studijska biblioteka
LJUBLJANA
f t, 39 Poitmna
Ltat t j| asnee L
;t 6J0
V Urnosti I
x*č. —
(C.O.OM1B PMtft)
^Ijki. Naročnina: za 1 mM« !<o Wto L 75.—, f ino ■■■»>> o «t. — OgUunfai za 1 na
hraka in obrtne t>|hn L t.—. za flJO, oglata denarnih uvodov L stMoi L 2.— ■ , ' .
lo fibnmlit ItMo ■ l^lo^B
fNOST
M
Letnik LIH
Uradnftftfevo in upreTotthro: Trot (S), ulita S. Francaooo d'As«i« 20, Ta-le fon 11-57. Dopiol na| oe poMlMo izM^eno uredniffrv«, oglasi, rekla, maeije in denar pa i^hi^Hiil RokopUi oe ne vraćafo. Nefrenkioaaa plusa se na sprejemajo. — Lati, zaloiba la tlak Tiskero« «Edinoet»« PodaredoHtro ▼ Oer iei: uliea Oioeui Cardocci li 7, L a. - Teiei. §t.
Obrni in odgovorni uredaibt prof. Filip Pooie.
Gospodarski uspehi
ČohoslovaSke v prošlem letu
PRAGA, 30. jan. 1928.
Povsod v Srednji Evropi je poteklo prošlo leto ugodno rta
gospodarskem polju. Iz dotokov ameriškega kapitala se je ra&-fvila živahna gospodar'iska konjunktura predvsem v Nemčiji, katera se je pozneje razširila polagoma tudi na vse sosedne države v Srednji Evropi- Tu' di dejstvo, da je 1 1927. prenehala inflacijska konkurenca latinskih narodov, ki so ravno takrat urejevali svoje denarne probleme, je igralo važno vlogo. To so bili ugodni momenti, kateri 90 dali vzpodbudo Češkemu narodnemu gospodarstvu, da se je pričel njegov skozi toliko let mrtvi razvoj vzpenjati hitro navzgor. IVelik napredek more zaznamovati Čehoslova-ška v prošle m letu na gospodarskem polju, kot se bomo mogli prepričati iz podatkov, posnetih iz perijodičnih objav Čepke Narodne banke, vendar pa je vredno ugotoviti, da sloni ta siapredek na trdnih tleh in predvsem da ne izvira iz konsuma inozemskih posojih kot y_Nem-čiji, ampak iz lastnih domaČih prihrankov, kateri nraraš^jo v zadnjem Času Se dosti hitreje, nego se kaže tekoča potreba po njih v produkcijskih in trgovinskih krogih domaČega gospodarstva. V tem dejstvu ležipred-vsem znak, da je češko narodno g>ospotiarstvo v svojem ustroju zdravo in da se je njegov zadnji razvoj in porast izvršil spontano brez kakih umetnih zunanjih vplivov.
Češka industrija je imela v Vseh panogah dobro, dobička-polno leto. Produkcija se je od leta 1926. zvišala za 2Z9L vendar je pa mogla priti šele sedaj do predvojne višine. Za nadaljnji razvoj je pa še vedno dosti prostora, kajti drugrod se po veČini zaznamuje bi s t vs no višja produkcija v industriji kot 1. 1913. Ako aaznamujemo višino industrijske produkcije, predvsem surovin, za leto 1913. s 100, moremo beležiti za povojna leta sledeče vrednote: 1. 1920. 57, leta 1921. — 61, 1. 1922. — 50, 1. 1923. — 60, l. 1924. — 80, 1. 1925. — 85, 1. 1920. — 79, 1. 1927. okoli 100. •— Nič bi nam ne moglo dati jasnejše slike o povojni konjunkturi Češke kot te številke. Leta 1921. je dosegla inflacija svoj vrhunec, radi tega rastoča produkcija. L. 1922. se je nahajala deflacija in sanacija češke krone v polnem teku, radi tega je produkcija padla ravno na polovico (predvojne*. Sele 'I. 1924. je prišlo do izrazitega porasta na .80 in tudi leta 1925. se je nadaljeval razvoj navzgorT Leta 1926. je prišlo do reakcije radi odmevov krize v Nemčiji, a zato do te»m izrazitejšega porasta v bodočem letu 1927. In sicer je tudi sedaj dala živahna konjunktura v Nemčiji inicijativo za to.
Kako je hitro izboljšanje gospodarske konjunkture odvisno predvsem od enakih razmer v Nemčiji, kjer se je kupna in fconsumna moč tamkajšnjega trga znatno zvišala, moremo raavideti iz dejstva, da so imele 1. 1927. najboljši gospodarski polek one industrije, ki proizvajajo za izvoz v kraje Srednje Evrope: v Nemčijo in nasled-stvene države. One industrije pa, kot tovarne za proizvajanje stekla in porcelana, katere delajo v prvi vrsti za širši svetovni trg, ne zaznamujejo 1. 1927. porasta, ravno tako tudi no one katerih proizvodi se razpečaval jo samo na domačem češkem trgu. To zadnje dejstvo nam priča, da se ni domači konsum še nič zvišal v primeri z izboljšano konjunkturo. Iz vsega se da pa posneti, kako so gospodarski interesi posameznih držav organično vezani med seboj. Vsak narod mora želeti radi lastnega interesa svojemu sosedu le dobro, in gospodarski procvit, kajti mednarodno gospod arst-vo je že tako med seboj vezano, da znači gospodarski propad soseda zanj najmanj veliko Škodo, obratno pa gospodarski procvit soseda velike koristi.
Vsaka gospodarska konjunktura se zrcali najprej in najiz-raziteje v borznih kurzih. Povsem naravno je, če so borzni kurzi industrijskih delnic trajno
metli. Borzni indeks teh papirjev je zrastel od 100 eačetkom 1927. na 145 koncem leta. Nekateri znani papirji so celo podvojili svojo vrednost. Značilne jši za solidnoet češkega gospodarstva kot pora »t industrijskih delnic, katerih se v časih, živahnejše produktivne delavnosti vedno polasti Špekulacija, je porast državnih papirjev in sploh vseh vrednot z določeno obrestno mero. — Dolgotrajna stabilnost češke krone od leta 1922. sem je dala vzpo&budo k sledenju, za katero kaže narod vedno več umevanja. Hranilne vloge v hranilnicah so že dosegle lepo višino 14y2 milijard Kč. Leta 1927. je bilo prirastka skoro 3 milijarde Kč. Emisij se tekom leta zaznamuje prav malo, posebno ni imela država potrebe se posluževati denarnega trga med letom. Povpraševanje po kapitalu je bilo radi tega nesorazmerno majhno v primeri s tekočo tvorit vi jo novih kapitalov potom štedenja. Na trgu je bilo radi tega vedno dosti denarja na razpolago, obrestna.mera je padala in naravno so morali kot posledica tega rasti tečaji državnih papirjev. Šestodstotni so prišli že čez nominalno vrednost, petodstotni veljajo okoli 95, tako da nese kapital vlošen v njih dane« okoli
Sna izmed posledic te obilno-sti na denarnem trgu h* nizke obrestne mere je vračanje inozemskih posojil, katera so se prejšnja leta najela po visoki o-bresini meri. Čehoslovaška ~tena okoli 6 milijard Kč do4#a napram inozemstvu, polovico od tega, torej 3 milijarde, se je ino-glo tekom leta 1927. spirav&L v posest čeških državljan v. Ravnokar se čuje, da misli drŽava odplačati dolg napram Združenim državam, kateri je bil sklenjen po visoki obrestni meri 8%. Odplača se predčasno po predoisanem tečaju 110 dolarjev za 100 izposojenih. Država ima sedaj 34^ milijard Kč dolgov, od teh okoli 6 milijard napram inozemstvu. Za obresti in amortizacijo je treba letno 2,4 milijard Kč.
Končno Še nekaj o stanju Narodne banke in položaju čeho-slovaške krone. V prometu je sedaj okoli 8 milijard kron bankovcev. Zlata je bilo v zalogah banke ob koncu lete za 1004 milijone kron, deviz 2 milijardi kron, bankovci so torej kriti z zlatom in devizami le s 37.63?. Dolg države napram bankirje še vodno visok in znaša okoli 4Vs j/ lijarde kron. Leta 1927. je država odplačala 340 milijonov Kč. O velikih naporih državnih financ za stabiliziranje krone pa se moremo prepričati na dejstvu, da je država odplačala do »edaj 5% milijard kron Narodni banki, kajti ob prevzet j u prejšnjih avstroogrskih bankovcev je znašal celokupni dolg države napram emisijski banki preko 10 milijard kron. Če#ka krona je faktično stabilizirana že pet let v razmerju 2.96*4 dolarja za 100 Kč, na zakonito stabilizacijo se pa zaenkrat še ne misli. Trebalo bi pred vsem zaAo zvišati sedanjo zalogo kritja v zlatu o-ziroma devizah. Zlata zaloga ČSR pa ni v odstotkih še tako visoka kot drugod, kjer je valuta zakonito stabilizirana. Zaenkrat se čuje, da se bo vlada zadovoljila s tem, da se krona prekrsti na novo ime «lev», pri čemer pa ostane sicer vse po starem.
Bivši pobočnik Franca Jožefa
postal fašist
RIM, 2. Tajništvu inozemskih fašjev je sporočil dunajski fašij, da se je tamkaj vpisal kot Član maršal baron Albert Margutti, bivši pobočnik Franca Jožefa, ki je do zadnjega zvesto služil starega cesarja. Maršal Margutti je postal Italijan, ker je rojen na Reki. Obvlada popolnoma italijanski jezik in se je baje fce od začetka zelo zanimal za fašizem; tudi za Mussolinija je zelo navdušen.
Rusija se bo udeleBla umetniške razstav« ▼ Benetkah
BENETKE, 2. Italijanski poslanik v Moskvi je sporočil beneškemu poteštatu, predsedniku mednarodne umetniške razstave, da je vlada ZSSR zagotovila uradno u-deležbo Rusije na prihodnji beneški umetniški razstavi. Zastopanj bodo, kakor izgleda, naslednji ruski umetniki: Končahovski, Arki-pov, Sternberg, Falk, Petrov - Vod-kin m pok. Kustodijev, poleg nekaterih drugih.
KraUev odgovor
RIM, 2. Na poslanico, ki mu jo je poslal načelnik vlade on. Mszssolini povodom proslave pete obletnice ustanovitve milice, je Nj. Vel. kralj tako-ie odgovoril:
«Z veseljem sem sprejel poslanico, ki mi jo je V. E. poslala, proslavljajoč peto obletnico u-stanovitve Prostovoljne milice za nacionalno obrambo. V. E.p generalom, konsulom in legionar j« m se Sivo zahvaljujem za novo manifestacijo, gotov da se bodo vsi izkazali vredni domovine, izvršujoč vzvišene naloge, ki so jim poverjene. Prisrčne_po-zdrave. V.ni bratranec Viktor Emanuel.»
Prestolonaslednik v Krim
Sijajem sprejem
KAIRO, 1. Prestolonaslednik Humbert je prispel v spremstvu italijanskega poslanika na egiptovskem dvoru v egiptovsko prestolnico ob 2.45. Snrejeii 90 ga zastopnik kralja F uzda ter zastopniki vlade in mesta. Ljudstvo je priredilo prestolonasledd niku ob njegovem prihodu navdušene ovacije. Pred kolodvorom »o ga »prejeli člani italijanske kolonije v Kairu.
Prestolonaslednik se je odpeljal v hotel Semiramis, kjer se je moral takoj po prihodu na balkonu večkrat prikazati vzklikajo Čemu občinstvu. Ob 16. uri se je odpeljal na dvor. Italijansko poslaništvo je njemu na čast priredilo sijajen sprejem. Zatem ga je sprejel kralj Fuad in končno lord Lloyd.
Zvečer je egiptovski dvor priredil prestolonasledniku na čast velik banket. Poleg kralja in prestolonaslednika so se banketa udeležili člani vlade, mesta, dostojanstveniki in zastopniki evropskih kolonij.
Kairski Hsti so posvetili prestolonasledniku dolge dobrodošlice in članke, v katerih so predvsem povzdigovali prijateljstvo, ki obstoja med Egiptom in Italijo.
" Druga seja
velikega fašistovskega sveta
RIM, 2. Nocoj se je spet sestal pod vodstvom ministrskega predsednika veliki fašistovski svet. Na dnevnem redu današnje seje se nahajajo naslednje točke: splošnopolitični položaj, delovanje stranke in njej priključenih organizacij, drugi fašistovski nabor o priliki obleta niče ustanovitve fašjev. Ko vam to telefoniram, seja Še vedno traja.
RIM, 2. Tiskovni urad fašistov ske stranke poroča: Glavni tajnik fašistovske stranke je sprejel ostavko, katero je podal pokrajinski politični tajnik on. Italo Lunelli. Vodstvo tridentin-skih fašistov je bilo poverjeno odvetniku Danteju Tuminettiju. ju.

Skrb za ceste
Okrožnica prefektom
RIM, 2 Vlada posveča še vedmo veliko pažnjo cestnemu vprašanju, kar dokazuje predvsem novo drfcjRvao avtonomno eestno podjetje, ki bo v kratkem ustanovljeno, da pa se ohranijo ceste dokler ne pridejo pod upravo novega podjetja, vsaj v sedanjem stanju, je naročila vlada v posebni okrožnici prefektom^naj strogo pazijo na izvajanje predpisov, ki so bili iadam glede cest, cestnega prometa in vozov. Posebno bodo morali skrbeti, da bodo morali imeti kolesa vozil predpisane premere. Nadzorovati bodo morali z največjo strogostjo izdelovalniee vozil, da se ne bodo več izdelovali, popravljali in prodajali voeovi, katerih kolesa nimajo predpisanih premerov.
RIM, 2. V prostorih, ministrstva za korporacije se je vršil danes dopoldne pod vodstvom državnega podtajnika Botteija sestanek zastopnikov udruženja rokodelskih zadrug1 in državnega zavoda za malo industrijo. Razpravljali in določili so odno-šaje med avtononmim udruženjem rokodelskih zadrugi hi državnim zavodom za malo industrijo, v kolikor se nanašajo na razvoj tehničnega, trgovinskega in kreditnega uveljavljanja rokodelcev.
odnoftajl med Italijo fta Jugoslavijo
RIM, Z. Agencija «Roma» poroča o znatnem znižanju italijanskega izvoza v Jugoslavijo v pryih devetih mesecih leta 1927. o katerem so znani natančni podatki. V tej dobi je znašal italijanski izvoz v Jugoslavijo 107 tisoč 149 ton blaga v vrednosti 679,700.000 dinarjev odnosno 12.983» celotnega jugoslovenskega uvoza. V enaki dobi leta 1926. pa ie znašal izvoz v Jugoslavijo 126.815 ton blaga v vrednosti 812 milijonov 700 tisoč dinarjev odnosno 14.34% celotne-_ga jugoslovanskega uvoza. Italija zavzema Še vedno tretje me-.sto medi velikimi državami, ki uvažajo blago iz Jugoslavije, in izkazuje med prvimi desetimi uvoznimi državami največji primanjkljaj napram svojemu izvozu. Na drugi strani pa beležijo predvsem Avstrija, Cehoslo-vaška in Anglija znaten napredek.
Rimska agencija pripominja k tem podatkom, da je treba slediti s posebno pažnjo razvoju italijarake trgovine na jugoslovanskem trgu, to pa radi tega, ker jugoelovenski izvoz v Italijo po svoji vrednosti znatno naxi-krlljuje italijanski izvoz v Jugoslavijo. Ugotoviti je treba, pravi poročilo omenjene agencije, če so vzroki skrčenja italijanske trgovine v Jugoslaviji samo začasnega ali trajnega značaja in če so samo gospodarski ali pa morda bolj politični. Kakor je znano se je pojavilo v preteklih mesecih v nekaterih pokrajinah kraljevine SHS gibanje za bojkot italijanskih trgovcev in s tem tudi italijanskega blaga.
Aparati za avtomatično razdeljevanj e benoina
RIM, 2. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo je s posebno okrožnico pooblastilo prefekte, da smejo samostojno izdajati dovoljenje za postavljanje novih aparatov za avtomatično razdeljevanje bencina. Prošnje za dovoljenje pa bo treba še nadalje vlagati pri ministrstvu, ki jih bo nato razposlalo prefektom, da zberejo potrebne informacije in eventuelno izdajo zaprošena dovoljenja. V prošnjah morajo biti natančno navedeni ime in priimek prosilca odnosno ime in sedet družbe, tip in obsežnost aparata ter mesto, kjer se nar merava postaviti.
Novi predsednik tržaškega
prizivnoga sodišča
RIM, 2. Na poslednji seji višjega odvetniškega sveta, ki se je vršila dne 31. januarja, se je poslovil predsednik sveta senator Scialoja s toplimi besedami v imenu vseh članov sveta od glavnega državnega pravdnika comm. Pavla Montalentija, ki zapušča svoje mesto ter v kratkem nastopi svojo novo službo prvega predsednika tržaškega prizivnega sodišča.
Proraftun mornariškega ministrstva
RIM, 2. Danes sta bila v poslanski gbornici v mnogih izvodih razdeljena proračuna mornariškega ministrstva in ministrstva za zunanje zadeve za poslovno leto 1928.-29. Proračun mornariškega ministrstva znaša v celoti 1 milijardo 152 milijonov lir in je za 67 milijonov nižji nego proračun za tekoče poslovno leto.
fie o aferi Pftttgrllli
TURIN, 2. Po mestu se je razširila vest, da je bila pisateljica Amalija Guglielmotti izpuščena na svobodo. Govorica je bila kmalu dementinana. Pač pa je njen zagovornik izročil preiskovalnemu sodniku pirošnjo za začasno svobodo pisateljice. Amalija Guglielmotti se nahaja Se vedno v zaporu na razpolago preiskovalni oblasti. Pisateljica se še ni sprijaznila s svojo usodo. V Aeči besno protestira, se prito^je, joče, se izdaja za bolno, vsied česar jo je preiskal jetniški zdravnik. Sodna oblast se ie ni izrekla glede njene začasne osvoboditve, toda po vsej verjetnosti bo prošnja ugodno
MILAN, 2. Včeraj predpoLdne je prispel semkaj iz Rima poljski primas kardinal. Hlond. PO sprejemu ua postaji se je mocis.
Hlond podal v nadškofijsko palačo, kjer ga je pričakoval eksc. Tosi.
Gradnja
ega draškega pristanište.
TIRALA, 2. Ministrstvo za javna dela je izdalo odredbo, da se takoj prične gradnja novega dra-škeg-a pristanišča. Proračun te gradnje je določen na 32 milijonov lir, za katere bo poskrbela italijanska družba, kateri bo demar povrnjen tekom 50 let.
Načrt za gradnjo novega pristanišča v Draču je izdelal italijanski senator inženir Alojz Luiggi. Po tem načrtu bo najprej zgrajen pomol, ob katerem bodo pristajali poštni parniki, ki oskrbujejo promet vzdolž jadranskega obrežja.
Vlada Združenih drŽav
proti podeljevanju posojil sovjetski Rnslji
W AS H LNGTON, 2. Minister za" zunanje zadeve je izdal svoj «veto» proti načrtu ameriške bančne skupine, ki je nameravala razpisati posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev na račun sovjetske iViade potom emisije obligacij sovjetskih železnic. V uradni izjavi, ki je bila priobče-na davi, ni^.vi minister za zunanje zadeve:
Ministrstvo ugovarja izvedbi finančnega načrta o razpisu posojila v Združenih državah. Prepričano je, da bodo banke in finančni zavodi podpirali vlado ter zavrnili sovjetsko prošnjo za posojilo.
ICrlza	¥§acl©
Demokratski ministri demisionirali — Krali ostavk ni sprejel
BEOGRAD, 2. V pričakovanju ostavk demokratskih ministrov in ostalih članov vlade je minul današnji dan, ki je bil nenavadno živahen in poln dogodkov. Posebno živahno je bilo v demokratskem poslanskem klubu, kjer je imel Davidović ves dan sestanke s svojimi ožjimi prijatelji. Prav tako velika živahnost je bila opaziti v pred-sedništvu vlade.
Posvetovanje demokratskih ministrov
Ob 10. uri dopoldne se je sestal zunanji minister dr. Mar rinković z ostalimi demokratskimi ministri k posvetovanju, na katerem so razpravljali o tem, kaj naj storijo demokratski člani vlade spričo včerajšnjega klepa demokratskega poslanskega kluba. Zanimivo je, •da so danes tudi vladni krogi zatrjevali, da bodo demokratski ministri podali ostavko. Konferenca demokratskih ministrov se je pozneje razširila v posvetovanje vseh demokratskih poslancev, ki so včeraj glasovali proti Davidovičevi resoluciji. To posvetovanje je trajalo do 12.30. Med tem časom je bil na dvom ministrski predsednik Vu-kićević. Po seji z demokratskimi ministri so demokratski poslanci izjavljali, da bodo demokratski ministri podali ostavke s primerno motivacijo in jih takoj ob 13. uri izročili ministrskemu predsedniku. Poleg tega je poslanec Šečerov dejal, da bodo ostavke takoj izročene in da do razkola poslanskega kluba ne bo prišlo. Vendar pa se mora jutri v narodni skunščini še izglasovati davčni zakon. Ob zaključku posvetovanja se je dr. Martnkovic navzočim poslancem zahvalil za njihovo zadržanje o priliki včerajšnjega glasovanja v demokratskem poslanskem klubu. Dr. Marinković jim je tudi povedal motivacijo ostavk demokratskih ministrov.
Točno ob 13. uri je dr. Marinković v resnici odšel k ministrskemu predsedniku Vukićeviću in mu izročil skupno ostavko demokratskih ministrovi Na vprašanje novinarjev je dr. Marinković nato izjavil: «S*daj sem izročil ostavke gospodu predsedniku, in sicer mojo in mojih tovarišev.» Novinarji so ga naprosili, naj jim da besedilo motivacije te kolektivne o-stavke, minister pa jim je odvrnil: «Ne morem dati sedaj motivacije, ker Še ni izročena onemu, kateremu je namenjena.» Načelnik vlade je odhajal iz vladnega predsedništva ob 13.30. Na prošnjo novinarjev, naj jim kaj pove o razvoju dogodkov, je izjavil: «Sprejel sem ostavko demokratskih ministrov.»
Vukićević ne bo podal ostavks
dokler ne doM nezaupnice
Ves popoldne je prebil ministrski predsednik pri raznih konferencah s političnimi voditelji. Ob 17. uri je odšel na dvor in je ob tej priliki poročal kralju, da so demokratski ministri podali ostavko. Ko je ob 17.30 odhajal z dvora, je odklonil novinarjem, ki so ga pričakovali z največjo napetostjo, vsako izjavo. Vrnil se je takoj v ministrsko predsed^ištvo, kjer so ga že pričakovali radikalski ministri in drugi njegovi pristaši. G. Vukićević se je ž njimi posvetoval nad pol ure. Eden izmed udele-iencev te konference je izjavil novinarjem, da jih je g. Vukićević obvestil, da za nocoj ni pričakovati novih dogodkov ter da
mora ostati položaj, kakršen je, ker mora jutri narodna skupščina izglasovati davčni zakon. Ostavke demokratskih ministrov po mnenju Vukićevića ne bodo izzvale že jutri vladne krize, ker so dali demokratski ministri garancijo, da bodo demokratski poslanci jutri glasovali z vladno večino. Pa tudi sicer; presoja ministrski predsednik položaj zelo optimistično. Po tej konferenci je imel g. Vukićević sestanek s predsednikom narodne skupščine dr. Perićem, ki jo po sestanku izjavil novinarjem: «Kriza vlade še ni otvorjena in mislim, da je sploh ne bo, ker ima Vukićević namen, nadaljevati delo z narodno skupščino. Jutri bo sprejet davčni zakon. Nato pa bomo nadaljevali s proračunsko razpravo- Delovali bomo dotlej, dokler bomo imeli večino. Vukićević ne namerava odstopiti prej, predno parlament Vladi ne izreče nezaupnico, da bodo na ta način prevzeli odgovornost oni, ki bodo to povzročili.)) Odhajajoč domov je Vukićević izjavil novinarjem, ki so ga še vedno obkroževali, na kratko dejal: «Ostavka demokratskih ministrov ni bila sprejeta. Vaše radovednosti pa zaenkrat ne morem zadovoljiti Zvečer ne bo nič novega.»
Dr. Marinković na dvoru
Takoj za Vukićevićem je bil ob 17.30 na dvoru dr. Marinković. Njegova avdijenca je trajala do 19. ure. Novinarjem, ki so ga pri izhodu iz dvorne palače obkolili, je na mnogoštevilna vprašanja odgovoril: < Jaz za vas nisem več zanimiv. Kolikor mi je znano, naša ostavka ni bila sprejeta.» Takoj za njim je bil v avdijenci tudi minister dr. Ku-manudi. Z dvora se je vrnil dr. Marinković v vladno predsedni-štvo, kjer je imel daljši razgovor z Vukićevićem. Nato pa je odšel v kabinet zunanjega ministrstva, kjer se je vršila dolgotrajna seja demokratskih ministrov. Po tej seji, na kateri sta dr. Marinković in dr. Kumanudi poročala o svoj:h avdijencah, so demokratski ministri izjavili novinarjem: «Ostavka ni bila niti ne bo sprejeta.» Ko so jih novinarji vprašal v kako stališče nameravajo zavzeti sedaj in če mi-s'ijo še nadalje podpirati vlado ter glasovati jutri za vladni predlog o davčnem zakonu, je dr. Kumanudi izjavil: «Povsem naravno je, da bomo to storili. Izglasovali bomo davčni zakon in proračun.» Ko so novinarji začudeni vpraševali, kako naj si to tomačijo, jim je dr. Kumanudi odgovoril: «V življenju je vse polno ugank. Čemu bi jih ne bilo tudi v politiki ?»
Muslimani ostanejo v vladi
Z veliko napetostjo so priča^ kovali danes politični krogi tudi sejo muslimanskega poslanskega kluba. Kakor znano, muslimani kot sestavni del demokrata ske zajednice doslej pri akciji Davidovića niso direktno sodelovali. Dr. Spaho, predstavnik muslimanov, je-imel danes ves dan posvetovanja na vse stranL Tekom dopoldneva se je najprej sestal z dr. Marinkovićem ter imel ž njim nad eno uro trajajočo konferenco. Nato se je vrnil v muslimanski poslanski klub, kjer je imel daljše sestan-je bil izdan komunike, v katerem je med drugim rečeno:
Po vseh teh sestankih in posvetovanjih se je končno popoldne sestal muslimanski poslanski klub k svoji seji Trajala je
H,	«EDINOST«	v TrgSu, dne 3. februarja 1928.
od 17. do 19. ure. O seji kluba je bil izdan naslednji komunike:
Z ozirom na ostavko dem ministrov je dr. Spaho stavil tudi svoj položaj v sedanji vladi klubu na razpoloženje. Klub je soglasno sklenil, da ne/smatra kot potrebno in da ne ve za noben razlog za to, da bi podal dr. Spaho ostavko, ter si osvojil misel, da se razmere pod sedanjo koalicijsko vlado kljub trenutnemu težkemu stanju v državi obračajo polagoma na boljše, kar se vidi zlasti v izboljšanju državne uprave, v pojema-nju gospodarske krize, ojačenju zunanjepolitičnega položaja in v pomirjen ju prej razpal jenih strasti. Posledice tega dela se opažajo n. pr. tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se je po dolgem času medsebojne borbe pokazala na obeh straneh dobra volja za skupno delovanje v splošno dobrobit naroda. Jugo-slovenski muslimanski klub smatra vsled tega, da bi bilo koristno državi, če bi se mogle pridobiti za sodelovanje v tem pravcu tudi druge parlamentar-ne skupine. Klub je soglasno izrazil popolno zaupanje ministru dr. Spahu.
Podmcriiicc za jngoslovensko vojno mornarico
RIM, 2. Agenciji «Atmo» poroča njen poročevalec iz Beograda, da prispeta prva dva jugoslovenska podmorna čolna, ki sta bila že pred časom zgrajena v Angliji, sredi prihodnjega meseca v eno izmed jug-osloveiiskih pristanišč. Poveljnik obeh podmornic je kapetan KrSnjavi. Tekom poskusov v angleških vodah sta se podmornici 146-krat potopili. Podmornice, ki so bile naročene v Franciji, so deloma v gradnji in prispejo v Dalmacijo proti koncu tega leta.
Arbitražna pogodba
med Francijo In Ameriko bo podpisana v pondeijek
PARIZ, 2. Iz Washingtona poročajo, da so merodajni krogi naznanili, da so se zaključila fraiicosko-ameriška pogajanja in da je bil dosežen sporazum, ki se nanaša na arbitražo. Glasom te ve3ti je vlada Združenih držav zahtevala, da se pogodba podpiše 6. februarja. Pogodba bo objavljena šele po ratifikaciji s strani ameriškega senata. Omenjeni krogi zatrjujejo, da vsebuje protokol tudi Člen, po katerem se zabranjuje v porab-ljanje katerekoli sile kot sredstvo nacionalne politike, to v slučajih, ko bo treba reševati e-ventuelne spore med obema pogodbenima državama.
Ponovno pa zatrjujejo, da ta pogodba ni v ničemer v zvezi z načrtom pogodbe, katerega je predlagal Briand in po katerem bi se morala z zakoni zabraniti vsaka vojna. Tozadevna pogajanja so za enkrat prekinjena.
Drusi Stresenumnoo govor
v nemškem državnem zbora
BERLIN, 1. Na današnji seji državnega zbora je zunanji minister Stresemann v drugič govoril. Njegov govor je pomenil pravzaprav odgovor nemškim nacionalistom, ki mu neprestano očitajo, da je po njegovi krivdi Nemčija s podpisom lo-carnskega sporazuma zašla v past velesil. Stresemann se je teh očitkov obranil s tem, da se je znova zavzel za politiko sporazumov. Povdarjal je, "da je Nemčija v Družbi narodov vedno zagovarjala to politiko. Radi tega je žela priznanje malih držav. Tudi v bodoče bo vodila nemška vlada politiko medsebojnega sporazumevanja. Menda da omili svoje znane izjave, ki jih je podal pred nekaj dnevi glede izpraznitve Porenja in lo-carnskega pakta, je tokrat zatr-
dil, da smatra locarnski sporazum Sele kot pri čete k e&otne evropske politike za ohranitev miru in da ta sporazum sam na sebi že pomeni, da mora ž njim ponehati vsako nesporazumi j e-nje in vsak spor. Svojih zahtev pa nikakor ni hotel . opustiti: Tokrat se je izrazil, da upa, da si bodo vodilni krogi Francije osvojili misel, da bi takojšnja izpraznitev Porenja le najbolj u-godno vplivala na politiko sporazumov, ki jo je ustvaril locarnski sporazum.
Emisija novega grškega posojila
ATENE, 2. Predsednik ministrskega sveta Zaimis je včeraj naznanil v poslanski zbornici, da je bilo tretje grško posojilo, ki je bilo včeraj emitirano na mednarodnem finančnem trgu, petkrat krito. Poznejše vesti listov se glasijo, da je bilo posojilo krito sedemkrat. Z zadoščenjem se povdarja veliki uspeh finančne operacije, ki se izvaja ob tako nizki obrestni meri. Italija bo prispevala k temu posojilu s 100 tisoč funti šterlingi.
V Turčiji bo uvedena latinica?
CARIGRAD, 1. Komisija, katari je naročilo ministrstvo za nacionalno proaveto, naj prouči uvedbo latinice v Turčiji, se je izjavila za tozadevni načrt ki je sestavila poročilo, po katerem bi bilo treba pričeti z izvajanjem te reforme najprej v turških Šolah. Turški tisk odobrava to reformo in jo ceni kot eno največjih pridobitev mlade Turčije na kutturnem. polju.
G-raiki župan umri
GRADEC, 2. Dane« popoldne je umrl v deželni bolnici radi tvora v dihalnih organih župan mesta Fran Kamniker.
Ko so Jugoslovani zasedli Radgono, so ga odvedli v Maribor kot ta^a Bil pa je kmalu izpuščen. Dr. Kanmiker je bil na mirovni konferenci avstrijski izvedenec za južno Štajersko. Kakor znano, je on na tej konferenci zahteval plebiscit za Maribor in sosedne kraje. kar pa je mirovna konferenca odkkmila, tako da je Avstrija do-biia samo mesto Radgono in Špilje.
DNEVNE VESTI
JAVNA ZAHVALA
Prejeli smo:
Podpisani se tem potom najpri-srčneje zahvaljujem vsem onim, ki so mi ob moji 70-letnici čestitali in ki bi mi radi čestitali bodisi ust-meno ali pismeno. Posebno se zahvaljuj eim teim potom onim, katerih naslov tmi ni znan, dalje posebno tudi g. Dr. Grči (V. Trobcu) za pesniške verze, posebna hvala tudi g. piscu v Edinosti (Malemu Grmu) za njegovo laskavo poročilo v »Edinosti«. (Dasiravno me je postavil med pometače — če tudi naših kultornih svetišč, odra in dvorane; pri čemur je pa pozabil dostaviti, da je pri pometanju držal on smetižnioo, in da ako sem vlekel jaz 2 stolici, je on gotovo vlekel Štiri stole po dvorani). Sicer sem prepričan, da bi tudi sedaj— da-si bo obhajal v soboto 11. 2. 1.1. svojo 60-leturico — kakor takrat pripravljal dvorano in oder, to še z večjo silo, in z večjim' navdušenjem, požrtvovalnostjo in ljubeznijo do našega kulturnega svetišča.
Se enkrat iskrena zahvala vsem in za vse.
Rožna DoHna, Ljubljana 20-1-1928 Josip Negode.
Knjiga o samomorilcih
Po vojni je bilo postalo vprašanje borbe proti samomorom že zelo aktualno. Po nekaterih velikih mestnih središčih se je poročalo o nekaki pravi samom orni maniji ali bolezni. Tako n. pr. na Dunaju, v Budimpešti in drugod. Čitatelji se spominjajo, da se je z istim vprašanjem bavil na eni svojih sej tudi rimski senat, dasi se v Italiji ta vrsta bolezni ni pojavljala v isti meri kot drugod.
V Rusiji je pa bila imenovana posebna komisija, da preišče najbolj zna slučaje samomorov ter zabeleži svoje zaključke. Na podlagi izdelkov te komisije, ki -je vsestransko preiskala 359 samomorov, je napisal in pred kratkim izdal ruski psihiater dr. N. P. Bruhanskij knjigo o samomorih, ki predstavlja redko zbirko dokumentov o človeku.
Onih 359 samomorov se je izvršilo v šestih mesecih, in. sicer se nanašajo ti slučaji na 208 žensk in 151 moških. Največjo število samomorov pada v dobo do 30. leta (75%). Na podlagi tega prihaja Bruhanskij do zaključka, da je kritična doba glede nevarnosti samomora od 15. do 30. leta. Podatki o izo-brazibi samomorilcev kažejo, da je med inteligenco veliko samomorov.	\
Zanimivi so podatki o načinu* samomora. Prvo mesto zavzema strelno orožje, drugo strup, tretje obešanje in skok z višine. Ženske se navadno poslužujejo strupa, moški strelnega orožja. Vzroki samomora so v ogromni večini tesno
spojeni z osebnim intimnim življenjem, pri ženskah 50%, pri moških 21%, medtem ko dosegajo vzroki, ki so v zvezi s službo in sploh z javnim položajem pri moških 16%, a pri ženskah le 3%.
Skrajno zanimivo je poglavje, ki je posvečeno obnašanju onih, ki se jim samomor ni posrečil. Od 127 takih oseb jih je #1% obžalovalo svoj poskus, 32% se jih ni ke-salo, 16% iih je bilo ravnodušnih in le 5J5 jih je bik> jeznih na one, ki so jih proti njihovi volji redili iz'objema smrti.
Najvažnejši pa so splošni zaključki, do katerih prihaja prof. Bruhanskij in ki imajo veljavo za vse kraje. Pisatelj je trdno prepričan, da si jemljejo življenje le bolni ljudje, ki jim manjka duševna ravnoteža. Ljudje, ki bežijo od življenja, »o v«dno slabiči. Dalje pravi dr. Bruhanskij, da samomori niso neiztrebljivo rio. Zato se more in mora proti njim boriti in jih preprečevati. V ta namen pa se je treba približati ljudem s slabo voljo in jih skušati rarumeti in uspeh je v večini slučajev zagotovljen.
■
NEZNAN MRLIČ
Županstvo občine Repentabor sporoča, da je bilo najdeno na o-zemlju imenovane občine, in sicer na cesti Repentabor - Opčine v bližini Prčjega dola truplo neznanega moškega 45 do 50 let starega, lepo oblečenega, a brez izkaznice, tako da se ne more vedeti, kdo je. Pri njem se je našlo 17 lir denarja, dalje dva ključa z napisom «Cai<ee He Qel, Lm porto e Esrporto Turk e Comp. Trieste." Mrliča so prenesli v mrtvaško kapelo v Repen-tabru, kjer bo na razpolago sodni oblasti in v svrho, da se dožene, kdo je. Kdor bi kaj vedel o pokojniku ali ga pogrešal, naj se obrne na županstvo v Repentaibru.
Rojstva, smrti in porok« ▼ Trstu
dne 1. februarja 1928
Rojeni: 12;
mrtvi: 14;
poroke: 3.
Iz tržaškega življenja
Razne nezgode.
Ko je 39-letni voznik Alojzij Ci-rielli, stanujoč v ulici Battera št. 258, včeraj popoldne hotel skočiti pri Sv. Ani na svoj voz, se mu je spodrsnilo in je padel tako neereč-■no, da je prišel z levo nogo pod kolo ter pri tem zadobil precej hude poškodbe. Z avtomobilom rešilne postaje je bil nesrečni voznik prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč, nato je bil na lastno željo prepuščen do-ma£i negi.
— 17-letni elektrotehnik Fran Suerz, stanujoč v Barkovljah št.
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
Pajčevina
Roman t Mirih delih
Iz ruščine prevedel I. V-
(3)
V tem trenotku je prišla iz hleva visoka, čedna deklica osemnajstih let, plavolasaj in rdeče lična.
— Greta,. Greta! takoj hodi z nami! — je vzkliknila z jokavim glasom Lizika, vsa prestrašena zaradi klofute, ki jo je dobil brat.
Greta je naslonila k zidu vile, ki jih je držala v rokah in stopila k vodnjaku, kjer ji je razsrjeni Moric povedal, kakšne gluposti mu je govoril brat.
_ To niso gluposti, — se je hranil brat. —
Stric je rekel, da ima z vama druge namene. On Jfcvi zdaj v Rusiji in j© postaj bogat gospod; izvo&čku je dal celo marko napitnine, a meni je vrgel petak, da nakupim prvovrstne kAve in ducat steklenic pava...
—/A kakšne okusne stvari je prinesel! —- je pristavila Greta. — Kakšna gnjat, pa okajen
234. je včeraj popoldne varil v e-laktrotehnični delavnici R. Levi v ulici S. Nicold št. 10 neki kovi-nast predmet, pri Čemer je rabil ptensen plina. Pri tem posflu je zagrettl neprevidnost, da se je približal s plamenom podu, ki je bil polit z bencinom. Kakor bi trenil, se je bencin vneJ in plamen, ki je pri tem nastal, je fanta precej hudo opekel po levi nogi. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno, bolnišnico, kjer so ga sprejeli v dermato-logični oddelek. Ozdravil bo v 7— 10 dneh.
— Idoč včeraj popoldne okoli 14. ure po ulici Ferrlera, se 80-1 et-na Hote. Tadini, stanujoča v ulici Conti št. 4, ni utegnila umakniti nekemu kolesarju 34-letnemu mesarju Viktorju Olivardi, stanujo-Čerou pri Sv. Ivanu - Guardiella št. 506, ki se je zaletel vanjo in jo podrl. Pri padcu se je starka pobfc la po glavi in oforazu, a ne hudo. Z avtomobilom rešilne postaje je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo pridržali v svrho o-pazovanja.
Vesti zjaoriškega
Goriške mestne vesti
Včerajšnji dan.
Na včerajšnji dan, na «Svečni-co», se v Gorici ni praznoval pravnik. Trgovine so bile ves dan odprte, ravnotako uradi, in ves promet se je vršil kakor ob drugih delavnikih.
Odsedeti bo moral mesac dni
Orožniki mirenske postaje so dobili od goriške preture odlok, da odvedejo v zapore 23-letnega Elijo Marušiča iz Mirna, ker je bil pred časom obsojen na mesec dni aapora. Moral je namreč pred sodnika — kot je morda Čitateljem že znano — ker so ga zalotili lansko leto ob priliki naborov, kako je hodil po goriških ulicah z drugimi fanti sonaborniki ter nosil v guufcnici, po žepih in za klobukom vse polno «makaronov» (testenin), kar se je smatralo kot žaljenje vojske, v katero so fantje odhajali. Orožniki so ga te dni odvedli v zapore.
Tatovi na delu.
Te dni so tatovi znova začeli s svojim nočnim in skrivnim delom. Naj navedemo nekaj tatvin, ki so jih izvršili. — Vdrli so ponoči v klet nekega Leopolda Winklerja, stanujočega v ulici Alpi Giulie. V kleti so se najprej lepo najedli in napili, nato pa odnesli precej jest-vin in vina s seboj. Napravili so Winklerju okrog 300 lir škode. — Humbertu Barisonu so ukradli v skladišču Brunnerjeve tovarne kolo. Kolesa imajo na piki. — Neki Frančiški Masten, 30-letni, iz Bilj, so pa odnesli iz spalnice perila v vrednosti 100 lir. — Ko pa se je Žena železniškega uslužbenca Jožeta Borlenghi-ja vozila v drugem razredu z vlakom iz Trsta proti Gorici, ji je neznan žepar v bližini Devina izmaknil denarnico ter z njo hkratu 1800 lir. Tudi denar i-majo radi!
IZPRED SODI&ČA
Sa»kely oproščen.
Kot amo. že v včerajšnji številki našega lista javili, se je včeraj dopoldne nadaljeval zanimivi kazenski proces proti E mestu Szekely-ju, doma iz Čakovca, ki je bil ob-dolžen precejšnje poneverbe, ponarejanja računov in goljufije kot uslužbenec in zastopnik v Italiji milijonske trgovske družbe Jugo-Mauthner iz Novega Sada. Da na kratko ponovimo to, kar je v obtožnici: Ko je tvrdka z milijonskim obratom napravila prostovoljno likvidacijo in je bil tudi Szekely kot njen zastopnik v Italiji pozvan, naj izvede likvidacijo v svojem trgovskem krogu, so pri končnih računih zasledili čez sto-tisočlirski primanjkljaj, ki je bil krit le z boni, ki jih pa družba ni priznata, za veljavne. Nadalje so zasledili še nekatere nerednosti v računih z družbo Fagioli in družbo Baradel iz Benetk ter na podlagi tega vložili ovadbo proti Er-nestu Szekelyju. Kako se je razvijal proces, ki so ga morali že nad štirikr&t prenesti, je našim čitateljem' že deloma znano, ker smo o tem v našem listu pisali. Zasliša-
nih je bilo tudi več prič, ki so morale priti iz inozemstva. — Toda vse so po večini govorile v prilog obtožencu, ki je vedno trdil, da je nedoVžen in le žrtev nereda v računih družbe same.
Včeraj je bila zaslišana še ena, priča in sicer zastopnik trg. družbe Baradel iz Benetk, g. Silvij Sca-tolin, ki je razjasnil zadevo z družbo Baradel ter dokazal v tem pogledu obtoženčevo nedolžnost. Izpovedal je, da glede računa 127.000 lir, ki naj bi jih imel po obtožnici Szekely na vesti, se je stvar popolnoma uredila.
Nato govori odvetnik, zastopnik oškodovanih družb. Predvsem naproša sodišče, naj dovoli, da se dajo od izvedencev pregledati računi, da se tako razjasni marsikaj, kar v teku pravde še ni bilo razjasnjeno. Ce pa sodišče tega ne smatra za potrebno, naj upošteva, da marsikako stvar Szekely tekom procesa ni mogel utemeljiti in pojasniti — in ga zato ne more o-prostiti vseh obtožb, nekaterih pa le radi pomanjkanja dokazov.
Državni pravdnik cav. Gaspari je pričel svoj govor s številkami ter izračunat, da bi moral Szekely z ozirom na obtožbo dati odgovor glede 248.442.10 lir, v katere je z veliko skrupoloznostjo vštel tudi vsotico dinarjev. Toda tekom razprave da je Szekely večino te vsote opravičil ter bi moral biti v tem ozira oproščen, ker dejanje ne predstavlja zločina; glede ostale vsote pa ni nobenih gotovih dokazov, da bi ga na podlagi njih lahko obsodili — torej bi moral biti oproščen radi pomanjkanja dokazov.
Obtoženčev zagovornik pa je, u-poštevajoč, da bi bilo vsako pregledovanje računov od i za* eden cev popolnoma brezpomembno in težko izvedljivo, pobijal vse obtožbe •napram obtožencu, orisal njegovo osebo, njegovo delo pri družbi Mauthner ter zahteval, naj ga sodišče v vsakem pogledu popolnoma oprosti.
Sodni d v oi* je nato pod predsedstvom cav. Serpija izrekel razsodbo in popolnoma oprostil Ernesta Szekelyja; glede prve obtožbe, ker ne vsebuje kaznivega dejanja, glede ostalih dveh pa, ker obtoženega dejanja ni izvršil.
PLAČE PRI SV. KRIŽU NA VIPAVSKEM Smrtna kosa
Dne 1. februarja je umrla tukaj osemdesetletna vdova Frančiška; U£aj, mati gosp. Justa Ušaja, a-grononia, sotrudnika {(Gospodarskega vestnika» ter trgovca v Gorici, in stara mati dveh duhovnikov, gosp. Stankota in Viktorja Staniča. Včakala je svoj tretji rod. Naj ji bo lahka zemljica in naj najde plačilo za svoje tukajšnje življenje in njega vse bridkosti, na onem svetu, kamor je odšla! Gospodu Justu Ušaju in njegovi družini kot tudi vsem ostalim sorodnikom! naše najiskrenejše soža-lje!
CERKNO Razpust gasilnega društva
Tukajšnji obč. komisar je pred nekaj dnevi poklical k sebi predsednika cerkljanskega «Gasilskega društva» in mu javil, da je društveni odbor odstavljen in društveno delovanje ukinjeno.
KAMNJE Cerkev. — Misi] on. — Novi zvonovi
To zimo smo imeli kar tri cerkvene slavnosti. Najprej smo popravili našo staro cerkev. Sam prevzvišeni knezonadškof goriški mons. B. Sedej je prišel k nam in na veliko veselje in zadovoljstvo naših ljudi blagoslovil popravljeno cerkev. Nato smo imeli tudi misijon in v naše največje veselje so v torek zapeli novi zvonovi. Po dolgih letih smo jih vnovič zaslišali v vsej njihovi veličastnosti. Pripeljali so jih iz postaje prejšnji torek, dekleta so jih okrasila z venci in rožami. Z v spremstvu vsega domačega prebivalstva, ki je z vzklikanjem kazalo svoje u-pravičeno veselje, so zvonovi dospeli v vas. Včeraj teden pa nas je vnovič obiskal prevzvišeni knezo-nadškcrf goriški, ki je zvonove vpričo cele vasi slovesno blagoslovil.
BOVEC.
Čeprav smo v zimskem času ter živimo v večjih ali manjših nepn-likah z dneva v dan, vendar v go-
tovih ozirih napredujemo. Znana cerkvena odredba glede žensk« noše je tudi pri nas precej zrevo-lucijonirala fenski svet. Gpaža »e pa, da je ta odredba našla odmev edino le v klobukih. Ker se jih vsako nedeljo več vidi, so jo hu-domušneži krstili tudi za «klobu<T-jo epidemijo«. Pa tudi niso m«čje soke, kajti to da skrbi; troba je vedno zbirati in stiskati po zadnjih modah, da pristoja obleki in je še vedno dosti drugih stvari, ki spadajo zraven, ako nočejo -biti daleč zadaj za meščankami. Nočemo biti krivični z očitkom, da »o jih nekatere težko čakale, saj pravijo, da mladim glavicam celo dobro pristojajo, medtem ko so pa pri sftarejfih videti kot simbol amešnofcti. Je pač tako, da vsaka novotarija ima svoje dobre in «la-be strani.
Drugače spimo spanje- pravičnika in ze. enkrat bi ne bilo drugih nezgod, razen ako vzamemo v po-štev tudi dva plesa, prvega na Oilvestrovo in drugega pozneje; smo pa z vabili preplesali. več tudi nismo dolžni zahtevati. Brez dvoma se ta pust že kaj zasukne-mo, s tem vsaj druge skrbi in nadloge pokrijemo, ker v teh časih najbrže edino to še spada 1) gospodarskemu napredku...
DAROVI
V blag spomin pokojne g. Avguste Poniž daruje g. Benedikt Poniž za «Sh'otišče 50 L in za «ŠoJ-sko društvo» 30 L. — Denar za Šolsko društvo brani uprava. Darovalcu prisrčna hvala 1 ^^^^
~ "borzno poročilo
Amsterdam 759-765, Belgija 265, Francija 70.02V,-74.32H, London 91.87-92.07, Ne\v-York 18.83-18.89, Španija 319-325, Švica 3il2.25 -364.25, Atene 25.75-26.25, Berlin 447-453, Bukarest 11.40-11.80, Praga 55.83-56.13, Ogrska 327-333, Dunaj 263-269, Zagreb 33.05-33.35.
Uradna cena zlata (1. 2.) L 364.51; vojnoodškodninske obvez-nice 74.20.___
-j« 9HHHH
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat
dijak 7. realke
po dolgi bolezni danes ob 6. zjutraj v starosti 20. let mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 3. t. m., ob 4. pop. v Boljuncu.	(177)
BOLJUNEC, 2. februarja 1928.
Marija Sancin, mati. Milica in Sava, sestri, Danilo, brat.
ULI OGLASE
SLUŽKINJA, praktična priletna, približno 30 let stara, vešča v.seh hišnih del, se sprejme takoj. Via Molino a vento 3, sladščičarna, černigoj.__112
AVTOXORIJERE: ena -Lancia», tri -15 Ter Fiat», ena «Spa» devettisoč se prodajo po ugodnih pogojih. Pojasni'a v daraii Lancia, Trst, Via Coroneo 31
113
SPALNE sobe, kuhinje, popolne, v veliki izberi, postelje, vzmeti, zimnice po nizkih cenah. Via Arcata 11, skladišče.
114
ISKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Crispi 50 cx Chiozza 115
KRONE, srebrne, plačam 1.36, goldinar-ie 3.60. Signoretto, Corso Vitt. Em. 2. '	105
ZLATARNA Affeert Povh
Trst, Via Maziirti 48 Kupuje rlato, srebro in krme. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne.
i!
ordinira
v Trstu Via S. Lezzaro 2311
(zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13
V Nabrežlni ortinira samo nrM
od 14—18 (na lastnem domu)
se
jezik in sladCice; miza se lomi pod težo reči, ki nam jih je poslaJa teta Mina!
Moric in sestra sta se začudeno spogledala.
— Vsekakor je treba, da pogledava, k&j se tam godi, — je rekla Greta. — Grem k gospe Knollejevi in jo poprosim, naj me pusti doigpv, medtem bo Roža stregla kravam- Ti pta pojdi k gospodarju in prosi ga, naj te pusti domov.
Knolle je sedel v vrtu pod lopo in jo pil pivo v družbi dveh prijateljev — učitelja in orgamsta. Vsi trije so Že od nekdaj poznali Libermana, a vest o njegovem nepričakovanem prihodu in o bogastvu, ki si ga je pridobil v Rusiji, je obudila v njih veliko radovednost. Po Karlovem pripovedovanju je njihovo zanimanje tako naraatlo, da sta oba Knollejeva gosta sklenila iti k Osvaldu Milerju pozdraviti rojaka in celo sorodnika, ker učiteljeva žena je bila v daljnem sorodstvu £ LJbermanom.
Snidenje s Libe rmanom j« bilo genljivo. Teodor je bil ves navdušen nad svojimi nečaki in prerokoval jim j« sijajno bodočnost, a stara prijatelja je imenitno pogostil. Zabava je bila živahna, a razšli so se šeia, ko je v cerkvi odbila enajsta.
Naslednjega dne je bila cerkev dolgo pred mado polna ljudstva in vsi so radovedno djgle-dovali Milerjeve, ko so se pojavili v cerkvi nali-
špani in samozadovoljni v spremstvu Libermana in ponosno zasedli svoja mesta v klopeh.
Že zjutraj je Teodor razložil celo kopico daril, ki jih je poslala njegova žena za dostojno opravo bodočih potnikov.
— Mi moramo biti lepo oblečeni, sicer nas ne bi spoštovali, — je rekel.
Zdaj so sosede zavistno gledale Malvinine obleke in ogrinjala, Gretin klobuk in bluzo iz batista in poletna plašča grahaste in sive barve, ki sta ju nosila Moric in Osvald.
PO končani službi božji so se žaipijani zbirali v senčnati cerkveni ogradi; vsakdo si je hotel od bhKU ogledati Libermana, mu stisniti roko, mu čestitati k sreči in zvedeti, če je res, da Milerjevi odpotujejo v Rusijo. Celo pastor sam je pristopil k Teodoru in se prijazno z njim raz-gorarjal ter ga nato povabil, naj pride v teku dneva k njemu, da se kaj pomenita po tako dolgi ločitvi. Njegov primer je navdahnil tudi Knolleja, ki je povabil zvečer v gostilno Libermana in znance, da napi je jo imenitnemu rojpku. Skratka, Milerjeva družina in Teodor so postali junaki dneva.
Liberman se je čutil zelo počafičen po J»-Btorjevem vabilu, zlasti ker ga je ta nekdaj gledal od zgoraj navzdol. Ob dogovorieni uri ie šel v
pastorat in bil je takoj sprejet v pastorjevi delovni sobi.
Pastor Brajthamer, debelušen Nemec z dvojnim podbradkom, je sedel pri oknu in kajlll \7, dolgocevnate pipe. Bil je odet v plašč iz iiulijske tkanine, a sivo glavo mu je pokrivala črna Čepica.
Ko je izprašal libermana o njegovih osebnih zadevah, ie prešel k političnemu položaju Nemcev v Rusiji; videti je bilo, da ga notranje zadeve
mogočne sosede zelo zanimajo.
_ Ali je v vaši provinciji mnogo protestan-
tovskih naseljencev, in kako gre tem bednim izgnancem tako daleč od domovine? — ga je
vprašaNern6k£j1 naselbin je v JekaterinosJav-ski guberniji mnogo, mislim, da preko Šesldeset. Škoda da so po večini anabaptisti.
_ O joj! Seveda je žalostno, da je toliKo
naSih rojakov odpadlo od skupne matere cerkve, ki jo je ustanovil veliki Luter, — je vzdihu-1 pastor. — Vendar pa nosijo tudi oni evangeljska luč v krivoversko temo grškega razkola. Sicer, pa sem zvedel, da imajo med tamo&njimi uroja-nimi prebivalci mnogo pristašev, zato morama biti napram njim prizanesljivi: s Širjenjem božje besede germanjzirajo topoglave slovanske prebil valce in izkazujejo na ta način naSi deželi velike uslugo.