9. številka. Ljubljana, sredo 13. januarja. VRL leto, 1875. SLOVENSKI NAROD Ituaja vsak dan, izv/,oumi pofoedi jko in Uu«v«; po praznikih, tor veija po posti prejemati, /a avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold za pol leta 8 ■a četrt leta 4 gold. — Za L|ubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 pold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr Za pošiljrffi dom so računa 10 kraje, za moBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol hita 10 gold. — Za gospode učitelje na 11» ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejoman za Četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačili« utopne petit-vrste 8 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ee dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. i Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evro Opra vii i a tv... na kat ro naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozt.jit. jia, r. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavč V IMulHJiiiii 12. januarja. Vćerajšuji „Slovenski Narod" je bil konfisciran. Zapečatila je policija uvodni Članek, tri večje dopise (iz Št. Vida pri Za-tiČiui, iz Škofje Loke in iz brdskoga okraja) in osem manjših, v oddelku ndomaČe stvari" tiskanih dopisov (iz Ijubljauske okolice, iz Tomišlja, Kamne gorice, Radovljice, Podbre-*ij, Krope, Novega mesta, Mokronoga). Članek in vsi našteti dopisi govore o volitvah v obrtniški odsek trgovinske zbornice, dopisi poročajo, kako se je o volitvah godilo. Iz te konfiskacije je vidno, da o teh volitvah ne smemo poročati in svoje sodbe o dejanjih izreči. Potem je „ustavoverni" nemškutarski stranki krasno lahko agitirati in zmagati! In kljubu temu živimo v Avstriji, kjer se, kakor zuauo, u-Uvno Življenje krasno razvija, kjer ima vsak državljan svobodo v pismu in besedi svoje mnenje izraziti — kakor naši dopisniki vidijo ? Razame se, da se je slnčajuo uže en eksemplar pred konfiskacijo rešil in smo ga poslali slovenskemu državnemu poslancu, ki bode priliko imel, stvari, katere sedaj mej slovenski svet spraviti mi ne smemo, v državnem zboru proglasiti, kar bode, upamo tudi storil. Ker imamo še §. 28. tiskovne postave, kateri določuje, da ne morejo nikogar na odgovor klicati, ki priobčnje poročila javnih razprav drž. in dež. zbora, bodo tako tudi naši bralci zvedeli, kaj smo v včerajšnjem listu pisali in poročali. Politični razgled. Hotl »iiBj«* ti-rs;«- ■ «* V Ljubljani 12. januarja. Mej one oddelke, katere je konfiskator v tiskarni zapečatil, ne vemo ali je tudi ta nedolžni oddelek konfisciran, ali je orgau k mili ikovanje v svoji službeni ogujenosti več storil, nego mu je naloženo bilo. Ker torej ponatisniti včerajšnjega v teh okoluostih nij varim, denes dopoludne pa diugili novin nij, je politični razgled tak kakor to-le: O ttrsti-tj mL t <»poziciji prinaša demokratična „Frankfurter Ztg." članek, v katerem izraža misel, da Čas sedaj nij neugoden naskočiti na ceutraliste, ki so dogospodarili. Viharji, ki se v letu 1875 pripravljajo na Ogerskem, more tudi državnpravna opozicija v Cislejtauiji porabiti, Če hoče. Kolomau Tisza je izdal geslo : proč z dualizmom. A z dualizmom pade tudi ustavovema stranka. V novosadski tiskarni, kjer se tiska .»#•##.«/.*« „Zastava", je pred nekimi dnevi vi lun, državui pravnik Kozma ukazal sod nijsko preiskavauje. Muožica zauiniivih tlako-pisov, posebno hi ošura Pelagičeva, v kate rej se Slovani iu Romani na Ogerskem iu Turškem pozivljejo k povstaji, je bila koufisko-van-.i v mnogo tisočih iztisih. ViiaaiaJ«' države. titi.*L* list „St. Peterburgskija Vodo-mosti" piše o pomenu deželnih zborov in narodne Činnosti avstrijskih Slovanov in pravi glede ustanovljenja zagrebškega vseučilišča : „Solsko vprašanje o učnem jeziku v šolah, je eden glavnih predmetov činnosti deželnih zborov. Na Ruskem opazujemo to delavnost samo s političnega stališča. Toda i domača činnost deželuih zborov podaje ne malo zanimivih vprašanj, posebno po u vedenji direktnih volitev, mej katerimi zasluži največje pozornosti šolsko vprašanje in vpra sanje o učnem jeziku." — Dalje omenja nSt. Pet. V." vspebo, katere bo dosegli slovanski poslanci v irskem deželuem zboru, moravskem, kranjskem, gališkem za gojitev ravnopravnosti jezikove in povzdigo narodnega šolstva. I/, vseh teh navedenih izgledov" — nadaljuje ruski list, —- nje jasno, da omenjeni zastopniki slovanski uvidevajo močno podporo in utrjenje za razvoj svoje narodnosti posebno v jeziku in šolah. Kakor v Cistejlaniji, bas tako v Translejta-niji uznavajo slovanski rodoljubi, da je treba odgojevati tako vrsto ljudij v narodu, ki bi se ne sramovala rabiti narodnega govora v vseh razmerah živenja, ki so se izobraževali v domaČem jeziku v narodnih iu srednjih šolah. V JfMtattfititt so živo pripravljajo Alfonza sijajno sprejeti. Pravijo, da ga bode najprvo sprejelo duhovenstvo pred katedralo. Iz Ijoii/loini se poroča, da angleške novine hudo pobijajo Lessepsov načrt, da bi se zidala železnica skozi Sibirijo in Turko-manijo do indo-britiške proge. Angleži se Rusov silno boje, za to tudi te dotike. Dopisi. las (Gorice 9. jan. [Izv. dop.] Mož je bil v pravem pomenu besede — a žali-bog nij ga več mej nami, našega Iflatlfc Doljalta. Velika skrb za družino, ne-utrudljiva delavuost za občino, okraj in deželo , požrtovalno prizadevanje za ljudski blagor sploh, in pred vsem za slovenski narod so bolehnega moža prezgodaj omagale in ga iztrgale iz naše srede. Kanjkega nijso odlikovale velike znanosti, on nij bil mož peresa, ampak mož železne volje, mož dejanja; kar ga posebno odlikuje, to je njegov neomahljiv značaj, njegova neornadeže-vana, da ne rečem ostra poštenost. V vrsto narodnih boriteljev stopil je Doljak še le začetkom leta 1868, takrat, ko smo se pripravljali k Sempaskemu taboru. Pred tem časom bil je stcer uže obče poznan poštenjak in Ijud »ljub, pa brez prave narodne barve. Razprave zaradi omenjenega tabora so ga še le (»grele, iu ko je na šem paskem polji vprvič riastdpil kot ljudski govornik, bil je uže v njeni živo vnet narodnostni čut, navdušen je bil za z edin jen o Slovenijo. Od tega časa naprej nij očeta Matije nikder več manjkalo, posebno na Go- riškem ne, kder je šlo za sveto narodno reč. Kot posestnik, kmetskega rodu se je posebno ootczal za materijalno blagost ljudstva, in za to ga vidimo v vseh važnih krajnih, okraj-in 11 in deželirh zastopih neumorno delovati, dokler so ga še šibke, fizične moči po koncu držale. Se v zadnji bolezni, malo tednov pred smrtjo, udeležil se je težavnega poslovanja okrajne cenilne komisije. Ostre njegove sodbe, kadar je videl, da se ljudstvu krivica dela, neprizanesljivost njegova, kadar je zapazil, da se z javn;m blagom malomarno ali nepoSteuo gospodari, rodile so mu mnogo ncjirijateljcv in nasprot-uikov, a utrjevali so od dne do dne više ljudsko zaupanje v njega in mu pridobile desetkrat toliko spoštovalcev iu prijateljev. Posebno hudo bode pogrešala solkanska županija moža, kateri ji je zmedeno gospodarstvo tako izvrstno uravnal, da je nij zdaj skoraj bolje uredjene županije na Goriškem. Čitai niča solkanska je izgubila ž njim vzdrževalno podporo; cestni odbor goriški ue-utrudljivega predsednika, ljudstvo sploh, posebno posestniki, zastopnika, kateri je v šolskem svetovalstvu, v cenilni komisiji, v deželnem zboru in drugod strogo nadzoroval gospodarstvo in ee neustrašljivo potezal za njih interese. Je-li čuda po tem, da je bil sprevod Doljakov sijajen, sijajnejši, nego je kedaj katerega videl stari Solkan. Od vseh strani Goriškega zbrala se je ogromna množica njegovih osobnih in političnih prijateljev, pa tudi njegove nasprotnike je nemila smrt pomirila. Bili so tudi oni dostojno zastopani. Starešinstvo in čitalnica solkanska sta mu položila vsak svoj venec na rakev in tako odbor društva „Soče", katere predsednik je bil; raz vencev so viseli krasni tribojni trakovi s primernimi napisi. Sprevod se je stazal od Dnljakove hiše skoro do mirodvora. Na čelu šolska mladina, za ujo s dkauci, po tem čitalnica so staro narodno zastavo, katera je bila uže leta 1848 krščena. Za Čitaluico Sočanij za njimi načelniki in zastopniki raznih društev iu javnih zastopov. Kanjkega so nosili občinski starešine in čitalničui odborniki. Za duhovniki je bil deŽelui odbor z glavarjem g. grofom Coroninijeni, potem okrajni glavar, mnogo odličnjakov, sorodniki in prijatelji ranjkega mešane narodnosti in koncem velika množica Evinih hčera. Mej sprevodom so peli čitalnični pevci alteruat. z duhovniki „Strašni dan, je dan plačila". Po kratkem cerkvenem opravilu v cerkvi na mirodvoru zapoje zbor „ Blagor n;u" ! Po tem pa nastopi dr. Lavrič na vzvišeno mesto zraven groba, in govori globoko v srca ogromne množice segajoč govor. Vse oči so bile solzne. Ko so pevci še „Tiho jamico" zapeli — raziđe se množica mirno in tužno; videlo se jej je jasno, da globoko čuti in britko obžalnje izgnbo tacega moža. Sklenem se zadnjimi besedami dr. Lavričevega govora : nMatija Doljak, ki si znal biti iskren prijatelj, primi naš zadnji, presrcni c bogom! Tvoj spomin nam bo vedno drag, ker si nam pa zapustil lep izgled domoljubja in pravega moštva, kličemo spominu tvojemu: Slava !u Iz Ilirije 9. jan. [Izv. dop.] Naš žnpan, ki se podpisuje „Perlitsch", je sin prav slovenskih staršev in ima Bo doma brate in sestre, ki besedice nemške ne znajo. Ko je svoje študije pustil, šel je k vojakom, avanziral menda do profosa, in ko je uže poštami mož zopet domov prišel, bil je — nemškutar in protivnik Slovencev od nog do glave. „Ta bi bil župan po moji volji," misli si naš paša Lipold, in ko je bila nova volitev, pritiskal je z vso svojo silo, da je njegov ljubljenec županov stol zasedel. — Pa kaj je zdaj Perlitsch? Voljno in potrpežljivo to dela, kar g. Lipold ukaže, in tako je v resnici pri nas Lipold žnpan. A vendar oba kaj slabo skrbita za naše mesto. Snega leži povsod toliko, da, ko se človek vozu izogne, udere se do pol života v sneg. — Brv čez Nikavo v rožuo ulico je uže več časa vsa podrta in brez držajev, tako da se ne more brez velike nevarnosti črez njo priti. — Pri zdanjih volitvah je bil naš župan neutrudljiv za nemško stranko. Iz IJlltOiltcrtl 9. januarja. [Izv. dopis.] Tukaj je bila dve leti napredovalna kmetijska šola. Marljivi učitelj gospod Blaže Pernišek je podučeval o živinoreji, poljedelstvu, 8adjereji, sviloreji, vinoreji, o gnoji, ki je duša kmetijstva in o čebeloreji. Gosp. nadučitelj Lapa j ne je gospoda Perniška večkrat nadomestoval, ter govoril o novi meri, o zgodovini Slovencev, in sploh, kar je koristno vedeti za kmeta. In to šolo so radi obiskovali kmetski fantje, a tudi drngi možaki, katere je vse veselil ta poduk. Tudi jaz sem dve leti obiskoval to šolo. Ko smo bili pri konca druzega leta, pride gospod nadzornik Bauer v Ljutomer obiskovat šole, in tudi našo šolo je hotel obiskati, res smo se zbrali skupaj učenci v tej šoli. Mi smo se veselili prihoda nadzornikovega v našo šolo, da bi mu govorili o kmetijstvu kaj. Čakamo tri četrt na devet, pa zastonj ; čakamo in čakamo, da začne dež liti z neba. Kaj tedaj hočemo storiti. Tedaj nam dovoli gospod učitelj iti proč, ker so bili nekateri učenci praznično oblečeni in nijso radi hoteli biti mokri, zavoljo kasnega nemŠkutarja. In kaj se zgodi? Ta gospod nadzornik Bauer je rekel, da gospod Pernišek tukaj nema nobene šole, in to je laž. Gospod Pernišek je nas celi dve leti pridno podučeval, zdaj mora pa v zahvalo slišati, da še „uema nobene take šole"! Temu gospodu Hauerju torej očitam, naj se pri drugem obiskovanji šol drugače obnaša. Slušatelj kmetijske šole. Iz Tr»tla 10. jan. [Izv. dop.] Vsak parobrod, ki odpluje iz Trsta ali dojde v Trst donaša in odnaša kacega črnogorskega „Sokola" lepo narodno oblečenega, kateri potuje na razne dvore, ali se vrača v službi kneževine Črnogorske. Tudi se iz Trsta izvaža mnogo strelnega orodja najnovejše dobo tako, da je verjeti, ka se vse pripravlja na resen udar po Turkih. Tudi z Žitom se preskrbi ju je črnogorska vlada obilo. V Rizanu, Perastu in v Kotora se polnijo pridno zaloge iz ladij, katere potem karavane v mnogo-brojnem številu črez hribe na bolj važne kraje prenašajo in shranjujejo. Neki Bokelj iz Rizura, meni še od leta 1864 znan prijatelj, pripovedoval mi je različne stvari o razdraženosti vsled pokolja v Podgorici, v Črnigori in tudi celej Boki. Prvi pok tnrške puške bode našel jek v Boki in Hercegovini. Na mah bodo goreli kresovi na najvišjih goreh v znamenje velike borbe proti Turkom. Čudno je tndi in gotovo nij brez pomena, da noben Črnogorec, Hercegovinec in Bokelj ne ide kakor po navadi, iz domovine v Carigrad ali Aleksandrijo na delo; še ti kar jih je bilo zunaj se vračajo s svojimi tovariši, kateri so bili več let na tujem. X l>n u ii|ta 7. dec. [Izv. dop.] Mej slovanskimi društvi tukaj se po zimi prav živahno življenje javlja, posebno so Češka delavska društva po igrah in besedah delavna, po katerih narodno čatstvo gojijo in delavce na nekovo duševno, slovansko središče vežejo. Tudi občeslovansko pevsko društvo, katero je po smrti Fiirchgott-Tova-čovskega odličnega vodjo zgabilo, podaje vesele večere, skuplja slovansko dunajsko inteligenco v prostorih vrtnarskega društva in če je kakovemu slovanskemu društva želeti srečen proBpeb, tako njemu. Ali ravno to društvo nekaj časa sem ne kaže tako mnogobrojnoga zbora, kakor pred nekaj leti, v katerih je bilo dosti nad 100 slovanskih pevcev. Članovi tega društva imp.jo dosti dobrega. Oni se vadijo v dobri šoli petja, ki obsega vseh slovanskih narečjij pesni; vsak pevec dobi dve prosti vstopnici za dva prijatelja k vsaki besedi, s katero je navadno ples spojen : pogoji se dajo slov. pevca, priti v prav odlično družino, ter i svoje prijatelje brez vstopnine spraviti v položaj, v katerem slovanske umetnike slišijo, v katerem sploh v tujini slov. domovine sladke glasove slišijo, domače ognjišče za en večer v tujini najdejo ; spravi se skratka ubožnejši pevec ali njega prijatelj v prostore vrtnarskega društva, v katerih se javno ne produciraju slabi pevci, slabi umetniki, (ti poslednji so navadno Članovi oršestra dvorne opere, ki je neki prvi v Evropi) in vendar društvo nema toliko pevcev, kakor poprej. Se ve da Tovačovski ne drži več elementov vkup, ali zdajšnji pevovodja g. lin lit a, član dvorne opere, je tudi kapaciteta muzikalna, tudi skladatelj in j>evec, on nij kriv malega broja pevcev, kriva je edino le tega malomarnost slovanskih pevcev tukaj za obče slovansko stališče, ki tnkaj na tujih tleh preveč svojo ožjo narodnost poudarjajo. Obče slovanskemu pevskemu društva na Dnnaji sta le dva Jugoslovana Člana — to nij lepo, in Jugoslovanski dijaci sami spravijo, kakor so ga pri Prcširnovi slavnosti, zbor najmanj 30 pevcev vkup. Zakaj bi teh močij ne privajali društvu, ki nobenega narečja pesni ne zamttaje, ki ne majhne do-brosti udom podaje. ■ z Umi i m - |»«9. jan. |Izv. dop.] Naš državni zbor jo po kratkem prenehanji črez božične praznike svoje delovanje zopet pričel. Glavni predmet njegovega posvetovanja bo proračun za tekoče leto, in pa Ghyczyjeve finančne osnove. Oboje je po dotičnih odborih aže pretresano, in za predlo žen je pred polno hišo državnega zbora pripravljeno. Proračun je glede stroškov uže Ghyczy tako škrtno sestavil, da se je mislilo, da odbor ne bo mogel niti enega krajcarja več izbrisati. Vendar je pa odbor še cele 4 milijone v proračuna prekrižal, in drž. zbor bo valjda še daljnje 4 milijone iz njega izvrgel. Kljuba pa tema skoro neopravičenemu in gotovo ško-dljivemu brisanja, in kljuba tema, da Ghy-czyjeve zakonske oenove, če jih bo drž. zbor sprejel, obečajo za 12 milijonov več letnega prihoda, kljuba vsemu temu ostal bo vendar še deficit kakih 30 milijonov v proračunu, in pred tem deficitom stoji Ghy-czy, in stoji drž. zbor, in stoji celi magjar-sbi narod kakor žaba pred lešnikom, ne vedoči kaj bi ž njim storili. — V Časopisji razpravlja se denes najbolj govor Tisze, s katerim je odgovoril na novoletna voščila svojih političnih pristašev. Smisel Tiszinega govora nij nič druzega, nego rekrimtnacija, s katero Deakovo stranko odgovorno dela za vse zlo, ki je nad državno samostalnost magjar orsaga prišlo. Nič nij laglje, nego rekriminacije delati, in to je storil Tisza; nič pa nij težje, nego dober svet v težkem času svetovati, in tega Tisza nij storil. Psihologična prikazen je, da bolentnik še na zadnjo uro rad kaj tacega vstanov-Ijnjc. za kar je treba popolnega zdravja in popolnih životnih močij. Enak čin je tudi naredba naše vlade, s katero se slovaški gimnaziji v Znijovem in v Turoškem sv. Martinu zapirajo ! Magjarom nij bilo dosta, da so slovaški gimnazij v Revuci preteklo jesen zaprli, sedaj so še ostali dve gimaziji razpustili. V tej naredbi leži dokaz neizmerno velikega sovraštva Magjarov proti Slovakom. V drugih modernih drŽavah goje se učilišča kot viri državne moči, pri nas se pa ti viri zamašajo, in potem se naši državniki še čudijo, kako da moč ogerske države vsaki dan bolj hira ! Slovaki so svoje tri gimnazije iz lastnih sredstev vzdržavali, ter s tem državnej blagajni na leto vsaj 100.000 goldinarjev prihranili. Naši državniki valjda misle, da se bo brez slovaških gimnazij ideja ogerske države tem laglje med Slovaki razširjevala, pa se varajo, pri-tisek prouzročuje odtisek, in to bo tudi pri Slovakih. Ker je magjarska roka uže enkrat nad Slovake tako kruto posegla, je zelo verjetno, da njena grabežljivost z gimnazijami še nij nasičena, nego da bo tudi še nad bogato slovaško matico posegnula. Magjarom bo v kratkem smrtni zvon zazvonil, pa v svojih smrtnih nojah še brcajo okoli sebe. Kakor sem rekel, to je psihologična prikazen njihovega vmiranja. K vsim nepotrebnostim prišel je zadnji čas tudi še markize m v deželo. S svojimi dolgimi tipalnicami je tudi naše Nemce — in teh je celi poldrugi milijon — potipal, in zgenili so se. Svoje dopadenje je našel zlasti na „Presshurger Zeitung", ter se spu-Htil v podobi zlatega dežja v biro njenega uredništva. Uredništvo je spočelo sad, ter ga sedaj v vsakej številki plodonosno naprej razseva. Vsaka nova metla, se reče, dobro zmeta, in tudi „Pressb. Ztg." je začelo tako brhko zmetati, da so njeni prah celo v birojih naše vlade zapazili, in sedaj bo se ve, da kratkega veselja nagli konec. Pri predstojećih letošnjih volitvah za državni zbor bodo pa gotovo tndi naši Nemci se po konci postavili. Za Magjare zopet ena nadloga več. Domače stvari. — (Protest.) Pozivljemo vse one vo-lilce po deželi, ki so po nevedcma in zapeljani volili nemŠkutarje, ali legitimacijo oddali v neprave roke, naj s pismom na volilno komisijo svoj glas prekličejo in glasovanje premene. Delajte v tem smisln. — (Iz G o6) pri Vipavi se nam piše 11. t. m. dopolndne: Pri nas denes še nihče nema legitimačne karte. Pa bode 15. volitev? Ia postava pravi, da mora volilcc vsaj teden prej volilno legitimacijo v rokah imeti?" Pst! nevaren tema. — (Nepotrjeno društvo.) Ljubljanska deželna vlada nij potrdila pravil društva katero so nekateri mlajši Slovenci snovali, in ki je imelo namen, pospeševati slovensko govorjenje mej Slovenci in izrivati tujo konverzacijo. Kaj tacega ne spada v interes sedanje, vsem narodom pravične vlade. Posebno v ustavnih časib, ko imamo pravico združevati se! Namreč na papirji. Kaj je rekel Kronavvctter v državnem zboru? — (Ljubljanski porotniki) za prvo letošnjo sesijo so bili predvčeranjem 11. jan. izžrebani v navzočnosti, c. k. dež. sod. preds. dr. Luschina, svet. Perka, v. Zhuhia, diž. pravdnika Peršeta, in dr. Siippantschitscha in zapisnikarja Anton ViSuikarja. Glavni porotniki so: Kraljic Anton, posestnik iz Kremence; Pezdir Andrej, posestnik iz Brezovice; Zidan Janez, posestnik iz Sela; II a b ć Štefan , posestnik iz Goč; A c h t s c h i n Albin, ključ, mojster iz Ljubljane; Vari Tomaž, posestnik iz Črešnovice; Obreza Adolf, trgovec iz Cerknice; Skofic Franc, trgovec iz Ljubljane; Z u mer Jakob, mlinar iz Podholma; Ve var Martin, posestnik iz Lukavice; Dekleva Alojz, posestnik iz Postojne ; T •> m s i o Miha, posestnik iz Hriba; Mi I lit z Rud,, hišni posestnik iz Ljubljano ; Pikuš Gregor, mlinar iz Bistrice; Mat-jan Janez, mizarski mojster iz Ljubljane; Wakonigg Janez, trgovec iz Litije; Maver Alojz, vel. posestnik iz Zg. Šiške; S moli nar Sini., posestnik iz Koprivnika ; Jelovšek Marko, posestnik iz Vihnike; Sam s a Andrej, mlinar iz spodnjih Kemou; Eržen Franc, posestnik iz gor.'je Lipnice; Vadnov Josip, krčmar iz Postojne; Oven Janez, krčmar iz Brezovice; P lan t z Jan. jun., trgovec iz Ljubljane; Rus Lovro, posestnik iz St. Vida; Petrič Anton, posestnik iz Blok j Zupan M tevž, trgovec iz Ljubljane; Lede ni g Alfred iz Ljubljane, trgovinsko društvo; Verhunee Andrej, posestnik iz Bleda; J e k 1 jI r Matevž posestnik iz Bleda; Vernik Tomaž, hišni posestnik iz Ljubljane; Hieng Henrik, trgovec iz spodnje Šiške; 11 ar t man Janez Alfred, agent li Ljubljane; Tome Janez, hišni posestnik iz Ljubljane; Jamšek Jan., trgovec iz Ljubljane; Gams Janez, posestnik iz Iške Loke. Namestniki pak so: Flirster Anton, pevski učitelj; L oz ar J., kramar; Jer as Josip, hišui posestnik; Silili* Ilipolit, gostilničar; Lavrin Josip, hišni posestnik; lian sel Viucencij, hišni posestnik; Svetel Avgust, pok; Kor ću Franc, hišni posestnik; Kotnik Anton, biš. posestnik; — vsi iz Ljubljane. — (Vranska narodna čitalnica) napravi 24. januarja t. 1. tombolo in ples, začetek ob 7. uri zvečer. Uljudno vabi k tej veselici vse čast. ude in prijatelje čitalnice. Odbor. — (Mariborska čitalnica) bode imela 15. t. m. svoj letni zbor. Na dnevnem redu je : Letno poročilo j prememba pravil; volitev novega odbora. Vsi gg. Člani se k tem javno vabijo. Odbor. — (Iz Ljutomera) se nam piše: Naša Čitalnica je zopet oživljena in bode še dalje delovala, dokler se ne preubtroji v politično-gospodarsko društvo. 2. febr. bode imela občni zbor. — Naš okrajni glavar se hoče našim županom prikupovati. Nekatere, ki nijso preveč nan dni iu mu radi prikimujejo, jo te dni k sebi na obed povabil. Kaj jiui jo pri tej priliki pravil, mi sicer nij zuano j gotovo pa nij pozabil, piiljubljeno nemščino jim priporočati in grajati značajno narodnjake, kakor je uže njegova navada. — (Goriška čitalnica) napravi za I. 1875 sledeče veselice: 16. jan. ples; — 23. jan. plesna zabava; 30. jan. plesna zabava ; — 2. febr. plesna zabava; — 8. febr. ples; 21. febr. beseda z gledališčino igro; — 7. niaica beseda z gledališčino igro. V postnem času bodo znanstvena predavanja; dotični dnevi se bodo pismeno naznanili. Tudi veselico po veliki noči se bodo ob svojem času naznanile. — Plesi začenjajo se točno ob 8. uri, besedo in predavanja pa ob 7. uri zvečer. — (Iz ormužkega okraja) se nam piše: Ormužko okrajno učiteljsko društvo je imelo 7. t. m. volitev odbora. Voljeni so bili : Sijanec, ufitelj v Svetinjah, predsednik ; Strenkl v Središču, tajnik; Stnhec na Holmu, denaiuičar; Schmiediuger, nadučitelj v Velike) nedelji in Kovač!ć, nadučitelj v Središču, (denarničar učiteljskega društva za slovenski Stajer) odbornika. Voljeni so tedaj sami naprednjaki naše stranke. — (Poskušaj oropan j a.) Iz Cven« pri Ljutomeru se nam piše: Pred nekaterimi dnevi je bil izpuščen v Ljutomeru N. Zelenko od tod, „kjer kašo jedo" na svoj dom Veržej. Samotno stoji na ogerski meji pol ure od Vržeja „goliba". (Vse gostilnice na ogerski meji se imenujejo golibe pri nas.) Gazda tej golibi je nov, ker je prejšnji pogorel, ter čisto na nič prišel. — Imel je kakih 100 gld. gotovih pene/. To izve tudi Zeleuko in dubta, kako bi se mogel te svote polastiti. Najme si pajdaša, ki ga najde v nekem hlapcu v Vrže ji. — 8. t. m., ko se je vlegla temna noč na zemljo, tihotapita potepuha preoblečena in zamazana proti golibi, za trduo misleča, da ju nij moč poznati. Prideta do golibe. Luč brli v leščrbi in sedel je kuče gazda sam pri mizi s pipo v ustih priČakovaje gostov. Zelenko postavi svojega druga na stražo, sam pa vstopi v sobo, terjaje polič vina. Zgodi so mu volja, in ko stori en požirek, obrne se naglo, zgrabi gospodarja kriče: ,/Pi imaš sto gold., sem ž njimi, sicer si izgubljen!" Pa gazda ne bodi len, zgrabi zhčinca in ga dobi pod se. Uže pribeži žena BČ sekiro v roki nad roparja, ko na klic Zelenkov drugi hudobuik v sobo pridere, ženi sekiro izpuli in jo vrže na stran, a sobo zapustivši. Pa ko Zelenko le nij jenjal klicati pomoči iu žena užo zopet 80 sek ro v hišo pribeži, pribiti zopet zunaj stoječi potepuh, vzame ženi sekiro in zbeži. Tudi Zelenku gospodarjeva pest nij teknila. Izvije se mu torej, ter pobegne. — Žena je Zelenko s;>oznala, hitro tekla k vrženskema žapanu, ki je poslal po žandarmerijo; ta vklene oba hudodelca iu nju sodniji v Ljutomeru izroči. — Bode zopet mična obravnava pred porotno sodnijo, katera pri tacih lopovih nikake. m iN stl poznala ne bode. — (.Kmetovalec") list s podobami bodo izhajal v Gorici drugi in zadnji četrtek vsacega meseca. Pridobljenih je veliko sodelavcev, tako več slovenskih rodoljubov, potem na Srbskem, Slavonskem in tudi na Ogerskem, da bode list zamogel vsem sedanjim terjatvam popolnem zadostiti. Oblika lista bode H strauij, ravno toliko gradiva, ko v „Novicah". Obsegal bode: vinorejske, sadjerejske, poljedelske in živinorejske Članke, dopise, žitno ceno in veliko druzih kmetijskih btvarij, vso bode pa kolikor mogoče v podobah. Politika je popolnem iz njega iz-kljnčeua, geslo mu b de: „ncutrudljivo delovanje, izboljšanje kmetijstva na Slovenskem". Crna mu bode na leto 8 gld., naro-čuje se pri gosp. Viktorju Dolencu, lastniku „SoČe" v Gorici. Ker je list strogo kmetijski, se prosijo vsi slovenski rodoljubi in čestiti duhovniki, ga mej slovenskimi kmetovalci kolikor mogoče širiti. — (Iz Bat na Goriškem) se nam piše: Pred malo dnevi so pon ični pobalini surovo napadli farovž in BO dekanu vse šipe pobili, celo se jo eden predrzuol lestvo pride jati, po katero j so jo do okna splazil, je razbil in spavajoč'inu dekanu kamnjo na posteljo metal, sreća da je kamenje v pregrinjala zadevalo iu tako le do sredi sobe priletelo. — Obč'na jo nialo zadovoljna z g. dekanom, pa morala bi se druzih načinov poprijeti, ne pa tako surovo napasti ga! — (Za Črnomelj), kjer je živinska kuga, je c. kr. deželna vlada razpisala v zadnji seji zdravstvenega sveta službo za živinskega zdravnika, ki pojde tja. — (Poslanec B r a n d s t e 11 e r) je bil šel v Ptuj in si je od tamošnjih ustavovercev dal zaupnico potrditi — zavoljo znaue kupčije z vlado, katera mu je njegov rudnik tako drago plačala. — (Gosp. M. Dragan), predsednik poŠtarskega društva za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo je razposlal vsem tili jalnim predstojnikom in svetom tega društva okrožnico, v katerej pozivlje one, naj se pridružijo peticiji, katero so sklenili 10. m. m. njihovi kolegi na Češkem na trgovinskega ministra in v kateri prosijo naj se zboljša njihovo gmotno stanje, ter ustanovi njihovo socijalno postavljenje. Mej vsemi točkami, katerih je 7 v onej peticiji je najvažneja ona, o založbi penzijuega fonda, in o podelitvi aktivne in pasivne volilne pravice vsem poštarjem in ekspeditorjem. Kazne vesti. * (Pomenljivi spomine k) se postavi na polju Mars la Toiir na čast tu padlih vojakov francoskih 1S71 I. Spominek se postavi le nekoliko korakov od nemške meje. Na močnem podstavcu bode stal francoski vojak, ki stopa proti Nemčiji, držč v roki puško chassepotko natncrjeuo za htreljanje. Pri nogah ležiti dve ženski Elzacija in Lo-tariugija, mej raztrganimi grauati, okolo topov in druzimi vojaškimi zuamouji. Na spominku ima biti le kratki napis: „Kevanche!" (Maščevanje). I'on'aiio. C*, pisalen dopisov M Kamnika v „T.,aib. Tagbattu" od 2. in 7. januarja. Nesramni, fantalinski napadi v «1 vrli doplaik v „L. T." «i ijo m o odgovoriti, dasiravno nij častno pečati so a takim individuom, kateri naj l»i so raj« piej učil n< mščino in pod m stoprv prijel /a iona/., no pero, da piše taka bndalostl v liat, kateri ie nikdar nij veljal za poltenega in ki vseli p«'t prstov ob-lizno, ko dobi od kod kak «l"pis, n j bodu ie tako umazan. „Verkonimene Individm nu, „llausknccht", „vor-lautcr Serih or" in druga epithota pa vračam Vam nazaj, kaien Vam gotovo prhttajojo dobro, ker ifl „llauaknocliti" govore tako, kakor jo v omenjenih dopisih pisara Vaša. Drugih rcČij bo vdaj no moreni dotikati, ker svojo osobnost akrivato za urednikovo; pokažite p:« svoj obraz ter razkrijte glav«', da so pogledava v oči in so potem prinova za laso, kakor obetate meni. Monu uže najdete pripravljenega. Kamnik 8. januarja lN7f>. Franjo Fajdiga, domač učilotj. Vsem bolnim mor in zdravje brez loka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere ii Barry 2S let u/.e jo nij Imle-zni, ki bi jo no hila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri od rase«'ni h i otrocih brez medicin in stroškov | zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, ncpre-ba\ ljenje, zaprtje, prchkijcnje, neHpanjc, slabosti, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoghivjo, silenjo krvi v glavo, Ihunonje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganj«', shujšanje, hlcdičico iu pro-hlajenjc; posebno so priporoča /.a dojeneo inje boljo, nego dojiiičiun mleko. — Izkaz iz mej 80*000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr, VVtirserjs, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angclsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Camphclla, prid'. Dr. Dedi'', Dr. Urč, gndinjo Custlo-atiiart, Markize do Hrehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno znhtevanjo zastonj. Kratki izka/. iz .NO.000 sprieovalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \Vurzorja, Ho n n, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristmi jo pri dristi in griži, dalje pri scsaluih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kauinju, pri prisadIjivem a lmlchncm draženji v Bcalni cevi, zaprtji, pri bolehnein bodenji v ohistih in tneliurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo nu samo pri vratnih iu pranih bolesnih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtuv. W inehe štor, Angleško, 8, decembra 1842. Vaša izvrstna Kovulcscičro jo ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravilu, ter vas toplo vsakemu priporočam. j a m o h S h ore lan d, rauoccloik, '.)(>. polka. Izkušnja tajnega sanitet nega Hvč.tovalca gosp. Dr. A n g o 1 s t ei n a. I > e r o I i u, 6. maja 18.r>(>. Ponavljajo izrekam gludo Kevaleseiero du Barry vsustrausko, najbolje spričevalo. Dr. A u ge 1 s t o i u , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo fit. 7li.!»2l. Obergi nipern, (Bmlenskn), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straS- nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničeaar použiti nij mogel, je vsled rabe Vale Kevalescičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. M on ton a, Istra. Učinki Kevaleseiero du Barrv so izvrstni. Fer d. C lausbe rge r, c. kr. okr. zdravnik, nt. 80.416, (Josp. l\ V. Bcncko, pravi profesor medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pilo v „ 11 e r 1 i n e r K I i n i s c. h o VV o c h o n s c h r i 11" od H. aprila 1N7-' to le: „Nikdar ne zabim, da je o/.dra-rila enega mojih otrok le takozvana nKc\alcuta Ara-luea" (Kevalescičro). Dete jo v 4. mesecu vodno več in več hujšalo, tor vedno bljuvalo, kar vsa zdravila rijso bila v stanu odpraviti: toda Kevalescičre gaje ozdravila popolnoma v 0 tednih. M, 64.210. Markize do Hrehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 7D.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtlaaeldorf, na dolgoletnem boluhaim glavo in davljenji. St. 75.877. Flor. KOllerja, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kadiji in boluhanji dusnika, omotici i tiičanji v prsih. Št. 7b.t)70. Gospoda (iahricla Tcšnerja, sluša-telja višje javne trgovinsko akademijo dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnie. Št. 66,715, (•ospodieui do Atoutlouis na nepre bavljonji, nespanji in hujSanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramote na rokah in nogah i t. d. Kevalescičre je 4 krat točnoja, nego meso, ter so pri ndrašćonih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V pioliMHtih puiioah po pol funta 1 gold. 50 kr. i oni 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 mi o •ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov ■'<>> gold. —- Kovaloaoioro-Biscuitun v pušicah a 2 gold. 50 kr n 4 gold. 50 kr. — Bovalesoioro-Chocolatoo v prabi n v ploščicah za 12 taa l gold. 50 kr., 24 tas 2 gold K) kr., 48 tat 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., ca 288 ta« 20 gold., — za 576 taa 36 gold — Prodaje: Barry dn Barry & Coinp. na i*«.}!, WalllUctiKaa«e It. 8, v IJublJuul Eo tfu.br, v Uradol bratje Oberanzmey r, v Ini* braka Dieobtl & Frank, v 4'elovel P. Birn-oaober, v l.ontfl Ludvig Milile, r, v Al ari bori, M. Morič, v Neraua J. B itookhauaon, v KiiKrebu v lekarnici usmiljenih sester, v «f'er-■■ovlcnli pri N. Šnirhu, v Oaoku pri Jul. Davidu, lekarju, v 4»ra«l«u pri bratih Oborranz-ni eyr, v 'l'eine«*»um pri Jos. v. Papu, mestnemu lekurju, pri 0. M. Juhnerjti, lekarju, v Varai-«lluu pri lekarju dr. A. 11 alt erju, aakor v vsoi ujostib pri (lobtib logarjih in spucorijskih trgovcih, tudi ra/.iioftiljn dunajska bila na vae kraje po poitnih nakaznicah ali povzetji!«. itotbborgor — dr. Pro- — Kocijan-— Fichtol Xiajcl. 10. j a n u a r j a: Kvropa: K leni ene iz Kateč. — iz Gorico. — Staro iz Mengša. Pri Klonu : gr. Pado iz Ponoviča Siren iz liailovljicu. — Urban iz Dunaja, čič iz Gradca. — Stoinborg iz Hvova. iz Dunaja. — Potočnik iz Gorenjskega. — Thaliuan U Dunaja. Pri fflallel: Apfol iz Dunaja. — Dorat iz Postojno. — Guttman, Turnej iz Dunaja. — Trajor iz Gradca. — Koppuian, Teufel iz Dunaja. — bulj iz Trsta. — Troifojer iz Dunaja. — Doteija iz Primorja Pri JSaniorel i Siniončič iz Sovnico. — Koval iz Dolenjskega. — Istonič iz Vipavo. — Trihs iz Budapulte. Dunajska bona 12. januarja. (Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovoib E&OtnI drž. dolg v sr«>bru IHtSO drž. pouojilo .... Akcije narodne banke Kreditno akcijo .... London . ..... Napol......... C. k. cekini ...... Srebro ... . . 70 gld. 112 loo;t 188 . nu 8 5 H'4 20 70 16 80 86«/, 24 75 šotori j ii«- »ročko. T rs to .'i. jau. : 68. 9. 12. 41 2L jo po HSlov. !•«»pol nu špecerijska uprava Natančnejo coni na prodaj. Nar. da". v administraciji (H — 1) Služba o I m'* i 11 k k ega s B uža l> u i K a in policaja z letno plačo 2G0 gld. in prostim stanovanjem je pri podpisanem županstvu izpraznjena. Prosilci za to službo naj svoje lastnoročno pisane prošnje do 1. f e b r u ar ja t. 1. pri tem županstvu vložć. (10— l) Županstvo v Novivnsi nn Blokah, dno (i. januarja 1875. Za pustno sezono irnola bodo uljudno podpisana, p. t. visokemu plemstvu in celemu čestitomu damskomu svotu na razpolaganje svojo bogato zalogo blaga, kakor: plesalne garniture, guirlande in šopke v vlastnoj prodajalnici pri llratl«'eki|ev«'iu uiOHtu h. nI. I oh : tudi čvrsto cvetlice bo tu povijajo. Podpisana so priporoča k obilnemu obiskovanji iu mnogim naročilom, ki se bodo izvrševala po najnižjej coni. (9—1) Mala kavarna v kacom mostu na deželi, ali pak v kacom trgn so iščo v najem. Oglasila sprejema „nainaiiibia pfMitrnit«' v IJubljMiil (FUrstonhof It. 200). (6-8) Prošnja za službo. Nfo/.enjeii mož, 20 1. star, se spričevalom I. giinn. rat redil, iščo službo kot občinski ali okrajni sliua, nadzornik itd. Natančnejo v ../»«*-##«i/#*//«• / i»isa*'ni** •> i ,j a /»tju a i (Fttratenhof It. 200). (8—2) :**nH*XKH*H**HK**HHH*HHH*HH**KH*XXnH*nXXHKHHKHH*: Za pljučne, sretne iu živčno bolezni neprecenljivo! Libiiiov Kiimi-izloCek. Ker imam zahvaliti moj«! ozdravljenje iu oliranjrnje močij Našemu c slanemu K umi, so tedaj namreč ne morem nič jesti, naredam tedaj (sledi narofillo). Opo-menjam, da boleham nke 10 let na lelodefini bolesni In da Vas Kumi blagodarno učinkuje. Franc Rohr. Kar sem uže 'JO steklenic Vašega Kumi izb-čka pora liil. so počutim precej dobro, loraj mi zopet pošljite isle«li naročilo). E. HiiIImj Vaš Kumi izloček jo mo-jej gospej prav didiro koristil, so holjc počuti, po uživanji treh steklenic. Kumi dobil sem okrepčajofie spanje a nagueujo k jedi. Toraj mi pošljite (sledi naročilo). w Dicsbach, la.sinik tisharne. Blagovolite mi poslali IS tlaeonov, ako mi hodo tako koristili in lajšali, kot nedavno poslani 4 flsooni, loj nobenemu peresu moč popisati ta čud«/.. J. F. VVendschub, tovarnik. Kuji/.ua od dr. \V «t i I a brezplačno in I rane o Val izloček je pri prvib ti tlacouih meni tako izvrstno služb«! izkazoval, da se mi nij moč zahvaliti iu v imenu ho-lehuoga človečanstva moram le prositi, naj so vso poskusi, da bodo prav mnogi deležni t«- dobrote« S. Lowinsky. Cena i flaeona i gold. a. v., v zabojih ne manje« nego 4 Bao., razpošilja Oltt^ltii /alo-a IJI»i-4M4^tS liiimi-iile« kn. „ , Berolin, Frieilrichstrnsso 196. »p »Si? "S lf. '"j ":"',.;,'i,'">' takoj blagovoli Vposlaii, ker za a \ str«>-(»gorsko ne pošiljamo poštnim povzetjem. ZZ J ,**<■*■