Leto LXXn, it. 41 "" Poštnina plačana t golorhiL — Die PosfgebOhr b«r bezahlt Preis • cena L 1 Uredništvo • uprava, Ljubljana, Kopitarjeva 8. Telefon 4001—»004 Mesečna naročnina 18 lir, ta Inozemstvo 31.60 lir. — Cek. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.394 za lnserate. — Izključno nastopstvo za --lase li Italije ln Inozemstva! DPI 8. A. U liano. Rokopisov ne Tratam«. FEBKUAK - 1a odstraniti skupno z njegovim režimom vred. rs Vichy, 19. febr. Ameriški tednik »Col-liers«, v katerega objektivnost poročanja o Sovjetski zvezi ni mogoče dvomiti, ugotavlja, kakor poroča OFI, v nekem članku o razmerah v Sovjetski evezi med drugim, da je po zanesijivih podatkih v Sovjetski zvezi sedaj 10 do 12 milijonov ljudi v koncentracijskih taboriščih. Smatra se, da gre za moške v za delo sposobni starosti in na osnovi tega si lahko napravimo sliko o razmerah ki vladajo v SSSR. Ako vzamemo za osnovo zadnje podatke Moskve o ljudskem štetju, piše »Collicrs«, tiči šestina prebivalstva Sovjetske zveze v koncentracijskih taboriščih. To številno razmerje povzroča toliko manj začudenja če se upošteva, da so še pred nedavnim odpeljali čez milijon Poljakov in prebivalcev Baltskih dc-I žel v notranjost Sovjetske Unije ali pa I vtaknili v koncentracijska taborišča. Opat Monte Cassina rešen Berlin, 18. febr. Potem ko je bil samostan Monte Cassino popolnoma porušen je 83 letni škof opat Greporio Diamare sprejel povabilo nemškega poveljujočega generala ter je z ostalimi menihi, preostalimi civilnimi begunci ter številnimi ranjenci zapustil samostanske ruševine. Sovražno topništvo je sprevod pri njegovi dve in pol urni poti z gore stalno obstreljevalo, pri čemer so nastale nove izgube. Ranjenci so bili deležni pomoči nemških sanitejcev. Stari opat je zaradi naporov zadnjih dni telesno in duševno popolnoma izčrpan. Trenutno se mudi kot gost pri povelju jočem nemškem generalu, da se bo opomogel in odšel nato v Rim k svojim predpostavljenim. Od bombardiranja samostana dalje leže razvaline častitljive zgradbe pod stalnim težkim angloameriškim topniškim ognjem. »Okupacijski denar« Madrid, 18. febr, K nedavno objavljenemu poročilu, da je dal Roosevelt tiskati denar za rabo v Nemčiji in drugih ev- ropskih pokrajinah, piše španski časopis »Pueblo«, da predstavlja »okupacijski denar« važno orožje za obubožanje okupiranih narodov in za takojšnje pobiranje vojne odškodnine. Italijanski primer je dovolj jasno pokazal, da predstavlja izkoriščanje prebivalstva pravi smisel teh posebnih novčanic. Menjalni teča; 400 lir za funt šterling je dal namreč zavezniškemu vojaku take dohodke, kot jih ima italijanski general. Da Nemčija tudi na tem področju ravna pošteno in v korist okupiranih držav, dokazuje dejstvo, da je bil v Franciji uradni tečaj postavljen na 20 frankov za eno marko, čeprav so na črn! borzi plačevali mnogo več. Govor bolgarskega propagandnega ravnatelja Sofija, 19. febr. Ravnatelj za nacionalno propagando, Kočev, je imel na javnem zborovanju v 1'irotu govor, v katerem se jo bavil s sedanjim stanjem Bolgarije. Dejal je med drugim, da je bila združitev bolgarskega naroda dosežena z mnogo krvi in /rtev. Nemške čete, ki so osvobodile podjarmljcno Nemška bojna skupina pri Čerkasih rešena Berlin, 18. febr. Sovjetska poročevalska služba je žc več dni širila vesti o uničenju neke na področju Cerkasov žc dalj časa obkoljene nemške bojne skupine. Sedaj pa jc dal moskovski radio o tem dolgo uradno poročilo. Kot je že ugotovilo petkovo vojno poročilo, so nemške čete osvobodile včeraj to bojno skupino. Sovjetom torej njeno uničenje nikakor ni uspelo. Dejstvo pa, da so Sovjeti izdali vest prav v trenutku, ko so se nemške napadalne čete združile zopet z doslej obkoljenimi oddelki, dokazuje, kako zlagana so sovjetska uradna poročila. Vatikan zanika sovražne laži o Castel Gandolfu Rim, 13. fcb. Apostolski nuncij v Wa-shingtonu Giovanni Gicognnni je objavil naslednjo izjavo: »Njegova cminenca kardinal Maglio-nc, državni tajnik njegove svetosti papeža Pija XII. mi je naročil, naj izjavim, da ni resnična vest, ki je bila nedavno objavljena v tisku in kateri je verjelo zavezniško vrhovno poveljstvo. Ni namreč res, da bi bilo ozemlje papeževe vile v Castel Gandolfu polno Nemcev in zaradi tega bombardirano. Nicgova cminenca izjavlja, da ni bil nobenemu nemškemu voiaku dovoljen dostop na ozemlje nevtralne pnpeške vile in da sc tamkaj trenutno ne nahajajo nikaki vojaki nemške vojske « Dodatna izjava, izdana v imenu zborovanja društva National Catholic We!fa-rc dodaja: »V zvezi z zgornjo izjavo moramo opozoriti, da jc po najnovejših poročilih iz Vatikanskega mesta dal sve^i oče papcSko vilo in v njej tudi uradna slanovana na razpolago žrtvam bombardiranja iz okolice.« Računi brez krčmarja »Dcutsche Adria-Zcitung« objavlja članek z naslovom: »Trst • Praga - Stectin«. ' Takole pravi: V spominu nam je še hde-nov sen na »cordon sanitaire«; polkrog Angliji pokornih držav na evropskem vzhodu od Litve do Romunije je bila koncepcija, ki io je dal elegantni angleški zunanji minister v svojo aktovko, ko se je v pozni jeseni lanskega leta peljal na kocifercnco v Moskvo. Najsi jc sam verjel v izvedljivost tega načrta ali ne, najsi je bila lo le propaganda za v poftev prihajajoče države, vsekakor je izgubilo pomen vsako razpravljanje o angleškem zaščitnem pasu z mogočna besedo Stalina, ki je odkimal ter v Teheranu dokončno pokopal Edcnove sanje. Spremembo v razmerju sil sovražne koalicije pa nam osvetljuje dejstvo, da se je misel o vzhodnoevropskem pasu spet pojavila — v obratnem smislu. »Nevv York Times«, ki se bavi s sovjetskimi ekspan-zijskimi načrti, govori o »obratnem cordon sanitaire«, za katerim stremi Stalin. Njegova zahodna meia naj bi potekala na črti Stettin - Praga - Trst, spremembe pa niso izključene. Poleg baltskih držav, Poljske in Besarabije naj bi prišel pod boljševiško Itnulo torej tudi ves Balkan in vzhodna Nemčija, ni potrebna niti fantazija, niti posebna jasnovidnost, da sc sovjetski imperializem tukaj ne bi ustavil, če bi enkrat prodrl do črte Trst -Praga - Stettin. Pogodba, s katero je Be-neš prodal Čehe Sovielom, kaže jasno etapno boljševizncijo Evrope nroli zahodu... Vse to so sicer bedasti načrti, ki pa so vsekakor dovolj značilni. Protest milanskega nadškofa Milan, 19. febr. Milanski kardinal in nadškof Schuster. ki pripada sain mon-tecassinski benediktinski kongrcgaciji, objavlja v milanskem časopisu >!,'lln-lia< oster protest proti zločinskemu uničenju montccassinskcga samostana. Kardinal piše med drugim: Značaj starodavne častitljive opatije matičnega samostana znpada ter n jen pomen kot varuhinje najstarejše zapadne kulture bi liiliko od vsakega normalno čutečega krščanskega in evropskega človeka pričakovala, tla ji bo prizanešeno. Odgovornost za grozno uničenje tega starega kulturnega spomenika nosi anglo-ameriško poveljstvo. Rabaul — težišče ameriške ofenzive Tokio, 18. febr. DNB. Težišče sovražne protiofenzive na Pacifiku leži Se vedno na področju Nove Britanije. Dočim je v januarju napadlo 3.200 letal japonsko postojanko Rabaul, kaže, da sovražnik zbira ta mesec vse sile, da bi izsilil odločitev. Tako pravijo poročita z bojišča, da je priletelo do 9. februarja nad Rabaul 1.100 sovražnih letal, v sledečih petih dneh pa 1.121 letal. Značilno je, da tudi sovražnik ne more javiti bistvenih uničenj v tej »železni trdnjavi«, kot imenujejo Rabaul Japonci. Na drugi strani pa se je Rabaul znova izkazal kot sijajna priložnost za uničevanje sovražnega letalstva, kar izhaja iz 530 sestreljenih letal v februarju. bolgarsko ozemlje, so hotlile po potih bolgarskega osvobodilnega boja. Bolgarski narod je pripravljen svoje ze-dinjenje braniti z novimi žrtvami. — Glede straliovalnih napadov nn Bolgarijo je propagandni ravnatelj dejal, da vsaka nova preizkušnja v interesu svobode in neodvisnosti krepi življenjsko in obrambno voljo bolgarskega naroda. Komunistične tolpe v hudih težavah Begunci, ki bo jih komunisti prisilno mobilizirali in vlačili s seboj, pa se jim jo v zadnjem času posrečilo zbežati iz hribov, pripovedujejo zelo zanimive stvari o stanju komunističnih tolp. Pravijo, da je morala pri komunistih zelo slaba. To pa zato, ker pado zmeraj več komunistov, ker nimajo zadosti orožja, municije, hrane in obleke. Šercerjeva in Tomšičeva »brigada« sta močno skrčeni. Bivša IX. komunistična »brigada«, ki je bila včasih številčno najmočnejša, je zdaj za polovico manjša. Orožja komunisti še nekaj imajo. Nimajo pa zanj streliva. Hrana je pri komunistih zelo slaba. Mnogokrat morajo dolgo časa ostati brez nje. Volikokrat jedo neslano. Primanjkuje jim vsega. Komunisti so zaradi tega mnogokrat čisto obupani. Kar jih drži pokoneu, je še upanje na rekvizicije. Tolažijo se, da bodo nabrali zadosti živil pri družinah, katerih člani so šli k domobrancem ali pri onih, od katerih jo kdo zbežal v Ljubljano, Novo mesto aH Kočevje. Zaradi takega stanja napenja komunistična propaganda vso sile, da bi ohranila vsaj tisto malo morale pri ljudeh, ki jo je še ostalo. Propaganda obstoji največ v tem, da politkomisarji obrekujejo in blatijo domobrance. Obleka, ki jo nosijo komunisti, je večinoma obleka badoglievskih vojakov. Ker morala pri komunistih čedalje bolj pada, se je začela nekakšna reorganizacija komunističnih vojaških skupin. Vodilna mesta dobivajo le oni ljudje, ki so stoodstotno zanesljivi partijci ali SKOJ-evci. Tako se mnogokrat dogaja, da dobivajo važne funkcije dorela nesposobni ljudje samo zalo, ker so trdni komunisti. Včasih kakšen komandant niti pisali ne zna in je potrebno, da mu je dodeljen izobraženejši človek za pomoč. Zadnje čase je bil imenovan za komandanta XV. divizije neki bivši mliiiarski pomočnik iz Metlike. Ljudje pa, ki se komunistom ne zdijo dovolj zanesljivi, likvidirajo pod raznimi pretvezami. Komandantu neke čete se je zgodilo, da je bil likvidiran, ker je okra-del na Hrvaškem nekega »ustaša«. V resnici so ga spravili s poti zato, ker se jiim je zdel nezanesljiv. Komunisti skušajo skrbeti tudi za svoje ranjence. Imajo urejene nekakšne apoteko in v njih nastavljene farmacevte, ki razdeljujejo zdravila, kolikor jih imajo na razpolago. Za lekarnarje postavljajo študente ali farmacevte, ki jih imajo v hribih. Imajo tudi nekaj bolnišnic, tako pri Babnem polju in pri Žumberku. Na Bub-nem polju se zdravi komandant »korpusa« Pero. Tam so zdravi tudi več drugih vodilnih komunistov. Ker te bolnišnico niso dovolj zavarovane, so komunisti ves čas v strahu, da ne bi kdo ujel njihovih vodilnih ljudi. Iz pripovedovanja pobeglih ljudi se tudi potrjuje vest, ki smo jo nekoč priobčili, da je bil Kidrič ranjen. Že dolgo časa nnmreč Kidriča ni bilo meil komunisti. Velikokrat pa se pojavi med komunističnimi tolpami Mikuž. Kar je najvišjih komunističnih osebnosti, se skrivajo po gozdovih, ki jih smatrajo za svojo zadnje oporišče. Stanje komunističnih tolp v hribih je tako, da bi jih močnejši napad popolnoma razgnal in uničil. Žo tako beže iz hribov vsi, ki še niso popolnoma prekaljeni komunisti. V hribih ostajajo le tisti, ki ne morejo zbežati ali taki, ki imajo že preveč zločinov in se uprnvičeno boje, da bi jih zadela kazen zanje. Etnografija Tn šola V zadnjem zvezku glasila slovenskih ni vedi v spoznavanju ljudskega mišlje-katoliškib vzgojiteljev in Slomškove J nja in razvoji. družbo »Slovenskem učitelju« (10—12), | Iz postanke, da srednja šola mora s katerim zaključuje ta revija svoj biti predvsem narodna šola, ki naj vee-44. letnik, je med drugimi članki, ki ko- j pi Slovencem zavest večnih vrednot slo-vore o družinski vzgoji (dr. Lojze Po- ] venske narodne kulture, poudarja, da jo točnik), o vzgoji ogroženih otrok (Fran- 1 treba najprej individualizirati to našo co Kokalj), o dekliški vzgoji in izobraz- j kulturo, spoznati te naše prvino; na ■ hi) (Lebarjeva), o Blažetu in Nožici v | drugi strani pa .je treba poiskati tudi nedeljski šoli (Štrukelj), o današnji mla- S prvino, ki nas družijo z drugimi narodi, dinl v šoli (Boje), o iPdaktičnih in me- ; /lasti slovanskimi. Naša novn fola mora todičnih pripombah k Pogafiiikovemu j dobiti narodni značaj, slovenski, in to-verouku VI (dr. F. Ambrožič) ter po-1 mu naj pomaga pouk slovenske etno-skusu, psihološko opravičiti ral>o »Lju- . grafije. Poznavanje ljudskih izročil vodi lil bližnjega kakor sam sebe« (dr. L.: k ljubezni do naroda in narodne duše, Potočnik), \h izšel tudi članek mladega \ zgodovina našo tradidonalnosti naj bo slovenskega elnografa Itada Lončka pod zlata vez, ki nas veže z vsemi rodovi naslovom »Etnografija in šola« (str. 114. našega naroda tisočletja nazaj in naj v do 110). Spričo velikega zanimanja za • nas budi zavest, da smo sinovi eneua etnografska raziskavanja pri nas, ki so ; naroda. Le na osnovi etnojirafije lalii-o zadnji čas zajela velik del našega kul- j spoznamo tudi razvoj slovenske višje turnega prizadevanja in segajo globoko narodne kulture, njenih posebnosti in v samo bistvo slovenstva, to je: slovenske tradicije, jo članek izredno važ';n tr>r vreden, da posebej opozorimo nanj slovensko javnost. Zlasti še, ker načenja problem, ki ga lx>mo slej ko prej morali realizirali. Rado Lonček lKrprej podaja oprede- smori, ki določajo poslanstvo našeea naroda v svetu. Srednja šola no sme voditi v neživijenjsko znanost, temveč naj pospešuje živ stik z vsemi plastmi naroda, zlnsti še s kmečkimi, ki se ne smejo ločiti od mestnih. Izobraženec, ki je nosilec slovenske misli, se mora ža- litev poima etnologija in etnoprafija, ki j vedati, dn je kmet osnova našemu nn- --v, „.. „ 1! M. iillfioinnln nli no v.l - ' **sw!it (n* no otrio hroibrivnA miiiiA n in. Hišni starešine protiletalske zaščite! Preglejte, če je zaklonišče prirejeno in opremljeno. Pomanjkljivosti i zadnjem času odpor proti narodopisju javite hišnemu gospodarju, da jih ponehal, ki se je prej dobro čutil, tako se pri nas ali identificirala ali pa zamenjavala ter neprav!'"o vporabijata. Po Lončku spada v območje etnologije vsa malerialna in duhovna kultura vsega človeštva, specialno pa primitivnih narodov sploh, dočim so etnografija omejuje na študij obeh tradicijskih kultur (materialne in duhovne) v ljudskih plasteh žo civiliziranih narodov, torej takih, ki imajo že višjo in nižjo kulturo. Slovenska etnografija se torej peča z raziskavanjetn slovenske ljudsko kulturo in treba jo je postaviti na znanstvene temelje tor jo izkoristiti tudi v narodnovzgojnem smislu. Kakor je v tnkoj odpravi. Trem borccm-junakom v spomin Logatec, 17. februarja. 20. februarja lani je odšla iz kasarne vaške straže v Pudobu patrola fantov na Knežjo njivo. Mod njimi so bili Telič Andrej iz KozariSč, Krašovec Jakob in Strle Andrej iz 1'odloža. Naleteli so na komunistično brigado. Omenjeni trije vojaki so se zabarikadirali v hišo. Posadka z Pudoba jo skušala prebiti komunistični obroč okrog vasi, pa zaman. Ker so cesarski vojaki kot vedno tudi lo pot pokazali preveč strahu, so bili Telič, Kraševec in Strle prepuščeni usodi. l'o dolgotrajni in srditi borbi so p dli. Tri nove nedolžne žrtve so prelile kri. Zakaj? Kaj je zakrivil Tolič. Preko petdeset let slar posestnik, ki je imel tri sinove v iniernariji. Ali je bil njegov greh to, da se jo vzorno brigal za svojo družino in svoj dom? In Kraševec? Imel je, večjo število majhnih otrok, reven domek in nič več. Strle je bil največja opora ubogim staršem. In vendar so nekateri menili: »Prav jim je, zakaj so pa prijeli za puške.« Vsi trije padli norci ste dobro vedeli, zakaj se borite. Vedeli ste, da se borite Gospodarstvo Zaposlenost delavstva v januarju pa je treba reform tudi v vporabi rezultatov v naši srednji šoli. Toda preden Lonček preide na podrobne predloge o reformi pouka etno-grafije na srednjih šolali, poudarja njen pomen za našo narodno kulturo, saj Je njem predmet — slovensko narodopisje — pravo mednarodno križišče kultur ter zato najbolj potreben znanstvene obdelave na naših univerzah. Poslej sta vladala v nabiranju toga gradiva dile-tanlizem in amatorstvo, toda v to zbi- ških in 9.129 žensk. Odstotek bolnikov je znašal 'A Vi "o. Povprečna dnevna' zavarovana mezda je znašala 28.05 lire, skupna dnevna zavarovana mezda pa 613.202 liri. Po strokaii je največ zavarovancev: hišna služinčad 2.641, trgovina 2.639, gradnja železnic in cest 1.687, občinski obrati 1.368, gledališča, svo-]>odni poklici 1.368, visoke gradnje 1.262 ter kovinska industrija 1.047, * Zvišanje davkov na Madžarskem. Madžarsko finančno ministrstvo je zvišalo vse davke za proste poklice in obrt; kot podlaga je lanski davek, ki je zvišan za 30 do 50 odstotkov. Ni pa zvišan davek onim, ki imajo stalne plače. Socialno zavarovanje obrtnikov na za svoj dom. za svoje življenje, za svojo j Slovaškem. Zjakon o soeialncm zavaro-vero. V vas kmotiških ljudeh je bil I vanju obrtnikov je sedaj na blova- Po statističnTh podatkih Zavoda za socialno zavarovanje je znašalo meseca januarja leto« število zavarovane- rM'je in razlaganje je treba vnesti znan-a delavstva 22.998, od tega 13.869 mo- ' 6lvp»° metodo ter dvigniti naše narodo- i -t * ...- i _ i i. m___1 mem nfi nvrAnsKft 7iinnslvntm višino Na pisjo na evropsko znanstveno višino. Na naši univerzi Je sicer stolica za etno- rodu ter no sme brezbrižno mimo njegove kulture. V tem smislu je etnoira-fija v šoli nenadomestljiva. Bivši jugoslovanski sistem je vpejjaval v šolo samo etnologijo in še to v zvezi z materialističnim svetovnim nazorom (Erde-lianovič). Glavni poudarek jo bil speljan v napačno strujo: izgubljal se je v nekem meglenem vsečlovečanstvu, namesto da bi poživljal na rod no-vzgojno misel. Zato ne zadostuje, da jiosamozni profesorji samo mimogrede omenjajo narodopisne momente pri svojih strokah, temveč naj 60 zato postavijo posebni strokovnjaki g posebnimi urami (od pole šole dalje). Ti bodo učence usmerjali v osnovne pojme teongrafije, sodelovali pri nabiranju narodopisnega blaga, uvajali učence, da bodo pravilno ocenjevali to gradivo v seminarjih zadnjih let. Tako bi se ravno s pomočjo poduka etnooleg duhovnika pripada čuvanje žive tradicije predvsem učitelju. Zato Je treba pri vseh šolah majhne etnocrafake muzeje, zbirke, in usmerjati ludi izlete v etnografsko zanimive kraje. Tako bo učitelj civilizaiorično poslanstvo združeval z narodno-v/gojnim. Svoj zaninvi in aktualni ter premisleka vredni predlog je Lonček končal s stavkom, ki ga dobesedno ponavljam: »Želja nas vseh je, da vzgojimo zdrav in močan narod, privezan na našo zemljo. da premostimo prepade, ki so se pokazali med kmetom in izobražencem, da zagotovimo slovenskemu narodu lepše in boljše življenje. Mislim, da mi je uspelo pokazati narodnovzgojno poslanstvo etnografije, kot ga more vršili mod našo mladino. Zakaj etnojrafija še daleč ni veda, ki bi se izživljala sama v sebi. Naša veda more bili v pravem pomenu besede ,voz naroda, temelj domovine in kažipot k boljšemu človečan-slvi;.'« Te misli in predlocri, ki jih je dal Ol.jeved m? Posajenih z bombažem , skloni, ustanoviti , 7afasno ,avnico g 79.000 ha kar e Pnbteno odgovar,alo mJlijonov klm hrvat-ko ^varovalno predvojni kultur, z 80.000 ha. Leta 1942 (ln]žb(> Dosedaj so namrc'g mora!e hr. pa je bila zmanjšana na O^OOha V letu vaLske zavar(mlne družbo skrbeti za po- 1043 naj bi se povečal nai ^.000 ha, ven- zavarovanjc . nemških in italijanskih dar pa ta oilj iu bil dosežen, /.emlje pa cjrllj|,aiu ' Zaplemba imovine upornikov V Službenem listu z dne 19. februarja je priobčena odločba šefa Pokrajinske uprave, na podlagi katere je zaplienjena imovina upornikov dr. Tavčarja Islorja in Simonitije Rada ter njunih rodbinskih članov. Zopet požig cerkve Grosuplje, 19. febr. Komunistične tolpe so v Kopanju za/.gale cerkev in okoli stoječa poslopja. Včeraj jc bilo šc vse v plamenih. Ustanovitev pravosodnega oddelka pri pokrajinski upravi v Ljubljani Z izbruhom vojne jo slovensko pravo-sodstvo Ljubljanske pokrajino ostalo brez svojega centralnega upravnega oblastva, ki ga jo imelo dotlej v Beogradu. Zato sc jo pri Šefu »ukrajinske uprave v LJubljani pred nedavnim časom ustanovil pravosodni (IX.) oddelek »»krajinske uprave kot njen samostojen oddelek. Pravosodni oddolok jo te pričel pnsluvafi in je nameščen v prostorih bivšega Vrhovnega sodišča v palači Mestne hranilnice v Ljubljani. Tako jje odslej slovensko pravosodstvo z ustanovitvijo svojega samostojnega pravosodnega oddelka pri Pokrajinski upravi tudi v upravnem pogledu zopot ločeno od uhčo politično uprave. Iz Trsta Uradne ure za pošto bodo do konca marca v tržaški poštni podružnici ter v poStnih "uradih v Barkovljah, Skednju in pri Sv. Ivanu od 8 -12 in od 14—18. Za plačilni promet pa le do 17. Poštni urad na trgu pred borzo pa uraduie neprekinjeno od 8—18, za denari.e pošiljke seveda le do 17. Prijava mornarjev. Za brezposelne mornarje jc bil prijavni rek podaljšan do konca februarja. Posredovalni urad sporoča, da novega podaljšanja ni pričakovati. Kdor se ne bo prijavil, bt> črtan iz spiska in be zato izgubil podporo ter tudi pravico biti vpisan v spisek mornarjev. Vsi tisti, ki so se po 10 oktobru lani potegovali za namestitev in še niso dobili nakazil za dodatna živila, naj se javijo mornariškim oblastem. Nesreče. Pri delu v novem predoru v uli: 1 niki in bogoslovci v kočevske zapore!« guma še ostalim fantom, ki so se zbrali ^()[)L,t nova strušiia in dolgu postaja runu Turjaku. Zavriskuli so od veselja, I mimja. v večnost! Prišel je med sotrpi-ko je prišel mednje on. ki jim jc stat i ))e u Grčuric in z njimi preživljal po- ob strani v vseh težkih urah njihovega bojo. Kdaj bi ga bolj potrebovali kot tedaj? Bil je med njimi v turjaškem gradu kot mogočen steber, za katerim so šli vsi. Borba na življenje in smrt je postajala vsako minuto strnšnejša, zidovi so sc rušili. Padli so prvi junaki. Včasih se je zdelo, da je vse izgubljeno. On pu, junak, r.i niti trenutek miroval. Od zore do mraka in ponoči jt letal od ene strelne line do druge, neprestano zbirni fante, jim govoril, jih poučeval, jih spodbujal, da morajo turjaški grad ohraniti, čeprav za ceno krvi. Vsi so bili zbrani ob njem, vsem je dajal poguma in moči, čeprav so se zi- Večna beseda našemu času »Ce bi bival Bog, bi ne bilo tega trpljenja. Če bi bival Bog, bi posegel vmes, saj je vsemogočen in vseveden!« To je očitek, ki se ponavlja že tisočletja. Kakor da ne bi Bog obdaril človeka z razumom in svobodno voljo, da si sam določa vrsto dogodkov in sam ustvarja zgodovino! Kaj bi bilo, če bi Bog posegel na področje človekove svobodne volje? Ali ne bi takrat človek užaljeno zavpil in protestiral? Bog noče zla, noče trpljenja, hoče ga le človek ali v svoji nespa-meti ali pa v svoji zlobi. Bog pa trpljenje in zlo dopušča, prav zaradi tega, ker je dal'človeku samemu to možnost, da izbira med dobrim in zlom. S tem ga je odlikoval pred vsem drugim stvarstvom, ki vedno poslušno, a nesvobodno sledi njegovi volji. Človek sam si je torej kriv, če ga tepe silno trpljenje; ne morda človek kot posameznik, temveč človeštvo na splošno. Klavrn in nesrečen jc tisti nazor, ki slednje ure. Bil je kot angel med njimi dajal potrtim poguma, jih poučeval v čisto verskih stvareh in jih pripravljal na smrt. Saj je vedel, da gredo vsi enaki usodi nasproti. Kolikokrat je padla beseda: »Sedaj šele spoznamo, kaj je katoliški duhovnik!« Čeprav je bila mnogim do tiste ure vera nekaj tujega, so ob njegovi besedi zopet našli pot nazaj v božje naročje. Kuko potrpežljivo je prenašal v teh strašnih zaporih trpinčenje, pomanjkanje hrane! Ni tožil, ko se je zvijal v strašnih želodčnih krčih, na licu mu je bil vedno nasmeh, ua ustih vedno beseda tolažbe in poguma. Po mnogih zaslišanjih, soočenjih celo s komunistom Mikužem, ki je zasramoval njega in njegovo duhovniško čast, je prišel kot obtožcncc na zloglasni kočevski proces. Na kočevskem »procesu«. — Dne 9. oktobra 1943 zvečer je France z drugimi »zločinci« stopil v vrsto pred kočevskimi zapori. Poveljujoči komunist Res je France dobil jermena na roke. Okrog desne roke pu je bil še s posebno vrvjo privezau nu druge jetnike. Ko je stopul med ruzjurjeniuii komunisti na trgu, so prav njega posebno pso-vali — menda so ga zaradi veliko postave takoj spoznali. Frunce je stopal ponosno. Pruv tako ponosno se je zruv-nnl, ko je prvi od duhovnikov, ki so bili na »procesu«, podal zagovor. S tem zagovorom je ponovno dokazal, kakšna idealna dotiričina je bil, osebno pa človek, v katerem ni bilo zvijače. Ko jo videl, koliko nedolžnih žrtev je padlo, je v svojem idealizmu celo dejal, da hoče sum bili posrednik med vsemi, joda rdečim krvnikom ni bilo mar njegovega življenja iu ne življenja njegovih prijateljev Očitali so mu sodelovanje z vodilnimi »belogardisti«, češ du jih je s svojo navzočnostjo kot duhovnik moralno podpiral v protina-rodnein početju ter dvigal njihov ugled pri ljudstvu. Nadalje mu je »obtožnica« očitala, da je vabil k sebi aktiviste OF. Niso pu pomislili rdeči krvniki, du s temi očitki smili sebe tolčejo po zobeh, lles je France v svojem ideali/mil imel zveze s »partizani«, toiln ne s komunisti, ampak z nekaterimi zapeljanimi in prevaranimi, da 1 >i jih zopet spravil na pravo pot. Ko je bila na »procesu« dana možnost zadnjega »zagovora«, ne bo nihče udeležencev, bodisi njegovih prijateljev, bodisi onih, ki so polnili sodno dvorano, pozabil njegovih mogočnih besed, kn je tik pred sodbo dejal: »Vse svoje mlado življenje sem daroval v službi domovine in njenih koristi, na ti.sti strani, kjer sem spoznal, da narodu najbolj korist im. Ce pa je moje življenje potrebno, »la ga dam za slovenski narod, sem tudi ua to pripravljen.« I o so bile njegove zadnje javno besede. Ko je potem padla »sodba«, da jo kaplan France Malovrh zagrešil krivdo narodnega veleizdujstvu in je obsojen nu smrt«, se je France vzravnal, čeprav utrujen od celonočnih zasliševanj, in lo krivično »sodbo« sprejel kot jo sprejme mo/. V ječi je I rance šc nazadnje pokazal svoje dobro srce — tolažil je sotrpine, nu smrt obsojene, lovurišu pu je zaupal svoj testament: >Ce se kdaj vrneš v Ljubljano, povej: nuj bo edinost, in to za vsako ceno in pri vselil Največja naša nesreča so medsebojni spori, zaradi katerih krvavi narod.« b ranče mu je še izročil nekaj denarja, nato se je /. njim /a vedno poslovil. Ob odhodu i/, ječe je pripravljal svoje tovariše na zadnji trenutek življenja in grede i/ ječe je pel »Hej Slovenci«. Nato je njihov glus obmolknil. Vzela je njega in njegove tovariše dne 12. oktobra 1943 zvečer gluha noč, v kateri je strahotno zndonelo sedemnajst strelov v bližini Mozljn in sedemnajst prvih kočevskih žrtev je dalo življenje za svoj nurod, med temi — France Malovrh. Vsemogočni in Pravični nnj sprejme njegovo žrtev tako, kot Mu jo je sam ponudil: »Če pa je moje življenje potrebno, da ga dara za slovenski narod, sem tudi na to pripravljen!« France, hvola Ti za vse, hvala za I največjo žrtev — življenja! Naj nc bo zastonj! Slava 11, junak med juuakil je dejal: »Tega velikega dobro zveži!« j Počivaj v miru Kristusovem Tudi v osnovni šoli protikomšsnisiižrci pouk. pravi, da so zgodovinski dogodki nuj- , same morili, ni, da so proizvod slepe, od človeka neodvisne sile. Nikoli! Človeštvo si samo ustvarja svojo zgodovino, samo si pripravlja srečo ali nesrečo. Zgodovina je namreč zaključek njegovih svobodnih odločitev, ki mu jih tudi Bog noče kratiti. Zato je tako prav povedal Mabnič, ko je vzkliknil, da ideje ustvarjajo zgodovino. Če so te ideje prave, bodo prinesle srečo, če so krive, nesrečo. Za ene in za druge se človek prosto odloči. Ljubljana, 10. februarja. Ni dolgo, kar se je »Slovenski poročevalec« silno razburjal zaradi uvedbe protikomunističnega pouka v šole. Prinesel je cel članek o »pohujševanju mladine« in o »naporih reakcije«, da bi mladi rod »napačuot poučila o komunističnih namenih. Gotovo imajo komunisti svojo vzroke, da se jeze na novo uvedeni pouk. Njihova onemogla jeza je saino dokaz, da jim ta stvar škodi in da ima torej novi predmet po šolah velik uspeli. Komunizem izgublja tla — in jih je že izgubil — med slovensko mladino. To ga silno boli, zato žene lak hrup. Komunistom seveda pri vsem vpitju ni vendarle nič do slovenske mladine. Dokazali so to ne samo enkrat, ko so izrabljali otroke za kurirje in jih postavljali v nevarnost, ko so jim morili starše in rušili domove ter so celo otroke bilo komiiniston^ kaj do mladine in do tega, da se ne pohujša, naj bi ne počeli takih grozodejstev in bi s tem prihranili mladini mnogo gorja. Prav je, da se mladini predočijo vsi komunistični zločini in nameni, ki jih ima s slovenskim narodom. To je treba pokazati ne le mladini srednjih šol, ampak tudi otrokom j>o osnovnih šolah, ki so mnogokrat še teže občutili gorje, katerega prinaša komunizem. Zalo je bil uveden protikomunističen pouk tudi v višje razrede osnovne šole po mestu Ljubljani in okolici. Otroci z zanimanjem poslušajo novi predmet, vestno si zapomnijo pripovedovanje in ga šo sami poživljajo iz lastnih žalostnih izkušenj, ki so jih mogli dobiti že v tako zgodnji mladosli. Ko bi Metlika proti komunizmu Prebivalstvo Metlike je bilo včasili zelo navdušeno za OK. Trgovci so dajali zanjo velike prispevke. Znano je, dn je neki trgovec enkrat dal skupaj prispevek 2O.000 lir. Danes pa so Metlifani po veliki večini ogorčeni nasprotniki komunizma. Zanj so vnema jo le še nekateri najbolj zagrizeni komunisti. Metlika je težko občutila komunistično oblast. Komunisti .so vse moške mobilizirali. Kradli in ropali so pri meščanih ne glede na to, ali so bili ti njihovi nasprotniki ali pristaši. Tudi omenjenega trgovca, ki jim Je nekoč daroval 2o.0Q0 lir, so čisto obrali. V mestu vlada veliko pomanjkanje vsega, predvsem pa soli. Včasih dobijo ljudje kaj soli s Hrvaške. Ravno tako primanjkuje cigaret in tobaka. Cena cigaretam je silno poskočila. Ena cigareta stano včasih do 40 lir. Take razmere so morale odpreti oči tudi najbolj zaslepljenim, da so spregledali, in spoznali, kaj prinaša komunizem. Najhujših komunistov pa tudi to ni moglo spametovati. V Metliki je bilo tudi nekaj takih zagrizencev, saj jo znano, da Je neki bivši uradnik iz Metlike dosegel zaradi svoje gorečnosti celo mesto divizijskega j>olitkoinisarja »XV, divizije«. Od moderne šote do vaškega kozolca. »Dosedanja šola je itak vzgajala ljudi v Ejelogardističnem duhu. Postavili vam feama novo, moderno, večnadstropno« Strnn 4 >SI.O VENEC«, nedelja, 20. februarja T044 šte. Križu. Naj počiva v mirul -f- Josip Slehovec. 13. januarja je za Vedno zatisnil oči mizarski mojster in vojni invalid gospo-d Slehovec Josip na Ivanjskem vrhu. Zapušča ženo in pet otrok. -J- Ivan Stupica. V Ljubljani je zaspal v Bogu šolski upravitelj v pokoju, gosp. Ivan Stupica. Blagega rajnega bodo pokopali v nedeljo, 20. februarja ob dveh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Naj rajnim sveti vefna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljel »J (( Osebne novice Poroka, V cerkvi sv. Jožefa sta se v kongregacijski kapeli poročila v soboto zjutraj gospod Franc Poženel, strojni stavec v Ljudski tiskarni in gospodična Hilda Ahčin, šolska upraviteljice. Dolgoletnemu zvestemu sodelavcu v našem podjetju kakor tudi njegovi družici naše najlepše čestitke in obiio božjega blagoslova! Poročila sta se včeraj v cerkvi svetega Cirila in Metoda gdč. Majda Lan-gusova in g. Ciril Masič, oba iz znanih katoliških rodbin v Ljubljani. Iskreno čestitamo! 3 novosti I'. Severin Šali: Srečavanja s smrtjo. Nova, sodobna pesniška zbirka 20 L. 2. Mile Budak: Musinka. Li.ški roman. Pendant »Ognjišču«. Vezano 85 L. 3. Balsamo-Crivelli: Rafael Santi, Me-rožkovskij: Michelangelo v eni knjigi. Ilustrirano. Uvod dr. F. Štele. - 95 L. LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani, Pred Škofijo 5. — Miklošičeva c. 5. Zgodovinski paberki 20. svečana 1810. leta so ustrelili Francozi v Man-tovi voditelja svobodoljubnih Tirolcev Andreja H o f e r j a. V francosko-avstrij-ski vojni 1S09. leta so Francozi in Bavarci zasedli avstrijsko Tirolsko, nezadovoljni Tirolci so sg po španskem zgledu pod vodstvom Andreja Iloferja vzdignili, premagali Bavarce in Francoze ter jih pregnali iz dežele. Ker so pa nadaljevali boj tudi še potem, ko je cesar sklenil s Francozi'že mir, so ti upor z veliko strogostjo zatrli, upornike pa kaznovali. 1858. leta se je rodil v Trstu skladatelj Par m a Viktor. Oče Ivan, po rodu iz Slavonije, in mati Matilda, hčerka bivšega Napoleonovega častnika, sta bila zelo muzikalična in izborna pianista; od njiju je podedoval močan glasbeni talent. Otroška leta je preživel v Trstu in Benetkah, ljudsko šolo obiskoval na Reki in v Zadru, gimnazijo v Zadru, Novem mestu in Tridentu, na Dunaju pa Župnik Svetič Josip umrl Šele danes, 19. febr., smo prejeli iz SeJane sporočilo od ondotnega g. župnika Josipa Glažarja, da je 23. januarja t. 1. umrl v Divači župnik zlatomašnik Svetič Josip po prav kratki bolezni pljučnici. Pogreb se je vršil 25. januarja. Vodil 'g* je g. dekan dolinski Piščanec Gabrijel ob asistenci peterih sosednjih duhovnikov. SivaSka fara, kateri je bil 33 let nad vse skrben župnik, sc je polnoštevilno udeležila pogreba. Pa tudi iz bližnje okolice je bilo prav veliko ljudi navzočih, dokaz, kako zelo je bil blagi pokojnik vsepovsod priljubljen. Bil je vzoren duhovnik, ves goreč za blagor izročenih mu duš. Kjer koli je služboval, ga je ljudstvo ohranilo v hvaležni ljubezni. Izredno veliko dobrega je storil. Tudi več duhovnikov je v teku sedanje vojne bilo deležnih njegove velike dobrotljivosti. Bog mu bodi prav obilni plačniki t je dovršil pravo. Služboval ie v Trstu, Ljubljani, Kočevju, Kranju, Kamniku in i bil kot okrajni glavar v Litiji 1915. lota tipokojen. V zgodnji mladosti se je učil j klavirja in gosli, sodeloval v Zadru pri orkestralnih koncertih in opernih predstavah. V Novem mostu je nastopal kot solist na gosli ter ustanovil in vodil dijaški orkester, podobno tudi v Tridentu. Na Dunaju se je preživljal večinoma s poučevanjem gosli in klavirja. Tu se je tudi glasbeno-teoretično izpopolnil, študiral kompozicijo in obiskoval Bruckner-jeva predavanja. V tem času se je lotil operete »Princ Lizika«, a zložil le dve dejanji; nekaj melodij je porabil kasneje v svoji prvi in najboljši opereti »Cari-čine Amaconke«. Kot akademik in tudi kasneje v službi je sodeloval pri pevskih in glasbenih društvih ter zlagal razne skladbe! Kot slovenski skladatelj ima posebno važno mesto po svojih operah in operetah. Zložil je tele opere: Urh grof celjski, Ksenija, Stara pesem, Zlatorog in Pavliha; operete pa: Cariči-ne Amaconke, Nečak ali Lukavi služnik, Apolonov hram in Zaručnik v škripcih. Urh, grof celjski je prva slovenska izvirna opera, ki je zložena brez vsake proze, njena oblika pa razširjena na stopnjo moderne opere. V Kseniji jo Parmu posebno uspel »Intermezzo«, kl se pogosto tudi zase izvaja. Parmove opero so imelo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, pa tudi na Češkem velik uspeh. Poleg opernega in operetnega ustvarjanja, kjer je Parma med dosedanjimi slovenskimi skladatelji najplodovitejši, je znamenit tudi po svoji baladi »Povodni mož» za soli, zbor in orkester. Zložil je tudi več zborov,' plesov in koračnic. Posebno znana doma in v svetu jo koračnica >Mladi vojaki«. Značaj Parmovih skladb je vesel, živahen, veder, ljubek. Ker se je pretakala po njegovih žilah italijanska kri, se je nagibala tudi njegova glasba najbolj k italijanski metodiki. A imel je vendar tudi nekaj svojega pristno lastnega. Po mišljenju je bil odločen Slovenec in so ga ravno zaradi njegovega narodno-kulturnega delovanja toliko premeščali. Kot človek jo bil blag in plemenit značaj. Umrl ie 25. decembra 1924 v Mariboru. Za današnji dan Koledar Nedelja, 20. svečana: Sadot, Skof in mučenec; Elevterij, škof in mu-čenec; Leon, škof. Ponedeljek, 21. svečana: Trena, devica; Maksimilijan, škof; Feliks, škof in mučenec; German, opat. Torek, 22. svečana: Pust; Petrov stoj v Antijoliiji; Marjeta Kort. Dramsko gledališče »Namišljeni bolnik«. — Izven. — Ob 16. Operno gledališče »Melodije srca«. Izven. — Oib 16. Kino Matica »Zlata Praga«. — Predstave ob 10, 13.30, 15.30 in 17.30 Kino Sloga »Bišofsberška dekleta«, — Predstave oB 10, 15.30, 15.30 in 17.30. Kino Kodeljcvo »Velika tekma«. — Predstave ob 14.30 in 16.45. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Siršnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31; v ponedeljek: mr. Leu-stek, Resljcva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Tržaška cesta 14, telefon 22-89. Sinfonični koncert za Zimsko pomoč Veliki simfonični koncert bo v ponedeljek, 28. t. m., v veliki unionski dvorani. Priredila ga bo Zveza godbenikov v Ljubljani na korist Zimske IMimoči. Spored simfoničnega koncerta bo izvajal veliki simfonični orkester, ki ga tvorita združena operni in radijski orkester pod vodstvom dirigenta Ferda Ilerzoga. Združeni orkester i>o štel nad 80 članov. Na koncertu bosta sodelovali kot solistki gdč. Valerija lievbalova, primadona naše Opere, ki bo pela tri škerjančeve samospeve s spremljevanjcm orkestra, in slnšateiji-ea Glasbene akademije Jelka Stani-čeva, ki bo igrala violin-solo v Bru-ehovem koncertu v g-molu za vio'ino in orkester. Natančen spored bomo objavili v prihodnjih dneh, danes pa že opozarjamo na ta koncert, ki bo eden največjih in najpomembnejših koncertov fe sezone, predprodaja vstopnic bo od sredo dalje v knjigarni Glasbene Matice. novice OBVESTILA PREVODA Razdeljevanje kondenziranega mleka A. Starostni upravlčcncl dobo po (t dkg, ln sicer: 1. Osebe od 60—65 let na žigosani odrezek St. 2 dodatne starostne nakaznic« DO ST v pristojnih mlekarnah. 2. Osebo od 66—75 let na ncžlgos.mi odrezek St. 2 dodatne starostno nakaznice 1)0 ST; ta Je veljaven le v zvezi z mlečno nakaznico 66—80, kl preko januarskega okenca nima žiga. da stranka dobiva svežo mleko. Upravičenci mlekarne Jerman, Resljeva cesta 8, naj dvignejo mleko v mlekarni Kranjc, Novi trg 1 (nasproti Naglnsu). D. Mladina letnikov 192«—1933, kl se Je prijavita Odseku za mleko, dolu po 5(1 dkg na januarsko živilsko nakaznico, od katero bo mlekarna odstrigia odrezek J — 15. Mleko bodo delile mlekarne: Babič, Gregorčičeva St. 4, za črke A. C, C, D; Bevc, Frančiškanska ulica 5, za črke E, F, G; Furlan, pasaža nebotičnika, za črko B, I; Kranjc, Novi trg 1, za črki L, T; Korclec, Kongresni trg 15, za črko K od St. 1—516; Krese, Vošnjakova 4, za črki V ln K od št. 517—657; Kroupa, Erjavčeva 2, za črko M; Levka, Miklošičeva 40 (Grafika!), za črke N, O, R, KoS, Rimska cesta 2, za črko S, Šinkovec, Miklošičeva 7, za črko P, Voknč, Brog 8, za črko š. Z, Z, Vrb, Pred Škofijo 21, za črke H, J in U. Razdeljevanje bo trajalo od 21. do 2!). februarja vsak dan od 8.30—12 in od 14—19. Ker jo rok dovolj dolg, nI treba čakati v vrstah. Po mleko prihajajte s posodami, kl imajo velike odprtine, ne pa s steklenicami. Ce bi so komu zdelo, da kupljeno mleko ne odgovarja po kvaliteti, naj poSljo vzorec Odseku 7.a inieko, Majstrova 10. Cena: 1 kg 25 lir. Zamudniki: Kdor so še nI prijavil, lahko pride samo še dne 22, t. m. od 8—12 in od 15—17 na Odsek za mleko z Januarsko živilsko nakaznico, kl Ima odrezek J 15, z dokumentom o rojstvu in bivanju ter s posodo, da bo mleko takoj dvignil. Navodila za uporabo kondenziranega mleka Kondenzirano mleko je naravno mleko, kl mu je bil z izparivanjem odvzet del vode M — --_________________________ — ! Komur le za svoi materin jezik, | ta ne bo šel slepo mimo Slovenčeve knjižnice, ki skuša našo Jepo domačo besedo dvigniti med preprostim ljudstvom. Kakor lepa beseda lepo mesto najde, tako naj tudi knjige Slovenčeve knjižnice dobijo dostojen kraj v vsaki — slovenski hiši. — Naročite se na SlovenČevo knjižnico! ln dodan pravi sladkor. Po podatkih lz strokovne literature ln po analizi sedanje dobave navajamo sestavo kondenziranega mleka: Celokupne suhe mlečne snovi, z mastjo vred Je 32.6%, masti 8.5%, dodanega sladkorja pa 40.3%. Primerjava s povprečnim polnomastnlm svežim mlekom, kl vsebuje celokupne suhe mlečne snovi z (mastjo vred) 12%, masti pa 3.2%, 'kaže, da Ima kondenzirano mleko 2.7krat več suhe mlečne snovi, da Je torej tudi 2.7krat bolj mastno kot sveže mleko, da pa poleg naravnega mlečnega sladkorja vsebuje šo 40% dodanega sladkorja (na 1 kg torej 40 dkg). V nerazredčeni obliki Je kondenzirano mleko slaščica, uporabljamo ga pa običajno razredčenega za pripravo bele kave ln mlečnih Jedi. Za pripravo kave z mlekom, kl bo povsem odgovarjalo polnomast/iemu naravnemu, moramo mešati kondenzirano mleko v razmerju 1:2, t. J. 1 utežni del mleka z dvema deloma vode. Se vedno dobro mleko dobimo, če mešamo en del kondenziranega mleka s tremi deli vode. Za pripravljanje jedi pa zadostuje razmerje 1:4 do 1:5. V vseh primerih najprej zavremo odgovarjajoči del vode, nato dodamo v predpisanem razmerju kondenzirano mleko, dobro premešamo in pustimo kratko zavreti. Tako mleko bo napravilo lepo smetano. Naprej postopamo kakor z zavretim naravnim mlekom. Dodamo ga potrebni količini črni kavi, morebitni ostanek pa lahko shranimo za prihodnji dan, ko ga pred uporabo zopet zavremo. Tako pripravljeno mleko mimo lahko nudimo tudi bolnikom ln otrokom, kajti vsebuje vse sestavine svežega naravnega mleka, deloma tudi vitamlnfe, škodovati pa nikakor ne more. Kavi ali jedem nI treba dodajati sladkorja, kajti mleko je pri mešalnem razmerju 1:2 samo po sebi dovolj sladko. Trimer: Za pripravo treh skodelic bele kave, kl bodo vsebovale po 2 del črne kave, 1 del mleka in 15 gr sladkorja, Je treba vzeti 10 dkg kondenziranega mleka in 2 del vode; po opisanem postopku dobimo del mleka, ki po svoji kakovosti povsem odgovarja svežemu mleku. Vsakdo bi moral vedeti, da je 'čas za nuročbo Mohorjevih knjig do 5. marca. Naročite torej čimprej molior-jevke pri najbližnjem župnein uradu ali pa naravnost v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19 (palača Vzajemne zavarovalnice). Naročnina znaša samo 30 lir. V krlžanskl cerkvi bo v ponedeljek, 21. t. m., oh 6.30 žalna sv. maša za umorjenim duhovnikom krlžntškeg« reda p. Ivanom Salmlčem. Vse Itačane in pokojnikovo znance najvljudneje vabimo. Krlžanskl moški kongreganistl Imajo da. nos ob 17 redni mesečni shod. Pridite vsi t Kongrcgacljn gospodlčcn In kongrega-clja »člleljlc pri sv. Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek, 21. februarja. Pridite vse t Nočne častilce presv. Zakramenta vljudno vabimo, da se udeleže v ponedeljek, 21. t. m., skupno molitvene ure v stolnici, kt bo od 18—19 pred izpostavljenim Najsvetejšim, Diplomirani dentlst Plenlčar Vladimir jo preselil svojo zobno prakso iz Skrabčeve ulice 10 v palačo Ljubljanske kreditne banke, vhod Ulica 3. maja 2-1. Sprejema od 9—12.30 in od 15—18. »Družinska pratlka« se še dobi ▼ vseh knjigarnah tn mnogih trgovinah, prav zanesljivo vam pa postrežejo v Ljudski knjigarni in njenih podružnicah. Do 15. marca imate Se vedno čas za nakup, ker bo Šele po tem dnevu žreh razdeljeval knjižne nagrade pridnim reSevalee« be edne uganke. Usodno Jabolko« bomo ponovili danes oh 16. Vstopnice v predprodnji pri dnevni blagajni od 9.30—12 ln od 14 daljo. Dijake — dijakinje, kl nimnjo rednega pouka, opozarjamo na instrukcijo vseh predmetov, kt so jamstvo za uspešno dovrSitov razreda. Tcča.il nemSčine, Italijanščine, fran. coščine, nngleSčine. Najmodernejši način pouka — skupine po razrodih — posebno učilnice. Spcclalne strokovne Instrukclje. Kongresni trg 2-II. Vplsovnnje dnevno. Ročni obzornik v skrajšani Izdaji za dijake Je Izšel. Cena 5 lir. — Pravopisna pravila za dijake ln urade. Cena 3 liro. — Dobite v vseh knjigarnah. Restavracija pri »Levn« pod novim vodstvom A. Senico zopet odprta, kjer so ho cenjenim gostom najboljšo postreglo. Sedmi tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč oh letalskem napadu se prične v ponedeljek, 21. t m., od 17—18.30. Predavanja bodo v sejni dvorani mostnega poglavarstva, dohod polog prodajalne mestne elektrarne. K tečaju naj pridejo vse za hiSno zaSčito prijavljene gospe In gospodično, ki so so prijavile do 17. t. m. One udeleženke tega tečaja, ki bi bile po 17 Se zaposlene, naj prosijo svoje delodnialce, da jim omo. Kočijo za te dni prihod k predavanjem o pravem času. Prodavanja se prično točno ob določeni uri. INSTRUKCIJE sa SOLOIII NOVI TRG I »Dolorei« tablete proti gripi, revmntli mi, migreni, glavobolu ln zobobolu priporoča lekarna mr. Bahoveo. Zahtcvajto AMIDON tablete proti gin-▼oholn, ncvralgljl, gripi, Influcncl ln rev-mattzmn. Dobite Jili v vsaki lekarni. Dijaki, dijakinje! Pripravite se pravočasno na razredno ln privatne Izpite. Redni vsakodnevni pouk. Oddelki za posamezne predmete, matematika, jeziki itd. Vodstvo: Miklošičeva 22-1.. Delavska zbornica. Ccn,'cnlm strankam sporočam, da mo lahko zopet kličejo na mojo telefonsko številko 24 07. Siinandl, Dvorakova 3. »LumpacIJ Vagahundus« v ljubljanskem radijskem sporedu! Na pustni torek, 22. t. m., bodo ob 20.15 člani radijsko Igralske družine uprizorili pred mikrofonom to veseloigro, ki sta jo že prod časom priredila za radio Jožek in Ježek. SvojoJasna predstava je vzbudila splošno zadovoljstvo. Ker fodelujojo z malo izjemo isti igralci, bodo tucli topot poslušalci deležni lepegn užitka in prijetno zabave. V igro so vpletene pe- aml lz Istoimenskega zvočnega filma. Sodeloval bo šrutnel fantje. Radio aparate stalno kupuje ln plača po najvišji duovni ceni ali prevzame v komisijsko produjo tvrdka EVERE9T, Prešernova ulica 44. 1'lsalne stroje stalno kupnje ln plačA po najvišji dnevni ceni ali prevzame v komisijsko prodajo tvrdka EVEREST, Pro-Sornova 44. Primorci! Edina za ljudske Sole ln edina od oblasti odobrena je »Bobič, Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je IzSla v knjigarni Ktelnmayor & Bamberg, Miklošičeva cesta 16. Staršem dlJakov-!nl ln vlsokošolcev-lk priporočamo, da zaposlijo svoje bčere in sinove in jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, ki prične 22. in 23. februarja. — Praktično znanje vsakomur vedno koristno. — Vpisovanje dnevno. — Informacijo, prospekte daje: Trgovsko iičlilšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Učite se strojepisja. — Praktično znnnjo koristno vsakomur sedaj In v bodoče v zasebnem ali Javnem poklicu. Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 32. in 23. februarja. Moderna strojepisniea, desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnev. no. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učlllšče »Cliristofov učni zavod«, Domobranska 15. Poizvedovanja Romu Je znano, kje se nahajata brata Jože in Tone Telhan, ki sta bila konfinirann na Ustlcl, pripeljana lani v juliju v lle-nicci. Pojasnila prosi: Stana Tolban, Dol 10, p. Borovnica. Dcnarnlca iz rjavopeščone irhorino z manJSo vsoto denarja je bila najdena v tramvaju. Dobi so pri upravi »Slovenca«. Objava mestnega poveljstva 15, ln IC. februarja tega leta so znova uvaja v vlakih na progi Ljubljana—Trst nadzorstvo s strani urada za potna dovoljenja (Piuslerschelnstelle der Platzkomman-datur). Kljub številnim opominom Mestnega poveljstva In kljub njegovim večkratnim objavam v tisku In raillu je bilo treba odvzeti številnim osebam potna dovoljenja. Mestno poveljstvo Je Jasno dokazalo, ila nikakor ne bo trpelo Sc nadaljnjih prekrškov svojih odredb, nc da lil bile dotične oselic v primeru krivde kaznovane. Tako osebe se bodo Se tud| nadalje Izročale policiji. Prekrški obsegajo skoraj vedno Iste kršitve: 1. Potniki, kl «o v posesti potnih dovolilnic za bližnjo kraje, se vozijo preko pasu II km. 2. Uporabljajo »e po večkrat potne dovolilnice, kl so bile Izdane samo za enkratno potovanje. 3. Potniki, kl se rozlJo brez potne dovolilnice Mestnega poveljstva ▼ Ljubljani, se za povratno vožnjo ne oglašajo na Mestnem poveljstvu, da hI si tam priskrbeli dovoljenje za potovanje nazaj. 4. Se vedno se vozijo potniki brei slehernega potnega dovoljenja ter se opravičujejo pri pregledu i različnimi izgovori. Ponovno svarimo civilno prebivalstvo, da ne nastopi potovanja ali da ne prestopi bloka brez veljavne potno dovolilnice .Mestnega poveljstva. Vsakdo, kl hi bil pri pregledih zasačen brez veljavnega polnega dovoljenja odnosno potno dovolilnice, bo brezobzirno izročen policiji. Opozorilo glede prenočevanja V zvezi z veljavnimi prijavnimi predpisi se opozarja občinstvo, da je prepovedano slelierno prenočevanje v javnih prenočiščih, kakor tudi v zasebnih stanovanjih, nko oseba, ki želi prenočevati izven svojega rednega stanovanja, ni policijsko prijavila začasne spremembe kraja prenočevanja. — Uprava policije. Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« je izšla! Jan Plestenjak: »Herodeži« Povest opisuje življenje v loških hribih, gruntarja, ki uniči in razkoplje svojo domačijo in svojo ženo ter postane pijanec in izgubljenec — Herodež. Plestenjakov jezik je domač, sočen, njegova opisovanja živa, kraji pa, v katero je pisaj.elj povest postavil, nam dobro znani. Branje vam bo užitek. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Delitev čajnega in sadnega sirupa Od 21. februarja dalje lahko dvignejo potrošniki pri svojem stalnem trgovcu: 50 gr čajnega sirupa in 50 gr sadnega sirupa (malinovec ali oranžada) na odrezek št. »F-2« osnovne živilske nakaznice za mesec februar. Nadrobne prodajne cene so naslednje: za čajni sirup »Naš čaj« 34.12 lir za kg, za sadni sirup malinovec 41.15 lir za kg, za sadni 6irup oranžado 58.12 lir za kg. Delitev marmelade za februar Od 21, februarja dalje lahko dvignejo upravičenci pri svojih stalnih trgovcih marmelado za mesec februar, in sicer: otroci do 3 let: 500 gr na odrezek februarske dodatne nakaznice DoMa, določen za marmelado, ter 250 gr na odrezek številka »6« iste nakaznice, skupno torej 750 gr; otroci in mladina od 3—18 leti Upadek civilnih tožb Med nekaterimi ugodnimi pojavi, ki so jih prinesle nove razmere, je treba prišteti tudi to, da je sedaj na sodišču mnogo manj raznega tožbar-jenja kakor ga je bilo včasih. Proslula soba 28 na sodišču, v ljudski govorici imenovana »špetircimer«, je bila prejšnja leta stalno oblegana od raznih tožnikov, tožencev, prič in seveda odvetnikov. Veža sodne palače, kjer so čakale stranke, je bila vedno polna ob tožnih dnevih občinstva, ki je običajno na razburjen način pravdo pričenjalo kar v veži in jo tuui nadaljevalo še po obravnavi v sodni sobi sami. Sedaj vsega tega ni, in le redko kdaj čaka pred vratmi te sobe nekaj občinstva. Vse civilne tožbe, bodisi odškodninske, bodisi zaradi- žal jen ja časti in podobno, bodisi male kazenske zadeve se obravnavajo hitro in resno, po na 500 gr na odrezek februarske dodatne nakaznice DoMb in DoMc, določen za marmelado; osebe nad 60 let starosti: 500 gr na odrezek št. »5« dodatne živilske nakaznice »DoSt«, izdane za mesec november in december 1943. Lastnike dodatnih nakaznic DoMa, Do Mb in DoMc opozarjamo, naj te nakaznice čuvajo, ker bodo odrezld istih veljavni tudi še v mcsecu marcu. Za mesec marec bodo namreč prejeli nove dodatne nakaznice samo otroci do 3 let starosti zaradi nabave dodatnega obroka riža in sladkorja. vndi tudi brez razburjenja. Prebivalstvu je to le v prid, ker ne teka za vsako malenkost na sodišče, izgubo pa imnjo seveda tiste odvetniške pisarne, ki so poslovale prej s takimi zadevami. Domače sofivje na trgu Sedaj je tudi goriške cvetoče dovolj na trgu, včeraj pa se je pojavila že prva letošnja zelenjava, čeprav je bil to samo skromen peteršil j ček. Na trg ga je hi lo pripeljanega kar znatna kolieinn, toda povpraševanje po njem je iiilo še večje. Gospodinje so včeraj dobile pri mesarjili meso in polovica gospodinjstev celo nekaj mesnin izdelkov, tako da si bodo mogle na pustno nedeljo družine pripraviti tečno kosilo z juho, ki pa je mnogo boljša, če je kuhana s peteršiljem. Zato je bil tucli ves peteršiljček včeraj razprodan in so čakale naenkrat cele vrste kupo-valk. Vsaka ga je dobila za liro ali dve, dovolj za eno družinsko kosilo. Toda peteršil ja je zman jkalo že v pr-vili dopoldanskih urah in pozne kupo-valkc ga že niso dobile več. Vlomnc tatvine V Ljubljani je začela poslovati sve-drovska družba, ki je zadnji čas napravila več vlomov, tako v prodajalne zlatnine in ur, zlasti pa v trgovine z živili. Pred dnevi je bilo vlomljeno v trgovino Meinl nn Vodnikovem trgu. Odnesenega je iiilo za 3t)tK) lir raznega blaga. Poskusen je bil vlom pri Čud-nu in v prodajalno keksov I. Bizjak v Prešernovi ulici. 9tw. 41. »SLOVENEC«, nedefla, 20. fobrnarfr KH4 Stran S Kaj je novega pri naših sosedih S Spodnje Štajerskega Trboveljski simfonični orkester bo postoval na zgornjem štajerskem. Pod vodstvom glasbenega ravnatelja Konrada Stekla bo trboveljski simfonični orkester na povabilo organizacije »Kraft durch Freude« napravil od 19. do 26. februarja koncertno turnejo po zgornji Štajerski. Okrožni vodja učitelj na jezikov, nem tečaju. »Tagespost« poroča, da je že v minulem letu, pa tudi letos ptujski okrožni vodja Fritz Bauer prevzel jezikovni tečaj v odležnem kraju. Kljub obilnim opravkom, ki jih ima kot okrožni vodja in deželni svetnik, prihaja vsak teden na tečaj. Med poukom vpleta še načelne misli in razlaga narodni socializem. V pouku je napram odraslim tovnriški, sede sedaj k staremu možu v klop, sedaj zopet k ženici ter se razgovarja. Čeprav so vsi, zlasti starejši, sami začetniki, se vendarle pogovorijo. Kar morda Neža ne razume, tolmači Mieika in če Frane ne spravi besede z jezika, mu pomaga Feliks. Tako vsi tečainiki živahno posegajo v potrovore. Videti jim je, kako so zadovoljni, če so pravilno povedali cel stavek. Tekme v orodni telovadbi so bile pred nedavnim v Mariboru. Tekem «o se udeležila poleg fantov tudi dekleta iz Štajerske. Prvo mesto je odneslo moštvo iz Gradca in je doseglo 305 točk. Drugo mesto pa je odnesel odsek LRB Maribor z 294 točkami. Te dni zaključeno razstavo o letalskem terorju v Mariboru jc obiskalo 9800 Mariborčanov. Razstava »Letalski teror« bo odprta 19. februarja v Celju. Razstava bo od- Erta do konca februarja. Priredili jo odo v gimnazijski telovadnici. Poklicne tekme rudarskih vojenccv. Minulo nedeljo so v Velenju in Zabu-kovici bile poklicne tekme mladih rudarjev. Na delovnem uradu, ki je vodil tekme, so bili s fanti zadovoljni, ker so tekmovalci pri praktičnem delu skoraj vsi dosegli najmanj 60 točk od 70 dosegljivih. Poseben del tekem so bila svetovnonazorna vprašanja, ki so jih tekmovalci dobro prestali. j Kaznivo prekupčevanje z nakaznica-1 mi za železo. Gradčan Ludvik Slana se ie moral zagovarjati pred sodiščem, ker je kupil od nekega neznanca v vlaku' nakaznice za 260 kg železa. Dal mu je zanje 520 mark. Nakaznice za 200 kg železa je prodal naprej, ostanek pa je porabil za nabavo železa, ki ga ie potreboval v domačem gospodarstvu. Ler spada železo pod vojne surovine, je bil kaznovan Slana s 5 meseci za-, pora. I Zaključek kmetijskega tečaja. Na posestvu v Jareninskem dolu v Slovenskih gori.i U za Ink i Ponudbe na uprave »Slov.« pod »Febru ar« št. 1103. SOBO opremljeno, nojraje bližini Ljudskega do ma, iščem za takoj Ponudbe na uprav »Slov.t pod »Soba« -št. 7S7. (s NJIVO ALI TRAVNIK vsaj 10.00(1 in1, vzamem v nitjem. Naslov f upravi »Slov.« pod t. 141»._(11 I V najem | S odda B LEKARNO dobro vpeljano, v " ist ni hiši v okolici rsta. blizu železniške in avtobusne po-taje. oddam v najem, onutlbe upravi »Slo-gnd št. 1407. | Prodamo 1 PRODAM dva para gumijastih otroških škornjev št. 35, dva para moških gumijastih škornjev, dežni plašč • pelerino. Naslov v upravi Slov.« pod št. 1344. SKOBELNIK mizarski in ena miza naprodaj. Domobranska cesta 7. mifti. PODGANE in ščurke zanesljivo jokončate s strupom .F.a dobite dro- geriji Kane, Židovska ulica i. OTROŠKI ČEVLJI št. 33, dobro ohranjeni, poceni nnprociaj. -Vprašati: Strnad Betn, Komenskega 13, podpritličje. JUTA VREČE kolomaz, karbolinej, čistimadež, barit (težki spat), bela krede (kalcijev karbonat) na zalogi pri tvrdki »PETRONAFTA« A. Ilmelak, Ciril-Mctodo-va (prej TyrSeva) 33a. SMREKOV/JELOV rezan in tesan les, kakor tudi bukove, hrastove, javorjeve, jesenove in lipove plohe dobito v skladišču zadruge »Maradc v ŽivinozdravniŠki ulici (za Cukrarno). (1 OTROŠKO POSTELJO ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1374. (1 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, prodam. Poizvc sc v upravi »Slovcnca« št. 1373. (I KONJSKO VPREGO prsno za enega konja, vajeti za par konj. lahke komate in stroj za striženje konj prodam. Ljubi Matija — Hrenova 17-1. (I 19 kit STARE VOLNE (modroc) po zmerni cctii prodam resnemu kupcu. Naslov pove uprava »Slov.c poti št. 1384. (I ŽENSKE ČEVLJE visoke, suknjene, no-št. 41, prodam. — štepanjska 2. (I SENO prvovrstno, nekaj tisoč kg, prodam. Janša, Notranje gorice 53 p. Brezovica. (I KROJAŠKO DELAVNICO z vsem inventarjem, v centru mesta, dobro vpeljano, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1381. (I LEPO SAMSKO SOBO in ženski plašč prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1389. (1 KLAVIR naprodaj. Poizve se v trgovini »Umetnost« v Kolodvorski ulici 30. (I REPO PRODAM cirka 2000 kg. Pismene ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Dobro blago«, štev. 1460. (I GARSONJERO opremljeno, v sredini mesta iščemo za takoj. »Servis biro«, šelcn-burgova ulica 4. (1 UGODNO PRODAM dva otroška gugalna stola in eno stajico. Naslov. Seunig Vitul, Pod Trančo 1. (I DALJNOGLED Trieder »Goerz« 8 x prodam. - Mestni trg 17-1., desno. (1 BRIZGALNICA požarna, na motorni pogon, najnovejši model, pripravna za gasilce, tovarne itd., zelo poceni naprodaj. -Vprašati pri Merkur. Puharjeva 6. (1 STRUŽNICA 1 m drtlga, z elektromotorjem, cena 30.000, 2 kompresorja in dva ročna vrtalna stroja, zelo poccni naprodaj, šubičeva 3 (dvoriščno poslopje). (1 OREHOVO SPALNICO moderno, prodam. Mizarstvo Josip Goljar, Gerbičeva ulica 51. d TOVORNI VOZ nosilnost 2000 kg prodam za 5400 lir; in zapravljivcc na »Ijna-tih oseh zn tiSdf iir; ter konjsko opremo. Naslov v upravi Slovenca št. 1325. (t C F PIL NA SMOI.A najboljše kakovosti in strokovno preizkušena jo pri cepljenju in obrezovanju nujno potrebna. Inž, Prczcij Wolfova »lira 3. (1 PREPROGO 4.75 X 0.fi5 m. dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Bedcnk Anton, Ulicn na Peči št. It, Kodcljevo. (1 Opozarjamo na prihodnjo »Slovenčevo« četrtkovo stran! OTROŠKI VOZIČEK plobok, z modročkom lep, za 1000 lir. Isto-tum pletena košara za dojenčka naprodaj. -Zore, Marcnčičcva 3, Moste. (I PRODAM kompletno kopalnico s plinskim aparatom, brezhibnem stunju. Gradišče 4-111., desno, med It in 12 uro. (i DRVA PREMOG GGMBfiČ GLEDALIŠKA 14 I Kupimo 8 TEODOI.IT in nivelir novejše tipe in planimcter kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nujno merjenje« 1348. SHEBRNINO kovance iu druge predmete ter dragocenosti kupujemo pu najvišjih conah. Takojšnja gotovina. — lludolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. k I Si v. stroji! ŠIVALNA STROJA dva: prvi »Singer«. pogrezljiv, okrogel čolniček v odličnem stanju; drugi čolniček dolg. zelo pripraven zn domače gospodinjstvo. prodam. Pred škofijo 19, Adamič. STEKLENICE razne vrste, kupujemo, lačamo dobro. Nu vašo željo jih prevzamemo na domu. - B. uštiu, Vodnikov trg št. 2. ZAMASKE stare, neuporabne, ln vsakovrstno plutovi-nasle odpadke kupimo v vsaki količini, 1-mon ska ccsta 2 dvorišče-pisarna. (k OLJNATE SI.1KE starinske novce, srebrne predmete, leksikon, različne slovenske knjige, Malovo zgodovino, nahrbtnik kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Obirt št. 1209. (k MAJHEN DROBILEC (Breclier) in mlin, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mliu« št. 1075. (k ŠPORTNI VOZIČEK lino boljši, kupim. Ponudbe puliti pri upravi »Slovenca« na Miklošičevi cesta pod 1300« št. 1306. (k BLAGO za moško obleko in suknjo, kupim. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Predvojno« 1370. t* KNJIŽNO OMARO moderne oblike s kristali, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prilika« št. 1371. (k MREŽO ZA OGRAJI1) novo u I i staro, kupim takoj več deset metrov. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1372. (k OBHAJILNO OBLEKO za 9 letno deklico, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Dobro plačilo« št. 1260. (k OTOMANO pred vsem čisto, do-Jiro ohranjeno, kupim. Ponudbo upravi »Slo-venea« pod »Ototna-nu« št. 1359. (k RF.PO IN AJDOVE PLEVE kupim ali znmenjam /a slamo. Franc Požar, Ljubljana, Kam. "iki nogoriška ccsta 18. (k KORENJE podzemsko kolerabo in peso kupi Zcgoza, Gallusovo nabrežje 33. (k SRNIN HRBET model za peko ku pim. Tržaška cesto St. 47, I, nad., dvorišče. (k RABLJENE MOSKK OBLEKE perilo, čevlje, pohištvo itd. stalno kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 25. (k KUPIM l.EICO Rettino ali slično, sre lirno lisico, pištol ni stroj, zlato moško uro in višinsko sonce (Ild-hcnsonnc). Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 1450. tk STEKLENICE rnbljenc medicinske in zelenke kupi veledro-geriju Salus d. d. — Ljubljana, Cigolet ulica 5. itova (k 1 Objave E POZOR! Dotičnciuu, ki je na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani z oddajo zavoja pripomogel tlo vrnitve izgubljenih p red m e lo v, je tamkaj v nedeljskem »Slovencu« - z dne 6. februarja razglašena visoka nagrada do srede na razpolag"!_ _ | Denar B O POSOJILIH na hiše iu posestva dobite informacije v I jubljani, Beethovnova ulica |*5-J I.. levo pri JUGO-KREDIT. (d Z 200.000 LIRAMI sc lahko sodeluje pri starem, zelo zilposle-nem podjetju. - Mesečni fiksni zaslužek 10.000 in provizija. -Ponudbe nu upr. »SI.t >od »Izredna priložnost« št. 1453. (d 1 Filatelija g FILATELISTI! Dobro je, če imate nove ljubljanske zn i .like signirane. So-lno zapriseženi izvedenec signira ljubljanske in tlruge znamke ter daje potrdila o njih pristnosti. Ocenjuje posamezne znamke in z')>ke. Kupuj ' ljut-lianske znamke in tlruge, posamezne, v serijah, zbirke. I ila-telija MODRIJAN, Miklošičeva cesta 34. |Avto-molor! TOPOLINO ali druge znamke munjši osebni avto ▼ brezhibnem stnnju z gumami, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Manjši avto« št. 1347. (f BENCINSKI MOTOR 4 cilindrski, ugodno prodom. Pripraven za vsak pogon za kompresor, žago, mlatil-nieo itd. Pismene ponudbe upravi »Slov« pod »Ugodno« št. 1376. (f ELEKTRO - MOTORJA (diname) AKt; r>n \. 14*0 obratov. 2000 lir. ALG 150 Volt. 1.5 ks, 700 obratov, 6000 lir. težka zaprta tipa, v dobrem stanju, pro-dam. Naslov v up ra v i »Slov.« pod št. 1378. u '2000 kg konjskega sena, prodam. Kušar Jožu, Uršičev štrudon št. 50, Barje. _tj BREJO KOZO prodam. — Naslov v uprav i »Slovcnca« pod št. 1324._(j KRAVO tretjič brejo, prodam. P.rezovica št. 30 pri Ljubljani. (j KRAVO MLEKARICO čisto inontafonko s teletom prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1414. (j PRODAM 30—40 kg težke prašičke. Marinko, Vna-nje gorice 15. (j MLADEGA PETELINA Legliorn zamenjam zu mlado kokoš. Kodcljcv grud, Moste. (j KONJ lep, mlad, sc da v rejo dobremu, poštenemu posestniku, za lažja dela. - Pismene ponudbe upravi »Si.« pod »Lep konj« - št. 1439. (j BREJO KOBILO in še eno težko prodani. Trnovska ul. 27 - Trnovo. (j ■ Pohištvo 1 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO kakor spalnice, orehove, jesenove, pleska, ne ter jedilnice in kuhinje si lahko ogledate vsak torek, četrtek in nedeljo od 3 do 5 nn Celovški cesti Št. 72 (zvonec »ST1GL«),_(š NAKUP IN PRODAJA rabljenega pohištva, šivalnih strojev ter drugih uporabnih predmetov. Trgovina Ogled Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). (š patentne posteljne mreže, otomane, moderne kaučo ln fotelje nudi solidno tu po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnlk LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 B Posestva I hišo Stirlitanovanjsko. pri dolenjskem kolodvoru takoj ugodno prodom. Tanko, Kapiteljska 3. HISO novejšo v Ljubljani, prodam zaradi preselitve. Ponudbe upravi »Slov.« pod »l.e direktno« št. 1382. (P KUPIM malo hišo z. velikim vrtom ali dvoriščem ali malo posestvo izven bloka |io možno, sti na Vrhniki. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »takoj gotovina« št. 144S. (P KUPIM malo. staro tiišo znotraj bloka, tudi lahko za popraviti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj odločen kupcc« št. 1449. (p MANJŠO PARCELO kjer koli znotraj bloka kupim brez posredovalca. Ponudbe nu upr. »Slov.c pod »Pln čilo v gotovini« . št. 1432. (p HIŠA v centru, s trgovskim lokalom, naprodaj. -»Globus«, Pelrarkova ul. 26. (p Največje veselje bo mladim in starim napravil lepi roman k 200 slikami » I V A N H 0 E « Dobite ga v vseh knjigarnah, pa tudi v uredništvu »Slovenca«. KEljlgS tEL KINO »MATICA« M Krasni posnetki Prage, glasba nesmrtnega skladatelja Smetane in prizori iz »Prodane neveste« v odličnem dramatičnem delu »Zlata Praga« Kristina Siiderbauin, Paul klinger in Kurt Mciscl PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17; ob nedeljah: 10, 15.10, IS.SO In ob 17.S0I T£U KINO »SLOGA« "-50 Duhovita veseloigra po istoimenskem komadu Gerharta llauptmanua »Bišofsberška dekleta« Carla Rust Hans Brausevvetter, Lina Curstens, Katlie Dyckhoff, Mu* Gttl-storff, Josef Sieber PREDSTAVE eb delavnikih ob It In 17; ob nedeljah: 10. 1S.30. 15.30 ln eb 17.S0I KINO »KOOELJEVO« Telefon 41-<« Velika nogometna tekma v okvira lepe romantične zgodbe »Velika tekma« V gl. vlogah: Gustav Knuth, Rene Deltgen, Marin Andergast. PREDSTAVE na delavnik ob 17, v nedeljo ob 14.30 in ob 16.451 Predprodaja vstopnic za nedeljske predstave že ob sobotah od 17 do 18. ZBIRKA »SVET« m Frančiškanska 10 Telefon tO-El Filatelisti pozor! Znamke s pretiskom dobijo trajno vrednost šele ko so signirane ter atestirane po sodnem izvedencu, ki je poznan in priznan v tu- in inozemstvu. Slgnltam ter atestiram z osebnim jamstvom vse izdaje Ljubljanske Pokrajine. ZaSasno je honorar nizek dočim se ob pojavu falsifikatov znantno poveča i ii l 11 n An zapriseženi Kodni izvedenec Frankopanska ulica it. 12 uraduje od 14. do 19. ure Kupujem vse vrste 7.nnmk! — Upoštevam vsako ponudilo! Dne 13. januarja je umrl na Ivanjskcm vrhu naš dragi mož, oče, stari oče in stric, gospod Josip Slchoveo mizar, mojster in vojni invalid Žalujoči: Ivana, žena; Josip, Alojz, Anton, Ana in Ivana, otroci, ter ostalo sorodstvo. Umrla nam je ljubljena žena in mama, gospa VIDMAR MARIJA KUPIMO Jurčič, Zbrani spisi -Stritar, Zbrn.nl spisi I. izdaja; Cankar, Zbrani spisi IV. zvezek: Jakoba Alešovea /hrani spisi 1. zvezek. -Knjigarna Kleinmevr Sc Bamberg. Miklošičeva cesta 16. (knj KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, medicinske teluvične, novejšega časa, časopise in ludi cele knjižnice, kupuje stalno knjigarna Kleinmevr & Ram-berg, Miklošičeva 16. KNJIŽNA Pozor stavbeniki ln hlinl posestniki! Dobavljnm, polagati in elružim stare I'A H K ETh, JOSIP BRLEČ L j n h 1J a n a KOLODVORSKA 2t Pogreb bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 2 popoldne z Zal, iz kapele sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. febr. 1914. Žalujoči ostali. Zahvala Ob prebridki izgubi na5e ljubljene mamice, gospe PeSdi toart rej. šturm izrekava najglobokcjšo zahvalo vsem blagim dobrotnikom, ki so blagojiokojno v njeni težki bolezni podpirali in jo tolažili ter vsem onim, ki so jo spremili na njen poslednji dom. Hvaležna: Jcrčka in Janezek, otroka. Zahvala Vsem, ki sle spremili našega dragega Franceta Komarja na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo pevskemu društvu »Grafika« za ganljivo petje. V Ljubljani, 20. febr. 1944. Žalujoči ostali. + Umrl jc naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast, gospod IVAN STUPICA' Šolski upravitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 20. febr. 1944 ob 2 popoldne iz kapelice sv. Andreja. Ljubljana, Kranj, Maribor, Zagreb, Kragujevac. Žalujoče rodbine: Stupica, Jakulin, Kajzcr, Aleksič Zahvala Vsem, ki ste izkazali spoštovanje in ljubezen našemu pokojnemu možu, očetu, bratu, stricu, zetu, svaku, gospodu Antonu. Bregant izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Še posebej se zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, osebju gradbenega oddelka drž. žel. z načelnikom g. inž. Osvaldom, osebju drugih oddelkov, gg. tov. pevcem, gg. zdravnikom, častitim sestram, strežniškemu osebju, darovalcem cvetja, vsem, ki so dragega rajnika tolažili v dolgi bolezni, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Ljubljana, dne 20. febr. 1944. Žalujoči ostali. Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa JERCA PERKO zasebnica Pogreb 'drage pokojnice bo v nedeljo, 20. t. m. ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Pelra k Sv. Križu, Ljubljana, dne 19. febr. 1944. Žalujoča rodbina Kladnik Zahvala Vsem, ki ste nam na kateri koli način izrazili sožalje ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta in strica, gospoda Franca Dolinska posestnika izrekamo najlepšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo vsem, ki sle ga spremili na njegovi poslednji poti. Ljubljana, dne 19. febr. 1944. Žalujoči ostali, Globoko užaloščeni sporočamo, da je danes ob 3 zjutraj umrl v 61. letu starosti naš ■predobri in skrbni mož, oče, sin in brat, gospod Janez OtenSiar posestnik v Begunjah pri Cerknici Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 21. t. m. ob 15 z Zal, kapelica sv. Nikolaja, na pokopališče k Svetemu Križu. Ljubljana, Begunje, Borovnica, dne 19. februarja 1944. Žalujoči? Ivana roj. Jurca, žena; Mimi por. 1'etrif, Dana por. Bonač, Julijana, Iva, hčerke; Vinko, sin; Ivana roj. Žitnik, mati; France in Vinko, brata; Milka por. Stržaj, sestra — in ostalo sorodstvo. Far »Ljudska tiskarna« n Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — lierausgeber, iz'ajatelj: Inž. Jožo Sodja Schriftleiter, urednik: Janko Hafner.