181. številka. ■ Uhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v atrij ako-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedcu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se u 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *) kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i š t v o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, r Gledališka stolba". Upravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. 1 1J u 1» 11.«n i 7. avgustu. Zopet nam je v roke vzeti „muhovniku, da zavrnemo nekatere naskoke oficjal nega „elcgant-nega rapirja". Posluževali bi se radi jednakega orožja, a ker imajo v Kolodvorskih ulicah razen druzib monopol za „tlegantoe rapirje", zadovoljiti se moramo z navadnim nmuhovnikomu in to tembolj, ker se slednjega pri sedanjih razmerah v nobenej poštenej slovenskej' lini ne pogreša. Ne bodemo se na obširno bavili z duhovitim izletom v ljudsko kuhinjo, prepuščaje to gospodom, ki so tamkaj doli že bolj domači in katerim gre celo „beraško kosilo" tako močno v slast, da kar skozi dva dni v skledi ostanejo, temveč prestopimo takoj k stvari samej. Zopetni naskok »elegantnega rapirja" velja volitvi na Notranjskem oziroma dru. Zamiku, o ka terem ponavljaje trdi, da je zakopal svoje talente, da je zanemarjul svoje volike, da je njegovo delovanje v deželnem zboru od nekdaj le negativno, neplodno itd., ter nas izzivlje, na ga pobijemo s tehtnimi argumenti. Do sedaj v Slovencih še ni bilo običajno, da bi se lastnosti in hibe tega ali onega kandidata tako na drobno prerešetavale, kakor se to dan danes v vladnem glasilu godi, temveč zadostovalo je, da je dotiči/ik podpisal in vsprejvsl mv& narodni program. Dandanes pa, ko je nekaterim narodni program postranska stvar, ko se narodni kandidat napada in obsiplje b do sedaj v nas še nečuvenimi izrazi in osobnostmi, je to vse drugače in primorani smo, proti svojemu prvotnemu namenu, navajati nekoliko podrobnost:j, da se zgodi najnovejšega dnevnika volja in da se pokaže, kako so nekateri ljudje čudovito krotkega spomina. Dve leti je še le, ko nesmo niti v deželnem zboru kranjskem, niti v mestnem zboru Ljubljanskem imeli večine, ko smo pričeli boj po vsej črti za odvzete in po neinškej večini skozi več let za-sedane postojanke. Bil je dolg in trdovraten boj, a da se je zmuga nagnila na našo stran, gotovo je mej drugimi rodoljubi izredno veliko pripomogel baš dr. Zamik s svojimi „zakojmnimi talenti". Tega nihče tajiti ne more, najmenj pa oni, ki je na njegovih ramah tako rekoč se popel v mestno zbornico in v dtželni šolski svet. Našo zmago v Ljubljani in kot posledico, zmago pri volitvah v deželni zbor, sme si ravno dr. Zarnik zarezati na rovaš in vsi, ki so se količkaj brigali za volilno gibanje, mu bodo drage volje podpisali v tej zadevi posebno častno spričevalo. Ravno tako zlobno, še bolj pa smešno je očitanje zaradi nedelavnosti in neplodnosti v deželnem zboru kranjskem. Oficijozus menda vender ve, da je do lanskega leta v redutnej dvorani gospodarila pri sleparjena nemškutarskh večina, da tedaj niti dr. Zarnik, niti kateri koli druzih naših poslancev ničesar doseči ni mogel, da Be v obče nihče ponašati ne more, da bi bil v tej dobi kaj izredno vspešnega in koristnega storil, bodi si v postavodajalnem bodi si v gospodarskem oziru. In lani, ko smo ustupili z veČino v deželno zbornico, zavladala je mej nami tista nesrečna „prozno s t", katere nasledki nam Se dan danes vsem, osobito pa nekaterim prožnim poslancem presedajo, katera je prouzročila naš razpor, in paralizovala vso delavnost. Pri teh okoliščinah se o deželnega zbora plodnej delavnosti v preteklih letih sploh govoriti ne more, kajti poprej so že nemšku-tarji skrbeli, da slovensko drevje ni rastlo previsoko, lani pa so ta posel prevzeli nekateri domačini. Kakor v tem oziru, tako je oficijozus tudi na drugem mestu popo'uieui na "kVivem potu, ko piš", da se „z vsemi štirimi branimo" posegati nazaj v preteklost svojega varovanca", kajti dru. Zurmku se nikakor ne treba sramovati svoje preteklosti, marveč s ponosom se lahko ozira nazaj. Ker bode po nazorih vludnega glasila v bodoču vsak kandidat moral predložiti svoj „curnculum vitae" — v marsikaterem slučaji bodem o na ta način vsaj varni pred prevaro —in ker je po izreku avtoritet v Kolodvorskih ulic ih del i katu os t v tej zadevi nepotrebna, dr. Zarnik pa kot „]aven značaj predmet zgodovinskemu raziskavanju", bodi nam dovoljeno, da površno prelistamo uaiega narodnega gibanja zgodovuio. To ne bode na škodo dru. Zamiku, kajti pred 30 leti nahajamo ga že literarno in politično delavnega in naši listi iz onih časov imajo iz njegovega peresa marsikak spis in članek, ki je močno uplival na naš narod. JanežiĆev „Glasuik" in „Novice" so v tej zadevi neovrgljive priče, nič menj pa tudi druui naši liati, ki so se pozneje osnovali. Njegova LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Joaip Levic u i k.) (Dalje.) VII. Nekoliko časa se vije pot za potokom Lučn'co proti vzbodu, kmalo pa se obrne iz dna doline proti severu v hrib, mi se za vodjo uvrstimo in začnemo po ozkem in po kačje zvitem potu stopati navzgor. Tudi ta pot nema noter do Planinšeka nič kaj posebnega, samo da se človek lahko, ako bi se na nekateiih meBtih le količkaj zagledal, prekucne v ^1(1 (K propad, kjer bi bi gotovo zlomil vrat; ker nas je na vsakem tukem meetu naš vodja opominjal k opreznosti, nam še precej dobro shojena pot ni delala posebnih težav; treba je bilo, ker je jako strma, mnogokrat obstati, da si noge in pluča nekoliko odpočijejo. Višje, ko se pride, bolj se obzorje razširi; ali, ker smo vedeli, da nas čaka še veliko lepši razgled, se nesmo mnogo oz rali okolu, ampak morali smo urno stopati, tem bolj, ker smo se namenili, še isto noč prenoč>ti v nalašč za popotnike pripravljenej bajti pod Ojstrico. Ko po triurnem strmem potu zlezemo čez neki rob, vidimo pred sabo v sredi velikanskega, jako strmega obrežja precej prostorno ravnino z majhnim hol-mom na sredi, na katerem stoji jako obširno poslopje Flaninsekove kmetije. Urno prekoračimo ravnico ter jo mahnemo z zaupanjem, da dobimo dobre pitne vode in pota veščega vodjo v hišo. V naše veliko začudenje pa uas rudečelično dekle v tukaj običajnih „eoklah" ali drugače brdke rasti in Čednega obnašanja, prav uljudno sprejme, nas v posebno sobo na „di!jeu odvede in nam z dobrim vinom in izvrstnim „lučkim sirom" tako dobi o postreže, da snio se jeli res debelo gledati, tem bolj, ker smo našli v istej sobi nekakov Uomfort, o kakeršnem bi v tem od sveta tako oddaljenem kraji niti sanjali ne bili. Vrh tega pa je treba vse, vino, posodo, boljšo hišno pripravo na ramah od Luč do sem zuositi, ker od tod se nobeden voz, tudi še tako primitivna je zasluga, da so se na Slovenskem začeli tabori, ki so toliko pomogli k našej probujenosti in zavednosti iii baš jutri je šestnajst let, ko smo bili na prvem taboru v vinorodnem Ljutomeru, ki je dal povod pokojnemu dru. Janezu Bleiweisu nazvati dra. Zamika „očeta sloveuskih tu boro v", po tem se sme sklepati, da toli napadeni dr. Zarnik ni brez vsacib zashig za naš narod, a ko bi tudi ne mogel kazati na dolgotrajno delovanje, ponašati bi se smel pred vsem, da se nikdar in nikjer ni izneveril narodnemu programu, da je vedno visoko držal naše narodnosti prapor, da je do danes ostal naroden značaj! In ta narodna značajnost odvaga marsikatero drugo bodisi istinito, bodisi domišljeno lastnost, 8 katero se ta ali oni šopiri, ali se bi vsaj rud šopiril. Da se kot bojno orožje rabijo izreki iz leta 1873, iz »one d6be splošne zmote", to kaže vso peitidnost vladnega pisca, ki v svojej zadregi pograbi prvo moti k o, prvi cepiu, katerega more doseči in bi s spomini na pretekla leta rad Še poostril naš razpor. Vsi narodnjaki amo v tem jedini, da naj omenjeni nesrečni sdomači prepir" bode pozabljen, nihče ae ga več rad ne spominja in vsakdo je vesel, da je „aplosna zmota" že daleč za nami, da bode možno z združenimi siVdmi delati za naroda obstanek, a oficjozus ne spo^t ije niti tega javnega mntnia, on, iiV je vzvišen nad vse in nad vsemi, on si tudi ta „sport" dodeljuje, njemu godi vuako sredstvo. Sicer naj pa bode oficijozus v bodoče previd-neji svojimi izrazi in pomni naj da kdor v steklene] hiši biva, ne sme kamenja lučati. „Tara-tam časnikarske reklame", kakor tudi „beračenje" ima baš v uredništvu v Kolodvorskih ulicah svoj dom in malo laskava so poročila dohajjča z dežele o nekem agentu, ki je celo po sosednih kronovinah naročnike beračil, in to za vladno glasilo, česar do sedaj Še živa duša Ćula ni. Nam ne treba beiačiti za glasove volilcev, ker znamo, da bi to ne bilo dostojno za dobro in pravično stvar, katera bode sigurno prodrla kl obu vsemu strahu in trepetu, pretenju in krčenju prožnih krogov. Če nas pa takrat ne bode na obljubljene „kolineu, naj se nam blagovoljno oprašča, kajti mi nesmo nikdar bili posebni prijatelji kravjemu mesu, a najnovejšega dnevnika uredništvu gorska kola ne, — v dolino in nazaj spraviti ne more. Se ve da smo se dobro okrepčali z vinom in sirom, ali potem smo si tudi poslopje le-te, v tem kraji menda največje kmetije ogledali. Poslopja je tukaj toliko skupaj, da ga na polji mnogokrat cela vas nema toliko. Ni čuda kakih 30 do 40 goved in po 3 do 400 ovac | otrebuje tudi nekaj prostora! Na dvorišči so ravno kosci, (tukaj namreč samo jedenkrat v letu — koncem julija ali začetkom avgusta kose) mej njimi šest samo domačih hlapcev, po trati pri malej južini ležali ter nekako flegmatično hrustali vsak svoj kos črnega »n i ostrim ovsenimi „špicami"1 nabodenrga „ovsenjaka". Vi leti pa jim je bilo. da jim ta ostri borni kruh ne škoduje, kajti temu vkljub so tukajšnji „Gorjanri", kateri izvan praznikjv le ovseni kruh jedo, čvrsti rudečelični in zdravi, da jih je veselje gledhti. Gospodarja ni bilo ravno doma, bil ;e z gospodinjo nekje na semnji; zato nam je naš do edanji vodja oasveto\al, obrniti se do prvega hlapca, da nam kacega človeka kot vodjo odredi. — Pristopimo bližje. J Mej Nemci na Ceskem Se vedno krožijo želje po abatmenčnej politiki. Ttiko je nemško društvo v Liberci sklenilo resoluc jo, v katerej izjavlja avoje obžalovanje, da mislijo nemški odborniki usto-piti v Pražko trgovsko zbornico, ki je voljena po oktrojiranem volilnem redu, t^r izreka nado, da nemški poslanci s Češkega izstopijo iz deželnega in državnega zbora, ko bi ustopili poslanci novoizvoljene Pražke trgovske zbornice. Volim oklic /.tforiijc-.i v* t ri f«tk ili liberalcev očita konservativcem, d.- so v državnem zboru le pospeševali težnje Slovanov, na interese svoje domaČe dežele pa pozabili. Mi Slovenci vsaj nič ne čutimo, da bi se nemški konservativci za nas potegovali. Hrvatski sabor se snide 23. t. m., upa se, da bode rešil vse predloge še ta mesec, potem 8e bode pa zaključil. Ban se je včeraj podal na potovanje v vojaško gran co. Obiskal bode več krajev ob bosuiškej meji. 17. t. m. vrne se ban v Zagreb. — Predvčeraj so se naznanila na črnej deski imena izključenih dijakov. V u;i ii i« države. H rimi* i pretendent Jurij Karadjordjević je predvčeraj v Gasteiuu v 56 letu svoje dobe umrl. Njegovo truplo bode preneseno na Dunaj. Druga seja francoskega kongresa ni bila nič manj burna, kakor prva. Predno se je volila komisija je bil silen hrup celo poldrugo uro. Najhuje je vlado, predsedstvo kongresa in zmerne repubii kance mi padal radikalec Madier. Očital je vladi na-ailstvo, da mori parlamentarizem. Drugi radikalec, M hi mi s Poulet, je zahteval odpravo senata. Senator Testelin je zagovarjal vlado in zmerne republikance, mej vsem njegovim govorom so žugali s pestmi in kričali radikalci: „Ta je pravi vzgled senatorja! Ven ž njim!" Volitve komisije se je udeležilo samo 434 članov, bli'ti 400 j h pa ni glasovalo. Izvoljeni so zmerni republikanci Največje število glasov, katere je kdo dobil, je 428, najmanj glasov izmej izvoljenih je pa dobil Leon Sny, 405 namreč. Ko je bila voljena komisija je predsednik prebral razne dostavke k reviziji, kateri so se od raznih stranij predlagali. Ti dostavki tičejo se sestave senata, usta-novljnjo, da princi iz onih rodbin, ki so kdaj vladale Francijo, no morejo biti predsedniki republiki itd. Potem cel kup protina^rtov, iz katerih so nekateri jako radikalnega duha Tako je Barodet predlagal, da naj bi kongres pretresov«! vprašanje, ali se naj bi sklicala konst>tuanta. Vsi ti dostavki in protinačrti so ae izročili izvoljeni komisiji v pretres. Kako dolgo bode trajal kongres, je mnogo zavisno od opozicije. Če ga bodo ta hudo ovirala, utegne se precej dolgo zavleči, če pa ne, bode pa kmalu dovržil svoje delo. Pogajanje mej Francijo in Kita-jem Be je pretrgalo in pričakovati je, da francosko braciovje napade kitajsko obrrfije. ^ Volitve za nemški državni zbor bodo baje 13. oktobra. Najvažnejše bode pri teh volitvah to, kako se bodo ravnali narodno liberalci in konservativci, ali pojdejo združeni ali pa posebe v volilni boj. Vluda bi oajbrfl želela prvo, kajti potem bi za-se pridobila trdno večino. Nekateri narodno-Iibe-ralc> sami se pa še ne marajo preveč bratiti s konservativci. Protivljenje proti načrtu novega šolskega zakona na llelglfsUem narašča. Razen liberalnih občinskih zastopov, ki so se zbrali v Bruselji in sklenili proteRtovati proti temu zakonu, sklenilo je tudi liberalno društvo v Bruselji podoben protest. V soboto bode v Bruselji velik meeting liberalnih občinskih sovetnikov, katerega resolucija proti predlogi šolskega zakoua se bode in corpore izročila kralju >n zbornici. Danski državni zbor se snide 14. avgusta. Vlado čaka hud boj, kajti opozicija bode šo močnejša, nego je bila do sedaj. Kakor je latlsl one objavil v spodnje j, Granville pa v zgornjej angjrlešltef zborn'ci, poslal se bode hivši indijski podkralj lord Northbrock v Kg i pet, da preišče, kake korake naj angleška vlada sedaj stori. — Kredit za sudansko ekspedicijo je spodnja zbornica dovolila s 174 proti 14 d asom. V seji egiptovske konference, ki je bila 29. julija, je izjavil ru-ki zastopnik pl Staal, da Rusija ni zastopana v komisiji egiptovskega dolga, pa si je tedaj, ko se je osnovala ta komisija, zato izrecno pridrtala pravico. Ker se p« sedaj misli razširiti delokrog te komisij", bode Rusija zahtevala, da je zastopana tudi ona v njej po posebnem odposlanci. Zapisniki konference svedočijo, kake težave so se stavile dosegi kakega sporazumljenja. Angleška komisija je izračunila tgiptov.ski ptimani-kljaj za bodoče leto na pol mil Jona funtov Ater-lingov, Francozi so pa naračunili še 600 000 funtov preostauka. Francozje so zahtevali, da se upniki zadovoljijo, predno se pokrijejo stročki za egiptovsko upravo, Anglija je pa pred vsem zahtevala pomanjkanje obreBtij za pol odstotka. Bilo je pa Še več drugih nasprotstev. Pa vendar se razvidi iz zapisnika, da bi se bilo vkljub vsem tem težkočain doseglo sporazum ljenje, ko ne bi nemdci poslanik MUnster Bprožd sanitetnega vprašanja v Egiptu. To je pomnožilo in poostrilo nasprotja in Anglija je zaključilo konferenco, ker Bog ve kaka nepovolina vprašanj*, t kujoča se Egipta, bi bila Nemčija še utegnila sprožiti. Dopisi. Iz Savinjske doline 6. avgusta. [Izv. dop.] Narodnega napredka nov korak storila je tudi občina Gomilska v Vranskem sodnem okraji, katere vili odbor je sklenil uredovati v domačem slovenskem jeziku. Nov dokaz, da se slovensko ljudstvo tem bolj probuja iz narodne dremote, čim več si prizadevajo nekateri tukaj živeči pangermanaki „kra-kelerji", da bi vse ponemčili, kar je slovenskega. Sedaj nahaja se v celem okraji še jedina občina Polzclj, katera uraduje nemško, morda samima dvema graščakoma na ljubo, gotovo pa vsem drugim občinam na kvar in nevoljo. Upajmo, da se tudi tam ne bode več odlagalo, storiti konec narodnej k ivici, katero morajo zgolj slovenski prebivalci še vedno trpeti. Odborniki, pomagajte si, saj vas ne stane druzega, nego nekaj dobre volje, katere vam gotovo ne manjka. Saj še občina sv. Pavel v Celjskem okraji uraduje v novejšem času slovensko, vzlic besnim naporom tamošnjega Hammer-Ambosa Nr. II., kateri baje od hiše do hiše h.ti sleparit tamošnje slovenske kmete za nemško propagando, ter zlobno denuncira vsakaterega, ki ne gre na njegove lima-nice. Hvala Bogu, da je kmetsko ljudstvo že toliko I zaveduo, da se takšnim lisjakom ne da preveriti. Temu nasptcf; pa je vredeu vse časti g. Dragotin Haupt v Strovšneku, akoravno Nemec in graščak. Njemu je ponemčevanje slovenskega prebivalstva deveta briga, toliko bolj se pa trudi z dejanjem in poučljivo besedo pri kmetu zboljšiti gmotno stanje ter pospeševati kmetijstvo, konjerejstvo, govedorej-stvo in hmeljarstvo. Takšne može zna pa ljudstvo tudi ceniti in spoštovati. Zatorej je občina Gomilska gospoda Dragotina Haupta, uvažuje njegove obile zasluge za povzdigo kmetijstva, imenovala Častnim občanom. Se ve da bi se tudi baron Hackelberg v sv. Pavlu ne branil biti častni občan; a dokler bode on — kakor dosehmal — poštene Slovence grdil in denuncira], slovensko stvar zaviral in skušal oživljati „nemški šulverajn", tako dolgo ne bode pri kmetih užival zaupanja, in tako dolgo ne bode nehal nnrodni prepir in sovraštvo, katerega je ta mož zasejal, hoteč z nemško glavo prodreti slovensko zidovje. takrat ne bode drugega repa, da bi ga zaklali, nego znana — molzna krava! Dober tek t Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) B. Trgovski obrti. I. Zadruga trgovcev s pridelki inz žitom. Trgovcev z deželnimi pridelki 13, s žitom 3, vkup 16. II. Zadruga branjevcev in trgovcev z ž i vili. Branjevcev 114, trgovcev z moko 25, z maslom 4, z divjačino 2, prodajalcev sadja 8, kruha 1, vik-tualij 7, medenine 1, zelja 2, staničarji 4, — vkup 168. III. Zadruga prodajalnic manufakturnoga, suknenoga, krojnega inmodnega, belega in tkanega, krat kega,galan te r i j s kega in norimberškega blaga. Trgovci s platnom 4, 8 suknom in krojnim blagom 14, z modnim 1, s pozamentarnim 1, s kratkim blagom 1, kramarjev 46, trgovci s cerkvenimi rečmi 2, trgovci z uorimberškim blagom 7, — vkup 76. IV. Zadruga trgovcev z usnjem, obuta-loin, oblačili in s klobuki, potem starinar j ev. Trgovcev z usnjem 20, z obutalom 6, s kožami 1, z oblačili 6, s klobuki 3, stariuarjev 15, — vkup 51. V. Zadruga trgovcev z lesom, lesenim blagom in s hišno opravo. Trgovcev z lesom 7, z lesenim blagom 4, s hišno opravo 3, z igračami 1, — vkup 15. VI. Zadruga agentov, k om i s i j o n a r j e v in špediterjev, potem inkasijsko opravilo. Agentov 14, špediterja 2, menjalnici 2, — vkup 18. VII. Zadruga trgovcev s špecerijskim, barvenim in materijalnim blagom, s kemikalijami, z dišavami, s kolonijalnim in mešanim blagom. Trgovcev s špecerijskim in materijalnim blagom 38, z meš urm 3, z dišavami 1, s kisom 6, — vkup 48. VIII. Zadruga trgovcev z železom in že- leznino. Trgovca s šivalnimi stroji 2, z muzikalnimi instrumenti I, železnim in špecerijskim blagom 5, z orožjem 1, z žeblji 5, z železom in železnino 4, — vkup 18. IX. Zadruga trgovcev s knjigami, umetninami iu muzikalijami, potem s papirjem. Trgovcev s knjigami, umetninami in muzikalijami 5, s papirjem in pisno pripravo 2, posojevalna knjižnica 1, — vkup 8. X. Zadruga malih trgovcev. Vrtar 1, prodajalcev oglja (premoga) 5, drv 3, oljnatih podob 1, semnjičar 1, trgovec z žganjem 1, z dežuiki 1, zaloga likerjev 1, imetnika tehtuic 2, — vkup 16. (Dalje prih.) Politični razgled. Nolranjc dežele. V Ljubljani 7. avgusta. Kakor poroča „Pesti Napio", sklicale se bode delegacije 25. oktobra v Pešto. „Ne zamerite, kateri pa je ta večji hlapec?" vprašam hrustajoče kosce. Vse t ho, samo hrustanje ovsenjaka Be sliši iz kroga. „„Ka b' mu pa radi?"" vpraša jeden čez dobro minuto. „Prosili bi za jednega vodjo, da bi nas še nocoj peljal do bajte." Zopet vse tiho razun počasi migajočih čeljustij. „Saj bodemo dobro plačali", dostavim čez nekaj časa, ko le nič ni bilo odgovora. „„Bo že 'n hoast kaj, 'mamo koašno"", odgovori tisti, koji nam je sploh kakšen odgovor dal. Umljivo, da nas ta odgovor kmetskega Dijo-gena ni posebno razveselil; zaceli smo toraj vsi za božjo voljo prositi, naj se nas usmili, sicer bi se ne vedeli kam dejati gori v planinah. Ali možak ni rekel ne črno ne belo, ampak mlel mirno svoj ovse-njak naprej. — ,. ..Ti Joža!"" „Ka?-1 se oglasi jeden zopet Čez dobro minuto. nnTi pojdeš s temi gospodi h bajti!"" nMhm", odgovori mu oni. Ni treba praviti, da nam je Dijogen b tem kategoričnim poveljem jako vstregel, pomolim mu toraj polno pest sraodek, da bi si mož izbral katero. On pa ni razumil, kaj je „etiketa", ampak mislil je, da mu ponudim vse, zato tudi počasi poseže po vseh, češ, „Boh lonaj!" Novi naš vodja pa si odcepi velik kos ovsenjaka, se počasi vzdigne in se izgubi v hišo, da se pripravi na pot Tudi mi se počuemo odpravljati in kmalu nas pride s torbo na rami in gorjačo v roki naš novi vodja klicat reaofc: „Zdaj pa le!" Pri Planiušeku se nam je tudi povedalo, da je ravno par ur popreje, predno smo mi došli, odšla neka družba na Ojstrico in potem čez „Škarje" v Logarjevo dolino. Ta vest nam je bilajuko po volji, kajti tudi mi smo isto pot sklenili, zato smo se namenili, pridružiti se pri bajti tej družbi, da bi bili potem zaradi vodje v Logarjevo dolino brez skrbi. Ob prtih popoludue ostavimo Pkuin*5ekovo kmetijo in nastopimo od tukaj napivj pravo planin Bko POt. (Dab'e prih.) Domače stvari. — (UgoVv rna obravnava) zaradi zadnjih zaplenb »Slovenskega Naroda" bode v ponedeljek 11. dan t. m. dopoludne ob 11, uri pri tukaj nji deželni sodniji. — (Darilo.) Gospod Simon Pogača r, brat ranjcega vladike Ljubljanskega, podaril je cerkvi bv. Jezusovega srca v Ljubljani dva dragoceua prstana z briljanti, katere je podedoval po ranjcem kuezo-škofu dr. Pogačarji, da se 8 temi dragocenimi kameni okrasi nova monstranca, Jednega teh prstanov nosil je ranji Pogačar, kot prost in dekan, druzega kot škof. — (Zastran lastne reži je v blaznici na Studenci) je lani deželni zbor bil sklenil, da naj zasliši deželni odbor nekatere veščake in potem dež. zboru nasvetuje, ali bi se lastna režija v blaznici upeljala ali ne. Dež. odbor je dotično euketo sklical v sredo 6. avgusta in povabil z zdravniki in in uradniki dež. bolnice tudi oskrbnika prisilno de-lalnice gosp. Poljanca. Eoketa^se je po temeljitem razpravljanji izrekla z večino za upeljavo lastne re- žije, ker bi po njej dežela proti sedanjim stroškom prihranila kakih 3000 gld., kateri sedaj padajo v žep usmiljenih sester. Znano je, da ima rad usmiljenih sester, kateri oskrbuje hrano na dež. dobrodelnih zavodih, vsako leto najmanj 6000 — 7000 gld. dobička, katerega bi dežela prihranila, ko bi povsod lastno režijo upeljala. V prjsilnej delal niči se najbolj kaže, koliko se pri lastnej režiji prihraniti da, ker sedaj, odkir ni več najemnika, ampak se v lastnej režiji prisiljenci oskrbujejo, de žela vsako leto do 3000 gld. manj izda in prisiljene: imajo pri tem veliko boljšo hrano, nego so jo imeli poprej. — (Umrl) je včeraj zvečer v Ljubljani gospod profesor Mihael Peternel, 70 let star. Ranjki je bil profesor na tedanji spodnji realki Ljubljanski, ker je poučeval fiziko in matematiko in bil je tudi n koliko let vicedirektor tega zavoda Profesor Peternel zanimal se je za razne vednosti, posebno pa za astronomijo in veliki krog svojih prijateljev, navduševal za to vednost ter čestokrat na Gradu s tubusam poučeval o krasoti firmamenta. Tudi s kemijo pečal Be je z velikim veseljem. Pokojnik bil je jako prijazen in priljuden mož, ki pa je bil zaradi bolehnosti vedno doma. Par let ni zapustil svoje sobe. Ko se je v smislu novih šolskih postav sestavil prvokrat deželni šolski svet 1. 1870 za Kranjsko, bil je na predlog deželnega odbora kranjskega imenovan profesor Peternel iz vrste uči-teljstva členom te korporacije, a kmalu je odložil to dostojanstvo. Deželni odbor je potem predlagal mesto njega gospoda profesorja Tuše k-a a ministerstvo se ni oziralo na ta predlog in imenovalo vodjo velike realke dr. Merhal-a zastopuikom učiteljstva v deželnem šolskem svetu, katero imenovanje je izzivalo v deželnem zboru kranjskem burne debate, ko je n»rodna večina sklenila o tej zadevi adreso na Nj. Veličanstvo cesarja. Lihka mu zemljica 1 — (K volitvam na Štajerskem.) V okraji Mariborskem bilo je do včeraj izvoljenih 33 narodnjakov, 9 oemškutarjev. — V Poličanah, kjer so bili do sedaj večinoma voljeni naši nasprotniki, zmagali smo v vseh občinah, izimši Peklo, torej 4 glasi narodni, jeden liberalen. — V Tebarjih pri Celji izvoljeni so 3 narodnjaki, 1 liberalec, v Žrečah 3 narodnjaki, v Opiotnici 5 liberalcev. — (Iz M a k o 1 j) se nam piše v 8. dan t. m.: Kakor v jeseni list za listom, tako pada sedaj jedno nemčursko gnezdo za drugim. Sijajno so zmagali pri volitvi volilnih mož Slovenci v Poličanah, kjer je dosedaj vladal Baumunu in drugi zaščitniki „Krnet-Bkega prijatelja" in prvokrat so si Makoljčani narodnega volilnega moža v osobi g. župnika M. Len-dovšeka izbrali. Pod njegovim vodstvom stalo bode sedem mož Mukoljske fare kakor skala za naša kandidata dra. Radeja in barona Goedelna, dočim bodeta le dva za „Hammer-Ambos kandidata" glasovala. Slava vsem volilcem, ki so k tej zmagi pripomogli, posebno pa gospodu Georgu, velikemu posestniku v Makoljah. Bistričani pa in Baumann iz Pekla v drugič gotovo več ne pridejo v Makolje, kuje so letos osramoteno zapustiti morali. — (Volilni shod) je v Središči v nedeljo 10 t. m. ob 1. uri popoldan na „rotovži" in ravno ta dau v Ormo ž i ob 5. uri popoldan v go-Btilni g. Žinka. — Predstavil se bode svojim volilcem naš kandidat za skupino mest in trgov — Ptuj — gospod prof. K u n s t e k. — (Vsprejem Hrvatov na Dunaji,)ni bil sicer tako velikansko nameravan, kakor so si tukajšnji listi izumeli; čudna prilika je celo nanesla, da bi se bil skoro popolnem ponesrečil. Kajti vlak bil je napovedan l/i !0. ur* dopoludue, a prišel je že ob lU na devet. Vsled tega je mnogo deputacij prekasno prišlo. Le deputacija slovanskega pev-Bkega društva, njej na čelu Slovenec g. Pukl, prispela je prej nego o naznačeni uri, tako da je jedino ta deputacija pozdravila Hrvate na kolodvoru. Gosp. Pukl pozdravil je s kratkimi be.sedami brate Hrvate. Odgovoril mu je v imenu Hrvatov gospod G j uro Eisenkut, znani hrvatski skladatelj. Deputacija spremila je potem goste do hotelov, ki so bili prej za nje najeti. Večerna zabava društva „Kolo" bila je velikanska. Prostori dvoran „zur Stadt \Vien" do zadnjega zasedeni. Navzočni Čehi, Slovenci, Rusi, Poljaki in muogo Nem cev. Pelo je „Kolo" in slovansko pevsko društvo. Navdušeni gorori v raznih slovanskih jedcih. S Hrvati potujeta tudi dva Slovenca namreč, gg. Selak in Gnjezda, slednji član „Kola". — (.Zadruge") došla nam je 6. Številka. Razen druge zanimljive vsebin« ima tudi članek: „ kateri denarstveni zavodi bo uničili nad kmetski stan ?" katerega smo ponatisnil. — (Nesreča.) Danes dopoludne padla je delavcu Janezu Zrimšek-u pri zidanji nove tovarne poleg kolodvora Rudolfove železnice železna traper/.a na nogo in mu isto dvakrat prelomila. Odnesli so ga v bolnico. — (Tatvina.) Janezu Filipu, delavcu na Rudolfovi železnici bila je ukradena predvčeraj po noči proti 12 uri, ko je spal na klopi v ..Zvezdi", Biebrna ura z zlato verižico, vredna 30 gold. — (Breja kobila) štiri leta stara, 110 gld. vredna, ukradena je bila včeraj Juriju Siseku v Za-prešiči. — (Napali) so neznani lopovi na cesti proti av. Petra mitnici tri kondukterje in skušali jih pometati na tla. Pri tej priliki so kondukterja Klob-čarja ranili nekoliko na roki, naposled pa so lopovi, ker so se koodukterji hrabro postavili v bran, le ubežali. — (Kmetijska predavanja.) Potovalni učitelj g. E. Kramar bode predaval 10. avgusta v Cirknem, 15. avgusta na Št. Viški gori, 17. avgusta pri sv. Luciji, 24. avgusta v Koboridu. — (Umrl) je v 2. dan t. m. pri sv. Križi pri Ljutomeru vsled mrtvouda znani murskopolJBki bogataš g. Josip Honigmann. — (Poziv.) Maloštevilen je slovenski narod, a vender se Slovenci mej seboj mnogo premalo poznamo. Ravno to pa je v veliko škodo našemu napredku. Treba je tedaj, da se spoznavamo, treba gledati na to, da se bližamo drug druzemu. V to svrho posrečilo se je združiti slovenske dijake vseh srednjih šol po Slovenskem (Celjsko in Goriško gimnazijo, Kopersko pripravnico, Ljubljansko gimnazijo in pripravnico, Mariborsko pripravnico, Novomeško in Tržaško gimnazijo), da prirede pod vodstvom ab it u r i j e n to v dne 15. avgusta skupno veselico v Sevnici na Štirskem v sobanah gospoda Ibelja. K r je to prva veselica, ki jo prirede slovenski d i j »ki skupno, ker bo tukaj prvič slovenska mladež iz vseh krajev pokazala svoje bratsko mišljenje in ker se podaja tukaj lepa prilika seznaniti se vsaj nekoliko z našimi brati po raznih slovenskih krajih, nadeji.mo se, da nas tudi zaštito občinstvo s svojim prihodom obilno počasti ter tako pokaže, da tudi ono spo/na blagi namen, ki inis vodi. Razun tega pa ima ta veselic* tudi namen podpirati narodna pod-vzPtja. Polovica dohodkov namenjena je namreč „Narodnemu domu" v Ljubljani, polovica pa „Mru". Da bi se Častitemu občinstvu ustreglo, skrbelo se je kolikor mogoče za raznovrsten program, namreč: A: Beseda. 1. Dijaška — Zijc. 2. Slavnosten govor. 3. Hrvaticam — Zaje. 4. Tičica (čveterospev) — Majer. 5. Petelinčkova ženitev (šaljivi zbor) — Haj-drih. 6. Otok (samospev za tenor) — M. Hubad. 7. Nočna rosa — Sochor. 8. Lahko noč (čveterospev) — Hajdrih. 9. Jutro — dr. Ipavic. 10. Naša zvezda — Hudovernik. B. Ples. Pri plesu svira vojaška godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina 50 kraje. — (Vabilo k veselici,) katero priredi pevsko društvo „Lira" s sodelovanjem čitalnične godbe v dan 10. avgusta 1884. na vrtu g. Jernej Grašek-a v Kamniku. Spored : 1. Koračnica. 2. Mil-lbcker. — „Ltura-valček", svira godba. 3. F. A. Vogl. — „Cigani", moški zbor s tenor solo. 4 Straus. — „Jokaj-polka", svira godba. 5. A. Haidrich. — „V tihi noči", čvoterospev. 6. Rihard \Vagner. — Divertissement iz opere Ttinnhiiuser, svira godba. 7. A. Nedved. — „V ljubem si ostala kraji", moški zbor 8. * # * „Zit kulisami", četvorka, svira godba. 9. F. S. Vilhar. — „Slavjanskamoški zbor. 10. * * * „Ricordati„, mazurka. Tombola. Začetek ob 4. uri popoludne. Ustopnina 20 kr. — (Požar.) Predvčeraj navstal je v Jaški na Hrvatskem ogenj, ki je uničil okolu 40 domov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ischl 7. avgusta. Gledališče sijajno. Cesarja ostala sta do konca, vzela potem čaja v cesarskej vili. Tudi Kalnoky in Tisza povabljena na čaj. Dunaj 7. avgusta. „Wiener-Zeitung" objavlja cesarsko naredbo z dne 28. julija glede državne podpore za preplavljene kraje v Galiciji. Razne vesti. * (Kolera in carina.) Kakor Marsiljaki listi poročajo, so samo v Marsdji mesec« julija t. 1. carinski dohodki (col) vsled kolere navatalega kup-čijskega zastanka proti onim meseca julija 1883. 1. za 18 milijonov frankov zaostali. * (Roj o vi rek poroke.) V vafikej cerkvi blizu Kodama bi se imela vršiti pred nekoliko dnevi poroka. Ravno predao so prišli svatje do cerkve, prileti io se usede nad cerkvena vrata velik roj čebel. Mežnar poskuša pod dežnikom v cerkev dospeti, a se mu ne posreči. Pri tacih okoliščinah so morali porabo v cerkvi opustiti in duhovnik je ne malo prestrašena zaročenca poročal v velikej sobi bližnje kmetske hiše. * 11* 1 j milijona cigaret na dan.) Največja tovarna za cigarete po vesoljoem svetu je v La Hournderv na otoku Kuba. V tej izdelajo vsak dan 2 Va ali na leto 912 Vi mibjona cigaret. * (Muhast dovtip.) Iz male žeieznične postaje v Ameriki se je oskrbnemu vodstvu brzojavi lo: „Redovni hlapon se ponesrečil. Uzrok: kotel prazen, biaponovodja poln. Narodne-gospodarske stvari. Kateri denarstveni zavodi so uničili naš kmetski stan? Štajerskih nemško-liberalcev orgau „Tiges-pošta" je donesla v 124. številki psovalni članek zoper slovenske posojilnice, v katerem članku se mej drugim čita: „Gospodarstvena stiska, pod katero trpi slovenski kmet, ni nikakor, kakor bi nasprotna stranka ugovarjala, jedino le v splošnej ekouomičnej legi utemeljena; pripisovati se ima, in sicer ne v najmanjšem delu, nesramnemu izmolze-vanju, katerega 89 store slovenski denarstveni zavodi proti tistim krivi, v katerih blagostanje so se baje ustanovili itd.w Ta težka obtožba, katera, kakor se vidi že na prvi pogled, je navstala le iz političnega poželjeuja do maščevanja, katerej tedaj iz tega uzroka že same) ob sebi pomanjkujejo ob* jektivni nazori, sili nas do vprašanja: „kbteri denarstveni zavodi so uničili naš kmetski stan?" Kakor je znano, se ustanovljajo naše posojilnice še le v času po 1873. letu, ker je dotična postava še le 9. aprilu. 1873. leta izišlu. Pred tem letom bo bile pri uas jedino le hranilnice. Ob-teženje. kmetskih 'zemljišč od teh hranilnic pred 1873. letom, tedaj ob Času tako zvanega Ijudako-gospodarstveuega napredka pa je bilo tako, da je vsak prostomisleč strokovnjak moral pripozoati, da kmetski dolžniki za daljavo časa prevzetim dolžnostim zaradi obrestovanja ne bodo mogli zadostovati. Kajti prvič so se cenila takrat zemljišča na podlagi do-j mišljene vrednosti, na to so potem hranilnice najmanje tretjino dosežene cenilne vrednosti kot posojila dovolievale; dalje je bila visokost obrestij pri hranilnicah takrat taka, da se jo dalo s popolno gotovostjo preračuniti, v kolikih letih mora s tako velikimi hranilničnimi posojili obloženi kmet na nič priti. Imamo na pr. pred seb"j uradno tablico iz l^ta 1877., iz katere posnamemo, da so takrat hranilnice v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Rjgatci od zemljiščnih posojil 6 Va°/o, vse druge spodnještajerske hranilnice pa po 6 °/0 obresti jemale. Pa tudi danes imamo pri nas še hranilnice 8 6 °/0 obresti, in celo avstrijsko-ogerska banka jemlje od zemljiščnih posojil 5 Va do 6 °/0! Ker tedaj pri nas kmetska zemljišča ne do-našajo več nego 4 °/0 normalne, nikakor pa ne domišljene predlomne cenilne vrednosti, in ker so hra-nilnična posojila na celo vrsto let (30 do 40) navezana, je lahko umevno, da, brez ozira na to, da pridobitev hranilnične glavnine jako veliko stane, visokost obrestij mora po gotovem številu let neobhodno prou/.ročiti propad kmetskega stanu. Slučaj tedaj, da so hranilnice po razmeri predlomne domišljene vrednosti zemljišč — dajale posojila, in da bo razen tega še za najmanj 2°/0 pravi douesek kmetskega zemljišča presegajoče obresti od oddanih posojil jemale, je bil jeden najpoglavite.jsih uzrokov, da je prišlo toliko zemljišč v rubež, ker dotični posestniki neso mogli za daljavo Čusa hranilnicam obrestij plačevati. Res, da se bode s tem ugovarjalo, da posojilnice še večje obresti, zdaj 6 do 8 B/o jemljo; toda pomisliti je tu treba, da posojilnice ne dajo posojil na 30 do 40 let, temveč le za kratek čas, in za kratek čas zamore tisti, ki posojilo vzame, više obresti plačati, ne pa za dolgo vrsto let, na katero hranilnice posojila oddajajo Pri tej priliki moramo omeniti posojilnih obrestij zavarovalnih ustanov, posebno Dunajskega uradniškega društva, kateremu je gotovo lahko, si za p-imerno ceno dobiti denarja. Te ustanove jemljo 7—8°/0 obrestij in 1— 2 °/o administrativnih stroškov ali doneskov za poroški fond od posojil ali pred-plačilov. Pri obstoječih denarnih razmerah pa po Evropi „pOBOJiloi zavod" ne more lahko cenejib posojil dajati, ker ima sam deuar po 5—6°/0 v rokah. Naše obrestne razmere neso utemeljene na jedino pravej podlagi zemljiščaega doneska, in ravno oemški liberalci so tisti, ki so na zemljiščni donesek odmerjeno jedro ljudstva brezobmejenemu izmolzeuju „mobilne gotovine" izdali in so tako prouzročili ne-solidnost vseh gospodarstvenih in tudi državuih razmer v Avstriji. Zdaj pa naj bodo slovenske posoj 1 ■ niče grefinice, — brezminelno „meatjanče" bode Že verjelo. Razen obrestij je pa pri pridobitvi hraniln'čoih posoiil m»-rnaVjna tudi še vinokocenost pridobitve takih posojil, ker :*e morajo prosilci posluževati po sredstva odvetnikov, notarjev itd., zemlj Sra »odnijsko ceniti pustiti, že rdavnn ne več pr&vno obsto'eče, večkrat čisto mahnkostne uknjižene izneske izknji-žiti pust ti itd. Skušnja nam v tej zadevi kaže, da na primer posredni stroški pridobitve hranilničnega posojila od 200 do 300 goldinarjev navadno kanih 60 goldinarjev zm>a>jo. Ge tedaj na primer kaka stranka tako posoiilo ne ostane dolgo dolžna in ga morda že v nekobkib letih po kaki srečni kombinacij/ povrniti zamore, jej pride posojilo *a ta čas tudi na 8—9 °/0 in zadenejo jo tudi še stroški iz-koji?evanja. Ogbjmo si pa zdaj spored pri oddaji posojil pri pogoji ničih. Posojila se dajo večinoma le na personalni kndit in oi potnim odvetniškega posredovanja, ker se prošnje v društvenih prostorih ustno sprejemajo. Navadne obresti iznažajo 6 do 8 °/o» in ako se pri odšt^tvi posojila vzame tudi admin>-stn tvni donesek od Vi- 1 %>♦ vender obrestovanje ne iznaša več nego 6'/«—8 Va °/o« Ako so od leta 1870. us anovljene posojilnice nekoliko let jemale večje obresti, treba je zaradi tega pomisliti, da so bila ta društva takrat prisiljena. Bi od drugih denarnih zavodov (kreditnih zavodov) posojil pridobiti, in ta posojila so jim potem prišla črez 10 %. V tem oziru bi znale nekatere posojilu ce povedati, kako drugo so jim prišla taka posojila od nemško-libe-ralnega kreditnega zavoda Graške občinske hranilnice 1 Ako tedaj dotičui članek „Tegesposte" trdi, da so današnji slabi položfj kmetskega stanu prouzročile posojiluice, se sme o tem pač zavrniti, da se mora to pač v prvej vrsti od hranilnic, tedaj od nemško-liberalnih denarnih zavodov trditi in da so ti najbolj pripomogli, da pride toliko zemljišč na rubež, kajti prvič je bila podlaga za oddajo posojil izmišljena, ker se je naslanjala na previsoke vrednosti in potem so bile in so obresti za stalna posojila z ozirom na stroške pridobitve posojil za pravi donesek zemljišč ntizmerno previsoke. Zastran obrestij pri posojilnicah je pa resnica ta, da neso vifji. kakor z ozirom na po okoliščinah potrebne obresti hranilnih ulog in upravnih stroškov biti morajo »Nasprotna stran" naj nam navede posojila jemalcev, katere so slovenske posojilnice pregnale od hiš in zemljišč. Potem bodemo o številnem od nemško-liberalnih hranilnic in drugih denarnih zavodov ravno tiste, barve odstranjenih primerjali, in ta retultat bi znal „nusprotnej strani" malo sopa-rice napraviti. Slovenske posoj lnice so pač marsikakega dolžnika, kateri bi bil drugače propadel „nusprotnej strani" kot rubežnik, otele njenega objemanja, one dajo odvetniškim gospodom, ki vidijo mnogo „ua-sprotnih stranij", katerih pa ni, sploh slabe zislužke. Vender je pravi ljudski ra/uin tudi o slovenskih po sojilnicah kmalu pravo zadel. Pri tej priliki moramo omeniti še to, da tako zvpm konsulenti pri hranilnicah dolžnikom napravijo veliko stroškov, in da se pri tem mnogo v politiki dela. Ako namreč kakim merodajnim osebam kake hranilnico nepovoljni dolžnik le z jednim obrestnim ob'okom zaostane, izročijo ga takoj pravnemu kon-sulentu, kateri glavnino, in če jih je veC, vsako tako posebej pri sodniji iztoži, uamesto da bi hranilnica sama z opomnim! pismi opozorila na to, da se imajo obresti plačati, in da bi tožbina pisma |>o obrazcih, ki se zamorejo povsod kupiti, dala po lastnem hra nilničnem osobji izdelati, /n . no je tudi, da i«o službe pravnih konsulentov pri nemško liberalnih hranilnicah sinekure za neki gotov del odvetnikov, ki mnogo v politiki delajo, in katerim je podlaga materijal-nega obstanka jedioo le zastopništvo pri hranilnicah. Hranilnična vodstva pri takih pravnih konsulentih zaradi stroškov zatisnejo .jeono oko, in tako ti gospodje marljivo tožujejo, rubežujejo, podaljšujejo itd. in tukaj velja pravilo: „Kmet plačaj!" Tud- ne moremo nekega posebnega delovanja neke spodnješta-jerske hranilnice neomenjenega pustiti, katero delovanje bi skoraj smeli uvrstiti v rubriko „izsilovanja1. Ako se namreč zemljišče rubežnim potom produ, pri katerem je hranilnica zastran zaostalih obrestij na zgubo prišla, potem se stavi kupcu pogoj, da branilaca posojilo le tedaj še dalje pusti, ako kupec dotične obresti hranilnici povrne! V tem oziru lehko postrežemo z natančnimi dati. Zdaj preidemo pa še na očitanje volilnih agitacij od strani slovenskih denarnih zavodov. V tem oziru nam ni noben dejanstven slučaj znan, in bo morala „Tagespošta" trditev, da slovenske posojilnice na njim dolžoe volilce U|>livajo, še le doka/an Pač pa nam je znano, da nemikoliberalni zavodi in sicei štajerska hranilnica in eskonijitni zavodi pri deželnih in državuozhorskb volitvah svoj upliv v brezmernej meri rabijo in znani so num možic, ki so morali zoper lastno prepričanje zaradi njihovo odvisnosti od nemško liberalnih denarnih zavodov za nemškoliberalno stranko voliti, ako neso hoteli, da njihova posest propade v rubež. Slovenske posojilnice bodo boj s „Tagespošto", akoprav nema čistih rok, v ljudsko korist bila, da, ako treba, tudi pokažemo, v kakih rokah so pupi-laini (otročji) in denarji ra/.li^nih aavodov ! Umrli so r ljubljeni: 4. avgusta: Meta Brodnik, gostija, 80 let. Kravja dolina št. 8, za oslabljenjem v starosti. — Alfred l.'11 man, zasebnika sin, 11 mes., Poljske ulice št. 16, za drisko. — Marija Bobnar, tiskarjeva hči, 10 mes., Vožar.iki pot it. 3, za vnetjem pluč. Meteorologično poročilo. S a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i bb i7. cjutra) Ž 2. pop. «o |9. »večer 737 76 mm. 786*56 mm. 73C80Btn. + 19 3"C si. szh. + 27-3'C >sl. svz. + 21 0"C al. svz. jas. ja». d. jas. 0 00 ram. Srednja temperatura {- 22*5°, za 2-7" nad normalom. dne 7 avgusta t 1. (Izvirno telegrafično poročile.) Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ... .... . . 5°/0 marčna renta......... A.kcijo narodne banke ..... Kreditne rkcije ..... London . ..... . Srebro ............ Napol., ........... 0. kr. cekini . ...... Nemške marke ..... 4°/„ državne srečke iz I. 1854 850 gld. Državne srečko iz 1. 1864. 100 gld. 4°/,, avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 81 gld. 81 , 103 i 96 , 313 , 121 . „ papirna renta 50/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od .<•/.. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obČ. avstr. 41/»l,/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove Brečko .... 10 „ A k i; t■ anglo- avstr. banke . . 120 „ Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. ^9 124 16'l 103 122 92 89 105 115 121 108 105 178 19 112 215 10 80 50 25 90 50 65 74 45 75 75 50 15 35 10 75 25 50 50 75 50 25 kr. Pekarija v hlal štev. 23 v Amartnem pri I. iti i i se odda o S*. Itllhelu t. 1. v najem pod ugodnimi pogoji. Več se izve ravno tam pri lastniku (487—2) ZE^r. 3di-u.tla.-vL- Stara, renomirana gostilna „Pri Slavcu" v Oirlciiici se daje pod prav ugodnimi pogoji v najem. Ko bi se pa dobil gotov kupec, je tudi ua proda|. — Na drobno se poizvč pri 7-va.rij-u. ISlstn-čar-ji, posestniku v ©o« ren Jem I.ogatcl. (478—3) Išče se o m. i, kateri je popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika in kateri ume potrebno korespondenco in knjigovodstvo za prodajalnico z mešanim blagom. Ponudbe pod naslovom: ,,L. poste restante Postojina". (486—2) Št. 12.476. Razglas. (484-2> Poslano. GLAVNO SKLADIŠTE KIJEVE najčistije luine KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I želiidca bolesti grkljana I proti meh rnim kataru, IIINKK MATT0NI.IA Karlovi vari i Widn. (15-23) o1 o Nu etiketo in zamah, kakor kaže podoba jj^"* treda orttro pu/ili. MATTOiHll GIESSHUBLER H H' (D f. H' J?) P« R S E P j o P* Opiraje se na §. 5 postave z dne" 23. avgusta 1877 veljavne za vojvodino Kranjsko zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev I. skupine močvirskega glavnega odbora, katera skupina obsega močvirski okraj v katastralmh občinah Trnovo. Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in pa Stopanj* va8 v okolici Ljubljanski od dne 22 do vštetega dne 30. avgusta t. I. v pisarni mestnega ko misarijata razpoložeui za sploSno pregledovanje. Ugovore zoper te imenike, bodi-si da je vanje vpisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, treba uložiti od dne 22. do uštet>g;a dne :io. avgusta t. I. pri podpisam-ni magistratu. Mestni magistrat t Ljubljani, v 28. dan julija 1884. Župan: Grasselli. Mbjnarodna linija. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in /. najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Pamik „Britaiinia", 1200 ton, okolo 3. septembra. „Crermaiiia", 4200 „ — —---- Kajuta za potnike JJOO gold. — Vmesni krov 60 golKluy«'ii9 genera ni agent. (480—5) b j r i 1 3. 7T -K. » 2. CS 09 A i* k V M vi n" i" h s3 5? t •S S. i 1 & U £ B s' & £ ..3 2," *9 . t o ■o 9 •• a. p7! H & P" S B* T> rt -i r| _ o CSi p O I o I a "C S" od m is i * Si •a s* o n FI Naznanjam čestitim svojim dosedanjim obiskovalcem in slavnemu občinstvu, da sem sedaj svojo trgovino in posestva v Lavriei in „pri Lozarji" v Ljubljani Samostalno prevzel in da bodem svoje gostilnice oskrboval z dobrim vizeljskim, dolenjskim in istrskim vinom, ter se priporočam za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem ICarol Ujer^de. r ca zračni "balončki in ognjemeti. s\ «•(lini«-«' zti iiomii|o mi i>nlit*nli po 0, 8, 10, 12, 18 in 22 kr. — Balonska »vetilntee po 10, 12, 15, 18, 28, 28 in 45 kr. — l'.di« ■«■ f.\ luni pijon«' po 2 gld. lOU kosov. — Nv«'ic za laii-l>i joii«- po gld. 2.&0 In 3.— za 100 kosov. — Zruvni l»ul«»nčUi po 40, 65 kr. in gld. 1.—, 1.20, 1.76, 2.25 in y.—. Ognjemeti po originalnih fabriSklh cenah. — V ixi»ernli po gld 5.—,10.-—, 20.—, -Jo.—, 50.— in 100.—. Pošilja so samo z vlakom za prevožnjo užigalnih stvari) zato se prosi naroČiti ob pravem času. — TraiiK|mrt'iiliii emblemi za telovadna, pevska In ognjegasna društva. Velikost [J8xli0 cm., po BO kr., najfinejše 75 kr. — TittUHpHreiitne Mlikc cesarske rodovinc po 15 kr. in gl*t. 1 —• _ Darilne dekorael|e za strelna društva po 8—50 kr. — Cenilnlkl *«»ionJ in franku. — UruNtvn in prekupel »l«l»e i»i'iniereii rabat. i;i>r W.ITTE, Wlen, VI., Magdnleneustrasse 10. Poleg gledališča a. d. \Vion. WJ^" Izhaja satno malo časa, zato se prosi izrezati. (403—3) lzilatelj in odmevom« urednik: Ivan Žele z nikar. J^stnina in tisk „Nuroune Tiskarne".