PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE V interesu tako Italije kot STO-ja in Jugoslavije je, da v mejah možnosti iskreno sodelujejo. L_et0 3- Stey. 551 - Cena 5 lir - 5 jugollre - 2 din PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST četrtek, 27. marca 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo d> ti»)’ r* Jjv olt>' ;,St” A<* S# e ' r'e5 t>f>< F USE DEMOKRATIČNI] SILE NAJ SE ZDRUŽIJO v bi.dk, ob njem se bodo razbili vsi poskusi brepobooa nssau Brezbrižnost v tem času pomeni zavestno ali nezavestno sokrivdo dolgo je, ko so delovne množice opozorile tržaško javno n,nenje na izzivalne spletke fašizma in neofašizma. Dne 23. marca so elementi dvigajočega se fašizma vpri-*°nl’ manifestacije čisto skvadrističnega kova in trosili le-se> ki opevajo fašizem in pozivajo na sovraštvo. • DELAVCI! Osrednji odbor za sindikalni sporazum poziva vse demo-tične sile, naj se zd/užijo v enotni blok, ki bo lahko ovi-111 preprečil sleherni poizkus obnove in razvoja fašizma, ^šel je čas, ko se morajo vse demokratične sile zdru-> da se skupno uprejo fašistični reakciji in da se borijo a °brambo miru in demokracije. DELAVCI! Strnite se okrog svoje- enotne sindikalne organizacije, ki je trden branik v razredni borbi, mogočna barikada demokratičnega bloka, ob kateri se bo razbil sleherni poizkus obnove fašizma. Nihče ne sme ostati izven te borbe, ker vsaka brezbrižnost pomeni dezertacijo, pomeni biti zavestno ali nezavestno sokriv izzivalnih spletk. * DELAVCI! Naj poziv Osrednjega odbora za sindikalni sporazum ne ostane brez odmeva! Naprej za obrambo enotnosti, miru, demokracije in dela! OSREDNJI ODBOR ZA SINDIKALNI SPORAZUM Jugoslavija povabljena v Moskvo Pariz, 26. — Moskovski radio poroča, da je Svet zunanjih ministrov sklenil povabiti v Moskvo jugoslovanskega predstavnika, da obrazloži stališče Jugoslavije glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Rim, 26. — Italijanska trgovska delegacija, ki jo vodi Raffaele Mat-tioli, svetovalec pri trgovski banki, je danes zvečer z vlakom odpotovala iz Rima v Jugoslavijo. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in BoIs»ari:o Sofija, 26. — Radijska postaja javlja, da bodo v kratkem podpisali trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Jugoslavijo. Finančni položaj STO ja na dnevnem redu Sveta zunanjih ministrov Moskva, 26. — Vsi odbor; moskovske konference so danes nadaljevali z delom. Namestniki za Avstrijo s« obravnavali gospodarske dolo.b? mirovne p^odbe za Avstrijo. Na seji, ki ji je predsedoval a-meriški delegat Clark, je bil dosežen sporazum glede plovbe na Donavi. Govorili so tud; o političnih vprašanjih. Koordinacijski odbor sveta zunanjih ministrov, je nadaljeval s proučevanj :m sovjetskih predlogov, ki hočejo ščititi begunce v taboriš.ih SIMRMIŠI OCENIM! C STO-ja m* šC-e dosledno branili stali- tržišču, v ‘h k°der bo Trst 'se nada- iovaljal vitie • - se Tržačanov polašča. ker pričakovana med-lofMi n.P°7n°C ne prihaja v do-Sko 5^eri> in da Trstu pomaga razno blago in sti- lih,. Sa>no Malija, ter kontno tr- >• d ^ b°do izpolnjeni pogoji itn Pomoč v začetni dobi *neh verjetno tudi 7 *kir na ta natiti. da osta- - 6eDap°7^fvaluta še nadalje '-arije 1 na STO. Takšno poro-*en^y lista bi nas ne bilo izbi ne bil sam da mu ni prav Vtkr. Pri Četudi Priznal »A fl'*A Pr*h* Uso,la Trsta in njego-l,a*c, e ■ valstva, pat pa «nn;e-l 1,5 sPo’ ganskih indvstrijcev\ Oče: ki tre smejo biti zastonjI ‘ene g l>resen ,^avi naslednici (STO)»A le*eio L Ho pa 'nas je, in sicer linčan T| S' St* le Bruna Cadalbcrta STO v «Git>rnale di Sai pomeni pravo prav- V- SPl'£ohr« • le c «pyj nienje. B. C. je nam-. ti fri Ce Libera», ko «Giorna-e9o še ni obogatil tria- \ ft^aHzma s svojim nasto-Tp JinaSt,n° branil tezo, da se t ^ecQtHvno ne bo moglo samo n.1° rej * -n Ha bo vedno od-uie pomoti, tako da bo jsr>tenutQ0ra'’un «bilancio del U' ker 0>> fProračun vzdrževan- ‘ in .... je operiral v svojih v -st n "w it, !e c- finančni izve- SJ er i £r Podatki o financah do katerih imajo n>^° izbranci, so •njegova irnel& precejšen vpliv jc % n ° lovnost. Pero mu je a.Si0 oliko škripati šele, ko huVn,nski delegat jjrišel na % konkretnimi in na-l^S^^Jieiranimi | btf >k,aiiie- B. II Do. ,tiy ponudba-%-ie. b. c. vstaja zdaj V Mirih, s katerim je Ud ( dovoljeno dolgoročno da ta sklep ne sloni bi)Q PetrJ^1 oeenjevanju bitanč-Ce j ker bi ne to5o % 0 Postavljati jinan večnih ^ . . temelje C!* ' sZ*°,lani nikakor ne, takšnega skle-st „ odklanjajo njegovo s ted Jflti, -e bi j(m ga jtfo h0 *e*j *■ da em mu je treba po-"i s*'k)0 ^oratun STO lahko ■bi,.,p. Jtoklicani orgn- ‘čjii . edini t______ višino javnih izdatkov in izberejo redna in izredna sredstva, ki se jim vidijo za nas bolj 'pri-1 kladna ali manj obremenjujoča' za kritje naših potreb.» B. C. s tem priznava, da so tisti, ki so cenili pasivo STO na milijarde, ki jih bo treba kriti z drago plar čanimi posojili, pretiravali. Ce še'omenimo, da je sovjetski izvedenec v mednarodni finančni komisiji ocenil izdatke STO na 7 milijard 168 milijonov lir in proračunski primanjkljaj na 48 milijonov, medtem ko so izveden- Mladinska delegacija pri De Nicoli Rim, 26. — Začasni predsednik itafcjanske republike De Nicoia. je sprejel italijansko mladinsko delegacijo, ki se je vrnila iz Jugoslavije. • Angleži izsiljujejo Poljake London, 26. — Poljsko veleposlaništvo y Londonu označuje sklep Velike Britanije, da deportrra v Nemčijo Poljake, ki so odbili vrniti s? v Poljsko ali pa vstopiti v novo poljsko vojsko na Angleškem, kot veliko krivico. Ta sklep je bil' že predmet di- plcmatsk,h not med Londonom in ci zapadnih sil naračunali kar jj lil Varšavo, ker smatra poljska vlada milijarde 600 milijonov lir pasive, lij ukrepe britanske vlade kot sred-petem bo čil at el ju še bolj jasen JU stvo izsiljevanja, da bi se Poljaki, pomen piščevega spreobrnjenja. Paragvajski uporniki korakajo proli preslo'n’ci Rio de Janriro, 26. — Radijska postaja upornikov v Amanu je najavila, da1 je pričel pohod na’ glavno me^to Paragvaja Assuncioh. U-pornižke čete se z veliko brzir.o približujejo glavnemu mestu. Radio javlja, da je revolucionarna armada znatno povečana ter da lahko cfcorožujejo dobrovoljce, ki prihajajo v. velikem številu. Radio Concepcion je dal ultima-tum generalu Morenigu, v katerem najavlja, da ,bcdo uporniške ,jete v najkrajšem času v Assuncionu, in k* poziva diktatorja Mcreniga, da zapusti glavno mesto in preda oblast vojaškim oblastem. 1 Buenos Aires, 26. — Predsednik ki so v Angliji, vpisali v poljski korpus. S tem b; izgubili poljsko državljanstvo, kakor predvideva zakon. Po tem zakonu 'zgubo vsi Poljaki državljanstvo, če služ,jo v tujih -vojaških organizacijah. Poljsko veleposlaništvo poudarja, da bodo Poljaki vsled strahu pred deportacijo v Nemčijo raje emigr.ra-li drugam, da ne bi izgubili poljskega državljanstva. Kazen za kolaboracioniste Praga, 26. — Pred praškim ljudskim sodiščem so zaradi kolabora-cionizma obsodili tri kolaboracioni-stične nevinanje na smrt, enega na 20 let zapora in drugega na 15 let zapora. Albrechta Habsburškega iččejo Budimpešta, 26. — Madžarsko centralne banke Miranda je javil, 1 ljudsko sodišče je poslalo vsem po- da bo obš rna agrarna refo-ma o-mogočila razlastitev 2.700.000 b?-zemlje, ki pripada akcijskim družbam. Zemljo bodo razdelili poljedelskim delavcem. [ l:pijskim, in vojaškim oblastem v Evropi'in" Ameriki prepis ukaza za aretacijo habsburškega nadvojvode Albrechta, ki mu je Goebbels svoj-| čas ponudil madžarsko krono. TEROR V GRČIJI Komisija pa nadaljuje delo v Sofiji Atene, 26. — Nadaljuje se teror fašistov in monarhistov na Peloponezu. Fašistične tolpe so včeraj poklale v vasi Molai trinajst oseb. Glavni odbor narodno osvobodilne fronte je odobril rescluc’jo, v kateri pravi, da bi morala vlada, ki si je okrvavila rc-ke, zapustiti takoj oblast v Grčiji ter da b' se morala sestavit; nova vlada, ki bi prinesla deželi mir. Vsi listi obsojajo vlado, ki je sestavljena iz zlt&in-cev in ki je nesposobna, povrniti dežel: cnlr. Albanski list «Bashkimi» piše, da so grške c-blasti ha vse mogoče načine preprečevale delovanje člar.cv preiskovalne kemisije o incidentih na albansko-grški meji. 15. marca, ko so člani kemisije OZN prešli al-bansko-grško 'mejo, niso grške oblasti preskrbele prevoza za člane, temvefi so poslali samo osem konj za prenos prtljage, tako da so morali predstavniki Varnostnega sveta nadaljevati peš. «Rabotn;češko delo» piše ob prihodu pre'skcvalne komisije v Bolgarijo med drugim: Preiskovalna komisija Varnostnega sveta je končala z delan v Grčiji ter se je na potovanju v zapadr.o Evrcpo ustavila v Bolgariji. Da bi podprla izmišljene trditve o tujem vmešavanju v grško bratomorno borbo, se je grška vlada pcslužla lažn vih prič. Njene priče so bile razkrinkane v svojih protislovnih izjavah. V Bolgariji, nadaljuje list, se bo lahko komisija prepričala o mah'na-cijah grških monarhofašlstov. Prepričala se bo. da niso partizani prišli iz Bolgarije v Grč'jo, temveč nasprotno, da so grške tolpe prekoračile bolgarsko, mejo, kjer so terorizirale obmejno prebivalstvo. Ameriški delegat Etheridge je-na pivi seji preiskovalne komis‘je Izjavil, da se ne nameravajo vmešavati v notranje zadeve balkan- POLOŽAJ NA KITAJSKEM Svet zunanjih m n strov mora nujno razoravljati o Kitajski čutl(1"u imajo p:tre * da lqhko določijo Moskva, 26. — List «Krasnaja Zvezd*g» piše, da se je politični in gospodarski položaj na" Kitajskem stalno slabšal od koncij vojne. Po nalogu Kuom.nt.nga so zapustili predstavniki komunistične stranke Nanking, Šanghaj in druga kitajska mesta ter se povrnili v Jenan koncem februarja. Ta vladin ukrep smatrajo ket dokončno prek.nitev s komunistično stranko. K,tajski reakcionarni' krogt se naslanjajo na ameriško pomoč. Sam Cangkajšek je izjavil pred izvršnim odborom Kuomintanga 15. marca, da se ne more s poilt.čnimi sredstvi reš.ti tega vprašanja. Sef kitajskega glavnega stana je zagrozil, da bo uničil komuniste po vsej Kitajski. To je dokaz, da Kitajski reaikcionarji želijo nadalje-, vati državljansko vojno. Reakcionarji, so izzvali s svojo politiko nezadovoljstvo zaradi gospodarskega stanja, zaradi zatiranja demokratičnega pokreta /.n vmešavanja tujega kapitala. Zaradi tega bi se hoteli vzdržati na oblasti z nasiljem, z lažnimi obljubami in manevri. S tem v zvezi poročajo o reorganizaciji vlade. Zaradi povečanih „ nasprotstev med kitajskimi množicami in nacionalistično vlado, je razumljiv predlog Molotova Svetu zuninjih ministrov, da bi razpravljali o moskovskih sklepih v decembru 1945. leta. Zaradi tega predloga Je reakcionarni kitajski tisk zagnal krik, da se hoče Molotov vmešavati v notranje zadeve. S tem so razkrinkali sami sebe, ker so v nevarnosti njihovi računf glede nadaljevanja državljanske vojne in zatiranja de mokratlčnega pokreta. Svetovno mnenje želi ‘izvedeti,- lfej se je do zdaj podvzelo na moskovski konferenci v zvezi z sklepi, ki so jih prevzeli do Kitajske. Napetost na Koreji Phyongyang, 26. — Napetost, ki je nastala na.otoku tjueipart pri južni Koreji in ki jo je povzrofliltj streljanje proti ljudski manifestaciji cb priliki praznika Korejske neodvisnosti 1. marca še vedno traja. Omenjenega dne je prišlo do krvavih spopadov s policijo tudi v Seoulu, Fusanu in na drugih krajih ameriške okupacijske cone. Na otoku Puelpar je bilo ubitih šest demonstrantov, ranjenih pa 23, zaradi česar je prišlo do napetosti in stavk. Stavkujoči so zahtevali .odpust in kaznovanje- vseh policistov, ki so streljali na demonstrante. Na otok PuelpSut in v druge kraje južne Koreje so. poslali drugih 800 policistov. Spet smrtne obsodbe v Španiji Madrid. 26. — Vojni svet v Madridu je izrekel sodbo na procesu proti komunistom. Eden obtožencev Je bil obsojen na smrt, trije pa na dosmrtno prisilno delo. Stavka v tovarni ,,Bosch“ Frankfurt, 26. — Nad 5000 delavcev, ki delajo v tovarnah «Bosch» v Stuttgartu, je stavkalo v znak protesta proti znižanju živilskih obrokov. *** DUNAJ. — Na Dunaju so svečano podpisali kulturno pogodbo med Francijo in Avstrijo. Razvoj sovjetske plovbe Moskva, 26. — V kratkem bodo zepet otvorili pomorski progi Le-ningrad-London in Leningrad-New Fork. Agencija Tass poroča, da so začeli na rekah v notranjosti države z velikimi obnovitvenimi del:, med katera spada tudi gradnja Čtirih novih jezov in številnih hidrocen-tral na reki Moskvi.' Jezovi bodo dvignili globino reke Moskve za 50%. j Letne kolonije v >ZSSR Moskva, 26. — Tajništvo glavnega Sveta sovjetskih sindikatov je razpravljalo o vprašanju organizacije letnih kolenij za otroke za leto 1947. Sovjetski sindikati bodo letos poslali v kolonije 2 milijona otrok, sinov delavcev in hradnikov. Posebno skrb posvečajo vojnim sirotam in otrokom iz področij, kjer Je lan; bila velika suša. Tar e - častni doktor univerze v Brnu Moskva, 26. — Prezidij akademije znanosti ZSSR je sprejel obvestilo, da je Masarykova univerza v Brnu podelila zaslužnemu sovjetskemu znanstveniku Tarleju častni "doktorat. Sovjetski pisatelj je znan v vsism svetu, posebno so pa znana njegova dela -»Krimska vojna», «Rusi v Sredozemlju* 4n »Napoleon*, prevedena na tuje jez’ke. Pisatelj je že dvakrat dobil Stalinovo nagrado za literaturo, V Sole za Albance v Grnlgori Cetinje, :v. — Črnogorske ijudske oblasti so z vsemi silami podprle kulturni ;n vzgojni dvig Skipetarov, ki žive na področju Črnogorske ljudske republike. Do sedaj so odprli 19 šol z 39 razredi za albansko manjšino. Vsi'učitelji so Albanci. Na ljudskih univerzah so vsi tečaj:, prevedeni na albanščino v krajih, kjer žive Skipetari. V kratkem se I bodo vršili štirje tečaji za alban like učitelje: sklh držav, temveč samo rakčistiti glavne vzroke državljanske voj :e v Grčiji. Notranje raanere v Bolgariji in Jugoslaviji komisije ne zanimajo, temveč samj obtežbe, ki jih je iznesla Grčija proti ^cigari ji, Jugoslaviji in Albanij.^gkjie obmejnih incidentov. Rusk; delegat je odobril izjavo ameriškega delegata ter* potrdil, da Ima komi-Jija r.amen prepričati se, če so grški partizan; bili oboroževani iz tujine kakor trdi grški memorandum o obtožbah protj sosedom. Komisija bo preučila tudi vprašanje zapad-ne Tracije in grško-bolgarske zahteve. Bolgarija je predložila 86 prič. Na predlog ‘ ameriškega delegata bo bolgarski delegat predložil c^anes a]i- jutri memorandum, v katerem bo cdbil vse grške obtožbe in prikazal stališče bolgarske vlade. Komisija, je zaslišala bolgarsko pričo Dimitrija Ekimonova. Obrazložil je, kako je tajno prekorači grško mejo, da bi se vkrcal za A-mcr'ko toda grška policija ga je aretirala, pretepla in poslala v Bolgarijo, da bi stopil v 'stik s tajno grško organizacijo. Komisija bo zaslišala tudi bolgarske, jugoslovanske in gr«ke delegate glede makedonskih ubežn'-kev v Bolgariji in Jugoslaviji. Bflgarski listi poudarjajo, da se bo preiskovalna komisija prepri- čala, da notranje Bolgarija ni vmešar.a v zadeve Grčije. ZDA hočeio Grč’jo pred Vernostmi svet Lake Success, 26. — Ameriška delegacija Je včeraj naslovila na glavnega tajnika OZN Trigve. L:e pismo, v katerem zahteva da pride grško vprašanje na dnevni red Varnostnega sveta prihodnji, petek. Warren Austin, delegat ZDA, Je včeraj najavil, da bo po razgovoru 7. Trumanom in Achesonom da! v petek pred Varnostnim svetom izjavo o zadržanju ZDA glede Grčije in Turčije. Na dnevnem rddu petkove seje bosta dve vprašanji. Grško vprašanje m načrt o'ameriški zaščiti na japonskih otokih na Pacifiku. Grška vlada hočfi še denaria Atene, 26. — Grški vladni krogi .so potrdil; vest iz Wash’ngtor.a, da je grška vlada prosila za peso-jilo 150 do 200 milijonov dolarjev pri . mednarodni / banki. Ti krogi zatrjujejo, da to posojilo r.ii v zvezi’ z, ameriško pomočjo. Kmalu zasedanje skupščine OZN? Lake Success, 26. -— Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je danes ob priliki otvoritve prve seje Sveta za zaupno upravo ZN izjavil, da je .verjetno, da bo vprašanje Palestine prišlo v kratkem pred skupščino ZN. Zdi se, da bo Velika Britanja zahtevala sklica-l nje izredne skupščine in da je tudil povabljeni, da prikažeta svoje sta-glavni tajnik s tem sporazumen]! -glede finančnega položaja tr- na zahodnih področjih pred manevri nacističnih elementov, ki gospodarijo v taboriš_:h. Sovjetska delegacija je konkretno predložila takojšen razpust vseh obstoječih organizacij na zahodnih .področjih, katerih cilji so sovražni interesom katere koli zavezniške države. Francoski delegat Alphand je odobraval sovjetski predlog in predlagal neznatne spremembo besedila. Anglo-ameriška predstavnika pa. sta nasprotovala. Tudi Jugoslavija in Italija bosta govorili o financah STO-ja Svet zunanjih ministrov je danes razpravljal o treb vprašanjih: sodelovanje Jugoslavije pri sestavljanju avstrijske mirovne pogodbe, finančni položaj Trsta -ter prvi in drugi del perojla' namestnikov o proce-. duri za sestavljanje nemške pogodbe. Prvi del vprašanj je sprožil Mo lotov. Soglasno je bilo sklenjeno, da bosta Jugoslavija in tudi Italija teresirane države je treba povabiti, naj posamezno predlože svoje stališče pred stalnimi odbori Sveta zunanjih ministrov. Bevin je bil podobnega mnenja, Marshall pa je ugovarjal. Na predlog Molotova je bil tudi ta del poročila ponovno predložen namestnikom. Ob koncu seje so štirje veliki uporabili skoraj uro časa za diskusijo o jutrišnjem dnevnem redu. Končno so sklenili, da bodo jutri razpravljali o sledečih točkah: l. PEmMvfiiicfinaiiftnnrniJtg- loža.ia Tržaškega svobodnega ozemlja, it. amensKi lnenmrnii-3um o nemških dobroimetjih v Avstriji, 3. proučevanje poročila koordinacijskega odbora, v kolikor bo do jutri pripravljeno. Danes je prišel v Moskvo avstrijski zunanji minister dr. Karl Grulil ber's svojim spremstvom, ki bo zaslišan v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo. čeprav bodo stroški za to skupščino znašali približno 50.000 dolarjev. Arabski list «A1 M:sri» piše, da bi Velika Britanija lahko napravila red v Palestini, da pa ji gre v račun židovski terorizem, ker ima tako izgovor za pritisk na Arabce, da bi sprejeli načelo židovskega priseljevanja. List pravi dalje, da je namen Velike Britanije obdržati sedanji položaj, k; bi ji omogočil ostati v Palestini Ameriški protest na Švedskem Washington, 26. — Vlada ZDA je poslala Svcdsk: protestno noto proti "raznim omejitvam, ki jih jef odredila švedska vlada in ki imajo namen omogočiti uvoz nekaterih produktov v smislu dvostranskih dogovorov z drugimi državami’ in omejujejo uvoz enakih produktov iz ZDA. žaškega svobodnega ozemlja. Svet zunanjih minidtrov je prešel nato na mirovno pogodbo. 7,e' prvj del porcčiia . namestn kov je vseboval nekaj toi.k, ki so se pokazale že na prejšnjih sejah in katerih rešitev povzroča težave. Zunanji ministri so še enkrat potrdili če svoja obrazložena stališča in nato penovno predložili prvi del namestnikom razen prve točke, seznama udeležencev na mirovni konferenci. O tam vprašanju bo na predlog Molotova čez nekaj dni razpravljal Svet zunanjih ministrov. Drugi del poročila namestnikov je vzbudil težave glede sodelovanja zavezniških držav pr; sodelovanju če pred mirovno konferenco. Sovjetski predstavnik Molotov je opozarjal na potsdamske sklepe in poudarjal, da se Svet zunanjih'ministrov ne sme spremeniti v kon-verzacijski klub. Neposredno zain- i General Marshall je danes predložil Molotovu, naj bi o kitajskem vprašanju razpravljali pismeno. Molotov je odgovoril, da taka oblika diskusije o kitajskem položaju ni. zadovoljiva, vendar pa je pristal na Marshallov predlog. Kopije pismenih dokumentov, v katerih bodo zunanji ministri razpravljali o Kitajski, bodo predložene kitajski vladi. PARIŠKI DELAVCI manifestirajo za delo, peveda-nje proizvodnje in znižanje cen Pariz, 26. — V Parizu so sindikati in delavska zveza organizirali mogočno manifestacijo, katerfe se je udeležilo preko 100 tiso" delavcev. Povorke so se iz sedmih strani sestale na Marsovem polju blizu Eiffelovega stolpa. Manifestanti so na zborovanju v prvi vrsti zahtevali znižanje cen, povečanje proizvodnje, nag.ade delavcem, kazno1 vanje izkoriščevalcev ter zaposlitev vseh sposobnih za delo od 18 do 55 leta. Konfederacija krščanskih delavcev se te veličanstvene manifestacije n; udeležila, čeprav tjšči njihove člane ista potreba. Man festanti so nosili transparente, na katerih je bilo pisano, da zahtevajo kaznovanje izkoriščevalcev in fašistov. Na govorniškem odru so se vrstili razni govorniki, predvsem tajniki delavskih konferencij, vlade in sindikatov. Glavni tajnik sindikalne zveze Henaff je najavil, da bo zve-za imela 29. ali 30. marca sestanek, na katerem bo preučila ukrepe glede znižanja cen m nadzorstvo nad cenami. V svojem govoru je zahteval popis vseh brezposelnih od 18. do 55. leta, ki bi TRUMANOV NAČRT je imperialističen - je v senatu izjavil Pepper Washington, 26. — Demokratski senator Clauder Pepper je v dolgem govoru v senatu napadel Trumanovo doktrino kot imperialistično. Zahteval je takojšnje sklicanje glavne skupščine OZN, na kateri naj bi se pretresala vprašanja grške krize, Palestine, Dardanel petroleja na Bližnjem vzhodu, kakor tudi delež ZDA glede 250 milijonov dolarjev, ki bi se moralo dati Grčiji kot izključna gospodarska pomoč. Te fonde bi morala upravljati OZN. Pepper izključuje vsako pomoč TurCiji. Izjavil je, da nasprotuje vsaki ameriški intervenciji v Sredozemlju; zatrdil je, da sia ZDA in Anglija vpleteni v borbo za nad- vlado proti Sovjetski zvezi in demokratičnim državam na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Dodal je, da govor predsednika Trumana meri na zaščito petrolejskih interesov Amerike in Anglije na Srednjem vzhodu, Senator je predložil, da se dovoli Grčiji predhodno 100 milijonov dolarjev pomoči, toda to pomoč b: morala upravljati OZN v pričakovanju, da glavna skupščina OZN aplicira klavzule resolucije, k; bodo zamenjale Trumanov načrt. Za denarjem propaganda London, 26. — Sinoči so uradno sporočili, da vlada ZDA pripravlja kratkovalovne radijske oddaje za Grčijo in Turčijo. morali biti zaposleni v delih, za splošno korist. Leon Joutiaux je med drugim poudaril potrebo nujnih ukrepov, da bi se znižale cene ter kaznovali špekulant;. Svoj govor je zaključil, da so francoski delavci v službi Francije socialne pravičnosti, ki mora dati delo svojemu ljudstvu. Na mamfestacijah so izrazili solidarnost z, grškim ljudstvom, ki se bori za neodvisnost. Tajne zaloge orožja v Parizu Pariz, 26. — Današnje poročilo notranjega "ministrstva pravi, da je francoska pol:c’ja odkrila zadnje dni številne tajne zaloge orožja na pariškem področju. Zaradi poostrenega nastopa policije so prostovoljno izročili še nadaljnje orožje. Vietnamski pogoj: za ustavitev sovražnosti Saigon, 26. — Vietnamski zunanji minister je izjavil, da bodo sovražnosti takoj prenehale, če Francija prizna vietnamsko neodvisnost in nacionalno enotnost v okviru francoske unije. Vietnamski radio poroča, da je zunanji minister izjavil, da bo nadaljeval zunanjo politiko prejšnjega ministra Hochi Minha, ki vrši sedaj samo funkcijo predsednika, Ta politika obstoja v bratskem sodelovanju z vsemi demokratičnimi narodi in predvsem s francockim ljudstvom, ki visoko cenijo njegov ideal o enakosti, bratstvu in svobodi. «Vietnamsko ljudstvo,* tako je zaključil minister, «je odločeno boriti se za neodvisnost in enotnost proti politiki sile in zavoje-vanja.» GOSPODARSKE VESTI Denarni obtok v Fra-nci ji je 6. marca znašal 747 milijard 922 milijonov frankov in je bil za 10 milijard večji kakor prejšnji teden. To povečanje gre predvsem na račun predujmov, ki jih je Francoska narodna banka odobrila državii in ki znašajo 13.500 milijonov. Proga Nikšii-TitovgraA. Dela za zgraditev proge Nikšič-Titovgrad (Podgorica) so se že pričela. Zdaj gradijo pomožne poti. Najtežje delo na progi bo vrtanje predora, ki bo dolg 1.240 m. Do zdaj sa že izvrtali 70 metrov na predelu Nikšlča. Progo bo gradilo vse črnogorsko ljudstvo, Mladina organizira prve delovne brigade za proge gamac-Sa-rajevo in Nikšič-Titovgrad. Novo tramvajsko progo v Zagrebu, ki bo vezala glavnii in zahodni kolodvor, bedo začeli te dni graditi. Člani ljudske fronte bodo prispevali 22.500 prostovoljnih delovnih ur. Pogozditev Hrvatske. Letos bodo pogozdili na Hrvatsketp 4.960 ha goljav lin 4.270 ha razredčenih gozdCv. Gozdovi na ozemlju LR Hrvatske so zelo trpeli žs pred vojno. Zaradi neracionalnega gozdarstva v bivš; Jugoslaviji, ki je bilo pod vplivom tujega kapitala, se je gozdni zaklad zmanjšal v 25 letih od 300 milijonov kub. metrov na ISO milijonov kub. metrov, to se pravi za 40%. Letos bodo posejali rad 83.000 kg raznega semena in posadili okoli 14 milijonov sadik. Za to dtlo bo potrebno 100.000 delovnih dni. Trideset grešnikov na poti v Argentino Milan, 26. — Pater Eušebio, Mus? solinijev sodelovalec n vrhovni kaplan vojaških formacij fašistične republike v Italiji, se je vkrcal na parnik «Argentina», ki je odpotoval iz Genove v južno Ameriko. Italijanski novinar Bivaido Paggi poroča, da je na parniku trideset tajnih političnih potaiko/, med^ka-ter;mi je tudi Paveličev tajnik. m KRATKE VESTI ^ PRAGA. — Praška radijska postaja javlja, da misija ustanove Unra zapušča Češkoslovaško. CENTRALIA (Illinois). — Zaradi eksplozije v nekem premogovniku je sto rudarjem onemogočen Izhod iz rudnika. Podrobnosti še ni. FRANKFURT. — Nemško kazensko sodišče je obsodilo na smTt dva zdravnika iz klinike v Hada-marlju, ker sta bila odgovorna, za usmrftev nad 40.000 neozdravljivih bolnikov in slaboumnih. LONDDN. — Churchill iin njegova soproga sta priredila na svojem domu v Londonu sprejem na čast parlamentarnim poslancem Sovjetske zveze. SIDNEY. — Avstralsko letalo vrste «Mosqultc» se je zrušilo na tla. Posadka dveh mož se je rešila. MILAN. — Obnovitveni odbor milanskega mesta je spor col, da se mesto pogaja z neko francosko in amer'ško finančno skupino za posojilo 30 milijard lir, da bi b-novlli mesto. KAIRO. — Svet arabske lige je sklenil podpreti egiptske zahteve glede takojšnje evakuacije vseh britanskih čet iz Nilske doTne. KAIRO. — Pri vojaških vajah sta se dva mostova, ki bi morala biti pri manevrih porušena, v resnici porušila, ko so čete pri vajah korakale preko njiju. TOKIO. — Na tiskovni kor.fercn-c. je šef britanske misije Gaiscoigno izjavil, da Zeli britanska vlada &im-prej pedpisat; mirovno pogodbo z Japonsko ter vzpostaviti trgovske odnošaje. LONDON. — V Angliji se poplave širijo in povzročajo v številnih mestih veliko škodo. Računajo, da je Temza poplavila nad 256 kv. km. ozemlja. V raznih delih države se vedno dežuje, na Škotskem pa srni:. Proliliudshi iliiiioiuih »on cžnjak Pod:fašistično Italijo so bili lepi č as: za don Oinjakn. V Bre-ginjskem kotu je gospodovat, ol nedeljah malo govoril o dobrotah fašizma in tako tudi na ta način «spreobračal» ljudi. Danes je pa v «pregnanstvu». Umaknil se je, ne vemo zakaj, menda je že pteje mislil na to, da le ni bilo njegovo delo v skladu z boiimi in flo-veskimi postavami. Ker pa 'c ne more pozabiti sončnega Kota, se vsako nedeljo vrača iz «beg*:n-stvar> v Benečiji. Iskoristiti hote pač Čas, ki ga še ima. Ko pride ob nedeljah v Borju-no, bi vsak dejal: Zgleden pastir je to, od daleč prihaja, da nud-stvu lahko ustreže z imJo, da se zopet svečke v cerkvi pr.-go in se čuti — nedelja je, Gospoaov dan. Tako res bi moralo biti! Toda žal ni tako. Don Oinjak prihaja, da 'sunta ljudi, trosi loči; on še ni pozabil tega, kar je bilo. Iz njegovih ust prihajajo še vedno skoraj iste besede, kot pred vojno, polne sovraštva do tega. kur je . slovenskega, danes nas še ne prizna za narod, kaj šele, da bi razumel ogromen preokret našega tloveka v letih borbe. Lani je še z prižnice grozil, da ne bo nikoli prestopil praga hiš antifašistov in onih, s katerih ne bodo sbrisali domoljubnih gesel. Človek bi dejal: Slab pastir ste, slab, mogoče ste ze pozabili, kaj je učil Kristus... Don Oinjak je tudi oznanil, da bo nova vojna. Dokaz za to je menda to, da so prestavili uro naprej. Na sv. Jožefa je pa povedal, kako bo on praznoval Veliko noč. «Pobiral bom maslo in jajca, pobral bom tudi sedaj to, kar bi mi morali dati po Veliki noti In po vseh hišah bom šei:» Sedaj vas razumemo.udi se vam, kajti * ko Ho 'ifildstva svobodno, bo konec s protiljvdskim duhovnikom. Po bero bo šel po vseh hišah, tudi po onih antifašistov. • Po hišah govorijo, da je njegova malha brez dna in da so mnogi bolj potrebni pomoči kot on. Pravijo tudi, da bodo raje skrbeli za zaprte antifašiste, katerih nesreče so krivi tisti ljudje, ki jih don Obijak tako sumljivo zagovarja. Ali pa za vojne sirote, ki so izgubile starše v borbi za svobodo. Skoda, da niste bili pošteni..z potem bi bili vedno lahko v Kotu, kjer bodo začele cveteti jablane in bo tako lepo. Nikomur ne bo žal za vami... DAROVI IN PRISPEVKI APZ iz Lipice so darovale za Dijaško Matico 500 lir. ASIZZ iz Borita je darovala za tiskovni sklad 200 lir. Zfvec Marija je darovala za našega dijaka 500 lir. AFZ iz Lipice so darovale za politične priporn’ke 1000 lir. Pregart A. je daroval -za sirote padlih partizanov 500 lir. Učitelji kontoveljsko-proseške šole so darovali za Dijaško Matico 1000 lir. Družine Pečar in Urdih so darovale zk zaprte antifašiste 400 lir. Ob priliki druge obletnice junaške smrti Danila Pregare, «Zmaja» iz Loga daruje družina za sirete padlih partizanov 500 Mr namesto maše za<\ušn!cfc. Za pelitične pripornike daruje ASIZZ v Bazovici 1000 lir. TRŽAŠKI DNEVNIK Poslanstvo Rdečega križa V nedeljo bo začel teden Rdečega križa za Trst in pokraj‘no, ki ima namen šo bolj seznaniti ljudstvo s to prokeristn; ustanovo in ji obenem preskrbeti materialna sred-ntva za še uspešnejše bodoče delovanje. Rdeči križ je človekoljubna organizacija na mednarodni podlagi. Uslanovili so ga v Švici. Prvi je bil ženevski župan Henry Da nart. ki je v bitki pri Solfer'nu 1859. leta vidci grozote in bedo vojne. Bolniki in ranjeni so ležali po bojišču, prepuščeni sanrm sebi in mr.ogo jih je umrlo, ker so izkrvaveli, čep: av bi jim pravočasna pomoč rešila življenje in zdravje. Dunant od takrat ni miroval. Organiz'ral je konference in predavanja in 22. avgusta 1864 je b la ustanavljena »Ženevska -konvencija*, s Ijatero so se države podpisnice obvezale, da bodo nudile pomoč ranjencem, da jih bedo odnesli z bojita m zdravili brez ozira r.a vero in narodnost. Tako je b'l ustanovljen Mednarodni rdeči križ. Ker so bili prvi pobudniki Švicarji, so prevzeli kot mednarodni znak rdeč križ na belem polju, k: je tudi švicarska zastava. K ženevski kijnvcnciji so pristopili vsi narod« in sedaj plapola prapor rdečega križa na vseh celinah in pri vseh narodih. Med prvo svetovno vojno in po njej, je razv'la ta organizacija veliko delavnpst. Nudila je svojo pomote pri raznih epidemijah bolni-kem, vojnim ujetnikom in internirancem. V nmcgiih deželah je ustanovila lastne bolnice in sanatorije, kjer so najpotrebnejši dobili zdrav- il ško pomoč in r.ego zastonj. Rdeči križ zbira prispevke v denarju in blagu, da pomaga prebivalstvu v slučajih večjih nesreč. Tudi pri nas smo za časa narodno csvobcddne borbe začutili potrebo po ustanovitvi in razvoju take organizacije. Rdeči križ za Trst iin pokrajino je organiziral pet okrožn'h, 20 ekrajnih in 277 krajevnih odberov. Velika večina primorskega ljudstva je z veseljem pozdravila to pobu-do in se ji pridružila. Pcsebno rašs kraške vasi so pcdprle tržaški Rdeči križ, v katerega so se včlanili ne samo skoraj vsi cdrasli, ampak tudi lepo stavilo otrok. Preskrba Polenovko po en kom, delijo od | danes do 5. aprila mestnim potrošnikom od 9 let dalje na odrezek št. 51 živilske nakaznice. Cena 350 lir kg. Meso v škatlah za bolnika delijo od danes do 5. aprila za bolnike v mestu in podeželju na dodatno bolniško nakaznico in sicer po eno škatlo mesa »TANG* za one, ki imajo pravico do 50 gr dnevnega* obroka in po 2 škatli za one, ki imajo pravico do 100 gr. Meso bodo delili na odrezke za dneve od 21. do 31. t. m. Cena: 53 lir za škatlo cd 340 gr. Uspešno delo Dijaške Matice in njeni načrti za bodočnost SLOVENSKO UNO GLEOHl® šu votlin) ni dobilo dvorane MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH»! Dne 16. t’. m. je bil v Trstu občni zbor Dijaške Matice. Udeležili so se ga člani iz Trsta, delegati iz Go-r.ce, Kopra, Buj in drugih krajev. Razdelil: so častne diplome ustanovnim članom iz Trsta, ostalim pa jih bedo poslali. Tajnik tov. Sedmak je poročal, da tržaška Dijaška Matica nudi 145 dijakom hrano in stanovanje, 47 hrano, 87 pa še podporo v potni-ni in knjigah. Ima 33 odborov s 836 člani, cd katerih je 25 ustanovnih. Lansko leto je bil sežansk' odbor najaktivnejši. V Trstu ima svoj ¥ I POD L 1 ZA LOS C E PRI DORNBERGU Kulturna p> ireditev. Naše žer.e so preteklo nedeljo imele s sodelovali lem mladine prav lepo kulturno prireditev. Kir je bil tj njihov prvi nastop, je vladalo za prireditev veliko zan‘manje. Igrale so «CašIco kave*, ter prav dobro podale svoje vloge. Ravno tako je tudi dobro uspela enodajanka »Dve teti*, ki so jo igrale tri mladir.ke. Mnog; navdušenja je žel tudi nastop pevskega zbora mladincev, zlasti pesem »Hvj tovariš!.* Pr:red"tev je pckezela, da se z vztrajnostjo in dobro voljo morejo doseči prav lepi uspehi. Naše žene so lahko v tem drugim organizacijam zn zgled. Cioti dobiček prireditve so žene Tržaška mladina na udarniškem delu namenile srotišču v Kojskem in opremi delovnih brigad za mladinsko progo. LOKVICA NA KRASU Žalostna obletnica. Pred dvema letoma so okupatorji in njihovi hlapci umorili v naši vasj štiri borce, in sicer tov. Alojzija Antoniča in Angola Budo iz Brestovice, Franca Mahneta iz Rihemberka in tov. Ef ja iz Brkinov. Tj borci so padli v prepričanju, da bj vsa njihova zemlja osvobojena, zato se jih njihovi starši, sorodniki in prijatelji, spominjajo s potrt‘m srcem. ANKARAN PRI KOPRU Zanimivi in. razgibani so množični sestanki v Ankaranu. Pri diskusijah sodelujejo Slovenci in Italijani, ko rešujejo skupno gospodarske in druge probleme kraja. Fred dnevi smo votli na množičnim sestanku novega tajnika. Postavili sms tudi rediteljski svet, ki naj bi reševal šolska vprašanja. Rešili smo tudi važno vprašanje, ko smo si postaviti odbor, ki bo odgovoren za proslavo, L maja v Tr- stu. Odbor je sklenil, da se bo z vse resnostjo lotil dela. Dne 24. maja se je ta odbor Ze prvič sestal. Tovariši,- ki odgovarjajo za različne sektorje dela, so sklenili, da bodo dosledno izvrševali sv;jo dolžnost. V najkrajšem času se bodo zopet sestali dn bodo poročali o uspehih svojega dela. Grahor Lea Vo Slovenski Istri C SPOROČILA )N objave") KUBED Redko se oglašamo po naših časopisih in vendar je Kubed naša starodavna, vas! Vas so skoro celo uničili naci-fašisti že 1943 leta. Siromašiti smo ali vendar živimo in pričakujemo z radestjo v srcu, da Dijaški dom, ki pa je za tako število dijakov premajhen. Goriška Dijaška Matica vzd.žn je 100 dijakov s hrano in stanovanjem, 20 pa. samo s hrano. Šteje 1100 članov in je res množični ga značaja. Ima svoj dom, za obnovo katerega je dala nad- 200.000 lir. Njeno ak,tivnos! potrjuje dejstvo, da je od obnovitve v avgustu lanskega leta do danes nabrala 1,089.000 lir v denarju in približno enako vsoto *v hran; in oblač.lih. Kopenska Dijaška Matica spada v organizacijo vzhodno primor-kega okrožja. Nabrala je v svoj fond preko milijon lir. Njeno delo Je. bilo mnogo lažje, saj za draške domove skrbi ljudska oblast. V Bujah je organizacija DM šele v začetku. Po zssiugi ljudske oblasti imajo tudi tam dijaški dom. V krajih, k; bodo pripadli Jugoslaviji, bo DM prenehala deiovati. Vso skrb bo prevzela ljudska oblast, ki je na temelju ustave dolžna skrbeti za šolanje vse mladine. Nasprotno na področju, ki bo pripadlo Italiji —predvsem Gorica in Tržič — bo morala DM svojo aktivnost še povečati. Morala se bo tesno nasloniti na goriško organizac.jo in skrbeti za dijake goriške srednje šole. Le tako bo mladina trž.škcga okraja, Goriče, Slov. Bcnečje m Kanalske doline lahko kljubovala potujčevanju. Na STG-ju bo morala DM skrbeti za d'jake nižje in višje gimnazije, trgovske akademije, obrtne šole in vseučd.čča v Trstu, obrtne šole v N« breč mr, nižje gimnazije in srednje navtične šole v Kopru, nižje gimnazije in učiteljišča v Por- w 1 ______.4^ Dn-o'4 V Zvedelo smo, da SNG pripravlja dve novi premieri trn ker naše ljudstvo zanima, kdaj in kje bodo nastopili, smo naprosili tajnika SNG tov. Justa Košuto, za pojasnila. Ljudstvo se tudi zanima, kako je z dvorano in zakaj SNG, v letošnji sezoni še ni nastopilo i v primerni dvorani-v atntrv, me- j sta. Na naša vprašanja nam je j tov. Kcšu a odgovoril: 1. Kdo razpolaga v Trstu z dva-1 ranami, ki bi prišle v poštev za Slovensko narodno gledališče? — ZVU in tržaška ob-ina. Neštetokrat smo že intervenirali pri polk. Eotvmanu, pri polk. Strrc-tu, majorju Erskine-u in pri ka petanu Simoniju. Vsi so nam priznali, da imamo yso pravico zahtevati primerno gledališko dvorano v centru mesta. Major Er-skine se je razgovoru z nami zelo pohyalno izrazil o našem gledališču. Dejal je tudi, da dvorano lahko, dobimo, samo urediti je treba nekaj formalnosti in,f ugotoviti, kdaj bo dvorana prosta. Naro.il nam je, naj mu telefoniramo naslednji dan, da bomo dobili žc definitiven odgovor. Naslednji d>an siam je odgovoril, da mora komandant gledališča cNa-2\onale» dobiti samo uradno službeno naročilo od nekega polkovnika iz Padove. Čakali smo nekaj dni in pisma ni bilo. Nadalje je je izjavil major Erskine, da bo t'sti polkovnik iz Padove prišel kar sam v Trst in bo zadevo dokončno uredil. In pri tem je o-sialo-. 2. Kaj pravi pa tržaška obč'3* — Govori smo tudi s prei&t r.ikom občine dr. Miani-jemr. Obli* bil je, da se bo zavztl za zaP-D da bo čimprej povoljno rd»' Tudi on je priznal, da imatno t>, pravico kot domačin1 — Trzat* zahtevati primerno dvorano . Pred kratkim je pa ZVV pustila gledališče Verdi otivH tako da lahko z njim sedaj’*j svobodno razpolaga. Četudi j8J| Miam obljubil, da se bo za naSo upravičeno zahtevo) n do danes ostalo vse Se snw0lT| obljubah. 3. Kdo nosi odgovornost, ds \ nismo dobili gledališke dvora3-' — Na to vprašanje je odgovoriti, ker Se nihče ni K vil, da nam dvorane ne hoda®' Vsi vedo, da smo imeli Sla*^ v Trstu svoj Narodni dom 'n^ so ga nam fašisti leta 19S0 žgali. Moralna dolžnost sedaj govorne oblasti je. da nam to gubo nadomesti. Ce nam ne dvorane, je to dokaz, da še" ovirati naše kulturno Toda do danes so nam ****• : ljubijali in so bili z nami zeltf jazn:. PrXakujemo, da bodo “ preje svoje obljube izpolnilo 4. Kedaj mislite nastopiti s f’] mierami, ki jih študirate? tM Smo Se naštudirali ih c , oinra je dvorana. Zavedal*0^ svoje pravice in zato pričakal*] skorajšnjo rešitve'. Ne odstopili od naših upraV-t* zahtev, niti ne odnehal’, 3 ^ ne das‘temo svoje pravce. _ j pričanj smo, da bodo Stei* obljubam sledila- dejanja. - - ...............- --S5SSf* se uresničijo sanje naših očetov, da se priključimo k materi Ju-; torožu ter gimnazije v Bu;ala. Vse gralavijl, za katero je 14 naših nrj- te 'srednje šoie že obstojajo. Prav-boljših sinov dalo svoja življenj'a. J tako bo morala skrbeti za vse dija. _ . 1 .— i-, k-*- 11 novo us’anov- V torek dopoldne in poporine je imela mladina svoj udarniški dan. Čeprav je bilo slabo vreme in je skoro ves dan deževalo, se je mla- njih, zlasti pa o sindikalnih in delovnih vprašah.ih mladine. Današnji dan je posvečen mladinskemu tisku. Izšli sta dve ik>- dina zbrala po svojih krožkih m ^ebni izdaji v slovenščin m ita- l janšč.ni. Njuna vsebina nam prikazuje sliko življenja naše mladine in njenih problemov. Zvečer bodo po razn h krožkih plesne zabave v korist mladinskih l.stov «Glas mladih!) m «Gioventu». Predkongresno tekmovanje posternske mladine FIZKULTURA Balkansko prvenstvo v smučan Tudi v slalomu so zmagali Jugoslovani Kot druga točka balkanskega smučarskega prvenstva je bil na sporedu slalom. Proga je bila dolga 450 m z višinsko razliko 110 m. Jugcslovan-ski tekmovalci so se še boljše odrezali, kot v smuku in zasedli prva tri mesta Zmagal je Lukane Matevž v času 1.56.1 (0.56.1 in (1.00.0), na drugo mesto se je plasiral Praček Ciril v času 1.59.3, na tretje Bertoncelj Jože v času 2.01. 3 (vsi trije Jugčslavija), na četrto Sziklo Peter (Madžarska) v času 2.01.4, na peto Lukane Slavko v času 2.01.7 (Jugoslavija), itd. Med moštvi je zmagala Jugoslavija v postavi Praček Ciril, Lukane Matevž in Bertoncelj Jože, v skupnem času 5.16.7, druga je Madžarska v času 6.33.1, tretja Bolgarija in četrta Romunija. Med pčsamezniiki Je postal balkanski prvak v alpski kombinaciji Madžar Sziklo Peter, drugi je Praček Ciril, tretji Lukane Slavko Itd. Med moštvi pa je v alpski kombinaciji zmagala Jugoslavija, pre^ Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. Vrstni red članov za državno prvenstvo v slalomu pa je: 1, Matevž Lukane; 2, Praček Ciril; 3. Bertoncelj Jože; 4. Slavko Lukane, td. V alpski kombinaciji za jugoslovansko prvenstvo je zmagal Praček Ciril, drugi je Slavko Lukane, tretji Matevž Lukane, Četrti Marjan Magušar, itd. Med'članicami je v slalomu zmagala Vida Katnik. druga je Via Lojzka Praček, tretja Darinka Lukane. Državna prvakinja je postala Vida Katnik, pred Darir.ko Lukan-čevo in Lojzko Pračkovo. Športne zanimivosti Prvak Avstrije v nogometu je postalo dunajsko i moštvo «Ri-pid». Doseglo je 17 točk. Na £ru-gem mestu sta Wacker in Sport-club s 14. točkami. Sr cd Jottansson jc nedavno potrdil. da je najboljši evropski metalec-kladiva. Zalučal ga je 56 95 m daleč. Boksarski d««.'-«; fJjskn-B**-gija se je kor.čal z tmajii Švedske 10:6. Objave ZDTV Ker je DF Ajdov4’ini odipoveda 1« svoje sodelovanj pri po kraj u-»kem nogometnem prvenstvu se smatrajo vse tekrr'\ I jih je igrala enatstorlca Ajd; .1 čine,, za razve- šla na delo k Sv. Jakobu, dp bi tam pripomogla k gradnji Ljudskega doma. Ves dan so kopali, nakladali ;n odvažali material. Vs so delali z navdušenjem v zavesti, da pomagajo.graditi dem kulture in prosvete, Ri bo last ljudstva in kjer bo tudi mlad na gojila svojo kulturo ter izpopolnjevala svojo izobrazbo. Sinoči se Je zbrala mladina po svojih krožk-h, kjer so razpravlja- | Po v3em postojnskem ekraju li o vseh važnih sodGbti h vpraša- , mjadina tekmuje, da bo lahko na kengreju pokazala uspehe svojega dela. V Orehku btdo mladinci lepo oprenTli svoj dom, kjer se bo sestajala vsa mladina ter se ng bo zgubljala po nezdravih zabavah. Vadila se bo v šabu, fizkulturi ter prirejala študijske sestanke. V Studenem so napovedali tekmovanje vasi Bclslco. V predkongresnem tekmovanju bod& opravili pri obnovitvenih in drugih delih 1400 ur. prostovoljnega dela. Poslali so tudi več mladincev na razne tečaje. V Kalu si je mladina v er c mesečnem trkmovanju priborila januarja meseca prehodr.■ Uk “maršala Tita. Mladina bo sodelovala pri poprav'-lit vodovoda in vaških poti. Mlad;n-c: se pridno udejstvujejo tudi na fizkulturnem polju, prt sten'asih in v Plan: nekem društvu. PcžVila je tud; svoj st:nčas ter postavila v MladTrksm domu namizni tenis. V Radzjhov i vas i se je mladina obvezala, da bo pridno sodelovala pri izvedbi gospodarskega r.ačrta. Pog-izdMi ,fc‘do goličave, obnovil' napajališča in skupno obdelovali zemljo. V Trnfah so mladinci sklenili, da obnove Ml-dirski dom in ga lično opremijo. Zato bodo čisti doh ček vreh kulturrn-pircavetnlh prireditev namenili za opremo D-ano, Otvori-1: bodo tudi svojo kni’žnico. PCvsod so mladina zaveda repkih nalog, ki jo čakajo v gradnji boljše bodečntsti. ljavljene. Z ozirom na to je kvalifikacijska lestvica sledeča: Skednj Koper Rudar Gasilni Izola Torpedo Tovarna stroje R. Montebello Gradiška Trži. Ronkie Milje Gorica Postojna Piran Pulj Krmin V lestvici niso upoštevane tekme; fkodenj-Gaslini, Piran-Rudar, Po-stnjna-Torp do, Tržič-Tovama stro-jnv-Torpedo, I^ola Gor ca. 15 10 5 0 42 12 25 14 9 2 3 27 10 20 13 9 2 3 42 22 20 13 8 O 3 24 15 18 14 6 5 3 20 13 17 12 6 4 2 24 10 16 14 5 6 3 28 22 16 14 4 6 4 19 25 14 15 6 2 7 32 34 14 12 6 1 5 26 23 13 16 3 7 6 25 35 13 16 4 2 10 20 30 10 13 4 1 8 15 29 9 12 4 1 7 21 33 9 9 3 1 5 9 lt 7 15 2 3 10 23 40 7 13 0 2 11 12 33 2 Prosvetno društvo ». Tečaj za slcvoničino v Rocolu prireja presvetno društvo «Franjo Marušič. Za .rtek jutri 28. t. m. cb 20. uri v gostilni pr; Zajcu. Sorodnikom padlih partizanov Starši in sorodniki padlih partizanov naj se javijo na socialnem skrbstvu v ul. Galatti 20-11, kjer bodo dobili važne infcrmac je. Poziv godbam Zastopniki gedb na p'ho la iz Trsta in okolice ter iz okrajev Milje dolina, Nabrežina in Koper naprošamo. da pridejo v nedeljo 30. t. m. ob 10. uri v prcBtore prosvetnega društva «S. Škamperle* v Sv. Ivanu (Trst). Klavirski koncert v «Ridotto» Jutri 28. t. m. ob 20.30 uri bo v Verdiju v dvoran; «Ridotto» klavirski koncert pianistke Marcele Me-jer. Na sporedu bedo skladbe Mozarta, Schumanna, Brahmsa, D -bussja. Predprodaja sedežev v dvorani «Rldotto» od 10. do 12. ure na dan konce rta. Enotni sindikati Zdravstvo. V Szbeto 29. t. m. ob 19.45 uri bo v ul. Imbriani 5, strokovni sestanek. ffob.l (n menze. Dan s ob 10. uri bo odborova seja. Tekstilna- stroka. Odbornike va-b'mr> na sejo, ki bo danes- 27. t. m. ob 19.30 uri. Stavbinci. Zaupnike vabimo na sejo danes 27. t. ar. ob 18.30 uri. Lepe umetnosti. Jutri 25. t. m. ob 10130 uri bo slikarska lekcija v študiju Manzjpi, ul, Garibaldi 2. Rojbtva, smrti, poroke Dne 2. t. m. se je rodilo 5 otrok, ■umrlo 7 ljudi, peroke pa so bUe 3. CERKVENE POROKE: šofer Guerrino Schlllan in zasebnica 341-v'a Steila, železničar Eugcnio Lau-renti in zasebnica Karla Mihalič, c'v!lni policist Karel Ccdla ln zasebnica Justiina Šergas. ' UMRLI: 00 letni Rudolf Poggi, 90 letni Ivan Iasbitz, 74 letra Frančiška K-asovac vd\Giraldi, 63 letna Marija Sbi»i vd. Dragbchie-v!ch, 78 letna Ivana Pecenik por. P’egarz. 75 letni Mas3iinil'ano Fri-sano in 2 dni star August Berniclt. Takoj po osvoboditvi smo sc trdno oprijeli dela na gospodarskem .in kulturnem polju. Velika ovira našemu kulturnemu udejstvovanju je pomanjkanje primernega prostora, ali vse ovire bodo premagane, ker’ jo ljudstvo samo svoj gospodar. Obnavljamo hiše in mla-dina si je prevzela naleg;, da bo lotu 1947 sama zgradila svoj kulturni dom. Ker bodo v kratkem času nekatere vasi koprskega okraja prišle ped Jugoslavijo, smo izvolili odhor nove Kmet'jske zadruge. Ered'šče te zadruge bo v Mostišču. Ljudska cblast nam bo pomagala, da si zgradimo novo poslopje za to zadrugo. Ne vznemirja ras usoda, da borno lečsni od Trsta. V po-čftku bomo malo potrpel«, toda vsi smo- prepričani, da v deželi, kjer jo ljudstvo na cblasti, ne bo primanjkovalo dela -:ri kruha. Mleko ih ke, ki bodo obiskovali novo uVanov ljene šole, kakor na primer dvoraz-redno trgovsko šolo v Trstu in slovenski del univerze. DM bo vzdrževala i obstoječe dijas’ke domove v Trstu. Kopru, Portorožu in Bujah ter ukrenila vse, da sft bodo dijaki ; v Trstu vsilili v dostojen dom. I' Vsak košček zemlje mora biti obdelan gnojili (na 1000 kv. en uPor , od. 10 do 15 kg čilskega solitf^J apnenega nitrata — norveški J ; Spomlad je. prišla' v deželo ,p pred lami leže težke in odgovorne r.a-oge. Sveta dc lžncst vsakega kmeta J teh časih je, da obdela ter zaje vsak košček še neobdelane inljt. Naše lpnetijstvo je zanemarjeno, Z ustanovitvijo STO-ja je bilo j Krši še posledice težke preteklosti. nrav tako nujno potrebno spremeniti pravila DM. Izvoljen je bil tako nov odbor, v katerem so poieg ostalih članov tudi upravitelji- domov in štirje dijaki. Predsednik je dr. Kukanja Angel, Ri je bil tajnik DM že pred 20 leti, podpr«ds;dn;ka Oblast ne gre prav nič na roko našemu kmetu. V bližnji LR Sloveniji pa ja vse- drugače. Tam so že &rgani!z-'ra'.i zadruge ter zadružno *bd;l avo zemlje. Traktorske postaje priskočijo na pomoč kmetu tam, kjer primanjkuje vprežne živine. sta prof. dr. Kosovel iz Trsta n prof i Dižavna semenarna je storila v.se Bnc u iz Buj, tajnik prof. Rnvbcr j ]-jar je bji0 v njenih močeh, da pre- nA litra). Ozimlne, katerim Je “s pokvaril krrenine, moramo, ■•zemlja nekoliko posuši, P^ajl da se korenine pritisnejo k -z® j Na. splošno moramo pa pr: 1 Pa Pr' d varčevati s semeni. Naši kme‘l A . - da u A. rfekod imajo slabo navado, iz Tr;ta. Glavna in bistvena naloga odbora je, da nadaljuje započeto delo in zainteresira za DM najširše slovenske množice na STO;ju. S,oven- druge kmetijske pridelke bomo z' sko ljudstvo se zaveda, da brez lahkoto oddali naši zadrugi po pra-1 svojih' ljudskih razumn kov ne bo vičniih cenah. Z druge strani se j moglo doseči tiste enakopravnosti, nam pa ni bati, da nes brdo izko- ki mu je v statutu STQ-ja. zajam-riščali pri nakupu kmetijskih pc- čena. trebščin, kot se je dogajalo pod fa- Sedež odbora DM je v Trs-u, ul. šisUčno Italijo. | Bucnarotti št. 31. Menjalnica za ponarejene bankovce Trgovski »krogi* tržaške črne borze so zelo iznajdljivi in vsaka reč jim pride prav, da se le kaj zasluži. V ulici Sorgente, ki je že znan črnoborzijanski eldorado, imajo organizirano tudi nekakšno »menjalnico*, kjer zamenjujejo ponarejen denar in čeke preti gotovi proviziji, ki znaša od 25% do 50%; višina za-visi od osebe in vrsto ponarijencga d. nar ja. Ponarejen denar spravljajo, pbtem pos.bni »agenti* zopet v reden promet. Neki Bernard Machnig iz S> M. Magdalene je fred dnevi izmenjal v g. stilni «Pr, jami* dva. _eka po 5000 lir, ki pa ju. je dobil drugi dan od gostilničarja nazaj, češ da sta ponarejena. Machnig je protestiral, dn sta čeka dobra in ju izro.il nekemu'natakarju Mariju Novlju, dn naj bi ju izmenjal. Ta pa se je odpravil v plesno dvorano v 'ul. Sv. Frančiška in tam zapravil' preko 6000 lir. Pla.al je seveda z omenjenima č'-koma. Pa tudi tu k; j Machnig in Novi nista imela sriče. Gospodinja je naslednji dan zv.-dela, da so čeki ponarejeni in je zadevo javila policiji. Machnig in Nevi študirata sedaj v tržaških zaporih nove' reforme za borzno tržišče. Al EK SANDER BECK .■ 74 V010K0LAMSKA CESIA Opajal se r.isem samo nad zmago, marveč tudi nad ek v nest; o zmage, kii se je razskrivaia mojemu umu. Imamo s le! Njeno ,me ja.. Ne, v tem trenutku še nisem umel, da b: Jo nazval po Imenu, 9. Ce z nekoliko čaea mi je Donskih spoiočil po teiefinu: V prv h trenutkih je zaseda pobda okreg sto hltlarjevcev: tri ali Štirikrat več hltlcrjievcev je ostalo živih; r.aglo so se umaknili in vzpostavili red. Razvili »o se, pelegli in začeli z cgnjem. — Dobro. To je tud« tisto, kar je bilo treba dokazati, — sem dejal. Pczabavaj se z nj mi. Naj tnalce taplajo na mestu. Skrij meže. Toda opazuj okrog seba. Zasledoval sem bo: bo po telefonskih poročilih. Najprej »o Nemci odgovorili z cgnjem iz strojnic, pušk :n mitraljezov; r.aio so prot1 našemu vodu znčeli delovati minomet. V tem je takrat obstojal ena Izmed predresti hitlerjevske vcRke — množica minometov Mu-trnzliana pehota je vez la s seboj .na kamionih minomete, ki so | bik naloženi kot polena. Borci so se umaknili v zaklonišča. Nemška patrola, ki Se je pr bližala gozdu po dvournem puškar jenju, je bila pričakana z ognjem. Vod j« živel, vod je držal cesto. Po telefonu sem obvestil komandirje čet o poteku boja ter jim uitazal, naj takoj sporočnjo to vest borcem, da bi vedeli, kako njihovi tovar.s; tolčejo Nemce. Komar d’ r druge čete Sevrjukov, umirjeni štiridesetletni podpo-ročnik, je odgovoril: — Borci žz vedo, tovariš ko m bat. — Od kcd? — Deluje, tovariš kombat, brezžični vojaški telefon. Čutiti je bilo: Sevrjukov je govoril z nasmeškom. — Kakšen telefon?' — Prišli so ranjenci, tovariš kvnvbat. in pripovedujejo ter drug drugemu, vpadajo v besedo. Strm-m, tovariš kombat., Sevrjukov je nekoliko pomislil,' preden je izrekel svojo m'sel. Tudi jaz sem ga poslušal z nnmeškcm, z zanimanjem. — Strmim, tovariš kombat,. Možje so ranjen: eaj to je vendar trpljenje, bolečim — toda vsi so veseli. Pokazali smo j m, pravijo. U, _ ali — veste —, kot da bi bila zaradi ticga colo bolečina manjša,, Evo, tovariš kombat: izkazuje st, da morejo tudi-ranjenci dvigniti duha. — K»:l’ko ranjencev je prišle? — Štirje... Čeprav se prevezani, b' jih bilo kljub temu trrtn rrej še poslati v prevezovatSče. A človek jih ne more poslat:: pr.povečujejo in pripovedujejo, kako so se bor H Radost, ki je zvenela v njegovem glasu, je trepetala, je pezvas njaJa in živela v meni. Spustil sem slušalko. Dvignil se je moj načelnik štaba, suhljati, demtaetei, molčeči Rah mov. —• Dovolite, tovariš kombat, da gr;m k ranjencem c.a bi se bilja spoznal a situacijo. — Debro, pojdita. 10. C oz nekcliko čaga me je Drskih ponovno pozval k telefonu. Sporoči; eri: je. da sta se od boka nemške strelske črte odd«'i 11 dve skupini po kakih štirideset mc», ki imata oči tno r.aniero, da zaobideta vod t«r ga obkolita. Danskih je govoril vznemirjeno. Razumel som pa: Malce ga je bilo groza, hotel bi bil vprašati ali že n: čas za umik, todo. moj sramežljivi, ponosni Donskih vci-darla ni vprašal. Eksplozija ranila otroka V ponedeljek, popoldne jp nekaj vojakov zakurila ogenj v bli':ni ra-brežinskegu gozda. IC. ognju se je približalo tudi npkaj otrck. Med dračjem na. ognju: pa je‘ bila, nr ka. bembi. ki je eksplodirala in težko ranila 7 letnega Leonarda. Caldi-ja. Prepeljali so ga v bolnico, kjer. so ga operirali -na glav:. Dečkovo stanje Je resno in zdravniki so rezervirani. L žje poškodbe sta odnesla ae dva druga otroka. Na dvorišču stavbe št. 48, v ul. Brigata Pavia sa našli rečno bom-b,, vrste »Sipo*, ki pravijo, da. je ostanek izsa prve- svetovne vojne 1915. 1. Bombo so razstrelili. Streljanje blizu Skednja V soboto zvečsr so cddali rn.ri.an-Ici na rtiču blizu Skednja- tri rafale z brzo.trelkc* proti barak„m, v ka-itcr.Ti so bite prej Angleži in je sedaj nastan.ena pristan ška policija. Streli k 'sreči niso nikogar zadeli. Pes ne laja, avto pa tuli V sredo ponoči so tatovi preplezal; vrtni zid v ul. R. Manna 29 in se spustili na dvorJi-e. Vse je b.lo tiho.in tud; pes, ki čuva poslopje, se iz neznanih vzrokov ni oglas 1. Tatovi so se b. ž lotili svojega po la in. začili sni m,ti koltsu pri avtu, ki je stal na dvor.-'ču. Ko pa so ho-jtci: cdv.ti še zadnje kolo, se je sprožila nika vzmrt in avta je zu-loel nenadoma tul ti. Tulil je tako glasno, du je vzbud.l vse sos< de. Tatove so jo tako- h.t.o odkurili, !da so mora.i, pustiti .estev in svoje vlomilsko orodje. Z lo zan.mivu in kcri.v.na iznajdba: tuleči avtomobil, f.koda, ker se n. kaj podobnega omisl i tudi g. polk. L'owman. na. svojem, avtu. ,n bi tudi njemu tatovi ne odn sii gum. Nenav r tlen nočni kopni ec V sreda ponoči je nek neznanec skušal odpeljati motorni čoln. ki je b.l pr.vt ,an k pomolu v prasiar iPšču. Nek cf.eir, ki ;e b.l 'aro v slu:*,, pa .e to opuzu :n pokj.cral ljudi. Ko je n. znanec opazil, da so odkrili njegovo namero, je kar cblfotn skcč.l v morje m s skušal izmuznili. Niči; so ga skritega za nek .-.i splavom. Policija je n< navorih-ga kopalca, po .m.nu 3uslet-jta Emino, sprav..a v zapor.. .kep so odpeljali Preteklo nedeljo okrog 18. ure Je pustil 8- Domfsm Gio.g.o iz Benetk. za kratek čas svoj avtomobil, ji ep s tablico A.E.L. 007, brez nad zorstva pred hišo št. 1 v ul. Fon X none. Ko sr je vrnil. n. bilo je o pa nikjer več in policija ga zamun isoe- Domasin una 300 tisoč hr škode. akrbi dibro seme. najbolj potrebnim. Mi na STO-ju pa moramo semena, gnojila in škropila kupovati po oderuških cenah in teh še ni mogoče dobiti. Toda premagati bo treba vse ovire. Predvsem moramo pomagati kmeibvalošm p-Tganih vasi. Pri-akouiti je treba na pomoč z vprežno živino. Posebno pozornost moramo posvetiti mladini, ki se je že ska-zala na prostovoljnem delu na mladinski p-r-igi; in ta se mora združiti v mle.d nEk.ih četah ter priskočiti na pcinoč "tistim, ki so najbolj potrebni. Ponekod js mraz poškodoval ozi-mino. Ce so ti posevki, popclntma unlčrnii, moramo nj‘ve pfeornti in nonovro posejati z-jaro pšenico, ječmenom, cvsom ali pa s krtmpir-jem. Slabo razviti ozimini lahko pomagamo z dušičnimi umstn mi Imred sotiš'a jjjjo pregesto. Pregcsto sejanj-a j|rincse dosti slame, a malo »ri Uporabljajmo pevsod koder )e g'-če, sejalni stroj ali vsaj f žito v vratc tudi ra roko. Ce , mo s strojem prihranimo na *, i r.u 40 ali več kg pri hektar-druge strani pa se žita fe^in| vrstah bolj normalno razvije,, i, luže obdelujemo in plevimo. J Tam, kjer ni mogoče 3ei^,r rine, sejemo čkopnvins t*1' krtmpir). Zastarela je mlselr.cst, da vatna’ zadeva pcedirca ali h®* ^ sejati svojo njivo. PrepriČ*«^ ramo vsaksga kmetovalca, ^ v interesu skupnosti, da sc G)ceaniiev koialuraci nizern „ni bil zločin" Včeraj je prizivno sedišče cdb.lo priziv, ki ga je vležil jr.vni tožilec odvetnik Piocoli priti pravdereku i-.rcdnlga porotnega socbšča-, ki je 22. julija 1046. oprostilo bivšega tržaškega republikanskega prefekta Bruna Crctanijn, češ da »njegovo dejanje ne predstavlja, zlečina*. Njegov kolaboracionizem je pač bil ptsebne vrste... Proces proti Posouineilijevi so prelož I: na 8. april Včeraj zjutraj ob 11. uri se je zopet sestalo zavezniško vojaško 30dn£če, da bi sl šalo poročilo psihiatrov o Pasciuinellijevi, Predsednik jo vprašal zdravnike, koliko čaia jim je treba za pregled. Ameriški zdravnik kapetan Lenr.ia-ttU je zahteval deset dni časa, enako tudi argltški maj.r Malim. Ita-lljamki zdravnik prof. Pellegrini s padrvanske univerze pa jo dejal, da mu je treba petnajst dni. So-’ dišče ja zato odložilo obravnavo na 8. april. Prcd3edn'k sod'šča je čestital blsku za njegovo objektivno porrfar.je o procesu. Dejal je: »Samo majhen del tiska jo kritiziral delo sodišča, kar pa je gotovo odvisno od slabih informacij.* Ko so sedn'ki odhajali iz dvora-n», s; se razne gospe zgrnile okoli Parguineli'jev; in jo začele poljubljat; fer vzkl kati: »Pa uuinollijeva ri nora!* Ta izliv »ljubezni* trža-r k *! * ■ dom jc očitno ganil Pa.iqui-nt-irjevo, ki je vsa žarela. in posije vsa- orna zemlja, j Ne odlašajmo z dele m, ' . zov'hajmo rikave! Sosed naj' maga sesedu, vas vasi, vse.MS rist skupnosti in za srečnel-dočnost našega r.aroda. , Dr. JURlS^ KINOPREDSTAVEf ROSSETTI. 15.30: »Priseg«-njencev*. SUPERCINEMA. 15.30: ((Ve11^ bežen*, Charles Boyer 'B Dunne. FENICE. 15.30: «ZarotnIki*' j FILODRAM MATICO. 15-*8: Bončnom zahodu*. CINE MARJE. 15: «Farada stl*. Veličanstvena športu« $ fsstacija mladine na sta°' Moskvi. um ITALIA. 15.30: »Gospodič«* partc*. VIALE. 15: »Štiri peresa*- ^ MAS3IMO. 15: »V muzej* ’ dalov*. GARIBALDI. 15.30: »SaB«^ skrivnosti*. utj ODEON. 15: «Sarlotin f«s dfclZURRO. 15: »Upori'k' im-orja*. *} ------------------ Odg. urednik DUSAN^ Tisk Stablimento Tip. MALI O G L *jj — OPREMUENO SOBICO V j ali nnjbllžji okolici išče škt v stalni službi. PmuB^j »Ves dan cdsoten* r.a upr® merskega dnevnika*. PRED OSMIMI DNEVI «fvj is:;ub 1 lovski pes, temno 8 jj i v«, navidozno plešast. K“’ ^ ’i vedel o njem, so naproš*- off roči na podružnico »Pr-«* levr.ika* v Gorici. dp;____________________ DVA KOTLA od 80 1 zal«e8j’jlj'] prmensk: lcrimplr. Mah01 Opčine. — , «6» T m er. ta Išče samsk; gosp«!« OPREML7ENO SOBO J f(.v id- čjc pustiti v dnovniko*. upravi aPriB1® Prcgvitn:- društvo OPČINE priredi na željo okoliških vas* v NEDELJO 33, t. m. cb‘17. uri v P ros v. domu na Opčinah ‘Teterčkove poslednje sanje- SODELUJE DOMAČI ORKESTE^ Blagajna odprta dive uri jpred pričetkom.