Letali{~e Moskanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j nutukur/icu
^O^BTjA 2ott
Seznam nagrajencev na strani 22!
Politika
Slovenija • Katastrofalno črpanje evropskega denarja? O Stran 6
Ptuj, torek, 23. avgusta 2011
letnik LXIV • št. 65 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Popolnoma novi FORD C-MAX
V petek v Štajerskem tedniku •
Vse o dvoboju Dejan Zavec -Andre Berto
Štajerski
Avto Šerbinek d o o
PE PTUJ, Mariborska c. 68
Q 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... wyw/v.avtocenter-serbinek.si
Šport
Športno plezanje
• Prve stopničke za Mino Markovič v balvanih ... in kar zmaga!
O Stran 11
Ptuj • Uspešen 42. festival narodno-zabavne glasbe
Akordi - trikratni zmagovalci Ptuja
42. festival narodno-zabavne glasbe je 19. avgusta potekal na enem najlepših odprtih prireditvenih prostorov v Sloveniji, dvorišču minoritskega samostana, in se kljub nevihtnim grožnjam iztekel po pričakovanjih.
Deset na avdiciji izbranih ansamblov je svoje nastope opravilo več kot odlično, prav tako pa tudi organizatorji in občinstvo. Nastopajoči, tako rekoč iz vse Slovenije, so s seboj pripeljali tudi navijače in ti so skupaj z obiskovalci s Ptujskega, radijskimi poslušalci in TV-gledalci slišali 20 novih melodij, ki se bodo nekatere vrtele bolj, druge manj, odvisno od priložnosti. Če bi se poistovetili z najboljšim besedilom 42. festivala, bi bila to zagotovo pesem Stari dobri časi. Zagotovo pa so najboljše volje iz Ptuja odšli letošnji zmagovalci strokovne komisije za glasbo, obenem pa zmagovalci občinstva na minorit-skem dvorišču in glasovanja TV-gledalcev ter radijskih poslušalcev, ansambel Akordi iz Prestranka (na fotografiji). Ansambel Pajdaši je bil najboljši ansambel med kvinteti, Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo pa je prejel ansambel Zaka1 pa ne.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Najmnožičnejša poletna ptujska prireditev
Rimljani preplavili mestne ulice
V organizaciji Term Ptuj so od četrtka do nedelje v najstarejšem slovenskem mestu potekale četrte Rimske igre. V njihovem okviru se je zgodila kopica dogodkov, mesto pa je vrhunec doseglo v soboto, ko ga je preplavilo 1300 čudovito urejenih rimljanov, ki so dobesedno zavladali mestu.
Ptuj je konec minulega tedna obujal dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini najstarejšega mesta. Ob tej priložnosti se je zvrstila množica dogodkov, ki so popestrili poletno mestno dogajanje. »Tako poln bi moral biti Ptuj vsako soboto,« se je med drugim slišalo v množici obiskovalcev, ki so na ulice prišli, da bi natančneje spoznali, kako se je nekoč tukaj živelo. Tudi vroče, sončno vreme je pristavilo svoj pečat k odličnemu odzivu tako tistih, ki so svoja vsakdanja oblačila zamenjali za starorimska, kot tistih, ki so si povorko le ogledali. Čast, da uradno naznani za-
četek Rimskih iger, je ponovno pripadla poveljniku Mar-kusu Antoniusu Primusu (direktorju Term Ptuj, Andreju Klasincu), ki je bogove prosil za blagoslovljeno odprtje. V petek je bila na sporedu rimska večerja, takrat pa so tudi pričeli taboriti v ptujskih Termah. Sobotni povorki, ki se je je udeležilo okrog 1300 rimljanov iz sedmih evropskih držav, je sledila tradicionalna rimska veselica. Zadnji dan četrtih Rimskih iger je bilo dopoldansko dogajanje namenjeno otrokom, vrhunec pa so te dosegle s finalnim rimskim tekmovanjem in uradnim pokopom letošnjih iger.
Dženana Kmetec
Foto: Matija Brodnjak
Slovenija • Negotova politična prihodnost in stranski učinki
Pahor sredi septembra v DZ s paketom ministrov, na njihovo potrditev bo vezal zaupnico
Premier Borut Pahor naj bi predvidoma sredi septembra v DZ poslal paket petih novih ministrov in na njihovo potrditev vezal zaupnico. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je za STA potrdil, da je to tudi najbolj logična in najbolj verjetna možnost. Kot najresnejšo kandidatko za mesto predsednika DZ mediji omenjajo Darjo Lavtižar Bebler.
Prihodnji mesec, 23. septembra, se iztečejo trije meseci, odkar je šolski minister Igor Lu-kšič po odstopu Gregorja Golo-biča začasno prevzel vodenje ministrstva za visoko šolstvo. Poleg novega visokošolskega ministra pa bo Pahor moral predlagati še novega ministra za javno upravo, kulturo, gospodarstvo in notranje zadeve.
Vodstveni stolčki na prvih treh ministrstvih so se izpraznili po odhodu Zares iz koalicije in posledično odstopu treh ministric iz te stranke, prejšnji teden pa je svoj odstop zaradi ugotovljenih nepravilnostih pri najemu stavbe za Nacionalni preiskovalni urad podala tudi notranja ministrica Katarina Kresal.
Širši nabor ministrskih kandidatov naj bi bil že pripravljen, med njimi pa naj bi bili poslanci SD in sedanji uslužbenci ministrstva. Kumer je dejal, da je to vprašanje za predsednika vlade, na vprašanje, ali se o imenih v stranki vendarle kaj pogovarjajo pa je dejal: »Mandatar govori in mandatar izbira«.
Ker predsednik državnega zbora Pavel Gantar s 1. septembrom zapušča ta položaj, je treba najti tudi kandidata, ki bo Gantarja nasledil. Mediji poročajo, da je najresnejša kandidatka za Gantarjevega naslednika poslanka SD Darja Lavtižar Bebler.
Kumer je razložil, da bodo o tem govorili drug teden, ko se bodo poslanci vrnili z dopusta. Je pa poudaril, da to ni samo stvar SD, »tako kot nekateri zmotno menijo«. Po njegovih besedah je treba pogovor speljati med obema koalicijskima strankama, nato pa še pogovore z nekaterimi drugimi poslanskimi skupinami.
Po Kumrovih besedah je prav, da se pred tajnim glasovanjem za novega predsednika DZ skuša pridobiti večino, ki bo omogočila izvolitev »te predsednice ali tega predsednika«. Ob tem je dodal, je treba »v tem času do volitev, kadar koli bodo, zagotoviti to stabilnost«.
Kresalova je sicer prejšnji teden ob napovedi odstopa napovedala tudi, da bo kot predsednica LDS odšla po zaupnico
na svet stranke. Predsednik sveta LDS Anton Anderlič je dejal, da bo seja sveta stranke prihodnjo sredo.
Zalar: Zaradi možnosti
predčasnih volitev se Sloveniji mudi izbrati arbitra
Sloveniji se zaradi možnosti predčasnih volitev mudi izbrati slovenskega člana na arbitražnem sodišču, ki bo odločalo o meji s Hrvaško, je poudaril pravosodni minister Aleš Zalar. Kot je dejal, mora arbitra imenovati državni zbor, če ga zaradi razpusta ne bi imenoval, pa bi to storil predsednik arbitražnega sodišča.
»Imejmo pred očmi, da o tem odloča DZ. Brez DZ ne moremo priti do arbitra,« je poudaril Zalar. In ker obstaja možnost razpusta DZ zaradi predčasnih volitev, je po ministrovem mnenju treba odpraviti tveganja, da Slovenija ne bi imenovala svojega arbitra. V Sloveniji namreč zaradi dejstva, da je v postopek vključenih pet različnih organov, ta postopek traja minimalno tri mesece, čim se kaj zaplete, pa se ta postopek bistveno podaljša, je še pojasnil minister.
Zunanje ministrstvo je pravosodnega obvestilo, da je Hrvaška zaključila tehnična pogaja-
Ugibanja o novi stranki na levici
V javnosti so se pojavila ugibanja in informacije, da naj bi na levici nastajala nova stranka. Ta bi na naslednjih parlamentarnih volitvah pritegnila volivce leve politične opcije, katere strankam pada podpora.
Tako naj bi na levici nastajala nova stranka oz. gibanje Preporod. Glavno breme pri iskanju »novih obrazov« pa naj bi po poročanju spletne Demokracije nosila strokovnjakinja za komuniciranje in članica Foruma 21 Marta Kos Marko, pri čemer naj bi ji pomagala še vidna članica Foruma 21 Nevenka Črešnar Pergar. Po poročanju omenjenega portala naj bi se gibanju že pridružili predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, Manca Košir, Spomenka Hribar in drugi. Tudi časnik Delo poroča o novi stranki Preporod, katere vodenje pa naj bi prevzel Šoltes. Ta je sicer govorice, da sodeluje pri nastajanju nove stranke, zanikal. Ugibanja o novi stranki oziroma rekonstrukciji levice je na pogovoru z novinarji komentiral tudi vodja
nja v zvezi z vstopom v EU in da bo po vsej verjetnost decembra podpisala pristopno pogodbo. V arbitražnem sporazumu je zapisano, da vsi roki začnejo teči s podpisom pristopne pogodbe. Če Slovenija razmišlja o tem, da bi lahko imela predčasne volitve najbolj zgodaj decembra, to pomeni, da bi morala prej steči določena opravila, vključno z razpustom DZ, je dejal Zalar.
Strokovnjaki ocenjujejo, da odločitve arbitraže ne bo prej kot v nekaj letih, je povedal Zalar. Obstaja pa možnost, da Slovenija in Hrvaška dosežeta dogovor glede dela odprtih vprašanj. Tu je edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za slovenskega arbitra, Jernej Sekolec, po mnenju ministra »idealen kandidat«, ker je velik strokovnjak za področje mediacije in rekonciliacije.
Predsednik ustavnega sodišča in dolgoletni diplomat Ernest Petrič, ki je bil pred časom povabljen h kandidaturi za slovenskega arbitra, a se ni prijavil, je poudaril, da Sekolec uživa tudi njegovo podporo. Kljub temu pa je opozoril, da po njegovem postopek izbire arbitra ne poteka transparentno.
Glede rešitve poteka meje med Slovenijo in Hrvaško pa bi moral biti po njegovem mnenju minimum sporazum Drnovšek-Račan. Ocenil je še, da je glede poteka meje na morju najpomembnejši t.i. junction,stik Slovenije z odprtim morjem, da bi
poslanske skupine SD Dušan Ku-mer. O rekonstrukciji levice po njegovih besedah govorijo prav tisti, ki »levico zadnjih 15 letih intenzivno razbijajo«. Da se levica okrepi, je bila po njegovi oceni priložnost v zadnjem mandatu, vendar se tisti, ki govorijo o rekonstrukciji po njegovih besedah »obnašajo kot lastovke - priletijo, se ugnezdijo in odletijo«. Glede ugibanj, da bi utegnil novo stranko prevzeti ljubljanski župan Zoran Jankovic, je Kumer dejal, da Jankovic namere po tem ne kaže, če jo bo pokazal, pa bo Kumer stranki predlagal, da se do tega opredeli. (sta)
Z akcijo zbiranja šolskih torb do
v« V I ■
pomoči šolarjem
Mladinska knjiga Trgovina je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije začela humanitarno akcijo zbiranja šolskih torb, ki jih bodo razdelili socialno ogroženim šolarjem. Namen akcije je spodbuditi družbeno odgovorno zavest slovenskih šolarjev, da podarijo šolske torbe, ki jih
Slovenci ostali pomorski narod. Po poročanju TV Slovenija se na Hrvaškem postopki za izbiro arbitra še niso začeli, ker je hrvaška zakonodaja glede tega drugačna od slovenske. O tem bo tik pred začetkom arbitražnih postopkov najverjetneje odločala vlada. Na Hrvaškem je
ne uporabljajo več, so sporočili iz Mladinske knjige.
Akcija, ki bo potekala do konca meseca, je naletela na dober odziv. V enem dnevu so namreč v 33 knjigarnah in papirnicah v večjih slovenskih mestih in krajih zbrali več kot sto rabljenih šolskih torb, so še zapisali. Ob koncu akcije bodo vse zbrane torbe pregledali, dobro ohranjene in uporabne pa bodo dostavili 17 regijskim centrom Zveze prijateljev mladine Slovenije, je za STA pojasnili v Mladinski knjigi. Omenjeni regijski centri bodo do začetka šolskega leta torbe razdelili šolarjem socialno ogroženih družin. (sta)
Nadzor nad premoženjskim stanjem poslanca Jelinčiča
Komisija za preprečevanje korupcije bo opravila podroben nadzor nad premoženjskim stanjem poslanca Zmaga Jelinčiča. Za nadzor so se odločili na podlagi informacij, ki so jih pridobili v zadnjem tednu, so sporočili iz
več kandidatov, glede katerih se tako koalicija kot opozicija strinjata, da so primerni za arbitra, kot sta nekdanji podpredsednik mednarodnega sodišča za pomorsko pravo Budislav Vukas in Davor Vidas z norveškega instituta Fridtjof Nansen.
STA. (pripravlja: SM)
komisije. Jelinčičeva soproga je namreč pretekli teden na dražbi za 576.000 evrov kupila parcelo v Semedeli.
Soproga prvaka stranke SNS Monika Zupanc Jelinčič je sodelovala na četrtkovi dražbi nepremičnin, ki jo je pripravila koprska občina. Na dražbi je Jelinčičeva za 576.000 evrov kupila parcelo v Semedeli v izmeri 2211 kvadratnih metrov, katere izklicna cena je bila 552.000 evrov. O razlogih za nakup ni želela dati nobenih izjav. Komisija za preprečevanje korupcije namerava sicer v letošnjem letu pregledati premoženjsko stanje še na naključnem vzorcu 50 zavezancev iz izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki so dolgoletni funkcionarji ali uradniki na položaju oziroma jim je funkcija ali služba prenehala v preteklih dveh letih, so sporočili.
Na komisiji so poudarili, da je skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije v primeru ugotovljenega nesorazmerno povečanega premoženjskega stanja dokazno breme pojasnjevanja obsega premoženja na zavezancu. Komisija lahko v določenih primerih preveri tudi premoženje družinskih članov zavezanca. (sta)
Uvodnik
Dobre stare kisle kumarice
Nekoč, v dobrih starih časih, je bilo poletje obdobje, ko smo si lahko oddahnili od vseh vsakdanjih težav, zapletov, skrbi... Tistih v službi, pa tudi onih v domačem in širšem, državnem okolju. Oddahnili od tečnih šefov, nadutih lastnikov, svetohlin-skih politikov... Vsi smo se predali poletni lenobnosti. Nič se ni dogajalo. Časopisi so bili polni debelih lukov, krompirjev v obliki račke ali srčka, velikanskih paradižnikov, nenavadnih korenčkov. Ker so bile takrat tudi kakšne nadstandardne kumarice »dogodek«, smo to obdobje poimenovali čas kislih kumaric.
Letos je vse drugače. Namesto krompirja v obliki srčka -odstop ministrice. Namesto debelega in dolgega korenčka - predsednik vlade. Namesto nadstandardnih kumaric -izredna seja parlamenta. Namesto da bi nas politiki osrečili s svojo odsotnostjo, se lepijo na vsako dogajanje kot prepotena srajca na telo. Kajti vsi živijo v pričakovanju .
Se bo jeseni zgodila odrešitev države in bomo imeli izredne volitve?Kajti če bodo - potem se je seveda treba ljudem prikupiti, naj vidijo, da ste naš človek, naš politik, nekdo, ki mu je največ do narodovega blagra. (Če je kdo pozabil na narodov blagor, naj vzame v roke Cankarja - politika je bila nečedna že od nekdaj... Ali pa Branislava Nušiča. Pa tudi Partljič je kritičen slikar odnosov v politiki.)
Ampak medtem ko lahko vse prej omenjene pridelke narave z užitkom pojemo, pa je naše politično dogajanje povsem neužitno. Polno pljuvanja na levo in desno, polno komolčkanja za stolčke, polno poskusov všečnosti svojim ljubim volivcem in samovšečnosti, ko so politiki prepričani, da so oni eni in edini pravi. Žal ljudje marsičemu naivno nasedemo. Potem pa smo vedno znova razočarani, da se razen zamenjanih stolčkov ni nič zgodilo. Kot v tistem plesu, ko plesalci hodijo okrog stolov in morajo potem, ko se glasba konča, hitro zasesti vsak svoj stolček. No, včasih kdo ostane brez stolčka - ampak saj se potem ples spet ponovi.
Ja, v naši politiki že igra glasba, plesalci že čakajo, kdo bo zasedel kateri stolček .
Jože Šmigoc
Jernej Sekolec edini kandidat za slovenskega arbitra
Za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, se je prijavil le Jernej Sekolec, podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. V strankah so z njim večinoma zadovoljni, na levici pa upajo, da ob njegovem imenovanju ne bo prišlo do politizacije. Sekolec je - tudi po mnenju kolegov - nesporen strokovnjak, s pomembnimi izkušnjami na področju arbitraže. Je doktor prava, bil je tudi izredni profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Njegova mednarodna kariera se je začela leta 1982 ko je postal član sekretariata Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral). Leta 2001 je postal sekretar Uncitrala, v tem času pa je bil tudi direktor oddelka za mednarodno gospodarsko pravo v uradu ZN za pravne zadeve. Leta 2008 je bil izvoljen za člana londonskega mednarodnega arbitražnega sodišča, zdaj pa je neodvisen arbiter v vrsti stalnih, t.i. institucionalnih arbitraž po vsem svetu in hkrati tudi arbiter v ad hoc arbitražah, kakršna bo tudi arbitraža med Slovenijo in Hrvaško. Nedavno je bil imenovan tudi za člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Aktivno govori angleško, nemško, špansko, francosko, srbsko in hrvaško, je povedal Zalar. Zdaj bo o kandidaturi Sekolca odločal predsednik republike, ki bo moral pridobiti mnenje vlade in sodnega sveta, nato pa bo kandidatura romala v državni zbor, kjer bo moral dobiti podporo večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati. Predsednik republike zaenkrat ne želi komentirati postopka imenovanja slovenskega arbitra, prav tako ne želi napovedovati, kdaj bi lahko posredoval kandidaturo v DZ.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Gornja Radgona • Z otvoritvene slovesnosti sejma AGRA
„Samooskrba ni možnost, ampak dolžnost!"
V soboto dopoldne se je s številnimi nagovori visokih gostov uradno odprl letošnji 49. mednarodni kmetijski sejem AGRA v Gornji Radgoni, ki bo za obiskovalce odprt do četrtka zvečer. Čast uradnega odprtja sejma je pripadla predsedniku države Danilu Turku.
Foto: SM
Po uradnem odprtju sejma je sledil ogled: na posnetku predsednik države Danilo Tiirk, ki mu je letos pripadla čast uradnega odprtja sejma, s soprogo, direktor sejma AGRA Janez Erjavec in kmetijski minister Dejan Židan.
Türk je v svojem nagovoru med drugim poudaril: „Odkar sem predsednik Republike Slovenije, prihajam vsako leto na to pomembno prireditev, na njeno odprtje, in letos sem tudi doživel, da sem bil označen kot prvi sejalec v tej državi, kar je še posebej častna označitev, zelo sem ponosen nanjo. Lahko bi povedal, da razumem kmetijstvo ne samo kot gospodarsko dejavnost. Kmetijstvo je ena najstarejših vsebin obče človeške kulture, izkazuje odnos do bivanja, ki ga imamo, izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje, naravnega okolja, izkazuje naš odnos do kakovosti življenja, ki jo želimo vzpostaviti. Zato ne smemo nikoli pozabiti na temeljno pomembnost kmetijstva za naše bivanje in vseskozi si moramo prizadevati, da bo ta kakovost čedalje boljša. Seveda gre za praktične naloge. Danes smo lahko v Sloveniji zadovoljni, da imamo strategijo razvoja na področju kmetijstva, zadovoljni smo lahko, da imamo definirane cilje zagotoviti ustrezno prehransko varnost, zagotoviti ustrezno tržno uspešnost, ekološko primernost in vsestranski razvoj podeželja. Vse to so pomembne prioritete, ki definirajo okvir, znotraj katerega se mora voditi ekonomska politika naše države in ki nam mora zagotoviti tisti potreben nivo naše kvalitete bivanja, zaradi katerega smo neodvisna država." Türk se je v nadaljevanju govora zahvalil kmetijskemu ministru Židanu za njegovo dosedanje delo, ki je po njegovih besedah že
pokazalo določene konkretne rezultate, kot je npr. dogovor v pšenično-žitnem sektorju glede odkupa in odkupne cene, in še poudaril: „Povezovanje, preseganje razdrobljenosti v naši proizvodnji, vzpostavljanje proizvodno-prehranskih verig, poskus, da bi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili in so nastale prav v zadnjem času, razvili čim bolj celovit, čim bolj učinkovit sistem kmetijstva. To nas mora voditi naprej. Danes govorimo o potrebi prehranske verige na področju zelenjavno-vrtninskih pridelkov. Tu imamo velike naloge, tu imamo veliko potreb in tu imamo veliko možnosti. In danes bi rad posebej poudaril, da moramo znati te možno-
sti veliko bolje izkoristiti, kot smo to bili sposobni doslej. Znati moramo narediti tako, da bomo vse naše naravne vire dobro izkoristili, tudi termalno vodo, tudi termalne vire za vzpostavitev rastlinjakov za gojenje vrtnin, za zagotavljanje kvalitete v naši vrtninski preskrbi, kajti tudi to je pomemben del naše skupne skrbi za stalno rast ravni našega bivanja, za čim večjo kulturnost našega bivanja. Vse to so naloge, ki predstavljajo naše prioritete. Letos, v času, ko imamo naloge na področju razvijanja naših gozdnih gospodarstev, naše gozdno gospodarske dejavnosti, se zavedamo tudi, da moramo gozd, ki je naše veliko bogastvo, izkoriščati bolje in o
tem se moramo še posebej pogovarjati."
Nagovor je predsednik zaključil z mislijo, da je vse začrtane razvojne naloge v kmetijstvu treba izvajati v skladu z razvojnimi vizijami kmetijstva vseh držav v Evropski uniji.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan pa je v svojem nastopu povedal, da je sejem AGRA eden največjih praznikov slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane, opozoril pa je tudi na vedno večji pomen prehranske varnosti, v kateri ne more glavne vloge igrati čim nižja cena proizvodov, ampak njihova kakovost: „Afere na področju prehranske varnosti so posledično povzročile, da je proizvodnja hrane
v EU pod velikim nadzorom; samo v Sloveniji smo v zadnjih dveh letih in pol dobili 14 inšpekcij! Državo, ki ni velika, so te inšpekcije zelo obremenile. Vendar povsem legitimno je tukaj vprašanje, kje so te inšpekcije v starih članicah EU. Kje se dogajajo afere? V tem letu je prišlo še do spremembe neke druge miselnosti, in sicer da samooskrba naše države ni le naša možnost, ampak naša dolžnost! Svet okoli nas ni tako stabilen, kot je bil pred letom dni. V tem letu smo tudi na lastni koži doživeli težave, ki so nastale na področju proizvodnje in dobave sladkorja. V državah, ki smo se proizvodnji odpovedale, smo v trenutku ugotovili: ko je kriza, enotnega trga več ni, ostaneš sam. To je v bistvu neko vodilo, zaradi katerega razumete, da počnemo korake, da v prvi fazi povečamo proizvodnjo krušnih žit, povečamo proizvodnjo vrtnin in še nekaterih nujnih vrtnin, ki jih v Sloveniji potrebujemo.
Zelo dosti akcij, ki v tem trenutku potekajo - in ki so potekale - poteka z namenom, da potrošnik razume, kako pomembna je proizvodnja hrane."
Zbrane na otvoritveni slovesnosti so nagovorili tudi direktor sejma Janez Erjavec, direktor KGZS Ciril Smrkolj in poljski minister za kmetijstvo in podeželje, ki trenutno predseduje EU, Marek Sawicki, ki je poudaril nujnost obsežnih reform v kmetijstvu, zlasti v smeri razvoja bioenergije ter politike neposrednih plačil, ki morajo biti bolj razvojno naravnana, ter nujnosti zmanjšanja administracije v EU.
Po uradnem delu otvoritvene slovesnosti so si visoki gostje ogledali sejemsko ponudbo, predsednik Türk pa je nato že tradicionalno zasadil drevo. Otvoritveni dan sejma je bil sicer posvečen dnevu lipicancev, kmetijski tehniki, oračem in predstavitvi Pomurja.
SM
Ptuj • Začetek sodelovanj med mestoma Ptuj in Kalisz
«
Ptuj in Kalisz sta se »poročila
Mestna občina Ptuj je v nedeljo podpisala pismo o nameri o sodelovanju s poljskim mestom Kalisz. Ptujski župan Štefan Če-lan in kališki župan Janusz Pecherz sta obljubila, da bosta okrepila sodelovanje med mestoma, svečanosti pa se je udeležil tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Cezary Krol.
V sklopu rimskih iger, ki so jih minuli teden organizirali v Termah Ptuj, so se dogajanja v našem mestu udeležili tudi poljski predstavniki. Ti so sodelovali na povorki, so pa k nam pripeljali tudi mednarodni projekt Amber expedition oziroma Jantarni pohod - Evropska kulturna pot. Ob sodelovanju pri projektu so Terme Ptuj, mesto Ptuj in najstarejše mesto Poljske Kalisz prepoznali skupne interese, ki bi lahko pomenili začetek dobrega sodelovanja med mestoma.
Tako sta gostovanje župan Mestne občine Ptuj Štefan Čelan in župan mesta Kalisz Janusz Pecherz v nedeljo izkoristila za podpis pisma
Foto: Dženana Kmetec
Z leve: Andrej Klasinc, Janusz Pecherz, Štefan Čelan in Cezary Krol
o sodelovanju. S tem naj bi mesti poglabljali prijateljske vezi, ustvarjali možnosti za medsebojno spoznavanje in sodelovanje na področju turizma, promocije, kulture in gospodarstva.
»Upam, da v tej naši poročni dvorani danes tkemo nova prijateljstva, ki so se začela ne s političnim povezovanjem, ampak z zanimivim kulturnim projektom,« je dejal Če-lan. Pojasnil je še, zakaj meni, da je potrebno povezovanje najstarejših evropskih mesta in kaj sodelovanje predstavlja zanj. Njegovo mnenje je delil tudi kališki župan, ki je še izrazil upanje, da bo sodelovanje obrodilo dobre plodove. Obenem pa se mu je zdelo zabav-
no tudi, da so pismo o nameri podpisali v poročni dvorani, in je šaljivo dejal, da pri podpisu te »poroke« ni ločitev.
Tudi veleposlanik Republike Poljske Cezary Krol se je pošalil na ta račun in pojasnil, da kot priča »poroke« čuti obvezo, da bo zakon uspešen in dolg. »To je bistvo mojega bivanja v Sloveniji. Takšni dogodki, ki povezujejo mesta, inštituci-je in ljudi,« je dejal in dodal, da bodo s sodelovanjem pokazali, da prijateljstvo med Slovenijo in Poljsko seže v davno preteklost in da ju povezujejo dogodki izpred dva tisoč let.
Zadovoljstvo, da je prišlo do pobratenja mest, je izrazil še en pomemben akter pri celi zgodbi, direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je gostil predstavnike mesta Kalisz, v prostorih hotela Primus postavil razstavo Jantarjev pohod in s tem odprl novo sodelovanje med dvema državama. »Naj naš zakon traja zares dolgo,« s temi besedami se je zaključil uradni del podpisa pisma o nameri, ki naj bi mu v kratkem sledila listina o pobratenju.
Dženana Kmetec
4 Štajerski TEDNIK
Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2011
torek • 23. avgusta 2011
Ptuj • 42. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2011
Festival kakovosti in prihodnosti
Letos je narodno-zabavna pesem ponovno premagala vse, tudi vreme. Po kratki petkovi popoldanski nevihti z izjemno deževno bero so se nevihtni oblaki razkadili, sonce je ponovno posijalo, z njim pa je odšel tudi strah, da 42. festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2011 ne bi mogli uspešno spraviti pod streho. Najbolj pa si je, ko je posijalo sonce, oddahnil direktor festivala Jože Bračič. Veliki zmagovalci letošnjega festivala so člani ansambla Akordi iz Prestranka. V revialnem delu so nastopili člani ansambla Igor in Zlati zvoki, ki nastopajo skupaj že celih 19 let in sodijo med najbolj priznane in uveljavljene narodno-zabavne ansamble v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Festival sta povezovala Natalija Skriec in Marjan Nahberger, ki sta svojo nalogo več kot odlično izpeljala. Scenarij in vezne tekste je pripravil direktor festivala Jože Bračič.
Veliki zmagovalci pa so tudi gledalci, ki so napolnili mi-noritsko dvorišče in se niso ustrašili niti popoldanske nevihte, saj tako rekoč živijo vsa leta z narodno-zabavno glasbo, najstarejšim in najboljšim tovrstnim festivalom v Sloveniji ter festivalom, ki ima tudi v najstarejšem slovenskem mestu najdaljšo festivalsko tradicijo. Prvega so pod streho spravili daljnega leta 1969, ko je mesto praznovalo svojo 1900-letnico.
Na lanskem festivalu so člani ansambla Akordi prejeli Kore-novo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo, najvišje število glasov so prejeli tudi pri občinstvu na minoritskem dvorišču, letos pa so ponovno prepričali tako strokovno komisijo, da jim je dodelila skulpturo orfeja kot najboljšemu ansamblu med ostalimi zasedbami, k temu pa še 850 evrov, kot tudi občinstvo na minoritskem dvorišču, ki jih je izbralo za najboljši ansambel 42. festivala domače-zabavne glasbe, največ glasov pa so prejeli tudi z glasovanjem TV-gledalcev in radijskih poslušalcev, ki so na prvo mesto postavili njihovo melodijo Akordi ljubezni avtorjev Braneta Klavžarja (melodija in aranžma) in Jožeta Galiča. To jim je prineslo nagrado v znesku tisoč evrov. TV-gledalce in radijske poslušalce pa so člani ansambla Akordi očarali tudi s svojo drugo pesmijo, Žejen sem njene ljubezni. Na tretje mesto pa so TV-gledalci in poslušalci postavili pesem Če sreča kdaj te zapusti v izvedbi ansambla Čar.
»Vstopnica« za ansamble je bila uspešno opravljena avdicija
Ptujski festival narodno-za-bavne glasbe ima častitljivo bero, v vseh letih je nastopilo več kot 400 ansamblov, okrog
1200 melodij pa je našlo svoje poslušalce. Pri pripravi in izvedbi festivala so ob družbi Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj, sodelovali agencija Geržina Videoton Maribor, RTV Slovenija - Regionalni RTV center Maribor (Radio Maribor, Televizija Maribor) ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija. 42. festival narodno-zabavne glasbe so neposredno prenašali TV Slovenija na prvem programu, TV Maribor, Radio Slovenija, Radio Maribor in Radio Ptuj, ki bodo v okviru svojih programov predvajali tudi posnetke letošnjega festivala.
Nastop na festivalu so si letošnji udeleženci priigrali na predizboru, ki je bil 29. maja v Preddvoru. Na razpis 42. festivala se je prijavilo 25 ansamblov, trije niso ustrezali strogim kriterijem, izbranih je bilo le 10 in ti so se na Ptuju 19. avgusta predstavili v najboljši luči in z velikimi pričakovanji.
Strokovna komisija za glasbo, ki jo je vodil Franc Lačen kot predstavnik družbe Radio-Tednik, Urška Čop Šmajgert (Radio Maribor), Štefan Petek (ravnatelj Glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj), Ivo Umek (Založba kaset in plošč RTV Slovenija) in Tone Horvat (profesor glasbe, upokojeni nekdanji ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in dobitnik Adamičeve plakete), je bila tudi letos pri svojem delu dosledna, izbrala je resnično najboljše. Njeno delo pa je bilo vse prej kot lahko, saj so bili ansambli zelo izenačeni.
Po Akordih, ki so bili najboljši med ostalimi zasedbami, je za najboljši ansambel med kvinteti izbrala ansambel Pajdaši s Pragerskega, ki je za nagrado prejel skulpturo bronastega orfeja in 850 evrov, za najboljšo vokalno izvedbo pa je Kore-novo plaketo prejel ansambel Zaka'pa ne iz Tabora. Strokovno komisijo za besedilo je vodil Jože Šmigoc (Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj), člana pa sta bila
Foto: Martin Ozmec
Za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami je strokovna komisija izbrala ansambel Akordi iz Prestranka; ansambel je zmagal tudi pri občinstvu v Ptuju in TV-gledalcih.
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Biseri iz Pivke je bil po mnenju občinstva na dvorišču minoritskega samostana drugi najboljši ansambel letošnjega festivala
Generalna pokroviteljica festivala je bila Perutnina Ptuj, pokrovitelji pa MO Ptuj, Zavarovalnica Maribor in Trgovine Jager (Jagros, d. o. o.).
Ansambel Pajdaši, najboljši ansambel med kvinteti, prejemnik orfe-ja: »Navdušeni smo, to je že naš drugi orfej. Zelo ponosni smo, nismo ga pričakovali. Na Ptuju zelo radi nastopamo.«
Ansambel Akordi, najboljši med ostalimi zasedbami, prejemnik bronaste skulpture z liro, najboljši ansambel po izboru občinstva na mino-ritskem dvorišču, njihova melodija Akordi ljubezni pa je zmagala tudi po številu glasov, ki so jim jih dodelili televizijski gledalci in radijski poslušalci: »Zmage nismo pričakovali, res pa je, da so z nami prišli tudi naši navijači, nismo pa vedeli, koliko jih je prišlo. Veseli smo, da imamo toliko poslušalcev, ki radi poslušajo našo glasbo. Vtisi z letošnjega ptujskega festivala so enkratni, neponovljivi, z vsemi ansambli se družimo, med nami ni nobene zamere. Upam, da bomo na Ptuju še nastopali. Po festivalu pa je naša največja želja, da bi čim prej izdali novo zgoščenko, eno že imamo.«
Ansambel Zaka' pa ne, prejemnik Korenove plakete za najboljšo vokalno izvedbo: »Korenove plakete smo izredno veseli. Je potrditev našega truda, ker pa sami delamo aranžmaje, nam ta plaketa resnično veliko pomeni. Na Ptuj si še želimo priti.«
Liljana Klemenčič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ) in Jože Sku-bic, predstavnik Društva pesnikov slovenske glasbe, je za najboljše besedilo 42. festivala izbrala besedilo pesmi Stari dobri časi avtorja Igorja Pirkoviča v izvedbi ansambla Cvet, ki mu je prinesla 650 evrov.
Za bodočnost ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe se ni bati, na sceno prihaja vse več novih ansamblov, ki so vsi tudi zelo kvalitetni. Če bo festival v bodoče del dogajanja (ponovno) preselil na ptujske ulice in trge v okviru festivalske noči, pa bo ptujska festivalska scena samo še pridobila na pestrosti in kakovosti. Festivalska noč je bila namreč v zgodnjih sedemdesetih letih prva, ki je prinesla organizirano veselje na ulice starega Ptuja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tretja najbolj všečna melodija je bila po mnenju TV-gledalcev in radijskih poslušalcev melodija z naslovom Če sreča kdaj te zapusti v izvedbi ansambla Čar iz Gornjega Grada.
torek • 23. avgusta 2011 Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2011
Štajerski1TEDNIK 5
Foto: Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Nagrado orfej, bronasto skulpturo z liro, je kot najboljši ansambel med kvinteti prejel ansambel Najboljše besedilo 42. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2011 je bilo besedilo pesmi Stari dobri Pajdaši s Pragerskega.	časi avtorja Igorja Pirkoviča v izvedbi ansambla Cvet iz Radeč(na fotografiji).
m
TA "

>"- • 'I
Minoritsko dvorišče se je tudi letos pokazalo kot neponovljiva festivalska kulisa, za sceno je poskrbel Jože Napotnik.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Martin Ozmec
V netekmovalnem delu festivala je gledalce kratkočasil ansambel Igor in Zlati zvoki.
Foto: Martin Ozmec
Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je prejel ansambel Zaka' pa ne iz Tabora.
Slovenija • SLS zahtevala sklic nujne seje
Katastrofalno črpanje evropskega denarja?
Poslanska skupina SLS pod vodstvom Jakoba Presečnika je že v začetku avgusta zahtevala sklic nujne seje Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri DZ, ki ga vodi Vili Trofenik. Izredna seja bo ta teden, v sredo, poslanci SLS, med katerimi je tudi Franc Pukšič, ki že dalja časa opozarja na izjemno slabo črpanje denarja iz evropskih skladov, pa bodo razpravljali tudi o nevarnosti izgube že izpogajanega denarja za obdobje 2007-2013.
Foto: SM
Občine so z zastavljenimi naložbami dobro leto čakale na peti javni poziv za regionalne projekte, šesti je krepko vprašljiv, ali sploh bo, črpanje Sloveniji razpoložljivega evropskega denarja iz strukturnih in kohezijskega sklada pa med tem drastično pada.
„V okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) so bili za obdobje 2007-2009 objavljeni štirje razpisi za 450 projektov v višini 296 milijonov evrov, medtem ko so upravičenci do sredstev s tega naslova, občine, na peti razpis oz. t. i. javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje naložb iz Regionalnih razvojnih programov čakale več kot eno leto, zaradi česar je bilo celo ogroženo izvajanje nekaterih projektov. Prav tako je bilo v letu 2009 zaradi neusklajenosti med SVLR in Službo vlade za razvoj in evropske zadeve (v nadaljevanju: SVREZ), predvsem zaradi pisma državne sekretarke na SVREZ Andreje Jerina direktorju Evropskega direktorata za regionalno politiko Nicholasu Martynu, črpanje sredstev iz prvih štirih razpisov v okviru OP RR za nekaj mesecev popolnoma zaustavljeno, zaradi česar je bila Sloveniji storjena nepopravljiva škoda," so v pojasnilu za sklic nujne seje zapisali v poslanski skupini SLS, kjer tudi opozarjajo, da se zatika še pri posredovanju zahtevkov za povračilo sredstev na Evropsko komisijo (EK), velik problem pa je tudi visok odstotek zavrnjenih zahtevkov.
Že konec lanskega leta sta finančni minister Franc Križa-nič in bivši minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš opozorila vsa ostala ministrstva, da prepočasi pripravljajo zahtevke, zaradi česar je že takrat nastala 400-milijonska razlika med izplačili iz državnega in evropskega proračuna, ter zahtevala t. i. »krizno upravlja-
Tretji festival Glasba v kloštru se je pričel z včerajšnjim otvoritvenim koncertom baročne glasbe v refektoriju minoritske-ga samostana. Koncertni del festivala pa bo spremljal pester in raznolik dodatni program. Medtem ko bodo večerne ure namenjene koncertnemu dogajanju, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji dobre glasbe, bodo dnevi zasnovani tako, da se otroci urijo v veščinah skupinske igre in nastopanja ter se po dolgih počitnicah spet pripravijo na koncerte, pa tudi novo šolsko leto.
"Otroci so v samostanu ves dan, zanje pa skrbijo mladi mentorji naše glasbene šole. Poskrbljeno je tudi za prehrano in pijačo. Zadnji dan festivala
nje sredstev evropske kohezij-ske politike«.
Letos počrpanega le od 10 do 38 % evropskega denarja
„Iz podatkov, ki mi jih je minister Križanič konec februarja letos posredoval na moje ustno poslansko vprašanje, je razvidno, da je iz proračuna EU iz naslova Strukturnih skladov EU (ESRR, ESS) za financiranje treh Operativnih programov (OP RR, OP ROPI, OP RČV) v proračun Slovenije v letu 2010 priteklo 363.411.210 evrov, iz Ko-hezijskega sklada pa 94.617.859 evrov. Kumulativno je v letu 2010 iz naslova strukturnih skladov in kohezijskega sklada v državni proračun priteklo le okrog 11 % vseh sredstev, ki so Sloveniji na voljo za finančno perspektivo 2007-2013!
Ministrstvo za finance je marca letos na vlado poslalo dopis, v katerem opozarja na izjemno počasno pripravo zahtevkov za povračilo sredstev iz proračuna EU, saj so ministrstva do prvega marca letos pripravila za 43 milijonov evrov zahtevkov, medtem ko je znesek zaostankov znašal skoraj 232 milijonov evrov! To je posledično privedlo do neugodnega neto položaja proračuna RS do proračuna EU, saj je bil februarja neto položaj negativen (minus 11 milijonov evrov). Vlada se je s to situacijo seznanila na svoji 127. seji konec marca, česa več od tega pa ni storila. Ministrstvo za finance poudarja še, da ni upravičenih razlogov za takšno stanje, saj se zaostanki nanašajo na že izvedene projekte v minulih letih, zahtevki pa morajo
bodo udeleženci na koncertu pokazali, kaj so se v tednu festivala naučili. Letos imamo prija-
biti pripravljeni v tridesetih dneh od izplačila," je na kratko povzel problematiko črpanja Franc Pukšič in še dodal:
„Podatki ministrstva za finance o neto položaju proračuna RS za leto 2010 kažejo, da je odstotek realizacije črpanja sredstev za financiranje vseh treh operativnih programov iz naslova strukturnih skladov EU in kohezijskega sklada EU glede na rebalans proračuna 2010 nizek, saj znaša le 60,1 %, neto položaj proračuna RS do proračuna EU pa je bil v letu 2010 realiziran le 52,24 %, kar pomeni, da je naša država počrpala polovico manj sredstev, kot je bilo predvideno v proračunu. V prvih šestih mesecih leta 2011 pa je odstotek realizacije črpanja sredstev iz strukturnih skladov EU le slabih 38 %, še bolj zaskrbljujoč pa je podatek o črpanju sredstev EU iz kohezijskega sklada, saj je odstotek realizacije glede na
vljenih 28 otrok na različnih inštrumentih, kar nam omogoča, da sestavimo raznolike in zani-
sprejeti proračun 2011 znašal le 10,06 %!"
Tudi odstotek certificiranih zahtevkov glede na celotno programsko obdobje 2007-2013 je po mnenju poslancev SLS izjemno nizek. Do konca junija letos je vsota certificiranih zahtevkov za povračilo znašala 986.063.106 evrov, kar v odstotkih pomeni le 24 % glede na pravice porabe v programskem obdobju 2007-2013. Ob tako počasni realizaciji črpanja evropskih sredstev obstaja resna nevarnost, da bo Slovenija zaradi neizpolnjevanja t. i. pravila »n+3« trajno izgubila preko 200 milijonov evrov, še pravijo v SLS.
Manj denarja občinam, še manjše črpanje evropskega denarja
V SLS opozarjajo tudi na negativne posledice kratenja denarja občinam: „Slovenske obči-
mive komorne sestave. Rdeča nit festivala bo letos barok, v tem znamenju pa je bil tudi otvoritveni koncert festivala, na katerem so se predstavili mentorji. Današnji koncert bo malo razbil baročno dogajanje, k nam prihajajo fantje iz zasedbe Noreia, ki igrajo tradicionalno irsko, škotsko, bretonsko glasbo na malo manj tradicionalen način. To bo koncert, ki se ga splača doživeti. V sredo in četrtek koncertov ne bo, bosta pa zato v petek dva: ob 11. se bodo otroci s skrajšanim programom predstavili pred Mestno hišo, ob 17. uri pa s polnim programom na dvorišču minoritskega samostana. V primeru slabega vremena bodo koncerti v refek-
ne so namreč imele in še imajo pripravljenih veliko projektov, s katerimi bi se spodbudilo investicije, odprlo veliko število delovnih mest in pomagalo reševati gospodarsko krizo, vendar so najprej na razpise za sredstva EU, konkretno na 5. razpis oz. poziv iz naslova Regionalni razvojni programi, zaradi neučinkovitosti SVLR čakale skoraj eno leto, zdaj pa zaradi počasne dinamike pošiljanja zahtevkov na EK grozi celo zmanjšanje sredstev iz državnega proračuna za financiranje projektov, ki so upravičeni do sredstev EU, saj je razlika med izplačili proračuna RS in vplačili proračuna EU v proračun RS izjemno velika. Menimo, da je kakršno koli zmanjševanje sredstev za naložbe občin izjemno nespametno, saj bo tako povzročena velika škoda gospodarstvu in razvoju občin.
Zmanjševanje sredstev državnega proračuna za investicije posledično pomeni tudi velik problem na področju črpanja sredstev iz proračuna EU, saj z zmanjševanjem sredstev nacionalnega proračuna tudi ne bo mogoče financirati projektov, za katere so že bile podpisane pogodbe za črpanje sredstev iz naslova Operativnih programov, kjer je denar najprej dolžna zagotoviti država, ta pa potem dobi sredstva iz proračuna EU po končanem postopku certificiranja zahtevkov za povračilo sredstev, ki ga opravi Evropska komisija."
„Kriv je Pahorjev podcenjujoč odnos do SVRL!"
Krivdo za nastalo situacijo v SLS pripisujejo predvsem pre-
toriju minoritskega samostana. Da pa otroci ne bodo samo trdo delali, smo zanje pripravili tudi sprostitvene dejavnosti - predstavitev inštrumentov, pogledali si bomo, kako poteka delo na radiu, imeli pa bomo tudi igre brez meja in improvi-
mierju Borutu Pahorju, ki je, po njihovih besedah, na mesto ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predlagal kandidate s pomanjkljivim strokovnim znanjem in vprašljivimi vodstvenimi sposobnostmi, že pred tem pa so se zvrstili številni odstopi ministrov ter čudna kadrovska prerazporejanja znotraj službe.
„Predlagatelji nujne seje ocenjujemo, da je za stanje na SVLR najodgovornejši predsednik vlade, ki bi moral na mesta ministrov predlagati kompetentne osebe, strokovnjake, ki do potankosti poznajo problematiko skladnega regionalnega razvoja in črpanja evropskih kohezijskih sredstev. Tako podcenjujoč odnos predsednika do SVLR v tekočem mandatu nikakor ne pripomore k izboljševanju stanja na področju črpanja sredstev EU, saj tovrstno delo terja veliko kontinuiranega dela in odlično poznavanje področja, česar pa se posameznik ne more 'priučiti' v nekaj dneh ali tednih. Resno smo zaskrbljeni nad vodenjem SVLR in pozivamo predsednika Pahorja, da predlaga kandidata za novega ministra, ki bo imenovan v Državnem zboru, in tako poskrbi za normalno delovanje SLVR, sicer bo Slovenija izgubila še večji del sredstev iz proračuna EU, kar posledično pomeni zaustavitev nekaterih razvojnih projektov ter slabši neto položaj proračuna RS do proračuna EU," še pravijo v poslanski skupini SLS, kjer želijo na sredini seji odbora videti in slišati med drugimi tudi predsednika Pahorja.
SM
zacijske delavnice. Manjkalo pa ne bo niti tradicionalno kopanje v Termah Ptuj," sta pojasnili ravnateljica Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu Klavdija Zorjan Škorjanec in učiteljica Barbara Danko.
Dženana Kmetec
Ptuj • Ob dnevu spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov
Jutri osrednja državna spominska slovesnost v Ptuju
Študijski center za narodno spravo, Mestna občina Ptuj, minoritski samostan sv. Petra in Pavla Ptuj, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega in Inštitut dr. Jožeta Pučnika ob 23. avgustu, vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, vabijo na osrednjo slovesnost, ki bo v sredo, 24. avgusta, ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Osrednji govornik bo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Jože Trontelj. V programu bo tudi predvajanje dokumentarnega filma Ormoški petriček, ki govori o otrocih iz koncentracijskega taborišča OZNE Str-niščepri Ptuju.
Ker gre za osrednjo slovesnost in bo dogodek tokrat na Ptuju, vas organizatorji vabijo, da se jim pridružite v sredo ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana.
Ur
Ptuj • Glasba v kloštru
Še en ptujski poletni festival
Še preden bodo učenci Glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ponovno začeli trdo delati, bodo počitnice zaključili s festivalom Glasba v kloštru. Gre za tretji festival, ki tudi letos glasbenim sladokuscem ponuja obilico užitkov.
Foto: DK
V Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla bodo počitnice zaključili s festivalom Glasba v kloštru.
Gorišnica • Z avgustovske seje občinskega sveta
Kako si bodo sneli z vratu kanalizacijsko zanko
Da se seja občinskega sveta zgodi sredi avgusta, ko je sezona poletnih dopustov na vrhuncu, je res nekoliko nenavadno, a včasih nujno potrebno. Tako je bilo tudi v Gorišnici, kjer so se morali svetniki sredi tega tedna sestati zaradi nujnega rebalansa proračuna.
Rebalans proračuna za leto 2011, s katerim se sicer ni spreminjala velikost slednjega, pač pa so bile nujne prerazporeditve med posameznimi postavkami, je bil nujen zaradi prijave občine na razpis gospodarskega ministrstva za sofinanciranje projektov javne razsvetljave.
Prijava na razpis za sofinanciranje javne razsvetljave
Gre za prvi tovrstni razpis, ki pa je bil očitno, vsaj v nekaterih občinah, pričakovan. Med temi je bila tudi občina Gorišnica, kar je župan Jože Kokot tudi priznal: „Predvidevali smo, da bo ta razpis z naslovom Razpis za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave slej ko prej objavljen, čeprav seveda natančnega časa nismo mogli vedeti. Sofinanciranje ministrstva po razpisnih pogojih je polovično. Smo pa že pripravili projekt prenove javne razsvetljave praktično za celotno občino in po projektantski oceni nas bo to stalo nekaj manj kot 850.000 evrov. Za letošnje leto predvidevamo ureditev javne razsvetljave v višini okoli 470.000 evrov. Projektna dokumentacija je torej pripravljena, gradbeno dovoljenje za urejanje javne razsvetljave ni potrebno, moramo pa k vlogi priložiti dokaze, da zagotavljamo svoj del sredstev na ustrezni postavki v proračunu ter popravljen načrt razvojnega programa (NRP) občine, v katerem mora biti ravno tako prikazan pro-
Zupan Jože Kokot: „Nikakor ne želimo tvegati vrnitve že prejetega denarja za izvedbo kanalizacijskega sistema v naši občini, kar se lahko zgodi, če dela na čistilni napravi ne bodo dokončana v roku. Zato bomo ta dela plačali sami, iz proračuna!"
jekt urejanja razsvetljave ter ustrezno finančno ovrednoten. Zato je bilo treba sklicati sejo, da svetniki potrdijo rebalans in hkrati nekoliko spremenjen NRP. Torej smo v letošnji proračun vnesli novo postavko za urejanje javne razsvetljave, denar zanjo pa smo zagotovili s kleščenjem sredstev na postavki urejanja namakalnega sistema ter deloma na postavki za izgradnjo kanalizacije. Kot rečeno, pa se končna vsota proračuna zato ni nič znižala," je pojasnjeval župan in svetniki posebnih vprašanj okoli rebalansa niso imeli, pač pa so ga soglasno potrdili, prav tako tudi spremembo NRP. Hkrati s tem so potrdili tudi odlok o urejanju javne razsvetljave. Kot je še povedal župan Kokot, se bodo na razpis prijavili v začetku prihodnjega tedna.
S tem je bil pravzaprav osrednji del občinske seje zaključen in njen namen dosežen, a se je pri točki pobude in vprašanja odprla zanimiva debata oziroma bolj pojasnila župana glede nadaljnje izgradnje kanalizacije v občini. Kot je znano, je namreč po stečaju CPM prišlo do hudih zapletov pri dokončanju del na centralni čistilni napravi v Ptuju. Podaljšan rok za izvedbo del na skupnem projektu več občin, med katerimi je tudi Gorišnica, je 31. december letos, a realne možnosti, da bi bila do takrat dela res v celoti zaključena, ni več.
Dokončanje del bodo plačali sami, iz proračuna
Glede na to, da je bil več kot 36 milijonov vreden projekt
sofinanciran tudi s strani EU, se lahko zgodi, da bo treba vsa pridobljena sredstva vračati. Gorišniške svetnike je zanimalo, kakšne posledice bo zaradi neodgovornega početja drugih nosila občina Gorišnica, ki je prav tako vključena v konzorcij. Župan Kokot je bil dokaj jasen: „Ne vem sicer, kako si odgovorni sploh upajo početi to, kar počnejo, saj so v igri stroga pravila in milijoni evrov. Naša občina je pravzaprav med srečnejšimi. Kot veste, so vsa dela dokončana (izvajalec del v občini Gorišnica, ki so bila končana že pred letom in pol, je bilo prav CPM, op. a.), naša čistilna naprava pa ima zaenkrat še podaljšan čas poskusnega obratovanja, saj se je izkazalo nekaj manjših tehničnih napak, ki jih bo treba popraviti, preden lahko dobimo uporabno dovoljenje. Po izračunih bo treba v naš kanalizacijski sistem oziroma v čistilno napravo kot del tega sistema, ki smo ga zgradili v okviru konzorcija, vložiti še okoli 60.000 evrov. Če tega denarja ne bomo dobili v skladu s konzorcijsko pogodbo, bomo pač dokončanje del financirali iz lastnega proračuna, saj navsezadnje ne gre za tako veliko številko. Konec avgusta se nam poskusno obratovanje čistilne naprave izteka, in če hočemo dobiti uporabno dovoljenje, moramo odpraviti napake in seveda to odpravo tudi plačati, kar bomo tudi naredili. Dejstvo je, da mora biti zadnja faktura izdana do 31. oktobra, da je plačljiva letos, vse ostalo osta-
Ptuj • Zbiranje sredstev za nakup mamografa
Mamografije trenutno v ptujski bolnišnici izvajajo z zastarelim aparatom, zato nujno potrebujejo novega, da bodo bolezen lahko odkrili že v začetni fazi, ko so možnosti za ozdravitev največje. Kot je povedala pred-
sednica kluba Soroptimist Ptuj Tanja Tučič, kljub dopustom zbiranje poteka neprekinjeno, in četudi so aktivnosti nekoliko upočasnjene, nakazila na tran-sakcijski račun kluba še vedno prihajajo tako od posamezni-
acr-T. ¡-m i	"v^	jJL
r- '-4	-J •?;	f|
* , í	(♦ ■ - * -	*¡ K
.iff; ?	<	.>

ai
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske soroptimistke so na letošnjem osmomarčevskem koncertu napovedale zbiranje sredstev za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico.
kov kot tudi podjetij, društev, organizacij in drugih. V akcijo so vključile tudi druge občine na Ptujskem, ki gravitirajo na ptujsko bolnišnico, predstavile so jo v svojih občinskih glasilih, priložene pa so tudi položnice.
Trenutno je na njihovem računu okrog 24 tisoč evrov, glede na obljubljene donaci-je pa bi moralo biti blizu 40 tisoč evrov. Še vedno čakajo tudi na obljubljeni prispevek Lions kluba Ptuj od letošnje Obarjade (takrat so jim obljubili prispevek v višini 10 tisoč evrov), prispevek junijskega dobrodelnega koncerta na dnevu dobrodelnosti, prav tako pa tudi na nekatere prispevke po podpisanih donacijskih pogodbah. Eden večjih prispevkov, ki so ga ptujske soropotmistke sprejele od sorodnih klubov, je bil prispevek v višini štiri tisoč evrov od kluba Soroptimist iz Lipnice.
ja v zraku, neplačano. In mi tega nikakor ne bomo tvegali, ker nikakor ne nameravamo vračati nobenega denarja iz naslova konzorcijske izvedbe kanalizacije. Pri nas bo s tem projekt popolnoma zaključen in tudi plačan!" Ne glede na to, da bodo svoj del projekta izvedbe kanalizacije dokončali in plačali v celoti do zadnjega roka, pa župan Kokot ni mogel zagotoviti, da za občino ne bo nobenih negativnih posledic oziroma morebitnega vračanja denarja zaradi nedokončanih del na ptujski čistilni napravi: „Res je, da smo občine tukaj povezane in smo nastopile v okviru enega projekta, vendar ne moremo nositi odgovornosti za nepravilnosti v drugi občini. Če pa bo v končni, najslabši fazi že prišlo do zahteve po vračilu prejetega denarja in do terjatev tudi do naše občine, bo pač potrebna tožba!"
V drugi fazi - če sploh bo - vsaka občina zase
Zaradi težav, v katerih so se znašle občine v konzorciju v
prvi fazi, Kokot pravi, da se bodo v drugi fazi izgradnje kanalizacije v okviru konzorcija vsekakor poskušali dogovoriti drugače: „V tej drugi fazi ostajamo občine Gorišnica, Ptuj in Markovci. Da bi se izognili tovrstnim težavam, kot smo jih doživeli v prvi fazi, bomo zahtevali, da razpise za izvajalca del objavi vsak občina zase, ne pa za vse skupaj." Sicer je vprašanje, kdaj in če sploh bo prišlo do realizacije druge faze kon-zorcijske izvedbe kanalizacijskega omrežja. V Gorišnici nanj čakajo vse obdravske vasi, kjer je praktično že vse pripravljeno za začetek del. Po zadnjih informacijah naj bi bila vloga oziroma projekt druge faze tik pred odobritvijo, vendar je bil „tik pred odobritvijo" pristojnih služb na vladi že večkrat ... Kokot tega dejstva ne zanika, pravi pa, da bodo kanalizacijo v teh vaseh brez dvoma izvedli; če se bo izkazalo, da ne bo šlo preko konzorcija, bodo šli v izvedbo samostojno, finančna sredstva pa si bodo pač zagotovili iz drugih razpisov.
SM
Poziv k dobrodelnosti se traja
Jubilejno, desetletnico delovanja so ptujske soroptimistke proslavile na najboljši možen način, z začetkom največje dobrodelne akcije v dosedanjem delovanju. Na že tradicionalnem osmomarčevskem koncertu so pričele zbirati denar za nakup novega sodobnega digitalnega aparata za potrebe ptujske bolnišnice, da bo ta dejavnost še naprej lahko ostala na Ptuju.
Gorišniška čistilna naprava je do konca avgusta še v podaljšanem poskusnem obratovanju; za odpravo napak in pridobitev uporabnega dovoljenja je potrebnih še približno 60.000 evrov.
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
Vse tiste, ki se želijo vključiti v dobrodelno akcijo kluba So-roptimist in s tem prispevati za nakup novega digitalnega mamografa, pa obveščajo o podaljšanju pogodbe za SMS-donacije do konca septembra letos. To pomeni, da vsi, ki želijo sodelovati, lahko pomagajo tako, da pošljejo SMS s ključno besedo MAMO na 1919; s tem bodo prispevali en evro. Sredstva pa lahko vsi, ki želijo pomagati, nakažejo tudi na transakcijski račun 04202-0001807435, ki je odprt pri NKB Maribor.
Novi digitalni mamograf stane 250 tisoč evrov. Ptujske soroptimistke so si zadale cilj, da jih bodo zbrale do 8. marca 2012, ko želijo akcijo zaključiti z novim mamografom. Če bi vsi, ki gravitirajo na ptujsko bolnišnico, donirali v povprečju 2,5 evra, bi lahko akcijo uspešno zaključili.
MG
Si želite novih izzivov? Razmišljate o nadaljnjem ali dodatnem izobraževanju? Želite pridobiti poglobljena strokovna znanja s področja managementa, ekonomije in financ ter upravljanja trajnostnega razvoja? Izberite modro, izberite Fakulteto za management Univerze na Primorskem! Študirate lahko v Celju, Kopru ali Škofji Loki.
Slednja ima 15-letno tradicijo v poučevanju managementa, včlanjena je v številnih mednarodnih združenjih. Poudarek je na učinkoviti rabi znanja v poslovni praksi. Predavajo ugledni predavatelji z
bogatimi izkušnjami iz prakse. Kandidati za vpis dobijo informacije na www.fm-kp.si/vpis. Vabijo k vpisu v redni in izredni študij, v dodi-plomske ali podiplomske programe.
»Brezplačen« magistrski študij v Celju, tudi za zaposlene, predavanja ob 16.30
Študij na magistrskih programih druge stopnje traja dve leti. Možen je vpis na redni študij in izredni študij. Redni študij je za študente brezplačen (šolnino krije država) in se izvaja s pričetkom ob 16.30, vpišejo pa se lahko vsi (tudi zaposleni), ki še niso pridobili univerzitetne ravni izobrazbe (po programih, sprejetih pred 11.6. 2004) § oziroma 7. ravni izobrazbe. Vsi tisti, ki pa že imajo navedeno raven o izobrazbe z ustreznega področja, pa se lahko vpišejo neposredno v 2. g letnik izrednega študija (in plačajo šolnino). Dodatne informacije: 05 ! 610 20 00, referat@fm-kp.si.
Foto: SM
Foto: SM
DOSTAVA PLINA	i	IGRAČO PODARI,
080 73 00	i\	
www.DOMplin.si	\w LiJjVlpIin moč kvalitete	SREČO
Mi pripeljemo, Vi varču[ete.		USTVARI!
DOBRODELNA STOJNICA IGRAČ
Sobota 27.avgusta 2011, Ptuj, Novi trg
STOJNICA IGRAČ v organizaciji podjetja Inplan d,o.o, (DOMplin iz Ptuja) in Rotary kluba park Maribor, V/ soboto 27. avgusta 2011 med 9:00 in 12:00 uro na Ptuju (Novi trg).
step ¡EoassSg) ©s&EOšffl Sasšs osi Eesistf ass^
Vsak otrok si bo lahko iibral eno igračo ali otroško igro po lastni želji, Hvala vsem kupcem gospodinjskega plina v sistemu DOMplin (OSO 73 00), ki so podarili igrače!
Foto: uk.ibtimes.com
Washington, Bruselj •
Poziv Evrope in ZDA:
Sirski predsednika naj odstopi
Evropski voditelji so skupaj z ameriškim predsednikom Barackom Obamo v petek pozvali sirskega predsednika Bašarja al Asada k odstopu in vnovič obsodili krvavo nasilje nad protestniki v državi. Ob tem so v Evropi napovedali še ostrejše sankcije proti sirskemu režimu, ZDA pa so to medtem že storile.
Voditelji Francije, Nemčije in Velike Britanije so v skupni izjavi ostro obsodili krvavo zadušitev miroljubnih protestov in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih v minulih mesecih storile sirske varnostne sile. Ob tem so al Asada pozvali, naj se sooči s tem, da sirsko ljudstvo zavrača njegov režim, in da naj v interesu Sirije in enotnosti sirskega ljudstva odstopi s položaja.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nemška kanclerka Angela Merkel in britanski premier David Cameron so se tudi zavzeli za nadaljnjo zaostritev sankcij Evropske unije proti al Asadovemu režimu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. K odstopu al Asada je v imenu Evropske unije pozvala tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton. »Obljube po reformah sirskega predsednika so izgubile vsakršno verodostojnost, saj reforme pod stalnim zatiranjem ne morejo delovati,« je v izjavi za javnost zapisala Ashtonova. Zato EU ugotavlja, da je al Asad v očeh sirskega naroda izgubil vso verodostojnost in bi moral odstopiti.
EU po njenih besedah tudi že pripravlja nadaljnje korake za razširitev sankcij proti sirskemu režimu, ki ne bodo vključevale le prepovedi vstopa v unijo za vodilne predstavnike sirske vlade. Ashtonova je ob tem ponovila, da je nasilno ukrepanje vojske proti opoziciji »nesprejemljivo«.
K odstopu sirskega predsednika je pozvala tudi Nizozemska. Zunanji minister Uri Rosenthal je ob tem sporočil, da bo njegova država zaostrila sankcije proti al Asadovemu režimu in pozvala Varnostni svet ZN, naj pozove Mednarodno kazensko sodišče, da uvede preiskavo o zločinih v Siriji, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Poziv k odstopu al Asada je izrekel tudi ameriški predsednik Obama. »Stalno smo ponavljali, da mora predsednik al Asad izvesti demokratično tranzicijo ali odstopiti. V dobrobit sirskega ljudstva, napočil je čas, da predsednik al Asad odstopi,« je v Washingtonu dejal Obama. To je bil prvi jasen poziv ZDA al Asadu, naj odstopi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obama je ob tem tudi odredil nove sankcije proti Siriji. Sankcije predvidevajo zamrznitev celotnega premoženja sirske vlade, prepoved ameriških vlaganj in izvoz v Sirijo ter uvoz nafte in plina iz te države. (sta)
Washington • Ameriški računalniški velikan Hewlett-Packard (HP) napoveduje prelomne strateške premike v svojem poslovanju - v načrtu je oddelitev ali prodaja proizvodnje osebnih računalnikov, opustitev proizvodnje tabličnih računalnikov in pametnih telefonov ter prevzem britanskega razvijalca programske opreme Autonomy, poročajo tuje tiskovne agencije. Gre za eno najkorenitejših sprememb v 72-letni zgodovini podjetja in nakazuje na to, da želi novi glavni izvršni direktor Leo Apotheker družbo približati dolgoletnemu tekmecu IBM, ki po prodaji proizvodnje osebnih računalnikov leta 2005 večino zaslužka ustvari s programsko opremo in storitvami, poroča ameriška tiskovna agencija AP. HP je v četrtek zvečer napovedal, da bo v naslednjih 12 do 18 mesecih proizvodnjo osebnih računalnikov ali oddelil v ločeno podjetje ali prodal, bo pa obdržal proizvodnjo strežnikov in ostale opreme za poslovne uporabnike. HP bo tudi opustil proizvodnjo tabličnih računalnikov in pametnih mobilnih naprav.
London - Frankfurt • Cena zlata je danes dosegla novo rekordno vrednost in se prvič doslej povzpela prek 1850 dolarjev. Dosegla je ceno 1852,75 dolarja za 31,1-gramsko učno. S tem je krepko presegla prejšnjo rekordno vrednost okoli 1830 dolarjev, kolikor je zlato stalo v četrtek, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zlato se je v celotnem tednu podražilo za več kot 110 dolarjev oz. okoli šest odstotkov. Glavni razlog za rast cene zlata je po navedbah dpa velika negotovost na mednarodnih borzah. Svetovne borze so v četrtek znova beležile globoke padce, negativno trgovanje pa se nadaljuje tudi danes. Vlagatelji so zaskrbljeni glede morebitne nove recesije v ZDA in sposobnosti območja evra za reševanje dolžniških težav nekaterih njegovih članic.
Washington • Prodaja rabljenih hiš in stanovanj v ZDA je julija upadla za 3,5 odstotka na sezonsko prilagojeno raven 4,67 milijona enot. Gre za tretje znižanje v zadnjih štirih mesecih, kažejo podatki ameriškega nacionalnega združenja nepremičninskih posrednikov. Število prodanih stanovanjskih nepremičnin s tem ostaja občutno pod ravnjo šestih milijonov enot, ki jo ekonomisti ocenjujejo za kazalec zdravega nepremičninskega trga, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zaradi nizkih cen stanovanjskih nepremičnin se številni njihovi lastniki ne odločajo za prodajo. Prav tako nižja vrednost nepremičnin pri ljudeh zmanjšujejo občutek bogastva, kar zmanjšuje široko potrošnjo.
Večina ekonomistov pričakuje, da bodo cene domov do konca leta padale, in sicer za vsaj pet odstotkov. Številni krepitve cen ne pričakujejo pred letom 2013.
New York • Ameriško pravosodno ministrstvo preiskuje bonitetno hišo Standard & Poor's (S&P) ter njeno ravnanje v zvezi s hipotekar-nimi obveznicami pred izbruhom svetovne finančne krize, poroča časnik The New York Times. Pojavile so se namreč navedbe, da so analitiki želeli nekaterim obveznicam dodeliti nižjo bonitetno oceno, a so jim to preprečili nadrejeni. Kot piše časnik, naj bi z intervjuji ministrstvo preiskovalo primere, v katerih so nadrejeni analitikom preprečili podelitev nižje bonitetne ocene. Če bi se obtožbe izkazale za upravičene, bi to močno prizadelo ugled analitikov S&P, ki naj bi delovali neodvisno. Prav tako bi lahko sprožilo val civilnih tožb zaradi povzročene škode. Ali se preiskava nanaša tudi na bonitetni agenciji Moody's in Fitch, še ni jasno. Preiskava se je sicer začela, še preden je S&P znižala bonitetno oceno ZDA z AAA na AA+, a bo verjetno še podprla politični bes, povezan s to odločitvijo.
Berlin • Druga največja nemška letalska družba Air Berlin se ne uspe izkopati iz težav. Danes je zato podjetje napovedalo ukinitev ne-donosnih linij ter zmanjšanje flote. Ob tem je prvi mož letalske družbe Joachim Hunold ponudil svoj odstop, za svojega naslednika pa je predlagal Hartmuta Mehdorna, ki je svetoval tudi pri sanaciji Slovenskih železnic. Da bi splezal na zeleno vejo, Air Berlin načrtuje ukinitev nekaterih letalskih linij, je podjetje razkrilo danes. Umaknili naj bi se iz nekaterih regionalnih letališč ter se osredotočili na vozlišča v Berlinu, Düsseldorfu, na Dunaju in mestu Palma de Mallorca. Ukinili bodo letalske proge Frankfurt-Hamburg, Frankfurt-Neapelj, Stuttgart-Sankt Peterburg, München-Kairo in Düsseldorf-Pariz. Ob tem bo v drugem polletju manjša frekvenca poletov in zmanjšana kapaciteta. Floto bo Air Berlin, ki ima trenutno 170 letal, zmanjšal za osem jeklenih ptic. Skupno naj bi število sedežev v drugem polletju Air Berlin zmanjšal za več kot milijon. (sta)
EU • Po korupcijski aferi
Konec septembra pogovor Thalerja s preiskovalci Olafa
Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler je potrdil, da ga konec septembra čaka pogovor s predstavniki Evropskega urada za boj proti goljufijam (Olaf). Točen datum intervjuja še ni znan, sicer pa Thaler pričakuje, da bo razjasnil »vse okoliščine in vso resnico«
Foto: slobodnaevropa.org
ter da bo odločitev Olafa na koncu zanj pozitivna.
Thaler se je pred meseci skupaj s še tremi evropskimi poslanci iz Romunije, Španije in Avstrije znašel v središču korupcijske afere. Britanski časnik Sunday Times je namreč marca poročal, da so bili poslanci pripravljeni sprejeti denar v zameno za vlaganje »pravih« dopolnil k evropski zakonodaji, svoje navedbe pa je podkrepil tudi z na skrivaj posnetimi video posnetki.
Pri Olafu so že konec junija povedali, da pričakujejo, da bodo preiskavo Thalerjevega primera končali do konca leta. Časnik Delo je nato ob sklicevanju na Thalerjevega pooblaščenega odvetnika Boštjana Penka poročal, da so konec julija prejeli vabilo na pogovor s predstavniki Olafa, ki bo potekal enkrat konec septembra. Thaler je to potrdil in izrazil pričakovanje, da se bodo razjasnile »vse okoliščine in vsa resnica« ter da se bo njegov primer končal enako kot primer evropskega poslanca iz Španije Pabla Zalbe Bidegaina. Olaf je namreč ugotovil, da Španec ni kriv obtožb.
Thaler pa medtem po pisanju Dela še vedno ni dobil vabila na pogovor s strani Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). NPU je sicer že pred časom predlagal, da se pri Thalerju opravi hišna preiskava, a je preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča to zavrnila.
Iz protikorupcijske komisije so nato julija sporočili, da proučujejo možnosti, da pristojni organ zaprosijo za preveritev dela sodnice. Kot so namreč ocenili, gre za primer sodne odločbe, ki »zaradi vsebinske in pravne argumentacije (oziroma skoraj popolnega umanjkanja enega in drugega) zahteva posebno pozornost«.
Glede postopka v Sloveniji je Thaler dejal, da »je bistveno, da se dela strokovno in da ljudje, ki odločajo o preiskovanju, ne popustijo pritiskom medijev, in-ternetnih forumov in podobnega«. Odločitev preiskovalnega sodišča proti hišni preiskavi je ocenil kot »logično« ter dodal, da je »pomembno, da se odločitve neodvisnih organov spoštujejo«. (sta)
Moskva • 20 let
od državnega udara
Puč, ki je zapečatil usodo SZ
V petek je minilo 20 let od državnega udara v Sovjetski zvezi 19. avgusta 1991, ki je pripomogel k razpadu takratne komunistične velesile in pomenil politični zaton tedanjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačo-va. Puč, ki se je neuspešno končal 21. avgusta, je pomenil začetek nove Rusije pod vodstvom predsednika Borisa Jelcina.
Foto: wordpress.com
19. avgusta 1991 zjutraj so se skozi Moskvo valili tanki, potem ko je samooklicani državni komite za izredne razmere s podpredsednikom Sovjetske zveze Genadijem Janajevim na čelu sporočil, da je sovjetski voditelj Gorbačov iz zdravstvenih razlogov odstavljen. Predsednik je bil ujetnik v počitniški hiši na Krimu, pučisti pa so razglasili izredne razmere.
Tri dni je strašil duh nove sovjetske diktature, vendar je poskus puča naletel na ogorčen odpor ruskega predsednika Jel-cina. Na ulice je šlo več sto tisoč ljudi, ki so želeli nadaljevati pot k večji demokraciji. Poslopje parlamenta so varovale v naglici postavljene barikade. Jelcin pa je s tanka pozval k splošni stavki. V Moskvi je prišlo do spopadov, v katerih so bili ubiti trije mladi demonstranti. Na ulice Moskve in Sankt Peterburga se je zgrnilo na desettisoče ljudi, pučistom pa je odrekel poslušnost tudi del vojske. Tretji dan, 21. avgusta, so se zarotniki vdali. Gorbačov se je vrnil v Moskvo svoboden, vendar vseeno politično premagan. Neuspešen poskus zarotnikov, da bi znova obudili Sovjetsko zvezo, je zapečatil njeno usodo. Komunistična vladavina se je zlomila, tako kot pred tem v drugih državah Vzhodnega bloka. Konec leta 1991 je iz razpadle Sovjetske zveze nastalo 15 novih držav.
20 let kasneje je 80-letni Gor-bačov, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, v luči okrogle obletnice izrazil kritike do sedanjega vodstva v Moskvi in ocenil, da Rusija nazaduje, ob tem pa se zavzel za demokratične reforme v Rusiji. (sta)
Rim • Organizacija za hrano:
Lakota v Afriškem rogu nesprejemljiva
Foto: carbonated.tv
Lakota v Afriškem rogu je glede na finančne in tehnološke vire, s katerimi razpolaga mednarodna skupnost, nesprejemljiva, je v Rimu ob začetku konference o krizi na tem območju dejal generalni direktor Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) Jacques Diouf. Po ocenah bi potrebovali 130 milijonov dolarjev takojšnje pomoči.
Kot je prepričan Diouf, je naša odgovornost »učinkovito pomagati« prebivalcev Afriškega roga, ki sta jih prizadeli suša in lakota - za slednjo na območju trpi več kot 12 milijonov ljudi. »Manjka potrebno financiranje. Če vlade in njihovi do-
natorski partnerji ne investirajo sedaj, se bo strašna lakota, ki se jo trenutno trudimo odpraviti, vrnila in prinesla sramoto mednarodni skupnosti,« je v Rimu še dejal Diouf. Ob tem je pozval k takojšnji pomoči v hrani, ki bi pomagala najhuje prizadetim, a poudaril tudi potrebo po dolgoročnejši pomoči živinorejcem in poljedelcem na območju.
Mednarodni strokovnjaki so medtem ocenili, da bi za boj proti lakoti na Afriškem rogu potrebovali najmanj 130 milijonov dolarjev (okoli 90 milijonov evrov) takojšnje pomoči, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Udeleženci konference so se obenem dogovorili o takojšnji pomoči kot tudi ukrepih za trajnejšo pomoč v kmetijstvu, da bi v prihodnje preprečili tovrstno lakoto. Med pomembnejše ukrepe sodijo finančna pomoč za revne družine v luči vse višjih cen hrane, boljša oskrba kmetov s semeni, zagotovitev osnovne oskrbe za živinorejce
ter boljše shranjevanje in razdeljevanje vodnih virov. Združeni narodi so v Somaliji, vključno z Mogadišem, uradno razglasili lakoto prvič v tem stoletju. Umrlo je že več deset tisoč ljudi, več sto tisoč pa jih je zapustilo domove. Kriza, ki so jo sprožile suša in vse višje cene hrane, je poleg Somalije prizadela še Džibuti, Etiopijo, Kenijo, Južni Sudan, Sudan in Ugando.
Združeni narodi so v ponedeljek sporočili, da so po pozivu za prispevke v sklad za boj proti lakoti v Afriškem rogu zaenkrat prejeli obljube, ki pokrivajo le polovico od potrebnih 1,7 milijarde evrov. Se več sredstev pričakujejo na donatorski konferenci prihodnji četrtek v Etiopiji. Članice Organizacije islamske konference (OIC) so medtem v torek za pomoč Somaliji obljubili 350 milijonov ameriških dolarjev. Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je že odpotoval v Mogadiš. (sta)
Ptuj • Četrte Rimske igre
Igre privabile 30 tisoč ljudi
Konec minulega tedna so v Ptuju potekale četrte Rimske igre. V njihovem okviru je bila kopica dogodkov, ki so prikazali, kako se je v mestu živelo pred dva tisoč leti. Obujene so bile zelo stare zgodbe, ki so vrhunec dosegle v soboto, ko je ptujske ulice preplavilo 1300 čudovito urejenih rimljanov. Po ocenah organizatorjev - Term Ptuj - si je v štirih dneh dogajanje ogledalo okrog 30 tisoč ljudi.
Ptuj je konec minulega tedna obujal dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini najstarejšega mesta. Ob tej priložnosti se je zvrstila množica dogodkov, ki so popestrili poletno mestno dogajanje.
Čast, da uradno naznani začetek Rimskih iger, je ponovno pripadla poveljniku Markusu Antoniusu Primusu (direktorju Term Ptuj, Andreju Klasincu), ki je bogove prosil za blagoslovljeno odprtje. Na uradnem četrtkovem odprtju so bili prikazani različni rituali, za skupine, ki so letos sodelovale na Rimskih igrah, pa se je dogajanje pričelo v petek. Zboru je sledila rimska večerja, takrat pa so pričeli tudi taboriti v ptujskih Termah.
Najpomembnejši del Rimskih iger, povorka, je tudi letos pritegnila veliko pozornosti. Rimska oblačila si je nadelo približno 1300 ljudi iz sedmih evropskih držav. Sodelovali so Avstrijci, Madžari, Srbi, Italijani, Poljaki, Hrvati in Slovenci. Pot jih je vodila od Termalnega parka skozi staro mestno jedro. Prikazano je bilo življenje različnih slojev - od sena-
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s četrtkove slovesnosti ob pričetku Rimskih iger pri mitreju na Hajdini
torjev, vojščakov, gladiatorjev, navadnih meščanov, duhovnic in vestalk, sužnjev, keltskih vojakov. Na več kot petih hektarjih zelenice v Termalnem parku, kjer se razprostira rimski tabor, so si obiskovalci lahko ogledali raznolike prikaze rimskega vsakdana (prvo stoletje našega štetja).
Zanimiva rimska oblačila in prikaz različnih ritualov iz davnih časov so na ulice kot v Terme Ptuj privabili izjemno lepo število ljudi, saj naj bi si dogajanje v štirih dneh skupaj ogledalo okrog 30 tisoč ljudi.
Zadnji dan letošnjih iger, v nedeljo, je bilo dopoldansko dogajanje namenjeno otro-
_ i» - * - -
Slikoviti rimski vojščaki
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Rimske igre so v štirih dneh privabile okrog 30 tisoč gledalcev in so postale najmnožičnejša poletna prireditev v mestu.
kom, sočasno pa so v Mestni hiši podpisali tudi namero o sodelovanju med mestom Ptuj in Kališ iz Poljske. V poznih popoldanskih urah so se uradno zaključile letošnje igre, postavljen pa je bil tudi spominski steber.
»Rimska zgodba, ki se prepleta skozi celovito ponudbo Term Ptuj, sloni na zgodovinskih dejstvih in projekt rimskih iger ob starorimski poroki in praznovanju rimskih saturnalij celovito zaokroža to zgodbo. V ustvarjanje rimskih iger je vključeno širše ptujsko območje, od muzeja prek lokalnih prebivalcev do vedno večjega števila domačih in tujih partnerjev. Četrte rimske igre, ki so Terme Ptuj in ptujske mestne ulice odele v preobleko stare rimske Petovione med 18. in 21. avgustom, je soustvarjalo čez štirideset organiziranih skupin, ki skrbijo za obujanje bogate rimske dediščine. Med njimi so gostujoče skupine iz Ajdovščine, Avstrije, Hrvaške in Italije, letos pa se jim pridružujejo še skupine iz Srbije, Madžarske in Poljske. Rimske igre niso le atraktivna večdnevna prireditev v Termah Ptuj, prenašajo predvsem vedenje o vsakdanjem življenjskem utripu takrat pomembnega vojaškega in trgovskega mesta in eno največjih mest rimskih provinc,« je pojasnil Andrej Klasinc, direktor ptujskih Term.
Terme Ptuj tudi sicer aktivno sodelujejo na področju obujanja bogate rimske tradicije v širšem slovenskem prostoru in v tujini. Ptujska rimska legija se je aprila letos predstavila tudi na povorki v Rimu ob praznovanju rojstnega dne tega večnega mesta. Na povorki, ki si jo je ogledalo skoraj 150.000 obiskovalcev, je tako edina predstavljala vzhodni del takratnega rimskega imperija.
Dženana Kmetec
Pa brez zamere
Ceste, italijanščina in brbončice
O naših zahodnih sosedih in sobivanju
Tukaj doli zaradi geografskih danosti (pač, meja je blizu, oziroma skoraj za prvim vogalom) imajo ljudje vsakodnevno veliko opravkov tudi z našimi zahodnimi sosedi, Italijani. Posebej sedaj, ko meje oziroma mejne kontrole, kot smo jo poznali še pred nekaj leti, ni več, in je torej prečkanje meje povsem enostavno, se življenji obeh narodov, ki sta sicer že prej bili precej prepleteni, še dodatno mešata. Kot rečeno, lahko na primorskih cestah, v obalnih lokalih in trgovinah vsakodnevno srečate ogromno italijanskih sosedov, ka-korje po drugi strani tudi Trst poln Slovencev. Ta situacija omogoča, da navade in načine življenja obeh narodov malce bolj pozoren opazovalec (s)pozna v precejšnjih podrobnostih, še posebej, kar se tiče Italijanov pri nas - tistih torej, kijih je moč vsakodnevno zaslediti na tej strani (nekdanje) meje.
Prva stvar, ki jo opazovalec, prišlek (kar sem tudi sam) opazi, je nenavadna sprememba vozniške psihe, ki se pripeti pravzaprav vsakemu Italijanu, kakor hitro prečka (nekdanjo) mejo. V precejšnjem nasprotju z ustaljeno predstavo Italijani namreč sploh niso tako zelo slabi vozniki, kot se to zdi večini slovanskega življa - z eno pripombo: niso tako slabi vozniki, dokler se pogovarjamo o vožnji v Italiji. A kakor hitro povprečen Italijan prestopi (prepelje) bivšo mejo, se v njegov glavi očitno zgodi nek popoln psihičen preklop, saj se iz (relativno) dobrega voznika prelevi v izgubljeno in prestrašeno pišče, ki je pomotoma prišlo na cesto. Tako jih velika večina konstantno vozi s hitrostjo, kije za polovico nižja od predpisane, križišča in še posebej krožišča (kijih je tukaj kar nekaj) zanje predstavljajo nerešljiv problem, njihove navigacijske naprave (bodisi v glavah, bodisi tiste, ki so »prilepljene« na vetrobransko steklo) pa s prestopom meje očitno nehajo delovati. Potem je tukaj seveda še izogibanje cestam, za katere je treba kupiti vinjeto, in mera je (pre)polna. Če na Obali vozite za avtomobilom z italijansko registracijo, dodatna mera pozornosti v veliko primerih nikakor ni odveč.
Jezik. Odveč je seveda pripominjati, da povprečen Italijan ne zna (ali pa noče znati) niti pikice slovenskega jezika. Stvari se sicer spreminjajo, a predvsem pri mlajših in še to zelo počasi. To samo po sebi sicer ni nič kaj takega, a zanimiva je reakcija, ko te Italijan pristno in nedolžno začudeno pogleda, ko se s tabo hiti pogovarjati po italijansko, tipa mu odvrneš, da pač italijanščine ne obvladaš dovolj dobro za tekoč pogovor; tvoj italijanski sogovornik je tako začuden, kot da bi bilo normalno, da v Sloveniji vsi govorijo italijansko.
Hrana. Italijani so, brez izjeme, ljubitelji dobre hrane in pijače ter bodo za dobro hrano prepotovali tudi po sto kilometrov ali več, zanjo pa jim ne bo (preveč) žal odšteti kak evro več. Primorske oštarije so tako ob vikendih polne italijanskih gostov, ki svoje brbončice razvajajo z odlično hrano. Posledično so italijanskih gostov polne tudi primorske ceste, kar v skladu z zgoraj povedanim pomeni tudi zahtevano večjo pozornost na cestah.
O naši zahodnih sosedih in njihovih zanimivih navadah ter značaju bi lahko napisali še marsikaj, a tokrat bodi dovolj. In čeprav tukajšnji domačini do njih gojijo nek tak čuden toplo-hladen odnos (na primer, čeprav o njih včasih znajo kar malce prezirljivo prhniti kakšno sočno, so skoraj vsi Primorci goreči privrženci Ferrarija v formuli 1 ter Valentina Rossija v motociklizmu, da o navijanju za italijanske nogometne klube niti ne govorimo), na splošno velja, da oboji na vsakodnevni ravni kar dobro shajajo drug z drugim, tako da bi ta zanimiv odnos in vezi, ki sta jih oba naroda stkala med seboj na tem območju, celo lahko bili nekakšen vzgled za podobna sobi-vanja. No, razen morda cestno-vozniške kulture, seveda.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Rimski dvokolesniki so ropotali po ptujskem tlaku.
Ormož • Dijaške izmenjave - šola za življenje
Preizkušnja samostojnosti in odgovornosti
Dijakinja tretjega letnika Gimnazije Ormož Nuša Rajh iz Lahoncev se te dni pripravlja na izziv svojega mladega življenja. Odpravlja se namreč na izmenjavo v Francijo, za katero se je na pobudo profesorice Simone Meglic prijavila kot edina iz ormoške gimnazije in bila tudi izbrana.
Odločitev za Francijo je padla, ker je tam učni program še najbolj podoben našemu. Nuša bo v Franciji ostala tri mesece. Živela bo v mestu Cognac pri družini ene izmed bodočih srednješolk. Ne ve še povsem natančno, katere predmete bo imela. Najbolj pa se veseli, da bo pouk potekal v francoščini in bo imela idealno priložnost, da izpili svoje znanje tega jezika. Doslej se je učila angleščino, nemščino in španščino, odkar ve, da bo naslednje tri mesece prežive-
la v Franciji, pa se intenzivno uči tudi tega jezika. Znanje francoščine sicer ni bil pogoj za prijavo, Nuši pa se kljub temu zdi zanimiv jezik, ki bi se ga rada naučila. Za jezike se zanima od malega, saj se je že v prvem razredu začela učiti angleščine, potem pa jih je kar dodajala. V Franciji se bo v okviru učnega programa srečala tudi z italijanščino.
Sicer pa za Nušo to ni prva izmenjava, lani je bila že za teden dni v Nemčiji, vendar skupaj z nekaterimi sošolci.
Nuša Rajh naproti.
Foto: Viki Ivanuša
se za tri mesece odpravlja v Francijo novim doživetjem
Tokrat gre za individualni projekt. Zato jo malo skrbi, ker potuje sama in bo na poti od pariškega letališča do Cognaca prepuščena lastni iznajdljivosti. V šoli je pridna, zato upa, da ji ti trije meseci izmenjave ne bodo manjkali, ko se bo spet vključila v domačo gimnazijo. Nekaj ocen se ji bo priznalo, za nekatere predmete bo morala delati za nazaj, nekatere vsebine pa bo spremljala preko spletnih učilnic. Glede tega nima pomislekov, pravi pa, da bo gotovo pogrešala družino
in prijatelje. Gotovo bodo pogrešali tudi njo, saj sodeluje v šolskem gledališču, zelo rada poje, pleše, debatira v deba-tnem krožku, je pa tudi aktivna v dijaški sekciji KOŠa. Pravi, da mora biti vedno zaposlena. Od svojega potovanja v Francijo pričakuje veliko pridobitev, saj bo lahko izpopolnila jezik, se spoznala z novo kulturo in načinom življenja v tej deželi. Naučila se bo tudi samostojnosti in odgovornosti. Več pa bo povedala, ko se vrne.
Viki Ivanuša
Ptuj • Jesenske aktivnosti Društva prijateljev mladine
Družinski izlet na Pikin festival
Društvo prijateljev mladine Ptuj v septembru za nqjmlqjše in njihove starše organizira simpatičen izlet na Pikin festival v Velenje. Za otroke bo obisk najbolj navihane deklice brezplačen, izpeljali pa ga bodo 18. septembra.
Društvo prijateljev mladine na Ptuju deluje že 56 let, v tem času so priredili različne prireditve, namenjene najmlajšim prebivalcem mesta. „Poslanstvo društva je bilo ves čas širjenje miselnosti o kakovostnem preživljanju prostega časa otrok ter udejanjanje le-te s pripravo projektov, na katerih smo te ideje z veliko zagnanostjo realizirali," pojasnjuje Vojka Havlas, članica DPM Ptuj. Tem vrednotam društvo vztrajno sledi še danes. Otroška maškarada, Pomladna vetrnica, Jesenski živžav in Veseli december so štirje glavni projekti, ki jih skozi leto organizirajo v sodelovanju z drugimi organizacijami. „Verjamemo namreč v to, da je otrokom treba nuditi priložnost za ustvarjalno igro in druženje z vrstniki, pomembno vlogo pri tem pa igrajo tudi njihovi starši," še dodaja Havlasova.
V letošnjem letu pa bo jesenski projekt nekoliko spre-
Pika Nogavička vabi v Velenje.
gimnazija
FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER.
Prešernova ul. 34 9240 Ljutomer T: 02 58 58 700 F: 02 58 58 720
Vabimo vas na informativni dan za vpis v program
Predšolska vzgoja
(prekvalifikacija in dokvalifikacija),
ki bo v soboto, 27.8.2011 ob 10.00 uri v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Predstavili Vam bomo informacije o vpisu, trajanju izobraževanja, pogojih za vključitev, predmetniku, organizaciji izobraževanja, pogojih za dokončanje izobraževanja in poklicni maturi.
Informacije o programu lahko pridobite tudi na naši spletni strani http://www.gfm-ljutomer.si oz. na telefonski številki 02 58 58 709.
Naredite korak zase.
Veselimo se srečanja z Vami!
menjen. Namesto Jesenskega živžava DPM Ptuj organizira družinski izlet. Septembra bodo namreč obiskali najbolj navihano deklico, ki vsako leto razveseljuje številne otroke - Piko Nogavičko na njenem festivalu v Velenju.
Izlet bo za otroke popolnoma brezplačen, izpeljali pa ga bodo v nedeljo, 18. septembra. Prijave zanje in njihove odrasle spremljevalce, ti bodo za izlet z vstopninami in kosilom odšteli le 10 evrov, bo društvo začelo zbirati 29. avgusta na Centru interesnih dejavnosti Ptuj do zapolnitve prostih mest. Predsednik Društva prijateljev mladine Ptuj Dominik Rašl družine, ki se želijo izleta udeležiti, poziva, da se nanj začnejo pripravljati že zdaj: »Pred leti je Društvo izlete za družine že izvajalo, kasneje pa ob izvedbi drugih prireditev ni bilo več prostih terminov pa tudi finance nam niso dopuščale dodatnega projekta. Letos namenoma izpuščamo tra-
dicionalni Jesenski živžav in ga bomo nadomestili s tem izletom ter tako vnesli nekaj sprememb v ustaljen program društva. Družine, ki se bodo izleta udeležile, pa tudi pozivamo, naj s seboj prinesejo čim večje število plastič-
nih zamaškov, ki jih bomo na prizorišču svečano predali Piki Nogavički. Zbiranje zamaškov lahko poteka kar pod vodstvom otrok, saj je zanje to odlična priložnost, da na zabaven način pomagajo socialno šibkejšim vrstnikom, ki bodo prejeli izkupiček od prodaje zamaškov.«
V pričakovanju izleta pa dodajajo še to, da se vam s tako rekoč obvezno opremo za Pikin festival - kitkami in pegicami - ni potrebno ukvarjati; med potjo bodo skozi animacijo poskrbeli tudi za to.
Dženana Kmetec
Tvoja izbira danes. Prihodnost nas vseh.
gradbeništvo
prometno inženirstvo
www.fg-uni.mb.si
Jeseni se v srednjo šolo ali na fakulteto lahko zanesljivo in varno zapelješ z avtobusi družbe Veolia Transport Štajerska, ki povezuje podravske občine s srednješolskimi centri in fakultetami v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Ormožu.
Za dijake in študente iz večine občin smo v sodelovanju z občinami pripravili posebno ponudbo. Cena mesece dijaške ali študentske vozovnice tako znaša:
• 20,00 EUR ali 45,00 EUR, odvisno od razdalje od kraja stalnega prebivališča.
Dodatne informacije o voznih redih in posebni ponudbi so na voljo na telefonski številki 02 / 2350 - 219, lahko nam pa tudi pišeš na lnfo@veolla-transport.sl. Želimo ti lepe počitnice. Vidimo se zopet jeseni. Veolia Transport Štajerska
Q VEOLIA
TRANSPORT
Foto: DPM
Kolesarstvo
Vrečer pričakovano slavil na Pokljuki
Stran 12
Rokomet
Dogša odšel, novinca sta Ornik in Lešnik
Stran 12
Tenis
Blaž na Hrvaškem najbolje letos
Stran 13
Kajak
Nastop na SP dragocena izkušnja za Vidoviča Stran 13
Nogomet
Zavrč in Stojnci različno štartala v 3. SNL - vzhod Stran 14
Nogomet
Mladi Ptujčani do točke v zadnji minuti
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal - balvansko plezanje
Prve stopničke za Mino v balvanih ... in kar zmaga!
Zadnja tekma svetovnega pokala športnih plezalcev in športnih plezalk v balvan-skem plezanju v Munchnu je minila po slovenskih notah. Mina Markovič je v finalu ugnala vse tekmice in prepričljivo zmagala ter se veselila svojih prvih stopničk v tej zvrsti športnega plezanja. Markovičeva je ena redkih tekmovalk, ki so v svetovnem pokalu zmagale tako v težavnosti kot tudi v balvanih, v dveh precej različnih panogah tekmovalnega športnega plezanja. Slovenski dan v bavarski prestolnici je s četrtim mestom dopolnil Klemen Bečan. V kvalifikacijah sta tekmovala še dva Slovenca, ki pa sta osta-
la zunaj dvajseterice najboljših in polfinala. Jernej Kruder je zasedel 43. mesto, aktualna državna prvakinja Mateja Hoh-kraut pa je bila 30.
»Sem presrečna! Kar nekaj časa po tekmovanju sploh nisem prav dojela, da dejansko nobena od tekmovalk nima več nobene možnosti, da bi preplezala te balvane in da sem zmagala. S svojim plezanjem sem zelo zadovoljna. Sploh sem samo sebe presenetila s skokom na zadnjem balvanu v finalu, kar je malo nenavadno zame. Potem sem »stisnila« bolder še do vrha, kar je bilo res super. Res sem morala dati vse od sebe, zato sem vesela, vesela ... To je bila še zadnja tekma v
Mina Markovič: »Komaj čakam nadaljevanje sezone«
»To so moje prve stopničke v balvanih, ki sem si jih zelo želela že celo leto. Vedela sem, da sem sposobna priti nanje. V bistvu sem že celo leto čakala na njih, dosegla pa sem jih z zmago, kar je še toliko lepše. Moram priznati, da sem drugače že popolnoma osredotočena na težavnost in že komaj čakam na naslednji del sezone, ki mi je še bolj pisan na kožo,« je po zmagi dejala Mina Markovič.
balvanih letos, ampak vse se je izšlo najboljše, kar se lahko,« se je prvenca na tekmah balvan-skega pokala zelo razveselila 23-letna Markovičeva, bronasta kombinatorka s svetovnega prvenstva v Arcu, ki je letos v svetovnem pokalu v težavnosti že osvojila prvo in drugo mesto.
Markovičeva si je v kvalifikacijah, v katerih je preplezala vseh pet balvanov, delila prvo mesto s še petimi tekmovalkami, v polfinalu je bila četrta z le enim preplezanim balvanom od štirih, kar pa je ni odvrnilo od vrhunske predstave v finalu, v kateri je kot edina finalistka preplezala tri balvane od štirih. Druga je bila domačinka Juliane Wurm, šele tretja pa Avstrijka Anna Stöhr, skupna zmagovalka svetovnega pokala v balvanih in trenutna svetovna prvakinja. Markovičeva je balvansko sezono končala na skupno petem mestu.
Bečan četrti
V moški konkurenci je slavil trenutni svetovni prvak Rus
Foto: Stanko Zebec
Mina Markovič (PK 6b Ptuj) je boljši možni način - z zmago v
sezono svetovnega pokala v balvanskem plezanju zaključila na naj-Münchnu.
Dimitrij Šarafutdinov pred rojakoma Rustamom Gelmano-vom in Aleksejem Rubcovom. Komaj šesti je bil Avstrijec Kili-
an Fischhuber, ki je kljub ponesrečenemu finalu vpisal zmago v skupnem seštevku. Najboljši slovenski balvanski plezalec
Bečan je končal tik pod zmagovalnim odrom ter na sedmem mestu v skupnem seštevku.
sta, jm
Nogomet • 2. SNL
Kurež in Petek zadela za novo zmago
Aluminij - Garmin Šenčur 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (25), 2:0 Petek (52)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Sambolec, Bingo (od 46. Spa-hič), Medved, Kurež (od 46. Kokol), Rešek, Ploj (od 64. Kmetec) Petek, Pečovnik. Trener: Bojan Flis.
GARMIN ŠENČUR: Šmajd, Babič, Aljančič, Kern, Ajdovec, Grvala, Boži-čič (od 74, Gavranič), Kotnik, Breza-rič, Križaj (od 46. Koli), Sviben (od 60. Šmid). Trener: Brane Pavlin.
RUMENI KARTONI: Božičič (36), Medved (34), Kurež (44), Bajlec (48), Ploj (57)
Nogometaši Aluminija so v srečanju z Garminom Šenčurjem veljali za favorita in so pričakovali svojo drugo domačo zmago, pa čeprav so nastopili brez prvega organizatorja igre Gregorja Režonje, ki je poškodovan. Priložnost je dobil mladi Timotej Petek, na klopi pa je ostal tudi Samir Spahič (začel je Pečovnik). Kljub vsemu so domačini pričeli zelo poletno, saj je že v 4. minuti Alen Ploj zamudil priložnost za dosego zadetka, dve minuti kasneje pa še Robert Kurež. Tudi gostje
niso igrali le obrambno, ampak so po prejeti žogi poskušali tudi s hitrimi napadalnimi akcijami. V 12. minuti so preko Božičiča celo zadeli prečnik:
žoga je oplazila Petka, nekoliko spremenila smer in se od prečnika odbila v kot. Znova se je dvakrat v dobrih situacijah znašel Robert Kurež, ki pa
mu ni uspelo premagati gostujočega vratarja. Zato pa je imel nekoliko sreče v 25. minuti, ko je po kotu, ki ga je z leve strani izvedel Petek, bil najspretnejši
pred vratarjem Šenčurja in je iz težkega položaja zadel v polno - 1:0. Gostje so bili nevarni v 40. minuti, ko je s strelom poizkušal branilec Babič.
Domači strateg Bojan Flis je ob polčasu naredil dve menjavi: v slačilnici sta ostala Klemen Bingo (težave z žulji) in strelec edinega zadetka Robert Kurež (težave s prehladom). Kljub tem menjavam je bilo dvomov o končnem zmagovalcu hitro konec. V 52. minuti se je za strel nenadoma odločil Timotej Petek, njegov močan udarec z razdalje preko 25 metrov pa je končal pod prečnikom, v golu - 2:0. Mladi nogometaš Aluminija je bil tokrat v dobri dnevni formi in bi lahko še dvakrat zatresel mrežo gostov, v 55. in 70. minuti, a takrat ni imel sreče pri zaključku. V 83. minuti je iz prostega strela poizkušal še kapetan Denis Topo-lovec, vendar njegov močan strel ni bil dovolj natančen.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaš Aluminija so proti šenčurjanom pokazali, da lahko z močno pomlajeno ekipo tudi letos merijo na sam vrh 2. SNL.
Boris Sambolec - Aluminij:
»Vremenski pogoji za Igranje so bili zaradi visoke temperature In vlažnosti zraka izjemno težki, poleg tega nam je nasproti stal kvaliteten tekmec. Mi smo se trudili od samega začetka, dali smo vse od sebe in na koncu se nam je to obrestovalo v obliki končne zmage.«
Zmaga Kidričanov je povsem zaslužena, gostje iz Gorenjske pa so se predstavili kot solidna ekipa, kvalitetnejša, kot je bila v minuli sezoni.
Danilo Klajnšek
2. SNL: Še trije neporaženi
V 3. krogu je prvič spodrsnilo ljubljanskemu Interblocku, ki je na koncu srečno in spretno - v zadnjih minutah - izvlekel točko na domačem igrišču. Še drugič so zmagali nogometaši Krškega in so prijetno presenečenje uvodnih krogov. Nekoliko preseneča visok poraz Doba v Celju proti novincu v ligi. Največje razočaranje je vsekakor Dravinja, ki je še tretjič zapored izgubila in je še edino moštvo brez točk. Vse tri tekme so Konjičani izgubili z minimalnih 0:1 ...
REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Garmin Šenčur 2:0 (1:0), Krško -Šmartno 1928 1:0 (0:0), Šampion Celje - Roltel Dob 4:1 (1:1), Bravo 1 Interblock - Bela krajina 1:1 (0:0), Kalcer Radomlje - Dravinja 1:0 (1:0).
1.	B. INTERBLOCK 3 2 1 0 7:1 7
2.	ALUMINIJ 3 2 1 0 6:0 7
3.	KRŠKO 3 2 1 0 3:1 7
4.	GAR. ŠENČUR 3 111 3:3 4
5.	ŠAMPION CELJE 3 111 5:6 4
6.	ROLTEK DOB 3 1 1 1 3:5 4
7.	KAL. RADOMLJE 3 1 0 2 2:4 3
8.	ŠMARTNO 1928 3 1 0 2 1:3 3
9.	BELA KRAJINA 3 0 2 1 2:6 2
10.	DRAVINJA K. 3 0 0 3 0:3 0
Kolesarstvo • DP v gorskem kolesarstvu
Vrečer pričakovano slavil na Pokljuki
Po poletnem tekmovalnem premoru so se kolesarji Perutnine Ptuj minuli konec tedna vrnili na kolesa. Tako so v soboto nastopili na gorskem državnem prvenstvo v cestni vožnji, v nedeljo pa na močni enodnevni dirki v Avstriji, šlo je za že 51. izvedbo dirke Burgenland Rundfahrt.
Pričakovano je naslov državnega prvaka na gorskem DP ubranil Robert Vrečer, ki je bil tudi letos premočan za tekmece. Vrečer je naslov državnega prvaka na gorskem državnem prvenstvu v cestni vožnji tako osvojil že petič zapored. Letošnja proga je potekala od Bohinja do Pokljuke, dolga pa je bila 13,7 km. Po dirki je Celjan v ptujski vrsti povedal: »Sama trasa ni bila preveč zahtevna, kar kaže tudi visoka povprečna hitrost, ki je
Izidi gorskega DP v cestni vožnji (Bohinj-Pokljuka)
1.	Robert Vrečer (Perutnina)
2.	Luka Mezgec (Sava Kranj)
3.	Vladimir Kerkez (Sava Kranj)
4.	Boštjan Rezman 6. Jure Golčer
8. Luka Rakuša (vsi Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) je že petič zapored osvojil naslov državnega prvaka v gorski cestni vožnji.
bila okrog 27 km/h. Mi pa je ekipa od starta na ravnini in do začetka klanca pripravila odlično izhodišče za napad, za kar se jim tudi zahvaljujem.« Uspeh Roberta Vrečerja so dopolnili Boštjan Rezman s četrtim, Jure Golčer s šestim, Luka Rakuša z osmim mestom. S to zmago je ekipa Perutnine zabeležila 15. zmago v tej sezoni.
V nedeljo še dva starta
V nedeljo so kolesarji Perutnine nastopali na Veliki nagradi Burgenlanda v Avstriji, kjer so imeli skoraj celotno dirko pod kontrolo, saj je bil v ube-žni skupini Matej Marin. Na njihovo žalost pa je bila ubežna skupina 13 km pred ciljem ujeta. Ptujčanom se tako zaključek ni iztekel po željah in so se morali zadovoljiti z 11. mestom Mateja Mugerlija.
Prav tako v nedeljo je član ptujskega kolesarskega kluba Boštjan Rezman nastopil na Memorialu Stjepana Grgca v Ivanič Gradu, kjer je zaostal le za Radoslavom Rogino in Kristijanom Durasekom iz domače Loborike ter tako osvojil odlično 3. mesto.
tp
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormožani so jo v Avstriji slabo odnesli .
■■
V soboto je bil avstrijski pr-voligaš Bernbach Koflach (trener Ivan Hrupič) organizator mednarodnega turnirja, na katerem so poleg gostiteljev sodelovale še ekipe Jeruzalema, Maribora in predstavnik BiH - Izvidač iz Ljubuškega. Vse ekipe so med sabo odigrale tekme, ki so trajale dvakrat 20 minut. Največ uspeha so poželi rokometaši Maribora, ki so pokazali daleč največ rokometnega znanja in ob treh zmagah osvojili 1. mesto. Razočaranje turnirja so rokometaši Jeruzalema, ki jim ni šlo prav nič od rok. Težke roke in noge
po napornih treningih so lahko edini razlog za hud spodrsljaj. Vinarji so turnir zaključili z metom iz igre 40/81 - slabše skoraj ne more biti. Edini svetli točki sta bila vratarja Gašper Jelen in Sandi Žuran, ki sta ubranila vse, kar sta zmogla.
Jeruzalem - Bernbach Koflach 18:18
Po zaostanku 4:7 so Ormožani odigrali zelo dobrih 15 minut in povedli 12:8. To je bila najboljša igra ormoške ekipe na turnirju. V zaključku, pri vodstvu 17:15, so varovanci trenerja Saša Prapotnika imeli igralca več v polju, vendar ga niso izkoristili in
Rokomet • RK Drava
Dogša odšel, novinca sta Ornik in Lešnik
Rokometaši Drave pod vodstvom novega trenerja Tomija Matjašiča še naprej zavzeto vadijo in se pripravljajo na novo sezono. Zasedba je sicer v teh dneh dokaj okrnjena, saj je kar sedem mladih rokome-tašev na maturantskem izletu. Kljub temu pa niti to ni zmotilo ritma priprav, saj so fantje, ki so ostali, prizadevni, kljub temu da se občasno pojavijo manjše težavice s poškodbami. Klub se je po kar nekaj letih delovanja na Ptuju odločil zapustiti vratar Maks Dogša, ki bo svojo srečo poiskal v drugi sredini. Z njegovo zamenjavo pa so taboru modrih pohiteli, saj se je Drava okrepila z vratarjem Juretom Lešnikom, ki je
nazadnje deloval v Mariboru. Prav tako so modri močnejši za levega zunanjega igralca Marcela Ornika, ki je prav tako prišel iz Maribora.
»Dravaši« še naprej vadijo petkrat tedensko, veseli pa spoznanje, da se bodo ta teden preselili v dvorano Ljudski vrt, kjer tudi sicer gostijo ligaške tekmece. Prav v omenjeni dvorani pa bodo ptujski rokome-taši v sredo odigrali tudi prvo pripravljalno srečanje. Tekmec Drave bo stari znanec, ekipa Pomurja, ki jo bo v novi sezoni vodil ljubiteljem rokometa dobro poznani Vlado Hebar. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri.
tp
borbeni domačini so 5 sekund pred koncem izenačili na 18:18.
Jeruzalem - Izvidač Ljubuški 13:23
Ekipa iz BiH je z borbeno in čvrsto igro zasenčila slovenskega prvoliga-ša. V golu Izvidača je blestel vratar Tolic (bivši igralec Varteksa), ki je mladi ekipi Jeruzalema pognal strah v kosti. Zgrešeni streli in tehnične napake so se kar vrstili, v protinapadih pa so bili rokometaši iz Ljubuškega nezgrešljivi.
Jeruzalem - Maribor 9:25
Že do odmora so si Mariborčani priigrali 9 točk prednosti, 11:2. V prav vsakem napadu so Ormožani prihajali do prostora za lep zaključek, vendar je vratar Lončar na svojem golu spustil »roleto« in zaustavil Ormožane, da bi se enakovredno kosali z močno zasedbo Maribora. Do odmora je mariborski vratar zbral 10 obramb, od tega 2 sedemmetrovki. Ob tem Ormožani dvakrat iz čistih metov niso zadeli niti okvirja naspro-
tnih vrat ... Tudi v nadaljevanju se je ponovila ista zgodba in Maribor je Ormožane zamrznil na 16 točk zaostanka.
KU
V sredo, 24. 8., gostovanje v Vidovcu
V sredo, 24. 8., Jeruzalem gostuje pri hrvaškem 1. B-liga-šu Vidovcu, ki je lani že priredil hladen tuš Ormožanom. Letos je ekipa Vidovca zelo okrepljena in eden glavnih favoritov za napredovanje v elitni hrvaški rokometni razred. Za Vidovec nastopa tudi bivši Ormožan Alen Melnjak. V soboto, 27. 8., pa se bodo rokometaši iz Ormoža končno predstavili domači publiki na Hardeku, saj bo tam od 14. ure naprej potekal turnir.
Rokomet • Prijateljska tekma
Velika Nedelja Carrera Optyl - Ivanec 34:28 (18:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Mesarec 2, Kavčič 1, Majcen, Hanželič 4, Bezjak 3, Ve-selko 3, Prapotnik, Zemljič 1, Preac, Ivančič 13, Meško 5, Tušak 2, Pre-jac, Zorec. Trener: Milan Baklan.
Rokometaši iz Velike Nedelje so v okviru priprav na prvenstvo v 1. B slovenski ligi odigrali še svojo drugo tekmo, in to proti hrvaškemu drugoligašu iz Ivanca. Tokrat je bilo že veliko bolje, saj je bil igra bolj tekoča. Gostje so domačine pre-
senetili na začetku in povedli 0:3, vendar to ni dolgo trajalo, saj so jih ujeli in potem oni po-vedli s tremi zadetki prednosti. Njihova igra je bila vedno boljša in do odhoda na odmor je njihova prednost zrasla na šest zadetkov prednosti.
V drugem polčasu je bila igra enakovrednejša. Domačini so na koncu povedli z osmimi zadetki prednosti, 33:25, tako da njihova zmaga ni bila vprašljiva. V domači vrsti je bil strelsko najbolj razpoložen izkušeni Dejan Ivančič, ki je dosegel trinajst zadetkov, enajst iz igre.
DK
Nogomet • 1. SNL
Dobra popotnica Maribora pred Glasgowom
Nafta - Luka Koper 0:0 Rudar - CM Celje 3:3 (2:2); strelci: Žinko 8., Majcen 18., Bratanovič 56.; Pavlovič 3., Popovič 11., Firer 61. R. K.: Močivnik 87./CM Celje
Domžale - HiT Gorica 0:3 (0:0); strelci: Zarifovič 73., Plut 78., Gale-šic 90./11-m. R. K.: Elsner 12., Vidmar 90./oba Domžale
Triglav - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: Vršič 70. R. K.: Sever 58./Triglav Maribor - Mura 05 6:0 (3:0); strelci: Volaš 28., 69., Velikonja 34., 53., Ibraimi 36., 59.
1.	MARIBOR 6 5 10 14:3 16
2.	DOMŽALE 6 3 2 1 8:4 11
3.	OLIMPIJA 6 3 2 1 8:7 11
4.	HIT GORICA 6 3 12 12:5 10
5.	CM CELJE 6 2 2 2 9:7 8
6.	RUDAR VELENJE 6 2 1 3 11:10 7
7.	NAFTA 6 1 3 2 6:6 6
8.	TRIGLAV 6 2 0 4 3:14 6
9.	MURA O5 6 1 1 4 2:11 4
10.	LUKA KOPER 6 0 3 3 2:9 3
V 1. SNL vrh še naprej trdno držijo Mariborčani, ki jih v četrtek čaka »tekma sezone«: v Glasgowu se bodo v povratni tekmi (v prvi tekmi je Maribor slavil 2:1) merili s slovitimi
Rangersi za uvrstitev v Ligo Evropa. Proti Muri 05 so vijoličasti prikazali učinkovito igro, v kateri so izstopali trije posamezniki, od katerih je vsak dosegel dva zadetka: Volaš, Velikonja in Ibraimi. Mura po uvodni zmagi tone proti dnu in jo zagotovo čaka trd boj za obstanek. Edino presenečenje kroga so pripravili Goričani, ki so zmagali v Domžalah. K temu je v veliki meri botrovala zgodnja izključitev kapetana Domžal Luke Elsnerja. Deseterici Domžalčanov je proti koncu tekme zmanjkalo moči za enakovreden odpor, čeprav so imeli pred tem kar nekaj priložnosti. Olimpijo je v gosteh do zmage znova popeljal reprezentant Dare Vršič, ki igra v odlični formi. V Velenju so gledalci videli pol ducata zadetkov, štiri že v uvodnih dvajsetih minutah. Koprčani so prva ekipa, ki je že po petih krogih zamenjala trenerja: Vlada Badžima je zamenjal Milivoje Bračun, ki pa tokrat še ni sedel na trenerski klopi. V dresu Kopra sta v drugem polčasu zaigrala tudi Naser Kajtazi (prej Drava) in Matej Pučko (Aluminij): slednji je v tem tednu iz Aluminija prestopil v Koper.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Matej Pučko (rdeči dres) je v lanski sezoni nastopal za Aluminij, v petek je v Lendavi že debitiral v dresu Kopra.
Nogomet
Leon Panikvar na Škotskem
Prejšnji teden je podravski nogomet dobil igralca, ki bo zaigral v prvi škotski ligi (Premier league). To je Leon Pani-kvar, ki je s Kilmarnrockom podpisal dvoletno pogodbo. Sicer pa je Leon zadnji dve leti igral za madžarski ZTE, sedaj pa se je odločil za nov korak v karieri.
Leon je svojo nogometno pot pričel pri Aluminiju, nada-
ljeval pri Mariboru in pri Beli krajini. Zadnji klub v Sloveniji je bilo Primorje iz Ajdovščine. Ob tem je bil mladinski repre-zentant in član mlade reprezentance Slovenije (U-21). Verjame, da bo s svojo vztrajnostjo, dobro telesno pripravljenostjo in vedno borbeno igro kaj hitro postal član udarne enajste-rice svojega novega kluba.
Danilo Klajnšek
Leon Panikvar, ki je v Sloveniji nazadnje igral za Primorje iz Ajdovščine, bo v novi sezoni igral na Škotskem.
Šah • Ptuj Open 2011
Krumpačniku četrta zmaga, Belšaku naslov mojstrskega kandidata
Z devetim kolom se je končal tradicionalni mednarodni šahovski turnir Ptuj Open Spodnje Podravje 2011, letos že šesti po vrsti. Prav zadnji krog je dal odgovore na kar nekaj vprašanj. Za organizatorja, Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, je prav gotovo razveseljivo, da je perspektivni mladinski državni reprezentant Žan Belšak osvojil naslov mojstrskega kandidata.
Že četrtič je na Ptuju zmagal mednarodni mojster (MM) Domen Krumpačnik, bivši član ptujskega društva, danes pa član celjskega ŠK. Domen je v devetih kolih sedemkrat zmagal in dvakrat remiziral ter zbral 8 točk. Enak izkupiček je dosegel tudi MM Robert Lončar iz Hrvaške, sicer član ŠD Podpeč, vendar pa je po dodatnem kriteriju zmaga odšla v roke Domna.
Izreden uspeh je dosegel mladi član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Žan Belšak, ki je s 6,5 točke ob koncu zasedel odlično 4. mesto in osvojil naslov mojstrskega kandidata. Seveda je bil pritisk v zadnjem krogu nekoliko večji, saj mu je napredovanje omogočila edino zmaga proti odličnemu Roku Vrbanu iz ŽŠK Maribor.
Ptuj Open 2011
Končni vrstni red: 1. Domen Krumpačnik 8, 2. Robert Lončar 8, 3. Matic Škrinjar, 4. Žan Belšak, 5. Jernej Špalir, vsi po 6,5 točke ... 18. Janko Bohak, 19. Klemen Jan-žekovič, oba 5,5 točke, 27. Stanko Nikolič, 28. Aleksander Podkrižnik, oba 5 točk, 30. Darko Dominko 4,5 točke, 34. Martin Majcenovič, 35. Ciril Kužner, oba po 4 točke, 38. David Zagoršek, 39. Andraž Šuta, 42. Leon Selišek, 43. Klemen Kovačec, vsi po 4 točke itd.
Ta je v prvih šestih kolih kar petkrat zmagal in enkrat remi-ziral, nato pa v nadaljevanju izgubil z obema MM Krumpačni-kom in Lončarjem, v zadnjem kolu pa še z Belšakom. Od Ptujčanov sta solidno odigrala še veteran Janko Bohak in mladi Klemen Janžekovič. Oba sta zbrala po 5,5 točke in se uvrstila na 18. oziroma 19. mesto. Nagrado za najboljšega seniorja nad 60 let je prejel Nebojša Mi-linkovič iz ŠK Fram, najboljša članica je bila Sarah Ramadani iz ŽŠK Maribor, nagrada za najboljšega udeleženca do 15 let pa je pripadla Andreju Lapoši iz Radenske, ki so ga organizatorji nagradili tudi za veliko podporo humanitarnemu projektu »Zamaški za Gala«.
Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
Domen Krumpačnik, zmagovalec turnirja Ptuj Open 2011
Foto: Črtomir Goznik
Žan Belšak, novi mojstrski kandidat
Šah
Mladinsko državno prvenstvo
Na Pohorju poteka ekipno mladinsko šahovsko prvenstvo za mladince in mladinke. Pri mladincih nastopa prvih sedem ekip iz lanskega prvenstva, za eno prosto mesto pa so mladi šahisti igrali kvalifikacije. Ker so bili člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj v kvalifikacijah drugi, ptujsko društvo v tej konkurenci nima predstavnika. Zato pa se bo za čim boljšo uvrstitev pomerila ekipa mladink v
postavi Lara Carli, Alja Janžekovič in Nives Janžekovič, saj je prvenstvo pri dekletih odprto. Vse tri so solidno nastopile na pravkar končanem mednarodnem turnirju Ptuj Open Spodnje Podravje 2011, kar jim bo gotovo pomagalo pri dobrih nastopih na omenjenem državnem prvenstvu. Mladinke bodo v treh dneh odigrale pet kol, kar bo precej naporno.
Silva Razlag
V petek, 26. 8., v Štajerskem tedniku
Vse o dvoboju Dejan Zavec - Andre Berto
Pogovori, napovedi, statistika, predstavitve, anketa ...
Kajakaški šprint • SP na Madžarskem
Dragocena izkušnja za Vidoviča
Madžarski Szeged je na izredno visokem organizacijskem nivoju pripravil svetovno prvenstvo v kajakaškem sprintu na mirnih vodah. Med svetovno elito se je v slovenski članski reprezentanci po letošnjih odličnih rezultatih znašel tudi Ptujčan Tilen Vidovič. Predstavnik BD Ranca iz Ptuja je bil z nastopom na Madžarskem nagrajen zaradi napredka v tej sezoni, ko trenira pod vodstvom Stjepana Janiča. Kajakaška zveza Slovenije ga je poslala na svetovno prvenstvo predvsem zato, da si nabere izkušnje za prihodnost.
Tilen je kot državni prvak nastopil na 200 metrov dolgi progi. V svoji kvalifikacijski skupini je dosegel peti čas in se ni uvrstil v nadaljnje tek-
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca) je prvič nastopil na članskem svetovnem prvenstvu.
movanje oziroma v polfinale, ki ga je pred odhodom na SP po tihem pričakoval. O svojem
nastopu je Tilen Vidovič dejal: »Bilo je novo super doživetje, saj je bilo tekmovanje izredno
dobro organizirano. Vsekakor je bilo to moje največje in najpomembnejše tekmovanje do sedaj in pred startom sem imel zato kar precejšnjo tremo. Pokazal sem se še za rahlo neizkušenega kajakaša, saj mi nastop ni najbolje uspel. To pomeni, da sem slabo startal oziroma sem v sprintu malo zamudil, tako da tega potem na tako kratki progi nisem več mogel nadoknaditi.«
Mladi Vidovič je tako občutil dotik velikega tekmovanja, ki mu bo v prihodnosti prav gotovo koristil, da bo lahko na podobnih tekmovanjih bolje nastopil. Izkušnje, učenje in dozorevanje so sestavni del vsakega športa. Naš kajakaš je v tej sezoni zares zelo napredoval, tako da sodi v absolutni konkurenci v sam slovenski vrh, še posebej v mladinski konkurenci. Za preboj v članski konkurenci pa bo še potreben čas in predvsem veliko kakovostnega treninga.
David Breznik
Tenis • Blaž Rola
Blaž na Hrvaškem najbolje letos - do polfinala
Ptujski teniški igralec Blaž Rola, ki bo oktobra dopolnil 21 let, po vrnitvi iz ZDA, kjer študira in igra na univerzi v Ohiu, nadaljuje z igranjem turnirjev serije futures (nagradni sklad na takšnih turnirjih znaša 10 tisoč dolarjev). Kljub rahli poškodbi roke je pretekli teden tako nastopil na turnirju v Čakovcu in se prebil vse do polfinala. Na tej poti je ugnal Slovenca Martina Rmuša, Italijana Antonia Lupierija in Hrvata Krešimirja Ritza. V polfinalu ga je ustavil 2. nosilec, domačin Dino Marčan. Blaž je tako ubranil vsaj nekaj ATP točk iz
lanske sezone, ko je spomladi in poleti igral odlično in se zavihtel celo pod 400. mesto na lestvici ATP.
Med dvojicami sta se Blaž Rola in Tomislav Ternar uvrstila v četrtfinale.
JM
Rezultati:
1.	krog: Rola (5) - Martin Rmuš (Slovenija) 4:6, 6:2, 6:1
2.	krog: Rola (5) - Antonio Lupieri (Italija) 6:4, 7:5
Četrtfinale: Rola (5) - Krešimir Ritz (Hrvaška) 6:1, 6:1
Polfinale: Rola (5) - Dino Marčan (Hrvaška, 2) 2:6, 6:7(6)
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je v Čakovcu dosegel najboljši letošnji rezultat na turnirjih serije futures.
Fotozapis • Mladi karateisti v Bohinju
Mladi karateisti Karate-do kluba Ptuj se že dve leti zapored v začetku julija odpravijo na karate kamp v Bohinj. Po številnih treningih, tekmovanjih in medklubskih srečanjih se prileže malo sprostitve, saj na kampu združijo prijetno s
koristnim. Zraven rednih treningov in kondicijskih priprav je tako ostalo še dovolj časa za razne druge športne aktivnosti: ob večerih je bila priložnost za igranje badmintona, odbojke, nogometa ter drugih družabnih in štafetnih iger, čez
dan pa za izlete. Odpravili so se k slapu Savica, s kanuji so veslali po Bohinjskem jezeru, se kopali ali se peš podali okrog jezera. Letos so nastopili tudi na otroškem festivalu B.O.FEjST, kjer so skupaj s karateisti iz Bohinja predstavili različne bor-
bene tehnike ter kato. Kamp je bil za otroke pravo doživetje, ne samo zaradi športnih aktivnosti, ampak tudi zaradi druženja s prijatelji in spanja v šotorih.
Nekaj vtisov otrok z letošnjega kampa:
Ela: »Kamp mi bo ostalo v lepem spominu, predvsem zaradi novih in starih prijateljev, druženja, zabave, smeha, kopanja, izletov, prijaznih spremljevalcev, lepe narave ...«
Stella: »Bohinjski vtisi so feme-nonalni, saj smo se v kampu lahko družili ter spoznavali sokarateiste in tabornike. Doživeli pa smo tudi veliko novega, napetega, pa tudi kaj običajnega. Z eno besedo, super!«
Tinka: »S sestro sva se že vsaj kak mesec pred začetkom kampa veselili zaradi odhoda v naravo, druženja s prijatelji ter seveda mnogih vragolij, ki jih bomo ušpičili! Kamp je bil zabaven in zanimiv, predvsem pa je bila tam odlična družba, kar je najpomembneje. Zares smo zelo uživali. Doživeli smo mnogo zanimivega in lepega, kar mi bo zmeraj ostalo v spominu.«
jk
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, 1. liga MNZ Ptuj
Zavrč in Stojnci različno štartala v 3. SNL
3. SNL - vzhod:
Stojnčani izgubili z igralcem manj
Uvodni krog v 3. nogometni ligi je poleg pričakovane zmage Zavrča in poraza Stojncev zaznamoval še visok poraz Bistrice v Čardi. Prekmurci so slavili kar s 4:0. Eden izmed favoritov lige - Tromejnik G-Kalamar - je tesno ugnal Palomo, novinec v ligi Rakičan pa se ni mogel upirati Ma-lečniku, ki ga vodi Viktor Trenevski, ki je pred časom igral tudi za Dravo. V oči nekoliko bode tudi domač poraz Kovinarja, od katerega je bil boljši Veržej, lanski prvaki Odranci (le-ti niso sprejeli igranja v 2. ligi) pa so doma v prekmurskem obračunu s 3:1 ugnali Grad. Zanimivost uvodnega kroga je vsekakor ta, da se niti ena tekma ni končala z remijem.
REZULTATI 1. KROGA: Zavrč -Zreče 3:0 (1:0), Čarda - AHA EMMI Bistrica 4:0 (1:0), Malečnik - Raki-čan 3:1 (1:1), Kovinar Štore - Teh-nostroj Veržej 2:3 (0:2), Tromejnik G Kalamar - Paloma 2:1 (1:0), Stojnci - Koroška Dravograd 1:4 (0:1), Odranci - Grad 3:1 (3:1).
ZAVRČ - ZREČE 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Šnajder (19), 2:0 Čeh (61), 3:0 Matjašič (81)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Šnajder (od 85. Filipovič), Murko, Rumež, Ku-serbanj, Darmopil, Čeh, Marinič (od 46. Matjašič), Fridl (od 69. Letonja), Murat. Trener: Miran Emeršič
Nogometaši Zavrča, novinci v 3. ligi, so v uvodu prvenstva doma pred 200 gledalci gostili ekipo Zreč in jo pričakovano premagali, čeprav niso imeli lahkega dela.. Domači so sicer v 19. minuti z zadetkom Šnajderja povedli, vendar pa nato niso igrali tako, kot znajo. Gostje so postajali vse bolj pogumni in v 24. minuti je domačega vratarja Goloba po pravem projektilu Žižka rešil okvir vrat. Do konca polčasa smo nato spremljali dokaj izenačeno srečanje brez pretiranih priložnosti tako na eni kot drugi strani.
Tudi pričetek drugega polčasa ni prinesel tako želene ofenzive domačih nogometašev. Šele zadetek Aleša Čeha z glavo v 61. minuti je dal Zavrčanom krila, poleg tega so se nekoliko sprostili in zaigrali vsaj približno tako, kot se od njih pričakuje. Končni izid srečanja je po podaji Šnajderja v 81. minuti postavil novinec Matjašič. Sicer pa so domačini v drugem delu igre dvakrat zadeli tudi okvir vrat (Murat, Darmopil), tako da je njihova zmaga povsem zaslužena in bila lahko bila izražena tudi z višjo razliko.
Dejan Vrečko nova okrepitev Zavrča
Že pred srečanjem z Zreča-mi je Zavrč dobil še eno okrepitev. Tokrat med vratnicama, saj je novi član kluba postal Dejan Vrečko, ki je nazadnje branil na Ptuju. Tako bo Vrečko vsekakor zaostril konkurenco na mestu vratarja, kjer sta v klubu že od prej Samo Sagadin in Damjan Golob. Pravico nastopa bo imel mladi vratar že v 2. krogu, ko Zavrč gostuje v Sladkem Vrhu pri Palomi.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so z uvodno zmago nakazali kandidaturo za sam vrh 3. SNL - vzhod (na fotografiji strelec prvega zadetka, Goran Šnajder.
STOJNCI - KOROŠKA DRAVOGRAD 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Korošak (35), 0:2 Plimon (52), 1:2 G. Pernek (66), 1:3 Kiselak (90).
STOJNCI: Veselič, Ratek (od 82. Klinger), Milošič, Golob, Draškovič, Kokot, S. Meznarič, Fridauer, P. Me-znarič (od 59. G. Pernek), Arsič (od 59. Korez), Magdič. Trener: Boris Klinger
Nogometaši Stojncev so v 1. krogu novega prvenstva pred kakšnimi
100 gledalci sicer klonili proti enemu izmed favoritov lige, toda z odnosom in igro nikakor niso razočarali. Prvi del igre je absolutno pripadel domačinom, ki pa svoje premoči niso kronali, čeprav sta predvsem Magdič in P. Meznarič zamudila izjemni priložnosti. Že v 32. minuti je domači kapetan Kokot prejel drugi rumeni karton, kar je pomenilo izključitev, tako da so rumeno-črni nadaljevali le z desetimi možmi na igrišču. To se je v hudi vročini, povrh vsega pa še proti renomiranemu tekmecu, poznalo in gostje so iz praktično edine priložnosti v prvem polčasu zadeli ter tako na odmor odšli z minimalno prednostjo.
Korošci so v 52. minuti po strelu Plimna povedli z 0:2 in srečanje se je zdelo odločeno. S tem pa se niso strinjali domači nogometaši, ki so kljub igralcu manj zagospodarili na igrišču, si priigrali kar nekaj priložnosti, eno izmed njih pa je po sijajnem »sprehodu« med gostujočimi nogometaši G. Pernek tudi realiziral.
V	sami končnici srečanja, ko so domači vse stavili v napad, so gostje izvedli hiter protinapad in »kanarčkom«, ki so v uvodnem krogu nastopili brez Viteza, Dugolina in Janžekoviča, zadali končni udarec za izid 1:3. V naslednjem krogu bodo nogometaši Stojncev gostovali v Malečniku.
ČARDA - AHHA EMMI BISTRICA 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Atanasov (30), 2:0 Horvat (63), 3:0 Krajnc (85), 4:0 Horvat (89)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Mlinar (od 74. Tkavc), Hočevar, Korošec, Jelenko, Obrovnik, Hren, Raz-boršek (od 59. Ramot), A. Stegne, Avguštin, Bečaj (od 46. Ploj). Trener: Igor Vorih.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
slab izkupiček ligašev iz MNZ Ptuj
Svoj nogometni ples so pričeli tudi nogometaši v Štajerski ligi. V tej sezoni za vrh ni tako izrazitega favorita, kot je bil v lanski sezoni Za-vrč. Najvišjo zmago kroga je dosegla ekipa iz Šmarja pri Jelšah v gosteh pri novincu v ligi, Teznu iz Maribora.
V	pričakovanju zmage so bili tudi na Ptuju, na koncu pa se je v sodnikovem podaljšku izšlo le za točko. Tudi drugi predstavniki z našega območja niso bili uspešni, saj so Boč, Ormož in Podvinci izgubili v gosteh.
REZULTATI 1. KROGA: Peca - Carrera Optyl Ormož 2:0 (2:0), Pohorje - Podvinci Betonarna Kuhar 3:1 (2:0), Tezno Maribor - Šmarje pri Jelšah 1:5 (0:1), Tehnotim Pesnica - Koroške Gradnje 1:1 (1:1), Marles hiše - MU Šentjur 2:0 (1:0), Drava
Ptuj - Šoštanj 1:1 (0:1), Krško B -Boč Poljčane 1:0 (0:0)
PECA - CARRERA OPTYL ORMOŽ 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Terbovšek (27), 2:0 Lupša (41) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Govedič, Štiberc (od 86. Majč), Jurčec, Podgorelec (od 56. Kolarič), Lah, Babšek, Strmšek, Panič, Cimer-man, Poplatnik (od 49. Kardun). Trener: Zlatko Ivankovič.
POHORJE - PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Cehtl (32), 2:0 Ma-kari (45), 2:1 Belšak (64), 3:1 Kolarič (75)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Brumen (od 63. Bratec), Šebela (od 77. Kokol), Marinič, Lah, Topolovec (od 67. Juršek), Belšak, Požegar, Toplak (od 57. R. Petrovič), Vindiš, D. Petrovič. Trener: Miran Ljubec.
DK
NŠ DRAVA PTUJ -ŠOŠTANJ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Lubej (40), 1:1 Kočar (90)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Pukšič, Roškar, Topolnik, Druzovič, Čeh (od 72. Furh), Wagner (od 59. Kočar), Nežmah, Antolič, Krajnc (od 59. Gril), Zagoršek (od 85. Letonja). Trener: Tomislav Grbavac
V Nogometni šoli Drava so zadr-
žano pričakali začetek prvenstva v Štajerski ligi, saj imajo v tej sezoni mlado, a hkrati zelo ambiciozno ekipo. Ptujčani so proti veliko izkuše-nejši ekipi Šoštanja takoj prevzeli pobudo in si z agresivnim pokrivanjem, hitrim oddajanjem žog in dobrim sodelovanjem že v prvih minutah priigrali nekaj izvrstnih priložnosti za zadetek; najlepšo je iz bližine za-streljal Čeh. Gostje so bili v prve pol ure srečanja v podrejenem položaju, vendar so bili dovolj čvrsti in zbrani, da niso prejeli zadetka po poskusih Wagnerja, Antoliča in Zagorška. Kapetan Šoštanja Koca je odlično streljal v 13. minuti iz prostega strela, a je Simonič žogo odbil v kot. Proti koncu prvega dela so Šoštanjčani začeli bolje igrati na sredini igrišča in so vsaj vzpostavili ravnotežje v igri. Dolgo podajo je v 40. minuti izkoristil Žiga Lubej, ki je z natančnim strelom dosegel zadetek za goste. V drugem delu so se gostje osredotočili na bra-njenje svoje prednosti, medtem ko so domačini le s težavo prihajali do zaključnih strelov. Mladi nogometaši Drave so se zelo trudili, da bi prebili obrambni zid Šoštanja, vendar so preveč poskušali z individualnimi akcijami. A njihov trud in predvsem velika želja jih je na koncu pripeljala do zaslužene točke: Kočar je najprej za-streljal dve imenitni priložnosti, v sodnikovem podaljšku pa je po podaji najaktivnejšega domačega igralca Nežmaha le zadel za končni rezultat 1:1. Približno 150 gledalcev je videlo razigrano ekipo NŠ Drava, ki je nakazala, da se bo v tej sezoni borila za mesta pri vrhu Štajerske lige.
David Breznik
Športni napovednik
Nogomet
1. KROG POKALA HERVIS
V	sredo ob 17.00 bodo nogometaši Zavrča v prvem krogu pokalnega tekmovanja NZ Slovenije - pokalu Hervis - igrali v Limbušu proti domači ekipi Marles hiše.
Preostali pari (v sredo ob 17.00): Krka - Tolmin, Portorož Piran -Garmin Šenčur, Malečnik - Bravo 1 Interblock, Hotiza - HIT Gorica, Tehnostroj Veržej - Odranci, Ilirska Bistrica - Rudar Velenje. Srečanje Krško - Nafta bo v torek ob 20.00.
1. LIGA MNZ PTUJ
2.	KROG - SREDA, 24. 8., OB 17.00: Oplotnica - Središče.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
3.	KROG - torek, 23. 8., ob 18.00: HIT Gorica - Aluminij
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
3. KROG - torek, 23. 8., ob 16.00: HIT Gorica - Aluminij
LIGA U - 14 VZHOD
3. KROG - sreda, 24. 8., 18.00: Aluminij - Maribor
Rokomet • Prijateljska tekma
Danes bodo rokometaši iz Velike Nedelje ob 19. uri odigrali prijateljsko rokometno tekmo v Čakovcu, kjer se bodo pomerili z domačo ekipo Medžimurja
Košarka • Turnir v Žetalah
V	petek, 26. avgusta, s pričetkom ob 18.00, bodo na igrišču pri osnovno šoli v Žetalah organizirali turnir trojk (ekipo lahko sestavlja pet igralcev). Prijavnina znaša 20 evrov in jo je treba poravnati petnajst minut pred pričetkom turnirja. Po finalni tekmi bo tekmovanje v metanju trojk. Nagrade in pokali bodo podeljeni prvim tem ekipam, nagrajenec pa bo tudi najboljši v metanju trojk.
Informacije: 041 280 754 (Rok) ali e-mail: sd.zetale©gmail.com
Odbojka na mivki • Turnir v Miklavžu
ŠD Mladost vabi na turnir v odbojki na mivki. Turnir bo v nedeljo, 28. 8., od 9.00 dalje na igrišču v Miklavžu pri Ormožu. Na turnir se lahko prijavijo ekipe v poljubni sestavi. Če igra ekipa, ki ima v igri vedno najmanj eno žensko, proti ekipi s samimi moški, začne ekipa z žensko s prednostjo dveh točk.
Prijavnina znaša 15 €, tri prvouvrščene ekipe pa bodo prejele pokale in denarne nagrade. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
Dodatne informacije: polonasd@gmail.com (na ta naslov sprejemajo tudi predhodne prijave). Podrobnosti glede turnirja lahko najdete tudi na spletnem naslovu www.sdmladost.si
DK, UK
1. liga MNZ Ptuj:
lokalni derbi Gerečjevaščanom
REZULTATI 1. KROGA: Hajdina -Dornava Vrtnarstvo Kovačec 2:1, Videm - Apače 0:4, Skorba - 1A Avto Gerečja vas 2:4, Lovrenc - Središče 0:4, Gorišnica - Oplotnica 2:0, Ma-kole - Rogoznica 1:1, Podvinci Agro-center Ptuj - Bukovci 1:5.
VIDEM - APAČE 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 A. Predikaka (30), 0:2 Rumež (69), 0:3 Fruk (82), 0:4 B. Bauman (91)
HAJDINA - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Krajnc (12), 2:0 Črnko (74. iz 11-m), 2:1 Arnuš (75) LOVRENC - SREDIŠČE 0:4 (0:0) STRELCI: 0:1 Miljevič (50), 0:2 Klajnčat (53), 0:3 Žalar (82), 0_4 Habjanič (86. iz 11-m)
SKORBA - 1 A AVTO GEREČJA VAS 2:4 (0:4)
STRELCI: 0:1 Hertiš (15), 0:2 D. Novak (24), 0:3 P. Novak (39), 0:4 Rotman (43. iz 11-m), 1:4 I. Vogri-nec (48. iz 11-m), 2:4 D. Vogrinec (66)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -BUKOVCI 1:5 (0:4)
STRELCI: 0:1 Kozel (15), 0:2 Zor-ko (32), 0:3 Strelec (36), 0:4 Zorko (43), 1:4 Dokl (58), 1:5 Kodri (87) MAKOLE - ROGOZNICA 1:1 GORIŠNICA - OPLOTNICA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Purgaj (17), 2:0 Muršič (76)
Danilo Klajnšek
Pokal MNZ Ptuj
V tekmi predkroga v tekmovanju za pokal MNZ Ptuj so nogometaši Slovenje vasi pod vodstvom novega trenerja Toneta Sela visoko slavili v Zgornji Polskavi - rezultat je bil kar 0:5.

Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj (na fotografiji kapetan Dan Krajnc) so si točko priborili v sami končnici tekme.
1. SZNL • Uvodni poraz Dornave v gosteh
Uvodni krog so odigrala tudi dekleta v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Sestava lige je enaka kot v minuli sezoni, razmerje moči pa se tudi ni bistveno spremenilo, kar so pokazali rezultati 1. kroga. Nogo-metašice iz Dornave so igrale v Slovenj Gradcu in doživele visok poraz. Domačinke so dobro pričele srečanje in že do 15. minute dosegle tri zadetke, do konca prvega polčasa pa še dva.
REZULTATI 1. KROGA: Slovenj Gradec - Dornava 9:1 (5:1), Jevnica - Velesovo Kamen Jerič 7:2 (2:0), Krka - Maribor 4:0 (0:0), Teleing Pomurje - Rudar Škale 3:1 (0:0).
SLOVENJ GRADEC - DORNAVA 9:1 (5:1)
STRELKA ZA DORNAVO: Saša Ljubec v 22. minuti z 11 m. DORNAVA: Laura Maksimovič, Nuša Pernat, Daša Veličkovič, Lucija Hameršak, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Gabrijela Milec, Patricija Golob (od 46. Nuša Ploj), Martina Potrč, Nina Podhostnik (od 46. Nina Kovačič), Jana Mohorko (od 62. Nuša Horvat).
Danilo Klajnšek
Lovrenc na Dravskem polju • Na 18. curkometu sodelovalo 16 ekip
Majšperčani zmagali že drugo leto zapored
Na lovrenčevo nedeljo, 14. avgusta, je na travnatem igrišču v Lovrencu na Dravskem polju potekalo že 18. tradicionalno tekmovanje v curkometu. Med 16 ekipami iz okoliških gasilskih društev so drugo leto zapored zmagali Majšperčani.
Člani prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc, ki so si pred 18 leti igro izmislili in jo poimenovali curkomet, so bili z leti prijetno presenečeni, saj se je igra, v kateri je treba blizu meter veliko žogo z močnimi curki iz gasilskih cevi spraviti za mejno črto nasprotne ekipe, kmalu prijela tudi med okoliškimi gasilskimi društvi. Nič pa niso imeli proti njej tudi v gasilski organizaciji, saj gre navsezadnje tudi v tem primeru za dokazovanja spretnosti v rokovanju z gasilskimi cevmi, ročniki in vodnimi curki ter seveda za ohranjanje kondicije, ki je pri gasilcih včasih odločilnega pomena.
Letos se je na lovrenčevo nedeljo okoli 13. ure na travnatem igrišču sredi Lovrenca na 18. tradicionalnem curko-metu zbralo 16 sedemčlanskih ekip iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Dobrodošlico jim je zaželel župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je kot glavni organizator vodil tekmovanje. Tudi letos so tekmovali na izločanje. Če človek odmisli dejstvo, da je v gasilskih ceveh pritisk vode precej močan, saj je predpisan delovni tlak kar dva bara, so hladni curki vode v vročem avgustovskem vremenu tekmovalcem v kratkih hlačah in kopalkah verjetno kar prijali; le sodnikom verjetno ne, saj so bili zaradi močnih curkov
Doma pa so jih pričakali tudi ruski prijatelji, med njimi tudi podpolkovnik Evgenij Karpukhov, namestnik ruskega vojaškega atašeja v Sloveniji in dober znanec Središčanov. Karpukhov je v zanimivi slovenščini z ruskim pridihom čestital popotnikom za njihov podvig in Francu Škrjancu podaril bokal in dobro rusko vodko, ki bi malo omilila spomin na neprijetnosti, ki so jim bili izpostavljeni na meji.
Kajti Fran Škrjanec pravi, da so največjo avanturo in probleme tega potovanja doživeli na latvijski schengenski meji. Gre za zgodbo, ki ne sodi v današnji čas. Na mejnem prehodu namreč dnevno več sto Latvijcev tihotapi gorivo iz Rusije, zato je za vstop v Evropo treba čakati okrog 30 ur. Kljub temu da so uspešno posredovali na ruski strani, pa je bilo z vstopom ne-
kljub neznosni vročini oblečeni v oranžne tričetrtinske gasilske dežne plašče. Nekaj sto gledalcev, ki so si tekme ogledovali iz varne razdalje, se je ob ogledu borbenih tekem od srca nasmejalo, da jim žeja ni prišla do živega, pa so lovren-ški gasilci skrbeli s potujočo »šank-šajtrgo«.
Živahno in polno smeha je bilo vso popoldne, najbolj napeto pa je postalo okoli 17. ure, ko so se vrstile finalne tekme. Že drugo leto zapored je vso gasilsko konkurenco ugnala ekipa iz PGD Majšperk, ki je v finalu premagala nadvse bor-
beno domačo ekipo PGD Lovrenc. Tretje mesto si je s pravilno usmerjenimi curki vode in povezano igro priborila ekipa iz PGD Hajdina, četrta pa je bila ekipa PGD iz Gorice pri Pragerskem. Ob svečani razglasitvi so zmagovalcem izročili pokale in priznanje, tekmovanje pa sklenili z veliko gasilsko veselico, na kateri je za zabavo skrbel ansambel Donačka.
Pravila igre so zelo zanimiva
Tekma v curkometu se praviloma izvaja na igrišču velikosti
35 m x 25 m, na zunanjih mejnih črtali (avt linijah) je 1 m visoka ograja. Igra traja dvakrat po šest minut, moštvo pa sestavlja ekipa petih igralcev in rezerva. Trije škropijo z ročniki (dva napadalca in vratar), dva pomagata napadalcema vleči cevi, branilec pa je tudi vratar. Pomočnik lahko pomaga samo svojemu napadalcu. Voda se odvzema iz GVC, in sicer obe moštvi iz ene cisterne, delovni tlak pa je dva bara. Krilna napadalca imata po dve C-cevi, branilec pa eno B-cev. Tekmovalci se kaznujejo z rumenimi in rdečimi kartoni. Za dva rume-
cu Škrjancu, ko mu je uradnica na tej meji začela trditi, da številke šasije nima na pravem mestu in da je ponarejena, pa si je le težko predstavljati. Šele ko je pokazal papirje, da je bil lani z istim vozilom v Rusiji, se je ozračje malo sprostilo. A še vedno je bilo vprašanje, ali ga zadržijo na meji ali ne. Potem ko so zadeve le uspeli pojasniti in pomiriti, se prepeljati skozi še več kontrol, pa tujce čez pet kilometrov v Latviji lepo pozdravi še radar. Alternativa je preprosta: sodnik za prekrške ali 10 evrov policaju. Nesrečni voznik je imel v denarnici le bankovca za 5 in 20 evrov. Policaj je dilemo rešil preprosto - vzel je oba in jim pomahal, da lahko nadaljujejo vožnjo. „Toliko o evropskih policajih. Zadevo imamo posneto in dokumentirano. Tudi vtis o Sankt Peterburgu so pokvarili zaho-
na si tekmovalec prisluži rdeči karton, kar pomeni izključitev za dve minuti.
Začetek igre je enak kot pri vaterpolu: sodnik žogo postavi na sredino igrišča in na njegov znak igralci stečejo s svoje mejne črte proti žogi. Ko ekipa dobi zadek, se igra nadaljuje s sredine igrišča, nasprotna ekipa pa je oddaljena 10 metrov. Vsako namerno igranje s telesom ali deli telesa se kaznuje s kartonom, prav tako vsako namerno škropljenje v nasprotnega igralca. Če kateri od igralcev naredi prekršek, se morajo ti kasneje odmakniti od žoge 10 metrov. Če igralec zadržuje žogo s telesom ali deli telesa ob ograji, se prekršek izvaja s črte, ki je od
dnjaki, ulice so bile namreč prepolne popolnoma pijanih skandinavskih turistov," je nekoliko neprijetne plati popotovanja povzel Franc Škrjanec, ki pa je sicer poln navdušenja nad potovanjem: „Bilo je krasno, nepopisno, nismo imeli časa imeti domotožja, ker je to potovanje brez primere. Toliko stvari vidiš, doživljaš, ki jih morda drugi le sanjajo, da so tvoje misli ves čas zaposlene. V tako kratkem času je toliko naporov in adrenalina, da se niti nismo zavedali, kako blizu domu smo že in smo bili začudeni, ko je bila prva tabla za Maribor. Vrnitev domov je vedno prijetna, čeprav v tem trenutku niti vseh
ograje oddaljena tri metre. Če pa žoga pade preko ograje, se avt izvaja tako, da sodnik vrže žogo linijsko nazaj v igrišče. Za gol se šteje, ko nasprotnik potisne žogo do zadnje črte nasprotnika (ena točka), če doseže gol nasprotnika, pa se le-ta šteje za tri točke (kot ameriški nogomet). Ob neodločenem rezultatu se igrajo podaljški dvakrat dve minuti, če pa je po podaljških rezultat še vedno neodločen, se izvajajo kazenski streli. Še to: oblačila in obutev udeležencev curko-meta sta prepuščena vsakemu posamezniku, udeleženci pa morajo imeti tudi rezervno obutev in obleko, menda zaradi preoblačenja.
-OM
stvari ne dojemamo in bodo prišle za nami."
Sicer pa so bili popotniki hitrejši, kot so načrtovali. Potovanje je potekalo gladko, brez težav, nekoliko je nagajal le mlajši od obeh mercedesov. Pot je bila sestavljena iz devetih etap, najdaljša pa je bila prva in je znašala kar 1.237 kilometrov. Skupno so prevozili čez 6.000 kilometrov, kar je napor tudi z običajnim avtom, s starodobni-ki pa sploh. Škrjanec je bil zadovoljen tudi z ekipo, ki je dobro delovala skupaj. Prihodnje leto pa seveda spet v Rusijo, novim dogodivščinam naproti, tokrat v južni evropski del Rusije.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ne, to ni pokal! Podpolkovnik Evgenij Karpukhov, namestnik ruskega vojaškega atašeja v Sloveniji, je Francu Škrjancu podaril bokal, iz katerega bo lahko pil najboljšo rusko pijačo, kot odškodnino za neprijetnosti, ki so jim bili izpostavljeni na meji.
malo težav. Kontrolnih točk,	so jih na meji dodobra preme-
zapornic in najrazličnejših ura-	tali in skoraj razmontirali. Vse
dnikov je bilo toliko, da so jih	skupaj poteka počasi, ker od
prenehali šteti. Potem ko so po-	osmih uradnikov delata le dva.
kazali vse dokumente za vozila,	Kako vroče pa je postalo Fran-
Foto: Viki Ivanuša
Doma, v Središču ob Dravi, je popotnike pričakala tudi ruska dobrodošlica.
/ • - /t
Foto: M. Ozmec
Najbolj napeta je bila finalna tekma, na kateri so se za prvo mesto z gasilskimi cevmi v rokah borili člani domačega gasilskega društva iz Lovrenca in ekipa PGD Majšperk.
Foto: M. Ozmec
Fantje zmagovalne ekipe iz PGD Majšperk, ki so na lovrenškem curkometu slavili že drugo leto zapored.
Središče ob Dravi • S poti po Rusiji
Rusija je vedno avantura
V sredo so se okrog 18. ure v Središče ob Dravi vrnili popotniki Moskva tour 2011, ki so bili dobra dva tedna na potovanju po Rusiji. Doma so jih nestrpno pričakovali sorodniki, prijatelji in sokrajani, dobrodošlico pa jim je izrekel tudi župan Jurij Borko, saj popotniki nikjer niso pozabili povedati, da prih^j^jo iz Slovenije, iz Središča ob Dravi.
Haloze • Zapeli so klopotci...
V Jablovcu so postavili največjega v podlehniški fari
Po starem vinogradniškem izročilu okrog sv. Lovrenca v vinogradih zapojo klopotci, saj je grozdje že dovolj zrelo, da je treba poskrbeti za odganjanje škorcev. Minulo soboto, 12. avgusta, so enega večjih postavili tudi pri Drevenškovih v Jablovcu pri Podlehniku.
Foto: M. Ozmec
Po dveh urah postavljanja je gospodar Bojan Drevenšek velike vetrnice lastnoročno pognal, ob prvem vetru pa je igriva pesem klopotca zadonela po okoliških vinogradih.
Postavljanje klopotcev je za haloške vinogradnike že od nekdaj pomembno opravilo, saj to pomeni, da grozdje že zori in postaja sladko. Gospodar Bojan Drevenšek iz Jablovca 1 b pri Podlehniku je po poklicu sicer ključavničar, poleg tega pa je tudi marljiv vinogradnik, eden njegovih najbolj priljubljenih konjičkov pa je izdelovanje haloških klopotcev.
»Odkar pomnim, je postavljanje klopotcev zelo pomembno opravilo, saj je to bil včasih edini način, da smo iz vinogradov odganjali škorce. Včasih so jih izdelovali drugi možakarji, dobrih dvajset let pa jih izdelujem tudi sam. Do sedaj sem izdelal že več kot 30 večjih klopotcev, tale pa je eden mojih največjih in kolikor vem, letos v podleh-niški fari ni večjega.«
Kakšne pa so njegove mere, koliko časa ste ga izdelovali?
»Priprave in zbiranje pravega ter primerno sušenega lesa sem pričel že spomladi, posamezne dele pa sem pričel izdelovati v začetku junija. Izdelovanje klopotca vzame človeku precej časa, zato sem tega velikana izdeloval dobra dva meseca. Nosilni drog je visok 6,5 m, stol,
ki je na njem, je visok dober meter, širok pa 90 cm, deska meri dobrih 3,5 m, macleki so veliki 55 cm, pere ali vetrnice pa so dolge kar 5,60 m.«
Zagotovo je pomembno, iz kakšnega lesa je izdelan klopotec?
»Pa še kako. Ker ima vsak del klopotca svojo funkcijo, mora biti vsak del iz najprimernejšega lesa. Stol, to je tisti del, ki drži gred in ima obliko stola, je običajno izdelan iz trdega lesa, po navadi iz hrasta ali jesena. Tale moj je iz hrasta. Na gred, za katero je najboljši akacijev ali hrastov les, je treba izvrtati luknje, v katere je nato tre-
ba pritrditi macleke, ki jim ponekod v Halozah pravijo tudi kice ali bace. Ko se veter upre v pere ali vetrnice, se klopotec zavrti in macleki udarjajo po deski, da je pesem klopotca slišati daleč naokrog. Močno klopotanje že od nekdaj odganja škorce in druge ptice, ki jedo grozdje.«
Baje je zelo pomembno, da so macleki razporejeni pravilno?
»Seveda, nikoli ne smeta udariti po deski dva macleka hkrati. Postavljeni morajo biti tako, da udari najprej prvi, nato tretji, zatem drugi in na koncu še četrti. Macleke držijo škarje in klinček, škarje pa razpenjajo leseni jezički ali kajle. Škarje so običajno iz hrastovega, jesenovega ali akacijevega lesa, za klinček pa je najboljši les akacije, svi-be ali hrasta. Macleki udarjajo po deski, ki je obešena na verigo, najboljša in najtrpe-žnejša deska je iz kostanjevega, češnjevega in javorovega lesa. Kostanjeva deska sicer zelo lepo zveni, vendar ima najkrajšo življenjsko dobo.
Na koncu je na desko pritrjen še rep, zakaj?
»Rep je običajno iz košate hrastove veje, saj so hrastovi listi precej veliki, kajti glavna funkcija repa je usmerjati klopotec proti vetru. Vetrnice morajo biti lahke, zato so običajno narejene iz smrekovega ali topolovega lesa. Haloški klopotec se od slovenskogoriškega razlikuje po tem, da ima šestkrako vetrnico, med tem ko ima slo-venskogoriški le štiri krake. Večji klopotci pa imajo tudi zavoro ali »bremzo«, da jih lahko ob velikem vetru ustavijo, sicer bi se lahko poškodovali ali uničili.«
Koliko trsov pa imate v vinogradu, kakšna letina se obeta?
»Za sedaj v našem vinogradu obdelujemo 650 trsov, največ imamo laškega rizlinga, nekaj je renskega, za boljši okus pa imamo še nekaj trsov rumenega muškata. Ta kombinacija daje vino odličnega in za to območje značilnega okusa. Za sedaj kaže, da bo letina dobra, če seveda ne bo udarila toča ali kakšno neurje, tako da bo naš klopotec imel kaj varovati.«
Po tradiciji se je na prvo soboto po godu sv. Lovrenca na Drevenškovi domačiji zbrala vsa družina, skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci. Bojan brez sramu pove, da je povabil tudi tiste, ki so za klopotec prispevali les. Postavitev velikega klopotca so pričeli nekaj po 16. uri, postavljali so po natančno določenem redu, vsak del pod budnim očesom gospodarja. Dobri dve uri so porabili, da ga je gospodar lahko ročno zagnal, da so slišali njegovo pesem daleč naokoli. Le slabe pol ure zatem je zapihal veter in šele takrat je povsem zazvenel njegov pravi zven.
Tedaj pa je prišla na vrsto gospodinja Marija, ki je »težake« povabila k bogato obloženi mizi, polni domačih dobrot. Ker je bilo povabljencev kar precej, so jim postregli s pečenim odojkom in jedmi iz žara, vse skupaj pa so zalili z lansko kapljico. Sin Boštjan je iz omare potegnil frajtone-rico in raztegnil meh, da se je zasmejalo srce. Da so bili gostje čim bolje postreženi, pa je gospodinji priskočila na pomoč še hčerka Urška, ki je postregla s slastno haloško gibanico. Pesmi klopotca se je kmalu pridružila še živahna pesem »težakov« in veselo je bilo pozno v noč.
Osnovno poslanstvo klo-potcev je od nekdaj preganjanje ptičev iz vinogradov. Po nekaterih starih vražah pa naj bi preganjali tudi kače in drugo golazen, ki ji teknejo slastne grozdne jagode. Tudi zaradi tega je klopotec, odkar ga poznamo, nepogrešljiv del Haloz in haloških vinogradov in tudi zaradi tega ga imajo pogosto za zaščitni znak naših vinogradov. Ko se oglasi pesem klopotca, je to za vsakega vinogradnika nekaj posebnega, saj naznanja, da bo kmalu prišla trgatev, ki je od nekdaj eden največjih, zagotovo pa najprijetnejših praznikov vinogradnikov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Kot se spodobi, so se po končanem delu ob jablovškem velikanu ponosno postavili gospodarjeva družina in (v glavnem) vsi, ki so pri postavitvi pomagali.
Foto: Darko Jerenec
Zopet se je pričela prava poletna vročina in grozdje po vinogradih pričenja počasi zoreti. Vse
od sv. Jakoba pa tja do malih maš v vinograde postavljajo klopotce. V soboto, 6. avgusta, so ga tudi na domačiji Vidovič v Doleni 54, kjer sta Martin in Andrej Vidovič pripravila vse potrebno zanj. V Doleni še ni bilo tako velikega klo-potca, morda tudi ne v celih Halozah, saj je premer peres
8	m, stol je velik 2,5 m, gred 3 m, kiji pa tehtajo približno
9	kg. Martin in Andrej sicer delata klopotce od malih nog. Za izdelavo tega velikana sta potrebovala skupaj 480 delovnih ur. Brata dvojčka sta res nekaj posebnega, saj sta mlada in je prava redkost, da znata izdelati klopotce, saj zahtevajo veliko znanja, natančnosti, prostega časa in posvetovanja s starejšimi izdelovalci. Ob postavitvi klopotca ni manjkalo dobre volje, smeha in zabave in seveda ne dobre hrane in prave domače haloške kapljice.
Zdenka Golub
Podvinci • Osma tradicionalna postavitev klopotca
Foto: Črtomir Goznik
Podvinški gasilci nadaljujejo tradicijo postavljanja klopotca za gasilskim domom ob nasadu trte, kjer so postavili tudi uto s kletjo in družabnim prostorom. Letošnja postavitev je ob dobrem vzdušju, dobri kapljici, mesnih dobrotah in odlični ocvirkovi pogači podvinških gospodinj potekala na praznik Marijinega vnebovzetja. Gasilcem so se ob tej priložnosti pridružili tudi krajani, saj je postavljanje klopotca postalo eden od pomembnih družabnih dogodkov v Podvincih, kjer se trudijo, da bi tradicija ostala pomemben del življenja vseh krajanov tega območja ČS Rogoznice in MO Ptuj.
MG
Gornja Radgona • Modernizacija cest
Foto: NS
Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je v Špitalu podpisal pogodbe z izbranimi gradbenimi podjetji, izvajalci modernizacij cest na območju občine v letošnjem letu. Cestno^podjetje Ljubljana bo izvajalec del na cestnem odseku Crešnjevci-Trplan v skupni dolžini 946 m. Isti izvajalec bo uredil cestni odsek Stavešinci-Stavešinski Vrh v dolžini 538 metrov. Rekonstrukcija asfaltne ceste Police-Sp. Ščavnica (do kmečkega turizma Roškar) v izvedbi gradbenega podjetja SGP Pomgrad iz Murske Sobote je potrebna zaradi izredno slabega stanja, povrh pa je še preozka za promet. Gradbeno podjetje Poštrak iz Maribora pa bo uredilo cesto na relaciji Lo-manoše-Lutverci v skupni dolžini 420 metrov. Ustrezno bodo izvedeni tudi obcestni jarki.
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (20.)
Vinogradi
Čeprav sem sprva nameraval v vinogradih preživeti le teden ali dva, mi je zadeva postala tako zanimiva, da sem se odločil ostati precej dlje. Spoznal sem namreč veliko ljudi, s katerimi sem se družil tudi izven delovnega časa, igral nogomet, uganjal kozlarije ter pohajal naokrog. To niti ni bilo tako težko, saj smo z nekaterimi tudi živeli pod isto streho. Dan je izgledal približno takole: zjutraj vsi v kuhinji na zajtrku, čez dan vinograd, po delu spet kuhinja, zvečer pa sprehod, nogomet ali kaj drugega. Če smo bili kak dan prosti, smo skupaj vrgli denar za bencin ter šli kam na izlet.
Receptorka je bila iz Japonske in je bila najhitrejše ženšče, kar sem jih kdaj videl. Saj, uredila je vse, le razložiti ji je bilo treba na nek način, potem pa se je že dir-
'Poslovni objekt' največjega vinogradnika v regiji
Nepogrešljiv element vsakega vinograda
kalo s svetlobno hitrostjo. Zanimiva pa je bila tudi zaradi tega, ker je bila ponosna lastnica zavaljenega hišnega mačka, ki je po moje najbolj samovšečen mačkon na svetu. Ves čas te je rajcal, da bi ga malo pobožal, ko si se mu približal, pa je dvignil zadnjo anteno in šel mimo kot kakšen nadvojvoda. Včasih je tudi dobil preblisk in je šel sam proti tebi, nato pa je v zadnjem hipu spet s ponosno držo odjadral mimo. Prav namenoma, zato smo ga vsi sovražili.
Kot sem že omenil, vinogradi so tu velikanski, večina dela pa se opravi strojno. Ugodna klima in geografska lega sta nič kolikokrat poskrbeli za čudež, saj je vedno deževalo zgolj ponoči, čez dan pa ob rahlem vetru sijalo sonce. Bližina morja ter hribovja dajeta rastlinam svojevrsten pridih, kar najbrž tudi veliko doprinese h kvaliteti in največjemu pridelku v državi. Ko smo se takole neko soboto
fijakali naokrog, smo se znašli tudi v kraju Seddon, kjer naj bi imel vinograde eden največjih vinogradnikov v državi, Američan Yealands. Posest naj bi kupil v slogu naših tajkunov, saj je pred nekimi desetimi leti bojda na vsem lepem prišel do prejšnjega lastnika, mu pod nos pomolil prazen ček ter mu dal teden dni za premislek. No, lepo ... Seveda sem hotel videti ta 'grunt', a sem najprej naletel na Američanovega soseda, ki je bil pravkar na obhodu svojega le 'milijon trsov' velikega vinograda. Kot smo že vajeni od bogatunov, je najprej malo potarnal o slabi letini in cenah grozdja, povedal pa mi je tudi, da ima omenjeni Yealands v lasti kar približno pet milijonov trsov. Pet milijonov! Vsem prisotnim se je v glavi zavrtelo od potencialnega zaslužka, le jaz sem pomislil, kako bi vse to vince spravil v našo drobno štajersko klet...
Foto: D. Zorko
In res, zavili smo na prvi ma-kadam ter se kar lep čas vozili med posameznimi sortami. Tu in tam mi je pogled zaneslo na številke vrst, ki so bile bolj ali manj vedno štirimestne, naenkrat pa zaslišim nek pok, da smo vsi samo belo pogledali. Pa ne, da bodo poslali vojsko nad nas, ker smo si malo privoščili zobat kakšno vrsto? Stvar je kmalu postala bolj jasna, ko smo prišli okoli ovinka. Na posebnem stojalu so imeli obešeno plinsko jeklenko in elektronski časomeri-lec, preko katerega je vsakih pet minut počilo kot za veliko noč na aleluji. S tem so preganjali ptice ter tu in tam koga, ki si je hotel narabutati vrečko ali dve grozdja. Je pa bilo res, da kamor mi je neslo oko, so bili vinogradi, in to v lasti enega samega človeka.
Omeniti moram tudi to, da sem večinoma delal za pridelovalce grozdja, ki le-tega potem naprej prodajajo t. i. vinerijam, ki nadalje producirajo vino. Trg na Novi Zelandiji ni prav velik, zato gre veliko njihovega vina predvsem v Severno Ameriko in Evropo. Te oddaljene desti-nacije poskušajo doseči z veliko produkcijo in nižjo ceno, tako da ni presenečenje, da lahko opazimo specializacijo delovnih procesov ob pridelavi vina in ogromne investicije v zvezi s tem. Vinska klet predela grozdje, ki ga dobi od pridelovalcev, ki jim ogromna masa sezonskih delavcev dela za nizko ceno.
Ko smo naslednjič spet delali v vinogradu, sem menedžer-ja - tako se tu imenuje glavni strokovni upravnik vinograda, ki odreja vse aktivnosti - povprašal, ali imajo v zvezi z vinom tudi kakšna praznovanja. Možak je malo čudno pogledal, ko pa sem mu začel razlagati o postavljanju in podiranju klo-potca, veselih trgatvah in celo o svetem Martinu, ga je skoraj pobralo od začudenja. Seveda sem mu zamolčal, da tu in tam vmes praznujemo tudi 'privat', iz samega veselja, a ideja o klo-potcih se mu je zdela dobra, le nikakor si tega ni mogel predstavljati, kako to izgleda, jaz pa mu tudi nisem hotel podrobneje razložiti našega starodavnega vinogradniškega koncepta. Če hoče izvedeti, kako stvar deluje, pa naj pride k nam na špricer ...
Midva • Zakonski in družinski center
Ko pride hčerka od bivšega moža ...
Vprašanje: Lepo pozdravljeni! Imam problem, ki se dotika moje hčerke. Ločena sem tri leta, mož me je pustil zaradi deset let mlajše ženske. S hčerko, ki je stara devet let, živiva trenutno z mojim novim partnerjem. Problem je, da vedno, kadar gre hčerka k očetu, pride domov zelo spremenjena, velikokrat v poznih nočnih urah, včasih tudi ob polnoči. Moj partner zelo pritiska name in nazadnje sem jo natepla, ker so mi »spustili živci«. Rekla je, da bo šla k očetu in da naju ima že dovolj. Postala je zelo težavna, ničesar več ne posluša, kliče očeta za vsak najmanjši spor in on seveda nadira mene. Obnaša se zelo grdo in loputa z vrati ter dirja po hiši in kriči name. Do srede se počasi umiri in v petek je že čutiti napetost, ko gre ponovno k očetu. Zdi se mi, da moj bivši mož zelo vpliva nanjo, morda celo naklepa, da bi jo vzel k sebi. Kaj naj naredim? Včasih se preprosto ne obvladam.
MIDva
Zakonski in družinski center
Spoštovana gospa,
v pismu izpostavljate več odnosov hkrati. Odnos oče-hči, mama-hči, odnos med vama z bivšim možem in
tukaj sta še nova partnerka vašega bivšega moža, ki vam odpira stare rane, in vaš novi partner. Zgodba se prepleta, iz vas pa govorijo jeza, strah, negotovost, nemoč in žalost. Ob tem je vaša hčerka v trikotniku med vama, oče jo pripelje prepozno domov, nad čimer ona nima nobenega vpliva, vi pa ob njej ne obvladate svojih impulzov in jo kot mama naderete in natepete. Zgodba, ki jo pišete, še vedno govori o bolečini, od katere se z bivšim
možem še nista poslovila. Drug od drugega se nista poslovila, med vama je še vedno plaz jeze, užaljenosti in zamer. In to je vajin odnos, ki še vedno živi.
Poskušajte začutiti to punčko kot mama. Oče ima drugo žensko in ne vemo, kaj ob njem doživlja. Če bi vas vprašala, kaj ste si želeli kot devetletna punčka, kaj bi odgovorili? Mamo, ki te posluša, sprejema v tvojih stiskah in te budno spremlja na poti tvoje-
ga razvoja? Kaj ste želeli, ko ste bili kot otrok v stiski? Odgovor je verjetno isti, mamo, ki bi vas čutila, da poveste, kako vam je. Kaj ste pričakovali od moža?Moškega, ki bi vas sprejel in ljubil takšno kot ste. Pa se ni izšlo. Vsi živimo po modelih, vsi nosimo v sebi hrepenenja, in če mama ne sliši, lahko ta hrepenenja postanejo tako zavezujoča, da sesujejo naše partnerske odnose.
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Na valovih časa
Torek, 23. avgust Danes goduje Filip.
1866 se je končala s Praškim mirom nemška vojna. Zmaga Prusije nad Avstrijo pomeni konec večdesetletnega prusko-avstrijskega tekmovanja za vodilno vlogo pripelje do izključitve Avstrije iz Nemčije. 1944 je v Romuniji padla vlada generala Antonescuja. Nova vlada je takoj prosila Sovjetsko zvezo za premirje.
1758 se je rodil v Škofji Loki zdravnik Blaž Hafner. Bil je vodja zdravstvene službe in bolnišnice v Idriji in zagovornik takrat novega cepljenja proti črnim kozam.
1913	so odprli v Mariboru nov most čez Dravo, dolg 20,5 m, širok 12 m, z dvema dva metra širokima pločnikoma. Most je stal 2.200.000 kron in ga je v celoti financiralo mesto.
1914	so orožniki brez zaslišanja prijeli in zaprli v ljubljanskem gradu Ivana Cankarja - ker naj bi dobro govoril o Srbih.
Sreda, 24. avgust Danes goduje Jernej.
79 je začel bruhati Vezuv. Pet do osem metrov debela odeja lave in pepela je prekrila cvetoči antični mesti Pompeje in Herculaneum. 1929 je prišlo do hudih spopadov med Judi in Arabci v Jeruzalemu. Britanske čete so vzpostavile red šele po enem tednu. 1936 sta na pobudo francoske vlade Francija in Velika Britanija sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja španski republiki, ki se tako ni mogla upirati državnemu udaru generala Franka. 1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem nevarnim orožjem.
1970 je iz britanske jedrske centrale Winscale ušlo radiaktivno sevanje. 1989 je prisegel kot novi ministrski predsednik Poljske član Solidarnosti Tadeusz Mazowiecki, tesen sodelavec voditelja Solidarnosti Lecha Wale-se. S tem se je Poljska vpisala v zgodovino kot prva država v vzhodnem bloku, ki ji je uspelo na mesto prvega moža vlade pripeljati predstavnika dotedanje opozicije.
1597 je umrl v Gradcu slovenski škof Janez Tavčar. Leta 1577 je postal reformacijski komisar za Goriško ter leta 1578 tudi za Kranjsko. Četrtek, 25. avgust Danes goduje Ludvik.
1270 se je po smrti francoskega kralja Ludvika IX. med obleganjem Tunisa končala zadnja, sedma križarska vojna, ki je bila usmerjena proti Egiptu.
1530 se je rodil ruski car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan Ivan Grozni. 1825 je bila razglašena republika Urugvaj, ki je bila mednarodno priznana s pogodbo med Argentino in Brazilijo leta 1928. 1830 je izbruhnila v Belgiji vstaja proti Holandiji, ki je pripeljala do mednarodnega priznanja samostojne države Belgije. 1949 so v ZDA opravili prvo poskusno oddajo barvne TV. 1278 se je začela bitka med nemškim kraljem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem Premislom, ki je bila pomembna za slovenske dežele. Po zmagi v tej bitki je Rudolf začel utrjevati oblast v naših krajih. 1923 se je po velikem uspehu SLS na volitvah v Narodno skupščino, ko je dobila 21 od 26 slovenskih poslancev, začel v Ljubljani V. katoliški shod.
Petek, 26. avgust Danes goduje Viktor.
1346 so verjetno prvič uporabili topove v prvi bitki med stoletno vojno, ki se je začela na današnji dan pri Crecyju.
1676 se je rodil Robert Walpole, ki je bil dvakrat na čelu britanske vlade, prvič dve, drugič pa 21 let. Utrdil je pomen ministrskega predsedstva in odgovornost kabineta do spodnjega doma ter z mirovno politiko spodbujal trgovanje s čezmorskimi državami.
1740 se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier, ki je skupaj z bratom Jacques-Etiennom izumil balon na vroči zrak. To je bilo prvo uspešno zračno plovilo, ki je letelo na podlagi vzgona zraka, s katerim je bil napolnjen balon. Sobota, 27. avgust Danes goduje Joža.
1576 je umrl slikar Tizian - Tiziano Vecellio, umetnik, ki je dal pečat beneški renesansi. Rodil se je okoli leta 1490. 1770 se je rodil veliki nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel. 1813 je francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s 130.000 vojaki pri Dresdenu premagal združene avstrijske, ruske in pruske sile, ki jih je sestavljalo okrog 200.000 mož.
1828 so v Rio de Janeiru podpisali pogodbo, s katero so priznali neodvisno republiko Urugvaj, ki je bila sicer razglašena že leta 1825. Nedelja, 28. avgust Danes goduje Avguštin.
430 je umrl filozof, teolog in svetnik Avrelij Avguštin. Bil je najznamenitejši predstavnik zgodnje krščanske filozofije patristike. 1749 se je rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe, s katerim je dosegla nemška književnost svoj vrhunec.
1801 se je rodil francoski ekonomist in matematik Antoine Augustin Cournot. Razvil je matematične modele oblikovanja cen pri monopolu in oligopolu.
1899 se je rodil se je francoski igralec Charles Boyer. Umrl leta 1978.
1963 se je pod vodstvom borca za črnske pravice Martina Luthra Kin-
ga udeležilo pohoda na Washington čez 200.000 Američanov. Martin
Luther je bil kasneje ubit v atentatu.
1973 je bilo v hudem potresu v Mehiki po ocenah 500 mrtvih.
Ponedeljek, 29. avgust
Danes goduje Janez.
1521 so Turki zavzeli Beograd.
1533 so ubili zadnjega slavnega inkovskega poglavarja Atahualpa. 1632 se je rodil angleški filozof, politik in pedagog John Locke. 1780 se je rodil francoski klasicistični slikar in risar Jean-Auguste Ingres. 1917 se je rodila v Stockholmu slovita švedska filmska igralka Ingrid Bergman.
1949 je Sovjetska zveza izvedla prvo eksplozijo atomske bombe. 2005 je orkan Katrina začel pustošiti po državah ZDA v Mehiškem zalivu.
Midva • Zakonski in družinski center
Spoštovane bralke in bralci Štajerskega tednika, prejela sem veliko vprašanj, zakaj ne objavljam več odgovorov na vaša vprašanja. Bila sem namreč na porodniškem dopustu in se posvetila tretjemu otroku. Sedaj pa se vračam in sem vam, drage bralke in bralci, ponovno na voljo za vaša vprašanja s področja partnerske in starševske problematike.
Vaša Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Kdo bo to punčko slišal in razumel, če sta starša zasedena s svojo stisko. Iskreno si odgovorite, ali je resnično začutena z vaše strani. Katera stiska je tako močno še vedno del vas, da ne vzdržite pritiska. Potem je tukaj še odnos hči-oče, ki je ravno tako pomemben zanjo in mora imeti v njenem življenju svoj prostor.
Kaj lahko kot mama naredite, če oče krši dogovore? Pogovorite se z očetom, nikakor pa ne z otrokom, saj otrok tukaj nima nobene moči. Vzame nase ves bes med staršema, jezo, sovraštvo in s čimer nato živi. Ob tem pa nenehno hrepeni, da bi ji nekdo prisluhnil, ovrednotil njen svet in jo začutil. Kot mama morate predvsem poskrbeti za odnos mama-hči, ji stati ob strani, kljub temu da se
4.	julij: Miran Serec, Velika Nedelja 36; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Darko Kos, Seliškar-jeva 13; Rado Peršak, Žetale 12; Vanja Janžekovič, Kicar 78 c; Ivan Žunkovič, Vinarski trg 7; Aleksandra Štumberger, Zg. Hajdina 182; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Milica Markotič, Rimska ploščad 22; Igor Ritonja, Polskava 202.
5.	julij 2011: Miran Lah, Ptujska cesta 2; Mirko Horvat, Podgorci 62; Aleš Purgaj, Gerečja vas 100; Violeta Junger, Gradišča 28 b; Andrej Vidovič, Mezgovci 46 c; Franc Sla-
vam prebuja izdaja, bolečina in zavrženost s strani bivšega moža. Vajina stiska je posledica vajinega zrušenega odnosa in je ne bi smel nositi otrok. V trenutku, ko se odzovete in planete na otroka, vso svojo stisko in bolečino prenašate nanjo. Starši, ki so ločeni, bi morali imeti veliko več samokontrole, ker so ti odnosi velikokrat bistveno težji.
Stres ločitve je najverjetneje zelo globoko vplival na vas. Poskušajte razmejiti, kaj je vaš svet in kje se začne svet vaše hčerke. Kaj je smiselno predelati pri sebi in zadržati zase in kaj je tisto, kar otrok resnično potrebuje. Pri sebi postavite jasne meje. Nihče vam ne bo vzel otroka, ker ste vi sposobna mama, ta strah je odveč in je posledica manipulacije vašega bivšega moža. Njegove igrice so nje-
tič, Sp. Velovlek 2; Martin Gornjec, Rotman 56; Martina Florjanič, Strelci 9; Anita Leben, Moškanjci 46 e; Štefanija Orlač, Gradišča 16; Ivanka Šmigoc, Muretinci 25; Smi-ljan Kovačec, Slomi 1. 7. julij: Franc Roškar, Bresnica 15; Marija Kumer, Sp. Ključarovci 176; Boris Hedar, Gornji Ključarovci 29; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Peter Petek, Starošince 5; Jana Je-renec, Cirkovce 46; Matej Golob, Prerad 49; Miran Koser, Vintarov-ci 29 b;Marija Hojnik, Polenšak 7 b; Slavko Klajderič Cirkulane 46;Matic Bedenik Raušl, Ribiška pot 22; Edvard Jurgec, Lancova
gove in jih tudi tako vzemite, stisko, ki jo hči prinese domov od očeta, pa poskušajte predvsem vzdržati in jo slišati, kako ji je, ker njen oče ne živi več z mamo. Preverite, če morda ona nosi krivdo za vajino ločitev in ji razložite, da ni ona kriva, temveč sta za vse odgovorna vidva, ki nista zmogla najti skupne poti.
Kar je tukaj zelo pomembno, je, da vidve s hčerko ustvarita topel odnos, ki govori o pripadnosti in sprejetosti. To je glavni cilj, ki mu sledite, vse ostalo so postranske zgodbe. Bolj ko boste nasedali zgodbam in manipulacijam vašega bivšega moža, bolj globoko bodo segale v vaše telo. Vse to pa vam ruši odnos s hčerko in vpliva na vaše sedanje življenje. Včasih je težko razmejiti zgodbe iz preteklosti, sploh če so posledica ločitve. Posku-
vas 68; Ferdinand Beci, Brstje5 a; Ivan Božičko, Tržec 46 c; Boštjan Kostanjevec, Zabovci 84 a; Andrej Vrabl, Placar 57; Slavko Rožmarin, Stojnci 60 b; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 202; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Marjan Čeh, Dornava 31; Marjetka Vrabič, Vičava 107; Miran Petek, Potrčeva 70; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Boštjan Zupanc, Gabrnik 11; Ivan Se-ničar, Ul. Avgusta Hlupiča 1; Marija Drobnič, Jablovec 10, Podlehnik; Edvard Koderman, Pobrežje 28 a; Renata Jupič, Mestni Vrh 6 a; Fran-ček Trčko, Šikole 3; Joško Bratuša, Zamušani 43 a; Franc Križnjak,
šajte se v sebi toliko umiriti, da boste začutili, da ste vredni dobrega partnerskega odnosa, da vam ni več treba živeti na stari način. Za vse, kar v življenju ustvarjamo, se na nek način sami odločamo. Dovolite si, da preteklost ostane tam, kjer je in zaživite življenje znova. Preprosto si dovolite živeti in stare zgodbe bodo izgubile moč.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Veliki Vrh 84; Klaudia Lazar, Kicar 108 b; Martin Petek, Slovenja vas 38 a; Slavko Kolarič, Žabjak 54 a; Matej Munda, Mladinska ulica 6; Mojca Vrabič, Varoš 33, Makole; Darja Dovečar, Ul. Borisa Kraigherja; Sara Islamovič, Prečna pot 98; Aleš Justinek, Ugovec 8; Bojan Mesarič, Ptujska 53. 11. julij: Robert Štampar, Berce-tova 2 a, Središče ob Dravi; Darja Habjanič, Litmerk 12, Ormož; Zlat-ko Zadravec, Sodinci 60; Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Sandi Fras, Gibina 18; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87; Srečko Murata, Tovarniška 1; Marjan Ozvatič, Loči Vrh 1.
Zdravstveni nasveti
Nux vomica -strihninovec
Strihninovec je vedno zeleno drevo iz tropskih krajev z rdečimi cvetovi, ki lahko doseže višino do 15 metrov. Ima plod podoben lešniku, velik 6 cm in iz njega se izdeluje homeopatsko zdravilo nux vomica. Uporablja se za bolezni, ki so posledica pretiranega dela, premalo spanja, prekomernega pitja kave, alkohola ali jemanja zdravil. To zdravilo lahko označimo kot: »vsega je preveč«. Je zdravilo za aktivne, nervozne, nepotrpežljive ljudi, ki veliko delajo. Za njih je velikokrat značilno tudi to, da ne marajo nobene telesne aktivnosti. Zelo so občutljivi na
dražljaje iz okolice, npr. moti jih svetloba, vonj, mraz. Te osebe so tudi precej nestrpne do svoje okolice.
Nux vomica je primerna za uporabo pri naslednjih težavah:
•	pri gripi; okončine in glava so težke, utrujene. Obraz je rdeč, vroč. Glava je pekoče vroča, bolnika neprestano zebe, vsa čutila ima razdražena. Motijo ga hrup, svetloba in vonjave;
•	pri mačkastem glavobolu; bolnik se zjutraj zbudi z glavobolom in ga sili na bruhanje. Tudi pri glavobolu zaradi pretirane hrane in zaradi prezaposlenosti;
Foto: Črtomir Goznik
Jerneja Gril, mag. farm.
•	pri prehladu, napadu kihanja, zlasti za bolnike, ki se hitro spotijo in so občutljivi na prepih. Ponoči in zunaj ima tak bolnik zaprt nos, v zaprtem prostoru pa teče močan, voden izcedek iz nosu;
•	pri nespečnosti; bolnik premleva pretekle dogodke, zbudi se okrog 3. do 4. ure zjutraj, težko zaspi nazaj ali pa ne more zaspati, ker je jezen. Običajno zaspi, tik preden zazvoni budilka;
•	pri potovalni bolezni; bolnik ima vrtoglavico, pogosto se mu spahuje in občuti slabost. Bruha, dokler nima praznega želodca;
•	pri krčih v trebuhu; bolnika 1 do 2 uri po jedi tišči v želodcu, slabo mu je, gre mu na bruhanje in tišči ga na blato. Je napihnjen, poln vetrov, ima krče in je zaprt;
•	pri bolečinah v želodcu; bolnik ima občutek teže v že-
lodcu, kot da ima kamenje v želodcu. Po bruhanju in toplih napitkih se bolečine ublažijo;
•	pri zaprtju; vzrok je neenakomerno krčenje črevesja, ki povzroča neučinkovito željo po odvajanju. Bolnik ima občutek, da odvajanja nikoli ne opravi do konca, gre za kratkotrajno olajšanje, potem se potreba po odvajanju ponovi. Čuti pritisk okrog trebuha. Zaprtje se lahko izmenjuje z drisko, ki nastopi po prekomernem uživanju hrane, zdravil ali po dolgotrajnem psihičnem ali čustvenem naporu. Nux vomica je učinkovito homeopatsko zdravilo za zdravljenje zaprtja zaradi zdravil, predvsem odvajal;
•	pri težavah v menopavzi; pacientke imajo neredne, prezgodnje, predolge menstruacije s temno, skoraj črno krvjo. Značilni so zaprtje, motnje v prebavi, bolečine v hrbtu, predvsem v ledvenem delu. Oseba je razdražljiva, občutljiva na hrup, svetlobo in vonj, išče prepir in kritizira.
V kakšnih potencah in kako pogosto se nux vomica uporablja, vam bo za vsako težavo posebej svetoval magister farmacije z dodatnimi znanji iz homeopatije. Splošna pravila glede uporabe homeopatskih zdravil pa so bila zapisana v uvodnem članku.
Nux vomica je torej homeo-patsko zdravilo, ki bi ga v domači lekarni morali imeti vsi ljudje, ki preveč delajo.
Jerneja Gril, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Čas za razmišljanje o novi sezoni
Vreme nam še vedno ne prizanaša, hitre spremembe temperature z mrzlega na vroče pa so za rastline, ki so celo poletje lepo uspevale, seveda velika težava. To se zdaj tudi pozna na balkonskih in okrasnih rastlinah. Sedaj so balkonske rastline tudi v fazi počitka, zato je njihovo cvetenje manj bujno. Nikar ne povečajte gnojenja, delajte vse tako, kakor ste do sedaj. Seveda pa je sedaj najboljši čas za potaknjence za naslednje leto.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Vroče obdobje s sušo je seveda na okrasnem delu vrta, posebej na cvetočih enoletnicah, pustilo svoje posledice. Veliko jih je predčasno odcvetelo in sedaj namesto pisanih cvetov vidimo samo njihove semenske zasnove.
Pri večini enoletnic pomaga, če te semenske zasnove redno in sproti odstranjujemo, s tem podaljšamo cvetenje. Ker nastanek semena in dozorevanje semena jemlje rastlini veliko energije, s tem pomagamo rastlin, da je odpornejša na bolezni in tudi škodljivce. Med enoletnice, kjer sproti odstranjujemo od-cvetele cvetove in jim na tak način podaljšamo cvetenje, sodijo ognjič, vrtne astre in cinije, v letošnjem letu tudi dalije oziroma regine, gazanije, nizke kozmejke, poletni nageljčki, agertaum in verbene.
Mnoge enoletnice pa na hitro bujno zacvetijo in tudi hitro prenehajo cveteti. Ostane samo seme. V tem primeru jih ne populimo, ampak rastline preprosto porežemo tako daleč nazaj, da odstranimo vse cvetove. Najbolj znane med njimi so grobeljnik, kalifornijski mak, iberis ali grenik, portulak oziroma tolščak, proti koncu rasti tudi ognjič, zajčki in okrasna to-bakovka. Tudi če rastline močno napadejo pršice ali tripsi, zelo hitro se to zgodi rdeče cvetočim salvijam, je najboljši ukrep, da bodo spet lepo zacvetele, ta, da preprosto cvetove potrgamo ali porežemo, rastlino poškropimo s katerim izmed naravnih pripravkov, ki jih kupimo v trgovinah ali pa naredimo sami, in hitro bomo spet imeli lepe rastline.
Tudi nekatere balkonske rastline imajo precej težav. Na ver-benah, ki so pod streho, se je pričela pojavljati pepelasta plesen. Enako se dogaja tudi z vrtnimi plamenkami, ognjičem pa tudi zelenjadnicami. Celo številne grmovnice so že nekaj časa pepelaste. Posebej magnolije vidim, so zelo rumenkaste, skoraj sivkaste, to je pepelasta plesen. V samem začetku napada lahko rastlinam pomagamo tudi z naravnimi pripravki iz njivske pre-slice. Lahko jih kupimo ali pa naredimo sami. Uporabiti jih je treba takoj, ko opazimo prve manjše pege - napad na rastlini. Uporabljamo jih potem redno vsaj enkrat na teden, po potrebi pa pogosteje. Pri močnejših napadih pa je treba uporabiti močnejše pripravke, pri katerih je treba biti zelo pazljiv. V Sloveniji imamo proti tej glivici v okrasnih rastlinah registrirane naslednje pripravke: Quadris in Topas 100 EC. Vedno jih uporabljamo pozno zvečer. Uporabljamo zaščitne rokavice in masko, po delu pa vso obleko slečemo, operemo, sami pa se stuširamo.
Okrasne koprive so v letošnjem poletju pokazale ves svoj čar. Vendar so sedaj tudi tiste bolj žlahtne pričele cveteti. Cvetove sproti odstranjujemo, da bodo svojo lepoto rastline tudi obdržale.
J
Foto: Miša Pušenjak
Zelenjavni vrt
Trenutno še ni nevarnosti za napad paradižnikove plesni, so pa nekatere rastline že napadene. Tudi črna pegavost se močno pojavlja. Zato svetujem, da rastline vsaj enkrat na teden poškropite z naravnimi pripravki. Doma jih lahko naredite iz kopriv, preslice, njivskega rmana, timijana, listov in delov česna, čebule ali drobnjaka. Če so rastline že obolele, potem najprej odstranimo obolele liste, potem pa najprej uporabimo čaj iz domačih listov žajblja, potem po treh dneh pa enega izmed zgoraj naštetih pripravkov. Poberite tudi vse plodove, ki so dozoreli in jih vkuhajte ali zamrznite. S tem boste rastlino razbremenili in jih dali novih moči tudi za obrambo pred boleznimi. Občasno jih zalijte z namočenim kompostom ali koprivami, da jim dodate nekaj svežih hranil. Ne pozabite, še vedno je treba redno, vsaj enkrat na teden, dodati kalcijeva listna gnojila - poškropimo jih po listih. Velike črne lise, nekateri to opisujejo z gnitjem, niso bolezen, ampak pomanjkanja kalcija. Kalcijeva listna gnojila imajo povsod, niso strupena in nimajo karence, zato lahko plodove pojeste takoj po tretiranju. Rastline pa so zato odpornejše. Kalcij potrebujejo vse plodovke, predvsem paprika in kumare. Ko opazite znake pomanjkanja, je rastlina že v krizi.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
24. oktobra bo izšel peti studijski album zasedbe Cold-play z zanimivim imenom Mylo Xyloto. Za produkcijo novega albuma so poskrbeli Markus Dravs, Daniel Green in Rick Simpson, za končne popravke pa je poskrbel slav-
ni Brian Eno. Album bo na voljo v različnih formatih (CD, vinil, limitirane izdaje in ekskluzivni CD s knjigo). Zanimivo je tudi to, da bo imel album dve različni naslovnici. Prvi singel z novega albuma Every Teardrop Is A Waterfall je že postal velika svetovna uspešnica, 12. septembra pa napovedujejo izdajo drugega singla, ki bo nosil naslov Paradise. Album Mylo Xyloto bo naslednik njihovega zelo uspešnega albuma Viva La Vida iz leta 2008, ki je bil zelo dobro sprejet po celem svetu, saj mu je uspelo osvojiti prvo mesto v kar 36 državah, vključno z Veliko Britanijo in ZDA.
Joss Stone		Foto:topnews.in
		
To je to
Coldplay
Foto:topnews.in
®@®
Kot vse kaže se na svetovno glasbeno sceno vrača legendarna angleška heavy metal zasedba Black Sabbath. Člani zasedbe Ozzy Iommi, Butler in Ward se v zadnjih tednih pripravljajo za prihajajočo turnejo, najverjetneje pa pripravljajo tudi skladbe za novi studijski album. Zasedba Black Sabbath je bila ustanovljena leta 1968. Prvotni člani so bili Ozzy Osbourne (vokal), Tony Iommi (kitara), Ternec Geezer Butler (bas) in Bill Ward (bobni). Zasedba se je skozi leta spreminjala, skupino je tako sestavljalo še 17 drugih članov. Prvotno je bila ustanovljena kot blues rock bend Earth, kasneje pa se je preimenovala.
24-letna britanska pevka Joss Stone bo izdala album s svojimi največjimi uspešnicami. Album bo nosil ime Super Duper Hits: The Best of Joss Stone, na njem bo 13 skladb, uraden izid pa je napovedan za 27. septembra. Joss Stone je v svoji kratki glasbeni karieri osvojila že domala vse pomembne svetovne glasbene nagrade, med njimi je tudi dobitnica grammyja in britanske glasbene nagrade (Brit Award). Njen debitantski album The Soul Sessions je izšel leta 2003. Na drugi album nismo čakali dolgo, saj je album Mind, Body & Soul izšel že v letu 2004, na njem pa najdemo nekatere velike uspešnice, kot so skladbe You Had Me, Right To Be Wrong, Don't Cha
Wanna Ride in 'Spoiled. Tretji album Introducing je izšel leta 2007 in je bil prav tako zelo uspešen, uspela mu je celo uvrstitev na drugo mesto Bill-boardove lestvice albumov. Na albumu znova najdemo nekatere velike uspešnice, med njimi omenimo skladbe, Tell Me 'Bout It, Baby Baby Baby, Tell Me What We're Gonna Do Now in Bruised But Not Broken. Njen zadnji album Colour Me Free iz leta 2009 pa je ponudil uspešnici Free Me in Stalemate.V novi zbirki hitov bo tudi pevkina verzija skladbe L-O-V-E, ki jo v originalu izvaja Nat King Cole. Joss Stone je 27. julija v lastni založbi Stoned Records in založbi Surfdog Records izdala nov album z naslovom LP1. Trenutno se pevka nahaja na turneji po Evropi, med drugim pa je postala tudi članica nove skupine SuperHe-avy, katere člani so tudi Mick Jagger, Dave Stewart, Damian Marley in filmski skladatelj A. R. Rahman.
Seznam skladb na albumu: Super Duper Hits: The Best Of Joss Stone
1.	Fell In Love With A Boy
2.	Super Duper Love
3.	You Had Me
4.	Right To Be Wrong
5.	Don't Cha Wanna Ride
6.	Spoiled
7.	Tell Me 'Bout It
8.	Baby Baby Baby
9.	Tell Me What We're Gonna Do Now
10.	Bruised But Not Broken
11.	L-O-V-E
12.	Free Me
13.	Stalemate
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERRY
3.	SUPER BASS - NICKI MINAJ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PROMISES - NERO
2.	SHE MAKES ME WANNA - JLS FT DEV
3.	SWAGGER JAGGER - CHER LLOYD
NEMČIJA
1.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
2.	NUR NOCH KURZ DIE WELT RETTEN - TIM BENDZKO
3.	DANZA KUDURO - LUCENZO feat. DON OMAR
Ateizem
Ko sem pred časom izstopil iz Rimo-katoliške Cerkve, sem nekako začel bolj poglobljeno razmišljati o ateizmu. Kaj sploh to je, kaj ateizem sploh pomeni. Veliko ljudi mi je namreč postavljalo vprašanja v smislu: "V kaj pa potem verjameš?"
Kajti če ne verjameš v boga, pa že moraš v kaj drugega. V nekaj je preprosto treba verjeti.
Vendar pri ateizmu še zdaleč ne gre za verjeti v boga ali ne; gre za precej več. Verjeti v boga ali ne, dreti se naokoli ateizem, ateizem in podobno se mi zdi precej populistično in precej nepotrebno. Razglašati, kako ne verjamemo v boga in kako smo ateisti, je vredno ravno toliko kot razglašati vero v sveto trojico ali kaj druga. To je partijski ateizem, ne pravi ateizem. Pravi namreč, kakor vsaka prava stvar, je posledica razmišljanja, je produkt lastnega razmišljanja. Ni produkt statusa ali kakšne etikete.
Ateizem zame pomeni o stvareh razmišljati s svojo glavo, predvsem pa v stvari in o stvareh dvomiti. Kajti nič na tem svetu ni gotovo in prav verjetno je, da je to, kar mislimo, da vemo, v resnici napačno. Živimo namreč v svetu, v katerem smo si izmislili pravila ter merske enote, kar pomeni, da vemo samo to, kar smo si izmislili, oziroma kar mislimo, da vemo. S tem mislim predvsem to, da ljudje ne bi smeli verjeti kar vsega, kar se jim ponudi. Sam sem močno prepričan, da je zmeraj treba stvari pogledati z več zornih kotov, se pogovarjati z več ljudmi in poiskati več referenc. Tudi če kak znanstvenik razglasi kakšno spoznanje, podkrepljeno z raznimi poskusi, tega ne gre kar tako verjeti. Vedno mora obstajati nek dvom, vedno je o stvari najprej treba dobro razmisliti.
To je zame pravi ateizem; dvomiti o stvareh in o njih premišljevati (seveda z lastno pametjo). Kar želodec se mi obrne, ko naletim na koga, ki se ima za blaznega ateista, še v isti sapi pa začne razlagati o konstelaciji zvezd, astrologiji in vesoljcih, ki nas opazujejo in ugrabljajo. Takšni za moje pojme niso ateisti, pa četudi to zakričijo tudi tisočkrat.
Bistvo vsega tega besedičenja je, da je treba dvomiti v avtoriteto, predvsem v avtoriteto. Ateizem mi predstavlja nekakšno svobodomiselnost, svobodno mišljenje, svobodnega duha. Je ne-priznavanje avtoritete, še najmanj pa apriorne. Je biti samosvoj in se ne pustiti podjarmiti. Ne bogu, ne oficirju, ne uradnikom ali finim gospodom, niti cesarjem, kraljem in predsednikom. Nekoga lahko spoštuješ, ne rabiš pa biti njegov suženj. To pomeni biti svobodnega duha in to je za civilizacijo ključnega pomena, saj samo svoboden duh lahko ustvarja, kar pa neizbežno pomeni napredek! Pa ne samo tehnični, predvsem duhovni ...
Matic Hriberšek
Skladba z naslovom Body and Soul, ki sta jo posnela Amy Winhouse in Tonny Bennett za njegov album Duets II, bo, kot vse kaže, 20. septembra izšla kot samostojni singel. Celotni izkupiček od prodaje omenjene skladbe bo namenjen dobrodelni organizaciji, ki bo pomagala mladim odvisnikom in nosi ime po pokojni pevki. Skladba Body and Soul je bila prvotno načrtovana kot del albuma, po pevkini smrti pa so se odločili, da je ne bo na albumu in bo izšla zgolj kot singel.
Znane so že nekatere podrobnosti o novem studij-
skem izdelku kraljice pop glasbe Madonne. Kot poročajo tuji mediji, naj bi novi album izšel v letu 2012, pevka pa ga namerava promovirati na veliki svetovni turneji. Producent albuma bo znani William Orbit, s katerim je Madonna že sodelovala pri dveh albumih Ray Of Light iz leta 1998 in Music iz leta 2000. Med sodelavci na novem albumu je še nekaj znanih imen s svetovne glasbene scene, kot so DJ-a A-Trak in David Guetta, producent in skladatelj Jim Steinman in Joe Henry, ki je soavtor nekaj njenih uspešnic iz preteklosti.
Janko Bezjak
estvi
NAJ
/
N
ŒL
1.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
2.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHAE FRANTI/SPEARHEADS
3.	BEST THING I NEVER HAD - BEYONCE
4.	WALK - FOO FIGHTERS
5.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUNT
6.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
7.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
8.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
9.	GLAD YOU CAME - THE WANTED
10.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERI
11.	YOU AND ME - MILOW
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
meso
z zelenjavo
TOREK
sardele s krompirjem, solata SREDA
mleto meso z zelenjavo, njoki,
endivija v solati
ČETRTEK
hitri zrezki v smetanovi omaki**, njoki, solata PETEK
carski praženec, jabolčni
kompot
SOBOTA
mesni burek, solata NEDELJA
perutničke na žaru, pečen krompir, kumarična solata PONEDELJEK
paradižnik in paprika v solati s posebno klobaso, kruh
*Sardele s krompirjem
Sestavine: 500 g sardel, 500 g krompirja, 5 žlic drobtin, poljubne začimbe
Ribe operite in očistite, krompir pa olupite in narežite na debelejše kolobarje. Vse skupaj potresite z drobitnami in poljubnimi začimbami ter dobro premešajte. Peci-te v pečici, dokler se krompir ne zmehča.
**Hitri zrezki v smetanovi omaki
Sestavine: 4 zrezki (tisti, ki so vam najljubši), sol, poper, nekaj kapljic olja, 500 ml smetane za kuhanje, 1 topljeni sirček
Zrezke potolcite, solite in poprajte. Pristavite ponev in kanite nekaj kapljic olja. Ko se olje segreje, na hitro popecite zrezke, potem pa jih vzemite iz ponve. V ponev dajte smetano in sirček ter narahlo posoli-te. Dodajte zrezke in dušite do mehkega.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
"Živi, kot moreš, če ne moreš, kakor bi hotel." Latinski pregovor
•k-k-k
"Skrivnost življenja ni samo v tem, da živimo, temveč tudi v tem, da vemo, zakaj živimo." Fjodor Mihajlo-vič Dostojevski
-k-k-k
"Želim živeti intenzivno življenje. Vsa moja moč, energija in smisel so koncentrirani na življenje."
Tomo Česen
-k-k-k
"Če je moje življenje podobno smetišču, je moja naloga, da pridem ven, pripravim zemljišče in posadim rože, da kar najbolje izrabim vse naravno gnojilo."
Anne Wilson Schaef -k-k-k
"Mislišže, da si dosegel meje svojih zmožnosti, in glej, pritečejo nove sile. Prav to je življenje." Franz Kafka -k-k-k
"Najtežja stvar v življenju je, da ga ljubimo v njegovem trpljenju."Lev Nikolajevič Tolstoj
-k-k-k
"Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili." Pjotr
Andrejevič Pavlenko -k-k-k
"Živeti pomeni ljubiti, v prvi vrsti ljubiti življenje."
Blanche Pierson
NA KLIC
"Je tvoja hčerka že zaposlena?"
je Milan vprašal prijatelja.
"Seveda!"
"Kaj pa dela?"
"Dekle na klic je."
"Kaj pa je to?"
"Nimam pojma, toda dela ima toliko, da ji včasih še žena pomaga."
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
POLITIČNA BEGUNKA
BUČA GRLJANKA
MESTO V FRANCIJI
POSMEHLJIV VZDEVEK PREBIVALCA ZDA
NAŠ HOKEJSKI FUNKCIONAR (NESTL)
CIGARETNI OGOREK
JURČIČEV LITERARNI JUNAK
IZUMRLO INDIJANSKO LJUDSTVO
IGRALKA KRALJ
SAMICA PURANA
ZLI DUH
VELIKO NASELJE
IGRALKA (URŠA)
AMERIŠKI POSLOVNEŽ
NOGOMETAŠ KARIČ
LETALIŠČE V DAKI
VERA ALBREHT
DRAMATIK (TOM)
PREDJAMSKI VITEZ
POLITIK (ALEKSANDER)
ROKOMETAŠ (GREGOR)
NAKOVALO
STARODAVNO INDIJSKO PLEME
SIN SVAROGA
KRAJ PRI KOMNU
STAVBA S KOSTMI, KOSTNICA
JAPONSKA URA
VAS
PRI RAKI
MODEL VOLKSWAGNA
NALOŽEN DENAR
ETIOPSKI DENAR
AFRIŠKI TEKAČI
TEZEJEV OČE
NAZOREN PRIKAZ
Profesor študentu pri ustnem
izpitu:
"Poglejte skozi okno tista drevesa! Jih vidite?" "Ja, vidim jih!"
"Ko bodo zopet listi na njih, lahko ponovno pridete na izpit!"
NAPAČNA LOKACIJA TABLE Avtomehanik pri kiosku malica ocvrt krompirček. Po prvih grižljajih reče pripravljavcu hitre prehrane:
"Mojo tablo z napisom: 'Menjajte olje' bi moral obesiti pri tebi!"
MAMILA
Vizita v psihiatrični bolnišnici. Doktorji pridejo v sobo in zagledajo norčka, kako se tolče z opeko po glavi.
"Kaj pa delaš?" so ga vprašali. "Drogiram se."
Nato so odšli v drugo sobo, kjer so zagledali norčka, ki se je po glavi tolkel z dvema opekama. "Kaj delaš?" so ga vprašali. "Drogiram se."
Nato so odšli do tretje sobe. Sredi sobe je sedel norček, okoli sebe je imel polno opek, v rokah pa precejšen kup bankovcev. "Kaj delaš?" so vprašali tudi njega.
"Prodajam mamila."
ČISTOČA IN RESNICA "V našem kolektivu smo zelo natančni glede čistoče in glede govorjenja resnice," reče šef novemu uslužbencu. "Ali ste si obrisali čevlje ob predpražnik, preden ste vstopili?" "Seveda, se razume." "Kot sem rekel, pričakujemo, da bo vsak govoril resnico. Pred vhodom ni nobenega predpražnika!"
BOGATAŠ
Doktorja so poklicali k staremu bogatemu pacientu. Pregledal ga je, prišel iz sobe in zbranim sorodnikom, ki so čakali na dok-torjevo ugotovitev, rekel: "Žal ni nobenega upanja. Gre samo za rahel prehlad."
STAVA
Peter je srečal prijatelja, ki je bil izredno redkobeseden, in veselo rekel:
"Prav veseli me, da sem te srečal! Včeraj sem stavil z Milanom, da bom iz tvojih ust slišal več kot eno besedo."
"Izgubljeno!" je dejal redkobese-dnež.
RAČUNALNIK
Peter Kovač je v družbi prijatelja prišel na sejem računalništva, kjer so razstavljali novo pridobitev - super računalnik stoletja. Hostesa, ki je razkazovala računalnik obiskovalcem, sejma je rekla Petru:
"Računalnik lahko vprašate karkoli in vam bo pravilno odgovoril."
"Kje je zdajle moj oče?" je vprašal Peter.
Računalnik je odgovoril: "Tvoj oče sedi na bregu reke Soče in lovi postrvi."
Peter se obrne k prijatelju in mu reče:
"Nič ne bo! Ta računalnik pa res ni tako super, kot ga opevajo. Moj oče je že deset let mrtev." "Pa ga vprašaj natančneje," mu svetuje prijatelj.
"Računalnik, povej mi, kje natančno se nahaja moj oče Miha Kovač?"
"Tvoj oče sedi na bregu reke Soče in lovi postrvi, Miha Kovač pa je umrl pred desetimi leti!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARDRO = vas pri Raki, CANION = ameriški poslovnež in računalniški strokovnjak (Rod, 1945-), DEKRETAL = papeški odlok, ENTALPIJA = mera za spremembe notranje energije snovi, HRGANJA = buča grljanka, kalebasa, vodnjača, NICKLAUS = ameriški igralec golfa (Jack, 1940-, vzdevek Golden Bear), SIO = reka na Madžarskem, ki teče skozi mesto Siofok, VIGONJKA = preja iz vlaken vikunje, ZIA = letališče v Daki.
■fueso 'puiBjeiv 'eje 'af!qny '[|3Aepx '>i!3 '§oqzea 'e|z 'ojouefi v '9N 'o|J3|/\| 'ejnd 'o|)jeu 'bm^ 'uoe"| 'ojseo 'ojsarn 'e[ue£ii| 'i^sujdLua^ 'epenze 'soa 'uojueo 'oupia '|ejaj)jap 'jeuas 'jjedo 'ueo -ey 'jdojj :ouAejopoA 3XNVZId>l 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjilztul
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
OČE
Govori se ...
... da se bo kurilna sezona v slovenskem parlamentu letos pričela zelo pozno, saj naj bi se dolgo in vroče poletje baje nadaljevalo tudi v poslanskih klopeh pozno v mokro in hladno jesen; morda pa bomo prihranili za kurjavo tudi čez zimo.
. da so na najbolj rodovitnem polju nove Evrope, kjer se odvija največji sejem kmetijstva in živil-stva v državi in v sosedski regiji štirih držav, simpatično geslo sejma »naravnost na mizo« mnogi vzeli preveč dobesedno, saj so na brezplačnih pokušinah vrhunskih jedi in PIJAČE že prvi večer končali "naravnost pod mizoI"
... da se tudi 42. festivalu slovenske narodno-zabavne glasbe ni nihče niti malo izneveril - ne zvesta publika in ne temni oblaki z dežjem.
... da je v poetovionskem mestnem proračunu nekaj narobe, saj so novo vozilo za čiščenje kanalizacije in čistilne naprave baje že odpeljali na varnejšo lokacijo v štajersko prestolnico. ... da bodo poetovionske javne
službe kmalu morale prevzeti še eno odgovorno in ne tako prijetno delo - opravljanje pogrebne službe. Najprej za nekatera podjetja, nato pa tudi za navadne občane.
... da se je holermuški festival OFAK uspešno končal, tako da se baje sedaj lahko že bolj posvečajo tistim aktivnostim brez O. V stari Poetovioni pa še kar delajo festivale.
... da se je prvi mož šterntalske občine odlično izkazal kot gasil-sko-športni komentator curkome-ta. Zato mnogi obžalujejo, da tudi občine ne vodi bolj športno.
... da so zagretižogobrcarski navijači komaj (do)čakali začetek nižjih lig, tako da se je na nekaterih lokalnih derbijih zbralo celo več gledalcev kot ponekod v 1. ligi.
Vidi se ...
. da se slovenskogoriški pivci ne morejo kosati s haloškimi, saj je na nedavnem tekmovanju za naj pivca borovničevca znanega vinogradniškega župana slovenskogo-riške občine prehitela simpatična županja haloške občine, zmagala pa je pristna Haložanka.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Alenka Rižnar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Hotel sem prijeti sonce« je dal naslov svoji knjigi Tone Partljič. Alenka Rižnar iz Sobetincev, ki je posnela današnjo fotografijo, dokazuje, da se to da narediti. Fotografija je nastala predzadnji dan dopusta v Umagu.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		9			4		7	2
8					9		5	
		3	6	5		4	9	
4		8		1			3	
2			8		7			1
	7			2		9		6
	4	1		6	8	7		
	6		2					4
	8		7			3		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©	€€	000
Bk		©	€€	0
Dvojčka		©©©	€	000
Rak	¥¥	©©	€€€	00
Lev	¥¥¥	©©©	€€	0
Devica	¥	©©	€€€	000
Tehtnica	¥¥¥	©©©	€	00
Škorpijon	¥¥	©	€€	000
Strekc	¥¥¥	©©©	€€	0
Kozorog	¥	©©	€€€	000
Vodnar	¥¥¥	©©©	€€	0
Rbi	¥¥	©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. do 29. avgusta 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 29. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Lukas Zafred, Mlinska 26, 2000 Maribor.
Anekdote
Francoski pisatelj Charles-Louis de Montesquieu je dejal: »Če bi hoteli biti samo srečni, bi to lahko kmalu dosegli, vendar hočemo biti srečnejši od drugih, to pa je skoraj nemogoče, saj mislimo, da so drugi srečnejši, kot so v resnici.«
***
Darwin je sovražil dolgoveznost v govorjenju in pisanju. Prijateljem je rad pripovedoval, kako je bil na kosilu pri filozofu in zgodovinarju Carlylu: »Dve dolgi uri je govoril Car-
lyle sam. In veste o čem? - O veličini molka!«
***
Neki človek se je grškemu filozofu Aristipu pohvalil, da knjige kar požira. »Niso najbolj zdravi tisti, ki preveč požirajo, temveč tisti, ki
bolje prebavljajo,« mu je pojasnil filozof.
***
Angleški pravnik, filozof in književnik Thomas More je bil zaradi »izdajstva« obsojen na smrt. (Leta 1935 so ga razglasili za svetnika.) Ko so ga peljali na morišče, je prosil rablja, naj mu pomaga po stopnicah. Rabelj mu je podal roko, Thomas More pa je rekel: »Hvala. Ob odhodu vas ne bom več nadlegoval.«
***
Ko je bil v Rimu izvoljen za konzula (za eno leto) meščan Vatinij, se je kmalu pokazalo, da mož ne bo kos svoji nalogi. Senat ga je res že po nekaj tednih odstavil. Ob tej priložnosti je Cicero dejal: »V letu vladanja konzula Vatinija se je zgodilo veliko čudo. Tisto leto ni bilo ne jeseni ne zime ne pomladi.«
Neki drug konzul pa je vladal samo šest ur. Cicero se je takrat pošalil: »Tako strogega konzula še nismo imeli. Za njegovega vladanja ni nihče ne obedoval ne večerjal ne spal.«
***
Sokrat je govoril, da se je moral vse življenj boriti s tremi res velikimi zli: s slovnico, z revščino in z ženo. »Prvega zla me je rešilo učenje, drugega sreča, zakon pa me še vedno veže s tretjim.«
Ptuj, Benetke • S ptujskega morja na morje, v Benetke
Naslednja pot bo že daljša
Peter Tadič, 19-letni Maj-šperčan, želi uspeti v prav nenavadnem športu, kolesarjenju z monokolesom, za katerega se je navdušil v letu 2009, lani pa je sprejel odločitev o tem, da se bo z monokolesarjenjem pričel ukvarjati resneje. Za začetek je prevozil 30 km Poli maratona, letos pa je bil njegov načrt prevoziti razdaljo 450 km med ptujskim morjem in Virom v Hrvaški. Načrt vožnje je predstavil na tiskovni konferenci, ki je bila 9. avgusta v pristanišču Ranca na Ptujskem jezeru. Že prvi dan vožnje pa ga je moral spremeniti, potem ko ga je s prijatelji ustavila hrvaška obmejna policija in jim prepovedala
vstop v Hrvaško, zato so se odločili, da bodo odkolesa-rili v Benetke.
»Torkova zagnanost je bila za spoznanje prevelika, saj nas je po 25,7 kilometra ustavila hrvaška obmejna policija in nam prepovedala vstop v njihovo državo. Še isti večer smo se s prijatelji odločili in spremenili našo pot, odločili smo se, da odkolesarimo v Benetke. V sredo, 10. avgusta, smo pot pričeli ob 7. uri iz pristanišča Ranca na Ptujskem jezeru. Po prevoženih 100,6 km smo ob 16. uri prispeli do Trojan, kjer smo tudi prespali. V četrtek, 11. avgusta, je bilo kolesarjenje nekoliko napornejše, saj smo prečkali dva težka klanca, pri Vrhniki in daljšega blizu Nanosa, pri kraju Col. Po 100,8
VEINEZTA
Foto: Zasebni arhiv
Peter Tadič, 19-letni Majšperčan, ki želi uspeti v kolesarjenju z monokolesom. je svoj cilj dosegel, na enem kolesu je prevozil razdaljo dobrih 387 km.
Foto: Črtomir Goznik
Peter s spremljevalno ekipo, Maticem Bezjakom na kolesu in Mitjem Mesaričem z avtomobilom
prevoženih kilometrih je bila naša končna točka Ajdovščina, kjer smo prenočili. Kolesarjenje v petek mi ni predstavljalo večjih težav, kljub rahli utrujenosti, saj smo bili že zelo blizu Italije. Pri mejnem prehodu smo bili vsi zelo zadovoljni, saj smo prevozili že več kot polovico poti. Ob zaključku predzadnjega dne smo opravili srečnih 111 km. Zadnji dan, v nedeljo, 14. avgusta, pa je bila pot dokaj lahka, saj nam je do cilja, do Benetk, ostalo samo še 49 km. V Benetke smo prispeli ob 12.10.
S 387,1 prevoženimi kilometri in skupaj 23 urami in 14
minutami kolesarjenja smo bili ob koncu vsi zelo zadovoljni ob doseženem cilju. Podvig mi je vlil veliko željo, da se naslednje leto odpravim še dlje, mogoče celo izven naših sosednjih držav. Hvaležen sem vam, da sem z vašo pomočjo postal prepo-znavnejši, saj mi bo to v moji karieri zelo pomagalo. Hvala,« je ob vrnitvi zadovoljen povedal Peter Tadič.
Peter je odločen, da bo uspel tudi v monokolesarjenju, tako kot je v motokrosu. V letu 2012 želi nastopiti na državnem prvenstvu, zatem pa se pomeriti s tekmovalci zunaj meja Slovenije.
MG
Motokros
Tim Gajser sedmi na mladinskem SP
Na tekmi evropskega prvenstva na Češkem je odličen mladi voznik motokrosa Tim Gajser (AMD Feroda) v razredu EMX - 125 skupno osvojil drugo mesto. V prvi vožnji je bil tretji, v drugi pa je bil še za mesto višje.
To je bila dobra popotnica za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v italijanskem Cingoliju. Tam je Tim (na fotografiji) nastopil v kategoriji do 125 ccm in v prvi vožnji osvojil prvo mesto ter še enkrat pokazal svoj talent. Žal je v drugi vožnji naredil napako in se uvrstil zunaj deseterice. Seštevek dveh dirk je na koncu pomenil za Tima Gajserja sedmo mesto.
DK
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
.Were/ez TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta;
Davčna številka:
Telefon:
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptujd.00. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni doaodki iz Spodnieaa Podravja s Prlekijo ter orealed doaaiania v Sloveniji in po svetu.
Zaključek akcije
H^i natakar/ica
^O^TJA aott.
KONČNI VRSTNI RED PRVIH DESETIH NA LESTVICI:
1. DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
Adria Ankaran
2.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJA ZILA
3.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
4.	ALEKSANDER SIKAR - GOSTILNA PP
5.	JANKO LAMPRET - DOLINA WINETTU
6.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
7.	GELIKA BREZNIK-BARGELIKA
8.	RENATA VESENJAK - BAR BIKERS CAFFE
9.	BRIGITA ZEMLJIČ - DIN DON
10.	ANICA VERHOVSEK - BAR KUHAR
Zmagovalec prejme glavno nagrado 3-dnevni paket za dve osebi, ki jo poklanja podjetjeAdria, Turistično podjetje, d.o.o., izAnkarana.
Dejan, sodelavci družbe Radio Tednik Ptuj, vam iskreno čestitamo in vam želimo še naprej takšen uspeh pri svojem delu.
Prav tako prejme nagrado 1-dnevni paket za dve osebi, ki jo poklanja podje-tjeAdria, Turistično podjetje, d.o.o., izAnkarana:
IgorZajc, Slomškova ulica 12, Ptuj.
Darilni kupon za vstop v Termalni Park Term Ptuj (za eno osebo) prejmejo:
Patricija Novak, Nunska Graba 22, Ljutomer DarinkaZagoršek, Sp. Velovlek43, Ptuj Nik Vesenjak, Goričak 43, Zavrč Drago Mohorko, Koritno 25, Majšperk Gustika Ducman, Strmec pri Sv. Florjanu, Rogatec Edvin Aubelj, Cesta v Njiverce 36, Kidričevo Ivan Bednjanič, Vodnikova 2, Ptuj Katica Požar, Ptujska Gora 95, Ptujska Gora Franc Bedrač, Hajdoše 91, Hajdina Nada Prelog, Goričak 17, Zavrč
Darilni bon v vrednosti 8€v Restavraciji Pan v Kidričevem prejmejo:
Maruša Kocmut, Vitomarci 65, Vitomarci KarolinaJurič, PtujskaGora 19, PtujskaGora Janez Majcen, Mestni Vrh 61b, Ptuj Jožica Vrabič, Kupčinji Vrh 1, Stoperce
±an
Dnevno kosilo za dve osebi, ki ga podarja Gostilna Ribič iz Ptuja, prejmejo:
Tine Lampret, Dežno pri Makolah 17, Majšperk Ivana Ilec, UlicaVideAlič 26, Ptuj Mirko Zajšek, Apače 184, Lovrenc na Dr. Polju Katica Maroh, Lancova vas 77, Videm Andreja Razlag, Kraigherjeva 16, Ptuj Franc Leskovar, Zg. Sveča 19, Stoperce

'ostilna
Libič
MALA NEDELJA LJ UTOMER SLOVENIJA
Brezplačno celodnevno kopanje s kosilom v Biotermah Mala Nedelja v Ljutomeru prejmejo:
Majda Plajnšek, Vodova ulica 13, Ptuj
Kristina Karneža, Stogovci 24 a, Majšperk
Angelca Jeza, Janški Vrh 53, Ptujska Gora
Igor Purg, Lešje 26, Majšperk
Sumenjak Žiga, Prerad 37 a, Polenšak
Silva Mesaric, Lovrenc na dr. Polju 121, Lovrenc na Dr. Polju
Sandi Anuš, Dornava 56/c, Dornava
Alenka Vršic, Kadrenci 11, Cerkvenjak
Rozika Gabrovec, Nadole 36, Žetale
Ivan Klaric, Ormoška c. 46, Ptuj
Dnevno kosilo za dve osebi, ki ga podarja Gostilna PPiz Ptuja, prejmejo:
Renata Žižek, Stuki 23, Ptuj Betka Dominko, Hajdoše 84, Hajdina Katarina Jelen, Kočice 74, Žetale BlažVinkler, Slape 9, Ptujska Gora Bojan Leva, Kungota pri Ptuju 35, Kidričevo MilkaTrol, Stanečkavas 15, Majšperk
FK Catering
Darilni paket Ptujske kleti prejme:
Anica Seruqa, Svaiqerieva 2, Ptui
Pragersko velikanko, ki jo poklanja Mesnica Fingušt iz Gaja pri Pragerskem, prejme:
Marija Hasemali, Arbaiterjeva 9, Ptuj
Vse nagrade razen nagrade Mesnice Fingušt se prevzamejo z osebnim dokumentom vtajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., na Raičevi ulici 6, vsak delovnik med 8.00 in 15.30alivsobotomed8.30 in 12.00. Nagrajenka Mesnice Fingušt nagrado dvigne v Mesnici Fingušt od ponedeljka, 29. 8., dalje.
ISKRENEČESTITKEVSEM IZŽREBANCEM!
Hvala vsem, ki ste sodelovali v naši poletni akciji - znova se vidimo naslednje poletje...
Prireditvenik
Torek, 23. avgust
18.00 Lenart, letni oder: festival LenArt - predstava za otroke Skoraj
najboljši cirkus Teatra Cizamo 18.30 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: 3. festival Glasba v kloštru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla; koncert skupine Noreia - Gremo na Irsko 20.00 Ormož, grad: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; večeri pred dnevi - pesniško branje in degustacija vina: Irena Delon-ga - Hrvaška, Ivan Landzhev -Bolgarija, Miljana Cunta - Slovenija, Jan Gavura - Slovaška in Tomaž Šalamun - Slovenija
Sreda, 24. avgust
13.00 Ptuj, Terme: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; Okrogla miza o poeziji Nore luga - »Vid onkraj vida« - erotična pisava Nore luga; moderator Manca Košir 17.00 Ptuj, Vrazov trg: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011;
pravljična urica - otvoritvena mala pravljica in velika pesmica s pravljičarko Liljano Klemenčič;18.00 predstavitev izbranih vin - Ptujska klet, Vino Kupljen Jeruzalem Svetinje, PRA VinO Čurin-Prapotnik
18.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; odprtje razstave ilustracij Andreje Brulc - Skicirka za potovanje; 18.15 odprtje razstave knjig Tomaža Šalamuna; 18.30 večer s pesnico Anunciado Fernandez de Cordova 19.30 Ptuj, Vrazov trg: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; impro predstava Z mano se lahko pogovoriš o poeziji; 20.00 odprtje prostorskih instalacij Stanke Vauda Benčevič - Odsev vina in poezije; 20.30 Veliko pesniško branje in »Nepozabne« - večer uglasbene poezije slovenskih pesnic z Vito Maurič in Janijem Kovačičem
Četrtek, 25. avgust
9.00 do 17.00 Majšperk, pri gradu Breg: likovna kolonija Hamre
Umetniškega društva Ustvarjalec 9.00 do 14.00 Ptuj, Višja strokovna šola Ptuj: delo z roboti za osnovnošolce, delo z elektropnevmatičnimi elementi 11.00 Ptuj, hotel Mitra: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; okrogla miza Brez verzov brez rim - meje med poezijo in prozo 15.30 Malek, vinogradi Jeruzalema, Ljutomersko-Ormoške gorice: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; pesniško branje z degustacijo in predstavitvijo vin Jeruzalem Ormož s koncertom prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka 16.30 Ptujska Gora, izpred igrišča: kolesarski maraton ŠD Ptujska Gora
17.00 Ptuj, Vrazov trg: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011;
pravljična urica Goslice in pravljice s pravljičarko Jasno Branko Staman in Knjižnice Ljutomer; 18.00 predstavitev izbranih vin Dveri Pax, Gaube, Hiša Joannes Protner, Steyer, Valdhuber; 17.00 Ptuj, DomKulture: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; dokumentarni feljton o poeziji Janeza Ramoveša »V ritmu volovske vprjege« 18.00 Ptuj, festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; zasebno branje
pri Tjaši Mrgole - Ariana Reines in Gregor Podlogar 18.00 Majšperk, Tovarna umetnosti: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; pesniško branje in odprtje slikarske razstave roberta Lozara in Borka Tepine 19.00 Ptuj, DomKulture: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011;
pesniško branje z Zdenkom Kodričem - Sunki južnega vetra in filmski portret Zdenka Kodriča Medprostori 19.30 Ptuj, Vrazov trg: festival Dnevi poezije in vina Ptuj 2011; impro predstava - Z mano se lahko pogovoriš o poeziji; 20.30 Slovanski večer - veliko pesniško branje in koncert Uršule Ramoveš in Fantov iz Jazbecove grape
KINO Ptuj
Ponedeljek, torek, sreda in četrtek: 18.00 animirana pustolovščina
Avtomobili 2; 20.10 domišljijska pustolovščina Harry Potter in svetinje smrti 2. del; petek, 26. avgust: 17.00 družinska komedija Pingvini gospoda Popper-ja; 18.50 domišljijska pustolovščina Harry Potter in svetinje smrti 2. del; 21.15 Art program: drama Cirkus Columbia
SVET ZAVODA OŠ LJUDSKI VRT ŽUPANČIČEVA 10 2250 PTUJ
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno s Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09, 65/09 in 20/11).
Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela bo 1. 1. 2012 oziroma skladno s sklepom o imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
•	overjene kopije dokazil o izobrazbi, pridobljenem nazivu in opravljenem strokovnem izpitu;
•	dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu;
•	potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost;
•	program vodenja zavoda;
•	kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj.
Pisno prijavo pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Ljudski vrt, Zupančičeva 10, 2250 Ptuj, z oznako Prijava za razpisano mesto ravnatelja/ravnateljice. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo prejeli v zakonitem roku.
Mami, odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več glasu tvojega ne sliši. Tvoje pridne roke miru niso poznale, vendar vsakemu so pomagale.
ZAHVALA
Ob izgubi zlate mamice, botrice in babice
Genovefe Živič
IZ SODNIC 16, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno soža-lje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju kirurškega in protibolečinskega oddelka Ptuj. Posebna zahvala dr. Korenu za vsestransko pomoč in iskren čut do sočloveka. Hvala govorniku g. Šeguli za ganljive besede slovesa, g. župniku Tarziciju za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, glasbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Mir za vzorno izpeljano slovo pokojne. Hvala tudi družini Feguš s Pobrežja, ki nam je pomagala in stala ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem in vsakemu posebej. Še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: mož Mihael, sin Drago ter hčerki Vlasta in Marta z družinami
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 23.8
10:00 Ptujska kronika - pdn. 10:15 Hrana iti lino 10:40 Prehlad tedna — pon. 11:00 Spoznajmose.com 11:50 lnfo kanal 12:00 Ptujska kronika pori. 12:1! Modro 12:50 lnfo kanal 14:40 Pomurski tednik 15:20 2. Nogometni liga 15:50 Beacb master 2011 18:00 Koncert Mia Znldarič 17:00: Hrana in vino 17:30 Moto cena -1. oddaja 17:50 E.A.S.E. reportaža - pon 18:00 Ptujska kronika 13:15 Kultura na dlani
oddaja o projektu EPK 19:15 lnfo karal 19:45 Beach master 2011 19:56 2. nogometna liga 20:25 Spoznajmaso.com 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Moto scena 21:50 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika 22JE lnfo kanal
IpGDD
Sreda 24.8
10:00 Ptujska kronika - pon. 10.15 Hrana in lino 10:40 Spoznavamo občino 11:00 Spoznajm«e.corn 11:50 Beacti master 2011 12:00 Ptujska kronika - pon. 1215 MDdro 12:501 rito kanal 15:20 2. nogometna liga 15:50 B.A.S.E. reportaža 16:00 Koncert Trio Ihimsa 17:00 Povaiilo na kavo -pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Beach master 2011 15:00 Povabilo na kavo 11:30 Kaltura na dlani
oddaja o projektu EPK 19:30 lnfo kanal 19:45 2. nogometna liga 20:15 Rsgi IV -GoriSnica 21:15 Spoznavamo občino 21:30 Moto scena I. oddaja 21:50 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:16 lnfo kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Četrtek 25.8 10:00 Ptujska kronika 10:15 Hrana in vino 10:40 Spoznavamo občine 11:00 Spgznajmoso.com 11:50 6.I.S.E. reportaža - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:15 Povabilo na kavo-pon. 12:45 lnfo kanal 16:00 Lokacija Slovenija 17:00 Hrana in vino 17:30 Moto scona 2. oddaja 17:50 Izbirna 10 min 18:00 Ptujska kronika 18:15 Kultura na dlani
oddaja d projektu EPK 19:15 lnfo kanal 19:45 Boachmastor 2011 19:55 2. nogometna liga 20:25 Spoznajmoso.com 21:15 Spoznavamo občino 21=30 Moto scena 1. oddaja 21:50 Lokacija Slovenija 22:00 Ptujska kronika 22:15 lnfo kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahki spremljate tudi na ß
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V	SLOVO
V	94. letu je zaspala nekdanja tajnica Ekonomske šole v Ptuju
Truda Gaiser
OB GRAJENI 12, NAZADNJE VAROVANKA DOMA UPOKOJENCEV V PTUJU
Od nje smo se poslovili v soboto, 20. avgusta, na ptujskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Zahvaljujemo se za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, posebej še članom Aerokluba Ptuj.
Vsi njeni
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAZNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
NEPREMIČNINE
PRODAM več parcel obdelovalne zemlje različnih velikosti od 1-5 ha na območju Dravskega polja (že opravljena komasacija). Inf. na tel. 041 569 308.
NA PTUJU prodam trisobno opremljeno stanovanje, 84 m2, II. nadstropje, renovirano v letu 2010 (podi, parketi, kopalnica, kuhinja).V bližini parka, osnovne šole, srednješolskega centra in trgovin. Vpisano v ZK in brez bremen. 041 915 364.
PRODAM dvosobno opremljeno stanovanje (42 m2) v Ljubljani -Šiška. Tel. 041 680 271.
V NAJEM oddam frizerski salon z vso opremo na Hajdini, Tavčerjeva18, tel. 783 41 31.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM odojke v teži od 25 do 30 kg, mesni tip EL 44 in EL 54. Tel. 041 670 766.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305.
PRODAMO prašiče od 20 do 50 kg. Tel. 764 51 81, zvečer.
KUPIM debelo kravo ali telico. Telefon 041 544 270.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM 3 tone koruze. Telefon 051 340 496.
PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. Tel. 041 986 390.
PRODAM večjo količino suhe luščene koruze. Telefon 031 652 922.
RAZNO
Dragi starši! Obveščamo vas, da bo s septembrom prosto mesto v varstvu otrok Ježki. Prisrčno vabljeni. Smiljana Čeh Kokot, s. p., Kettejeva ulica 2, Ptuj, telefon 040 802 038.
www.tednik.si
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če svečko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči, nepričakovani in nenadni izgubi drage mame, babice, sestre in tašče
Katarine Brlek
IZ GRADIŠČ 146
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Hvala dekanu Emilu Dreuu za opravljen krščanski pogreb, pevcem za odpete pesmi, govorniku Miru Lesjaku, nosilcem križev, zastavonošem ter podjetju Mir za opravljeno delo.
Njeni najdražji
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. UNIKAT - Sanjala sva
2.	Ans. SPEV - Ljubezen in pesem
3.	ORKESTER PUSTOTNIK- Venček
4.	VAGABUNDI - Rad šel bi za srečo nocoj
5.	PETKA - Muzike nič ne ustavi
6.	SREDENŠEK SEKSTET - Svet se naj vrti
7.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
t
POP 7 TOP
1.	SAŠA LENDERO - Dotakni se me tam
2.	DRAGO JOŠAR - Delo na črno
3.	ŽAN SERČIČ- Dajem ti vse
4.	ŠPELA GROŠELJ - V tretje gre rado
5.	ADISMOLAR - Če te ena noče te pa druga hoče
6.	MARJAN SMODE - Prva ljubica
7.	ALEKSANDER MEŽEK- Makalonca
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orf ejč kove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. Številka:
Glasovnice p o SIJ It e na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d-o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Dornava • Šest požarov v dveh mesecih
Je na delu maščevalni pozigalec?
V občini Dornava, konkretno na širšem območju vaškega odbora Žamenci, imajo gasilci zadnja dva meseca in pol veliko dela. Začelo se je s tremi gozdnimi poZari, v zadnjem tednu pa je kar trikrat zagorelo na gospodarskih poslopjih; dvakrat celo pri istem lastniku.
„Zadnjič je zagorelo v noči s četrtka na petek, na posestvu Antoličevih v Žamencih, okrog pol druge ure ponoči. Takoj smo se odzvali gasilci iz PGD Žamenci, PGD Dornava in PGD Polenšak, vendar se gospodarskega poslopja oziroma skednja, kjer je bila spravljena slama, ni dalo rešiti. V plamenih je bilo v trenutku vse. Sreča v nesreči, če je to sploh mogoče tako imenovati, je v tem, da v skednju ni bilo kmetijske mehanizacije. Namreč, prav pri Antoličevih je zagorelo že nekaj dni prej, v soboto ponoči ob približno isti uri in takrat je bil traktor deloma poškodovan zaradi požara, smo ga pa uspeli umakniti in ga lastniki potem niso spravili nazaj v skedenj. Antoličevi so tako doživeli dva požara v petih dneh," resno zgrožen najprej pove predsednik PGD Žamenci in hkrati predsednik žamenskega vaškega odbora Franc Šuen.
Prejšnji četrtek pa je zagorelo gospodarsko poslopje tudi pri družini Florjanič v Streja-cih, ki je le 300 metrov stran od domačije Antoličevih: „To pomeni, da smo imeli tri požare na objektih v roku enega tedna, pred tem pa smo gasili še tri gozdne požare. V teh okoliščinah je težko verjeti, da gre za naključja," odkimava Šuen.
Na območju Žamencev so se v enem tednu zvrstili trije požari na objektih, pred tem pa so gasilci trikrat gasili tudi gozdne požare. Nihče med domačini več ne verjame, da gre zgolj za naključje ... (Fotografija je simbolična.)
Ob poZarih še kraje, Zeblji na dvorišču in poškodovani prometni znaki
Franc Šuen nadalje pojasnjuje: „Požari pa so le en pokazatelj, da se pri nas dogaja nekaj čudnega. Zaradi zbiranja druščine mladih precej dvomljive sorte nekateri menijo oziroma so prepričani,da gre za mlade
narkomane, na urejenem gasilskem igrišču, od koder nam je zmanjkalo tudi nekaj gasilskih stvari iz brunarice ob igrišču, smo slednjega ogradili, vhod pa zaprli z verigo. Toda omenjena družba je verigo pretrgala, podrli so tudi stebre, zato smo nato namestili še močnejšo verigo. Po tem pa sem na svojem dvorišču našel kup raztresenih žebljev, neznani van-dali pa so se lotili tudi prome-
tnih znakov ob naših cestah in jih poškodovali, zvili, izruvali. Takega vandalizma v naših krajih doslej ni bilo ..."
Šuen razmišlja, da gre morda za maščevanje tistih, ki so že povzročali težave na minulem gobarskem prazniku, vsekakor pa je prepričan, da so storilci doma v krogu dveh kilometrov in ne prihajajo od drugod: „Nikakor ne morem s prstom pokazati na kogarkoli,
ker ne vem, kdo bi lahko povzročal vse te težave in škodo, niti ne morem trditi, da so vandalizmi in požari povezani, čeprav se je eno in drugo začelo hkrati. Dejstvo je tudi, da so tako pri Antoličevih kot pri Florjaničevih člani družine tudi člani gasilskega društva. Res pa je tudi, da so naši občani po vseh teh dogodkih jezni in hkrati prestrašeni. Pozivam jih, naj imajo dobro odprte oči, in če ponoči ne morejo spati, naj popazijo na svoje domačije in domačije sosedov."
Vaščani dejansko ne verjamejo več, da bi opisano sosledje dogodkov in požarov lahko bilo naključno; medtem ko je bil prvi požar pri Florjaniče-vih morda še ocenjen in razumljen kot nesrečen slučaj, je zdaj po njihovem prepričanju zadeva namerna. „Sami seveda ne moremo narediti veliko, razen da smo zelo pozorni na dogajanje in ljudi ter obiskovalce pri nas. Kaj dejansko se dogaja, kdo je povzročitelj teh škodljivih dejanj, pa bodo zdaj raziskali policija in kriminalisti, ki so že začeli delo," je še povedal Šuen.
Upati je, da bodo storilce res čim prej odkrili, saj je življenje ljudi v strahu, kdaj in komu bo spet zagorelo, nevzdržno.
SM
Ptuj • V jantarju ujeta lepota
Jantar, zlato, diamanti ...
V sklopu mednarodnega projekta Amber Expedition (Jantarni pohod) so v petek v hotelu Primus odprli zanimivi in dragoceni razstavi, ki sta prišli direktno iz Poljske. Gre za repliko rimskega poštnega voza s predstavitvijo poljskega mesta Kalisz ter razstavo modernega nakita iz jantarja.
Mednarodni projekt Jantar-ni pohod je bil predstavljen v okviru četrtih Rimskih iger. Ena izmed razstav je pred hotelom Primus, gre pa za zanimivo repliko rimskega poštnega voza. Voz je prepeljan iz poljskega mesta Kalisz, predstavljen pa je bil že na
praznovanju 1850-letnice mesta, ki je najstarejše poljsko mesto. Izdelava temelji na rekonstrukciji voza, ki jo hranijo v muzeju v Munchnu. Tako kot minule dni na Ptuju so tudi ob praznovanju na Poljskem pripravili številne ponazoritve iz vsakdanjega življenja iz časov
Rimskega imperija. Ob tej priložnosti so v Kaliszu postavili še eno razstavo, ki je počastila njihovo veliko praznovanje, in sicer razstavo dveh umetnic, ki so jo poimenovali V jantarju ujeta lepota. Ta je najprej fasci-nirala Poljake, te dni pa krasi preddverje hotela Primus, ki je z dragocenim nakitom pri-
dobilo še dodaten čar glamur-ja. Moderni nakit iz jantarja priznane poljske umetnice Božene Kaminske in Pauline Binek je tudi naprodaj. Razstavo sta v Primusu pripravili Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič. Kot sta pojasnili, je nastala v okviru mednarodnega projekta Jantarni pohod.
Gre za umetniško-raziskovalni projekt, ki spodbuja evropsko kulturno dediščino ter služi navezovanju in krepitvi vezi med prebivalci mest in držav, ki ležijo na območju starodavne jantarne poti med Baltikom in Sredozemljem.
Projekt je sofinancirala Evropska unija, vodja je Okrožni muzej Kaliszke regije (Poljska), kot soorganizatorji pa sodelujejo lokalne oblasti mesta Kališ, Adria iz Italije, Kulturni center v Martinu na Slovaškem ter društvo Scarbantia iz Madžarske. Realizaciji tega projekta so se pridružili tudi številni drugi partnerji, med drugim tudi Društvo žena in deklet občine Hajdina in Terme Ptuj.
Dženana Kmetec
Napoved vremena za Slovenijo
Po vremenu Jerneja (24.) -«« vsa jesen nareja. 18/33
Z otvoritve razstave v hotelu Primus
Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 30 do 36stopinj C.
Pretežno jasno in zelo vroče bo predvidoma do sobote. Najvišje temperature bodo okoli 35 stopinj, zato bo popoldne zelo velika toplotna obremenitev. Zelo topla bodo tudi jutra, predvsem na Primorskem in v mestnih središčih bodo najnižje jutranje temperature okoli 20 stopinj C.
Foto: SM
Foto: DK
Osebna kronika
Rojstva: Polona Rotar, Ormoška cesta 29, Ljutomer
-	deček Tomaž; Maja Krušič, Ob železnici 4, Ptuj - deček Gašper; Karmen Kelenc, Ul. 5. prekomorske 12, Ptuj - deklica Lia; Brigita Matjašič, Zagorci 40 a, Juršinci - deklica Julija; Sandra Langerholc Lah, Mariborska c. 31, Ptuj - deček Filip; Silvija Šmigoc, Muretinci 48, Gorišnica - deklica Ina; Mojca Rodošek, Topole 28, Rogaška Slatina - deklica Monja; Ida Vindiš Belšak, Sp. Leskovec 10, Zg. Leskovec - deček Andraž; Maja Kodrič Crnjakovič, Cirkov-ce 1 s, Cirkovce - deček Tom; Ines Vičič, Ptujska Gora 94 a, Ptujska Gora - deček Jan; Branka Kramberger, Bišečki Vrh 62, Trnovska vas - deklica Lana; Marina Kolarič, Boreci 3, Križevci pri Ljutomeru - deček Aleks; Polona Čeh, Borštnikova ul. 55, Maribor - deklica Tana-ja; Valerija Horvat, Goričak 49, Zavrč - deklica Katja; Darja Krajnc, Potrčeva cesta 43, Ptuj
-	deklica; Martina Majašič, Gibina 15, Vitomarci - deček Nel; Lidija Meško Merc, Mihovci pri Veliki Nedelji 64 - deček Enej; Barbara Gačnik, Ciril-Metodov drevored 16, Ptuj - deček Jošt; Sandra Mikša, Dragovič 8, Jur-šinci - deklica Ema.
Umrli so: Ana Goričan, roj. Go-ljat, Pongrce 5, roj. 1927 - umrla 8. avgusta 2011; Albin Pišek, Slomškova ul. 2, Ptuj, roj. 1930
-	umrl 9. avgusta 2011; Franc Samojlenko, Ulica Avgusta Hlupiča 11, Ptuj, roj. 1926 -umrl 9. avgusta 2011; Helena Krajnc, roj. Potočnik, Zgornji Leskovec 6, roj. 1921 - umrla 12. avgusta 2011; Antonija Bratu-šek, roj. Bratušek, Stojnci 146, roj. 1950 - umrla 14. avgusta 2011; Katarina Brlek, roj. Her-cog, Gradišča 146, roj. 1934 -umrla 15. avgusta 2011; Vladimir Jankovic, Trubarjeva ul.11, Ptuj, roj. 1930 - umrl 11. avgusta 2011; Alojz Kvas, Polenšak 1, roj. 1942 - umrl 14. avgusta 2011; Ernest Svenšek, Čučk-ova ul. 3, Kidričevo, roj. 1940 -umrl 12. avgusta 2011; Angela Zupanič, Goriška ul.2, Maribor, roj. 1928 - umrla 13. avgusta 2011; Marija Kosi, roj. Brdnik, Ivanjkovci 7, roj. 1926 - umrla 16. avgusta 2011; Marija Forštnarič, roj. Vrabl, Ormoška c. 136, Ptuj, roj. 1943 - umrla 12. avgusta 2011; Genovefa Živič, roj. Repec, Sodnice 16, Ptuj, roj. 1942 - umrla 13. avgusta 2011; Stanislav Kosi, Pršetinci 20, roj. 1932 - umrl 18. avgusta 2011; Marjan Si-monič, Podvinci 124, Ptuj, roj. 1976 - umrl 16. avgusta 2011; Leopoldina Mohorko, Čermoži-še 47, roj. 1928 - umrla 16. avgusta 2011; Jožefa Ozmec, roj. Štuhec, Koračice 41, roj. 1915
-	umrla 17. avgusta 2011. Poroke - Ptuj: Ivan Cafuta in Melita Repec, Zakl 19/b; Mitja Benko in Lidija Toš, Trnovska vas 13 a; Emir Salihovic in Mojca Volkner, Bukovci 163; David Žuran in Tadeja Podgorelec, Formin 8/b; Marjan Lukavski, Ulica Heroja Lacka 8, Ptuj, in Polonca Jalšovec, Sv. Tomaž 20; Dražen Cestar, Selci 145, Selci Križo-vljanski, Hrvaška, in Simona Kokot, Gorenjski Vrh 15; Boško Varnica in Anja Lenarčič, Kna-felčeva ul. 24, Maribor. Poroke - OrmoZ: Aleš Novak, Cerovec, Stanka Vraza 26, Ivanjkovci, in Tadeja Črešnje-vec, Fulneška ulica 6, Ljutomer; Uroš Cingl in Vesna Reihss, Rucmanci 17 a, Sveti Tomaž; Milan Rajh, Obrež 28, Središče ob Dravi, in Karolina Novak, Karlovič Vinka 8, Nedelišče, Hrvaška.