8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRhmurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .. Abb. postale i gruppo Lena 5UU 11T Leto XXXIX. Št. 67 (11.183) TRST, torek, 22. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO TREH DNEH POGAJANJ IN VČERAJŠNJI ZAMRZNITVI VALUTNEGA TRZISCA Dosežen sporazum o pariteti evropskih valut Italijanska lira razvrednotena za 2,5 odstotka Francoski frank razvrednotili za 2,5 %, zahodnonemško marko pa so ovrednotili za 5 % - Kompromis požel splošno zadovoljstvo - Doseženi sporazum še zdaleč ne rešuje velikih gospodarskih razlik med zahodnoevropskimi državami MED OBISKOM HRVAŠKIH GOSTOV V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Jugoslovanski ukrepi v ospredja pogovorov delegacije sabora SRH Razumevanje za jugoslovanske težave, obe-pa prikazana nuja o odpravi depozita nem BRUSELJ — Še nikoli, odkar obstaja evropski denarni sistem, spora/um o pariteti posameznih valut ni bil tako težak kot tokrat. Finanč-nim ministrom etiopske deseterice nista zadostovala dva dneva pogajanj, sobota in nedelja, ko so valutna tržišča zaprta in torej niso možne nobene špekulacije, potreben je bil še en dan, včerajšnji, ko so prav tako za preprečitev špekulacij, zaprli vsa tržišča. Šele včeraj okoli poldneva so dosegli sporazum, in sicer devalvacijo italijanske lire in francoskega franka za 2,5 odstotka, devalvacijo irskega funta za 3,5 odstotka, revalvacijo nemške marke *a 5,5 odstotka, nizozemskega guldna za 3,5 odstotka, belgijskega in luksemburškega franka za 1,5 odstotka in danske krone za 2,5 odstotka. Do tega sporazuma je prišlo po skoraj dvajseturnem pogajanju, kar le je tudi razumljivo, saj vsak odstotek pomeni milijarde dolarjev v mednarodni trgovini. Ta sporazum pomeni pravi potres na mednarodnem tržišču, saj so bile v spremembe vpletene valute vseh držav. Angleži. ki ne sodelujejo pri Evropskem denarnem sistemu, so tokrat igrali pomembno vlogo posrednika, saj se je prav angleški finančni minister včeraj dopoldne ločeno sestal z ostalimi ministri in na tej osnovi izdelal kompromisni predlog, ki. je bil nato tudi ratificiran, tako da je. kot bi lahko rekli tudi tokrat, «volk sit in koza cela.». Ponedeljkovo srečanje je bilo tako odločilno in končalo se je le sla- bo uro, preden so se prav tako v Bruslju sestali predsedniki držav o-ziroma vlad deseterice, kar je nedvomno pozitivno vplivalo tudi na potek tega evropskega »vrha«. Kljub temu. da ie prišlo do odločitve še-v ponedeljek, šibkejše valute niso občutile posledice prav zakadi «zamrznitve» vseh evropskih finančnih tržišč, ko pa so odprli newyor-ško borzo je bil sporazum že sklenjen. Kot je bilo pričakovati je do sklenitve sporazuma prišlo šele po u-skladitvi stališč med Francijo in Zahodno Nemčijo, še v nedeljo so Nemci namreč dejali, da so pripravljeni ovrednotiti marko samo pod pogojem, da Francozi znatno razvrednotijo frank. Francija pa je po drugi strani zahtevala močno ovrednotenje nemške marke in le malenkostno razvrednotenje franka.. Francozi so celo zagrozili z izstopom iz evropskega denarnega sistema, kar je nedvomno vplivalo na kasnejše zadržanje Zahodne Nemčije, dejansko pa je doseženi sporazum nekje na zlati sredini med bonskimi in pariškimi zahtevami. Kar zadeva ostale valute je treba povedati, da so bile nove vrednosti povsem pričakovane in skoraj obvezne, morda z edino izjemo belgijskega in luksemburškega franka (ki imata na osnovi sporazuma med obema državama enako vrednost), ki sta bila ovrednotena za 2,5 odstotka, kar je verjetno odraz dokajšnje trdnosti gospodarskega stanja v Belgiji. Vendar je že sedaj jasno, da včerajšnji sporazum ni rešil monetarnih problemov v Zahodni Evropi. Res je, da' so nove paritete odraz rasti vrednosti nemške marke, po kov. Francija je imela že lansko le to 9-odstotno inflacijo, v Zahodni Nemčiji pa inflacija dosega le 3 ah 4 odstotke. Podobno je z zunanjetrgovinskimi uspehi: Francija je imela v zadnjih 20 mesecih 91 milijard fi-ankov primanjkljaja. Zahodna Nemčija pa 51 milijard mark trgovinskega presežka. Jasno je. da se Italija ne more kosati z Nemci, pa tudi s Francozi ne. V zadnjih treh letih je bila lira največkrat in za največ razvrednotena, kar štirikrat za skupno 14,25 odstotka. V Italiji je inflacija lan- ljiva, ker je znak šibkosti italijanske gospodarske ureditve. Če hočemo, ob koncu, na kratko oceniti bruseljski dogovor, lahko rečemo, da je evropski denarni sistem sicer trenutno rešen, da pa sporazum nikakor ni zmanjšal bistvenih razlik med gospodarstvi v državah EGS in ni pospešil njihovega medsebojnega sodelovanja. Valute posameznih držav res nihajo skupaj, interesi posameznih držav na vseh mednarodnih področjih pa zdaleč presegajo skupne interese, ki verjetno niso bili še nikoli tako sko leto dosegla 17 odstotkov, torej krhki kot prav v sedanjem trenutku, dvakrat več od Francije, ki je dru- ! ga na lestvici. Prav tako porazni so podatki o italijanski zunanji trgovini; Kljub temu so v Italiji včeraj udariti pa je treba tudi. da obstaja I šnje odločitve sprejeli z dokajšnjim velika razlika med Zahodno Nemčijo in Francijo, torej oljema državama, ki sta, vsaka s svojega konca. povzročili sedanji valutni potres. Ravnotežja v evropskem denarnem sistemu bodo še vedno pod vplivom velikih razlik, ki obstajajo med Nemčijo in Francijo: bonske zlate in devizne rezerve so polne, Francija pa je morala v zadhjih mesecih za podpiranje svoje valute potrošiti več kot 9 milijonov frari- Mrzlično delo na frankfurtski uorzl (Telefoto AP) optimizmom. Veselijo se je predvsem turistični, operaterji, kajti v primerjavi z nernško marko se je lira razvrednotila za celih 8 odstotkov. kar bo nedvomno privabilo v Italijo večje število nemških turistov. Predvideno je tudi povečan ;e izvoza v Zahodno Nemčijo, v ZDA in v vse države, s katerimi Italija obračunava trgovino v dolarjih, torej skoraj vse države sveta. To povečanje pa je zgoli teoretsko, kot je tudi teoretska trditev, da se bo zmanjšal uvoz, kajti pri prejšnjih devalvacijah so bi’i učinki v mednarodni trgovini zelo majhni. Sicer pa je treba poudariti, da so številni italijanski gospodai stveni-ki ugodno ocenili včerajšnji dogovor. Obstajala je namreč bojazen, da bodo morali liro razvrednotiti za znatno več kot 2,5 odstotka. Resnici na ljubo je treba priznati, da Ita lija sicer nima velikih zaslug, da ni do tega prišlo, kajti lira je bila tesno vezana na usodo francoskega franka in je bila torej de vaj., v Ja lire za 2,5 odstotka tako rekoč avtomatična. ko so Francozi pristali na 2.5-odstotno devalvacijo svoje valute. Zakladni minister Goria je takoj po koncu sestanka poudaril, da se je lira ohranila v sklopu predvidevanj in da nova devalvacija ne bo povzročila naraščanja inflacije v Italiji. Finančni minister Forte meni, da bi bruseljski sporazum imel za posledico tudi znižanje obrestne mere, kar bi blagodejno vplivalo na razvoj gospodarstva, guverner državne banke Ciam-pi je dejal, da devalvacija sama ne bo povzročila naraščanja inflacije, na inflacijo pa bi lahko vplival bodoči razvoj tržišča, še zlasti kar zadeva marko in dolar. Predsednik zveze industrijeev Merloni pa je dejal, da devalvacija lire ni razvese- .........................nMtpiMtll1mm1111111111111111m1111iMi111111m1l1111iM.il.iiimiimimimmiiiiimituiimimimimimimiimi.....m.........imuni.............. V PRVEM DNEVU ZASEDANJA EVROPSKE «DESETERICE« V BRUSLJU Sprejem Španije in Portugalske v EGS v ospredju včerajšnjega dela razprave Govorili so tudi o notranjem tržišču, povečanju notranjih sredstev, pridelkih Juga itd. - Zadovoljstvo zaradi preprečenja krize evropskega denarnega sistema BRUSELJ — Zahodna Evropa se je še enkrat oddahnila. Evropski denarni sistem je resen in kriza zavrnjena. V duhu teh rezultatov finančnih ministrov deseterice se je včeraj popoldne začelo v Bruslju zasedanje evropskega sveta. Vsi udeleženci so izražali nad doseženim uspehom vidno zadovoljstvo, čeprav so se tudi vsi zavedali, da so slabosti, zaradi katerih je prišlo do težav, ostale. Med temi ostajajo zlasti gospodarski pogoji, v katerih se nahajajo posamezne članice in zaradi katerih je koordiniran'e vladnih politik še posebno problematično. Sporazum, ki so ga dosegli finančni ministri je sicer odpravil m.-zlico, ki je pretresla Evropo v preteklem tednu in strah pred ne-uspefiem pogajanj jc potisnil v o-zadje politična in 'gospodarska vpha-šanjS. toda ta so zdaj, seveda, spet Prišla v os|.red!c. Tega se zavedajo tudi udeleženci »vrha« evropske deseterice, od katerega pričakujejo, da bo dal no va napotila /a skupne akcije, predvsem pa pripravil »inventar« naj-nune.išib problemov. Rešitve teli bodo morale predlo'«* j zunanja mini-izvršna komisija EGS, na prihodnjem zasedanju junija v Stuttgartu. Strstva posameznih držav, kot tudi . Vseka'-or so lahko včeraj v Bruslju, glede na to da so ušli nevarnosti. kj je gro-ila evropskemu denarnemu sistemu, zabeli z deli po ž« prej sestavljenem dnevnem redu. Eno prvih vprašanj, katerih so se Uhili, je bila razširi* ev skupnega cvrooskega trga na Šoani.io in Portugalsko. skupno z vsemi morami, ki jih je treba s tem v zvezi sprejeti. Posebna pozornost je veljala Fan-fanijevemu posegu, ko je govoril o vprašanju poljskih pridelkov Juga. Pri tem pa je zašel nekoliko predaleč, ko je govoril o olivnem olju, kar so Britanci ocenili za argument, ki »ne sodi v svečanost trenutka.« Izčrpno so govorili tudi o izboljšanju notranjega tržišča, na katerem hi morali odstraniti še preosta- le ovire, ki preprečujejo notranjo izmenjavo. Ko je razprava zdrknila na področje povečanja notranjih sredstev skupnosti, so prišli spet na dan problemi, ki so bili v zvezi z razširitvijo EGS: novopridobljena sredstva namreč ne bodo služila le za razvoj novg politike, ampak tudi za plačilo stroškov ob sprejetju Španije in Portugalske v EGS. V večernem delu pogovorov je bil govor tudi o nekaterih svetovnih političnih problemih, kot npr. o odnosih Vzhod - Zahod in pa o Bližnjem vzhodu. Evropa jih pač ne more spregledati, zlasti ne prvega, o katerem bodo razpravljali tudi na prihodnjem «vrhu« sedmih najbolj industrializiranih držav v Wil-liamsburgu, v Virginiji (ZDA). Zasedanje se bo nadaljevalo tudi danes. VICENZA — Iraški vojaški he-likopter je strmoglavil včeraj popoldne pri kraju Reccaro Terme, v bližini Vicenze. Vseh osem iraških vojakov, ki so bili na krovu, je u-mrlo. Helikopter je vzletel z beneškega letališča in je bil namenjen v Milan, kjer bi se iraška delegacija morala sestati s predstavništvom tovarne Agusta. Helikopter, a-meriške izdelave, je prihajal iz Zagreba. Prj izvedencih je dejstvo, da je helikopter strmoglavil pri Vi-cenzi, kjer je nekaj pomebnih vojaških naprav NATO, povzročilo dokajšnje začudenje. Delegacija sabora SR Hrvatske s predsednikom Ugrčičem pri predsedniku deželnega sveta Colliju TRAJAL BO DO VKUUČNO 27. MARCA Na ljubljanskem razstavišču odprt 22. sejem «Alpe-Adria» Hkrati se odvija «Teden mednarodnega sodelovanja« - 540 razstavijalcev iz 16 držav - Jutri «dan» Furlanije - Jul. krajine LJUBLJANA — Na Gospodarskem ; Gospodarske zbornice SR Hrvatske razstavišču so včeraj odprli že tra- | P. Vidakovič, ki je v svojem posegu dicipnalen Teden mednarodnega so-J poudaril prizadevanja’ Jugoslavije delovanja in 22: mednarodni sejem za izhod izsedainjih gospodarskih te-Alpc - Adria, na katerem nastopa \ žav, v okviru katerih je bila prhno-540 razstavljavcev iz 16 držav, od rana sprejeti tudi nekaj začasnih tega 399 iz Jugoslavije in 141 iz tujine. Tihonov v Jugoslaviji BEOGRAD — Včeraj je v Jugoslavijo prispel na uradni in prijateljski obisk, predsednik sovjetskega ministrskega sveta Nikolaj Tihonov, na povabilo predsednice ZIS Milke Planinc. Med obiskom, ki bo trajal do 25. marca, se bo Nikolaj Tihonov pogovarjal z Milko Planinc o najbolj aktualnih vprašanjih iz mednarodnih odnosov in dvostranskega sodelovanja. Gosta bosta ločeno sprejela tudi predsednika predsedstev SFRJ in CK ZKJ Petar Stambolič in Mitja Ribičič. Nikolaj Tihonov bo obiskal še SR Hrvaško, kjer se bo srečal z najvišjimi republiškimi voditelji in si ogledal nekaj organizacij združenega dela. Na beograjskem letališču, je visokega gosta pozdravila predsednica ZIS Milka Planinc s številnimi drugimi predstavniki federacije, (dd) omejevalnih ukrepov, ki pa niso *ar.ja med narodi od Alp do Jadrna na področjih gospodarstva, kuri ire in turizma, pa tudi na področju »prostega časa«, čemur posveča letošnji Alpe Adria še posebno pozornost. Govornica je omenila tudi nastop pri jateljskih in pobratenih mest na prireditvi, kjer so prisotna mesta Karl Marx Stadt, Cleveland, Celovec, Pes aro, S. Marino, Sousse (Tunizija), Roka in Kardeljevo. Na koncu je T. Tomlje omenila razvoj gospodarskega sodelovanja med SR Slovenijo in Avstrijo ter Furlanijo - Julijsko krajino in izrazila željo, naj bi tudi sejemske oblike sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo pripomogle k polnemu izvajanju osimskega sporazuma. Sejem in Teden mednarodnega sodelovanja je odprl podpredsednik bo. Furlanija - Julijska krajina je letos ponovno uradno prisotna na sejmu z ličnim standom v mednarodnem paviljonu (jutri bo na sejmu «dan« naše deže'e z >as ,v.'.:n od-borrika za trgovino Bertolija). Zelo številna pa so podjetja, predvse n iz Trsta, ki'nastopajo na prireditvi zasebno. Nekatera so uredila tudi velike stande (tako na primer Bonda), druga pa so odprla inf or naliv ne pisarne. Nekaj podjetij je tudi z Goriškega, iz videmske pokrajine pa je prisotna družba Beneco i/. Šentlenarta. Sejem Alpe Adria se bo zaključil 27. marca. E. F. itituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiititiMiiitiiiiiiiMiuiiiiifiiiiMiMiiiiiimimMiiiiiHiiiiniMtiiiimmiiimtHiititiiiiiiiitim RAZPRAVA O FINANČNEM ZAKONU Ibornica z veliko večino odobrila tri amandmaje S tem je zapolnila «vrzel», ki je nastala po petkovem porazu večine RIM — V poslanski zbornici so včeraj odobrili prve tri amandmaje k finančnemu zakonu. Amandmaje je predstavila vlada z namenom, da zapolni »vrzel« tisoč 310 milijard, ki je nastala, potem ko so prejšnji petek nepričakovano odobrili tri amandmaje KPI in PDUP. Strah je torej premagan. Ob glasovanju je bilo prisotnih preko 500 poslancev, kar pa je najbolj zanimivo — prisotni so bili skoraj vsi poslanci KD. Prvi amandma k finančnemu zakonu zmanjšuje izdatke za Jug, in sicer sredstva za financiranje po ugodnejši obrestni meri. Drugi a-mandma zmanjša za 150 milijard fond za posojila po prednostni o-brestni meri industrijskemu sektorju. Tretji amandma pa zmanjša za 390 milijard fonde, ki so namenjeni cestnemu podjetju ANAS, gradnji bolnic na Jugu in gradnji posebnih načrtov itd. Skratka, s temi popravki naj bi vlada prihranila skupno 740 milijard. Ostaja torej še 570 milijard, ki pa naj bi se vrnile v državno blagajno na raz- Poslanci opozicije so včeraj moč-lične »druge načine«, no kritizirali metodo, predvsem pa vsebino te izbire vlade: amandmaji, ki jih je včeraj predstavil minister Bodrato, naj bi bili »politično maščevanje« zaradi tistega, kar se je zgodilo v poslanski zbornici prejšnji petek. »Večina je sistematično zavrnila vse amandmaje levice, ki si prizadeva za omejevanje primanjkljaja«, so tožili poslanci KPI. Predstavniki neodvisne levice pa so mnenja, da je vz>-ok katastrofalnemu stanju javne finance neracionalno trošenje sredstev za pokri- vanje tekočih stroškov. «Bolje bi bilo, da bi Andreotti in Goria povabila del večine k avtokritiki, predvsem tisti del, ki še brani plačilno politiko v zvezi z javnim osebjem in ki sprejema »zakončke« samo v volilne namene,« je izjavil Stefano Rodota. Sicer pa se bo razprava o finančnem zakonu nadaljevala neprekinjeno. Pretresti bo treba okrog 900 popravkov, zato pa bodo zasedanja o tem do 31. t.m.. ko bo morala vlada odobriti finančni zakon in tudi proračun za leto 1983. R.G. V SFRJ letos turistični čeki BEOGRAD — Tujim turistom bodo pri plačevanju z dinarskimi čeki Narodne banke Jugoslavije odobrili 10-odstotni popust. Te čeke bodo dobili pri menjavi deviz, popust pa bosta pokrila turistično - gostinsko gospodarstvo in interesna skupnost Jugoslavije za gospodarske odnose s tujino. To so sporočili na včerajšnji razpravi o turizmu v zvezni konferenci SZDLJ, na kateri so tudi omenili, da bo letošnjo sezono delalo približno 5.000 menjalnic. Pomembnejše prodajalne in restavracije v letoviščih bodo podaljšale delovni čas globoko v noč, dežurne pa bodo tudi posamezne pošte, ambulante in lekarne, (dd) TRST — Na svojem obisku v deželi Furlaniji - Julijski krajini so se člani delegacije sabora SR Hrvatske včeraj dopoldne po postanku v Rižarni najprej sestali s predsednikom deželnega sveta Gollijem, s člani predsedstva in z načelniki svetovalskih skupin, kasneje pa so obiskali tudi predsednika deželnega odboia Comellija. Delegacijo sestavljajo predsednik sabora SR Hrvaške Jovo Ugrčič, predsednik komiteja za odnose s federacijo Eto: e Poropat, predsedirk zunanjepolitičnega komiteja Marjan Cuculič in šef kabineta Jakob Vidovič. Med včerajšnjimi pogovori je bil tudi prisoten generalni konzul SFRJ v Trslu Drago Milošič, ki spremlja hrvaško delegacijo na njenem dvodnevnem obisku. Predsednik deželnega sveta Colli je po pozdravnih besedah in ugotovitvi, kako se s takimi stiki gradi in utrjuje vedno bolj gosto in razvejeno sodelovanje, takoj prešel na gospodarske težave, ki tarejo Furlanijo - Julijsko krajino. Še prej pa je poudaril pomen nedavnega srečanja Colombo - Mojsov v Rimu. V svoji analizi gospodarskih težav je CoUi navedel tudi deželne načrte za izhod iz sedanje krize. Vse to pa mu je služilo kot osnova, da oi uglednim gostom iz Hrvaške pojasnil. zakaj so naleteli na tako veliko zaskrbljenost nedavni ukrepi jugoslovanske vlade o prehodu državnih meja. O vsem tem je deželni svet že razpravljal. Včeraj je Colli delegaciji sabora ponovil želje, da bi jugoslovanski ukrepi čimprej obrodili zaželene rezultate v gospedavski stabilizaciji. Pcyedal je, da so vzeli na znanje popravke in olajšave glede na. prve ukrepe, da pa je treba te ukrepe čimprej vsebinsko spre meniti, da se položaj ne poslabša. Resnično gospodarsko sodelovanje je mogoče samo med trdnimi gospodarstvi, jc poudaril Colli. In prav osimski sporazum nam kaže pot. kako borno to storili. Po čisto gospodarskih posledicah jugoslovanskih ukrepov pa je Colli prešel na človeške, kulturne in prijateljske odnose. «Ni naključje, je poudaril, da so bile najobčutljivejši termometer o vsem tem narodnostne manjšine, Italijani v Jugoslaviji in Slovenci v naši deželi « Prav zato so po Collije-vih besedah manjšine še več kot drugi občutile, da je treba napeti vse sile, da bo naša me.ia obranila vzdevek najbolj odprte meje. Predsednik salvora SR Hrvatske Jovo Ugrčič je skoraj ves svoj poseg osredotočil na prikaz gospodarskih težav Jugoslavije. Navedel je vzroke takega stanja in prikazal jugoslovanske napore za izhod iz sedanje krize. V sklep teh naporov je predsednik Ugrčič postavil tudi ukrep ZIS o depozitu za prehod meje. Ta pa ne pomeni po njegovih besedah zapiranje meja, temveč je le začasen ukrep za utrditev gospodarstva. Izrazil je tudi misel, da bodo ukrepi trajali le še eno leto. Ob tem je prosil za razumevanje za jugoslovanske ukrepe, ki so kot rečeno začasni in jih narekajo izključno gospodarski razlogi. Tudi Ugrčič je kot prej Colli poudaril vlogo manjšin kot mostu med narodi, k temu vprašanju pa se je povrnil tudi kasneje v razpravi, ko je podrobneje razčlenil jugoslovansko politiko do manjšin. Glede u-padanja števila pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji je predsednik sabora navedel, da je to značilno tudi za druge narode in narodnosti, prikazal je vprašanje nacionalne opredelitve pri popisu, pojav »jugoslovanstva« in upadanja naravnega prirastka. Navedel je tudi težave, s katerimi se sooča italijanska manjšina v Jugoslaviji. Po vsem tem pa je poudaril, da Jugoslavija ne stremi samo za dosego polno-pravnosti vseh manjšin temveč se zavzema za tako psihološko vzdušje med večino in manjšino, da bi se vsi dobro počutili. V razpravo so še posegli podpredsednik Del Gobbo in Dal Mas ter svetovalci Morelli, Cavallo in Sim-sig medtem ko je predsednik komiteja za zunanjeDolitične odnose Cuculič spregovoril o odnosili EGS -Jueo»)aviia. Misli, ki so bile izrečene na srečanju s predstavniki deželneea sve-! ta, so se v bolj strnjeni obliki ponovile na obisku pri predsedniku deželnega odbora Comelliju. Popoldne je delegacija sabora o-biska'a tržaško pristanišče. Danes bo v Gonarsu in Furlaniji, popoldne pa se bo v goriškem kulturnem domu sestala s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v F-JK. Odstopil (urinski občinski odbor TURIN — Medtem ko se nadaljuje preiskava o tako imenovanem turinskem škandalu, se je sestal tu-rinski občinski svet in na seji je župan Novelli sporočil svoj odstop in odstop vsega občinskega odbora. NA SINOČNJEM ZASEDANJU Pokrajinska skupščina kar trikrat zahtevala takojšen odstop odbora Odbor bo kljub političnim *nezaupnicam> še dalje opravlja! svoje delo Tržaški pokrajinski svet je na sinočnji seji kar trikrat zahteval takojšen odstop predsednika Claricija in njegovih sodelavcev v odboru. Skupščina je namreč po mestoma tudi precej polemični razpravi izgla sovala eno za drugo tri resolucije, ki negativno ocenjujejo dosedanje od-borovo delo, sad koalicije LpT -laiko socialistične sile in spričo tega obvezujejo odbor, da odstopi. Dokumenti nimajo pravne veljave, saj pokrajinski pravilnik (kot tudi sicer občinski) ne daje pravnomočnosti glasovanju o »nezaupnici*, za hteve po odstopu pa predstavljajo vsekakor hud politični udarec za manjšinski odbor, ki trenutno vodi pokrajino. V takem političnem vzdušju in zlasti ob takem razmerju sil res ni videti kako bo Clariciju u-spelo prebroditi odločilni preizkusni kamen glasovanja o proračunu za leto 1983, seveda če do 31. maja, ko more skupščina kot kaže dokon čno vzeti v pretres ta finančno - politični dokument, ne bo prišlo do razpletov oziroma do razširitve sedanje koalicije. Resolucije, ki zahevajo odborov odstop, so ločeno predložili komunisti, demokristjani, svetovalec 0-mero (MT) in misovca. Prve tri so v ločenih glasovanjih podprli KPI, KD in MT ki so zbrali 14 glasov, medtem ko so bili listarji in laiko - socialisti seveda proti (skupno 12 glasov), neofašista pa sta se vzdržala. Resolucijo MSI pa sta podprla le njena podpisnika ob nega tivnem glasu koalicije, ki sestav lja odbor in ob vzdržanju opozicije Naj omenimo, da sta bila na sinočnjem zasedanju odsotna odbornik fo-resella (PRI) in pa svetovalec Ha-rej (SSk), ki je bolan. Politična razprava pred glasova njem je bila živahna in precej ostra. Kot je povedal sam predsednik Cla-rici in kot je bilo sicer pred dnevi znano, bo odbor kljub odvezi po odstopu, ki jo je sinoči osvojil pokrajinski svet, še dalje ostal na svojem mestu. Govori se do deželnih volitev, njegov odločilni »izpit* pa bo seveda sedaj glasovanje o proračunu. S ališce komunistov o ladjedelski politiki Tržaška federacija KPI je včeraj izdala-rt-daljše tiskovno poročilo, v katerem obravnava poslabšanje položaja v ladjedelskem sektorj'u. V njem med drugim ugotavlja, da je iz poročila, ki je bilo v teh dneh razdeljeno v parlamentu s strani ministrstva za državne soudeležbe, razvidno, da so zakoni o področnih načrtih, ki jih je parlament odobril avgusta lani, praktično zaustavljeni pri Evropski gospodarski skupnosti, tudi zaradi pomanjkanja primerne podpore s strani vlade. Potem ko se tiskovno poročilo za- ustavlja pri zahtevah, ki jih ko munisti postavljajo v zvezi s temi problemi, je v njem ob koncu pou darjeno, da ostaja osrednji problem za izhod iz takega težkega stanja potreba po korenitih spremembah gospodarske politike s strani vlade. Potrebna je zato nova in dosledna industrijska politika razvoja, ki pa bo lahko prišla do izraza samo, če bodo ovržene sedanje izbire vlade, ki jo dominira Krščanska demokracija in če se bo uveljavila demokratična alternativa taki porazni politiki. Danes seja deželnega sveta Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, ob 9.30. Kot na vsaki prvj tedenski seji bodo odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije posameznih zakonskih skupin: za tem bo skupščina nadaljevala svojo zakonodajno dejavnost in proučila vrsto zakonskih o-snutkov. Na današnji seji je predvidena tudi izvolitev enega od štirih tajnikov predsedstva skupščine, ki bo nadomestil Romana Specogno, ki je bil pred nedavnim izvoljen v deželno vlado. Jutri pa se bodo sestali načelniki svetovalskih skupin; proučiti in določiti bodo morali predvsem, kaj storiti z zakonskima osnutkoma o uvedbi referendumov v F-JK ter o osnutku Cocianni (KD) - Cavallo (DP), ki prepoveduje lov na ptice. Ob tej priložnosti bodo pobudniki obeh predlogov priredili manifestacijo pred sedežem deželnega sveta, da bi na tak način podkrepili zahtevo po čimprejšnjem začetku razprave o obeh osnutkih. MANIFESTACIJA DELAVK CALZA BLOCH IN FTA Napočil je trenutek, ko je bolj' kot kdajkoli prej potrebna čim širša solidarnost vse tržaške javnosti in ko so še zlasti potrebne konkretne pobude političnih sil ter deželnih in krajevnih oblasti v podporo u-pravičenih zahtev tržaškega delavstva. S to temeljno željo so stopili V NOČI OD SODOTE NA NEDELJO S KELTSKIMI KRIŽI Neofašisti oskrunili vaški spomenik padlim v Bazovici Fašisti so nam pomazali še en spomenik padlim. Tokrat so se znesli nad vaško obeležje v Bazovici. V noči med soboto in nedeljo so s črnim sprayem nanj zarisali štiri keltske križe, sicer dva na ploščo DREVI IN JUTRI V ŠTUDENTSKEM DOMU Solidarnostna maniiestacija s srednjeameriškim ljudstvom Predvajanje filmov, koncert latinskoameriških sku-p‘n ter razprava s predstavniki prizadetih ljudstev Organizaciji ARCCS ARC1 (italijansko rekreativno in kulturno združenje študentskega doma iz Trsta) ter OSLAI (organizacija latinsko ameriških študentov v Italiji) prirejata danes in jutri v glavni dvorani študentskega doma dva dneva solidarnosti s salvadorskim ljud stvom in s prebivalstvom Srednje Amerike. Dneva se bosta odvijala pod gesli: proti politiki terorja, ki jo izvajata salvadorska in gvatemalska vlada, proti posegu ZDA v Srednji Ameriki; solidarno z bojem teh ljudstev za demokracijo in svobodo; za mr v Srednji Ameriki in proti seda njemu nevarnemu položaju, ki vodi k internacionalizaciji konflikta v taki meri. da le ta predstavlja nevarnost za svetovni mir. Program dvodnevne manifestacije je naslednji: Drevi ob 20.30 predvajanje filma »Decision de vencer*; sledila bo razprava, pri kateri bodo sodelovali predstavniki fronte FMLN FDR Salvadora v Italiji, član mednarodnega komiteja solidarnosti z Nikaragvo ter predstavnik ClSPE, to je infoi macijskega in solidarnostnega centra za dežele v razvoju Jutri, ob 20.30, predvajanje filma »Revolucion o muerte*: sledil bo koncert latinsko - ameriške skupine «Ziguaraya» ter glasbeno - folklornega dua. K manifestaciji so pristopili: AC LI, ARCI. CGIL, CISL, UIL. ANPI, krožek Che Guevara, združenje Italija - Čile, CISPE, DP, KPI. PSI, PDUP, ZKMI, FGSI, LCR. deželni institut za zgodovino osvobodilnega gibanje ^ JK, SKGZ, PASOK. KKE, GUPS, ter zveza radikalcev za alternativo. Razgibane vode v tržaškem arzenalu zaradi izjav direktorja Tovarniški svet arzenala Sv. Marka se je včeraj sestal s teritorialnim tajništvom federacije kovinarjev, da bi razpravljal o odgovoru, ki ga je treba dati zelo težkim in provokativnim trditvam — je zapisano v tiskovnem poročilu — direk torja obrata Cucchiarellija na zadnjem srečanju. Na njem je Cucchiarelli z žaljivim in nasilnim zadržanjem — se nadaljuje nota — ukazal načelniku osebja, naj ne sprejme nikogar več v službo in, če bi že to ne zadostovalo, še izjavil, da bo osebno šel v Rim in predlagal zaprtje arzenala. Zaradi takega neodgovornega zadržanja enega najvišjih voditeljev obrata sta tovarniški svet in tajni štvo kovinarjev proglasila enourno stavko s skupščino delavcev ter si pridržala možnost drugih iniciativ. Istočasno je bila postavljena zahteva po takojšnjem sestanku s predsednikom obrata inž. Lippijem. z imeni žrtev nacifašizma, po enega pa na vsak steber. Oskrumbo so domačini zapazili predvčerajšnjim zarana in brž obvestili policijo, toda o storilcih ni bilo seveda več ne duha ne sluha. Isto noč so se keltski križi, ki sistematično spremljajo akcije pripadnikov zloglasnega neofašističnega gibanja Fronte della gioventu, nanovo pojavili v Drevoredu XX. septembra, torej v samem lovišču skrajnih desničarjev, ki imajo tam blizu, v Ul. Paduina, tudi svoj brlog. Poleg s keltskimi križi so zidove hiš pomazali z gesli, kakor «bo-ia chi molla*, parolami zoper »policijsko represijo* in imeni »kama-radov* Silvana Antoniuttija, Giam paola Scarpe ter Angela Lippija, ki so bili tisti čas natanko teden dni že v zaporu. Kot znano, so v družbi pajdašev v noči od sobote, 12. t.m., na nedeljo, 13. t.m., po razgrajanju v nekem gostišču v Ul. Ginnastica pričeli mazati zidove v Ul. Crispi z grobo žaljivimi napisi proti političnemu oddelku kvesture Digos in njegovemu načelniku. Takrat so agenti neofašiste prijeli, lepo bi bilo, ko bi jih zasačili tudi med njihovimi nočnim akcijami po naših vaseh. Seveda bi bilo ravno tako potrebno, da bi se kra jevno sodstvo odločilo zoper skrajne desničarje resneje postopati, kajti z dosedanjim milim ravnanjem je v njih samo krepilo samozavest in prepričanje, da uživajo potuho. Ne bi bilo tudi napak, ko bi tisti, ki jim je poverjena skrb za javni red in tisti, ki delijo občanom pravico, prenehali ocenjevati nočno mazaštvo RAJONSKI SVET NA PROSEKU V ZVEZI S HITRO CESTO Ugodno mnenje za varianto k regulacijskemu načrtu Zahodnokraški rajonski svet je na sinočnji seji soglasno izrekel povolj-no mnenje o spremembah regulacijskega načrta v zvezi z gradnjo av toceste. Ker so zemljišča, ki bodi namenjena za gradnjo vstopom in izstopov nove avtoceste, po sedanjem regulacijskem načrtu tržaške občine označena kot kmetijsko področje, jih je treba z varianto spremeniti v vinkulirano področje za av tocesto. Rajonski svet je pri izobli kovanju svojega mnenja upošteval da je podjetje ANAS, na zahtevo ra jonskega sveta samega spremenilo prvotni načrt, tako da je čim manj oškodovalo zasebnike. Deist/o. da je bil problem razlaščeva ij zreduciran na minimum, so na sinic iji seji z zadovoljstvom poudarili predstavniki vseh svetovalskih skip4n v ra jonskem svetu. Z zadovoljstvom je rajoisk4 svet sprejel na znanje tudi štiri pome m bna pooblastila župana Cecovinija predsednikoma vzhodno in zahodno kraškega rajonskega sveta. Os lej bosta namreč imela predsednika Stoka in Sosič pristojnosti za izdajanje dovoljenj za odprtje osmič, za pobiranje suhega dračja in za vožnjo po prepovedanih poljskin poteh ter pristojnost ugotavljanja ekonomskega stanja družin. Ob robu sinočnje seje moramo za beležiti še neprijetno noto. ki jo predstavlja prevajalska služba trža ške občine. Uradnega občinskega prevajalca sinoči ni bilo in se je seja po izrednem sklepu načelnikov svetovalskih skupin odvijala samo v italijanskem jeziku. Sicer upravi čena odsotnost prevajalca pn je da la rajonskemu svetu lov razlog, da še enkrat opozori občinsko upra vo na pomanjkljivosti urevskalske službe, ki bi jo bilo treba številčno okrepiti. Po mnenju predsednica Sto ke bi moralo biti na občini za posle nih vsaj šest prevajalcev. kot otročarijo ali kot sad mladostne razposajenosti. Dobro vedo, da to ni res, kot tudi vedo, da se za u-radnimi neofašisti skrivajo kot režiserji točno opredeljeni nazadnjaški krogi demokratičnega videza. v odločno sindikalno akcijo delavci ogrožene škedenjske železarne, šti-vanske papirnice in drugih podjetij v krizi. In s to željo so včeraj manifestirale po mestnih ulicah tudi delavke tekstilnih podjetij Calza Bloch in FTA (bivša Snia). Že lani maja so obe podjetji proglasili za podjetji v krizi in okrog 470 delavk je že od takrat v dopolnilni blagajni brez stvarnih perspektiv, da bi se vrnile na svoja delovna mesta. Usoda tekstilne industrije v Trstu je zaradi dokajšnje brezbrižnosti podjetnikov, pa tudi deželne upra ve, prav tako negotova, kot usoda nekaterih drugih pomembnih industrijskih sektorjev. Obnovitev proizvodnje m obramba delavnih mest sta zato v tem trenutku glavna imperativa, ki jih Trst in dežela ne moreta prezreti, če nočeta še hujšega gospodarskega obuboženja naših krajev. Delavke podjetij Calza Bloch in FTA, ki so včeraj manifestirale po mestu, zahtevajo predvsem, da bi se čim prej lotili izdelave načrta za pre-osnovo obrata FTA, da bi končno zaključili študijo za ustanovitev novega tekstilnega podjetja IN.IN.CO. ter da bi čimprej stekle nove in tolikokrat obljubljene pobude v obratu Bloch. Na sliki: manifestacija delavk Calza Bloch in FTA. Drevi v Zgoniku o novih predpisih za prodajo vina V jedilnici osnovne šole «1. maj* v Zgoniku bo drevi, ob 20. uri, javno srečanje z vinogradniki iz občine, ki ga v sodelovanju z občinsko upravo prireja Kmečka zveza. Na njem bosta strokovnjaka KZ vsem zainteresiranim podrobno obrazložila predpise novega ministrskega odloka o prodaji vina v posodah do 60 litrov zmogljivosti, ki je stopil v veljavo s 1. marcem. Podobno srečanje bo KZ priredila tudi v četrtek v mali dvorani Kulturnega doma Albert Sirk v Križu, namenjeno pa bo vinogradnikom s Proseka, Kontovela, iz Barkovelj ter iz Križa; začelo se bo ob 20. uri. Med 4-urno popoldansko stavko Delavstvo štivanske papirnice bo danes demonstriralo pred sedežem industrijcev Delavci štivanske papirnice Car-timavo bodo danes popoldne od dveh do šestih stavkali Nekaj po 15. uri se bodo protestno zbrali pred sede žem združenja industrijcev na Trgu Škorklja 1 v našem mestu in z demonstrativnim nastopom podkrepili zahtevo, naj vodstvo papirnice nemudoma pove, kaj in kako namerava ukrepati za izhod iz finančnih težav. Pomanjkanje likvidnosti spravlja namreč v nevarnost celo sam obstoj papirnice. Načrt za o-krepitev prve proizvodne linije, ki ga je vodstvo tovarne obljubilo decembra lani. ko je vpisalo v dopolnilno blagajno 103 delovne moči, se sploh še ni začel uresničevati. Ravnateljstvo obrata se je svoj čas obvezalo, da bo ukrepe za izhod iz krize orisalo delavstvu in sindikalistom danes, te dni pa je sporočilo, da tega ne more, ker ne ve povedati nič novega. Zaradi takšnega brezbrižnega ravnanja je tovarniški svet sklenil sprožiti splošno mobilizacijo, ki se bo mimo današnje stavke nadaljevala z delavskimi skupščinami. TRŽAŠKI OKTET SPET GOSTOVAL V BERGAMU Slovenski pevci doživeli izredno topel sprejem V soboto in nedeljo je v Bergamu gostoval Tržaški oktet in prav tako kot preteklega maja, na III. mednarodnem pevskem festivalu ob 25-letnici zbora IVICA v Clusoneju, doživel čudovit sprejem, poln topline, občudovanja za ubrano petje in plemenite prijateljske navezanosti prebivalcev Clusoneja in pevcev gostiteljev. Tržaški oktet je imel v soboto v mestnem gledališču v Clusoneju celovečerni koncert, na katerem se je s polifonskimi skladbami Jakoba Gallusa, z izborom pesmi iz slovenske ljudske zakladnice, nekaterimi sodobnimi značilnimi priredbami in z izborom pesmi iz mednarodnega oktetovega repertoarja. Gostiteljem v pozdrav je Tržaški oktet zapel Inno alla Val Se-riana skladatelja in dirigenta zbora Idica Kurta Dubienskega, ki je doživela krstno izvedbo (kakor je avtor sam kasneje povedal). Krstno izvedbo je doživela tudi nova skladba našega skladatelja Ignacija Ote Zubelj nad vasjo, napisana v modernejšem ključu in ki jo je občinstvo zelo naklonjeno sprejelo, saj je neposredno pred praizvedbo recitiral besedilo v italijanskem pre V SOBOTO V NABREŽINI LEP VEČER Z GOSTI IZ ILIRSKE BISTRICE Uspešno sodelovanje med društvoma bo v kratkem kronalo pobratenje občin V Nabrežini je bila v soboto zvečer na sporedu prijetna kulturna prireditev. V dvorani «Igo Gruden* so namreč na povabilo istoimenskega kulturnega društva gostovali prosvetni delavci iz Ilirske Bistrice, k: že vrsto let uspešno sodelujejo z nabrežinskimi rojaki z izmenjavami gostovanj in zlasti s koncerti pevskih zborov. Nabrežinskemu občinstvu se je v soboto zvečer predstavil s celovečernim koncertom mešani pevski zbor tovarne »Lesonit* iz jlirske Bistrice, bistriška dramska skupina pa je zelo lepo uprizorila odlomek Jurčičevega romana »Deseti brat*. Pred nastopom je gostom iz Slove V tem sklopu je danes predvidena skupščina sekcije N. Bethune — bolniški uslužbenci, ki bo na sedežu na Trgu Stare mitnice 11; začela se bo ob 20. uri, prisoten pa bo član pokrajinskega tajništva Glauco Rigo. vodu Jolke Miličeve oktetov prijatelj Paolo Bonatti in tako pesem močno približal poslušalcem. Bolj sproščen in tudi lažji je bil drugi del koncerta, ko je občinstvo nekajkrat zahtevalo ponovitve. Na samo presenečenje oktetovcev pa je globok vtis zapustila skladba Karola Pahorja na partizansko tematiko Nov cvet. ob kateri aplavz kar ni hotel utihniti. Ob koncu koncerta, ob izmenjavi daril sta skladatelj Kurt Dubienskt in Boris Pangerc poudarila plemenite vezi, ki so se stkale med zborom Idica in Tržaškim oktetom, saj si oba ansambla prizadevata, da bt s petjem ustvarjala med ljudmi različnih narodnosti, jezikov in kultur trdne mostove mirnega sožitja ** resničnega prijateljstva. Kot je v Italiji navada, je Tržaški oktet v nedeljo zjutraj spremljal osrednjo nedeljsko mašo, pri kateri je pel tudi domači zbor, P° krajšem sprejemu na sedežu clu-sonskih pevcev pa se je oktet s težkim srcem poslovil od ljubeznivih gostiteljev, ki so se tudi tokrat odlično izkazali. Ob bridki izgubi tovariša Rudij* Šemca izreka kriška sekcija VZPI * ANPI družini iskreno sožalje. Učenci in učiteljica tretjega razreda osnovne šole Primož Trubar izrekajo občuteno sožalje Marku o# izgubi dragega očeta ALDA Združenje staršev osnovne šole Primož Trubar ter učno in neučno osebje izrekajo globoko sožalje družini Križmančič ob izgubi drage?* ALDA Delavska manifestacija na stadionu «Grezar» Delavci škedenjske železarne »Terni* so v nedeljo uprizorili manifestacijo na nogometnem stadionu .. . . ... , , .. , »Pino Grezar*. S tem protestnim ruje izrekel dobrodošlico predsednik |shodom so hoteli opozoriti vse, ki SKD »Igo Gruden* Antek Terčon, , s0 sj ogibali tekmo Triestina Spal ki se je tudi zavzel za še tesnejše sodelovanje med obema kulturnima društvoma. Pred prireditvijo se je delegacija kulturnega društva iz Ilirske Bistrice z zastop- stvom devinsko -.nabrežinske občinske uprave, ki kot znano snuje pobratenje s tamkajšnjo občino. Pokongresne skupščine v sekcijah KPI Nadaljujejo se pokongresne skupščine KPI; na njih je govora o predlogih nedavnega strankinega vsedržavnega kongresa. mniiiiiiiiiiiiiMiHiiifiiiiiuiiimiiitiiiiiiiiiniiiiiifiiiHHifiiiiiMiiMiiiiiiiKiiiiiimiiiiiiiiiiMtiiiitiinHiiiiiiiiiiiituMiiiiimiiiiiiiiMiHitiiiiiiitiimiiimvuiHiiniiiHiiiiii Navdušujoč nastop New svving kvarteta je zaključil drugi ricmanjski teden Z nastopom vokalno - instrumentalnega ansambla New simng kvartet iz Ljubljane se je v nedeljo zvečer zaključil drugi ricmanjski teden, ki ga je priredilo domače kulturno društvo rSlavec» in s tem obnovilo živahno in praznično vzdušje, ki je bilo za jožefovo od nekdaj značilno za Ricmanje. Ricmanjski teden je bil letos prijetno kulturno doživetje. Začel se je prejšnji torek z odprtjem slikarske razstave domačih umetnikov Borisa Zuljana in Deziderija Švare (razstava je še na ogled v sredo, četrtek in petek od 19. do 22. ure in v soboto in nedeljo od 10. do 22. ure) ter z gostovanjem pevskega zbora KUD *Istra> iz Kašte-lirja ter se nadaljeval ves teden z nastopom raznih kulturnih skupin s Proseka in Kontovela ter iz Brega. Nedeljski spored se je začel že v popoldanskih urah s promenadnim koncertom domačega godbenega orkestra, ki ga vodi Enij Krizanorv-ski. Koncert, ki je obsegal vrsto koračnic ter splete narodnih, umetnih in borbenih skladb, je bil na glavnem vaškem trgu. Pravi umetniški vrhunec je ricmanjski teden dosegel z nastopom Neto swing kvarteta ali bolje *sku-pine zdravih štajerskih fantov», kot so se sami predstavili kljub eksotičnemu imenu. Skupine, ki je pri nas nastopala pred dvema letoma, se je v Ricmanjih predstavila z neobičajnim sporedom: začeli so s slovensko ljudsko, glavni del sporeda pa so predstavljali rgospelsi» in rspiritualsb, to so črnske ljud ske pesmi. Zapeli so tudi dva »bela spiritualsa» in pa tri nedeljo srečal z Abrahamom. Ob jubileju mu čestita balinarska sekcija Sokola. NOČNA SLUŽBA (od 20.30 dalje) Trg Cavana l. Trg Giotti (S. Francesco) 1, Prosek, Milje (Lun-Somare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209 197. zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 620, predpraznična od 14. do 21. ure iD praznična od 8. do 20. Billu TABOR Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši Danes, 22. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo Manjšina med asimilacijo in narodno bitnostjo Diskusijo bosta uvedla avtorja knjige «Tiha asimilacija« Danilo Sedmak in Emidij Susič. jaluiga Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi v četrtek, 24. marca. ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave DEMETRIJA CEJA Samostojna razstava risb in grafik Tomaža Kržišnika bo na ogled še jutri, 23. t.m. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/2 in ZDUS pododbor SSG Trst priredita danes, 22. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje in pogovor O ISKANJU IZGUBLJENEGA GOVORA Predaval bo prof. Jože Faganel. Sodelujejo člani SSG — Trst. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Razna obvestila Slovenska gobarska družina - Trst vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v petek 25. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Predvajali bomo tudi diapozitive lanskih gobjih zanimivosti. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Grbec iz Škednja priredi v petek, 25. marca, ob 20. uri večer barvnih diapozitivov pod naslovom «Indijanci iz Amerike«. KD *\ Prešeren - Boljunec vabi na «Glasbeni večer« v soboto, 26. marca, ob 20.30. Nastopajo kitarist Samo Južinič, tamburaški ansambel F. Prešeren, mladinski pevski zbor F. Prešeren. KD »Jože Uapotec« Prebencg, vabi v četrtek, 24. t.m., ob 20. uri ua predvajanje diapozitivov Maria Magajne o Braziliji ter predstavitev njegove knjige «Trst v črnobelem«, o kateri bo spregovoril časnikar Franc Udovič. Vabljeni! KD Rovte - Kolonkovec vabi na »Kulturni večer«, ki bo 24. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Gostuje ženski pevski zbor Ivan Grbec s programom »Ženska v pesmi in besedi«. Vljudno vabljeni! PD Slovenec Boršt - Zabrežec pri redi jutri, 23. marca, ob 20.30 kulturni večer. Sodelujejo učenci osnovne šole iz Boršta, otroški in mešani zbor Slovenec, pesnik Aleksij Pregare in kantavtor Ivo Tul. KD S. Škamperle in KD Union priredita jutri, 23. marca, ob 20. uri filmski večer z Aljošo Žerja lom. Predvajal bo filme o Perziji, Andih in Firencah. Zadruga Kulturni dom Prosek -Kontovel obvešča člane, da bo redni občni zbor 26. marca ob 20. uri v Soščevi hiši. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381. i ivODAAl fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145. OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58. Toči belo in črno vino. ODSTOPIM ali dajem v najem trgovsko dovolilnico za prodajo na drobno sadja in povrtnine. Telefon 040/412543. IŠČEM v najem stanovanje — tudi za krajšo dobo. Telefon 040/749457 ali 941153. SKLADIŠČE na Krasu oddam v najem. Telefonirati po 20. uri na št. 040/71206. 40-LETNA zakonca — javna uslužbenca iščeta \ najem stanovanje ali hišo tudi brez centralne kurjave. Cena do 350.000 lir. Telefonirati od 14.30 do 15.30 na št. 040/411131. PRODAM lancio trevi 1600 še v garanciji. Telefon 040/213772 OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. OSMICO je odprl Ivan Antonič. Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči črno in belo vino. KUPIM stare knjige — tudi cele knjižne zbirke. Pisati na «Poštno ležeče - casella postale št. 48/C SPI Videm (Italija). HIŠNO pomočnico iščemo za dve uri trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 040/411567. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda pando 30 - doba šest mesecev. Telefonirati od 10. do 18. ure na št. 040/220406 ali 220363. VODOVODNI INŠTALATER opravlja vse vrste popravil. Telefon 040/53032. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino. DRUŽINA iz Križa išče v najem na Opčinah dvosobno stanovanje s kopalnico. Cena do 250.000 lir. Telefon 040/220519. ODDAM v najem skladišče pri Sv. Jakobu, primerno tudi za druge dejavnosti. Telefon 040/70135. DELAVEC tvrdke Fiat proda pando 30 doba šest mesecev. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229250. OSMICO je odprl Josip Milič . Zagradec št. 2. PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in garaže v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št. 040/208251. OSMICO je odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74. PODJETJE Malalan Benčina pro daja v rezidencn> coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043. Furlani si prizadevajo, da bi se italijansko - jugoslovanska gospodarska menjava na avtonomnem računu, ki zanima sedaj na italijanski strani samo Gorico, Trst in obmejne predele videmske pokrajine razširila na vso Furlanijo, po možnosti ne le na Videm, marveč tudi na Pordenon. To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu predsednik tamkajšnje trgovinske zbornice Gianni Bravo, ki je tudi povedal, da se bodo jutri v Ljubljani, na sestanku med zastopniki štirih trgovinskih zbornic naše dežele in Gospodarsko zbornico Slovenije (do sestanka pride ob dnevu naše dežele na sejmu Alpe - Adria), domenili o sestanku med italijanskim in jugoslovanskim ministrom za zunanjo trgovino, do katerega naj bi prišlo letos spomladi v naši deželi. Na tem sestanku med ministroma naj bi prišlo v ospredje vprašanje razširitve področja poslovanja avtonomnega računa, tam naj bi spregovorili tudi o morebitnih spremi-njevalnih predlogih za sodelovanja na vsem obmejnem območju namesto mešane industrijske cone na tržaškem Krasu. Videmska trgovinska zbornica je dobila naročila naj odpre deželni paviljon na sedanjem ljubljanskem sejmu Alpe - Adria. Podobnega bodo uredili tudi na jesenskem zagrebškem velesejmu. Bravo je dal precej poudarka sodelovanju med sosedi, posebno v tem trenutku, ko sta tako italijansko kot jugoslovansko gospodarstvo v težavah. Razširitev avtonomnega računa, ki je kompenzacijskega značaja, je veliko pomagala podjetjem iz obeh sosednih dežel. To še zlasti če pogledamo na razširitev sodelovanja v zadnjih letih, še posebno v lanskem, ko se je menjava v okviru tega avtonomnega računa kar podvojila v primerjavi z letom prej. Predsednik videmske trgovinske zbornice je tudi poudaril važnost, ki ga je imela in ima tovrstna menjava za goriško in tudi tržaško gospodarstvo, še posebej v trenutku, ko je skoro odpadlo nekdaj tako donosno prihajanje jugoslovanskih kupcev v Gorico in Trst. »Jugoslovani morajo biti obveščeni, da smo jim prijatelji, in da hočemo, tudi z gospodarskimi posegi pomagati, da se izvlečejo iz sedanjih težav. S tem bomo odstranili tudi naše težave.« je dejal Bravo. Pomembno je sedaj dejstvo, da si bodo furlanski gospodarstveniki prizadevali za čim tesnejše stike z jugoslovanskimi, še zlasti s slovenskimi in hrvaškimi. Precej pozitiven je bil tudi stik s slovenskimi obrtniki, je dejal predsednik trgovinske zbornice. kar dokazuje, da obstoja tudi na tem področju veliko komplementarnosti in prav zaradi tega možnosti za nadaljnje sodelovanje. Ko čujemo te besede iz ust vidnih predstavnikov videmskega gospodarstva in ker vemo, da so Furlani vztrajni in tudi zelo sposobni, se v Gorici sprašujemo ali se bodo sedaj nekateri naši gospodarstveniki vendarle zbudili in šli na pot gospodarskega sodelovanja z jugoslovanskim gospodarstvom, ki ni in ne more biti samo trgovinskega značaja. Marsikdaj so nekateri tukajšnji in- dustrijci in obrtniki zviška gleda- nove rešitve na področju bančnih li na jugoslovansko gospodarstvo, konvencij, s čemer bi se razširilo niso pa niti najmanj pomislili, da se delovanje obrtniškega združenja. Na je, še zlasti na novogoriškem območju, razvila močna industrija, medtem ko je marsikje industrija na Goriškem stagnirala, kar je privedlo tudi do sedanje krize. (mw) Občni zbor konzorcija obrliiT;ov Pred nekaj dnevi je obrtniški konzorcij Confidi imel v Gorici svoj občni zbor, na katerem so ocenili delovanje v preteklem letu, razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo finančne posege v korist obrtništva ter začrtali program delovanja za leto 1983. Predsednik konzorcija, ki šteje 450 članov, geom. Picotti, je omenil, da je konzorcij v lanski sezoni zajamčil posojila v višini poldruge milijarde lir. Dejal je tudi. da se vodstvo konzorcija zavzema za koncu poročila se je zavzel za to, da bi dežela podelila izredne prispevke obrtniškim skladom tudi iz sredstev zakona 828. Poročilu je sledila živahna debata ob koncu katere so soglasno odobrili delovanje vodstva v lanskem letu. Izvoljeni člani pokrajinskega tajništva komunistične stranke Pokrajinsko tajništvo KPI sestavljajo. poleg tajnika Renza Rediva še Mirio Bolzan, Enzo Bucovini, Paolo Padovan, Gianna Pirella in Mau-rizio Salomoni. Tako so sklenili na zadnji skupni seji pokrajinskega odbora in pokrajinske nadzorne komisije. Večina svetovalcev meni, da bi tajnik PRI moral odstopiti z mesta v upravnem svetu hranilnice Večina goriških občinskih svetovalcev poziva republikanskega predstavnika v upravnem odboru goriške hranilnice Esposita naj poda ostavko svojega mesta. Predlog s pozivno ostavko, ki ga je predlagal liberalec Fornasir, je dobil 15 glasov. 14 jih je bilo proti, štirje svetovalci pa so oddali bele glasovnice. Ker pa je bilo glasovanje tajno, z listki, in je v takem primeru potrebna absolutna večina glasov, v našem primeru 17 od 33, je bil Fornazirov predlog zavrnjen. Za predlog so javno poleg liberalcev glasovali še komunisti in misovci, torej vsa opozicija. Le načelnika demokristjanske in socialistične skupine, sta javno zavrnila predlog, in povedala, da bosta glasovala proti. Ker pa je bilo v dvorani prisotnih le deset svetovalcev o-pozicije postaja jasno, da je kar devet svetovalcev večine (najbrž so to v večini demokristjani) direktno ali indirektno podprlo predlog opo-zicije. Za kaj je šlo? Lani je bilo na dnevnem redu občinskega sveta imenovanje predstavnika občine za upravni a,............................................. *•■ V NEKATERIH PREDELIH GORICE JE MALO VODE Najbrž še ves teden težave z vodo kljub dvigu zapornic preko meje Zelo malo vode v Soči so sedaj preusmerili v stranski kanal, da lahko popravijo jez na Soči - Zaradi tega črpajo iz sicer sedaj revne Soče premalo vode Najbrž do konca tedna bo v nekaterih predelih Gorice in v bolj občutni meri v stanovanjih v stolpnicah manjkala voda. Pri nas v Gorici se v zadnjem čase take nevšečnosti ponavljajo iz najrazličnejših razlogov. Nekajkrat, že lani, so se pokvarile naprave na jugoslovanskem vodovodu Mrzlek in tako je odpadla za tri dni vsakdanja dobava vode Gorici (od 7.000 do 8.000 kubikov dnevno, kar pomeni eno tretjino goriških potreb). Težave so se pokazale, ko je povodenj lanskega novembra podrla jez stare centrale na Soči med Gorico in Pod-goro. Še huje je v teh dneh, ko je skupina- delavcev-, po- nasočilu predilnice, pričela popravljati drug jez, za katerega vzdrževanje skrbi pre-ditaiear-Vodstvo te tovame_je- izkoristilo nizko gladino vode, kakršne v Gorici ne pomirijo, ter preusmerijo tok Soče v stranski kanal, tako da bi delavci lahko popravili in utrdili jez. Dela bodo najbrž potekala teden dni, zaradi tega naj bi voda v Gorici manjkala do konca tedna. Le malo je koristilo delno odprtje zapornic na jezovili jugoslovanskih Iridrocentral na Soči, čeprav se je že v prvih popoldanskih urah opazilo, da se je dvignila gladina vode v Soči. S tem je uspelo mestnemu podjetju za vodo izčrpati nekaj več vode in omiliti pomanjkanje. Zaradi preusmeritve vode namreč lahko črpajo manj vode, nam je dejal tehnični direktor mestnega podjetja inž. Rigonat. Suša se ne opaža le v So- lilillltlllllllllllllllllltllllllllltlllllllttllllllllllltlllllllllllllllllllllltfllllltlllllllttlllllltllHilllllltlllllllllllllllllll OBSODILI SO JIH PO HITRIM POSTOPKU Pogojna zaporna kazen za štiri avtomobilske miši v Četverico mladeničev iz Vileša so orožniki izsledili po naključju s tremi ukradenimi radijskimi sprejemniki Za avtomobilske radijske sprejemnike vlada v zadnjem času precejšnje zanimanje. Posebno med tatovi. Kraja takih naprav namreč ne zahteva posebne spretnosti, verjetnost da te odkrijejo pri nečednem opravilu pa je zelo majluia. Nič čudno torej, če se tatvine nadaljujejo, kljub temu, da varnostni organi občasno tudi izsledijo ne dovolj previdne zmikavte. Nekaj takega se je pred tratkim zgodilo skupini osemnajstletnikov Andrei Gerinu, Francu Milesiju in Dariu Miceu iz Vileša ter dve leti starejšemu Cosimu Demasiju, ki so jim prejšnji teden sodili pred goriškim okrožnim sodiščem prav zaradi kraje avtomobilskih radijskih sprejemnikov. Na sled so skupini prišli pravzaprav naključno. Avto v katerem so se peljali, so u-stavili orožniki. Vozilo so pregledali, potnike pa legitimirali. Pod sedežem minija so orožniki našli tri avtomobilske radijske sprejemnike. Na vprašanje od kod to blago, so se «fantje» znašli in brž povedali, da so sprejemnike kupili v Gorici in navedli celo ceno in ime trgovine. Ti podatki so orožnike menda prepričali, da gre za pošteno druščino in avtomobil je odpeljal dalje. Še isti večer (10. marca) pa sta dva lastnika avtomobila prijavila krajo radijskeg sprejemnika in magnetofonskih kaset. Vozili sta bili parkirani pred nekim javnim lokalom v Šempetru ob Soči. Orožnikom ni bilo težko povezati oba dogodka, ki sta se pripetila v kratkem časovnem zaporedju, kakor tudi ne izslediti tatov, saj so bila njihova imena in naslovi zapisani v notesu Četverico so kajpak zaprli, v petek pa obsodili: Gerina, Milesija in Demasija na šest mesecev zapo ra in 150.000 lir kazni, Miceua pa na 5 mesecev in 100 tisoč lir ka- zni. Kazen je seveda pogojna brez vpisa v kazenski list. V petek skupseina konzorcija CAFO V petek, 25 t.m., ob 20. uri bo skupščina vodovodnega konzorcija CAFO. Dnevni red zasedanja obsega enajst različnih točk, med drugim tudi razpravo o proračunu za leto 1983 in kritje primanjkljaja. Prav o tem vprašanju bo na skupščini po vsej verjetnosti največ govora. či marveč tudi v drugih vodnjakih. Odtod težave z vodo. Inž. Rigonata smo vprašali kaj bi pomenil rezervar na Kalvariji, če bi bil usposobljen. Povedal nam je, da ima ta rezervar kapaciteto 4.000 kubikov, kar naj zadošča za katerokoli pomanjkanje v teku dneva. Napolnili pa bi ga ponoči. Če bi ta rezervar bil že povezan z mestnim vodovodom potem ne bi bilo sedanjih nevšečnosti niti tistih iz prejšnjih mesecev. . Izvedeli smo tudi. da bo najbrž do konca leta rezervar ria Kalvariji usposobljen. Prav pred nekaj dnevi je namreč pristojni tehnični deželni urad v Trstu odobril lžTTSllfri načrt, ki ga je pred šestimi meseci izdelala gori/ka občina. Sedaj ga morejo registrirati ih posredovat" računskemu dvoru. Upajo, da ga bodo do začetka poletja dobili dokončno odobrenega. Potem bodo delo takoj izročili specializiranemu podjetju, ki bo rezervar povezalo z obstoječim vodovodnim omrežjsm. Tako bi bile končane goriške težave z vodo. Kaj pa do tedaj? Se bodo take nevšečnosti še pcnavljale? Kolikokrat? Predstavljena knjiga Silvia Dominga o gradiču nad Tržičem V tržiški občinski dvorani Palaz-zelto Veneto so v petek popoldne predstavili javnosti knjigo Silvia Dominija - je Michelangelo nekaj let prej poslikal svod Sikstinske ka pele, mu je s tem naročilom omogočil »plemenito maščevanje*. In res se je Raffaello čudovito «ma ščeval* Michelangelu. Podrobno je narisal ali bolje začrtal 10 stenskih preprog ali goblenov, ki pa jih niso izdeleli doma, v Italiji in še najmanj v Raffaellovem Urbi-nu, pač pa v slovitih flamskih delavnicah goblenov v Bruslju. Žal pa ni mogel Raffaello videti svojih umotvorov v Sikstinski kapeli, kajti umrl je le nekaj mesecev preden so goblene razvrstili po stenah Sikstinske kapele. Kot je znano, je bilo nekoč v Sikstinski kapeli 10 goblenov ali stenskih preprog, vendar so včeraj dali na ogled le 8 teh velikih umotvorov, ker je en goblen v fazi restavriranja, drugi pa je med ostalimi umotvori, ki jih je Vatikan poslal v ZDA na veliko razstavo. S sedanjo razstavo v Sikstinski kapeli je hotel Vatikan proslaviti 5001etnico rojstva velikega mojstra, ki naj bi se bil rodil 6. aprila 1483. Hkrati s to zelo pomembno razstavo, ki bo zagotovo privabila v Rim veliko domačih in tujih ljubiteljev umetnosti, se bo v Vatikanu začelo mednarodno zasedanje vrhunskih strokovnjakov, ki bodo razpravljali o velikem mojstru. Tega zasedanja se bo udeležilo le 40 povabljencev, ki bodo razpravljali izključno o vrhunskih umotvorih tega mojstra. monumentalna Blanche in morda se je treba prav njej zahvaliti, da je drama cTramvaj poželenje» najbolj znano \Villiamsovo, čeprav morda ne najboljše delo. Blanche je nevrotična, nimfomanka, alkoholizirana ženska, ki išče rešitve v tipičnih vsakdanjih življenjskih postavkah: v telesnosti, nato v denarju, še v poroki, pri tem pa pozablja, da so te postavke namenjene «normalnim», banalnim, a živalsko življenjskim ljudem, ki jo seveda takoj kruto odbijejo, ona, trhla bilka, pa znori. Zadnja scena je celo kafkovska, saj lahko primerjamo oddahnjenost Blanchine sestre Stelle in njenega moža Stanleya, ko rešilec odpelje v umobolnico noro Blanche (pa čeprav ob tem Stella potoči nekaj solz) z oddahnjenost jo, ki jo občuti družina Gregorja Samse v «Preobrazbi», ko le ta umre v obliki gnusne žuželke, njegov o-če, mati in sestra pa se prvič po tolikem času odpravijo na očiščevalni sprehod. Blanchina krivda je bila le ta, da je krčevito branila svoje sanje, ko ji ni bilo več dovoljeno sanjati. Pravzaprav je torej v tem tudi dosti psihološkega nasilja. Druga Williamsova monumentalna ženska je Laura v «Stekleni menažeriji». Njena značilnost je, da je steklena. Toda steklo ima dve značilnosti: je lepo, a se lahko razbije. Torej lepo in krhko, in še torej duhovno, v okviru tistega metafizičnega stremljenja k lepoti, ter človeško, v svoji krhkosti. Laura se življenja boji, oz. že zdavnaj se mu je odmaknila, njen svet pa so njene živali iz stekla s pravkar omenjeno dvojno značilnostjo. Njen edino otipljivi odnos do zunanjega sveta, ko dokaže, da ga občuti je, da bruha in s tem dovolj zgovorno izrazi svoj gnus do le-tega. Tretja dramaturgova ženska — simbol je Alma v drami «Poletje in dim*. Ona pa je cinična. Hčerka protestantskega pastorja živi in izgoreva v svojem brezizhodnem puritanstvu. Ko pa spozna, oz. točneje samo občuti pomen telesnosti, je že prepozno, ker je že vklenjena v verige neke brezizhodne psihološke in duhovne situacije, ki temelji na lažni morali. Torej trije simboli: Blanche je steklena, Alma pa je cinična. Vsem trem se zoperstavlja en moški, ki v Williamsovih dramah pomeni vedno realnost. Ne bom a-naliziral morebitnega (oz. v nekaterih primerih gotovega!) mashi-lističnega pristopa dramaiui ga do ženske stvarnosti v njegovin dramah, čeprav bi to bil zanimiv argument (v nekaterih odtenkih A minega vedenja je n.pr. prisoten že verjetno nenamerni in podzavestni moralizem!), dejstvo je, da je moška realnost — stvarnost! Blanche se v «Tramvaju poželenje» zoperstavi živalsko nagonski Stanley, Lauri v rS tekle ni menažerijh moško vase zaverovani Jim 0'Connor, Arni pa uživač, zdravnik Buchanan mlajši. Skratka, v Williamsovih dramah je telesnost vedno zmagovalka, oz. točneje ni telesnost nikdar poražena, pač pa vedno vse razivane duševnosti, ki v glavnem težijo po duhovnosti, čeprav pod to duhovnostjo skrivajo svojo šibkost in nemoč pred življenjem. To so V/illiamsove figure žensk v njihovih padcih. Mimo vseh globljih problemov in razprav, ki lahko nastanejo ob nasprotju telesnost — duhovnost in ki se pri Williamsu nikdar ne spravijo v naravno harmonijo, kar bi bilo najbolj enostavno, naravno in logično. je ameriški dramaturg v prvih povojnih letih v ZDA hotel izzivati puritanske (seveda hinavske) tendence njene družbe in njeno lažno moralo, ter nazadnje tudi uradno cenzuro, ko je svoja najboljša dela spravil na filmski trak in s svojo spotakljivo tematiko žel mnogo uspehov Kaj pa širši ambient Williamso-vih dram? Je vsekakor v funkciji duševnih stisk njenih glavnih junakov, vendar pa ni nikoli v o-zadju. Kako bi namreč izpadle puritansko - moralistične nevroze raznih Williamsovih obupancev, če bi ne bili postavljeni v dekadentno in nekoliko provincialno o-kolje še patriarhalnega in rasističnega ameriškega Juga v prvih povojnih letih? Na duševni ravni pa prevladuje neka neizrečena nostalgija, hrepenenje po nečem, kar se da le slutiti, a nikdar stvarno doseči — verjetno po neki »nadzemeljski* sreči ter liričnost, ki je tu že bolj stvarna in bi jo v nekaterih primerih imenovali kar, če ne materialna, vsaj moralna revščina, v nekaterih niansah pa je vsaka revščina lirična. Dogajanja pa se v glavnem odvijajo vsa poleti, to pa verjetno zato, ker poletje zna biti v svoji toploti tako neznosno, da kar samo izziva določene konflikte, ki se nato dokončno izostrijo proti jeseni, ki je že letni čas dekadence predvsem pa spominov, ko se zamisliš nad samim seboj Williamsove drame se dajo na oder postavljati še kar prosto, saj jih ni avtor nikoli vezal v stroge scenske sheme, narobe, dramaturg je celo hotel s svojo široko zasno vano kulturo moderne dramatur gije, da si režiser pri postavitvi določene drame na oder kar čim bolj pomaga sam. Edino, kar ni smelo pri posameznih scenah Williamsovih dram manjkati, je o-tožna klavirska glasba v ozadju, nato mačke, ki ob najbolj tragičnem trenutku grozilno zamijavkajo v noč svojo pesem, Tennessee Williams je v svoji bolestni občutljivosti videl to, kar pač vidi nesrečen človek, ki se krčetivo otepa samote, pa ve, da ga bo le ta vsekakor ob ključnem trenutku zagrabila (samota, ne smrt, kar je vsekakor hujše!), njegovi nadarjenosti in ljubezni do literature pa se moramo zahvaliti, da imamo v svetovni literarni zakladnici neverjetne «prekle-te», frustrirane, skratka krasne nevrotične figure, ki se same odpravljajo na pot svoje življenjske norosti, edinstvene figure, ki so s svojo prisotnostjo obogatile življenjskost svetovnega literarnega ustvarjanja, ter mu dodale psihološko nasilje, katerega se ne bo več rešilo. Čeprav so na Tennesseja Wil-liamsa ob novih socialnih protestnih valih v Združenih državah A-merike v šestdesetih letih skoraj pozabili in čeprav so ga prej o-boževali do neznanosti, lahko za zaključek rečemo, da je Williams, sedaj ko bo po smrti dobil svoje končno pravo mesto in dimenzijo, jasno dokazal, kaj je umetnost v literaturi, saj je na prvi pogled suhoparni resničnosti dal pečat večnosti s tem, da je vsak danji snom dodal očarliivo vizi jo neverjetnosti ter tako nepo sredno odgovoril na vprašanje po slanstva kulture, ko je realnosti dal priokus estetske lepote. DUŠAN JELINČIČ KRUT SPOROČA IN VABI Obnovljene plavalne vaje v Strunjanu Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem ali na kratko KRUT je znan mnogim našim ljudem, posebno zaradi tega, ker je marsikomu pripomogel, da je z uspehom obiskoval tudi fizioterapevtske vaje v Domu vojaških vojnih invalidov v Strunjanu. Lani jeseni smo v našem listu zapisali, da bodo fizioterapijo v tem domu začasno prekinili, da bi lahko popravili nekatere napake, do katerih je prišlo med gradnjo objekta. Sedaj pa smo iz krogov KRUT zvedeli, da se je fizioterapija v bazenu strunjanskega doma obnovila.' Tistim članom KRUT. ki so že doslej obiskovali ure fizioterapije v Domu invalidov v Strunjanu, ki so torej na lastnih izkušnjah preverjali blago-deti fizioterapije, ni treba posebej razlagati, kolikšne koristi ima človek od tega. ni treba posebej pripovedovati koliko fizioterapija koristi še posebej starejšemu človeku, pa naj gre za fizične kot tudi za psihične koristi. Posebno zaradi tega, ker se vaje vršijo pod vodstvom in nadzorstvom kompetentnega osebja, ki se že več let sistematično ukvarja s to dejavnostjo. Kot smo že rekli, je kljub najboljši volji, kljub zavzetosti strokovnega osebja prišlo do težav, ker voda v velikem bazenu ni bila dovolj topla. Sedaj pa iz vodstva KRUT sporočajo, da je zagotovljeno vse udobje, nadalje da je poskrbljeno za nagel in ekspediliven prevoz z avtobusom, poskrbljeno pa je tudi za sistematične zdravniške preglede ter za celotno fizioterapijo. Vodstvo KRUT vabi torej svoje člane naj te možnosti izkoristijo, hkrati vabi tudi druge starejše ljudi, naj se lotijo v strunjanskem domu fizioterapevtske nege, ki jim bo prav gotovo veliko koristila. Starešinič in njegova dva jubileja Danes popoldne ob 18. uri bo Radio Trst A v sklopu svojega dramskega niza rKlasik tromesečja» prenašal nov postanek tragedije velikega italijanskega dramatika in misleca Luigija Piran-della Hlenrik IV.*. V naslovni vlogi te gigantske umetniške izpovedi vseh časov nastopa priljubljeni tržaški igralec, slovenski gledališki umetnik Stane Starešinič, ki slavi v tem času dva pomembna jubileja: življenjskega in drugega, človeško in izpovedno pomembnejšega — namreč 35 letnico umetniškega delovanja. Več kot polovica življenja posvečene ga gledališču, njegovim vsakodnev ni m izkušnjam, delu in garanju za črni dasi prav okusnoužitni kruh. S lem posnetkom bo tako tudi tržaška slovenska radijska postaja dostojno počastila jubilej umetnika Staneta Starešiniča, dol goletnega in prizadevnega sodelavca njenih dramskih sporedov, od prvih povojnih časov pa vse do danes. «Henrik IV.* je nedvomno igra velikega formata, saj tudi danes aktualno vznemirja du ha sodobnega človeka. Problem moralnega relativizma, problem človekove usode, ki doživlja svo jo eksistenco v različnih oblikah, problem videza in resnice, zanosa in fikcije, naključja in zako na — to so nemara osrednji mo tivi Pirandellovega pogleda na svet in seveda tudi tega besedi la, ki ga je za radio dramatur ško predelal in režiral Sergej Verč. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Tam tam - aktualnosti Dnevnika 1 14.55 Prvi festival glasbe za disko klub 15.30 Šolska vzgoja: Glasbeni inštrumenti 16.00 Shirab 16.20 Objektiv na . . . 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos preko tvoje antene 17.10 Remi - risani film 17.30 Nežni in divji 18.00 Prijatelj Gipsy - TV film 18.30 Programi pristopanja 18.50 Tukaj sva: komični film s Stanliom in Oliom 19.00 Italija zvečer 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Giallosera - Večerna kriminalka 21.45 Quark - potovanje v svet znanosti Nocoj se začne tretji ciklus znanstvenih oddaj, ki jih je pripravil in ki jih bo vodil Piero Angela. Gre za lep ciklus petnajstih oddaj, ki bodo govorile o kvantni fiziki, torej o fiziki, ki govori o strukturi najmanjšega dela ali bolje najmanjšega »velikega* elementa — atoma, saj je znano, da ta nekoč najmanjši delec materije sestavljajo številni manjši sestavni delci. Piero Angela nas bo s svojimi znanstvenimi oddajami popeljal tudi v bližnje vesolje med ameriške in sovjetske umetne satelite, med katerimi so tu di vohunski ter tako imenovani morilski sateliti. Sicer pa prepustimo besedo strokovnjakom 22.30 Dnevnik 22.40 Mister Fantasy 23.35 Šolska vzgoja: Univerza v Evropi 00.05 Dnevnik 1 - Nočni program Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.15 Kinematografski program 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 14.00 Tandem 14.05 Playtime 14.40, 15.45 Risanka 15.50 Iz studia 16.00 Šola in vzgoja 16.30 Planet - programi z vsega sveta 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamente 17.40 Tedenski program o gleda-wsen in glasbi 18.40 TV dnevnik 20.30 «Zdravnik bolniške blagajne* - TV film z Albertom Sordijem dro Merli in drugi 22.15 TV dnevnik 12.25 Srečanje s kinematografijo 23.35 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal Nocoj, ob 19.30 bo na sporedu četrto, zaključno nadaljevanje oddaje o slovenski kinematografiji, ki sta jo pripravila Darko Bratina in Sandro Scandolara. Oddaja obravnava način, kako je slovenski film prikazoval zgodovino prvega povojnega obdobja. O tem bo svoje mnenje izrazil v intervjuju tudi Gianpaolo Bemagozzi, ki predava zgodovino filma na univerzi v Bologni. Na vrsto pa pridejo odlomki naslednjih filmov: »Snlav meduze*, »Veselica*, «Rdeče klasje*, »Trst* in »Razseljena oseba*. 10.15 - 12.30 Kinematografski program 16.30 Goldoni v belem in črnem -komedija 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 TV deželni dnevnik 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Tednik TG 3 21.30 Koncert skladb Richarda Wagnerja 22.30 TV dnevnik 23.05 Galilej in vesolje JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 in 10.35 TV v šoli 16.30 šolska TV Zgradba je lahko gotova, vseljiva pa še vedno ni. Tre ba jo je zastekliti, napraviti ogrevanje ali klimo, vodovod, »obleči* zidove in celo pregledati dimnik, da ne bo nesreč. Vse te poklice, ki poskrbijo, da postane zgradba primerna za človeško bivanje ali delo, bo predstavila današnja oddaja. Prikazali bomo oddajo o prometni vzgoji z naslovom Dobro videti in biti dobro viden, ki je namenjena vsem šolskim stopnjam, saj sodi vprašanje, kako te vidijo na cesti, ali kako ti druge vidiš. če jih sploh vidiš, med najbolj važna, da, lahko bi rekli, med življenjsko važ na vprašanja. V spored smo uvrstili dru go oddajo iz ciklusa Zemljepis z naslovom Projekcije geografskih kart. Oddaja prikazuje nekatere osnovne sisteme projiciranja, po katerih so v pretežni meri izdelane geografske karte. Učen ci bodo tako spoznali najbolj značilne projekcije: valj-no ali cilindrično projekcijo, stožčno in azimutno projekcijo. Učiteljem priporočamo: da učenci, po oddaji, v A tlasu poiščejo posamezne pro jekcije in oblazložijo njihove lastnosti 17.35 Poročila 17.40 Zverinice iz Rezije 18.00 Naši zbori: Kranj 18 25 Celjski obzornik 18.40 Kratek film: Ogenj ljubezni 18.55 Knjiga 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Mladost Karla Marxa 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno: Priprave na turistično sezono 22.05 Poročila Koper 13.30 - 17.00 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Obisk delegacije sabora SR Hrvatske v deželi Furlani ii - Julijski krajini BAZOVICA - Fašistični napisi na spomeniku padlim v Bazovici in v središču mesta PODGORA — Polemika ukinitve šole VIDEM — Predsednik videmske trgovinske zbornice o udeležbi na Ljubljanskem sejmu TRŽIČ — Predstavitev knjige o gradiču La Rocca nad Tržičem 17.30 TV šola 17.55 TVD novice 18.00 M'adi nolicaji - serijski film 19.00 Obzorja 19 30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Sedem barab - celovečerni film 22 00 Turistični vodič 22.15 TVD danes 22.30 Dokumentarna oddaja TRST A 7.00, 8 00, 10.00, 13.00, 14.00, 17 00 in 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Od Milj do Devina; 14.100 Roman v nadaljevanjih; P P. Pasolini: «Sanja»; 14.30 »Ropotuljica*; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Almanah: Slovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Klasik tromesečja: L. Pirandello: »Henrik IV.». KOPER (Slovenski progrom) 6.00, 6.30, 7.00, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.00 Glasba ba dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski program; 7.15 Val 202; 13.00 Glasbena zavesa; 14.10 Objave in glasbene želje; 14.30 Iz zborovskega arhiva; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema; 16.55 Zaključek s pregledom novic; 17.00 Slovenski radijski program: Sotočje. KOPER (Itoliiiioski program) 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Ra dijski program; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Glasbena oddaja; 10.10 šola in vzgoja; 10.20 Glasba; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 11.45 Igra orkester Edig Galetti; 12.00 S prve strani; 12,05 Glasba po željah; 15.32 Crash: 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Plošče »Sonora*; 16.45 Poje zbor »Tre Pini* iz Padove; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje grupa »Oldies*; 18.15 Rock glasba; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00. 9 00, 10.00, 11.00. 12.00. 13.00, 15.00. 17.00, 19.00, 21 00 in 23.00 Poročila: 6 00 9.00 Jutranji programi; -9.02 Radio in jaz '83: 10.30 Pesem v času; 11.32 Radijska nadaljevanka; 12.05 Ulica A-siago Tenda: 13 25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Epigon; 15-03 Tedenska oddaja o ekonomiji; 16.00 Tl paginone; 17.30 Master un-der 18; 18 00 Check up; 18.38 Srečanje z Mino in Barbaro Strei-sand; 19.25 Jazz glasba; 20.00 Ra dijsko gledališče; 20.40 Pozabljene strani glasbe; 21.03 Glasbena oddaja; 21.30 Glasba iz filma »Ma-lamore*: 21.52 Lepa resnica; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Audiobox: 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski pogovori; LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00. 22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro; otroci; 7.45 Iz naši sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirana za...; 11.05 Ali poznate... Placido Domingo; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo Izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Čez tri gore, čez tri dole; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.35 Odskočna deska - Kristina Beck; 21.05 Radijska igra: 22.15 Informativna oddaja; 22.25 D naših sporedov: 22.30 Mikrofon za slovenske pevce; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Glasba iz filmov in musicalov; 0.05 Nočni program. dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki Včera| |e dospela na obisk v Trst delegaci|a sabora SR Hrvatske. V jutranjih urah so se gost|e poklonili spominu žrtev Rižarne Hrvaško zastopstvo |e sprejel tudi predsednik deželne vlade Comelli Na torkovem večeru SK je prof. Bernik govoril o Trstu v slovenski poeziji X Posnetek s sobotne predstavitve publikacije o seminarju o Glinščici ' ' ' v ' r • ■ i ' - :” H . Xv...................... vŠiiv.vv Med sobotnim pohodom v Glinščici Med zdravico po prostem prehodu me|e pri Botaču. Na sliki (od leve) predsednik sežanske občine Kovačič, član IS SR Slovenije Kavčič, deželni odbornik Colonl in dolinski župan Švab V nedeljo je v Rlcmanjlh pel znani «Nevr swlng kvartet* Zbor Iz Ilirske Bistrice je v soboto koncertiral v Nabrežini *t\ Dramska skupina KD Slavec med nastopom na Ricmanjskem tednu Rlcmanjski teden je sklenil nastop zbora šol «lvan Trinko* in «Mara Samsa* S petkove predstavitve knjige «Tlha asimilacija* v Kulturnem domu Na sobotni kulturni prireditvi v Repnu |e nastopil tudi domači ženski zbor, ki ga vodi Tone Bedenčlč Na istem večeru so nastopili tudi vaški recitatorji S proslave S. obletnice poimenovanja šole po Karlu šlroku Iz ciklusa predavanj NŠK e slovenskem slikarstvu Udeleženci sobotnega družabnega večera KD F. Venturini od Domja NOGOMET V l ITALIJANSKI LICI Na vrhu nobene spremembe Roma in Juventus osvojila le točko - Srdit boj za obstanek Medtem ko na vrhu ni praktično prišlo do nobenih sprememb, se položaj na spodnjem delu prvenstvene lestvice čedalje bolj zapleta. Piša. Ascoli in Napoli se borijo za obstanek v ligi, Cesena pa j< po porazu v Milanu (trije goli Altobellija) najbrž že izpadel. V nevarnosti sta tudi še Avellino in Cagiiari. Kar zadeva vrh sta tako Roma kot Juventus zamudila lepo priložnost. Rimljanom je šlo slabše saj so točko prepustili kar na domačem igrišču. Vendar je Udinese igral zelo dobro. Juventus je v Pizi iztrgal točko, a ne more biti kdove kaj zadovoljen. saj je zamudil vrsto ugodnih priložnosti za gol, povrhu pa je ra tem igrišču Roma pred tednom dni izbojevala prepričljivo zmago. IZTDT 24. KOLA Avellino - Genoa 2:0 Catanzaro - Cagiiari 1:2 lnter - Cesena 3:1 Piša - Juventus 0:0 Roma Udinese 0:0 Sampdoria - Napoli 1:1 Torino - Fiorentina 2:0 Verona - Ascoli 2:1 LESTVICA Roma 34; Juventus 31; Verona 30; lnter 28; Torino 27; Fiorentina 26; Sampdoria in Udinese 25; Genoa 23; Avellino in Cagiiari 22; Piša, Ascoli in Napoli 20; Cesena 18; Catanzaro 13. 2. AMATERSKA LIGA Milan je zmagal tudi v Bologni, Lazio pa je v Perugii šele izenačil z golom Velle v predzadnji minuti tekme. Na tretjem mestu je Cavese. IZIDI Bari - Foggia 2:1, Bologna - Milan 1:3. Campobasso - Pistoiese 2:1, Ca-tania - Palermo 2:0, Cavese - Ata-lanta 1:0, Cremonese - Lecce 2:0, Monza . Como 1:1, Perugia - Lazio 1:1, Sambenedettese - Arezzo 2:0, Varese - Reggiana 0:0. LESTVICA Milan 37: Lazio 34; Cavese 31; Catania in Cremonese 30; Como 29; Arezzo 28: Varese 26; Sambenedette-s° Lecce, Palermo in Campobasso 25; Atalanta 24; Perugia, Bologna 23; Pistoiese. Reggiana, Foggia, Monza in Bari 21. SMUČANJE KONČANI BOJI V ALPSKEM SMUČANJU Stenmarku zlata kolajna v slalomu Makru naslov svetovnega prvaka V zadnjem slalomu je Križaj osvojil tretje mesto FURANO (JAPONSKA; - V zadnjem slalomu letošnjega tekmovanja za svetovni pokal alpskih smučarjev je zmago požel Šved Stig Strand, s čimer je na skupni lestvici doliitel rojaka Stenmarka, ki je sicer kljub temu osojil zlato kolajno v tej zvrsti, saj je slavil večje število zmag. Bolj srdit je bil boj za bronasto kolajno. Osvojil jo je Andreas VVenzetl (Liechtenstein), ki je bil v zadnjem slalomu drugi. Za kolajno sta se potegovala še A-meričan Steve Mahre in Jugoslovan Križaj. Ta je bil v nedeljo odličen tretji, na skupni razvrstitvi slaloma pa ni šel preko petega mesta. V nedeljo so se dobro izkazali tudi Italijani, še zlasti De Chiesa, ki je bil četrti, potem ko je bil po prvem spustu celo drugi za Stran-dom, ki je bil na obeh progah najhitrejši. Osmi je bil Giorgi, deseti pa Erlacher. Dobro so smučali tu- atMitiiiliiiiHiiiiiiniiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijimiiiiiinrminiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tli ostali Jugoslovani. Kuralt se je namreč uvrstil na 11. mesto, Franko pa je bil 14. VRSTNI RED SLALOMA 1. Strand (Šve.) 1’32”31; 2. Wen-zel (Liecht.) 1’32”82; 3. Križaj (Jug.) 1'33”32; 4. De Chiesa (It.) 1’33”67; 5. Gruber (Av.) 1’31”39; 8. Giorgi (It.) 1’35”94: 10. Erlacher (It.) 1'36”23; 11. Kuralt (Jug.) 1’37”18; 14. Franko (Jug.) 1'39"64. KONČNA LESTVICA SLALOMA 1. Stenmark (Šve.) 110 točk; 2. Strand (Šve.) 110; 3. \Venzel (Liecht.) 92; 4. S. Mahre (ZDA) 80; 5. Križaj (Jug.) 78. KONČNA LESTVICA ZA SP 1. Ph. Mahre (ZDA) 285; 2. Stenmark (Šve.) 218; 3. \V'enzel (Liecht.) 177; 4. Girardelli (Luks.) 168; 5. Luscher (Švi.); 9. Križaj (Jug.) 112 točk. KOMENTAR MIRKA NOVOSELA Četrtfinalni boji brez presenečenj Polfinalisti letošnjega «play-offs» v prvi Jugoslovanski košarkarski ligi so: Šibenka, Partizan, Bo sna in Crvena zvezda. To je vse štiri ekipe, ki so osvojile prva štiri mesta po regularnem delu prvenstva. Presenečenj torej ni bilo. Zanimivo pa je. da se je samo Crvena zvezda uvrstila v polfinale po dveh tekmah, pa čeprav je v četrtfinalu igrala proti državnim prvanom Ctoone. Varovanci trenerja Žeravice pa so v dv ji,em srečanju z Zagrebčani dokazali, da so sJ- izjemno dobro pripravili za in s tako igro so tudi glavni kandidati za osvojitev državnega naslova. V oslabil treh četrtfinalnih srečanjih pa je šlo vse po pričakovanju, čeprav je marsikdo pričakoval, da rekaterim ekipam ne bo potrebno igrali treti tekem zc uvrstitev v polfinale. Bosna se je naprimer uvrstila med prvo četverico povsem zasluženo, toda tudi z zvrhano mero sreče Sarajevčani so namreč v prvi tekni doma rgubili. Nato pa so stanje obrnili v svojo korist. V arajič in tovariši pa so obenem tudi dr-kazab, da lahko računajo na zelo izkušeno moštvo, ki je tudi v polfinalnem boju z beograjskim Partizanom favorit. Tudi Š:benka se ni tako lahko . IZIDI 20. KOLO Beograd - Olimpija 0:0 Sarajevo Hajduk 1:3 Rijeka - Partizan 2:2 Galenika - Dinamo (Z) 0:2 Osijek - Velež 3:2 Vojvodina Budučnost 2:0 Sloboda - Dinamo (V) 4:1 Vardar - C. zvezda 1:1 Radnički - Žetjezničar 3:2 LESTVICA Dinamo Zagreb 28; Partizan 26. Hajduk in Radnički 24; Crvena zvezda 23; Sarajevo 22; Željez-ničar 21; Budučnost 20: Sloboda, Vardar in Osijek 19; Velež, Olimpija, Dinamo Vinkovci in V-’ dina 18: Rijeka 17; Beograd 15; Galenika L PRIHODNJE KOLO (27. 3.) Velež - Sarajevo (v soboto po TV); Partizan - Vardar (v sobo to); Osijek Sloboda; Hajduk -Rijeka; C. zvezda Vojvodina; Budučnost - Galenika; Dinamo (Z) - Beograd; Olimpija - Radnički; Željezničar - Dinamo (V). •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiintiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitf KOŠARKA V OSMIM FINALA «PLAY-OFFS» Goričani tretjič proti ekipi Sav San Benedetto je v drugi tekmi izgubil v Bergamu Sav Bergamo — S. Benedetto 79:71 (33:32) SAN BENEDETTO GORICA: Va-lentinsig 7, La Garde 12, Sfiligoi 6, Ardessi 22, Mayfield 17, Vazzoler, Pieric 3, Biaggi 4, Cecchetti in Nobile. Goričanom v Bergamu ni uspel podvig, da bi tudi v drugem srečanju premagali novega člana italijanske košarkarske A-l lige Sav sredi Bergama. Ne glede na to pa bodo Goričani igrali še enkrat s tem nasprotnikom. jutri doma. Samo sre Čanje ni bilo najlepše in gostje so na koncu ostali brez dveh igralcev Sfiligoja in Biaggija ter trenerja De Sistija. «Krivdo» za take razplete imata prav gotovo sodnika, ki sta pustila, da so se eogodki na igrišču preveč «razživeli» in to predvsem na račun štirih Američanov. Ko sta jima povsem ušla vajeti napete tekme (Goričani so ob takih nedopustnih dogodkih postajati vse bolj nervozni), sta morala posredovati z drugimi merili in posledica tega je bila odstranitev dveh igral- cev in trenerja. Vsekakor pa sta bila ! pri domačinih najbolj zaslužna za zmago Jura in Cappelletti in seveda Kupec, ki je nastopil poškodovan. Ko je manjkalo 5 minut do konca, so se Goričani približali samo na točko zaostanka (65:64), toda v o-brambi niso bili več tako pazljivi. KOLESARSTVO NA DIRKA,j V NAŠI DEŽELI Jugoslovani zmagujejo ODBOJKA KOŠARKA PO ZANESLJIVI ZMAGI PROTI TERAMU V 24. KOLU PRVENSTVA C-1 LIGE iadran (skupno s tremi ekipami) obdržal prvo mesto na lestvici Poljak Skiba trener mladincev _______ ____ ____ ^ Novi trener italijanske mladinske ker so jim” poSe’moa“in *Sav* je odbojkarske .ep,ezentance bo Poljak tako zmagal ter izsilil šr dodatno Aleksander Skiba, ki je bil do nedav-srečanje z Goričani. nega trener poljske članske repre- Tudi med Silecom iz Neaplja in zentance. Poljak je tako zamenjal Berlonijem iz Turina bo potrebna Franca Anderlimja, ki je bil dolgo še ena tekma, ker so novinci v A l let ^ener mladih italijanskih odboj-lifri zmagali doma. Tokrat Berloni farjev, ni uspel premagati varovancev tre V minulem kolu prvenstva C-1 lige se je Jadran znebil še enega nezabeljenega tekmeca. Cis iz Pordenona je namreč visoko izgubil v San Banifaciu in zaostaja sedaj za vodilno četverico za dve točki. Kjer jo jadranovcem pred dvema te dnonia uspelo slaviti prepričljivo zmago, je torej eden izmed njihovih najnevarnejših nasprotnikov v boju za «play-off» popolnoma odpovedal. Presenetljiva zmaga Pachere potrjuje to. kar so zadnja prvenstvena kola že poudarjala: Jadran je v izvrstni formi, marsikatera druga ekipa pa začenja občutiti posledice dolgega in napornega prvenstva. Iz boja «piay-off» je dokončno iz ločen tudi videmski Euroear. ki j" na domačem igrišču izgubil s Cavejo. Poraz Videmčanov je za Jadran ugoden, obenem pa tudi ne saj ta Euroear sedaj najbrž močno popustil in prepustil točki še kskemu tekmecu za B ligo, in sicer Castelfrancu in Vieenzi. Vsekakor je najpomembnejše dejstvo. da se krog favoritov za napredovanje iz kola v kolo čedalje bolj ozi. To prav gotovo ne velja za ja ] dranovce. Njihov cilj sedaj že ne; JADRAN more biti več gola uvrstitev v j Caveja «piay-off». Ponuja se jim možnost, I Vicenza da na prvenstveni lestvici osvojijo eno izmed prvih dveh mest. že v prihodnjem kolu bomo videli. ali lahko naši igralci res merijo tako visoko. Potujejo namreč v Vicenzo in ni potrebno posebej poudariti, da bo sobotna tekma menda letošnja najvažnejša preizkušnja. IZIDI 24. KOLA Castelfranco - Sjsdata 80:65 Euroear - Caveja 72:76 Vicenza - Stefanel 76:66 JADRAN - Teramo 89:71 San Bonifacio - Cis 93:77 Canella - Castiglione 93:74 Budrio - Pino 88.78 Maltinti - Portoreeanati 105:69 Castelfranco Cis Canella Euroear Maltinti Teramo Stefanel Pino San Bomfacio Budrio Castlglione Portoreeanati Sjsdata LESTVICA 24 17 7 2062:1885 34 24 17 7 2027:1883 34 24 17 7 1983:1892 34 24 17 7 1824:1741 34 24 16 8 1988:1838 32 24 15 9 1905:1837 30 24 14 10 2033:1970 28 24 13 11 1907:1796 26 24 12 12 1970:1976 24 24 11 13 1847:1872 22 24 10 14 1770:1968 20 24 9 15 1931:2002 18 24 9 15 1863:1963 18 24 5 19 1804:2016 10 24 5 19 1785:2148 10 24 5 19 1893:1992 10 V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Naši uspešni ma dosegli zelo pomembno zmago, i (1:3), Bukavec. tako da se lahko še naprej borijo Da Kontovelci igrajo v zadnjih za obstanek v ligi. Openci so očitno tekmah znatno bolje, je bilo jasno premostili krizo, ki jih je pestila I tudi v nedeljo, ko so zasluženo preže dve tekmi. Tokrat so skozi vso magali miljsko moštvo Radiografa. PRIHODNJE KOLO Vicenza - JADRAN (26. 3. ob 21.00); Stefane) - Euroear; Sjsdata - San Bonifacio; Canella - Budrio: Pino - Caveja: Castlglione -Castelfranco: Cis - Maltinti; Tera-mo - Portoreeanati. i Polet — Časa del Frigo 87:85 (38:34; 73:73) POLET: Sedmak 16 (4:10), Martini, Gantar, Pisano 10 (6:17), Edi Sosič 26 (6:7), Adrijan Sosič 27 (11:14), Jugovič, Vitez 8 (2:2). Proti ekipi, ki je zasedala tretje { . . mesto na lestvici, so poletovci do-j Lisjak 17 (5:16), Daneu. Starc 3 tekmo igrali oreudarno in požrtvovalno in kar je še najvažnejše, niso popustili v trenutkih, ko je bilo treba ohraniti mirne živce. To velja še posebno v podaljšku, ko so takoj prevzeli pobudo čeprav se jim je zmaga po nesreči izmuznila iz rok prav v zadnjih sekundah p-ed iztekom regulameg', časa. Gostje so se sicer pol minute pred koncem podal iška približali le na dve točki, a kljub temu je poletovcem brez večjih težav uspelo obdržati žogo do končnega žvižga. Najboljša sta bila tokrat Adrijan in Edi Sosič, veliko zaslugo za zrna go pa ima tudi Sedmak, ki je bil skozi vso tekmo nevaren pod obema košema. (Loris Tavčar) Kontovel — Radiograf 75:65 (34:29) KONTOVEL: Ban 12 (4:7). Štoka 18 (2:4), Kneipp 4, Čuk 21 (1:5) Srečanje je bilo v začetku izenačeno. V 12. min. pa so gostje povedli (20:15). nakar pa so naši pospešili tempo igre in spreobrnili izid v svojo korist. V nadaljevanju so Kontovelci še bolje igrali, gostom pa je uspelo z agresivno obrambo v 37. min. stanje izenačiti (62:62). Miljčani so nato popustili, tako da so naši zanesljivo zmagali. (Damir Starc) nei ja Taurisana, ki jim je pripravil past prav pri njihovem najboljšem orožju protinapadu. Tanjevičev Inde-sit je obdržal nepremagljivost nove domače športne dvorane v Caserti tudi s Cagivo. Domačini so vodili od samega začetka in na koncu povsem zasluženo slavili ter s tem izsilili še tretje srečanje v Vareseju. kar je za Slavniča in tovariše, ne glede na k< nčni izid. izreden uspeh. Tako je samo bolonjski Sinudvne slavil v obeh srečanjih «play-offs» z B illantejem in se uvrstil v četrtino finala po dveh srečanjih IZIDI DRUGIH TEKEM OSMINE FINALA Sav Bergamo - San Benedetto 79:71 Selečo - Berloni 84:82 Indesit - Cagiva 85:76 Brillante - Sinudyne 97:93 JUTRIŠNJI SPORED San Benedetto Gorica - Sav Bergamo, Cagiva Varese - Indesit Caserta, Berloni Turin - Selečo Neapelj. Mangiaebevi ostal prvoligaš Na nevtralnem igrišču v Livornu je Mangiaebevi iz Ferrare povsem zasluženo premagal Coverjeans iz Roseta s 96:84 (47:48) in bo tako še naprej igral v A-2 ligi. Na koncu tekme je bilo razočaranje skoraj 2 tisoč gledalcev, ki so prišli iz Ro- Letošnja kolesarska sezona je v naši deželi za jugoslovanske kolesarje izredno uspešna Najprej je zmagal Puljčan Bruno Bulič na dirki, ki jo vsako leto brezhibno pripravi KK Adria za lovoriko ZSŠDI, potem je bil na vrsti mladi Ljubljančan Šebenik, sin nekdanjega reprezentanta, in v nedeljo je prišel na vrsto mladinec Sandi Papež v Vidmu, ki brani barve kolesarskega kluba iz Novega mesta. Mladi No-vomeščan je v zaključnem sprintu ugnal še pet ubežnikov, med katerimi sta bila še dva Slovenca Robert Pintarič in Drago Lah. V Percotu pa so pomerili moči člani. V tej konkurenci je zmagal Andrej Žaubi, član Roga iz Ljubljane. Dirka je bila dolga 140 km in na cilj je privozila večja skupina kolesarjev, med katerimi je bil Žaubi najhitrejši. Junak dirke za lovoriko ZSŠDI Primož Čerin pa j« bil tokrat šesti in s tem dopolnil zmagoslavje slovenskih kolesarjev. Na tej zadnji dorki je bi) LonjerC Aleksander Čok, ki brani barve Ri-Creative Marsano, dober 12. v času zmagovalca. »O. i i DA'-. .. Italija zavrnila srečanje z Brazilijo SAO PAULO — Kot so izjavili v krogih brazilske nogometne zveze, je Italija zavrnila predlog, da bi se pomerila z brazilsko državno re prezenianco. Brazilija, ki je svoje zadnje srečanje odigrala junija lani prav proti Italiji, ima v programu štiri prijateljske tekme v Evro p,, in sicer proti Portugalski, Švici, Švedski in Zahcdni Nemčiji. NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestina se vrača v najboljšo formo V nedeljo je zasluženo premagala Spal Triestina - Spal 2:1 (0:0) TRIESTINA: Nieri. Costantini, Trevisan, Leonarduzzi (82’ Mariani), Mascheroni. Zanini, De Falco. Tol- seta v Livorno, izredno, saj kaj ta i fo, Donatelli (67’ Prevedriti), Ruffini, 1 Ascagni. SPAL: Ferioli. Maierba, Capuzzo, kega res niso pričakovali, da bodo njihovi ljubljenci v prihodnjem prvenstvu igrali v B ligi. TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU IZIDI 18. KOLA Ferroviario • CUS 91:64 SGT - Libertas 83:65 GMT - Saba 80:63 Bor Radenska - Stella Azz. 67:69 Polet - Časa del Frigo 87:85 Kontovel - Radiograf 75:65 Don Bosco - Scoglietto 83:87 LESTVICA SGT 28: Don Bosco 26; Scoglietto, GMT in ferroviario 24; Časa del Frigo 22; Bor Radenska in Stella Azzurra 20; Radiograf in Libertas 18; Polet 16: Kontovel 8; CUS in Saba 2. PRIHODNJE KOLO Bor Radenska GMT (v soboto 26.3. ob 20.30 na «1. maju*). Scogliet to - SGT. Saba - Ferroviario, Kontovel - Polet (v nedeljo 27.3. ob 11.0(1 na Kontovelu). CUS ■ Stella Azzu -ra. Radiograf . Libertas, Časa del Frigo - Don Bosco. Bernardini. Mariani, Brilli, Gori, Gustinetti, Ferretti (67’ Punziano), Blangero, Galluzzo. SODNIK: Tuveri iz Cagliarija. STRELCI: v 4( min. De Falco, v 62. min. Galluzzo. v 64. min. Tolfo. KOTI: 5:3 za Triestino, 11 tisoč gledalcev. Triestina je zopet zmagala in tudi, vsaj glede drugega polčasa dobro igrala. To pa je razveseljivo, saj se sedaj začenja ključni lel prvenstva in tudi ostali tekmeci za napredovanje so pospešili svoj korak. Tako sta Padova in Rimini zmagala na domačem igrišču. Carrarese pa na aaiaiiasaaitii«aiaaaai»»iAa>a«iia«ia9«a>>>*a«**"**>>8S>8>*aa>>**l*AaI4**al*l*^|iaBva*BIIIaBB***iaa**'iaaiaialaa>tial|iii||*aa(ii1**ll***'al'ifaa,!i^,caUria*cti'>a*aia**'>iaa|i*a''i'ai*aai'*a'aa<>iaa*ftl*'a>*ia*a*ii'*'1*l't>aiia>liai**Bi*a**la'>*a"*aiBi>***iatliui*'ii"*aai*rMt'tl*i>a*iM'"aais**atiavaaia'i*asi|'i1i>'>>«aak"aaa*a<>M>nB>IVfV>aa>araaaaa,iaa>aa>at>M>l>aJ1>M">ata<>'aa>>a Slove:..;« odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih V moški in ženski C-2 in D ligi ■ bilo v soboto in nedeljo 4. kolo i zadnje v mesecu marcu. Boji za icke v teh dveh ligah se bodo na-aljevali, tako kot v drugih ligah 9. prila. V ženski B in C-1 ligi pa bo soboto na sporedu še eno kolo red velikonočnimi prazniki. Naša dva zastopnika v ženski B gi Sokol Meblo in Boi Intereuropa a odigrala 6. kolo. Odbojkarice iz abrežine so prepričljivo premagale as iz Fiume Veneta in si z 10 točam' z matematično gotovostjo pri-orile obstanek v tej konkurenci, benem pa so se nasprotnicam po-:eno oddolžile za poraz v Fiume enetu s tesnim 3:2. Zastopnice Bo-i Intereurope so tudi v gosteh iz-ubile z Viaggi teonardijem z ena-im izidom kot doma in imajo sedaj nako točk kot zadnje nasprotnice ir Volley iz Conegliana Veneta. Polž aj tržaškega drugoligaša je vse olj zaskrbiiujoč. ker v preostalih veh nastopili — doma z Itasom in gosteh s Coneglianom Venetom bo redno težko nadoknadil zamujeno, 'erjetno bnrovke ne morejo več storiti trot ic g a mesta na končni rstviei v skupini, a glede na konč-o uvrstitev pa bodo vplivali tudi 'idi drugih srečani kar pomeni, a je mož oh še veliko kombinacij. Seštevka Sline je izgubila tudi če-rti derbi z OMO Olvmnie Tržaška kipa ima še naprej 2 točki pred- nosti pred Olimpio Teodoro iz Ravene in Virtusom iz Taglid di Po. Naša šesterka p„ je s 4 točkami še naprej na 4. mestu ckupaj z lnternationalom iz Monseliceja. V moški C-2 ligi je 01ympia Ter-pin iz Gorice po zadnjem uspehu sama na odličnem 2. mestu, ki zagotavlja pravico kakovostnega skoka. štandreška Juventina Belca je vse bliže zastavljenemu cilju, to je obstanku v tej ligi. Po zadnjem, četrtem zaporednem porazu pa so upanja Bora JIK Banke vse manjša, da se bi rešil najhujšega, ker niti igra ne obeta najbolje. V ženski C 2 ligi je v skupini za napredovanje dokajšnja gneča, saj imajo Breg, Sarigiorgina in Celinia po 6 točk, ostale tri ekipe v skupini pa po 4 manj. Zastopnice Bora so v srečanju z Agijem iz Gorice zapravile še zadnjo ugodno priložnost, da bi pospravile dve zaporedni (točki upanja*. Nekaj več možnosti ima Kontovel Electronic Shop. a boj bo izredno izenačen in zagrizen, ker so kar štiri ekipe z enakim številom točk Odbojkarji Jamelj so pokazali v zadniih nastopih velik napredek, a vse to ne pomaga, ker so spet izgubili 2:3 in so skupaj z Nuovo Pal-lavolo i? Trsta brez točk V nadaljevan ju prvenstva se bodo srečali prav s tem nasprotnikom in to bo enkratna priložnost, da pospravijo letošnji prvi par točk. Šesterka Sloge, ki igra v skupini boljših v D ligi in nima nobenih problemov, je četrtič zaporedoma potegnila krajši konec. Goriška 01ym-pia Bertolini je pospravila tretji zaporedni par točk in je na več kot dobri poti obstanka v tej konkurenci. Vse drugače pa je s Sokolom, ki v soboto ni igral zaradi kroničnega pomanjkanja sodnikov. Tako Volley Club iz Trsta kot tudi Sokol sta brez točk. kar pomeni, da Na-brežinke niso brez možnosti za zmago s temi nasprotnicami. ŽENSKA B LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 7. KOLA Spinea . Cus Padova 3:1. Pallavolo Nervesa Mogliano Veneto 2:3. II Pellicano Albatros Treviso 3:1. LESTVICA Pallavolo Spinea 14. Cus Padova 10 II Pellicano Fratte 6, Pallavolo Nervesa, Albatros Treviso in Mogliano Venete 4. PRIHODNJE KOLO (26.3.): Mogliano Veneto - Spinea. II Pellicano Nervesa. Albatros Cus Padova. Skunina za obstanek 'ZIDT 6. KOLA Viaggi I Minardi Bor Intereuropa 3:1. Sokol Meblo • Itas Fiume Vene to 3:0. LESTVICA Sokol Meblo 10, Itas Fiume Vene- to 6, Volley Conegliano Veneto, Viaggi Leonardi Padova in Bor Intereuropa Trst 4. PRIHODNJE KOLO (26.3.): Itas Fiume Veneto - Viaggi Leonardi, Volley Conegliano Veneto - Sokol Meblo. ŽESKA C-1 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 7. KOLA OMA 01ympic - Sloga 3:1; Olim-pia Teodora International 3:0, CUS Trst -Virtus 1:3. LESTVICA OMA 0!ympic Trst 12, Olimpia Teodora Ravenna in Virtus Taglio di Po 10; International Monselice in Sloga 4, CUS Trst 2. PRIHODNJE KOLO (26. 3.); International - OMA Olvmpic, CUS Trst - Olimpia Teodora, Virtus -Sloga. MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 4. KOLA Vivil - 01ympia Terpin 2:3; Vec-chia Pallavolo Trst - Mer 1904 3:1, Asso Calzature - Metallurgica 3:0. LESTVICA Asso Calzature Maniago 8, O-Ijmpia Terpin Gorica 6, lnter 1904 Trst in Vecchia Pallavolo Trst 4, Metallurgica Povoletto 2, Vivil Ter-zo d’Ac|uileia 0. PRIHODNJE KOLO (9 4.); D lympia Terpin - Vecchia Pallavolo Trst, Metallurgica - Vivil lnter 1804 - Asso Calzature. Skupina za obstanek Bor JIK Banka • Rangers Videm 0:3, Volley Bali Videm - Rozzol 3:1, Juventina Belca - Ginnastica Spilimbergo 3:0. LESTVICA Rangers Videm 8, Juventina Belca Štandrež in Volley Bali Videm 6, Rozzol 4, Ginnastica Spilimbergo in Bor JIK Banka 0. PRIHODNJE KOLO (9. 4.); Rangers - Volley Bali Videm, Ginnastica Spilimbergo - Bor JIK Banka, Rozzol Juventina Belca. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 4. KOLA Skupina za napredovanje Donatello . Celinia 3:2, Sangiorgi-na - Kennedy 3:0, Breg • Colloredo 3:1. LESTVICA Breg, Celinia Maniago in Sangior-gina S. Giorgio di Nogaro 6, Ken-nedy Videm, Donatello Videm in Colloredo Pasian di Prato 2. PRIHODNJE KOLO (9.4.): Celinia Sarigiorgina. Colloredo Donatello. Kennedy Breg. Skupina za obstanek Bor • Agi Gorica 2:3. Julia • Fon tanafredda 1:3 Libertas Martignac-co - Kontovel Electronic Shop 3:0. LESTVICA Libertas Martignacco 6, Julia Trst, Kontovel Electronic Shop. Fontana-fredda in Agi Gorica 4, Boi’ 2. PRIHODNJE KOLO (9.4.): Agi Gorica - Julia, Kontovel Electronic Shop . Bor, Fontanafredda - Martignacco. MOŠKA D LIGA Skupina za obstanek IZIDA 3. KOLA Pallavolo Gradež - Jamlje 3:2, Nuova Pallavolo Trst - Libertas Turjak 0:3. LESTVICA Volley 80 Duke Trst in Pallavolo Gradež 6, Libertas Turjak 4, Nuova Pallavolo Trst in Jamlje 0. PRIHODNJE KOI.O (9.4.): Libertas Turjak - VoiIey 80 Duke, Jamlje Nuova Pallavolo Trst. ŽENSKA D LIGA IZIDI 4. KOLA Skupina za napredovanje Pieris - Italcantieri Gorian n.o., lnter 1904 - Lucinico 2:3, Sloga -Solaris 0:3. LESTVICA lnter 1904 Trst 6, Italcantieri Gorian Tržič. Solaris Trst, Lucinico in Pieris 4, Sloga 0 (Pieris ir Italcantieri Gorian Tržič imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (9. 4.): Ital ■antieri Gorian lnter 1904. Solaris Pieris, Lucinico Sloga Skupina /a obstanek 0'ympia Bertolini - Le Volpi 3:0, Volley Club Trst - Sokol n.o., Volley Club Tržič - Killjoy 0:3. LESTVICA Killjoy Trst 8. Volley Club Tržič in Oljmpia Bertolini Gorica 6. Le Volpi Trst 2, Sokol in Volley Club Trst 0. (Volley Club Trst in Sokol imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (9. 4.): Lc Volpi - Volley Club Trst, Killjoy 01ympia Bertolini, Sokol ■ Volley Club Tržič gostovanju v Forliju. Edino Vicenza se je morala zadovoljiti z neodločenim rezultatom v Parmi in ima trenutno iet točk zaostanka za Tržačani. Glede nedeljske tekme naj povemo, da je Triestina v prvem polčasu igrala dokaj slabo, brez vsakršne povezave, tako da je bilo precej občutiti odsotnost poškodovanih Pe-drazzinija. Štruklja in Pasciulla. V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata. Tržačani so povedli z De IZIDI 25. KOLA Brescia Trento 0:0 Eorli • Carrarese 0:1 Mestre • Fano 0:1 Padova - Modena 1:0 Parma • Vicenza 1:1 Pro Patria Piacenza 2:0 Rimini Sanremese 2:1 Itondinetla - Treviso 1:1 Triestina - Spal LESTVICA 2:1 Triestina 35; Padova 33; Carrarese 32: Rimini 31; Vicenza 30; Parma 25: Mestrc, Trento, Spal, Treviso 24: Sanremese. Pro Patria 23; Fano, Rondinclla 22: Piacenza 21; Brescia, Modena 20; Forli 17. PRIHODNJE KOLO (2.4.) Brescia - Rondinclla, Carrarese -Triestina. Fano Piacenza, Vicenza Forli. Parma Rimini, Sanre-mesc Pro Patria, Spal Modena, Trento - Mestre, Treviso ■ Padova. 1. MOŠKA DIVIZIJA Drevi v Štaiidrežu Juventina - Naš prapor Drevi ob 20. uri bo v občinski telovadnici v štandrežu slovenski derbi med domačo Juventino in Našim praporom (Pevma, Oslavje, Šent maver). Tekma, ki je veljavna za drugo kolo prve moške divizije — skupina za napredeva..je. je skoraj odločilna, katera od oteli ekip se bo potegovala za višja mesta na lestvici. Zmagovalca v tem srečanju, kot v vsakem derbiju, je težko predvide vati: prepričani pa smo da bo tek ma zanimiva, saj sta si ekipi tu dosedanjih rezultatih enakovredni 1. ŽENSKA DIVIZIJA Italcantieri Tržič — Soča 3:2 Kairom, k, je tako dosegel svoj devetnajsti prvenstveni zadetek. Ponovno smo videli igro. ki je očarala v prvem delu prvenstva navijače. Posebno sta se izkazala Ascagni in Ruffin.i. ki st vračata v najboljšo formo in bistveno vplivata na igro svojega moštva. Omeniti pa je treba požrtvovalne igro Tolfa, ki je tudi dosegel lep zadetek. V PRIJATK1-IŠKI TEKMI Jutri na «Grezarjn» Triestina - Olimpija Jutri popoldne se bosta v prijateljski tekmi srečali na stadionu »Pino Grezar* Triestina in Olimpija iz Ljubljane. Tekma bo dobra priložnost za slovenske ljubitelje nomogeta. da si ogledajo sloven--kega prvoligaša Tekma se bo začela ob 15. uri. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NAMIZNI TENIS NA TURNIRJU V SPOLETU Zadovoljiv izkupiček predstavnic 5K Kras Osvojile so eno prvo, dve tretji in eno peto mesto Na četrtem vsedržavnem namizno- tako odolžiia za nedavni poraz v teniškem turnirju v Spoletu so nastopile tudi 4 igralke ŠK Kras. Skup-te izkupiček je zadovoljiv, saj so naše predstavnice osvojile eno prvo, dve tretji in peto mesto. Potencialno bi krasovke zmogle kaj več vendar se jim je poznala določena utrujenost in nasičenost. Morda pa so v tej fazi tudi nekoliko demoralizirane, potem ko se jim je državini ekipni naslov ponovno izmuznil iz rok. Najbolje se je odrezala ženska dvojica Marina Cergol - Sonja Milič, ki je po ostri borbi osvojila končno prvo mesto. Krasovki sta najprej z lahkoto opravili dvojico Casoli - Času. Večje težave pa sta imeli v polfinalu in finalu z dvoji cama Mauriello - Busnardo in Zam-pini - Vignola, kateri sta premagali s tesnim 2:1. Sonja Dol jak in Damjana Sedmak sta izpadli v osmini finala, kjer sta klonili paru Mauriello - Busnardo. Med prvokategornicami je najbolje *aigrala Marina Cergol. ki si je v četrtfinalu v zelo zagrizeni tekmi Privoščila Bevilacguo s 3:1 in ,se Repnu. V polfinalu pa je bila preutrujena, da bi lahko bila kos Mau-riellovi in je klonila z 1:3. Sonja Milič je v prvem kolu naletela na kljubsko tovarišico Damjano Sedmak, katero je premagala s precejšnjo težavo s 3:1. V četrtfinalu pa je Sonja zagrala zelo povprečno proti odlično razpoloženi Busnardovi in klonila po samih treh setih igre. Nič bolje se ni godilo Sonji Doljak, ki je proti stari znanki Eccardijevi že vodila z 2:0, nato pa izgubila s 2:3. V drugi kategoriji je solidno zaigrala Damjana Sedmak, ki se je s precejšnjo lahkoto prebila do polfinala, kjer pa je morala priznati premoč Busnardove. Prihodnjo nedeljo bo v Brescii še zadnji državni turnir pred sklepnim tekmovanjem za državni naslov. Prvo mesto je že skoraj rezervirano za letos odlično Zampinijevo, ki je zmagala že na treh državnih turnirjih. Vsa štiri Kresova dekleta pa so zbrala že, dovolj točk. da se potegujejo za prva mesta. (B. S.) NOGOMET V 24. KOLU 1. AMATERSKE LIGE Radodarna* obramba kriške Vesne Nepazljivost kriških branilcev pa je Costalunga hudo kaznovala - Tudi tokrat je Vesni sreča obrnila hrbet Vesna — Costalunga Tt2 (1:2) VESNA: Bubnich, Zucca, Sodoma-co, Somma, Pribaz, Sedmak (v 50. min. Basiacco), Bruno, Pipan, Starc, Jerman, Picchieri. COSTALUNGA: Mezzavilla, Cal-cich (v 24. min. Roiaz), Pianella, Giacomin, Družina, Lapaine, Ra Avellino - Genoa 1 Catanzaro - Cagliari 2 Inter - Cesena 1 Piša - Juventus X Roma - Udinese X Sampdoria - Napol! X Torino - Fiorentina 1 Verona - Ascoli 1 Bari - Foggia 1 Bologna - Milan 2 Perugia - Lazio X Parma - LR Vicenza X Alcamo - Messina 1 KVOTE: 13 (870 dobitnikov) - 9.075.000 lir 12 (20.408 dobitnikov) - 386.000 lir ..... ml,»nmmu.KMHmniiHH.iiinmninminiMnnnnmmiinnmniHninnMnninH,lmtH,unllllo s štirimi tekmovalci, zasedel 2. •hesto z malenkostnim zaostankom Jollyjem. Prvenstva se je udeležilo 5 tržaških društev, organiziralo pa ga je društvo Jolly. Poglejmo, kako so tekmovanja potekala v posameznih kategorijah. DRŽAVNI MLADINC' Fantje: nastopilo je pet kotalkar tev. med temi tudi Damjan Kosmač (Polet). Že po obveznih likih je bil Kosmač v vodstvu, svojo premoč Pa je potrdil tudi z nastopom v Prostem programu. LESTVICA: 1. D- Kosmač (Polet) 129 5 točke: 2. G. Grisoni (PAT) 115.6: 3. A. D’Aiuto (PAT) 113.2. Dekleta: ta kategorija je bila najštevilnejša. saj je nastopilo 17 ko-talkaric. med katerimi je številčno 10 tudi kakovostno prevladoval do-teači Jolly. Za Polet je nastopila Nicoletta Sossi, ki je po obveznih Jikih zasedla nepričakovano zelo do-P“o tretje mesto. Svoj položaj pa je te izboljšala z nastopom v prostem Programu, kjer je zasedla drugo [Pesto. Lahko trdimo, da ni bila da-tei od osvojitve pokrajinskega naslova, saj ni bila nič slabša od zrna govalke Pergole (Jolly) LESTVICA: 1. F. Pergola (Jolly) 135 9; 2. N. Sossi (Polet) 130,5: 3. E Candot (Jolly) 129.7. ČLANI Fantje: nastopili so trije kotalkarji: Mauro Renar in Samo Kokorovec (Polet) ter Tiziano Cuccinel-ta (Jolly), čeprav Mauro Renar zaradi šo'skih obveznosti ni mogel le-tes redno trenirati, pa je izredno Presenetil, saj je bil po obveznih likih celo v vodstvu pred Kokorov-cpm in Cuceinello. V prostem programu je bil boljši Samo Kokorm vec ki je tako osvojil pokrajinski naslov. LESTVICA: 1. S. Kokorovec (Po *ptl 142 9: 2 M Renar (Polet) IH1'3; 3. x. Cuccinella (Jollv) 133.0. V kategoriji «naziona'e» (to je najvišja kotalkarska kategorija) je nastopil samo član Jollyja Sandro Guerra. S svojim nastopom je potrdil svoje izredne sposobnosti in navdušil številno občinstvo. Vsi štirje Poletovci so se uvrstili na deželno prvenstvo, ki se bo pričelo maja. Društvena lestvica: 1. Jolly; 2. Polet; 3. PAT. (S.K.) NOGOMET V prlčakovaiju Los Angelesa ’84 Osemnajst kandidatov za olimpijsko vrsto RIM — Za jutrišnjo trening tekmo z ekipo Cerratese je italijanska nogometna,- zveza- pozvala o-semnajst kandidatov za reperezen-tanco, ki se bo udeležila olimpijskih iger. V Los Angelesu bodo lahko igrali vsi nogometaši (tudi profesionalci), ki se niso udeležili svetovnega prvenstva v Španiji. Seznam je naslednji: Bagni in Sabate (Inter), Baresi in Tassotti (Mi- lan), Chierico, Iorio, Nela, Tancre-di in Vierchovvod (Roma), Contrat-to, Galij in Massaro (Fiorentina), Fanna, Sacchetti in Tricella (Verona), Ferrario in Pellegrini (Napoli). M^r^ptti (CaPharil TENIS Prvo kolo v Milanu MILAN — V prvem kolu teniškega turnirja «Cuore cup* za mednarodno »Grand prix» tekmovanje je bilo moč zabeležiti naslednje izide: Edwards (J. Afr.) - Amaya (ZDA) 7:6, 6:2, Pfister (ZDA) - Lewis (N. Zel.) 6:1, 3:6, 6:3, Hcoper (ZDA) Wilkinson (ZDA) 7:6, 2:6, 7:6. ODBOJKA Sovodnje — Dom Gorica 0:2 (12:15, 3:15) SOVODNJE: . Luvisutti, I. Cotič, C. Cotič, Devetalc, Pisk, Černiči Florenin, Venuto. DOM GORICA: Humar, Plet, De-grassi, Roner, Mulič, Orel, S. Primožič. V. Primožič. kar, Sirotich, Bussi, Persi, Petra-nich (v 78. min. Guerra). STRELCI: v 10. min. Starc, v 39. min. Sirotich in v 40. min. Rakar. SODNIK: Beltrame iz Pozzoula. Vesna je morala prepustiti solidnemu gostu celotni izkupiček. Kljub porazu pa so se «plavi» enakovred no borili proti Tržačanom in rezultat je bil v dvomu vse do poslednje minute. Lahko rečemo, da je zmaga Costalunge sad dveh daril kriške obrambe ob priložnosti obeh nasprotnikovih zadetkov. Začetek tekme je bil v korist Costalunge, ki je že v uvodnih minutah dvakrat resno zaposlila Bubnicha. Reakcija Vesne je bila takojšnja in že v 10. minuti je Starc z glavo premagal nasprotnega vra tarja. Po golu pa je Vesna popolno ma popustila, nadaljevala neodločno in počasno in gostje so popolnoma IZIDI 24. KOLA Cima Adviser - Palmanova 3:1 Pieris - Portuale 2:0 Percoto - S. Canzian 4:1 Sangiorgina - Corno di Ros. 1:1 Fortitudo - S. Giovanni 1:0 Vesna - Costalunga 1:2 Ronchi - Torviscosa 1:0 'Stock - Pro Fhimicello 1:1 LESTVICA Portuale 33; Pio Fiumicello, Percoto 32; Costalunga 30; Pieris 29; Torviscosa 26; Sangiorgina 25; Ronchi, S. Giovanni 24; Palmanova, Fortitudo 21; S. Canzian 20; Vesna 19; Corno di Fosazzo, Cima Adviser 17; Stock 14. PRIHODNJE KOLO (10.4.) Costalunga - Fortitudo, Corno di Rosazzo - Percoto, Pro Fiumicello - Cima Adviser, S. Canzian - Sangiorgina, Palmanova - Stock, S. Giovanni - Vesna, Torviscosa - Pieris, Portuale • Ronchi. zagospodarili na igrišču. Le obram ba domačih je lepo zdržala vse na ženega nasprotnega vratarja, ki je večkrat z lepimi posegi rešil svojo ekipo. (F abio) MINIBASKET PRIJATELJSKA TEKMA Enteporto — Fran Erjavec 53:38 (16:10) F. ERJAVEC; Tinta 21, Kermec 1, Pischianz, Bembi 2. Gustinčič 4, Torrisi 10. Bartole, Pieri, Brecelj. V krstnem košarkarskem nastopu ženskega odseka športne šole so se dijakinje rojanske šole pomerile z mnogo bolj izkušenimi igralkami Enteporta Resnici na ljubo so naše nepričakovano prijetno presenetile, saj so se skoraj enakovredno borile z nasprotnicami, čeprav so le šestkrat trenirale skupaj. Brez pomisleka lahko trdimo, da so srečanje zgubile le zaradi velikih na pak, ki pa jih .je bilo krivo nepoznavanje košarkarskih veščin Prepričani smo tudi, da bi se z rednim treningom ta skupina igralk lahko uscešno borila z ostalimi tudi v pr venstvu. NOGOMET V 3, AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM Zna najlepših tekem Doberdebcev Mladost je tako še vedno v boju za sam vrh - Zelo okrnjena Juven-tina iztržila točko v Tržiču - Sovodnje boljše od solidne Azzurre Mladost — Fogliano 2:0 (1:0) MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, Marizza, Ulian, D. Fiando-lič, Lavrenčič, (Vižintin), E. Gergolet, Ferfolja (Ballaminut), E. Kobal, H. Kobal. STRELEC: Ferfolja v 13. in 51. minuti. Enajsterica iz Doberdoba se je pofolnoma oddolžila za slabo igro, k: jo je prikazala prejšnjo nedeljo in je tokrat zadovoljila navijače z eno najlepših tekem, ki jih je doslej odigrala. V nedeljo so Kraševci dokazali, da imajo resnične možnosti, da se uvrstijo na vrli lestvice, pod pogojem seveda, da tako tudi nadaljujejo. Tudi po prvem golu, ki je pade’ po zaslugi Ferfolje in so nasprotniki začeli napadati, je enajsterica potrdila svojo zanesljivost v obrambi in organiziranost na sredini. Zaveznik domačinov je gotovo bila vročina in ker so bolj trenirani kot ostale ekipe (vadijo trikrat tedensko) se jim to obrestuje. Heroj dneva je bil Ferfolja. ki je dosegel oba gola, čeprav vsi Urani-čevi varovanci zaslužijo pohvalo. Po prvem golu so se nasprotniki podali v napad, a niso pokazali nič konkretnega. Le v 20. minuti so izkoristili prosti strel, ki ga je njihov napadalec popravil z glavo, Gergolet pa je lepo ubranil. Ferfolja je spet zatresel mrežo 1. — 1. Ghendero 2 2. Ideal Du Gazeau 1 2. - 1. Cavaliere 1 2. Stolberg 2 3. - 1. Skate 1 2. Emblema X 4. - 1. Acino 2 2. Faberge 2 5. - 1. Alisiano X 2. Debeccola X 6. - 1. Exnloit 2 2. Dragonetti X KVOTE 12 (10 rintrtnlkov) - 19.502 000 lir 11 (186 dob;tnikov) - 1.037.000 lir 10 (2128 dobitnikov) - 87.000 lir *iiiiiiitmiiiitiiiiiiiiniHiiiimiiiiiiiiiiiii>miiiiiMiiiininiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiniiiiMiiiiMiiiiiniiini-ketašu želi ŠD Zarja Zarja — Campanelle 1:0 (1:0) ZARJA: Puzzer, Bencich, Grgič, Franko, Križmančič, Sossi, Gatta, Udovicich (v 46. min. Tognetti), D. Fonda, Ražem ir E. Fonda. CAMPANELLE: Babich. Lonza- rich, Visintin, Famigliuolo. Taddeo, Sinico, Messi, Vascotto, Tubani, Fa-rina. Aversa. STRELEC: v 16. min. Grgič Zarja je ponovno prišla do zmage tokrat na račun šibkih Campa-nell. S prikazano igro pa so Bazovci popolnoma razočarali, saj so gostje imeli večji del tekme pobudo v svojih rokah. Na srečo pa te premoči niso znali izkoristiti, tako da Puzzer ni opravil niti enega resnega posega. Tekma se je za Bazovce sicer dobro začela, saj so z nekaj lepimi in hitrimi akcijami večkrat spravili v težave obrambo gostov. Le po nekaj minutah pa so zaspali in dopustili Tržačanom, da so zagospodarili na igrišču. V enem od redkih protinapadov pa so Bazovci povedli na zelo posrečen način. V nedeljo je Slovensko planinsko 'teuštvo v Trstu v okviru delovanja ®Portne šole - Trst priredilo izlet osnovnošolsko in predšolsko mla I'ho, katerega se je udeležilo prav [ePo število otrok in njihovih sprem ■jevalcev (skupno jih je bilo kakih jJb). Najprej so se povzpeli na •testen nad Saležem. se nato spu Mili v prijetno in zračno dolino, ■lor so se pomerili v štafetnih spretnostnih igrah, ki se jih je skupno Udeležilo 84 otrok, ler se nato po-VzPeli na Sv Lenart nad Samator-c° >n izlet zaključili v Saležu. Rezultati otroških spretnostnih i-so veljali za eno izmed pre ‘zkušenj Osnovnošolske olimpiade sPortne šole Trst. Otroci so bili |'azdeljeni po šolah, vsaka ekipa p« te štela tri otroke, od katerih je ?den tekel, drugi plezal po vrvi. teetji pa ciljal z žogo ..Prvo mesto je osvojila ekipa Mi (te B v postavi Luka Švab, Andrej {** Saša Cupin. Za progo so pora-r.‘ii le 24 sekund ter za dve dese “hki prehiteli ekipo šole »Ivan Gr- bec* (Skedenj B ), ki je nastopila v postavj Nevio Sabadin, Igor Stopar in Massimiliano Tence. Na lestvici so se nato zvrstili: 3. »K. Širok* B (Andrej Volpi, Nastja Colja, Barbara Baša), 4. »M. Gregorič* Sv. Ana A (Saško Buzzi, Vanja Čuk, Nadja Antoni), 5. »Bazoviški junaki* Rojan A (Igor Filipčič. Marko Posega, Pavel Kralj), 6. Rojan C (Tanja Kermac. Pirika Buzečan. Karin Vitez), 7. »F Milčinski* Katinara B (Nataša Savi, Breda Čok. Sabrina Gec), 8. »širok* C (Marko Germani, Nastja Colja, Andrej Volpi), 9. »F. S. Finžgar* Barkovlje C (Kristina Pelicon, Štefan Turk, Anna Zotti), 10. »Širok* A (Dejan Oberdan, Marjana Vuga, Tamara Vidali), 11. Sv. Ana B (Aleksander Sluga, Vasja Čuk, Saško Buzzi), 12. Skedenj A (Aljo ša Tavčar, Paolo Biekar. Massimo Barini), 13 »J. Ribičič* Sv. Jakob B (Astrid Marega, Konsuelo Kodermac, Maurizio Sc-hiulaz), 14. Barkovlje A (Irina Vitez, Katja Vodopivec, Igor Vodopivec). 15. »O. Župančič* Sv. Ivan C (Mirjan Pir- nat. Mikela in Martina Mosetti). 16. Sv. Ivan B (Andrej Pavlica, Paolo Regente, Aljoša čok), 17. Milje A (David šavron, Erik Švab, Moreno Stanchi), 18. Sv. Jakob A (Vasja Gregorič, Moreno Tegacci, Tanja Jančar), 19. Sv. Ivan A (Saško Ku bošek, Kristjan Dazzara, Paolo Daz-zara), 20. Sv. Jakob C (Ive Buda, Tanja Jančar. Ivo Milič), 21. Rojan B (Federika Pirchio, Valentina Franza, Matija Armani), 22. Ro jan D (Aleš Omari. Katja Omari, Gerta Meucci), 23. »D. Kette* (Va lentina Fachin, Maksi Nikole, Ma teja Fachin), 24. Barkovlje B (Martina I^govini. Jernej Mirošič. Maks Černigoj), 25. Katinara A (Katja Lorenzi, Marko Padovan. Štefan Gec). Predšolski otroci pa so nato o pravili spretnostni poligon, lestvica pa je sledeča: prvo mesto je osvo jil Maksi Babič, v zaporedju pa mu sledijo Tomaž Oberdan in Irena Vidali (ex equo). Aleš Omari, nato Jasna Germani, Vinko Bandelj, I van Furlani in Brazzani Paolo (ex equo) ter Daša Bolčina. (D.J.) skem srečanju v gosteh proti ekipi Libertasa doživelo pravo katastrofo, poleg tega pa so nedvomno o-digrali najslabše srečanje v letos tarja Kanteja. Gaji ni ostalo drugega kot da se sprijazni s porazom, saj so gostje na koncu imeli v svojo korist še enajstmetrovko, katero pa njem prvenstvu. Vzrok za tako sla- | so nerodno zapravili. bo nogometno predstavo ni v kondiciji moštva, ki je v zadnjih tekmah pokazalo napredovanje, temveč je krivo dejstvo, da so Prosečani že od vsega začetka stopili na igrišče nekoncentrirani, kar jih je zelo drago stalo, saj so domačini takoj prejeli igro v svoje roke in predvsem v drugem polčasu popolnoma zagospodarili na igrišču. Prosečani so se upirali nasprotniku le v prvem polčasu, ko so domačini vodili z golom prednosti. V nadaljevanju, ko je bilo pričakovati. da bodo rdeče-rumeni reagirali, pa smo n» pravokotniku videli eno samo ekipo. Libertas, ki je dosegla še tri gole. Prosečani pa niso pokazali nobene reakcije in so popolnoma razočarali sicer maloštevilne proseške navijače. Za težak poraz seveda nosi krivdo vsa ekipa- Primorja. ki je tokrat popolnoma od povedala. Za častni zadetek je poskrbel napadalec Di Benedetto. ki je uspešno izvedel 11-metrovko. ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška domačega branilca nad Rustjo. ki je ponovno nastopil po dolgi odsotno sti zaradi poškodbe. Gaja — Opicina 0:1 (0:0) GAJA: Kante M. Grgič, M. Ris-mondo, Gabrielli, B. Rismondo. Kalc, Vrše. Zippo, Kralj. Pečar. B. Grgič (Milič). OPICINA: Detela. Gherzi. Ga brielli. Vecchio, Tulliani, Doz, Vo-lo, Manzon, Lenarduzzi. Ridolfo. Botteri. STRELEC: v 82. min. Lenarduzzi. SODNIK: Bighetti iz Gorice. Nekoliko zaradi sodnika, nekoliko zaradi smole napadalcev je Gaja spet zapustila domače igrišče praz nih rok. To je že petnajsti nega tivni izid v tem za Gajo neugodnem prvenstvu. Domačini so se sicer dobro upi rali bolj kvotirenim gostom z Opčin in imeli tudi nekaj zelo lepih prilož nosti, verdar jih zlasti Grgič in tudi ostali niso znali lepo izkoristi ti. Gostje pa so se za zmago vsekakor morali pošteno potrudili. Če prav so dvakrat zadeli vratnico, so si točki priborili šele na koncu sre Čanja po prostem strelu (katerega je sodnik dosodil neupravičeno), ko je prisebni Lenarduzzi ukanil vra- Vsekakor lahko rečemo, da je tokrat poraz prehuda kazen za ga-jevce, kajti brez sodnikovega pristranskega sojenja, bi si gotovo priborili remi. (d) Kras — Domio 1:1 (1:0) KRAS: Coronica. Sugan, Gnesda, Puntar, Škabar, Milič, Samec, Klun (v 46 min. Corbatti), Ferfolja, Bla-žina (v 59. min. Villalta), Sergio Olivo. DOMIO: Barichievich, Pison, Cre-vatin, Ridolfo, Zacchdgna, Gaeta (v 77. min. Neppi), Barnaba (v 55. IZIDI 24. KOLA Op. Supercaffe - Muggesana 1:0 Zarja - Campanelle 1:0 Libertas - Primorje 4:1 CGS - Giarizzole 2:0 Kras - Domio 1:1 Gaja - Opicina 0:1 Zaule - S. Marco Sesljan 0:1 CE Prisco - Isonzo 0:3 LESTVICA Moggesana 33; CGS 32; Opicina 29; Isonzo, Libertas 27; Zaule, Kras, Primorje 26; CE Prisco, Op. Supercaffe 25; Giarizzole, Zarja 24; Domio 19; S. Marco Sesljan 17; Campanelle 13; Gaja 9. PRIHODNJE KOLO (10.4.) Opicina - Kras, Giarizzole -Libertas, Isonzo - Op. Supercaffe, Primorje - CGS, Muggesana - CE Prisco, Domio - Gaja, S. Marco Sesljan • Zarja, Campanelle - Zaule. min. Cafagna), Martin, Fumani, Bernabei in Maiorano. STRELCA: v 26. min. Ferfolja in v 80. min. Martin. To je bil tretji Krasov zaporedni nastop pred lastnim občinstvom, ki pa rdeče belim ni prinesel celotnega izkupička. Začetek nedeljskega spopada je bil dokaj izenačen, saj so prišli gostje v Repen s trdnim namenom, da odnesejo pozitiven rezultat v borbi za obstanek v ligi. Igralci Domia so pokazali povezano igro. izstopali pa so tudi nekateri posamezniki, ki so odlično zadrževali žogo. Kraševca pa so se izkazali s požrtvovalnostjo in trdno voljo do zmage. V 18. min. prvega dela igre je zanesljivo posredoval domači vra tar, ki je z odličnim posegom rešil lastna vrata. Nekaj minut kasneje je Kras povedel; Olivo je na levi strani izvedel prosti strel in žogo poslal v kazenski prostor, kjer je najvišje skočil Ferfolja in premagal nezanesljivega vratarja Domia. Do konca polčasa so bili gostje nekajkrat nevarni, a Krasov vratar .je bil vedno na mestu. Tudi v drugem polčasu so gostje skušali izenačiti, a najprej se je strel Firmanija odbil od leve vratnice, isti igralec pa je nato resno zaposlil vratarja rdeče belih, ki pa se ni pustil presenetiti in je njegov strel odbil v kot. Se prej pa je O-livo z lepim strelom resno zaposlil nasprotnega vratarja. Deset minut pred koncem pa je Domio izenačil: stfel s kota je Martin z glavo lepo usmeril proti vratom, žal pa se je ob tej priložnosti vratarju Coronici zataknilo in žoga mu je ušla čez belo črto. (Z.S.) Breg — S. Luigi For You 0:0 BREG: Paniconi, Tul, Pinzin. Gri-sonich, Paoletti, Dazzara, Zobin, Mondo. Albertini, Azzolin, Strnad. OPOMIN: Tul Brežani nadaljujejo s svojo bogato serijo neodločenih izidov, čeprav so proti ekipi San Luigi imeli tudi izredno priložnost za zmago. Nasprotniki so namreč bili skozi vso tekmo v desetih zaradi izključitve njihovega igralca. Vendar tudi to Brežanom ni pomagalo. Predvajali so preveč počasno igro, predvsem na sredini in niso bili nikoli nevarni pred nasprotnikovimi vrati. Upajmo, da bodo sedaj izkoristili velikonočni premor in potem le navdušili svoje navijače. (I.T.) V SOBOTO NA «1. MAJU* Šahovski turnir Športne šole Trst V okviru svojih tradicionalnih dejavnosti bo športna šola Trst tudi etos priredila tradicionalni šahovski turnir za osnovnošolce in nižje-šolce Trsta in Milj. Čeprav :je to tekmovanje namenjeno našim najmlajšim pa vlada zanj vsako leto lepo zaniman.je, ki kaže, da se šah med našimi šolarji vedno bolj uveljavlja. Tudi letošnji šahovski turnir Športne šole Trst bo, enako kot lani. potekal po švicarskem sistemu. Tekmovalci se bodo lahko prijavili neposredno pred začetkom turnirja na stadionu «1. maj* in sicer v soboto, 26. t.m. ob 15.30. V prvem dnevu bosta na sporedu le dve koli, naslednja (po tri partije v enem popoldnevu pa bodo 16. aprila in 7. maja. Udeleženci turnirja morajo prinesti s seboj svoje šahovnice in figure. Najboljši udeleženci tega turnirja bodo nagrajeni v okviru osnovnošolske olimpiade, ki bo v soboto, 28. maja t.l. IZIDI Italcantieri - Juventina 0:0 San Lorenzo - Begliano 2:1 Sovodnje - Azzurra 1:0 Medea - Capriva 0:1 Vermegliano - Sagrado 5:1 Piedimonte - Torriana 0:1 Mladost - Fogliano 2:0 Poggio - Romana 4:1 LESTVICA Vermegliano 32; Capriva 31; Mladost. Torrlana in Medea 30; Fogliano 27; Poggfn 25; Juventina 24; San Lorenzo 22; Begllano 21; Sovodnje in Sa-grado 17; Italcantieri 15; Pie-dimonte 13; Azzurra 11; Romana 5. PRIHODNJE KOLO Vermegliano - San Lorenzo, Begllano - Juventina, Fogliano - Medea, Torriana - Italcantieri, Capriva - Piedimonte, Romana - Sovodnje, Azzurra -Poggio, Sagrado - Mladost. V prvem delu igre so gosti igrali precej napadalno in velikokrat spravili v težave tržiško obrambo. Tudi tokrat pa so štandreški napadalci v sklepnem delu akcije bili netočni in zapravili možnost prednosti. V drugem polčasu pa se je igra delno umirila, čemur je botrovala tudi toplota, ki so jo igralci precej občutili. Sovodnje — Azzurra 1:6 (0:0) SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Devetak, Čavdek, Petejan, Florenin, Šuligoj, Radikon, Gomišček, Miloch, Sambo (J. čavdek). STRELEC; Gomišček v 83. min. Po porazu, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo, so sovodenjski nogometaši, čeprav s težavo, premagali dokaj solidno ekipo Azzurre. V prvem polčasu so ustvarili lepe in nevarne akcija, kljub temu pa jim ni u-Spelo zatresti nasprotnikove mreže, čeprav so gostje v začetku bili deset minut z igralcem manj. V drugem polčasu so Sovodenjci še nanrej napadali in potiskali nasprotnika v njegov kazenski prostor, tako da je redkokdaj ogrozil domačega vratarja. Ko je že kazalo, da se bo treba sprijazniti z neodločenim izidom, je trener sovodenjske ekioe poslal na igrišče mladega Čavdeka. ki je poživil napadalne akcije domačinov in v eni od teh je Gomišček dosegel zadetek. Potem ko so domačini povedli, so se še bolj razživeli v napadu ter tudi s streli od daleč poskušali zatresti vrata Azzurre. vendar ie o-stalo le pri -nem zadetku, (m.k.) TENIS Istrska riviera dvanajstič Vrsta teniških tekmovanj ob istrski obali, ki šteje za svetovno računalniško lestvico ATP, bo letos že dvanajstič. Zanimanje za turnirje je izjemno veliko, saj se je zanje prijavilo več kot 200 igralcev iz 17 držav. Parreira hoče veterane RIO DE JANEIRO - Novi selek tor brazilske nogometne reprezentance Parreira je izjavil,, da bo korenito obnovil moštvo, a se kljub temu ne bo odpovedal asom. kakršni so Žico, Falcao in Socrates, ki jih ima za nenadomestljive. MLADINSKE IGRE MOŠKA KOŠARKA Sv. Ciril in Metod — N. Sauro 58:47 (25:20) SV. CIRIL IN METOD; Kovačič 10, Pertot 27, L. Lippolis 27. Bu-rolo 2, Uršič 2, P. Lippolis, Kralj in Zerjul. Košarkarji nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda so v drugem nastopu prepričljivo premagali vrstnike iz zavoda Nazario Sauro iz Milj. Slovenski dijaki so bili stalno v vodstvu. Nasprotnik je povedel samo na začetku z 2:0, potem pa so imeli naši stalno pobudo. Vsi dijaki slovenskega zavoda zaslužijo vso pohvalo za požrtvovalnost. (G. Furlanič) •niiiiiiMMiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiimtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiMiiiiiiMiMniiiiiiiiiiniMiiiimiiiitiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimMii« II OBVESTILA ŠZ Bor sklicuje dne 28. t.m. ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju .ia stadionu «1. maj* v Trstu redni obrni zbor z naslednjim dnevnim redom; 1. predsedniško poročilo; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. razno. m • • Smučarski odsek ŠD Mladina organizira 27. marca izlet v Cimo Sappado ob priliki tekmovanja pokala za ZSŠD1. Vpisovanje kot običajno do četrtka, 24. marca. Odhod z Opčin točno ob 6. ari (legalna ura) in iz Križa ob 6.15. * • • ŠZ Jadran sporoča, da je še nekaj prostih mest za sobotni izlet v Vicenzo ob priliki izredno pomembne tekme Jadrana. Odhod avtobusa: z Opčin ob 16.15, s Proseka ob 16.30 in iz Nabrežine ob 16.45. Cena izleta je 10.000 Ur. Prijave samo še danes pri trgovini čevljev Malalan, v uradu Aurora in cvetličarni Nadja na Proseku. • • * ŠD Primorec Trebče sklicuje 17. redni občni zbor v petek, 25. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: 1. pozdravi; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo predsednika; 4. razno. * * • ZSŠDI obvešča, da bo urad odprt vsak dan od 8. do 14. ter v ponedeljek, sredo In petek tudi od 18. do 20. ure. • • • SK Devin vabi vse svoje člane na zadnjo smučarsko prireditev za 3. pokal ZSŠDI, ki ho v nedeljo, 27. t.m. v Sappadi. Odhod avtobusa ob 6. uri iz Bazovice. Avtobus bo šel nato mimo Opčin, Proseka, Praprota in Nabrežine. Iz Sesljana pa bo avtobus odšel ob 6.30. Interesenti naj se javijo do petka zvečer na naslednji telefonski številki; 208551 in 200236. • * * Športna šola Trst sporoča, da se bo šahovski turnir za osnovnošolce in nižješolee pričel v soboto, 26. marca, na stadionu «1 maj*, ob 15.30. Udeleženci se lahko prijavijo pred začetkom turnirja (vsak mora prinesti s seboj šahovnico). * « • Atletska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja odbora jutri, 23. marca, ob 19. uri. * * • ŠD Breg - smučarski odsek organizira v nedeljo, 27. marca, ob priliki tekmovanja za »Trofejo ZSŠDI*, izlet v Cimo Sappado. Vpisovanje jutri, 21. t.m., in v torek, 22. t.m., od 20. do 21. ure v občinski telovadnici v Dolini, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchi 6 PP 559 Iel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9 000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številko 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 140.00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ujubljono Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vlš 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 v Italiji pri SPI. 22. marca 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj«) m tiska J iZTT Čl‘n i,alil‘nSk!! If-1' zvaze Časopisnih |Trst založnikov FIEG Reakcije pred zaključkom vrha finančnih ministrov v Bruslju ZRN dolži Francijo zaradi težav v evropskem denarnem sistemu Medtem ko so v Nemčiji varčevali, pravijo v Bonnu, je Mitter-rand skušal obvladati krizo s politiko državnega spodbujanja (Dopisnik Dela z,a Primorski dnevnik) BONN — «Kriza evropskega monetarnega sistema». «Evropski mo netarni spor zasenčil vrh EGS», Monetarna zveza v nevarnosti» — s takimi nas'ovi na prvih straneh je poročal včerajšnji zahodnonem ški tisk o sedmi krizi v okviru monetarnega sistema EGS v zad njih štirih letih. Gledano z zahod-nonemške strani, so to krizo v glavnem povzročili Francozi, ki -■nočejo priznati neuspeha lastne gospodarske politike», kot meni Frankfurter Allgemeine Zeilung. Medtem ko zaseda v Bruslju vrh EGS pod predsedstvom kan d er; a Helmuta Kohla in si finančni minister v senci šefov vlad prizadevajo, da bi poiskali rešitev, je devizne trge, med njimi tudi frankfurtskega, zajela negotovost. Francoski frank se je znašel pod hudim pritiskom, kar pomeni, da je njegova vrednost zdrknila pod tisto mero. ko bi bilo treba nekaj ukreniti. Po predlogu bonskega finančnega ministra Sloltenberga naj bi marko revalvirali za približno pet odstotkov, hkrati pa devalivirali francoski frank za 4 odstotke. Pa riz pa zahteva osemodstotno re-valvaciio marke in dvoodstotno de valvacijo franka. V Bonnu so jezni zaradi zelo ostrega nastopa francoskega finančnega ministra Jacquesa De-lorsa v Bruslju, ki naj bi prisilil Zvezno republiko Nemčijo k po- puščanju. Njegovo ostrino si raz lagajo na dva načina. Prva do mneva je, da igra Francija «par-tijo pokerja», da bi pripravila Bonn do tega. da bi re val vira! marko močneje, kot mu nalagajo gospodarski interesi, zlasti izvozni. Druga možnost pa je, da išče Pa riz pretvezo, da bi izstopil iz mo netarnega sistema, ki se mu do slej nista pridružili ne Velika Bri tanija ne Grčija. Sicer pa v Bonnu menijo, da je francosko ravnan e v sedanji krizi močno pod vplivom ozirov političnega ugleda, saj je Pariz v zadnjih štirih letih že trikrat razvrednotil frank. Poleg tega menijo v Bonnu, da gre pri sedanji preosnovi vlade v Parizu za spopad med levimi socialisti in zmernimi socialnimi de mokroti v Mitterrandovi stranki. To je prisililo finančnega ministra Delorsa, ki se sicer nagiba k tržnemu gospodarstvu, da je uporabil nepopustljiv ton v Bruslju. Če ne bo prišlo do sporazuma, uteg ne jo Francozi res izstopiti iz monetarnega sistema, toda škodo bodo predvsem trpeli oni, ker so francoski frank doslej le reševale številne intervencije raznih emisijskih bank in mednarodni kre-dti. «Vsekakcrr je gotovo,» piše bonski «General - Anzeiger», «da se D-marka krepi, da naš uvoz in naša potovanja v tujino postajajo cenejša, toda z druge strani se mora naše izvozno gospodarstvo trše spopadati na tujih trgih s konkurenco ^razvrednotenih držam. V najslabšem primeru bo Francija zapustila monetarni sistem. če se finančni ministri ne bodo mogli sporazumeti.» Vzrok za to, cla je evropska zveza valutnih tečajev v četrtem letu svojega obstoja zašla v tolikšne težave, tiči v popolnoma nasprotnem razvoju držav, ki sta jo ustanovili: Francija in ZRN.z piše današnji «Frankfurter Rundschau^. -Bonn se je že v social-noliberalnih časih poskušal bojevati proti gospodarski krizi predvsem s stabilizacijsko politiko. Odkar so prišli na oblast ob Renu-konservativci, se je ta rkapitali-stična» politika še zaostrila. Pariz pa je. nasprotno, pod socialističnim šefom Mitterrandom poskušal obvladati krizo s politiko državnega spodbujanja in z diri-gizmom.» Po mnenju dnevnika je francoski poskus v kapitalističnem o-kolju moral spodleteti. «Kljub gospodarstvu, ki tako ali tako manj ustvarja, in kljub trikrat višji inflacijski stopnji, kot je v ZRN, so Francozi kupovali in še kupujejo toliko nemškega blaga kot še nikoli prej. Medtem ko so Nemci 1982 dosegli v trgovinski bilanci presežek 50 milijard mark, so se morali Francozi sprijazniti z velikanskim primanjkljajem, ki znaša, preračunan v marke, kakih 30 milijard.» BOŽIDAR PAHOR Mitterrand je v dveh letih privolil že tretjič v razvrednotenje franka Kljub temu so se bruseljska pogajanja za Francijo na gospodarskem področju verjetno zaključila ugodno (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — Z zgolj psihološkega zornega kota je včerajšnja devalvacija francoskega franka za Mit-terauda političen neuspeh, saj je mora) v nepolnih dveh letih predsednikovanja že tretjič privolili v devalvacijo. V gospodarskem pogledu pa so se bruseljska pogajanja za Francijo nemara iztekla zelo ugodno. Pod Giscardom se je frank dvakrat začasno u-maknil iz monetarne kašo. še pred ustanovitvijo evropskega denarnega sistema. Premier Barre je z rigorozno stabilizacijsko politiko nacionalno va luto nalo sicer utrdil, vendar je do nekaterih močnih denarjev še vedno slabela. V okviru UEMS je frank prvič devalviial nekaj mesecev po Mittsrran dovi zmagi (oktobra 1981 za 3 odstotke), drugič pa lanskega junija (za 5,75 odstotka). Hkrati je frank čedalje bolj zaostajal za ameriškim dolar jem, kar je zaradi uvoza nafte močno obremenilo francoski zunanjetrgovski primanjkljaj. Še pomembnejše je razmerje z zahodnonemško marko, kajti sosedi sta si v vseh ozirih glavni go spodarski partnerki, če po današnjih tečajnih spremembah potegnemo črto, tedaj ugotovimo tole: od ustanovitve EMS leta 1979 je frank de valviral za 11,25 odstotka, medtem ko je marka hkrati revalvirala za 10.25 odstotka — v treh le tih je francoska valuta do sosednje torej oslabela kar za 28 odstotkov... Nič nenavadnega, če ima Francija danes z ZRN največji zunanjetrgovinski primanjkljaj, približno tretjino lanskega rekordne ga primanjkljaja, ki je znašal 93 milijard frankov (približno 17 milijard dolarjev). In nič čudnega, če je marka v transakcijah poslovnih bank včeraj dopoldne - še pred objavo bruseljskih sklepov — prvič v zgodovini presegla mejo treh frankov, prav tako pa se je čez mejo 7 frankov po dolgem času spet povzpel ameriški dolar Zato torej ofenziva ministra Delorsa, ki je v soboto zahodnonemške finančne oblasti obtožil ce lo »arogance*, zato grožnja, da se bo frank umakni! iz EMS. grožnja, ki so jo v ZRN gotovo upoštevali, saj bi izstop franka med drugim pomenil še ve- čjo devalvacijo francoske valute in s tem — pocenitev francoskega blaga za kupce na drugi strani Rena. Če se je ministru Dejorsu povrh še posrečilo — kot je slišati v prvih odmevih o bruseljskih pogajanjih — da je načel temelje egeesovskega sistema kmetijskih kompenzacij, tedaj more biti Francija nasploh zadovoljna. V sedanjem sistemu, recimo, britanski kmetje dobivajo od države tako izdatne podpore, da morejo razvitemu francoskemu kmetijstvu konkurirati celo z mlekom in jajci. V prvih današnjih komentarjih dogovor finančnih ministrov v Parizu zato ocenjujejo kot «pomemben mejnik v zgodovini skupnega trga*. Francoske oblasti se kljub vsemu zavedajo, da bodo morale po devalvaciji nemudoma sprejeti spremne gospodarske ukrepe, sveženj teh ukrepov je že pripravljen, vendar ga bodo najbrže razvezali šele po Mitterrandovi vrnitvi z bruseljskega vrha*, torej drevi, tedaj je pričakovati tudi večje ali manjše spremembe v vladi, morda celo na samem vrhu, čeprav je minister Delors v nedeljo demantiral govorice, da utegne postati novi premier. Jutri zvečer bo Francoze nagovoril sam predsednik republike — vse to nakazuje, da bodo kadrovski in gospodarski ukrepi koreniti in dolgoročne narave. Mogoče je domnevati, da bo Francija še bolj okrepila boj proti inflaciji. Na tem področju za razvitimi partnerji najbolj zaostaja: januarja so se cene na drobno [»večale za 0.9 in februarja z 0,7 odstotka, v ZRN pa medtem samo za 0,2 in 0,1 odstotka. Francija bo skušala kar najbolj omejiti tudi zunanjetrgovinski primanjkljaj, morda celo s prikritimi protekcionističnimi ukrepi. Skrivnostni <:sveženj» najbrže vsebuje še načrte za spodbuja nje varčevanja, povečanje nekaterh posrednih davščin, zmanjšanje domačih primanjkljajev (izgub nacioanaliziranih podjetij, skladov socialnega zavarovanja itd.). Kajti, kot je dejal eden bivših francoskih premierov, «devalvacije ne razglasiš, temveč jo zgolj ugotoviš.* VII,KO NOVAK PO PISANJU MOSKOVSKE PRAVDE Zaradi korupcije odstavili sovjetskega viceministra Z državnimi sredstvi si je zgradit dačo in ob 50. rojstnem dnevu je priredil na državne stroške veličasten sprejem MOSKVA — Sovjetskega prvega | ti v dejstvu, da se procesa ne mo- POMLAD SE VESELO NASMIHA viceministra za stroje za lahko industrijo Anatolija Jerkova so odstavili. Gre za prvi podoben primer, odkar je Juri Andropov privil vijak in začel z odločno kampanjo proti korupciji. Vest o odstavitvi Jerkova je objavila moskovska Pravda, uradno glasilo KP SZ, ki piše, da si je Jerkov zgradil dačo z državnimi sredstvi in z delovno silo na račun države, ter da je priredil v Moskvi ob svojem 50. rojstnem dnevu razkošen sprejem na državne stroške. Pravda dodaja, da so zaradi tega dogodka ostro grajali nadrejenega Jerkova, ministra Ivana Pudkova, in nekega visokega partijskega funkcionarja, ki je bil zapo slen na ministrstvu. Pravda nadalje piše, da je bila slovesnost, ki jo je Jerkov priredil ob 50-letnici rojstva, na silo podobna sprejemom na čast tujih delegacij. Kar pa zadeva dačo, piše moskovski dnevnik, da je Jerkov «na pro Uzakonit način* prejel les in cink visoke kvalitete, kakršne v Sovjetski zveži *ni v-prodaji. Hišo pa so seveda zidali delavci, ki so bili na državnem, plačilnem seznamu. > Članek v Pravdi se nadaljuje z ugotovitvijo, da so se banketa ob 50. rojstnem dnevu viceministra Jerkova udeležili gostje iz vse države. Gostitelju so prinesli darila, ki so jih izdelali delavci v državnih tovarnah v uradnem delovnem času in ob začetku slovesnosti so se povabljenci postrojih v velikem salonu v obliki podpisa viceministra Jerkova, kateremu so tudi podarili veliko vazo iz porcelana z njegovim portretom. «Ta slovesnost je bila seveda opazna daleč naokoli,* piše še Pravda. Prav zaradi tega so začeli raziskovati njegovo življenje in so ugotovili, da živi mnogo razkošneje kot mu to dovoljuje njegova plača. Pravda zaključuje z ugotovitvijo, da Jerkov ni kazal mobenega zanimanja za uresničitev ciljev industrijskega sektorja. za katerega je bil odgovoren.* Proces proti Sindoni pomaknjen na jesen re udeležiti glavni obtoženec Mi-chele Sindona, ki je ta čas zaprt v ZDA, kjer bi moral prestati kazen 25 let ječe. Ameriško sodstvo bo Sindono «posodilo» italijanskemu šele v prihodnjih mesecih in tako bodo lahko sodili italijanskemu bančniku šele jeseni. RTM — Italijanska televizija bo v četrtek ob 14.55 na prvi mreži neposredno prenašala pogreb bivšega italijanskega kralja Umberta. BERGAMO — Snežni plaz je včeraj zasul 33 letnega smučarja Fran-cesca Gelfija, ko je smučal na prelazu Branchino pri Bergamu. Čeprav je reševalna akcija hitro stekla, Gelfiju ni bilo več pomoči. gissilsllllf®*! Pomladi se vsi veselimo in včeraj je zares tudi uradno nastopila. Pravijo, da so znanilke tega let' nega časa lastovice, če pa lastovic ni, jo lahko naznanjajo tudi lepa dekleta. Te pomladno oko opazi se hitreje, lastovice pa tudi lahko še malo počakajo. Samo da je pomlad tu, taka ali drugačna... (AP) ........................................................................................................................................................................mm... St • * 3M * Narodnostna skupnost v Benečiji naj bo subjekt lastnega razvoja Glede tega so sc zedinili predstavniki strank, ki so sodelovali na zadnjem srečanju BKD ČEDAD — 10. ciklus Benečanskih kulturnih dnevov, ki je bil letos posvečen obravnavanju gospodarskih vprašanj in proučevanju možnosti izhoda nerazvitih področij in v tem okviru Benečije iz obrobnosti, se približuje h koncu. Zaključil se bo prihodnji petek, ko bosta o problemih in perspektivah obmejnih območij spregovorila predsednik deželnega odbora F-JK Antonio Co-melli in predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič. Prejšnji petek so prireditelji BKD povabili v špeter Slovenov deželne politike, da bi razpravljali o deželnih razvojnih načrtih s posebnim poudarkom na hribovitih področjih in seveda Beneški Sloveniji. Izhodišče taki izbiri je bila ugotovitev, Danes se bo formalno da vsak razvoj zahteva določene u-pravne in politične izbire, za kar so prav gotovo poklicane politične sile, ki so se torej morale izreči o možnostih razvoja tega področja. Na okrogli mizi so sodelovali pred- MILAN ~r. začel proces v zvezi s stečajem Sindonove zasebne banke. Vse kaže, da bo to zares samo formalni akt. kajti pravi proces naj bi prenesli na jesen. Vzrok temu je iška- MlllllllllllllIlKMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUlflllllltillllllllllllllHlIMIIIIIIIIlllllllllllllillillllllinillllllllllM Zbežali so na Švedsko KRISTIANSTAD (Švedska) - Včeraj ob 8.00 dopoldne je v Kristian-stadu na Švedskem pristalo malo poljsko turistično letalo. Pilot in enajst potnikov je že zaprašilo švedske oblasti za politično zatočišče, ki jin. ga bodo skoraj gotovo dali, saj po švedskih zakonih ni to primer zračnega gusarstva. Le letalo bodo kot običajno izročili poljskim o-blastem. Nekaj podobnega so poskusili tu- di štirje mladeniči od šestnajstih do osemnajstih let v Zieloni Gori v zahodni Poljski. Prikradli so se na letališče, a vsa letala so bila zaklenjena. Po štirih poskusih vloma jim je končno uspelo vdreti v neko športno letalo, a niso prišli daleč, saj so pozabili na bistveno: nihče od četverice ni znal upravljati z letalom. Na sliki (Telefolo AP): poljsko letalo v Kristianstadu. sednik Gorske skupnosti Terskih dolin S. Sinicco za KD, deželni svetovalec DP G. Cavallo, podtajnik Furlanskega gibanja R. Iacovissi, odgovorni za gospodarstvo pri deželnem tajništvu KPI R. Toschi, deželni tajnik PDUP J'. Barazutti, deželni tajnik PSDI L. Zucalli ter podtajnik Slovenske skupnosti G. Gradnik. Povabljen je bil tudi predstavnik socialistične stranke, toda razprave se ni udeležil, kar je med udeleženci vzbudilo nekaj polemičnih pripomb. Sinicco je v glavnih obrisih predstavil razvoj in urbanistični načrt naše dežele, njegove smotre ter o-predelil sektorje v katere bi bilo treba poseči. Bistveno vprašanje pa je, po njegovem mnenju, spodbujanje gospodarstva, ki mora biti na nerazvitih področjih v večji meri diferencirano glede na smotre posameznih pobud, saj so bile dosedanje oblike spodbujanja precej pomanjkljive. Demcproletarec Cavallo je zelo ostro ocenil deželno načrtovanje. V vseh uradnih dokumentih, je mogoče zaslediti, je dejal, le težnjo po ohranjevanju tistega, kar danes obstaja, ne pa prepričljive politične izbire, ki naj bi zagotovila resničen razvoj hribovitih področij. O tem priča sama razprava v deželnem svetu o izkoriščanju in namembnosti sredstev iz zakona 828. Zavzel se je za decentralizacijo odločanja in predlagal upravno u .reditev, ki bi zagotovila Benečiji možnost postati subjekt lastnega razvoja. O posledicah, ki jih doživlja slovenska skupnost v Benečiji in vsa Furlanija zaradi geografske obmejne lege, je spregovoril predstavnik Furlanskega gibanja Iacovissi, ki je poudaril, kako postane lahko meja, v duhu odprtosti in preko gospodarskega integriranja med Slovenijo in našo deželo, faktor razveja. Komunist Taschi je osvetlil potencial, ki ga imajo hribovita področja, kjer pa je treba prekiniti podporniško politiko. V ospredje je postavil vprašanje subjektov razvojnega načrtovanja. V Benečiji je po njegovem mnenju lahko subjekt in nosilec razvoja slovenska narodnostna skupnost, ki mora biti ščitppa na vseh področjih ter mora imeti politično in upravno moč, da si sama načrtuje lasten razvoj. O načrtovanju, o obmejnem sodelovanju ter o nacionalnem vpraša nju je spregovoril Barazutti. Sledil je poseg deželnega tajnika PSDI Zucallija, ki je govoril o obmejnem sodelovanju na Goriškem. Predstavnik Slovenske skupnosti pa je predlagal za Benečijo razvoj agroturi-zma. obrtništva in razširitev proste industrijske cone tudi na Beneško Slovenijo. Sledila je razprava, v kateri je prišla do izraza potreba po alternativi, ki bi v okviru upravne decentralizacije in priznanja narodnih pravic, priznala Benečanom vlogo subjekta lastnega razvoja. Benečani, ki danes doživljajo drugo «dia-sporo», saj So še zaradi nerešenih vprašanj Benečije razpršili po fur Fortuna odpre sejem v Pordenonu PORDENON - V petek, 25. marca, bo minister Loris Fortuna odprl ■' v . Pordenonu četrti specializirani sejem strojev za obdelavo lesa-imenovanega SAMULEGNO. Odprt 1» samo do 29. marca. Na njem b° sodelovalo kakšnih 400 podjetij. Sejem predstavlja priložnost za P1®' gled najboljšega, kar danes premore ta industrijski sektor, in je velikega pomena, da ga prirejajo Pr*y v Pordenonu, ki je v neposredni bližini Veneta, obširnega območja 1 močno pohištveno tradicijo. Prire; ditelji sejma so na ogled povabil* kakšnih 5000 proizvajalcev raznovrstnih izdelkov iz lesa. sejem P? so reklamizirali tudi v specializiranih revijah v Jugoslaviji in Avstriji. Organizatorji si bodo priz»' devali, da bodo prihodnje leto sejem vključili v seznam sejma * mednarodnim obeležjem. Pesek pokopal dečka BENETKE - Igra v pesku .1« bila kmalu usodna 11-letnemu Gina _______j ______^ ____^--- Valvoneju. Ta je s svojim bratom lanski nižini od Manzana do Vid- kopal v pesku rov na plaži pre“ _ ,v.„ :„ __x i-,*i-~ .. .n|.nU * 1 r? i, • r - j.. .Dav* ma, nočejo biti več lutke v rokah oddaljerih političnih režiserjev, zato se bodo enotno zavzemali za politično, kulturno, gospodarsko in narodnostno alternativo, ki bo imela izhodišče niihove specifične zahte ve in značilnosti. J. NAMOR hotelom Exeelsior v Lidu. cRov’» se je seveda sesul in pokopal mladega Gina. na srečo pa je brat takoj poklical na pomoč. Gina s° privlekli izpod peska nezavestnega, vendar živega in poznejši zdravniški izvidi so pokazali, da ni v nevarnosti. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V petek začetek posvetovanja o kulturnih dobrinah v Vidmu Zaključil bo dela minister za kulturne in naravne dobrine Nicola Vernola •tiiiiiMiifiiintiiiiiiMMiiiMiMiiiiiiiiMiiiiiiiHiimniiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiUMiiiiiifiliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiimiuiiiiHMiiiiiiiiiiiiliiMiiiiimiiimiiiitiiiiiiiiiRiiilt iiiniiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimuiMitiiiuiiMiiiMiiiiiimimnmiiitiuniik....1111111111111111111111 uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinmiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiii L Vesti s teleprinterja J Naftni madež v zalivu ABU DABI — Združeni arabski, emirati so sprejeli izredne ukrepe. da bi zaustavili ogromen naftni madež v Perzijskem zalivu, ali vsaj omilili škodo, če bi nafta dosegla njihovo obalo. Oblasti so zaskbrljene, saj se je v mor#: razlilo že preko 100 tisoč sodov surove nafte zaradi okvar na dveh iranskih morskih vrtninah pri Nauruzu. ki jih niso še popravili, da se vsak dan izliva v morje približno 4 tisoč sodov nafte. Prvo okvaro je povzročil iraški letalski napad, druga pa je baje le nezgoda. Vsekakor pa iraško-iranska vojna preprečuje, da bi okvari hitro popravili. Perzijskemu zalivu grozi torej ekološka katastrofa, obstaja pa upanje, da bo podobno kot leta 1980 naftni madež veter od nesel proti odprtemu oceanu skozi Hormuška vrata. «Družinski» samomori TOKIO — Štirje otroci so pred dnevi izgubili življenje na Japonskem v že petem primeru skupnega družinskega samomora v zadnjem poldrugem mesecu. Tokrat je samomor napravil neki šofer, ki se je z ženo in petimi otroki zaprl v svoj avtomobil, kamor je spustil plin. Mimoidoči so opazili njegovo nameno, a so posegli prekasno, da so življenje rešili le obema odraslima in enemu od petih otrok. Japonske oblasti so skrajno zaskrbljene ob tem novem pojavu kolektivnih samomorov. ki jim botrujejo predvsem finančne težave. Ustanovili so že posebno združenje, ki se »zavzema za pravico do življenja otrok samomorilcev*. TEZA «PORNOGRAFIJA PORAJA NASILJE IN MAMILA* OGORČILA ŽENSKE V VIDMU Le z bojem proti pravim nosilcem nasilja je mogoče odpraviti današnja družbena zla VIDEM — V soboto so se sestale v Vid mu članice pripravljalnega deželnega odbora za uzakonitev ljudske pobude za boj proti spolnemu , nasil ju (koordinacijski odbor žensk CGIL. CISL. UIL, UDI. MLD, ARC1 (ženske). Tržaški kolektiv za zdravstveno zaščito žensk, Odbor za samoodločbo žensk Gorice in Pordenona). Prisotne so želele s svojo manifestacijo . izraziti demokristjanskemu predsedniku pokra jine in govornikom ogorčenje ženskega giba n ja zaradi tovrstnih pobud. Ženske so po eni strani obsodile dejstvo da so to nesprejemljivo in neopravičljivo po budo sprožili v vrstah javne krajevne usta nove, ki predstavlja celotno tamkajšnjo skup nost, in to z javnim denarjem. Po drugi strani pa so ocenile kot izzivanje dejstvo, da je bil na tem zasedanju govor o vprašanjih, ki so jih osveščene ženske, skupno z družbo, že zavrnile, t.j., da nasilje in mamila izvi rajo iz pornografije. Nasilje je dramatični sestavni del nase družbe, ki je bila vedno ukrojena po moški komponenti, z določenimi občasnimi odkloni (ekonomsko, družbeno, zločinsko nasilje, na silje človeka proti moškemu in proti žen ski itd.). Zato bi bilo potrebno vsaj poglobiti anali zo vzrokov (tudi ekonomskih in ne samo dru žbene nadgradnje), ki v naši družbi in kul turi vodijo k terorizmu, mamilom in nasilju Toda že prisotnost »osebnosti*, kot je po slanee KD Casini, pobornik križarske vojne proti splavu, je že vnaprej napovedala re zultate te analize. Znano je njegovo nena rad no stališče, da izhaja spolno nasilje iz pornografije in združuje ta elementa, tako da sta pri njem soodvisna. To je bila vse bina tudi njegovega zakonskega popravka v parlamentu, ki je postavil spolno nasilje, zločin proti »osebnemu dostojanstvu* v poglav je »zakona Rocco*, med prekrške proti javni morali, sramežljivosti, med opolzke publika cije. pornografijo . .. Spolno nasilje je pro izvod kulture, ki vidi v ženski predmet, ka terega je potrebno ščititi', uporabljati, izva jati nad njim nasilje, nikoli pa ne kot osebo. Pornografija je samo eden izmed vidikov uporabljanja ženskega telesa. Skupaj z ogorčenjem žensk, ki so se zbrale v Vidmu in ki vztrajajo v svojem verova nju v demokratičnost javnih ustanov in v njihovo dolžnast, da predstavljajo (čeprav zapleteno) družbo, kot je ta, v kateri živimo, skozi razumevanje številnih zapletenih vpra sanj, je prišla do izraza tudi odločenost, da 'o gibanje uveljavi svojo zavest. Ta pa jasno kaže, da je edini boj, s katerim bo mogoče skupno premagati terorizem, nasilje in ma mila predvsem boj na političnem, kulturnem in civilizacijskem področju proti vsem ideolo-gizmom in tistim zavozlanim fanatičnim pre pričanjem, ki so v bistvu sanja nosilci nasilja ESTER PACOR VIDEM — 25. in 26. marca bo v tehničnem in industrijskem zavodu Malignani v Vidmu prvi deželni posvet o kulturnih dobrinah, ki ga prireja deželna uprava za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturne dejavnosti. Cilj pobude je včeraj na tiskovni konferenci predstavil odbornik Dario Barnaba. Najprej je treba seznaniti širšo javnost z desetletnim delovanjem deželne upra ve na tem področju, je dejal. V tem obdobju so namreč ustanovili deželni center za katalogiziran je kulturnih dobrin, ki ima svoj sedež v vili Manin. Le tam so po potresu ustanovili gostinsko šolo. Center, ki deluje na zelo visoki kakovastni ravni, je dejal odbornik Barnaba, ne posnema sorodnih ustanov, kot je na primer zavod za spomeniško var stvo. Njegova vloga je, da popiše vse kulturne dobrine v naši deželi. Pri tem se je odl»rnik zaustavil pri pojmu kulturna dobrina, ki zajema ne le predmete zgodovinske in umetniške vrednosti temveč tudi vsakega poslopja in predmeta, ki ima specifičen pomen in vrednoto v kulturni zavesti ljudi, ki živijo na določenem i»dročju. Temeljni cilj, ki so si ga prireditelji posveta zastavili pa je, je poudaril odbornik, preverjanje načina delovanja deželne uprave na tem področju, ugotovitev njenih pomanjkljivosti ter potrebe in predloge tako kulturnih ustanov in javnih uprav kot posameznikov. To je še posebej važno danes, ko se v parlamentu pripravlja nova zakonodaja o kulturnih dobrinah, kateri bo morala slediti v najkrajšem času deželna, zakonska ureditev, za katero naj bi bil posvet osnova. Dela bo v soboto zaključil minister za kulturne in naravne dobrine Nicola Vernola. Po tiskovni konferenci je odbor nik Barnaba odprl tri razstave, ki so jih ob tej priložnosti pripravili v zavodu Malignani Prikazujejo delovanja centra za katalogiziranjc kulturnih dobrin, šole za restavratorje s posebnim poudarkom n® znanstvena dognanja na področju najustreznejšega ohranjevanja preV' metov v muzejih ter stanje knjižnic v naši deželi. PRISPEVAJTE IA DIJAŠKO MATICO • Najboljše življenjske moči cer izjema, res pa je, da po vsej Pertečiji živijo stari ljudje, da-umrljivost narašča in do se mladi selijo v furlanske kraje. »Kultura m go.s|»dar.stvo morata napredovati vštric. Upam si celo trditi, da mora naše gospodarstvo pomagati kulturni dejavnosti pri vzgoji kadrov za naš« potrebe,* je razlagal. Ob prostem času, ki ga bo poslej imel vedno več, so Predati posveča zemlji. Obdeluje vrt 111 njivo in hodi v gozd po drva. Vrača se k naravi, kar si je vodno želel. »Brez ljubezni do zemlje ne more biti ljubezni do jezika in ljubezni do naroda, ki na tej zemlji živi,* p.avi in lakote razvija svoja življenjska spoznanja: «če nimamo vsega tistega, kar nam piitiče. za to ni kriv« zemlja, iz katere smo zrasli, #mp$ ljudje, ki so od drugod prišli k nam, da bi nam vzeli, kar je naše,* je še dejal. Naš dobri tovariš in prijatelj Doric sc povsem, kar jc prestal, čuti utrujenega. Zato 1» ob upokojitvi prvo leto svojega življenja posvetil zdravju. Za nekaj časa bo od|»toval v svet na obisk k svojcem, potom pa. ko se bo vrnil okrepljen, se bo spet oprijel dela, tistega dela, ki mu leži, pa g® sedaj :e more opravljati zaradi delovnih obveznosti. »Veliko imam še povedati in kot sem rekel s Petrom Matajurcem, mi nobena grožnja ne bo zapari® ust. Nimar bom govoril resnico — do smarti,* je v beneškem narečju zaključil svojo pripoved.