Št« S« Isto« Poštnina pavšallrana. Današnja številka velja K 3*—	V	SO&Otci	2S«	j&IltlSUrJSl	192S.
N“““« w w w	^	®	m	g	Vseučeliškf	knjižnici
Mesečno 4S K. Letno 578 K.
Inozemstvo:
Mesečno 68 It Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 It večkrat popust.
JUGOSLAV..
v Ljubljani.
~BFM
:1ni§tvo:
| i 1 /L Telefon 360.
prava:
Telefon 44-
se ne vračajo, je priložiti znamko za odgovor.
Genovska konferenca.
PRIPRAVA NAŠE VLADE ZA GENOVSKO KONFERENCO.
Beograd, 27. jan. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se vršijo z vso naglico priprave za gospodarsko konferenco v Genovi, na katero je bila uradno vabljena naša država od strani italijanskega zunanjega ministra. Ministrski svet je vsled velikega pomena te konference za «*našo državo sklenil odposlati dva delegata V spremstvu gospodarskih in finančnih strokovnjakov. Zbira se potrebno gradivo za konferenco. Sestava delegacije še ni določena.
ITALIJA IN MALA ANTANTA Na genovski konferenci.
Rim, 27. jan. (Izv.) Vest pariškega •Matina«, da nastopi mala antanta na genovski konferenci prvič kot enotna skupina d ržav, je vznemirila italijansko zunanje ministrstvo. Odkar se je Po porazu poslednjega liabsbutškega Puča umaknila italijanska politika iz srednje Evrope in so se države male ®ntante v znanih političnih in gospodarskih dogovorih osamosvojile, je rtalijanskemu zunanjemu ministru *tnanjkalo pravca napram mali antanti. Enotni nastop na gospodarski konfe-r*nci v Genovi se smatra kot velik ko-
rak k popolni osamosvojitvi male antante v srednji Evropi. S tem bi se seveda pojačalo stališče jugoslovanske države na jadranskem morju. V ti zvezi se govori, da bo Jugoslavija na nameravani predkonferenci držav male antante, kjer bodo sklepale o skupnem stališču v vprašanju gospodarske obnove srednje in vzhodne Evrope, spravila na površje za Italijo mučno jadransko vprašanje in Rapallsko pogodbo.
AMERIKA SE NE UDELEŽI KONFERENCE V GENOVI.
London, 26 jan. Reuterjev urad javlja iz Washingtona:	S	pristoj-
nega mesta javljajo, da vlada Zedinjenih držav ni pripravljena udeležiti se genovske konference, ki se bo vršila ob določenem času. Ameriška vlada bi se strinjala z načrtom gospodarske konference, ki bi se vršila kasneje, to se pravi takrat, ko se stanje v Evropi ustali.
GOSPODARSKA KONFERENCA V GENOVI SE NE ODGODI.
London. Reuterjev urad dozna-va, da se govorice, po katerih se sklicanje mednarodne gospodarske konference v Genovi morda odgodi, popolnoma neosnovane.
SžraheJe lakote na Ruskem.
Ženeva, 27. jan. Nanson je v svo- lakota. Pomoč je treba omejiti le na Jem govoru o pomoči gladujočim v gotove dele. Ne kaže drugače, kot da Rusiji dejal med drugim, da žive stra- se ostalo prebivalstvo prepusti usodi, da joči v takih razmerah, da ni mogoče Na vsak način pa je treba ukreniti vse misliti na to, da bi se dali reš'ti vsi da se taka nesreča ne ponovi.
V onih pokrajinah Rusije, kjer razsaja	-----
Sestaja	avstralske	vlada.
Dunaj, 27. jan. Po predlogu glav-•ega odseka narodne skupščine prevzame v novem kabinetu predsedstvo in notranje zadeve dr. Schober, ostali ministri pa ostanejo na svojih mestih, le poljedeljski minister Hennet prevzame *ačasno vodstvo zunanjega resorta. Zvezni kancelar dr. Schober je sprejel Ponujeno mu mesto.
Dunaj, 26. jan. Koncem seje na« todne skupščine je podal predsednik Seitz nastopno poročilo: Zvezni kancelar in vlada sta podala ostavko. Zvezni predsednik je v zmislu člena 71 Ustave poveril dosedanjemu podpredsedniku Breiskemu začasno vodstvo doslej po njem in zveznem kancelar-
ju dr. Schobru izvrševanih funkcij hi ostalim dosedanjim zveznim ministrom vodstvo poklov njihovih listnic. Predsedništvo je takoj sklicalo seio glavnega odseka za jutri dopoldne, da stavi zbornici predlog o volitvi nove vlade. Prihodnja seja se bo vršila v petek ob 13. Dnevni red:	Poročilo
glavnega odseka glede volitve no^e zvezne vlade.
Dunaj, 27. jan. Danes dopoldne je bila nova vlada izvoljena z 80 proti 72 glasovom, kakor je predlagal odsek. Zvezni kancelar dr. Schober Je v imenu vlade izjavil, da sprejme izvolitev.
Angleiko-francoska pomoč Avstriji.
London, 27. Jan. Zagotavljajo, da se ministrski predsednik Lloyd George in zakladni minister osebno bavita z vprašanjem kredita, ki naj se dovoli Avstriji. »Evening Standard« pravi, da pri tem prihajata dve vprašanji v poštev: I. ali naj Anglija dovoli posojilo sama, ali pa naj bodo pri tem udeleženi tudi ostali zavezniki; 2. kaka jamstva so na razpolago za to posojilo. Ker kroži v Avstriji za štiri milijone funtov denarja, bi bilo posojilo dve in Pol milijona funtov zelo učinkovito. List veli nadalje, da bo, kakor vse kaže, posojilo najbrže popolnoma angleško. Vlada bo morala dobiti Jamstvo, da se posojilo porabi le za financiranje trgovine In za učvr-
ščenje avstrijske krone. — Tudi »\Vestminster Gazette« doznava, da bo posojilo dovolila sama Anglija. Dasi bi imelo skupno posojilo mnogo prednosti, sodijo poučeni krogi vseeno, da bi taka skupna akcija ne mogla imeti dovolj hitrega uspeha.
Pariz, 27. jan. Avstrijski poslanik Eichof je posetil predsednika Milleranda. Predsednik Millerand je naglašal, da popolnoma razumeva položaj Avstrije in da se francoska vlada trudi zboljšati položaj v tej državi. Predsednik uvide-va nujnost pomoči, ki je ne zahteva samo varnost osrednjo Evrope, ampak tudi interesi Francije. Zaradi tega je akcija vlade v tem smislu
Narodna socialistična stranka
sklicuje
za soboto 28. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma
Iawefi_§h©d
DNEVNI RED:
SM-Msftl spop.
POROČAJO: dr. Otokar Rybaf,
dr. Ivo Politeo (Zagreb) in Milan Marjanovič (Zagreb).
Ker je vprašanje Srbsko-hrvatskega spora bistveno za nadaljni razvoj naše države in se kot tako tiče tudi nas Slovencev, naj se shoda vsi, ki jim je obs'oj države pri srcu, polnoštevilno udeleže.
Melsivo Kar. Jot. Me.
PROSLAVA SV. SAVE NA BEOGRAJSKI UNIVERZI.
Beograd, 27. jan. (Izv.) Današnji pravoslavni praznik sv. Save se je v Beogradu obhajal zelo slovesno. Na tukajšnji univerzi je bilo dopoldne ob 10. uri svečanje sekanje kolača. Slovesnosti so prisostvovali tudi ministrski predsednik z ministri dr. Ninčičem, Pribičevičem in dr. Krstljem, predsednik nar. skupščine dr. Ribar, pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavo mjo Demetrovič, župan ljubljanski dr. Perič, predsednik beogradske akademije znanosti, predsednik mestne občine beogradske, diplomatski zbor, zastopniki raznih humanitarnih in prosvetnih društev, častniki beogradske posadke z več generali, med njimi vojni minister general Zečevič itd. Okoli 10. ure je dospel kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča in predsednikajaamdne skupščine dr. Ribana. Kc. je vladar stopil v svečano ozaljšano avlo vseučilišča, so ga navzočni pozdravili z navdušenimi ži-vioklici. Nato je pevski zbor »Sava« zapel Marinkovičevo »Slaviji«, Prota saborske cerkve je opravil cerkvene obrede, nakar je bilo slovesno sekanje kolača, ki ga je izvršil patriarh Dimitrije. Skupina dijakov je kralju Aleksandru ter Pašiču in dr. Ribaru ponudila kolača. Dekan filozofske fakultete je imel zatem govor, v kateicm se je zahvalil kralju za podarjeno ikono sv. Save, delo priznanega umetnika Prediča. — S tem je bila slovesnost končana.
IZID URADNE PREISKAVE O Sl-BENIŠKIH DOGODKIH.
Beograd, 27. jan. Inšpektor fnini-strstva za notranje stvari g. Katič, ki je bil poslan v Šibenik, da vo li preiskavo glede incidenta v Šibeniku, se je vrnil in izdelal izčrpno poročilo, katero je včeraj preko ministrstva za notranje stvari predložil vladi. V svojem poročilu obtožuje posadko italijanske vojne ladje »Mirabello«, ki je prva izzvala spopad.
iz lastnega nagiba pospešil. Franclja uvideva važnost in nujnost vprašanja. — Kakor se doznava, namerava začeti francoska vlada s hitro akcijo.
Naše težave.
Če se vprašujemo po glavnih vzrokih notranjih težav v državi, posebno upravnega in finančno-gospodarskega značaja, jih bomo našli ne v zadnji vrsti tudi v pomanjkanju količkaj izrazitega gospodarskega sistema. Naša gospodarska in finančna politika se nikakor ni mogla odločiti za gotov, prevdaren sistem in po tem uravnati ukrepe glede carinske in valtitne politike, glede izvoza in uvoza, obdavčenja posojil itd. In kadarkoli se je vendar odločila za eno ali drugo metodo, so le prehitro sledili novi ukrepi, prejšnjim povsem nasprotni; znamenje, da se je dala pregovoriti nasprotnim nagibom^ drugačnim stališčem. Takih primerov je žalibog le premnogo najti v naši današnji skupni zgodovini.
Koliko nam je to prineslo škode, o tem se je že dovolj pisalo. Mordc nimajo napak oni, ki trdijo, da bi mogli na pr. v nepredolgcm času spraviti državni proračun v ravnotežje, ako bi se glede davčne politike in prevdar• jenega sistema v izvozu in uvozu lotili dela po gotovih načelih, izvajajoč jil seveda dosledno v vseh konsekvencah.
Ako pa sedaj iščemo vzroke, zakaj se to doslej ni zgodilo, moramo ime\ novati v prvi vrsti nesrečno našo notranjepolitično konstelacijo. Ves čas odkar imamo jugoslovanske vlade, se je delalo s kompromisi med političnimi strankami. Najpreje so nastopale koncentracijske vlade, tem so sledile po prvi osnovni ločitvi duhov koalicijske vlade, sestoječe iz tedanjih nasprotnih si dveh velikih političnih skupin. Po izvolitvi konstituante je nastopila znova koalicija, ki je pa združila v skupno vlado obe glavni, najhujše si nasprotujoči stranki: radikalno in demokratsko.	„
Ko bodo pozneje pisali kritično zgodovino naše dobe, bodo nedvomno, ravno v teh kompromisih in koalicijah konstatlrali eno glavnih neugodnost\ naše dobe. Če odštejemo lioruptnost in osebno ter strankarsko sebičnost^ ostane morda vendarle nekaj dobrih pozitivnih teženj v strankah. In ravno te so se medsebojno uničile, ker jih je stranka stranki takorekoč vzajemno s koalicijskimi kompromisi nevtralizirala ter izločila iz možnosti praktičnega uveljavljanja.	>t
V tem oziru bi bilo gotovo velike koristi, ako bi se razvile socijalne ali politične stranke, ki bi mogle računati na zmago ali vsaj na koalicijo sorodnik strank■ Podobno je bilo v Čehoslovaškl, še bolj izrazito je to v današnji Bolgarski. Žalibog ne moremo upati, da bi nam že najbližja bodočnost prinesla tako spremembo. Socijalistične stranke bodo težko v naši izrazilo agrarni državi že sedaj do potrebne mere napredovale in agrarne stranke so needine ter še močno desorganizirane, dasi je pričakovati, da bodo napredovale na račun drugih strank. Če pa moramo pričakovati zaželjene spremembe od strank, organiziranih na političnih motivih, je vsaj v današnji strukturi veliko vprašanje.
SPOR Al ED JUGOSLAVIJO IN BELGIJO. — PREKIN.IENJE DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV?
Ženeva, 27. jan. Večina švicarskih listov piše o sporu med kraljevino SHS in Belgijo in smatra za verjetno, da bo prišlo do prekinjenja diplomatskih odnošajev.
DRŽAVNA GLEDALIŠČA V NEVARNOSTI, DA SE UKINEJO ZARADI POMANTKANJA KREDI-TOV. — DEMOKRAT PREDLAGA UKINJENJE.
Beograd, 27. jan. (izv.) Odbor za vzdrževanje naših gledališč zahteva za proračunsko leto 1922 vsaj 14V2 milj. dinarjev kredita. Finančni pododbor predlaga, naj se zmanjšajo sredstva za gledališča, to pa zaradi slabih finančnih razmer. Temu predlogu pa »e protivi načelnik oddelka za umetnost v ministrstvu za prosveto Branislav Nučič, ki je izjavil, da bo treba gledališča zapreti, ako ne dobe zadostne subvencije. Demokratski poslanec Večerov je predlagal, naj se vsa gledališča v državi znpro. Odbor nima enotnega naziranja v tem vprašanju.
DRŽAVNI CEREMONIJEL.
Beograd, 27. jan. Minister za zunanje stvari je imenoval komisijo, ki bo izdelala državni ccremonijcl.
Nameravajo se izdelati nastopne točke: 1. splošne odredbe ceremo-nijela: 2. čin poslanikov; 3. čin domačih dostojanstvenikov: 4. čin vor jaških odposlancev v odnošaju napram diplomatskim uradnikom; V nošnja obleke; 6. nastop službe noy vega ministra za zunanje stvari; 7. sprejem tujih diplomatskih zastopnikov; 8. proslava narodnih In dr,«j žavnih praznikov; 9. spremstvo ir; sprejem Nj. Vel. kralja, kadar pOf tuje v državi in v inozemstvo. Ver«, jetno je. da se bo ob tej priliki prot,. delal tudi dvorni ceremotiijel, ki Ji v tesni zvezi z drž. ceremonijeloin.
ŽITA OSTANE SE NEKAJ DNI V MADRIDU.
Madrid, 27. jan. Bivša cesaric* Žita jo odgodila svoje odpotovanjt in izpremenila pot. Cesaričini otroci se snidejo z materjo v Madridu.
Beograd. Danes, v petek je bila borza zatvorjena radi pravoslavnega praznika sv.'Save. — Na včerajšnji borzi se je največ trgovala de-viza Berlin, ki je poskočila za cela dva dinarja. Tudi po dcvizl Dunaj je bilo mnogo povpraševanja. De-viza Praga Je padla za 20 točk. Za ostale devize je bilo manj zanimanja.
Mlchčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS".
Kraljev konj je drevll brez jezdeca k izhodu;- Montgomery se Je vračal počasi v svojo stran; Henri pa je ležal sredi borišča Vznak, z razprostrtimi rokami!...
Tisti hip se je obrnila Katarina de Medicis k Roncherollesu in mu vrgla kratko, že dolgo pripravljeno ; Povelje:
»Primite človeka, ki je umoril kralja!«
Tisoč, več tisoč plemičev, stražnikov, oficirjev, dam, kardinalov, Montmorency, Lorenski, Guišld, Alba, Ferrares, Savojski, vse vprek VS1 zbegani, bredi od osuplosti, prestrašeni po dogodku, ki jih je zadel Iznenada, in še bledejši od nad in pohlepov, katere je obrnil v njih vse to se je gnetlo med ogradami ter vpilo in mahalo; že so nastopile skupine, po katerih si mogel soditi o politiki jutrišnjega dne: starejši dvorjani so tiščali k petnajstletnemu prestolonasledniku Francu, drugi so upirali vzhičene oči v regent-ko Katarino; začenjal se je blazai
boj častihlepja, veliki turnir brez-častnih duš in vesti.
Diana Poltierska je stala vzravnana kakor jelka, in ko so ji prišli povedat, da kralj umira, se je čudno nasmehnila, poklonila se Katarini do pasu ter odšla, rekefč:
»Tudi jaz sem mrtva! . . .« Sinovi Henrija II. so začudeno zrli iz lože na to rjovečo in preplašeno množico, v ta vrtinec bledih krink, ki so hlastale za svojim jutrišnjim izrazom. Ubogi dečki še vedno niso razumeli, kaj se je zgodilo . . .
Ljudstvo je molčalo: kaj je bilo njemu do vsega tegal
V daljavi, kamor vest še ni dospela, so zvonili zvonovi in so grmele bombarde ... A njih veseli grom je bil le še turobno spremljanje novice, ki je hitela v mesto, ši-reč molčanje, koderkoli se je oglasila . . . Plakal ni nihče! . . . Nihče! Pač! Dve bitji sta plakali: žen« ska in mož.
Zenska je bila soproga prestolonaslednika, zdaj že Franca II.: Marija Stuartova, .mlada kraljica škotska.
Mož pa, ki je klečal zraven kralja in krčevito ihtel, je bil napravljen v kričečo, pisano obleko dvornega norca; žvenkljača je ležala poleg njega v pesku in krvi ... Bil Je Brusquet — edini Henrijev prijatelj na dvoru!
Se tisti hip, ko je Henri telebnil s konja, so priskočili k njemu štirje dvorni zdravniki. Med njimi je bil štiridesetleten mož z odločnimi črtami v lepem, zamišljenem obrazu: sloveči mojster Ambrož Parč. Naglo je odpel kralju čelado. Glava, ki se je pokazala, je nalikovala rdeči krinki:	lasje, brada, vse je bilo
krvavo. Odprta usta so tiho hropla. In v tem strašnem, okrvavljenem obličju je zijala črna Jama očesa, izpremenjenega v globoko, smrt-nosno rano ... To rano Je napravilo Montgomcryjevo kopje, kraljičino darilo! Nostradamova prerokba je bila izpolnjena!
»Oh! Ta boj se ni vršil s turnirskim orožjem! . . .«
Vzklik, ki se je porodil v Ambroževi vesti, ni utegnil planiti na dan, zakaj v tistem hipu, ko je misel do-se&la ustnice, se Je zdravnik okrenil
in zagledal Katarino de Mcdicis, ki je zrla nanj s strašno, ledeno strogostjo.
»Vode!« je osorno ukazal Ambrož Parč,
Hiteli so ponjo. Ranocelnik je z veščo naglico izmil obraz ter ogledal rano. Ko jo je oskrbel In obvezal za prvo silo, je vstal, rekoč:
»Njegovo veličanstvo je treba takoj prenesti v Louvre; jaz pojdem ž njim.«
Jeli so pripravljati nosilnico. Katarina je medtem stopila k ranocelniku in velela tiho, iz oči v oči:
»Povej resnico! . . . Brž! . . .«
Ambrož Parč se je ozrl še enkrat na kraljev voščeni obraz; nato je dejal s tihim, jedva slišnim glasom:
»Kralj se ne bo več zavedej; čez dve url bo mrtev.«
»Motite se, mojster!« je rekel nekdo zraven njega.
Ambrož Parč se je naglo ozrl in zgrbančil obrvi; toda videl ni ničesar razen množice ohrazbv, krivečih se v narejeni potrtosti. Ko pa je spet ustavil oko na kralju, je zapazil, da kleči oolcg Brusaueta še
nekdo drugi ter vliva v kraljev^ usta vsebino steklcničice, ki jo je bil pravkar odmašll.
»Nostradamus!« je zamrmral ranocelnik.
Kralj je tisti hip globoko zavzdihnil, in Nostradamus je vstal.
»Rešiti ga hočete?!« je'zarohnela Katarina vsa iz sebe, ne mislec na to, da se izdaja.
»Ne.« je dejal Nostradamus hladno. »Podaljšal sem mu življenje za teden dni, ker je zame potrebno, da še živi nekaj časa.«	,iru
Dočim so položili kralja na nosilnico, je krenil Nostradamus proti Montgomcrvjcvemu šotoru. Šotpfr je bil obkoljen kroginkrog s četver^ no vrsto strelcev, pred vhodom pa je stal sam veliki profos, ki se je vidno obotavljal, ne vedoč, ali n^ aretira Montgomeryja kar tu na mestu.	_ jntj
Roncherolles je videl prihajati Nostrama. Vztrepetal je od sovraštva. Obraz sc mu je spačil v basni strasti in blede ustnice so reža, odkrile dvojno vrsto zob, stisnjenih tako krčevito, kakor bi grizle ma-» covo srce.
iobova
Nismo še prav prišli do sape nad govori, ki so jih imeli naši državniki in politiki zadnje dni v narodni skupščini, ko nas je presenetil ministrski svet z drugimi blagodatmi svoje visoke naklonjenosti. V mislih imam namreč sklep min. svela o sprejemu novih ruskih beguncev ter o vzdrževalnini biv-lili veličanstev Karla in Zite.
Eden največjih grehov, ki smo jih podedovali po prejšnjem nedemokrat-skem -režimu, je tajna diplomacija, ki J® vodila zunanjo politiko na svojo roko, ne da bi ljudstvo le slutilo zn kaj gre. Sklepala Je pogodbe, ki so bile pač v prid fevdalni aristokraciji — militarizem Ji je bil pokoren sluga —, a v silno škodo ljudstvu. Naša država velja iti rada naglaša, da je demokrat-tična. Imamo velo od ljudstva izvoljeni parlament. Pa vendar ta parlament ni zmožen zatrell korupcije, ki bohotno cvete pred njegovimi očmi. Ta parlament ne more prisiliti diplomatov, da bi se vladalo res demokratično, ta parlament si nC more izsiliti kontrole nad slepomišenjem državnikov, ki nas pred svetom zastopajo in — blamirajo.
Tako moramo biti vsako jutro pripravljeni, da izvemo za to ali ono novo tajno pogodbo, ki nam nalaga te ali one nove obveznosti. Zadnja scia min. sveta je tedaj sklenila, da je treba prevzeti večje število novih ruskih beguncev. To smo dolžni storiti na temelju nekega starega dogovora z angleška vlado. Begunci pridejo iz Egipta in Cipre.
C’ovck bi se prejel za glavo. AH Je to verjetno? Delavstvo v lastni državi fe komaj prenaša bremena, ki mu jih nalaga draginja. 2c vlada sama je prišla na to, da je treba šlediti. Zato ukinja urade, celo najpotrebnejše in najvažnejše; zato nima kredita za kulturne institucije; zato odpušča nradništvo; zato namerava baje reformirati voja-Itvo itd. Za ruske begunce, reefe Vran-glovcc ali bivše izkoriščevalce ruskega ljudstva, je pa dovolj denarja na razpolago. Tedaj domači ljudje na cesto, na njih mesta pa Vranglovci. Tako se utrjuje zadovoljnost v državi. In vrhu tega še vzpričo znanih lastnosti teh »ruskih beguncev«. Če misli naša vlada, da se bo s tem Rusiji prikupila, sc pošteno moti. Mogoče bodo trpele radi grehov sedanje nezmožne politike in kratkovidnosti še pozna poko'cnja. —
Drugo, kar človeka zbode je vzdr-ževaltiina za invalidnega Karla in histerično Žito ter njiju plemeniti zarod. Ljudje božji! Ko bi me moj sovražnik pol mojega življenja mučil do skratne tnere in bi se mi končno posrečilo, streti njegov jarem, ati naj mu bom zato še hvaležen! Ali naj zberem zadnje svoje imetje, kar ga še imam, in ga z ttljtid-Hhn poklonom izročim sovražniku, alco lo zahteva moj sosed, ki sc boji, da se preveč ne razvijem in okrepim! .lasna pamet nam na to takoj odgovori. In kar je nemogoče pri posamezniku, to hoče vlada uveljaviti pri višjem organizmu, pri državi.
Ministrski svet Je torej sklenil, da prispeva tudi naša država k vzdrž.c-Va’nini za Karla in Žito. Tirana, ki smo le ga po nebrojnih krvavih in gmotnih žrtvah, Iznebili, naj sedaj podpiramo, da se morebiti, ko sc mu punudi ugodna prilika, povrne in začne znova izvaliti svoje krvoločne posle! Ko smo imetali na cesto milijone, ki jih je požrla mobilizacija, naperjena zoper habsburški restavracijski poiskus, naj prispevamo še kaj, da bo treba zopet mobilizacije, ki je naše ljudstvo seveda tako željno pričakuje!
Ministrski svet utemeljuje ta svoj sklep s tem, da bo imela tudi Jugoslavija pravico kontrole nad bivšim monarhom. Jako lepo! Toda to je čisto navadna — fraza! Če se bo antanti zljubilo, bo kar pomignila, naši diplomati bodo pa zlezli v kot, ker vodijo politiko, ki se popolnoma strinja s politiko antante. To bo menda tista politika, o kateri je dejal gospod Pašič, da je v popolnem skladu z ono. ki jo vodi antanta. To bi se Karl' in Žita smejala, ne v pest, v obraz bi se nam krohotala, ako se to zgodi. Pri seji min. sveta je bilo omenjeno, da so na to pristale tudi Češkoslovaška, Romunija in Italija, o čemer pa imamo povod, da dvomimo.
Portugalska, ki v vojni ni trpela niti senčice take škode, kakor naša izmučena Jugoslavija, je izjavi'a, da ne more več prenašati stroškov, katere ji nalaga oskrbovanje Karla in Zite. Antanta ji daje prav. Od naše države, ki jo je vojna izmozgala in izčrpala, pa zahteva, naj podpira svoje bivše tirane in nasprotnike, ki bi mogli biti ob takih razmerah še vedno nevarni njeni mladi svobodi.	v
Zato poživljamo vse narodne zastopnike, naj se zavedo svojih dolžnosti do ljudstva, ki jih je izvolilo in poslalo v narodno' skupščino. Poskrbe naj za kontrolo nad zunanjo politiko, da bom ovedno vedeli, pri čem smo, in jasno naj povedo svetu, da je Jugoslavija suverena država, ki bo vodila le jugoslovansko politiko, in sicer pred očmi in v korist naroda.
Pilita Mali EniL
Eden najvažnejših sklepov konference liajvišjega sveta v Cannesu je bil, da sc ima sestati dne 8. marca v Genu! mednarodna gospodarska in finančna konferenca, kamor je povabiti tudi sovjetsko Rusijo in Demčijo, torej deželi, ki sta bili doslej izključeni iz mednarodnega življenja. Inicijativo za to konferenco je dal Lloyd George. Na kongresu narodnih liberalcev, ki se je vršil te dni v Londonu, se je z vso silo zavzel za to, da treba nadaljevati pot konferenc. »Konference so moderna metoda, da se odstranijo nesporazum-ljenja in sumničenja med narodi, da se rešujejo spori. Občevanje z notami med diplomati je zastarelo, treba osebnega stika med vodilnimi državniki. Konferencam sc morejo upirati le oni, ki imajo okorne nazore in se ne morejo prilagoditi novim razmeram.«1 Ta očitek je letel na sedanjega predsednika francoske vlade Poincareja, ki sc je v svoji vladni Izjavi izrekel proti konferencam.
Skoro cel govor L!oyd Georgea je bil posvečen mednarodnim vprašanjem. Razumljivo je to, ker morda ni danes nobena dežela tako interesirana na rešitvi mednarodnih vprašanj kakor ravno Anglija. Današnja svetovna kriza zadene v posebno težki nicri A mrli jo. Pa se izide iz te krize, smatra George za neobhodno potrebno, da sc zopet upostavl medsebojno mednarodno zaupanje. »Zato pa je treba otkritega stremljenja, da se napravi konce vsem možnostim vojne, treba zmanjšati oboroževanja. Anglija Je dala dober vzgled s tem, da je zmanjšala svojo vojsko na kopnem na stanje izpod onega pred letom 1914. Nemčiji je dati oddiha, ker trpi na izčrpanju.« Dočlrn pojde Anglija na konferenco brez kakih omcicvanj, sta Francija in Amerika že storile svo-
je pogoje, pod katerimi sta pripravljeni sodelovati pri konferenci.
Predvsem povdarja' tako Francija kakor Amerika, da udeležba sovjetske Rusije na konferenci ne sine pomeniti priznanja boljšev. vlade. Francija stavi poleg tega za pogoj, da sc na konferenci ne sine debatirati o vprašanju revizije versajske.ua miru. Francija zahteva spoštovanje mirovne pogodb.e in ne more odstopiti od nje.	Amerika pa
zopet zahteva, da se na	konferenci ne
sme razpravljati o vprašanju popusta Amerike slede evropskih dolgov Ameriki.
Razen tega pa stavi Amerika še nekaj drugih pogojev in to, da se ustavi inflacija bankovcev	v evropskih
državah, da sc doseže	ravnovesje v
evropskih državnih proračunih,« da Nemčija plača reparacije samo v mejah njene plačilne zmožnosti in končno, da se omeje izdatki za vojaštvo, Id so v poslednjem času vzrok inflaciji.
DoČim zahteva Amerika, da se na-lože Nemčiji samo take obveznosti, ki ne gredo preko njene zmožnosti in stavi to zahtevo kot pogoj za udeležbo tia konferenci, Francija kategorično odklanja vsako revizijo versajskega miru t. j. nemških plačilnih obveznosti. Četudi Amerika izrecno ne zahteva revizije versajske pogoflbe, oziroma diktata, vendar pomeni ameriška zahteva v bistvu revizijo. To pa Francija odkla-
nja. Tu ležita dve kardinalni nasprot-stvi. Razumljivo je francosko stališče. Francija je gospodarsko izčrpana, njene finance so v strašnem stanju, vsled tega so ji potrebna nemška plačila. »Finančni položaj Francije je tak, da se mora vse plačati«, je dejal pred kratkim Poihcare. Na drugi strani pa je jasno, da pronica vedno bolj spoznanje, da Nemčija ne mora nositi tako velikih bremen. Do tega prepričanja je prišla že večina rcparacijske komisije, ki je dovolila Nemčiji začasne plačilne olajšave. '
Rusija sama še ni/ dala definitivnega odgovora, vendar je sklepati iz vsega, da se lio konference udeležila. Vsekakor pa povdarja jo ruski listi, da Rusija ne pride na konferenco kot beračica, marveč da bo tudi ona stavila svoje zahteve,
Nadaljna poročila vedo tudi povedati, da misli mala antanta nastopiti enotno na konferenci. V koliko odgovarjajo ta poročila dejstvom, se začasno še ne da kontrolirati.
Bodoči tedni bodo pokazati, v koliko ostanejo posamezne vlade pri svojih zahtevah, v koliko bodo popusti’e. Sklepajo^ po dosedanjih izjavah so nasprotstva še zelo velika. Ali L!oyd George je optimist, kakor se je sam izrazil v poslednjem govpru. V Genui bi naj bil napravljen prvi poizkus, priti iz sedanje strašne krize.
I tl n n ■Si«
X Dogovor glede potnih listov. Iz Gradca poročajo; Dogovor sklepov konference feiede potnih listov je bil od konference na plenarni seji v četrtek odobren in se podpiše v petek popoldne. Dogovor bodo podpisale Avstrija, Madžarska, Italija, Poljska, Romunija, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaška, torej vse nasledstvene države. Slepi so s pridržkom ratifikacije v celoti obvezni samo za Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Češkoslovaško. Poljska je za sedaj sprejela le nekaj resolucij, medtem ko so delegati Jugoslavije in Romunije sprejeli sklepe konference samo ad referendum ter si pridržali pristop svoji vlad za poznejši čas. Za one države, ki so dogovor podpisale brez pridržka, stopL dogovr v veljavo po ratifikaciji, ki se mora izvršiti dva meseca po podpisu. Dogovor je sestavljen na podlagi sklepov pariške promcine konference meseca oktobra 1920, ki so sc v gotovih ozirih spopolnill, razširili in specificirali. Najvažnejše do’očbe dogovora so nastopne; Uvedba dvoletnega oziroma eno’ctncgn enotnega potnega lista. Potni listi za enkratno potovanje se bodo izdajali le v izrednih primerih. Vizum zn dopotovanje se bo izstavljal ali za eno leto ali za enkratno potovanje. Vizum za potovanje pkoz.i državo velja ravno toliko časa, kakor vizum za državo, kamor je potnik namenjen. Velja
tudi za povratek. Pristojbine znašajo za vizum za dopotovanje, ki velja eno leto, deset zlatili frankov, za vizum za enkratno potovanje pet zlatih frankov in za vizum za potovanje skozi kako državo en zlati frank. Osebe, ki morejo dokazati svoje uboštvo, dobijo vizum brezplačno. Ta dokaz se navadno ne zateva od javnih nameščencev, vojaških oseb, obrtnega pomožnega osob-ja, delavcev, poslov, ladijskega osob-ja ter dninarjev in'od vseli onih, ki potujejo v inozemstvo, da služijo tamkaj svoj kruli z ročnim delom. Ravnotako ne plačajo pristojbin rodbine omenjenih- oseb ter vdove in sirote stalnih nameščencev. — Rodbinski potni listi, v katerih so naznačene soprogp in otroci pod 15 let, ki potujejo s poglavarjem rodbine, so dovoljeni. — Osebna navzočnost pri' izstavljanju potnih listov v ozira vrednih primerili ni potrebna. Ravnotako morejo zastopstva v ozira vrednih primerih dati vizum osebam, ki nimajo svojega stalnega bivališča v kraju, kjer se nahaja zastopstvo. Dokaz, da je potovanje potrebno, se večinoma ne bo več zahtevalo. Vizum sc bo vobče izdajal brez predhodnega dovoljenja osrednje vlade. — V separatne- 1 zapisniku je konferenca Izrazila želje, ki se nanašajo na gotova vprašanja manjšega pomena, ki se nanašajo na potne lisic.
Posredovale ■ de"a
v Sloveniji leta 1921.
Kakor že v vseli kolikor toliko naprednih državah, se je uredilo tudi pri nas takoj po prevratu javno posredovanje dela, ki gn vodi v Sloveniji Državna posredovalnica za delo s svojim osrednjim uradom v Ljubljani ter podružnicami v Ljubljani. Mariboru, Celju. Rluju in Murski Soboti. Eksistenčno potrebo te inštitucije dokazuje
najbolj živahen promet in pa lepi uspehi, ki ga je dosednj dosegla, vkljub temu. da se je imela boriti še z velikimi težkočnmi. V preteklem letu izkazuje namreč Držav, posredovalnica za delo naslednji promet:
Skupni promet 32.747 strank (moških 22.063 in ženskih 10.684). G d teh je bilo delodajalcev 16.106 strank (moških 10.490 in ženskih 5.616) in delojemalcev 16.641 strank (moških 11.573 >n ženskih 5.068). Posredovanj
se je izvršilo 10086 strank (moških 6.623 in Ženskih 3.4G3), kap znaci. da je preskrbela posredovalni a:
Zaprošene delavce 61.4% delodajalcev (leta 1919 le 438», leta 1920 pa 61%) zaprošene službe 60.6% delojemalcev (leta 1919 Ie 33%, leta
1920 pa 50%). Vseh dopisov je rešila posredovalnica 9.234 (leta 1920 le 6.901).
Posamezne podružnice izkazujejo naslednji promet in uspehe:
1. Ljubljanska podružnica 12.529 strank in 4.254 posredovanj.
2. Mariborska podružnica 12.090 strank in 2.477 posredovanj.
3. Celjska podružnica je bila zaprta, ker ni bilo uradnika.
4. Ptujska podružnica 737 strank in 85 posredovanj.
5. Prekmurska podružnica 7.391 strank in 3.270 posredovanj.
Normalno so poslovaje ljubljanska, mariborska in prekmurska podružnica, celjska se je morala začasno zapreti, ker ni bilo uradnika, ptujska je pa v preteklem letu ie životarila, ker je bila nameščena v Slrni.šču pri Ptuju. Meseca decembra se ji je pa posrečilo dobiti v Ptuju potrebne uradne lokale, vsled česar je upati, da bo mogla odslej tudi ta v večji meri vršiti svoje naloge.
Celokupni promet in uspehi Državne posredovalnice za delo v Sloveniji so bili doslej naslednji:
Leta 1919 je bilo 36.553 strank in 6860 posredovanj, leta 1920 je bilo 28.518 strank in 7.820 posredovanj, leta 1921 je bilo 32.747 strank in 10.086 posredovanj. Skupno torej 97.818 strank in 24.766 posredovanj.
Te številke kažejo, da promet vkljub vedno večjemu konsolidiranju naših gospodarskih razmer nikakor ne nazaduje, obratno da je pričakovati še vedno večjega prometa, uspehi pa stalno naraščajo, čim bolj se izpopolnuje notranja organizacija tega novega, a zelo važnega socijalno političnega zavoda.
Osrednji urad, ki vodi vso organizacijo in poslovanje, za enkrat še ni polagal tolike važnosti na to, da se poveča promet, kakor zlasti na to, da izpolnuje zavod tiste socijalno politične naloge, ki so mu namenjene. Tako je posvetil v preteklem letu poseb-o pozornost v veliki bedi brezposelnih prekmurskih poljskih delavcev, ki so jih doslej razna židovska podjetja zelo izkoriščala, dalje posredovanju vajencev itd. V tem oziru ima zaznamovati zavod v preteklem letu prav lepe uspehe. Tudi za bodoče namerava posvetiti zavod, če bo našel pri merodajnih faktorjih dovolj razumevaja in podpore, tem vprašanjem posebno skrb, poleg tega pa namerava še intenzivno organizirati invalidno posredovanje, nosre-dovaje v in iz inozemstva itd. V gospodarskem oziru je zlasti važno to, da je začel organizirati zavod obrtne vajence iz Bosne v Slovenijo v svrbo dvignjenja bosanske oblasti.
K položaju na delavnem trgu v letu
1921 bi bilo v splošnem pripomniti naslednje;	4
Veliko brezposelnost je bilo opažati vse leto med nekvalificiranimi delavci (industrijskimi in agrarnimi) ter med rudarji, živilskimi delavci, trgovskim in pisarniškim osobjem ter med kovinarji.	•
pomanjkanje delavcev je ,bilo opažati zlasti v lesnih in gradbenih strokah, ter med kvalificiranimi sjiecijali-sti vseh panog. Da se to nemoralno razmerje izravna, je poizkusil organizirati osrednji urad posredovanje naših sezonskjh delavcev (zlasti poljskih) ▼
iiii
(Konec.)
Z ozirom na te logične zaključke Jugotlovenski Sokolski Savez gospode na \Vilsonovem trgu ne smatra več za Sokole in v zmislu sklepa Saveza če-škoslovaškcga-jugoslovenskega Sokolstva dne 16. decembra 1921 v Pragi jih črta tudi, Češkoslovaška Obec bn-
J' olstva iz števila sokolskih organizacij, 'ako je med VVilsonovim trgom in ned Sokolstvom pretrgana vsaka vez po svobodni volji \Vilsonovcga trga.
Da bodo bratje in sestre točno obveščeni o vsem, kaj je v zvezi s to zadevo, je treba naglasati še dvoje čili jeni c.
1. Organizacija jugoslovenskcga Sokolstva se je začela v zmislu vidovdanskega Sokolskega Snvcza v Novem Sadu takoj izpopolnjevati in je bila tekom leta 1919/20 skoro dovršena. Tedaj se pa je nekaterim članom Sokolskega društva na Wilsunovem trgu v Zagrebu posrečilo na osnovi osebnih in političnih spotov zanetiti med Sokolstvom razdor, ki je pretil zavzeti Čim večji obseg. \ si poizkusi, da bi se zadeva mirno in za Sokolstvo častno uredila, so ostali brezuspešni, kaj Stno že zgoraj omenili. Sokolstvo je naskok na edinstvo svoje organizacije sijajno odbilo in ni bilo dostopno za napade, ki so izvirali iz slučaj icga političnega položaja v državi. O sporu med Sokoli v Zagrebu je razpravljala skupščina v .Osijeku, ki je vse osebne
zadeve izročila Snvezuemu razsodišču. Razsodišče je zadevo po dolgih in stvarnih razpravah rešilo in na podlagi točnih in vestnih preiskav izreklo obsodbo, ki odgovarja dejanskemu jiolo-žaju, kakor ga je ugotovila obravnava. Razsodišče ni moglo izreči obsodbe tam, kjer ni bilo k temu na podlagi poizvedb opravičeno. Vsaka drugačna trdilev je nepravilna.
Nepristranost razsodišča je vzvišena ned vsak dvom. Vanje je osiješka skupšč. izbrala j?ct bratov — med temi tri primorske Sokole — ki do izvolitve niso imeli nobenega stika z Zagrebom, ter jim je že zaradi tega in pa še po-sebe zavoljo njihove globoke in iskrene sokolske zavesti priznati absolutno objektivnost.
Ena stran je sprejela razsodbo s sokolsko mirnostjo in resnostjo, pokoravajoč sc vsemu brez ugovora. Ne tako druga strani
Vzlic vsem toni faktorjem je ostalo Sokolsko društvo na \Vilsonovcm trgu na svojem separatističnem stališču in je tudi odklonilo sleherni sporazum s svojo žujk), ki ga je izkušala ponovno doseči.
H. \Vilsonov trg pravi, da »kako naš prijedlog o reorganizaciji po glavnOj skupščini JSS ni je bio usvojen, mi smo sami odločili osnovati s ostalim bratskim društvima gdje gv>d ib u našo) državi ima posebni llrvatski Sokolski Savez, a jamačno če se za ovim prlmjerom povesti i slovenačka i srbska sokolska društva.«
Wi!?onov trg liočc torej nadaljevati s svojim razdiralnim delom tudi med drugimi sokolskimi društvi, dasi nima in ne'more imeti z njimi nobenega stika, ker se je sam izključil iz Snvcza. Kakšen bo uspeh tega početja, pokaže bodočnost. Mislimo pa, da se ne varamo, ako trdimo, da si je \Vilsonov trg že pripravil teren, to je, da je za ta svoj nesokolski čin že pridobil ncko-ja diuštva, ki‘pojdejo zn njim, ali pa osnuje nova separatistična društva, kar oboje je ob današnjih političnih prilikah na Ilrvatskem mogoče brez težav.
Od 430 Snvcznih društev bomo lahko pogrešali ona društva, ki bodo krenila od našega edinstva navzdol v smer Wilsonovcga trga, kakor trpimo brez škode, da se nekatera društva —. 6 po štev, •— še niso fuzionirali ter jih torej,ne priznavamo za organizirana sokolstva društva. Uverjeni pa smo, da bo večina sokolskih društev odklonila vsakega agitatorja, ki se oglasi v imenu WiRonovrga trga. Vrhu vsega dokazuje \Vilsonov trg z nameravano ustanovitvijo Hrvatskega Sokolskega Saveza, da mu je sokolska disciplina popolnom neznan pojem. Ker je bil njegov predlog v zopetni ustanovitvi treh jircdvojnih plemenskih sokolskih zvez v Osijeku soglasno odklonjen, neče upoštevati skiepa večine, temveč hoče s prezirom parlamentarnih običajev in s jirctnjo uveljavljenja separatistične samovolje terorizirati večino.
.pripominjamo, da ni VVilsonov trg
sodeloval tudi na II. pokrajinskem zletu v Osijeku niti na zletu župc v Zagrebu.
Sedanji voditelji Wilsonovega trga so rajši na stežaj odprli vrata lepih in bogatih prostorov svojega društva uničevalnim vplivom zunanjih viharjev političnih bojev, namesto da bi v svoje društvo dovajali zdrave, poživljajoče in vsako strast pomirjajoče sokove nravstvene in telesne vzgoje, ki naj bi prcrojevalno učinkovala na sedanjo generacijo in ustvarjala novi rod, ki mu bodi sreča, moč in bodočnost skupnedomovine prvi in edini ukaz!
Sedanji voditelj \Vilsonovega trgu so iz svojega društva izgnali vse brale in sestre, ki sokolsko čutijo in hočejo delovati po zapovedih sokolske discipline in sokolskih nalog, namesto da bi z veščo roko in z globoko sokolsko zavestjo dvignili svoje društvo iznad nižin vsakdanjosti v višave sokolskih idealov, ki so vredni vsake žrtve, a ki jih ne umeva in ne vidi odurno samoljubje, zaslepljeno od dnevne politike!	1
Slavno zgodovino in jasno tradicijo Wilsonpvega trga je hipno zasenčila zla usoda, ki so jo nanj priklicali sedanji voditelji. A ko se izteče proces čiščenja, se dvigne stari zagrebški Sokol prerojen in pomlajen k sokolskemu delu in noVernu življenju! Sokol, ptica solnčnih višav, drznih kril in smelega poleta, bo zopet simbol njegove nravne moči in ustvarjajoče energije!
Značilno je, da je \Vilsonov trg nameril udarec na jedlnstvo jugoslovcn-skega Sokolstva ravno v času, ko se z vsemi silami pripravljamo na svoj vse-sokolski zlet, ki mu bo priča in sodnik ves kulturni slovanski in neslovanski svet ! Zdi se, da so naši nekdanji brat je na \Vilsonovem trgu v Zagrebu stopili v krog notranjih in zunanjih sovražnikov Sokolstva. Ta zla slutnja boli, toda ne poraja obupa. Naša pot drži jireko zaprek in neprilik do boja in zmage, ki bo toliko častnejša, kolikor besnejši je naval sovražnih sil!
Poživljamo brate in sesire, ki so i* ostanejo naši, naj bodo trajno in neumorno na delu, naj mobilizirajo svoje materijalne in moralne moči, naj bodo stražarji in organizatorji noč in dan, da poraste sokolska Slava do ne-slutcne višine, ki v njej zamre vsako izdajstvo!
Sovražnikov se ne bojte, njih Števila ne glejte I V nesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina 1
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovanskega Sokol-Bkega Saveza.
V Ljubljani, dne 23. jan. 1922.
Starosta;
Dr Vladimir Ravnikar 1. t.
Tajnik:
Dr. Riko Fux 1. r. '
inozemstvo, iz inozemstva pa dobavljati za našo obt in industrijo neob-hodno potiebne specijaliste in gradbene delavce (te zlasti iz našega Primorja). Zal, da so bili ti koraki, vsled strogih tozadevnih predpisov doslej še sko-ro brezuspešni, treba pa bo v interesu vsega našega gospodarskega življenja to vprašanje čimprej rešiti.
Končno bodi še omenjeno, da je izdal 7.0 v od v preteklem letu skupno 3-79° nakaznic za polovično vožnjo ra železnici v( skupni vrednosti 73 3.13.70 Din., skupno število brezposelnih dni pri posredovalnici v evidenco vzetih dtlavccv je pa znašalo 108.047 dni.
’+' Dv
iganje češkoslovaške indu-*trUe- Češkoslovaška industrija je v *adnjih treh letih zelo oživela. Tekom Uta 1921 se je osnovalo 110 podjetij s
skupnim kapitalom 748 mlljonov K. Po osvobojenju se je ustanovilo na Češkem 300 delniških družb s kapitalom 1780 miljopov kron. Trgovinska bilanca za leto 1921 je-aktivna. Zbliža-nje Čehoslovaške s sosedi opravičuje trdno zaupanje, da bo po ureditvi cen za premog in koks zamogla češkoslovaška industrija z uspehom konkurirati na svetovnem tržišču.
-f- Bolgarska trgovina. Po najnovejši bolgarski statistiki je Bolgarska vprvih 4 mesecih p. 1. uvozila za 924 miljonov levov, a izvozila za 502 milijona 511.995 levov.
-f- Svoboden izvoz iz Rumunije. Iz
Rumunije se more izvažati brez plačevanja izvozne takse: bombaž, pesek, mineralije, rum, likerje, sir, razne kisline, sodo, lesne izdelke in nekatere druge predmete.
Casoptem glasovi.
•Slovenec* pravi o Pašičevem ekspo-•*lu, da le zelo medel In pomanjkljiv. Nje-iova Izvajanja so kulminirala v stavku: iinanja naša politika se popolnoma ujema
* Politiko zaveznikov. Ta konstatacija bi p (J Sl,ds!a in bi hi bila opravičena, če bi jatlč bolje konkretiziral, tako pa je obtož-nlc* tla:',e zunanje politike.
»Jutro* posveča svoj uvodnik srbskemu Parniku svetega Save. Med onimi silami, . 5° Polagoma oblikovale srbski dult, pol-
* l n ' z istimi idejami ter navduševale
* istimi Ideali, je na prvem mestu delo Sveteta Save.
na? *1<’,(n’cnsW Narod« priznava, da ima vrt zakona o naših srednjih šolah gotove ^ p°Polnostl, ki se pa lahko še popravijo, .^umljivo je, zakaj se kletikalci zale-Jc ° v zakonski načit. Očitanje, da se z to'V !r,ačrtom odpravlja verouk iz šole, ni vic!'0- 'erskl pouk je odpravljen samo za razrede srednjih šol. Naša mladina bi v Vseh strokah šolskega pouka teme-
ljito naobražena, ako bi Imela za vsako stroko toliko časa in toliko priložnosti, kakor za pouk v verskih zadevah. Cerkev ima za versko vzgojo vso svobodo In šola mora služiti prosveti. Šola ne sme biti institucija, kjer se vceplja v mlade duhove verski fanatizem.
»Novi čas« piše v svojem uvodniku, da so se začele J.-bvske zahteve uveljavljati \ zakonodaji. Toda le počasi in le v toliki meri, v kolikor si je delavstvo posamezne zahteve že preje v piaktičnem žlvljenlu Iz-vojevalo. Moč demvstva leži v organizacijah. Nal se delastvo danes razide In razbije svoje organizacije, jutri že bodo odpravljeni vsi zakoni v njegovo varstvo, podjetniki bodo delali z njim, kakor.z brezpravnim sužnjem in mu namesto poštenega zaslužka metali miloščino. Prvotna vnema za organizacije je pričela pojemati med delavstvom. Naloga delavstva je, da se svojih organizacij zopet z vso vuemo oklene.
a». —• »Slov. Narod« popravila. Sinočnji im ^artx'‘ popravlja svojo predvčeraj-notico »Milijonska tožba« ter priznata « n^ rrs' '*a b* »Slovenska banka« kr n nv’ esk°mptna lianka« tožili ».lugosl. bo? zavod« za 3 milijone kron. Pač pa toži »Slhvcnska banka« neko privatno »ebo za 2 milijona kron, pri kateri zadevi " ‘^"v. eskomptna banka« ni udeležena. ^■ Nadalje popravlja »Slov. Narod« svoj na-£*d na »Mestno hranilnico ljubljansko«, ki *a le priobčil	dne 25.	t. m. ter	pravi,	»,da
™ vzroka, da	bi se vlagatelji	vznemirjali
j*di slučninili strankarskih prepirov, ker “ha hranilnica nad 3110' milijonov kron vlog **r Janiči za nje mestna občina ljubljanska.«
?	— Iz mestnega šolskega sveta. O zad-
I' redni seji,	ki se je	vršila v	sredo,	dne
®* Januarja 1922, smo	prejeli nastopno	ob-
*®stllo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi 'bistvene ku-rencije in pove, kako so bile rešene, kar se 'Hune na znanje. Zapisnik zadnje redne **!« z dne 9. decembra 1921 odobri se brez "Rovora. Poročilo o perscnalljali se vzame znanje; Istotako poročilo o daljšilt do-r“stlli izza zadnje seje, bolniških in študij-f1/! prošenih in že dovoljenih. Prošnji obeh flsuttskih ljudskih šol za dovolitev premem-®e naslova predložiti Je višjemu šolskemu ■vetu v končno rešitev z nasvetoma, da se jj-^ka imenuj »Šesta« mestna deška, dckli-
y*ka pa »Četrta« mestna osnovna šola v •Minul, atribut »šišenska« naj pa odnade. ■'oročill okrajnega šolskega nadzornika o Jbdzorovaiiju šišenske deške osnovne šoie ln pa II. mestne deške meščanske šole v Šolskem letu 1921/22 vzameta se na znanje J® Uh je višjemu šolskemu svetu predložiti
* končno odobrenjc. Zaledno Je pri mest-nem magistratu odrediti vse potrebno, da ■® Pravočasno do bodočega šolskega leta *?vr*e vsa potrebna popravila in nabave, gklepa se o nekem disciplinarnem slučaju. ,'er se ima v kratkem na vseli' mestnih Osnovnih in meščanskilt šolali pričeti s temeljito gojitvijo šolske telovadbe, je telovadna društva, ki rabijo šolske telovadnice, ®a to opozorili, da pospeše zgradim lastnih telovadnih domov, vlšll šolski svet pa natrositi, naj v Interesu liigijenc in temeljitej-*e snage omeji porabo šolskih telovadnic od *trnn| izvenšolskih telovadcev In telovadk, totem, ko se reši še več vprašanj internega enačaja, oziroma podalo nanle stvarna pojasnila, zaključi predsednik sejo.
— Vprašanje volne odškodnine za Primorce. Včerajšnji »Slovenec« je v imenu »v®č prizadetih« na nesramen način napadel društvo »Soča«, češ da le obečalo preskrbeti primerne tiskovine za prijavo vojne ■kode Primorcev, ki so poslali naši držav-»ker da misli poskrbeti za vojna od-•kodnino*; da po treh niesccili še ni tiskovine ter da bi bili revni vojni oškodovanci *® dobili vojno odškodnino, ako bi Imel kdo Rmisla za njihov grenki položaj. Končno uodaje svet, naj se »Soča« ne briga ne za veselice in ne za šport, ki ga (!) tako rrfdo Pr'reja. — Ta klobasa vsebuje poleg mnoge nevednosti in brezbrižnosti tudi mnogo ■•ohnostl. »Soča« ni nikoli obečaln, da bo Preskrbela vojno odškodnino, ker njeni vo-«! n .Uobro vedo, da tega ne bodo do-nrii N.	splošno željo svojili članov se je
oiočda zbrali ves tozadeven statistični
• »IT rUal, da ga predloži vladi, da ga ta pri .''entuelriih pogajanjili z Italijo uporabi. S flet iPa ^e,"* rečeno, da bo ta akcija Imela rti *n 1° »Soča« od vsega začetka sva-
a svoje člane. na| si ne delajo iluzij, ker mu raz°čaranje še mnogo večje. — Oči-ItJl’ s. k'*1 V4)l"l oškodovanci že dobili, hnL - ?re- hi imel kdo zmisla za nji-e.	Položaj, — ie smešen in zloben,
dntuti J?*a,‘i v anektiranem ozcmliu niso ali ni,w. .^ninc! Zukal se pa »Slovenec« Akn n x dopisnik ne zavzame za stvar?
Prhne,mf 13 Uspcl11 *a bomo slaviH vsi odbnnOki a uvurienl sm0- l,a v prvi vršil odborniki društva »Soče«, ki so vsi vojni
bili "in0'™	*S- Predsednikom vred. In ki so
n, 80 .veČmoma še v »grenkem položa-, "ajodločncjše pa zavračamo Vfrli«? ?.’ se briga »Soča« le za veselice, ki ?? ?! ram9’ a Ea n' društva v Ljubljani, kn* bdo priredilo toliko poučnih sestankov v«žu »^oča«, ki bi sistematično prirejalo hm. i ,fn Predavateljske večere In ki bi a.,li s.’,° i'idi v karitativnem pogledu za °‘® Clatie tolilco kot »Soča«. Da ua obeša
svojega dela in uspehov na veliki zvon, pa ne more omajati našega zaupanja v to največjo našo organizacijo v Jugoslaviji, ker kdor hoče videti, ta vidi, da društvo dela vztrajno in uspešno. — Kar se pa tiče onili tiskovin, naj omenim še to, da jih »Soča« razpošilja že cel teden, kar bi bil Slovenčev dopisnik tudi lahko Izvedel, če se je obrnili na pravo mesto. — Eden v imenu nmogili »S: čar jev«.
— Petdinarske novčunlce. Finančno ministrstvo je sporazumno z Narodno banko začelo z 20. januarjem t. 1. jemati iz prometa novčanice državnega izdanja po pet dinarjev — 211 kron. Od tega dne dalje teče desetmesečni rok, in sicer šest mesecev z izmenjavo novčanic pri podružnicah in centrali Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ostale štiri mesece pa se novčanice izmenjajo le pri cčnt,ra!i Narodne banke v Beogradu. V korist občinstva je, da te novčanice čimprej zamenja pri podružnicah ali pri centrali Narodne banke kralievine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Da se občinstvu, ki biva v krajih, oddaljenih od središč, v katcrili se nahajajo centrala ali podružnice Narodne banke, olajša zamenjava novčanic po 5 dinarjev — 20 kron, je generalna direkcija državnega računovodstva izdai^ naredbo in potrebna navodila vsem državnim blagajnam in davčnim uradom, da posredujejo pri Izmenjavi teh novčanic.
— Pokojninski zaklad za zdravniške vdove In sirote kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slovencev je izplačal za leto 1921 sedmero vdovam pd 500 dinarjev. Oglašajo sc sedal vdove zdravnikov nečlanov, želeč biti deležnim dobrot, ki jim po pravilih ne prl-stojajo. Vže 15 let opozarja upravni odbor zdravnike na njih dolžnost, da preskrbe za primer smrti svojo družino. Vsi opomini so pa bob v steno. Naj tukaj ponovno jasno povemo, da se društvo ne more ozirati na vdove po zdravnikih, ki niso bili člani. Bila bi to krivica pnim, ki so za svojega življenja vplačevali predpisane doneske. Clan društva more postati vsak zdravnik ali zdravnica, ki je naš državljan in ni prekoračil 50. leta. Letni prispevek znaša za sedaj 150 din., ki jih je vplačati blagajniku, dr. E. Dercaniju v Ljubljani tekom januarja in ne stoprav decembra. Važno za društvo pa tudi za posameznika je, da pristopajo člani v mladih letih t. j. do 35. leta. Po tem letu je plačati za vsako leto po 5 % več. Tedaj, ako pristopi zdravnik v svojem 40. lelu, plača 150 in 37.5, skupa] 187.50' Din. Državni zdravniki, kakor primariji, okrajni zdravniki, univerzitetni profesorji mirno žive v prepričanju, da država dovolj skrbi zn njihove vdove. Kako ničeva je ta misel, pove lahko vsaka uradniška vdova. Delovna sila živečih članov društva le več vredna, nego vse državne pokojnine. Obračamo se do zdravniških žena, naj pravočasno skrbe tudi zase in svoje otroke, po smrti moževi jo vsako zdiliovanje brezuspešno. Tekom meseca januarja je pristopilo društvu deset članov, med temi šest sekunda-rljev.
— Za otroka. ljubljanske Slovenke, na čelu jim ga. Pranja Tavčarjeva, sklicujejo za 2. februar t. I. ob 9. url zjutraj v posvetovalnici na magistratu sestanek zastopnic vseh slovenskih ženskih društev brez ozira na njih politično prepričanje. Naše žctistvo hoče predvsem razpravljati, kako lini organiziramo kar najbolj pozitivno delo na pullu zaščite dece in mladine. Izprožila se je misel, da bi Slovenke vse Slovenije poklonile kot poročni dar naši kraljevski dvojici ustanovitev velikega otroškega doma, kjer naj bi našla zavetja naša najbed-nc|ša ileca. Kal moremo dati našemu krulili iu njegovi visoki nevesti boljega in lei>-šega, kakor da poskrbimo za odgojo naše mladino,Tla jo poizkušamo reševati' duševne ln telesne pogube? Zdrava, dobra mladina nam jamči za zdrav In dober narod. — Drugo, tudi važno vprašanje, ki sc hoče razpravljati na tem sestanku, je ženski list. Naše ženstvo je potrebno dobrega vodnika, stvarnega, resnega svetovalca, učitelja, ki 1)1 ga Informiral o ženskih težnjah drugod Morda bi bilo najbolje, da se pridružimo še Slovenke in Hrvatice »Zenskemu Pokrčiti«, ki izhaja v Beogradu kot glasilo »Društva za prosvečivanje žene I njenih prava«. Ta list til imel potem j.,>' g srbskega, tiskanega v cirlll/, tudi slovenski lu hrvutski del, lii
bi bfia tiskana vsak v svojem Jeziku In v latinici. Tako bi se najlažje in najhitreje spoznavali med seboj. — Slovensko ženstvo gotovo uvidi veliko važnost tega sestanka, ki naj se ga po svojih delegatkah udeleži v čim največjem številu. Posvetovanja bodo trajala ves dan in bodo zvezana z referati o dosedanji zaščiti naše dece in s podrobnejšim načrtom, kako bi se ta zaščita Izdatno zboljšala in okrepila ter bi se razširila na vso Slovenijo.
— Lovsko društvo Kamnik priredi dne 1. februarja t. 1. svoj prvi Lovski ples v prostorih Narodne čitalnice v Kamniku. Začetek ob pol 21. url Vstopnina 5 Din. za osebo. Obleka lovska ali promenadna. Vstop le proti vabilu. Cisti donos je namenjen Zelenemu križu, zato se predplačila hvaležno sprejemajo. — Ce bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj javi to podpisanemu odboru ali pa se zglasi na večer prireditve pri blagajni, kjer mu bode vabilo Izdano. Vabljeni so vsi lovci in prijatelji lova. Lovski blagor!	Odbor.
— Krst na rumunskem dvoru. Te dni so slovesno krstili v Bukarešti novorojenca prestolonaslednikove dvojice. Krstu je prisostvoval tudi grški prestolonaslednik.
— 1’ostale za bolnike. Ministrstvo za narodno zdravje bo tekom letošnjega leta po vseh večjiii krajih, ki so zelo oddaljeni od velikih bolnic, ustanovilo začasne bolniške postaje, kjer se bodo sprejemali bolniki, Stroške bo prevzela država.
— Belgijski konzulat v Sarajevu. Vlada je podelila Vekoslavu Jelavicu eksekvatur za vodstvo belgijskih konzularnih poslov v Sarajevu.
— Bolni otroci v Jugoslaviji. V naši državi imamo 588 -slepih otrok. 1862 je gluhonemih, 1802 duševno omejenih, 1915 škro-fuloznih in 285 sifilitičnih. Večina teli otrok je v državnih ali privatnih bolnicah in zavodih.
— Take uradnice ima železniška direkcije. v Zagrebul V ministrskem svetu je poročal notranji minister Marinkovič o nezaslišanem škandala, da je neka uradnica na zagrebški direkciji drž. železnic celo leto redno informirala poleg hrvatskth postaj tudi madžarsko mesto Kaposvar o kretanju naše vojske. Zagrebško ravnateljstvo sedaj zagovarja dotično uradnico, da ni vedela, da pripada Kapošvar k madžarski državi. (To se godi po treh letih! Ali le potem čudno, da je naša zunanja politika tako »sijajna«? Op. ured.)
— Kinematografi za državo. S 1. februarjem t. I. se je vpeljal državni davek na kinematografske vstopnice. Ta davek je dal državi do konca leta dohodkov 53 milijonov 742.580 kron.
— Z odvetniki blagoslovljeno mestece je vsekakor Murska Sobota v Prekmurju, kjer je nastanjenih 12 odvetnikov, med temi 5 Slovencev in 7 Madžarov.
'— Nravna propaiost Budimpešte. Lani so našli v Budirrmcšti 275 umerjenih otrok, katerih matere niso znane.
— Izprememba nekaterih telefonskih pristojbin. Nove določbe glede telefonskih prištojbirt, katere ie poštno ravnateiistvo objavilo pred nekoliko dnevi, ne stopijo v veljavo dne 1. februarja t. I., ampak kakor je naknadno ukrenilo poštno ministrstvo, šele dne 1. julija t. I. Samo nove pristojbine za medkrajevne telefonske pogovore so veljavne od 1. februarja t. 1. naprej.
— V Poljčanah je bilo ukradeno hotelirju Mahoriču CO.OOO kron. Tat ho najbrž Isti, ki je leseni v tem hotelu okradel nekega tujca.
— Za župnika v Vojniku je imenovan vpokojeni župnik iz Hajdina g. Iv. Toman. Tudi znamenje časa, da se morajo dati vpokojeni duliovniki reaktivirati, ker ne morejo živeti od nizke pokojnine.
— Vohun za Italijo. Iz naše kraljevine le Izgnan' pisarniški pomočnik Rajko Peterlin iz Vipave, ker le osumljen špijonnže.
— Ponarejeni 100(1 lirski bankovci. Aretiran le bil Anton Bogataj, ker je spravljal ponarejene 1000 lirske bankovce v promet.
— Draga operacija. Na Dunaju je dal neki bančni uradnik operirati svojo Ženo ter plačal za operacijo samo — 10 milijonov n. a. kron.
— Roparski umor v Pakracn. Poročali smo že, da je odpotovala v Zagreb orožniška patrulja, ki je vodila preiskavo za Iv. Višnjarjem, ki je v vasi Pakracu izvršil dvojni roparski umor in potem pobegnil proti Zagrebu. O tem strašnem zločinu smo prejeli sledeče podrobnosti: V Pakracu ima opekarno industrijec Stefan Golubič, pri katerem ie usliižben kot poslovodja njegov brat Franjo Golubič. 19. t. m. zjutraj je prišla služkinja v stanovanje Frana Golubiča. Vrata so bila zaklenjena, a na njen klic se ni nihče oglasil. Med tem je zapazila pred hišo sledove krvi, nakar je takoj opozorila sosede, ki so šiloma odprli vrala. Nudil se jim je strašen prizor. Franio Golubič in njegova žena	Regina’	sta	ležala na tleh	zaklana. Vse	pohištvo	je	bilo prevrnjeno.	Ko-
liko so roparji odnesli gotovine, še ni dognano. Ugotovljeno je, da je ta dvojni zločin izvedel tovarniški delavec Ivan Višnjar, doma iz Štajerske.	Po	storjenem zločinu je
pobegnil v	Zagreb.	V	Pakracu se Že	celo
leto dogajajo razbojništva in tatvine, a niti v enem slučaju Še niso prišli zločincem na sled. Pred osmim! dnevi so navalili zlikovci na srbsko hranilnico, razbili blagajno In odnesli en milijon kron. Pred šrstimi tedni le bilo vlomljeno pri belem dnem v delavnico urarja Sclmedorfa In odneseno zlatnine v vrednosti 300.000 kron. Ravno istega dne je bilo vlomljeno v klobasamo Grunda, kjer je bil pokraden ves denar. Iz židovskega templa jo bilo ukradenih raznih vrednostnih predmetov za več tisoč kron. V zadnjem času so začeli zlikovci napadati ljudi kar na cesti. Občinstvo je silno vznemirjeno. Vendar pa se vkljub na]slrnž.j!m pren Iskavain ne posreči zasačiti storilce lu jih vtakniti pod ključ.'
— Smrtna kosa. V Zafoštu pri Slov. Bistrici je umrla 15. jan. t. 1. gospa Uršula Robar, mati okr. tajnika v Prevaljah na Koroškem g. F. Robarja, v visoki starosti 91 let. Bila je ena najstarejših oseb v Sl iv. Bistrici in okolici. Za njo žalujejo še štiri hčere, več vnukov hi pravnukov. Bodi ji zemljica lahka 1
UubUana.
= Občni zbor Splošnega slovenskega ženskega društva je v nedeljo 12. febr. ob 4. uri popoldne na magistratu.
= Društvo »Soča* opozarja svoje člane in prijatelje na predavanje g. fin. svetnika J. Mosctlzha »o zgodovini davkov«, ki bo v soboto, diie 28. t. m. ob pol devetih zvečer v salonu hotela Lloyd. Predavanje bo vrlo zanimivo, poučno in zabavno obenem., Vabljeni so člani in prijatelji društva.
x— Zveza vo/nih vdov in sirot za Slo-va-Bs y. Ljubljani hna svoj redui občili
zbor v nedeljo, dne 29. januarja 1922 ob 9. ur! dopoldne v kleti Konsumnega društva v Zvezdi na Kongresnem trgu. Povabljene so vse članice! — Predsednica.
= Centrala splošne organizacije vojnih invalidov za slovensko ozemlje■ sklicuje v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 9. url v veliki dvorani Ljudskega doma svoj redni občni zbor. Ker se bode na istem razpravljalo važna invalidska vprašanja, se p. n. člani in članice vabijo, da se udeleže istega v polnem številu. — Centralni odbor.
,«= »Akad. socijalno-pedagoški krožek« priredi v pondeljek, dne 30. t. m. ob 20. uri na moškem učiteljišču sestanek, kjer se bo razpravljalo o temi: Kako storiti prvi korali k ljudski visoki Soli? — Cilj ljudske visoke šole ni le plitvo prcsvetljcvanjc, temveč vzgoja srca in značaja najširšili ljudskih plasti: kajti edinole v vzgojenih širših plasteh leži naša rešitev. Zato vabi »krožek« na sestanek vse, ki se zanimajo za to vele-vužno vprašanje.
= Veliki pustni korzo se vrši kot običajno na pustno nedeljo, dne 26. februarja t. I. v veliki dvorani hotela Union.
— Nepoštena služkinja. Aretirali so ■ služkinjo Kotar Kristino, ki je v zavodu sv. Marte pokradla Mariji Boletovi več obleke in perila.
Maribor.
Prav je, da se taki poiavl javno bičajo ma-
kari s škorpiionl. Prav pa ni, da se ob talci priliki nekako s prstom pokaže na politične nasprotnike, med tem. ko se lastne politične pristaše prezre, ki v darovanju tnotuhu Alkoholu prav tdč ne zaostajajo, ampak prednjačijo. Ako vidite pezdir v fuleiti očesu, zakaj ne vidite muna v svojem lastnem? Strinjamo se z g. Reharjem, da vse moralno pridiganje o vzdržnosti ne zaleže prav nič in da je skrajna potreba seči po ostrejših sredstvih. Vlada ima ne samo pravico, ampak naravnost dolžnost skrbeti zn telesni in duševni dobrobit ljudstva. Naj so že vendar enkrat izdalo prav ostri ukrepi proti pijancem! Svojčas se je že govorilo in pisalo o tem, a se Je zopet na vse pozabilo, kakor je pri nas navada, ln tako jadramo v prijetni omotici alkohola lepo. složno v pogubo mi vsi Pijancev ne bode škoda; škoda pa bode Ustili, kateri bi lahko ostali trezni in delavni državljani v lastni državi, pa se jim zna primeriti, da lastne države ne bodo več Imeli, ker jo bomo upropustill mi z alkoholom.
Celle.
Demokrati v ofenzivi. Stranka »neumornega dela in jasnili ciljev« je prešla v ofenzivo po zadnjem' občnem zboru, ka-Icor je v uvodniku razglasilo njihovo glasilo. Pravi, da je čas za tako ofenzivo sedaj najbolj pripraven, ker so pristaš/vseh Strank razočarani. I’red volitvijo se jim je obetalo toliko in eto: sedaj so pa take razmere, kakor niso bile. še nikdar — življenjske namreč. In sedaj nastopi stranka, ki je v prvi vrsti kriva sedanjih razmer, ofenzivo! Pa menda vendar niso namenoma pustili, da so se razmere tako razvile, samo zato, da začno lahko mariborski demokrati z ofenzivo! Za nuhovo skupino so časi res silno ugodni. Državni aparat, katerega pomagajo voditi tudi demokrati, futikcijcnira v vseh panogah brezhibno — zlasti davčni vijak. Blaga je vsega v izobilju. Meso in slanina se eksportira —% ljudstvo pa gleda skozi prste. Cene padajo, delavstvo vriska in poje same zadovoljnosti. Uradništvo vrača draginjske doklade, ker jih prejema in jih ne potrebuje. Na slehernem obrazu ti cvete sreča, veselje, zadovoljnost. In vse to so storili oni... Res, kdor nima kurje pameti fn ni slep na obeli očeh, ta mora zapeti »Hosana« vsem tistim, kateri so pripomogli, da so ustvarili v' tako obubožani in naravno tako siromašni državi — pravcati raj. ki je predhodnik za deveta nebesa, katera nas že čakajo v bližnji bodočnosti. Ljudstvo, odpri oči in spoznaj vendar že enkrat, kdo so tisti, ki ti vsipljejo toliko dobrot Odstopite vsi in napravite prostor njim, ki so napravili čudeže. Zakaj oni so v ofenzivi.
O gostilničarju Jos. Škofu od Gor. Sv. Kungote se je naš dopisnik informiral še pri drugih zanesljivih osebah. Informacije so bile pa povsod cnq lu iste. Nas sicer veseli, če se je g. Skof res izprcobrnil zadnje čase. Največ takih izpreobrnitev pa je samo navideznili in imajo navadno osebnnko-ristne namene. Fakt pa je, da je bil še pred in med vojno vse kaj drugega kakor zaveden Slovenec. Naj se le spomni na gostilnl-čarjenje pri klavnici in na različne kraje v Slov. goricah. Dokazov več kot dovoli, ki ne kažejo g. Škofa v najlepši narodni luči. Sicer pa ni bil namen našega dopisnika delati Škofu krivico.
Kazenski senat je obsodil odvetnika. Docent dr. Matko in dr. Drnovšek sta tožila odvetnika dr. Kimovca, ker ju je pr! neki priliki sumničil, sicer ne z besedami, ntnpak z gestami in naglasom, da sta krivo pričala. Odvetnik Kimovec je zastopal takrat primarija dr. Černiča proti znanemu Nemcu zdravniku Loonhardi’ 'n sta omenjena zdravnika nastopila kui priči. Ker sta se črnila zdravnika prizadeta na svoji časti, sta vse poskusila, da bi dobila zadoščenje od žalitclja dr. Kimovca mirnim potom brez sodiiije. A dr. Kimovec ni hotel niti slišati o kakem zadoščenju. Zato sta morala tožiti. In kazenski senat je obsodil dr. Kimovca na 1000 kron globe, ker so imele takrat navzoče priče utls, da ju je dolžil krivega pričevanja, dasi ni izrekel talcih i?csed.
Pijančevanje v Mariboru zavzema tako razsežnost in oblike, da more treznomisle-čega človeka prav neprijetno dimiti in mil staviti vprašanje: odkod in kam. Islina je, da vsi sloji — še celo verjžnlkl In ti ne najmanj — javno zabavljajo nad vse. Cesar bi si pod raniko Avstrijo še misliti ne bil upal, ne da bi ga izpreletela zona In misel na vislice, vse to se sedaj govori javno in neženirano. Nniveč se omenja draginja in njeni krivci. Istimi pa je, da sc redko sliši, da je vino predrago. In vend ar se ga popije sedal več v enem tednu, kakor sc ga je piej v celem mesecu. J.judie pijo In piio ter zabavljajo. Zdi se, kakor da bi se vseli slojev oprijemal obup, ki si ga hočejo utopiti v močnem vinu. Kaj ie temu vzrok, o tem naj razmišljajo merodajni faktorji. Veselje In zadovolinost, da vladajo sedaj' take razmere. gotovo ne. Da pa tako neizmerno uživanje alkohola ne le odstrani ali pa olajša že itak težko življenje, ampak vodi naravnost v propast, to uvidi tudi vsak trezen pijanec, fn vendar! Ali ljudska psiha nekako instinktivno čuti. da se bližajo še linj Al časi in se hoče nnvžiti v svoji zmoti vseh »dobrot«, ki jih nudi alkohol? Naraven in zdrav pojav to gotovo ni. O tem je potreba resno razmišljati in ukreniti ter rešili, kar se še rešiti da. To mariborsko Sodomo je opazoval v nedeljo zvečer g. F.rrali (Rehar) In je dal duška svojim čustvom in mislim v »Taboru« med tednom pod za-glavjem »Žalosten del žalostnega poglavja«.
Prllavnl urad celjske policije Išče sledeče osebe, katere se naj zglasijo pri Imenovanem uradu med uradnimi urami: Fischer Franc, ki bi imel bivati na Savinjskem nabrežiu in Lapanja Gabrijel.
Občni zbor Celjskega Solio'a bo Jutri v nedeljo 29. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v društveni telovadnici. Dnevni red: I. Ci-tnnje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, l5oročila funkcijonariev. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev. 5. Slučajnosti.
Celjski Sokol je z letošnjim letom zaključil že 32. leto svojega obstanka.
Občni zbor Olcpšcva’negu društva v Celju se vrši dne 7. februarja ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih hotela »Balkan« v Gosposki ulici. Ako bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje, ki sklepa pri vsakem številu navzočih. Ker je to društvo za naše mesto izredne važnosti, je pa želeti, da se člani občnega zbora v obilnem številu udeleže.
Pomanjkanje mesa v Celju je z vsakim dnem ohčutnejše. Nekatere mesnice so sploh zaprte, katere so pa odprte, pa v kratkem ča'ti razprodajo vse, kar imajo na razpolago. Mnogo gospodinj odide praznili rok, ki so čakale zastonj po celo uro. To bi bilo nekaj za naše »višje«, ko bi čuli kake zabavljice padalo ob takih prilikali na njih račun iz ust razjarjenih žensk. Kolje se pa neprestano v mestni klavnici. Ker pa se Iz-vozničarji že menda boje ljudstva, pa vozijo v zadnjem času meso v večernih urah na kolodvor, kier sc potem naklada v va-g ne. Ne škodilo hi jim menda, če bi se Jlin med potio parkrat spraznili vozovi.
Zanimivo pričkanje dveh izvozničarjev. Pod tem naslovom smo v torek priobčili zanimivo notico iz Celja. Danes še k Isti pristavljamo, da le tista zelo pogrela znanega izv.-zničarja mesa Iz Gaberja, ko Jo je bral. Doma pri ujem je bil baje Jok In stok, mož pa se je sanv napotil v gostilne, kjer je potem robantil, da je to nesramnost, da se »daielo« take stvari v časopis. Talcih »nesramnosti« bomo pa v bodoče še več »dajali noter« v jezo naših izvozničarjev.
Snazite hodnike! Velikokrat smo že grajali, da se v Celin vse premalo pazi ob žmrzlih In snežnih dneh na Snažcnje hodnikov in posipanje istih. Policija naj vrši f tem oziru strogo red.	v
Policija se bo tudi v Celju — kakor se sliši — znatno reducirala. To je že dolga in upravičena želja celjskega prebivalstva.
Umrl je v 2ičali posestnik g. Ivan Gosak.
SokolsS vo.
Sokolsko društvo v Šiški priredi v soboto ob 8. url zvečer v šoli predavanje »O prvi pomoči pri nezgodah«. Predava dr. Traunor.
Sokol v Kočevju vabi na svojo prireditev s telovadbo, petjem In prosto zabavo v nedelio, dne 5 februarja ob osmi uri zvečer v hotelu »Mestr Trst«. Sodelule vojaška godba Dravske divizije. Vstopnina 5 dinarjev, za rodbino 10 dinarjev. Cisti dohodek je namenjen deloma za zgradbo So-[ koiskega doma.
Spori m t&srSstika.
II. smučarski Izlet v nedeljo, dne 29. t. m. Na Planico pod Liscem 673 m. Odlmd iz glavnega kolodvora ob 5. url 50 min. do železniške postaje Preserje, odtod čez Preserje na Planinlco 1 urn 30 min. Vabimo vso novince kol tudi stareiše smučarje. Teren obširen, gladek, za vse pripraven, posebno za vežbanle v ovinkih! Provljnnt za opoldan seboj 1 Opoldanski odmor v Scllšču -»Planinlca« poleg cerkvice (vsak nekoliko Čaja in sladkorja sebol). Povratek ob 16. url 30 min. čez Sp. Brezovico v Preserje. Mala večerja »Pri rjavčltti« v Kamniku p. P. Dohod v Ljubljano ob 21. url 52 min.
Drsalna in smučarska tekma. Prvotno nameravana cbsalna tekma tia Bledu In smučarska tekma Mrzli Studenec—Bled so vsled nerednih vremenskih razmer preloži. Vrši sc pa definitivno sankaška t-kma za prvenstvo Bohinja dne 2. februarja in za prvenstvo .Jugoslavije dne 5. februarja na krasno ure’enem sankališču B^vedere V Bohinjski Bistrici. Vsem priporočamo trening in Izlet v Bohinjsko Bistrico, kjer so danes najlepši tereni za izvajanje vseli zimskih športov. Razpise tekem prinese Šport, ki izlJe v petek. — Športna zveza.
tlnili! in šilila „
u
Vremonsiko poročito-
Ljubljana, dne 27. Januarja 1922.
Kra|	Ura	Tlak Traka	Temuraln Cl	Veier 1	Obhtnost (1-111	Padavine mm
Ljubljana	7	740 7	4-8	sev. znji.	sneg	24
	14	730-3	4 3	vzhod	obl.	
	21 •	738 7	44	vzhod		
Zagreb	7	7G9G	90	vzliod	sneg	50
Beograd	7	770 (5	100	jug. vzh.	obl.	—
Dunaj	7	764-3	12-0	| sev. vzh.	jasno	2 0
Innsbruck	7	7710	50	| brezvetr.	obl.	10
Praha	7	—	—	| ' —	—	—
Opombi	i: V L	.jubljani ba	rometer pada, temperi		itim stano'	vitna.
Drobil
* Zdravilna moč svetloba. Finre-
nov zavod v Kopenhagenu slavi svojo 25 letnico. Mnogim je neznano, kako je prišel Finzen pravzaprav na to misel, zdraviti ljudi s pomočjo solnčnih žarkov. Nekega dne, ko se sam ni dobro počutil, je gledal brezbrižno skozi okno, pa mu je pogled nehote obstal na mački, ki se je solnčila na nasprotni strehi. Mačka je šla vedno za solncem in iskala toplih solnčnih žarkov. Tako se porodi Finzenu misel, da solnce gotovo blagodejno upliva na mačko, ker ga tako stanovitno išče. In odločil se je, da znanstveno preišče učinek solnčnih žarkov. Ta mačka je torej nevede postala velika dobrotnica človeštva.
* Kje je največ uradnlštva. Pri nas
se mnogo govori o zmanjšanju uredništva in toži o velikem številu nameščencev, ki ‘obtožuje državno blagajno, da nikakor ne more priti v ravnotežje. In zares, pri nas pride na 60 do 70 prebivalcev po en državni nameščenec. Kako pa je' pri naših severnih bratih? V Češkoslovaški pride po en državni nameščenec na 50 prebivalcev, to pa zopet daleč presega Poljska, kjer je vsaki osmi prebivalec v državni službi.
* Ugledni goljufi. Delničarji društva »Ilva« v Milanu naperili so proti članom upravnega odbor* M. Bondyju, Arturju Luzattiju in inženirju C. Fe-neju preiskavo in ovadbo radi goljufije in falzificiranja bilance. Navedeni možakarji spadajo med najuglednejše italijanske finančnike.
* Berač milijonar. V Newyorku je v bolnici urnrl berač Wiliam Smith in je bil pokopan na mestne stroške. — Pozneje pa so našli oporoko, podpisano z njegovim pravim imenom Rudolf Jardine, v kateri zapušča revežem milijon dolarjev. V oporoki pravi: v življenju sem doživel srečo in nesrečo. In jaz, ki sem se v dnevih sreče lahko meril z najboljšimi ljudmi, moral sem končno prositi po ulicah. Mali del imetja sem si zopet pridobil nazaj, ter bi bil s tem lahko brezskrbno živel. Toda jaz sem se beračenja navadil tako zelo, da ga nisem mogel opustiti in sem beračil do konca svojega življenja.
* Na dan poroke — smrt. To se ni
morda zgodilo v kakem razočaranju ali v kaki temni ulici, ne, to je bil le strašen slučaj, ki je srečno nevesto takoj na poročni dan prcmcnil v obupano vdovo. Zeni.i John Hansen iz Rige - je kazal takoj po poroki svoji mladi ženi neki avtomatični samokres.
NI pa vedel d* it ta aamokre« sam
polni in pritisnil je na petelina, in samokres se je sprožil, in strel je šel mlademu možu skozi grlo in se zaril v mozeg. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
—«w—■■MiwwmKwrwrvwMaBi
Proda sc:
HIŠA
in gospodarsko poslopje, vrt, lepe njive, travnik, gozdi in pašniki, skupaj 30 oralov, se proda iz proste roke. Hiša ie zidana, z opeko krita, oddaljena pol ure od mesta Kočevje in četrt ure od fare In petraz-redne šole. — Več pri gostilničarju J. Pov-ielu v Staricerkvi, Kočevle.	155
HIŠA
vili podobna obstoječa Iz gospodarskega poslopja, veranda, pralna kuhinja, velik vrt, polje, se proda. V pritličju se lahko takoj useli. Vprašati:	Jurčičeva ullc.a 18.
Studenci pri Mariboru.	139
HIŠA
v bližini mesta Maribora, z pol orala zemlje, sndonoshlkom, en oral travnika, ležeče ob glavni cesti se proda. — Primerno tudi za vsako trgovino ali obrt. Ponudbe na Jožef Krošeli Št. 51. Slivnica pri Mariboru.
143
OPRAVA IN ŠTELAŽE
skoro nova za modno trgovino se proda. — Poizve se v upravi lista.	147
NERABLJEN PULT (PUDEL)
prlm«r«n za špecerijsko trgovino. Naslov pova upravništvo »Jugo»lavii#<, U3
Službe:
STAREJŠI SAMOSTOJEN STAVBEN IN STROJNI KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER
s prakso se sprejme s 1. marcem pod ugodnimi pogoji. Neoženjeni imajo radi pomanjkanja stanoyanj prednost. — Naslov v upravi lista.	156
BLAGAJNIČARKA,
Inteligentna gospodična, zmožna obeh jezikov, stenografije, strojepisja, se sprejme. Ona, ki bi pomagala tudi pri nadzorovanju gospodinjstva, ima prednost. Pogoji ugodni. Ivo Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg 4.
153
KONTORISTINJA
Ponudbe ie poslati na upravništvo pod šifro: »Samostojna pisarniška moč 200.«	146
KORESPONDENT
izvežbana zanesljiva ter samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani, absolventi sl v. trgovske šole z daljšo prakso imajo prednost. — Ponudbe je poslati na upravništvo tega lista pod šifro-.»Korcspondent 350«
145
se
DVE ŠIVILJI IN EN TAPETNIK
sprejmeta. — Naslov pove upravništvo.
160
TRGOVSKI POMOČNIK
mlajša moč se sprejme. — Ponudbe t>* poštni predal št 66. — Istotam so kupi železni rezervar od 5000 1 vsebine del)*-
VEC mehanikov za dvokolesa, MOTORJE IN ŠIVALNE STROJE, IN I STRUGAR
se sprejme. Ljubljana, Zvonarska ulica L 159
Razno:
SOBO
iščeta uradnika z dvema posteljema s hrano ali brez hrane za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod »Sobe«.
ZASTOPSTVO
slovenskih podjetij za Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo prevzame zagrebška agentura. ki dellije že nad deset let ter je dobro upeljana. Potuje z lastnim avtomobilom. Ponudbe na upravo lista pod »Zastopstvo«.
VEČJO GOSTILNO AL! RESTAVRACIJO NA PROMETNEM KRAJU
vzamem^ najem ali na račun. Vložim kavcije 4(nfflSt5; do 60.000 kron. — Prosim cenjene pčtaiidbe na postajo »Pakrac«. 161
1000 KRON
nagrade onemu, ki mi preskrbi boljšo me-blovano sobo za takoj. Ponudbe na upravo lista.	162
LEPA MEBLOVANA SOBA
s posebnim vhodom v predmestju se takoj odda. — Naslov pove uprava lista. 163
-r—
jiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiRiiiiiiiisiiiiiiiniiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiimmiiiiiiniit
[	NOVA	ZALOŽBA	I
I	R.	Z.	Z	O.	Z.	v LJUBLJANI
5
obvešča vse svoje člane, zadruge § |	in	cenjeno občinstvo, da je v svo- |
jem lokalu na	Kongresnem	trgu §
št. 19 otvorila trgovino s papirjem | in pisarniškimi	potrebščinami.	i
^iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiitiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiRnnimiiimiiiiniiiinnmiiiiiF
Zasf@pst¥®
slovenskih podjetij za Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo prevzame zagrebška agentura, ki deluje « že nad deset let ter je dobro upeljana. Potuje z | lastnim avtomobilom. — Ponudbe na upravo lista pod „ZASTOPSTVO“.
•■••n
....
Jedno veliko industrijsko preduzeče traži nekoliko:
bravara, fokara, kotiarskih kovača, tesara i maistora za autogeno varenje.
Stanovi pripravljeni. — Po-nude na upravo lista pod brojem 114/V.
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8.
Les mžago.
Smrekove, bukove in hrastove hlode kupujem po nalviSJih dnevnih cenah. Ponudbe Iranko vagon nakladalna postaja.
Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga
Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4.
Istotam se sprejme zanesljiv In Izvežban
GATERIST
če mogoče za takojšen nastop.
TRGOVSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI.
/
Solilo n sMnpdja delnic.
Trgovci, industrijski in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lasten denarni zavod, kateri noj ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega in obrtniškega stanu in kateri naj v prvi vrsti varuje interese trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, ter se n^j v najkrajšem času razširi na teritorij cele Jugoslavije.
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 28. novembra 1920 št VL 3388 dovolil ustanovitev delniške družbe z imenom
Trgovska barska d. d. v Ljubljani
in so bila tozadevna pravila od dež. vlade za Slovenijo s sklepom z dne 11. januarja 1922 št. 80'22 potrjena.
Po § 5 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 10,000.000 K in je razdeljena na 25.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se bodeš sklepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 I< z izdajo nadaljnih delnic.
Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,000.000 K, katero oddajamo V javno subskripcijo in sicer
25.330 cEeSroic po 400 K nominaEe.
Kostanjev les
prosto vagon in večje množine v gozdp kupi
J. Pogačnik, Lfubljana,
Dalmatinova nllca l./I.
Posredovalci se dobro plačajo.
Dolnice se stavlja na
Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji plačati v gotovini.
‘iht
1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijskejttroška
2. Delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922.
3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
4. Reparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor.
Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1922 in neha dne 4. februarja 1922.
Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ter Slovenska trgovska delniška družbo, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice, ^Orožnova ulica 2.
Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic ln_ o vplačanem znesku. Subskribentom se bode o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže tn se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subsKripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po 16 pravil daj* na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.
V Ljubljani, dne 20. janurja 1922.
Dolenc Franc, lesni industrijolec, okolja Loka. Anteje Ana, lesna trgovka, Jesenice. Golob Franc, tovarnar, Ljubljana-Vič. Gerkman & Leuasi, veletrgovina, Ljubljana. Gaspari & Fanlnper, veletrgovina, Maribor, Gajšek Mariin, trgovec, Maribor. Hartman Peter, trgovec, Ljubljana. Hedžet & Koritnik, veletrgovina, Ljubljana. Kochtiegger & drttgovl, lesna industrija, Maribor. Hudovernik & Co., lesna industr., Radovljica. Javornik Josip, lesni industrijalec, Žalna. Ilc Ivan, lesni trgovec, Ribnica. Jug & drug, lesna trgovina, Maribor. Dr. Irgolič Fran, industrijalec, Maribor. Dr. Kobal Alojzij, Ljubljana. Kostevc Ivan, veletržec, Ljubljana. Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana. Koražija Ivan, trgovec, Maribor. Kravos Ivan, sedlarski mojster, Maribor. Križnič Alojz, lesni industrijalec, Maribor. Lilleg Alojz, veletrgovec,
kovič Pog
in
u
ič Nicifor, carinsko in špedicijsko podjetje, Maribor. Pogačnik Anton, lesna industrija, Podnart. S ;ačnil< Franc, veletržec, Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lesni industr., Jesenice. Ing. Rudež, grajščak, Ef|
v lesni industrijalec, Ribnica. Rus Ivan, lesni industrijalec, Loški potok. Sava, lesna industrijska družba, Jubljana. Skalierne A. & E., veletržec, Ljubljana. Sommbflchler Franc, gozdarski mojster, Tržič. Sepec H5 M. & E., veletržec, Maribor. Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljubliana. Sclini-cicritsch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana. Steple Peter, veletržec, Mubljano. Popovič Janko, veletržec, Ljubljana. Tavčar Jože, veletržec in industrijalec, Maribor. Toman & Reich, veletrgovina, Maribor. Val jo k Gjuro, trgovec in restavrater, Meribor weixl Vilko, veletržec, Maribor. Veika Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Verovšek Jurij, veletržec, Ljubljana. Worscne Karl,
veletržec, Maribor
6radbeno podjetje
ing. Dukič & drug
Ljubljana, Resljeva c. 9
M priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
V..
NAPRODAJ!
Vino in žganje.
Pristno, od 5 Din. liter in naprej prosto trošarine na Jesenicah
Ivan Poljšak,
Jesenice, hotel Pošta.
Orožje
s kresilnim kamnom z vlo žnim delom na prodaj. —
Naslov v upravi lista.
Inž. Dr. Miroslav Rasni
oblastveno poverjeni stavbni Inženir UUBUAHA
Hitlerjeva ulica številka 5.
Spočije!, itavbeno podjetja ■a betonske, ieletobetoiv tka in vodna igradbe.
Izraba vodnih siL
VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni
Ir®
ZVEZNA TISKARNA
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA L
Naročila sprejema tudi uprava „Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju.
m-
SOBO
iščeta uradnika z dvema posteljama, s hrano ali brez hrane za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod „Soba".
.ta
P. n.
Dobaviteljem in producentom kostanjevega lesa uljudno naznanjam, da mi je Tovarna Strojil, lesna
n kemična industrija d. d. prej kurka & Wildj
I Polzeli poverila kot edinemu v nakup
kostanjev les
na vsem ozemlju bivše Kranjske.
Vse dosedanje in nove dobavitelje omen’enega x esa prosim, da se s ponudbami in tozadevnimi vprašanji vsled hitrejše rešitve v bodoče obračajo na moj naslov.	2	odličnim spoštovanjem
3. POGAČNIK,
Ljubliana, Dalmatinova ul. l./I.
• ff VMC It!
zmožnega bilance, prvo-vrstno moč sprejme ve-liko industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravništvo pod „Bilančnik“, Plača po dogovoru.
znamke „M IK A D O" brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdelujeJ
Tovarna vžigalic in kemikalij, družba z. o. z.
Tel. int. 188. Ruše pri Mariboru. Brzojavi vžigalice.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«
Tiska »Zvezna tiskarna« v LiublianL