PRIMORSKI dnevnik vj Za^e[ Shajati v Trstu >3- maja 1945, njegov Predbodn* PARTIZANSKI NEVNIK. pa 26. novembra 1943 v vasj Zakriž nad erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v £°vcu pri Gorenji Trebu-1. od 18. septembra 1944 '■ maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim P^1 'dnji, do 8. maja 1945 ^ v osvobojenem Trstu, [Jerje iZš|a zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v za-oznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Ri/beis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 189 (13.127) Trst, torek, 30. avgusta 1988 Po tragediji med nastopom skupine Frecce tricolori v ameriškem oporišču Ramstein v ZRN V Italiji se razvnemajo polemike o smiselnosti obstoja take skupine Začasni obračun govori o 62 mrtvih - Mnogi zahtevajo ukinitev akrobatske skupine - Frecce tricolori imajo do konca leta v programu še osem nastopov Dan po katastrofalni n Ramstein ___________ esreči v ameriškem vojaškem oporišču Kamsteinu v ZRN, kjer so trčila tri od esetih letal, ki sestavljajo akrobatsko upino italijanskega vojnega letalstva ltr?f:ce tricolori, se tako v ZRN kot v tit i1 .razvnemajo polemike o smiselnos-takih ekshibicij, ki so že pred nedelj-sr°. katastrofo bile krive za precej ne-, ec, ki pa niso bile takih razsežnosti kotzadnja. Neuradna bilanca nedeljske tragedije Jr ?a .zctaj 62 mrtvih in približno 400 plenih, od katerih pa jih je več kot jnsto v zelo slabem stanju. Do nesreče j} Pttšlo prav mecj zadnjim likom, ko se p 6 skupini letal srečata v nizkem letu. ut)1 tem je prišlo do trčenja med tako enovanim solistom in letalom na levi vod- z 'stalom, ki ga je upravljal trg.!3 skupine. Eno letalo je po trčenju Pra ■ ° me^ gledalce, kjer je povzročilo masaker. Izgledalo je kot med ka-srpbombardiranjem z napalmom in dal' tek Plamenov so bili številni gle-°trok tnec^ katerimi je bilo tudi precej la n^0 ie prišlo do nesreče, bo ugotovi-Jj, Set>ha komisija, toda prišlo je že do Prvih Ugibanj. Tako je nekdanji član skupine Frecce tricolori Bruno Vianello dejal, da je nesrečo pripisati dejstvu, da je ali solist letel prenizko ali pa formacija letal previsoko. Vianello tudi trdi, da je solist skušal preprečiti nesrečo in se je v zadnjem trenutku skušal dvigniti. Če ne bi bilo tako, trdi Vianello, bi bila bilanca nesreče verjetno še hujša in v trčenje bi bila vpletena vsa letala. Kot prvi ukrep v Zvezni republiki Nemčiji je obrambni minister Rupert Scholz v bodoče prepovedal vse podobne letalske manifestacije. Zahteve po prepovedi so se pojavljale že prej, posebej glasni so bili zeleni in levičarske stranke, toda pravega odziva ni bilo, dokler ni prišlo do tragedije. Tudi v Italiji so vse glasnejši tisti, ki zahtevajo ukinitev letalske akrobatske skupine Frecce tricolori, ki je doslej s svojimi zračnimi akrobacijami navduševala gledalce po Italiji in drugod po svetu. Toda ob vseh teh navdušujočih nastopih je kdaj pa kdaj prihajalo tudi do nesreč, ki pa nikoli niso bile tako hude kot nedeljska. Mnogi se sprašujejo, kakšen smisel ima pripravljati pilote za NADALJEVANJE NA 2. STRANI Akrobatsko skupino Frecce tricolori sestavlja deset pilotov, ki se na svoje zračne akrobacije pripravljajo v oporišču v Rivoltu (Arhivski posnetek AP) So nastopi še smiselni? V Rivoltu pravijo: »Da« RIVOLTO — Dan po tragediji v Ramsteinu je bilo nemogoče prodreti v letalsko oporišče v Rivoltu. Pred vhodom so karabinjerji in nekaj novinarjev. Na nedeljsko tragedijo spominjata le dve zastavi na pol droga. Prisotnimi pred oporiščem se nemo vsiljuje vprašanje, kaj sedaj? Trije od desetih pilotov so umrli v Ramsteinu in težko bo najti primerne piloti, ki bi jih lahko nadomestili. Toda to prav gotovo ni glavni problem, ki se odpira po nedeljski tragediji. Deseterica letalskih akrobatov je vsak dan do najmanjših podrobnosti pilila like na nebu. Lik, pri katerem je prišlo do tragedije, so doslej nič kolikokrat izvedli in zgledalo je, da predstavlja le golo formalnost. Toda namesto veselja ob gledanju letalskih akrobacij je v Ramsteinu na desetine ljudi našlo smrt. In prav v tem je najbrž bistvo problema. Ali imajo takšni nastopi sploh smisel? In kakšen smisel lahko ima taka akrobatska skupina v Rivoltu? V tej furlanski vasici v občini Codroipo so vsi za Frecce tricolori. Niti govora ni o tem, da bi jihjahko ukinili. Morda bi lahko povečali razdaljo do gledalcev. Trije umrli piloti so junaki Rivolta, radio pa poroča, da je število mrtvih naraslo že na približno 50 in da gre že za osmo nesrečo akrobatskih letalcev, ki jih bodo pokopali jutri v Vidmu. ROBERTO PUSIOL Neodvisni sindikat želi uradno priznanje pred začetkom pogajanj Popolna zaprtost Solidarnosti do stališč poljskih oblasti klavec pri spovedi v ladjedelnici Lenin v Gdansku (AP) VARŠAVA Možnosti, da bi na Poljskem v kratkem času prišlo do dialoga, so včeraj praktično splahnele, ko so predstavniki neodvisnega sindikata Solidarnost sporočili, da so sicer pripravljeni na pogovore z oblastmi, vendar šele potem, ko bo vlada priznala ta sindikat in bo pripravljena z njim razpravljati o sindikalnem pluralizmu v državi. Gre za stališče, ki predstavlja zaprtje do predlogov plenuma centralnega komiteja poljske partije. To stališče je vodstvo razpuščenega sindikata Solidarnost sprejelo po daljšem posvetu, ki je bil včeraj v Gdansku. Medtem ko je v uradnih krogih opazna precejšnja zadrega, saj je prišlo do deljenih mnenj v samem vodstvu partije, pa je Walesov sindikat zelo odločen: Solidarnost je pripravljena sesti k pogajalni mizi samo, če bo k njej uradno povabljena. Ta pogoj, pa čeprav ga je Walesa sam omilil, češ da bo pač treba »poiskati kompromisno rešitev«, je nesprejemljiv za generala Jaruzelskega, ki je doslej, pod pritiskom stavkovnega gibanja, skušal vzpostaviti stike samo z nekaterimi posamezniki iz vrst opozicije, nikakor pa ni hotel dati priznanja razpuščenemu sindikatu. To stališče je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil tudi glasnik centralnega komiteja poljske partije Jerzy Majka, ki je dejal, da lahko v vsaki tovarni obstaja samo en sindikat, seveda uradni sindikat. Ob vsem tem pa je zanimivo, da dokumenta- centralnega komiteja še niso objavili. Uradni izgovor je, da so na zasedanju odobrili samo osnutek in da mora dokončno besedilo, izdelati politični urad partije, vendar pa to tudi pomeni, da bi besedilo lahko vsebovalo kalko presenečenje in morda je bila včerajšnja glasnikova izjava le nekakšna preizkušnja, da vlada najprej preveri reakcije na to stališče in na tej osnovi primemo »izpili« partijski dokument. Še en velik uspeh našega kotalkarja Samo Kokorovec evropski prvak HAMBURG — Naš najboljši kotalkar Samo Kokorovec je dosegel še en odličen uspeh. Na evropskem članskem prvenstvu v Harsefeldu pri Hamburgu je namreč osvojil naslov evropskega prvaka med člani. Poletov kotalkar, ki seveda ni skrival zadovoljstva nad doseženim uspehom, se je iz Nemčije vrnil včeraj zvečer. Na prvenstvu, ki se je pričelo prejšnji ponedeljek in je trajalo en teden, so bile na sporedu tri preizkušnje, pri izvedbi katerih se je naš kotalkar res izkazal. V obveznih likih je bil tako Samo četrti, a v prostih likih in v kombinaciji prvi. Prvo mesto v obveznih likih je šlo domačinu Kaiserju. Poudariti moramo, da je Samov uspeh toliko večji, če pomislimo, da je poletovec tekmoval sredi zelo ostre konkurence, še zlasti s strani Nemcev in Špancev. Vlaka trčila pri Bregenzu vm^AJ — Pet oseb je izgubilo ži fej Je' 44 pa jih je bilo ranjenih 1 ha •j6?1 dveh potniških vlakm qeri^elezniški postaji Wolfurt pri Bre v02;iU' kksPresni vlak, ki je iz Lindam RfandPr0ti- ^inzu, ie v hitri vla* ih iP er'.ki je vozil v nasprotno sme kat z Dunaja. Ni še znane hana- lzmed dveh vlakov je vozil p< vilg tiru' vendar je policija izja ali ip a., hhorali v kratkem ugotoviti hanaW i - za iehuično okvaro ali z: vik j,°i ,. 1° ie zagrešil človek. Po pr tiru piJ1C^k nai b' vozil po napačnen V n Spresni viak iz Lindaua. eden .esrebi so umrli štirje potniki ii AjeticiZmec? bveh vlakovodij, med ra bosti i?5 je devet v smrtni ne var tR,stonKerteVa^ne ekiPe niso imei' zato m °° vsek prevrnjenih vagonov i^hkn ..mo90^e izključiti dejstva, da b *° Število žrtev še naraslo. Na Beneškem festivalu Buharin, aids ter gruzinski mojster Paradžanov Ana Larina, zvezda Lizzanijevega večera EVA FORNAZARIČ BENETKE Direktor Beneškega festivala je obljubil, da bo letošnja filmska ponudba zadostila vsem zahtevam po »sodobnosti«, zato je festival odprl z gala predstavo Casanove Aleksandra Volkova, ki je sodoben film iz leta 1927. Kritika seveda ne leti na Volkova, še manj pa na njegov film, ki je resnici na ljubo med slabšimi, kar jih premore nemo obdobje filmske umetnosti, pač pa na predstavitev in na glasbeno spremljavo. Film je izredno dolg, zato so ga vrteli s pospešeno hitrostjo, da bi lahko vsi pravočasno sedli za lakirane mize hotela Des Bains ob kaviaru in šampanjcu. Predpremiera festivala je bila seveda predvsem priložnost, da so se na Lidu zbrali novinarji in gostje, ki so bili včeraj deležni res »razburljivega pričetka«. Filma v tekmovalnem programu sta bila dva, Lizzanijev Dragi Gorbačov in Vecchialijev Še enkrat (na sliki). Oba filma sta na sodobno temo, v smislu, da se italijanski režiser in bivši direktor Beneškega festivala ukvarja s sodobno tematiko, rehabitacijo sovjetskega voditelja Buharina, Korzičan Vecchiali pa je svoj doprinos k razvoju filmske umetnosti osredotočil na krute spolne pravilnike, ki jih narekuje strah pred aidsom. Lizzani je bil deležen velike časti, da so z njegovim filmom odprli festival, na mednarodni sceni pa ga je popolnoma osenčila sivolasa gospa Ana Larina, Bunarinova vdova, ki je na Lidu v spremstvu prestrašenega plavolasega vnuka. Gospa se je petdeset let borila za rehabilitacijo svojega moža, sedaj, ko se je zagledala na velikem ekranu, pa je pošteno izjavila, da se ne prepozna. Prav tako ni mogla prepoznati elegantnih interierjev, v katerem naj bi živela pred tolikimi leti, saj je pri Buharinovih vladala prej revščina kot blagostanje. Pri Vecchialiju je sodobnost realnejša, saj je njegov film posvečen vsakdanjim težavam 40-letnega moškega, ki ga daje spolna obsedenost. Fant je prijetne zunanjosti in poročen z brhko damo, a se kljub temu prepusti objemom homoseksualcev in zaradi teh zdrsne v prerani grob, ker se_ naleze aidsa. Vecchiali se je pobahal, da je film dokončal v desetih dneh; in res, delu Še enkrat se pozna, da ni bilo deležno večje avtorske nege. O homoseksualcih bi moral prepustiti besedo gruzinskemu »noremu ma-larju« Paradžanovu, ki je še predobro opisal moškost Ašik Keriba. • Hude polemike po tragediji v letalskem oporišču v ZRN NADALJEVANJE S 1. STRANI akrobatske nastope, ki prinašajo toliko tveganja pilotom samim, predvsem pa gledalcem, ki spremljajo te ekshibicije. Tako demoproletarci poleg ukinitve skupine zahtevajo tudi spremembo letališča v Rivoltu iz vojaškega v civilno, velik del krivde za nedeljsko katastrofo pa pripisujejo obrambnemu ministru Zanoneju. Ukinitev akrobatske skupine pa zahtevajo tudi zeleni. V Furlaniji, kjer je v letalskem oporišču v Rivoltu sedež akrobatske skupine, je socialistični poslanec Aldo Gabriele Renzulli izjavil, da mora tragedija v Ramsteinu prinesti nova pravila za podobne letalske nastope in to tako glede likov, ki jih piloti izvajajo, kot glede pravil, ki govorijo o prisotnosti gledalcev. Renzulli pa je tudi dejal, da kljub nesreči ne more biti vprašljiva nadaljnja aktivnost letalskih akrobatov iz Rivolta. Polemikam navkljub bodo Frecce tricolori še naprej nastopale na raznih prireditvah doma in v tujini. To je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal komandant vrhovnega štaba italijanskega vojnega letalstva general Franco Pisano. Ta je dejal, da obstoj skupine ni vprašljiv, da pa bo treba potem, ko bodo vse preiskovalne komisije opravile svoje delo in bo ramsteinska tragedija že potisnjena v drugi plan, podrobno oceniti dejavnosti in pomen te skupine, ki je v zadnjih treh desetletjih prinesla slavo italijanskemu vojnemu letalstvu širom po svetu. Pisano je še povedal, da bo skupina spoštovala sprejete obveznosti in nastopila na tistih mitingih, kjer bodo to želeli, čeprav bo treba program in nastop nujno prilagoditi zaradi nesrečnih dogodkov v Ramsteinu. Do konca leta naj bi Frecce tricolori nastopile še osemkrat, prvi nastop pa je predviden že za konec prihodnjega tedna v Fri-bourgu v Švici. Na slikah (telefoto AP): Reševalci hitijo z enim izmed številnih ranjencev s prizorišča nesreče. Po trčenju je bilo letališče v Ramsteinu podobno bojnemu polju po bombardiranju. Ministra Gava in Blecha o južnotirolskih dogodkih DUNAJ — Italijanski notranji minister Antonio Gava se je včeraj mudil na Dunaju, kjer se je sestal z avstrijskim notranjim ministrom Blecho. Uradno je šlo za srečanje v okviru sporazuma o sodelovanju v boju proti mednarodnemu terorizmu, ki sta ga Italija-in Avstrija podpisali 12. novembra lanskega leta, po atentatih na rimskem in dunajskem letališču. V tem okviru je bilo dogovorjeno, da bo izvajanje tega sporazuma prešlo v operativno fazo s skupnimi akcijami boja proti terorizmu in z medsebojnimi izmenjavami informacij. Ministra sta se tudi dogovorila, da bosta ob koncu septembra umestila meddržavno komisijo strokovnjakov, ki jo določa ta sporazum. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bodo poostrili nadzorstvo tudi v okviru sodelovanja med Avstrijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo in Švico, še zlasti s stalno izmenjavo informacij o mednarodnem terorizmu v posameznih državah, o boljši koordinaciji nadzorstva na mejah, tudi glede na sprostitev meja v zahodnoevropskem merilu leta 1992, in končno s sodelovanjem v mednarodnih protiterorističnih akcijah. Dejansko pa so bili ti »uradni« pogovori predvsem zavesa za resničen problem, ki sta ga Gava in Blecha obravnavala včeraj na Dunaju, to je za boj proti terorizmu na Južnem Tirolskem. Gava je tako dejal, da je Italija v teh letih naredila vse, da bi zagotovila na tistem področju mirne odnose med narodnostnimi skupnostmi in formalno zaprosil avstrijske oblasti, naj sodelujejo z italijanskimi preiskovalci z namenom, da premagajo tiste majhne skupine, ki želijo s terorjem preprečiti razvojni načrt vseh demokratičnih sil na Južnem Tirolskem. Pohodi Srbov in Črnogorcev s Kosova se nadaljujejo SMEDEREVO — Po glasnem mitingu v Titovem Vrbasu kosovski Srbi in Črnogorci nadaljujejo svoj pohod po Jugoslaviji. Medtem ko se je v Titovem Vrbasu zbralo okoli 10.000 državljanov, ki so vzklikali Miloševiču ter zahtevali enotno Srbijo in eno ustavo, v Smederevu v soboto pričakujejo vsaj 30 ali 40 tisoč ljudi. Zato občinska konferenca SZDL še preučuje, kam bi postavili ozvočenje, saj so mestni trgi premajhni za takšno zborovanje. V Smederevo (ki je znano tudi po enem največjih srbskih izgubarjev -smederevski železarni) se je doslej s Kosova doselilo približno 20.000 ljudi. Mesto se je zaradi tolikšnega priliva prebivalcev srečalo z nekaterimi zapletenimi problemi, o katerih bodo, tako so napovedali, spregovorili tudi na sobotnem mitingu, ki ga sicer sklicuje Socialistična zveza, neuradno pa ga je pripravil Odbor za protestna zborovanja Srbov in Črnogorcev s Kosova. Medtem odgovora o tem, kakšna bo usoda pobude glede mitinga v Ljubljani, vsaj uradno še ni. Kot je znano, so Kosovci predlagali, da bi prišlo 1000 Srbov in Črnogorcev v slovensko glavno mesto - z veseljem pa bi sprejeli tudi tolikšno delegacijo Slovencev, če bi se v Ljubljani odločili raje za obisk na Kosovu. Najverjetneje bo republiška konferenca SZDL odgovorila danes, in kot je slišati v obveščenih krogih, ne bo ne mitinga v Ljubljani niti ne pohoda v to avtonomno pokrajino. Nekakšen nadomestek omenjeni p°' budi pa bo akcija Dnevnika in radia Študent, ki v sodelovanju s turistično organizacijo Kompas od 6. do 10. septembra pripravljajo turistično-infor-mativno ekspedicijo na Kosovo. Akcija poteka pod geslom "Spoznavajmo Jugoslavijo", poleg bralcev pa so na potovanje povabili tudi novinarje iz drugih slovenskih uredništev ter zainteresirane strokovnjake. (Z. Š.) Kruh na karte TITOVO UŽICE Jugoslovansko krizno desetletje je prejšnji teden doseglo najnižjo možno točko: v Titovem Užicu so prvi v državi uvedli kartice za kruh. Tamkajšnja družina bo po novem glede na število članov kupila dve do tri štruce najcenejšega kruha na dan. Jugoslovani so resda pred šestimi leti imeli bone za bencin in plin, ponekod na jugu države pa še za pralne praške, olje, sladkor, kavo, maslo. A najosnovnejših živil je bilo od 1951. leta, ko so bile ukinjene karte, pike in nakaznice, dovolj. Zdaj pa revščina že tako ogroža dele Srbije, Makedonije in Črne gore, da mora življenjski minimum ponovno varovati »vojna ekonomija«. Po statistiki povprečna makedonska družina zasluži le 60 odstotkov denarja, ki ga potrebuje za golo preživetje. Pretresljive posledice tega so videli jugoslovanski televizijski gledalci: dolge vrste žena z otroki, ki od zgodnjega jutra čakajo na najcenejši, poimenovan »ljudski« in »socialni« kruh. Ker je proizvodna cena tega višja od prodajne, ga pečejo čim manj. Živinorejci pa z njim krmijo živino. Ponekod v Makedoniji so se žene pred trgovinami steple za štruce zmanjkujočega črnega kruha. Zvezna in republiške vlade so z odloki začele odrejati, koliko najcenejšega kruha morajo peki narediti. Na račun subvencij ali pa kar izgub. V Titovem Užicu so se s črnim kruhom, simbolom človekove najnujnejše potrebe po hrani, vrnili v »vojno ekonomijo«. Vrst pred pekarnami in lasanja žena za štruco kruha ogrožajo človeško dostojanstvo. Recimo, da jugoslovanska kriza nižje več ne more iti. DEJAN VERČIČ Grki skoraj izpraznili Dojransko jezero SKOPJE — Včeraj so prenehali spuščati vodo iz Dojranskega jezera na grški strani. To so ugotovili tudi jugoslovanski strokovnjaki, ki so si skupaj z grškimi kolegi ogledali nekaj krajev na obrežju Dojranskega jezera in se seznanili s hudimi posledicami čezmerne porabe vode z grške strani. Izvedenci obeh držav so se srečali na zahtevo Jugoslovanov, ki so večkrat opozorili na resne posledice prekomernega izpuščanja jezerskih voda. 1. SEPTEMBER 88 CCT Certificati di Credito del Tesoro — petletni • CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,25% bruto, zapade 1. 3. 1989. • Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke. • V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno. • CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. V podpis od 1. do 7. septembra Emisijska cena 99,10% Rok 5 let Efektivni letni donos bruto neto 13,15% 11,47% “'n sfejiS'- V soboto pred večtisočglavo množico v Štanjelu Miklova Zala bo ostala v spominu kot sproščen in maestozen dogodek ŠTANJEL Redkokdaj smo videli na gledališki Predstavi toliko gledalcev kolikor se jih je zbralo v soboto pod milim nebom ob vznožju štanjelskega gradu. Nad tri tisoč obiskovalcev iz Italije, slovenskega Krasa in drugih krajev Slovenije je prišlo v ta čudoviti svet kraške arhitekture, da bi sledili uprizo-ntvi slovenskokoroškega mita - Miklovi Zali. Bila je ‘° priložnost za povezavo slovenskega duhovnega Prostora (škoda, da je še iz neznanih vzrokov odpadel pred predstavo literarni nastop zamejskih, primorskih in koroških pesnikov, kar bi dalo dogodku Se poseben pomen), ki kaže v tem času spodbudne znake klenosti in življenjskosti. Že veliko časa pred začetkom uprizoritve so se začeli v Štanjelu zbirati gledalci, ki so jih domačini sPrejeli z gostoljubnostjo in prijaznostjo, tako da sjno imeli občutek, da gre za pravi ljudski praznik, ‘rornače kulturno društvo Klasje je z drugimi soorga-nizatorji (SPZ, ZSKD, ZKO iz Sežane, itd.) vzorno priredilo gostovanje koroškega gledališča Samorastniki z igralci in nastopajočimi, ki so se poimenovali Pod-hpniki. S Koroške jih je prišla cela armada, saj sode-‘uje v predstavi, ki jo je režiral Peter Militarov, °krog sto akterjev. Zgodba o Miklovi Zali, kakor jo je popisal Jakob Mret (1852-1912), je mit za Slovence, še posebno na Koroškem. Šket je v njej strnil različne koroške pripovedke o turških vpadih in ženskah, ki so jih Turki s Koroškega odgnali v sužnost, okrog osrednje pripo-^dke iz Šentjakoba o nesrečni nevesti Miklovi Zali. ,e za z ustnim izročilom podprti mit o pogumni r°žanski kmečki lepotici izjemne zvestobe, posluš-n°sti, moralne pokončnosti, miline, vztrajnosti ter navežanosti na dom in domači kraj. Ta ženski lik, ki s svojimi lastnostmi v neskončnost presega povprečne človeške izkušnje, se v slovenski mitologiji uvršča ob kralja Matjaža in Martina Krpana, v francoski pa ima daljno sorodnico Ivano Orleansko. Tako piše Bruno Hartman, ki je sam sodeloval pri odrski priredbi. In po zapisanem je jasno, zakaj se Korošci spet in spet vračajo k uprizarjanju tega svojega mita. Uprizoritev, ki smo jo gledali v soboto v Štanjelu, je fascinirala z izredno sugestivnim okoljem, barvami, lučmi, ki so bili zares paša za oči, dogajanje pa je bilo preveč oddaljeno od gledalskega avditorija, da bi lahko gledalce zapletlo v živo partecipacijo. Pa tudi igra sama je bila preveč statična, tako da se posamezni prizori niso zlivali v enotno dramaturško celoto. Nekakšna rdeča nit uprizoritve so bili songi Janka Messnerja, ki so z današnjega stališča komentirali dogajanje in dokazovali, da se stvari pravzaprav niso veliko spremenile, in niti asimilacijski apetiti večjih narodov. Ko bi se hoteli zaustavljati ob umetniškem videzu, bi nedoslednosti našli še in še, vendar ob štanjelski predstavi bi morali najbrž upoštevati predvsem njeno ljudskost. In napor, ki so ga koroški Slovenci vložili v projekt, da dokažejo svojo ustvarjalno trmo. To pa je za gledališki videz Miklove Zale dovolj, a obenem premalo, saj bi se moralo uprizarjanje mitov ali česarkoli dogajati predvsem skozi skrbno odrsko izvedbo. Koroški igralci so že večkrat dokazali, da so za to sposobni. Ob vsem povedanem pa bo uprizoritev Miklove Zale ostala obiskovalcem v spominu kot sproščen in maestozen dogodek, ki je dobil ob zidovih štanjelskega gradu svoje pravo okolje, (mč) Predsednik skupščine Longo z ljudskimi ustvarjalci TRST — Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Bruno Longo je pred dnevi sprejel številno delegacijo udeležencev prvega svetovnega kongresa o ljudski kulturi in tradiciji iti 18. svetovnega festivala o folklori. Na sedežu deželnega sveta je predsednik Longo številnim prisotnim gostom še posebej podčrtal to pobudo in pristavil, kako se le-ta lepo uokvirja v mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine, ki se zavzema za gospodarsko, znanstveno in kulturno sodelovanje ne samo z obmejnimi deželami, ampak tudi z državami drugih celin. Kot smo že poročali, se je letošnja mednarodna prireditev v Gorici zaključila v nedeljo zvečer s sprevodom folklornih skupin po goriških ulicah. V Benetkah o problemu alg TRST — Deželni odbornik za turizem Francescutto se je včeraj v Benetkah udeležil sestanka s kolegi dežel Venelo, Emilija-Romagna, Marche in Abruzzi, na katerem so razpravljali o problemu alg. Ob koncu so sprejeli dokument, s katerim postavljajo vrsto zahtev rimski vladi: med drugim zahtevajo podelitev specifičnega denarnega nakazila, s katerim predhodno reševati podobne probleme ter finančni prispevek v višini pet milijard lir za turistične promocijske pobude v evropskih državah. Nadalje zahtevajo sestanek z ministrom Carrarom. V Ljubljani H mednarodni Hm VINO 88 razsJtUB.LjANA — Na Gospodarskem prij ^išču v Ljubljani so včeraj od-d j- mednarodni vinogradniško-4 ‘rski sejem, na katerem sodeluje n razstavljalcev iz 20 držav. Med-r°dne komisije so v okviru letoš-l2sn^r*red'tve ocenile skupno kar ^“.vzorcev vin, žganih pijač in Poiia .s.°kov' v tej zvezi moramo aar|ti, da so se tudi letos dobro 2at* nekateri vinogradniki s Tr-0c„ e9a in Goriškega, ki so poslali v jejj ° vrsto odličnih vzorcev in preža to tudi visoka priznanja, lian- ,narodni vinski sejem v Ljub-4, *' "i bo tokrat trajal do vključno °tll Ptembra, je seveda vsako leto verj ? priložnost za kulturno pre-žlaht 6 odnosov med človekom in t„ditno kapljico, hkrati s tem pa je Prav tako pomembna priloZ- Oajj, , za soočenje med domačimi in v sv°| ’In* pridelovalci te kapljice p0metu- Ima pa vinski sejem še eno va vlogo, da namreč prispe- host- ' k razvoju kulturnih dejav-spio}.vvsami Ljubljani in v Sloveniji ko j končno se v okviru sejma vsa-svejj . organizirajo strokovni po-oj,-, In srečanja, katerih namen je Proh|Vnava** tekočo gospodarsko p0(jro®^natiko na tem specifičnem vKras: velika škoda po suši so jof — Po prvih izračunih, ki jp L opravili na sežanskem komite-tl® Zj ter Hitachi - Klosterneburg < e|ii« skupini se danes prične ko-, Karski turnir Alpe-Jadran, ki so ga v.;08 ^kovostno obogatili z vključit-p:l° ekip iz Lombardije (Irge Desio in na0roro.)- Naj povemo, da bodo tudi -Jarite ^zvedbi sodelovali košarkarji lir, .ki se bodo pomerili z drugo-kimi peterkami iz Italije, Jugosla-tov6 7c ^vstnje. Združena ekipa kade-p Z.SSDI pa bo nastopila v poseb-j ® Prvenstvu, ki bo združeno s teča-J I h9 miade atlete in trenerje. tjadranovci bodo krstni nastop na ‘urnirju opravili jutri, v sredo, ko keni/0 °“ 20.30 v telovadnici goriš-Sa Kulturnega doma srečali z ekipo rst v*-0!116- V isti skupini Jadrana ig-boj1 Se ^ii3011® B (mladinci) in Mari- jg^i^de zelene skupine, v kateri potiš, ^pribanov in Zagrebčanov nasto-ven Fant;oni, Benetton in Zadar, čan' Poveciati, da bodo skoraj vsa sre-"Hizredno zanimiva in težko je na-li ^dati, kdo si bo zagotovil mesto v Današnje srečanje med San Bene-;ttPrn in Cibono, ki ga bodo odigrali žU.30 v Gradežu, "bo za ljubitelje prava poslastica, saj bodo Bb-j„ JJevi varovanci igrali proti ekipi, ki ;a ®ed najboljšimi v Evropi in ki je L * zmagala na tem turnirju. Na ža-t pa ne bodo v zagrebški vrsti na-fD K. najboljši predstavniki Gibone ral Kntrovič, Cvjetičanin in Čutu-tan 80 trenutno z državno reprezen-nco na pripravah za olimpijske igre. V Gradežu pa bomo lahko gledali Aco Petrovič, Arapoviča in Nakiča, ki se je ponovno vrnil kmatičnemu društvu. Za goriškega trenerja bo drevišnje srečanje priložnost, da končno preveri zmogljivosti ekipe, ki bo po vsej verjetnosti prvič nastopila z obema tujcema Hordgesom in Aleksinasom. Trener Paolo Bosini pa bo že v naslednjih dneh imel novo priložnost, da preizkusi svoje igralce. Od 2. do 4. septembra se bo namreč tudi San Benedetto udeležil turnirja v Lignanu, na katerem bodo nastopile še ekipe tržaš- kega Stefanela, veronskega Glaxa in vicfemskega Fantonija. SPORED TURNIRJA: PETEK, 2. 9.: ob 20.30 Stefanel - Glaxo, ob 22.00 Fantoni - San Benedetto. SOBOTA, 3. 9.: ob 20.30 Glaxo - San Benedetto, ob 22.00 Fantoni - Stefanel. NEDELJA, 4. 9.: ob 20.30 San Benedetto - Stefanel, ob 20.30 Fantoni - Glaxo. Naj ob koncu povemo, da so včeraj v Zagraju uradno predstavili goriško ekipo in sponzorja. Ob prisotnosti predstavnikov oblasti so člani vodstva obrazložili načrte za letošnjo oziroma prihodnje sezone, (pr) Gimnastika: v četrtek v telovadnici goriškega Kulturnega doma Pri ŠZ Dom pričetek treningov Sek .I?ovo sezono za člane in članice ritni-1!® za orodno telovadbo in športno Ptiču 0 IJimuastiko pri ŠZ Dom bodo h0(j 1 v četrtek, 1. septembra, ko Pričniv tel0vadnici Kulturnega doma Sek S- Prv™i treningi, riškn C1ja za orodno telovadbo pri go-dok6111 zt^ruženju je v zadnjih letih ruj azala, da se s trdnim delom in teh-teljp ^Posobnostjo trenerjev in vadi-Zuif * ,a doseči marsikateri dober re-konk ' ^0 tudi v ostri republiški qc,H*,Urenci- Zadnji dosežki, ki so jih Vani-u1 mladinci zabeležili na tekmo-sk,,i. v Sloveniji, potrjujejo kakovost Milnlrie|.ki jo vodijo Dušan Furlan, ^taku Mitja Rupel in Bojan da ur zadeva priprave, naj povemo, vsak?! troningi do začetka pouka Meri - n' !n sicer med 16. in 18. uro. Variji' j skim letom pa bodo telovadci cije a. dvakrat tedensko. Vodstvo sek-sknJj1 za to sezono prizadeva, da bi v Z okij^.PUvabilo tudi več mladeničev °hskih vasi, predvsem iz Dober- doba, Števerjana, Sovodenj, z Vrha in Oslavja. Prvega septembra se bodo pričele vaje tudi za dekleta športne ritmične gimnastike. Pod vodstvom Mije Ušaj-Ceščut, Marte Primožič in Damjane Češčut bodo treningi dokaj pospešeni, saj mlade gimastičarke čaka prvi nastop že v polovici septembra, ko bodo sooblikovale spored ob odprtju telovadnice v Renčah. Treningi bodo do začetka šolskega leta vsak dan in sicer od 15.00 do 17.30. Tudi kar zadeva dekleta, velja poziv sekcije, da bi se v skupino vključilo čimveč mladenk iz okoliških vasi. Prijave sprejemajo kar med urami treningov. Novost letošnje sezone pa predstavlja ustanovitev skupine mažoretk oziroma skupine Pom-pon girls. Vodstvo sekcije je za začetek slenilo, da bo v skupino, ki bo edina v zamejstvu, sprejemalo dekleta, ki so že dopolnila 14 leto starosti. Skupino goriških ma- žoretk bo vodila prof. Norma Simoniti, vaje pa se bodo pričele ob zadostnem številu vpisanih. Podrobnejša pojasnila o novi dejavnosti v okviru Domove sekcije dajejo na sedežu ZSŠDI (tel. 33029 oziroma 82087). Na sliki: mlad telovadec med preskokom pod nadzorstvom trenerja Miloša Figlja. (Foto Pavšič) KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da je odprto vpisovanje za košarkarski »Kamp 88«, ki bo od 5. do 11. septembra na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah, in to za najmlajse letnikov od 1981 do 1974. Kamp bo vodil prof. Marko Burger. Vpisovanje od 12.30 do 14.30 na tel. št. 212237 in 213265 ali v baru Prosvetnega doma na Opčinah. JK ČUPA obvešča člane, da bo društvena regata za kajutne jadrnice v nedeljo, 4. septembra. SK DEVIN - KAJAKAŠKA SEKCIJA vabi vse kajakaše, da se udeležijo 3. mednarodne regate iz Solkana (Nova Gorica) do Podgore v soboto, 3. septembra. Odhod iz Nabrežine ob 11.30. Poskrbljeno za prevoz kajakov in tekmovalcev. Vpisovanje in informacije na tel. 200236. ZSŠDI obvešča, da se ODBOJKARSKI TEČAJ V ZGONIKU prične V PETEK, 2. septembra, in ne 1. septembra, kot je bilo prvotno najavljeno. Udeleženci tečaja naj se zberejo ob 8.30 v Zgoniku. • * r' •j*- ; >; i m .'K |k| 36. ” • •N - ^ • - . f :*4' * •••;■ n* * 5 Dušan Jelinčič - NOČI Utrinki iz Karakoruma »No, hvala Bogu!« mi podeli naklonjen pogled. Ostenu pa pomaham, razprem roke in se zavrtim okoli svoje osi. Plavolasec razume in se zasmeje: »Čutim, da bo že danes prišel helikopter in jaz bom z njim končno poletel v Islamabad, kjer me bodo zdravili!« »Kako pa si tako gotov?«, sumljivo vprašam. »Ker ni več trekingašev, ki bi me povlekli iz helikopterja in mi zasedli^ mesto!«, razposajeno odvrne. Z Žaretom nadaljujeva obiske. Za kameno gmoto je vrsta živobarvnih šotorov, ki so vsi različni med seboj, v njih pa igra muzika na ves glas. »To so Španci,« rečem. »Seveda, saj jih poznam,« in mi pokaže na njihovega vodjo, ki z močnim daljnogledom opazuje pobočja gore. Ah, saj res, svetovni rekord spusta z zmajem. Upam, da jim bo uspelo, ko pa so tako prisrčni in prijazni. »Mojmir pravi, da kadijo »svega in svašta«, rečem. »To mi je potrdil tudi Osten.« v »Tudi jaz sem to slišal,« pravi Žare. »Sedaj pa se to že voha,« rečem, ko se približamo šotorom. Iz največjega, ki je nekaka sprejemnica-je-dilnica, prihaja tipičen sladkoben vonj travice. »Kako lepo diši,« pravim. Z Žaretom se sporazumevaj oče pogledava. »Veš kaj,« nadaljujem. »Jaz vem le to, da so ti Španci prijazni in gostoljubni, da so navsezadnje osvojili Broad Peak, kar pomeni, da so odlični, predvsem pa resni in disciplinirani alpinisti, in da bodo v kratkem postavili svetovni rekord v spustu z zmajem, saj ga bodo prenesli nič manj kot na višino osem tisoč metrov in se od tam spustili.« Žare me pogleda in reče: »Strinjam se z vsem, kar si rekel.« Ko naju vidijo, nama Španci že od daleč veselo mahajo, naju povabijo, edini na tem obhodu, na siv čaj, ter nama na koncu, edini, izrazijo svojo željo in prepričanje, da bomo osvojili vrh Broad Peaka. Povratek Dobre volje, toda mešanih občutkov se z Žaretom vračava z obiskov. Kako so si ti alpinisti različni med seboj! Toda nočem verjeti, da je nanje tako odločujoče vplivala osvojitev vrha. Saj je gora mrtva tvorba leda, snega in kamenja, in ji dušo dajejo le ljudje, ki se nanjo podajajo. Če ti gora pomaga, da si boljši, pomeni^ da si od odprave nekaj odnesel. Ce pa si črn, neprijazen in temen zaradi tega, ker nisi gore osvojil, je boljše, da ostaneš doma, si mislim. To razlagam Žaretu, ki nato pogleda proti gori in vzklikne: »Poglej, se že vračajo!« »Kdo?« »Naši vendar,« odvrne. »Saj res, skoraj sem pozabil nanje, ko pa sem se le za nekaj ur miselno oddaljil od njih. Pustinja... Gledava jih z daljnogledom. Žare dolgo zre proti ozebniku pod taborom I ter naposled reče: »Kaže, da so prvi prav tvoji Primorci, takoj za njima pa sta Ničo in Wanda Rutkie-witz.« »Wanda?«, se začudim. »Da, prav ona je,« mi odvrne Žare. »Njena rumena puhovka je vidna že od daleč. Očitno se je, ne da bi nikomur nič rekla, kar sama podala na goro, saj je vedela, da bo srečala naše. Sedaj pa se vrača.« Sprašujem se zakaj. Le ena razlaga je možna: K2 in smrt njenih tovarišev sta jo tako fizično in psihično strli, da ni zmogla napora na Broad Peaku in je že takoj odnehala. Nekoliko potrt, ni pa mi jasno zakaj, le slutim lahko, grem v šotor in pričakujem svoje prijatelje, da bi jim kako pomagal ob povratku. Že vem, zakaj sem spet nekoliko razdražen. Lahko bi bil z njimi, in bi se sedaj z njimi tudi vračal, mi šine v glavo, pa sem po lastni krivdi ostal v bazi. Naenkrat slišim korake in izza platna kokuka vesel Matevžev izraz: »Ej, kako je, stari. Ko smo bili na gori si prav gotovo imel šotor poln žensk,« se pošali. Jaz se mu kislo nasmehnem, vendar pa se takoj nato skupaj vedro in odprto in široko zasmejeva, jaz pa sem spet dobre volje. Kako malo je večkrat dovolj, da se ti povrne sonce v misli. Malo ironije, malo šale, malo nasmeha, in že je bodočnost malo bolj svetla, in že nastopijo rdeče sončne proge na večernem nebu, ki še zlepa noče sprejeti temo. Na sedežu Združenja v Gorici smo zbrali v mape za samezna društva nalepke, značke, izkaznice, zastavice, 2o rnerke dopisnega papirja z uradnimi napisi, v zadnji se-jz J Pa tudi fotografsko gradivo delovanja zadnjih pet let, večaterega 80 objavljene slike v tej knjižici. Potem je tu iti ^,zavzetost za zbiranje fotografskega gradiva na šolah 'iorri ^a reprezentančnih slik v telovadnici Kulturnega Zve 9 ter branje gradiva na Odseku za narodopisje pri Zl slovenskih kulturnih društev. Vključili smo se v načrt kllUania gradiva za bodoči osrednji slovenski muzej telesne Ulture v Ljubljani. ZARJA Ddkv '1983 ie ŠD Zarja slavilo svojo 60. obletnico obsto-Zajs ^ ^923 vi 'irušt Bogata razstava fotografij o zgodovini bazovskega žive.Va ter svečanost s podelitvijo priznanj nekaterim še pQD Clrri ustanovnim članom in zaslužnim odbornikom sta estrili ta pomemben jubilej. je Prej je društvo izdajalo lastno mesečno glasilo, ki Uiašalo podatke ne samo s področja gibalnih dejavnos- ja q'T' 12. 1983 je ŠD Zarja slavilo svojo 60. obletnico obstoje' , “krili so spominsko ploščo na pročelju hiše, v kateri se eta 1923 vršil ustanovni občni zbor Mladinskega društva ti temveč tudi ostale novice, ki so bile za vas zanimive. Po letu izhajanja je »Zarjan« zamrl zaradi organizacijskih in gmotnih bremen. Leto 1984 je bilo za društvo zelo pomembno, kajti takrat se je uresničila zamisel o spremembah v nogometni dejavnosti, še posebej na mladinskem področju. Odborniki sami so dogradili malo nogometno igrišče z namenom, da razširijo nogomet tudi med mlajšimi. Tudi v preteklosti se je društvo bavilo z mladimi, a ni premoglo več kot eno moštvo, ki so ga sestavljali domačini in naraščajniki iz bližnjih vasi. Po zaslugi medšolskih turnirjev, ki jih vsako leto prireja ZSŠDI, pa je društvo uspelo privabiti v svojo_ sredo zadovoljivo število otrok tudi iz mesta in okolice. Število moštev je na ta način rastlo iz leta v leto. V sezoni 1987/88 nastopa ŠD Zarja v mladinskih prvenstvih kar s štirimi moštvi, ki jih sestavljajo izključno slovenski fantje in ki nastopajo v kategorijah mlajših cicibanov, cicibanov, začetnikov in naraščajnikov. Ta bogata in razvejana dejavnost je zelo obvezujoča tako organizacijsko kot finančno: zagotoviti si je bilo treba priliv otrok iz mesta in zato je bilo treba najeti prevozno sredstvo in poskrbeti za prevoz na vadbene ure. Ob koncu leta 1985 so osnovali pri društvu še lokostrelski odsek in so ga tudi takoj vpisali v lokostrelsko vsedržavno zvezo FITARCO. Odsek je zelo dejaven in žanje uspehe na deželnih in meddeželnih prvenstvih ter se udeležuje raznih srečanj tudi v Sloveniji. Balinarski odsek zelo tvorno deluje že eno desetletje. Vrsto let nastopa na zamejskem balinarskem prvenstvu, sodeluje na neštetih turnirjih, posebno v Sloveniji. Avgusta 1987 so si člani odseka zgradili s prostovoljnim delom dve balinarski stezi, kjer bodo lahko prirejali turnirje in obe- nem dali možnost tudi drugim krajanom, da se pobliže spoznajo s to panogo. SLOGA S pristopom novih, svežih moči v Slogine odborove vrste se je razvojna pot tega našega društva začela strmo vzpenjati. Novi kader je vnesel v društveno delovanje predvsem odbojkarsko strokovnost ter gorečo željo po uveljavljanju. Tako so nastali točno opredeljeni srednje- in dolgoročno zastavljeni načrti, katerih se odbor stalno drži. Med bistvene uresničene postavke spada pobratenje med ŠZ Sloga in ŠD Fužinar z Raven na Koroškem. Stiki z matično domovino so tako zadobili videz neke urejene stalnosti in vsesplošno programsko širjenje le-teh dokazuje, da je bila izbrana pot posrečena. Do pobratenja je prišlo na slavnostni akademiji, ki jo je ŠZ Sloga priredilo v Prosvetnem domu na Opčinah leta 1981 ob svoji desetletnici obstoja. Z načrtnim delom se je Sloga dokopala do cele vrste prestižnih uspehov predvsem na mladinskem področju. Tako je z vrsto miniodbojkaric leta 1982 osvojila v Salso-maggioreju državni naslov. V kategorijah izpod petnajstega, šestnajstega in osemnajstega leta pa je od leta 1983 dalje osvojila devet pokrajinskih in dva deželna naslova. Da so Slogini izvedenci posvetili največ pozornosti prav najmlajšim, priča tudi podatek, da so Slogiha moštva osvojila v teh zadnjih letih tudi 10 pokrajinskih naslovov v miniodbojki. Za odlične uspehe je bilo ŠZ Sloga leta 1983 nagrajeno tudi z »bronasto zvezdo« CONI. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din', naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska rT,M član italii*n,llJJ zveze časopi»jJ založnikov FIEG 30. avgusta 1988 Ministrstvo za notranje zadeve predstavilo podatke o letošnjem poletnem prometu Manj nesreč in žrtev na cestah ali kako tolmačiti statistike RIM — Zadnja nedelja v avgustu je obenem tudi zadnji termin, s katerim razpolaga večina italijanskih družin za povratek domov po brezskrbnem letnem odmoru. Včeraj so namreč ponovno odprli velike tovarne v industrijskem trikotniku italijanskega Severa, odprli pa so tudi urade in večino trgovin. Turističnega poletja je torej konec. Nedeljski promet na italijanskih cestah je dosegel letos rekordne točke, najbrž zato, ker ostaja zasebni avtomobil najbolj priljubljeno prevozno sredstvo v državi, ki razpolaga z dokaj razvejanim avtocestnim omrežjem. Med soboto in nedeljo so zabeležili vožnjo 8.208.500 vozil (300 tisoč več kot lani v istem obdobju), zanimivi pa so tudi podatki o številu prometnih nesreč, žrtev in ranjenih. Prometnih nesreč je bilo v zadnjem avgustovskem vikendu 1.017, terjali pa so 47 življenj in povzročili 1.003 ranjene. Lani so bile italijanske ceste prizorišče 1.223 prometnih nesreč (206 več kot letos v zadnji soboti in nedelji v avgustu), v katerih je umrlo 61 oseb, ranjenih pa jih je bilo 1.258. V nedeljo, ko je bilo na italijanskih cestah najbolj kritično, je prometna policija pio-segla pri 535 nesrečah, v katerih je izgubilo življenje 22 oseb, ranjenih pa jih je bilo 549. (Lani je bilo zadnjo nedeljo v avgustu 584 nesreč, 17 mrtvih in 528 ranjenih). Največ prometa je bilo vsekakor na avtocestah družbe IRI (1.074.000 vozil v petek, 1.002.000 v soboto, 1.026.000 v nedeljo). Gre skorajda izključno za za- sebna vozila in avtobuse, saj je bilo tovornjakom najstrožje prepovedana vožnja v vročem času množičnih povratkov. Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bila letošnja poletna sezona nadvse zadovoljiva, saj se je občutno povečal promet, upadlo pa je število nesreč, mrtvih in ranjenih, tudi v razdobju junij-avgust. Statistični podatki pričajo torej o pozitivnem trendu upadanja prometnih nesreč, vendar je treba pri tem upoštevati dejstvo, da se v glavnem ni spremenilo razmerje nesreča-žrtve. Prometne nesreče zahtevajo še vedno izredno visok krvi davek, ki ga ni bistveno omilila niti uvedba hitrostnih omejitev. Skratka, nižje število nesreč je povzročilo sorazmerno manj žrtev, posamezne nesreče pa so pustile žal še vedno prehude posledice, da bi nas lahko sezonski statistični rekordi popolnoma osrečili. Sedem mrtvih v trčenju na hitri cesti pri Perugii PERUGIA — V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila na hitri cesti št. 45 pri Perugii, je včeraj izgubilo življenje sedem oseb. V karambol je bilo vpletenih pet avtomobilov, preživeli pa so menda izjavili agentom prometne policije, da je nesrečo neposredno povzročil tovornjak. Trenutno so še nepojasnjeni vzroki nesreče, vendar kaže, da je prekomerna hitrost najbrž znatno pripomogla k temu, da so bile posledice množičnega trčenja tako hude. Po prvih izvidih naj bi sč fiat uno z rimsko evidenčno tablico iz nepojasnjenih razlogov zabil v fiat 126, ki se je prevrnil in tako drsel proti nasprotni strani ceste in končno obležal v jarku. Prav v tistem trenutku je v nasprotni smeri vozil audi 80 iz Ternija. Šofer je zavrl in sunkovito zavil, da bi se izognil čelnemu trčenju, a ga je hitrost zanesla v zid, istočasno pa sta v fiat 126 trčili alfa 75 iz Perugie in odprta alfa duetto iz Rima. Razbitine avtomobilov so ležale tudi pol kilometra proč od kraja, kjer je prišlo do nesreče. V nesreči so umrli vsi štirje potniki audija, ter dva mlada Rimljana, ki sta se peljala z odprto alfo. Na asfaltnem traku je obležal tudi 60-letni šofer fiata 126, pet oseb pa je bilo težje ranjenih in se trenutno zdravi v Perugii. Dama kruli pretiho S Sojuzom-TM prvi Afganistanec v vesolju MOSKVA — S sovjetskega kozmodroma v Bajkonurju so včeraj izstrelili prvo vesoljsko ladjo s sovjetsko-afganistansko posadko. Ob komandantu Ljakovu in drugemu Sovjetu Paljakovu je. namreč v posadki tudi afganistanski kozmonavt Mohmand. Trojica naj bi že jutri dosegla sovjetsko vesoljsko postajo Mir, na kateri sta že od 23. decembra lani vesoljca Titov in Musa Manarov. Po predvidevanju naj bi Ljakov in Mohmand na Miru ostala teden dni, zdravnik Paljakov pa naj bi ostal skupaj s Titovom in Manaro-vom do decembra letos in znanstveno raziskoval možnosti za daljše bivanje ljudi v posebnih pogojih, ki vladajo v vesolju. Včerajšnja izstrelitev je že štirinajsta mednarodna vesoljska misija, ki so jo v vesolje izstrelili s sovjetskega ozemlja. V teh misijah so sodelovali kozmonavti iz vseh vzhodnoevropskih socialističnih držav ter iz Mongolije in Kube, v nekaterih primerih pa so ob sovjetskih kozmonavtih v vesolje poleteli še vesoljci iz Francije, Indije, Sirije in nazadnje iz Afganistana. Od leta 1961, ko je kot prvi človek poletel v vesolje Jurij Gagarin, so Sovjeti v vesolje poslali 63 posadk. V tem času so se spreminjale tudi vesoljske ladje. Prvih šest poletov so izvedli z Vostokom, 2 z Voshodom, 37 z vesoljsko ladjo Sojuz, 14 s Sojuzom-T in 4 (med njimi tudi včerajšnjega) s Sojuzom-TM. Sovjeti pa so v zemeljski orbiti postavili tudi svojo vesoljsko postajo. Šestkrat je bila to postaja vrste Saljut, zdaj pa imajo v vesolju postajo Mir. Rekorder po bivanju v vesolju je kozmonavt Roma-nenko, ki je na vesoljski postaji ostal 326 dni. Ta rekord pa naj bi sedaj Titov in Manarov izboljšala. Na sliki: Sovjetsko-aiganistanska vesoljska posadka, ki so jo včeraj izstrelili s kozmodroma v Bajkonurju, je pred poletom v zemeljsko orbito imela tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili naloge, ki naj bi jih vesoljci opravili v vesolju. (Telefoto AP) Izredne globe v Neaplju NEAPELJ — Neapeljskim avtomobilistom (pa tudi drugim, ki bodo obiskali Neapelj) se obetajo hudi časi. Občinski odbornik za promet je namreč znova potegnil na plan zakon št. 1089 iz leta 1939, ki predvideva zaplenitev avtomobila in denarno kazen do 5 milijonov lir, če so vozila parkirana ob kulturnih spomenikih izrednega zgodovinskega pomena. Zakon je bil sicer v veljavi ves čas, le uporabljali ga niso. Tokrat pa so ga »obudili« na ponovne zahteve višjega nadzornika za spomeniško varstvo v Neaplju, na ta način Pa želijo zaščititi krajevne kulturne spomenike. Akcija se je začela včeraj, ko so odpeljali prva dva avtomobila. Žani" mivo bo vedeti, če se bodo v Neap' lju držali zakona in kršilce tudi kal znovali s tako visokimi denarnin)1 kaznimi, kot jih stari zakon predvi' deva. ____ Potovanje po Autopatu - balkanska cestna pustolovščina LJUBLJANA — »V prihodnji številki bomo objavili reportažo s ceste, ki je prava mučilnica za voznike in avtomobile. Gre za Autoput, jugoslovansko cestno transverzalo, ki povezuje Zahodno Evropo z Grčijo oziroma Bolgarijo.« Tako so zapisali v najavi zahodnonemške revije »Auto, motor und šport«. Reportažo pa so v naslednji številki začeli takole: Če si želite pustolovščino, je vožnja skozi Jugoslavijo vedno priporočljiva. Avtocesta, zloglasna tranzitna pot čez balkansko pokrajino, je resnična mučilnica.« Merila so seveda različna in tako se Balkan za prave severnjake začne že malo pod Hamburgom. Pravi »divji vzhod« pa se začne na avstrijsko-jugoslovanskem mejnem prehodu Korensko sedlo, ki se od zavoja do zavoja bolj zabada v nebo. Nemški reporterji ne omenjajo zavitega in ozkega nadaljevanja po Gorenjski, pohvalijo pa avtocestni odsek do Ljubljane. »Ta štiripasovni in zlikan del zasluži vso pohvalo.« Vendar pa tudi tu ne gre hvaliti dneva pred večerom: takoj za Ljubljano se prometna žila nadaljuje »samo še iz usmiljenja vrednih delov«. Avtomobilski reporterji spomnijo na zgodovino. Leta 1967 izdani potovalni vodnik »Jugoslavija« je bil še poln hvale: najpomembnejša celinska prometna žila je osem do devet metrov široka avtocesta. Ob tem pa prijazen in koristen nasvet avtorja: načrtujte povprečno hitrost vožnje 60 kilometrov na uro, dnevna vožnja pa naj ne bo daljša kot 250 do 300 kilometrov. Osem do devet metrov široka avtocesta se je postarala - ugotavljajo zdaj novinarji - postala je grbasta in razpokana ter v mnogih letih tudi malo ožja, ker je zob časa nagrizel robove. Hitrost 40 kilometrov na uro je že velika, medtem ko je povprečje 30 kilometrov pravilo, in pred dvajsetimi leti priporočljivih Ob Autoputu je mogoče najti vse in vsakogar. Krave, ki mirno mulijo travo tik ob brzečih avtomobilih in tovornjakih, so običajna stvar, da ne govorimo o svinjah, goseh in racah. 60 kilometrov na uro se zdi zdaj neslana šala. Betonski pregib za pregibom, razpoka za razpoko, udarna jama za jamo - to pomeni, da je vožnja na jug samo neskončno premetavanje in valjanje za potnike ter prava testna proga vzdržljivosti za avtomobile, ki si je ne bi mogle bolj surovo izmisliti še tako dober inženir za preizkušanje kakovosti vozil. Vse dirja z enim samim namenom: čim-prej končati mučenje. To pa izgleda takole: kdor nepremišljeno pritiska na plin gre s pločevinasto reko, kdor pa je s plinom nežnejši, je za ostale ovira. Tudi zaradi takih neprilagodljivih voznikov, ki jim jugoslovanska policija nič noče in zaradi divjih »skakalcev« iz kolone, ostaja avtocesta zvesta svojemu žalostnemu slovesu. Blizu Babine Grede, nekje na polovici poti med Zagrebom in Beogradom, stoji na cesti svinja in prijazno kruli. Prhutajoče race in gagajoče gosi zaključujejo to idilo in vedno znova najdejo svoje mračno nasprotje. Vsepovsod so žalni plastični venci, ki ob poti opominjajo na žrtve te ceste, katerih slike obtožujoče spremljajo mimo hrumeči promet. Ob njih ostajajo drugačne ‘neme priče nesreč: avtomobilska vrata, tesnilna guma vetrobranskega stekla ali zdrobljeno steklo, zažgani ostanki avtomobilskih karoserij. Avtocesta je prej dnevno zahtevala svoje žrtve, zdaj je zaradi nekaterih novih odsekov stvar nekoliko omiljena. Težave so tudi s svetlobo, ki se nenehno spreminja: bleščeče sonce na prazni cesti s temnimi sencami ^ nesončnih gozdnih prehodih. Voznik: ki vozi bolj hitro ali prehiteva kolono, tako mimogrede spregleda moškega z rdečo zastavico. Gradbišče označuje capasto blago. Zelo spodbudno (a verjetno ne prav dolgotrajno) je mašenje cest , jam s peskom in asfaltnimi pečati- mik Vendar pa vedo jugoslovanski cestarji povedati, da je 55 odstotkov vseh prometnih poti v državi P°šk°' dovanih ali povsem neuporabnih. D0 leta 1990 želi optimistična vlaaa zgraditi prek 1100 kilometrov štiripaJ sovnih avtocest po evropskih meti' lih, polovico od tega je že končano-Sicer pa je videti veliko impozantnih gradbišč, ki jim dajejo delovO takt prav tako impozantni stroji- Ostaja pa še veliko starega. Munchenski prevoznik, ki je s pe' timi tovornjaki neprestano na P0^ med Nemčijo in Bližnjim vzhodom, pravi: »V Turčiji in na Bližnjem vz^ hodu so ceste še slabše, toda lju(1l so tam bolj potrpežljivi. Problem a toceste je, da se na njej srečujeta z hodnjaška miselnost in orientalsk razmere.« Reporterji zahodnonems* avtomobilistične revije pa d°dala' a Autoput se imenuje škandalozn pot, katere širina in stanje sta rav v nasprotju z njeno pomembnost/o^