GOSPODARSKI VESTNIK
OOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOCXX3000«OOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtXXXXXXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXDOOOO
Št. 7.	V Gorici, dne 1. julija 102S.	teto VI.
cx3ooooooooocxxxxxxx3oooooooooooooooocxxxx>ooooooocxxx}ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooopooooooo
Izhaja enkrat na mesec. Stane letno	88	Uredništvo v Dorici, Via S. Diovannl.
IG lir. - Posamezna Številka 1 liro.	|jjj	6’ 1'	'h l^iiirtl'lropiV*a *
Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira.
^ooooooocxxxxxxx)ooooooocoooooooocxxx>oooooooooooox>cx3oooooooooooooooooooocxxxxxxx>ooooooooooooooooooootx>oooooooooooooooooooc>ooooooooo(
ŽIVINOREJA.
Nekaj o ovčjereji.
•
Pri nas, zlasti pa na Krasu in v Istri je mnogo takih zemljišč, ki radi pustosti in kamenitosti zemlje niso sposobna za nobeno drugo rabo kakor za pašo drobnice. Govedo ne dobi na taki paši dovolj hrane, zato je paša govedi na takih pašnikih neracionalna. Radi tega dejstva bi bilo zelo priporočljivo, da bi se kmetovalci v takih krajih poprijeli ovčjereje v večjem obsegu kakor dozdaj. Pred nekaj leti je naš list pisal o bergamoški ovci ter jo priporočal za naše kraje. Na to priporočilo se je oglasilo precej kmetovalcev s vprašanjem kje bi se dobile take ovce. Iz tega sklepamo, da je med kme-tevalci mnogo zanimanja za ovčjerejo, zato smo se tudi odločili napisati nekaj besed iz te živinorejske panoge. '
Važnost in gospodarski pomen ovčjereje.
Ovčjereja se le tam izplača, kjer Razpolagajo kmetovalci s pašniki za pašo, ker se reja ovac v hlevu ne obnese. Ti pašniki so lahko tudi pusti in kame-n}ti, le vlažni ne smejo biti, ker na vlaž-pih pašnikih obolijo ovce na vrtoglavosti 'n na jetrih. Naši kraji so radi milih in skoraj brezsnežnih zim posebno prikladni za rejo ovac, ker se ovce pasejo tedi lahko v zimskem času. Vendar pa 'nia reja ovac za naf e posestne razmere ono slabo stran, ki ovira razmah te živinorejske panoge. Ta slaba stran tjči namreč v razkosanosti naših posestev. Radi
premajhnih površin zemljišč ne more velika večina naših posestnikov držati večjega števila ovac, pri malem številu ovac se pa ne izplača držati in plačevati pastirja. Z nekaj dobre volje bi se pa ludi temu nedostatku lahko opomoglo in sicer na ta način, da bi več posestnikov skupaj izročilo ovce enemu pastirju. To je zlasii tam mogoče, kjer »gmajne« še niso parcelirane.
Ovčjereja ima za naše razmere torej ta gospodarski pomen, da z njo lahko izkoristimo take pašnike, ki radi svoje pustosti in pičlega pridelka ne pridejo v poštev za košnjo niti za pašo govedi. V bovških hribih ima reja drobnice (tam se gojijo največ koze) še ta pomen, da se z njo izkoristijo taki pašniki, ki so radi strme lege nepripravni za pašo govedi.
Ovce držimo v prvi vrsti radi mesa, volne in v nekaterih krajih tudi radi mleka, iz katerega se izdeluje mastni ovčji sir (nanoški sir, bovški ovčji sir in istrski »pecurino«),
Bergamoška ovca.
V aprilski številki letnika 1926. piš« inž. A. Podgornik o tej ovci sledeče:
»Ta ovčja pasma je doma v gornji Italiji in ima svoje ime po mestu Bergamo. Ker je bergamoška ovca važna tudi za naše kraje in se bo v bodoče gotovo uporabljala tudi za izboljšanje naše domače ovčjereje, naj sledi tukaj kratek opis njenih lastnosti i. d.
Bergamoška ovca je velika. Med evropskimi ovcami je največja. Imenuje-
jo jo radi tega tudi orjaško ovco. Povprečno je 89 do 90 cm visoka, lahko doseže pa tudi visokost enega metra. Sorazmerna z visokostjo je tudi živa teža, ki znaša 70 do 80 kg, rezani ovni dosežejo lahko tudi 100 kg žive teže ali več.
Glava bergamoške ovce je precej velika. Obličje in ušesa pokriva kratka in gosta volna. Čelo, posebno pa nos je izbočen. Ušesa visijo navzdol. Živali obojega spola so brezroge. Vrat je dolg in tanek in je pritisnjen proti koncu. Trup je dolg. Prša so dobro razvita, prsni koš je prostoren. Križ je kratek. Medenica je široka, kolki so krepki in razviti. Noge so dolge, sklepi močni. Rep je dolg in z volno poraščen. Kakor obličje in ušesa so tudi noge še preko kolen in škočnih členov poraščene le s kratko in gosto volno. Vse ostalo pokriva bela, dolga in srednje fina volna. Da ši je volna le drugovrstna, vendar je ne smemo podcenjevati. Z dvakratnim striženjem v letu se nastriže 2.5 do 4 kg, torej povprečno 3.2 kg volne. Iz volne se izdeluje sukno za vojaško obleko, konjske odeje (koci), sukno po angleškem načinu itd. Ovca skoti pogostoma po dvoje jagnjet (dvojčke) in daja na leto do 180 1 mleka.
Bergamoška ovca je skromna, zelo mišičasta, zdrava in utrjena žival. V to jo usposobi način njene vzreje in njenega življenja. Saj se pase tako rekoč celo leto. Del spomladi, celo poletje in del jeseni preživi na planinskih pašnikih ali planinah. Pri iskanju paše je zelo vztrajna. Ne utrudi je dolga, strma in slaba oot, ne oplaši je nobena strmina in skalovje. Ko ni več paše v planinah, se napoti na zimo v nižino, kjer si išče paše ob strani cest in po slabih pašnikih.
Za izboljšanje domače ovčjereje, bT* kazalo vsaj ponekod nabaviti si pred vsem dobre bergamoške ovne. S temi bi nlemenili domače ovce "z borno volno, kakršnih je še veliko pri nas. Z dosledno križatvijo z bergamoškimi ovni in vz~ tramim odbiranjem bi kmalu prišli do bo'j velikih ovc in ob enem tudi do ovc z boljšo volno. Tudi za kraje, kjer je že
udomačena bergamoški ovci sorodna in po vsem podobna jezerska ovca, bi bilo zelo potrebno in koristno, ako bi st posestniki ovc nabavili v svrho osveže-nja krvi bergamoške ovne«.
O izreji jagnet.
Starostna doba, v kateri so ovce godne za pleme, odvisi od ovčjega plemena. Najpoprej so godne mlečne pasme. Te postanejo godne že v starosti od sedmih mesecev, dočim postanejo velike ovce, ki jih gojijo v prvi vrsti le radi mesa in volne, godne za pleme šele v poldrugem in drugem letu starosti.
Najprimernejši čas za pripust ovac k ovnu sta meseca avgust in september. V tem času oplojene ovce se ojagnijo januarja in februarja meseca, ker ovca nosi pet mesecev ali 145 do 160 dni. Ovca se poja ponovno po okotitvi v 6 do 8 tednih. Navadno porodi ovca samo eno jagnje, včasih tudi dvojčke. Trojčki so redkost. Skotitev gre navadno gladko izpod rok in brez vsake pomoči. Po okotitvi se jagnje pusti pri materi, da ga obliže. Če bi ovca tega ne hotela storiti, se jagnje potrosi z otrobi. Jagnjeta se pu -ste osem tednov sesati, nato se odstavijo. V svoji mladosti moramo jagnjeta prav dobro krmiti, ker do sedmega meseca svoje starosti jagnjeta najbolj rastejo in do takrat dosežejo že maksimalno velikost in težo. Na pašo gonimo jagnjeta že lahko prav zgodaj, ker se paše kmalu privadijo in tudi vremenske prilike jim ne škodijo mnogo. Po odstavitvi se jagnjeta moškega spola režejo, ker z režnjo pridobi meso mnogo na okusu in vrednosti. Rezani janjički se dajo tudi bolje odebeliti kakor nerezani ovniči.
Krmljenje in paša ovac.
Pri obilni paši v poletni dobi ni navadno potrebno polagati nič krme ovcam. Zgodaj spomladi in kasno v jeseni se polaga nekoliko krme, v prvi vrsti sena in slame. Ovac ne smemo nikdar pasti
po mladih deieljiščih in po mladi travi, ki je rastla na močno dušičnih tleh. Od take paše zlasti če je še vlažna, dobijo ovce napenjanje, od katerega večkrat poginejo.
Krmljenje ovc v letnem času se vrši v hlevu le izjemoma, n. pr. v slučajih kuge na gobcu ih parkljih. Pozimi krmimo ovce s senom in slamo. Veliko nagnjenje in potrebo kažejo ovce do soli in zato sol v ovčejem hlevu ne sme nikdar manjkati. Najboljša je sol v kosih, katero žival po potrebi liže. Napajanje se vrši v zimskem času dvakrat na dan. Ker ovce rade krmo pohodijo, je najbolje polagati jim krmo v »lojtrance«.
Vzreja žrebeta.
t
Kdor hoče konje vzrejati, mora pred vsem vedeti, v katero smer naj jo ubere. Intenzivno obdelovanje zemlje zahteva težke delovne konje. Kdor ima težko j zemljo, kdor jo hoče globoko orati, kdor ima težka bremena prevažati, mora imeti težke konje, da izvrši vsa ta dela.
Če je zemlja rahla, zahteva manjši trud in pri lažjih bremenih je lahko tudi konj lažji. Ker imata oba roditelja enak vpliv na potomca, ju je treba torej skrbno izbrati. Z vzrejo pomanjkljivega žrebeta so združeni prav tako veliki stroški kakor z vzrejo dobrega žrebeta. Konje-rejec naj stremi za tem, da si izbere popolnoma zdravi živali ža pleme. Prav tako važna je tudi konstitucija t. j. telesni ustroj plemenskih konj.
Tik pred žrebitvijo naj se pripelje mati v večji hlev, kjer bosta lahko kobila in žrebe prosto letala okrog. Prva hrana žrebetu bodi materino mleko, ki se radi posebne kakovosti v nobenem slučaju ne sme odtegniti žrebetu, ker mu odstranja smolo. Dojenje se vrši pri starejših ko-
bilah navadno brez posebnih težkoč, pri kobilah pa, ki so se prvič ožrebile, moramo biti večkrat zelo oprezni, ker ne pusti mati žrebeta do vimena. Ko je pa žrebe enkrat že sesalo, postane mati ljubeznivejša do svojega žrebeta. Mnoge kobile imajo zelo malo mleka, kar seveda ne zadostuje za vzdrževanje žrebeta. V tem slučaju treba dati materi krmo, ki poviša količino mleka. Žrebeta, ki dobe malo materinega mleka, so ovirana v svojem razvoju, a prično tudi grej žreti. Dobro je v tem slučaju dodati krmi nekaj zmečkanega ovsa. Dojenje žrebeta traja ponavadi od treh do šestih mesecev. V nobenem slučaju ne smemo odstavitT žrebeta pred tretjim mesecem, ker zaostane sicer žrebe v svojem razvoju.
Krepki razvoj žrebeta zahteva mnogo gibanja v svežem zraku. Čim bolj se lahko giblje na prostem, tem lepše se razvijejo gibalni organi in srce. Ako je srce večje in so mišice dobro razvite, bo zamogla žival v poznejših letih toliko več opraviti. Če dovoljuje vreme in če ni premrzlo, lahko spravimo kobilo z žrebetom na pašo, kjer se prične žrebe kmalu poleg svoje matere pasti.
Najmanj enako važna kakor učvrstitev gibalnih organov je utrjenost. Z gibanjem po svežem zraku si jo žrebe pridobiva. Ako ni nobena paša na razpolago, napravimo na dvorišču ali kje drugje prostor, na katerem se lahko žrebe črez dan naskače. Živali, ki se na ta način vzrejajo, niso tako dovzetne za bolezni kakor one, ki se vzrejajo v gorkem hlevu brez svetlobe in brez vsakega gibanja. Za dobro delovanje kože skrbimo na ta način, da snažimo žrebe in sicer v začetku s ščetko, ker je koža še precej občutljiva in še ni navajena na trdost konjskega česala.
K vsemu temu spada še potrebna ljubezen. Komur manjka ta ljubezen in kdor nima pravega razumevanja za žrebe, naj se sploh ne bavi s konjerejo.
POLJEDELSTVO.
Pridelovanje ajde.
Setev.
Ajda se seje navadno po strnišču okoli sv. Jakoba. V prav visokih goratih in mrzlih krajih pa sejejo ajdo spomladi in sicer v prvi polovici meseca maja, ko se ni bati več poznih slan. Ajda zahteva dobro obdelano in plevela čisto zemljo. Zemljo pripravimo za setev ajde s tem, da zemljišče preorjemo in dobro pre-branamo. Ajdi ne prija svež hlevski gnoj, ker s svežim gnojem pognojena ajda sicer bujno raste, a da le bore malo zrnja. Tudi poleže rada. Puste zemlje pa ajda ne mara, zemljišče pa mora imeti do-voljno moči v sebi. Za ajdo so priporočljiva tudi umetna gnojila, ker z umetnimi gnojili pognojena ajda da dosti pridelka. Priporočljiva umetna gnojila za ajdo so superfosfat, kalijeva sol in čilski soliter. Prvega gnojila se potrosi 20 kg na 1000 m2, drugega 10, tretjega pa samo 5 kg. Zelo dobro vpliva na ajdo tudi pepel. Tudi to gnojilo se potrosi pred oranjem zemlje. Ajda najbolje dobro uspe, če se seje ob suhem vremenu in v suho zemljo. Seme od ajde ostane 2—3 leta kaljivo, ali vendar je vedno bolje sejati mlado seme. Semena se rabi od 8—12 kg za 1000 m2 površine. Seme se no izvršeni selvi plitvo zavleče in v peščenih tleh tudi povalja.
Oskrba ajde.
Ajda pride zelo hitro ven in, če je ugodno vreme, tudi kmalu in dobro obrodi. V početku rabi gorko vreme, a pozneje, ko razvije tretji list pa bolj vlažno. Ob cvetju pa mora vladati lepo in soln-čno vreme, ker drugače se slabo oplodi. Tudi pozneje, ko zori, ji velika in trajna vlaga škodi.
* Žetev in splavljenje pridelka.
Z žetvijo ne smemo predolgo odlašati, ampak moramo ajdo požeti, čim je večina zrna dozorela. Da bi vsa zrnja dozorela, splošno ne smemo čakati, ker ajda ne dozori hkratu, ampak še za časa žetve cvete. Ajdo žanjemo v začetku septembra. Požeto ajdo povežemo v majhne snopiče, ki jih sušimo zunaj na njiv' ali pa v kozolcih, kar je seveda bolje in pravilneje. Če sušimo ajdo na njivi, moramo snopiče postaviti na njivi po dva in dva skupaj v vrste. Ajda da kaj različen in nestalen pridelek, ki je časih prav bogat, časih pa zelo pičel. Na 1000 m2 se pridela navadno 120 do 170 litrov zrnja in 1 in y2 do 2 in y2 stota slame. En hi ajde tehta navadno 63 do 65 kg in tudi več, če je bilo zrnje lepo in zdravo.
SADJARSTVO
Neoovabljeni gosti.
(Iz »Slov. sadjarja«).
Zgodilo se je že, da je drevesničar r strmel, ko je poleti prišel v drevesnici do hrušk in je na listju zagledal nebroj
črnih, polžkom podobnih živalic, ki so ^ velikim tekom obirale gornjo kožico in mečo. Ko je bil pred kratkim v tem oddelku, je bilo vse v redu, sedaj pa ta nesnaga preti, da uniči ali vsaj znatno oškoduje vse hruševo drevje. Kak škod-
Ijivec bi utegnil to biti? Za nepoučnega je to res težko vprašanje, ki ne ve nanj odgovoriti, niti ne ve za sredstva, da bi nepridipravu pokvaril tek.
Ce tako črno, zdrizasto kepico umi-i jemo, se nam šele pokaže v pravi obliki, namreč kot dvajsetnoga zelenkasto-ru-mena ličinka s črno glavico, a v prirodi je vedno obdana s črnim zdrizom, in je kaj malo podobna ličinkam. Ti »polžki« so ličinke češnjeve grizlice (Eriocampa adumbrata), 5.5 milimetra dolge črne listne ose, nekoliko podobne muhi, a ima štiri krila. Meseca junija odloži samica svoja jajca na gornjo stran listom češenj, hrušk, marelic, črnega trna, in ko se ličinke izvale, delajo potem škodo največ na hruševem drevju, kjer jih je včasih naravnost ogromno število. Dorastle ličinke gredo v zemljo, v njej prezimijo, spomladi se zabubijo in preobrazijo v grizlice, ki nanovo začno svoje delo.
Včasih te škodljivke pri nas niso poznali. Še profesor Erjavec pravi v »Naših škodljivih živalih v podobi in besedi«, ki jih je izdala Družba sv. Mohorja, na 185. strani: »Za gotovo ne vem, ali se ta škodljivka nahaja tudi po naših krajih. Nemogoče ni, dasi je še nikjer nisem zasledil. Na Nemškem in na Francoskem je prav navadna«. Najbrž češnjeva grizlica tudi tedaj pri nas ni bila tuja, le da Erjavec slučajno ni naletel nanjo, prizadeti sadjarji je pa niso poznali. Kdo bi si pa tudi mislil, da so te črne zdrizaste kepice ličinke; prej bi jih človek imel za majhne polžke. Sedaj imamo češnjeve grizlice več ko preveč.
Iz življenja in preobrazovanja češnjeve grizlice spoznamo, da je škodljiva le ličinka in sicer često v prav izdatni nneri. Kako se jim odseda, ko jih na stotine in na tisoče gloda listje! In ker so zeleni listi rastlinam usvajajoči organi, lahko umemo, kako se morajo rastline Počutiti, ko se jim uničujejo »želodci«. 2al. da si sadjarji često ne vedo pomagati proti tem škodljivkam. V strokovnih listih čitamo včasih vprašanja, kako bi se jim dalo priti do živega. Toda preden Pride vprašanje v list, list v roke naroč-
nikom, nasveti nazaj do uredništva in potem v listu do vprašalcev, so ličinke svoje delo navadno že opravile in nasveti se morejo rabiti šele v prihodnosti — če je bilo sploh nasvetovanih ka) rabnih sredstev.
Proti ličinkam češnjeve grizlice imamo preprosto in zanesljivo sredstvo v tobačnem izvlečku. Enoodstotno raztopino tobačnega izvlečka nalijemo v škropilnico, kakršne se rabijo v vinogradih za škropljenje trt proti peronosperi, ter škropimo napadeno listje po gornji strani tako, da curek zadeva ličinke. Vsaka zadeta ličinka je izgubljena. To delo naj se opravlja v lepem, solnčnem vremenu. Na ta način se najlaže in naj-gotoveje ubranimo teh nevabljenih gostov.
Zelo se sponese tudi za zatiranje tega škodljivca 1 odstotna raztopina svinčenega arzenata v vodi.
Deset zapovedi o izbiri sadnih vrst.
1.	Zavedaj se, da je od pravilne izbire sadnih vrst zavisen ves uspeh v sadjarstvu!
2.	Uporabi vsako priliko, da se iz-vežbaš v spoznavanju najvažnejših sadnih vrst! Vedi, da brez vsaj skromnega pomološkega znanja je umna izbira nemogoča!
3.	Čim večji nasad nameravaš izvršiti, s tem večjo pazljivostjo in previdnostjo izpelji izbiro vrst! Posebno upoštevaj podnebje, lego, zemljo in gospodarske odnošaje!
4.	Z izbiro začni o pravem času in se ne prenagli! To delo je najvažnejše izmed vseh sadjarskih opravil in zahteva resnega in vsestranskega preudarka.
5.	Kupuj sadno drevje le iz zanesljivih in odgovornih drevesnic, nikdar pa ne na semnjih in od prekupcev, ki ne poznajo nobene vrste in ne prevzamejo nobene odgovornosti.
6.	Ne sadi nobenega drevesa, ki nima imena! Skrbno pazi, da ne izgubiš tablic in ne pozabiš imen! Drevo brez pravega imena nima popolne vrednosti.
7.	Ne sadi nobene vrste, ki je ne poznaš in ne veš, če bo uspevala na tvojem zemljišču! Kar imaš pa drevja, ki nisi zadovoljen z njim, ga nemudoma precepi z znanimi, zanesljivimi vrstami!
8.	Izberi kolikor moči malo, pa za-
nesljivih vrst! Malo vrst — velik dohodek! Veliko vrst — veliko dela — malo jela!
9.	Išči in izbiraj le take vrste, ki imajo zdravo, krepko rast, ki so neobčutljive in neizbirčne, pa zelo rodovitne!
10.	Vobče ne izbiraj najžlahtnejših vrst, ker te so navadno občutljive in izbirčne za zemljo in podnebje; nekatere tudi niso posebno rodovitne!
VINOGRADNIŠTVO.
Solnčni ožig.
Trajna suša in trajno pripekanje poletnega solnca vpliva nepovoljno na razvoj trt in često so ti vremenski pojavi vzrok, da grozdje ne dozori ter da ostane drobno in kislo. Ob posebno vročih dneh opazujemo lahko, kako venejo listi in grozdje. Ponoči si sicer zopet opomorejo in se poživijo, a drugi dan že zopet ovenejo. To se ponavlja tako dolgo dan za dnem, dokler ne pride blagode-ien dež, ki napije zemljo z mokroto ter osveži ozračje. Ako pa dež dolgo izostane ter zavlada suša, se )eg t. \	-
sušijo ter začnejo odpadati.
Vsi vinogradi ne trpijo enako na suši. Trpežnost trt proti suši pa ne zavisi samo od kakovosti zemljišča, ampak tudi od starosti trt. Naravno je, da so mlade trie bolj podvržene suši kakor stare, ki gredo s svojimi korenikami v velike globočine. Z ozirom na fizikalno kakovost zemljišč pa najbolj trpijo na suši vinogradi s trdo in težko zemljo. V takih vinogradih moramo trte večkrat okopati, da z okopavanjem zrahla-mo zemljo, ker znano je, da se rahla zemlja tako naglo ne osuši kakor trda in neokopana zemlja. To si tolmačimo na ta način, da z rahlanjem zemlje razrušimo njeno kapilarno moč. Ta moč, ki vleče petrolej v stenju svetilke navzgor, vpliva enako tudi na vlago v zemlji ter jo vleče od grudice do grudice na površje zemlje.
Še večjo škodo kakor suša, prizadenejo trti lahko pekoči solnčni žarki. Opečeno trtno listje se začne od roba proti sredini sušiti in navzgor proti sredini zavijati. Ta pojav sliči zelo perono-spori, ali ga je vendar zelo lahko ločiti, ker ni opažati na istih nobenih glivičnih naselbin v obliki sivih madežev. Jako po-gibelno pa vplivajo lahko pekoči solnčni žarki na grozdje, ki je močno izpostavljeno solncu. Od solnčnih žarkov prizadete jagode porjavijo in izgledajo, kakor da bi bile opečene oziroma oparjene. Obolele jagode včasih odpadejo, ne da bi se posušile, včasih pa ostanejo na grozdu, kjer se popolnoma posušijo ter šele nato odpadejo.
Pekoče solnce pa ne vpliva vselej tako hudo in usodno za grozdje. Velikokrat se na jagodah stvori samo neka rjava prevlaka, ki izgleda tako, kakor da bi bila iz plutovine. Ta prevlaka v obliki kožice se da od jagode olupiti, vendar pa ostane pri tem jagodna kožica nepoškodovana. Take jagode tudi ne odpadejo in niti drugače ne trpijo.
Včasih pa od solnca ožgane jagode tudi počijo, da še v nastali brazgotini pokažejo pečke. Vendar so ti slučaji icdki.
Solnčni ožig se kaj rad pojavi na grozdju, ki je bilo radi odstranitve listov in mladik pri mandanju postavljeno nenadoma iz sence na solnce.
(Po knjigi Babo-Mach).
MLEKARSTVO.
Preizkušanje mleka s smetanomerom.
Radi razmerno nizke cene v primeri z drugimi aparati za preizkušnjo mleka in radi preprostega poslovanja z njimi, imajo pri nas mnoge mlekarne smetano-mere v rabi. Smetanomer ali kremo-meter je izumil Chevalier (izg. ševalje) in se po njem tudi imenujejo Chevalierjev kremometer. Ta smetanomer je približno 20 cm visok in 4 cm širok valjast stekler kozarec, ki ima od zgornje prve tretjine nekako do dna kozarca v steklo vrezano lestvico, ki- je podeljena na sto enakih delov. Najzgornejša črta je zaznamovana z ničlo, a najspodnejša bi bila zaznamovana s 100, ako bi smeta-nomerji imeli vrezano popolno lestvico. Radi nepotrebnosti je namreč lestvica z.aznamovana samo do polovice, t. j. do 50 in ostalih 50 delov do 100 je izpuščenih. Pri nas rabijo nekatere mlekarne tudi manjše in ožje smetanomere, a ti ne kažejo zanesljivo.
Kakor pove sama beseda, služi smetanomer za merjenje količine smetane v mleku in ne za merjenje maščobe, la trditev se bo marsikateremu zdela smešna in nerazumljiva, ker mislil si bo, saj sta vendar smetana in maščoba eno 'n isto. To pa ni res, ker smetana vsebuje razven maščobe še več drugih mlečnih sestavin in sicer ne vedno v enaki meri, in tudi maščobne kroglice, iz katerih sestoji mast, niso vedno enako velike. Velikost maščobnih kroglic zavisi mnogo °d toplote mleka med izločanjem sme-
tane in od velikosti teh kroglic je mnogo odvisna količina smetane. V mrzlih prostorih se izločanje smetane veliko počasnejši vrši, a smetane se dobi več kakor v toplih prostorih, a zato je smetana redkejša. Razen tega pa ne naredi vsako mleko, če tudi enako mastno, enake količine smetane, ker znano je, da mleko, ki je bilo pri prenašanju ali prevažanju močno pretreseno in premetavano, naredi manj smetane kakor ono, ki je stalo pri miru. Iz tega je razvidno, da iz količine smetane, ki jo pokaže smetanomer, lahko sklepamo samo, koliko približno ima merjeno mleko maščobe. Navadno se računa, da odgovarja 10 črtic na sme-tanomeru trem in pol odstotkom maščobe. Za vsak slučaj pa se izračuna takole: Dobljena številka se omnoži z 3 in T2 in deli potem z 10. N. pr. 1? X 5.5 — 42, 42 : 10 = 4 in 2 desetinki.
Čeprav ni dobljena količina maščobe, popolnoma pravilna in zanesljiva, je vendar uporaba smetanomerov za male mlekarne priporočljiva, ker bolje je izvrševati preizkušnje vsaj s smetanomerom, kakor pa opuščati vsako kontrolo mleka.
Preizkušnja s smetanomerom se izvrši tako-le: Mleko se najprej v posodi dobro premeša in potem se nalije v smetanomer natančno do črtice, zaznamovane z ničlo. Nato se pusti smetanomer 48 ur popolnoma pri miru stati in sicer če je le mogoče v prostoru, ki ima 15 stop. C, ker pri tej toploti smetanomer najbolje kaže.
J. Ušaj.
ČEBELO REJ A.
Poletno Čebelarenje.	*e 5 čebelno pašo v naših vinorodnih
krajih pri kraju. Tega dejstva se mora v Kakor hitro zapoje na travnikih kosa teh krajih zavedati vsak čebelar in skle-svojo pesem in odcvete pitomi kostanj, niti mora, kaj mu je storiti. Možnosti sta
dve: ali ostali doma in napraviti bilanco ali pa riskirati stroške za prevoz in odpeljati čebele na pašo. Kako mora ravnati v prvem in kako v drugem slučaju, mu povedo sledeča navodila:
Poletno čebelarenje v stalnem čebelnjaku.
V krajih, kjer cvete radi suše in po-košenja travnikov le malo kaka rastlina in če tudi cvete, le malo ali nič ne medi, čebele poleti samo lenarijo in izletajo iz panjev le po vodo. V panjih se medene aloge krčijo in tudi čebel je vedno manj. iaj mora storiti torej čebelar, da mu če-ele po najpotrebnem ne bodo trosile ledu? V orvi vrsti mora pravočasno reprečiti preveliko razmnožitev zalege .a časa kasno-pomladanske paše. Ta zalega, ki je kakor znano šele po tridesetih dneh sposobna za nabiranje medu, doseže to sposobnost tedaj, ko ni več paše. Načinov za preprečitev oziroma za omejitev zalege je več. En način je ta, da se matice za časa kasno-spomla-danske paše pobijejo, ali za nekaj časa zaprejo v kletke. Drugi način je ta, da se zmanjša vališče. To zmanjšanje vališča se izvrši ali z ločilno desko, kakršno imajo Alberti-Žnideršičevi panji, ki so jih naši čebelarji dobili svoj čas na račun vojne škode iz Nemčije, ali pa s tem, da se iz medišča prenesejo z medom napolnjeni okviri v vališče. Veliko pomaga tudi, da se pravočasno izprazni medišče ter da se zapre dohod do njega Jako važno je tudi v krajih, kjer je paša na pitanem kostanju, da se izprazni medišče že pred cvetenjem kostanjev, ker drugače se kostanjev med pomeša z drugim pomladanskim medom, kar zelo škodi kakovosti, ker kostanjev med je zelo granek in temen. Čebelarji, ki ostanejo na mestu, naj od srede junija naprej splošno več ne odpirajo drugič medišč, ker ni uoanja, da bi jih čebele drugič napolnile. Kdor nastavi drugič medišče, bo dosegel tudi to nepriliko, da ne bodo
imele čebele dovoljno medu v plodišču, a v medišču ga bo tako malo, da se tr-čanje ne izplača. Ko ponehuje paša, čebele skrčijo tudi same zalego, ali tega ne smemo čakati, ker je potem že prepozno. V krajih, kjer je paša na ajdT močna, smo pa kar prisiljeni, čebele po končani glavni paši kam peljati na pašo, ker drugače je nemogoče zadržati do tedaj panje dovolj močne in obljudene, kar je za izkoriščenje paše nujno potrebno.	' _ ji
Ob poletni vročini rabijo čebele dosti vode. Zato moramo v slučaju, da ni v bližini čebelnjaka prikladne vode, napraviti pred čebelnjakom napajališče za čebele. Najboljše napajališče je skleda z malo osoljene vode, na kateri plava malo slamnatih palčic, da čebele najdejo na njih opore. Za časa poletnega pomanjkanja paše pa moramo posebno gledati na to, da ne privabimo čebel-roparic v čebelnjak. Zlasti ne smemo manipulirati z medom v bližini čebeljnja-ka in ga razsipati po tleh. Varujmo panje v poletni vročini pred pekočimi solnčni-mi žarki, kar storimo lahko z zasenčenjem. V panjih, v katerih je dosti trotov, moramo trote pomoriti. Najlaže jih pomorimo in polovimo s trotolovkami, ki so opremljene s Herzogovo matično mrežo. Te trotolovke ne ovirajo nič čebel pri izletu in vleki in tudi žrel ne mašijo preveč, kar se od drugih trotolovk ne more reči. Delujejo zanesljivo in zato so praktične in priporočljive.
Priprava, prevoz in postavljanje čebel na pašo.
Naiprej mora čebelar poizvedeti pri zanesljivih in razumnih ljudeh, kje bi bila najboljša paša in najboljše mesto za postavljanje panjev. Potem mora prositi za dovoljenje pri občini in zmeniti se mora s posestnikom dotičnega zemljišča, kjer hoče postaviti čebele. Ker je mnogo čebelarjev neveščih, kje je kdaj čebelna paša, bi bilo najbolje, da čebelarji sesta-
vijo nekak kataster čebelne paše z navedbo kraja, časa in rastlin, ki pridejo za pašo v poštev.
Preden naložimo panje na voz, moramo storiti sledeče:
Panjem, ki imajo dosti medu, odvzamemo med in ga pustimo v njih samo toliko, kolikor bi ga bilo potrebno na paši, če paše ne bi bilo. Slabiče ne vozimo na pašo, ampak jih združimo prej. Istotako ne smemo nalagati rojev, ki niso še dovršili satovja, ker nedograjeno satovje se na vozu radi polresljajev kaj rado odtrga in polomi. Če pa hočemo kljub temu vozili ludi take panje na pašo, moramo zamenjati nedovršene satnike z dovršenimi iz drugih panjev. Čebele naložimo na voz najprimernejše zvečer. Zrela zamašimo z luknjičastimi zatvorni-cami, a vrata odstranimo ter jih nadomestimo s kosom tkanine. Vrata lahko pustimo na panjih le tedaj, če so opremljena s posebno velikimi zamreženimr Zračniki ali odušniki. To se na vsak način Pri prevozu mora upoštevati, ker drugače se čebele pri prevozu zadušijo, ker z.a časa prevoza rabijo čebele radi vznemirjanja mnogo več zraka kakor drugače. Dobro je tudi poprskati skozi okna na panjih čebele z vodo, preden jih odpeljemo. Prevoz se mora vršiti le po
noči in na vozovih, ki imajo dobre zmeti. Panje je naložiti tako, da stojijo satniki vzporedno z ojesom. Paziti moramo tudi, da panjev ne naložimo tako, da bi bil oviran dostop zraku v panje. Voznik naj vozi previdno in počasi. Ko se pride na določeno mesto, je treba panje postaviti na mesto in žrelo takoj odpreti. Prej se pa pihne nekaj dima vanje, da se čebele pomirijo. S tem so čebele na paši in čebelar nima drugega opravila več, kakor da jih izroči v varstvo kaki zanesljivi osebi, ki kaj razume iz čebelarstva. Razumljivo je, da mora čebelar svoje čebele na paši večkrat obiskati in pregledati.
Poleti se prevažajo čebele pri nas v kraje, kjer še ni bila košnja, v gozd z upanjem, da bo medila jela in smreka, v močvirne kraje v Furlanijo, kjer cvetejo močvirne rastline, na Kras in Cerkljansko na ajdo ter pozneje v jeseni na jesensko vresje v gozdnih krajih.
Končno bodi omenjeno, da upravičeno pričakujejo radi dejstva, da je v naših krajih mogoče uspešno Čebelariti le tedaj, ako se čebele* prevažajo na pašo, vsi naši čebelarji, da bi se čebelarski zakon, ki vsebuje naredbe glede prevažanja, končno začel z vso resnostjo izvajati.
Just Ušaj.
GOSPODARSKI KOLEDAR.
Julij.
Poljedelstvo: Da ne bo krompir Umazan in da se izogneš gnitju, izoravgj 9a le ob suhem vremenu. Glavni čas žetve je tu. Najbolje je, da požanješ žito, ko. je slama popolnoma porumenela in se zrnje ne da več raniti z nohtom. Ako Pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko P'nogo zrnja izpade in se poizgubi. Posebno velja to za pšenico, še bolj pa za oves. Le za seme namenjeno žito naj po-
polnoma dozori že na steblu. — Podorji strnišče takoj, da se zemlja ne osuši in ne izgubi svoje godnosti. Za zgodnjim krompirjem in žilom se seje činkvantin, ajda, repa itd. Sade se pozni kapus in vrzote. Ob priliki, ko osipaš turšico, jo tudi pognoji z dušičnatim gnojilom, ako potrebno. V tem mesecu lahko seješ za zeleno krmo turšico ali kaj drugega.
Živinoreja: Pazi, da daješ živini le zdravo in nepokvarjeno zeleno krmo. Posebno skrb moi'aš posvetiti v tem
času, ko je vse polno dela, tudi vprežni živini. Nakrmi jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako ni dovolj časa črez poldne. Ne pokladaj živini presvežega in nevležanega sena. Še nepokipelo in nevležano seno more škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz hleva čisti redno gnoj, ki ga dobro stlači in pokrij na gnojniku. Zatiraj nadležni mrčes. Perutnino pusti po odže-tem žitu na strnišče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cene hrane.
Čebelarstvo: Oni čebelarji, ki bodo trčali, naj opravljajo ta posel takrat, ko je vsaj polovica satnikov pokrita. Prezgodaj trčan med je preveč voden, je manj vreden na trgu, in se rad skvari. Satnike jemlji iz panja, ko je že vse pripravljeno za trčanje, ker iz gorkih satnikov ti se med hitro izcedi. Iztrčane satnike pa moramo vtakniti zopet v me-dišče, da jih čebele izližejo in očistijo. Če je paša nehala, trčajmo le v zaprtem prostoru, drugače nas bodo čebele pri delu nadlegovale. — V hudi vročini je dobro panj^ nekoliko zasenčiti. Ker rabijo ob vročih dneh čebele mnogo vode, dajmo jim jo na razpolago kje v bližini čebelnjaka. — Rojenje moramo preprečiti. Pozni roji pa niso priporočljivi, ker se le težko vzdržijo. — Kdor se šteje že med večje čebelarje, naj ne žabi priskrbeti si nekaj rezervnih matic v matič-nicah. Sedaj je zadnji čas zato. — V nekaterih krajih je sedaj paša popolnoma prenehala. Kdor vozi na pašo, naj bo pri prevažanju previden. Posebno začetniki. Pri žrelu naj bodo zapahi dobro pritrjeni, kakor iudi zadnja vratiča v panju, drugače se ti more med vožnjo pripetiti kaj neprijetnega.
Kletarstvo: V kleti v tem mesecu ni posebnega dela. Pazite na hlad v kleti.
Vinogradništvo: Kdor je pravočasno žveplal in škropil, mu peronospora in oidium nista napravila škode. Škropljenje in žveplanje se mora nadaljevati, da ob-
varujemo vinograde nadaljne škode. Kdor je cepil v zeleno, naj ne žabi škropiti tudi cepičev, ki so peronospori bolj podvrženi kakor stare trte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v oko. Način tega cepljenja trt se je v 5rdih precej udomačil. Na ta način pocepimo lahko tudi one divjake, ki se niso, cepljene v zeleno, prijele.
Sadjarstvo: V sadovnjaku je zati- * ranje škodljivcev najvažnejše delo v tem mesecu. Škodo nam delajo listne uši, gosenice, ličinke in nekatere glivice, zlasti rja. Listne uši zatiramo s tobačnim izvlečkom in s kvasijevimi trskami, gosenice in ličinke pa s svinčenim arzenija-tom. Izmed gosenic je zdaj najbolj škodljiv tako zvani pedic ali mera, zlasti na črešnjah, kjer žre listje. Na črešnjah dela tudi škodo majhna, polžku podobna ličinka od listne ose. Ta ličinka objeda črešnjevo listje, puščajoč vse žilice in spodnjo plast lista na miru. Objedeno listje postane ko tenčica prozorno. Od teh dveh škodljivcev napadene črešnje rodijo v prihodnjem letu slabo. Zato pokončajte pridno ta dva škodljivca. Proti obema je poškropiti črešnje z 1 odstotno raztopino svinčenega arzenijata v vodi. Če pa črešnja boluje na rji, porabite mesto vode brozgo modre galice, tako, kakor jo rabite proti peronospori. Skrbimo prav dobro za črešnje.
Vrtnarstvo: Na proste lehe presadi jesensko solato, jesensko endivijo, kar-fijol, brokol, kapus, sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in proti koncu meseca tudi motovilec. Da bo motovilec bolje kalil, pokrij z njim posejane lehe z vejevjem, listjem, s slamo ali starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kol ali pa napni žico in jih priveži ob isto. Pre-ščipavaj paradižnikom pridno zakotne poganjke. Proti smodu škropi ponovno paradižnike z 2% raztopino modre galice in apna. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsako seme m hrani ga v suhem prostoru. Zrelo čebulo
in česen izruj in spravi v suh in zračen prostor pod streho. Gredice prekopaj in pognoji. Na jagodnih lehah prikrajšaj poganjke.
Travništvo:	Košnja travnikov je v
polnem tiru. Vidi se, da živinorejci čimdalje bolj upoštevajo vrednost pravočasne košnje travnikov v svrho dobave redilnega in tečnega sena. '
Cvetličarstvo: Vrtnice so večinoma ; že odcvetele. Odcvele cvete porežimo ' sproti. Vrtnice okuliramo na speče oko.
Razne letne cvetlice so v najlepšem cvetju. Beli limbar ali lilija in njegove barvane sovrstnice zvončnice, ostrož-niki, poletni nageljni, begonije in druge cvetlice se nam kažejo v vsej svoji krasoti. — Dalije privežemo h kolom, da nam jih ne polomi veter ali kak naliv. — Sejmo razne trajnice in dvoletne cvetlice kakor: mačehe, potočnice, zvončke, turške nageljne in marjetice. Posejane prostore pokrijmo z vejami ali s slamo, da hitreje in enakomerno kalijo. — Sobne rastline oskrbujmo tako, kakor je bila povedano za mesec junij.
—
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Št. 60. — Vprašanje: R. T. v S. V naši mlekarni se je zgodil ta-le slučaj: Neki član nam je prinesel mleko, ki je imelo samo 2 in y2 odstotka tolšče. Ker mlekarna plačuje svojim članom mleko po najnižji stopnji tolščobe, se je temu pro-tivil dotični član, rekoč, da se je prav tisti dan, ko se je njegovo mleko merilo, njegova krava pojala. Ali je to res mogoče, da daje krava ob pojanju tako malo mastno mleko in če je res, povejte nam, kaj nam je v takem slučaju storiti.
Odgovor: Ko se krave pojajo, dajejo navadno manj mleka, ki je tudi navadno manj mastno kakor drugače ob normalnih prilikah. Zato je najbolje, da se v takih slučajih prepričate, če se je krava Prizadetega člana res pojala. V tem slučaju ne upoštevajte podatkov mlečne Preizkušnje, ampak napravite čez nekaj dni novo preizkušnjo. S takim postopanjem mlekarna ne bo utrpela občutne škode, ker takoj, ko pojanje poneha, daje krava zopet normalno količino mleka.
Št. 61. — Vprašanje: Isti vpraša: Mleko nekega člana smo morali zavrniti, ker se je vleklo kakor slina. Kaj povzročuje tako mleko?
Odgovor: Nečistost in nesnaga v hlevu, nesnažna posoda za molžo in prenos mleka in tudi nesnažno korito za napajanje je vzrok tej bolezni mleka. Včasih je mleko vlečljivo in sluzasto takoj, ko se namolze, včasih pa postane šele pozneje sluzasto.
Št. 62. — Vprašanje: Z. L. v N. vpraša: Imam psa volčje pasme, ki je izvrsten čuvaj. Ta pes pa ima ranjeno in krvaveče uho in grozno cvili. Kako naj pomagam ubogi živali, ki tako zvesto čuva mojo hišo?
Odgovor: Če vam je mnogo ležeče, da pes ozdravi, pokličite najbolje živi-nozdravnika, drugače pa poskušajte s sledečimi sredstvi: V dvajsetih gramih terpentina raztopite 5 g kafre in tej raztopini pridajte 10 g praška od aloe, ki ga dobite v lekarni. S tem sredstvom namažite rano na ušesu in povežite uho s čistim ovojem.
Št. 63. — Vprašanje: G. J. v F. vpraša: Na goriškem zelenadnem trcu prodajajo zgodaj na spomlad zelenjavo, ki ji pravijo brokoli. Ta zelenjava meni zelo ugaja in zato bi jo rad tudi jaz prideloval doma.
Odgovor: Brokoli se sejejo v mesecu maju in juniju. V juliju in/avgustu se potem presadijo na stalno mesto, kjer ostanejo čez zimo. Spomladi začnejo, delati cvetno glavo. Seme od brokolov se mora pridelovati v zaprtem prostoru, ker se drugače skriža z drugimi sorodnimi rastlinami (ohrovt, repa, kapus itd.) in je zato drago. Dobite ga v Gorici pri tvrdki »Vinoagraria«.
Št. 64. — Vprašanje: — K. B. v A. vpraša: Nisem vinogradnik, ker naš kraj ni za gojitev vinske .trte, toda pred hišo imam precej velik latnik katanje. Iz grozdja naredim vsako leto vino za domačo pijačo, ali to vino se mi vsako leto na spomlad skisa ali kako drugače pokvari. Kaj mi je storiti, da se mi to v prihodnosti ne bo več zgodilo?
Odgovor: Ko bo v jeseni mošt na tropinah kipel, skrbite z dnevnim potla-čenjem tropin, da se te ne bodo vzdignile na vrh kipečega mošta, ker se drugače skisajo. Čez 4—3 dni kipenja odtočite mošt v zdrav in čist sod, katerega morate prej dobro oprati z vrelo vodo in sodo. Ko kipenje poneha, skrbite, da bo sod poln in dobro zaprt. V januarju mesecu pretočite vino v zdrav sod, katerega morate prej malo zadimiti z žveplenim dimom. Ob enem raztopite v nekoliko vina na vsak hi vina 5 dkg citronske kisline. To raztopino pomešajte med vino. Ta dodatek močno poveča kakovost vina in ga napravi tudi bolj trdnega proti boleznim. Morda so tudi vaši sodi skisani in drugače pokvarjeni. Če so skisani ali le vino v njih kdaj zavrelo, morate sode temeljito in večkrat oprati z večjo količino vrele vode in sode.
Št. 65. — Vprašanje: — J. S. vpraša: Slišal sem o neki novi breskvi, ki jo imenujejo Halle ter jo zelo priporočajo in hvalijo. Kakšna je ta breskev in katere dobre lastnosti ima?
Odgovor: Sad te breskve, ki je ameriškega izvora, je zelo velik, okrogel, rumen in rdeče nadahnjen. Meso je rume-
no, trdo, sočno, sladko in se loči od kosti. Velika prednost te sorte je tudi ta, da zadobi sad že cel teden pred dozorelostjo lepo in zapeljivo barvo. Zato je mogoče potrgati sad nekaj dni pred do-zoritvijo, kar zelo povoljno vpliva na tr-pežnost sadu pri prevozu, za katerega je ta sorta že tako trpežna. Zori v avgustu.
Št. 66. — Vprašanje: — D. C. v Č. vpraša: Kupila sem lansko zimo nekaj hijacint in tulipanov, ki so jako lepo prav zgodaj spomladi cveteli. Kako naj ravnam zdaj z njimi in kdaj jih moram presaditi?
Odgovor: Pravilno se ravna s hija-1 cintami in tulipani tako-le: ko cvetlice odcvetejo, se še nekaj zalivajo. Potem j se pa začne vedno manj zalivati in se pusti, da se listi posušijo. Še bolje pa je zakopati lonec s cvetlico vred do roba v zemljo na vrtu. V avgustu se vzame čebula iz zemlje in se zakoplje nekaj tednov v prav suh pesek'. Sredi meseca septembra se vsadi čebula v 12 cm širok lo- j nec in sicer le plitvo do polovice čebule , globoko. To velja seveda le za hijacinte, ker čebule tulipanov morajo priti še par prstov pod zemljo. Tako vsajene čebule se zakopljejo z loncem vred 5—8 cm globoko pod zemljo in sicer na prostem. V začetku decembra se vzamejo lonci s čebulo iz zemlje ter se Ibnec postavi v zmerno toplo sobo ali pa na okno. Če tako ravnamo s hijacintami, bodo hijacinte že v januarju ali februarju cvetele in napravile bodo jako lep in na visokem peclju razvit velik cvetni grozd.
Št. 67. — Vprašanje: — A. č. iz Loga vpraša: Imam 4 leta staro kravo, ki je bi-' la dozdaj popolnoma dobra za molžo. Zdaj pa je nenadoma postala hudobna k1 se pusti molsti samo do polovice mleka. Kaj je krivo temu, in kaj naj storim?
Odgovor: Če ni opaziti na vimena nobenega bolezenskega pojava (oteklo vime, mlečni kamenčki itd.), tedaj zadržuje krava mleko le radi živčne razdraženosti. Večkrat smo že pisali, da pr1
doioku mleka v vime igrajo veliko ulogo živci in zato je razumljivo, da krava, če so živci oboleli ali razdraženi, zadržuje mleko. Zato je najbolje, da postopate s kravo pri molži ljubeznivo. Nikakor pa ne kričite nanjo! Če to ne bo pomagalo, obrnite se na živinozdravnika, da ugotovi vzroke zadržanju mleka.
Št. 68. — Vprašanje: — A. L. v V. Wše: Pred vojno sem gnojil svoj pašnik s Thomasovo žlindro in vedno z dobrim Uspehom. Zdaj po vojni sem ta pašnik ?opet pognojil in sicer enkrat s Thoma-' sovo žlindro in enkrat s superfosfatom, nli vselej brez vsakega uspeha. Kaj je temu vzrok?
Odgovor: Najbrž bo vzrok neuspehu gnojenju pomanjkanje apnenca v Zemlji. Potrosite zato to jesen po travniku 1V2 stota živega apna v prahu na vsakih 1000 nr površine. Thomasova žlindra in superfosfat pa ne delujeta v sušnih letih in zato pomislite, če ni bila morda su-sa vzrok neuspehu.
133
Št. 69. — Vprašanje: — I. O. v D. je kupil pri čebelarski zadrugi v Ljubljani razstojišča za A. Znideriščev panj. Ta razstojišča so za 10 satnikov, a so samo 37 cm dolga in ne 381/2, kakor piše Humek v svoji knjigi, da bi morala biti. Odgovorite mi, ali so ta razstojišča uporabna, ali ne.
Odgovor: Ta razstojišča so uporabna, ker skrajne mere za širino satnikov so od 22—25 mm in razdalja za ulice med njimi pa od 11 — 15 mm.
Št. 70. — Vprašanje: — C. I. iz B. — Ze tri leta je, odkar je moj sosed skopat pol metra globok jarek tik mojega travnika. Radi dežja in ledu je zemlja razpadla ter je zato mejnik padel v jarek.
Odgovor: Trojna rešitev se Vam nudi. 1. Skušajte se mirno pobotati s sosedom, da obnovi prejšnje stanje. 2. Ako je škoda oziroma trud za vzpostavitev majhen, vzpostavite sami mejnik. 3. Lahko tožbenim potom prisilite soseda, da vzpostavi prvotno stanje. Seveda tožba je tožba.
GOSPODARSKI DROBIŽ.
Davčne olajšave za družine s številnimi otroki.
Vse občine v naših krajih so popisovale zadnje čase družine z nad 7 otroku Marsikdo nas je vprašal, ali bodo do-j učne družine prejele kako nagrado ali Pa če pomeni ta popis že pričetek napo-vedanih davčnih olajšav. Pri tem popisu ni šlo ne za eno ne za drugo, ampak le bil popis le čisto statističnega po-uiena.
Izšla je pa v »Uiadnem listu« z dne ??■ junija pod št. 1312. postava z dne 14. ■Unija 1928., ki določa davčne olajšave ninogočlanske družine.
Olajšave stopijo v veljavo s 1. julijem 1928.
Izšel bo pa še poseben kr. odlok, ki bo vseboval natančna navodila glede izvajanja postave.
Za naše revne kmetske in obrtniške družine z mnogimi otroki veljajo sledeče odločbe:
Ne plačajo:
1.	občinskega davka na patente,
2.	družinskega davka,	t
3.	živinskega in kozjega davka,
4.	sindakalnega davka,
5.	šolskih taks,
a) družine z živimi desetimi otroki, ki se morajo še vzdrževati.
im
134
b) družine, katere so imele 12 otrok, od katerih je še najmanj 6 pri življenju in potrebnih vzdrževanja. Uradniške družine so deležne navedenih davčnih oprostitev že s sedmimi otroki.
Pri oprostitvi od šolskih taks se pa ne gleda, koliko otrok je še ostalo pri življenju.
Postavno določene davčne olajšave pomenijo za številno, mnogočlanske slovenske kmečke in obrtniške družine precejšnjo olajšavo pri občinskih davkih. Sporočili bomo v našem listu, ako bo treba prizadetim vložiti kako posebno prijavo, ali pa ako jim bodo kar uradno odpisani navedeni davki.
Navodila goriškega kmet. urada glede obveznih naznanil omlačenega žita.
Kmetijski potovalni urad v Gorici je izdal sledeča navodila glede obveznih naznanitev omlačenega žita:
Osrednji statistični urad je v dogovoru z načelnikom vlade določil sledeče:
1.	Tekom tega meseca morajo lastniki mlatilnic naznaniti goriškemu kmetijskemu uradu (Cattedra Ambulante di Agricoltura per la prov. di Gorizia) stroje, ki se bodo rabili pri letošnji mlatvi, ter ime, priimek in bivališče osebe, ki bo te stroje vodila.
2.	Kmetijski urad bo izdal vsakemu lastniku za vsako mlatilnico posebno dovoljenje, ki ga bo treba izročiti strojevodji, da ga ta lahko pokaže na vsako zahtevo. Noben stroj ne bo smel delovati, če ne bo imel lastnik zanj dovoljenja.
3.	Vsak vodnik mlatilnice je dolžan naznaniti kmetijskemu uradu v Gorici (via Trieste 43), količino omlačenega žita, in sicer v kvintalih — ter ime, priimek in bivališče posestnika, čigar je žito, — in površino zemlje, na kateri je žito rastlo.
Vse to bo treba beležiti y zato pripravljen seznam, ki se bo delil v dva dela. En del se odtrže in se izroči lastniku žita, drugi del pa se pošlje na kmetijski urad.
Omenjeni seznami se dobe pri kmetijskemu uradu.
Kmetijski urad opozarja vse one, ki bi se teh določb ne držali, da se jim lahko odvzame dovoljenje za mlatev.
0 pridelovanju paradižnikov (pomodorjev).
Obdelovanje paradižnika je na vrtu prav preprosto. Najzgodnejše vrste se v gorki in solnčni legi popolnoma razvijejo, dočim plodovi, ki se potrgajo zeleni, ko nastopi mraz, pozneje kmalu dozorijo na oknu ali v kakem drugem gorkem prostoru. Paradižnik ne daje samo izvrstne juhe, izborne omake in delikatnega kompota, ampak tudi izredno okusno poživljajočo solato, in sicer sirov, razrezan v ploščice z kisom, oljem in soljo, mnogo popra in nekoliko sesekljane čebule. Seje se koncem marca ali aprila v toplo leho ali pa v zabojčke, ki jih postavimo med solnčna okna. Čez štiri tedne se presadi posamezno v majhne lončke, odkoder se presadijo sadike ne pred koncem maja in z nepoškodovanimi korenikami na prosto, približno po 70 cm vsaksebi. Lega bodi gorka in solnčna, zemlja prerahljana, močno in dobro pognojena. Ob suši zalivaj veliko. Ko so rastline visoke dve pedi, priveži jih v oblikt pahljače na med seboj zvezane palice in količke in jih poreži na tri do šest mladik. Vršički teh mladik se tudi odščipnejo. Ko začnejo zoreti prvi plodovi, odstrani vse stranske mladike in tudi en del listov, da s tem izpostaviš liste solncu, kar pospeši njihov razvitek in dozorenje.
Kan ali vinski cvet.
Poleli napravi skoraj vsako vino, ki ima izpod 12 stop. alkohola, in ki ni v polnem sodu, na svoji površini kan ali cvet. Naši vinogradniki so se te vinske bolezni toliko navadili, da se je veliko ne bojijo. Večina splošno misli, da je kan znak pristnosti vina. Ker mislijo, da kan ni škodljiv, se iudi nič ne brigajo, da bi vino ozdravili. To pa je zelo napačno, ker dokazano je, da kan vinu škodi. Kan napravlja iz alkohola vodo in ogljenčev plin. Zato postanejo vina, ki imajo mnogo kanu na površini, vedno bolj in bolj šibka in prazna. Ker se to godi na površini vina-, vino zlasti pri vrhu ošibi. Radi ošibitve vina, pa postane vino manj odporno proti drugim boleznim, zlasti proti kisu in birsi in zato tudi je nevarno, da vino, ki ima kan, tudi drugače oboli in se pokvari. Če se za vino, ki ima kan, dolgo ne zmenimo, postane kan na vinu debel in težak ter pada polagoma na dno. To vinsko bolezen je najbolje s pravilnim ravnanjem z vinom splošno preprečiti, da se ne pojavi. To storimo s tem, da držimo vina vedno v polnih sodih in dobro zaprto ter nekoliko zadimljeno z žveplom. VinP, ki ga rabimo za domačo rabo, moramo pretočiti v majhne sode ali pa tudi v steklenice. Nastaviti velik sod za domačo rabo je zelo napačno, ker se vino v njem prej pokvari, kakor sod izpraznimo. Če ne moremo drunače. pa moramo praznoto nad vi nom večkrat nekoliko zadimiti z žveplom, ali pa moramo zliti na površino previdno malo finega olja ali nekaj vinskega špirita.
Cvetlična semena s trdo lupino.
Nekatera cvetlična semena imajo silno trdo lupino in radi tega dolgo ne kalijo. Nekatera semena (n. pr. od muze, kane itd.) leže v zemlji po več mesecev ali celo vse leto. Ako taka semena
v kaki posodi nenadoma polijemo s kropom, ki ga moramo pa takoj zopet odliti, jim lupina poči, radi česar potem laže izkale. Popolnoma izključeno je, da bi se s tem seme kaj oškodovalo, ako le krop takoj odlijemo.
Zgodni korenček.
Kdor hoče imeti drugo leto prav zgodaj sveže korenje, naj ga seje že v začetku oktobra. V to svrho izberemo dobro pregnojeno gredico, ki jo globoko prekopamo. Ko jo obsejemo, jo najprej pohodimo, da se zemlja vleže in potem potrosimo na tanko s kompostom ali predelanim kratkim gnojem. Ta odeja varuje nežne rastlinice pred pozebo in srežem. Za naš namen je nanteško korenje najprimernejše.
Črvivost v sapniku pri kokoših.
Ta bolezen je v toliko nalezljiva, ker izkašljujejo kokoši črve, ki pridejo tako potem v sapnik drugih kokoši, ter jih s tem okužijo. Bolezen povzroča sapniški črv (Synagamus trachealis), ki se naseli v sluznicah sapnika, srka iz njih kri ter povzroča vnetje. Obolele kokoši zijajo pogostoma in opazovalcu se zdi, da lovijo sapo. Večkrat tudi zakašljajo. Velike krepke živali prenesejo laže to bolezen nego mlajše in šibkejše, ki kmalu poginejo radi zadušenja. Zdravljenje bolnih živali je zelo težavno, ker še do danes ne poznamo sredstva, s katerim bi se dale obolele živali zanesljivo ozdraviti. Priporoča pa se izvleči črvičke iz sapnika s pomočjo gosjega peresa, vendar je to delo precej zamudno in nezanesljivo. Seveda je paziti, da se živali pri tem ne zadušilo. Naibolje je obolele živali ločiti od ostalih zdravih in jih držati
posebej tako dolgo, da ozdravijo ali poginejo. Nekateri priporočajo tudi zapreti bolne živali v prostor, ki ga zakadimo nekoliko z brinjem, roženimi odpadki, terpentinom ali katramom, s čimer povzročamo, da začnejo živali kašljati in izmečejo potem s kašljem tudi sapniške črvičke iz sapnika. Sličfia bolezen se pojavlja tudi pri prašičih. (Po «Kmeto-valeucj.
Krmljenje z novim senom.
Z rednim krmljenjem novega sena je treba toliko časa čakati, da se seno skuha ali spoti. Osobito velja to za ko-
nje. Ako krmimo živino s senom, preden se je skuhalo, povzroča to potenje in scalnica ima več barve. Tudi blato postane bolj mehko in sluznato. Živina je videti bolj mrtva in upehana. Ako se polagajo živini velike množine prav novega sena, provzroči lahko to tudi razne bolezni v prebavilih, osobito želodčni in črevesni katar, ki se spozna po mrzlici, večji žeji, manjšem veselju do piče, po mehkem, smrdljivem blatu in na po-rdečeli sluzni koži v gobcu. Včasih nastopi celo kolika in napenjanje. Tudi druge bolezni se lahko pokažejo, ki provzročijo lahko ludi smrt. Škodljivost' novega sena je še večja, ker ga živina rada žre. Kdor je prisiljen krmiti z novim senom, naj ga pomeša s starim ali vsaj s slamo, s katero naj se zreže.
PRAKTIČNE DROBTINICE.
Kako pomagamo hitro vinu, ki ima duh po plesnobi ?
Najboljši in najprikladnejši način je ta-le: V sorazmerju močnosti duha po plesni vzamemo na vsak hi vina 40 do 100 g »eponita«. Eponit je fino zmlet in posebno kemično prepariran ogljen prah črne barve in zelo lahek. Odmerjeno količino prahu stresemo v < kaf, do polovice napolnjen z vinom. To vino in prah v škafu dobro premešamo in zlijemo v sod k vinu. Nato vzamemo palico in s to palico zelo močno in temeljito premešamo vino v sodu. S tem je manipulacija z »eponitom« gotova. Vino se bo v 14 dneh učistilo in po tem času ga moramo pretočiti v drug narahlo z žveplom zadimljen sod. Če hočemo pa učiščenje vina pospešiti, rabimo kako praktično in hitro delujoče čistilo. V to svrho. je naj-
bolje vzeti francoski čistilni prah, ki je poznan pod imenom »Julliene« (izg. žiiljen). Ta prah se rabi takole: Drugi dan potem, ko smo deli »eponit« v vino, odmerimo na vsak hi 10 do 15 g »julliena«. Odmerjeno količino prahu zmesimo s prav malo mrzle vode v precej gost močnik brez širukeljčkov. Nato vtočimo iz soda par litrov vina v škaf ali brentač in denemo vanj iz prahu zamešani močnik ter splahnemo lonec. Ko smo to storili, stepemo to vino s kako kratko metlico, bodisi iz sirčja ali tenkih brezovih veje, da se bo močno spenilo. Nato zlijemo to vino v sod in vino v sodu še enkrat temeljito premešamo s kako palico. Potem se bo vino v nekoliko dneh učistilo in postalo kristalno čisto, čiščenje vina s čistilnim prahom je pa tudi v slučaju, da ni sile za učiščenje vina, priporočljivo, ker se vino temeljitejše in lepše izčisti, kakor če se rabi sam »eponit«.
Odlik. tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Izdaja telj in odgovorni urednik: Ravnatelj V. Dominko.