Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 30. avgusta 1951 Štev. 35. — Leto IV. .O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE Novi strop — nove tone črnega z loto Močni ljudski odbori so trdna podlaga socializmu Tokrat se hočemo pomuditi pri naši mladi industriji, pri mladi tovarni, ki še raste iz nekdaj male rudniške delavnice v veliko tovarno. To je naša tovarna rudarskih strojev — CRD v Trbovljah. Kdo ni poznal majhne rudniške osrednje de lavnice, ki je izdelovala nekoč drobne reči, razne nadomestne dele za rudniške stroje in vršila popravila na strojnih napravah trboveljskega in drugih "bližnjih rudnikov? Toda danes te delavnice skoraj ni več poznati. Le še nekaj njenih starih oddelkov priča o preteklosti. Še nekaj let, pa bodo tudi ti ostanki izginili, zrasla pa bo tamkaj mogočna tovarna za razne rudarske stroje. Ravnokar dozidana dvorana — obdelovalniea nam daje perspektivno sliko nove strojne tovarne. No, pa začnimo od začetka s proizvodnjo in delom te tovarne — po vrsti, kakor pravijo. Vsak stroj se rodi pravzaprav z načrtom, ki se izdela v konstrukcijskem biroju tovarne, in z idejno zamislijo njegovega izumitelja, konstruktorja, novator-ja ali racionalizatorja. Tako bi izdala ime mladega novatorja te tovarne, inž. Rudolfa Babiča, ki dela v konstrukcijskem odseku tovarne. Ta pripravlja trenutno po lastnem zamisleku popolno mehanizacijo jamskih izvoznih strojev, tako da bo strojnik vključil samo električni tok, vse drugo pa bo opravljal regulator sam. Dela na tej mehanizaciji potekajo seveda postopoma. V kratkem bo izdelal prototip. Najprej je treba mehanizirati posamezne dele stroja. To bo izvedel sedaj najprej z novim regulatorjem, ki bo z uporabo komprimiranega zraka manevriral z ročicami in deloval na določen pritisk zraka v zavornih celinah. Na tem mestu bi še omenila tovarniškega mojstra Valentina Osredkarja, ki ga bomo srečali pozneje v njegovi delavnici. Tu le o njegovem novem stroju — to bo nakladalni stroj z verižnim trakom na pnevmatični pogon. Najprej bo sam izdelal mali prototip stroja, ki bo kmalu »Sotovljeri, nato pa bo pričela tovarna z njegovo proizvodnjo. Med te novatorje prištevamo tudi inž. Franca Jenčiča, ki je osnoval finomeha-niški oddelek tovarne in je poznan po •voji analitski tehtnici, po aparatu »Orsat«, po anemometru in drugih preciznih izdelkih, ki jih producira edinole ta tovarna. Kaj pa izdelujejo pravzaprav CRD? To bomo videli, ko bomo prebrali to kratke reportažo. No, pa pojdimo dalje iz konstrukcijskega biroja — morda v modelarno k modelarskemu mojstru-Emilu Finku, ki je priznan mojster modelov za ulivanje železnih odlitkov. V modelarni izdelujejo lesene modele za razne strojne dele, ki se ulivajo iz litega železa. Pri izdelavi teh modelov je potrebna velika natančnost, preciznost modela za vsak odlitek. In ravno zaradi te preciznosti je ta delavnica * mojstrom Finkom poznana med vsemi livarnami, ker se modeli izdelujejo tudi *a druge livarne, ne samo za domačo. Domača livarna seveda danes ne uslre-za več rastočim potrebam Perspektivni plan tovarne predvideva novo mehanizirano livarno. Sedanja livarna je nameščena v stari stavbi nekdanje trboveljske steklarne, kjer je bila nekoč prva rudniška šola v Trbovljah. Poslopje te stare Šole bo staro že nad sto let. Livarji sedanje zasilne livarne CRD so v svoji stroki mojstri. Kaj je v veliki dvorani, dolgi 35 m in skoraj prav tako široki? To je nova ob-delovalnica, v kateri so pravkar zabrneli novi motorji. Ko sem še pred kratkim hodila mimo, je bila dvorana še popolnoma prazna. Veliko delo — montažo vseh strojev v tej dvorani — je opravila mon-'erska skupina s tov. Milanom Bajukom 'tl Hermanom Kolarjem na čelu v štiri- najstih dneh. Imena vseh tovarišev, ki so sodelovali v tej skupini, ne vem, rečeni pa lahko, da so bili v svojem delu zelo vztrajni in požrtvovalni, saj so opravili montažo dvorane v rekordno kratkem času in zaslužijo vse priznanje. Zaključna faza proizvodnega procesa nekega stroja je sestava — montaža stroja. Tako smo se znašli v dvorani za montažo jamskih izvoznih strojev. To je srce cele tovarne, predvsem še, ker so izvozni stroji postali osrednji proizvod tovarne, ki so dragocen produkt za vse naše nove rudnike širom po Jugoslaviji. Teh strojev! v državi doslej nismo izdelovali. Lahko pa si zamislimo, kako velike so potrebe po teh strojih, ko odpiramo v državi vedno nove rudnike. In vse te stroje smo morali prej uvažati'iz tujine. Izdelujeta se dva tipa teh rudarskih izvažalnih strojev: stroj za poglabljanje jaškov in izvažalni stroj. O novih načrtih teh strojev in njih nadaljnji mehanizaciji smo govorili že prej. Tako bodo dobili naši rudniki v kratkem najmodernejše izvozne stroje. Poleg teh izvoznih strojev izdelujejo CRD v Trbovljah tudi razna vlačilna mo tala, kot smo jih videli pred kratkim na razstavi industrije in obrti v Trbovljah, nadalje elevatorje, agregate za jamske tre-salne drče in žičnice. Vodja tega oddelka je znani novator in racionalizator tov. Valentin Osredkar. Srečali sino se z njim ob njegovem novem načrtu. Izdala bom, da sem videla njegov mali prototip bodočega nakladalnega stroja. Model stroja še ni povsem zgo-tovljen, bo pa kmalu. Kako skrbno in precizno je izdelan vsak delček stroja! Koliko truda je vloženega tukaj in vse to je bilo Izdelano v prostem času izven službe! O tem bi lahko še posebej govorila, a žal na tem mestu ni dovolj prostora. Pa pojdimo dalje k posebnemu oddelku mlade tovarne — oddelku za separa cijske stroje. Ta oddelek vodi tov. Ivan Lavrič. Tudi ta montažna dvorana je zrasla še pred nedavnim in že imajo razni naši rudniki lepo število izdelkov iz tega predela tovarne, tako n. pr. Velenje, Zenica, Foča, Kosovo in še drugi. Izdelujejo se tukaj nihajoča sita za rudniške separacije s kapaciteto 25 do 75 ton na uro. Za trboveljsko separacijo so izdelali ta sita za kapaciteto 130 ton na uro in to glede na rekonstrukcijo te separacije, v kateri se bo poleg trboveljskega in hrast: niškega premoga prebiral in čistil v bliž. nji prihodnosti tudi premog zagorskega rudnika. V tem oddelku tovarne se izdelujejo nadalje avtomatični zvračalci in ločilni stroji za separacije. Tudi ti stroji se izboljšujejo in modernizirajo. Tako pripravlja tovariš Lavrič model zvračal-ca za dva jamska vozička. Konstrukcija te naprave se je izboljšala že v toliko, da je mogoče z njo prevračati vagončke različnih velikosti. Take zvračalce delajo sedaj za trboveljski in velenjski rudnik. Tako vidimo, da je delovno področje nove tovarne precej široko, kjer pa nismo navedli vseh strojev, ki se izdelujejo v CRD, da omenimo n. pr. tudi razne črpalke, ki jih potrebujejo rudniki. Kam gredo izdelki GRD v Trbovljah, smo videli na sliki na trboveljski razstavi — to je po vsej naši državi, saj je naša tovarna edina tovrstna tovarna v Jugoslaviji, ki izdeluje celo vrsto novih proizvodov od fine mehanike do velikih rudarskih strojev, ki so prej vse uvažali iž inozemstva. Da so se ČRD v Trbovljah, ki razpolagajo z inteligentnim in strokovno visoko izobraženim delovnim kadrom, razvile do sedanje stopnje, gre seveda velika zasluga glavnemu inženirju tovarne tov. Francu Golliju. Za vzgojo mladega strokovnega kadra ter za politično in kulturno izobrazbo in izpopolnitev delovnega kolektiva tovarne skrbi tov. Janez Zalaznik. Preden bi zaključila, bi še pripomnila, da delovni kolektiv CRD, zlasti pa mladina vse premalo izkorišča prijeten rdeči kotiček in knjižnico v tovarni, saj so knjige dragocen zaklad domače in tuje literature in najboljše sredstvo za razširitev splošne izobrazbe in razgledanosti. Želeti bi bilo, da vsaj mladina izkoristi dane ji možnosti. B. S. Kje bodo imeti več naročnikov? Na partijski konferenci zahodnega obrata rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je bila v petek, 24. avgusta, je OPO zahodnega obrata napovedala v počastitev okrajne partijske konference v Trbovljah tekmovanje, in sicer je pozvala vse OPO okraja Tibovlje, da tekmujejo, kje bodo pridobili čimveč naročnikov za lista »Zasavski vestnik« in »Delavska enotnost«. — Posncmajtel Gradnja zadružnih domov Zadružna domova v Cemšeniku in Trojanah so začeli graditi pred trčmi leti, toda že po prvem letu je delo zastalo in Sele letoj «o se irradheni odbori spomnili, da bo treba začeto delo tudi dovršiti. Lotili so se radbenih del z vso vnemo in zatrjujejo, a bosta oba doma do zime že pod streho. Da je točno in dosledno izvajanje naših gospodarskih nalog in planov, odkupov ter vplačevanje davkov in podobno glavni pogoj za prehod na novo finančno gospodarstvo v državi in naših podjetjih — je bil glavni predmet razprav III. zasedanja okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah. Tega zborovanja, ki se je vršilo v soboto, 25. avgusta, v okrajni dvorani v Trbovljah, se je udeležila večina delegatov ter številni gostje političnih in diugih organizacij. Z razliko na prešnjih zasedanjih, kjer so bili delegati postreženi vedno z dolgimi referati, je prišlo na tem zborovanju do večje sproščenosti, saj so delegati po poročilih raznih komisij in svetov živahno posegali v diskusijo in stavljali razna vprašanja, na katera so odgovarjali člani izvršnega odbora. Po pregledu sklepov prejšnjega zasedanja je sledilo poročilo o komunalni dejavnosti. Ze na zadnjem zasedanju je bil izvoljen komunalni svet, sestoječ iz sedmih članov, ki pa ni delal povsem zadovoljivo ter se je sestal od meseca februarja samo trikrat. Tako je že na prvi seji prišel do zaključka, da za uspešno komunalno dejavnost ne zadostuje samo okrajni svet, marveč je potrebna ustanovitev takih svetov po vseh večjih krajih. Gradbena delavnost je bila v trboveljskem okraju kljub porastu cen grodbene-ga materiala še dokaj živahna, saj je bilo izdano 58 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš, osem dovoljenj pa za zgraditev industrijskih in upravnih objektov. Te številke nam povedo, da obstoji zanimanje za gradnjo hiš, vendar pa razmerje med gradbenimi in uporabnimi dovoljenji 58 proti 22 kaže, da se je začelo graditi veliko število hiš, da pa so ostale nedovršene. Tako so se ustavila dela tudi na raznih velikih zgradbah v okraju. Urbanistični ureditvi naših krajev in njih olepšavi se je posvečala vse premajhna pažnja. Eno izmed najvažnejših vprašanj pa je preskrba prebivalstva z dobro pitno vodo, o čemer govori n. pr. izbruh epidemije paratifusa v Zagorju. — Tempo elektrifikacije naših krajev se je znatno zmanjšal. Tako se je razširilo le omrežje v Mlinšah in izvršila elektrifikacija Partizanskega vrha. Ceste so bile preteklo zimo v zelo slabem stanju, vendar je tekmovanje v mesecu aprilu rodilo pozitivne uspehe. V splošnem je komunalna dejavnost v okraju dala prav tako pozitivne rezultate, o čemer priča n. pr. tudi zadnja razstava lokalne industrije in obrti v Trbovljah. Svet za kulturo in prosveto pri izvršnem odboru OLO se je shajal redno in zasledoval delo na tem področju dejavnosti ter nudil pomoč, kjer je bila potrebna. Lepi so, bili uspehi pri izobraževalnih in gospodinjskih tečajih. Ljudske univerze pa niso dosegle svoje vloge žara di nezadostne propagande. Bogato pa je bilo delo kulturno-umetniških društev, ki jih deluje v okraju 16 s 47 odseki. Napaka pa je, da posamezni KLO gledajo vse premalo na razvoj in pomoč vaškim izobraževalnim društvom in njih odsekom. Glede knjižnic in njih delovanja se je razvila široka diskusija, ker knjižnice ne izvršujejo tiste vloge, kot bi jo morale. Senčna stran je, da so knjižnice name ščene v slabih prostorih in da se knjige izposojujejo največ le mladini. Z zanimanjem so odborniki poslušali referat dr. Krambergerja, ki se je dotaknil pomanjkljivosti zdravstvene službe v okraje ter nezadostne pomoči KLO zdravstvu. Tako je omenil primer, da se šolska zobna ambulanta ne more odpreti zaradi tega, ker ne dobi primernih prostorov in leži iz tega razloga vsa uprava že dva meseca še vedno v zabojih, namesto da bi podjetja priskočila na pomoč, da bi se izvršila preselitev ene družine, na kar bi dobili prostore za to ambulanto. Vsa prizadevanja so bila zaman, tudi sam MLO ni ušpel. To pa menda zaradi tega, ker imamo v Trbovljah 5 različnih stanovanjskih komisij. Dr. Kramberger je poudaril potrebo zdravljenja zob pri šolski mladini, nadalje potrebo preskrbe z dobro pitno vodo in navedel primer v Zagorju, kjer je obolelp za paratifusom 233 ljudi. Vodovod v Zagorju je v zelo slabem stanju. Poročevalec se je dotaknil vprašanja komunalne higiene ter stavil več predlogov, ki so bili sprejeti. Predlagal je, naj se osnujejo po vseh centrih okraja komunalna podjetja za odvažanje smeti in odpadkov, kateri predlog je bil sprejet z odobravanjem. Podobno je s podjetjem za uničevanje mrčesa. Za očuvanje hiš in reda po hišah je predlagal postavitev hišnega reda. Prav tako naj se vsakemu bolniku z odprto tuberkulozo, ki jih je v okraju 126, nakaže primerno stanovanje. Potrebno je tudi, da se okrepi kader naših cestarjev in da se ceste popravljajo sproti. Odborniki iz Zagorja so se zelo zanimali, kaj je z gradnjo zdravstvenega doma v Zagorju, ki je že pod streho, a delo že vse leto stoji. Dober je bil predlog odbornika Miklavčiča, naj bi se eno nedeljo delalo na rudniku v produkciji, izkupiček pa naj bi šel za nakup potrebnega materiala, da se zgradba zdravstvenega doma vsaj očuva pred propadanjem. Odborniki iz Trbovelj pa so postavili izvršnemu odboru vprašanje, če je že razmišljal o problemu, kakšna industrija naj se v Trbovljah ustanovi glede na predvideno opustitev dnevnega kopa Dobrna— Neža na rudniku, odpuščenih pa je že dosedaj večje število delovnih moči. V ta namen, se je postavila posebna komisija, ki bo proučevala možnosti zaposlitve vseh teh delavcev. V razpravo je prišla tudi trgovina, odvajanje davkov in odkupi žit,, ki . so se pričeli v okraju 20. avgusta. Odbornik Skalin je v naslednjem obrazložil osnutek zakona o ljudskih odborih, ki predvideva bodoči razvoj teh odborov v pogojih novega finančnega sistema. Tov. Skalin je poudaril, da bomo le s točnim izvajanjem naših gospodarskih nalog in planov, odkupov in z vplačevanjem davkov lahko prešli na novo finančno poslovanje, ki ga je pred kratkim nakazal tov. Boris Kidrič. Na zasedanju je bil sprejet odlok o ustanovitvi sklada za mehanizacijo zadružnega kmetijstva. Sprejet je bil tudi sklep o opustitvi okrajnega trgovskega podjetja »Servis« ter odlok o razpustitvi Okrajnega magazina s 1. oktobrom t. L, čigar poslovalnice preidejo v Trbovljah v sestav MLO Trbovlje, poslovalnice v Zagorju pod tamkajšnji KLO, prav tako v Hrastniku pod KLO Hrastnik, - Radečah pa pod KLO Radeče. Ob zaključku so odborniki sprejeli sklepe za nadaljnje delo in zadali naloge ljudskim odborom. Ob stoletnici rojstva Dr. IVANA TAVCARIA Dne 28. avgusta t. I. je pre--teklo sto let, odkar se je rodil odlični slovenski pravnik, politik in pisatelj dr. Ivan Tavčar Umrl je leta 1923, star 72 let. V naslednjem prinašamo kratek odlomek, iz njegove povesti >Cvetje v jeseni*, ki ga je posvetil trpljenju slovenske kmetice — slovenske delovne tene To nežno, čudovito lepo ljubezensko zgodbo je uvrstil pokojni dr. Ivan Prijatelj med bisere slovenskega pripovedništva. »Slovenska kmetica, Se vedno te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju! Pridna si pri delu, vedno v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož preveč v pivnice ne znosil, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja Jo vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina skupaj ostala. Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane!« Nihajoče sito za separacijo rudnika Trbovlje-Hrastnik Dogodki po svetu v preteklem tednu Nov zaplet v Kesongu Svetovna javnost je sicer že vajena raznih presenečenj, ki smo jih doživeli pri raznih mirovnih pogajanjih.'Na področju korejskih razgovorov o premirju je vendarle prevladovalo mnenje, da bo kljub raznim težavam v zadnjem času le uspelo ustvariti vsaj osnovne pogoje za dokončen m'r- ^.re<^ ne^aj dnevi pa smo brali presenetljivo vest o polomu pogajanj v Kesongu in njih dokončni prekinitvi. Kitaj ska in severnokorejska delegacija je sporočila, da so razgovori prekinjeni zaradi dozdevnega bombardiranja nevtralnega področja Kesonga po letalih združenega poveljstva z zažigalnimi bombami. Delegacija združenega poveljstva je takoj uvedla preiskavo, ki je — kakor v vseh dosedanjih primerih — ugotovila, da sa obdolžitve izvite iz trte in da gre tu le za pritisk, da bi OZN sprejela 38. vzporednik za razmejitveno črto. S tem v zvezi se pa poudarja, da je stališče ZDA v tem pogledu nepopustljivo. Ro zadnjih vesteh so severni poveljniki izjavili, da so pri- pravljeni na obnovitev razgovorov, vendar pod pogojem, da bo združeno poveljstvo jamčilo, da ne bo kršilo nevtralnega ozemlja. General Ridgway bo v svojem odgovoru postavil strožje pogoje za obnovitev pogajanj in bo verjetno postavljena zahteva, da se pogajanja vrše na drugem mestu in ne v Kesongu. Po mnenju v krogih Združenih narodov naj bi bila prekinitev pregovorov tesno povezana s sklenitvijo mirovne pogodbe z Japonsko v San Franciscu ter morda SZ uporablja Korejo v svoji taktiki na prihodnji konferenci — morda pa so se spremenili strateški načrti SZ in ji ni do tega, da bi na Koreji bil skoraj sklenjen mir. Vsekakor so vse občutljive točke mednarodne napetosti, na j si bn to Koreja, Teheran ali San Francisco, tesno povezane v imperialističnih ra čunih sovjetske politike, ki bo iskala pcvsod svoje lastne koristi na račun drugih narodov, pa tudi na račun miru, ki ga želi le na papirju. Posaianja v Teheranu začasno prenehala Po brezuspešnih razgovorih, ki jih je imel vodja britanske delegacije s teheransko vlado, so Angleži umaknili svoje predloge, ki naj bi bili osnova za pogajanja. Angleška delegacija je skrčila svoj predlog na eno točko, ki se nanaša na zaposlitev angleškega osebja. Spričo nepopustljivega stališča perzijske vlade je Stokes ultimativno sporočil, da bo v 24 urah zapustil Perzijo, če perzijska vlada ne bo spremenila svojega stališča. Angleži vztrajajo namreč na tem, da mora rafinerijo v Aba-danu in delo na petrolejskih poljih voditi britansko osebje. Ker pa perzijska vlada kljub podaljšanju roka za odgovor ni ugodila zahtevi britanske delegacije, je Stokes zapustil Teheran z letalom, vendar izrazil upanje, da bo poklican nazaj za nadaljevanje razgovorov. Trumanov odposlanec Harriman je kmalu po tem imel daljši razgovor s predsednikom perzijske vlade Mosadikom ter so ob tej priliki perzijski funkcionarji izjavili, da je Anglija vrednost abadanske rafinerije ocenila previsoko, kajti njena vrednost bi bila le 200.000 funtov šterlingov, ne pa 3 milijarde. V zvezi z namero, da se odpokličejo vsi britanski uslužbenci iz Abadana, se čuje, da se v Hamburgu priglaša precejšnje število Nemcev, ki bi hoteli delati na perzijskih petrolejskih vrelcih kot nadzorniki, vrtalci in v administraciji. Dramatični zaplet v Teheranu je sicer vznemiril zahodne prestolnice, vendar mislijo, da ne bo prišlo do take zaostritve, ki bi pretila z .oboroženim konfliktom. Anglija je spričo nastalega položaja vseeno podvzela varnostne mere z mobilizacijo svojih pomorskih in letalskih enot v oporiščih bližnjega Vzhoda. Spor Anglije z Egiptom £gipt bi se rad odkrižal angleškega vpliva v območju sueškega prekopa in bi rad izpodrinil tudi angleški vpliv iz Sudana. Spor je že resnejšega značaja in je prišel na dnevni red Varnostnega sveta. Posredoval je tudi že odposlanec Trumana Harriman. Egipt je razglasil blokado vsega strateškega materiala, ki je namenjen Izraelu in ki se prevaža skozi sueški prekop. Izrael je proti temu že dvakrat protestiral pri Varnostnem svetu, prav tako pa tudi zahodne velesile, zlasti Britanija, ki je zaradi ukrepov Egipta naj bolj prizadeta. Vprašanje spora še ni rešeno, ker proučavajo še egiptovske proti-predloge. Priprave za San Francisco Večina evropskih držav se pripravlja na mirovno konferenco v San Franciscu. Indija verjetno ne bo sodelovala. Jugoslavija se tudi ne bo udeležila konference, kajti predlagano besedilo mirovne konference ne vsebuje določb, ki bi se nepo- *BlillBIII«ltllWIIilMllll!*!lt«IIIIIlllIIItll!WllllllUtll-HlliliiII|!!;ilin .1 sredno nanašale na katere koli koristi naše države in ki jih vlada FLRJ ne bi mogla rešiti po redni diplomatski poti. Sovjetska delegaci ja je pod vodstvom Gro-mika že odpotovala. Ameriško delegacijo bo vodil zunanji minister Acheson. Otvoritveni govor pa bo imel Truman. Kitajska ne bo sodelovala, ker je izjavila, da ne bo priznala mirovne pogodbe z Japonsko. Gotovo je, da razprave ne bodo kratkotrajne in da bo »sodelovanje« sovjetske delegacije močna zavora ter povod za nova diplomatska presenečenja. Kriza z mesom v Avstriji Preskrba z mesom je postala zadnji čas v Avstriji kritačna. Pomanjkanje me- i s • tn Averell Harriman pri marialn Tita Posebni odposlanec predsednika ZDA Trumana Averell Harriman je na povabilo naše vlade prispel v Jugoslavijo in se je razgovarjal o raznih gospodarskih vprašanjih. Z ljubljanskega letališča je takoj nadaljeval z avtomobilom pot na Bled, kjer je bil sprejet pri maršalu Titu. Maršal Tito je Harrimana zadržal na kosilu. V njegovem spremstvu sta general Robert Landry, letalski svetovalec predsednika Trumana in Walter Levy, ameriški petrolejski strokovnjak. Mednarodni sestanek za ohranitev miru v Zagrebu Od 23. do 28. oktobra bo v Zagrebu mednarodni sestanek za ohranitev miru. Za ta sestanek se delajo velike priprave. Udeležilo se ga bo okrog 150 delegatov iz vsega sveta. Obravnavali bodo vprašanje ohranitve svetovnega miru. Med zasedanjem bo v Zagrebu mnogo koncertov ter umetniških in zabavnih prireditev. Nova separacija za azbestno rado V Bosanskem Petrovem selu bo v kratkem začela obratovati nova moderna separacija za azbestno rudo. V njej bodo lahko dnevno predelali 170 ton rude, pri čemer bodo pridobili 6 do 7 ton čistih azbestnih vlaken. Bosansko Petrovo selo je tretji azbestni rudnik v naši državi. Nova separacija bo omogočila pridobivanje daljših azbestnih vlaken, kakršna so potrebna za izdelovanje tekstilnega materiala ter v prihodnje ne bo potreben več uvoz iz tujine. Sladkorja bo letos dovolj Na Hrvatskem so že začeli predelovati sladkorno peso. Poročila iz raznih krajev pravijo, da je sladkorna pesa letos zelo dobro obrodila in da bo domača produk- sa je napotilo avstrijsko vlado, da je uvedla tedensko dva brezmesna dneva, kar bodo po gostinskih obratih in v privatnih hišah strogo nadzorovali. Trgovinska zbornica pa spričo tega ukrepa odklanja vsako odgovornost za posledice v zvezi s turističnim prometom. Devizni odbor finančnega ministrstva je nakazal 800.000 dolarjev za nakup živine v tujini. Podražitev kruha v Franciji V Franciji bodo v kratkem podražili kruh za 10 do 12 frankov pri kilogramu. Cena pšenice je bila določena v tej sezoni na 3600 frankov za 100 kg, kar pomeni podražitev za 39% proti lanski odkupni ceni. Ameriške misije v Španiji V Španijo so prispele ameriške vojaške in gospodarske misije. Njih naloga je, da ocenijo višino pomoči Španiji, da ustvari učinkovito vojaško silo. Misije se bodo pogajale tudi o odstopitvi španskih letalskih in pomorskih oporišč ZDA in o medsebojni pomoči med ZDA in Španijo. Kot vse kaže, izvršujejo ZDA svoj strateški program v Španiji brez ozira na nasprotno stališče evropskih zahodnih velesil. Železniška nesreča pri Metzu Pri Metzu se je zgodila težka železniška nesreča, ki je terjala 12 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo okrog 40 potnikov. Nesrečo je povzročil vlak Basel— Calais, ki se je zaletel v ekspresni vlak Pariz—F rankfurt. Zvišanje davkov v ZDA V ameriškem senatu so sprejeli zakonski predlog o povečanju davka na dohodek. To povečanje naj bi državi prineslo okrog dve in pol milijarde dolarjev letno. Novi davek naj bi pričel veljati s 1. novembrom, veljava pa naj bi potekla 31. decembra 1953. VEC POMOČI PRI DELU KRAJEVNIH LJUDSKIH ODBOROV doma cija zadostovala za potrebe prebivalstva. Letos bo predelovanje prvikrat po osvo. boditvi zagotovilo iz lastnih virov toliko sladkorja (22.000 vagonov), da bomo zadostili vsem našim sedanjim potrebam (okoli 14.000 vagonov), poleg tega pa bo prišel tudi v prosto prodajo. Železniška nesreča pri Beograda Te dni se je zgodila na železniški progi Beograd—Kikinda huda železniška nesreča. Potniški vlak se je onkraj pančevskega mostu iztiril. Nesreča je terjala 10 mrtvih in 30 ranjenih potnikov. Pri delu krajevnih ljudskih odborov se opaža ves večje zanimanje za reševanje raznih gospodarskih problemov, videti je tudi, da se večina važnih vprašanj pravilno urejuje. Najbolje rešujejo razne krajevne probleme KLO Hrastnik, Zagorje, Loke- Kisovec, Izlake, Marno, Dole pri Litiji in delno tudi Podkum, prav tako MLO Trbovlje. Na sejah teh odborov se res obravnavajo splošna go-sjjodarska vprašanja, kulturna in socialna, ki jih celotni odbori rešujejo res življenjsko. Drugačna pa je slika pri ostalih odborih, tako n. pr. v Radečah, na Bregu, v Cemšeniku in v Senožetih in še drugih. Ti odbori razpravljajo o sekundarnih. manj važnih vprašanjih, kot n. pr. o podporah raznim prosiicem, o prošnjah za stanovanja, ne obravnavajo pa gospodarskih problemov, razvoj gospodarskih podjetij, komunalno dejavnost in podobno. Značilno je tudi, da se sprejeti sklepi ne izvršujejo, pač pa prenašajo z ene seje na drugo. Krajevni ljudski odbori so razpravljali v zadnjem času o raznih vprašanjih. Če izvzamemo Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, kjer so bile vse seje in poslovanje v redu, so ostali ljudski odbori obravnavali vprašanja oddaje mesa, masti in volne, razen tega še vpi.-šanje davkov in oddajo žit ter delo gospodarskih podjetij. Značilno je, da so nekateri ljudski odbori razpravljali o odpravi krajevnih j>odjetij, tako n. pr. KLO Dole pri Litiji, v KLO Trojane pa govore o ne-rentabilnosti mesnice in gostilne, kjer se izgovarjajo na KLO Zagorje, ne govore pa o vzrokih nerentabilnosti teh podjetij. Na splošno se lahko reče, da vaški KLO ne dobe zadostne pomoči od\ okrajnega ljudskega odbora. To se opazi zlasti pri obravnavanju gospodarskih vprašanj. Ze sam primer, da so se v zadnjih dveh mesecih udeležili sej krajevnih ljudskih odborov samo trije člani okrajnega izvršnega odbora, nam priča, da 6e krajevnim ljudskim odborom na vasi ne nudi zadostna pomoč. Poglejmo delo posameznih ljudskih odborov v preteklem mesecu: MLO TRBOVLJE Mestni ljudski odbor v Trbovljah je obravnaval vprašanje gradnje nove trboveljske ceste in z njo v zvezi vprašanje odstranitev kleti pri stanovanjski koloniji Počivavšek in gradnjo novih kleti, nadalje gradnjo barak na Dobrni in podobno. Zelo umesten je sklep, da se združijo gostinska in trgovska podjetja pod eno upravo. Razveseljivo je, da so si zadali nalogo nuditi več j50moči gradnji zadružnega doma na Kleku. Razprav- ljali so vprašanje popravil šolskih poslopij med jaočitnicami, tako da bodo ta dela pravočasno opravljena. Hvale vreden je sklep, da se z dobičkom kino podjetja uredi poslopje Delavskega doma v Trbovljah. . KLO HRASTNIK V Hrastniku niso izvršili vseh sklepov. Tako so sklenili, da se poživi delo gospodarskih komisij, vendar tega sklepa niso uresničili. Ustanovil; pa so v Hrastniku komisije državljanov, dobro potekajo tučli odkupi, ker so se za to delo vsi zavzeli. Ravno tako je dobro napredovala ureditev zadružnega doma v Prapretnem. Posebno pažnjo so posvetili v preteklem mesecu raznim lokalnim vprašanjem, tako n. pr. postrežbi v lo-kaljh, delu ljudske inšpekcije, poživitvi akcjje za zatiranje koloradskega hrošča. Sklenili so nadalje, da se opusti uprava gospodarskih podjetij, ustanovi pa uprava komunalnih podjetij KLO. KLO ZAGORJE V Zagorju je bil pač najvažnejši problem pojav izbruha paratifusa in v zvezi s tem potrebni ukrepi. Posebna komisija je pregledala vse lokale, obravnavali so realizacijo davkov, napravili so vse potrebne korake za zboljšanje odkupa lesa, s katerim so zaostali. Sprejeli so potrebne sklepe za olepšavo in izboljšanje zagorskega naselja, kot n. pr. beljenje hiš, dovoz gramoza na cesto itd. Napravil; so revizijo živilskih kart. V zvezi s slabo pitno vodo v kraju so sklenili, da odprejo več mlečnih kuhinj. V Radečah so sklenili, da ustanovijo več ekip za straženje poljskih pridelkov. Na Dobovcu so postavili svet državljanov. Vsi, kj še niso zadostili obveznim oddajam, so dobili opomine, da to store. KLO Čeče nikakor ni v čast, da pretekli mesec ni imel nobene seje. prav tako ne v Senožetih in v Cemšeniku. V Kotredežu bodo začeli z gradnjo vodovoda. Organizacijo prevzame KLO., V Lokah-Kisovcu bodo ustanovili krojaško delavnico, v načrtu pa imajo tudi preureditev dvorane. Zelo dobro so delali v KLO Marno: sklenili so, da pomagajo kmetom, ki so bili žrtev elementar-. nih nesreč. Ta sklep je posnemanja vreden. V Zidanem mostu so sklenili, da se gradnja zadružnega doma prenese na sindikat železničarjev, ki bo opravil vsa ostala dela za svoj sindikalni dom. — V Podkumu bodo začeli z gradnjo električne centrale, sklenili so pa. da bodo z gradnjo zadružnega doma še malo počakali (z gradnjo doma že dolgo čakajo!). Na foto, det rio, divie prašite, sušo, irabce In plevel se izgovarjajo tisti, ki morajo oddati žito S ponedeljkom 20. avgusta so pričeli v trboveljskem okraju z obveznim odkupom belih žit. Toda že prvi dnevi odkupa so pokazali, da bolehamo v našem okraju za istimi izgovori kot druga leta — da je žito slabo obrodilo, da ne morejo oddati predpisanih množin, zaradi česar pripeljejo pridelovalci na zbiralno mesto manjše količine in slabo žito, kakor se je to zgodilo na priiber v Radečah, in še druge izgovore navajajo. Povprečni hektarski pridelek je bil letos v našem okraju 900 kg, najboljši pa je bil na okrajnem posestvu v Širju — 2000kg! Najslabši pridelek so imeli v Turju, in sicer 700 kg, na Bregu je znašal hektarski donos 1500 kg, v Čečah 1100 kg, v Cemšeniku 950 kg, na Dobovcu 800 kg, v Dolah pri Litiji 930 kg, na Dolu pri Hrastniku 1140 kg, v Gaberskem 900 kg, v Hrastniku 1000 kg, v Izlakah 1100 kg, v Jagnjenici 1000 kg, v Kotredežu 1100 kg, v Loki pri Zidanem mostu 1000 kg, na Marnem in v Mlinšah 1100 kg, v Radečah 1040 kg, v Razboru in Podkumu 900 kg, v Senožetih in Trbovljah 1100 kg, na Trojanah 1020 kg, v Vrhovem 1300 kg, v Zagorju 1100 kg in v Zid. mostu 1020 kg. Pri mlačvi žita ni bilo večjih nepravilnosti. Skupno mlačev so imeli le na Bregu in v Vrhovem, kjer so poskrbeli za mla tilnice, pa tudi pogonskega goriva je bilo zadosti. Oddaja mlatilniške merice je bila izvršena do 24. avgusta že 70 %. Dne 20. avgusta se je začel odkup žita v KLO Breg in Loki pri Zidanem mostu. Ker se je krajevni ljudski odbor zanimal za datum oddaje in so bili tudi kmetje pravočasno obveščeni, kdaj bo odkup, je oddaja žita potekala v redu in je odkup opravljen 85 %. Oddali pa niso še kmetje, ki niso še omlatili. V Loki pri Zidanem mostu so oprav 'i odkup tudi s 75 %, vendar je bilo nekaj primerov, kjer so kmetje pripeljali premalo žita, tako n. pr, posestnik Ludvik Cesar, kf je oddal namesto 400 samo 266 kilogramov, Franc Stegenšek pa 154 namesto 380 kg. V dneh 22. in 23. avgusta je bil odkup v KLO Zidani most in Vrhovo. Kakor vsako leto, tako je bilo tudi letos nekaj primerov, kjer kmetovalci niso zadostili obvezni oddaji. Posestnik Franc Simončič je oddal samo 271 namesto 730 kilogramov, izgovarjajoč se na slabo letino, akoravno je povprečni hektarski pri- delek v Vrhovem 1300 kg. Tako je tudi Franc Sotler oddal samo 70 kg namesto 270 kg. V Vrhovem so nekateri nastopali celo oblastno, vendar se bodo morali sprijazniti pač vsi z mislijo, da je treba oddati določeno količino. Krompir bi bil lahko cenejši Cena krompirju v revirjih se suče od 14—16 din za kilogram, pa tudi po 13 din se je že dobil. Vendar pa bi bil krompir lahko cenejši, če ne bi bilo toliko posrednikov. Okrajni magazin v Trbovljah je nakupoval krompir v okraju Murska Sobota po svojem zastopniku. Tam nakupujejo KZ od kmetovalcev krompir po 10 ali pa celo po 9 din. Kmetijske zadruge pa so pogodbeno vezane na trgovsko podjetje KZ okraja Sobota, ki prodaja potem krompir dalje. Okrajnemu magazinu v Trbovljah so ga hoteli zaračunati po IS dinarjev, če pa računaš še prevozne stro-ške in režijo, bi ga morali Trboveljčani plačevati po 15 din, ker pač hočejo vsi zaslužiti. Ker se je zastopik OM Trbovlje branil plačati krompir po 13 din, upamo, da bo tudi v Trbovlje prišel krompir na 10 ali pa vsaj na 11 din za kilogram. ii^iiMMIliiiiliNMMiglNil^M1 ........................ .................................................................................................................................................................................................................................................ie«ftimimTui,iuiiiin.iMmii:ii.:LiJi»iilliiiimiiiiifl.Mimtltl[1liiiH[)|11|iimIulJlliTOlw Pavel Stransky: AMERIKA z »Keep t miting!" (Smej tel) Ameriško narodno geslo. Da, humor je v Ameriki doma. Duri so mu povsod na stežaj odprte: v preži-dentovi hiši, v milijonarjevi palači, v delavnici vseučiliškega profesorja, v laboratoriju industrijskega podjetja, pri sodišču, v uradu, v družbi, v gledališču, v tisku, v hiši delavca. Humor osvežuje vsakdanje življenje, vzdržuje med ljudmi dobro voljo, povečava veselje do dela, odpravlja razne ovire in zbližuje najrazličnejše družabne vrste, tako da je hrbtenica ameriške demokracije — veselost, Sala. Zakaj v Evropi ne uspeva demokracija, prava demokracija, tako kot bi radi? Menda pač zato, ker našemu ljudstvu manjka zdravega, prijetnega, naravnega humorja. Ne vem, kaj je temu krivo — morda to, da je pri nas drugačno podnebje, ali politične razmere, morda skromne življenjske prilike širokih ljudskih plasti, trd boj za vsakdanji kruh in vsa iz njega izvirajoča sebična sovražnost? A razloček je tako velik, da sili nehote k primerjavi. V Evropi se vsi preveč resno držimo, preozkosrčni smo in v malenkostih pre-natančni. Namesto da bi šli z lahkoto čez vse te malenkosti, iščemo in delamo probleme tam, kjer jih ni, postavljamo si na pot ovire, ne upamo si priznati, da smo napravili kakšno napako, četudi se je dobro zavedamo, nekaj zaradi ozkosrčne domišljavosti, iz zmotnega mnenja, da bi zbudili značaj resnobnosti, nekaj pa iz bojazni, da se ne bi osmešili. Ničesar m tako ne bojimo, kakor da te ne bi vesele strani kje ušteli. Le preradi iščemo dlako v jajcu in mislimo, da so svetlogledni ljudje — optimisti — malo prismojeni. Kako včasih ena sama dovtipna beseda smehljaje reši mučno situacijo! Kako lahko ravno humor na pravem mestu in ob pravem času zlomi ostrino, premosti nasprotja in zbliža ljudi. »Blagodejni in včasih prav koristni so dovtipi in šale,* pravi Cicero v svojem spisu »O govorniški umetnosti«. Kdo ni že opazil, da najslav-nejši anglosaški državniki vpletajo v svoje tesne politične govore dovtipe in vesele zgodbe? Tako so na primer Američani svojemu nekdanjemu prezidentu Coolidgeu največkrat očitali le to, da je imel — premalo humorja po ameriškem merilu. Njemu nasproti pa si je pridobil general Dawes veliko popularnost s svojo veselo naturo, nasmehljanim obrazom in z — zabavno pipo. Ce v Evropi ne tituliraš vsakogar po njegovem pravilnem naslovu, te še pogledal ne bo. Tako so Američani na primer svojega prezidentR Calvina Coolidgea klicali na kratko »Cal«, včasih tudi »molčeči Cal«, ker je prezident Coolidge malo govoril. Nekdanjemu prezidentu Rooseveltu so vsi rekli »Teddy«. Človeka z doktor-skim naslovom pozdravljajo Američani »Hallo Doc«, često ga tudi kdo mimogrede potreplje po ramenu in oba se zadovoljno smejita... 1 Na oglu 16. ulice v \Vashingtonu je bila lepa starejša hiša, pred katero je bil majhen neograjen vrt, pravzaprav travnik, kakor jih je mnogo pred hišami. V anglosaških deželah so ljudje navajeni, da hodijo prosto po parku, ne oziraje se na steze (kakšna kazniva neolikanost pri nas), zato je posestnik tamkaj postavil napis, da mu ne bi trave poteptali. Pri nas bi tak napis gotovo izgledal takole. SVARILO! Hoditi po tej travi je najstrože prepovedano. Prestopki se kaznujejo z globo 50 din! Američani imajo drugačen okus. Prod to hišo v eni izmed najlepših svashing tonskih ulic so zabili v zemljo majhen kol in pričvrstili nanj tablico z napisom. Please give the grass a chance (Prosim, dajte tej travi prilolnost, da raste) Ce ni v tem humorja, je pa vsaj veliko človeškosti. Nobenih ukazov in prepovedi ali pretenj — le prijazna beseda, ki apelira naravnost na človeško srce. Tudi najporednejši deček mora po misliti, kako slab gentleman bi bil, če ne bi dal tej drobni travici prilike, da raste sama, brez tuje pomoči, če jo le pustimo pri miru. Sploh dosežejo Američani veliko z napisi. Vsi pa očitujejo značilna znamenja humorja, prijaznosti, vesele misli in pobude h koristnim dejanjem. Nikjer ne opaziš profesorske strogosti in uradniške resnobe, ne ukazujejo in ne prepovedujejo, niso sentimentalno pesniški, ne boje se, da bi s šaljivim svarilom škodovali resnemu značaju kakšnega urada. Znan je napL, ki ga vidite na pultu vsakega branjevca, v uradih in na javnih mestih, ki opominja ljudi, da naj se ne jezijo, naj bodo veseli tudi tedaj, ko bi se radi raztogotili: »Keep smilingl« (smej se), zakaj — čemu bi m človek zaradi tega jezil? »Don’t «vorry« (ne huduj se). Jeza kvari ljudem zdravje, pije žolč, gre jim na živce, tako da postanejo nervozni in nedostopni — posledica je, da so prezgodaj postarajo. In navsezadnje — z jezo nihče nič ne popravil »Don’t worry about things svhich can be changed or which can’t be changed.« (Ne jezi se zaradi reči, ki se dajo ali ne dajo spremeniti.) So ljudje, ki v uradu ali kjer koli, kamor pridejo, toliko govorijo, da se jih človek ne more zlahka otresti. V obrambo pred njimi vidiš pri nas ponekod najiis: »V razgovoru z uradniki bodite kolikor mogoče kratki!« Človeka spreleti mraz, ko to prebere; v taki pisarni se ne upa niti sesti, stiska klobuk v roki in venomer misli, kako bi prej ko mogoče prišel iz le sobe. V Ameriki dosežejo isto na boljši in bolj veseli način. Videl sem marsikje napis: »If you have nothing to do, don't do it here«. (Ce nimaš kaj delati, ne delaj lega tukaj.) Obenem pravi drugi napis, da bodo vsem željam ugodili, če bo le količkaj mogoče. Taki vzpodbudni napisi so hkrati geslo uradnika za pisalno mizo, medtem ko nadaljnji napisi vzpodbujajo obe stranki: »It con be do.ie!« (Pojde, mora iti.) Vse na svetu gre, če imamo le zadosti dobre volje. Avtomobilistom, ki divjajo po ulicah in stah, veljajo napisi, kakor sem jih videl n. pr. v Virginiji: »This road is not loolproof« (Ta cesta za norce ’ varna); na svashinglonskih križiščih pa so postavljene vratom podobne table z napisom: • Bolj brzdajte in manj trobitel« Pred \ slopom v majhno mesto sem opazil tale velik napis: Go slow and tee our tou>n, go fatt and tet our judgtl Posebno poglavje 1 zaslužil humor v gledališčih in časnikih. Odlični kom'ki, katerih iznajdljivost in umetnost se nam zdi neprekosljiva, vas umejo zgrabiti s tako neprisiljenim in zdravim humorjem, da tudi najstrožja guvernantka ne more ogovarjati. Kako klavrni so v nrimeri z ameriškimi komiki nekateri naši »komiki« in »humoristi«, ki povečini ne razumejo povedati šale, ne da bi se dotaknili najnižjih človeških instinktov. Humor se iri tudi po radiu. Tako n. pr. oseba, ki napoveduje spored, često ljudi bolj zabava m uživa večjo popularnost kot mnogi odlični pevci in godbeniki. Tudi v časnikih je šaljivost vsakdanj* in neizogibna so) in zabela. Pri nas r ' '*■ jo časnikarji, da mora biti vsaka reč hud« resna, hladna In brezosebna. Ne tako f .vmeriki. Nekateri listi izpolnjujejo cel« stolpce na prvi strani z dovtipnimi aferi*; mi in šaljivimi opazkami o dogodkih, k' so napisani nekoliko dalje. Nihče ni dovolj svet, nedotakljiv in vzvišen, da mU ne bi list kakšno »zasolil«. Toda z«1"*, lega se v Ameriki živ krst ne vznemiri* in ne jezi. Američan pozna zdravo, 4,°veI ško šalim in unijo; noče «m-"'l, temv* le nasmejati se hoče; nima zahrbtni namenov in ni nikdar zagrizen in ,r. rjj Ljudje se i.mejej > in z..bavajo, f "J? ». škodoželjnosti, temveč Iz veselosti- ^ prizado- se smeje z njimi T. obraz Ameriki vedo, da čemeren in ,,len , ja ne reši nobene—< življenjski« v.Prs in da evolje in trdote vsa,' inn|','j ljenja najlaže zmaguje vesela ms šmerika se smeje, Evrop« Pa Je rara'<' na in sitna... AS/ CITATELJI 9 1/ 8730 obiskovalcev NA RAZSTAVI lokalne industrije in obrti v Trbovljah Razstava lokalne industrije in obrti, hi je bila odprta v Trbovljah 11. avgusta t l., je končala svoje delo z uspehom v sredo, 22. avgusta. Obiskalo jo je 8730 ljudi. Ob zaključku razstave so se zbrali zastopniki poverjeništva za lokaino gospodarstvo pri OLO Trbovlje ter okrajne obrtne zbornice k oceni razstave. Ocenil-na komisija, sestavljena iz zastopnikov Glavne uprave lokalne industrije in obrti ter republiške in mestne obrtne zbornice P Ljubljani, je ocenila najboljše izdelke. Med odlikovanci in nagrajenci je 45 najboljših mojstrov okraja, in sicer industrijska podjetja celega okraja ter državna obrtna podjetja, kakor tudi številni privatni obrtniki in naši gospodarski učenci. Posebno pohvalo zasluži nadalje Svet za zdravstvo okraja Trbovlje, čigar zdravstvena razstava je zbujala med obiskovalci splošno pozornost. Industrijska podjetja okraja, državna obrtna podjetja in zasebni obrtniki so se na tej razstavi res potrudili in s prikazanimi izdelki pripomogli do lepega uspeha te okrajne prireditve. Razstavo so obiskali poleg Trboveljčanov številni prebivalci iz Zagorja, Hrastnika, Zidanega mosta in drugih večjih in manjših krajev trboveljskega okraja, ogledali so si jo tudi gostje iz Ljubljane, Celja in Zagreba, nadalje izseljenci iz Francije, ki se mude na obisku v Sloveniji. V knjigi obiskovalcev bereš pohvale in priznanja — tako so gostje iz Francije napisali o knjigo: »Viden uspeh lokalne proizvodnje.s Kakor je razstava vredna pohvale, je imela vendar nekatere pomanjkljivosti, t. j. da ni prikazala celotne gospodarske dejavnosti trboveljskega okraja, saj je manjkala na njej n. pr. živilska industrija, vrtnarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo — rmstava sploh ni prikazala pomembne kmetijske dejavnosti okraja. Vsi razstavljalci in vsi ostali, ki so pomagali k tej razstavi, pa zaslužijo za svof trud in prizadevanje pohvalo, prav posebno pa še naši obrtniški pomočniki in gospodarski učenci, ki so s svojimi izdelki pokazali, da smo z ustvarjanjem mladih delovnih kadrov na pravilni poti. Minerska brigada iz Trbovelj — trikrat udarna! Mladinska brigada z rudnika v Trbovljah, ki so se ji pridružili še mladi rudarji iz Velenja in Zagorja, se je vrnila prejšnjo soboto i mladinske proge Doboj—Banja Luka. Mlada brigada si je raslužila tamkaj naslov trikrat udarne brigade, enkrat pa je bila specialno pohvaljena. Na progo so odšli ti mladinci 9. julija. Bilo je skupaj 56 mož, od teli 25 iz Trbovelj. 17 iz Velenja in 14 iz Zagorja. Komandant brigade je bil izkušen delavec in mojster, tovariš Kralj iz Trbovelj. Brigada je delala na najtežjem delu proge, t. j. na prodoru »Tromedžac. Za delo so mladi rudarji dobro zagrabili in že v prvi dekadi dosegli lep uspeh. Prvo dekado soo pravili v 8 dneh in dosegli normo s 125 %, v drugi dekadi so delali Še bolje, saj so opravil; normo s 140 %, v tretji pa celo s 194 %. V drugi dekadi so napravili ti mladinci še toliko postranskih del, da so bili specialno pohvaljeni in tudi njih delo je bilo najkvalitetnejše. V brigadi je bilo 6 udarnikov, in sicer 4 iz Trbovelj, eden iz Zagorja in eden iz Velenja. Bilo je 14 mož pohvaljenih, dva pa sta bila pohvaljena še specialno. Vsaj polovica brigadirjev je zaslužila častni naslov udarnika po uspehih in po kvaliteti dela. Niso pa pozabili tudi na prostovoljno delo, saj so napravili poleg planskih del v 6vojem prostem času še 970 m železniškega tira. Napaka te mladinske brigade pa je seveda bila, da v svojem prostem času ni posvetila pažnje kulturnoprosvetnemu in fizkulturnemu delu. Kljub temu pa so se ti mladinci vrnili domov kot trikratna udarna brigada. Cene na trboveljskem trgu Cene nekaterim živilom so tudi v Trbovljah v zadnjih tednih močno padle. Opaža se, da se poleg trgovine državnega sektorja, zadružnega siklada in trgovin mestnega ljudskega odbora ukvarjajo s prodajo razne zelenjave in sadja tudi prodajalne Okrajnega magazina in Potrošniške zadruge. V času od 18. do 23. avgusta so bile cene raznim živilskim artiklom sledeče: Na trgu: bela moka 150 din kg, krušna moka 90 din, zeleni fižol 30 din, zelena paprika 30 din, korenje 15 din, paradižnik 25—30 din, čebula 40 din, česen 300 din, jedilno olje 350 din, jajca po 12—13 din, jabolka 20 din za kg, suho meso 350 din, živa perutnina 350 dinarjev kg. Trgovina drž. posestev: surovo maslo 450 din za kg, svinjska mast 325 din, jajca po 12 din, čebula 36 din, kislo zelje 15 din, med 440 din, hrenovke 350 din kilogran), klobase 340 din, jabolka 20 dinarjev, vino liter 130 din, buteljke (7 del) 170 din; poleg tega je imela trgovina drž. posestev vsak dan svežo zelenjavo po konkurenčnih cenah. Zadružni sklad: bela moka 110 din, ržena moka 60 din, ječmenova moka 50 din, proso 50 din kg, oves 50 din, sir 350 din, suho sadje 70 din (kar pa je veliko predrago in sedaj ne gre, ker je na razpolago dovolj svežega sadja), med 380 din, kumarce 12 din kg, krompir 14 din, jabolka 20 din, hruške 25—30 din, breskve 30 din, paradižnik 10 din. zeleni fižol 15 din, belo vino 150 do 160 din liter, rdeče vino 150 din, črno vino 160 din, sadjevec 44 din liter. — Poleg tega si dobil tudi sveže svinjsko meso po 200 din kg, goveje pa po 170 din. Na trgu so prodajale stojnice MLO Trbovlje krompir po 12 din, salato po 12—14 din, paradižnik 30 din, fižol 20 din, kumarce 15 din, grozdje 65—80 din kg, sveže zelje 10 din kg, jabolka 25 din, slive po 20 din kg. — V prodajalnah OM si dobil slive po 20 din kg, sladkor po 470 din, mast 325 din, jajca po 13 din, čebulo po 32 din. V splošnem se ugotavlja, da je sadja in zelenjave v Trbovljah še vse premalo in se vse takoj pokupi. f Z P R E P s Q n J To vprašanje zastavljajo naši organi pri zasliševanju obtoženih, katerim pobeg Čez mejo ni uspel. Vendar je to vprašanje tnalo resnejše, zlasti še, ker so med njimi toladi fantje ali celo mladoletniki. O tem govore njihove rojstne letnice kot 1935 in 1932 ali pa 1929 in 1926. Ti štirje primeri nam povedo marsikaj. Najprej naj izvemo njih imena in vzrok pobega. Prva dva mladinca, Karl Razbor-šek in Jože Naglav, doma iz Trbovelj, sta hotela pri Gorici v Italijo. Poskus jima ni uspel, ker sta bila že v obmejnem pasu •retirana in nista imela dovoljenja za obmejni pas. Druga dva, Jože Vučina in Franc Terktič, oba iz Zagorja, pa sta poskušala pri Solčavi, da prideta v Avstrijo. Vprašali bi se, kaj je gnalo te mlade ljudi do tega koraka, ali pa tiste, ki se Uiorda ukvarjajo s podobnimi načrti. Odgovori teh fantov, da na svojem službenem niestu premalo zaslužijo, ali pa da žive doma v težkih razmerah, da se mati ne briga zanj — kot je to navedel Jože Naglav — nam ne zadostujejo in jih tudi ne opravičujejo. Dali bi odgovor tem fantom in vsej naši mladini. Res je, da se za mejnimi kamni ali telo onstran luže skriva za našo mladino mnogo mikavnega. Časniki, knjige, filmi r* *zodevajo mladini skrivnosti visoke tehnike v zahodnih državah. Vse to je res, re* je tudi, da je življenjska raven prebivalcev v teh državah'višja kot pri nas. — Zakaj čez mejo? Več skrbi in pozornosti Zakaj? Zato, ker je zgodovina razvoja šla v teh državah drugo pot kot pri nas, ker se je kapitalizem prej razvil in tudi dosegel svoj višek ravno v tehniki. Toda kakšno pa je stanje danes tam, tega mladina verjetno ne ve. Ne ve, da vlada v Italiji, Avstriji, Franciji in v drugih zahodnih državah brezposelnost, da dobe delo le strokovni delavci, niti ne ve, kar nam povedo številne prijave nemških strokovnih delavcev za abadanske rafinerije. Dalje zelo kritičen položaj v Italiji in Franciji, nenehne stavke v teh državah. Cernu bi le stavkali delavci, če bi bil njih položaj vzdržen? Najbolj žalostno sliko pa nam nudijo ravno primeri nekaterih mladincev, v kako obupnem stanju žive v tujini. Žele nazaj, a žal prepozno. Zato mladina premisli,' preden si zaželiš Robinsonovih ali pa Karl Mayevih avanturi Ni še pri nas vse lepo in v sijaju. Toda to, kar gradimo, delamo z lastnimi žulji in predvsem — za tebe mladina! In k temu delu, k temu našemu prizadevanju za lepši jutrišnji dan moraš tudi sama nekaj prispevati! Nobena življenjska pot ni lahka, še najmanj pa pot nove Jugoslavije. Obdani od sovražnikov, ki vsak dan rožljajo na naših mejah, gradimo mi sebi boljšo prihodnost — socjalizem. To pa, kar gradimo in ustvarjamo, bo naša last, ljudska last, ne pa sovjetskih imperialistov niti kapitalističnih mogotcev. ažt doraičajoči mladini! Vendar pa ti primeri in še drugi podobni nalagajo veliko dolžnost naši mladinski in našim sindikalnim organizacijam, v prvi vrsti pa staršem: Več skrbi in pozornosti naši dorgščajoči mladini! Več skrbi za zaščito lesenih objektov pred požari Nedavno Je posebna komisija, sestavljena iz organov krajevnih oblasti, krajevne PLZ, ljudske milice, zastopnikov gasilstva ih podjetij, pregledala vse lesene objekte v podjetjih območja Zagorje in okolice. Ugotovila je resne pomanjkljivosti glede zaščite proti požaru. V republiškem valjčnem mlinu je električna instalacija .v slabem stanju ter lahko povzroči požar. V skladišču Okrajnega magazina (bivši Navod) je v mali kleti pod skladiščem bencin, na podstrešju pa velika zaloga praznih zabojev, lesenih sodov im še drugi vnetljivi predmeti. Tudi pri drugih podjetjih je komisija našla podobne napake in izdala potrebna navodila. Tombola v Zagorju je uspela Zveza borcev NOV v Zagorju je t tekmovanju za 10. obletnico ustanovitve JA sklenila postaviti spomenik padlim borcem NOV. Preteklo nedeljo so imeli tombolo, na katero je prišlo okrog 7000 ljudi. Dosegli so lep finan6ni uspeh, ki jim bo pripomogel ure«; ničiti to lepo zamisel. Udeležba na tomboli je pokazala, da naše ljudstvo čemi žrtve, ki so padle z#t na&o svobodo. V nekaterih krajih pa le niso imeli ustreznega razumevanja za to plemenito zamisel: tako so v Trbovljah prodali samo 71 tombolskih tablic, vendar so tvi na tombolo pri&li v večjem številu. V lepem številu so se te prireditve udeležili tudi Ljubljančani, Litijfcani in iz drugih bližnjih in daljnih krajev. Odlikovali so se na Vačah, kjer ao kupili 200 srečk. Mestni ljudski odbor v Trbovljah je zasedal Mestni ljudski odbor v Trbovljah je imel 24. avgusta svoje 8. redno zasedanje, na katerem je sprejel važne sklepe za razvoj gospodarske dejavnosti mesta ter za dvig življenjske ravni prebivalstva. Poročilo tajnika MLO, tov. Škrinjarja, je vsebovalo delo mestnega ljudskega odbora od zadnjega zasedanja in izvršitev takrat sprejetih sklepov. Predvsem važno nalogo so prevzele novo ustanovljene komisije za razna področja dela, kot komisija za kulturo in prosveto ter komisija za komunalna vprašanja. Te komisije zaznamujejo v svojem delu že neke uspehe. Tako je komisija za kulturo in prosveto pregledala stanje šol in svoje ugotovitve sporočila izvršnemu odboru, ki je njene predloge podprl, na kar se je takoj pričelo s popravljanjem šolskih poslopij. Komisija za komunalne zadeve pa je pregledala stanje gospodarskih podjetij, kjer so se pokazali potrebni ukrepi za zagotovitev rentabilnosti nekaterih podjetij, tako n. pr. brivnic in mestnega kopališča. Po poročilu o dosedanjem in prihodnjem delu se je razvila živahna diskusija odbornikov in so bili stavljeni važni predlogi. GOSPODARSKA VPRAŠANJA Kakor že omenjeno, je komisija za kulturo in prosveto pregledala stanje šolskih poslopij, ki so v slabem stanju, predvsem pa osnovne Sole na Vodah. Poslopje te šole je potrebno večjih popravil, prav tako pa so potrebna manjša popravila na osnovni šoli v zgornjih Trbovljah, katerih izvršitev pa v letošnjem letu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v celotnem obsegu ni mogoča, zaradi česar se izvrše trenutno le najnujnejša dela. Odprto je nadalje tudi nadaljevanje že začetega prizidka pri trboveljski gimnaziji. Okrajni ljudski odbor je že zaprosil na pristojnem mestu za dovoljenje uporabe razpoložljivih kreditov v ta namen, toda plenum je mnenja, da bi se v tej sezoni pripravil ves potreben material, takoj spomladi pa naj hi se začelo z gradnjo. Zelo velike so naloge sveta za komunalna vprašanja. Ce( se bo čez leto dni zunanje lice mesta Trbovlje spremenilo, bomo lahko rekli, da smo imeli dober komunalni svet, ker stoji pred njim ta najvažnejša naloga. Večje naloge v tej smeri so m pr. ureditev ulic s preimenovanjem in številkami, ureditev novih parkov itd. Svet naj ta vprašanja prouči, izdela skice in stavi predloge izvršnemu odboru. Problem Trbovelj je vzdrževanje dosedanjega stanovanjskega fonda, pa najsi so to stavbe državnega ali pa privatnega sektorja. Da se prepreči milijonska škoda, ki nastaja na stavbah, je bilo predlagano plenumu, da potrdr odlok o vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda, na osnovi katerega bo 10 lahko podvzel potrebne korake proti vsem tistim, ki puščajo propadati hiše iz malomarnosti. Na drugi strani pa bo mogoče izdajati odločbe o nadaljnji gradnji nedovršenih hiš privatnega značaja,' zlasti takih, ki jim ne manjka drug»ga kot šip na oknih ali pa pleskanje, ki pa jih lastniki nočejo izvršiti oz. dokončati samo zaradi tega, ker ne žele v svojih hišah podnajemnikov, akoravno je stanovanjska stiska velika. Posvetila se bo nadalje pažnja dograditvi nedokončanih objektov, kot n. pr. sindikalni in trgovski dom. Naloga komunalnega sveta in vseh odbornikov pa je še večja aktivnost pri gradnji trboveljske ceste. Res je, da so velike neaktivnosti pri gradnji trboveljske ceste krivi prebivalci sami, ki bi se morali zavedati, da se cesta gradi za vse in da mora vsak doprinesti svoj delež k njeni zgraditvi. Cesta bo vsem v prid in ponos ter bi bilo skrajno zgrešeno, če bi se prostovoljnega dela udeleževali le nekateri posamezniki, tisti pa, ki se najraje sprehajajo po ulicah, ne primejo za lopato in kramp. Izkušnja kaže, da bodo potrebni ostrejši ukrepi in javno razkrinkavanje. V zvezi z obstoječimi potrebami je bil plenumu slavljen predlog, da se ustanovi mestno gradbeno podjetje, to pa glede na bodoče, naloge in perspektivno delo komunalnega sveta in na gradnjo ceste, nadalje soboslikarsko po1 obljubite, da ae teh podatkov ne »JalnklU pri preganjanju.« IJbh. ‘5dBlk 1» zmajal a glavo. »Taka ob n.3®, "»mogoča.« mi S*Jwla a« Je zdrznila. »Potem Si . • t1* v*m ne morem nič povedati« »it® ® 3® začel drugače. 'ehltnJi?*’ gospodična! Premislil »em ae ln da K.I3*?1 vem. kar zahtevat«. To «e pravi, °»ebwLm 4?1 kar ml boste povedali, itel za kot . **devn. Govorili hoate torej z menoj « zaaehnlkom. n« pa a tajno alnžbo. Ilnkli *3 *.ekund Je razmišljala, nato pa Je Stjoj^i” *»JeJe »*t>o In rekla: »Drži, goapod beaedah Je povedala, kako J« bot.^1* Pobeglega kaznjenca In kaj Je d> v? * njim doživela Poslušal Jo Je, n« orat. 3° fatavll. Na njegovem obrazu aa Je " napeto zanimanje. I morda kaj alutlte, kje hi bil zdaj?« *£IČ zanesljivega ne vem. gospod Steele.« d* "®k»l domnevate?« kai#,,*|)t[jdaj J« malo drugačen, kakor ga kedii*" sl lahko m'allm Opišite ml ga ne-**• natančneje.« Doroteja Je pomišljala. »Alt ia vedno drži vaša obljuba?« »Se vedno.« »Dobro « Doroteja Je nato opleala gospoda Wlnflelda Clydea, kakršno trne sl je nadel Moravec. »Najlepša vam hvala, gospodična Staple sova,« a« JI Je toplo zahvalil Steele. »Prej ste rekli, da pričakujete od mene neko protlnalugo. Pripravljen aem nanjo, če vam Jo bom le lahko Izpolnil. Kar rerlte!« »Da, rada bi kaj Izvedela o Moravčevi pretekloatl.« Steele ae Je naamehntl In spet pogledal na ploščo plaalne mize. »Kaj v»« predvsem zanima? Skušal vam bom odgovoriti na vsako vprašanje.« »To Je zelo ljubeznivo od vaa. Ali ml lahko poveste, zaradi kakšnega — »ločina je bil obsojen?« »Zaradi velike tatvine!« »Oh!« »Pred približno štirimi leti Je bil obsojen na dvajset let ječe.« »Strašno! Ali kal veste o njegovih svojcih?« »Več oddaljenih bratrancev Ima, bližnjih sorodnikov pa ne.« »Dvajset let Ječe,« Je zašepetala kakor duševno odsotna. »A kaj Je ukradel?« To vprašanje Je bilo Inšpektorju očitno neprijetno. Omahoval je, preden je odgo vorll. »Nlčeear.« Je rekel naposled. »Ah!« Je olajšano vzdihnila Doroteja Stapleaova. Njen glaa Je očitno kazal veselje. »VI torej mislite, da je bil po nedolžnem obsojen?« „ , , »Da, po nedolžnem, gospodična « Nekako nevoljno Je govoril dalje. »Ril Je žrtev neverjetnega »leparskega postopka. Najboljši odvetniki ao delati proti njemu. Skovali »o lndtrlje In Jih Izrabili proti njemu.« Stapleaova Je proseče pogledala Inšpek torja. »Ali ml lahko poveste, kdo Je odgo voran za tlatl zločin?« »Ab. gospodična,« Je metrll Inšpektor grenko, »želel bi, ds bi vam a lahkoto odgovoril na to vprašanje.« »Alt ste tudi prt vaa vedeli takrat, ko je bil Moravec obsojen, kako Je v reentcl a njegovim zločinom?« »Slišali smo takrat nekaj o tem.« »Alt gospod Moravec nt vedel, kdo ga je potisnil v nesrečo?« • »Ce bi bil vedel,« Je odgovoril Inšpektor, >bl mu ne bilo treba sedeti v ječi.« »To ml Je popolnoma nerazumljivo,« goapod Steele!« Doroteja Stapleaova je Imela oči polne sola. »Povejte ml vendar, zakaj ao neki neznanci želeli, da Je prišel v Ječo?« Inšpektor Steele je premišljeval. »To je zelo dolga zgodba. Ne verjamem, da bi vaa podrobnost| zanimale.« »Gotovo me zanimajo. Je nervozno pripomnila, »samo če ntegnete ...« »Utegnem že. Da pa boste zgodbo laže razumel), vam moram malo natančneje optanti Moravčevo prejšnje življenje. Bil Je Izvrsten trgovec, dokler ae n| po nesrečnem naključju seznanil z neko Heleno Duran-tovo. Bito Je rea nesrečno naključje, saj Je Imelo za posledice le nesreče. Med njima se je razvilo ljubezensko razmerje...« Inšpektor je pogledal Dorotejo Stnpleaovo, ki je ostala popolnoma mirna. »Toda če se prav spominjam, se je Helena Durantnva kmalu potem na pritisk svojih staršev omožila z nekim Allanom IValkerJem. Ril Je mlad mož z velikanskim premoženjem, toda bil je slabega, omahljivega značaja. Walker je bil ob času ženitve družabnik neke firme ln Je Imel velike dohodke. Nenadno pa Je to pod Jetje zapustil In stopil v nelm drugo... Zdaj ao se njegovi dohodki še povečali. Hkrati pa Je bil tudi silno zaposlen, zato Je tudi le malo prihajal domov. Goapa Wal-kerjeva takrat seveda še ni slutila, s kakšnimi posli ae njen mož pravzaprav peča. Njegovi dohodki so se slino povečali, a vendar Je bila nekega dne silno razočarana, ko Je Po naključju Izvedela, da Je njen mož zaslužil v resnici še mnogo yeč. Zraven Je tudi dognala, da Je denar zelo na debelo zapravljal.« »Kakšna firma pa Je bita to?« »Kakšna? Te firme sploh ni bilo. Bila Je samo krinka, za katero se je skrivala drhal najhujših zločincev.« »Bill ao tatovi, kaj ne?« »Ne. niso hll| tatovi. Bill so hujši zločine!. Gospa IValkerJeva ni v začetku niti slutila, s čim ae Je njen mož pečal. Kmalu pa Je začela sumiti, da se je njen mož posvetil umazanim poslom z malopridnimi ljudmi. V tej družbi Je bila tudi neka za gonetna Francozinja, katere Ime ni bilo mano. Ta Je Imela veliko vlogo. Ta Ja apra- vlla Walkerja v to druščino. Gospe Walker-jevl moramo biti hvaležni, da vemo vsaj za krstno Ime te zagonentne ženske. Gospa Walkarjeva je namreč našla neko pismo, ki ga Je IValker naslovil na to Francozinjo . . . Gospa TValkerjeva Je v takem položaju Iskala pomoči pri Moravru, ki je bil še vedno njen najboljši prijatelj. Da bi JI pomagal, se je Moravec na vse krlplje prizadeval, da dožene, a kakšno kupčijo se je Walker pečal.« »Kaj nt mogel priti tem ljudem na sled a pomočjo Imena te lažne firme?« »Ne. Bratci so bili preveč pretkani. Moravec Je ugotovil, da ta firma sploh ni vpisana v trgovinski register. Da bi gospe IValkerJevl pomsgal- je napravil drzen in nevaren načrt. Zelo previdno se je začel približevati Allanu \ValkerJu ln Je kmalu postal njegov prijatelj. No, In Walker mn je začel prigovarjati, naj se mu pridruži Prav to pa je Moravec želel. Vodje zločinske družine so bili s tem zadovoljni. Moravec je ponudbo sprejel. Do tedaj Moravec ni Imel pojma, s kakšnimi mračnimi posli ae ukvarjajajo tl ljudje.« »Alt Je zdaj to dognal?« »Da. Izvedel Je, da je peščica pretkanih ljudi na najbolj zvit način vtihotapljala v državo opij In druga strupena mamila. Spravljali so te strope v državo v takšnih mnnžlnah. da so delali z njimi velikanske dobičke. Tlhotapljanje so Imeli urejeno tako. da Je zanj delovalo več agentov, ki se med seboj niso poznali. Tl agenti niso poznali tudi nobenega Izmed vodij. »Ati se Jim Je Moravec pridružil?« »Da, v upanju, da bo zbral proti njim dovolj dokazov. Potem pa bi Jih Izročil oblasti ali pa vsaj Izsilil od njih, da bi Iz-postili Altana Walkerja. Vodje ao zaupali Morave«, ki Je postal vodilni agent v San rranclscu, kamor so prihajale njihove naj večje ladje s tihotapskim blagom. Toda. kolikor sl Je tudi prizadeval, Imen voditeljev skrivne družbe le ni mogel dognati. Tudi . Walker se Je branil Izreči le besedo n njih. I To Je bilo razumljivo, ker hi ga taka be seda nedvomno stala življenje. Vodje so se pač zavedali, kaj hi jih doletelo, če bi Jih oblasti polovile. Moravec je Imel v San Franciscu opravka snmo z dvema možema vodilne skupine. Naloga teh dveh mož Je bila menda nadzorovanje vsega mračnega početja. Gotovo sta Imela navodila, kaj naj storita v primeru nenadnih težkoč. ali pa če bi oblasti kaj zasumile. Eden od teh mož I Je bil IValker sam, drugi pa, kakor sodimo, eden Izmed voditeljev. Toda kdo je bil ta I mož. kje Ja živel, kakšen je bH njegov položaj. Moravec ni mogel dognati. Moravec sploh n| Izvedel ničesar o voditeljih. Imel je samo določene zveze z IValkerjem. Iz raz nih znamenj Je sklepal, da je sedež te dru-ščlne v Neve Torku. »Pa zakaj ga niso seznanili • svojimi skrivnostmi kakor Walkerjaf< je vprašala Doroteja. »Tega ne vem povedati. Najbrž ao mu premalo zaupali. Napravil Je namreč nekoč tudi neko napako ln od tistega trenutka dalje ao ga sumljivo opazovali. Moravec sam o tem nezaupanju ni izvedel ničesar. Ce bi bil dognal o njih le še kaj več, bi bil najbrž v kakšni temni noči Izginil za vedno. Tako pa so voditelji skovali poseben načrt, kake bi 6e ga znebili brez morebitne nevarnosti.« »Napravili so ga za tatu, kaj ne?« Je vzkliknila Doroteja. »Da, toda to se jim ni tako lahko po-srečllo. Preden so mu namreč nastavili past. je Moravec že zaslutil nezaupanje. Moravec Je pameten ln preudaren mož. Takoj Je vedel, da se njegova reč ne bo dobro končala. Krčevito Je skušal zbrati proti njim vse, kar bi Jih obremenjevalo. Prav takrat Je prispela v pristanišče njih največja ladja s tovorom velikanske vrednosti. Ker voditeljem ni bilo znano, da Moravec že ve za njih nezaupanje, so mu. kskor doslej, mirno, prepustili nevarno delo prevzema tovora. A’ t kat Je storil Moravec? Na neverjetno spreten način Je dal tovor prenesti neznano I kam Se danes ne ve nihče za to skrivališče > tovora,. Biti pa le moral to tovor velikan i ske vrednosti, ker so agenti tihotapske druščine storili vse. da hi prišli z Moravcem v stik celo v ječi. Kakor vidite. Je bilo nje govo edino upanje v tem. da bi zbral proti njim dovolj obremenjevalnega gradiva, preden bi ga zadelo njih maščevanje.« »Toda rešilo ga to ni?« »Ne, ni utegnil več Izvesti vsega svojega načrta. Dobil je naročilo, naj se v Massachusettsu snide z IValkerjem. Tam so mu nastavili past ln so ga dali aretirati, češ da je vlomil v neko trgovino s čevlji. VJogo trgovca s čevlji Je Igral seveda mož, ki Je bil v njih službi. Kako pretkan Je bil njih naklep, dokazuje to, da lažnemu trgovcu ni bilo mogoče dokazati, da je bil z umazano drhaljo v zvezi. Komedija je bila predobro uprizorjena. »Neverjetno!« Doroteja Je razbnrjeno grizla svn.1 robec Pa bi bil vendar povedal vsa, kar Je vedel o tihotapski družbi!« F izkultura in šport Rudarja se drži smola Rudar 5:0 (2:0) Odred Slovenski derby, kakor ga pač imenujejo, se je končal tako, kot je bilo pričakovati, z zmago tehnično boljšega moštva Odreda iz Ljubljane. Nikdo izmed ljubiteljv nogometa v revirjih ni pričakoval zmage Rudarja, vendar pa vsaj bolj časten rezultat. Kaj je z moštvom Rudarja v zadnjem času? Tako se vprašuje marsikdo. V petih tekmah 1 točko, 9 izgubljenih in razlika golov 22:5 v korist nasprotnika, če pogledamo ocene zadnjih tekem v ostalem časopisju, vidimo hvalo vratarja, kar bo držalo tudi za tekmo proti Odredu, in vendar pada pri vsaki tekmi toča golov. Nekaj škriplje v obrambi ter stalno menjavanje igralcev. Marsikdo se vprašuje, zakaj ni Hudarin igral srednjega krilca, kjer se je že dobro izkazal, in zakazal je bil tamkaj Kos, ki je v zadnjih tekmah pokazal, da je v slabi formi. No — p® še kaj več o tem pozneje. Poglejmo, v kakšnj postavi so igrali. " Odred: Belcer, Pelicon, Piskar, Fajon, Breginc, Korunovič, Živo tič, Kumar. Hočevar, Hacler in Potočnik; Rudar: Ahlin, Šorel, Laznik, Blat- nik, Kos, Cestnik, Gorenc, Florjane, Hudarin, Klančišar in Opresnik. Moštvo Rudarja je igralo požrtvovalno in borbeno ter je bilo v prvih 20 minutah prvega polčasa ▼ terenski premoči, vendar pa ni znalo izkoristiti številnih prilik. Vsi so tekmovali, kdo bo bolj točno streljaj mimo vrat. Odredov napad je lepo izkoristil priložnosti. kar mu je prineslo visoko zmago 5:0 in s tem tudi dokaz, da je zaenkrat še vedno boljše moštvo v Sloveniji in da nima enakovrednega nasprotnika. Res je, da se mu je moštvo Rudarja močno približalo, vendar je pred golom premalo odločno, prav tako je slaba igra srednjega krilca ter napada pri- ‘ ' “ " ' “ ' ški ' ~ nesla končni rezultat 5:0 v škodo Rudarja. V moštvu Rudarja so se odlikovali Ahlin, Opresnik in Cestnik. V nedeljo se bo moštvo Rudarja srečalo doma z vodilnim moštvom na lestvici — z Vardarjem iz Skopi ja. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva, zato pohitite v velikem številu na stadion Rudarja,’da s prailnim bodrenjem pomagate našemu predstavniku. Kratke športne vesti Prejšnjo nedeljo, 19. avgusta, »e je pridalo tudi prvenstvo Slovenije. I. In II. liga. V d,rugi republiški ligi sodelujeta tudi predstavnika revirjev in 6ioer Bratstvo iz Hrast, nika je bilo v spomladanskem delu prvenstva prvak Vzhodne skupine. '19. avgusta je. Bratstvo odigralo prvo tekmo v Ptuju proti Dravi in. igro izgubilo z rezultatom 3:2. akoravno je v prvem polčasu vodilo z 2:1. V nedeljo, 26. avgusta pa je Bratstvo odigralo tekmo na stadionu Rudarja v Trbovljah tekmo proti Rudarju iz Velenja in zmagalo z visokim uspehom 3:0. .V .* ’• Drugi predstavnik. Proletarec iz Zagorja, jo v prvi tekmi, ki jo je odigral 19. avgusta doma proti Kovinarju iz Teznega, zmagal z rezultatom 2:0, medtem ko je drugo tekmo, odigrano 26. avgusta proti moštvu Studenci iz Maribora, izgubil z rezultatom 4:2 (3:1). Za začetek samo polovičen uspeh obeh predstavnikov revirjev. * , . V nedeljo, 26. avgusta je mladinsko moštvo Rudarja, ki se pripravlja na prvenstvo Slovenije, odigralo prijateljsko tekmo proti moštvu B Krima v Ljubljani in io izgubilo z rezultatom 6:1. Tekma je bila mišljena kot tekma mladincev v moštvu Krima pa so igrali večinoma-vsi tisti mladinci, ki nimajo več pravice igrati med mladinci... ker so starejši od 18 let, zafo se Jabko štejejo kot moštvo B Krima, medtem ko so pri Rudarju igrali le mladinci pod 18 let starosti. V Rogaški Slatini so bile pred kratkim plavaln tekme za prvenstvo okrožjo Celje. Organiziral jih je telovadni odbor v Celju. Kot ekipa je prepričjivo zmagala telovadna ekipa iz Hrastnika. TD Hrastnik je zmagalo pred TD Št. Jurij in TD Celje. Najboljši recept za srečen zakon Zakonca John in Emily Wayne iz Jo-hannehburga v Južni Afriki sta slavila pred kratkim 78-letnico svoje poroke. On je star 96, ona pa 94 let. Oba sta še zdrava in krepka ter se po pripovedovanju v vsem svojem dolgem zakonu nista nikoli sporekla. Ko so ju vprašali za recept za srečen zakon, sta oba odgovorila: »Popusti — tudi če imaš prav!« KAKO ŽIVIJO BIVŠI MOGČNIKI TRETJEGA RAJHA? Kakor poročajo iz Zahodne Nemčije, Je odšel bivši finančni minister in strokovnjak dr. Hjalmar Schacht v Meran, kjer bo ostal nekaj dni na počitnicah, nato pa bo odpotoval v Južno Ameriko, kamor so ga povabili Amerikanci. Vdova Hitlerjevega zunanjega ministra Ribbentropa je vložila tožbo proti firmi Henkell, ki izdeluje svetovno znana sekt-vina. ker se to podjetje brani sprejeti njenega sina Rudolfa Ribbentropa kot solastnika. Vdova opira tožbo na neko pogodbo, sklenjeno med drugo svetovno vojno. Ta vdova se je v zadnjih letih proslavila z vrsto procesov, s katerimi si skuša zagotoviti razne materialne ugodnosti, ki izvirajo še izza Hitlerjeve vladavine in s katerimi so si nacistični mogočniki hoteli »za vsak 6hičaj< zavarovati hrbet in udobno življenje tudi za primer, če bi šlo kaj »postrani«. Zdravilo za alkoholike Kakor pripovedujejo, je iznašla najboljše zdravilo za pijance policija v ameriškem mestu Waterloo. Vsakega pijanca, ki ga dobijo, fiilmajo v stanju, kot 60 ga dobili in mu potem ta film predvajajo. Večina pijančkov, kj se vidijo, kako izgledajo v pijanosti, se poboljša in gleda, da ne pride več na — filmski trak. Nenavadna pojedina v Cavouru V gostilni »Pri pošti« v italijanskem mestecu Cavouru so se pred nedavnim zbrali najdebelejši ljudje tamkajšnjega kraja. Točno opoldne je prišel prvi gost Pietro Maruetto. Navidez ni bil videti preveč debel in je sam dvomil, če ga bodo sprejeli. Norma za goste je bila najmanj 100 kg žive teže. V skrbeh je stopil na tehtnico in se silno razveselil, ko so ugotovili, da tehta 100 kg in Še l^kaj gramov povrhu. Dosti 4ežji je bil drugi gost Bernardo Rinaudo, ki je imel kar 151 kg. Ta je bil sprejet dokončno v družbo debeluhov. Zmagoslavno je izjavil: »Dosegel bi tudi 200 kg, če ne bi poslušal zdravnikov, kj so mi svetovali, naj se vozim e kolesom.« Ura je odbila pol ene, ko je vstopil debeluh, ki je vse zbrane prepričeval, da tehta 100 kg in da mora biti zato sprejet, a so ostali kaj kmalu odkrili goljufijo/— ime je pol- ne žepe svinca! Z velikim hrupom so ga vrgli čez prag na cesto. Ob istem času se je odigrala še druga žaloigra v privatnem stanovanju gospe Lucije D’Elia. Tajdama je hotela na vsak način na pojedino in zatrjevala svojemu možu in hčerki, da je v »formi«, a je oba nista pustila na pojedino, čeprav je tehtala 145 kg... S precejšnjimi zamudami, ki jih je povzročila stroga izbira, se je družba debeluhov do 13. ure le zbrala. Nekaj jih je seveda najprej odšlo v kuhinjo in pogledalo, kaj bo dobrega na mizi. Nat® se je začela pojedina, na kateri je sodelovalo 22 debeluhov s skupno težo 2769 kg. Lastnik hotela se je poprej seveda pobrigal za udobne, predvsem pa močne stole. Med pojedino, ki je trajala do večera, ni bilo nobenih neprijetnosti — gostilničar je pač za svoje goste dobri) poskrbel, saj je sam sodil med nje: tehtal je 172 kg... Zadružni sklad Krško POSLOVALNICA PRI (TEREZIJA) RAZBORŠKU V TRBOVLJAH Telefon »te v. 79 ima na zalogi raznovrstno zelenjavo, živila. sadje, vino. Vse po konkurenčnih cenah. V prodajalni pri Čerku na Tereziji dobite tudi sveže svinjsko, telečje in’ goveje meso. OBlSClf^ nas v naši poslovalnici, postreženi boste zadovoljivo! OBJAVE Na državni gimnaziji v Trbovljah Bo konferenca celotnega profesorskega zbura 1 septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. " »-pravni izpiti za 8. razred in privatni izpiti se bodo pričeli 1. septembra t. I. ob 14. Popravni- izpiti a ostale razrede in razredni izpiti bodo 3. septembra. Matura bo od 2. do 5. septembra, sprejemni izpiti za višjo gimnazijo pa od 5. do 8. septembra. Za vse izpite je treba do 30. avgusta vložiti pri ravnat"!istvu gimnaziie prijavo s kolkom za 10 din. Podrobni razpored izpitov je objavljen na šolski oglasni deski. Naknadno vpisovanje za dijake, ki se iz opravičljivih vzr-' »- niso vpisali v juniju •• dokončno vpisovanje za dijake. ki so oprav-lali popravne in druge izpite, bo 8. septembra: Red..i pouk se prične za vse razrede 10. septembra ob 8. uri z uvodno prosla Ravnateljstvo. V nedeljo na stadionu Rudarja II. zvezna liga VARDAR (Skop.) : RUDAR (Trb.) a predtekmo Vabljeni Kam v nedeljo 2. septembra ? otvoritev nove gostilne Pridite na NA DOBRNI IN V S L A C NIK U ! Postreženi boste z dobro pijačo ter z raznimi toplimi in mrzlimi jedili Godba — ples Na obisk vas vabi MEaTNO GOSTINSTVO TRBOVLJE "Na šoli za učence trgovske stroke v Trbovljah bodo popravni izpiti 'za oba razreda dne 4. septembra ob 14. uri. Popravni izpit zaključnega izpita bo 7. septembra ob 14. uri. Zaključni izpiti v jesenskem roku bodo 5., 6. in 7. septembra, vsakokrat ob 14. uri. Za vse izpite je treba do 30. avgusta 1951 vložiti prijavo s kolkom za 10 din. Vpisovanje za novo šolsko leto bo 8. septembra v gimnaziji v Trbovljah. — Redni pouk se prične 15. septembra v prostorih gimnazije. MLO Trbovlje, vojaški odsek, sporoča vsem vojaškim obveznikom, rojenim od leta 1898 do 1930, ki so se zglasili na zboru vojaških obveznikov ter so se hkrati zglasili k specialnemu pregledu, da bo ta pregled dne 6. septembra t. 1. oh 7. uri zjutraj v prostorih rudniške restavracije v Trbovljah. K temu pregledu mora vsak, ki se je priglasil, zaneslijvo priti, kajti v nasprot nem primeru se bo štel kot sposoben. S seboj je treba prinesti vse dokumente, s katerimi se dokazuje nesposobnost, hkrati pa tudi osebno legitimacijo. Na pregled naj pride vsakdo čist. MLO Trbovlje, vojaški odsek. Vpisovanje ljnh bo od 8. do 7. septembra t l. Drž. glasbeno šolo v Trbov-I. do 17. ure v glasbeni šoli,, v hrastniško glasbeno šolo p« Sl. avgusta od 7. do 10. ure dopoldne. Ravnateljstvo • Izgubil sem osebno legitimacijo ser. štev. F 0721860 (reg. št. 8550), izdano 12. II. 1951, nadalje sindikalno, planinsko in mladinsko legitimacijo. Vse legitimacije razglašam za neveljavne. —- Ivan Krafogel, rudar, Trbovlje-Loke 103. Angleški film SREBRNO LADJEVJE« Film »Srebrno ladjevje« obravnava dogodke iz druge svetovne vojne — vdor hitierjanskih tolp v Holandsko. Prikazuje nam legendarno povest glavnega junaka van Leydna (ilegalca Pieta Hecna), pa tudi po- podmornico — U 108 — ki naj v vodi eksplodira. Toda pripravljeni smodnik mu ukradi delavec Bastian, ki ga potrebuje za sabo-tažo. Van Leydnu se posreči, to preprečiti, da lahko uniči Dodmornico. Sijajno je U" gumno borbo demokratičnih in svobodoljubnih ljudi, ki so bili vselej pripravljeni upreti se vsakemu nasilju katere koli vrste. Van Leyden je ravnatelj ladjedelnice. Kakor vrsto drugih, so Nemci ob okupaciji zaslišali tudi njega. Ni se jim zdel nevaren, pustili so ga, ker so potrebovali strokovnjake. Van Leyden je delal pridno, zgradil je kar dve podmornici. Nihče ni vedel, kdo je kar dve podmornici. Nihči je van Leyden, ne Nemci, niti njegova žena — da je legendami junak Piet Hein, oživljeni narddni junak iz osvobodilnih bojev proti Špancem, ki je pred 300 leti potopil Spancem »Srebrno ladjevje«. Van Leydna so imeli ljudje za izdajalca. Vedno bolj pa so ljubili in občudovali junaška dela skrivnostnega Pieta Heina. Van Leydna so hoteli celo ubiti, saj ni nihče vedel, kakšno vlogo igra. Toda Piet Hein je ljudem sporočil: »Pustite van Leydna, važnejše stvari moramo opraviti. Dvanajst delavcev bo šlo na poskusno vožnjo podmornice U 107. Vzemite s seboj tri revolverje, skrite za cedro v parku. Poskusna vožnja D 107 bo kmalu.« Nihče ni slutil, da je van Leyden — Piet Hein. ki je že zgradil Netncem prvo podmornico, ki pa je odplula k Angležem, akoravno so Nemci ladjedelnico zastražili. Njegov načrt je uspel. Nemci so ob tej no-^o-oo^^ Ali ste že poravnal) naročnino? “*■ »PRI ŠPANCU« gostišče vam nudi vsevrstne pijače ter razna topla in r.irzla jedila Ob nedeljah postrežba tudi na vrtu — godba — ples! Pridite — dobro boste postreženi! — Na svidenjeI Urejs uredniški Odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov uredništva: Trbovlje, oprava rudnika Trbovlje Hrastnik — Telefon štev. 54 - Bančni račun pri KB Trbovlje štev. 614 1-95332 55 - Tiek tlekarne »Ljudska pravica* v Ljubljani — Poštnina plačana v gotovini — Četrtletna naročnina 60 din polletna 120 din. celoletna 240 din — »Za •svaki vestnik« Izbaja vsak četrtek — Dopisa sprejemamo do vsakega ponedeljka do U. ure dopoldne. ZVEZABORCEVMESTATR BOVLJE priredi v nedeljo, dne 16. septembra 1951 ob 14. uri pop. pred rudniško restavracijo PRVO VELIKO JAVNO TOMBOLO Dobitki so naslednji: 1. Glavni dobitek: motorno kolo — vrednost 80.000 dinarjev. 2. Šivalni 6troJ, 3. kompletna spalnica, 4. kompletna spalnica, 5. radio aparat, 6. kuhinjska oprema, 7, moško kolo, 8.—12. pet tombol po 2 toni cementu (nakaznice), 13.—14. po 2500 kom. zidne opeke (nakaznice), 15. 5 ton apna (nakaznica), 16. živa telica 150 kg, 17. 85 litrov vina s sodom-18. živ prašič 50 kg, 19. 1 par moških usnjenih škornjev, 20. živ praši« 40 kg, 21.—23. po 8 tone živega apna (nakaznica), 24. 50 kg bele moke, 25. 10 kg sladkorja, 26. živ prašič 40 kg, 27. 6 kg usnja za podplat*« 28. ogrodje za štedilnik, 29. ogrodje za štedilnik, 30. blago za oblek®! 3.20 m, 31. 2 m*'rezanega lesa, 32. 2 brezplačni uputnlcl za letni odd* (ali denar), 33. 400 kg krompirja, 34. 800 kg krompirja, 35- 800 ** krompirja, 36., 37.. 38., 39 po~5 ton premoga (nakaznica), 40. par "®°' ških gojzarjev, 41. slika »Litostroj v gradnji«, 42. 10 kg masti, 43 * litrov jabolčnika, 44. 50 kg pšenice, 45. 150 kg Jabolk, 40. 4 m* bu“° t drv, 47. 100 kg Jabolk, 48. živ prašič (10 tednov), 49. živ prašič (de tednov), 50. 2 m* bukovih drv. , v Poleg tega je Se 20 manjših dobitkov v vrednosti nad 2000 dina j 300 člnkvlnov, 500 kvatern, 900 tern in 1000 amb. Dobitki so razstavljeni v dvorani rudniške restavracije. —• °g e mogoč od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Segajte pridno po tombolsklh kartah! NOV Cisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem v Za Jedačo In pijačo preskrbljeno. — Srečke po 40 d|n- Vabi PRIPRAVLJALNI ODBOR