, ki te imamo radi. Naša teta Božica je prišla iz Londona praznovat svoj rojstni dan, z nami bo tudi Abraham. Bravo, bravo draga teta, še na mnoga srečna leta! Veruška z Mitjo in Nikito, Ivan, Jagoda, Jernej s Petro Uspešno je študij dokončala in doktor psihologije postala Alice Iskreno ji čestita in želi še veliko uspehov v življenju ŠKD Cerovlje - Mavhinje Tok, tok! Denis Čuk sem. Končno sem v Trebče prišel, mamo Rožano, tata Damona in bratca Danjela objel. Vsi se veselimo našega novorojenčka! Stric Marcello, teta Barbara, Nicol, Mary, nono Danči in nona Lučka ¿j Čestitke Med kandidati v medicinskem izpopolnjevanju je bil dne 15. decembra potrjen zobozdravnik, dr. MARKO FILIPČIČ, za »master v izopatiji«. Iskreno mu čestitajo svojci. Jutri bo pri Banih slavila svoj 80. rojstni dan naša draga Roži Vse najboljše ji želimo vsi njeni domači, posebno vnuka Francesca in Massimo ter pravnukinja Karin Kam po bencin Loterija 20. decembra 2008 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 85 4 54 65 87 Cagliari 11 38 70 71 4 Firence 48 29 88 28 4 Genova 71 75 56 43 78 Milan 49 54 8 67 17 Neapelj 14 53 62 27 18 Palermo 12 37 32 53 33 Rim 29 4 50 24 32 Turin 51 30 13 28 89 Benetke 79 68 52 87 84 Nazionale 14 27 1 80 77 St. 153 12 14 29 48 49 85 jolly 79 Nagradni sklad 4.939.382,50 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.178.915,04 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 56.992,88 € 2.090 dobitnikov s 4 točkami 354,50 € 80.155 dobitnikov s 3 točkami 18,48 € Superstar 14 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 13 dobitnikov s 4 točkami 35.450,00 € 248 dobitnikov s 3 točkami 1.848,00 € 5.269 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.806 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 74.667 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 10 Nedelja, 21. decembra 2008 TRST / V f % ASD CHEERDANCE } MILLENIUM f v soorganizaciji z ' m ZSŠDI-jem prireja tradicionalni N DVOLETNI plesni FES TI VAL- danes, 21. decembra ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! f, »* •Marij SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in MARIJIN DOM VABIJO na celovečerni koncert SLOVENSKEGA OKTETA danes, 21. decembra ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu Koncert omogočata Društvo slovenskih izobražencev vabi JUTRI na srečanje z VESELIMI UPOKOJENCI iz Laškega Etnopevska skupina bo prikazala ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Začetek ob 20.30 Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 KRJ 9 Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI COŠ P. TOMAŽI- ČA iz Trebč obveščamo vaščane, da bo tradicionalno božično koledovanje potekalo v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in torek, 23. decembra, v jutranjih urah. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru sporočajo, da bodo letos koledovali v Lazarskem »ku'te« in sicer v ponedeljek, 22. decembra, od 13.30 dalje. ZIMSKA PRAVLJICA: učenci in učitelji COŠ Stanka Grudna iz Šempolaja vabijo na božičnico, ki bo v Štalci v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri. OTROŠKI VRTEC PIKA NOGAVIČKA IZ DOLINE TER OŠ P. VORANCA DOLI-NA-MAČKOLJE vabita na skupno bo-žičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v prostorih Kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. UČENCI IN PROFESORJI NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVANA CANKARJA PRI SV. JAKOBU vabijo starše, sorodnike, prijatelje in bivše učence na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 15. uri, v šolski dvorani Dragotina Ketteja v Ulici Frausin 12. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MIL-ČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Perični- v sodelovanju z •DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU • ZVEZO INVALIDOV • PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v nedeljo, 28. decembra, ob 13.00 - v Slovenskem dijaškem domu "S. Kosovel" ul.Ginnastica 72, Trst Z nami bodo: MoPZ Fran Venturini od Domja, humorist Toni Karjola in Neva Kranjec s svojo harmoniko Çobitite z rezervacijo! ka v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcin-ski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. S Izleti SPOMINSKI POHOD PASJA RAVAN DRAZGOŠE - Člani SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgo-šah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23.uri, in konča naslednji dan ob 10.uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kondicija udeležencev. Kdor se nam želi pridružiti je vabljen na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22.de-cembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481-882240. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, e-mail: in-fo@sddsk.org. GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA« vabi na Tradicionalni koncert ob zaključku leta Danes, 21. decembra ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici Gost večera ansambel Ano ur'eo aVpej dvej 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« danes, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja danes, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnika v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo danes, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. KULTURNO DRUŠTVO KRAŠKI ŠOPEK iz Sežane prireja 22. decembra, ob 19. uri, v Kosovelovem domu Sežana, folklorno kulturno prireditev »Na Placi«. Predstavili se bodo Mu-larija z borjača OŠ Srečka Kosovela Sežana, Tamburaški ansambel SKD France Prešeren Boljunec, folklorno društvo Val Piran in kulturno društvo Kraški šopek Sežana. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE in Župnijska skupnost iz Mačkolj vabita na koncert božičnih pesmi z naslovom »Božična noč« v sredo, 24. decembra, ob 23.15, pred pol-nočnico, v župnijski cerkvi v Mačko-ljah. Nastopa MePZ Mačkolje s solisti pod vodstvom Andreje Štucin in ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 30. božični koncert v petek, 26. decembra, ob 17. uri v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Vodi Ivo Bašič, gost večera Oktet Odmevi. LJUDSKI BOŽIČ V BAZOVSKI CERKVI v petek, 26. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo: OPZ Slomšek, OPS Krasno polje, MePZ Lipa in MoVS Lipa. Na božično srečanje vabijo slovenska kulturna društva Krasno polje iz Gro-čane ter Slomšek in Lipa iz Bazovice. SKD VESNA, ŽUPNIJSKA SKUPNOST, SLOMŠKOVO DRUŠTVO s pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras vabijo na božični koncert, duo Alessandra Franco in Giorgio Pe-corig. Koncert bo v petek, 26. decembra, ob 18. uri v cerkvi v Križu. Toplo vabljeni! DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: danes, Pihalni orkester Breg v sodelovanju s KD V. Vodnik prireja danes, 21. decembra, ob 18.00 v društveni dvorani v Dolini Praznični nastop gojencev glasbene šole in Pihalnega orkestra Breg Tople vabljeni! 21. decembra, »Tekmovanje v Orien-teeringu, pred ŠKC v Zgoniku, ob 10.30 prvi start (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobo- S Poslovni oglasi PRODAM več sort vina in drva. 00386 41216542 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 NUJNO IŠČEM V NAJEM in eventuelno nakup majhno stanovanje v bližini Wartsile. 334-7550602 ali 339-1189110 SI SAMA KOT JAZ? OSAMLJENOST UBIJA POČASI. Tržačan, upokojenec išče 60-70 letno gospo za družbo v jeseni življenja, brez skritih namenov, in prosi za dopis na Fermo Posta Ufficio Postale Opicina C.I. AO 7933048 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož. Tel. 00386-31837218 ZADNJI TEDNI likvidacijske razprodaje v trgovini Deborah v Na-brežini. S0MPD VESELA POMLAD se prisrčno zahvaljuje nekdanjim in sedanjim pevcem, ki so na SREČANJU S PESMIJO dosegli srca staršev, članov sveta sodelavcev in prijateljev petja. Iskrena zahvala naj gre nekdanjim odbornikom ter pokroviteljem za pomoč pri uresničitvi pobude, ustanovam, društvom in posameznikom za izražene čestitke. tah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška ul. 131) bo do 6. januarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča »Kraji duha«. Urnik: do 22. decembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro; od 22. decembra do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Zgonik, cerkev Sv. Mihaela. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgo-nika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. 0 Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 339-6013695. LAND CRUISER 3 SOL diesel, edini lastnik, 37.000 prevoženih km, v odličnem stanju prodam. Kličite na tel. št. 392-6166694. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040-280910. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040576116. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 3345088775. ZEMLJIŠČE veliko približno 500 m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za kamping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040576116. H1 Osmice OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. V LONJERJU je odprl osmico Damian Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST uf- bwia47, te104QW7$2 GORICA Majnica 12, teJ. 04S1 391&08 tRliC ul. TlmavolA, t&0481790505 www. padava n efigli rit SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE i lnllr n rm r IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 RADIOAKTIVNI UVE! KABARET Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Devetak, Franko Korošec ¡n Aljoša Stare Neodgovorno radijsko uredništvo z začinjenim izborom aktualnih novic ■ I I H III !!■■■ Sobota, 27. decembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču Infb in predprodaja od petka, 19. decembra: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorani v ul. Sv. Frančiška. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ŽUPNIJA SVETEGA ANDREJA -TREBČE vabi na koncert »Božični utrip« MeMlPZ Trst danes, 21. decembra, ob 11. uri, v Trebensko cerkev. Toplo vabljeni vsi (maša ob 10. uri). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo danes, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 21. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase-Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KRAŠKO POGREBNO PODJETJE LIPA / t o 6 trertiftfru žatosti... „diskretnost, tradicija vljudnost in kakovost B0_Q 833 2331 na Opčinah 50m od tramvajske postaje Opčine - Narodna ulica 32 tel. 040.211399-fax 040.2155392 Boljunec št. 44/a tel. 040.369696 -fax 040.3487704 Trst - ul. Torrebianca 37/a tel. 040.660755 -fax 040.3479959 Tržič - ul. San Polo, št 83 Tel. 0481.41172^3 -fax 0481.419252 zelena št. 800-860-020 su z > servis OBVEŠČAMO STRANKE IN ČLANE, da bo glavni vhod SDGZ-ja in Servis-a ponovno odprt s ponedeljkom, 22. decembra 2008 v ul. Cicerone št. 8. KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z občino Dolina in župnijsko skupnostjo Ricmanje vabijo na koncert MePZ Senožeče in MePZ F. Ventu-rini danes, 21. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Vljudno vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padri-če in Skala Gropada priredita boži-čnico, ki bo danes, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-razstavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic do danes, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na razpolago je tudi Jadranski koledar. OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira danes, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Pre-benegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju danes, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. Danes nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrova-tin »Angelček brez perutničk«. RADIJSKI ODER IN ZALOŽBA MLADIKA prirejata serijo otroških uric s predstavitvijo knjige z zgoščenko »Od Miklavža do Božiča« avtorice Lučke Susič. Urice bodo danes, 21. decembra, ob 16. uri v Devinu (sodeluje otroški zbor Ladjica); v ponedeljek, 22. decembra, pa v Finžgar-jevem domu na Opčinah (sodelujeta zbor OŠ Bevk ter otroška igralska skupina Tamara Petaros. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bodo v ponedeljek, 22. decembra, gostovali »Veseli upokojenci« iz Laškega. To je etnopevska skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in običaje. Prikazali bodo ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. GLASBENA MATICA vabi na osrednjo božičnico učencev šole, ki bo v torek, 23. decembra ob 19.uri, v cerkvi pri sv.Jakobu. Sodelovali bodo solisti, komorne skupine s flavto, otroška in mladinska godalna skupina, mešani mladinski zbor Trst in mešani pevski zbor Gallus. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 23. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu. SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempo-laju, na »Koncert Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški muzikanti, duo Martina Feri in Aljoša Saksida, Zoran Lu-pinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. NABIRANJE ODPADKOV »OD VRAT DO VRAT« - Nadoknadenje nabiranja odpadkov za Krmenko in Lako-tišče. Odgovorni urada za Urbani-stiko, Zasebne gradnje in Storitve občine Dolina, sporoča, da bo nabiranje odpadkov za - steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta), ki ni bilo izvedeno v petek, 12. decembra, zaradi stavke, potekalo dne 24. decembra 2008. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 24. in sredo, 31. decembra v po- TRST poldanskih urah zaprti. V omenjenih dneh bodo omenjeni uradi odprti od 9. do 12. ure. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabre-žina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da se bo zbor v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču poslovil s pesmijo od tovariša Giorgia Marzija, pokrajinskega predsednika VZPI. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ - OPČINE vabita na »Božični koncert«, ki bo v četrtek, 25. decembra, ob 18. uri, v župnijski cerkvi na Opčinah. Koncert oblikujejo: OPZ, MlDPS in ŽPZ Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPZ Tabor -vodi Mikela Šimac, MoPS Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban in solisti. Božično misel bo podal Marjan Skerlavaj, večer bo povezoval Matej Susič. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 3476902820. BOŽIČNI KONCERT V ŠEMPOLAJU: V župnijski cerkvi sv. Pelagija v Šempolaju bo v soboto, 27. decembra, ob 20.30 božični koncert, ki ga v sodelovanju s šempolajskim farnim zborom, organizira MPZ Gorjansko. Na koncertu se bodo z božičnimi in sakralnimi skladbami predstavili zbor Rilke iz Devina, z zborovodkinjo Barbaro Corbatto, MePZ Gorjansko, pod vodstvom Gorana Ruzzierja, ki se bo na koncertu predstavil tudi kot solist, ob klavirski spremljavi Barbare Corbatto. Vljudno vabljeni! KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Gin-nastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: ponedeljek, 22. decembra, 16.00-18.30; sreda 24. decembra zaprto; ponedeljek, 29.de-cembra, 16.00-18.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Maz-zini 46, prvo nadstropje, tel. 040631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja 2009. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od ponedeljka 29. decembra, do torka 6. januarja 2009. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 29. decembra do 6. januarja. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kli- ničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 328-4559414 »mailto:info@mela-nieklein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v For-ni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. ZAHVALA Leopolda Pertot vd. Brajkovič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gre pevskemu zboru Igo Gruden in cerkvenim pevkam iz Nabrežine. Anka z družino Prosek, Ljubljana, Nabrežina, 21. decembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšni množici, ki se je udeležila pogreba našega dragega Miroslava Tavčarja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Toplo se zahvaljujemo gospodom duhovnikom, župniku G. Gianniniju za vso večletno pozornost, dekanu dr. J. Markuži, msgr. dr. O. Simčiču in g. M. Markežiču, ki so darovali pogrebno mašo, prof. T. Simčiču za poslovilne besede v imenu šolnikov, MoPZ Fantje izpod Grmade in CPZ Devin za občuteno petje in vsem, ki so se našega moža, očeta, tasta in nonota spomnili na kakršenkoli način. Svojci Devin, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob izgubi dragega prijatelja JEANA izrekamo Jadranki, Andreju in Katji občuteno sožalje Vera Vremec in sin Willy z družino Ob boleči izgubi MARIJE FURLAN vd. SEDMACH izreka Susanni in svojcem iskreno sožalje ŠKD Cerovlje - Mavhinje Nedelja, 21. decembra 2008 ^^ Zapustil nas je dragi Duilio Ferluga Žalostno vest sporočata žena Luciana in hčerka Tania Pogreb bo jutri, 22. decembra, ob 11.15 v ulici Costalunga. Trst, 21. decembra 2008 Zadnji pozdrav Duiliotu brata Mario in Gino z Almo, nečak Andrea s Tamaro Žalovanju se pridružujeta Vida in Mario Vidali Ob smrti bivšega odbornika Duilia Ferluge izreka TPK Sirena iskreno sožalje ženi Lučki in hčerki Tanji ^^ Zapustil nas je naš dragi Sergio Boneta Žalostno vest sporočajo hčerka Delia in sorodniki Pogreb bo v torek, 23. decembra, ob 13.00 iz ulice Costalunga na pokopališče v Boljunec. Trst, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec Po pogrebu naznanjamo vest, da je preminila Maria Jerman por. Sukljan (Jelka) Lt Družina Opčine, 21. decembra 2008 ZAHVALA Antonia Šušteršič vd. Širca (Marjeta) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage in so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Praprot, Milan, Šempolaj, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Ema Luvin vd. Živec Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage. Posebna zahvala naj gre g. župniku F. Pohajaču, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jerneja ter nosilkam sveč in cvetja. Svojci Opčine, 21. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine TRST Nedelja, 21. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Pokrajinski poveljnik karabinjerjev podal obračun enoletnega dela Na cesti vsak dan zalotijo po enega vinjenega voznika Od začetka leta odvzeli natanko 365 vozniških dovoljenj - Kriminal pod nadzorom Polkovnik Roberto Zuliani je pokrajinski poveljnik karabinjerjev bumbaca GORICA - Prijavili 33-letnika Heroin v žepu Z drogo se je po Škabrijelovi ulici vračal iz Nove Gorice Iz Nove Gorice se je v petek okrog 21.30 vračal po Škabrijelovi ulici v Gorico s heroinom v žepu, vendar je na trgu Medaglie d'Oro naletel na izvidnico števerjanskih karabinjerjev. Agenti so ugotovili, da je imel 33-letni V.J. z bivališčem v Srednjem v videmski pokrajini že opravka s pravico, zato so ga prepeljali na goriško karabinjersko poveljstvo. Tu so ugo- tovili, da je v žepu skrival 0,3 grame heroina. Zaradi nedovoljene posesti opojnih substanc oz zaradi kršenja 75. člena zakona 309 iz leta 1990 so moškega prijavili sodnim oblastem in ga zatem izpustili na prostost. Moški je bil v preteklosti že enkrat prijavljen zaradi istega razloga, zdaj pa se bo moral spet zagovarjati zaradi nedovoljene posesti mamil. (dr) Od začetka leta so karabinjerji v goriški pokrajini odvzeli 365 vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Lani so zalotili 304 vinjene voznike, kar pomeni, da so letos odvzeli približno dvajset odstotkov več vozniških dovoljenj kot v lanskem letu. Podatek je včeraj posredoval pokrajinski poveljnik ka-rabinjerjev Roberto Zuliani in poudaril, da bodo tudi v prihodnosti namenjali posebno pozornost vožnji pod vplivom alkohola. Po njegovih besedah je treba preprečiti, da se vinjeni vozniki usedejo za volan, to pa bo avtomatično povzročilo znižanje števila prometnih nesreč. »Sile javnega reda morajo biti čim bolj prisotne na teritoriju, saj na ta način odvračajo voznike tako od prekomernega uživanja alkoholnih pijač kot tudi od prehitre vožnje in drugih kršitev prometnega zakonika,« je razložil Zuliani in povedal, da agenti treh karabinjerskih poveljstev iz goriške pokrajine ves dan pa-truljirajo teritorij. »Vsako uro smo na cestah prisotni z devetimi izvidnicami, ponoči jih je na delu vsaj šest,« je povedal Zuliani in pojasnil, da so letos skupno odvzeli 549 vozniških dovoljenj. Kot rečeno je bilo vinjenih voznikov 365, le-tem pa je treba prišteti še 184 kršitev hitrostnih omejitev. Pokrajinski poveljnik je pri tem razložil, da so z laserjem zasačili 126 prehitrih voznikov, kar 306 pa je bilo voznikov, za katere so karabinjerji brez elektronskih naprav ugotovili, da so vozili odločno prehitro oz. da je bila njihova vožnja nevarna in neprilagojena razmeram na cesti. Zuliani je dalje povedal, da so ka-rabinjerji opravili skupno 13.751 patru-ljiranj, tri tisoč krat pa so s svojo prisotnostjo zagotavljali varnost in javni red ob raznih prireditvah, političnih shodih, manifestacijah in stavkah. Poveljnik je potrdil, da je bilo opravljeno ogromno delo, zatem pa poudaril, da je kriminal v goriški pokrajini pod nadzorom. Po besedah Zulianija je namreč število kaznivih dejanj na Goriškem zelo nizko, če ga primerjamo z drugimi pokrajinami v Italiji. Lani so tako karabinjerji zaradi raznih kaznivih dejanj prijavili 820 državljanov evropske unije in 122 priseljencev; aretirali so 63 državljanov evropske unije in 20 tujcev. Skupno je bilo prijav 1.072 in aretacij 89, medtem ko je bilo za pri- ZULIANI Sodeloval v preiskavi »čistih rok« Polkovnik Roberto Zuliani je bil imenovan za goriškega pokrajinskega poveljnika karabinjerjev sredi septembra, ko je na tem mestu nasledil Stefana D'Ambrosia. Za sabo ima dolgo kariero, ki jo je zaznamovalo predvsem vodenje preiskave v okviru afere »čiste roke« v devetdesetih letih prejšnjega stoletja; leta 1992 je namreč funkcijo ka-rabinjerskega kapetana opravljal v Milanu, kjer je v prvi osebi sodeloval pri preiskavah zaradi podkupovanja in nezakonitega financiranja političnih strank. Dne 17. februarja 1992 je Zuliani nataknil lisice Da-mianu Chiesi, predsedniku zdravstvenega doma Pio Albergo Trivul-zio in visokemu predstavniku socialistične stranke, ki je bil med kandidati za milanskega župana. Zu-liani je Chieso zalotil s sedmimi milijoni lir v žepu, ki jih je le-ta prejel od krajevnega podjetnika, da bi se posluževal uslug njegovega podjetja. Zuliani je pri preiskovanju tesno sodeloval z javnim tožilcem Anto-niom Di Pietrom, s katerim je odkril, da številni takratni politiki niso bili ravno pošteni. Zulianija so meseca maja leta 1992 premestili v kalabrijsko mesto Lamezia Terme, ki je od Milana oddaljena približno tisoč kilometrov. (dr) merjavo leta 2007 1.052 prijav in 75 aretacij. Letos so karabinjerji obravnavali tudi dva namerna umora, in sicer enega v Gradežu in enega v Turjaku, en poskus umora in en nenamerni umor. Kraj in tatvin je bilo letos 1.472, njihovo število pa se je v primerjavi z lanskim letom občuteno znižalo, saj so lani karabinjerji obravnavali 1.732 kraj in tatvin. Ob tem je bilo letos 18 ropov, lani 10, goljufij je bilo 92, lani pa 146. (dr) ZAŠČITNI ZAKON Nesporazum med uradi, Ronke hočejo dvojezičnost V Ronkah želijo izvajati vidno dvojezičnost, zato pa želijo biti vključeni v seznam občin, ki ga je predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo potrdil z odlokom. Potem ko je sredi tedna v javnost prišla vest o odsotnosti Ronk v Tondovem dekretu, je predsednik društva Jadro Karlo Mucci šel iskat pojasnila k ronškemu županu Robertu Fontanotu. Srečala sta se v petek. Župan je sogovorniku zagotovil, da ronška občina želi še naprej izvajati določila iz zaščitnega zakona ter da je prišlo do nesporazuma med deželnimi in občinskimi uradi. Občina Ronke naj bi namreč v svojem dopisu deželi poudarila, da pravice Slovencev že izvaja, ker pa je že namestila dvojezične cestne znake, naj ne bi nameravala uvajati dodatne dvojezičnosti. Dopis očitno ni bil jasen, zaradi česar so na deželi razumeli, da Ronke nočejo biti vključene v seznam o vidni dvojezičnosti. Fontanot je Mucciju pojasnil, da občina ne namerava storiti koraka nazaj glede izvajanja zaščite. Župan je zato že poveril podžupanji Marini Cuzzi nalogo, da reši zaplet in da poskrbi za čimprejšnjo vključitev Ronk v seznam občin, ki ga je Tondo potrdil z dekretom. Ob prejetem zagotovilu je Mucci izrazil zadovoljstvo, saj je bila po njegovih besedah ronška občina vedno pozorna do potreb Slovencev in bi torej bilo res škoda, da bi se naenkrat odrekla izvajanju zaščitnih norm. (dr) NOVA GORICA - Zimska zabava na ploščadi med knjižnico in gledališčem Drsališče zadetek v polno Radi bi streho nad glavo - Med prazniki bo poskrbljeno tudi za animacijski program in ustvarjalne delavnice Zimska sprostitev na novogoriškem drsališču foto n.n. Zimsko drsališče, ki so ga na ploščadi med novogoriško knjižnico in gledališčem odprli 15. decembra, je goriški mladini popestrilo praznične dni. Včeraj dopoldne je bilo na njem vse polno otrok, od najmlajših, ki jih morajo spremljati še starši, do najstnikov, ki samostojno drsajo po sicer manjšem drsališču od tistih, ki jih je v minulih letih v okviru zimske plaže ponujal Hit, a vseeno dovolj velikem, da ponuja uživanje ob vragolijah na ledeni podlagi. Za drsališče, ki je odprto vsak dan od 10. do 22. ure, je poskrbela mestna občina, gostinska ponudba ob njem pa je v domeni bara Center, kjer so poskrbeli tudi za izposojo drsalk. Na voljo imajo trideset parov drsalk, ki jih za en evro ponujajo za neomejen čas. Pred izposojevalnico drsalk je bila včeraj prava gneča in marsikateri otrok je ostal z dolgim nosom, saj je drsalk preprosto zmanjkalo. Za dodatno zabavo na drsališču bo v prazničnih dneh poskrbel drsalec Luka Klasinc z zanimivim animacijskim programom, ob drsališču pa bodo potekale tudi ustvarjalne delavnice. Nekateri Novogoričani so imeli v minulih deževnih dneh pripombe na račun dejstva, da drsališče ni pokrito, a je župan Mirko Brulc na očitke odgovoril, da je občina za ureditev drsališča namenila 20 tisoč evrov in da dodatni vložki niso predvideni. Najemnik bara Center je včeraj povedal, da bi za pokritje drsališča potrebovali 3.200 evrov, česar si sam ne more privoščiti, zato pa obstaja še odprta možnost, da bo za pokritje poskrbela civilna zaščita. Novogori-ško zimsko drsališče bo obratovalo vse do 15. januarja. (nn) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 13 GORICA-NOVA GORICA - Župana ob prvi obletnici odprave mejnih pregrad Politika je opravila svoje, integracija je v rokah ljudi Brulc: Veliko več moramo narediti za združevanje ljudi - Romoli: Integracije ni brez gospodarskih interesov Pred natanko enim letom, v noči med 20. in 21. decembrom, je morje ljudi iz Goriške preplavilo in odplavilo mejo. Nekateri so z njo tudi pometli, kot že na »nedeljo metel« avgusta 1950, tako da smo med lanskimi praznujočimi Goričani opažali metle. Bil je simbol, da smo podirali mejo ves povojni čas, schengenska širitev pa naj bi ji zadala smrtni udarec. Zato je bilo navdušenje na vrhuncu, ljudi pa presenetljivo veliko. Morje ljudi. Kaj se je po enem letu spremenilo? Na vprašanje odgovarjata župana Gorice in Nove Gorice, Mirko Brulc in Ettore Romoli, ki sta se v lanski schengenski noči izkazala v uglašenem duu, kot nikdar več odtlej: med veselico v Solkanu je Brulc zaigral s harmoniko, Romoli pa zapel. Zvoki harmonike in vzhičenost lanske noči so mimo, z meje izginjajo še zadnji ostanki pregrad, vse to, kar naj bi padec meje obljubljal, pa še zdaleč ni uresničeno. »Veliko več moramo narediti na področju združevanja ljudi,« pravi Brulc: »Lani ljudje niso mogli verjeti, da lahko gredo čez mejo svobodno. Tega smo se hitro navadili, čezmejni stiki pa ostajajo takšni kot prej, na ravni društev, klubov... Seveda je več prehodov meje, a sem le pričakoval večjo povezanost med mestoma, da bodo naši ljudje zahajali na prireditve in dogodke tudi na drugo stran. In obratno, seveda. Pustimo ob strani trgovine. To, da prihajajo iz Italije v naše trgovine, me ne navdaja z blaznim zadovoljstvom. Želimo doseči višjo raven povezanosti. Trgovine seveda pritegujejo, zato je tudi v tem neka vrednota, a to še ni tista "špiča", ki jo jaz sanjam. Županu Romoliju smo našteli projekte evrouniverze, evrokampusa in ESFRI, ki imajo razvojni potencial. Mi želimo, da bo vanje vključen tudi teritorij na drugi strani. To je tisto, kar sanjamo. Ko bomo to uresničili, bom lahko rekel, da zares skupaj živimo v istem prostoru.« Brulc napoveduje večjo agresivnost, zato da bi premaknili z mrtve točke vključevanje Slovenije v evro-regijo. Jedro naj bi nastalo na Goriškem, k čemur bo prispevala regionalizacija Slovenije: »Na naši strani bomo startali s šestimi ali sedmimi občinami. Kdor bo imel interes, bo lahko pristopil. Tako se bo naša evroregija širila. Združevali se bomo izključno v korist gospodarstva, prehajanja delovne sile in vseh bonitet, ki bi jih lahko tu imeli, na primer skupno zdravstveno izkaznice. To nam pomeni evroregija, ne pa sestankovanje. Preveč je govorjenja, akcije pa ni. Tudi simboličnih dejanj ni treba več. Kar je bilo možno, smo že naredili. Kvečjemu tvegamo, da nas dejanja z neko simboliko pripeljejo k temu, da se znova razdružujemo. Ni nam več treba napisa Naš Tito in trikolore na gori.« Brulc napoveduje, da bo posegel pri ministru, zato da bo tudi slovenska država počistila z nadstreški in ostanki mejnih objektov, »žal pa ni denarja za takšno infrastrukturo, ki bi na dnu Erjavčeve preprečila oviro železnice«. Veliko si obeta od Majskih poljan, ki nastajajo v bližini: »To bo nov del mesta s 600 stanovanji, tam bo trgovski center Supernova s kinodvora-nami, prodajalno OBI, javnimi lokali, zelenjem, parkirišči in še marsičem.« K temu dodaja, da cene novogoriških stanovanj padajo, zato pa bodo postala zanimiva tudi za italijanske državljane. »Nedvomno je, da brez fizičnih pregrad zaznavamo večjo bližino s sosedi. Klima v mestu je boljša,« pravi goriški župan Romoli: »To je proces, ki se je začel in bo seveda obrodil sadove. Ni pa enostavno oceniti, kaj se je v enem letu spremenilo. Nekoliko sem razočaran, pričakoval sem več. Prepričan sem, da bodo naši ljudje začeli živeti obe mesti, ko bodo imeli tudi gospodarski interes. Na pot integracije bomo stopili, ko bomo te ekonomske interese znali poenotiti. Ko danes v vlo- gi župana razmišljam o prihodnosti in koristih Goriške, to delam na 360 stopinj, v svoje misli vključujem tudi Novo Gorico. To nam naroča tudi naša preteklost, ko je Gorica imela širše zaledje in je Goriška že bila enoten prostor. Takšen prostor moramo ponovno udejanjiti. Integracija bo, ko bodo naši ljudje zahajali na delo v Novo Gorico, kot zahajajo na Množica ljudi na Škabrijelovi-Erjavčevi pred enim letom, v schengenski noči bumbaca primer v Tržič. Želja, da bi se udeleževali no-vogoriških prireditev in drugih dogodkov, pa se na naši strani tolče z neznanjem jezika. To je še velika ovira. Moti se pa, kdor daje krivdo politiki in trdi, da se nimamo dovolj radi s sosedi. Ne moremo vsega pričakovati od politike. Danes so na potezi predvsem ljudje.« Igor Devetak ŠTMAVER - Iz Solkana prinesli betlehemsko luč Plamen povezuje Novogoriški skavti prebrali poslanico miru - Kulturni program in družabnost Včerajšnji prihod Solkancev v Štmaver bumbaca Betlehemska luč je včeraj že šesto leto zapored povezala Solkan in Štmaver. Pla-menček so preko cestnega mostu sabotin-ske ceste peš prinesli skavti in predstavniki krajevne skupnosti iz Solkana in ga po kmečkem kolovozu ponesli do kmetije Barnaba, kjer so jih pričakali prebivalci z desnega brega Soče. Pred štmavrsko kmetijo sta pohodnike nagovorila predsednik krajevnega sveta za Pevmo-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia in predsednik kulturnega društva Sabotin Valentin Devinar. Med kulturnim programom, ki sta ga oblikovala otroški in moški pevski zbor Sabotin, so novogoriški skavti prebrali poslanico miru, zatem pa sta spregovorila župnika iz Pev-me in Štmavra Marjan Markežič in iz Solkana Vinko Paljk. Pozdravil je tudi predsednik solkanskega turističnega društva Branko Beligar. Kulturnemu programu je sledilo družabno srečanje ob dobrotah, ki so jih pripravile domače gospodinje. BRDA IN RUPA Dva pohoda ob obletnici padca meje Ob prvi obletnici schengenske širitve in padca mejnih pregrad med Italijo in Slovenijo bosta danes potekala dva pohoda, in sicer v Brdih ter med Rupo in Mirnom. Prvi, v organizaciji planinskega društva Brda in Vinoteke Brda se bo začel že ob 8.30 ob nekdanjem mejnem prehodu za dvolastnike na Valerišču v Šte-verjanu in se bo zaključil v kmečkem turizmu Štanfel v Vamorju, od koder bo organiziran prevoz do startnega mesta. Pri Grabcu v Rupi, kjer poteka državna meja, bo danes ob 17. uri startal drugi pohod. Pohodniki se bodo odpravili do Mirna, zatem pa nazaj na startno mesto, kjer bosta na voljo prigrizek in pijača. Pohod prirejajo društvo Stanko Vuk in Društvo žena iz Mirna-Orehovelj, prosvetno društvo Rupa-Peč, kulturno društvo Skala iz Gabrij, prostovoljno gasilsko društvo z Vrha in civilna zaščita iz sovodenjske občine. Padec na delovišču Gradbeni podjetnik iz Koprivnega, 61-letni L.D., se je včeraj poškodoval na delovišču v ulici San Rocco v Bračanu. Med deli za obnavljanje hiše je padel z lestve, z višine poldrugega metra, in dobil lažji udarec v glavo in zlom zapestij. Odpeljali so ga najprej v bolnišnico v Gorico, nato pa v Tržič. Vrtiljaki brez dovoljenja Karabinjerji so prepovedali uporabo vrtiljakov, ki so nameščeni v ulici Valentinis v Tržiču. Agenti so si v petek skupaj z osebjem zdravstvenega podjetja ogledali zabavišče in ugotovili, da električne napeljave niso odgovarjale varnostnim predpisom. Vrtiljake so včeraj začeli razstavljati, tako da njihovi lastniki ne bodo ostali v Tržiču do 26. decembra, kot je bilo predvideno. Odprli ulico Formica V Gorici so včeraj popoldne odprli ulico Formica, kjer so s semaforjema uredili izmenični enosmerni promet. Cesta je bila od srede popoldne zaprta zaradi rušenja trinadstropne hiše. Da ne bi prišlo do novih zastojev, so začasno ukinili prepoved prometa za tovorna vozila, težja od 3,5 ton, v ulici Scodnik. Brez vode v Števerjanu Podjetje Irisacqua bo jutri med 8. in 17. uro izvajalo obnovitvena dela na vodovodnem omrežju občine Števerjan. Dobava pitne vode bo zato prekinjena. Občane pozivajo, da naj zjutraj zaprejo pipe, da naj ne uporabljajo pralnih in umivalnih strojev in da naj si zagotovijo zadostno zalogo vode. GORICA - Na nižji srednji šoli Ivan Trinko včeraj v gosteh učenci iz Ljubljane Srečanje sovrstnikov Z Velikaško norostjo je osnovna šola Riharda Jakopiča marca letos zasedla prvo mesto na Otroškem festivalu gledaliških sanj Z igro Velikaška norost so učenci osnovne šole Riharda Jakopiča iz Ljubljane prišli včeraj v goste k svojim goriškim sovrstnikom, ki so jih lepo sprejeli. Učenci nižje srednje šole Ivan Trinko so v šolski dvorani v ulici Gra-bizio spremljali predstavo z velikim zanimanjem, ob zaključku pa so trideset nastopajočih nagradili s toplim aplavzom. Obenem je to bila odlična priložnost, da so se z njimi srečali in navezali stike, ki jih nameravajo negovati. Dramska skupina ljubljanske osnovne šole je najprej predstavila kratek kulturni program ob 500-letni-ci Trubarjevega rojstva, nato pa še komedijo Velikaška Učenci šole Trinko (levo) in njihovi sovrstniki iz Ljubljane (desno) bumbaca norost, s katero so marca letos prejeli priznanje za najboljšo uprizoritev na 6. Otroškem festivalu gledaliških sanj, ki ga je v Ljubljani priredil Pionirski dom. Na festivalu je sodelovalo trideset skupin iz vse Slovenije, tako da se je na odru v petih dneh predstavilo preko petsto mladih gledališčnikov. S komedijo Velikaška norost so, kot rečeno, zasedli prvo mesto, sicer pa je bila predstava nominirana za najboljšo scensko, kostumsko in glasbeno opremo. Učenka šole Riharda Jakopiča Hanen Elouissi je za vlogo starejše sestre prejela nagrado za na-jobetavnejšo mlado igralko. 14 Nedelja, 21. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - V Zadružni banki Doberdob in Sovodnje Biblija v čast Trubarju in banki Na ogled dragoceni izvod Dalmatinove Biblije, last Romana Gergoleta GORICA - Graphiti Brez krivde V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici bosta danes ob 17. uri kulturno združenje Graphiti in virtualGmuseum premierno predvajala video »Without guilt -Senza colpa 1914/1918« (Brez krivde), ki ga je digitalni umetnik Paul Redfern pripravil nalašč za goriški muzej prve svetovne vojne. Video sestavlja deset »fotomorfoz«, ki so posvečene občutkom nekdanjih in sodobnih vojakov; le-tem je Redfern dodal še video uspavanko za vse padle vojake na glasbeni podlagi skupine Sapiens FX. Na predstavitvi videa bosta prisotni pokrajinska odbornica Roberta Demartin in deželna kustosinja del digitalnih umetnikov Deborah Donis. Med ogledom dragocene Biblije na sedežu banke v Doberdobu Leto 2008 se z naglimi koraki izteka. Zaznamovano je bilo s stoto obletnico ustanovitve Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, saj sta obe njeni predhodnici - do-berdobska in sovodenjska posojilnica - nastali leta 1908. Vodstvo banke je obletnico obeležilo z vrsto dogodkov in prireditev, ki so vrhunec dosegle s septembrsko proslavo v goriškem Kulturnem domu. Banka je vselej tesno povezana s teritorijem, kjer deluje, in predvsem z ljudmi, ki na njem živijo in delajo. Ena od njenih lastnosti je tudi ta, da podpira kulturne, športne, človekoljubne in pač ves široki spekter pobud in nepridobitniških dejavnosti, ki bi sicer težko shajale. Poleg računovodske bilance za vsako poslovno leto je banka še posebej pozorna na bilanco socialnega učinka, to se pravi na letni pregled delovanja banke ne v luči izkaza ekonomskega uspeha, pač pa v luči vsega tistega, kar je v korist skupnosti in teritorija. V jubilejnem letu 2008 je banka, med raznimi pobudami izdala knjigo Vladimirja Klemšeta o krajevni toponomastiki ter podprla izdajo prevoda romana Abela Korne-la o Krasu, ki opisuje dogajanje na do-berdobski fronti leta 1916. V širšem slovenskem kulturnem prostoru je bilo leto 2008 zaznamovano s 500. obletnico rojstva utemeljitelja slovenskega jezika Primoža Trubarja. Med drugim je ta velika kulturna osebnost tesno povezana tudi z našimi kraji, tako na Goriškem kot v Trstu, kjer je Trubar pridigal in širil svoj nauk. Primož Trubar je bil tudi učitelj in duhovni oče Jurija Dalmatina, ki je avtor prvega prevoda Biblije iz nemščine v slovenščino iz leta 1584. Dalmatinov prevod Biblije je bil natiskan v nemškem mestu Wittemberg v 1.500 izvodih ter po skrivnih poteh pripeljan v domovino. Primož Trubar je učencu Dalmatinu tudi aktivno pomagal pri prevodu Biblije. Do danes se je ohranilo še 78 izvodov originalne Dalmatinove Biblije, največ, in sicer 7 jih hrani Ljubljanska Narodna in Univerzitetna knjižnica. No, eden od izvodov je po zaslugi velikega ljubitelja slovenske kulture ter zbiratelja starih slovenskih knjig Romana Gergoleta prišel v Doberdob. Gre za izvod Biblije, ki je leta 1985 preživel požar in je danes mojstrsko resta-vriran ter zaščiten kot kulturni spomenik. Roman Gergolet je pomislil, da bi bilo prav, da si tudi domača in tudi širša javnost lahko ogleda Biblijo; zato je domači banki predlagal, da bi se to zgodilo ravno v njenih prostorih, tudi kot neka idealna povezava med Trubarjevimi in bančnimi obletnicami. Vodstvo banke je Gergoletov predlog z veseljem sprejelo, tako da je Dalmatinova Biblija od četrtka, 17. decembra, do polovice januarja 2009 na ogled v prostorih banke v Doberdobu; poleg originala je na voljo tudi kopija iz leta 1968, ki jo obiskovalci tudi listajo in od blizu občudujejo tako takratni jezik kot tudi izredne ilustracije, ki jih Biblija vsebuje. (eb) GORICA - Dela enajstih kiparjev Nimfe v sožitju z okoljem županstva Leseni kip v občinskem parku bumbaca Nimfe, polbožanska bitja z videzom večno mladih deklet, prebivajo v vrtu goriškega županstva. Sicer bi pričakovali, da bodo k nam prišle ob pomladanskem bo-hotenju narave, tokrat pa jih je pripeljala zima po zaslugi združenja Prologo, ki je enajstim likovnikom od blizu in daleč naročilo, naj iz mita o nimfah in iz okolja občinskega parka črpajo navdih. Svoje kipe so v vrt postavili Marco Bernot (Gorica), Paolo Figar (Gorica), Damjan Komel (Bilje), Anja Kranjc (Ajdovščina), Gail Morris (Hrvaška), Claudio Mrakic (Gorica), Stefano Padovan (Gorica), Drago Vit Rozman (Ljubljana), Matthias Sieff (Campitello di Fassa), Robin Soave (Kontovel) in Lara Stef-fe (Moena). Njihove nimfe sedaj živijo v sožitju s parkom, ki je vreden ogleda. »Oživile so vrt,« je včeraj naglasil občinski odbornik za kulturo Antonio Deve-tag, ki je prišel otvarjat razstavo. Dejal je tudi, da se začenja novo obdobje sodelovanja z društvom Prologo, in napovedal, da bo Gorica dobila obnovljen razstavni prostor v deželnem avditoriju. Tamkajšnja galerija že deluje v prvem nadstropju, v kratkem pa naj bi jo razširili še na pritličje. »Namenjena bo goriški likovni umetnosti, odprta pa bo seveda tudi prijateljem iz Slovenije in Koroške,« je pristavil odbornik. Predsednik društva Prologo Franco Spano je opozoril, da so bili kipi izdelani posebej za to priložnost in da predstavljajo vez med antičnim mitom in sedanjim svetom, ki se odraža v mišljenju soudeleženih umetnikov. Omenil je še knjižico, ki spremlja razstavo, v katero je Francesco Imbimbo prispeval izvirno meditacijo o nimfah, fotografije v njej pa so odlična promocija za manj znani goriški park. Da je motiv nimf tudi danes očarljiv in vzbuja radovednost, je poudarila kriti-čarka Emanuela Uccello, ki je opredelila vsakega kiparja posebej, o njihovih delih pa dejala, da dosegajo visoko raven tehnične dodelanosti in umetniške sporočilnosti. GORICA - Skoraj 60-letna tradicija Na Štefanovo božični koncert V petek, 26. decembra, ob 15. uri bo v goriški stolni cerkvi tradicionalna revija pevskih zborov v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Pobudo za božične koncerte je dal v petdesetih letih minulega stoletja Mirko Filej, ki je prve takšne nastope tudi sam vodil. Odtlej potekajo redno vsako leto na Štefanovo. Ob zborih z Goriškega večkrat nastopi kak zbor s Tržaškega ali iz bližnjih krajev na slovenski strani. Zadnja leta je vselej povabljen tudi kak zbor iz Benečije. Ker se je skozi desetletja število koncertov povsod povečalo, je za božične revije težko sestaviti primeren program. Na letošnjem božičnem koncertu bo nastopilo sedem zborov: trije mešani, trije moški in vokalna skupina. Prvi bo na sporedu mešani pevski zbor Podgora pod vodstvom Sabine Antoni. Sledila bo vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela, ki jo vodi Mateja Černic. Pod vodstvom Zdravka Klanjščka in ob spremljavi Damijane Čevdek bo nato pel moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna. Sledila bosta še dva moška zbora, in sicer moški pevski zbor Štmaver, ki ga vodi Nadja Kovic, spremlja pa Martina Valentinčič, in moški pevski zbor Mirko Filej pod vodstvom Zdravka Klanjš-čka. Ob koncu bosta nastopila mešani pevski zbor Rupa-Peč (zborovodja Zulejka De-vetak) in mešani pevski zbor Jazbine-Pleši-vo (vodi Zdravko Klanjšček, spremlja Damijana Čevdek). Božični koncert bo uvedel nagovor Marilke Koršič, sklenil pa ga bo krajši blagoslov z ljudskim petjem. SCGV KOMEL Na nastopih letos prvič tudi harfe Pri slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel se v teh dneh vrstijo razredni nastopi učencev, ki letos množično sledijo pouku različnih instrumentov. Največ je kitaristov in pianistov, vseh učencev pa preko 400. Tradicionalni božični nastopi so bili v preteklem tednu na različnih podružničnih šolah, in sicer v Doberdobu, na Plešivem, v Štandrežu in Devinu. Osrednji javni nastop ob Božiču bo jutri, 22. decembra, ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo izbrani solisti in več pevskih skupin ob instrumentalni spremljavi. Novost letošnjega šolskega leta je razred harf, ki se bodo oglasile tudi na jutrišnjem božičnem nastopu, samostojno pa v torek, 23. decembra, ob 17.30 v komorni dvorani centra Bratuž; vodi jih Tatiana Do-nis. Šola vabi k udeležbi na nastopih vse ljubitelje glasbe in mladine. GORICA - Slovenski vrtec v Ulici Max Fabiani Otroci so zaplesali in zapeli na temo miru in prijateljstva Božičnica otroškega vrtca foto k.f. Tudi slovenski vrtec iz ulice Max Fabiani v Gorici je imel svojo božičnico, ki so ji letos dali naslov Mi vemo, kdo je Jezušček. Priredili so jo v petek v bližnjem zavodu Contavalle, kjer so otroci pripovedovali o sreči v družini, o ljubezni, pomoči bližnjemu, prijateljstvu in miru. Na to temo so zapeli tri pesmice ob klavirski spremljavi Michele de Castro ter zaplesali na melodijo pesmi V noči tej, Jaz gradim prijateljstvo in »Jingle bells«. Priznali so tudi, da so včasih nekoliko poredni, zato pa so pred vse- mi obljubili, da se bodo zelo potrudili in se poboljšali. S pesmijo Angelček varuh moj se je prisrčna božičnica zaključila. Vzgojiteljice iz slovenskega vrtca so se javno zahvalile vsem dobrotnikom, predvsem pa rajonskemu svetu Podturn-Sv. Ana, ki jih je ob božičnih praznikih bogato obdaril z nakupom novih igral za šolsko dvorišče; prejšnja igrala je namreč močno poškodovala poletna toča. Zahvalne besede vzgojiteljicam je ob koncu izrekla predstavnica staršev Michela Riggio Michelon. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 15 »Pr' Kovaču zbrala se je tridesetletnikov klapa, da vidimo, kdo še lase ima in kdo je že tata. Sošolke, sošolci, prijatelji stari, veseli mladen'či smo peli in plesali.« CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »Il cosmo sul como«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 4: 15.40 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio comanda«. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. BREZPLAČNA VODENA OGLEDA razstave »Marcello Fogolino a Gorizia. Ri-costruzione di un capolavoro disperso« na sedežu fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci, 2 v Gorici bosta danes, 21. decembra, ob 11. in 17. uri; (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481-537111). DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Razstavljajo Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Žorž; do 31. decembra po urniku Katoliške knjigarne. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori; do 11. januarja med 10. in 18. uro. KULTURNO SREDIŠČE TULLIO CRALI iz Gorice vabi na ogled razstave članov »Arte Agenda 2009« v hiši Morassi v goriškem grajskem naselju; do 22. decembra, od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na ogled skupinske kiparske razstave na temo nimf v parku goriškega županstva. Razstavljajo Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranjc, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soave in Drago Vit Rozman; do 24. januarja 2009. POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici je spet odprta in razstavlja poleg umetnin iz obdobja med 19. stoletjem in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja tudi slike Josefa Marie Auc-hentallerja, Alfreda de Locatellija, Gian-ne Marini, Sergia Scabra, Stefana Co-mellija in Maria Di Ioria; do 1. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro, 24. in 31. decembra med 9. in 13. uro, 1. januarja 2009 med 13. in 19. uro, zaprta bo 25. in 26. decembra. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPANTI-CA NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na korzu Verdi 67 v Gorici. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici je na ogled skupinska razstava državne policije »Citta di Gorizia«; do 28. decembra, od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava kiparja Marca Bernota in slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Memorie di civilta«; do 5. januarja med 10.30 in 18.30, ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih zaprto. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici je na ogled kaligrafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici slovenskega športa; do 6. januarja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in med 15. in 17.30 ter ob prireditvah. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brincelj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fa-biani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo -Esperienze didattiche«; do 20. januarja od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpino-va 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Gior-gia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. Koncerti ka v Novi Gorici in v četrtek, 25. decembra, ob 17. uri v baziliki na Sveti Gori. Ob Goriškem pihalnem orkestru bosta nastopila še vokalna skupina Grgar in nonet Brda. BOŽIČNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica bo v petek, 26. decembra, ob 15. uri v goriški stolni cerkvi. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v torek, 30. decembra, ob 20.45 bo nastopila romunska filhar-monika Jora iz Bacaua z novoletnim koncertom; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. M Izleti SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dra-žgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 3201423712 (Andrej). Ü3 Obvestila BILA JE NOČ... BOŽIČNI KONCERT 2008 v priredbi Goriškega pihalnega orkestra bo danes, 21. decembra, ob 20. uri v konkatedrali Kristusa Odrešeni- DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 3472965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivih mest; vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481882024), Karla Vizintin (tel. 0481882183) in Ema Brajnik (tel. 048121361). Društvo sporoča, da bo avtobus odpeljal udeležence silvestrovanja ob 16. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu (pri cerkvi) in v Podgori (pri telovadnici in vagi). Srečanje v Dijaškem domu v Novi Gorici se bo začelo ob 17. uri. Priporoča se točnost. IRISACQUA obvešča, da bo v ponedeljek, 22. decembra, na območju števerjanske občine zmanjkala voda med 8. in 17. uro zaradi del na vodovodnem omrežju. IRIS obvešča, da samo v četrtek, 25. decembra, ne bo deloval servis odnašanja odpadkov, medtem ko bodo v petek, 26. decembra, krili, poleg običajnih, tudi predele A, B in E, ki bodo za božič odpadle. Za informacije je na razpolago zelena številka 800844344, ki bo delovala 24. decembra do 13. ure in od sobote, 27. decembra, dalje po običajnem urniku. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici, ki je običajno odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, obvešča, da bo med božičnimi in novoletnimi počitnicami zaprta od 24. decembra do 6. januarja 2009. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica zaprta 24. in 31. decembra ter 5. januarja 2009. NOCOJ V VERDIJU Spektakel o tangu Nocoj ob 20.45 se bo goriško mestno gledališče Verdi ovilo v otožno prevzemne ritme argentinskega tanka. Ljubitelje plesa in glasbe bo na edinem italijanskem nastopu razveselila predstava Otango v izvedbi ansambla The ultimate tango Show. Otango je spektakel o tangu v dveh dejanjih in šestih prizorih, v katerih se nastopajoči predstavijo v kar šestdesetih kostumih. Deset slavnih plesalcev iz Buenos Airesa, pet glasbenikov in dva pevca pripovedujejo zgodbo človeka, ki je vse življenje iskal svojo veliko ljubezen na obeh straneh Atlantika. Na koncu ostaja sam s svojimi spomini in norostjo, uprizoritev pa se sprašuje, ali mu bo sedaj končno uspelo priti do cilja. Koreografijo za skupinske prizore sta postavila znamenita plesalca Adrián Veredice in Alejandra Hobert, med drugimi pa na odru nastopata tudi svetovni prvak v tangu Fernando Gracia z Yamilo Andino. (aw) OBČINA GORICA obvešča, da bodo ob božičnih in novoletnih praznikih uradi zaprti 24. in 31. decembra, z izjemo pogrebnega urada, socialnega tajništva, upravnega urada hiše za starejše občane Angelo Culot, demografskega in matičnega urada, protokola, arhiva in urada za stike z javnostjo, ki bodo odprti samo v dopoldanskih urah. Uradi v centru Lenassi v ul. Vittorio Veneto bodo zaprti od 29. decembra do 6. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE bo zaprta za dopust od 22. do 24. decembra, 31. decembra pa bo odprta samo od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI ŠOLSKI URAD v ul. Ri- smondo 6 v Gorici bo zaprt 2. in 5. januarja 2009. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 24. decembra, 31. decembra popoldan in 2. januarja. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt od 22. decembra do 5. januarja, odprt bo 12. januarja 2009. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE bodo 24. decembra odprti med 8. uro in 13.30, zaprti pa od 29. decembra, do 4. januarja 2009. VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bodo uradi v ul. Alvarez, Hiša filma in palača Lenassi v Gorici odprti 22. in 23. decembra med 8. in 19. uro, 24. decembra med 8. in 14. uro, zaprti bodo od 25. decembra do 6. januarja 2009. Krminski sedež bo zaprt do 6. januarja 2009. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete -34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja De-vetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. Prispevki Društvo Slovenskih Upokojencev za Goriško t/vAČl vsem članom in prijateljem vesel Božič in zdravja polno novo leto 2009 H Čestitke Na tržaškem konservatoriju je z visoko oceno diplomiral iz zborovske kompozicije in dirigiranja mladi in še-gavi PATRICK QUAGGIATO. Z njim se veselijo in mu čestitajo vsi »Kome-lovci«. 16. decembra je JANA J ARC na tržaški sekciji International University Institute for European Studies za mirovne operaterje z odliko dokončala še eno študijsko pot. Ob tem velikem uspehu ji iz srca čestita cela družina. 15 Prireditve PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA v Štandrežu bo danes, 21. decembra, ob 14.30 v cerkvi v Štandrežu. Sodelovali bodo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna društva. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupini Kre-menjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ IN MUZEJ KMEČKE KULTURE BRINCELJ vabita na nagrajevanje likovnega natečaja Kako je iz mošta nastalo vino? v ponedeljek, 22. decembra, ob 20. uri na sedežu društva na Bukovju v Šte-verjanu. Na sporedu nastop plesne skupine AŠKD Kremenjak in ogled slik društvenega delovanja ter zdravica novemu letu. PILONOVA GALERIJA V AJDOVŠČINI vabi v torek, 23. decembra, ob 20. uri na predstavitev pesniške zbirke Ivana Mermolje Kresnikovanja in razstavo ter predstavitev unikatno izdelanega srebrnega nakita Aleatta Aleksandre Ata-nasovski. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski repre-zentant Loris Mania, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Pogrebi Namesto cvetja na grob Erminie Radet-ti daruje družina Orlando Semolič 100 evrov za AIRC (Vsedržavno združenje za raziskavo rakastih obolenj). Namesto cvetja na grob Jožefa Colje darujeta Ester in Bruna z družino 50 evrov za moški pevski zbor Jezero. V spomin na moža Ivana daruje Frančiška Pahor 20 evrov za sekcijo VZPI Dol-Jamlje in 20 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. JUTRI V KRMINU: 10.30, Anna Maria Bon vd. Badin v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 14.00, Caterina Neri por. Paviot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v kraju Borgnano in na tamkajšnjem pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Antonio Pizzi-gnach iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. JUTRI V ŠTARANCANU: 12.30, Silvano Feghiz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A rav kot Božič! Ekstra deviško olje nizke kislosti SAGRA 1 l "V ZSmSSÍ™»* v u^RON^ i -JV_J felua^i viJCf^ i Pandoro, tradicionalni BAULI 1000 g I Pandoro, klasični PALUANI 1000 g Detergent za pralni stroj ACE 3 x3 l Profesionalna likalna postaja TERMOZETA A 800 • pritisk pare: 3,5bar • prostornina 550ml • kontrolna lučka za pripravljenost pare • pokrov z zaščito oeSter «bor v\fcOttHNIKE NOše praznike/ V ' V poleg tega... branimo naše kupce nizamo cene in dvigujemo kupno moc cene za vec kot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 MONFALCONE/TRZIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481 /416740 ^ ponedeljek: 14.30-20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) EDELJSKE Nedelja, 21. decembra 2008 ~J APrimorski r dnevnik M Ramsey Clark v svoji domovini, Združenih državah Amerike, ne obstaja. Ne cenzurirajo ga, tudi zaprli ga niso, ampak se enostavno zanj ne zmenijo, čeprav je bil Clark v 70. letih generalni tožilec in se je skoraj pol stoletja pogovarjal z domala vsemi predstavniki mednarodne politike. Zagovarjal je Sadama Huseina na procesu v Iraku, bil je v Severnem Vietnamu, kar 25 let je zastopal Organizacijo za osvoboditev Palestine, prisostvoval je zrušenju nebotičnikov World Trade Centra v New Yorku in trdno je prepričan v dvoje: Obama bo odpravil blokado Kube in Izrael bo napadel Iran, če tega v zadnjih tednih dvojega mandata ne bo naredil Bush. Z Ramseyem Clarkom smo se pogovarjali v La Pazu; pogovor je bil umirjen, skoraj tih, tako kot v njegovi domovini želijo, da bi bil tih. Kakšno vlogo ima lahko levica v dvostrankarskem sistemu, kakršen je v Združenih državah Amerike? Nekateri ocenjujejo dvostrankarski sistem kot severnoameriško genialnost, ampak v tej genialnosti je tudi dejstvo, da ena sama skupina nadzira popolnoma vse, za to pa ji zadostuje 51 odstotkov glasov. Obe stranki si prizadevata, da presežeta 50 odstotkov. V tem dvostrankarskem sistemu bi stranka, ki bi zastopala levičarska stališča, bila zelo zadovoljna, če bi imela 15 odstotkov glasov. Lahko izvoliš kakega člana kongresa, ampak v zakonodajnem postopku nimaš dejansko nobene možnosti. Potrebna bi bila reforma tega sistema, da bi dosegli večjo reprezentativnost demokratičnih načel in ne samo stališč dveh strank. Mimogrede, med tema dvema strankama ni razlik. Če gledate na najbolj žalostni del ameriške zgodovine, boste videli, da glede vojne ni razlik.Obe stranki lahko imenujemo stranki vojne. Bush je šel nekoliko dlje od tega, kar smo poznali doslej, napadel je Irak in Afganistan, nikoli nismo šli tako daleč. Vsekakor pa imamo dve stranki, ki podpirata vojaški stroj. Ali torej med Obamo in McCai-nom ni razlike? No, razlike so. McCain je otrok tretje generacije častnikov. Čeprav se je odločil za politiko, sam sebe obravnava kot vojaka, kar dejansko je. Pri Obami je drugače, on je briljanten intelektualec, imel je težko življenje, študiral je na Harvardu, na eni najtežjih pravnih šol. Pozna stvari, ki jih številni njegovi predhodniki niso poznali. Pozna revščino Tretjega sveta, rad ima svojo babico v Keniji, to pozna osebno: slamnato streho, umazano hišo, v kateri ljudje hodijo bosi: tega ne pozabi nikoli. Glede vojne pa imata Obama in McCain podobna stališča... Opozoriti je treba, da je bil Obama izvoljen v senat v času, ko so bili volilni izidi daleč najbolj napredni. Glasoval je proti invaziji Iraka, ki jo je ocenil za zločin. V tem je razlika. Toda Obama bo moral delati znotraj sistema in se bo moral prilagoditi oblasti, kamor sodi tudi vojaška oblast. Obama je inteligenten, odločen in bister. Za to, da bo najboljši ameriški predsednik zadnjih let, mora samo ostati živ. Ali se bo z Obamo v Beli hiši izboljšalo stanje manjšin, temnopoltih in Latinov? Sam prihajam iz gibanja za človekove pravice in v petdesetih letih me je vprašanje temnopoltih zelo prizadelo. Ko sem bil mlad, sem delal z njimi. V šestdesetih letih so bile spremembe ogromne. Prej so se ljudje ponašali s svojo rasistično dejavnostjo in sedaj so gotovo besni zaradi vsega, kar se dogaja. Kar zadeva latinsko skupnost je treba povedati, da je to zelo velika skupnost, največja manjšina v Združenih državah. Stanje manjšin je drugačno v vsaki regiji, v vsaki državi. V Teksasu je na primer veliko temnopoltih prebivalcev, V glavnem pa se stanje manjšin izboljšuje. Upoštevajoč zgodovinske predsodke zaupam, da bo Obama boljši kot bi bil McCain. Dejali ste, da je edino, za kar mora Obama skrbeti, da ostane živ. Bi ga lahko ubili, kot je v ZDA tradicija atentatov na nekatere velike predsednike? Ni mi všeč razmišljati o tem, ampak kot tožilec sem delal v času, ko so ubili Kennedyja. V tistem času je bilo 1.200 rasistov obsojenih za rasistične zločine. V Alabami so se sprehajali s puško na rami. Kennedyjeva smrt je bila velika tragedija. Leta 1967 je bila moja država prva na svetovni lestvici nasilja. Ne gre samo za vojne, gre tudi za zločine na ameriških ulicah. Verjamem, da bo Obama preživel. Od ZDA h Kubi: ali vidite konec blokade? Kar bom povedal, je samo moje mnenje. Devet predsednikov zapored je ohranilo blokado Kube in Fidelu smo s tem naredili veliko uslugo. Jasno je, da se bo blokada nekoč končala, predvsem kadar človek prešteje glasove držav, ki so na Generalni skupščini Združenih narodov obsodili blokado Kube. Samo dve državi, Izrael in moja država, sta se ob 180 glasujo-čih izrekli za blokado. Mislim, da se bo blokada končala v prvem Obamovem mandatu. Gre pač za sramoto. Zakaj ZDA različno obravnavajo Kubo in Kitajsko, ko pa gre za dve komunistični državi? Denar, samo za denar gre. Pa tudi zato, ker je Kuba blizu. Če bi Kubanci imeli denar, bi z njimi trgovali, ker bi jih ta denar zamikal. Ali se torej blokada lahko konča z namenom, da začneta državi trgovati ter da ZDA širijo trg za svojo industrijo? Izgubili bi lahko samo oni iz Mia-mija, na državni ravni, pa tudi v tujini, je veliko takih, ki bi želeli trgovati s Kubo. Kubanci so revni, vendar učinkoviti, njihovi podatki o pismenosti so najboljši na sve- tu, njihove šole so zgledne, imajo najboljše rezultate v matematiki, imajo dostop do brezplačnega zdravstva. Kuba je neverjetna. V ZDA je po volitvah in hudi finančni krizi stanje drugačno. Bush je v svojih dveh mandatih znižal davke bogatašem, državo je pahnil v vojno, katere stroški gredo v milijone milijard dolarjev, Začetek trgovanja s Kubo bi bil vsekakor dobrodošel; Kuba ni bogata država, vendar bi se politično, če bi na to pristali, pokazali kot poštena država, odprta ljudem, ki ne zatira in ki ne zaustavlja. Bush v Evropi in marsikje drugje spominja na teror, to se mora spremeniti. Na katero karto igrajo ZDA, ko gre za Kosovo in druge evropske države? Ljudje se sprašujejo, kakšen je interes za Kosovo. Glavni razlog je zgodovinski; Jugoslavija je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne v času stalnih trenj med slovanskimi narodi na Južnem Balkanu. Zamisel je bila pravilna: vezati slovanske narodne in druge narode Balkana RAMSEY CLARK, NENAVADEN AMERIČAN Obama mora predvsem paziti, da ostane živ Ricardo Bajo Herreras* v federalno zvezo. Po drugi svetovni vojni je rasla, ostala pa je komunistična država, Najprej so pristali na naodvisnost Slovenije, nato na Hrvaško, sledila je Bosna v treh delih. Spodbujali so delitve med skupinami in dosegli popolno delitev države, z ločitvijo Črne gore in nato Kosova, ki razen močnega čustvenega naboja nima nobenega pomena za Srbijo. In sedaj vidimo rezultate, ljudje niso srečni. Treba je poenotiti in združevati regije, da se olajša skupno delo, sožitje. Južna Amerika je zgovoren primer; povezava med državami, da preprečijo izkoriščanje. Nobena regija ni bila tako izkoriščana kot Latinska Amerika. Samo dogovor o povezavi jo bo lahko ubranil pred napadi in izkoriščanjem s strani severnoameriške oblasti. Ali mislite, da je Izrael odvisen od ZDA, ali je res obratno? (Smeh) Izrael je odvisen od Združenih držav. Ljubim palestinsko ljudstvo, ki veliko trpi, in zastopal sem Organizacijo za osvoboditev Palestine več kot 25 let. Izrael je odvisen on nekaterih politikov v ZDA, vendar ne moremo govoriti o odvisnosti države. Ali mislite, da bi Bush ali Izrael lahko napadla Iran? Mislim, da bo do napada na Iran prišlo. Ne gre samo za nafto, gre za dejstvo,m da so se velike družbe že dogovorile, kako si bodo prisvojile iransko naftno zalogo. Končali bodo z Iranom. Združene države bodo tako svojo hegemonijo razširile na celotno območje. S tem bodo tudi zadovoljile Izrael, Bush ves čas opozarja, da je Iran »slabi deček«, ki ima atomsko bombo in želi Iran onesposobiti za vsako ceno. Z Iračani obstaja že dogovor o napadu. Če ne bi napadle Združene države, bi to lahko naredil Izrael, ki bi napad utemeljil s samoobrambo, češ da mora preprečiti domnevni atomski napad na lastno državo. Pri vašem delu ste se veliko ukvarjali tudi z ameriškimi domorodci Zelo redkokdaj slišimo kaj o domo-rodnih ljudstvih Združenih držav Ame-rike.V času, ko sem bil tožilec, sem na Aljaski pogosto zastopal domorodna ljudstva - tudi to je bila med drugim moja naloga, Dejstvo pa je, da so bili tožilci običajno proti domorodcem. Le malokdo je z njimi simpatiziral. To se je dogajalo predvsem zato, ker jih nismo poznali in smo se do njih obnašali očetovsko. V ZDA so z domorodci slabo ravnali, lahko bi celo govoril o genocidu. V sedemdesetih letih so domorodci sestavljali 22 odstotkov prebivalstva, od Eskimov z aziatskimi potezami do severnoameriških Indijancev. Obstajalo je razmišljanje, da bi se lahko branili, če bi se povezali. Na Aljaski je bila domorodka izvoljena v državni kongres, njen sin je brez nog, izgubil jih je v Iraku. V sedemdesetih letih je raziskava pokazala, da je na Aljaski poprečna življenjska doba domorodcev, vključno z Eskimi, 35 let, medtem ko je bila življenjska doba belcev 73 let. To je podatek, ki jasno kaže na posledice diskriminacije. Kako ocenjujete spremembe, do katerih prihaja v Latinski Ameriki in predvsem v Boliviji? Pomembno je, kar se dogaja v Boliviji in v drugih državah, ker je v zvezi z nekaterimi siromašnimi predeli bogatih držav v svetu. Gre za spremembe, katerih namen je izboljšanje življenjskih pogojev ljudi, v zdravstvu in v izobraževanju, da posamezniki pridobijo samozavest. V Boliviji je to povezano z domorodnimi ljudstvi, tistimi, ki so rojeni kot podjarmljeni in so bili stoletja žrtve genocidnega procesa, za katerega je kriv zahodni svet. Evo Morales, ki je čudovit človek, si prizadeva prav za to: odpraviti diskriminacijo in krivice. * © Copyright Berria - Primorski dnevnik2008 1 8 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / Ji - r (7 T~Z V PETEK, 5. DECEMBRA 2008, SMO UČENCI 1. IN 2. RAZREDA OTROCI VRTCA LONJER TER DA BI SKUPAJ PRIČAKA PRED NJEGOVIM PRIHODOM NA MI SMO SVETEMU MIKLAVŽU ON PA NAS JE B / NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. decembra 2008 1 9 na obisku SE ZBRALI V LONJERSKEM DRUŠTVU V OŠ FRANA MILČINSKEGA, OTROCI VRTCA DIJAŠKI DOM, ALI SVETEGA MIKLAVŽA. S JE ZABAVAL ČARODEJ SATURNO. ZAPELI IN RECITIRALI PESMICE, OGATO OBDARIL. 20 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME TRIDESET LET DELOVANJA GORIŠKEGA PODJETJA IMSA Miklusovi iz Goriške uspešno v globalni svet / Aleš Waltritsch Med podjetji, ki so znala ujeti val razvoja, ki ga je ponujal pozitivni gospodarski trenutek ob koncu sedemdesetih let, je tudi goriška IMSA. Podjetje, danes pravi mednarodni koncern, je prve korake na zelo zanimivem in razvejanem področju steklarstva začelo prav pred tridesetimi leti. Pomemben jubilej smo želeli zabeležiti tudi z globljim pogledom v njegovo delovanje. Direktorja in soustanovitelja IMSE Ivana Miklusa smo srečali lepega sončnega dne v razpoznavni hali s popolnoma stekleno fasado tik pred vhodom v Gorico, nasproti Roj, mirenskemu letališču kjer so pred sto leti brata Rusjan začela s poleti v prozorno nebo. Danes je to nebo jasno, čisto, sila vabljivo, prav tako kot steklo, kajne gospod Miklus? Prav imate, tudi danes je tako. kot je bilo nekoč. Steklo je vedno fa-sciniralo ljudi, od Feničanov naprej. Bilo je dragoceno, redko: zaščitno sredstvo z izrazitimi shranjevalnimi lastnostmi, solidno in trdno a hkrati krhko in dokaj enostavno za obdelovanje. Čisto, prozorno in varno. V toku zgodovine je steklo okrepilo in razširilo svojo vlogo, obdržalo pa je tisti čar in tisto privlačnost, ki jo imajo le redke surovine. Tudi v naši družini je steklo vzbujalo veliko občudovanja in ko sva z bratom Bojanom pred tridesetimi leti z nakupom manjšega proizvodnega obrata steklarskega kita v Gorici dejansko sprejela notranji izziv, so se nama odprla vrata novega sveta. Mladostna energija, spoznavanje raznovrstnih dobaviteljev, nenehno iskanje novih informacij in možnih uporab, prepričanje v gospodarski potencial ter lepota tega blaga so naju privedla v svet stekla. Začeli ste torej kot proizvodni obrtniki, vendar ste kaj kmalu razširili delovanje izven meja goriškega okoliša Z našim delom smo spoznali steklarje in dognali, da potrebujejo pri obdelavi stekla, poleg steklarskega kita, še veliko drugih proizvodov in pripomočkov. Tako smo naslednje leto na vodilnem sejmu te panoge v Milanu, kjer danes ponosno razstavljamo sami, stopili v stik s proizvajalci orodja in strojev za steklarje ter krajevno proizvodnjo nadgradili še z distribucijo sorodnih artikov in strojev. Od manjšega proizvodnega obrata v Gorici je IMSA razširila delovanje na področje prodaje in servisiranja strojev in opreme za steklarje. Začeli smo v nam takrat najbližjem tržišču, v Jugoslaviji. Poznavanje jezikov in miselnosti ljudi, zemljepisna lega Gorice in povezava s kakovostno, močno in razvito industrijo obdelovalnih strojev v Italiji so bili aduti, ki so podjetju omogočili pravilno izbiro. IMSA je za steklarsko industrijo v jugovzhodni Evropi postajala sinonim kakovosti in zanesljivosti. Tržišča so se iz leta v leto širila, nismo pa jim le dobavljali raznovrstna stekla in stroje, oskrbovali smo jih tudi z znanjem in nasveti, z lokalno vzpostavljenim servisom in stalno prisotnostjo naših ljudi. Odločili ste se za aktivno in močno prisotnost v državah ta-kozvane Nove Evrope, v letih, ko to ni bilo prav enostavno in lahko bi rekli tudi tvegano. Na tržišču je treba zagrabiti priložnosti, ko se ti ponudijo. V teh državah smo videli naš razvoj, s pod- Na fotografijah: levo tridesetčlanski kolektiv matičnega podjetja, spodaj levo Robert, Bojan, Ivan, Devid in Petra Miklus, desno Imsa na sejmu v Nemčiji poro nekaterih dobaviteljev-partner-jev smo ubrali to pot. Z leti smo spoznali tržišča in ljudi, investicije in tveganja so bila v glavnem preračunana. V gospodarsko težkih letih velikih sprememb v vseh državah vzhodne Evrope smo pri IMSI znali hitro in uspešno reagirati in si tako zagotoviti nadaljni razvoj. Vsakodnevno sledenje proizvodnim novostim, stalna prisotnost na tržišču, obiskovanje tudi najmanjše stranke, poznavanje in reševanje problemov, solidne in jasne povezave z vrhunskimi dobavitelji predvsem pa stalno izpopolnjevanje in izobraževanje mladega kadra so že vrsto let temelj in jamstvo za naš uspeh. Danes smo s podružnicami prisotni v sedmih državah, od sosednje Slovenije do Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, od Romunije do Slovaške in Češke. Druge trge kot so Poljska, Makedonija, Črna Gora, Bolgarija, Ukrajina, Rusija in Kazakstan pa oskrbujemo neposredno. Imate torej razvejano distribucijsko in oskrbovalno dejavnost. Ali v okviru koncerna obstaja tudi proizvodna dejavnost? V glavnem pokrivamo dve dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujeta: trgovina steklarske opreme, stekla za steklene fasade, interjere, belo tehniko, pohištvo ipd. ter proizvodnja oziroma obdelava in predelava ravnega stekla. IMSA Group je danes večje, povezano distribucijsko omrežje podjetij, ki oskrbuje celotno vzhodno Ev- ropo. Naše prednosti so neposredna prisotnost na tržiščih, širok izbor artiklov, visoka kakovost, hitra ter kvalitetna dostava. Vse naše podružnice gradijo svoje delovanje na tesnih in dolgotrajnih odnosih s strankami. Na Slovaškem imamo center za popravila in obnovo rabljenih strojev, na ostalih tržiščih z lokalnim osebjem zagotavljamo kakovostni servis in zadovoljujemo čimveč potreb in zahtev naših strank. V državah bivše Jugoslavije smo ekskluzivni distributerji francoskega koncerna Saint Gobain, na ostalih tržiščih pa smo zastopniki preko 15 podjetij iz Italije, Nemčije, Nizozemske in drugih držav. Ponosni smo na številne poslovne uspehe, ki smo jih v tej naši tridesetletni zgodbi o uspehu zabeležili. Lahko bi našteli na stotine proiz-vodenj in objektov, ki smo jih opremili na področju od Jadrana do Ura-lov, od Baltskega do Črnega morja. Omenili ste tudi proizvodnjo. Kdaj in kako ste se odločili za ta pomemben korak? Vstop v proizvodnjo je bila odločitev zadnjih desetih let. Leta 1999 se nam je ponudila priložnost, da odkupimo večinski delež slovenskega podjetja Kristala Maribor, podjetja s tradicijo in dobro tržno pozicijo, ki pa je zašlo v težave. S trdnim delom in vlaganjem v mlade kadre in posodobitev proizvodnje smo Kristal postavili ponovno na trdne temelje. Leta 2004 smo odprli tovarno na Reki, Formator, ki jo sedaj vodi sin Robert. Na Hrvaškem je bilo gradbeništvo v popolnem razcvetu, naše področje je bilo razmeroma slabo krito, tako da smo zagrabili tudi to priložnost. V obeh tovarnah, kjer zaposlujemo več kot dvesto ljudi, proizvajamo visokokakovostna stekla za najrazličnejše uporabe. Naša tehnična stekla za belo tehniko dobite v gospodinjskih strojih proizvajalcev kot so Gorenje, Indesit, Smeg in AEG; letos smo v tržiški ladjedelnici opremili zunanja stekla balkonskih ograj ladje velikanke Ruby Princess, proizvajamo varnostno kaljeno steklo, ukrivljeno steklo, stekla z dekorativnim sitotiskom, varnostno lepljeno steklo, stekla s tekočimi kristali, ogrevana stekla, protiorkanska stekla in druga. Na desetine je objektov širom Evrope z našim steklom. Med zadnjimi bi našteli hotela Marriott v Budimpešti, Kempinski v Portorožu in Savudriji, BBC Mediacity v Manche-stru, trgovski center Westfield v Londonu, Kongresni center Brdo pri Kranju in turinski olimpijski Pala-hockey. Čestitamo, razvejana dejavnost in vrhunski dosežki. Za ob-držanje tako visokega kakovostnega nivoja pa verjetno potrebujete zelo dobro uigrano ekipo, ki je, sodeč po vaših besedah, pravi ključ vašega uspeha. Prav imate. Letos smo za tridesetletnico izbrali podobo jadralne regate, kar nas najbolje opredeljuje. Morje predstavlja veliko globalno tržišče, jadrnica je podjetje, ki se spopada z morjem in ekipa, ki zna popeljati jadrnico na cilj. IMSA deluje kot zelo uigrana ekipa od samega začetka. Mislim, da je največji razlog za uspeh odlično sodelovanje, ki ga imava z bratom Bojanom ki nosi veliko zaslug da se je IMSA povzpela na tako visoko raven. Posebno mesto pri tem zasluži tudi moja žena Darinka, ki mi je bila ves ta čas v veliko pomoč, tako v podjetju kot v zasebnem življenju. Pa tudi prisotnost Bojanove soproge Pije v podjetju potrjuje složnost naših dveh družin. Nama je seveda v ponos tudi vključitev naših sinov Petre, Roberta in Devida v delovanje IMSE, kar je obenem jamstvo za konsolidacijo obstoječega stanja in nadaljevanje začrtane poti. Mladi rod torej zagotavlja Im-si še vsaj toliko uspešnih let. Upajmo tudi več! Seveda pa nikakor ne bi mogli računat le na sposobnosti in navdušenje naših sinov. Njim in nam se z vsakdanjim trudom v krojenju uspeha tega podjetja pridružuje kar lepo število ljudi: v vseh podjetjih, ki delujejo pod okriljem skupine IMSA zaposluje več kot 300 ljudi. Brez njih ne bi bili to, kar smo: solidno podjetje s tridesetletno uspešno zgodovino in obetavno prihodnostjo. Vsi skupaj mislimo pozitivno in smo trdno zazrti v bodočnost. Vsem sodelavcem se želimo zahvaliti za vloženi trud in izkazano zaupanje. Zanimanje za opravljeno delo in odlično timsko sodelovanje so naše največje zadoščenje in obenem potrdilo pravilnosti pred tridesetimi leti izbrane poti in jamstvo za nadaljni uspeh. Dejavnost je razvejana po dobrem delu Evrope, sedež in glava podjetja pa sta še vedno tu, v Gorici. Tu smo doma in tu bomo ostali. V Gorici, pravzaprav se nahajamo na območju sovodenjske občine, je zaposlenih trideset nadarjenih, v glavnem mladih ljudi. Našim tukajšnjim sodelavcem, ki sestavljajo prvorazredno ekipo, gre še dodatna zahvala za čas, energijo, vnemo in dobro voljo, ki nam jih vsakodnevno podarjajo. Velika večina jih je domačinov, kar potrjuje navezanost Imse na naše okolje. Zavedamo se svoje vloge in s ponosom smo prisotni tudi na drugih področjih slovenske stvarnosti v Italiji. IMSA je dobro poznana tudi kot sopotnik odbojke na Goriškem. Temu ekipnemu športu smo ob strani že skoraj 25 let in v tem času so nas ekipe Vala večkrat razveselile s solidnimi uvrstitvami. V manjši meri smo prispevali tudi drugim športnim dejavnostim, večkrat nas najdete kot pokrovitelje lokalnih kulturnih in drugih prireditev. Prvih trideset let je mimo, kako stopate v zelo vetrovno obdobje naslednjih let? Zaključili smo naše trideseto leto brez velikih praznovanj. Pred petimi leti, ob četrt-stoletnici podjetja smo priredili praznovanja na vseh tržiščih, kjer so prisotne naše podružnice. Letos takega zahtevnega napora nismo ponovili in smo se raje odločili za donacijo v dobrodelne namene združenju G.O.C.N.E. v podporo raziskavi proti rakastim boleznim. Podobno pot so ubrale tudi naše podružnice. Pozornosti na bližnje okolje in vlaganju v raziskavo se bomo posvečali tudi v bodočnosti. Čeprav nam vsi danes napovedujejo težke čase, ostajam optimist. Vsa ta leta smo dejavnost precej razvejali, investirali v sodobno tehnologijo, razvijali nove proizvode in tako utrdili svoj položaj. Verjamem v kakovost naših proizvodov, v naš mlad in sposoben kader, posebno pa verjamem v našo bodočnost, v svet stekla. Od jutra do jutra. Od doma do doma, od bralca do bralca. Primorski dnevnik, tudi v letu 2009, v vsak vaš dan. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj in ga bodo do konca leta 2008 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Primo^M DARILO ZA VSE naročnik* koledar»09 Znižana naročnina za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT44V05040 št. računa: IT48 E 05484 št. računa: IT80 O 05484 št. računa: IT56P03018 št. računa: IT34 R 08532 št. računa: ITI 0 F 08928 02208 000001136670 12401 001570404860 02200 004570422289 02200 010570002197 64560 000000019102 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici 1 8 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / DRUŽABNOST KMEČKE ZVEZE NA TURISTIČNI KMETIJI JOŽKA COLJE Kljub težavam optimisti in prepričani v svoje cilje NASVETI STROKOVNJAKA O drevescu in drugih rastlinah za božične dni V ČASU RECESIJE Bo kriza vplivala na naše kmetijstvo? Nihče bi si ne mogel še pred nekaj meseci predstavljati tega, kar se iz dneva v dan v rastočem obsegu uresničuje: stopili smo v fazo gospodarske recesije, ki izvira iz finančnih trgov, a se zaskrbljujoče premika na realno ekonomijo. Po 60. letih stalne rasti povprečnih osebnih dohodkov in bruto domačega proizvoda smo pred obdobjem, nihče ne ve kako dolgem, upadanja teh dveh gospodarskih dejavnikov. Postavlja se vprašanje, kako bo recesija, ki je že močno prizadela terciarni sektor in industrijo, zlasti avtomobilsko, vplivala v razvitejših državah na kmetijstvo. V zadnjih desetletjih se je kmetijstvu posvečalo na vseh ravneh vse manjšo pozornost, češ, da je njegov gospodarski delež pri ustvarjanju BDP-ja, zaposlovanja in investicij zelo skromen. Povzdigovanje špekulativne ekonomije, slepo verovanje v izrazito liberalne ekonomske procese, zasledovanje profita kot edinega pomembnega cilja, se je izkazalo za zgrešeno. Vsi ti miti se rušijo. Pred nami je doba epohalnih sprememb, doba novih kriterijev vrednotenja gospodarskih dejavnikov. Pri tem lahko dobi kmetijstvo novo, pomembnejšo gospodarsko vlogo. Najti je le treba načine, da se primerno ovrednoti sposobnost podjetnikov in kakovost kmetijskih pridelkov in izdelkov ter se ustvari tržna urejenost, ki lahko zagotovi kmetijskim obratom trdnejšo gospodarsko osnovo. V to verjame vse večje število ljudi, predvsem mladih, ki se usmerjajo tako na državni kot na krajevni ravni v kmetijsko dejavnost. Morda so prvi znanilci novega odnosa, bolj spoštljivega in prepričanega, do primarnega sektorja. Mnenja smo, da bo delež dohodkov, ki jih bo družba v prihodnosti namenila kmetijskim pridelkom in, širše, prehrani, ostal tudi v dobi recesije bistveno nespremenjen. Lahko pa se tudi poveča. Odvisno je od vseh nas, ki tako ali drugače ukvarjamo s kmetijstvom, če bomo znali uspešno nadaljevati po poti kakovostne proizvodnje, utrjevanja in širjenja tipičnih pridelkov in izdelkov, promocije in posledično uspešnega trženja naše kmetijske proizvodnje. Tipičnost in posebnost kmetijske proizvodnje je bogastvo, ki ga drugi proizvodni sektorji ne premorejo. To bogastvo moramo učinkovito ovrednotiti. S tem bomo oplemenitili primarni sektor in istočasno tudi našo kulturno dediščino in naše tradicije ter utrdili vezi z zemljo, osnovno nenadomestljivo dobrino, na katero je neločljivo vezan naš obstoj. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec NEKAJ NASVETOV Kako skozi zimo s pelargonijami? Pelargonije spadajo med najbolj razširjene balkonske rože, zato ne manjkajo skoraj na nobenem domu. Glede na to, da so večletne rastline, jih pozimi hranimo za naslednje leto. Nemalokrat nam vrtičkarji in sploh ljubitelji rož postavijo vprašanje o opravilih, ki so potrebna za pravilno prezimitev te rastline. Teh opravil je sicer malo, a jih ne gre zanemarjati, sicer ne bomo imeli pomladi s pelargoni-jami želenega uspeha. Prvo opravilo pred shranitvijo je obilna rez. Zelene dele skrajšamo za polovico. Če tega nismo še naredili bomo opravili rez čimprej. Pri tem odstranimo šibke in bolne poganjke. Po končani rezi škropimo rastline s fungicidom. Uspešno je škropljenje s Previkurom. Pelargonija je občutljiva na mraz, zato jo hranimo v prostoru s temperaturo, ki ne sme biti izpod 4°C. Prostor naj bo svetel, ker pelargonija ljubi svetlobo. Ne pozabimo ga prezračiti vsaj dvakrat ali trikrat tedensko v najtoplejših dnevnih urah. Zalivamo malo, ker je rastlina v fazi skoraj popolnega vegetativnega mirovanja. Temperatura vode naj bo srednje visoka (15 -20°C). Če je temperatura vode prenizka, lahko pride do koreninske gnilobe, če je pa pretopla, lahko povzroči prerano pomladansko obuditev rasti, ki negativno vpliva na poznejši razvoj pelargonij. O sajenju novih rastlin v lonce ali korita in ostalih gojitvenih opravilih pa spomladi. Svetovalna služba KZ Priznanje za svoj velik doprinos k uspehom organizacije sta prejela dolgoletni predsednik Alojz Debelis in tajnik Edi Bukavec Na turistični kmetiji Jožka Colje v Sa-matorci je imela Kmečka zveza v četrtek zvečer tradicionalno božično večerjo. Srečanja se je udeležilo veliko članov s tržaške, goriške in videmske pokrajine, saj gre za prijetno priložnost za prijateljsko druženje in izmenjavo božičnih in novoletnih voščil. Na srečanju je zbrane nagovoril predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki se ja najprej zahvalil za prisotnost tako članom, kot gostom. Slednji so s svojo številnostjo potrdili zanimanje za slovensko kmečko stanovsko organizacijo. Predsednik je v svojem nagovoru podčrtal razvejano dejavnost zveze in njeno premočrtno zavzemanje za pravice naših kmetov teh ohranjanje teritorija. Poudaril je tudi tesno sodelovanje z osrednjima organizacijama SKGZ in SSO, z Deželo, predvsem s Tržaškim kmetijskim nadzorništvom ter z institucijami v Sloveniji, zlasti z ministrstvom za kmetijstvo, Kmetijsko in gozdarsko zbornico ter Zadružno zvezo. V svoji sklepni misli je na-glasil vitalnost tržaškega kmetijstva, ki kljub težkim strukturnim in proizvodnim dejavnikom kljubuje tržnim izzivom z visoko kakovostjo svojih pridelkov in izdelkov. Iz tega izhaja zaupanje in optimizem v bodočnost našega primarnega sektorja. Svoj pozdrav so nato prinesli gostje in sicer: Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Cveto Zupančič, podpredsednik Zadružne zveze Slovenije, Roberto Cuzzi, direktor goriškega in tržaškega kmetijskega nadzorništva, Štefan Domej, predsednik Skupnosti južnokoro-ških kmetov ter Marino Marsič, organizacijski tajnik SKGZ. Tako predstavniki domačih organizacij kot tisti iz matice in Koroške so poudarili pomembnost povezovanja in sodelovanja celotnega slovenskega kmečkega prostora, ki ga potrjuje tudi prisotnost njegovih predstavnikov na zaključni letni družabnosti Kmečke zveze, medtem ko je direktor Kmetijskega nad-zorništva Cuzzi, poudaril predvsem tesno sodelovanje zveze z njegovim uradom pri izvajanju obveznosti, ki jih predvideva deželni načrt za razvoj podeželja pri dodeljevanju prispevkov v korist kmetijskih posestev. Vrsto posegov je zaključil deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je naglasil pomembno vlogo Kmečke zveze za ohranjanje kmetijstva in s tem teritorija slovenske zamejske skupnosti. Predsednik zveze Fabec je v zaključnem delu srečanja izrekel priznanje zveze njenemu dolgoletnemu predsedniku Alojzu Debelisu za njegovo premočrtno in dosledno zavzemanje na čelu te organizacije za pravice slovenskega kmeta. Priznanje za opravljeno delo v korist zveze in kmetijstva je izrekel tudi pred kratkim upokojenemu tajniku Ediju Bukavcu, ki pa še vedno zavzeto in z veliko predanostjo opravlja svojo zahtevno delovno zadolžitev. Člani zveze in gostje so nadaljevali ob prijetnem kramljanju in sproščenem vzdušju družabni večer ter se po izmenjavi voščil razšli šele v pozni uri. (mg) Božič je pred vrati. V tednu, ki je pred nami, bo marsikdo okrasil stanovanje z božičnim drevescem in drugimi rastlinami. Za božično drevesce lahko izberemo navadno smreko, jelko, bor ali druge iglavce. Rezane iglavce dobimo v prodaji malone povsod. Lahko uporabljamo tudi drevo, ki raste v vazi, s koreninami. Drevo naj raste v primerno veliki vazi. Za na primer meter visoko smreko uporabljamo vazo s premerom 22 cm. Če nameravamo kupiti drevo s koreninami, naj bodo korenine dobro razvite in zdrave. Ob nakupu naj bo vaza dovolj velika, drugače drevesce presadimo v primerno vazo. Na dno postavimo napihnjeno glino za boljšo drenažo in napolnimo vazo z dobro zemljo, primerno za iglavce. Dobro zalijemo in dokler drevesca ne okrasimo, ga držimo na odprtem. Preden ga prenesemo v stanovanje, drevo obilno zalijemo. Po možnosti ga postavimo na svetel prostor in daleč od grelca. Iglavec je precej občutljiv na suh zrak, ki je v stanovanju, zato ga moramo ves čas po malem zalivati. Dobro je tudi, če vsak dan orosi-mo krošnjo, gnojiti pa ni treba. Po končanih praznikih moramo iglavca polagoma prilagajati hladnejšim temperaturam. Postavimo ga zato v nekoliko hladnejši, neogrevan in svetel prostor, kot na primer na stopnišče ali verando. Če ga takoj postavimo ven, ima lahko rastlina hude posledice zaradi prevelike razlike v temperaturi. Ves čas stalno, a zmerno zalivamo. Če iglavec izgublja iglice, to ni nobena bolezen. Rastlina krči listni sistem, da ga uravnovesi s koreninami. Marca drevo zopet postavimo na prosto. Če hočemo, da naš iglavec počaka še prihodnji Božič, ga lahko spomladi pokopljemo v vrt z vazo vred. Na ta način bodo korenine ostale sveže, kar bo koristilo drevesu preko poletja. Ves čas ga moramo zalivati, če pa drevesa ne bomo več uporabili kot božično drevo, ga vsadimo na odprto brez vaze. V tednu, ki je pred nami, pobiramo razne vejice, da okrasimo naše stanovanje. Pobiramo vejice iglavcev, velo omelo, bršljan in razne druge rastline, Po naših gozdovih imamo veliko izbire, prav tako pa pri nas raste mah, ki ga bomo pobirali za jaslice. Najlepšega najdemo na kamenju in ob vznožju debel, na njihovi vlažnejši oziroma severni strani. Priporočljivo je, da mahu ne pobiramo vsega na enem mestu, temveč po malem in na različnih krajih. Opisali bomo tudi nekatere rastline, ki jih po navadi dobimo v dar prav za božični čas. Te rastline prav v tem času pokažejo ves svoj sijaj in prav zato jih smatramo za »božične«. Rastline, ki v tem času cvetijo, so veliko bolj občutljive na menjavo okolja, kot zelene rastline. Zato lahko v stanovanju dobijo nekakšen »šok« ob spremembi življenjskih pogojev. Dotlej so namreč rasle v dobro klimatiziranem rastlinjaku s stalno temperaturo. Ko jih prinesemo v stanovanje, jim spremenimo temperaturo, način gnojenja in zalivanja, skratka, njihove dotedanje navade. Poglejmo, kako jih bomo gojili in kako bomo ravnali z njimi tudi potem, ko bodo prazniki mimo. Najprej bomo opisali BOŽIČNO ZVEZDO (Euphorbia pulcherrima), brez katere si skoraj ne moremo predstavljati Božiča. Izmed cvetočih sobnih rastlin, ki jih gojimo v tem času, je tista, ki najdlje cveti v stanovanju. Rastlini prija svetel in vlažen prostor. Do- bro raste pri temperaturi 18 do 20 stopinj Celzija. V toplejšem stanovanju jo zalivamo vsaki drugi dan, v hladnejšem pa to storimo bolj poredkoma. Zvezda ima rada vlago, zato vsak dan orosimo liste s pršilnikom. Priporočljivo je tudi, da v krožnik pod vazo položimo tako imenovano razširjeno glino, ki vzdržuje vlago. Zemlja naj bo rahla, priporočljivo je dodajanje šote. Vsaka dva do tri tedne gnojimo božično zvezdo s tekočimi gnojili. Če listi porumenijo in se upognejo, nato pa odpadejo, je to lahko znak, da je rastlina na prevročem, presuhem ali pretemnem prostoru. Zato jo moramo premakniti na primernejši prostor. Če se listi posušijo, je lahko za to vzrok plinska peč. Rastlino moramo premakniti v sobo s svežim zrakom. Če cela rastlina ovene, je temu vzrok prepih. V primeru, da listi postanejo sivo marmornati, je to srebrni listni virus, proti kateremu ni pomoči. Po končanem cvetenju rastlino postavimo v hladnejši prostor. Odrežemo jo zelo nizko, jo presadimo v večjo vazo, dodamo svežo zemljo in jo ob toplejšem vremenu postavimo na odprto. Pred koncem septembra jo spet nese-mo v stanovanje. Če pa smo za božične praznike dobili ciklamo, slednja potrebuje veliko svetlobe, ne mara pa direktnih sončnih žarkov. Rastlina nima rada toplote, niti ne toplotnih virov. V primeru pretoplega in suhega zraka, ki je po navadi v stanovanjih, listi kmalu porumenijo. Da se temu izognemo, lahko napolnimo krožnik pod vazo s kamenčki, razširjeno glino ali mahom, da se zadržuje vlaga. Njena idealna temperatura je od 12 do 18 stopinj Celzija. Ciklamo zmerno zalivamo in vsake tri tedne gnojimo s tekočimi gnojili. Cvetove, ki polagoma odcvetijo ter posušene ali porumenele liste odstranimo ob bazi, da ne gnijejo in ne pokvarijo tudi gomolja. Spomladi cikla-mo prenesemo na prosto, vendar v senco. Jeseni jo očistimo rumenih listov, jo pognojimo in jo spet nesemo v stanovanje. Enako kot s ciklamo ravnamo s trobenticami. V božičnem času cveti tudi neki KAKTUS z imenom Zygocactus. Če ga dobimo, ga postavimo na izrazito svetlo mesto, najbolje na okno med dvema šipama. Ne mara previsokih temperatur. Zalivamo ga približno vsakih 10 dni, odvisno od temperature in zemlje. Spomladi, ko zunanja temperatura ne gre pod 7-8 stopinj Celzija, ga postavamo na odprto, na sončno lego. Zalivamo ga in vsaka 2 tedna gnojimo s specifičnimi gnojili za kaktuse. Za božične praznike lahko dobimo tudi AZALEJO (Rhododendron azalea), ki sicer zelo lepo cveti, a je občutljiva za gojenje v zimskem času. Paziti moramo posebno takrat, ko rožo prinesemo v stanovanje. Gojimo jo v svetlem prostoru, a ne pod direktnim soncem, idealna temperatura je 12-14 stopinj Celzija. Da Azaleje lahko bolje cvetijo, temperatura ne sme biti previsoka, prav tako pa tudi ne smejo biti na prepihu. Zemlja naj bo vedno vlažna, vsaj dokler roža cveti. Občasno jo moramo orositi in v podstavek dati razširjeno glino zaradi vlage. Ko odcveti, postavimo azalejo v svež in svetel prostor. Spomladi jo presemo ven v pol-senco, dobro gnojimo in zalivamo. Aza-leja ljubi kislo zemljo, zato moramo gnojiti s specifičnimi gnojili in zalivati z deževnico. Magda Šturman i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 21. 12. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Praznični uvod s Slovenskim oktetom »Frtaljka« v Rupi Društvo Marij Kogoj, Marijin Dom in svetoivanska župnijska cerkev prirejajo danes v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu, koncert Slovenskega okteta, ki se bo predstavil s pestrim in praznično obarvanim programom. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. Začetek ob 20.30. Božič pred vrati in pod mostom Božič je tako rekoč pred vrati. Vsi se nanj pripravljajo že nekaj časa. Že pogled na veleblagovnice nas je že nekaj tednov pred začetkom ad-venta spominjal, da je božični čas pred nami. No ja, vmes je imel še sv. Miklavž svoj prazničen teden. Sicer pa so oči (prodajalcev, kupcev, otrok...) usmerjene na večer med 24. in 25. decembrom. Strah in veselje se v teh dneh spajata v svojevrsten občutek, ki ima navsezadnje kot skupni imenovalec pričakovanje nečesa, ki šele prihaja. Ne samo božični prazniki so v ospredju zanimanja ljudi, ampak tudi posledice svetovne ekonomske krize. Zaradi slednje so tudi nakupi letos pod udarom. Vesela sporočila, naj ljudje vendarle zapravijo za darila, so skregana z reklamnimi sporočili o predčasnih sezonskih razprodajah. Še simbole božičnih praznovanj, od jelke do okrasov, je mogoče tu pa tam dobiti s popustom... Vse to pa ne bi smelo pokvariti božičnega vzdušja. Božič je praznik rojstva Jezusa v skromni štalici, saj v takratnih hotelih Marija in Jožef nista dobila prenočišča. In prav tako se tudi 2008 let kasneje zgodovina ponavlja, in ne le na božični dan. Sin mi je razlagal, da bo letos jaslice postavil pod avtomobilski most, saj bi se danes Jezus rodil v kakem osamljenem kraju, pod avtocestnim mostom. Tudi v Trstu se vse več ljudi vsak dan zbira čez dan v toplih prostorih želežniške postaje ter išče zavetje za čez noč. Ljudje, ki drvijo na vlak, pa tečejo mimo njih, naprej. Božič pa je tudi dan veselja. Številne božične prireditve nam v tem času dajejo možnost, da za trenutek zaživi-mo praznik v svojem bistvu. Božič je namreč praznik skupnega praznovanja, petja in molitve. In to vsako leto. Potrošniško praznovanje bo baje letos izostalo zaradi ekonomskih razlogov, Božič pa ne! Zato: vesel Božič vsem! i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Letos smo v Rupi na Miklavžev večer priredili kratko gledališko predstavo, z naslovom "Frtaljica". Gre za prosto priredbo Sneguljčice. Zgodba pripoveduje o princu Sabotincu, ki pride v Rupo po Frtaljico, saj so mu vaščani pod Sabotinom pripovedovali o lepih Rupenkah. Kralj bi ga sicer rad poročil z Ma-drjanco, ker je že zmenjen z njeno mamo, vendar princ noče slisati o tej punci, saj ljubi samo Frtaljico. A tudi Madrjanca se ne ozrira za Sabotincem, saj ima v glavi le študij! Na koncu pa se Sabotinc in Frtaljica končno poročita. Njima na čast v vasi priredijo tridnevno zabavo s plesom, ženske pa scvrejo veliko in okusno frtaljo z zelišči. In bilo je tako lepo, da se še danes, po 40. letih, v Rupi zberemo enkrat letno in 3 dni plešemo, se veselimo in jemo frtaljo... PS.: aprila 2009 bo namreč že 40.Praznik frtalje, in takrat bomo igrico ponovno uprizorili.... Od meje do jaslic Danes bodo ob 17.uri na nekdanjem mejnem prehodu med Oslavjem in Sabotinom proslavili prvo obletnico padca meje. Praznovanje prirejata krajevna skupnost Pevma/Štmaver/Oslavje in KD Sabotin. Že v preteklih dneh je bilo pod Sabotinom praznično. V petek so v osnovni šoli »Josip Abram« v Pevmi priredili božični koncert, včeraj pa je bil prihod betlehemske luči ponovno priložnost za pripravo na božične praznike. Prihod betlehemske luči so pripravili skavti, ob sodelovanju KD Sabotin, okrajnega sveta, župnije sv. Mavra in Silvestra, župnije iz Solkana in Turističnega društva Solkan. Že 14. leto pa poteka zanimiva pobuda z naslovom »Jaslice pri nas in pri sosedih«. Zamisel se je porodila najprej znotraj KD Sabotin z namenom, da obeležijo in ohranijo slike domačih jaslic. Prav javna predstavitev in nagrajevanje jaslic pa je bila morda spodbuda, da se je ta pobuda razširila tudi na samo Gorico oziroma čez (bivšo) mejo. Letos bo komisija ocenjevala približno 40 jaslic. Slednje bodo dokumentirali s sliko in filmom, 11. januarja pa bo na vrsti nagrajevanje. Komisija ne bo podelila le ene nagrade, ampak bo vzela pod drobnogled različne »kategorije« - in sicer najboljši mah, najboljše luči ter , seveda, najboljši prvi vtis. Najboljše jaslice se bodo udeležile mednarodne razstave na Sveti Gori. Na današnji strani i.podliska objavljamo nekatere jaslice, ki so se prijavile na lanskoletni natečaj. trst SKD Mačkolje prireja tradicionalni koncert božičnih pesmi v mač-koljanski cerkvi na samo božično vigilijo, in sicer pred polnočnico. Župnija sv. Jerneja AP. in MePZ sv. Jernej prirejata Božični koncert 25.12. ob 18.uri v župnijski cerkvi na Opči-nah. Koncert bodo oblikovali OPZ, MlDPS in ŽPZ Vesela pomlad (dir. Mira Fabjan,), MoPZ Tabor (dir. Mi-kela Šimac), MoPS Sv. Jernej (dir. Mirko Ferlan) in MePZ Sv. Jernej (dir. Janko Ban). Orgelska spremljava Tomaž Simčič. Božično misel bo podal Marjan Sker-lavaj, koncert pa bo povezoval Matej Susič. Devinski zbori zbori vabijo 26.12. na tradicionalni božični koncert v Štivan. Začetek ob 17.uri. V Društvu slovenskih izobražencev bodo v ponedeljek, 22. decembra, gostovali VESELI UPOKOJENCI iz Laškega. Etnopevsko skupina, ki ohranja stare ljudske pesmi in običaje, bo prikazala ofiranje in koledovanje na Štajerskem. Zadnje letosnje srečanje v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3, se bo začelo ob 20.30. gorica ZCPZ iz Gorice prireja 26.12., v goriški stolnici, tradicionalni božični koncert. Nastopali bodo naslednji zbori: Mešani pevski zbor Podgora, Vokalna skupina Bodeča neža, Moški pevski zbor Anton Klančič - Miren, Moški pevski zbor Štmaver, Moški pevski zbor Mirko Filej, Mešani pevski zbor Rupa - Peč, Mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo. Začetek ob 15.00. Božična praznovanja v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini V sklopu božičnih koncertov bodo danes ob 15.30 v Krasu (Dreka) nastopili zbori Sedej iz Števerjana, Cividin iz Gorenjega Barnasa ter Pod lipo iz Dolenjega Barnasa Jutri, ob 20.00 uri, bodo v špe-terskem Slovenskem kulturnem centru, peli in igrali učenci špeterske Glasbene matice. Devetica božična liješkefare bo danes v Platcu, jutri v Seucah, v torek, 23.12., pa se bo zaključila v Bar-du. Posebno svečana bo polnočnica v Landarski jami, ki bo v sredo točno ob polnoči. Mašo bo oblikoval mešani pevski zbor Tre valli/Tri doline. Praznično bo tudi v Reziji. V Solbici bo od 24. do 26. decembra potekala Božična noč v dolini Rezije. Tudi v Kanalski dolini se pripravljajo na bližnje božične praznike. V petek, 19. decembra, so se člani Slovenskega kulturnega središča Planika in Glasbene matice, v okvi-rupobratenja z Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, udeležili boži-čnice. Svojo božičnico pa bosta Glasbena Matica - šola Tomaž Holmar ter Slovensko kulturno središče Planika priredila v torek, 23.12, ob 18.00 uri. Ob tej priložnosti bodo nastopili vsi gojenci omenjene glasbene šole iz Kanalske doline. KULTURNI Št. 135 Naši slavljenci v letu 2008 - Vtisi ob koncu jubilejne sezone Vtisi ob komaj zaključeni slavnostni prireditvi ob 110-letnici SKD Primorsko so še zelo sveži in močni. Želeli smo si prireditev, ki bi bila izraz naše vitalnosti, obenem pa jasno sporočilo o tem, kako in o čem razmišljamo. Prireditev smo idealno poklonili ustanoviteljem društva, skušali smo povezati čim več akterjev z namenom, da oblikujemo zaokroženo celoto, ki bi hkrati zadostila vsem bistvenim vidikom naše umetniške in kulturne stavrnosti. Osebno menim, da je bila prireditev nadvse bogata in v nekem smislu svojevrstna; v vsakem trenutku proslave je poslušalec uspel zajeti miselno sporočilo oz. vodilno nit Cirila Zlobca, glasbeno sporočilo g. Adija Daneva, režisersko podlago g. Geča, ples koreografinje Raffaelle Petronio, igranje glasbenikov, petje otrok in Noneta pod vodstvom Aleksandre Pertot, igranje Jureta in Patrici-je, v pravem medstrokovnem odnosu. Jubilejnega leta pa še ni konec. Začeli smo aprila letos z organizacijo pevske revije v Mač-koljah, nadaljevali smo z organizacijo slavnostne prireditve, čaka naš še zadnji napor, ki bo publiki predstavljen verjetno februarja. Proslavili bomo rojstvo zajetne monografije priznanega fotografa Maurizia Frullanija, ki bo zajela utrinke iz vsakdanjosti mnogih protagonistov društvenega življenja v SKD Primorsko. Miloš Tul, predsednik SKD Primorsko Obletnice, ki jih obeležujemo vsakih pet let, so prikaz vsega, kar smo s petjem načrtovali. Z minevanjem let postanejo učinki delovanja vedno bolj jasni. Pri letošnjem, jubilejnem Srečanju s pesmijo smo razumeli na raznih nivojih, kaj lahko petje ponudi mladim in to je bilo predvsem opazno pri bivših pevcih. Posebnost našega praznovanja je bila priložnostna združitev sedanjih in nekdanjih pevcev; pri eni skupini je prišlo do obuditve redne dejavnosti, a tudi pri drugih je bilo opaziti, da je petje ostalo na določeni kakovostni ravni kljub obdobju ne-aktivne pevske dejavnosti. Posebnost programa je bila ob samostojnih nastopih tudi izvedba skupnih pesmi, pri katerih so sodelovali vsi pevci, od najmlajših do najstarejših, kar je bilo redko doživetje, posebno pri himni društva, ki je na svoj način prav tako povzetek dolgoletnega soočanja s pesmijo; pesnica jo je namenila Veseli pomladi pred skoraj tridesetimi leti in tekst je vsa ta leta čakal in dočakal, da ga je uglasbila bivša članica Vesele pomladi. Z našim praznovanjem smo skušali skočiti ven iz tradicionalnih prireditev v skupno dogajanje. Programi so se razvijali iz osnov otroškega zbora in vsi so peli takorekoč »ne-službeno«, iskreno navdušeno, v veselje sebi in drugim. Imam vtis, da so otroci prav zaradi tega prepevali bolj sproščeno. To naj bo izziv tudi za nadaljne projekte in spodbuda za sedanje pevce. Franc Pohajač, predsednik SOMPD Vesela pomlad Zame je bilo praznovanje 40 letnice ustanovitve in neprekinjenega delovanja neke vrste poseben dogodek. Poseben zato, ker sem imel možnost se spomniti in istočasno iskreno zahvaliti mali skupini ljudi, slovenskih fantov iz Domja in okolice, ki so pred 40 leti, natanko 7.de-cembra 1968 dali pobudo za ustanovitev moškega pevskega zbora, kateremu so nadeli ime po bo-ljunškem rojaku, skladatelju in zborovodji Franu Venturiniju. Poseben tudi zato, ker sem hotel poudariti, da je bila tekom teh 40 let posrečena tudi raznolikost kulturne ponudbe; ne samo zborovsko petje, ampak tudi šola klasične predvsem pa diatonične harmonike. Posrečeno pa je bilo predvsem to, da se je in se še vedno poskuša nagovoriti slovensko in italijansko govoreče prijatelje kulture in s tem graditi mostove in ustvarjati vzdušje strpnosti v tem delu občine Dolina, kjer je še vedno premajhen odstotek italijansko govorečega prebivalstva, ki govori in bo govoril slovensko. Aleksander Coretti, predsednik SKD F. Venturini, Domjo Našo osrednjo proslavo ob okrogli obletnici so zaznamovali verzi pokojnega vaškega umetnika Ati-lija Kralja:»Trebče, oj Trebče, to je naša vas« , kateremu smo posvetili osrednjo proslavo in pa sodelovanje s COŠ Pinko Tomažič, ki je isti dan z nami praznovala 140-letnico ustanovitve in 30-le-tnico poimenovanja. Skupaj smo zasnovali program in brošuro, ki zajema strnjen pregled zadnjih desetih let šolskega in društvenega delovanja. Program so izoblikovali domača godba Viktor Parma, gledališki igralec Danijel Malalan in Andrej Rismondo, ki je publiki postregel z verzi Atilija Kralja. Dolge priprave in ves trud sta bila poplačana, ko se je v ogrevanem šotoru dobesedno kar trlo ljudi, kar kaže navezanost domačih ljudi na šolo in društvo. Glavni protagonisti proslave pa so bili otroci, na katere gradimo našo bodočnost. Da bi jim že od malih nog približali Ljudski dom; da vedno na pravi poti, ko se trudimo za uspeh, kakovost in napredek. Prepričani smo, da lahko samo z izobraževanjem in kulturo našim mladim odpiramo okno v svet, zato dajemo prednost profesorjem, ki spodbujajo ljubezen do inštrumenta in glasbe. Na šoli potekajo tečaji pihal, trobil, tolkal, taktiranja, z možnostjo sodelovanja v mladinskem orkestru. Zasluge za ponovni preporod in rast orkestra gredo seveda vsem odbornikom in predsednikom, ki so snovali, načrtovali, sledili, podpirali, prepričevali, bodrili, in seveda poprijeli za marsikatero delo. Skoraj vedno nevidno, gotovo kdaj utrudljivo ali nehvaležno. Nesebično, požrtvovalno, zvesto, učinkovito. Stefano Mauri, predsednik Pihalnega orkestra Ricmanje Sezona 2007/2008 Skd Tabor je bila v znamenju 40-letnice. A še zdaleč ne samo. V Prosvetnem domu so se zvrstile vse pobude, ki zaznamujejo kulturno dogajanje na Opčinah, predvsem pa Openska glasbena srečanja in Poletje pod kostanjem, ki sta bila v jubilejnem letu še posebej bogata in uspešna. Z društvi od Repna do Gro-čane smo Prešerno skupaj praznovali dan kulture. Ampak ob okrogli obletnici društva, ki je obenem 140 -letnica kulturnega delovanja na Opči-nah, smo si zaželeli še nekaj več. Izbrali smo tri trenutke, med sabo časovno ločene: z večerom »Bil je 7.december 1967« smo prav na dan ustanovitve društva obudili njegovo ustanovitev z namišljenim potovanjem v preteklost in intervjujem z nekaterimi prvimi odborniki, 6.aprila se je veliko število članov nastavilo fotografu pred Prosvetnim domom na križišču med ulicami narodna, Dunajska in Proseška ter za nekaj trenutkov ustavil gosti nedeljski openski prometni kaos. Iz tega je nastala fotografija velikanka, ki sedaj visi v Prosvetnem domu. Včeraj pa sta med člane in prijatelje društva poletela še publikacija in DVD, ki sku- agenda-agenda-agenda Niz koncertov deželne zborovske revije NflTlVlTfll Torek, 6.1.2009 ob 18.00 Zgonik, Cerkev sv. Mihaela Božična revija MePz Jacobus Gallus MePz Rdeča zvezda Oktet Odmevi OPZ iz Zgonika Nedelja, 11.1.2009 ob 16.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka Različni izrazi božičnega razpoloženja MePZ Igo Gruden DPZ Kraški slavček glasbeni utrinek s harmonikarji Nedelja, 11.1.2009 ob 15.30 Milje, Stolnica S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ Trst glasbeni utrinki Zanimivo za godbenike: seminar za predvodnike in korakanje Seminar je namenjen instrumentalistom in pred-vodnikom. Na seminarju bodo udeleženci spoznavali osnove predvodniške dejavnosti, obnavljali pravila ter nadgradili svoje znanje s figurativnimi elementi. Pogovor bo tekel tudi v smeri organizacije srečanj godb, kjer sodeluje večje število sodelujočih godb ter protokolarnih pravilih na takih srečanjih. Seminar se bo odvijal v prostorih Osnovne šole ''Viktor Car Emin'' v Lo-vranu od 24. do 25. januarja 2009. Rok prijave zapade 9. januarja 2009. Iz Rezije Izšel je tradicionalni koledar kulturnega društva Rozajanski dum »kolindrin«. Tokrat je namenjen temi »kuškritavi". To je lepa lokalna navada, ki združuje mlade do dvajsetega leta v večdnevno druženje s plesom in veselicami na prehodu s starega v novo leto ob nepogršljivi citiri in bunkuli. Etnografska koledarska zbirka, kot običajno, vsebuje zgovorne fotografije, ki beležijo lepe stare navade. Nova številka šestmesečnika Naš Glas - La no-stra voce, ki izide v prihodnjih dneh, prinaša številne zanimive teme o mladinskem združevanju, jezikovnih vprašanjih z vidika akdemske obravnave, večjih lokalnih in mednarodnih dogodkih in kulturnih prireditvah. Koledar in revijo lahko dobite pri ZSKD v Sol-bici ali preko drugih sedežev. Za naročila tudi roza-janskidum@libero.it ali tel.: 0433 53428. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org bi ga vzljubili in radi prestopali njegov prag tudi v bodočnosti, organiziramo zanje najrazličnejše dejavnosti, katerih se vedno polnoštevilno udeležujejo. In prav njim posvečamo cel niz pobud ob naši 110-letnici: Trebče brez meja. Odborniki SKD Primorec se dobro zavedamo poslanstva, ki ga ima od svoje ustanovitve društvo v vasi in bomo vestno še naprej nadaljevali delo naših predhodnikov: spodbujanje kulturnega delovanja in druženja naših ljudi in tako ohranjanje slovenske besede v vasi. Sabina Citter, predsednica SKD Primorec V desetletjih delovanja je orkester ostajal zvest svojim temeljnim ciljem, med katerimi je bila ustanovitev in vodenje kakovostne glasbene šole, v kateri naj bi se usposabljali in vzgajali mladi godbeniki. Godbeniška glasbena šola deluje v Ri-cmanjih neprekinjeno že vrsto let in večina današnjih godbenikov izhaja iz nje. Ponosni smo na to. Zavidljivi uspehi, ki jih naš orkester niza iz tekmovanja v tekmovanje, nam pričajo, da smo še paj ustavarjata celoto o društvenem delovanju, kot je razvidno iz njunega skupnega naslova Od včeraj do jutri. Slavnostno leto je minilo brez slavnostnih govorov, a vsebinsko polno in ohrabrujoče, z zavestjo, da obletnica je priložnost da društvu nekaj dodamo, ne pa da ga osmislimo. Živka Persič, predsednica SKD Tabor Amatersko športno kulturno društvo Kre-menjak iz Jamelj je letos praznovalo 15-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo namreč 2. novembra 1993. Tedanji odborniki so izbrali ime Kremenjak po hribu, ki bedi nad vasjo. Na praznovanju, ki je potekalo 15. novembra 2008 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, smo z veseljem in s po-noson predstavili društveno brošuro, v kateri so zabeležene vse dejavnosti in prireditve. Natančen opis delovanja je podal bivši blagajnik Patrik Zu-lian, o pomenu društvenih arhivov pa je govoril profesor Aldo Rupel. Lepe in prisrčne misli je izrekel slavnostni govornik, župan občine Miren-Kostanjevica, gospod Zlatko Martin Marušič, ki nam je se posebno čestital za večletno sodelovanje s krajevno skupnostjo Sela na Krasu in turističnim društvom Dren. Odborniki pa smo ponosni na vse prireditve, ki se vršijo v nasem centru. Veliko pozornost posvečamo dejavnostim, pri katerih se zbirajo naši otroci in mladina in sicer otroškemu pevskemu zboru, ki ga vodi učiteljica Ivana Sullini, otroški in mladinski plesni skupini, ki ju vodi profesorica Jelka Bogatec, tečaju klavirja, ki ga vodi profesorica Glasbene Matice Neda San-cin in še tečaju diatonične harmonike, pri katerem sodelujejo tudi gojenci iz okoliških vasi in ga vodi profesor Andrej Gropajc. Bruna Visintin, predsednica SKD Kremenjak Îm matica113 glasbeni utrip L1IJ Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 8/II Stoletnici Nad našo skupnostjo se zopet zgrinjajo črni oblaki, tako namreč pravijo osebni občutki in sklop dogodkov, toda v sebi moramo prav sedaj poiskati dovolj ponosa in pozitivnih misli, da vnamemo iskrico, ki nas bo pognala spet v modrine neba ter nam zagovila samozavest in drznost. Pogled v leto 2009, ko se bomo praznično spomnili stoletnice delovanja naše ustanove mora biti pogumen in smel. Našim otrokom in najstnikom moramo vlivati upanje, da njihove sledi ne bo zabrisal še tako močan morski val in še tako zahrbtni veter. Želim si , da ne bi več potrebovali zaščite, da bi politika spoznala pomembnost glasbenega izobraževanja ter našemu delu in prizadevanju vrnila ponos ter nas priznala. Poti ne morajo biti enosmerne in ne morejo se skleniti, ker eden od partnerjev ali sodelavcev tako odloči. Zamisli, inovacije čakajo na odločitve in usmerjanje. Pri Glasbeni matici smo pripravljeni prehoditi to pot. Vsem učencem, profesorjem, sodelavcem in prijateljem Glasbene matice želim srečno zdravo in uspešno novo leto. Predsednica dr. Nataša Paulin Učenci Glasbene matice na tekmovanju Spincich Zbirka nagrad in priznanj učencev Glasbene matice se je pred kratkim povečala z lepim številom novih uspehov mladih glasbenikov, ki so se udeležili četrtega mednarodnega tekmovanja Paolo Spincich v Trstu. Pobuda Glasbene akademije Ars Nova je namenjena mladim, ki študirajo v javnih in privatnih glasbenih ustanovah in šolah ter se odvija v štirih instrumentalnih sekcijah (klavir, violina, flavta, komorne skupine). V teh letih je tekmovanje doživelo velik razvoj po številu udeležencev in raznolikosti njihovega izvora. Kljub večji konkurenci so se učenci Glasbene matice izkazali tudi letos. Najbolje se je uvrstila učenka profVesne Zuppin, Elisa Terrana, ki je prejela 95 točk in prvo nagrado v A kategoriji (pianisti do 10.leta starosti). Za devetletno Eliso (na fotografiji) je lep uspeh velika spodbuda: "Tekmovati mi je zelo všeč, ker vsakič spoznam tudi druge tekmovalce, jih poslušam in se vedno nekaj naučim. Zaigrala sem Bachov preludij, slovensko narodno v Škerjančevi priredbi in skladbo The little negro Claudea De-bussyja. Sem zadovoljna, ker mi je tudi profesorica rekla, da sem bila pridna. Sem vesela za nagrado in želim nadaljevati tako. V prihodnjem letu me pričakuje že drugo tekmovanje, tokrat v Postojni." V razredu Vesne Zuppin praznujejo tudi druge uspehe na istem tekmovanju: v B-kategoriji (pianisti od 11. do 14. leta starosti) je Cristian Visintin prejel 86 točk in tretjo nagrado, Katarina Visintin je prejela četrto nagrado v A-kategoriji, Gia-como Zotti pa priznanje. Prof. Beatrice Zonta je pripravila na tekmovalni nastop dva učenca: Samuele Vittorio Ferletti in Ivan Antonutti sta prejela tretjo nagrado v A kategoriji (prvi z 89., drugi z 87.to-čkami). Rok Dolenc iz razreda prof. Ta-mare Ražem je osvojil 93 točk in drugo nagrado, Helena Lupinc (razred prof. Claudia Sedmach) pa 87 točk in tretjo nagrado. Matjaž Zobec iz razreda prof. Xe-nije Brass pa je prejel priznanje v B kategoriji. Poleg pianistov so se tekmovanja udeležili tudi flavtisti prof. Erike Slama; priznanja sta prejela Marco Obers-nel v A kategoriji, Carlo Venier pa v C kategoriji. Sprožili smo nabiralno akcijo za fotografsko in katerokoli drugo gradivo za pripravo razstave ob 100-letnici Glasbene matice. Vabimo vse bivše učence, sorodnike in prijatelje, da to prinesejo čimprej na Osrednja božičnica Glasbene matice Brez glasbe ni pravega božičnega vzdušja. Praznična atmosfera obdaja v teh dneh tudi šolo Glasbene matice, kjer se odvijajo tradicionalni božični nastopi učencev raznih oddelkov. V pričakovanju praznikov so mladi glasbeniki vseh sedežev na deželnem teritoriju že zaigrali v Trstu, Boljuncu, pri Briščikih, v Gorici, Doberdobu, Sovodnjah in Gorenjem Tarbiju. Učenci Glasbene matice v Benečiji bodo imeli svojo osrednjo božičnico jutri ob 20.00 na sedežu šole v Špetru. V Trstu pa bo osrednja božičnica v torek, 23. ob 19.00 v cerkvi pri sv.Jakobu. Nastopili bodo solisti na flavto, violino in violončelo, komorne skupine s flavto, skupina najmlajših učencev oddelka za godala in novona-stala mladinska godalna skupina, ki ju vodi Jagoda Kjuder, Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot in mešani pevski zbor Gallus v prenovljeni zasedbi, ki jo vodi Marko Sancin. Podružnica GM tudi v Terski dolini Terska dolina ima od letošnje sezone svojo podružnico šole Glasbene matice, prve slovenske deželne ustanove, ki je prisotna z redno dejavnostjo v Bardu. Koordinator nove podružnice je vsestransko aktivni Davide Clodig: Več let smo se pogovarjali o možnosti, da bi vpeljali delovanje Glasbene matice tudi v Terski dolini. V sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru smo v ta namen priredili nekaj poletnih tečajev v Bardu in v Tipani. Da bi preverili zanimanje, smo poslali tudi vprašalnik na osnovne šole in odziv je bil pozitiven. Ko smo ugotovili, da bi projekt lahko uspel, smo povabili na sestanek župana, ki je pokazal naklonjenost in nam dal podporo. Uvedbo delovanja nam je omo- gočilo sodelovanje s Centrom za kulturne raziskave v Bardu, katerega predsednik je Giorgio Černo. Katera je sedanja didaktična ponudba vaše podružnice? S poukom smo začeli 8.novem-bra. Lekcije obiskujejo enkrat tedensko kitaristi, pianisti in harmonikarji. Imamo dva profesorja za klavir, eno za kitaro, enega pa za diatonično harmoniko. Učenci so v glavnem osnovnošolci, a imamo tudi nekaj višjeje-šolcev. Kje poteka pouk? Lekcije potekajo v prostorih muzeja Centra za raziskave v Bardu in v drugih prostorih, ki nam jih je dala na razpolago občina. Kako so vas sprejele inštitucije in krajevna stvarnost? Okolje je zelo naklonjeno z vseh vidikov. Samo dejstvo, da v tako mali občini imamo od samega začetka 17 rednih učencev, nam pomeni veliko. Krajevne oblasti so nas kot že omenjeno sprejele zelo lepo. Poleg tega pa smo našli zelo spodbudne osnove; v Bardu je deloval župnik Calligaro, ki je s svojim poučevanjem glasbe ustvaril kulturno jedro, da se je vse lahko razvilo veliko lažje. V Tipani pa ni zaenkrat zaživelo, verjetno ker niso imeli takega ozadja. Kdaj bomo lahko »poslušali« prve rezultate delovanja vaših učencev? Začeli smo relativno pozno, zato potrebujemo nekaj časa, da se predstavimo na javnih nastopih. Februarja ali marca pa bi po naših načrtih lahko prvič zaigrali pred publiko. NAPOVEDNIK sedež Glasbene matice (Ul. Montorsino 2). TRST V ponedeljek, 22. decembra ob 17.00 v SKD Igo Gruden v Nabrežini Božični koncert harfistk iz razreda prof. Tatiane Donis V ponedeljek, 22. decembra ob 18.30 v SKD Igo Gruden v Nabrežini Božičnica z učenci prof. Verenke Ter-čelj (klavir) in Dorine Cante (harmonika) V ponedeljek, 22. decembra ob 18.00 v domu A.Sirka v Križu Božičnica učencev prof. Marka Ferija (kitara), Beatrice Zonta in Claudie Sedmach (klavir) ___ V ponedeljek, 22. decembra ob 17.30 v Štalci v Šempolaju Božični koncert kitaristov iz razreda prof. Daria Vivianija V torek, 23. decembra ob 19.00 v cerkvi pri sv.Jakobu Osrednja božičnica tržaške Glasbene matice GORICA Božični nastopi učencev: V ponedeljek, 22.decembra ob 18.30 v dvorani društva v Sovodnjah V torek, 23. decembra ob 18.30 v dvorani društva Jezero v Doberdobu BENEČIJA V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 na sedežu šole v Špetru Osrednja božičnica učencev Gm Špe-ter rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it 26 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / MANJŠINE - Posvet o vlogi dežel pri zaščiti jezikovnih manjšin V Tridentu o politiki FJK do furlanske in slovenske manjšine Tridentinska pokrajina je zadnja leta zelo dejavna na področju zaščite manjšin, čeprav je prisotnost manjšin v tem delu italijanske države dokaj skromna: gre za del ladinske skupnosti, ki je razdeljena med tridentinsko in bocensko pokrajino ter tremi občinami v pokrajini Belluno v Venetu, ter za majhni skupinici Mohenov in Cimbrov, ki ohranjata svoja staroger-manska jezika predvsem kot pomembno kulturno dobrino in ne kot sredstvo medsebojnega sporazumevanja. Za te manjšins skrbi poseben pokrajinski urad, ki je tudi tesno povezan z univerzo. Prav ta povezava je bila povod za zanimivo srečanje o vlogi avtonomnih dežel pri uveljavljanju manjšinskih pravic, še zlasti v povezavi z okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in z načeli Evropske listine o manjšinskih ali regionalnih jezikih, ki pa je Italija še ni ratificirala. Na tej konferenci so posebno pozornost namenili Furlani-ji Julijski krajini, ki so jo zastopali kar trije udeleženci: direktor deželnega urada za manjšine Marco Stolfo, predstavnik furlanske skupnosti William Cisilino in predsednik Paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar. Razpravo, ki jo je vodil profesor Vittorio dell'Aquila, je uvedla predstavnica Sveta Evrope Sonia Parayre, ki je spregovorila predvsem o vlogi Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike pri ohranjanju jezikovne raznolikosti v Evropi. Ta dokument je označila kot enega temeljev evropske politike do jezikov, ker države s pristopom tudi prevzamejo jasne odgovornosti glede na vsebino konkretnih ukrepov v korist jezikovnih manjšin. Ob tem je poudarila nujnost, da bi tudi Italija ratificirala to listino; ratifikacijski postopek se je začel že pred skoraj desetimi leti, kar nekajkrat je parlamentarni postopek stekel in leta 2006 je vse kazalo, da se bo tudi uspešno končal, vendar se je nekaj zataknilo in v tisti mandatni dobi ustre- zni zakon ni bil sprejet. Sicer pa je Sonia Parayre spregovorila tudi o jezikovni politiki Sveta Evrope in o mehanizmu monitoraže oziroma preverjanja izpolnjevanja določil Evropske listine s strani držav pogodbenic. Ob tem je omenila še zlasti izreden pomen priporočil, ki jih daje Svet Evrope državam z namenom, da se izboljša status manjšinskih jezikov. William Cisilino je govoril o prizadevanjih za uveljavljanje furlanskega jezika v Furlaniji; dejal je, da je glavni problem v javni upravi, ki še vedno ne razpolaga z ustreznimi instrumenti za uveljavljanje furlann-skega jezika; ljudje ta jezik govorijo, vendar ga ne uporabljajo na uradni, institucionalni ravni. V to smer vodijo prizadevanja številnih politikov in tudi javnih ustanov: jezikovno načrtovanje teži prav k temu, uveljavljanju jezikovne politike v javnih ustanovah. Tu je Cisilino dejal, da je ustrezna zakonodaja sicer nujno potrebna, sama po sebi pa še ne rešuje problema, saj jo je treba uveljavljati v praksi. Sicer pa je tudi res, da je sedanji nižji status furlanščine posledica pomanjkanja ustrezne politike. Na področju šolstva je bilo po Cisilinovem mnenju narejeno veliko, vendar brez prave koordinacije, tako da se nepovezane pobude ne uokvirjajo v neki splošni učni program z jasno zastavljenimi cilji, percepcija zanimanja oblasti za jezik pa je nezadostna. Tu je predstavnik furlanske manjšine navedel podatke nedavno izvedene javnomnenjske raziskave, v kateri je na vprašanje, ali sploh obstaja zakonodaja za vrednotenje furlanskega jezika, samo 30 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, 40 odstotkov jih odgovora ni poznalo, kar 20 odstotkov pa meni, da taka zakonodaja sploh ne obstaja (ostali so dejali, da jih to vprašanje ne zanima), čeprav je bila Furlanija Julijska krajina prva dežela v Italiji, ki je s posebnim zakonom zaščitila svojo manjšino, seveda če izvzamemo posebni status Doline Aosta in Južne Ti- Skupina udeležencev posveta: od leve Jaume Vernet i Llobet, Vittorio dell'Aquila, William Cisilino, Marco Stolfo in Sonia Parayre POSVET Prikaz stanja v nekaterih drugih deželah Na Tridentinskem oblast za manjšine Novosti tudi na Sardiniji in v Kataloniji Na tridentinskem zasedanju o posegih dežel v korist manjšin je stanje v tridentinski pokrajini predstavil visoki funkcionar pokrajinske uprave Gianfranco Postal. Zadržal se je predvsem pri zakonodaji, ki jo je pokrajina sprejela v korist manjšin, še zlasti pri novem zakonu iz letošnjega leta, s katerim so bolje definirali prejšnja določila. Tu je Postal opozoril, da so ladinsko prebivalstvo povezali v komprenzorij, kateremu so naložili posebne pristojnosti, ki zadevajo rabo jezika, institucije in javne ustanove, zakon pa vsebuje tudi posebna določila o popisu prebivalstva. Sicer pa je bilo, tako Postal, ladinsko prebivalstvo šele leta 2001 dejansko politično priznano, saj je bil takrat sprejet zakon, ki zagotavlja La-dincem posebnega predstavnika v pokrajinskem svetu; tega predstavnika izvolijo v la-dinskem komprenzoriju. Zelo zanimiva novost pokrajinskega zakona iz letošnjega leta pa je Oblast za manjšine. Vsebino in pomen tega telesa je razčlenil raziskovalec tridentinske univerze Simone Penasa, ki je dejal, da je bila prvotna zamisel imenovanje branilca manjšinskih pravic, po dolgi razpravi pa se je pokrajinski svet Gianfranco Postal odločil za drugačno rešitev tričlanske oblasti, kjer člane z dvotretjinsko večino imenuje pokrajinski svet sam. S tem telesom, ki je nekakšna vmesna stopnja med pokrajinsko skupščino in vlado ter organizacijami manjšin je bila tako vzpostavljena neposredna povezava med Pokrajino in manjšinami, novi oblasti pa zakon priznava številne pristojnosti, ki gredo od nadzora nad izvajanjem zaščitnih določil s strani Pokrajine do preverjanja, kako manjšine uporabljajo nakazana sredstva. Novo telo je tudi posvetovalni organ pokrajinskega odbora, obenem pa ima možnost, da pokrajini predlaga ukrepe v zvezi z zaščito manjšin. Pristojen je za dejavnosti, ki zadevajo ozemlje, na katerem živijo manjšine, in za ljudi, ki živijo na tistem ozemlju, kar pomeni, da njegove prostojnosti segajo na področji individualnih in kolektivnih pravic manjšin. Za svojo dejavnost razpolaga z ustreznimi sredstvi, ki jih tudi sam upravlja. O jezikovni politiki za sardinski jezik je govoril direktor pristojnega urada pri deželi Sardiniji Giuseppe Carongiu. Dejal je, da je sardinščina jezik, stoletja pa so ga obravnavali zgolj kot narečje. Tudi deželni zakon iz leta 1997 sardinščine ni obravnaval kot samostojnega jezika, ampak je temeljil na načelih ohranjanja nesnovne kulturne vrednote. Potrebovali so kar nekaj let, da so prepričali politike, da je potreben drugačen pristop, ker se pač jezik izgublja: statistike kažejo, da je samo 13 odstotkov sardinskih otrok pridobilo znanje sardinščine z medgemeracijskih procesom, to je preko starčev oziroma starih staršev. Nova politika deželne uprave je tako usmerjeva predvsem v utrjevanje znanja sar-dinskega jezika. Odpravili so dvojezične televizijske oddaje in jih nadomestili s sardin-skimi, z vrsto pobud na področju kulture pa dopolnjujejo delo, ki ga opravljajo šole na os- novi zakona 482. Velika težava pa je v dej-stvu,m da posebni statut je daje deželni upravi pristojnosti na področju zaščite manjšin. Povsem drugačno institucionalno sliko pa je prikazal predstavnik katalonske deželne vlade Jaume Vernet i Llobet, ki je govoril o novem statutu Katalonije oziroma o jezikovnih vidikih, ki jih ta statut vsebuje. V tem statutu so vprašanje jezika rešili z dvojno definicijo: katalonščina je »lastni jezik« Katalonije, katalonščina in španščina pa sta uradna jezika. Katalonščina je torej jezik, v katerem normalno delujejo dežela, javne uprave in sredstva obveščanja v Kataloniji ter je tudi učni jezik v šolah. Statut obvezuje državo in deželo, da si prizadevata, da postane katalonšči-na tudi delovni jezik evropskih institucij ter da se zagotovi vsem državljanom pravico, da uporabljajo katalonščino v odnosih z oblastmi, vsem prebivalcem Katalonije pa pravico, da se tega jezika učijo. Gre torej za zelo suveren pristop k jezikovnim pravicam, pri čemer pa statut vsebuje še dve pomembni določili: zaščito majhne okcitanske manjšine v dolini Aran in skrb za katalonske skupnosti, ki živijo izven Katalonije. rolske. Kar zadeva novi deželni zakon, o katerem še razsoja ustavno sodišče, pa je Cisilino opozoril predvsem na postopek jezikovnega načrtovanja, h kateremu so zavezane vse javne uprave na ozemlju, na katerem živi furlanska manjšina. Marco Stolfo je najprej orisal različno stanje treh manjšin v Furlaniji - Julijski krajini, to je slovenske, furlanske in nemške. Opozoril je, da za zaščito manjšin poleg ustavnega določila, ki ga vsebuje 6. člen ustave, obstajajo v primeru slovenske manjšine tudi nekatere mednarodne obveze, predvsem Londonski memorandum in Osimski sporazum. Furlanija Julijska krajina se je zelo zgodaj vključila v obravnavanje manjšinske problematike in tu je Stol-fo omenil, da je Dežela že leta 1995 v zakonu o furlanskem jeziku povzela evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, vendar je to njeno odločitev država zavrnila, ker Italija listine ni ratificirala. Tako je v končnem besedilu zakona ohranjeno le sklicevanje na načela te listine, kar pa je vsekakor zelo pomenljivo. Dežela je takrat, to je pred 12 leti, sprejela nekatere sklepe, ki so dejansko omogočili vzpon furlanskega jezika: na osnovi zakona štev. 15 iz leta 1996 je bila namreč določena uradna pisava furlanskega jezika, ustanovljena je bila Opazovalnica za furlanski jezik in ustanovljen je bil tudi deželni urad, ki se je v naslednjih letih razvil v samostojni deželni urad za manjšinske jezike. Ob koncu je Stolfo nakazal nekatere smernice, ki naj bi vodile deželno upravo pri uveljavljanju večje-zičnosti na osnovi novih načel jezikovne raznolikosti, ki se uveljavljajo širše v Evropi. Bojan Brezigar je v svojem posegu obravnaval predvsem vprašanje zastopanosti slovenske manjšine, kot izhaja iz državne in deželne uakono-daje. Gre, kot je poudaril, za vprašanje kolektivnih pravic, ki jih države zelo nerade priznavajo manjšinam, sicer pa tudi vse mednarodne listine dosledno govorijo o pravicah pripadnikov manjšin, torej o individualnih pravicah. Brezigar je svojo analizo začel z zaščitnim zakonom, kjer je v paritetnem odboru uvidel prvi zametek definiranja zastopanosti manjšine. Opozoril je na dva pomembna elementa sestave slovenskega dela paritetnega odbora, to so štirje predstavniki najbolj reprezentativnih organizacij slovenske manjšine in trije predstavniki izvoljeni na skupščini vseh slovenskih svetnikov v krajevnih upravah v deželi Furlaniji Julijski krajini. Tako je bila v paritetnem odboru vzpostavljena povezava med politiki in civilno družbo. Ta povezava je ohranjena tudi v komisiji, ki jo določa novi deželni zakon za slovensko manjšino. V njem sta prisotna oba elementa: na eni strani je v komisiji šest predstavnikov najbolj reprezentativnih organizacij manjšine, za določitev katerih je predviden tudi poseben postopek, na drugi strani pa komisijo sestavljajo še trije predstavniki, ki jih izvolijo vsi slovenski občinski in pokrajinski svetniki. Dodati je treba, da morajo biti v vseh primerih enakovredno zastopane vse tri pokrajine, tržaška, goriška in videm-ska. Tem devetim članom je traba dodati še predstavnika deželne komisije za slovensko šolo, ki je prav tako Slovenec, komisiji pa predseduje deželni odbornik ali njegov pooblaščenec. To pomeni, da je v enajstčlanski komisiji zagotovo deset predstavnikov manjšine, ki so izbrani z demokratičnimi predstavniškimi kriteriji. To pa je dejansko priznanje kolektivne pravice, kji je sicer v deželni zakonodaji že prišla do izraza tudi s posebnimi določili o zastopstvu slovenske manjšine v deželnem svetu. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 27 ITALIJA - Predpraznična novinarska konferenca ministrskega predsednika Berlusconi vneto zagovarja delo in složnost svoje vlade Veltroni potrdil željo po koreniti prenovitvi Demokratske stranke RIM - Vlada odlično deluje in ministri imajo enake poglede o vseh glavnih vprašanjih, ki zadevajo Italijo. Silvio Berlusconi je na včerajšnji tradicionalni predpraznični tiskovni konferenci zelo hvalil svojo vlado in njene ministre. Državljane je pozval, naj se spričo te hude gospodarske krize ne predajo malodušju in naj verjamejo v svetlejšo prihodnost, ki bo »prej ali slej prišla«. Za januar je ministrski predsednik napovedal korenito reformo pravosodnega sistema, ki bo kariere tožilcev naposled ločila od poklicne poti sodnikov. Vlada bo pripravila svoje predloge in jih posredovala parlamentu, kjer bo desna sredina po Ber-lusconoijevih besedah prisluhnila tudi predlogom opozicije, »pod pogojem, da bodo njena stališča resna in konkretna.« Ministrski predsednik se je zavzel za gradnjo jedrskih central in pri tem napadel zelene in okoljevarstve-nike, ki so po njegovih besedah veliki nasprotniki razvoja in napredka. Napovedal je tudi pokojninsko reformo, a ni pojasnil njene vsebine. Precej splošen je bil tudi glede federalizma, o katerem je rekel, da bo vlada spoštovala svoj program in zaveze, ki jih je sprejela na volitvah. Na srečanju z novinarji se je Berlusconi dotaknil tudi odnosov z opozicijo, ki so vse prej kot dobri. Za to po njegovem mnenju ni kriva vladajoča koalicija, pač pa leva sredina, ki je pod odločilnim in kvarnim političnim vplivom Antonia Di Pietra in njegove stranke Italije vrednot. Povedal je tudi, da se mu zdi »afera Villa-ri« (po imenu predsednika parlamentarne komisije za RAI) rešljiva in dal razumeti, da bi moral predsednik komisije vendarle odstopiti. Podobno stališče zagovarjata tudi predsednika senata in poslanske zbornice, Renato Schifani in Gianfranco Fini. Končno je ministrski predsednik izrazil prepričanje, da v tem trenutku uživa podporo kar 72 odstotkov Italijank in Italijanov, kar ga zelo veseli in navdaja z optimizmom. V Demokratski stranki (DS) se medtem nadaljuje debata o usodi in nejasnih političnih perspektivah stranke. Predsednik Walter Veltroni je na včerajšnji skupščini mladih demokratov ponovil, da hoče »zdravo« stranko, v kateri ne bo prostora za nepoštene in skorumpirane politike. Vel- Predsednik vlade Silvio Berlusconi veselo nazdravlja novemu letu 2009 ansa troni je tudi znova podčrtal, da ne mara notranjih oblastniških struj. Eno je normalna demokratična dialektika, drugo po vsakodnevni notranji spori in polemike, ki ne peljejo nikamor in ki samo močno škodijo DS in celotni levosredinski koaliciji. Marsikdo je prepričan, da je Vel-tronijeva kritika letela na Francesca Rutellija in zlasti na Massima D'Alemo. Nekdanji zunanji minister pa je včeraj znova zanikal spore z Veltronijem in podprl njegovo željo po prenovitvi stranke in po obračunu z vsemi, ki so vpleteni v škandale in v sodne preiskave. D'Alema je v bistvu dal razumeti, da trenutno v stranki ni nikogar, ki bi lahko prevzel Veltronijevo mesto. Predsednika je treba torej okrepiti in ne ošibiti, je prepričan D'Alema. Da Veltronijeva vodilna funkcija v teh razmerah nima alternativ, je prepričan tudi beneški župan Massimo Cacciari, ki je včeraj popoldne obiskal Trst. Župan ni negativno ocenil poteka petkove seje državnega sveta Demokratske stranke, predsednika pa je pozval, naj proglasom sedaj sledijo konkretna dejanja, v nasprotnem primeru bodo demokrati zašli v še hujšo krizo, ki bo pa tokrat za stranko usodna. Cacciari se je tudi zavzel za čimprejšnji kongres stranke in ponovil zahtevo po odstopu neapeljske županje Rose Russo Iervolino. ITALIJA - Afera o uporabi službenih vozil Neapelj: še težave za mestno upravo NEAPELJ - V glavnem mestu Kampanje ni videti konca škandalom in aferam, ki pretresajo tamkajšnjo mestno upravo. Tokrat gre za nezakonito uporabo službenih avtomobilov, za kar so osumljeni nekateri sedanji in nekdanji občinski odborniki. Sodeč po poročanju lokalnih občil, so sodniki poslali sodno obvestilo dvema odbornikoma v upravi županje Rose Russo Iervolino in štirim nekdanjim občinskim upraviteljem. Vsi vpleteni odborniki pripadajo le-vosredinskemu zavezništvu, ki je na oblasti v Neaplju. Odborniki, ki so vpleteni v preiskavo, naj bi službene avtomobile občinske uprave uporabljali v osebne namene. Nekateri so se s službenimi avtomobili peljali po nakupe v veleblagovnice, drugi so s temu vozili pre-vežali sorodnike in prijatelje, tretji pa so se s »plavimi« avtomobili peljali celo na počitnice v Rimini in v druge turistične kraje severne Italije. Županja Iervolino je povedala, da zelo pozorno spremlja dogajanja tudi v zvezi s to novo neapeljsko afero, ponovila pa je, da nikakor ne namerava odstopiti. Govori se, da načrtuje spremembe v občinski upravi, v katero naj bi povabila tudi nekatere strankarsko neodvisne osebnosti. Sodniki bodo medtem jutri nadaljevali z zasliševanji politikov, podjetnikov in odvetnikov, ki so vpleteni v afero Global Service. Glavni osumljenec Alfredo Romeo je, kot znano, zavrnil vse obtožbe, njegovi odvetniki so zato zahtevali preklic zapornega naloga in obtožnice, češ da je neutemeljena. O usodi Romea in drugih osumljencev bo v prihodnjih dneh odločal sodnik za preliminarne preiskave, ki bo potrdil ali lahko tudi preklical zaporne naloge. Sodni dokumenti pa so včeraj romali tudi v Rim, saj je Romeo delal tudi z Vel-tronijevo občinsko upravo. Merklova pozvala Nemce k združenju sil proti krizi BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je v božično-novoletni poslanici pozvala Nemce, naj združijo sile za leto 2009, ki bo, kot kaže, zelo težko. Leto bo polno izzivov, vlada pa bo skrbno preučila nadaljnje ukrepe za pomoč gospodarstvu. Kanclerka je v video poslanici, objavljeni na spletni strani nemške vlade, dejala, da bo vlada v prihodnjem letu usmerjala svoja prizadevanja k oblikovanju pozitivnih razmer v državi, in izrazila prepričanje, da se bo to zgodilo. Za januar je naznanila paket ukrepov za pomoč gospodarstvu in za ohranitev ali ustvarjanje delovnih mest. Merklova ocenjuje, da bodo v prihodnje pomembna vlaganja, pri čemer je navedla primera v šolstvu in na področju širokopasovnih internetnih po- Po incidentu z Bushem naval na turške čevlje ISTAMBUL - Iraški novinar je po incidentu, v katerem je med novinarsko konferenco v Bagdadu zalučal čevlje v ameriškega predsednika Georgea Bus-ha, poskrbel še za povečanje prodaje tega modela čevljev. Turško podjetje Ra-mazan Baydan je namreč sporočilo, da se jim je v zadnjem času krepko povečalo število naročil in da so v minulem tednu prejeli naročila za 300.000 parov modela čevljev, ki jih je novinar zalučal v Busha. Ramazan Baydan, lastnik istoimenskega podjetja, je še dejal, da jih je obiskal nek poslovnež iz ZDA, ki se je z njimi želel dogovoriti o distribucijskih pravicah. Proizvajalec sicer želi preimenovati model čevljev iz rjavega usnja, ki ga je v Turčiji mogoče kupiti za 42 dolarjev, v »Busheve čevlje«. V Španiji odstranjujejo zadnje Francove kipe MADRID - V španskem mestu Santander so nedavno začeli odstranjevati enega zadnjih kipov pokojnega diktatorja Francisca Franca v Španiji. Potem ko ga bodo umaknili v občinsko skladišče, bo na očeh javnosti ostal le še njegov kip v mestu Melilla na severni obali Afrike.Delavci so v severno španskem mestu zavrtali v betonsko podlago bakrenega kipa Franca na konju, ki v desni roki že 44 let vihti palico. Enaka usoda je od leta 1978, ko je bila v Španiji uradno vzpostavljena demokracija, doletela številne simbole Franca, ki je vladal od leta 1939 do svoje smrti leta 1975. Zakon, ki ga je lani sprejel španski parlament, sicer obvezuje občinske uradnike, da odstranijo vse javne simbole Francove vladavine in preimenujejo ulice, ki nosijo ime nekdanjega diktatorja ali generalov, ki so se znjim borili v španski državljanski vojni (1036 in 1939). ITALIJA - Združenja potrošnikov svarijo pred triki in prevarami V pričakovanju (zgodnjih) razprodaj se iztekajo precej medli praznični nakupi RIM - Predbožični nakupi se iztekajo, trgovci pa si na vse kriplje prizadevajo, da bi v teh zadnjih dneh čim več prodali. Tudi z nepoštenimi potezami, na katere opozarjajo združenja potrošnikov. Sem sodijo zamaskirane razprodaje (npr. zaradi obnove lokala, zamenjave lastnika ipd.), popusti »pod mizo« in umetno napihnjene cene, na katere potem trgovci dajejo radodarne »popuste«. Bolj pozorni odjemalci vedo povedati, da so se nekateri proizvodi oktobra in novembra precej podražili, zdaj pa so v prodaji s popusti, a so še vedno dražji, kot so bili pred umetno podražitvijo. Združenja potrošnikov zato pozivajo kupce, naj bodo zelo previdni, saj se k raznim trikom zateka zelo velik delež trgovin, po njihovi raziskavi kar 44 odstotkov trgovin ne ponuja zadostnih jamstev o prozornosti cen. Nič manj, če že ne celo bolj pozorni bomo morali biti takoj po praznikih, saj se bodo letos razprodaje začele bolj zgodaj kot navadno in bodo morda še bolj polne pasti. Trgovci se bodo skušali znebiti neprodanega blaga že od 2. januarja naprej, ko se bodo začele sezonske razprodaje v Neaplju in v Trstu (trajale bodo do 30. marca), medtem ko se bodo v večini ostalih mest začele dan pozneje, v soboto, 3. januarja (Rim, Milan, Genova, Bologna, Benetke, Turin itn.) V Firencah bodo razprodaje startale 7. januarja, zadnji pa bodo 10. januarja začeli razprodaje v Ao-sti. Obdobje prodaje po znižanih cenah bo trajalo od šest do osem tednov, z izjemo Trsta, kjer traja po tradiciji kar tri mesece. Trgovci pričakujejo naval kupcev, združenja potrošnikov pa napovedujejo, da se jim bo odzvalo samo 45 odstotkov družin. BELGIJA - Zaradi afere Fortis Kraljeva posvetovanja za rešitev vladne krize BRUSELJ - Belgijski kralj Albert II. je včeraj opravil posvetovanja s političnimi strankami o tem, kako omejiti posledice krize. Država se je znašla v novi politični krizi, potem ko je premier Yves Leterme v petek ponudil odstop vlade zaradi afere s prodajo belgijskega dela premoženja banke Fortis.Vladajo-če stranke so izrazile upanje, da se bodo izognili predčasnim volitvam, kajti za boj s svetovno gospodarsko krizo država potrebuje stabilnost. Vendar opozicija vztraja, da Leterme ne sme ostati na položaju, ker bi vmešavanje v pristojnost sodišča pomenilo neposredno kršitev ločitve vej oblasti, temelja parlamentarne demokracije. Po mnenju opazovalcev lahko Albert II. kot rešitev bodisi zavrne premierov odstop bodisi skliče predčasne volitve, lahko pa preuči tudi druge možnosti za oblikovanje nove vlade. Belgijsko-nizozemsko banko For-tis, ki jo je finančna kriza močno prizadela, so oktobra »razstavili«. Njeno premoženje na Nizozemskem je nacionalizirala nizozemska vlada, belgijska vlada pa je belgijski del premoženja banke prodala francoski banki BNP Paribas. S to odločitvijo niso bili zadovoljni mali delničarji Fortisa, ki so menili, da bi se morala vlada pred prodajo posvetovati z njimi. Vložili so pritožbo na prizivno sodišče, ki jim je s sodbo minuli teden pritrdilo in zamrznilo dogovor o prodaji, ki sta ga sklenili vlada in BNP Paribas. Razsodba sodišča je sprožila pravi škandal, ko je v sredo vlada postala tarča obtožb, da je poskusila sodišče odvrniti od odločitve, ki jo je sprejelo. Le-terme, ki je po več mesecih vladne krize marca stopil za krmilo vlade, je priznal, da je bil v stikih s predstavniki sodišča, vendar zatrdil, da ni poskušal vplivati na njihovo odločitev. Eden od vidnejših belgijskih sodnikov pa je v poročilu predsedniku parlamenta poudaril, da nima dokazov, da pa obstajajo močni sumi, da je Letermov kabinet skušal vplivati na odločitev sodišča. (STA) TRST Nedelja, 21. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige Božično darilo za Mourinhov Inter Pri drugem golu je bil Maicon v nedovoljenem položaju - Lazio boljši od Palerma RIM/SIENA - Inter in Mourinha je tokrat rešil Maicon, ki je v Sieni kar dvakrat zatresel domačo mrežo. V pričakovanju preostalih današnjih tekem je Inter povečal vodstvo pred drugouvrščenim Ju-ventusom na +9 točk in si tako predčasno zagotovil simbolični naslov zimskega prvaka. Sicer Interjeva zmaga ne bo šla skozi brez polemik, saj je bil Maicon pri drugem zadetku v nedovoljenem položaju. Sodnikova napaka torej in moka za kruh »moviolistov«. Pri 2:1 so so nogometaši Siene opogumili in so se večkrat nevarno predstavili pred Cesarjevimi vrati. Interjeva mreža pa je ostala do konca tekme nedotaknjena. Z edinim golom Rocchija, ki je v drugem polčasu zamenjal Zarateja, je Lazio premagal Palermo in se tako približal vodilni peterici. Pri Palermu sta morala predčasno zapustiti igrišče Balzaretti (rdeči karton) in Miccoli (poškodba). BECKHAM - Angleški nogometaš David Beckham je od včeraj tudi uradno nogometaš Milana. S črno-rdečimi naj bi zvezni igralec ameriške ekipe Los Angeles Galaxy igral do 9. marca. Gal-liani pa ni izključil možnosti, da bi Beckham ostal še naprej v Milanu. Anglež bo oblekel dres s številko 32. S soprogo Vic-torio Adams pa bo živel v luksuznem hotelu v centru Milana, kjer ena prenočitev stane 7900 evrov. Siena - Inter 1:2 (1:1) STRELCA: Maicon v 34., Kharja v 38. min.; Maicon v 83. min. SIENA (4-3-1-2): Curci; Zuniga (Ca-laio), Brandao, Portanova, Del Grosso; Vergassola, Codrea, Galloppa; Kharja; Ghez-zal, Frick (Maccarone). Trener: Giampaolo «ft i It leu INTER (4-4-2): Julio Cesar; Maicon, Cordoba, Samuel, Maxwell; Zanetti, Cam-biasso, Muntari (Quaresma); Jimenez (Figo); Balotelli (Crespo), Ibrahimovič. Trener: Mourinho. Lazio - Palermo 1:0 (0:0) STRELEC: Rocchi v 66. min. LAZIO (4-3-2-1): Carrizo; De Silvestri (Dabo), Diakite, Cribari, Radu; Lichtsteiner (Kolarov), Ledesma, Meghni; Foggia, Pandev; Zarate (Rocchi). Trener: D. Rossi. PALERMO (4-3-1-2): Amelia; Cas- Interjev nogometaš Douglas Sisenando Maicon je bil sinoči odločilen ansa sani, Kjaer, Bovo, Balzaretti; Nocerino, Li-verani, Bresciano (Guana); Simplicio; Miccoli (Mchedlidze), Succi. Trener: Ballardini. VRSTNI RED: Inter 42, Juventus 33, Milan, Napoli 30, Fiorentina 29, Lazio 27, Genoa 26, Atalanta 24, Palermo, Roma 23, Udinese, Catania 22, Cagliari 20, Samp-doria, Siena 19, Bologna 14, Lecce 13, Torino, Reggina 12, Chievo 9. DANES: 15.00 Atalanta - Juventus, Cagliari - Reggina, Catania - Roma, Chie-vo - Genoa, Lecce - Bologna, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Napoli, 20.30 Milan - Udinese. BOKS - Po porazu Bo Vidoz res odprl gostilno? MILAN - »Paolo. Misli na svoje tri otroke,« ga je rotil njegov menadžer Salvatore Cherchi med odmorom pred 10. krogom. Vendar je bil tedaj 38-letni goriški boksar Paolo Vidoz že povsem izčrpan: fizično, morda pa tudi psihično. »Nimam več moči,« je komaj izustil. Prisilili so ga, da vstane, a je bil sodnik vendarle bolj uvideven in je dvoboj prekinil. Naslov evropskega prvaka v težki kategoriji, zanj so se potegovali v milanskem Palali-du, je tako pripadel štiri leta starejšemu Angležu Mattu Skeltonu. Da bo Giirčanu trda predla, je pokazal že začetek, v katerem je boksal dokaj pasivno. Nato je reagiral in osvojil nekaj nadaljnjih krogov. Izid je bil po 6. krogu spet zelo negotov, dokler ni Vidoz v 9. krogu popolnoma popustil in dobesedno nehal tekmovati. Umikal se je in samo še ščitil glavo z rokavicama, čeprav ni kazalo, da je bil žrtev kakega posebno močnega udarca. A dvoboj je bil trd in ga je očitno zdelal. Nadaljnja kariera orjaka iz Ločni-ka je zdaj pod vprašajem, kot tudi njegova želja, da bi z zmago in nadaljnjimi zaslužki odprl gostilno.... NOGOMET - Triestina igrala za neodločen izid Poraz kot opomin za naprej Odločilni gol pet minut pred koncem srečanja - Tudi Maran si deli odgovornost za poraz - Za Triestino je gol dal Ardemagni Ancona - Triestina 2:1 (1:0) STRELCI: Rincon v 41.; Ardemagni v 5.dp, Vanigli v 41.dp. ANCONA (4-4-2): Da Costa; Rincon, Vanigli, Olivieri, Rizzato; Surraco (27.dp Soddimo), Catinali, Camillucci, Siquiera (17.dp Miramontes); Nassi, Ma-stronunzio (43.dp Colacone). Trener: Monaco. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 5; Milani 6 (31.dp Petras), Cottafava 5,5, Minelli 5,5, Cacciatore 5,5; Antonelli 6,5, Allegretti 6 (12.dp Gorgone 6), Princivalli 6, Testini 5,5; Ardemagni 6 (12.dp Cia 5,5), Della Rocca 6. SODNIK: Brighi iz Cesene 6,5; OPOMINI: Milani, Surraco, Catinali, Ca-millucci, Cottafava, Princivalli, Nassi, Rincon, Da Costa; GLEDALCEV: 5500. Tako ne gre! Spodrsljaj v Anconi bi lahko bil sprejemljiv, če bi do njega prišlo po različnem razvoju dogodkov, a na tak način res ne. Naj si pri Triestini najprej razjasnijo pojme, kaj želijo doseči v tem prvenstvu. Včeraj namreč je bil pristop Tržačanov tak, kot ga mora imeti ekipa, ki se bori za obstanek in želi iztržiti točko, ne pa kot ekipa, ki želi seči po visoki uvrstitvi in igra torej vsako tekmo na zmago. Tokrat je trener Triestine Maran presenetil z nekaterimi spremembami: zaradi Tabbianijeve odsotnosti je Testinija premaknil nazaj v vezno vrsto, tako da se je sprostilo mesto v napadu, ki ga je zapolnil Ardemagni. Šlo je torej za pravi 4-4-2 z dvema »čistokrvnima« napadalcema. Obratno je bila postava Ancone napovedana. V napadu je seveda Monaco potrdil dvojico Mastronunzio - Nassi, ki je doslej skupaj dosegla kar 16 (9 Mastronun-zio in 7 Nassi) od skupnih 24 golov mo- Včeraj soliden Filippo Antonelli štva iz Mark. Sodnik Brighi (z njim Triestina nima ravno pozitivnega obračuna, nad njegovim sojenjem so v taboru Tržačanov bili v preteklosti - ne včeraj - že nekajkrat dokaj kritični) je s skoraj švicarsko točnostjo zažvižgal začetek srečanja. Triestina na začetku ni pokazala običajne koncentracije. Prišlo je do nekaj naivnih napak in tudi v obrambi so bili posegi brez običajne umirjenosti. Ancona je odločno igrala na zmago. Obrambna vrsta je bila zelo visoka (in tudi zaradi tega je domača ekipa kar nekajkrat tvegala) in hud pritisk nad tržaškimi igralci je večkrat tudi obrodil sadove. Prvič že v 4. minuti, vendar Mastronunziu ni uspelo praktično z bele točke premagati Agazzi-ja, saj je streljal previsoko. Isti napadalec je novo priložnost (sicer z nekoliko manj ugodnega položaja) zamudil v 11. minu- ti. A dve minuti kasneje si je Triestina priigrala zelo zrelo priložnost. Allegretti je z lepim predložkom omogočil Antonelliju, da se je znašel pred vratarjem Da Costo, vendar je z mrtvega kota vezist Triestine zadel vratnico. Rahla premoč Ancone je bila kar jasna. Tržačani so le na trenutke poskušali s protinapadi, vendar vajeti igre niso nikoli imeli v svojih rokah. Očitno so bili domači igralci nekoliko bolj motivirani in zagrizeni. Južnoameriško obarvana domača ekipa (v začetni postavi so bili kar trije Brazilci in Urugvajec) je privilegirala kombinacije na srednjem pasu igrišča, kjer sta se Nassi in Mastronunzio večkrat ujemala. Vse do 41. minute, ko ji je bil usoden kot Siqueire, je obramba Triestine sicer brez velikih tveganj zdržala. Agazzi je najprej hotel poseči, a žoga je zanj letela previsoko in ga torej preletela; obratno je Rincon pravočasno skočil in z glavo žogo preusmeril v prazen gol. Tržačani so takoj poskusili odgovoriti z Della Rocco, njegov strel z glavo pa je švignil mimo vratnice. V drugi polovici srečanja je Triesti-na takoj začela napadati in po šestih minutah že izenačila. Prostega strela Alle-grettija se je komaj dotaknil Ardemagni, a kar je bilo dovolj, da je presenetil vratarja Da Costo. Po doseženem golu je Triesti-na naredila usodno napako. V bistvu je nehala igrati in se zadovoljila z doseženim. Žal je treba tudi trenerju Maranu očitati, da je z nekaterimi zamenjavami jasno pokazal, da je točka Tržačanom po godu. Tudi Ancona ni nikoli pretirano tvegala, a vtis smo imeli, da bi lahko Triestina včeraj tudi zmagala, če bi zmago odločno naska-kovala. S trenerjem na čelu. Vendar se ti v takih okoliščinah vse povrne. In le pet minut pred koncem srečanja, po polurnem popolnem mrku, ko se na igrišču ni dogajalo nič, je po kotu Vanigli z glavo premagal Agazzija. Nedvomno prestroga kazen za Triestino, a tudi lekcija in opomin za bodoče nastope. Top: Najbolj aktiven v tržaških vrstah je bil tokrat Antonelli, čeprav velja dodati, da se ni nihče posebno izkazal. Flop: Vratar Triestine Agazzi ima na vesti gol: odšel je na nenapovedan izlet okoli po kazenskem prostoru in tako omogočil Rinconu, da je nemoteno z glavo poslal žogo v prazen gol. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 19. KROGA: Ancona - Triestina 2:1, Brescia - Grosseto 1-0, Empoli -Mantova 1:1, Livorno-Sassuolo 3:2, Modena -Bari 0:2, Parma - Cittadella 1:0, Piacenza - Pisa 1:0, Rimini - Albinoleffe 1:1, Salernitana -Ascoli 1:2, Treviso - Avellino 2:1. Frosinone -Vicenza jutri ob 15.00. Livorno 19 7 11 1 26:14 32 Sassuolo 19 9 5 5 31:20 32 Parma 19 8 8 3 23:15 32 Empoli 19 9 5 5 25:19 32 Brescia 19 9 5 5 21:19 32 Bari 19 8 7 4 20:17 31 Grosseto 19 8 5 6 30:29 29 Triestina 19 7 7 5 25:21 28 Vicenza 18 7 6 5 24:12 27 Albinoleffe 19 6 9 4 19:18 27 Pisa 19 7 5 7 26:25 25 Mantova 18 6 7 6 19:19 25 Ancona 19 6 5 8 26:24 23 Rimini 19 6 5 8 22:27 23 Frosinone 18 5 6 7 22:27 21 Cittadella 19 4 8 7 15:18 20 Piacenza 19 5 5 9 15:21 20 Salernitana 19 5 5 9 18:27 20 Treviso (-4) 19 4 10 5 19:22 18 Ascoli 19 4 6 9 12:21 18 Avellino 19 3 8 8 15:26 17 Modena 19 3 6 10 21:32 15 PRIHODNJI KROG: 10. 1. ob 16.00 Triestina -Empoli SMUČARSKI TEK - Šprint Petra Majdič tudi tretjič najhitrejša DÜSSELDORF - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je zmagala na sprintu v prosti tehniki v Düsseldorfu, s čimer se je že drugič zapored prebila na najvišjo stopničko v prosti tehniki, potem ko je bila pred tednom dni najhitrejša še v Davosu. V ciljni ravnini je 29-letna Slovenka močno pospešila in prehitela Natalijo Matvejevo za dve desetinki. Tretje mesto je zasedla Nor-vežanka Maken Caspersen Falla. Drugi dve Slovenki, Vesna Fabjan in Katja Višnar, se nista prebili v polfinale in sta tekmo končali do 20. mesta. To je že deseta zmaga v svetovnem pokalu za 29-letno šampionko iz Brinja. Doslej je v šprintu zmagala vse tri tekme (Kuusamo, Davos in Düsseldorf), v skupnem seštevku svetovnega pokala pa zaostaja še 8 točk za Finko Aino Kaiso Saarinen. Moški šprint v prosti tehniki pa je zmagal Norvežan Ola Vigen Hattestad. Drugo mesto je zasedel njegov rojak Tor Arne Hetland, tretji pa je bil Italijan Fabio Pasini. Cristian Zorzi je bil 4. SMUČANJE - Zmagovalka ženskega superveleslaloma v St. Moritz je 17-letna Švi-carka Lara Gut, ki je dosegla tudi prvo zmago v svetovnem pokalu. Drugo mesto je a njena rojakinja Fabienne Suter, ki je zaostala 63 stotink, tretja pa je bila Italijanka Nadia Fanchini (+0,87). Tina Maze je bila deseta (1,21). Gutova je z zmago postala najmlajša superveleslalomska zmagovalka v zgodovini pokala. Na moškem smuku v Val Gardeni pa je zmago slavil Avstrijec Michael Walch-hofer. Drugouvrščeni Američan Bode Miller je zaostal 38 stotink, Kanadčan Manuel Osborne Paradis na tretjem mestu pa več kot pol sekunde (+0,54). Najboljši »azzur-ro« je bil Peter Fill na 19. mestu, najhitrejši Slovenec pa Andrej Jerman na 24. mestu (+2,41). SKOKI - Zmagovalec včerajšnje tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih v Engelbergu je bil Švicar Simon Ammann. Slovenska finalista Jernej Damjan in Primož Peterka sta na koncu pristala na 19. oz. 20. mestu. ODBOJKA - Trener Marco Bonitta, ki je pred mesecem dni prevzel taktirko Martine France v A1-ligi, kjer iga tudi Matej Černic, je v petek odstopil. Srednjeevropska liga, moški: Salonit Anhovo - Zagreb 3:0 (18, 13, 17), Posojilnica Dob - ACH Volley 0:3 (-22, -29, -21). KOŠARKA - A1-liga: Montegrana-ro - Eldo Caserta 79:88 (Di Bella 22 točk). Liga NLB - Cibona - Helios 85:64, FMP -Krka 98:78, Union Olimpija - Zagreb 83:63, Crvena zvezda - Budučnost70:63, Vojvodina - Zadar 73:65, Split - Hemofarm 69:72, Bosna - Partizan 68:72. 1. SKL: Nova Gorica - Elektra 68:85. NBA - Indiana Pacers - Los Angeles Clippers 109:117 (po 2 podaljških) (Nesterovič 16 točk za Indiano); Miami Heat - Los Angeles Lakers 89:87 (Vujačič 5 točk za Los Angeles); Houston Rockets - Sacramento Kings 107:96 (Udrih 2 točki za Sacramento); Atlanta Hawks - Golden State Warriors 115:99 (Belinelli 27 točk za GS); Oklahoma City Thunder - Toronto Raptors 91:83 (Bargnani 16 točk za Toronto). NHL - Buffalo Sabres - Los Angeles Kings 5:0 (Anže Kopitar 4 streli na gol za Los Angeles). ROKOMETNA A1-LIGA Pallamano TS zlahka Nonantola - Pallamano TS 22:30 (9:17) PALLAMANO TS: Zaro, Mestriner, J. Radojkovič 5, Visintin 4, Fanelli, Nadoh 6, Tokič 6, Carpanese 5, Lo Duca, Sardoč 2, Leone; trener F. Radojkovič. Tržaški rokometaši so brez večjih težav premagali zadnjeuvrščeno Nonantolo in tako zaključili letošnje sončno leto le z enim porazom. Sinoči je bil izenačen le prvi del tekme (6:6 v 12. min.), nato pa so se gostje razigrali in vodili tudi za 12 golov. Ostali izidi: Cologne - Bozen 31:37, Noci - Meran 32:31, Ancona - Mezzocoro-na40:34, Romagna - Capua 31:27, Castenaso - Pressano 26:28. 1. SRL: Celje PL - Ormož 32:26, Ci-mos Koper - Ribnica 32:28. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 29 NAŠ POGOVOR - Furlan Maurizio Trombetta, (zdaj že bivši) trener romunskega nogometnega prvoligaša Cluja »Najti moram srednjo pot med Galeonejem in Guidolinom« Želi združiti različna koncepta svojih mentorjev - V Cluju so Madžari večina, trenj med skupnostmi pa ni Iz transilvanske prestolnice Cluj (po romunsko se izgovarja Kluž), preko Londona (zadnja tekma lige prvakov proti Chelseu) v rodni Videm. Z zdaj že bivšim trenerjem romunskega nogometnega prvoligaša, Furlanom Mauriziom Trombetto, smo se srečali v četrtek zvečer v tržaški kavarni na Velikem trgu. Ob uri kosila, ko smo se s simpatičnim in razpoložljivim Trombetto slišali po telefonu, da bi določili uro za intervju, je 46-letni furlanski trener še »sedel« na klopi Cluja. Med prijetnim skoraj tričetrturnim pogovorom ob kozarčku ananasovega soka in »gingerina« pa je bil že brezposeln. »Slabo uro pred odhodom v Trst me je poklicalo vodstvo Cluja in sporočili so mi, da iščejo novega trenerja. Krivi naj bi slabi rezultati v prvenstvu, čeprav smo tretji na lestvici, le šest točk za vodilnim Dina-mom. Tak je pač nogometni svet. Neizprosen in nepotrpežljiv. A nič za to, svet gre naprej in skušal bom dobiti kako drugo priložnost,« se je potolažil Trombetta, ki ga je po intervjuju čakalo praznovanje 90-letnice Triestine, pri kateri je tudi sam igral in sicer od leta 1988 do leta 1992. Trombetto je spremljala žena Pamela Calligaris iz Tržiča, ki mu je sledila tudi v Romuniji. Maurizio Trombetta je še do maja vodil Sevegliano v elitni ligi. Furlanska ekipa si je izborila obstanek prav na račun Vesne in Juventine, osvojila je državni pokal in Trombetta je bil imenovan za trenerja leta v FJK. Nato pa je nemogoče postalo mogoče. Kako ste se znašli v romunski prvi ligi in prestižni ligi prvakov? »Pravzaprav čisto slučajno. Cluj, ki je bil v lanski sezoni državni in pokalni prvak, je iskal italijanskega pomožnega trenerja. Na to mesto sem se prijavil, tako da sem jim preprosto poslal svoj kurikulum. Oni so me kon-taktirali in tako se je začelo naše sodelovanje. Italijanska trenerska šola je očitno še vedno zelo spoštovana in cenjena v tujini.« Poslali ste kurikulum? To zveni nekoliko čudno za svet profesionalnega nogometa. »Res, zdi se nenavadno, ampak tako je bilo. Navsezadnje je to lahko lepa novica za vse ambiciozne trenerje. Pot je torej res odprta vsem.« Nato je klub odstavil trenerja Andoneja in ... »In so me imenovali za prvega trenerja Cluja. Izredno lepa izkušnja. Pogoji za delo so bili odlični.« Pred Seveglianom ste vi le bil tudi pomočnik Galeoneja v Perugii in Napoliju ter Guidolina pri Udi-neseju in Bologni. »To mi je bilo v veliko pomoč. Od njiju sem se naučil veliko stvari. Oba sta mi za zgled. Dejansko sta si zelo različna in prisegata na dva različna tipa nogometa. Galeone ljubi napadalno igro in tehnično podkovane igralce. Guidolinova filozofija pa temelji na organizaciji igre in trdni obrambi. Če mi bo uspelo najti srednjo pot med tema načinoma igre, bom lahko dosegel še veliko uspehov.« Galeone pravi, da on ljubi balkanske talente ... V državah bivše Jugoslavije in tudi v Romuniji so nekateri igralci zelo talentirani, čeprav hkrati tudi nekoliko nori. Trenerji pa večkrat zatisne-mo oko in takim igralcem dovolimo to, kar drugim ne bi. Galeone je bil dobesedno zaljubljen v Šliškovica.» Vrnimo se h Cluju. Nastopali ste v najbolj prestižni ligi prvakov. S kakšnimi občutki ste stopili na rimski Olimpico in londonski Stamford Bridge? «Naježili so se mi lasje, čeprav jih nimam (smeh). Kurja polt. Nepopisni občutki. To sta eni najbolj prestižnih 46-letni Trombetta je eden redkih italijanskih trenerjev s končanim študijem ISEF (diplomiral je malo pred našim trenerjem Milošem Tulom), službo pri Cluju pa je dobil preprosto tako, da je v Romunijo poslal svoj kurikulum ansa svetovnih aren. Sama špica nogometa. Na Olimpicu smo celo premagali Romo. Novinarji, ne samo italijanski, so me oblegali. V Romuniji so mi vsi čestitali. Bili so res lepi trenutki. V ligi prvakov smo se res izkazali. Jaz sem kot trener izkoristil dano priložnost, igralci, ki so v glavnem prvič nastopili v ligi prvakov, so dokazali, da so lahko konkurenčni tudi najboljšim v Ev-ropi.» Romunija ima zelo bogato nogometno tradicijo. Kako bi ocenil romunsko prvenstvo? «Romunija je dosegla nekaj zelo dobrih mednarodnih uspehov. Tako z reprezentanco, s Hagijem in tovariši, kot s klubi (Steaua v finalu lige prvakov). Trenutno se v Romuniji ubadajo v glavnem s težavami finančne narave. Vsekakor postaja prvenstvo iz leta v leto kakovostnejše. Državnega naslova ne zmagujejo več samo klubi iz Bukarešte (Dinamo, Steaua in Rapid), ampak tudi Cluj, Temišvar in drugi. Navsezadnje bi Romunija letos kmalu obsodila Italijo na predčasni izpad v evropskem prvenstvu. Če Mutu ne bi zgrešil enajstmetrovke, bi 'azzurri' odšli domov že po prvi fazi.« Kakšno pa je življenje v Romuniji? «V Cluju sem živel le tri mesece. Ocena pa je zelo dobra. Kriminala ni, brezposelnosti je vedno manj in veliko mladih študira. Cluj, ki je prestolnica Transilvanije, je v glavnem študenstko mesto. Veliko gradijo na novo in popravljajo vse obstoječe infrastrukture.« Tam živi močna madžarska skupnost. »Cluj je v bistvu madžarsko mesto. Madžari so tu večina. V madžarščini mesto imenujejo Kolozsvar. Večjih trenj med skupnostima pa nisem opazil, vsaj jaz ne. Navijači so mirni in so ponosni, da je Cluj romunski prvak.« Ali mogoče že govorite tudi po romunsko? V glavnem zelo malo (medtem nas je prekinila žena Pamela in nam povedala, da Maurizio romunščino obvlada že zelo dobro), razumem pa skoraj vse. Na tiskovnih konferencah sem govoril italijansko, nisem pa potreboval prevajalca za vprašanja novinarjev. Romunščina je pač latinski jezik in je zelo podoben italijanščini.« V času vašega bivanja v Romuniji, je bilo v Rimu in v Italiji precej napetosti med italijansko vlado in romunskimi priseljenci, katere so obtožili kriminilanih dejanj. Kako * iU so na to reagirali v Romuniji? «V Cluju večjih reakcij ni bilo, mogoče ker tam v glavnem živijo Madžari. Vsekakor sem dogajanjem na Apeninskem polotoku stalno sledil po televiziji. To res ni bilo prijetno, saj človek pomisli na najhuje. Lahko bi me tudi fizično napadli. Toda daleč od tega. Reagirali so zelo civil-no.» Ali je čisto slučajno, da na Goriškem in delno na Videmskem imamo številne vrhunske trenerje (Capello, Zoff, Del Neri, Reja pa še vi)? V glavnem so ti Bezjaki, jaz pa sem se jim pridružil, mogoče po zaslugi moje žene, ki je iz teh krajev. Skupni imenovalec teh ljudi sta delavnost in vztrajnost. Ta del naše dežele ni bil nikoli bogat in že naši predniki so morali marljivo garati za vsa- kdanji kruh. To nam je mogoče ostalo v DNK-ju.« Kako pa se spominjate na sezone v Trstu? «V Trstu sem preživel štiri prekrasna leta. Igrali smo v C1 in B-ligi. Tu je bil višek moje kariere, čeprav sem še prej s Catanzarom igral eno sezono tudi v A-ligi. Tista Triestina konca osemdesetih in začetka devetdesetih let je bila furlansko obarvana. Smo bili res lepa skupina. Pohvalil pa bi predsednika Fantinela, ki dela zelo dobro. Zasluži napredovanje v Aligo.» Kateri pa so vaši načrti za prihodnost? «Sanje so se mi že izpolnile, saj sem iz amaterjev napredoval naravnost v prvo ligo ter ligo prvakov. Te izkušnje pa mi bodo pomagale v prihodnosti. Za mlade in še neizkušene trenerje kot sem jaz, je Italija še vedno 'off-limits'. Mogoče bi dobil priložnost v B-ligi. Bolj verjetno je, da bom še naprej treniral v tujini. Ni pomembno kje. Važno je le, da je klub resen in da so pogoji za delo dobri.» Vi ste tudi dokončali športno šolo ISEF. «Sem med redkimi italijanskimi trenerji, ki so tudi študirali (smeh). Drugi so v glavnem nekdanji igralci A-lige, ki imajo kot glavno podlago svoje ime.» Romunija je bila odskočna deska tudi za druge italijanske trenerje prava odskočna deska. »Mogoče res. Tu so bili Zenga, Bergodi, Giannini in še kdo. V Romuniji imajo nekaj dobrih trenerjev (na primer Lucescu), nimajo pa dobre trenerske šole.« Jan Grgič NOGOMET - Vnaprej igrana tekma promocijske lige Pravična delitev točk Vesna boljša v prvem polčasu, Ponziana - Vesna 0:0 PONZIANA: Daris, Bampi, Lic-ciulli, Flora, Pecora, Antončič, Petranich (Gileno), Mendella, Marzari, Omari, Beacco; trener Vailati. VESNA: Edvin Carli, Bertocchi, Spadaro, Debernardi, Degrassi, Leghis-sa, Carli (Mustacchi v 66. min.), Žiber-na, Monte (Ronci v 87. min.), Leone, Donato; trener Veneziano. IZKLJUČEN: Bertocchi v 52. min. Ni nujno, da je tekma brez golov vsakič nezanimiva. Predvsem v drugem polčasu včerajšnjega vnaprej igranega 14. kroga promocijske lige je bila tekma do-padljiva in obe moštvi sta prikazali kar živahno igro. V prvem polčasu je igrala za odtenek bolje kriška Vesna, v drugem delu pa je na igrišču zagospodarila Pon-ziana, ki je tokrat igrala s črnimi dresi. Prvi strel proti vratom smo zabeležili v 14. minuti- Žogo je proti vratom brcnil Leone, vratar Daris pa je lepo posredoval. Do druge nevarne akcije smo morali počakati celih dvajset minut. Domači napadalec Beacco je natančno in silovito streljal proti vratom, Vesnin vratar Edvin Carli pa se je tako rekoč »stegnil« in poslal žogo v kot. To je bilo v prvem polčasu tudi vse. V drugem delu je bilo vse skupaj bolj zanimivo. Že v 7. minuti je sodnik izključil Vesninega branilca Riccarda Bertocchija. Odločitev je bila napačna, saj Bertocchi ni bil zadnji mož in sodnik bi ga moral le opomniti (rumeni karton). To je seveda negativni vplivalo na »pla-ve«, ki so morali igrati bolh defenzivno. Ponziana se je opogumila in prevzela pobudo v svoje roke. V ospredje je stopil vratar Edvin Carli (včeraj nedvomno najboljši na igrišču), ki je ubranil dva strela Omarija in enega Beacca. Trener Roberto Veneziano je nato iz rokava pote- Ponziana pa v drugem - Vratar Edvin Carli večkrat odločilen jan Babuder: »To je naš četrti zaporedni neodločen izid. V drugem polčasu smo igrali bolje in imeli smo kar nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih nismo izkoristili.« Zvezni igralec Ponziane Andrej Antončič: »Kljub napadalni igri nam ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže. Vesnin vratar je kar nekajkrat dobro odločilno posredoval. S točko pa smo zadovoljni.« (jng) OSTALI IZIDI - Elitna liga: Rivi-gnano - Fincantieri 0:2; 1. AL: Pieris -Ronchi 0:0, 2. AL: Zaule - Chiarbola 3:0, Torre - Villa 3:2. ZAOSTALE TEKME - Uradni datumi, v sredo, 24. decembra: promocijska liga, ob 14.30 Mariano - Juventina; 1. AL, ob 16.00 Pro Romans - Sovodnje; v nedeljo, 28. decembra: Vesna - Centro Sedia; v torek, 6. januarja: promocijska liga, 14.30 Kras Koimpex - Pertegada; 1. AL, 14.30 Villesse - Sovodnje. Vratar Edvin Carli (Vesna) kroma gnil Mustacchija, ki je bil v nadaljevanju kar nekajkrat nevaren. V 80. minuti bi s strelom od daleč kmalu presenetil domačega vratarja. Še prej so »plavi« ustvarili še eno nevarno akcijo: Leone je podal v prostor dobro postavljenemu Debernardiju, ki pa je bil vse prej kot natančen. S točko so bili po tekmi pravzaprav zadovoljni v obeh taborih. IZJAVE PO TEKMI: Predsednik Vesne Robert Vido-ni: »V prvem polčasu smo igrali boljše in bi lahko dosegli zadetek po lepi akciji Monteja in Donata. V drugem polčasu je žal sodnik zgrešil in izključil Ber-tocchija, kar nas je precej penaliziralo. Tokrat bi pohvalil mladega Spadara in Micheleja Leghisso.« Trener Vesne Roberto Venezia-no: »Odsotni so bili nekateri igralci. Tisti, ki so stopili na igrišče, pa so dali vse od sebe in jih moram pohvaliti.« Trener vratarjev Ponziane Mar- DEŽELNI MLADINCI Juventina - Domio 2:0 (1:0) STRELCA: Marassi in Camarata. JUVENTINA: Topi, Stasi (Comel-li), Grusu (Lutman), Poian, Grudina, Mauro (Visintin), Marassi (Camarata), Marchiolo, Cadez (Černic), Jansic, Ro-solen, trener Currato. Juventina je bila proti zadnjeuvrš-čenemu Domiu favorit za zmago. Nogometaši štandreškega društva pa so predvsem v prvem polčasu podcenjevali tržaško ekipo in so le enkrat premagali nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu so rdeče-beli zagospodarili na igrišču in še drugič zatresli nasprotnikovo mrežo. Na sredini igrišča je zelo dobro igral Luca Marchiolo. Ostali izid: Muggia - Sevegliano 3:3. 30 Nedelja, 21. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / ODBOJKA - Moška C-liga Slogi Tabor tržaški derbi »Zlate« točke Soče ZBDS Sočani so premagali okrnjeni tržaški CUS - Val in Olympia Tmedia ostali praznih rok Ferro Aluminio - Sloga Tabor Televita 0:3 (15:25, 23:25, 18:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Rioli-no 1, Slavec 9, Sorgo 6, Vatovac 17, I. Veljak 7, V. Veljak 4, Privileggi (L), Kante 2, Peterlin 4, Strain, Štrajn. TRENER: Božič. Sloga Tabor Televita je leto zaključila na najboljši način, saj je v tržaškem derbiju osvojila nove točke. Čeprav igra Ferro Aluminio proti slogašem vedno zelo motivirano, včeraj našim igralcem ni bil enakovreden. Ekipa je bila tudi tokrat okrnjena, saj je glavni podajač Paron odsoten, vendar ga je zelo dobro nadomestil Treu, ki običajno igra kot napadalec. Sloga Tabor je zaigrala taktično zrelo in z zelo pozitivnim pristopom do tekme. Naši igralci so dobro blokirali glavna domača napadalca Scalandija in Nico-tro, ob dobrem sprejemu pa so napadali preko centrov, kjer sta imela Slavec in Sorgo skoraj vedno prosto pot. Slogaši so začeli zelo agresivno in v prvem setu enostavno niso dovolili domačinom, da bi prišli do izraza. V naslednjem je Ferro Aluminio na vsak način hotel izenačiti, njegovi igralci so z ostrim servisom skušali onemogočiti protinapade Sloge Tabor, ki pa se je po rahlem padcu koncentracije takoj zbrala, osvojila set in nato suvereno še zadnjega. Z zmago je utrdila prvo mesto na lestvici. (INKA) CUS Trst - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3 (27:29, 25:27, 19:25) SOČA: Testen 15, Valentinčič 11, M. Černic 3, I. Černic 12, Lango 11, J. Černic 11, S. Černic (L) 1, Škorjanc, Braini. TRENER: Battisti. Soča ZBDS je osvojila tri zlata vredne točke. V Trstu je premagala tretjeuvrš-čene univerzitetnike, ki so zaradi bližajočih praznikov igrali brez nosilcev igre. Čeprav je imel trener Battisti kar nekaj težav zaradi številnih poškodb in okrnjene postave, so bile naposled taktične odločitve pravilne: Simon Černic je igral v vlogi libera, Valentinčič in Ivan Černic pa na centru. Prvi in drugi niz sta si bila slična. Soča je v uvodu obeh nizov povedla, a je CUS zaostanek vsakič nadoknadil. Oba seta sta se tako zaključila šele v razburljivi končnici na 29. oziroma 27. točki. V zadnejm nizu pa zmaga Battistijevih varovancev ni bila nikoli vprašljiva. Sočan Igor Valentinčič je tokrat zbral 11 točk kroma Tokrat je zelo dobro deloval predvsem sprejem. Podajalec Jan Černic je tako lahko enakovredno in precizno razdeljeval žoge, napadalci pa so uspešno zaključevali akcije. Prvič je v dresu Soče igral tudi Tadej Lango. »Pohvalil bi vse igralce, ki so se srčno borili in vsakič reagirali,« je po tekmi povedal zadovoljen trener Battisti, ki je posebej izpostavil Igorja Valentinčiča, Ivana Černica in Gregorja Testena. Olympia Tmedia - Buia 0:3 (19:25; 17:25; 23:25) OLYMPIA: F. Hlede 3, Terčič 3, , Špa-capan 7, Peršolja 8, P. Brotto (L), Komjanc 15, Capparelli 5, Bernetič 1 L. Brotto 0, Ca-prara 0, Mania'. TRENER: Conz Gostje iz Buie so se izkazali kot pretrd oreh za prenovljeno in v vsem pomlajeno vrsto Olympije. Pri društvu so se odločili, da bodo zaupali mladi garnituri igralcev in ji tako nudili možnost, da si na ra- ODBOJKA - Ženska C-liga Za poraz Sloge List usodna nihajoča igra S tehničnega vidika so bile igralke vzhodno-kraškega društva celo boljše Sloga List - Volleybas 1:3 (27:25, 20:25, 16:25, 25:27) SLOGA LIST: Babudri 8, Bukavec 18, Ciocchi 5, Cvelbar 9, Gantar 4, Starec 6, M. Spangaro (L), Colsani 4, Gregori 8, Pertot 4, Maurovich 3, A. Spangaro 2. TRENER: Drasič. Sloga List je sinoči zamudila priložnost, da bi prišla do novih točk proti ekipi, ki je bila vsekakor v dometu naše. Žal pa se je ponovila slika, ki smo jo letos že nekajkrat videli: naše igralke so dobro začele, potem pa se počasi »ugasnile« in zdelo se je, da je na igrišču druga ekipa. Včasih so igralke celo dajale vtis demotivira-nosti, saj si drugače res ne moremo razla- Barbara Gregori je bila včeraj med boljšimi na igrišču kroma gati tako velikega števila neuspešnih akcij. Ko so slogašice zaigrale kot znajo so bile svojim nasprotnicam enakovredne, če ne celo boljše, zato vzroka za negativni trend ne gre pripisovati tehnični pomanjkljivosti, ampak so razlogi verjetno psihološke narave. Trener Drasič je na si-nočnji tekmi preizkusil vse igralke, vendar učinek ni bil tak, kot so si ga v Slogi-nem taboru vsi želeli. Občasno so Slo-gašice sicer zaigrale zelo učinkovito, preveč pavz pa jim je preprečile, da bi iztržile ugodnejši izid. Dobro sta se vsekakor odrezali Sabrina Bukavec, ki je bila učinkovita tako v napadu kot v bloku, in Barbara Gregori. (INKA) ODBOJKA - D-liga Bor Breg zmagal, a šele po petem nizu Bor Breg Kmečka banka - ASFJR Čedad 3:2 (25:21, 15:25, 25:21, 25:27, 15:8) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 25, Della Mea 12, Žerjul 9, I. Flego 21, Spetič 10, Gruden 3, Contin (L), M. Flego 4, Be-zenšek 0, Grgič 0, Sancin, Sadlow-ski. TRENER: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega je še tretjič zapored slavila, žal pa je morala tokrat skromnim nasprotnicam prepustiti točko. V napeti končnici četrtega seta domači ekipi namreč ni uspelo izkoristiti dveh zaključnih žog, tako da so na koncu nasprotnice izsilile igranje odločilnega petega niza, v katerem pa so bile Smotlakove varovanke prepričljivo boljše. Plave so srečanje sicer zelo dobro začele in praktično do konca seta visoko vodile, pri 20. točki pa se jim je zataknilo, tako da so nasprotnice precej zmanjšale zaostanek, dohiteti pa jih niso mogle. Zelo slabo pa so domačinke igrale v drugem setu V vseh elementih so bile premalo natančne in so z napakami od-bojkaricam iz Čedada podarile veliko točk. V tretjem setu so Vodopivčeva in soigralke spet uredile igro in brez večjih težav slavile. V četrtem, pa kot smo že povedali v končnici niso bile dovolj hladnokrvne. Peti set pa je bil povsem enosmeren. (T.G.) vni tretjeligaškega prvenstva nabira pre-potrebnih igralskih izkušenj. Na igrišču je tako stala tudi postava, če izvzamemo kor-dinatorja igre Filipa Hledeta, izpod 18 let starosti. Ne glede na končni izid, pa so lahko pri društvu zadovoljni, kajti nekateri izmed mlajših kažejo na znaten napredek v tehničnem znanju. Srečanje samo je bilo sicer pod stalnim nadzorstvom gostov četudi so domačini imeli priložnost, da osvojijo vsaj niz. V samem uvodnem delu srečanja smo bili priča izrednemu začetku domače vrste, ki je po lastni zaslugi celo povedla na 9:2. Gostujoči odbojkarji pa so tedaj odreagirali in si priigrali zaporednih 10 točk, ki so domačine spravili na kolena. Potem ko so varovanci trenerja Conza bili v drugem nizu stalno v podrejenem položaju so se v tretjem izkazali za enakovredne gostom. V izenačeni končnici so celo vodili 23:22, kar pa jim proti izkušenim Furlanom ni zadostovalo, kajti le-ti so brez obotavljenja sklenili srečanje. Žal se je ravno v končnici poškodoval Peter Špacapan, ki je igral najuspe šneje ravno v zaključnem nizu. (J.P.) Basiliano - Val Imsa 3:0 (25:15, 25:21, 25:26) VAL: Devetak 1, Marget 8, Massi 8, Faganel 0, Corazza 7, Nanut 4, Plesničar (L), Povšič 6, Corva. TRENER: Makuc. Val Imsa je pričakovano klonil proti drugouvrščeni sili prvenstva, a kljub temu bi lahko s prikazano igro in zagrizenostjo osvojil vsaj niz. Varovanci trenerja Maku-ca so se predvsem v drugem in tretjem nizu dobro upirali favoriziranemu Basilianu, tako da je bil po tekmi trener zadovoljen s predstavo. Začetek sicer ni napovedoval nič dobrega. Valovci so v prvem nizu veliko grešili: predvsem neprecizni sprejemi so onemogočali, da bi nasprotniku nudili učinkovitejši odpor. V nadaljevanju pa je Val zaigral prepričljivejše. V drugem nizu je Fa-ganela zamenjal Povšič. Vse do 18. točke sta si bili ekipi izenačeni, nakar pa so domači igralci zaključili niz v svojo korist. V tretjem nizu pa sta si bili že od uvodnih udarcev ekipi povsem enakovredni. Od 17. točke so vodstvo prevzeli gostje, ki so imeli tudi dve zaključni žogi, a jih niso izkoristili. BALINANJE - C-liga Gaja v Ronkahše drugič izgubila Balinarji gropajsko-padriške Gaje so včeraj doživeli drugi zaporedni poraz na balinarskih stezah v Ronkah. Tokrat so jih v okviru 8. kroga deželne C-lige premagali balinarji Villaraspe iz Štarancana. Končni izid je bil 10:6. Za gajevce so bile še enkrat usodne tradicionalne discipline (enojka, dvojki, trojka), v katerih so bili gostitelji boljši. Po hitrih disciplinah je Gaja vodila s 6:2. V štafeti sta Rosati in Leghissa slavila zmago s 40:31. V krogu je nato Dario Calzi izgubil s 23:24, pri tehničnem zbijanju pa je Sancin zmagal s 15:8. V zadnji hitri disciplini »navette« je za nove Gajine točke prispeval Rosati, ki je zmagal z 37:27. Na vrsti so bile nato klasične discipline in pravi polom Gaje. Pri enojki je Karlo Gabrielli igral zelo dobro, toda kljub temu je gladko izgubil s 13:4. Prva dvojka (Milkovič, zamenjal ga je Leg-hissa, in Dario Calzi) se je nato hitro predala (13:2), druga dvojka (Capitanio, Kramar) pa se je enakovredno borila, na koncu pa je s kančkom smole morala priznati premoč nasprotnika (9:8). Precej izenačen dvoboj pa je bil pri trojkah. Gaja je nastopila z ekipo Sancin, Rosati, Žagar, ki pa ni bila kos trojki Villaraspe. Gostitelji so zmagali s 13:7. V Gajevem taboru so bili po tekmi precej potrti. Ostala izida: Triestina - Tre Stelle 8:8, Vitis - Cusignacco 14:2. Vrstni red: Vitis 12, Villaraspa 9, Tre Stelle 8, Gaja 7, Triestina, Cusignacco 3. Prihodnji krog (10.1.): Gaja - Cusignacco. ODBOJKA - 1. MD Naš prapor boljši od Soče L. D. Naš prapor - Soča Lokanda Devetak 3:0 (25:20, 25:19, 27:25) NAŠ PRAPOR: Braione 7, Ku-štrin 19, Juretič 9, Fogari 2, Simeoni 5, Boschini 8, Romano (L). Derbi prve moške divizije med Našim praporjem in Sočo je pripadel domačim odbojkarjem, ki so gostiteljem zadali prvi prvenstveni poraz. V prvem in drugem nizu so na parketu prevladali igralci Našega praporja, ki so povedli že po uvodnih udarcih. Najbolj izenačen je bil tretji niz. Sočani so zaigrali prepričljivejše, gostitelji pa so opravili celo vrsto napak. Naposled se je niz in končna zmaga odločila šele v končnici niza. Naš prapor je imel prvo zaključno žogo pri izidu 24:23, a je ni izkoristil. Soča je izenačila na 25:25, a je naposled prepustila zmago domačim igralcem, ki so bili prisebnejši. Olympia - Fincantieri 3:0 (25:19, 25:11, 25:9) OLYMPIA: Fajt 10, Polzel 1, Mucci 3, I. Komjanc 4, M. Komjanc 10, Brotto 6, Frandoli (L) 1, Dorni 4, Pertin. Goriški odbojkarji so brez težav ugnali skromnega nasprotnika. Največ odpora so jim mlajši igralci Fincanti-rija nudili v prvem nizu, saj so gostitelji zaigrali nezbrano. V nadaljevanju pa so na igrišču prevladali igralci Olympie, ki so uveljavili njihovo premoč predvsem na servisu. V drugem in tretjem nizu se je v tem elementu posebno izkazal Fajt, ki je od 10 točk kar 8 dosegel s servisom. Pri gostih je zelo slabo deloval sprejem, več je bilo tudi napak, tako da končna zmaga ni bila nikoli vprašljiva. 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Izid: Kon-tovel - Breg Bor ZKB 3:1 (15:25, 25:22, 25:17, 25:18) SKOKI V VODO Ivana Curri 1. pri deklicah V tržaškem bazenu bodo še danes na sporedu zadnje preizkušnje mednarodne Božične trofeje v skokih v vodo. V kategoriji deklic je včeraj 1. mesto osvojila tržaška Slovenka Ivana Curri, članica društva Trieste Tuffi. KOTALKANJE V torek sprejem v čast Tanje Romano Športno društvo Polet in Zadružna kraška banka bosta v torek, 23. decembra pripravili sprejem v čast svetovni prvakinji Tanji Romano. Srečanje s šampionko bo ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. NAVIJAŠTVO Danes Novoletni plesni festival V občinski telovadnici v Repnu se bodo danes ob 16.00 predstavile navi-jačice in navijači ŠD Cheerdance Millenium. Na tradicionalnem Novoletnem festivalu bodo nastopile tudi skupine iz Goriške, Slovenije in Hrvaške. PO TV KOPER Športel jutri o balinanju Gostje jutrišnjega Športela, na TV Koper-Capodistria ob 22.30, bosta balinar Gaje Karlo Gabrielli in trener Milan Calzi ter načelnik balinarske komisije ZSŠDI Eligio Kante. Športelovi sodelavci so pripravili anketo, ali so uspešni nastopi Gaje v višjih ligah približali mlade do balinanja? Sledili bodo prispevki z Bregove nogometne tekme, s košarkarske tekme Bora Radenske, z nagrajevanja Naš športnik v Gorici, z božične akademije Cheer-dance Millenium ter ženske košarkarske B2-lige Poleta ter seveda nagradna igra Poglej me v oči. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 31 KOŠARKA - Državna C-liga Okrnjeni Bor Radenska do sedme prvenstvene zmage Premagali so Drvaričev Pordenone - Najboljši strelec Furigo z 20 točkami Davide Monticolo se je posebno izkazal pod košem in tako prispeval k pomembni zmagi Bora Radenske. Dosegel je tudi 10 točk kroma Bor Radenska - Pienne Intermek Pordenone 76:70 (23:22, 48:33, 65:49) BOR RADENSKA: Furigo 20 (4:6, 5:7, 2:6), Visciano 12 (4:4, 4:4, -), Crevatin 8 (-, 1:2, 2:4), Štokelj 9 (-, 3:6), Giacomi 9 (2:2, 2:4, 1:3); Monticolo 10 (2:6, 4:7, 0:1), Babich 8 (2:2, 0:1, 2:6), Krčalic, Pertot nv, Celin nv. TRENER: Mura. SON: 23; PON: Giacomi (34), Visciano (38); SKOKI: 33 (28 v obrambi, 5 v napadu). INTERMEK PN: PM 12:18 (67%), 2T 23:41 (56%), 3T 4:22 (18%); SKOKI: 26 (19 v obrambi, 7 v napadu). Bor Radenska je svojim navijačem pripravil prijetno božično darilo. Na domačem igrišču je na zadnjem srečanju v letu 2008 premagal tretjo silo prvenstva, in sicer Intermek iz Pordenona, ki ga trenira legenda slovenske košarke Janez Drvarič. Zmaga Bora Radenske je čista kot solza in še toliko slajša, če pomislimo, da je Bor nastopil v izredno okrnjeni postavi. Poleg Kralja trener Mura ni mogel računati na poškodovanega Krizmana, ki je trpel skupaj z navijači na tribuni in na Boleta. Na igrišče je tako, kot že v prejšnjem krogu, KOŠARKA - D-liga Proti solidnemu nasprotniku je Kontovelu ušla zmaga v 56 sekundah Breg zmagal, čeprav s prikazano igro ni prepričal - Pri Domu je viden napredek, a je tudi tokrat ostal praznih rok Kontovel - Romans 75:78 (27:17,42:33, 61:53) KONTOVEL: Paoletič 13 (1:1, 3:7, 2:5), Vodopivec 4 (-, 2:4, -), Šušteršič 27 (2:3, 8:17, 3:9), Genardi 2 (0:1, 1:4, -), Lisjak 22 (8:17, 7:9, 0:1), Gantar 3 (1:2, 1:3, 0:1), Bufon 2 (-, 1:2, 0:1), Bukavec (-, -, 0:1), Guštin 2 (2:2, -, -), Rogelja. TRENER: Brumen. SON: 30. PON: Lisjak in Paoletič (40). Kakšna škoda! Kontovelci, ki so nastopili brez Marka Švaba (službeno zaposlen), so bili proti solidnemu Romansu do 56 sekund pred koncem stalno v vodstvu, naposled pa so ostali praznih rok. Spet jim je bila usodna končnica tekme, v kateri so po nepotrebnem izgubili nekaj žog, metali iz neizdelanih položajev, v obrambi pa so dopustili gostom, da so dosegli nekaj lahkih košev. Med tekmo pa je kazalo drugače. Brumnovi varovanci so začeli odločno in zelo učinkovito v napadu. Mladi Marko Gantar je dobro vodil ekipo, Andrej Šu-šteršič z meti od daleč in Peter Lisjak s prodori pa so polnili koš Romansa, tako da so prov četrtino sklenili z 10 točkami prednosti. In to povsem zasluženo. V drugi četrtini so prednost še povečali (34:20 v 4. minuti) in tudi po odmoru vodili tempo igre ter povedli za 13 točk (50:37). Vse je kazalo, da jim dve točki ne moreta uiti. V zadnji četrtini so gostje postavili consko obrambo, kar je Kontovelcem delalo nemalo težav. Prednost je začela kopneti, tako da je v 6. minuti znašala le pičli dve točki (65:63), minuto pozneje pa so gostje stanje izenačili (67:67). Dve minuti pred koncem so domači košarkarji povedli za 5 točk. Gostje se niso dali, minuto in sedem sekund pred koncem stanje spet izenačili in 56 sekund pred zvokom sirene prvič na srečanju povedli (74:72). V raz-bulrjivi končnici so bili gostje prisebnejši in tudi zmagali. (lako) Andrej Šušterič je bil s 27 točkami najboljši strelec pri Kontovelu kroma Breg - Intermuggia 93:83 (22:16, 45:37, 65:62) BREG: Cerne 17 (2:2, 6:112, 1:1), Sila 12 (4:4, 1:7, 2:4), Cacchi 18 (5:9, 5:7, 1:2), Cociancich 4 (2:2, 1:2, -), Grazioso 0 (-, 0:1, -), Klabjan 8 (2:2, 3:4, -), Glavina 1 (1:2, 0:1, -), Zeriali (-, 3:8, -), Klarica 27 (-, 6:8, 5:7), n.v. Jevnikar, Petaros. TRENER: Krašovec. Breg je osvojil novi točki, a tokrat s prikazano igro ni zadovoljil. Proti skromnim nasprotnikom so zaigrali preveč lahkotno, predvsem v obrambi so bili nepazljivi. Nasprotniki, pri katerih so izstopali predvsem organizator igre Fabrici, bek Vas-cotto in mladi Della Venezia, so igrali vseskozi zbrano. Prvi dve četrtini sta bili sicer enosmerni, saj je Breg že po uvodnih akci- jah visoko povedel. Strelko razpoloženi domači igralci so po prvih desetih minutah po-vedli na 8 točk, enako prednost pa obdržali vse do odmora. V tretji četrtini pa so se nasprotniki zbrali in visoko prednost Brega (v tem delu je znašala tudi 20 točk) skoraj povsem nadoknadili. Ob koncu tretjega dela se je Intermuggia približala na same tri točke (65:62). Trener Krašovec je naposled zdramil svoje varovance, ki so v zadnjih desetih minutah reagirali in prevladali. Med posamezniki sta se tokrat izkazala Elvis Klarica, ki je bil izza šestmetrske črte neustavljiv, in Ivan Ciacchi. Oba sta v primerjavi z ostalimi prikazala kvalitetno igro in večjo borbenost. V Bregovem taboru pa so tokrat zaigrali brez poškodovanega Lokatosa, Jevnikar je zaradi zvina glešnja presedel tekmo na klopi, Klabjan pa je igral s povišano temperaturo. Pallacanestro Monfalcone - Dom 76:57 (21:11, 41:34, 61:47) DOM: Vončina 5 (2:2, 0:3, 1:2), Covi 9 (-, 3:8, 1:8), Cej 11 (1:4, 2:9, 2:5), Oblak 13 (1:2, 6:6, -), Zavadlav 5 (1:2, 2:2, 0:1), Belli 5 (0:2, 1:1, 1:2), Faganel 6 (-, 3:5, 0:5), Col-lenzini 3 (-, 0:4, 1:3), TRENER: Ambrosi. PON: Zavadlav (36') in Vončina (37'). Domovci so v petek izgubili tudi zadnje gostovanje prvega dela prvenstva proti četrtouvrščeni ekipi Pallacanestro Mon-falcone. Tako kot pred tednom dni so tudi tokrat bili le v osmih, ob povratku Covija in Ceja pa je zmanjkal Kristančič. Kljub te- moral tudi »skavtman« Saša Krčalič (v C1 ligi je sicer že igral pred leti), ki je svojo nalogo odlično opravil. Plavi so srečanje pričeli silovito. V obrambi so bili zelo pozorni, v napadu pa izredno razigrani. V dveh minutah so dosegli tri zaporedne trojke (Crevatin, Furigo in Štokelj) in tako povedli kar 9:2. Vendar v naslednjih petih minutah so gostje potrdili, da ni naključje, da so se do sinoči nahajali na 3. mestu na lestvici. Z delnim izidom 18:6 so spreobrnili izid v svojo korist. Na srečo so Borovi košarkarji ohranili mirno kri in s Furigom ter Monticolom na čelu so uspeli nadoknaditi zaostanek in zaključiti četrtino s točko prednosti. Radenska si je zmago dejansko zagotovila z zelo dobro drugo četrtino, ko je gostom prepustila le pičlih 11 točk. Pod košem sta kraljevala Monticolo in Viscia-no (prvi je na koncu zbral 7 skokov, drugi pa kar 9). Ob povratku iz slačilnic, tako kot v prvem polčasu je prvi koš (trojko) dosegel Crevatin. V tem delu so gostitelji v napadu nekoliko umirili tempo igre (najbolj dejavna sta bila Štokelj in Furigo, ki je bil na koncu z 20 točkami tudi najboljši strelec Bora), v obrambi pa so še naprej igrali zelo pazljivo. V zadnji četrtini pa je Bor nekoliko popustil. Z igrišča sta morala najprej Giacomi in nato še Visciano zaradi 5 osebnih napak, na srečo pa to ni spravilo iz tira Štokelja in soigralcev, ki so v napeti končnici uspeli obdržati šest točk prednosti, kar jim je omogočilo, da so se lahko ob zvoku sirene skupaj z navijači veselili sedme prvenstvene zmage. Trener Intermeka Janez Drvarič: »Če bi šla zadnja trojka noter, bi bilo lahko drugače. To je pač košarka. Bor Radenska je tekmo zmagal s fantastično drugo četrtino, ko je igral zelo dobo v napadu, mi pa smo igrali zelo slabo. Naše ambicije so play-off. Lestvica je sicer zelo kratka, saj je razlika v točkah res minimalna. Bor ima realne možnosti, da se uvrsti v play-off, saj na domačem igrišču igra zelo dobro v napadu. Kar se pa tiče Jadrana, v tem prvem delu je imel nekaj težav, upam pa, da se bo kmalu pobral na noge in da se bo priključil sredini lestvice ter se tako izognil igranju v play-outu.« (RAS) Ostali izidi: Spilimbergo - Gemini Venezia 78:65, San Daniele - Rovigo 92:83, Codroipo - Oderzo 69:62. Poraz NPG, Acegas danes MOŠKA B2-LIGA - Izida: Falcon-star - Trento 86:74 (Laezza 19, Batich 6), Como - NPG 86:58 (Bossini in Salis 17 točk). DANES: 18.00 v Trstu Acegas Aps - Calligaris. Domači šport Danes Nedelja, 21. decembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Vidmu, Marangoni: Virtus UD - Jadran Mark ŽENSKA B2-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - OMA UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Dom ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Trstu, na Alturi: Club Altura - Sloga UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Cordenons; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Virtus UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Pordenonu: Pordenone - Sloga; 16.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Fer Style . Aurora Volley NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Virtus Corno; 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Sangiorgina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Villesse; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Zarja Gaja; 14.30 na Opčinah: Opicina - Breg; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland -Porpetto 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Strassoldu: Strassoldo - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Aris San Polo ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Bazovici: Pomlad B -Esperia Jutri Ponedeljek, 22. decembra 2008 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Dolini: Kras -Fincantieri; 18.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi - Vesna □ Obvestila SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 3401653533 (Valentina). Š.D. KONTOVEL priredi redni letni občni zbor danes, 21. decembra, ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 347-5292058 (Brdina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it, ali 348 1334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo, 7.januarja 2009 ob 19.uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. mu so se pod košema dobro upirali na papirju odličnim nasprotnikom: izkušena centra Cestaro in Mazzoli sta skupno zbrala le 14 točk, trije Domovi »centri« pa so bili najboljši strelci svoje ekipe in jih skupno zbrali kar 33. Res je, da je med Čehovi-novimi varovanci zmanjkal kapetan David, in da je bivši Mazzoli stopil na igrišče brez treninga. Tekmo so Ambrosijevi fantje začeli zbrano in po treh minutah vodili s 4:7. Gostitelji so nato z odličnima Cisilinom in Tomasinom na čelu prevzeli vodstvo in ga še pred koncem četrtine povečali na 10 točk. Cej in soigralci pa niso popustili in se s štirimi trojkami sredi tretjega dela spet približali na pičle tri točke (32:29). Tržičani so nato ponovno strnili svoje vrste in povečali prednost. Po glavnem odmoru pa so tudi domovci popustili - v napadu so večkrat zaključili iz neizdelanih položajev. Prepogosto so metali izza črte treh točk, od koder so bili v drugi polovici tekme le enkrat uspešni v enajstih poskusih. Na začetku zadnjega dela so se Faganel in ostali še zadnjič približali na 10 pik (61:51), Tržičani pa so za tem z uspešnimi prodori dokončno zapečatili izid tekme v svojo korist. Kljub porazu je bil v vrstah Doma viden napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami, za dobro obrambo na strelcu Cisilinu pa si pohvalo zasluži mladi Gabrijel Zavadlav. (M.O.) Ostali izidi: Poggi 2000 - Dinamo 80:92, Villesse - NAB Tržič 76:68, Fogliano - Don Bosco 85:73. KOŠARKA - Promocijska liga Sokol še nepremagan, Bor Art Group prepričljivo Sokol - Barcolana 77:66 (15:13, 31:27, 63:45) SOKOL: Spadoni 5, Sossi 2, Hme-ljak 21, Devetak, Emili, Doljak 23, Krizman 14, Matej Guštin 5, Kojanec 4, Malalan 4, trener Gruden. Tri točke: Doljak 2, Hmeljak 2, Spadoni 1. Kot je bilo pričakovati, je Sokol premostil tudi zadnjo oviro v tem letu, zanesljivo premagal Barcolano in ne-premagan ohranil prvo mesto na lestvici. Zmaga pa vendar ni bila tako lahka, kot bi kazal položaj na lestvici bar-kovljanskega moštva, ki je doslej le enkrat zmagalo. V prvem polčasu so se namreč gostje skoraj enakovredno upirali domačinom, ki pa so v tretji četrtini izboljšali obrambo in si z uspešnimi protinapadi priigrali prednost 18 točk. V zadnji četrtini so malce popustili, njihova zmaga pa ni bila nikdar vprašljiva. Od posameznikov bi pohvalili Denisa Doljaka, ki je bil najboljši strelec ekipe, poleg tega je bil tudi uspešen v obrambi. Škoda, da se je v začetku druge četrtine poškodoval gleženj Marko Emili. (lako) Bor Art Group - 69ERS 80:40 (22:13, 40:25, 72:35) BOR: Trevisan 9, Querinuzzi 3, E. Filipac 9, Schiavo 7, Sancin 5, Widmann 29, Faraglia, Puzer 2, Corsi 5, Gerdol 11, Gombač. TRENER: Sancin. 3T: E. Filipac 2, Widmann 2, Querinuzzi 1, Schiavo 1. 5ON: Faraglia (35). Borovci so si s prepričljivo igro priigrali četrto zaporedno zmago. Skromnega nasprotnika so brez težav premagali: že v prvi četrtini so prevzeli visoko vodstvo, ki se je nato iz minute v minuto večalo. Igrali so zelo požrtvovalno in vseskozi predvajali dopad-ljivo igro v napadu. Med posamezniki se je tokrat posebno izkazal Widmann, ki je dal 29 točk ob samih dveh napakah. Pohvalo pa si zaslužijo tudi center Corsi, ki je uveljavil svojo višino pod košema, Gerdol in Trevisan. 32 + Nedelja, 21. decembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Zima 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Ob 170-letnici Rezijanske folklorne skupine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Božični koncert 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.15 Variete: Domenica in... sieme 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 100 e lode 18.00 Variete: Domenica in - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 23.30 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.35 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.20 Aktualno: Non e un paese per vecc- hi ma per rimbambiti si 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 11.00 Veriete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 SP v smučanju 13.45 Variete: Quelli che aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero uno 19.25 Aktualno: Speciale MotorShow 2008 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 7.00 7.40 8.50 9.40 10.50 12.15 12.40 14.00 14.30 15.05 18.00 18.55 20.00 20.10 21.30 23.20 23.35 0.40 Aktualno: Fuori orario Risanke Variete: E' domenica papa' Leggende sotto il mare SP v smučanju, superveleslalom (M) SP v smučanju, superveleslalom (F) Dnevnik, šport in vremenska napoved SP v smučanju, superveleslalom (M) - 2. del Deželni dnevnik Aktualno: In 1/2 h Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro Kviz: Per un pugno di libri Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo fa Aktualno: Elisir Deželni dnevnik Variete: Glob, l'osceno del villaggio Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.05 Nan.: Commissario Saint Martin 6.55 Dnevnik: Pregled tiska 7.25 Nan.: Sei forte maestro 2 9.35 Dok.: Storie di confine 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: le comiche di Stanlio e Olio 14.15 Film: I figli del deserto (kom., ZDA, '34, r. W. A. Seiter, i. S. Laurel) 15.40 Film: Cimarron (western, ZDA, '60, r. A. Mann, i. G. Ford, M. Schell) 18.40 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nan.: Siska 22.30 Šport: Controcampo posticipo, sledi Controcampo 0.55 Fuoricampo Canale S 8.00 8.50 9.45 13.00 13.40 14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.50 23.50 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Resničnostni šov: Amici Variete: Questa domenica Variete: Supershow Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Chiedimi se sono felice (kom., It, '00, r. A. Baglio, i. G. Storti) Film: Ravanello pallido (kom., It, '01, r. G. Costantino, i. Luciana Littizzetto) V Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 14.00 17.00 18.30 19.05 Nan.: Due gemelle e una tata Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il principe di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Il viaggio del unicorno (fant., ZDA, '00, r. P. Spink, i. B. Bridges) Film: Fievel conquista il West (anim., ZDA, '91, r. P. Nibbelink, S. Wells) Dnevnik in vremenska napoved Film: The Mask - Da zero a mito (fant., ZDA, '94, r. C. Russel, i. J. Carrey) 19.30 Film: Piccola peste (kom., ZDA, '90, r. D. Dugan, i. M. Oliver) ^ Tele 4 / 6.45 17.30 Risanke 8.05 16.30 Dokumentarec o naravi 8.30 Inf. odd.: Tra scienza e coscienza 9.30 A.COM Automobilissima 10.00 Incontri al caffe' de la Versiliana 11.10 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 12.00 Sveta maša 12.30 Aktualno: Eventi in provincia 12.50 Šport: Hard Trek 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Musica, che passione! 13.35 Aktualno: Di roccia e di cielo 14.05 Camper magazine 14.30 Campagna amica 15.00 Film: Vinci per me 16.55 Aktualno: Super sea 19.30 Inf. odd.: E domani e lunedi 23.00 Koncert: Voci dal Ghetto 0.35 Film: Territorians La l LA 9.35 Dok.: I segreti dell'archeologia 10.15 Film: Gli attendenti (kom., It, '61, r. G. Bianchi, i. G. Cervi) 12.30 Dnevnik 13.00 Nan.: Mai dire si 14.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.05 Film: Aggrappato ad un albero, in bilico su un precipizio, a stra-piombo sul mare... (kom., Fr, '73, r. S. Korber, i. G. Chaplin) 18.00 Film: Cambio marito (kom., ZDA, '87, r. T. Kotcheff, i. K. Turner) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Resničnostni šov: Chef per un giorno 21.30 Dok.. Micro Safari: Viaggio a mi- sura d'insetto 23.00 Dok.. Preistoric Park 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik in športne vesti 1.25 Film: L'ultimo cinema del mondo (dram., Fr/Arg/Šp., '98, i. A. Molina) |r Slovenija 1 7.00 9.25 Koper 12.00 Dnevni program 12.15 SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 14.10 Euronews 14.30 Vas tedna 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 dok. odd.: Spoznavajmo Agrigento 16.15 Ethnopolis - zina 17.00 Dok. odd.: Italijanski gradovi 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 19.00 22.00 , 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Tednik 20.00 Vesolje je ... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Maremetraggio 23.35 21. pevski zbori - Izola 0.30 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 0.00 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Kulturni utrinek (pon.) 18.45 Naši Prijatelji (pon.) 19.30 Settimana Friuli (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Mok Zagreb 23.00 Med Sočo in Nadižo (pon.) 21.10 Nan.: Merlin 23.20 Nan.: Taken 1.45 Športne vesti Ris. Nan.: Živ Žav Umko, najboljša zabava za umne glave 10.15 Otroška serija: Mulčki 10.50 Sledi (Tv Maribor) 11.20 Obzorje duha (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 Nad.: Fina gospa 15.00 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo 15.15 Glasbeni dvoboj 15.40 Človeški faktor: Glasnik brezdomcev 16.00 Družabna 16.30 Oglasni blok 17.00 22.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Zvezde pojejo 21.40 Družinske zgodbe: Družina Zupan 22.30 Ars 360 22.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Film: Punčka za milijon Dolarjev (pon.) 1.25 50 let Tv (t Slovenija 2 6.30 7.55 8.05 8.25 8.55 9.35 10.25 10.55 12.35 13.40 15.55 18.00 19.00 20.00 20.50 21.45 22.45 23.30 1.40 Zabavni infokanal Skozi čas 50 let televizije Med valovi (pon.) Nan.: Brat bratu (pon.) SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) Migaj raje z nami (pon.) SP v alpskem smučanju, superve- leslalom (Ž) SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Nogomet. tekma angleške lige: Newcastle -Tottenham SP v biatlonu, štafeta (Ž) SP v biatlonu, štafeta (M) Dok. serija: Popotovanja po svetu Nad.: Jesenin Nad.: Impresionisti Nad.: Vražji fant Na utrip srca RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Roja-na; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Iz naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlan-tično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Izlet; 10.10 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 12.00 Božični dan Evro-radia; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.00 Božični dan Evroradia; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Vokalni abonma; 21.00 Literarni portret; 21.30 Nokturno; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. horoskop_ & OVEN 21.3.-20.4.: Namesto, da bi poskrbeli, da se boste imeli za praznike lepo, ste si nakopali na glavo cel kup nepotrebnega dela. Je tako težko pustiti obveznosti ob strani in se posvetiti samo sebi? irn^* BIK 21.4.-20.5.: Ne nakopajte si nepotrebnega dela s pripravo popolnega prazničnega jedilnika. Bistvo božičnih praznikov je skrito v preprostih stvareh. Tudi dnevi na delovnem mestu, bodo prijetni. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zadnje čase ste nekoliko nesproščeni in strogi do sebe. Želeli si boste potrditve, da ste se pravilno odločili. Pustite, da se tudi vas dotakne čarobnost prihajajočih praznikov. RAK 22.6.-22.7.: Kar nekam «« bolj od daleč opazujete letošnje priprave na Božič in novo leto. Prepustili ste se partnerju in zadovoljni boste z vsakim njegovim predlogom. Začuda bo tako prav tudi njemu. LEV 23.7.-23.8.: Praznike bi (^^r radi izrabili za počitek in sprostitev. Poenostavite si priprave in sledite svojim željam. Če je le mogoče si privoščite prost teden in ga preživite čim bolj razgibano. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi so zelo raznoliki dnevi. Poskrbeli boste, da bo zadoščeno vsem. Z levo roko boste opravili s hišnimi opravili, pri tem pa vam bo še uspelo nasmejati partnerja. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Raje ^ ^ kot glasne zabave imate tih Božič v krogu ožje družine. Tudi z malo denarja vam uspe pričarati prijetno ozračje, zato se vaše stanje v denarnici po tem tednu ne bo spremenilo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Težko se boste odpravili iz službe domov in še teže nazaj v službo. Povsod vam bo lepo in zadovoljni boste ugotovili, da za nič na svetu, ne bi menjali ljudi, ki vas obkrožajo. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Uspelo vam bo pozabiti na službene skrbi in se prepustiti prazničnemu razpoloženju. Nedvomno boste glavni akter pri pripravi božičnega večera: okrasitev, hrana, darila... KOZOROG 22.12.-20.1.: Čeprav se vam zdi vse to skakanje okoli praznikov nekam otročje, si ne morete kaj, da ne bi prevzelo tudi vas. Čeprav tega glasno ne priznate, vas migetajoči sij sveč očara. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Z vsem srcem se veselite prihajajočih dni. Toliko bi radi še postorili, saj mora biti vse popolno... Radi bi razveselili vse, ki potrkajo na vaša vrata, saj najbolj uživate v tem, da se razdajate. RIBI 20.2.-20.3.: Zadnje čase ste le težko sledili vsem obveznostim na delovnem mestu, zato se vam bo počitek močno prilegel. Prav nič ne boste skoparili in privoščili si boste vse, kar vam bo srce zaželelo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 33 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska kronika Adventni dnevi: Nekaj minut za domačo glasbo: Zapoj, prijatelj stari -Pogum Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Artemisia Sachez 23.00 Dnevnik 23.10 Lirika: Tosca - Nei luoghi e nelle ore di Tosca 1.05 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Aktualno: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 0.25 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Harry Potter e il prigionie-ro di Azkaban (fant., ZDA, '04, A. Cuaron, i. D. Radcliffe) 22.30 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 22.40 Film: Il giardino segreto (fant., ZDA, '93, r. A. Holland, i. K. Ma-berly) 1.15 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.20 12.00 12.45 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Le storie - Diario italia- no 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Nogomet: Un goal per la pace. Iraq - Resto del mondo 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.05 Nan.: Chips 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.35 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nan: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 15.55 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Le pioggie di Ranchipur, (dram., ZDA, '55, r. J. Negulesco, i. L. Turner) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il secondo tragico Fantozzi (kom., It, 76, r. L. Salce, i. P. Villag-gio, Anna Mazzamauro) 23.55 Film: joyeux Noel - Una verita di-menticata dalla storia (dram., Fr., '05, r. C. Carion, i. D. Boon) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.25 Film. Un cane per Natale (kom., Nem., '05, r. E. Habsburg, i. F. Fitz) 9.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Un bianco Natale a Beverly Hills (kom., ZDA, '05, r. P. Werner, i. P. Montgomery) 16.25 Nan.. Il mammo 17.05 Film: The Christmas Card (dram., ZDA, '06, i. J. Newton, A. Evans. 18.50 Kviz: Chi vuol esere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: The Family Man (dram., ZDA, '00, r. B. Ratner, i. N. Cage) 23.45 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.50 7.25 8.40 10.20 12.25 14.30 15.00 15.55 18.30 19.05 19.35 20.00 20.30 Nan.: Due gemelle e una tata 13.40, 16.50 Risanke Film: Barbie e il castello di diamanti (anim., ZDA, '08, i. G. Nichele) Film: Bibi piccola strega (fant., Nem., '02, r. H. Huntgeburth, i. S. Vonkrosigk) Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport Risanke: Simponovi Nan.: Paso adelante Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Don Luca c'e Nan.: Medici miei Camera Café ristretto, sledi Camera café Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: xXx (akc., ZDA, '02, r. R. Cohen, i. V. Diesel) 23.45 Film. Babbo bastardo (kom., ZDA/Nem, r. T. Zwigoff, i. B. B. Thornton) 2.00 Talent 1 Player ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 8.50 Retroscena, i segreti del teatro 9.30 Inf. program: Novecento contro luce 10.40 Dok.: Este: i paleoveneti, le torri, le ceramiche 11.25 Camper magazine 12.05 Aktualno: Super Aea 12.30 Zibaldone goloso 13.25 Assessorato al Turismo 13.50 Aktualno. ...animali amici miei 14.30 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.35 Aktualno: Saul 2000 18.35 Šport: Super calcio - Udine 19.00 Šport: Super calcio - Triestina 20.00 Risanke 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Ancona - Triestina la 7.30 9.30 9.40 10.10 11.25 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.30 20.00 20.30 21.10 23.15 La 7 Film: La citta prigioniera (vojni., It, '62, r. J. Anthony, i. D. Niven) Due minuti in un libro Gli straordinari viaggi di Tippi Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 0.50 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: La grande illusine (vojni, Fr, '37, r. J. Renior, i. J. Gabin) Nan.: Mac Gyver Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo Dnevnik Variete: Crozza Italia Exclusive Resničnostni show: Adolescenti -Istruzioni per l'uso Film: Una bionda sotto scorta (kom., ZDA, '93, i. T. Berenger) Jr Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Otroška serija: Mulčki 9.40 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 10.05 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 11.00 Dok. serija.: National geographic (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Zvezde pojejo (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nanizanka 16.15 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.35 Igrana nan.: S soncem v očeh 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.25 Nad.: Fina gospa (pon.) 18.00 Žrebanje 3x3 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Bratu brat 20.40 Pogovor s predsednikom vlade Borutom Pahorjem 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Pisave 23.25 Glasbeni večer |r Slovenija 2 6.30 9.30, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 12.15 Tv prodaja 9.50 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 11.15 Sobotno popoldne (pon.) 12.50 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 13.50 Sobotno popoldn 14.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 15.10 Slovensku utrinki (pon.) 16.00 50 let televizije 16.20 Osmi dan (pon.) 16.50 Ars 360 (pon.) 17.05 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 17.35 Prvi in drugi (pon.) 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 18.50 19.00 19.25 20.00 21.10 22.10 22.30 22.50 23.25 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.20 23.55 0.00 Kronika osrednje Slovenije Risanka Nan.: Berlin, Berlin Z glavo na zabavo Športnik leta Slovenije Studio City Knjiga mene briga: W. Shakespeare: Vihar City folk 50 let televizije Film: Havaji v Oslu (pon.) Koper 11.15 17.15 18.00 18.30 18.40 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Lynx magazin Maremetraggio Vesolje je... Tednik Istra in... Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Vzhod-Zahod Športel (program v slovenskem jeziku) Športna mreža Vremenska napoved Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 23.30 Videostrani Nan.: Jelena 20.20 Kultura (pon.) Epp Glasbena oddaja (pon.) Epp Dnevnik, vremenska napoved Kultura Športni ponedeljek Odbojka: Salonit Anhovo - MOK Zagreb (pon.) Dnevnik, vreme, kultura (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod drevesom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giu-lianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz Slov. glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 34 Nedelja, 21. decembra 2008 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Zelo močan anticiklon, ki se zadržuje nad Evropo pospešuje pritok severnih zračnih tokov na visokih legah tudi nad deželo. Danes bodo zračni tokovi občasno še vlažni, jutri pa bodo « bistveno bolj suhi. Nad zahodno Evropo in Biskajskim zalivom je območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda v višinah nad naše kraje doteka toplejši in občasno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 12.25 BIOPROGNOZA Danes se bodo pri najbolj občutljivih pojavljale z vremenom povezane težave. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.45 najvišje 38 cm, ob 13.06 najnižje -33 cm, ob 19.12 najvišje 6 cm, ob 23.46 najnižje -11 cm. Jutri: ob 6.26 najvišje 39 cm, ob 13.38 najnižje -42 cm, ob 20.00 najvišje 13 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................600 Vogel.................275 Kranjska Gora........100 Krvavec..............170 Cerkno................85 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .60 Civetta...............250 Piancavallo..........250 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................280 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............270 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC TOLMEČ O -5/3 VIDEM o = -2/12 O PORDENON -1/11 TRBIŽ O -6/4 ČEDAD O -1/11 O N. GORICA O TRŽIČ -2/6 O KRANJ O LJUBLJANA -1/4 POSTOJNA O-3/6 KOČEVJE _ O ČRNOMELJ REKA 4/12 (^NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo zmerno do spremenljivo oblačno. Na najvišjih legah v hribih ni izključen severnik ali severoza-hodnik. V spodnji ravnini bo zvečer možen nastanek kakšnega meglenega sloja. Danes bo delno jasno. Občasno bo več oblačnosti, vendar bo povečini suho. Večje možnosti za rahle padavine bodo v večernem času predvsem v severovzhodni Sloveniji. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 10 stopinj C. CELOVEC O -2/5 TOLMEČ O -5/3 TRBIŽ O -6/2 o -5/4 KRANJSKA G. O GRADEC 0/6 O-2/4 S. GRADEC ČEDAD O S VIDEM o -1/12 O PORDENON -1/12 O N. GORICA O TRŽIČ -1/7 O KRANJ O LJUBLJANA 0/5 POSTOJNA O-3/7 KOČEVJE K REKA 4/13 (NAPOVED ZA JUTRI Nad vso deželo bo jasno do oblačno zaradi možnosti pojava posameznih oblakov na višjih legah, v dolinah bo nastala termična inverzija. Ponoči bo v nižini, predvsem na najnižjih predelih, verjeten nastanek megle. Jutri in v torek bo pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. decembra 2008 35 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V soboto, 27. decembra ob 20.30, mala dvorana / Boris Devetak, Igor Pison in Peter Verč: Radio aktivni kabaret. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: danes, 21. decembra ob 17.00. »Varietà« - I Piccoli di Podrecca / Urnik: jutri, 22. ob 21.00, v torek, 23. ob 17.00, v soboto, 27., v nedeljo, 28., v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 17.00, v soboto, 3. in v nedeljo, 4. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Danes, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / danes, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; v soboto, 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 27. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V torek, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Mala drama Jutri, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 27., v ponedeljek, 29. in v sredo, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 21. decembra ob 19.00 / Joe Mastaeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. Jutri, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. V torek, 23. decembra ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«; ob 18.30 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 24. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena Jutri, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Mih Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 31. decembra ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 22. decembra ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. dijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich V četrtek, 1. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert, nastopa pihalni orkester G. Verdi iz Trsta, vodi Cristina Se-meraro. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. Danes, 21. decembra ob 16.00 in 20.30. »Giselle« / nastopa državni ruski balet. Urnik: jutri, 22. in v torek, 23. decembra ob 20.30. »Festival tržaške popevke« / nastopa Lelio Luttazzi, v petek, 26. decembra ob 20.30. »Gran Varieta Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: v soboto, 27. ob 20.30, v nedeljo, 28. ob 16.00, v ponedeljek, 29. in v torek, 30. decembra ob 20.30, v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. januarja ob 16.00. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. _SLOVENIJA_ KOPER Glasbena šola Koper V torek, 23. decembra ob 21.00 / Bruno Cesselli Trio (Ita-Slo) - a tribute to Bill Evans. Bruno Cesselli - klavir, Alessandro Turchet - kontrabas in Zlatko Kaučič - bobni. Titov trg V sredo, 24. decembra ob 22.00 / Božični koncert, Kvartet 7 +. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. ob 18.00 in jutri, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragojevic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Braciera. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. LJUBLJANA - Danes v gledališču Glej Premiera Sigurjonssonove drame Sinko o družini, ljubezni in predsodkih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na sporedu bo Ver- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): Štefan Turk razstavlja pod naslovom »Portae Aureae«. Ogled je možen po urniku knjigarne. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Urnik razstave do 22. decembra 2008 od ponedeljka do sobote od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter od 22. decembra do 6, januarja 2009 od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. LJUBLJANA - V gledališču Glej bo danes, 21. decembra, ob 20. uri premiera predstave Sinko islandskega dramatika Havarja Sigurjonssona. V drami na temo odnosov v družini bodo v režiji Alena Jelena nastopili Milan Štefe, Vesna Jevnikar, Rok Matek in Gorazd Logar. Drama Sinko je praizvedbo doživela v islandskem Nacionalnem gledališču januarja leta 2003. V hitrem navzkrižnem boju replik se gledalec izgubi med živimi in mrtvimi, preteklostjo in sedanjostjo, med ljubimci in sovražniki, manipulatorji in žrtvami, med prepirom in seksom, očetom in mamo, med sinom in fantom. Kot so zapisali v Škuc gledališču, ki je ob Gleju producent predstave, je Sinko tudi igra o tem, kaj se zgodi, če ljudje dopustijo, da prevladajo predsodki. Dramo je iz angleščine prevedel Klemen Jelinčič Boeta, dramaturginja je Ana Kržišnik, scenografijo in kostumografi-jo podpisuje Vesna Blagotinšek. Sigurjonsson (1958) je islandski dramatik, dramaturg, prevajalec in novinar. Dramaturgijo je študiral na Univerzi v Manchestru in Leedsu v Angliji, kjer je leta 1983 tudi magistriral. Napisal je štirinajst iger za oder, radio in televizijo, med katerimi je največkrat uprizarjana drama Angeli (2001), ki je prevedena v sedem jezikov in so jo igrali po Evropi, v ZDA in Kanadi. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. SLOVENIJA SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- Angeli so temna študija o incestu in družinskem nasilju. Njegova zadnja drama Halla in Kari (2008) je satiričen pogled na sodobno življenje na Islandiji in na pereče vprašanje tujih delavcev, skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije La- ki na Islandiji iščejo boljše življenje. Si-gurjonsson prevaja sodobno dramatiko uveljavljenih piscev, med katerimi so Harold Pinter, Edward Bond, Mark Ravenhill in Martin McDonagh. (STA) stovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. NA5A SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (20. 12. 2008) Vodoravno: despot, Kras, tir, Ilir-ka, Reni, Oka, Vittorio Gassman, ata, Arsenal, R. A., Carra, nakit, str-most, vrag, ostinato, kanela, ravnik, Kontovel, kloaka, Orio, Olimp, A. N., A. R., lan, O. R., laik, D. P., Ika, Odin, K. M., personal, skesanec, INA, rokavica, kontranbantarka, Onatas, avt, tri, napalm, I. C., rt; na sliki: Marko Pisani. Easy 0,95 mesečno Jasen ¡n preprost račun, za ceno skodelice kave. ZKB# 1908 Ulftffií 4P3H9P9liPil! titel BOTO Muhi hntU* LM-JUI Razlikujemo se. www.zkb.it 0,95€ CÍ o,oo€ ef 0,00€ SÍ o,oo€ ef 0,00€ ef mesečni strošek internet banki ng losrnivni paiuet) mednarodni bancomat Maestro bančna nakazila preko internet banking-a pošiljanje izpisov računa preko internet banking-a SpOHjtito jd reklamnima in Ima kijt nam«i premotilo nijNricrnh slMibtu. Vr* ekonomski POftCr*. ki m n.inata/3 na fludcnu 5lqyitvcr lahke, dobto v odgo/Hiiiapiih InflornurtiMmh lotih, ki so na rnipclaga v naduh podiu/ncah. tanka 31 piidriui? pravica da pied nuCenicrn rjn«lcn-n r.lc itc. pievcri pravno in krcdflra iposobncat prosilca.