V Ljubljani, ponedeljek 2. septembra 1940 V Romunija bo lojalno izvedla dunajske sklepe Romunski zunanji minister je v posebnem govoru podčrtal pomen italijanskih in nemških poroštev za nove romunske meje Bukarešta, 1. septembra. Rador: Zunanji minister Manoilescu je imel snoči po radiu govor, v katerem se je dotaknil zadnjih dogodkov, ter je v zvezi s tem med drugim dejal: Romunija bo lojalno izvajala dunajske sklepe. Na osnovi dunajske razsodbe ostane znatna romunska manjšina na Madžarskem, toda ministra za zunanje zadeve sil osi sta dala zagotovilo, da se bo za to romunsko manjšino skrbelo in da bosta onadva smatrala to za vprašanje, ki ju osebno zanima. Najvažnejša stvar je, je dejal Manoilescu, da sta Italija in Nemčija dali svečano jamstvo glede obrambe integritete romunskega ozemlja. Vse to sta Italija in Nemčija izjavili pismeno. To jamstvo predstavlja novo dejstvo za Evropo ter je nena-vadno velike važnosti, če se upošteva, da niti Slovaška, ki je mala država, ni dobila tega jamstva od sil osi. Zaradi velikih žrtev, ki jih ie morala sprejeti, je Romunija dobila absolut-n° jamstvo. . Manoilescu je naglasil, da se Romunija ni-Koli ne bo poslužila tega jamstva zato, da bi izzvala zapletljaje^ s kateri koli sosednjo drža-y*>. Treba je _ upoštevati razliko med sedanjim jamstvom in jamstvi, ki jih je Romunija dobila v preteklosti. Jamstvo, katero sta Italija in Nemčija dali Romunija, vsebuje vse elemente, ki so potrebni za zaščito Romunije. Tudi sta to jamstvo dali dve nenavadno močni velesili, ki se nahajata nedaleč od Romunije in ki sta v stanju dati neposredno Romuniji potrebno pomoč, če bi se morala romunska oborožena sila postaviti v obrambo Romunije. Jamstvo je bilo dano v enaki konkretni obliki tako od Nemčije kakor od Italije. Na osnovi teh dejstev, je naglasil Manoilescu, ima romunska vojska v primeru, da bi kdo skušal orožati ozemlje Romunije, vso pravico stopiti v akcijo. Manoilescu je končal svoj govor s pozivom vsem Romunom, naj bodo enotni. Naglasil je, da bo Romunija od danes vodila svojo politiko v soglasju z velesilama osi 'n da Romunija polaga največje upanje v svojo oboroženo silo. Budimpešta, 1. septembra. DNB: Madžarsko-*Mnunski mešani odbor, ki ima nalogo po določbah dunajske arbitraže odrediti novo mejo med obema državama ter reševati posamezna vprašanja, ki so nastala v zvezi z odstopitvijo ozemlja, je začel danes svoje delo v Nagy Aradu. Dunaj, 1. sept. A A. DNB: Madžarski zunanji minister Czaky in romunski zunanji minister Manoilescu sta poslala nemškemu zunanjemu ministru v. Ribentropu z meje tile brzojavki: Ko zapuščam Nemčijo, čutim iskreno potrebo najprisrčnejše zahvaliti se vaši ekscelenci za sprejem, ki sem ga bil deležen. Iskreno upam, da je dunajska konferenca ustvarila mirno nov pravičnejši red, ki se zanj borita velesili osišča. Spominjajoč se s hvaležnostjo nesebičnih naporov vaše ekscelence, ostanem zvezan z vami v iskrenem prijateljstvu vaš Czaky. Zapuščajoč ozemlje nemške države, prosim vašo ekscelenco, da izvoli sprejeti mojo najpri-srčnejšo hvaležnost za ljubeznivo gostoljubnost in trudapolno delo. Mihail Manoilescu. Rim, 1. sept. Stefani: »Popolo di Romat piše, naj Romunija ne žaluje preveč zaradi teritorialnih izgub, ki jih je pretrpela na osnovi dunajske arbitraže in to iz dveh razlogov: Prvič bo Romunija odslej mnogo bolj kompaktna in homogena država brez nevarnega bremena velikih manjšin ter brez ozemlja, na katero bi sosednje države lahko vsak čas aspirirale. — Drugič pa bo Romunija uživala odslej garancije Italije in Nemčije, ki bodo ščitili Romunijo zunanjega ogrožanja ter ji zagotovili popolnoma mirno življenje. Bukarešta, 1, septembra, o. Unites Press poroča, da so se demonstracije v Bukarešti nadaljevale ves dan. Množica je po raznih ulicah hotela priti do kraljeve palače, toda v ulicah okoli dvora je vojska razpršila množico in jo zavrnila v druge ulice Nato se je množica, v kateri so bili tudi duhovniki, člani armade in državni uradniki, obrnila in krenila po raznih ulicah pred hišo, kjer živi Manu. Tam je množca vzklikala: »Mi ne damo Transilvanije! Mi se hočemo vojskovati proti Madžarski!« Na raznih krajih mesta je morala vojska zahtevati okrepitve, da je lahko odbijala navale množice. Iz Cluja poročajo, da je poveljnik neke romunske divizije, ki je ob madžarski meji, izjavil, da se bodo njegovi vojaki raje borili do zadnjega moža, predno bi se umaknili iz Transilvanije. Kmetje v Transilvaniji se oborožujejo, t čemer se pač morejo, ker menijo, da se bodo tako lahko uprli novim gospodarjem. Clermont-Ferrand, 1. sept. AA. Havas: Posamezni francoski listi se bavijo z izrekom dunajske arbitraže o sporu med Romunijo in Madžarsko. Listi smatrajo, da bo ta sklep vsekakor pripomogel k pomiritvi odnošajev v vzhodnem delu Evrope, kjer so gotova teritorialna vprašanja povzročila precejšnjo napetost. »Echo de Pariš« pravi med drugim, da je bila Romunija do zdaj z 18 milijoni prebivalcev največja država na evropskem jugovzhodu. Sedaj postane največja država kraljevina Jugoslavija s čez 14 milijoni prebivalcev, medtem ko bo Madžarska imela 13 milijonov prebivalcev. List pravi, da je arbitraža odvzela Romuniji precej manj, kot je Madžarska zahtevala. »Petit Parisie« pravi, da je dunajska arbitraža ublažila enega najnevarnejših sporov v Evropi. List pravi, da so najboljše srednje rešitve, ki ne zadovoljijo niti ene niti druge strani in ki zato ne favorizirajo pretirano nobene države. Velike demonstracije v Erdelju Bukarešta, 1. septembra, o. »United Press« foroča, da je danes prišlo v krajih severne ransilvanije do velikih demonstracij proti temu, da bi bile te pokrajine priključene Madžarski. V vseh krajih je prišlo do ogromnih demonstracij kmetov, dijakov in na demonstracije proti odcepitvi Transilvanije so prišli celo prebivalci s planinskih in težko dostopnih predelov Transilvanije. Vsa zborovanja in vse demonstracije so izzvenele proti temu, da bi se te pokrajine priključile Madžarski. V Cluju, v bivšem glavnem mestu Transilvanije, so izgredi zavzeli ogromen obseg. Vse prometne zveze mesta z okolico so prekinjene in z mestom je mogoče priti v stik samo z letali. Tudi v Bukarešti so se danes začele ogromne demonstracije. Največje so bile manifestacije okoli vseučiliškega poslopja. Na zborovanja so prišle celo ženske. Policija ni bila kos svoji nalogi in je moralo priti vojaštvo, da je razgnalo demonstrante. Vojaštvo je celo streljalo s strojnicami in je bilo mnogo oseb ranjenih. Vojska je nazadnje napravila red na ulicah. Na dunajskem velesejmu je bil včeraj slovesno odprt jugoslovanski paviljon Jugoslovansko zastopstvo so vodili trgov, minister dr. Andres, ban dr. Marko Natlačen in podpredsednik HSS ing. Košut č Dunaj, t. sept. AA. Snoči ob 23.30 je prispel nt. Dunaj jugoslovanski trgovinski minister za trgovino in industrijo dr. Andres z gospo. Skupno z ministrom sta prispela tudi podpredsednik HSS senator ing. K o š u t i č ter ban dravske banovine dr. Marko Natlačen kakor tudi več uradnikov trgovinskega ministrstva. Od jugoslovanske meje do Dunaja so bile Prirejene na vseh večjih postajah dr. Andresu sprejemni obiski krajevnih oblastev. Za časa bivanja v Nemčiji je pokrajinska vlada dodelila dr. Andresu za spremljevalca svetnika dr. Borodajčeviča. Na železniški postaji na Dunaju je zaželel v imenu pokrajinskega poglavarja Baldurja v. Schiracha dobrodošlico njegov adjutant Kriiger ter ravnatelj dunajskega velesejma Rebek. Na postaji se je nahajalo tudi veliko število strankinih in državnih funkcionarjev. Z jugoslovanske strani so pozdravili na železniški postaji jugoslovanskega ministra generalni konzul Zivotič,trgovinski ataše Simič ter osebje generalnega konzulata. .. , 0 P°ydravih na postaji se je minister dr. Andres odpeljal v hotel Imperial, kjer so bili zanj m za njegovo spremstvo pripravljeni lepi npartmani. Današnji dunajski listi prinašajo poročila o sinočnjem sprejemu dr. Andresa na Dunaju ter posvečajo njegovemu prihodu posebne članke. Posamezni listi objavljajo tudi njegovo sliko. »Neues Wiener Tagblatt« objavlja članek, Posvečen dr. Andresu, v katerem pravi med drugim: xpja številnih potovanjih skozi Srednjo n 'trv.*. • • 1 #1«, A II /I e n c' !1r a m It. .. J ~ I _ Nemčijo mal za nemški gospodarski sistem, ter se vsestransko informiral o možnostih močnejšega gospodarskega zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Na položaju ministra za trgovino in industrijo se je dr. Andres pokazal kot človek zelo širokih koncepcij in kot politik, ki ima pred očmi velike politične vidike. V istem duhu pišejo tudi ostali dunajski listi. Dunaj, 1. sept. AA. Po svečani otvoritvi dunajskega jesenskega velesejma v veliki dvorani Konzerthansa se je vršila svečana otvoritev jugoslovanskega paviljona. Slovesnosti so prisostvovali jugoslovanski minister za trgovino in industrijo dr. Andres z gospo, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, podpredsednik hrvaške seljačke stranke senator Košutič, načelnik trgovinskega ministrstva Mihajlovič, šef odseka za turizem Todorovič ter ostali člani spremstva trgovinskega ministrstva. Z nemške strani so otvoritvi velesejma prisostvovali nemški generalni konzul v Belgradu Neuhausen z gospo, ki je prispel skupno z dr. Andresom na Dunaj. Pred začetkom svečane otvoritve jugoslovanskega paviljona, \ katerem so se nahajali poleg ministrov in njihovega spremstva tudi jugoslovanski konzul na Dunaju Zivotič ter vse osebje jugoslovanskega konzulata, sta prispela nemški minister za gospodarstvo Walter Funk ter pokrajinski poglavar Baldur v. Schirach. Ob vhodu v paviljon sta sprejela Funka in pokrajinskega poglavarja načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Dragan Mihajlovič in jugoslovanski generalni konzul Zivotič. Po pozdravih sta dr. Fnnk in pokrajinski poglavar ostala dolgo v prisrčnem razgovoru z jugoslovanskimi Bolgarija ieli čimprejšnjo priključitev lužne Dobrudže SoHja, 1. septembra, m Današnje bolgarsko časopisje v zvezi z dunajsko razsodbo ugotavlja, da je zopet minil teden dni brez definitivnih rezultatov v Craiovi, Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo se bodo nadaljevala še ta teden. Časopisje poudarja, da bodo pogajanja trajala samo še ta teden ter morajo biti končana prihodnje dni. Bukarešta, 1 septembra. m. V zvezi z dunaj-8ko razsodbo objavlja »Ordinea« uvodni članek, v katerem P°**Xa R°mune, naj bodo hladnokrvni ja mirni *Ordmca* opozarja na dejstvo, da je borba, ki se ie razvila na svetu, zajela vse na* r°de in države in da ni skoraj nikogar pustila °b strani ter da 30 vsi narodi morali doprinesti žrtve. Romunsko prebivalstvo mora danes bolj kakor kdajkoli prej biti mirno in hladnokrvno. Ysi napori romunskega naroda se morajo združiti za reorganizacijo države in zs prilagoditev no-vim razmeram. Le če se bo tako postopalo, potem se bo Romunija izognila nevarnosti. Priča- kovati je, da bo Romunija popravila vse to, kar je izgubila. Soilja, !. septembra, m. Zunanji minister dr. Popov je danes dopoldne dopotoval v Vidim, kjer se je sestal z vodjo bolgarske delegacije Pono-vom, ki je dopotoval iz Craive. Prinesel je s seboj načrt pogodbe o odstopitvi Južne Dobrudže Bolgariji. Bolgarski zunanji minister hoče preučiti ta načrt pred končnim podpisom sporazuma. V zvezi s tem sta bila danes sprejeta v avdijenci pri kralju Filov in zunanji minister Popov. Bolgarski krogi zatrjujejo, da je skoraj nemogoče doseči sporazum z Romunijo glede višine odškodnine, ki jo bo treba plačati. Pravijo, da Romunija zahteva znesek 10——15 milijard levov. Bolgarska vlada pa na to ne bo nikdar pristala Prav tako je dosedaj še nemogoče določiti datum odstopa Dobrudže Bolgariji. Romunija vztraja na tem, da rok odstopa ne more biti pred 20. septembrom, medtem ko Bolgari žele vkorakati v Dobrudžo čimprei ministri. Dr. Funka in pokrajinskega poglavarja so v jugoslovanskem paviljonu pogostili z jugoslovanskimi specialitetami. Očividno zadovoljna sta Funk in Baldnr v. Schirach prebila celo uro v jugoslovanskem paviljonu ter si ogledala posamezne razstavljene predmete. Na kraju sta izjavila svoje posebno zadovoljstvo nad posrečeno razstavo jugoslovan. gospodarstva. Dunaj, 1. sept. AA. Danes ob 14 je pokrajinski poglavar Baldur v. Schirach priredil v Hofburgu svečano kosilo na čast tujih gostov, ki so prispeli na letošnji dunajski jesenski velesejem. Svečanemu kosilu je prisostvoval tudi jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres s svojim spremstvom. Ob 18. je bila v dunajski operi svečana predstava na čast gostom. Izvajali so Mozartovo »Čarobno piščal«. Zvečer priredi dunajska občina svečan banket v obč. palači. Položnice za plačilo naročnine so priložene današnji številki. Vljudno prosimo, da se jih poslužite in si zagotovite redno pošiljanje danes nc-obhodno potrebnega lista. Nemški vodilni I st o pomenu vojne Berlin, 1 sept. AA. DNB. »Volkischer Beoba-chter« objavlja obširen članek o smislu in pomenu sedanje vojne. Med drugim naglasa, da 60 zapadne narode njihovi voditelji in njihove klike zapeljevali ter začeli vojno, ki 60 jo nadaljevali navzlic težkim porazom na 6everu in na zap^du. Velika Britanija, ki je zadnji steber plutokracije v Evropi, nadaljuje sedaj z isto napako. Zdi 6e, da drvi Anglija slepo v pogubo, kot da jo žene neizprosna usoda, kakršno vidimo v antičnih tragedijah. Zdi se ,da ima vse*^ft-lovanje in vsi napori angleških državnikov samo ta globlji smisel, da povzročijo katastrofo in da jih ne brigajo zračni napadi in tolike človeške žrtve, ki jih je vsekakor treba obžalovati s človeškega stališča. Anglija krši sedaj celo mednarodne sporazume o Rdečem kriiu in to na kopnem in na morju. Istočasno izgublja Anglija z izvajanjem protipravne blokade zadnje simpatije nevtralnih narodov. Prehrana v Franciji Vichy, 1. septembra. A A. Francoska vlada je določila za mesec september te-le količine življenjskih potrebščin, ki jih bo lahko kupila ena oseba: 500 gramov sladkorja, 200 gramov testenin iz moke ali zdroba, 200 gramov margarine ali drugih proizvodov iz bilčnih masti ter 225 gramov mila. Prodaja riža je začasno ukinjena. _ _ Ženeva. 1. sept. AA. DNB: Iz Clermont-Fer-randa poročajo, da je tamošnja policija^ prijela okoli 50 osb, in to tako civilnih kot vojaških, ki so osumljene, da so si samolastno prilastile velike količine državnega in vojnega materiala iz javnih skladišč. Razpust masonsVih lož v Tun*su Tunis, 1. sept. AA. Havas: Tuniški bej je izdal naredbo, s katero se veljavnost zakona o prepovedi tajnih združenj razširja tudi na Tunis. Na osnovi tega zakona se ukinja loža »Veliki orient« in »Francija« ter vse skupine, ki so bile zvezane s tema dvema ložama. Imovina tajnih združenj bo zaplenjena ter se bo uporabila v socialne svrhe na ozemlju Tunisa. Letalska nesreča v Ameriki Washington, 1. sept. AA. Reuter: O priliki letalske nesreče v bližini Novesta v Virginiji, je našlo smrt 24 oseb. Med žrtvami 6e nahaja tudi en senator. To je največja letalska nesreča v zgodovini ameriškega trgovinskega letalstva. Smatra se, da je v letalo treščila strela. Letalo je eksplodiralo, ko je padlo na tla. Belgrajske vesti Belgrad, 1 sept. m. Trgovinski minister je pripravil uredbo o organizaciji in kontroli zunanje trgovine ter uredbo o preskrbi industni jes urovinami. Obe uredbi bosta objavljeni v prihodnjih dneh. Belgrad, 1. sept. m. Na Cetinju so še vedno velike proslave 25 letnice bitke na Mojkovcu. Po velikih slovesnostih, ki so bile v spomin te bitke, »o vsi udeleženci proslav odšli na Mojkovac, kjer se bodo poklonili manom padlih junakov. Boji letalstva se osredotočujejo na London in Berlin London, 1. septembra. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da je po poročilih, ki so jih sprejeli snoči do 20 po angleškem času, bilo zbitih včeraj 63 sovražnih letal Angleških letal je bilo zbitih 22, vendar 6e je 17 pilotov s teh letal rešilo. London, 1. septembra, o. Reuter. Ob 0,55 po angleškem letnem času je bil v Londonu dan znak za alarm, potem ko je ob 23 bil dan znak, da je nevarnost minula. Berlin, 1. sept. o. DNB: Ponoči ob 1.15 je bil dan signal za alarm. Alarm je trajal do 1.40. Sovražna letala so se približal Berlinu, toda nemško protiletalsko topništvo je preprečilo angleškim letalom metati bombe na Berlin. Več bomb je padlo v okolici mesta, toda napravile niso nobene škode. Berlin, 1. sept. o. DNB. Izve se, da se iz nasprotnikovega uradnega vira potrjuje, da je bila potopljena velika oborožena angleška trgovinska ladja »Denvvegen«, ki je imela 15.000 ton. London, 1. sept. o. Reuter: Drug iznak za alarm je bil dan danes v londonski pokrajini ob 10.50. Alarm je trajal do 10.35. London. 1. sept. o. Reuter: Nekoliko minut po drugem znaku za alarm v londonski pokrajini so se pojavila nemška letala 20 do 30 po številu, ki so med oblaki letela proti Londonu. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo, takoj pa 60 vzletela tudi angleška lovska letala Madrid, 1. sept. Stefani. Izve se, da so Angleži montirali okoli Gibraltarja nove protiletalske baterije najmodernejše konstrukcije, da bi okrepili protiletalsko obrambo Gibraltarja, ki se je izkazala v zadnjem času za nezadostno. London, 1. sept. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno varnost sporočata: V teku minule noči so sovražna letala v skupinah ali posamezno izvršila vrsto napadov, ki so bili naperjeni v prvi vrsti proti industrijskim pokrajinam sevemo-zapadne in sevemovzhodne Anglije. Na neko mesto na severozaahodu je bilo vrženih veliko število za-žigalnih bomb, ki so povzročile številne požare, ki so pa bili do jutra razen v dveh primerih V6i poga-šeni. Poškodovano je bilo tudi poslopje mestne občine, na katero je padla eksplozivna bomba Poškodovanih je bilo tudi več drugih hiš. Dasi je bilo ubitih več 06eb, je vendar število žrtev v razmerju z močjo napada, malo. Tudi na druga mesta v sever-uozahodni in severovzhodni Angliji so padle bom’ bc, ki so povzročile požare in uničile več hiš, druge pa poškodovale. Napad je bil izvršen tudi na druge kraje v Angliji, tako tudi na londonsko pokrajino. Napravljena je bila gotova škoda in bile so tudi človeške žrtve. Po zadnjih vesteh so naša letala zbila v zarčnih borbah 70 nemških letal, naše protiletalsko topništvo pa jih je zbilo 15. Izgubili smo 36 letal, s katerih pa se je rešilo 25 pilotov. Berlin, 1. septembra. AA. DNB: v toku današnjega dneva so bili poslani ponovno močni oddelki nemških letalskih enot nad Anglijo. London, 1. septembra. AA. Reuter: Ob 1—58 je bil dan v Londonu in londonski pokrajini znak za alarm. Znak, da je nevarnost minula, je bil dan ob 13.45. London, 1. sept. AA. Reuter: Sotrudniki za letalska vprašanja angleških listov potrjujejo, da je opaziti novo taktiko pri nemških zračnih napadih na Anglijo. Od začetka minulega tedna vrše Nemci veliko število nočnih napadov ter letijo dolgo časa nad istimi mesti, da bi na ta način strli moralo prebivalstva ter ovirali industrijsko proizvodnjo. Istočasno napadajo Nemči čez dan Anglijo z velikim številom letal. Pri tem so njihovi napadi osredotočeni predvsem na letališča Amsterdam, 1. sept. A A. DNB: po poročilih, ki jih je dobila nizozemska časopisna agencija iz Velpa, so angleška letala bombardirala v toku minule noči to pokrajino. Poškodovanih je bilo več poslopij. Človeških žrtev ni bilo. Dva angleška bombnika sta bila zbita. V okolici Detinhjeina je bil zbit prav tako en angleški bombnik. Novi tajnik Zveze narodov Ženeva, 1. septembra. AA. Havas: Generalni tajnik Društva narodov Avenol je z današnjim dnem prenehal vršiti svojo funkcijo generalnega tajnika, ki jo bo vršil začasno pomočnik generalnega tajnika Leger. Južna Afrika za nadaljevani vojne Lizbona, 1. sept. DNB. Po poročilih iz Cape-towna je general Herzog včeraj ponovno predložil parlamentu Južnoafriške unije, naj Južna Afrika sklene takoj mir z Nemčije in Italijo. Proti predlogu je glasovalo 83, za predlog za 65 poslancev Ljubljana od sobote čez nedeljo Končno so se nas usmilili tudi od zgoraj, kjer sicer ne delajo moke, ampak vreme. Poslali so nam lepo nedeljo, ki smo jo vsi lepo preživeli in se še malo okopali v soncu, ki se je začelo počasi poslavljati od nas. Ker se je pratikar zmotil, in je naredil nedeljo ravno na prvega, ter tako spravil v dobro voijo tudi državne ljudi, so se ti poslužili vseh pravic, ki jim jih daje prvi. Bog daj, da bi bilo še večkrat tako, da bi bilo v mesccu dvakrat prvega. Brez dogodkov Včerajšnja nedelja je potekla br6z posebnih in omembe vrednih dogodkov. Reševalna postaja je imela mir in tudi bolnišnica je preživela nedeljo brez posebnih dogodkov. Včeraj se jih je zglasilo samo okrog 30, ki so prišli po pomoč. Med njimi sta bila Rudolf Pompe, uradnik v p., ki so ga napadli neznanci pod oknom in ga premlatili, in Avgust Peharnik, delavec v papirnici Goričane, ki ga je podrl avto ter ga poškodovil. Si««- pa v bolnišnici, kjer imajo vedno dela čez glavo, ne zaznamujejo posebnega obiska. Do sedaj je p:, a v bolnišnico 24.322 bolnikov. Ljubljana v znamenju velesejma Včerajšnja nedelja je bila vsa v znamenju velesejma. Ze dopoldne je bilo sejmišče polno, popoldne pa so se obiskovalci komaj prerili skozi paviljone. t?feoj moramo poudariti, da so tako razstave ra- dustrijskih in obrtnih podjetij kakor tudi vse U - posebne razstave urejene zelo smotrno in okusno. Obiskovalci so se vseskoz prav o tem pohvalno izražali. Protiletalska zaščitna razstava je bila ves dan polna ogledovalcev in je v primeri s spomladno popolnoma preurejena in znatno povečana. V prvem delu prostornega paviljona je razstavljena zdravstveno kemična služba z raznovrstnimi strupi in naj-učinkovitejšimi sredstvi proti njim. V rotundi, kjer je prikazana zatemnitev, predvajajo filme. V sosednjem prostoru stoje večji modeli zaklonišč in podstrešij, poleg njih pa je vzorno urejena razstava gasilske ki tehnične pomožne službe z najmodernejšimi priopomočki za opazovalno in obveščevalao službo. Protiletalska strojnica vzbuja veliko zanimanje. Vojaki-specialisti neumorno razlagajo upravljanje in učinkovanje tega važnega obrambnega pripomočka proti jeklenim ptičem, ki sejejo pogubo in smrt. Obsežna je razstava motornih in jadralnih letal, * katero so prierditelji, člani Aerokluba »Naša (rrila«, položili vso svojo skrb, požrtvovalnost in ljubezen. Pozornost občinstva za to razstavo je velika. Razstava cvetja in povrtnine je en sam pisan vrt, od katerega se ljubitelji cvetja in lastniki malih vrtov ne morejo ločiti. Sedanji prekrasni cvetlični aranžma ostane do torka večer. Naj no bo nikogar, (Vremena< poroča: »Slovenec Peternelj je v imenu tekmovalcev naprosil vodstvo tekem, da naj se tekmovanje prekine. Peternelj je izjavil: Jaz bi lahko še vozil, al imoji tovariši so zelo utrujeni in izčrpani in zato tudi jaz ne bom več vozil dalje.< Ta korak znanega najboljšega slovenskega kolesarskega dirkača dokazuje, da je Peternelj ne samo sijajen kolesar, temveč tudi izvrsten tovariš. Vodstvo je bilo zaradi tega prisiljeno prekinili tekmovanje. Iz Užlc so zjutraj odpeljali ob 8.15 proti 65 km oddaljenemu čačku, ki je bil cilj tretje etape. Slovenski kolesarji, ki so v tretji etapi, na najtežjem delu tekmovanja okrog Sirbije, pokazali vse svoje sposobnosti, so zavzeli prva mesta tudi v zadnjem delu te etape. Slovenske tekmovalce je bilo skoraj nemogoče po klancih dohiteti z avtomobilom. V čačku je ogromna množica pričakovala tekmovalce in burno pozdravila Peternelja, ki je 65 km prevozil v 1:46.18. Štiri minute za njim je privozil Frane Gartner, kateremu je po štirih minutah sledila skupina: Pavlovič, Andrejevič, Voljkovič, Pokupec. Deset minut kasneje pa so privozili ostali. Zmagovalec tretje etape Sarajevo— ČaSak, ki je dolga 259 km, je Janez Peternelj s časom 10:7,12; 2. Franc Gartner 10:11.25; 3. PodmlHčak. Z zmago v naporni tretji etapi so naši dosegli vodstvo vseh treh etap na progi Belgrad— Zvornik—Sarajevo—čačak, ki je dolga 568 km in zavzeli vsa štiri prva mesta. 1. Peternelj (Hermes, Ljubljana) 22:01.57; 2. Gartner (Ljubljana) 22:04.55; 3. Pndmilščak (Edinstvo) 22:21.44; 4. Grahner (Hermes, Ljubljana) 22:31.90; 5. Davidovič (Zagreb) 22:31.58. Državno juniorsko plavalno prvenstvo Zagreb, 1. septembra. Včeraj in danes dopoldne in popoldne je bilo v Zagrebu v novem Maratonovem plavališču drž. juniorsko prvenstvo, ki je dalo naslednje rezultate: 50 m prsto moški: 1. Štakula Ivo (Jug) 24.2; 2. Miloševič (Jug) 28.3; 3. Vidovič (ZPK) 29.1. 100 m prosto ženske: 1. Petrovič (Jug) 1:22.2; 2. Vadas (ZPK) 1:29.1; 3. Devetak (MPK) 1:31.2. 100 ni hrbtno moški: Jeremlč (BOB) 1:18; 2. Meloslavič (Jug) 1:20.9; 3. Vidovič (ZPK) 1:21.2. 100 m prosto ženske: 1. Poznijak (Jug) 1:36.4; 3. Mihorko (MPK) 1:41.8. ZPK 2. Fišer (ZPK) 1:37.2; 8. Štafeta 4x100 moški: 1. Jug 1:50.8; 2.02.8; 3. Jug II 2:03.4; 4. Ilirija 2:05.3. Mešana štafeta 3x100 m: ženske: Jug 4:45.6; 2. ZPK I. 4:56.6; ZPK II. 5:08.4; BOB 5:14.6. 200 m prosto moški: 1. Miloslavič (Jug) 2:23.4; 2. štakula Ivo 2:25.4; 3. Vidovič (ZPK) 2:30.2; 4. Ldser (Ilirija) 2:37.4. 50 m prosto ženske: 1. Fine Draguša (Ilirija) 32.6; 2. Petrovič (Jug) 35.9; S. Balas (ZPK) 37.5. 5. In 6. sta bili Mariborčanki Mihorko in Devetak z rezultatom 38.8 in 39.2. 100 m prsno molku 1. Kratohvl (BOB) 1:21.4; 2. Herzog (11.) 1:21, 3. Brinik (Jug) 1:22.9. 100 hrbtno ženske: Fine Draguša (II.) 1:37; 2. Filer (ZPK) 1:38.2; iati čas ima tudi Belgrajčanka Jovanovičeva. Štafeta 3X100 m mešanoj 1. Jug 3:47.6, 2. Ilirija 3:54.3; 3. ZPK 3:59.8. Končno število točk, ki so jih dosegli posamezni klubi v državnem junior-skem prvenstvu je naslednje; 1. Jug 210 točkj 2. ZPK 150 točk; 3. Iliria 63 točk; 4. Bob 41 točk; 5. MPK 13 točk. Prvi hrvaški plavalni klub Dubrovnik 8 točk, PSK Sombor 3 točke, Marathon (Zagreb) 1 točka. V vaterpolu je bil vrstni red klubov: Jug, Prvi hrvatski klub Dubrovnik, ZPK in Marathoo. Prehrana ob priliki svečanosti. — Vsem udeležencem svečanosti odkritja sporočamo, da je Delavni odbor za odkritje spomenika stopil v stik s strokovno organizacijo gostinskih podjetij glede ureditve prehrane na dan odkritja spomenika. Združenje gostilniških podjetij je s posebno okrožnico že opozorilo vsa gostinska podjetja v Ljubljani, da bodo pripravljena na večji poset. Cene bodo normalne, ker bodo gostinska podjetja uva-ževala nacionalen in manifestativen značaj odkritja, katerega se udeleže vsi sloji naešga naroda. Organizacija prehrane je povsem prepuščena gostinskim podjetjem, ki bodo kos vsakemu, tudi večjemu navalu. Drugega načina organizacije prehrane izven gostinskih podjetij ne bo. Društva in organizacije, ki bi si hotela rezervirati prehrano v gotovih lokalih, naj se pogode neposredno z onimi gostinskimi obrati, v katerih žele biti prehranjena. Priložnost za prehrano bo tudi na velesejmu. Vse udeležence pa tudi naprošamo, da so ob navalu v gostinskih obratih potrpežljivi in strpni. Sporočamo gostinskim obratom, da je; do danes prijavljenih že 12.000 udeležencev. Ocenite po lastnih Izkušnjah vaše predpriprave za prehrano. Delavni odbor bo v pogledu ocenitve nadaljnjega števila udeležencev na tem mestu sproti naročal, da bodo gostinska podjetja, predvsem centralno ležeča, v stanu, pripraviti vse potrebno. Prosimo vsa gostinska podjetja, da slede našim pozivom in sporočilom, ki bodo morebiti v tej rubriki objavljena. teleznilarjil Vodstva železničarskih strokovnih organizacij: Združenje jugoslov. narodnih že-lejničarjev in brodarjev — Združenje strojevodij drž. železnic — Združenje kurjačev drž. železnic — Združenje vlakospremnega in premikalnega osebja — Združenje vozovnih preglednikov drž. železnic — Društvo železniških upokojencev — so se dogovorila za skupno zastopstvo in tudi za sku-jupen nastop svojega članstva pri svečanem odkritju spomenika našemu blagopokojnemu vitežkemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki bo v Ljubljani dne 6. septembra. Oficielno zastopstvo, ki bo položilo tudi skupen venec, tvorijo po en zastopnik vsake navedene organizacije. Računati je treba, da bo ob tej priliki udeležba s strani članstva,^ društev in organizacij iz celega območja naše ožje domovine zelo velika, zato smatramo za potrebno, apelirati na vse člane navedenih železničarskih organizacij in tudi ostale železničarje, da bi v čim največjem številu sodelovali pri tej redki in enotni narodni svečanosti. Apeliramo na vse, ta dan službe proste železničarje, da se udeleže svečanosti po možnosti v uniformi in da privedejo seboj tudi odrasle rodbinske člane. Zbirališče je določeno pred ljubljanskim glavnim kolodvorom in to od 8 do pol 9. Najkasneje ob tri četrt na devet odkorakamo z godbo in zastavami na čelu na slavnostni prostor — Kongresni trg. Opozarjamo, da se posameznikov ne bo puščalo na slavnostni prostor, temveč samo organizirane skupino, zato priporočamo vsem, ki hočejo od blizu prisostvovati tej svečanosti, da se pravočasno zberejo pred glavnim kolodvorom. — Prosimo, da se vsakdo pokorava odredbam in navodilom rediteljev. — Generalno direkcijo smo naprosili za prosto vožnjo. — Morebitna nadaljnja navodila dobe udeleženci potem časopisnih objav in rediteljev na dan svečanosti. — S tovariškimi pozdravil Skupni odbori nad 130 planincev iz vseh krajev Slovenije. Slavnostno zborovanje je vodil načelnik Savinjske podružnice SPD g. dr. Hrašovec it Celja in imel ob tej priliki vzpodbuden govor o ljubezni do naših planin in o pomenu zares sijajne nove Kopinškove poti. Slavnosti so se udeležili zastopnik Osrednjega odbora gospod dr. Stane Kmet, pesnik Zorzut Ludovik kot zastopnik Mariborske zimskošportne zvjze in SPD podružnice iz Maribora, g. Ante Beg iz Trbovelj, zastopnika TK Skale gg. Farčnik Franjo in Lečnik Tone, zastopnik občine Luče gospod j S • casnl^arji, g. Kopipšek Andrino in dr. Benjamin, zastopnik turistovskega kluba »bljeme« iz Zagreba. K slovesnosti so poslali čestitke Osrednji odbor SPD, Kranjska podružnica, TK Skala Celje, »Sljemec, Tujskopro-metna zveza v Mariboru in v Ljubljani, brzojavke pa Dušan Jakšič in Fridika Frelih. Načelnik SPD je v kratkih besedah spregovoril o pomenu nove višinske poti in izrekel v imenu vseh Kopinšku Andrinu in njegovim 6odelavcetn bratoma Plesnikoma in Ošepu iskreno zahvalo. Za pot, ki je ponos SZD, so porabili 200 železnih klinov, 100 m železne vrvi, cementa itd., zlasti pa^ninogo truda. Pot je stala okrog 20.000 din. Imenuje ee po znanem planincu in plezalcu g. Kopinšek Andrinu. Pot je sijajno izvedena in dostopna tudi vsakemu neplanincu Pri delu j* pomagal tudi kovač Železnik Franc, rudnik in železarna Store pa je dala brezplačno železne kline. Sledili so itevilni pozdravi imenovanih zastopnikov SPD podružnic, TK Skala in dr. Posebno navdušeno 6ta bila pozdravljena dr. Banjanin iz Zagreba in znani šaljivec in planinec g. Zorzut iz Maribora. Zanimivo je, da so prišli na Ojstrico 72 letni Kopinšek Andrej iz Celja in devetletni Kavčič Marjan in trinajstletni Rado, oba iz Velenja. Po slovesnost« je bila domača zabava, nato pa so mnogi planinci odšli na plezanje. ♦♦♦♦♦♦♦»» Proslava kraljevega rojstnega dne Ljubljana, 1. septembra. . V petek, dne 6. septembra 1940, se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo tega praznika bo ta dan ob 9 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi bo svečana služba božja ob pol 9, v evangeljski cerkvi ob 9, v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti 9 pa ob pol 9. Istega dne sprejema g. ban od 11.30 dalje v banski palači (Bleiweisova cesta 10) poklonitve in čestitke. Vesti iz Belgrada Belgrad, 1. sept. m. V veliki dvorani Inžener-ekega doma je bil danes občni zbor Zveze zdravstvenih zadrug. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Po pozdravnih brzojavkah Nj. Vel. kralju, kraljevskim namestnikom, predsedniku vlade in resornemu ministru, je odbor podar poročilo o poslovanju v pretekli poslovni dobi. Izpopolnjena je bila tudi uprava in nadzorni odbor. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri eadrugarji med rugim poudarjajo, da zadruga že nad pol stoletja deluje požrtvovalno in vneto za dosego gospodarskega napredka. Zdravstveno zadrugarstvo je doseglo že lepe uspehe. Zdravstvena zadruga opozarja na »dravstveio zadružništvo kot na enega zadružnih sistemov, ki se je prilagodil našim razmeram in_popolnoma odgovarja najvažnejšim potrebam življenja naroda. Merodajne činitelje v resoluciji opozarja, naj temu zadružništvu posveti vso potrebno pozornost in podporo. Razstava moderne slovenske ilustracije V soboto je bila odprta v Galeriji Obersnel na GosposvetsKi cesti razstava modernih slovenskih ilustracj na pesnitve Franceta Prešerna in njegovega prijatelja in sodobnika, Češkega romantičnega pesnika Karla Hyuka Mache. Razstavljena so dela sledečih umetnikov: F. K. Goldensteina, Ivano Kobilca, Matevža Langusa. Maksima Sedeja, Franceta Goršeta, Mihe Mateia, Olafa Globočnika, Božidarja Jakca, Avg. Černigoja, Miro Pregljeve, Hinka Smrekarja, Iv. Vavpotiča, Maksima Gasparija, Adolfa Karpellusa, Alberta Sirka, Jožeta Gorjupa, Frana Pavlovca ln Mikulata G&lando. id tu in tam V trgovinskem ministrstvu je bila pred nekaj dnevi konferenca zaradi nabavljanja surovin za našo industrijo. Najprej so govorili o industriji gumijastih predmetov, kateri manjka gume. Strokovnjaki so ugotovili, da ne samo da ni mogoče dovoliti ponovnega izdelovanja prepovedanega gumijastega blaga, temveč bo verjetno treba seznam prepovedanih predmetov še povečati. Glede preskrbe tekstilne industrije s surovinami pa bodo oblasti priporočile, naj se tovarne potrudijo, da bodo po možnosti nadomestile uvožene surovine z domačimi vlakni, s konopljo in lanom. Število malarično bolnih se je v naši drža- vi precej povečalo. Zdravstvene ustanove, ki se bore proti tej bolezni, so na tak pojav že računale vnaprej zaradi slabega vremena in deževja. Pokazalo pa se je, da so sredstva za zajezitev in pobijanje te bolezni preskromna, da bi mogle zdravstvene ustanove zadostiti svoji nalogi. Zato je sedaj ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje izposlovalo milijon dinarjev za nabavo kinina, ki ga bodo razdelili med tiste kraje, kjer se je malarija spet razbohotila. Premestitve in nastavitve profesorskih in učiteljskih moči v banovini Hrvatski so bile obsežne. Banska oblast je dala časopisju pojasnilo, v katerem je poudarila, da je oblast pri urejanju tega vprašanja upoštevala dejanske potrebe šol in se ni ozirala na zelje posameznikov, še manj pa je hotela delati razne »mučenike«. Oblast zatrjuje, da je bila vodilna ideja pri tem delu zahteva, da je treba v sole vrniti staro moralo in stan red, nikakor pa ne uvajati protekene. animivo je da tudi na • Hrvaškem manjka ljudskošolskih učiteljev, preveč pa je diplomiranih filozofov. Vendar pa je pri slednjih v nekaterih strokah navzlic temu premalo moči. Banovina bo bržkone apelirala na diplomirane filozofe, naj se javijo za službo na meščanskih m ljudskih šolah, da bi tako storili svojo dolžnost do ljudstva in pobarali prosvetni upravi izpopolniti vrzel tam. kj4 učnih moči manjka. Koliko bo tak apel uspel, ni gotovo. Svoj čas se je ponesrečil poziv prosvetnega ministrstva, naj bi šli diplomirani filozofi na ljudske šole. Od 700 prosilcev za profesorsko službo so se oglasili le trije, čeprav je bilo ministrstvo obljubilo, da bodo taki imeli prednost potem pri nastavitvi na gimnazije in se jim bo štela na ljudski šoli prebita doba v redno službovanje. V celem rabi banovina Hrvatska okrog 900 novih ljudskošolskih učiteljev, največ pa v Hercegovini in v Dalmatinski Zagori. Poseben repertoarni odbor pri prosvetnem ministrstvu je imel v soboto svojo prvo sejo pod vodstvom pomočnika prosvetnega ministra Boška Bogdanoviča. Odbor ima nalogo bdeti nad sestavo programov v jugoslovanskih gledališčih, posebno pa mora skrbeti, da bodo prišli v program taka gledališka dela, ki bodo vzgajala ljudstvo v narodnem, verskem in moralnem duhu. Posebno bodo skuial* program gledališč poživiti z deli, ki zajemajo snov iz narodne zgodovine. Da bi mogla gledališča igrati take igre, bodo dobila po na' Kvjrtih repertoarnega odbora posebne podpore za o^oflflkup narodnih kostumov. ’ Vlada je bila objavila uredbo o ustroju 'mr*ojske in mornarice. Izpopolnjena uredba vse-'"**■ silnih naporih in v strašnem rorazu in snegu (bitka je bila za božič 1915) preprečila sovražniku, da bi prodrl skozi Črno goro in na ta način prestregel umikajoči se srbski vojski pot skozi Albanijo do morja. Že takrat so Srbi slavili to zmago kot eno največjih dejanj v črnogorski zgodovini, pozneje pa je tudi poveljnik Črnogorcev dobil najvišja vojaška odlikovanja. proslava v Cetinju in na Majkovcu je bila zelo slovesna In so se je udeležili tudi zastopniki vlade in vojske. Bolera iski radio pa je vse svečanosti prenašal. K° 8e je ie drug0 podražilo, so sedaj izrabili priliko tudi mlekarji v Belgradu. Dogovorili so,sev.?}e(t seboj in objavili, da bodo s 1. sept. poclraiili tudi mleko, in sicer bo veljal liter odslej * din. Mlekarji pravijo, da se je živinska hrana tako podražila, da jo bila podražitev na mestu. V svojem posebnem paviljonu na Mgrebškem velesejmu bo Italija razstavila izdelke svoje industrije m umetne obrti. Tako bodo v prvi vrsti razstavljeni ročni izdelki umetne obrti v Bologni in Romflgni, razna vrsto gumbov, volne in svile, kakor tudi priprave za barvanje teh tkanin. Prav tako bo razstavila svoje izdelke italijanska kemična in rudarska industrija ter italijanske že-'"znlre, ki bodo prikazale razvoj železnic, zlasti za elektrifikacijo, ki naglo napreduje, štiri leta po svetovni vojni je bilo v Italiji le 768,5 km železnic elektrificiranih, lani pa jih jo bilo že 5114 kilometrov. Prav tako bodo razstavljeni vzorci raznih motorjev in strojev. Nemščino, italijanščino in esperanto pismenim potom Jezikovna dopisna šola Učnina nizka. — Uspeh zagotovljen. — — Št. Vid 72, nad Lfubljano Zahtevajte prospekt! — Priložite znamko za odgovor. Ljubljana Razstava protiletalske zaščite je zelo pestra Ljubljana, 1. sept. V velesejemskem paviljonu >J« je priredil mestni zaščitni urad skrbno pripravljeno in smotrno urejeno razstavo protiletalske zaščite, ki zasluži polno priznanje in je vredna, da si jo pač vsakdo natančno ogleda. Saj je z ozirom na razmere, v kakršnih živimo, več kakor aktualna, po svoji vsebini in namenu pa nad vse zanimiva in poučna prav za vsakogar brez izjeme. Skladno z razdelitvijo razstave je paviljon »J« sam, pred katerega je postavila vojaška uprava dve najmodernejši protiletalski in protitankovski strojnici, zbujajoči živahno občudovanje ter močno zavest varnosti, razdeljen v tri oddelke. V prvem oddelku je razstava organizacije javne zaščite. Tu vidimo različne tipe javnih in hišnih zaklonišč, kako morajo biti urejena in opravljena, da morejo čim uspešneje služiti svojemu namenu. Tam je na modelih tudi nazorno prikazano, kako naj bodo urejena podstrešja za primer nevarnosti letalskih napadov; ne smejo biti namreč napolnjena s starim pohištvom, zaboji, cunjami, papirjem ter drugo tako navlako, ki je hitro vnetljiva in rada gori, temveč morajo biti ne le čim bolj prazna in pospravljena, ampak tudi opremljena s primernimi pripravami za gašenje požarov, ki bi utegnili izbruhniti ob eksploziji zažigalnih bomb. Obiskovalci razstave si bodo mogli nadalje do dobra ogledati štiri ogromne motorne sirene, ročno stoječo sireno ter ročno sireno, kakršno uporabljajo seli, naznajajoči bližajoči se letalski napad. V enem kotu so razstavljeni predmeti, ki jih nujno potrebuje sleherni otrok v primeru evakuacije, nekoliko dalje pa razstavlja Kranjska industrijska družba z Jesenic težka železna vrata za zaklonišče, skonstruirana tako, da je vhod, ki ga zapirajo, povsem nepro-dušen za kakršnokoli vrsto plina. Tudi je razstavljen model patentnega okna s posebnimi napravami, ki ne prepuščajo ob zatemnitvi najmanjše svetlobe, tvrdka »Antignit« iz Guštanja pa je zastopana s svojimi odličnimi preparati za impreg-niranje lesa proti gorljivosti. Drugi oddelek, prirejen v okusno rotundo, nudi nešteto primerov zatemnitve najrazličnejših vrst luči. Tako vidimo, kako je treba zatemniti za primer letalskega napada javne cestne svetilke, luči v hišah, svetilke najrazličnejših vozil, napisne transparente ter izložbe. V drugi polovici rotunde pa so razstavljene plinske svetilke, prirejene za primer zatemnitve. V tretjem oddelku se nahaja razstava zdravstvene kemične in gasilske zaščite. V razstavi zdravstveno-ekemične zaščite vidimo vse potrebne priprave za prvo pomoč ranjencem, zadetih od letalskih bomb kakršne koli vrste. Nazorno je prikazano, kako moramo zavarovati jestvine in sploh živila pred nevarnostjo letalskih napadov. Za to moramo uporabljati pločevinaste, tesno zapirajoče posode, celofanski papir, d oči m morajo biti steklenice zamašene z zamaški iz gumija. Številne muiaže kažejo strahovite učinke na različne dele telesa, ki jih zapusti zastrupljene z bojnim plinom iperitom in levisitom. Stene paviljona so pokrite z neštetimi slikami, ki zgovorno in poučno prikazujejo učinke raznih strupenih plinov, tako dražljivcev, dušljivcev in me- j hurjevcev. Nadaljenje slike nas uče, kako se moramo ravnati ob letalskem napadu. Tedaj ne smemo namreč postajati na ulici, temveč se skrijmo v prvo zaklonišče ali vsaj vežo; ne glezmo skozi okno, ampak ga tesno zaprimo; kadar smo na potovanju, ne postajajmo na peronu ali v vagonu, ampak pohitimo v kolodvorsko zaklonišče. Na deželi, kjer ni zaklonišč, ali vsaj niso tako številna kakor v mestih, ob letalskih napadih ne stojmo sredi ceste, ampak lezimo v prvi jarek; v zastrupljenem zraku ne kliči na pomoč in ne beži v smeri vetra, ampak pritisni na nosnice moker robec in hodi proti vetru. Prav tam imajo naši kmetje priliko, da spoznajo, kako jim je ravnati z živino in poljskimi pridelki ob letalskem napadu. Z bojnimi plini zastrupljeno polje morajo posuti s prstjo ali s klorovim apnom, travo po-korisi, žitno polje pa požgati. Blehe naj oblože z umetnimi nasipi, težkimi tramovi, na okna naj namestijo železne polknice, na vrata pa obesijo mokre odeje. Na razstavi gasilske zaščite je videti kompletno gasilsko garnitura za gaenje požarov na podstrešjih, nadalje tudi vso gasilno opremo, predpisano po pravilniku o zaščiti pred napadi iz zraka. Šitiri lutke naravne velikosti so oblečene v predpisane obleke, kakršno mora imeti gasilec, gasilec v borbi proti bojnim strupom, kompletno opremljen gasilec, ter asbestno obleko, potrebno pri gašenju požarov. Tudi tu vise številne nazorno napravljene slike, ki prikazujejo učinek rušilne bombe, napad na mesto z rušilnimi in za-žigalnimi bombami, način gašenja požara z vodo, a prtom itd., prodor svetlobe itd. itd. Razstava protiletalske zaščite je tako pestra in obsežna, da bi nje podrobno opisovanje vodilo predaleč. Naj ne bo nikogar, ki se bo mudil na velesejmu, da ne bi stopil tudi v paviljon >J« in si ogledal to prezanimivo razstavo. Mestnemu zaščitnemu uradu pa je treba dati vse priznanje za njegovo neutrudno delo pri organizaciji za pasivno zaščito prebivalstva, tembolj, ker se ne omejuje na suhoparne okrožnice in navodila, ampak je z ureditvijo te razstave napravil važen korak v vzgoji in pouku vse naše javnosti, tako mestne kakor podeželske za primer letalskih napadov. Koledar Danes, ponedeljek, 2. septembras Maksima. Torek, 3. septembra: Evfetnija. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec dediči, Rimska cesta 31. Starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šole Glasbene Matice, prosimo, da napravijo to že takoj sedaj, še pred razdelitvijo umika in rednim začetkom šole. Vpisovanje se vrši od 2. do 5. t. m, dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v Vegovi ulici št. 7-1. Opozarjamo, da je pisarna sedaj v Vegovi ulici in ne več v Gosposki ulici, kakor prejšnja leta. V interesu rednega začetka je, da se V6i gojenci vpišejo že v teh dneh. Koroški drobiž Državne ceste ▼ naših krajih Generalni inšpektor za nemške ce6te je z dnem 1. maja t. 1. določil, v južni Koroški sledeče ceste za državne- št. 116 Celovec — Beljak (Trbiž); št, 116a Ričaraves — državna meja (Korensko sedlo), št. 333 St Andraž — Velikovec — Celovec — Ljubelj; št. 334 Velikovec — Labud — (Slovenj-gradec); št, 335 Velikovec — Železna Kapla — državna meja. S tem prevzema državna cestna uprava vse stroške za vzdrževanje. Vzdrževanje mostov, železniških prehodov itd. ki do sedaj niso bili v rokah cestne uprave, ostanejo tudi v bodoče obvezno za dosedanje vzdrževanje, Skozi vasi pa vzdržuje državna cestna uprava ceste le v občinah, ki pri ljudskem štetju 22. marca 1934 niso dosegle števila 6000 prebivalcev. Občine, pa, ki so imele pri omenjenem štetju nad 6000 ljudi, morajo 6ame skrbeti za ceste skozi svoje ozemlje. * Celovec. V zunanje ministrstvo v Belgrad je bil poklcan dosedanji generalni konzul kr. Jugoslavije dr. Nikodije Jovanovič. Za svojega službovanja v Celovcu 6i je jugoslovanski diplomat zaradi svojega ljubeznivega značaja in finega nastopa pridobil velike simpatije. Za novega generalnega konzula kr. Jugoslavije je bil imenovan dosedanji generalni konzul v Skadru dr. Stojakovič in je svoje mesto že nastopil. Koroški drobiž. 12-letni Hauk in 15-letni We-ber iz Celovca sta se na izletu v Zadnjico nevarno poškodovala — Prosvetni minister je odredil, da morajo vsi učitelji in učiteljice vseh šol v gotovih rokih predložiti zdravniško spričevalo, iz katerega je razviden položaj njihovih pljuč in njihovega zdravja vobče. — Netnšk državljani morajo prijaviti do konca septembra svoje imetje, ki ga imajo v Angliji, Franciji, Egiptu, Sudanu, Iraku in Mona-cru. — V Porečah se zdravi večje število ranjenih vojakov. — V Vrbi so z darilom pozdravili 10.000-ega letoviščarja. — Na Osojščici so našli truplo 50-letnega moškega, ki je ležalo v 3 metre globoki skalnati duplini. Poleg_ trupla je ležal samokres — Pogorelo je poslopje Ljudmile Jeseničnik v DhoKc«. — 64-letni Anton Petcrmann z Hodine pri Št. Jakobu si je pri padcu zlomil ključnico in so ga pripeljali v bolnišnico. Radio Program radio Lfubl|ana Ponedeljek, 2. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi n poročila — 7.45 Pisan venček veselih zvokov (plošče- — 12 Iz operet (plošče) — 1230 Poročila in objave — 13 Napovedi, 13.02 Opoldan, koncert Radij, orkestra — Poročila — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Izseljenski kotiček (Jože Žele) — 20.10 Ljudsko zdravje v Sloveniji: Umiranje dojenčkov (dr. Ivo Pirc) 20.30 Pevski koncert Ljubljanskega zvona« — 21.15 Prenos lahke glasbe z velesejma — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za dobro voljo (Radijski orkester). Drugi programi Ponedeljek, J. septembra: 19.40 Radijski komorni zbor — Zagrab: 20.30 Lahka gl. — Bratislava: 21,30 Komorna gl. — Brno; 20.25 Serenada za gosli in klavir — Praga: 22,40 Zab. gl, — Sofij*: 19.50 Lahka gl. — Beromiinsteri 19.40 Straussove klavirske skladbe — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. _ Stockholm-Horby: 20.30 Španska gl. Rim-FIo-renca: 19 Simf. konc. — Trst-Milans 20.30 Pc.smi in melodije — Kodanj: 21,45 Koncert kvarteta — Sottens; 19.15 Pisan drobiž. Med ameriškimi Slovenci V Clevelandu je na pljučnici umrla Magareta Kambet, stara 16 let, hčerka Jožefa Kamberja. Rojena je bila V Clevelandu. — V Clevelandu je umrla v bolnišnici Jean Krašovec v starosti 29 let, iz East 40th St. Zapušča soproga, starše, tri brate in dve setri. Rojena je bila v Conneaut, O. — V Clevelandu O., je po dolgi in mučni bolezni umrl rojak John Kleindienst v starosti 69 let. Doma je bil iz Brezja na Gorenjskem in je bival v Ameriki 29 let. Zapušča ženo Mary, sedem sinov in eno hčer. — V Clevelandu O. je umrl slovenski pionir Franc Butala v starosti 68 let. Stanoval je na St. Clair Ave. Pokojni je bil doma iz Gradca na Dolenjskem in je prišel v Ameriko, ko je bil star 16 let. Prišel je z onimi, ki so hoteli v »Rajski dolini« ustanoviti svojo kolonijo. Ko s tem ni bilo nič, je obiskoval višjo šolo in leta 1900 prišel v Cleveland, kjer je organiziral prvo slovensko godbo in potem še več godb po državi Ohio. — V Clevelandu O. je umrla Johana Urankar, rojena Suhadolnik, v starosti 64 let. Zadnjih devet let je bolehala na ohromelosti. Rojena je bila v Kamniku in je prišla v Ameriko pred 45 leti. Zapušča soproga, hčer Joharmo Maly in sinove dr, Avgusta, dr. Villiama in Carla ter dva brata. — V Clevelandu je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v avtomobilski nesreči, rojak Anton Kutič, v starosti 42 let. Rojen je bil v vasi Pag v Dalmaciji. ---- V Pueblo Colo. je umrla Mary Zaletel, farmarica. Njeno dekliško ime je bilo Marija Meian in je bila doma iz Trebnja na Dolenjskem. Zapušča moža, tri sinove in tri hčere. — V Jolietu, III. je bil pokopan rojak Jerry Pirc, ki je živel na 925 Summit Street Tam ni zapustil sorodnikov. Soproga mu je umrla meseca januarja. Pokojni je bil star okoli 70 let. — V Sanigawu, Mich. je v visoki starosti 89 umrl slovenski pionir Anton Štrukelj. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem in je živel v Ameriki celih 74 let. Prišel je v Ameriko prvo leto po civilni vojni leta 1866. Dolgo let je vodil grocerijsko trgovino. Zapušča ženo in hčer. — V Sheboyganu, Wi>. se je pripetila avtomobilska nezgoda, v kateri je dobila resnejše poškodbe mlada Slovenka Olga Smerk iz Center Ave. Avto, v katerem se je vozila s svojo prijateljico, se je prebmil in sta bili obe poškodovani. Neki drugi avtomobilist je obe deklici pobral in ju hotel odpeljati v bolnišnico, pa se je še njegov avto prevrnil na nekem ovinku. Tedaj je pa prižel mimo rojak John Plesec, ki je ponesrečetiko prepeljal v bolnišnico. — V Milwaukee, Wis. je umrla Mrs. Frances Koepsel, rojena Fašun, v starosti 45 let. Doma je bila iz Ljubna v Savinjski dolini na Štajerskem. Zapušča moža, sina In tri hčere. — V Butte, Mont. je umrla za pljučnico Margareta Petrič v starosti 47 let. Zapušča moža in deset otrok, sedem sinov in tri hčerke, ter starše. — V Moon Runu, Pa. je nagloma umrl zadet od mrtvouda rojak Joseph Kristan v starosti 85 let. Pokojni je bil doma na Vranskem na Štajerskem. Zapušča dva sinova in eno hčer. — V Cliffu Min,, Za. je umrla rojakinja Ivana Debeljak v starosti 58 let. Doma je bila na Stari Oselici na GorenjeJkem. Zapušča sina in dve hčeri. —- V Pueblo, Colo. je Frank Novak neke temne no£i po nereči prišel pod vlak. Vlak ga je podrl in mu odtrgal roko pod komolcem. — V Lyonsu 111. sta slavila srebrni jubilej zakonskega življenja zakonca Mr. in Mrs. John in Jetmie Ya*bec. Na Dunaj je odpotoval k odprtju velosejina trgovinski minister dr. Ivan Andres v spremstvu več višjih uradnikov svojega ministrstva. V družbi ministra jo odpotoval tudi nemški generalni konzul v Belgradu Neuhausen. Prav tako se je odzval povabilu vodstva dunajskega velesejma ban dravske banovine dr. Marko Na*lačen in se v soboto popoldne odpeljal * brzovlakom na Dunaj.. Uadaf kupite sredstvo proti bolečinam, pre- „ hladu ali hripi in zahtevate Aspirin pazite, da je vsak 2avitek in vsaka posamezna Aspirin-tableta označena z 11Bayer’’-jevim križem. Oglu rag. on) a t(. »157 od » «aitt Dr. Rodoschegg zopet ordinira. Vpisovanje v otroški vrtec drž. učiteljišča v Ljubljani. Vpisovanje v otroški vrtec bo dne 2. septembra od 9 do 11 v sobi otroškega vrtca v L nadstropju. S seboj ie treba prinesti krstni list, oziroma družinsko knjižico. I odrobna navodila bo dala ga. \encajz Slavica. Uršulinske šole v Ljubljani. — Na ur Minski realni gimnaziji bo vpisovanje 2. m 3. septembra od 8 do 12. Učenke 1. razreda, ki so na tukajšnji gimnaziji napravile sprejemni izpit, naj se javijo tedaj v ravnateljevi pisarni in prinesejo s seboj dokumente. Učenke, ki obiskujejo ostale razrede, naj prinesejo s seboj zadnje letno ispneevalo in se vse vpišejo 2. septembra od 8 do 12 pri svojih razrednieah v lanskem razredu. Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem zavodu m posecale inzulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismeno prijava, da ostanejo ae nadalje v penzionatu. Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba dav-inega potrdila. Plačuje se le zavodska šolnina. Pri vpisu plača vsaka učenka tudi 50 dinarski kolek za priajvo, 20 din za zdravstveni fond in SO din za knjižnico in učila. Predpisani so cerkveni kolki. Kolkovine (cerkvenega kolka za 50'din) na pnja\ so oproščene učenke, katerih starši plačajo manj kot 60 din neposrednega davka m otroci invalidov. Ob vpisu morajo predložiti tozadevne listine. Na uršulinske meilanski Soli bo vpisovanje 2. in 3. septembra od 8 do 12. V prvi razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred judske šole ali kak razred višje narodne ali ^“je šole. Vsaka učenka naj prinese k 7‘s0van u z®,(1“\e šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku). Davčnega potrdila ni treba. Na urhilinski učiteljski šoli bo vpisovanje dne 5. septembra od 9 do 12. Na uršulinski ljudski ioli bo naknadno vpisovanje v ponedeljek, dne 2. septembra od 8 do 12. V torek, dne 3. septembra, je Šolska sveta mala. v sredo, dne 4. sepaembra, se prične redni pouk. Učiteljska iola, vadnica in meščanska iola imajo otvoritveno sveto mašo 10. septembra refl -na gimnazija pa 12. septembra. Gojenke ki stanujejo v zavodu, morajo biti ze prejšnji dan v mostanu. Trnovčani v letošnjem poletju niao priredi svojega tradicionalnega kresovanja ter »o god svojega farnega patrona praznoval* skromno m tiho. S tem pa ni rečeno, da naši vrli Trnovem nadelajo. Da temu ni tako, bomo videli v nedeljo, dne 8. septembra ob 3 popoldne na društvenem prostore v Karunovi ulici 14, kjer priredijo Tmovčaru telovadni nastop, pri katerem nastopijo vsi oddelki F. O. m D, K„ s sodelovanjem Prosvetnega društva, ki bo priredilo prosto zabavo. Pri prireditvi sodeluj* gob-ba dravske divizije. Cisti dobiček te pnreditve je namenjen za gradnjo novega prosvetnega doma v tr novem. Vabimo Ljubljančane in okoličane, da po-hite v nedeljo, 8. septembra v Trnovo. Film o letalskih napadih, ki ga je izdelal vojni geografski institut v Belgradu vrte v okvm» razstave protiletalske zaščite vsak večer od 20 da e na prostem pred paviljonom »K«, in sice. nepretr goma po večkrat zapovrstjo. Ko boste dane« hodili po veseličnem prostoru, ogledovali vrtiljake tn tobogan ali sedeli v gostilni, se spomnite na to in stopite pred paviljon »K«, da « tudi v t ogledate ta prezanitnivi in nadvse aktualni Mm. Vstopnme m m boste tako zastonj videli vse, kar vam je za primer letalskega napada nujno potrebno vedeti! Umetnostna raistava na velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra — paviljon »F«. »Ljubljana v jeseni« bo letanje leto že zato prav zarumiva, ker je pridobila lepo število likovnih umetaikov, ki bodo v paviljonu »F« razstavili okoli 150 svouh del. Obiskovalci se bodo lahko naslajali ob umetninah, podanih v olju in akvarelu, v kamnu, bronu, lesu in zgani gUni. Vsa razstavljena dela so visoko kvali-tena, saj med razstavljalci najdemo (mena: Rihard Jakopič, Maksim Gaspari, Ivan Vavpotič, Božidar Jakac, Ivan Zajc, Tine Kos itd. Vse mogoče na*» bo nudilo 23 naših likovnih umetnikov (motive iz bližnje okolice, z Gorenjsko, tihožitja, prizore s j-ga, planine, kipe itd.). Obiskovalce »Ljubljane v jeseni« opozarjamo posebno na to umetnostno razstavo, ki jo je pripravit g A. Kos s pomočjo velesejmske uprave v paviljonu »F«. Izredno uspela atletska prireditev v Celju Stepišnik postavil nov rekord v metu kladiva — Košir hitrejši kot Kotnik, Mavsar boljši od Mrkušiča Celje, 1. septembra. »SK Celje« je danes priredil veliki narodni atletski miting na Glaziji. Atlete so poslali sledeči klubi: »Ilirija«, »Planina«, »Maraton« iz Maribora, »Železničar« iz Maribora, »Bratstvo« z Jesenic, »Rapid« iz Maribora, »Primorje« iz Ljubljane, »Concordija« iz Zagreba, »Makabi« iz Zagreba in »Hašk« iz Zagreba. Doseženi rezultati so dobri, v metu kladiva celo odlični. Inž. Stepišnik je postavil najboljši rezultat 54,64 metrov, kar je že znamka evropskega razreda. Tudi Ilirijan Račič je tekel na 100 metrov v času državnega rekorda 10.8 sek. Tek na 100 metrov: 1. Račič (Ilirija) 10.8; 2. Zorko (Železničar) 11.4; 3. Tauber (Makabi) 11.4; 4. Črne (Planina) 11.5. Tek 1500 metrov: 1. Košir (Planina) 1.03.4; 2. Kotnik (Concordia) 4.05.1; 3. Šmiderer (Rapid) 4.14. Prvi uspeh SK Ljubljane Z današnjo nedeljo so se pričele nogometne :ekme v »slovenski« ligi. Pri tem tekmovanju se sam bodo v naslednjih nedeljah predstavljali naši najboljši nogometni zastopniki, osem po številu, ki se bodo borili za naslov banovinskega prvaka. Najboljši izmed njih bo imel pravico, da bo zastopal slovenske barve v družbi s štirimi srbskimi in tremi hrvatskimi klubi, ki bodo spet med seboj igrali za naslov državnega prvaka. To nedeljo se je po vsej Sloveniji pričelo ožje tekmovanje med osmimi klubi in sicer na Jesenicah Mars in Bratstvo, v Mariboru Železničar in Kranj, v Celju Olimp in Amater, v Ljubljani pa sta se pomerili enajsto-rici Maribora in naše Ljubljane, ki sta oba poleg Železničarja resna reflektanta za naslov banovinskega prvaka. O poteku ljubljanske tekme, kakor tudi poročila drugih srečanj, pa slede. Ljubljana : Maribor 4:0 (2:0) Točno ob 4 popoldne sta se sodniku g. Erlihu predstavili enajstorici Ljubljane in Maribora v naslednjih postavah: Maribor: Veingerl, Vesnaver, Korent, So-naja, Starc, Janžekovič, Ogrizek, Vele, Vodeb, Varl in Janševec. Ljubljana : Pogačnik, Ceglar, Jerman, Pupo, Gomezelj, Šercer, Presinger, Kroupa, Lah, Čebohin in Erber. V jjočetku je igra bila povsem enakovredna, nasprotnika sta se le otipavala in iskala slabejših mest. Toda že v tretji minuti Sandi nenadoma strelja na gol, žoga se odbije od prečke, sodnik prizna gol, vendar pa je ta zgoditek zelo, zelo problematičen. Toda sodnikova odločitev je tu. Gledalci pozdravljajo ta uspeh Ljubljane. V 20. minuti se rahel Čebohinov strel na mariborska vrata odbije od branilca Maribora in tako Ljubljana prav poceni pride do drugega gola. Polčas. V drugem polčasu z$'1cmalu od početka igre Šercer nenadoma strelja na gol iz precejšnje daljave — in žoga obsedi. Vratar strela nikakor ni pričakoval. Boter temu §felii pa je bil Erber, ki je lepo podano žogo prav učinkovito j>oslal v mrežo nasprotnika. S tem je bil postavljen rezultat današnjega srečanja. Maribor ni danes predstavljal močnega nasprotnika. Najboljši možje njegove vrste so Korent na levem branilcu, ki vestno in pridno razčiščuje situacije pred svojim golom, vendar hudega navala Ljubljane ni mogel do konca uspešno izdržati, kar je seveda opravičljivo. Starc na srednjem krilu je duša moštva, ki ima lep pregled igre in solidno deli žoge. V napadu pa je bil zelo dober Vodeb kot srednji napadalec, ki pa je bil že kmalu poškodovan v srečanju s Pupom. Prav pridna sta bila tudi Pelc in Varl, ki pa nista mogla kaj prida opraviti proti energični ljubljanski obrambi. Celega moža je dal tudi vratar, ki bi mogel od prejetih golov ubraniti vsaj enega. Uspešno pa je posegel v igro, predvsem v drugem polčasu, ko je bil njegov gol od časa do časa dobesedno bombardiran. Moštvo je fizično lepo razvito in obvlada lepo žogo. Na polju lepo prodira in uspešno preigrava nasprotnika, predvsem s kratkimi pasovi, le v bližini gola ni nikjer zaključne akcije, ki je odločilna za moštvo. Ako bodo hoteli biti uspešni v tem tekmovanju, bo treba streljati, bo treba golov! Ljubljana je bila danes zelo borbena in je energično zatrla vsak poskus nasprotnika, da zabije gol. Pri tem sta se odlikovala predvsem oba branilca, ki ne izbirata preveč sredstev, da odstranita nevarnost izpred svojega gola. Oba imata lep in dolg odbojen udarec, ki bi bil lahko še malo točnejši. Vratar ni imel v igri skoraj nobenega dela. Pomočniška linija je bila zelo dobra, še bolj tedaj, ko je Šercer igral srednjega krilca. Pupo je bil danes kar malo preveč »energičen«. Vsi trije so lepo prenašali igro na krila in pred vrata nasprotnika in s tem ustvarjali nevarne situacije za nasprotno svetišče. — Napad je igral dokaj učin-učinkovito, posebno Lah z obema kriloma. Streljali so, a ne vedno z uspehom. Erber še% vedno včasih strelja, ko nima niti malo izgleda na uspeh. Tega se bo moral odvaditi. Zvezi pa sta vse prepočasni in tudi žoge nista delili dobro ter nista res uspešno povezavali pomočniško linijo z ostalimi z napadalci. Igrali so namreč W-sistem. Vse kaže, da bo Ljubljana s tako igro resno posegla v dogodke slovenske lige. Občinstvo, ki se ga je nabralo na igrišču Ljubljane kljub zelo lepemu vremenu precejšnje število, je z navdušenjem sprejelo prvo zmago svojih ljubljencev. V predtekmi je Ljubljana II. s težavo premagala Grafiko z rezultatom 2:1. Bratstvo : Mars 3:2 (2:2) Jesenice, 1. septembra. Igra je bila tipično prvenstvena. Obe moštvi sta igrali požrtvoavlno. Mars je dal gol v šesti minuti prvega polčasa in kmalu za tem še drugi gol, oba iz daljave okrog 10 m. Proti koncu prvega polčasa se ni rezultat obmil niti v dobro domačinov, niti gostov. Tudi v drugem polčasu se situacija ni dolgo spremenila Proti koncu igre pa so si gostje po nerodnosti sami zabili odločilni gol. Igrali so precej borbeno in bi domačini lahko zmagali z večjim rezultatom. Sodnik je bil, kakor se je videlo, gostom precej naklonjen Občinstva se je nabralo okrog 500, kar je za jeseniške razmere precej. Med Koširjem in Kotnikom se je razvila huda borba. Petdeset metrov pred ciljem je Košir pretekel v ostrem finišu Kotnika. Met krogle: 1. Isekovič (Concordia) 12.74; 2. Hlade (Železničar) 12.21; 3. Klinar (Planina) 11.91 metrov. Met konja: 1. Mavsar (Planina) 58.63 metrov; 2. Marlcušič (Concordija) 53.40; 3. Metelko (Zelenzičar) 42.92. Skok v višino: 1. Časnv (Planina) 165 cm; 2. Babič (Maraton) 165; 3. Lužnik (Maraton) 160 cm. Skok s palico: 1. Oroszv (Rapid) 3.46 metra; 2. Cvetič (Hašk) 3.33; 3. Dolenc (Concordija) 3.23. Tek 400 metrov: 1. Klinar (Planina) 52.9 s.; 2. Preteršek (Celje) 53.4; 3. Kocelj (Planina) 58.1 sek. Stari borec Pleteršek je moral mlademu Presenetljiva zmaga Kranja v Mariboru Kranj, 1. septembra. Danes je bila na Stadionu odigrana prvenstvena tekma S lov en. lige med Železničarjem in Kranjem ki je v visoko nadmočni igri domačinov izpadla presenetljivo v korist gostov z rezultatom 2:1 (0:1). Igra, ki jo je ob prekrasnem vremenu obiskalo le okrog 300 ljudi, je nudila precej slab šport. Obe moštvi sta poleg pomanjkljive taktike pokazali tudi precej slabo kondicijo. Posebno napadalcem Železničarja je naenkrat v odločilni situaciji pred nasprotnikovimi vrati zmanjkalo sape in 60 jim odpovedale noge. Po splošnem poteku igre so bili nedvomno Železničarji boljši, saj so imeli v rokah tri četrtine igre. Toda gostje iz Kranja so se pokazali vztrajni in energični borci, ki do kraja niso vrgli puške v koruzo in se imajo svoji požrtvovalnosti, deloma pa tudi nerodnosti domačinov zahvaliti, da so 6i priborili zmago in s tem dragoceni dve točki. Igra je bila v splošnem facr, brez prevelikega prvenstvenega prizvoka. Soliden 6odnik, kakor vedno, je bil g. Deržaj iz Ljubljane. Precej živahno predtekmo sta odigrali kombinin rani moštvi Železničarja in Slavije (Pobrežje). Iz-vežbanejše moštvo Železničarja je zasluženo zmagalo z 3:1 (1:0). Sodil je g. Bergant. Olimp : Amater 1:2 (1:2) Celje, 1. septembra. Dane6 popoldne 6e je odigrala prva ligaška tekma med domačim Olimpom in Amaterjem iz Trbovelj. Gostje so dali hitro in odločno igro. Olimpovci so ves čas lepo igrali v polju, pred golom pa so imeli smolo. Olimp ni pokazal igre, ki smo je vajeni od njega V kombinaciji in tehnično so ga gostje znatno prekašali. Olimp je prvi streljal v četrti minuti in postavil rezultat 14). Igra je bila živa in zanimiva. V 40. minuti je Amater izenačil 6 strelom iz kota V 42. minuti je postavil končni rezultat. Sodil je mariborski sodnik g. Kopič, ki pa se ni oziral dovolj na stranska sodnika. Igri je prisostvovalo nad 600 gledalcev, med temi čez 200 navijačev iz Trbovelj. V predtekmi sta igrali moštvi Olimp-Jugoslavija. Jugoslavija je postavila na igrišče svojo mladino. Rezultat 2:2 (0:1). Sodil je dobro g. Reinprecht. Lesce, 1. septembra. To je bilo danes dopoldne na sporedu. V resnici pa naslov prav nič ne odgovarja resničnemu dejanskemu stanju. Vode so močno upadle, vodostaj je izredno nizek in voda je tako skromna in pohlevna, da o kaki divjosti sploh ni mogoče govoriti: Današnje državno kajakaško prvenstvo divjih vod torej ni izpolnilo svojega namena. Sicer pa gostom iz Zagreba, ki 60 prišli prav v lepem številu prav gotovo ni bilo žal, da so prišli. Imeli so krasen in jasen dan in vožnja po mestoma globoko zasekani strugi Save je bila nad vse prijetna, Sedemnast čolnov ter nekaj več tekmovalcev in tekmovalk se je javilo starterju Strikbergerju, ki je uradoval danes pod savskim mostom na cesti Les-ce-Bled. Točno ob 11 dopoldne je starter v 6voji natančnosti izpustil prvega tekmovalca Zagrebčana Vincenca M. Nat« pa v presledkih po 3 minute še ostale tekmovalce. Med posamezniki skupinami čolnov pa je napravil malo več odmora, da se ne bi oni, Iti so stali s svinčnikom na bregu v Mošnjah, kjer je bil cilj, preveč motili. Pot, ki so jo ime!: kajakaši prevoziti, je bila dolga kakih 12 km. Proga je bila prav zanimiva. Struga Save je od starta pa do sotočja obeh Sav Dolinke in Bohinjke prav na gosto posejana • skalami, katerim se je bilo treba izogibati Mimo Rado vilice do takoimenovane Fu-xove brvi je voda mirnejša in struga manj nevama. Tod in še malo dalje do Mošenj, kjer je bil cilj, oa je struga bolj nerodna; tam je sicer precej brzic, ki pa danes že zaradi zgoraj omenjenega stanja niso skoro nič ovirale tekmovalcev. Škoda, da si prireditelji niso zbrali kakšnega ugodnejšega časa. Če bi bila Sava malo večja, bi tekmovalci »e prišli tako poceni po vsej progi. Tako pa takih neugodnosti dane« ni bilo. Pri današnjem prvenstvu so prevladovali Za- I grebčani Prišli so: kakor smo že povedali, v veli- | kem številu. Oni so ocenjevali rezultate. Pri svoji natančnosti pa so ugotovili, da je imel Ljubljančan Drovenik Branko za 2 cm ožji in r>a malo daljši čoln, kakor je pa predpisan. Zato so Drovemka tudi diskvalificirali. Škoda! Bil je najboljši in je bil v svoji kategoriji za 2 in pol minute pred ->rvim hrvaškim tekmovalcem Vincencem. Zagrebški sodniki najbrž ne bi tako natančno merili čolnov, če bi šlo za njihovega tekmovalca. Sicer pa smo od Zagrebčanov take stvari vajeni. Ostali slovenski tekmovalci so svoje opravili prav dobro. Inž .Gaberšček in Mikuž sta bila v svoji kategoriji najboljša. Mnogo naših tekmovalcev pa iz najrazličnejših razlogov ni nastopilo. Eden je bil zadržan s tem, drugi pa spet s kom drugim. Tehnični rezultati so bilii Enojka F. 1: 1. Vencenc M. Maraton, Zagreb 43.03. Klinarju po hudi borbi v finišu pustiti prvo mesto. Skok v daljavo: 1. Zorko (Žel.) 6.68 metra; 2. Bratož (P.) 6.21; 3. Račič (II.) 6.13 metra. Tek na 800 m: 1. Srakar (Cone.) 2:01.1; 2. Obršek (II.) 2:04.3; 3 Goršek (Celje) 2:04.3. Met kladiva: 1. inž. Stepnišnik 54.64 metra. (Inž. Stepišnik je vrgel trikrat dlje kot je znašal njegov jugoslovansk rekordi.) 2. Gujznik (Žel.) 44.15; 3. Hlade (Zel.) 36.30. Tek na 5000 metrov: 1. Glonar (II.) 16.52; 2. Stanjšek (Marat.) 16:59.3; 3. Pere (Prim.) 17:17.4. Štafeta 4 X 100: 1. Planina (Černe, Mravlje, Bratož, Klinar) 46.8; 2. Mešana (Kolenc, Goričan, Gracijanski, Zorko) 46.9; 3. Celje (Taeek, Rebovšek, Pleteršek, Urbančič) 47.8. Organizacija je bila odlična in so se točke vršile točno po sporedu. Številni sodniški zbor je vršil svojo dolžnost zelo točno. Ženski miting na Stadionu Danes dopoldne je ženska sekcija priredila interno ženski meeting za svoje članice. Prireditev je bila namenjena kot dober trening atletinj, ki pridejo v poštev za državno atletsko prvenstvo, ki je napovedano za 14. in 15. september v Zagrebu. Revija ženske atletske sekcije SK Planine je bila prav zadovoljiva. Sekcija je mlada in nekaterim atletinjam se zaenkrat še pozna, da niso prav mnogo vadile. Nekatere so pa prav talentirane in bodo brez dvoma dosegle še letos lepe uspehe. Tekmovanje se je odvijalo hitro in točno, tako da je bil ves spored v najkrajšem času opravljen. Tudi sodnikov je bilo dovolj. Rezultati so bili naslednji: Tek na 60 metrov: 1) Pogačar Cirila 9.3; 2) Kovač Marjana 9.9; 3) Velikonja Mija 9.9; 4) Kerč Lenka 10.2; 5) Velikonja Ivanka. Drugi predtek: 1) Klančnik Ivica 9.4; 2) Musar Milena 9.4; 3) Torkar Stanka 9.4; 4) Škerlj Marica 9.5; 5) Pavlovčič Gizela 10. Tretji predtek: 1) Šušteršič Marica 9.2; 2) Me-rala Marija 9.4; 3) Klančnik Marica 9.8; 4) Kosmač Nives. Tek na 60 metrov finale: 1) Šušteršič Marica 8.8; 2) Merala Marija 8.9; 3) Klančnik Ivica 9; 4) Pogačar Cirila 9.4; 5) Musar Milena 9.5; 6) Torkar Stanka 9.6. Tek na 100 metrov: 1) Šušteršič Marica 15; 2) Klančnik Ivica 15.2; 3) Musar Milena 15.4; 4) Kovač Marjana 15.4. Skok v višino: 1) Tome Viktorija 1.25 m; 2) Pogačar Cirila 1.20 m; 3) Klančnik Ivica 1.20 m; 4) Bricelj Zvonka 1.15 m; 5) Puc Mila 1.15 m; 6) Velikonja Ivanka 1.10 m. Met diska: 1) Tome Viktorija 27.85m; 2) Kocjan Minka 23.09 ; 3) Torkar Stanka 22.56 ; 4) Šušteršič Marica 22.54 ; 5) Puc Mila 21.57. Skok v daljavo: 1) Tome Viktorija 4.22 m; 2) Klančnik Ivica 3.92; 3) Kovač Marjana 3.90; 4) Pogačar Cirila 3.90; 5) Velikonja Mija 3.66; 6) Musar Milena 3.66. t Met krogle: 1) Kocjan Minka 8.52 m; 2) Tome Viktorija 8.23; 3) Torkar Stanka 7.94. Met kopja: 1) Tome Viktorija 26.10 m; 2) Kocjan Minka 21.45; 3) Škerlj Marica 18.45; 4) Torkar Stanka 18.30; 5) Dermastija Lidija 15.98. Štafeta 4y,100 m: I. (Tome, Pogačar, Klančnik, Šušteršič) 1:00.5. — II. (Škerlj, Musar, Kovač, Puc) 1:05.3. 2. Plan K. (Kajak klub Zagreb) 43:36. 3. Satler Br (Maraton, Zagreb) 44:23. 4 Kool M (Kajak klub Zagreb) 45:34. 5. Brozovič V. (Kajak klub Zagreb) 47:26 6. Drovenik Br. (Kajak klub, Ljubljana) 41:05, dickvalifiicran. Dvojke F 2: 1. Inž. Gaberšček-Mikuž (Kajak klub Ljubljana) 43:17. 2 Lukšič-Gluhak (Maraton, Zagreb) 43:38. 3. Plan-Pešan (Kajak klub, Zagreb) 43:41. 4. Gluhak-Ruzvineki (Maraton Zagreb) 43::42 5. Munčan-Viličtč (Kajak klub, Zagreb) 44:55. Turne enojke: 1. Sabljič Z (Kajak klub Zagreb) 40:29. 2. Lukež V. (Maraton, Zagreb) 40:50. 3. Boltavzer Br. (Kajak klub, Zagreb) 43:38. Dvojke dame in gospodje; 1. Schlich-Sakar (Kajak klub, Zagreb) 45:54. 2. Tatalovič-Tatalovič (Maraton, Zagreb) 46:04. 3. Sabljič-Bohutinski (Kaj. klub, Zagreb) 48:19. Srbska liga BSK : Jugoslavija (Jabuka) 3: I Na igrišču BSK-a sta bili odigrani dve prvenstveni tekmi srbske lige. BSK je imel v gostih Jugoslavijo iz Jabuke, ki je novi ligaš. Moštvo bivšega državnega prvaka je v današnji igri razočaralo svoje simpatizerje. S svojo indolentno igro je BSK le z največjo težavo premagal borbeno moštvo iz Jabuke Zadovoljivo je igrala le obramba, med tem ko je napad popolnoma odpovedal. Bivši internacionalec Vujadinovič pa je bil najslabši v današnji igri. Novi ligaš Jugoslavija je pokazal borbenost, pa premalo tehnike. Jugoslavija : Slavija (S.) 2: I Druga igra je bila zanimivejša od prve. Obe moštvi sta pokazali veliko tehnično znanje in borbenost. V prvem polčasu je bila igra enakomerna, v drugem pa si je Jugoslavija priborila zasluženo zmago. Le smoli vratarja Krstuloviča. ki je izpustil žogo v mrežo, in neverjetni smoli leve zveze Slavije, ki je zastrelil dve krasni šansi, se ima Jugoslavija zahvaliti za svojo zmago. Prvi gol je dosegel v 4. minuti prvega polčasa Rajlič Izenačil je v 13. minuti Cabrič po krivdi Krstuloviča, ki je žogo izpustil. V 34. minuti je Savič z lepim strelom dal gol n prinesel svojemu klubu zmago. V drugem polčasu je bila Slavija v premoči Jedinstvo : Vojvodina 2: I Subotica: 2ak : Bask 2 :1 Skoplje: Gradjanski : Bata 3:2 Novi Sad: Vojvodina : Jedinstvo 2:0 Od 31. avg. do 9. sept. Ljubljanski velesejem Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Posebne zanimive in poučne razstave: Turizem — Letala — Obramba pred napadi iz zraka — Zobna tehnika — Naša vsakdanja prehrana — Cvetje in povrtnina — Perutnina, kunci — Ornitološka — Likovna umetnost. — Vsak večer predstave »Totega teatra«; nasmejali se boste. — Vstopnice bodo žrebane za darila. — Ne zamudite ogledati si velesejma. — Polovična voznina po železnici. Tekme v hrvaški ligi Zagreb: Gradjanski : Železničar 8:0 (5:0) HAŠK : Slavija (0.) 4 : 1 (2 Split: Hajduk : Sašk 4 : 0 (1:0) Subotica: Concordia (Zagreb)* Bačka 2:1 (1:1) Varaždin: Split : Slavija 3 :1 Tabela slovenske lige: 1. Ljubljana 1 1 0 0 3:2 2 točki 2. Bratstvo 1 1 0 0 3:2 2 točki 3. Kranj 1 1 0 0 2:1 2 točki 4. Amater 1 1 0 0 2:1 2 točki 5 Mars 1 0 0 1 2:3 0 točk 6. Železničar 1 0 0 1 1:2 0 točk 7. Celje 1 0 0 1 1:2 0 točk 8. Maribor 1 0 0 - 1 0:4 0 točk Kolesarske dirke v Mariboru Danes predpolne so se na progi Maribor-Maren-berg in nazaj vršile kolesarske dirke, ki jih je priredil SK Železničar. Proga je bila dolga 80 km. Na štartu se je zjutraj javilo 15 dirkačev in sicer 4 iz Ljubljane, 1 iz Slovenj Gradca, ostali iz Maribora in sicer 2 od Maratona, 3 od prireditelja in 5 od Edelweisa. Zaradi slabe ceste je bila proga zelo težka, vkljub temu pa so bili dosežem dobri časi. Kmalu po pol deseti uri je prispel kot prvi na cilj Bizelj od Ljubljanice v času 2:38.10. Drugi je bil Gregorič iz Slovenj Gradca, 2.38.31, tretji Kosi od Edinstva v Ljubljani v času 2 42.06 četrti Rozman, Edelweis, Maribor, 2:42.07, peti Grmek, SK Železn. v času 2.42.08, šesti Korenini, Edinstvo, Ljubljana, v času 2.43.38 in sedmi Sodec, Maraton, 2.43.39. \ Propagandna medmestna tekma v rokoborbi Spoprijeli sta se reprezentanci Zagreba in Maribora Maribor, 1. sept. Včeraj zvečer se je na verandi restavracije »Union« vršila medmestna teirma v rokoborki med reprezentancama Zagreba in Maribora Zagreb je zastopalo 5 atletov »Croatie« in 2 od »Uerkulesa«, mariborsko reprezentanco so zastopali atleti »Maratona« in od PSK. Kljub hladnemu večeru se je zbralo na verandi ogromno gledalcev, ki so s pozornostjo sledili zelo napetim posameznim točkam. Pred pričetkom tekmovanja je goste iz Zagreba pozdravil predsednik SSK »Maratona« g. inž. Lah in jim želel dobrodoščico. Kot prvi par sta nastopila v ekshibiciji Maratonca: Vrstovšck in Ules, oba v polsrednji kategoriji. Nato so sledile posamezne točke dvoboja. Kot prvi par sta nastopila v ban-tam kategoriji Tašler (M) : Šneberger (Z). Dasiravno je Šneberger večkratni državni prvak, mu je vendar Tašler nudil oster odpor ter ga je mogel Šneberger premagati šele v 6. minuti. V perolahki kategoriji sta nastopila Dolinšek (M) : Moguljak (Zagreb). Tudi Moguljak je letošnji državni prvak svoje kategorije ter eden tehnično najbolj dovršenih rokoborcev. Dolinšek mu je bil enakovreden nasprotnik, vendar je po neprevidnosti zgubil v 8. minuti. Nato sta se spoprijela v lahki kategoriji Babič (M) : Pongrac (Z). Gost iz Zagreba je bil mnogo težji ter je le s težavo znižal svojo težo, da je mogel nastopiti v tej kategoriji, Mariborčan je bil za Zagrebčana trd oreh ter je izgubil šele po 10. minuti. Sledila je najzanimivejlja borba večera, pri kateri sta nastopila v polsrednji kategoriji Rušan Ivanič za Maribor in inž. De Lucca za Zagreb. Ivanič je državni prvak v tej kategoriji, De Lucca pa je letošnji balkanski prvak. Borba je bila pojrolnoma izenačena, vseskozi napeta in polna najlepš h momentov ter se je De Lucci posrečilo tuširati svojega protivnika z nenadnim prijemom v 14. minuti. V srednji kategoriji sta se borila prvak poltežke kategorije Metzner (Z) in Verbošt (M). Dasiravno je imel Mariborčan Verbošt za nasprotnika prvaka višje kategorije, mu je vendar uspelo priboriti si prvo zmago za Maribor. Orešnik (M) in Vrščak (Z) sta nastopila v poltežki kategoriji, v kateri je pokazal Orešnik velik napredek ter se večkrat rešil iz najkočljivejših situacij z izredno spretnostjo. Kot poslednji par sta nastopila v težki kategorij) Pirher (M) proti Gerocu (Z). Pirher je tudi to pot pokazal svojo rutino ter jo z njemu lastne mirnostjo in premišljenostjo popolnoma sigurno tuširal svojega nasprotnika. Prireditev sta organizirala mariborska kluba, ki gojita težko atletiko: SSK Maraton in PSK. Začetek tekem v slovenski ligi Državno kajakaško prvenstvo v »divjih vodah« la Jogo«lo»an«ke tiskarno * LJnhlJnnh Jnžr Kramarič — Izdajatelji Inž Jože Sodja — Uredniki Mtrkn Javornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vaak delavnik oh 12. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 28 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6-UL felelon tt t00| do 40(18 Uprava: Kopitarjeva utica i.