Ameriška Domovi ima Arll/tERI C At IH—H O It« E AM€RICAN IN/SPIRIT FOR€IGN IN LANGtJAG« ONLY NO. 144 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, By, Pueblo, BockSprings CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Kolumbija predložila znižanje cene kave Opuščanje pitja kave zaradi njene visoke cene vzbuja pri pridelovalkah kave zaskrbljenost. Kolumbija je predložila znižanje njene cene. LONDON, Ve.. Brit. — Na zasedanju Mednarodne organizacije pridelovalcev kave je Kolumbija, poleg Brazilije največja pridelovalka kave na svetu, predložila znižanje cen kave, da bi zadržala opuščanje uživanja kave, ki se je pokazalo tekom zadnjega leta po vsem svetu. Poraba kave je padla za 15-20 odstotkov in pada dalje. Pozeba kavnih nasadov leta 1975 je pognala cene surove kave od 60 centov za funt julija 1975 na okoli $3.35 v letošnjem aprilu. Cene kave na drobno so v istem času porastle od $1.27 za funt na okoli $4 za funt. V zadnjih mesecih je cena kave na drobno padla na okoli $3.50 za funt, ko je povpraševanje po njej padlo, ponudba pa se je začela večati. Trdijo, da bo letošnji pridelek kave večji, kot so predvidevali, in bo torej ponudba še večja. Če bo uživanje kave pri tem dalje padalo, bo padala tudi cena, verjetno veliko močnejše in hitrejše, kot hi pridelovalke kave rade. Kolumbija je sama .začela ponujati surovo kavo v prodaji na debelo za $1.85 funt, postavljeno v New York ali London, ko Brazilija še vedno vztraja pri ceni $2.35 za funt. Zločini nasilja lani splošno manjši za 4% Povprečno je bilo lani po vseh ZDA 4% manj zločinov nasilja kot leto preje, prvi padec v 17 letih. WASHINGTON D.C. v- FBI je objavila podatke o zločinstvu v ZDA v letu 1976. Iz njih je razvidno, da je bilo zločinov nasilja prvič po 17 letih manj, četudi je padec skromen — 4%. V Clevelandu se je med tem število zločinov nasilja izredno zmanjšalo, kar za —- 18%. Kljub zmanjšanju je po podatkih FBI povprečno vsakih 28 minut nekdo v ZDA umorjen, Vsakih 9 minut je izvršen zločin posilstva, ropi pa se vršijo vsakih 75 sekund. Zločinov proti lastnini je na splošno bilo lani za 1% manj kot v letu 1975, v mestu Clevelandu pa celo za 5.8 manj. V Clevelandu je bilo lani 288 Umorov, 18% manj kot leto preje, ropov 5,453 ali 23% manj kot leta 1975, posilstev 498 ali 1.4% Več kot leta 1975, hudih napadov s težkimi posledicami 2,309 'ali 8.5% manj kot leta 1975. Nov politkomisar v oboroženih silah LR Kitajske PEKING, LR Kit. — Wei Kuo-ching, ki se je boril skupno z Maom v 30-ih letih, je bil imenovan za novega glavnega politkomisarja v oboroženih silah LR Kitajske namesto odstavljenega Chang Chun-chiao, enega °d “tolpe štirih”. Vremenski prerok Delno oblačno, hladno. Naj višja temoeratura okoli 64 F (18 C). Predstavniški dom 4. a ostal pri sklepu! WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pred časom sklenil, da naj bo dovoljeno iz zveznih finančnih sredstev plačati stroške le za one prekinitve nosečnosti, katere so potrebne za ohranitev življenja matere. Senat' je vključil v plačilo iz zvezne blagajne tudi prekinitve nosečnosti, ki so “zdravniško nujne”, ter ki so posledica posilstva in krvoskrunstva. Predstavniki obeh zbornic so ponovno skušali doseči kompromis, pa jim ni uspelo. Senat vztraja pri svojem, Predstavniški dom pri svojem. Predstavniški dom je v torek svoje stališče odobril ponosno še z večjo večino kot prvič. Izid glasovanja je bil 252:164. Za včeraj napovedana seja zastopnika obeh zbornic je bila preložena na danes. Pričakujejo, da bo le prišlo do kompromisa, ki bo omogočil končno o-dobritev proračuna za Delavsko tajništvo in za Tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo. Novo proračunsko leto se začne v soboto, 1. oktobra 1977. Veti Lt“rev Brilansko-ameriški natri za Rodezijo je dobil podporo Afrike WASHINGTON, D.C. — V zadnjih 7 letih se je število moških v ZDA, ki živijo sami, povečalo za 60%, število žensk, ki živijo same pa za 35%, pravi poročilo zveznega urada za ljudsko štetje. Med osebami, starimi izpod 25 let, se je število moških, ki živijo sami, v zadnjih 7 letih potrojilo — od 274,000 je porast-lo na 752,000 —, število žensk, ki živijo same, pa se je podvojilo — od 282,000 je porastlo na 588,000. Od vseh ljudi v naši deželi, ki živijo sami, je 64% žensk pravijo uradni podatki. Kanada za ohranitev edinosti brez - žrlev! Črnski gverilec ne bo sprejel premirja v afriški Rodeziji LUSAKA, Zamb. — Starejši vodnik črnske gverile, ki ima tu svoja oporišča za bojevanje v Rodeziji, je dejal, da ta ne bo prenehala z bojem, četudi bi prevzel vlado v Rodeziji britanski guverner na temelju sprejema britansko-ameriškega načrta za rešitev rodezijskega spora. To izjavo je podal Alfred Nikita, načelnik glavnega stana Zimbabve afriške ljudske zveze, ki jo vodi Joshua Nkomo. On je proti temu, da bi prišle v Rodezijo čete Združenih narodov skrbet za red in varnost v času prehoda od sedanje manjšinske bele vlade na večinsko črno. Pregled položaja oporišč ZDA na Filipinih MANILA, Filip. — ZDA in Filipini so sestavili posebno skupno komisijo, ki proučuje položaj ameriških oporišč na Filipinih zlasti vzroke za trenja in spore. Pretežna večina Kanadčanov je za ohranitev edinosti, toda le 30% je pripravljenih za to prevzeti osebne žrtve. TORONTO, Ont. — Kanadčani se v pretežni večini izjavljajo za ohranitev edinosti Kanade in hočejo ohraniti Kvibek v kanadski federaciji. Od povpraša-nih, ki so se izjavili za ohranitev edinosti, jih je vendar kar 7 od 10 izjavilo, da ne bi za to bili voljni sprejeti kake osebne žrtve — kot povečanja* davkov. K temu svojevrstnemu stališču je znan sociolog pripomnil: Kanadska obveza k edinosti je prazna obveza! Brez žrtev bo kanadsko edinost težko ohraniti, vsaj za enkrat tako izgleda. Kvibek ne kaže nobene volje, da bi se dal odpraviti praznih rok. o..— Egipt ustavil dobavo bombaža Sovjetiji KAIRO, Egipt. — Ko je Egipt ustavil Sovjetski zvezi dobavo bombaža, ker mu je ta ustavila dobavo rezervnih delov za orožje in vojaško opremo, je Moskva odgovorila na to z ustavitvijo dobav koksa. Ta je bistvene važnosti za obratovanje velikih jeklarn, ki jih je Egipt zgradil s sovjetsko pomočjo. Sosede Kodezij^ so odobrile britansko-ameriški na-čtt za Rodezijo kot temelj za njeno novo ureditev. LUSAKA, Zamb. — Pet glavnih držav, sosed Rodezije, ki jih običajno imenujejo “frontne” države, je sprejelo britansko-ameriški predlog kot temelj za reševanje rodezijske krize. Verjetno je da bo ta načrt dobil podporo tudi v Združenih narodih. Frontne države so imele dvodnevni posvet v glavnem mestu Mozambika Maputo in se na njem sporazumele, da bodo sprejele britansko-ameriški načrt kot “temelj za nadaljna pogajanja”, četudi ima veliko “negativnih točk” in pušča “veliko vprašanj brez odgovora”. Posvetovanj so se poleg Mozambika u d e 1 e žili zastopniki Tanzanije, Zambije, Angole in Botsvane. Njihov pristanek na britansko-ameriški načrt je o-značil predstavnik zambijskega | predsednika Kennetha Kaunde za “večji proboj”, ki omogoča ZDA IN ZSSR ISCEJ0 ODLOČNO NOV DOGOVOR Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je pred glavno skupščino precej ostro napadel ZDA, pa se nato v torek podal nepričakovano v Washington na razgovor s predsednikom Carterjem. Po tem razgovoru je Gromiko z Vaneem ob svoji strani dejal novinarjem: Združene države in Sovjetska zveza so trdno odločene doseči nov sporazum SALT. WASHINGTON, D.C. — Pre- , -----: tekli teden se je sovjetski zona- LPo s70iem. fv"U ! ZN se ie nji minister Andrej Gromj]to j t’ro,™ko Podal v ^ aslllngton na nenaden sestanek s predsedni- mudil dva dni v glavnem mestu ZDA v razgovorih s predsednikom Carterjem in z državnim tajnikom Vaneem. Izjave novinarjem na tiskovnih konferencah sovjetskega gosta in njegovih gostiteljev so kazale, da razgovori niso privedli do kakega večjega koraka na poti k sporazumu. Obe strani sta se dogovorili le o tem, da naj sedanji dogovor velja tudi še po preteku njegove uradne veljavnosti, dokler ne bo uspelo doseči novega. Taki javni izjavi ZDA pretekli petek je sledila slična izjava Sovjetske zveze preteklo nedeljo. Ameriški državni tajnik Cy-irus Vance in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko sta odšla v New York na zasedanje nadaljnje b r i t a nsko-ameriške i . , w. _ T , , v . , , glavne skupščine ZN, kjer se ie korake v * ° •> reševanju rodezijske iyance p0Svetji posebej iskanju1; ga SpOra. vi o * kom Carterjem v Beli hiši. V Washington se je vrnil tudi državni tajnik Vance. Gromiko je bil pri predsedniku Carterju kakih 90 minut. Po razgovoru s predsednikom ZDA je v navzočnosti Vancea dejal novinarjem, da so ZDA in ZSSR trdno odločene doseči nov sporazum o o-mejitvi strateškega orožja. Sedanji SALT I bo potekel 3. oktobra 1977. Po vesteh iz vladnih krogov naj bi bil predsednik Carter v svojih razgovorih z Gromikom pretekli teden stavil nekatere dopolnile predloge, ki jih je Gromiko takoj sporočil v Moskvo. V torek naj bi bi od tam dobil odgovor za predsednika Carterja in je zato prosil za sprejem pri njem. V zvezi s tem razvojem so ne- Holandska policija ujela zahodnonemškega terorista UTRECHT, Niz. -— Nizozemska policija j p pretekli teden ujela po kratkem streljanju, v katerem je bil en nizozemski policaj mrtev, znanega terorista iz Zahodne Nemčije 25 let starega Knuta Folkertsa, katerega sumijo, da je sodeloval v umoru glavnega nemškega javnega tožilca S. Bubacka 7. aprila letos in v umoru frankfurtskega bankirja J. Ponta 30. avgusta. V družbi s K. Fol^ertsom je bila znana teroristka Brigita Mohnhaupt, kateri pa je uspelo med streljanjem uiti in se pomešati med množico. Oba sta člana teroristične skupine ‘Rdeča armada’. kateri začeli govoriti o možno-rešitve spora na Srednjem vzho-‘sti skorajšnjega sporazuma med du. Ponovno se je sestal z izra- ZDA in ZSSR o SALT II. Car-elskim zunanjim ministrom Da-jter naj o* pristal na omejitev yanom, pa se razgovarjal tudi!števila letal, oboroženih s “cru-z zunanjimi ministri arabskih jise” raketami, ZSSR pa naj bi držav. Nadaljeval naj bi tudi raz- omejila število svojih raket ve-govore z Gromikom o omejitvi likank SS-18 in število teh obo- jedrskega strateškega orožja. Sovjetski zunanji minister je imel v torek govor pred glavno skupščino Združenih narodov, kjer je govoril o težavah, v katere je zašla detenta. Odgovornost za to je metal na ZDA, katerih predsednik da veliko govori o človekovih pravicah, pri tem pa je sklenil dalje razviti nevtronsko jedrsko bombo, ki je posebej učinkovita v uničevanju človeških življenj. Gromiko je izjavil, da je Sovjetska zveza za oživitev detente, za omejitev o-boroževanja in tudi za ustavitev preskusov jedrskega razstreliva pod zemljo. PROSTOVOLJNE OBOROŽENE SILE SO SE IZKAZALE ZA USPEŠNE WASHINGTON, D.C. — Posebna študija skupine strokovnjakov Rand Corporation je preiskala naše oborožene sile, odkar je bila ukinjena obvezna vojaška dolžnost in so te vezane izključno na prostovoljce. V preteklosti smo slišali o novem načinu iskanja moštva razna mnenja in kritike ter so nekateri glasovi v Kongresu in v Pentagonu izjavljali, da bo prej ali slej potrebno znova uvesti splošno, obvezno vojaško dolžnost. Na tako stališče se je v Kanadi, ki ima sličen prostovoljen sistem za izpopolnjevanje osobja v svojih oboroženih silah, izjavil sam obrambni minister. Po njegovem bi bila obvezna vojaška dolžnost koristna ne le finančno, ampak tudi za same mlade Kanadčane, ker bi v vojaški službi našli lahko skušnjo, strokovno znanje, pa tudi smotre, ki jih sedaj ne poznajo. Poročilo Randove študije, ki je bilo nedavno objavljeno, pravi, da je nov način uspešen, da so naše oborožene sile sestavljene iz sposobnih mladih ljudi, ki so se odločili za vojaško službo, kot se mladi ljudje odločajo za druge poklice in službe. Zavrača precej razširjeno mnenja, da so prostovoljci v armadi slabo vzgojeni in šolani ljudje iz revnih getov naših velemest. Trdi, da so madi črnci in črnke, ki se prijavljajo v vojno službo, bolj in bolj usposobljeni za opravljanje predvidenih nalog. “Število črnih, ki stopajo v oborožene sile, bi bilo približno enako v čisto prostovoljnih oboroženih silah in v o-boroženih silah, sestavljenih na temelju splošne obvezne vojaške dolžnosti,” pravi poročilo. Edina razlika je v tem, da pri popolnoma prostovoljnih oboroženih silah s plačami, ki tekmujejo z onimi v civilnih poklicih in službah, ni nobenega zapostavljanja črnih, kot je bilo v času obvez- ne. vojaške dolžnosti. “Ameriško vojaštvo ni in ne postaja vojska revnih ali črnih. Vojaška služba izgleda je še vedno smatrana kot ena izmed izbir za širok odsek a-meriške družbe, od bogatih do revnih,” ugotavlja Rando-vo poročilo. Dr. Richard V. L. Cooper, glavni sestavljalec poročila, je deja: “Očitno je vojaška služba še vedno bistveni sestavni del ameriške družbe. To ni armada revnih ljudi. Vzroki, zaradi katerih se mladi ljudje javljajo v oborožene sile, so isti, kot so vedno bili: zaposlitev, plača in ugodnosti, vežbanje v službi, možnost videti svet, zapustitev doma. Vzroki se niso menjali.” Poročilo priznava, da se je število črnih v oboroženih silah povečalo od preteklega desetletja od 8% na 16%, toda pripisuje to večji brezposelnosti in manjšim možnostim, ki so na izbiro črni mladini. Študija trdi, da bi bilo mogoče stroške za prostovoljne oborožene sile zmanjšati za 5 do 10 bilijonov letno, če bi le izvedli potrebne spremembe in dopolnila. Zavzema se za lažjo in večjo število ponovnih vpisov prostovoljcev, kar bi zmanjšalo stroške za vežbanje, dalje zmanjšanje števila civilnih u-službencev in nadomestitev teh z osebami na temelju krajših delovnih pogodb ter na splošno preureditev vojaških pokojnin. Te dajejo veliko višje pokojnine po veliko krajši delovni dobi. Ko povprečni civilni upokojenec, ki stopi v pokoj, prejema pokojnino nekako 10 let, jo prejema povprečen vojak, ki je služil v oboroženih silah 20 let, povprečno 35 let in več. Za vojaške pokojnine je šlo leta 1956 1% celotnega proračuna za narodno obrambo, sedaj gre v te namene 7 % tega proračuna in ga bo šlo v manj kot 20 letih 12%, če ne bo sedanji sistem spreme-njen. rožanih mi. z večbombnimi glava- Razgovori o Gibraltarju MADRID, Šp. — Odkar ima Španija demokratsko vlado, so se odnosi med njo in Veliko Britanijo močno izboljšali. To je ustvarilo možnost za reševanje vprašanja Gibraltarja, britanske posesti na skrajnem južnem koncu Pirenejskega polotoka, ki je trn v peti španskemu ponosu. Ko bo prihodnji mesec šel predsednik španske vlade A. Suarez na uradni obisk v Britanijo, bo tam razpravljal z britanskimi vodniki tudi o bodočnosti Gibraltarja. i-----o------ Gospodarstvo ZDA sorazmerno zdravo WASHINGTON, D.C. — Deset glavnih vodnikov gospodarstva v deželi je tekom obiska in razgovora s predsednikom Carterjem izrazilo mnenje, da je naše gospodarstvo kljub sedanjemu zastajanju rasti zdravo. Skupni gospodarski odbor Kongresa je bolj črnogled v svojem polletnem poročilu, ki je bilo objavljeno koncem tedna. Senat letos ni voljan odobriti sporazuma s Panamo o prekopu WASHINGTON, D.C. — Vodnik večine v Senatu Robert C. Byrd je dejal novinarjem na svoji tiskovni konferenci, da bi pogodbi s Panamo, ki sta bili podpisani ta mesec, ne dobili potrebne večine v Senatu, če bi ta o tem glasoval še letos. Dokler je tolikšna večina javnosti, kot kažejo sedanja povpraševanja, proti pogodbama s Panamo o prekopu, je težko pričakovati, da bi dve tretjini Senata glasovali zanji, je razložil položaj sen. R. C. Byrd. Iz Clevelanda in okolice Raznašalce iščemo— Ameriška Domovina išče raz-< našalce za področje E. 55 St.f Bonna Avenue, E. 58 St., Pros-, ser Avenue, E. 60 St., E. 64 St., Addison Avenue in E. 66 St. Ker za to področje trenutno nimamo raznašalca, bomo primorani pošiljati naročnikom list po pošti, dokler ga ne najdemo. Prosimo zadevnega razumevanja. Seja— Društvo Carniola Hive 493 TM ima v soboto, 1. oktobra, ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue, v starem poslopju. Vse članice vabljene! Najdena očala— Na E. 62 St. (pri Tappan tovarni) so bila najdena moška očala. Dobijo se v uradu AD. Članski sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima v ponedeljek, 3. oktobra, ob 8. zvečer sestanek v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Zadušnica— V nedeljo bo ob 8. zjutraj y cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Brodnika ob 2. obletnici njegove smrti. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Po 3G urah skoraj neprestane razprave s številnimi vmesnimi glasovanji so se izgleda vodniki Senata odločili iskati kompromis z nasprotniki ukinitve nadzora nad cenami naravnega plina. Zasedanje jo bilo včeraj prekinjeno in pričakujejo, da bo kompromis danes predložen. Sen. Met-zenbaum iz Ohia in sen. Abou-rezk iz Dakote sta izjavila, da bosta svoj boj proti ukinitvi nadzora cen plina nadaljevala, če jima kompromis ne bo sprejemljiv. DAKA, Bangladeš. — Teroristi japonske “Rdeče armade” imajo na tukajšnjem letališču potniško letalo s 150 talci. Od Japonske vlade zahtevajo za izpustitev talcev 6 milijonov dolarjev gotovine in izpust svojih 9 zaprtih tovarišev v japonskih ječah. Zahteve morajo biti izpolnjene v 13 urah, sicer bodo začeli streljati talce, so izjavili teroristi. Japonska vlada je objavila, da bo zahteve izpolnila, da pa potrebuje za to več časa. HONG KONG. — Včeraj sta prišla v Peking vodnika Kambodže, Pol Pot, glavni tajnik Komunistične partije in predsednik vlade, ter leng Sary, član Politbiroja KP in podpredsednik vlade za zunanje zadeve. Na letališču so pričakali Kambodžanca vsi vodniki LR Kitajske s Hua in Tengom na čelu, ob poti v mesto pa jima je vzklikala množica. Sprejem je bil še večji in nav- dusenejši kot pred par tedni za jugoslovanskega Tita. WASHINGTON, D.C. — Upokojeni adm. Thomas H. Moorer, bivši načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA, se je odločno izjavil proti novima pogodbama o Panamskem prekopu. Po njegovem je “življenski interes ZDA, da ohranijo popolno last in polni nadzor prekopa”. Če Senat potrdi dogovor, bi se moglo zgo-doti, da bi prekop prišel posredno pod nadzor Sovjetske zvezo, je dejal admiral. Znano je, da je panamski predsednik Torrijos velik občudovaldc kubanskega Castra, ^jgpHEmSKA POMOVIM st- Cito Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $2ti.Q0 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 tor fl months; $8.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAH) AT CLEVELAND, OHIO No. 144 Thursday, Sept. 29, 1977 Dežela na drugem planetu V zadnji Četrtini našega, to je dvajsetega stoletja, z vsem prosvetljenim napredkom, silnimi tehničnimi izumi :n čez -'es svet razlegajočim se klicem po svobodi in človekovih pravicah, je na tej naši Zemlji dežela, kjer vladajo takšne strahotne razmere, da se zdi, kot da bi bila padi?, sem s kakega drugega divjega planeta. Civilizirani Svet g e anevno po svojih poslih, ne da bi se brigal, kaj se tam dogaja, kakor da bi bila ta dežela res na drugem S'.etu, pa je sredi med nami in jo vsi zadnja leta dobro poznamo. - / Njeno inm je Kambodža^ Ta, lanes nesrečna indo-kitajska dežela je bila nekoč veliko kraljestvo, obsegajoče tudi današnji Vietnam in sc ie razprostiralo od morja do morja. V njem se je razvila \:soka civilizacija, katero označujejo sijajna kiparska dda, arhitektura tiste dobe pa je ohranjena v skupini templja Angkor. Umetniki iz Kambodže so bili tedaj nani in priznani po vsej vzhodni Aziji. Njen prideleK il?a je bil med prvimi v tistem prostoru. \/ na.^em času je postala ta dežela pekel na zemlji. Dokler se ni nekako pred šestimi leti vietnamska vojna razširila tudi v Kambodžo, je tam vladal bivši kralj, pozneje princ Narodom Sihanouk. Ohranjal je v deželi več ali manj Aiir \a red, čeprav so vdirale čez mejo severno-vietnamske oborožene enote. Da bi se to preprečilo, sta se odločila bivši predsednik Nixon in njegov državni tajnik Kissinger poslati iz Južnega Vietnama protikomunistične bojne sile v Kambodžo. Ker se je princ Sihanouk uprl temu, je bil izveden državni udar, Sihanouk je oil odstranjen in umeščen režim sodelovanja, ki je potegnil dotlej (vsaj navidezno) nevtralno Kambodžo v vojni vrtinec. Pred aobrimi dvemi leti je Amerika odpoklicala svoje zadnje bojne enpte iz indo-kitajskega območja, torej tudi iz Kambodže, nakar se je Nolov režim sodelovanja z Amerik v/ zrušil, oblast so prevzeli komunisti, znani od imenom Khmer Rounge in strahotna tragika kam-bodijskega ljudstva se je začela. Novi rež,im je pretrga vse stike z zunanjim svetom in uvedel strahovlado, kakršne ne poze i sodobna zgodovina. Poročila zanesljivih časopisnih dopisnikov pripovedujejo, da so se tamkajšnji komunisti odločili razbiti s silo vso socialno, kulturno in gospodarsko strukturo v deželi, ponižati celotni narod na stopnjo primitivnega predpotopnega človeka in na razvalinah graditi svoj koncept človeka in človeške družbe. Posledice takega načrta so strahotne. Glavno mesto Phnom Penh so z malimi izjemami, z vsemi drugimi mesti v deželi vred, popolnoma izpraznili, staro in mlado vseh stanov in poklicev z otroki in starčki, zdravimi m bolnimi razselili na podeželju za obdelovanje zemlje. V kolikor dela mestnega prebivalstva niso po-oih, so 'jrrtje v tisočih in tisočih umirali od naporov, pomanjkanja in lakote. ov,* Približni cenitvi (točnih podatkov sploh ni mo-goce dobit,) je po “osvoboditvi” Kambodže nasilne smra umrlo najmonj 20'; celotnega prebivalstva, ki 0u'°? miili°nov duš. Ostalo ljudstvo, razen vla-uajoce Kaste, -ivi v neznosnih razmerah trpljenja in po- vk!;iub “Pokmetenju” mestnih ljudi je S r?a Čadel na Ponvico predvojne žetve. Gre za Kamhnl—V'h žlv.1ienJ’ kai Pa vse drugo? Zgodba o niSr1 16 resniena kakor P°vest z drugega sveta, protitoS, xx^Xtjr' ^ Vendar je M "aŠi ZCmUi’ niih^VH?3 g!eda ln molči- K-ie 80 Združeni narodi in v tT? Predstavniki razvpitega Tretjega sve- neea%v t\T0t?SVn akciJe “kapitalističnega” svobod-a V1 Pri kambodijskih komunistih malo zaleg-n? tr-tLcr.U' f!?1 *1-n ob,s°dba njihovega ravnanja od stra-mo -vhVm ’}/ fstl Pokomunističnega sveta. Zakaj reci-ie na in č'ovekoljubni evrokomunisti, ki jim neio svnif.4 ;0 Jka za Sv°bodo in človečnost; ne povzdig-Uirir o , Aoreenega glgsij, če že od Moskve in Pe-Kmgc. k..| takega ne moremo pričakovati? vi doni s t nr! rk - i 'ctr ^ ni,Prizn^ni r ©organizator in re- svoiem kemunizma tovariš Tito ob žavah pri ^'vc azi^sklh komunističnih dr- nSa č ovčki Prizadevanju za dobro kmimistn ni iP tudi v Kambodžo, kjer razen marksistinuV lovaH«, kot se manj kot mali človek, in Pod komu-i\ri- • t‘;1Sem ^amkal povedal, da so tirani sova bese ’ -T0110^ hudši °d divjih zveri? Nje- ol iišal visl 7^,ierjetn0 zalegla' Sam bi si pa s tem oijasdl \esl zaiadi pomora tisočev in deset tisočev dn- mobrancev in drug* protirevolucionaUev v domovfni ki so bni po vojni umorjeni brez sodbe po odobritvi in intuanKu % najvišjega mesta, kot potrjuje njegov nai- bhzji oproda, tovariš Djilas. J L P BESEDA IZ NARODA Prisrčno povabljeni! CLEVELAND, O. ček društvenih prireditev nas že precej časa opozarja na družabni večer — večerjo in ples —, ki ga prireja v avditoriju pri Sv. Vidu Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v soboto, 8. oktobra 1977, z začetkom po sedmi uri. Vsaka prireditev DSPB je za nas prilika, da pokažemo, koliko je še v nas zavednosti, ki nas je v usodnem letu 1945 napotila v neznano, v begunstvo, ker smo odklanjali brezverski komunizem in njegbvo suženjstvo. Tisoči so vsled te svoje zavednosti izgubili svoja življenja, tisoči so zgubili vse premoženje, a rešili največjo dobrino — svobodo. Kakor povest se zdi dostikrat našim otrokom in tukajšnjim ljudem pripovedovanje o dogodkih tistih let, ko smo doživljali zavoljo komunizma toliko hudega doma, nato po taboriščih, dokler nas ni pot vodila še dalje v neznano — v Severno in Južno Ameriko in celo v daljno Avstralijo. Nismo se čudili, da nas tudi rojaki v novih deželah večkrat niso sprejemali, kot bi nas, da ni bilo komunistične propagande, ki nas je skušala ;predstaviti svetu kot izdajalce. [Nas pa je trda usoda povezova-,la med seboj. Minila so prva leta, vživeli smo se, uredili si domove, privadili se novim govoricam, da smo lažje služili kruh. Izboljšanje življenja pa je prineslo tudi komodnost in brezbrižnost za marsikaj. Nismo več tako pogrešali drug drugega, pričela je ugašati tudi zavest, zakaj smo šli od doma. DSPB je bilo ustanovljeno, da idejno borbo proti komunizmu nadaljuje in nas neprestano o- , Najvišja nagrada je 2,500 dollar jev. Listki, ki služijo ob- Koledar- enem kot vstopnice za večerjo, 1 stanejo 25 dolarjev. Vstopnice same za večerjo stanejo 10 dolarjev. Listki za manjše nagrade so po 2 in 5 dolarjev, nagrade pa 300 odnosno 500 dolarjev. Začetek koktajla z večerjo bo ob 6. uri, izbiranje nagrad pa se začne ob pol devetih zvečer v sredo, 5. oktobra. Podprimo slovensko mladino! Prijatelji Zlata poroka v Euclidu EUCLID, O. — V soboto, dne 1. oktobra, obhajata 50-letnico svoje poroke Peter In Katarina, roj. Krupič-Žalec z 20671 Goller Avenue, splošno znana 'in spoštovana v vsej okolici in tudi v farni skupnosti sv. Kristine. Peter je pri Društvu Naj sv. Imena, Katarina pa pri Oltarnem društvu in pri Ladies of Guild. Oba sta člana KSKJ in zvesta naročnika Ameriške Domovine. Naša zlatoporočenca sta pri vseh, ki ju poznajo, priljubljena in spoštovana, četudi se v svoji skromnosti nikdar ne silita v o-spredje. Doma sta iz Bele krajine in sta šla kot prenekateri izmed nas skozi trdo preskušnjo velike depresije med obema vojnama in prebolela razne bolezni. V zakonu se jima je rodila hčerka Mary, ki se je poročila z Edmondom Cookom, učiteljem. Z njim imata štiri otroke, dva sinova in dve hčerki. Mary je znana premnogim bolnikom, ki so bili v Euclid General bolnišnici, kjer jim je bila na uslugo kot bolniška sestra. Ko bd v soboto v cerkvi sv. Kristine zahvalna sv. maša za 50-letnico poroke Petra in Ka- par tedni v bolnišnico. Ko sočustvujemo z njeno preskušnjo, prosimo Boga, da bi ji olajšal ta križ in ji skoro vrnil zdravje. Tega želimo seveda tudi zlatemu ženinu Petru. Naj Vama, draga zlatoporočenca, ob tem vajinem prazniku s čestitkami tudi voščimo in želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala tudi biserni jubilej! Bog Vaju ohrani hčeri še dolga leta! M. T. tiskom daje smernice in pojasni la ter zbira podatke za zgodovino, ohranja s spominskimi jDro-slavami časten spomin mrtvim in pomaga invalidom in bolnim z dohodki svojih prireditev. Ali ni torej prav in potrebno, da se teh prireditev udeležujemo in s tem podpiramo napore DSPB in dokažemo, da smo še, kar smo bili, ko smo zapuščali dom, ali kar so nas učili starši. Vstopnice za družabni večer z večerjo so naprodaj pri članih društva in v Baragovem domu po $5 za odrasle in po $2.50 za otroke. hitro n^šla te predmete in ugo-lDr. J. Gole: irX^egTavtoSmT ^so Friderik Baraga - naš rojak, naš zgled Še to moram omeniti, da je bil ogenj zelo vroč, kajti šipe so bile tako na drobno razklane, da jih nisem mogel pobirati z rokami. Človek he bi mogel verjeti, kakšni zločini se dandanes dogajajo. Policija pravi, da zažigajo samo drage, razkošne avtomobile, da bi si prisvojili zavarovalnino. Kam plovemo? Želim Vam lepo, sončno in veselo jesen ter prav lepo pozdravljam! A. Debevec Marija Mauser Podpirajmo slovensko mladino! CLEVELAND, O. — Ameriški Slovenci smo res lahko ponosni na svojo mladino, ki je o-stala zvesta idealom svojih staršev. Širom Amerike se slovenska mladina zbira okoli narodnih domov in v slovenskih dru- štvih. V Clevelandu se sloven- Uva pu- ška mladina zbira v Korotanu, balina. Lastnik avta je sin pre- Popravek in pojasnila' MADISON, O. — Dragi bralci in bralke! Ko sem zadnjič poročal o zgorelih avtomobilih, gem naredil napako, da k nakupni vsoti avta nisem pripisal še ene ničle. Ta, na moji farmi zgoreli avto, je stal deset tisoč dolarjev in za toliko je bil tudi zavarovan. Med tem mi je naša krajevna policija sporočila, da je bil avto namenoma zažgan in da so krivci že v zaporu. Pri tem sežigu sta lastniku pomagala dva po- Nekaj vznemirjajočih dejstev o Sloveniji GORICA, It. — Iz mednarodnega tiska razberem, da so slovenski, odnosno jugoslovanski komunisti, tovariško pozdravili in zaploskali voditeljem evro-komunizma. Lepa g&sta! Toda evrokomunisti vsaj v besedah zagovarjajo demokracijo, pluralistični parlamentarni sistem, še celo Atlantski pakt! Kako pa kaj take in podobne argumente tolmačijo komunisti v Sloveniji? Demokracija je oblika oblasti, kjer je ljudstvo suvereno in vlada s pomočjo predstavnikov, ki jih samo neposredno izvoli. Z žalostjo ugotavljam, da npr. tovariš Kavčič in njegov izvršni svet v Sloveniji nista bila razrešena funkcije in zamenjana z novimi predstavniki, ker je tako odločila na volitvah “baza”, oz. suvereno slovensko ljudstvo, ampak ker je tako odločil ‘vrh’, oz. centralni komite KPS, verjetno po naročilu še višjih ‘vrhov’. * Čeprav je Jugoslavija podpisnica Helsinških sporazumov, se oblasti v Sloveniji na te sporazume v vsakdanji praksi malo zmenijo in človečanskih pravic ne jemljejo preveč na znanje. V Sloveniji še danes obstajajo politični zaporniki. Mnogim državljanom so zaradi ‘(državne varnosti” odvzeli potni list, drugim pa, ki so zanj zaprosili, ga iz istega razloga niso izdali. Poglavje zase je svoboda tiska. Sodnika Miklavčiča so npr. obsodili na 20 mesecev zapora zaradi članka, objavljenega v tržaškem Zalivu, na štiri leta pa zaradi zapiskov v zasebnem ^dnevniku. Prav tako časnikarja Blažiča na dve leti zaradi članka v Zalivu. Po 32 letih od konca vojne je slovenskemu tisku v inozemstvu zabranjen vsakršen vstop v domovino in je že sama posest takšnega čtiva v Slovenijo kaznivo dejanje kot priča npr. obsodba Draga Jančarja, časnikarja mariborskega “Večera”. (Govor na Baragov dan v Lemontu, 3. septembra 1977.) Pridigar za lanski Baragov dan rojen v gradu Mala vas, župnij3 je bil škof Rausch. Poslušalcem Dobrnič. Nekaj do sedaj napis3' se je predstavil kot Slovenca po nih pripomb k vsebini tega stav-materi. ka. Naj se . vam danes tudi jaz j a) Kje je to? — Ozemlje med predstavim in to kot rojaka novomeško in kočevsko progo, svetniškega škofa Barage. Po med črto Stična-Fužina in Novo božji previdnosti izhajam iz iste mesto-Dvor, se imenuje Kraji' fare kot on. Oba sva bila kršče- na. Bolj pusti desni del je znan na pri istem krstnem kamnu in pod pridevkom “Suha” Krajin3' v isti cerkvi svetega Jurija v Ljudi pa imenujejo Kranjčane. Dobrniču. j Prva fara v Suhi Krajini je Morda je to razlog, da sem bil bila ustanovljena v Dobrniču !• povabljen za govornika pri da- 1077, Žužemberk pa je bila nje-našnji slovesnosti. Za povabilo na podružnica, se predsedniku Baragove zveze V dobrniški fari so imeli tur-lepo zahvalim. Oboje smatram jaški grofje grad Kozjak že v za čast, vsekakor, za nezasluže- 13. stoletju. (Valvazor, 11. knji' no čast. ga.) V 17. stoletju se je zrušil Lanski govornik je združil v sedanje razvaline. Lastnik E11' Baragov dan s proslavo 200-let-'gelbert Turjaški gradu ni obno-nice Združenih držav in je go- vil, postavil pa je 1670 nov gr3' voril o misijonskem, socialnem dič, ki je po bližnjem naselju in kulturnem delu, s katerim je dobil ime Mala vas. V tej gr3' Baraga doprinesel velik delež k ščini so bivali samo oskrbniki gradnji ZDA. j Grofje so se mudili tu samo v Moj namen danes pa je, gr a- jeseni, ko so prišli na lov ri3 diti na mislih urednika Ave Ma-' zajce in lisice, ria. P. Fortunat nas je v vseh ) Grad je bil prodan 1. 1752. KU' letošnjih številkah -Ave Maria pil ga je domačin Anton Jenčič' pripravljal na tale dan, ko je pi- Po njem ga je podedovala nje* sal o pomenu in namenu dela za jgova hči Marija, Katarina, Jože' beatifikacijo škofa Barage in o fa. Poročila je oskrbnika mirom pomenu vsakoletnega^ Baragovega dneva. Namen obojega, — kakor on pravi — je globlje poznavanje skega gradu, Janeza Nepomuk3 Baragia. To so starši škofa B3r3' ge. Poroka Baragovih staršev llresu, ki bo imel svojo letno prireditev v soboto, 1. oktobra, še posebej pa moramo omeniti športnike, ki se zbirajo v velikem številu ' na Slovenski pristavi. Piistavski športniki so letos imeli res bogato leto. Pristava ]e bila polna mladine, ki se je veselila mladosti in življenja v zeleni naravi in bistri vodi v bazenu. Največji letošnji uspeh pri-stavskih športnikov pa je novo teniško igrišče, plod združenega dela slovenske pristavske mla-' dine in njenih prijateljev. Da bi poravnali še preostal dolg, vabijo pristavski športniki ga tovornjaka. Ko je videl v ča-v sredo, 5. oktobra, na večerjo, sopisu objavo o zgorelem avtu, združeno z izborom in delitvijo je številko prijavil policiji in nagrad. povedal, kaj je videl. Policija je možnih staršev, zemljiških prodajalcev. Kot sem preje poročal, so avto sežgali v noči od sobote na nedeljo v mojem vinogradu. Ko so se v nedeljo zjutraj z malim tovornjakom peljali domov, so se ustavili na nekem obcestnem parkališču in šli notri. Njihov tovornjak je bil zadaj odprt. Na isto parkališče je pripeljal neki drugi voznik, parkiral poleg o-menjenega tovornjaka in videl v njem avtne sedeže,, gume, baterijo in še nekaj drugih avtomobilskih predmetov. Mislil je, to mora biti pa ukradeno. Zato si je zapisal številko tega male- Jugoslcvanski tisk se rad pohvali, da je jugoslovanska meja najbolj odprta. Menda res. Menda bo to držalo. Še celo za bivše fašiste in naciste! Le za slovenske (in jugoslovanske) rojake v svetu ne. Pride iz Severne Amerike slovenski duhovnik, profesor na u-niverzi v Miami, ki je bil med vojno še otrok, in se kot ameriški državljan naivno pripelje do slovenske meje. Nič ne pomaga, brez vizuma ne gre. In revež čaka v Trstu na vizum od jugoslovanskega konzulata, čaka 5 tednov, a vizuma ne pričaka, kpr je med tem dopusta konec' :iu mora nazaj v Ameriko. Takih primerov bi se lahko naštelo več kot dovolj. Pa se u-pravičeno sprašujem, čemu morajo slovenski rojaki po svetu nositi posledice zaradi dejanj, ki so jih zakrivili “bratski” narodi? Je mar kdo že slišal,, da bi bi! kdaj kak Slovenec udeležen pri napadih na jugoslovanska poslaništva, pri terorističnih akcijah v Jugoslaviji, ali pri kakršni koli drugi ilegalni organizaciji? Jugoslovanske obla- življenja in dela Barage, ki v bila v maju 1792 v dobrnišk* farni cerkvi. V tej cerkvi je bil pet let k3S' neje krščen sin Friderik na svoj rojstni dan 29. junija 1797. Ime Dobrnič je od tedaj;11®' razvezljivo združeno z imenofl1 Baraga, b) Kraj. — Dobrnič je vasj' hen, skoraj neznan kraj, br3Z. železniške zveze, mpd Trebnje111 in Žužemberkom. Sedanja f3ra ima okrog 2,000 duš, 33 vasi 8 podružinc. Vasi Kozjak in NI3' la vas sta v sedanji fari vklju' čeni med 33 vasmi. O Dobrniču je krožila st3ra ljudska, nagajiva pesem, ki se začne: “Tam dol na Dolenjske«) Vas Dobr^nč leži — že ime ^ pove, da prida nič ni.” Morda s° Baragovi duhovni sobratje v Metliki poznali to pesem, ker s° vedno lepši luči prikazuje duhovno podobo tega misijonarja' in škofa. Obenem pa nam daje spodbudo k posnemanju njegovega zgleda. Predmet mojega govora: BARAGA KOT DOBRNIŠKI ROJAK in BARAGA KOT NAŠ ZGLED, naj služi temu dvojnemu namenu. BARAGA KOT DOBRNIŠKI ROJAK O Baragi in njegovem življenju je bilo že veliko pisanega, j Jaz se bom omejil samo na kratki stavek: Friderik Baraga je bil Zastarelo in megleno Ranko-vičevo amnestijo slovensk^ oblasti precej poljubno tolmačijo in še bolj poljubno naobračajo, zato si premnogi Slovenci po svetu ne upajo v domovino na obisk ali za $talno. Zgovoren je primer vojaškega strokovnjaka za razstrelivo pri libanonski vladi Srebotnika, bivšega poveljnika domobranske postojanke v Idriji. Iz slovenskega časopisja povzamem, da je po nekajletnem sodelovanju-z jugoslovanskim poslaništvom v Libanonu zaprosil in čez leto dni dobil jugoslovanski potni list, ter se po dvakratnem obisku za stalno preselil v rekli o Baragi, da ni nič pN —5 Bodi temu kakorkoli. Za Ea' raga in zame je Dobrnič po Pre' šernovih besedah “Srečna, dra' ga vas domača, kjer hiša moj0' ga stoji očeta.” Čeprav se je Baragova druži) na preselila iz Male vasi v bolj gosposki trebanjski grad, je Fri' derik celo življenje srnah3 Dobrnič za svoj dom. Rad je za' imel hajal v Dobrnič in rad je Dobrničane. Oni pa njega. c) Ljudje. — Kakšni so 41 ljudje? — najprej veseli, kot .navadno ljudje v vinorodni*1 Slovenijo. Po enoletnem biva- ^^^^vem'bregu Krke sC goji trta ze od časa Rimljan0 , lastmi precej izboljšali. Vendar imaba vtis, da gledajo komunisti v Sloveniji na Cerkev kot vrabci na strašilo. In tako je npr..Božič, ki je sicer ne le verski ampak na moč občuten, tradicionalen ljudski in družinski praznik, v Sloveniji še danes sti pa so zmetale emigracijo !‘tabu’,-beseda, z delovnim dnem vseh jugoslovanskih narodov v zakrita. en sam koš. 1 q nju je bil proti njemu sprožen sodni postopek; čeprav ga sodišče ni moglo obtožiti nobenega neposredno zakrivljenega uboja, je bil obsojen na 7 let strogega zapora zaradi svojega vojaškega delovanja med vojno. Drugih podobnih primerov pe manjka. Ce pomislim, da je diktator Franco zgradil skupno grobnico, tako za bele kot za rdeče žrtve španske revolucije, in je takrat še živeči fašist Franco podelil pokojnino, preživelim' antifašističnim borcem v Španiji ... , i V dobrniški fari sta dve vin3*5* gori: šmaver in Lisec. Za č'3^ Marije Terezije so tukaj dob1*1 celo državno podporo za izboli' sanje vinogradništva. Dobrniškega vina ne pozn33a na svetovnem trgu. Vino je slo, pravijo mu “cviček”. Lju je v tej okojici so pa zanj BOd11 hvaležni in ga uživajo — pravijo — ‘zato, da jim jed lie škoduje”. V posebno čast so si kmetjc steli, da se je njihovo nepreŠ3 no Vino — “župa” v domači f3r ki' id' ni cerkvi rabilo tudi za SLOVENSKA CERKEV m3Še: isk> /lako tpdi v malovaški graj r, .. . kapeli od 1. 1752 naprej. Vs3' Z veseljem ugotavljam, da soj^ ki • priše] y bll se diplomatski odnosi iped Va- nostrežen 7 vinom tako tudi ert tikanom m jugoslovanskimi ob- hovni gospodje Tiste duhoVni' ke, ki so to gostoljubje sprejel*' so imeli ljudje posebno radi-O Baragu so vedeli poved3!1’ da je gostoljubje vedno 's p rej3*' Zato so se- čudili, da ni vina P°' kusil, ko je prišel iz Amerike rt obisk. Niso namreč vedeli, da je Baraga zaobljubil vzdržati vsake pijače radi pijančevanj3 med Indijanci. Dobrničani 5° (Dalje na 3. strani) Friderik Baraga - naš rojak, naš zgled Tudi nad Baragovim škofovskim grbom je napis: Unum est necessarium. To je njegovo škofovsko geslo. Kar je zdaj vzel za svoje škofovsko geslo, je bilo že prej njegovo življenjsko geslo: Eno je potrebno, namreč: SKRBETI ZA NEUMRJOCO DUŠO. Skrb za svojo dušo in duše drugih, to je bil program njegovega celega življenja. Na tem je temeljilo vse, kar občudujemo na Baragi; njegova plemenitost in dostojanstvo, njegova dobrosrčnost in ljubezen, njegove žrtve in zatajevanja, njegova delavnost in a-postolska gorečnost. Če hočemo posnemati zgled Baragov, mora to postati tudi naše življenjsko geslo. Zveličanje duše je glavni in edini cilj in namen človekovega življenja na zemlji. V tem je namen in pomen našega življenja. Edino to je potrebno. Prepričati o potrebi in navdušiti za delo za zveličanje duš je bilo podlaga in cilj vseh Baragovih pridig. O tem je pridigal tudi v Trebnjem ob svojem drugem obisku v domovini 1. 1854. Na Svečnico je imel v trebanjski cerkvi sv-, mašo in blagoslov sveč. Dobrni-ški farani, katerih je bilo precej med poslušalci, so si to pridigo dobro zapomnili. Po njihovem pripovedovanju je bila glavna misel pridige tale: “Vsak človejt ima neumrjočo dušo, ustvarjeno za večno srečo, ki zavisi od kratkega zemskega življenja. — Da cilja ne' zgrešimo, nam sveča s svojim plamenom kaže pot.” Lepa misel! Misel, vredna škofa Barage, vredna, da se ob njej pomudimo. a) Gorečo svečo lahko držiš. “Nemogoče si je predstavljati ,^a^or hočeš: pokonci, postrani, število izvoljenih v nebesih, ki j navzdol, njen plamen je usmer-so se v devetih stoletjih zvrstili jen zrneraj navpično, navzgor, v tej fari. [Njegove smeri ne moreš spre- Župnija Dobrnič je stara in peniti. Ta plamen nas spominja ima častno mesto v zgodovini |na Pavlove besede: Kar je zgo-odrešenja. :raj, po tem hrepenite, ne po Vsi v Zgornjem Michiganu v^em’ har jo na zemlji (Kol. 3, ZDA smo vam hvaležni za tega velikega moža, ki je bil voljan | Smo državljani dveh svetov, doli od Podlisca prikazala koči-! zapustiti lepi Dobrnič in Slove-,s stalnim bivališčem samo na ja s škofom. Tako so gledali tu- Jnijo, da bi novemu svetu prine- enostranskem svetu. ^ Na zemlji di fantje iz zvonika, kjer so bili sel božjo besedo rekli, “da so bili gospod misijonar tako oslabeli, da niti našega dobrega, naturnega vina niso mogli uživati”. Dobrničani so tudi — in to je bolj važno — pošteni, preprosti in verni ljudje, ki so vedno kazali posebno veliko spoštovanje do duhovnikov. Morda zato, ker je dobrniška fara imela vedno dobre župnike in kaplane. Tako ni čudno, da je bilo v fari vedno precej duhovniških poklicev. Stari ljudje so rekli, da je s faro nekaj narobe, če ne živi zmeraj vsaj pet duhovnikov, ki so izšli iz dobrniške fare. Odkar se spominjam, je bilo to res, in to najbrž drži tudi danes. Za Barago so ob mojem času vedno “razločili”. Kot človek “so bili grajski”, kot duhovnik “so bili naš gospod”. Ob njem so tudi rekli, “da so bili Baraga hudo cerkveni gospod”. S tem so hoteli reči, da je bil Baraga zelo pobožen. Morda tudi zato, ker je ob vsakem obisku vedno najprej šel v cerkev. d) Baragovi obiski. — Ko je Baraga pastiroval v Šmartnem in Metliki, je gotovo vsako leto prišel v Dobrnič. Iz Amerike se je prvič vrnil v Dobrnič 1. 1837, po šestih le- (Nadaljevanje s 2. strani) Ob stoletnici njegovega rojstva so “častilci njegovi” postavili njemu v dobrniški cerkvi spomenik. Je to doprsni kip z lepim okvirjem, nekako dva metra od tal, na sprednji stranski steni. Kot otroci smo se vsako nedeljo drenjali pod tem spomenikom. Stari ljudje so rekli, da moramo biti pridni in se lepo obnašati, “ker nas škof Baraga gledajo”. Nekateri šo smatrali tisti prostor kot ne posebno primeren za spomenik. Odgovor na to je bil vedno: “Škof Baraga ne bodo dolgo na tem mestu. Enkrat bodo prišli na oltar. Tam bo zanje lepši prostor in ljudje bodo našega škofa bolj videli.” Skoraj naivne besede iz ust preprostih ljudi, ki so samo hoteli reči, da so prepričani, da bo Baraga enkrat postal svetnik. e) Leto 1977 v Dobrniču. — Letos, 10. julija 1977, so v Dobrniču, rojstni fari škofa Barage, obhajali trojni jubilej: Minilo je 900 let, odkar je bila ustanovljena dobrniška župnija kot prafara v Suhi Krajini; 200 let, odkar je bila postavljena sedanja župnijska cerkev sv. Jurija; 180 let, odkar je bil na praz-\pik sv. Petra in Pavla 1797 v tih, ko je bil 40 let star. Prišel ,Mali vasi rojen Friderik Baraga je 20. aprila tri dni pred far- in isti dan v tej cerkvi krščen, nim žegnanjem. Za obe priliki | Za to slovesnost se je zbralo obenem je bila cerkev vsa v jV Dobrniču okrog 4,000 verni-vencih. Cerkev je bila natlače- ,kov, med njimi rojaki iz Ameri-na s farani, ki so z Baragom jke z zastopniki ameriških ško-vred jokali, ko je ta ob krstnem [fov in lemontskih očetov franči-kamnu celo uro klečal in se v jškanov. solzah zahvaljeval za milost s ve- Ob tej priliki je zastopnik tega krsta in obnavljal krstno!marquettskega škofa dejal na-obljubo. slednje: Ko se je vrnil domov kot škof, sedemnajst let pozneje, so se pa Dobrničani pripravili za slovesen sprejem. Bilo je na petek, Blažev dan, 3. februarja 1854. Vsa fara je bila na nogah. V Trebnje so poslali kočijo, ki naj bi pripeljala škofa. Farani so ob obeh straneh ceste v dolgih vrstah stali in čakali, kdaj se bo ( Osebna poslanica župana Ralpha J. Perka R. J. Ferk Dragi prijatelji! tovili, da bo Cleveland ostal čist, Rad bi vas spomnil, da so pri- (varen, zdrav dom za naše druži-marne volitve v torek, 4. oktob- ne. ra, nestrankarske. j Pokažite svojo podporo, pro- Vsi clevelandski volivci bodo sim, s tem, da glasujete 4. okto-dobili enako volivnico, neoziraje bra in 8. novembra za mene. se na njihovo strankarsko regi- j Hvala za vaš glas zaupanja! slracijo. Na tej volivnici bodo vsi kandidati za župana. Tako ... ali ste demokrat, neodvisen ali republikanec ... lahko glasujete za mene ... Ralph J. Perk ..., ne da bi izgubili Jpatims]ja gt. 255 in Društva Mir svojo strankino pripadnost pnut 10 Ameriške Dobrodelne bodočih volitvah. \ zVeze. S skupnim delom smo, vi in Ralph J. Perk, župan Clevelanda P. S. Jaz sem redno plačuj o-či član Ameriške Slovenske Katoliške Jednote “Naša Gospa jaz, storili veliko za napredek Sponsored by: Citizens for in napravili Cleveland boljši Perk Committee: Joseph Kocab, prostor za vse. Z vašo nadaljno chairman, 4501 Cullen Drive, pomočjo in podporo bomo žago- Cleveland, Ohio 44115. zumemo njegovo nenavezanost na ta svet. Tudi v tem nam je Baraga postal svetal zgled. za potrkavanje. Oni so opazili črno postavo, ki se je pomikala Resnično! Baraga je za vselej zapisal ime svoje slovenske do- deli po hribu Grmada v dolino movine v zgodovino severnih in končno izginila pri cerkvi, šli pokrajin ZDA. Motiv: “da bi z so pogledat in spoznali škofa. |božjo pomočjo prinesel luč sve-(Baraga je neopaženo odšel i^te vere vsaj nekaterim dušam" Trebnjega peš po stezi preko,kakor je sam napisal v svoji hriba Grmade. Po cesti, koder so prošnji za <|dpust iz ljubljanske šli s kočijo, je do Trebnjega škofije 1. 1899. smo samo popotniki. Imamo potni list s tranzitno, prehodno vizo. Ta viza nas upraviči za prehod skozi ta svet. Cilj potovanja pa je drugi svet. Sv. pismo nas o tem jasno uči in opominja: 11 km, po stezi preko hriba pa je med Trebnjem in Dobrničem komaj 5 km.) Ko so fantje prišli ljudem povedat, “da so škof Baraga že v II. BARAGA KOT NAŠ ZGLED Vredno je poznati življenje in cerkvi”, se je vse gnetlo v cer- delo človeka, kakršen je bil Ba-kev. I raga. Še veliko več vredno in po- Baraga je še skoraj pol ure po trebno je posnemati njegov prihodu ljudi v cerkev molil pri zgled. krstnem kamnu in jokal. Z njim j Spodbuda k temu je drugi naje spet jokala vsa cerkev. Potem men Baragovega dneva. se je dvignil^šel naravnost k oltarju in potem dolgo govoril o Baraga, naš zgled! Ob tem gredo moje misli več krstu, posvečujoči milosti in zve-j kot šest tisoč milj daleč, na vzhodno pobočje Oljske gore, v Betanijo. Tu je ob Jezusovem času živel Njegov prijatelj Lazar s svojima sestrama Marto in Marijo. Pri njih se je Jezus večkrat u-stavil, odpočil, tudi prenočil in užival Lazarjevo gostoljubje. Ob eni takih prili^ je Lazarjeva starejša sestra Marta pripravljala kosilo. Ni ji bilo prav, da je njena sestra Marija sedela pri Jezusovih nogah in Ga poslušala, namesto da bi njej pomagala. Svojo zaskrbljenost je Marta razodela Jezusu. Njegov odgovor vsak pozna. Je nepozaben. “Marta, Marta, skrbna si in veliko si prizadevaš, a le ENO JE POTREBNO (Lk 10, 42) ...” ličanju duše. Po opravilu v cerkvi se je zunaj vse gnetlo okoli škofa. Vsak se ga je hotel dotakniti in poljubiti njegov škofovski prstan. Ljudje tega sprejema niso nikdar pozabili. Ob dolgih zimskih večerih smo otroci z odprtimi usti poslušali stare ljudi, ki so o tem pripovedovali: “Ko so prišli Baraga kot misijonar, smo z njimi molili. Ko so prišli kot škof, smo jih pa gledali, občudovali, poslušali in jokali. Kaj takega v Dobrniču še nikdar ni bilo in nikdar več ne bo.” Preko Novega mesta je šel škof iz Dobrniča čez Gorjance v Metliko. Nazaj grede je še enkrat obiskal Dobrnič in Malo vas. Tako so Dobrničani rekli, da “so Baraga jz Amerike obiskali Slovenijo dvakrat, Dobrnič pa trikrat”. Dobrničani Barage po tistem obisku niso več videli. Odšel je za vedno. Spomin nanj pa je o- Nimamo tukaj stalnega mesta, • marveč iščemo prihodnjega (Hebr. 13, 14).” Svet je za nas kot most. Pojdi čezenj, pa ne gradi hiše na njem! ' Ta svet in vse na njem moramo rabiti, v kolikor je potrebno in koristno za dosego večnega cilja. , Kakor svečni plamen morajo vsi naši načrti vse naše želje in hrepenenja biti usmerjeni navzgor, k Bogu. b) Goreča sveča se použiva, postaja krajša in krajša, dokler ne dogori. Vsak človek dobi ob rojstvu v svoje roke gorečo svečo. Nihče ne ve, kako dolga je ta sveča. Ve samo, da sveča življenja gori, da postaja krajša, da bo enkrat zanjikrat zaplapolala. Nihče pa ne ve, kdaj bo to. To je za nas opomin, da je naše življenje kratko, negotovo, obenem pa tako zelo važno. Živiš samo enkrat. Ne igraj se z življenjem; ne poslavljaj ga na kocko! Kar delaš, delaj preudarno in misli na konec! Delaj, dokler imaš čas! — Koliko časa imaš, ne veš! — čas, ki ti je še na razpolago, je dar božji, dragocen zaklad! Rabi ga z očmi, uprtimi na večnost! Živi tako, da boš vsak večer lahko rekel: Danes nisem samo postal za en dan starejši, ampak nju se je odpovedal in postal du-lovnik. Kot duhovnik je vse razdal. Dejal je: “Kar daš drugim, boš sam imel; česar pa ne daš, bodo imeli drugi.” Svojemu škofu je kot misijonar v Ameriki pisal: “Vse bogastvo tega sveta je v primeri z zveličanjem ene (sam podčrtal) same duše le ubogi prah.” Nekdanji graščak je med Indijanci živel V skrajnem Z današnjim dnem nisem samo .za^ en korak bližje svojemu Nad nekdanjo Lazarjevo hišo tudi za spoznanje boljši, stoji danes cerkev, basjlika. v o-biiki križa'.' Krasni mozaiki predstavljajo prizore iz Jezusovih obiskov. Na enem od teh se v zlatih črkah na modri podlagi čast — k Bogu se je vrnil. Ko ga občudujemo za to, kar je on bil — naj zdaj on pri Bo- Graščini in vsemu premožer Šu Prosi> da tudi mi Postanemo, kar on zdaj je! Lesnontske drobtinice Četrta skrivnost veselega dela: Ki si ga Devica v templju darovala. Sv. Družina se je verjetno preselila iz hleva v kako zasebno hišo v Betlehemu, morda h kakemu sorodniku. Sv. Jožef je ubo- ‘morda mislil kar ostati v Davi štvu. Sam je pisal v pismu na dovem mestu, ker je bil tu se- sedlu, da more z eno roko voditi osla, z drugo se pa opirati na palico. Od daleč zagledata sveto mesto in ga pozdravita ... ' Prišedši v Jeruzalem, pustita osla v varstvu služabnika gostilne, kjer se ustavljajo karavane. V templju se Marija pridruži ženam, ki sede po stopnicah in čakajo določene ure. Jožef nese grlici na določen prostor in ju izroči duhovniku. Najbrž tudi vpiše Jezusa v rodovnik Davidove ■ družine. Vsak prvorojenec je bil božja last in starši so ga morali odkupiti z dvema grlicama ali goloboma. Bogataši so gotovo darovali v žrtev kako bolj drago žival. To zapoved je dal po božjem naročilu Mojzes in Judje so jo zvesto spolnjevali vsa stoletja pred Mesijo. Duhovnik pride k čakajočim ženam in opravi predpisane molitve očiščevanja. Žene zdaj lahko odidejo s svojimi malčki. Med duhovnikovo molitvijo je Marija govorila z Očetom svojega Sina. Z vso jubeznijo Mu ga je darovala — dala Mu je svoje naj dražje. In Bog Oče je z veseljem sprejel ta Dar... svojega Sina. Jezušček se je pridružil Mariji v srcu in se tudi sam daroval v spravo človeštva. Kot človek je bil vesel, srečen, da je v Očetovi hiši. Po opravljeni pobožnosti sta Marija in Jožef hotela zapustiti tempelj. K njima stopi starček Simeon, ki vzame Mariji Dete iz naročja. Sv. Luka opiše ta prizor: “V Jeruzalemu je živel mož Simeon. Bil je pobožen in pravičen mož, ki je pričakoval odrešenje Izraela in sv. Duh je počival na njem. Sv. Duh mu je razodel, da ne bo prej umrl, dokler ne bodo njegove oči videle Kristusa Gospoda. Sv. Duh mu je dejal, naj gre v tempelj. In to sta starša prinesla Dete Jezusa in izpolnila postavo Gospodovo, je vzel Dete v svoje naročje in blagoslovil Boga. Rekel je: “Zdaj lahko odpustiš, Gospod, svojega služabnika v miru, kot si obljubil, ker so moje oči videle zveličanje, ki si !ga pripravil vsem narodom, Luč v razsvetljenje poganov in slavo Tvojega ljudstva Izraela.” Ko sta se Detetova oče in Mati čudila temu, kar je bilo povedanega o Njem, ju je Simeon blagoslovil in rekel Mariji, Njegovi Materi: “Glej, to Dete bo mnogim v padec in zveličanje v Izraelu; bo znamenje zavrženo-sti — in Tvojo lastno dušo bo meč presunil, da se bodo razodelo skrite misli mnogih src.” Ravno takrat je prišla zraven Ana, ki je bila stara 84 let. V mladosti je bila poročena sedem let. Po smrti moža je v templju služila Bogu s postom in molitvijo. Apokrifi (od sv. Cerkve ne- MAU OGLASI FURNISHED ROOM For rent to mature sober map on E. 222 St. Call 531-4515 (145) Lastnik prodaja enodružinsko hišo s tremi spalnicami, garažo, parcelo 75x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. 185 St. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598. ___________________(145) Enostanovanjska hiša Naprodaj je enostanovanjska hiša s 3 spalnicami, garažo za 2 voza, na E. 82 St. pri Union Avenue v bližini cerkve sv. Lovrenca. Kličite 641-3659v (146) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (145) Grozdje naprodaj Črno Concord grozdje je naprodaj v Brooklynu, Ohio, na zahodni strani Clevelanda. Prinesite košare, natrgajte ši ga sami. Kličite 289-9498. (145) Hiša naprodaj Na 1046 E. 69 St. je naprodaj enostanovanjska hiša, obita z aluminijem, z bakrenimi cevmi in v dobrem stanju. Kličite 391-4000. (144) Hišo oddajo v najem Hišo s 5 sobami (2 spalnicama), podkleteno, z lepim vrtom oddajo v najem na Arms A ve. v Euclidu. Za informacije kličite 731-6369 ali se oglasite na 22951 Arms Ave. (144) Leopoldinsko Ustanovo na Du- dež te družine. Da preživi svojo naju 4. okt. 1844: “Večkrat mi družinico, si je poiskal delo. Ni tudi najpotrebnejšega manjka, .bilo težko — tesarji so povsod Pa kako velika tolažba, kako dobrodošli. Hotel je vsaj tako »priznani) vedo povedati, da je preobilno plačilo in kako nepo-|dolgo ostati, da bo Marija mogla bila Ana vzgojiteljica Marije in pisno veselje me čaka, ko me zadostiti postavi očiščevanja v bodo na sodni dan obstopili ne- (templju Jeruzalema in potem se kateri teh mojih dobrih otrok v bi vrnili v Nazaret Kristusu, ali prav za prav vsi, Vsaka judovska mati je po kakor upam, in govorili pred o- rojstvu otroka veljala za neči-strim sodnikom: “Ta nam je sto. Da je mogla spet v družbo, prvi oznanjal Tvoj božji nauk; je morala po preteku 40 dni v pripovedoval nam je o tvojem Jeruzalem k očiščevanju. Ta po-usmiljenju; on je napolnil naša stava Marije ni vezala, saj je bi-srca z vero in ljubeznijo do Te-j la Devica brez madeža. Hotela be.” — O, kako sem hvaležen Bogu, da me je poklical v težavni, a neizrekljivo tolažilni misi-jonskhstan!” Učimo se od Barage biti hvaležen za stan, v katerega je Bog pa je izpolniti postavo kot druge žene. Torej 40. dan po rojstvu Deteta sta Jožef in Marija na poti v Jeruzalem. Marija z Jezuščkom v naročju jezdi na osličku, ki ga jakega od nas postavil! V vsa- vodi Jožef. Čemu bi morala Ma~ kem stanu je možno in potreb no le eno: Rešiti svojo dušo! Vsak stan vodi domov — k Bogu. Škof Baraga je zdaj že doma, mi pa smo še na poti domov. Naj nam bo svetniški Baraga na .tem potovanju naš zgled, naš vodnik in priprošnjik! Svetniški škof Baraga! Iz slovenskega naroda je izšel stal v fari živ, kot da je škof še EST NECESSARIUM vedno med njimi. JE POTREBNO. slovenska mati ga je rodila grobu, ampak — in to je važno 1— Slovenec je bil! — za eno 'stopjinjo bližje Bogu. | ?a amerikanske Indijance je ENO JE POTREBNO! — polnih sedemintrideset let delal blešči ovekovečen napis: UNUM ZVELIČANJE DUŠE! Tako je in se zanje izgaral — bil je cel ENO Baraga druge učil, po tem geslu Amerikanec. je tudi sam živel. Tako lahko ra- Povsod je iskal duše in božjo rij a hoditi, ko imajo osla v staji? Saj je na njem prijezdila v Betlehem in vemo, da je pozneje tudi na njegovem hrbtu bežala v Egipt. Če bi ne bili imeli te živalice, bi ne bili mogli tako hitro zapustiti Jezusovega rojstnega mesta. Sledimo zdaj sv. Družini na poti v Jeruzalem. Osliček mirno stopa. Najbrž sluti, da nosi Njega, ki z mezincem drži Zemljo. Jezuščka je najbrž Marija uspavala, da spi tempeljskih deklic, ki so jih starši darovali Bogu v nežni dobi življenja. Tempeljske gojen ke so se učile čitanja Sv. pisma, raznih ženskih ročnih del, petja itd. Poveličevale so ob prazni kih božjo službo s svetimi plesi. Kako srečna je bila Ana, da je ena njenih gojenk postala Mati Mesiji! In Marija? Tudi ona je bila vesela srečanja po tolikih letih. Najbrž je smela tudi Ana vzeti Dete v svoje »a^ roč j e — drugače si ne moremo predstavljati prizora, saj je Marija tako rada ustregla vsem. Marija še sedaj ne more odreči nobene prošnje, Jožef in Marija sta se poslovila od svojih novih prijateljev in se napotila proti Nazaretu Srečna, da sta izpolnila postavo in božjo voljo ... Marija je* darovala Bogu naj dražje. Kaj pa mi? Kaj. mu poklonimo? Ali je vredno imena “dar”. Naše srce morda visi preveč na tem ali onem .. . Daruj Prešo prodajo Prešo srednje velikosti v od-ičnem stanju prodajo. Kličite 361-1758. -(143) Sobe oddajo Petsobno stanovanje oddajo zgoraj na Schaefer Avenue. Kličite po 4. uri tel. 391-2084. -(145) 1975 Chev. Camero 16,000 miles. Call after 7:00 p.m. — 381-1318. (x) For Sale Westinghouse electric floor scrubber, polisher and rug cleaner. First $10 takes it home. Call Jim at 361-4088. (x) APARTMENTS FOR RENT 1 two bedrooms, $75 per month and 2 one bedroom apartment, $65 per mrinth, on 1167-1169 E. 58 St. No children. Call 694-4-992. (144) Stanovanje oddajo Štiri sobe zgoraj, tri spodaj, ogrev in gorka voda, garaža, oddajo v bližini sv. Vida. Kličite 391-1189. -(145) Help Wanted jno to Kristusu. Darujmo pri sv. maši Očetu Jezusa .. . Pri s v njenem naročju. Marija in J