AMERICAN tN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 91
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 17, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIIL
SLOVENSKI DUHOVEN ŽRTEV NftCIJEV i^™
norveških pristanišč
Kot se čitatelji spominjajo, smo pred nekaj tedni poročali na kratko, da je bil na nemško-štajerski meji ustreljen slovenski duhovnik ZupaniČ. Včeraj smo prejeli iz Ljubljeni glede tega dogodka sledeče poročilo. Ime poročevalca moramo • radi važnih razlogov zamolčati:
"V nedeljo 17. marca je prinesel "Slovenec" kratko notico: "župnik Zupanič iz št. Jurija na štajerskem je umrl na Nem-škem-Avstrijskem in je tamkaj pokopan." Tako se je v bistvu notica glasila. Res pa je takole. Neki profesor bogoslovja iz Gradca je pribežal k nekemu svojemu prijatelju Hurterju v št. Jurij. Ta je pa k nesreči nedavno umrl. Njegov sin je pa bil skrit nacist, ki je zvabil tega profesorja, župnika Zupani-ča in še nekoga čez nemško mejo češ, da jih bo varno pripeljal
do drugih znancev na obisk. Ob prihodu čez mejo jih izda Gestapo (nemški tajni policiji), ki je vse tri na mestu ustrelila in pokopala v skupni grob v Luča-nah.
Ta Hurterjev sin pa je ostal v Avstriji, št. Jurski župljani so zaprosili za truplo pokojnega svojega župnika, pa ga nemške oblasti ne marajo dati, čeprav je naš jugoslovanski državljan. Tako torej že naše državljane strelja Gestapo! Vse preiskave se vrše seveda tajno. Je treba nač velike nrevidnosti. Diplo-
Berlin. — Nemški uradni krogi pravijo, da norveško pristanišče Narvik, ki so ga Angleži vzeli Nemcem, ni posebno važno za Nemčijo. Glavni pristanišči sta pa Tronheim in Bergen, kjer namerava postaviti Nemčija glavno torišče, odkoder bo napadala Anglijo z letali in podmornicami. Nemška strategija gre največ zatem, da napada angle-(ško obal z letali in s tem, da ima j v posesti zapadna norveška pri-Istanišča, si je skrajšala pot do
matski spor bo pa že nastal! Tako so torej mladi nacisti zagrizeni. Zgodi se večkrat, da svoje lastne starše izdajo v kaki stvari. Res je, ker prve božje zapovedi ne poznajo, tako tudi četrte nič več. Kam bo to šlo? V pogin tistih, ki so to zlo spočeli in v pogin mnogih nedolžnih!"
Mogočna angleška armada se vsiplje v Norveško
London. — Angleško časopisje poroča, kako se je zganila vsa Anglija in od vseh taborišč vre j o skupaj vojaki, ki se jih pošilja sproti na Norveško. Ladje vseh vrst, natlačene z municijo in živili vozijo s polno paro čez Severno morje, da ojačijo angleško vojsko, ki je že na. Norveškem. Vlaki, napolnjtnii z: raznimi potrebščinami, vozijo v pristanišča. Skoro vse ladje, ki so došle zadnje dni v angleška pristanišča se je vzelo v službo za ekspedicijo na Norveško. Vse se vrši tako gladko in brez hrupa, natančno po načrtu.
Razna vojaška taborišča po Angliji so izginila preko noči, vojaki so pa odšli proti raznim pristaniščem, da se vkrcajo m novo bojišče.
-o--
Svojo staro mater zločinsko napadel
Akron.—Dvajsetletni Alfred Sloncsewski iz 317 Turner St. je postavljen pod $20,000 varščine. Obtožen je, da je v nedeljo zjutraj kriminalno napadel svojo staro mater, 52-letno Josephine Lazarski. Bila je še tema, ko jo je napadel pod nekim mostom in jo vlekel v bližnjo WPA kolibo. Tam je šele spoznal, da je to njegova stara mati in ker se je bal, da ga bo izdala, ji je prizadel več udarcev s težkim železom. Meneč, da je mrtva, jo je pustil. Toda napadenka je še živela in je v bolnišnici povedala, da jo je napadel njen lastni vnuk. Napadalec je zločin priznal.
-o-
Za v Lorain, Ohio
V nedeljo večer bo praznovala podružnica št. 40 SŽZ v Lorainu ^ desetletnico obstanka. Podan bo"~ izborno izbran program. Na po-set vabijo vse clevelandske podružnice. Ker se je več članic priglasilo, da bi šle skupno z busom, zato se je najelo en bus in če bo treba še več. V Notting-hamu in Euclid-u se naj članice priglasijo pri Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave. V Collinwoodu pri Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St. Iz St. Clairja in Newburga pa naj se prijavijo pri Albini Novak, 1135 E. 71st St. Vožnja bo en dolar tja in nazaj. Podrobnosti boste dobile pri gori omenjenih.
i Zavezniki v Palestini ne čakajo na Rusijo . ampak na Italijo
1 Rim, 16. apr,—Zavezniška ar-1 mada na Bližnjem vzhodu se ne pripravlja za napad od strani j Rusije, ampak je pripravljena za slučaj, če bo stopila Italija } v vojno na strani Nemčije. Vse 1 je pripravljeno za obrambo Sueškega prekopa in pa francoskega Sudana, če bi izvršila napad na te kraje Italija iz Lifyije " ali iz Etijopije. Zavezniška ar-) mada v Palestini je pripravlje-" rta, da pohiti trenutno v Egipt, 1 če bo potrebno. 3 Dejstvo, da se tam ne pri-
>	pravlja za spopad z Rusijo, je tudi to, ker časopisje v Palesti-
3 ni, Siriji in Egiptu lahko piše
>	kolikor hoče o Rusiji, toda ne sme pa pisati o morebitnem spopadu z Italijo. Anglija je potegnila iz Indije mnogo čet in jih poslala v Egipt in Palestino. To tudi kaže, da se ne boje ruskega vpada v Indijo, kar bi bilo sicer prvo, ki bi storila Rusija, če bi šla v vojno z Anglijo. Na indijsko-ruski meji ni videti nobenih vojaških priprav.
Sodi se, da če bo šla Italija v vojno ob strani Nemčije, bo takoj poskušala zavzeti Sueški prekop, na katerega že dolgo cilja.
--o-
Amerikanci morajo takoj zapustiti Dansko
Copenhagen. — Ameriški konzulat v tem mestu je svetoval vsem ameriškim državljanom, ki se nahajajo na Danskem, da takoj zapuste deželo. Sodi se, da je na Danskem kakih 500 ameriških državljanov. Konzulat ima zanje vize, s katerimi pride jo lahko do Sredozemskega morja. Družine ameriških uradnikov pri konzulatih in poslaništvu odpotujejo še ta teden. V pondeljek morajo zapreti v tem mestu vsa gledišča razen Roya gledišče. Tako je ukazala nemška vlada.
-o-
Anglije na polovico.
Nemčija ne polaga nobene važnosti poročilom, da so Angleži posejali mine v Baltiku, ker jih to nič ne ovira, pravijo, da ne bi naprej in naprej vozili čete z letali v Norveško.
. Medtem pa dela nemška propaganda z vso silo v Italiji, d,a bi šla ta z vojaško silo na pomoč Nemčiji. Laško časopisje že namiguje, da se Italija ne bo mogla izogniti vojni, toda Mussolini ni rekel še nič.
Dirka za strategične pozicije na Norveškem
Poveljstvo nemške ekspedicije v Norveški hiti, da postavi fronto preko vse Norveške, da ustavi prodiranje zavezniške vojske proti jugu.
Stockholm, 16. apr. — Poročila od švedske meje naznanjajo, da prodirajo nemške čete od norveškega pristanišča Trond-beim na zapadni obali preko norveške celine do švedske meje. Nemci hočejo utrditi postojanke sredi Norveške, predno se bodo organizirali zavezniki na severni Norveški in začno prodirati proti jugu. Severno od glavnega mesta Oslo se norveške čete upirajo Nemcem, toda ne s posebnim uspehom, ker je njih moč preslaba.
Nemško poveljstvo ima oči-vidno namen, da potegne bojno fronto počez Norveške in sicer nekako v sredini. S tem nameravajo ustaviti zaveznike na pohodu proti jugu, kjer je glavna norveška industrija. Namen Nemcev je, da se utrdijo v južni polovici Norveške, odkoder lahko obvladajo vhod v Baltik, obenem imajo pa prav blizu do angleške obale za napade z letali in podmornicami.
Od Trondheima do švedske meje je samo 50 milj in ker je
V Italiji se vršijo demonstracije proti Angliji
Rim, 16. apr.—Pred angleškim konzulatom v Milanu so se vršile danes demonstracije, toda policija je razgrajače kmalu razpodila. Eden demonstrantov je prišel v predsobo konzulata in strgal s stene več angleških vojnih letakov. Demonstracije so izbruhnile tudi v več gledi-i ščih, kjer so kazali slike zaVez-1 niških čet in važne osebnosti iz Anglije in Francije. V Florenci so korakali dijaki po ulicah in kričali: "Doli z Anglijo!" Videti je, da je začela nemška propaganda roditi uspehe.
Danes je prišla v Rim nemška komisija, katero so sprejeli visoki armadni častniki in tudi člani vlade. Nemci se bodo posvetovali z laškim generalnim štabom in posetiti nameravajo tudi več vojaških središč.
-o-
Nov grob v domovini Mrs. J. Rossa, 814 E. 156th St. je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Št. Vidu pri Vipavi - umrl svak Josip, star 49 let, ki je bil brat pokojnih John in Rafael Rossa. Žalostno je, da so un^rli v enem letu mati in trije sinovi.
Važna seja
V četrtek 18. aprila se vrši seja društva Cerkniško jezero Št. 59 SDZ v navadnih prostorih, članstvo je prošeno, da se udeleži v.velikem številu.
Neva bojna fronta na severu.—Visoko gori (št. 1) je mesto Narvik katerega so vzeli Angleži Nemcem. Skozi Nai vik je dobivala Nemčija vso železno rudo iz Švedske. Nižje dolij (št. 2) je mesto Trondheirn in nižje (št. 3) mesto Bergen. Za ti dve mesti se bodo vršili še vroči boji, ker Angleži ju bodo skušali za vsako ceno) iztrgati Nemcem iz rok, ker od tukaj namerava Nemčija napadati Anglijo z letali in1 podmornicami. Št. 4 kaže kraj, kjer se je vršila velika pomorska bitka med angleškimi in\ nemškimi ladjami iu »t.rS"kažo vzhod v glavno mesto Oslo, ki ga imajo zdaj v posesti Nemci. Črta od Narvika do Oslo kaže mejo med Norveško in Švedsko.
Najnovejša poročila trdijo, da: tukaj izpeljana žeieznica, ne bo
so prišli Nemci že tri milje do , ... ...	... , .
. . , • ir i - j težko Nemcem postaviti tuka) svedske meje. Vse kaze, da sej
bo vršila glavna bitka med Nem-!fronto. zlasti še> če ne bod« ci in zavezniki v okolici Trond-j vezmki kaj kmalu pritisnili tu heima.	j sem.
Naciji bodo udarili v Anglijo
Pokojna Ana Mauer
Kot smo že včeraj' poročali je umrla po enotedenski bolezni Ana Mauer, roj. Polončič, stanujoča na 3522 E. 82nd St. Stara je bila 75 let. Doma je bila iz vasi česence, fara Zagradec, odkoder je prišla sem pred 47 leti. Lanskega leta je s svojim soprogom obhajala zlato poroko. Bila je ustanovnica fare sv. Lovrenca, kakor tudi društva Sv. Reš. Telesa in 3. reda sv. Frančiška ter članica društva Srca Marije (staro). Poleg žalujočega soproga Johna zapušča sinove: Johna, Antona in Ralpha, hčere: Mary Martin-šek, Frances P. Tabernak, Rose Kresse in Ana Kuhelj, sestro Helen Kravcar, v starem kraju sestro Rozi Blejc. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis L. Fer-folia, 3515 E. 81st St. v cerkev sv. Lovrenca. Naj bo blagi materi ohranjen lep spomin med nami, preostalim žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Trupla otrok sta hranila v kleti
Stockholm, 17. apr. — Nemci zbirajo ogromno množino bojnih letal pri Trondheimu na zapadni norveški obali, s katerimi bodo inajbrže izvedli masni napad na zavezniško ekspedicijo na Norveškem in tudi na angleško obal. Cela jata letal se je dvignila iz zrakoplovnega pristanišča blizu Copenhagena in iz raznih drugih pristanišč na Danskem.' Očivi-dno Nemci ne izgubljajo časa, da z vso silo pritisnejo obenem
Belvidere, 111.—V kleti za koncev Iiuber je našla policija j dve doma zbiti krsti, v katerih staxbili trupli dveh otrok. Zakonca sta povedala, da je eno truplo od njunega sina, ki je
Lakota vlada v vzhodni Poljski, ker Rusija
| • 1 • v • v
jemlje zivez
umrl pred 23 leti, eno je pa od j vnuka, ki je umrl pred dvemi j leti. Oba otroka sta bila mrtva rojena, sta izpovedala zakonca. Rekla sta, da sta hotela imeti trupli v bližini, zato ju nista dala pokopati. Zadevo je izdala 11-letna IJuberjeva hčerka, ki je povedala sošolkam, kaj imajo spravljeno doma v kleti.
-o-
Italijani hočejo župana V okraju Cuyahoga se je ustanovila Italijanska republikanska liga, katere glavni namen je, da spravi Aleksandra De Maioribu-sa na županski stolček v Cleve-landu. Od strani Italijanov s6 napravi j a močan pritisk na žu pana Burtona, da bi imenoval De Maioribusa za župana, če bi bil Burton izvoljen senatorjem.
Težavno premikanje čet na Norveški
Teodor Andrica opisuje po- sovražnik zaprl pristanišča.
Bucharest. — Ker primanjkuje v Rusiji živeža, je ruska vlada pobrala vso rezervo v vzhodni Poljski tako, da Ukrajinci, Poljaki in Beli Rusi že stradajo. Begunci, ki prihajajo iz teh krajev v Romunsko in na Ogrsko poročajo, da kakih 13,000,000 ljudi faktično strada. Mesa skoro ni dobiti in sirovega masla sploh ni. Oni, ki so v ruski državni službi, dobe tako plačo, da si lahko kupijo dva hlebca kruha na l dan. Poljaki upajo, da bo ruska vlada dovolila ameriškemu Rde-. čemu križu, da pošlje v te kraje [! pomoč.
Ruska vlada je še v decembru odpravila vso vrednost poljskega denarja. Kdor je imel kaj tega denarja, ga ni mogel rabiti. Delavpi na železnicah dobe po pet rubljev na dan. Zdravniki dobivajo pa 10 rubljev na dan. Navadni delavci zaslužijo po 4 do 8 rubljev. živila pa stanejo: sirovo maslo 30 rubljev funt, meso 20, kruh 2 do 5 rub j lev štru-ca, kokoši so po 35 do 50 rub-lljev, 2 pinta mleka 4 rublje, eno j jajce 2 rublja. Za en ameriški I dolar se dobi 600 rubljev.
Priče se prosi
Nujno se prosi dotična dva rojaka, ki sta bila navzoča pri avtni nesreči v nedeljo 14. aprila na Addison Rd. in Varian Ave. okrog osmih zvečer, da bi se zglasila. John Gerome bi bil skoro ubit ter se sedaj nahaja v East End bolnišnici. Rojaka sta prošena, da se zglasita na 1141 E. ©Oth St.
krajine v Norveški in primerja deželo, kar se tiče težavnega terena drugi Finski. Najboljše in edino dobre ceste so ob morskem obrežju in kolikor je Mr. Andrica sam videl, ko je bil tam, bi svetoval Nemcem, da store najbolj pametno, če svoje mehanizirane čete pustijo kar lepo doma.
Predvsem so ceste zelo ozke, kar bi bilo za večje premikanje čet zelo težavno. Gorski prelazi so visoki in ozki, ki dajejo braniteljem lepo priliko, da z malimi četami ustavijo veliko močnejšega sovražnika. Kar se tiče prehrane vojaštva, bo to zelo akutno vprašanje, če bo so-
Edina železnica preko Norveške pelje od Oslo do Bergena. Potnik, ki se vozi na tej železnici lahko vidi najbolj romantično panoramo na svetu. Toda par kosov dinamita lahko napravi to progo nerabno.
Vse druge prometne zveze so pa ob obrežju, toda tudi te se lahko napravi z malim trudom nerabne. Strme gore se dvigajo navpik od morja, kar napravlja izkrcavanje čet skoro nemogoče, če so branitelji v svojih pozicijah.
Če se Nemčiji posreči zavoje-vati vso Norveško in bi imela v
posesti tudi vsa pristanišča, bi; to strategično mnogo pomagalo! Nemčiji in tudi glede prehrane] vojaštva, ker bi lahko zaposlili j norveško ribiško flotilo.
V Norveški je glavna indu-j strija prezerviranje rib, ki do-: naša deželi letno $15-000,000.' Samo v mestu Stavanger je osemdeset to varen, ki se pečajo samo s tem. Norveška obsega 125,000 štirjaških milj
Kako je peščica vojakov rešila norveškega kralja in vlado
Stockholm.—V torek, 9. aprila je zbežal norveški kralj z vlado iz Osla v mesto Hamar. Ker se je zvedelo, da hite Nemci za njimi, so zbežali v mesto Elvijrum. Tudi sem so hiteli Nemci v busih, toda pred mestom se je zbralo nekaj vojakov in civilistov, ki so odbili Nemce, s čemer so rešili norveško vlado in s tem se je vzdignila tudi vsa dežela proti Nemcem.
Gar nizi j a v Elverumu se je naglo oborožila, pridružilo se je nekaj civilistov in korakali so proti mestu Hamer, da prestrežejo Nemce. Spotoma so dobili nekaj avtov, katere so zvrnili čez cesto ter tako napravili barikade ter sprejeli Nemce z močnim ognjem. Po kratkem boju so se Nemci umaknili. Ta odpor je dal pogum še drugim, da so se začeli ustavljati Nemcem. —,—r—o--
East Helena, Mont. — Zadnje dni je tu umrla skoro po dveletni bolezni Mary Perčič, roj.
zemlje in od te jo /e 70 odstotkov gole, 20 odstotkov je gozda, ostalo je poljedeljska dežela. Kmetje največ pridelujejo oves, ječmen, rž in krompir. Mnogo se pečajo tudi z živinorejo. Poleti pasejo
živino v planinah, k
Nov grob
Včeraj popoldne je preminula v St. Alexis bolnišnici Ana Kon-cilja, stanujoča na 971 E. 237th St. Njen mož Joseph je bil bivši lastnik Nottingham Dry Cleaning Co. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. Podrobnosti in čas pogreba poročamo jutri.
Kos ,stara 45 let in doma iz Pe-rova pri Grosuplju na Dolenjskem. V Ameriki je bila 26 let in tu zapušča moža, v Hamilto-nu, Mont., tri bratrance, v But-tu, Mont., tri sestrične, v starem kraju pa tri brate in dve sestri.
Enumclaw, Wash. — Pred dnevi je tu umrl John Šinkovec, star 57 let in rojen nekje nad Idrijo na Notranjskem. V Ameriki je bil 34 let in zapušča ženo v bolnišnici in tri sinove ter šest hčera.

DOMOVINA
na norveške čete, ki . se zastonj upirajo veliki. premoči nacijev. Nagel sunek nemških čet v Nor-; veškem je rajskla! Norveško v štiri dele, ko so nacijske čete clo-j segle švedsko mejo na treh krajih. Severovzhodno od mesta
!
I Oslo so Nemci zavzeli ob švedski meji mesto Kongsvinger. Nor-| vezani so sicer mesto branili, to-j da brez vsake organizirane ob-1 rambe.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Kvropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second clasi. matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
Dve nevesti
83
No. 91 Wed., April 17, 1940
Izdajalci domovine
Polagoma prihajajo v javnsot vesti, da Hitler ni zavo-jeval Danske in Norveške s topovi in bombniki, ampak z propagando, ki je bila na delu že več mesečev v Norveški in Danski. Hitlerjevi agentje so pridobili v Norveški v glavnih mestih in pristaniščih poglavitne domačine, ki so imeli v rokah obrambo dežele. Ko je prišla ura odločitve so ti izdajalci poskrbeli, da ni bilo nobenega odpora in nemške čete so zavzele mesta in pristanišča brez truda.
Z bojnih ladij v pristaniščih so s potvorjenimi ukazi po slali posadko na kopno in ko so prišle nemške bojne ladje, ni bilo nikogar, ki bi se Nemcem postavil v bran. Na ta način so se Nemci polastili glavnega mesta Oslo, pristanišča Narvik in Trondheim. Narod je odprtih ust gledal na priha-hajočo nemško vojsko. Predno so se dobro zavedli, so bili Nemci razpostavljeni po strategičnih postojankah. Šele potem so se začele naglo zbirati raztresene čete norveških vojakov, katerim so se pridružili civilisti in so se postavili nacijem v bran. Toda kaj, ko ni bila norveška vojska organizirana in pripravljena, ker pač nihče ni sumil, da bo Nemec udri v deželo.
iKiako vse drugače se je zgodilo na Norveškem, kot se ie godilo na Finskem. Tam se ni dobil niti eden, ki bi se bil pogreznil tako globoko, da bi bil šel in izdal svojo lastno domovino, svoje lastne brate sovražniku. Fej, izdajalci! Koliko jim je Hitler obljubil, se še ne ve. Zvedelo se bo pa sčasoma. Če bo Hitler ostal v Norveški, se bo tem izdajalcem dobro godilo, dokler jih bo varovala nemška pest. Toda kakšen ugled bodo uživali med svojimi rojaki, si pa lahko mislimo. Tudi si lahko mislimo, da njih življenje ne bo vredno piškavega oreha, če bodo prišli v pest rodoljubom.
Pa menda še danes velja rek Aleksandra Velikega, ki je rekel, da ni" nobeno mestno zidovje tako visoko, da bi ga ne preskočil z zlatom otvorjen osel. To se pravi, da se vedno dobi lahko ljudi, ki so pripravljeni za denar izdati.svoj lasten narod.
Dogodki na Norveškem so pa tudi dober opomin za druge dežele, in med temi so tudi naše Zed. države, da naj bo vlada pozorna na tajne agente, ki so na delu kot plačanci tujih držav, da vodijo propagando in pripravljajo sabotažo, pa čakajo prilike, da v napovedani uri izdajo deželo sovražniku. Nekateri brezskrbneži se smejejo takim svarilom, pa je stvar preveč resna, da bi šlo človeku na smeh. Dosti dokazov je bilo prinesenih že v naši deželi o tajnem delovanju boljševikov in nacijev in vlada bi pametno storila, če jih čim prej iztrebi.
Dramsko društvo fare sv. Vida je priredilo narodno igro "Dve nevesti" v šolski dvorani zadnjo nedeljo zvečer. Vsi sedeži so bili zasedeni in nekaj ljudi je celo moralo stati. Toda, nikomur ni bilo žal. Igra je tako pristno naša in igralsko osobje je :tako dobro izvršilo svoje vloge, da je vsakdo odšel v polnem zadovoljstvu in z žejo, da bi kmalu zopet kaj takega videl.
Nimam navade delati ocen naših prireditev, toda ne bi bil pravičen napram tistim, ki te igre niso videli, če jih ne bi opo zoril in jim naj iskrene j še priporočil, da se za gotovo udeleže ponovitve iste prihodnjo nedeljo zvečer, dne 21. aprila.
Snov igre me spominja na en slučaj v starem kraju, ko sta dva fanta sklenila priti zastonj do jedi in pijače in sta šla v bolj oddaljeno vas k neki premožni družini, ki je imela nekaj deklet za oddati. Eden se je Qredstavil za ženitnega me-šetarja, drugi za snubca. Me-šetar je na dolgo in široko pripovedoval, kako bogat je snubec in da ima poleg mnogobroj-ne živine tudi mlin in žago Kmalu se je cvrlo, da je dišalo prav do Begunj; tam je namreč Jaka doma. Ko sta se najedla in napila so se zmenili, da bo prihodnjo nedeljo nevestina družina oglede vrnila. In res, prišli so: nevesta, njen oče in mati. Ker pa sta bila snubec in mešetar slučajno odsotna je goste sprejela snubčeva mati ki ni vedela kaj sta ona dva uganjala prejšnjo nedeljo. Ne> vestin oče je brez vsakih posebnih uvodov izjavil željo, da bi rad videl mlin in žago. Brez pomisleka mati seže na polico in položi pred začudenega gosta ^mlin za kavo mleti in pokaže na žago, ki je visela na steni. Ko se je stvar razjasnila so gostje odšli z željo dobiti nepridiprave v roke.
Nekaj podobnega je v tej igri, samo da so položaji veliko bolj zapleteni in obširni. Igra traja skoro tri ure, ki minejo čudovito hitro. Veliko škoda bi bila truda igralcev samo za eno predstavo. Ponoviti bi se morala večkrat' tudi za to, da se da prilika tistim ljubiteljem drame, ki iz gotovih vzrokov niso mogli biti navzoči pri prejšnji predstavi. Vstopnice so v pred-prodaji v Novakovi trgovini, St. Clair in Norwood Rd. Sezite po njih, ne bo vam žal.
Leopold Kushlan. -o-
Kdaj se je začelo vikanje
ki so stari in brez sredstev, da dobe dovoljno starostno pokojnino.
Zahteval bom v državni zbornici naj se odpravi krivični prodajni davek ali, da se istega drastično reducira pri nakupu hišnih in gospodarskih potrebščin.
Zahteval bom, da se znižajo davki na posestva malih hiš in uvede praktično poslovanje v državni in okrajni administraciji.
Reducirajo naj se vsi uradi, ki so bili upostavljeni zgolj radi dejstva, da se preskrbi političnim privržencem javno delo. Odpravijo naj se razne brez-potrebne agencije, ki stanejo davkoplačevalce milijone na leto.
Zahteval bom, da državna zbornica sprejme jasno in de-finitivno postavo, ki bo dajala aratskim organizacijam prednost pred velikimi zavarovalnimi družbami. Bratske organizacije naj bodo proste davka, ker služijo človeštvu v dobrodelne svrhe.
Reducirajo naj se obresti bančnih kreditov v taki meri, da bo lastniku malih posestev omogočeno plačevati svoje obveznosti.
Denar plačan za davke naj se porabi v tiste svrhe v katere je bil plačan in to propor-čno razdeli v potrebe.okrajem v kakoršnji višini so bili davki plačani.
V poznejših dopisih se bom dotaknil mojega programa in ga v bistvu pojasnil, kako ga mislim pred državno zbornico realizirati.
Na demokratski glasovnici dne 14. maja boste našli moje ime in prosim napravite pred njim križ, če želite, da bom zastopal vaše interese v državni zbornici.
Anthony J. Tornse, kandidat za državno zbornico. -o---
V starih časih ni bilo vikanje nikjer v navadi. Vikanje naj bi bilo nekakšen znak spoštovanja, odnosno posebnega izkazovanja časti, medtem ko ima tikanje zmerom v sebi nekaj domačega. V starih časih so se tikali med seboj prav tako znanci kakor tuji ljudje.^ Vikanje neznancev, starejših ali posebno čislanih ljudi, se je pričelo šele v 3. in 4. stoletju. Zanimivo je, kako je prišlo do tega. Takrat je vladal rimski cesar Dioklecijan, (od 1. 234, do 1. 305). Njegov sovladar je bil Maksimilijan. Oba sta podpisa la vse državne listine in odloke, in če je prosil državljan cesarja kaj v javnih ali državnih zadevah, je moral napisati "vi ker sta bila vladarja dva. Ta navada se je potem prenesla na druge evropske vladarske dvore in vikanje je prišlo v modo. Pozneje niso rabili množine samo pri dveh, temveč tudi pri enem vladarju, da bi se ne užalil. Od kraljevskih in cesarskih dvorov je prešlo vikanje med ljudstvo. Najprej so vikali visoko gospodo in bogate ljudi, naposled vse neznance sploh. Na kmetih vikajo še zdaj tudi sorodnike, če so starejši, vikajo stare očete, očete, matere, strice, tete botre. Tikajo pa se samo bratje in sestre med se boj in pa starši otroke.
Če verjamete al' pa ne
Tale je priletela iz diplomatskih virov, radi tega mora ostati tajno, kdo jo je zakuhal in jo s primernimi ocvirki poslal po
»mtnnttnmnnmnnntmrntmmfflttm
Za pouk
m
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHAOOLNIK
Čemu kandidiram?
Odločil sem se, da letos kandidiram v državno zbornico. Prepričan sem, da posedujem dovolj ne kvalifikacije za mesto državnega poslanca. Dovršil sem ljudsko in višjo šolo v Clevelandu. Že iz mladosti sem se zanimal za politične in gospodarske probleme ter sodeloval pri raznih političnih vprašanjih. Izučil sem se tiskarskega posla in znano mi je, kaj narekuje življenje v borbi za obstanek. Poznane so mi razmere delavca, obrtnika in malega trgovca. Znane so mi tudi razmere ob času brezdelja, kakor tudi težkoče malega davkoplačevalca. Vsi ti problemi in med njimi mnogo drugih spadajo v področje državne postavodaje, ki lahko s pametnimi in slojem prilagodnimi zakoni olajša življenje onemu, ki bije trd boj z € obstanek. Težki obstanek delavca mora razumeti in v njega se uživeti le oni, ki prihaja iz njih vrst in je sam občutil zlo zapostavijo-nja.
če bom izvoljen bo moja prva borba, da se odpomore onim,
IZ PRIMORJA
Pomladanski koncert
Mladinski pevski zbor na Holmes Ave. priredi svoj pomladanski koncert v nedeljo 21. aprila. Ob tej priliki bomo podali tudi' dve spevoigrici "Snide nje" in "Ljubosumnost." Igrica snidenje je malo bolj žalostna Za to igro je g. Šeme skomponi-ral nekaj prav lepih pesmic.-
"Ljubosumnost" pa je precej korajžna. Gospod Karel Buko vec (Frank Lisjak) komaj šes-tednov poročen z Irmo (Marie Penko) je jako ljubosumen na Hinkota (John Kapel) in ga namerava ustreliti. Irma pa je ljubosumna na Emo (Mary Volk), češ, da je ona zaljubljena v g. Bukovca, a v resnici pa Ema ljubi Hinkota. (Jane Dolenc), lušt-kana strežnica pri gospodi je pa zaljubljena v Valentina (Joseph Barbish), ki je tudi strežnik pri gospodi. Vse se tako plete,' da bi moral biti Hinko ustreljen od gospoda Bukovca in na to pa bi ga Valentin še razrezal. Oh, kakšna smrt!
Eden bolj ljubosumen kot drugi, no pa kaj vam bom pripovedovala, saj vam ne morem tako predstaviti kakor bodo to napravili igralci, ki se zelo trudijo in prav pridno uče.
Gospod Šeme jih uči petja in njegova desna roka pa je naš vrli predsednik Joe Penko mL On se trudi in vadi igralce za nastop. Saj ga vsi dobro poznate in upam, da vas bo vse prav razveselil, ker igri sta res smešni.
Vstopnice k tej prireditvi so v predprodaji po 40 centov in na dan prireditve pri blagajni pa 50 centov. Zvečer pa bo ples za katerega bo igral Jankovichev orkester. Vstopnina samo k plesu je 25 centov.
Torej na svidenje v nedeljo 21. aprila ob 4. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.	Mary Klun, ml.
-Planina pri Vipavi. Letos pri nas smrt kruto gospodari. V najmrzlejših dnevih smo imeli ri mrliče hkrati, kar še ne pomnimo, in prav z naporom smo jih zakopali. Umrli so: 75 letni Alojzij Bačar, 79 letni Janez Kobal in dve in pol letni Milan Rovan, ki se je opekel na domačem štedilniku in je na posledicah v 24 urah umrl. Na svečnico smo spremljali na zadnji poti Rozalijo Rešeta, v starosti 74 let. Več let je opravljala službo šolske strežnice. Bila je vedno čvrsta in zdrava, zadnji mraz jo je pa močno pretresel in je podlegla pljučnici, ki jo je napadla.
—Mussolinijev dar. Ministrski predsednik Mussolini je goriškemu prefektu nakazal 20,000 lir, ki naj se razdele po občijiah v Vipavski dolini onim kmetovalcem, katerim je viharni orkan v dneh 10. in 11. januarja prizadjal na posejanih njivah največ škode. Velikodušna podpora je v prvi vrsti dolo čena za nakup semen.
Reka, marca, 1940. — Pred kratkim časom so tatovi obiskali veliko trgovino Josipa Verbiča v Ilirski Bistrici, ki stoji v novi stavbi sredi vaškega trga. Tatovi so izkoristili temno noč in vlomili v trgovino vodne strani. Vlom se jim je popolnoma posrečil, kajti iz trgovine so zlikovci neopaženo odnesli za 50,000 lir raznih predmetov in blaga. Vse kaže, da tatovi niso bili iz domačije. Sled za njimi vodi izven naše okolice v Trst. Oni prebrišanci tatovi so si gotovo pred časom dobro ogledali bodoči plen in do potankosti napravili načrt tatvine, tako da je le malo upanja, da bi jih oblasti iztaknile. Okradeni trgovec Josip Verbič je razpisal 5000 lir nagrade tistemu, ki bi našel tatove. Doslej je ostalo vsako prizadevanje oblasti in privatnikov brez uspeha.
—Sirarski tečaj v Tolminu. Na mlekarski šoli v Tolminu se je pred kratkim pričel sedmi teoretično-praktični tečaj za si-rarstvo. Trajal bo 3 mesece. Poučevali Wo računovodstvo za mlekarne, nekaj bakteriolo-gije, kemije in fizike zlasti s pogledom na mlekarstvo, nekoliko iz živinozdravništva ter praktična izdelava sira, masla in drugih mlečnih izdelkov.
čtfanek 30.
DOBER NASVET Uči otroka samostojno misliti. Če je otrok zdrav in normalen in ko doseže starost 13. ali 14. leta, tedaj je že zelo ponosen, če zna še kaj sam napraviti, povedati ali odločiti brez pomoči staršev ali koga drugega.
V tem času je potrebna posebna pozornost staršev na otrokovo izobrazbo, kajti ravno v tem času je prilika, da se otroka pohvali "in mu razloži stvari še podrobneje v tisto smer, kamor gre njegovo zanimanje. Priporočljivo je tudi, da se otroku v tej dobi stavi razna ne pretežka vprašanja, da se tako otrok uči misliti in izražati,.
Nikjer drugje se samostojnost in neodvisnost ne pokaže v toliki meri kakor ravno v šoli. Navaden odgovor od otrok, ki niso imeli doma pravega vežbanja je "Jaz ne vem!" Iz tega se razvidi, da se starši doma ne pogovarjajo dovolj s svojimi otroci in če otroci nimajo vaje doma, potem tudi ne znajo odgovarjati / družbi malo bolj izobraženih judj.
Staršem je potreba več branja in zanimanja za vsakdanje dogodke in tako se bodo tudi otroci tiaučili od njih marsikaj koristnega, če otroci vidijo, da se starši zanimajo za čitanje, tedaj bodo tudi otroci z večjim veseljem posegli po knjigah in časopisih. Starši, dajte svojim otrokom dober vzgled v tem pogledu in sledili vam bodo.
Priporočljivo bi bilo, da ko je dnevno delo končano, bodisi v tovarni ali kjerkoli in ko so otroci gotovi s svojo domačo nalogo, tedaj pokliči otroke k sebi in jim pripoveduj kaj iz svoje lastne izkušnje in doživljajev, ali pa 'kar si bral v knjigah ali časopisih. Uverjeni bodite, da bo v taki družini vladalo veselje in zadovoljstvo.
Otrok se izobraža potom različnih virov. Napreduje v znanosti, ki jo dobi od drugih, bodisi potom knjig ali predavanj ali pripovedovanj. Vedno poudarjajte otroku, da je knjiga tisti vir, kjer bo zajemal znanost, ki jo bo potreboval v poznejšem življenju. Kdor ne bere, ta tudi ne more veliko vedeti. Kdor veliko bere, se tudi veliko nauči in zna te nauke tudi ob vsaki priliki porabiti pri svojem delu, pogovoru ali pri raznih družabnih običajih. Tak človpk zna stavi ti vprašanja ali pa je tudi vedno pripravljen odgovarjati nanje.
Razume se, da je treba otroka navduševati za knjige in mislim, da ni potreba še. posebej opozarjati starše, da vselej pazijo, da dobi otrdk v roke res dobro čtivo. Pazite, da ne pridejo otrokom v roke kakšne nemoralne brošure ali slabo časopisje. Kajti slabi spisi, slabo etivo je strup za otrokovo dušo. Zato svetujem staršem, da ste zelo previdni pri izbiri čtiva za svojo mladino.
(Dalje prihodnjič) --
—Ustje na Vipavskem. Gospa Frančiška Bačar, soproga
zdravnika dr. Justa Bačarja, ki
tejle koloni v širni svet med naše dobre naročnike in naročnice. Takole je začel pisati:
"Saj je vendar čudno in je, kako da nisi za velikonočne praznike vtaknil svojega nosu v slovensko potico, ko ga vendar vtakneš v vsako stvar, če te že briga ali če te ne. Ampak ker je nisi, ti bom jaz povedal, kako se je v neki slovenski družini mož zameril ženi na veliko nedeljo, da sta morda še zdaj v jezi, če se še nista poglihala.
Veš njegova žena, pa naj bo kar Mary, ki je najbolj pripravno ime, je spekla za praznike potico, kot jo je lansko leto in vsaka leta poprej, najboljšo, kar jo je mogla. Se reče, saj jo znajo vse naše gospodinje speči, da nikdar tega in se tega tudi zavedajo, da radi potice, če že ne radi drugega slovijo po vsem svetu, kamor je že pala slovenska potica in je.
Ko se je malo shladila, pa jo je odrezala en velik kos in je šla s tem kosom do fenca, kjer je zavpila sosedi Francki, naj pride malo ven, ker ji ima nekaj važnega povedati. Saj veš, diplomatski razgovori čez fenc so bili še vselej važni in zelo pomenljivi in marsikaj se je že tam začelo in končalo, pa skuhalo, ki se ni vselej končalo pravdanskirn potom in se ni.
Frančka je priletela iz hiše kar se da naglo. Micin mož je bil pa v garaži in si ni mogel pomagati, da ne bi slišal, kaj sta se pogovarjali sosedi. Tako je rekla Mary sosedi:
"Na, Frances, tukaj malo po-kusi mojo potico. Saj ni zanič, moram reči. Sama ne vem, kaj je bil za en vranč, da se mi je iz-kazila. Vsega sem dala notri, kar se šika, pa mi kar ni "ratala. Tudi vzdignila se ni, kot bi se^ morala. Uh, saj pravim, če so pa vrata vedno odprta. Kot nalašč je bil vedno kdo, ki je matafiril skozi kuhinjo ta dan. Pa za vsakim sem .morala zaloputniti vrata. Zato je pa potica taka, da me je kar sram."
Mož je poslušal in ker je vedel, da govori njegova žena ravno drugače kot pa misli, je sklenil, da jo bo pošteno izplačal. Tudi soseda Francka ni hotela vzeti sosedine besede zares in je potico branila:
"Eh, kaj se boš ongavila. Saj vem, da take potice ne speče nobena druga!" Mici je dobro dela ta hvala, vendar tega ni hotela priznati in je rekla:
"Oh, to kar tako rečeš. Saj ne pravim, da je ne znam speči, ampak tokrat se mi pa ni obnesla. Kar pokusi jo, boš videla, da ni kaj prida."
"Zdajle je ne bom, sem glih kar južinala. Ampak popol- . dne jo bom pri kofetu. Tisto pa že naprej vem, da bo dobra."
Vsa vesela teče Mary domov, da nareže še nudelce za nedeljo in druge dobre stvari. Mož se je pa v garaži zadovoljno muzal in delal črne naklepe, kako bo ženico izplačal na veliko nedeljo opoldne.
Mary je napravila fino kosilo, da se je družina kar obliza-vala. Nazadnje prinese pa še potico na mizo. Otroci so hlastno segli po njej. če imajo naši tukaj rojeni otroci kako slovensko jed radi, potem je potica ena, ki jim gre v galop.
Mož se pa potice niti dotaknil ni. Mary ga nekaj časa gleda,' potem pa ga kar naravnost in brez ovinkov vpraša: "Kaj tebi ne gre potica?" "Nak,!"
"Zakaj pa ne, bi rada vedela?"
"Zato, ker si sama rekla včeraj sosedi, da ni zanič!"
"O, ti pošast namalana ti, ti spaka, ti grdavž, ti! Še nikdar v svojem življenju nisem tako
službuje v Jugoslaviji, je več dobre notice spekla in še nikdar
se mi ni tako lepo obnesla. Zdaj pa praviš, da je ne boš
let živela pri doktorjevem bratu na njegovem rojstnem domu v Uhanjah. Po daljšem bolehali ju je 47 letna gospa sedaj umrla.
žrl. Uh, le počakaj, še prosil me boš, pa ti je ne bom spekla, ti hudoba ti!"
BESEDA IZ NAI0BA
Katoliška dobrodelnost
Zadnjo nedeljo je bilo naznanjeno v vseh katoliških cerkvah clevelandske škofije, da se bo pričela 22. letna kampanja za "Korporacijo katoliške dobrodelnosti." 'Kampanja se prične v nedeljo 21. aprila in bo trajala ves teden do 28. aprila. Kvota za to kampanjo je določena letos $240,806.00. Toliko je potreba, da bo ta organizacija lahko skrbela ža svojih 31 zavodov, ki se vzdržujejo s tem denarjem, ki se ga nabere pri dobrih ljudeh.
V četrtek se bodo zbrali v hotelu Statler vsi župniki iz 14 škofijskih okrajev clevelandske škofije, da se z načelniki farnih skupin pogovore o kampanji. Zbrane bo nagovoril pomožni škof McFadden.
Častni gostje v četrtek večer bodo trije še živeči usta- ; novniki te dobrodelne akcije, ki je bila ustanovljena 1. februarja 1919 po skupini enajstih mož. Še živeši ustanovni-ki so Herman Trenkamp, William Lyon in J. J. Murray.
Pričetek Korporacije katoliške dobrodelnosti v Clevelandu zaznamuje naslednji zanimiv dogodek. Sedanji škof
Direktor seje vozil z vlakom iz Buttjalo in spotoma pn-uovedoval Hermanu Trenkampu o stiski, v kateri se nahaja zavetišče. Ko je prišel Trenkamp v Cleveland, je dobil še deset vplivnih mož, ki so se sestali k seji 1. februarja 1919 in takrat je bila ustanovljena Korporacija katoliške dobrodelnosti.
Danes šteje ta organizacija 134,203 članov, ki prispevajo za vzdrževanje raznih dobrodelnih zavodov, ki so pod nadzorstvom škofije. Iz nekdanjega deškega zavetišča sv. Vincenca je nastalo obširno in moderno deško zavetišče Par-madale na zapadni strani Clevelanda. 'Poleg tega zavetišča vzdržuje oziroma pomaga vzdrževati ta dobrodelna korporacija še 30 drugih zavetišč in katoliških zavodov. V teh zavodih se v prvi vrsti gleda za dušno vzgojo sirot, poleg tega pa gleda z enako skrbjo za telesno vzgojo in za vse, kar je zlasti mladini potreba v poznejšem življenju, da postanejo dobri člani človeške družbe.
Zato apeliramo na vse, ki si morejo -količkaj odtrgati, da dajo kak dar za to prekoristno, humanitarno ustanovo, kjer se v prvi vrsti skrbi za take revčke, ki nimajo staršev, ali katerih starši nimajo sredstev, da bi mogli skrbeti za svoje otroke.
v St. Joseph, Mo., ki je bil takrat škofijski direktor za podporo revnim, je dobil nekega dne obvestilo od državnega zdravstvenega urada, da bodo oblasti zaprle zavetišče sv. Vincenca. ker je poslopje staro in je nevarnost za ogenj. Če bi se zavetišče zaprlo, bi bilo brez strehe kakih 300 sirotnih dečkov, ki so bili takrat v zavodu.
imttmm»mn»»t»iit»ii»i>m»»i»ii«»»»»»i»»«»t»»»imuumjmuminiHiiin»n
WINNET0U
F« cemikem brrlndka K. M»j»
^xmnnmmmt»H»ii»i»»u»»i»iiii»»iw'w»tiii»»»»i»n»i)»i»t»»mm
III.
Prerijski požar. V četrti uri sem bil pri Samu. Raz jahal sem. čudil se je.
"No — ? Kje pa so ljudje?" "Koj se bodo pripeljali." "Pripeljali —?" "Z vlakom."
Pripovedoval sem mu, kako je bilo.
"Prav ste storili, Charley, čisto prav! Takile mestjani nas gledajo po strani, ker se na primer ne damo trikrat na dan počesati. In kdo vedi, kaj vse si domišljujejo, ker živijo v mestih —.
Svoj načrt bo tisti vlakovod-ja seveda izvedel, ampak čudil se bo, hihihihihihihi —!"
Prijel se je za lase in posnemal kretnjo skalpiranja.
"Pa povejte mi," je nadaljeval, "kaj pa ste prav za prav culi prejle pri rdečkarjih, ko ste prisluškovali?"
"Kawomien in Matiru jim poveljujeta."
"Hm —! Dela bo, da se bo moje staro srce kar smejalo! In pa vlaku bo slaba predla!"
"Pri rdečih je tudi neki beli človek. Zlato in srebro hoče imeti, ki ga vlak vozi. Najbrž si je zato Ogellalle najel."
"In za plačilo jim bo pustil vlak in vse drugo, kar je na njem —." "Da."
"In seveda tudi skalpe —• No, lepa reč se obeta slavnemu vla-kovodji in vojskovodji!
Ste zvedeli, kdo je tisti beli?" "Poznam ga. Napadel je nekoč s svojo tolpo Old Firehan-dov hide spot. Pa mu ni uspelo. Pregnali smo ga."
"Ste bili poleg? Gotovo vas pozna. Bo zanimivo srečanje! Ali veste, kako mu je ime?"
"Ne. Je tudi čisto brezpomembno. Taki ljudje vsak dan menjajo ime.
Ste bili na poizvedovanju?" "Da."
"Kaj je položaj?" "Delili so se, ob obeh straneh nasipa ležijo, približno na sredi med razdrto progo in taborom. Tudi pri konjih sem spet bil. Dva rdečkarja stražita.
Toda kaj mislite, Charley? Kaj bova počela? Bova pomagala železničarjem ali pa jih prepustila njihovi zasluženi usodi?"
Katastrofalna železniška nesreča pri Ozlju
Osoja je pogledal po bregu na-j progo. Najprej so delavci priče-vzdol in videl, kako polovica o-jli razstreljevati velikanske ska-sebnega vagona gleda iz vode. V le, ki jih ni bilo mogoče pre-
z železničarji ne smeva računati in ker jim sama nisva kos, bi nam utegnili biti še neprijetni sosedje. Vsaj dokler ne privozi drug vlak.
Ne, konje jim morava pustiti ! Ail še niste nikdar čuli pravila, da je treba včasi sovražniku zlate mostove pozidati?"
"O lesenih, kamenitih in tudi železnih mostovih sem že čul, o zlatih pa res še ne.
Vaš pomislek je vreden uva-ževanja, Charley! Ampak, čuj-te! če rdečkarje zastrašiva, jih gotovo preženeva!*'
"Hm, je res! Za to bi bil stampedo dober —. Pa vsekakor je bolje, če počakava, kako se bo položaj razvil."
"Naj bo! Pa eno, Charley, mi morate na vsak način dovoliti!" "Namreč?"
"Da smem upihniti stražo pri konjih. Ne?"
"Ne maram prelivati krvi, razen v silobranu. Saj me poznate. Toda v najinem slučaju uvi-dim, da bo treba —. V silobra nu bo. če upihneva stražo, so konji v najinih rokah. In zmaga je napol dobljena.
Naj prvo pa oskrbiva najina konja, da nama ne uideta. Potem pa na delo!"
Odjezdila sva globlje v prerijo. In tam sva privezala in zvezala konja tako tesno, da nista mogla uiti. Tudi Sam ni za upal svoji kobili. Stampedo, je pravil, bi jo potegnil s seboj.
V ovinku sva se za hrbti Indijancev vrnila k progi ter lezla črez nasip. Vlaka še ni bilo od nikoder, niti luči nisva vide-a. Morebiti so se nazadnje popotniki le uprli bojnemu načrtu vlakovodje. Ai pa si mož ni tipal sam in brez vodnika naprej. Radoveden sem bil, kaj bodo storili.
Kmalu sva našla konje. Dva rdečkarja sta jih stražila, vsak po svoji strani sta stopala ob čredi gor in dol.
Počenila sva za grm. Sam ju je prevzel, drug za drugim sta se zgrudila, niti črhnila nista. Kri je tekla, pa biti je moralo, šlo je za življenje belih za cel vlak ljudi —.
"Dolžnost nama veleva, da jim morava pomagati, Sam! Pa če se je vlakovodja še tako odurno obnašal. Ali pa morebiti sodite, da bi jim ne pomagala?"
"Takih misli pa nisem! Tisto o dolžnosti ste čisto prav povedali! Beli so in na vesti bi jih imela!
In razen tega ne pozabite na ušesa!"
"Na kaka ušesa —?" "Na tista, ki jih bom nocoj po rezal. Račun za moje uhlje namreč še davno ni plačan. Stavim svojo Tony za zeleno žabo, da bo jutri nekaj rdečkarjev ležalo ob progi brez ušes!
Torej kaj bova počela, Charley?"
"Tudi midva se bova delila in se postavila vsak ob svoji strani nasipa med Indijance in njihov tabor."
"Well! In čujte, kaj mi je prišlo na misel!" "No —!"
"Kaj pravite na primer k dobro pripravljenemu stampedu?"
"Da bi jim konje splašila in spodila —? Hm —! Bi že bilo, če bi bili mi v premoči —. In če bi nameravali rdečkarje do zadnjega uničiti —."
"Zakaj bi morali biti v premoči —?"
"Ne uvidite? Ako jim preže-neva konje, ne morejo oditi, ostali nam bodo na vratu. In ker
Kdor ne pozna zapada, ne more razumeti njegovih krutih, krvavih nujnosti, ne more razumeti brezobzirne ogorčenosti, ki se z njo borita beli in rdeči človek za obstanek, gazeč po lužah krvi.
Nisem maral gledati krvavega prizlora, obrnil sem se v stran. Oko mi je obstalo na bližnjem konju.
Nosil je udobno, visoko špansko sedlo z velikimi stremeni. Tudi obrzdan ni bil po špansko. Tako opremo sem videl v Mehiki in v Južni Ameriki. Ai je bil konj morebiti last belega izdajalca —?"
Stopil sem bliže.
Ob sedlu so visele globoke, ozke torbe. Segel sem v nje pa našel pisma in dva mošnjička Ni bilo časa, da bi bil pregledal plen. Vtaknil sem ga v žep
Sam je prišel.
"Kaj pa sedaj?"
"Ločila se bova. Vi pojdete na desno, jaz pa levo.
Ampak — poglejte! Tamle!" Pokazal sem na zapad. "Vlak —! Res, vlak je! Prihaja!
Ali ostaneva, Charley, da vidiva, kako se bodo stvari razvijale?"
Zunaj na progi se je bleščalo dvoje močnih luči. Počasi, zelo počasi sta prihajali bliže. Strojnik je moral sam najti razdrto progo. Bliže je prihajalo bobnenje, že sva zagledala mogočno, pošastno lokomotivo, beli stožec luči je otipaval progo, oglušujoče je sikala para iz ventilov, zavore zo zaškrtale, vlak se je ustavil tik pred razdjano progo.
njem je neka mati obupno klicala: "Pomagajte, pomagajte! Rešite mi vsaj otroka!" Osoja je naglo skočil po bregu navzdol, ji odvzel otroka ter ga odnesel na varno. Nato se je ponovno vrnil in hitro rešil še mater, prav tako skozi okno. Bila je ranjena. Mož ponesrečenke je kar na lepem sam prilezel iz vode in se je prav tako na čudovit način rešil iz vagona, ki je tičal v vodi. Drugi potniški vagon, ki je pr ' vi padel po bregu proti reki, je popolnoma padel pod vodo.
Po približno desetih minutah mrzličnega reševanja je med strašno zmedo tistih, ki so preživeli katastrofo, zgrmel drugi plaz kamenja in grušča na lokomotivo. Ta plaz je povzročil, da se je lokomotiva prevalila po bregu navzdol, zadela v vagon, ki je bil že do polovice v vodi, in ga popolnoma potisnila v vodo. Prav tako je potegnila lokomotiva za seboj tudi priključeni tender in uradni voz in tretji potniški vagon, ki je bil dotlej še na trdem pobočju. Lokomotiva se je ustavila tik ob Kolpi, tako da je dimnik že v vodi, kolesa pa gledajo navzgor proti in nebu.
Pogled na razbitine je bil žalosten. Vagoni so bili stisnjeni drug na drugega in drug ob drugega, skoraj vsi na istem mestu ob kamenitem plazu. Prvo pomoč so nudili kmetje iz Ozlja in kmetje iz Kamanje. O nesreči so bile naglo obveščene postaje Ozalj, Kamanje, Karlovec, Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Ljubljana. Najprej je prišla pomoč iz Karlovca. Od tam je naglo privozil posebni vlak z reševalnim osebjem. Zaradi bližine je ta vlak privozil že ob tri-četrt na 8, zjutraj. Čieprav je kraj nesreče že na ozemlju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, se je osebje zagrebškega ravnateljstva požrtvovalno lotilo dela in nudilo vso svojo pomoč ranjencem, ki so bili dotlej samo za silo spravljeni na varno. Ob 7 zjutraj je odpeljal že tudi reševalni vlak iz Novega mesta pod vodstvom šefa novomeške sekcije ing. Novaka. Iz Novega mesta so se z istim vlakom odpeljali na pomoč tudi zdravniki dr. Polenšek, dr. Ropaš in dr. Kussel. V Črnomlju je še vstopil dr. Malnerič, v Metli ki pa dr. Omahen, ki so vsi skupaj odšli, da nudijo ranjencem prvo pomoč. S karlovškim vlakom, ki je prvi privozil na kraj nesreče, pa sta odpotovala dr. Tuškan in dr. Polak. Novomeški reševalni vlak je privozil ob tričetrt na 9. Vsi zdravniki so imeli obilo posla. Hudo ranje nih je bilo 6, lažje ranjenih pa okrog 13, kar je popolnoma razumljivo, saj je bilo vseh prvih šest vagonov popolnoma razbitih.
Novica o železniški katastrofi seje z bliskovito naglico razširila po bližnji in daljni okolici, zaradi česar je ljudstvo prihitelo naglo na oba brega in opazovalo reševalna dela. Nabralo se je nad 1000 ljudi. Vozili so se tudi s čolni po Kolpi in si od blizu ogledovali v Kolpo potisnjeni vagon ter skušali ugotoviti, če je v potopljenem vagonu še kak ponesrečenec.
Karlovški reševalni vlak je odpeljal tudi manj poškodovani vagon v Ozalj ter na ta način malo očistil progo, čez dan so potem delavci, ki jih je bilo okrog 50, čistili progo in ztyraU skupaj razbitine posameznih vagonov ,nato pa so se lotili čiščenja proge same.
Plaz, ki se je usul na progo, je bil dolg kakih 60 metrov in na najvišji točki nad progo visok približno 3 in pol do 4 metre, proti bregu pa naravno še višji, saj je bil vse skupaj velik stožec grušča, ki se je sesul na
makniti in odstraniti s proge. Istočasno pa so morali na visokem in strmem pobočju podirati vse naprej moleče skale, ki so grozile, da se spet zrušijo na progo. To je bil grozeč previs, ki so ga morali naglo odstraniti. Menijo, da se je na progo najprej usulo kakih 250 kubičnih metrov grušča in peska. Med delom pa so delavci in minerji ponovno razstrelili še okrog 200 kub. metrov kamenja v steni, ki se je tudi še sesula na progo. Na ta način so preprečili novo nevarnost. Vsega skupaj bo treba torej odstraniti okrog 500 kub. metrov kamenja in grušča. Delo gre prav hitro izpod rok. Do ponedeljka opoldne so delavci že zažgali 220 min. Minirati morajo predvsem velikanske bloke kamenja, ki ga drugače ni mogoče zvaliti v Kolpo. V popoldanskih urah so že odkopali progo toliko, da se nan nekaterih mestih vidi, s kako I strahovito silo je kamenje pad- i lo na progo ter je na pragove h privite železniške tračnice popolnoma zvilo, kakor da bi z č njimi nekdo igral harmoniko. < Vsa proga še ni popolnoma oči- h ščena, bržkone pa jo bodo oči-H stili docela v noči od pondeljka y na torek. V torek popoldne bo i bržkone že toliko popravljena, : da bo mogoče spustiti že prvi ' direktni vlak iz Ljubljane proti V Karlovcu. Doslej se je ves promet vršil s prestopanjem.
V nedeljo dopoldne je prispel na kraj nesreče tudi železniški ravnatelj iz Zagreba g. inž. Terček, ob pol 4 popoldne pa ban hrvatske banovine dr. Šubašič. Iz Karlovca je v nedeljo popoldne prišla tudi sodna komisija z državnim tožilcem in preiskovalnim sodni- č kom, ki pa so v glavnem mogli dati le navodila, kako je treba \ postopati, ko bodo začeli dviga- P ti vagon iz vode, v katerem so 1 verjetno tudi trupla ponesre- U . čencev. V pondeljek dopoldneh pa so prišli na kraj nesreče gla- 1 vni ravnatelj jugoslovanskih 1 t železnic inž. Jojič Dimitrije in i pomočnik prometnega piinist- 1 j tra inž. Matko Schneller ter i ^ ravnatelj ljubljanske železni- ' j ške direkcije inž. Rudolf Kav-_ čič. Ogledali so si pospravi j al-e na dela, ki so v polnem teku in dali potrebna navodila za na-~ daljno čiščenje in ureditev pro-ge. Ob pol 3 popoldne pa je prišla čez Zagreb in Karlovec L" posebna reševalna garnitura iz J Maribora, ki je pripeljala s se-boj velik 30 tonski žerjav, s ka-terim bodo dvignili s pobočja | železniške vagone in lokomoti-;o vo . Reševalna garnitura obsto- j S~ ja iz petih vagonov, v katerih >a imajo reševalci svoje spalnice in vse potrebno orodje za težko in naporno delo. Skupino 14 najbolj izvežbanih moči inž.
gah, v kolku pa se mu je izpah- pripeljali v Karlovec. Eden iz-
nila kost, Josip Gruden je dobil hude poškodbe na glavi, leva roka pa je zlomljena, Dragotin Jakovac'ima zlomljeni dve rebri, Zlatko Demšar je dobil poškodbe na glavi, na licu in na obeh nogah. Vsi ti ranjenci so bili prepeljani s prvim reševalnim vlakom v karlovško bolnišnico, kjer so v skrbni negi.
Poleg tega pa so bili lažje ranjeni še naslednji: Franc Tkalec iz Zagreba, Slavko BoriČ, Josip Berkovič, Anton Borič, Niko Lenarič in Juro Pavlovič, vsi iz Jezerana, Dušan Marin-kovič iz Triglja, Andrija Kru-potič, Konrad Krupotip, Juraj Prtič iz Krivega pota, Joško Povh iz Novega mesta, Stjepan Bajac iz Hrnetiča, Ivan Kraše-vec iz Skrada, Josip Oberman iz Karlovca, Marija Jeričel iz Zagreba, Marija Sabljarič iz Karlovca, Marija Facan iz Karlovca, Ivan Klasič iz Klasa, AnaGrerovac iz Karlovca, Ig-njac Majdenac iz Sv. Jane, Miha j lo Milošinovič iz Netretiča, Janko Cereščak iz Sv.Jane, Jurij Babič iz Neretiča, Jakob n Marinovič, profesor iz Smede-reva. Vsi ti ranjenci so bili izročeni v domačo nego.
Kar se tiče pogrešanih poro- \ čajo, da so našli zvezek učenca z drugega razreda brodarske strojne šole v Bakru, Marjana £ Goriška. O njem ne ve nihče, j kje je in ni izključeno, da je ] utonil, ako morda ni njegov zve-zek nosil kak njegov tovariš. Istočasno so tudi našli naročil-no knjigo tvrdke Bregar & Krek iz Ljubljane za njenega potnika Josipa Pečnika, ki je za to tvrdko potoval in sklepal kupčije. Tudi o njegovi usodi ni nič znanega. Železniško osobje je našlo vse Pečnikove stvari, le njega nikjer niso mogli najti. Zadnji posel je Pečnik sklenil 12. marca v Gradcu pri Črnom- -lju, kar izhaja iz njegove naro- x . čilne knjige.	1
; Krožile so govorice, da je bilo ( i v prvem vagonu,v;nad 20 potni- t
-	kov. Pozneje so delavci, ki so bi- j i li v vagonu, izjavili, da je bil va- j ■ gon, v katerem so bili in ki je . j padel v Kolpo, prazen. Kakor ,
-	hitro je lokomotiva naletela na ; i kamenje, so delavci poskakali
i iz vagona in nudili pomoč osta-
-	lim potnikom. Bilo jih je 12, ki r s o skočili iz vagona, štirje de-
-	lavci pa so ostali v njem in niso
-	hoteli iti ven. Ko je pozneje
-	vagon zletel v Kolpo, je voda n odnesla delavce iz njega, ker so i-|bili vsi na hodniku. Ti so si s
plavanjem rešili življenje. V dveh do treh dneh pa bodo itak ugotovili, če to, kar pripovedujejo delavci, drži ali ne. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je poslalo na kraj nesreče tudi svojega potapljača, ki bo preiskal notranjost vagona.
Škoda, ki jo je povzročila sedanja katastrofa, znaša okrog 200,000 dinarjev, kar ne predstavlja posebno velik znesek za železniško ravnateljstvo ter ni v nobenem sorazmerju s trplje-
med njih je celo izjavil, da ni nobenega delavca več v vagonu.
Železniška proga Karlovac-Bubnjarci je stara 28 let in se do lanskega leta ni na njej pripetila nobena nesreča. Skoraj ;očno pred letom dni s e je na istem mestu, kakor se je dogodila nedeljska katastrofa, od-krušil večji plaz, ki pa je povzročil samo gmotno škodo. V neposredni bližini kraja nesreče je bilo pred leti dovoljeno lomljenje kamenja in se zdaj nahaja kakih 50 metrov stran železniški kamnolom, v katerem dan za dnem minirajo kamenje. Eksplozije, ki se vrste druga za drugo, rahljajo zemeljske plasti in verjetno je ravno ta kamnolom eden od vzrokov, da je prišlo do nedeljske katastrofe. Na onem mestu je ogrožena tudi državna cesta, ki vodi nad železnico v višini 20 metrov, od
FOLSOM HAYWARD
FokSoM - M
Glavni stan kampanje za Folsom Hayward, ki kandidira za kongresnika v 22. okraju, je sedaj odprt na 1160 Union kamnoloma pa je oddaljena ko- j C o m m e r c e Building, vogal maj pet metrov. Ta cesta je bi- Euclid Ave., in East 9th St. la zgrajena pred dvema letoma. | Hayward je rekel: "Vabim
vse moje prijatelje demokratske stranke iz slovenskih naselbin v 22. kongresnem okraju, da se ob priložnosti ustavijo in se pogovore z menoj glede kampanje. Frank P. Celeste, kampanjski načelnik je rekel, da je bil kandidat povsod dobro sprejet, kjerkoli je imel nastop. Ker kandidira na demokratski listi, se toplo priporoča vsem
Sylvester McMahon je načelnik Michel Fieghan-ove kongresne kampanje
Sylvester V. McMahon, ki je bil nekoč glavni podpiratelj in zaupnik kongresnika Martin L. Sweeneya, je prevzel predsedstvo kampanjskega odbora, ki podpira Michael A. Feighan-a za
Mr. Sweeneyevo mesto v kon gresu ter je podal sledečo izjavo "Odlična Čast je biti izbran od državnega poslanca Michael Feighana za na-č e1n i k a kampanj skega odbora. Mr. Feighan, demokratski vodja v ohijski državni postavoi daji,je napravil
slovenskim državljanom v 22. kongresnem okraju, da glasujejo zanj v primarnih volitvah 14. maja.
IZ PRIM0RJA
Poročilo o hitrem razvoju Raškega premogovnika, kjer bodo v kratkem začeli graditi novo rudarsko mesto. V sredo, dne 28. februarja, je pa ta ru-idokop zadela grozna nesreča. V globini 280 m je nastala eksplozija, ki je ubila preko 60 delav
rekord za zvestobo javni službi, kar je pridobilo pozornost vseh onih, ki so v teh časih bolj in bolj prepričani, da mora iti demokracija na delo, če hočemo imeti civilno, politično in ver-,ko svobodo, katere se vesele samo ljudje, ki žive pod demokratskimi vladami.
Mr. Fegihan je pravi demokrat, ne pa demagog. Nanj se lahko človek zanese. On se tudi v vsem strinja z idejami in na. čeli našega priljubljenega pred iednika Frank D. Roosevelta.
cev, nad sto jih je pa težko ranila. Zamena, ki je bila ravno nastopila delo, je štela par sto ljudi. Prav po božji sreči je ob nenadnem poku večini uspelo zbežati v sosedne rove in uteči smrti. Kako je eksplozija nastala, še ni ugotovljeno. Vse rudniško delavstvo je takoj po nesreči pod vodstvom inženirjev in delovodij šlo na reševalno delo. Vsa požrtvovalnost pa ni mogla zmanjšati visoke
Kot je znano, sem bil dolga le- številke smrtnih žrtev, pač pa ta zvest podpornik kongresnika se je posrečilo spraviti še pra Sweeneya. Javnost je upraviče- vočasno mnogo hudo ranjenih na zvedeti, zakaj mu zdaj ob- na varno in v bolniško oskrbo enem z mnogim drugimi naspro- Med mrtvimi je mnogo domači-tujem. Mr. Sweeney je dobil nov Istrijanov, zato je nesreča podporo javnosti in našo, ker se še bolj pretresla to pretrpinče je mislilo, da je bil iskren, ko je razglasil vojno napram politi čnim bosom, ki so bili v kontroli demokratske stranke
Če bi bil Mr. Smeeney iskren v motivih za javno blagostanje, ga ne bi kritizirali, ampak bi bil visoko cenjen. Toda ko je raz glasil vodstvo v demokratski
Šaupah.
Koliko žrtev je zahtevala ta železniška nesreča, še ni točno ugotovljeno, vendar pa je povsem dognano, da so bili prvotni glasovi o žrtvah zelo pretirani. V naslednjem podajamo imena hujše in lažje ranjenih oseb, ki so se vozili s tem vlakom prav tako pa nekatere podatke, ki dajo slutiti, kdo je izgubil pri tej nesreči življenje.
Hudo ranjeni so naslednji:
no našo deželo, zlasti okolico Labinja.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
njem in živčno potrtostjo onih, ki jih je nesreča doletela.
Ravnatelj zagrebškega železniškega ravnateljstva inženir Vekoslav Terček je po pregledu nesreče izjavil, da se skalovje zrušilo zaradi tega, ker je bilo hudo zamrznjeno, sedaj pa se je pričel led med razpokami polagoma topiti ter se je skalovje zrahljalo. Bil je nesrečni slučaj, da je skalovje zagrmelo na progo ravno v trenutku, ko je
Miroslav Šiler. Zlomljeno ima ključno kost, obe nogi v stopalu, pošodovano ima glavo in tudi obe roki; Mirko Perlič je dobil poškodbe na glavi, nogah in na hrbtu, Peter Linarič je dobil poškodbe na glavi, na obeh nogah in v notranjosti, Marko Go- | rič poškodbe na rokah, glavi in hrbtu, Stanko Horvat poškod-! be v trebuhu, zlomljeni pa ima j obe nogi v sklepih, Mirko Pilah je dobil poškodbe na glavi, roki, zlomljeno pa ima tudi desno nogo, Mihael Kustrin je dobil poškodbe na glavi, na obeh no-
privozil vlak. On celo domneva, da je morala večja množina grušča pasti celo na sam vagon. Vagon, ki je padel v Kolpo, že bil skoraj 15 minut zunaj in so imeli potniki priliko, da se rešijo.
Po poizpovedbah prič je bilo v vagonu, ki je padel v Kolpo,
16 delavcev, večinoma iz Jeze-. rana, ki so šli na delo v Črnomelj. Dvanajst od njih se jih 'je rešilo in so s#e pozneje zbrali ' na postaji Zaluka. Štirje delavci so izginili, vendar pa so poz-Ineje ugotovili, da so se tudi ti
stranki kot koruptno in ko je pripomogel k porazu demokrat-1 ske stranke v mestnih volitvah) 1933 in pognal šest tisoč demokratskih uslužbencev z njih dela ter dal mesto v roke republikanski stranki, pa je šel potem sam nazaj k ravno istim korupt-nim voditeljem, se ž njimi zvezal in je bil njih zaveznik od tistega časa.
Tako obnašanje omaja zaupanje preprostega naroda ter uniči njih zaupanje v politične institucije. To ne sme biti brez odpora od tistih, ki verjamejo v politično in versko svobodo. Na drugi strani pa Mr. Feighan zasluži vso podporo onih, ki verujejo v demokracijo in od pravih podpirateljev predsednika Roosevelta. Glavni/stan za Feighano-vo kampanjo je v 12. nadstropju Marshall Bldg.
-—o--
—Ajdovščina. Pri nas so
V	najem
se odda 2 sobi. Vprašajte na 1168 Norwood Rd.	(91)
V	najem
se odda na 6905 Bayliss Ave. 5 j sob in garaža. Vse prenovljeno. Vpraša se na 6806 Bonna Ave. 1	(apr. 17, 19)
John Glach
kovač 13408 St. Clair Ave. Brusimo in popravljamo kose n stroje za rezanje trave. Tel. GL-3963.	(x)
Gospodinja se išče
ki bi skrbela za tri .otroke, ki nimajo matere. En večer na teden prosto. Dobra plača. Oglasite se med 6. in 8. uro zvečer na 929 E. 209th St.	(92)
prepovedani živinski sejmi, kei se je v okolici pojavila kužna živinska bolezen.
Dve sobi v najem
Odda se dve veliki sobi v najem, nanovo dekorirani, vse udobnosti. Pripravni za moža in ženo brez otrok. Sobe so na 1001 E. 63 r d St., vpraša se pa na 1007 E. 63rd St.
(Apr. 12,15,17)
Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič
Kdor ima pod palcem . . . Nelson Rockefeller, levo, lei je predsednik Rockefeller j eve družbe in njegov brat Laurence S. sta se podala na trgovsko potovanje na Venezuelo, kjer si bosta za čas svojega bivanja najbrže kupila kakšen hotel v Caracas. Z njima potujeta tudi njihovi soprogi.
Darilo slepih. — Mrs. Sara Delano Roosevelt, mati našega predsednika, je prejela ta 3,600,p00. metlo napravljeno v Bourne tovarni v New Yorku, kjer delajo samo slepci. Darragh A. Park, predsednik odbora, ki zbira prispevke za slepce, je izročil darilo Mrs. Roosevelt.__
V BLAG SPOMIN
dvanajstletnice smrti blagopokojne matere
Mary Klemenčič
ki ie v Bogu preminula dne 17. aprila, leta 1928.
Draga ljubljena in nezabna mati: Ob tužni obletnici Tvoje smrti klečimo na Tvojem grobu, kjer snivaš večno spanje ob sosesdščini Tvojega ljubljenega soproga in našega pokojnega očeta. Močno žalostni Vama kličemo: "Spočijta se v Bogu do klica k vstajenju."
Žalujoči:
OTROCI Cleveland, O.. 17. aprila, 1940.
John L. Lewis, predsednik CIO unije je v precej dobrem razpoloženju. Slika je povzeta na splošnem zborovanju United Automobile Workers v Detroitu. Ob tej priliki je zopet kritiziral novi deal, češ, da je nezmožen odpraviti brezposelnost. Levo na sliki je Philip Murray.

V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
FRANK ŠRAJ
ki je izdihnil svojo blago dušo dne 17. aprila, 1939
Leto dni je že minulo, kar Tebe več med nami ni, preljubljeni soprog In. oče, spomin s žalostjo obhajamo.
Vse prekmalu in nenadno Tvoja pot se je končala, božja volja to je bila, da smo izgubili Tebe.
Sedaj se srečno veseliš, kjer ni trpljenja ne skrbi, počivaj v miru blaga duša, in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali:
ALICE ŠRAJ, soproga. ELEANOR, hči; FRANK, sin.
Cleveland, O.. 17. aprila, 1940.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Soproga floridskega senatorja, Mrs. Claude Pepper, je krstila s steklenico šampanjca bojno ladjo "Doctor Lykes," ki je tretja nova bojna ladja izmed šestih, katere bo dobila ameriška bo jna mornarica. Krst se je vršil v Kearny, N. J. ob priliki splavitve nove ladje.
HEnderson 0628
6117 St. Clair Ave.
Ob tem poslednjem slavospe- i vu je privlekel gospodič Bates < iz enega svojih obširnih žepov ; trebušno vinsko steklenico, skr- 1 bno zamašeno; gospod Dawkins pa je isti čas do vrha natočil ] kožarec z žganjem iz steklenice, ki jo je imel pri sebi. Bolnik se -ni pomišljal niti trenutek ter jo : je pognal po grlu.
"A!" je dejal Žid in si z veli- : kim zadovoljstvom pomel roke, "to vas bo pa popravilo, Bill; to ! pa."
"Popravilo!" je vzkliknil Si-kes. "Dvajsetkrat bi bilo že lahko po meni, preden bi se bil ti ganil in. mi pomagal. Kam pa misliš, da pustiš človeka v takem stanju ležati tri tedne in še več, ti hinavski vlačugar."
"Le poslušajta ga, fanta!" je rekel Žid in skomiznil z hme-ni; "mi pa pridemo pa mu prinesemo te prelepe dobrote."
"Stvari ne bom dejal, da so tako napačne," je pripomnil gospod člikes, malo potolažen, ko se je ozrl po mizi; "toda, kako se opravičite, zakaj me pustite ležati, bolnega, brez živeža, brez denarja in vsega drugega in se
ne pobrigate zame ves ta božji i čas nič bolj, kakor da sem tisti i pes tamle. — Spodi ga doli, Kor- * le!"	<
"Nikoli še nisem videl tako le- i pega psa," je vzkliknil gospodič s Bates ter Sike.su ustregel. "Za- ; voha ti slanino kakor stara i mamka, ki gre na trg. Na odru . bi dosegel uspehov, ta pes že in J še dramo bi prenovil."	]
"Ali boš tiho, gobec!" je za- s kričal Sikes, ko se je pes, še ve- 5 dno jezno renče, zalezel pod posteljo.	1 "Kako se moreš opravičiti, ti 1 preperelo staro strašilp, a?" i "Iz Londona sem bil teden dni i in še dalje, dragi moj, po poseb- i nih opravkih," je odgovoril Žid. ' "In drugih štirinajst dni?" : je vprašal Sikes. "Kaj je bilo < drugih štirinajst dni, da ai me 1 pustil tukaj ležati kakor bolno podgano v luknji?"
"Nisem utegnil pomagati, Bili," je odgovoril Žid. "Vpričo družbe se ne morem spuščati v dolgo razkladanje; a nisem utegnil pomagati, na moje poštenje."
"Na tvoje — kaj?" je zaren-čal Sikes z največjim studom, j "Ala! Odreži mi kos paštete I tamkaj, eden fantov, da si spravim iz ust okus po njegovem poštenju, če ne, se zadavim."
"Kdo bi tako kipel, dragi moj," ga je Žid pohlevno miril. "Nikoli vas nisem pozabil, Bili — tudi enkrat ne."
"Nisi? Stavil bi, da nisi," je odvrnil Sike;-? z grenkim poro-gom. "Koval si naklepe in snoval načrte ves čas, kar sem ležal tukaj v mrzlici in vročici; in Bili stori to in Bili stori ono in Bili stori vse za piškav nič, kakor hitro bi okreval in bil tak siromak, da bi moral zate delati! Brez dekleta bi bil šel rakom žvižgat."
"Saj to je tisto, Bili," je hlastnil Žid za besedo. "Brez dekleta! Kdo, Če ne ubogi stari Fa-gin, vam je preskrbel to pri-• pravno dekle za postrežbo." 3 "To je pa po pravici povedal!" i je dejala Nancy, ki je stopila na-J glo v ospredje. "Pusti ga, pusti : ga!"
Ko je nastopila Nancy, se je 1 zasukal pomenek drugam. Stari k oprezni Žid je dečkoma skrivši 1; namignil in jela sta jo siliti z žganjem ,ki ga je srebala vendar g samo po malem. Fagin pa, ki se g je delal zelo veselega, je spravil polagoma Sikesa v boljšo vo- g ljo, ker se je kazal, kakor da so 1, mu njegove grožnje zabavne glu- j mč, in se je vrhu tega od srca smejal nekaterim surovim dov- I tipom, do katerih se je Sikes po- I nižal, ko je bil večkrat srknil iz steklenice z žganjem.	c
"To je že vse prav," je rekel gospod Sikes, "ampak nocoj mo- c ram dobiti od tebe kaj pinka- i ponka."
"Tudi beliča nimam pri sebi," j je odgovoril Žid.	i
"Jih imaš pa doma na kupe," ; je ugovarjal Sikes; "in nekaj jih . moram dobiti."	l
"Na kupe !" je vzkliknil Žid in I vzdignil roke. "Nimam toliko, j da bi . . ."	'
"Jaz ne vem, koliko imaš, in dejal bi, da veš to komaj sam, za- i kaj dolgo časa bi vzelo, da bi 1 vse preštel," je dejal Sikes; "ali j nekaj moram imeti še nocoj,, pa 1 mir besedi."	<
"$ . . . no," je zavdihnil Žid, j "pa pošljem takoj Lisjaka na- i za j."
"Tega pa ne, tega," je opone- < sel gospod Sikes. "Lisjak je ma- 1 . lo prelisjaški, pa bi pozabil pri- i | ti, ali bi zgrešil pot, ali bi ga pre- i stregli arapini— . sploh, .našel i
bi kakršenkoli izgovor, ko bi mu v to poveril. Nancy naj gre v tvoj r brlog in prinese, tako bo vse var- k no, jaz pa bom legel in tačas ma- s lo posmrčal." v
Po mnogem meŠetarjenju in 1 botanju je zbil Žid zahtevani £ znesek od petih funtov na tri « funte, štiri šilinge in šest peni- d jev, slovesno se roteč in zatrju-joče, da mu ostane za gospodar- s stvo komaj osemnajst penijev; r gospod Sikes je čemerno pripo- 8 mnil, da se mora zadovojiti s tem, če ne more dobiti več. Nan- s cy se je napravila, da bo spre- t mila Žida domov, Lisjak in go- ^ spodič Bates pa sta pospravila s jestvine v omaro. Nato se je r Žid od svojega ljubeznivega pri- £ jatelja poslovil ter se vrnil z I Nancy in dečkoma domov; gos- 2 pod Sikes pa se je zleknil po po- ^ stelji, da bi prespal čas, dokler * se ne vrne dekle.	*
Ko so dospeli na židovo stano- F vanje, so našli tam Tobyja Crac- c kita in gospoda Chitlinga, zave- 2 rovana v petnajsto igro cribba- 2 gea; skorajda nam ni treba ome- 1 niti, da jo je poslednji gospod s J svojim petnajstim in zadnjim penijem v silno veselje svojih mla- j dih prijateljev izgubil Gospod << Crackit, očitno nekoliko osramo- r čen, ker so ga zalotili, kako se peča z gospodom, ki je toliko «ni- ] , žji od njega po svojem stanu in i i duševnih sposobnostih, je zazde- 1 ' hal, vprašal po Sikesu, se pokril ; ■ in hotel oditi.
"Ni bilo nikogar tukaj, Toby?" je vprašal Žid.
"žive duše ne," je odgovoril . gospod Crackit ter si zavihal j ovratnik. "Pusto je bilo kakor v
-	grobu. Bi mi že lahko dali kaj i spodobnega, Fagin, ker sem
vam tako dolgo hišo varoval, i Prokleto, prazno glavo imam . kakor kak porotnik; tako trdno 1 bi bil zaspal, kakor v Newgatu, ko bi ne bil tako dobrodušen, da e sem zabaval tega mladikavca.
-	Strašanski dolgčas, vrag me po-i- citraj, če ni res!"
------0 j —
S temi in takimi vzkliki je po-grenil gospod Toby Crackit svoj dobiček ier ga spravil v žep s tako vzvišenim obrazom, kakor da se mož njegovega kova za tak drobiž sploh ne zmeni. Nato je odkorakal iz sobe tako gizdavo in elegantno, da je gospod Chit-ling z občudovanjem gledal za njegovimi nogami in škornji, dokler niso izginili, ter zatrjeval drdužbi, da se mu zdi petnajst penijev malo za tako imenitno znanje in da mu ni za njegovo izgubo niti toliko žal, kar je črnega za nohtom.
"čuden dečko si pa že tako, Tom!" je rekel gospodič Bates, ki ga je ta izjava zelo razveselila.
"Prav nič ne," se je odrezal gospod Chitling. "Ali sem, Fagin?"
"Prav prebrisana glava, dragi moj," je dejal Žid, ga potapljal po rami in pomežiknil svojim drugim gojencem.
"In gospod Crackit je res, kakor bi ga iz škatlice vzel, ali ni, Fagin?" je vprašal Tom.
"Brez besede, dragi moj," je odgovoril Žid.
"In znanje z njim je človeku čast, ali ni, Fagin?" je nadalje-
■	val Tom.
"Velika čast, res, dragi moj," je odgovoril Žid. "Tadva samo grize, Tom, zato ker se ne mara ' z njima pečati." l "He!" je vzkliknil Tom zmagoslavno, "saj to je tisto! Osku-i bel me je, že res. Pa saj lahko , grem in si prislužim kaj več,, če
se mi hoče; kajneda, Fagin?" i "Kajpada, lahko," je odgovo-,
■	ril Žid, "in čim prej greš, Tom, i tem bolje. Kar glej, da'svoj o iz-i gubo nadomestiš, pa nikar ne i trati več časa. Lisjak! Charley!
Čas je že na prežo. Spravita se! , Deseta se bliža, in nič ni še stef-
•	rjeno."
Poslušna temu migljaju sta
•	dečka pokimala Nancy, vzela
■	klobuke in odšla iz sobe. Lisjak
•	in njegov živahni prijatelj sta
■	spiotoma zbijal^ burke na ra-I čun gospoda Chitlinga; v njego-
vem vedenju pa — kar je res, je;r res — ni bilo prav nič kdo ve r kako posebnega ali čudnega; zla- j sti ker živi v Londonu obilo du- { hqfvitih mladih Ijahkoživcev, ki $ plačujejo mnogo višje vsote ne- (. go gospod Chitling, da se lahko-kažejo v boljši družbi, in je tu- c di obilo finih gospodov (ki spa- j. dajo v pravkar omenjeno bolj- t šo družbo), katerih sloves sloni j na prav takih temeljih kakor ( gizdavemu Tobyju Crackitu. £ "Tako," je dejal Žid, ko so od- j šli iz sobe, "zdaj ti pa prinesem j tisti denar, Nancy. To je samo j ključ od male omare, kamor , spravljam tisto malo šare, kar j mi je- zneso fantje, draga moja. j Svojega denarja nikoli ne zakle- j pam, ker ga nimam, da bi ga- j zaklepal, draga moja — ha! ha! j ha! — nimam ga. da bi ga zaklepal. Siromaška obrt je to, Nancy, in ne vrača truda; am- } pak veseli me, gledati mladiče, s okrog sebe, in zato se vbadam l z vsem tem — zato se vbadam z vsem tem. Pst!" je siknil in , urno skril ključ V nedrja. "Kdo ] je to? Slišiš?"
Dekletu, ki je sedelo s prekri- ! žanimi rokami za mizo, je bilo i
s videti, kakor da ji ni niti malo j
■	mar za prišleca in ali oseba, naj i
■	bo kdorkoli hoče, prihaja ali od- i
■	haja, dokler ji ni prišlo šepeta- j
i nje, moškega glasu do ušesa.
-	Toliko da je začula zvok, že je
1 potegnila pokrivalo in šal raz j sebe ter bliskqma vrgla oboje1
-	pod mizo. Ko se je Žid neposre-j dno zatem obrnil proti njej, |e.
mrmraje potožila zaradi vročine, z medlim glasom, ki se ni ' prav nič ujemal z njeno naglo in sunkovito kretnjo, ki je paj Žid ni opazil, ker je stal tisti čas s hrbtom proti njej.
"Phe!" je šepetal Žid, kakor da ga jezi, ker ga prav zdaj nekdo moti. "To je mož, ki sem ga prej pričakoval; po stopnicah gre. Ne zini besede o denarju, dokler bo tukaj, Nancyy. Ne o-stane dolgo . . . niti deset minut ne, draga moja." Žid si je položil koščeni kazalec na ustnice in nesel svečo proti vratom, ko so se začuli moški koraki zunaj po stopnicah. Dospel je do njih.skoraj isti hip kakor prišlec, ki je hitro stopil v sobo in stal tik pred dekletom, še preden jo je opazil.
Bil je Monks.
"Samo ena mojih mladih varovank," je dejal Žid, videč da se -je Monks odmaknil, ko je uzrl neznanko. "Kar ostani, Nancy."
Dekle se je pomaknilo bliže k mizi, se malomarno ozrlo po Monksu ter obrnilo oči od njega;
Dr, James W. Mally	f
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK	=
•	;
Uradne ure od 9.-12, 1.-5, 6.-8.	=
Ob sredah in sobotah od 9. aj.	;
do opoldne.	:
•	■
6411 St. Clair Ave.
(v Slovenskem narodnem domu)	j illlHIllllMlllIllIHillimilMItlllllllllllllll'
ko pa se je ta okrenil proti ži- i lu, ga je naskrivaj ošinila s ta- < ko ostrim, preiskujočim in po- i tnembnim pogledom — ko bi bil 5tal kdo poleg in opazil spremembo, bi bil komaj Verjel, da ; sta to pogleda ene in iste osebe.
"Kaj novega?" je vprašal Žid.
"Velike reči."
"In . . . in .. . dobre?" je vprar
šal Žid, obotavljaje se, kakor bi se bal, da bo onega s preveliko radovednostjo razdražil.
"Vsekakor ne slabe," je odvrnil Monks smehljaje. "Marljiv sem bil dovolj v tem času. Rad bi govoril besedo z vami samimi."
(Dalje prihodnjič) -o- \;
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠRO-SLOVENSKEGA BERILA
•'ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena Cfc O fjfi in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRBINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.