bM m m mm J r IKlm^m časaua mS M +J ^ m == Telefoni uredništva ln sprave: 404)1, 404)3, 404)8, 40 04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika Japonski imperializem Ko bo sedaj h koncu leta delal svet politično bilanco, ne bo mogel brez posebne pozornosti mimo izredno pomembnih dogodkov na Daljnem vzhodu v preteklem letu, ki vedno jasneje kažejo, da je Japonska tista velesila, ki gospoduje in bo v prihodnjih desetletjih še bolj mogočno gospodovala nad Tihim oceanom. Japonska iz leta v leto jasneje kaže svoje karte in ne prikriva več, da ji je za vojaško in gospodarsko nadvlado nad Azijo. Tudi dogodki preteklega leta nas o tem zgovorno prepričujejo Ako analiziramo činitelje japonskega imperializma, vidimo, da se ne omejuje le na vojaško nadvlado, ampak da hoče tudi na gospodarskem, industrijskem in poljedelskem področju določati usodo narodov na Daljnem vzhodu. Gotovo ni nobene pomembnojše države več na svetu, kji bi si delala utvare in ki ne bi spoznala, da se velike stvari dogajajo pod žezloin mikada, ki gredo vso za tem ciljem, da Japonska združi rumeno pleme. V teku so velike spremembe o katerih bi se moglo tudi reči, da jih je sprožila ofenziva boljševikov proti obaii Tihega oceana. Kakor je poskus boljše-vizacije v Nemčiji in v Italiji izzval fašistično reakcijo in kakor je Sovjetija povzročila špansko državljansko vojno in bila posredni vzrok, da se je zrušila Češkoslovaška, tako je tudi vmešavanje Sovjetov v Francijo izzvalo hud odpor narodnih sil in poseganje Moskve v notranje zadeve Kitajske je vsaj na videz opravičilo Japonsko, da je ravno v tem trenutku izvedla dolgo pripravljen načrt, ki naj zruši ogromno kitajsko državo in te predele Daljnega vzhoda spravi pod nadoblast Japonske. Kajti v Tokiu so že dolgo računali z razjpadom ogromne kitajske države. Na njeno mesto bi 6e mogla ustoličiti le sovjetska ali pa japonska nadoblast. In Japonci so storili vse, da sami zagospodujejo nad vzhodno Azijo. Poglejmo, po kakih stopin jah gre japonski imperializem I Kakor pri nekdanjih Rimljanih, je tudi tukaj meč, ki utira pot japonskemu gospodstvu. Z veiiko spretnostjo in z neverjetno potrpežljivostjo in previdnostjo so Japonci obkrožali veliko ki-tajslo njena posest v rokah bistroumnih in pridnih Japoncev pomenjala pravo revolucijo v japonskem državnem gospodarstvu. Japonci pa tudi ne oklevajo z organizacijo železarske industrije. V tem pogledu je opazovati naravnost presenetljiv napredek. Leta 1914 je let- Francoski odgovor Italiji: „Francija in Italija se bosta pogajali, če se Italija odreče svojih zahtev po novih ozemljih" Pariz, 27. dec. Grof Ciano je pred božičnimi prazniki poslal iznenada francoski vladi noto, s katero Italija odpoveduje takozvani Lavalov pakt od 7. januarja 1935, ki je uredil nekatera sporna vprašanja med Francijo in Italijo, tako na primer posest takozvanega Tibestija, 114 km2 kamenite pušče med italijansko Libijo in francosko vzhodno Saharo, ki jo je Francija Italiji odstopila, potem odstop neznatnega pasu ob Rab el Mandebski ožini med italijansko Eritrejo in Somalijo ter 2500 delnic železnice Džibuti—Adis Abeha, ki so jih Francozi prodali Italijanom. Italijanska vlada je to odpoved utemeljila s tem, da je ta dogovor bil sicer od obeh vlad podpisan, ni pa bil od parlamentov uveljavljen, da Francija ne Tibestija ne babelniandebskega pasu somalske obale Italije dejansko ni predala in da nakup delnic abesinske železnice ni bila nobena politična koncesija, ampak le dobra kupčija za Francijo. Sicer pa so so razmere v Severni Afriki po aneksiji Abesinije temeljito izpremeni-le, tako da je pogodba iz 1935 danes brez stvarne podlage. Italija zaradi tega zahteva ureditve spornih zadev s Francijo na novi podlagi s pravico, ki jo ji daje čl. 13 londonske pogodbe iz 1. 1915, ko se je Francija skupaj z Anglijo obvezala, da dobi Italija kot koncesijo za svojo priključitev k Veliki antanti primerno odškodnino na afriških kolonialnih ozemljih, ki pripadajo tem državam oziroma jim bodo po zmagi še pripadle. Namen tega nepričakovanega koraka Kima je trii. da Francijo prisili, da sc uda pritisku italijanskega javnega mnenja, ki po ureditvi odnosov z Anglijo zahteva od Francijo žrtev Tunisa, francoske Somalije in pravic, ki jih ima do sueškega prekopa, če naj se doseže tisto ravnovesje v Sredozemlju. kakor si ga po svoji ahesinski osvojitvi želi Italija, in se ohrani tako mir. Potem ko je francoski zunanji minister Bonnet že v poslanski zbornici odločno izjavil, da Francija kljub svoji želji, da z Italijo živi v čim prisrfnejšem prijateljstvu, ne ho odstopila niti pedi svojega kolonijalnega ozemlja, se je s to perečo važno zadevo pečal pod Lebrunovim predsedstvom ministrski svet, ki se je zbral 24. t. m. in storil sklepe, o katerih je evropsko časopisje pisalo, da bodo pomenili malodane popoln prelom med Francijo in Italijo. Tak prelom pa vsaj zaenkrat ni nastopil in ga dobro poučeni merodajni krogi tudi niso pričakovali. Francoski odgovor na italijanski korak namreč pušča odprto možnost novih razgovorov in pogajanj z Italijo, odklanja pa načelno vsak odstop francoskega ozemlja. Odgovor francoske vlade je francoski veleposlanik v Rimu izročil grofu Cianu že 26. t. m. Francoska vlada zavrača trditev italijanske vlade, da bi Francija ne bila začela izvajati določi) pogodbe iz leta 1935 in pravi, da so se meje deloma žc popravile v korist Italiji pa tudi samoupravni pravilnik za Italijane v Tunisu je bil nanovo urejen po željah Italijo. Francoski tisk temu dodaja, da je Francija na podlagi londonskega pakta od leta 1915. Italiji že tako odstopila, da so že prekoračene žrtve, ki si jih je takrat svobodno naložila, tako da se Italija na ta dogovor nima več pravice sklicevati. Če so se pa od 1. 1935 dalje razmere v Afriki izpremenile, ni temu vzrok Francija, ampak Italija, ki se je proti volji Francije in proti ugovoru ZN osvojila Abesinijo. Za Francijo torej ]>ogodba iz 1. 1935 še velja, fe pa jo Italija no priznava več, je na njej, da dA pobudo za nova pogajanja ter izreče želje, o katerih ho Francija z njo rada razpravljala, pod neobhodnim pogojem seveda, da se Italija ne dotakne nobenega teritnrijalnoga vprašanja, kor bo Francija svojo posest branila z vsemi sredstvi. Tako je ustvarjen položaj, iz katerega nI nobenega izhoda, če se Italija ne odreče svojim težnjam do tega ali onega ozemlja francoskega afriškega imperija. To je za Italijo, kolikor se tiče francoske Somalije oziroma Džihutija, ki so vhodna vrata v Abesinijo po morju, pač hudo razočaranje,- zakaj na druge odstopitve Italija vsaj zaenkrat pač resno ni računala. Da pripravljenost Francije, da brani svojo posest, niso samo gesta, ki naj nasprotnika ustraši, o tem priča velika množina vojaštva, ki ga je Francija zbrala v vseh svojih afriških kolonijah pa njeni obsežni vojaški ukrepi vzdolž vseli svojih obalah ob Sredozemskem in Rdečem morju. Chamberlainov obisk ... Spričo lega dobiva nameravani obisk predsednika angleške vlade, napovedan v Rimu za mesec januar, posebno važen pomen. V Londonu so številni krogi mnenja, da ga ne bo, preden se med liondonoin in Parizom ne dogovorijo natanko, kakšno stališče naj Chamberlain v Rimu zavzame spričo spora med Parizom in Rimom, ki je takorekoč na mrtvi točki. Rimski tisk postavlja jasne zahteve Rim. 27. dec. b. Tukajšnji listi ne komentirajo francoskega odgovora, ne izključujejo pa diplo- matske debate o vprašanjih, ki jih obravnava ta sporazum. Iz tega sklepajo, da bodo kolonijalne aspiracijo Italije stavljene na dnevni red pri bodočih itali jansko-francoskih pogajanjih. »Giornale d'ltalia« opozarja, da francoska odsiopitev 1. 1935 področja Tibesti, ki zavzema površino 140.000 kv. km, Italije ne more zadovoljiti in da v ostalem Francija z delno orlstopitvijo puščavskega področja Tibesti ne bi storila nobenega kolonijalnega odstopka Italiji, ker jo to področje, ki je pripadalo Libiji, s pravnega stališča moralo itak priti pod Italijo, kakor hilro je po tripoliški vojni Turčija odstopila Libijo Italiji. Italijanski list smatra, da Francija, ki je izkoristila vojne težave, v katerih se je nahajala Turčija in okupirala Tibesti, 110 more sedaj odstopiti Tibestija Italiji in dati temu odstopku pomen kolonijalne kompenzacije, ker bi moralo to področje že zdavnaj pasti poti Italijansko oblast. Kar se tiče Tunisa. italijanski lisi poudarja, da načelna rešilev v sporazumu 1935 ni mogla biti izvedena, ker se niso nikdar pričela pogajanja za sklenitev pogodbe o končni ureditvi položaja Italije v Tunisu in se bo zaradi tega moralo v bodočih pogajanjih med Italijo in Francijo rešiti na povsem novih temeljih. Glede Džihutija in železniške proge Džibuti — Adtlis Abeha pa se italijanski tisk sklicuje na diplomatsko listino, na podlagi katerega je italijanska vlada 1. 1919 to vprašanje načela. Italijanski listi poudarjajo, da se morajo vsa ta vprašanja urediti tako, da se iz temelja spremene italijansko-franroski odnosi in tako zagotovi prepričevalno ravnotežje med obema državama na Sredozemskem morju in v Afriki. Ciano obišče Belgrad ,Trihot Italija-Jugoslavija-Madžarska' Rim, 27. dec. TG. Italijanski tisk objavlja članke, ki se ojiirajo na mnenje in diplomatske smeri ministrstva za zunanje zadeve in tolmačijo njega delo za sodelovanje podonavskih držav v preteklosti in v bližnji bodočnosti. Znani časnikar Mario No rdi o, ki črpa iz uradnega vira, trdi, da je po obisku grofa Ciana v Budimpešti obrnjena splošna pozornost evropskega političnega sveta, kolikor se tiče srednie-evropsko-vzhodnega sektorja, na triko t Rim — B e 1 g r a d — B u d i m p o š t a , ki ni bil kar čez noč postavljen, ampak je plod dolgega načrtnega prizadevanja. Po znamenitem obisku dr. M. Stojadinoviča v Rimu je pomenil drugi kamen pri zgradbi skladnega soživljenja podonavskih narodov sestanek mod Mussolinijoni in Imredvjom, na katerem je bil naVzoč »nevidni tretji«, namreč Jugoslavija, ki je predsednika madžarske vlade, ko so je iz Rima vračal domov, posebno prisrčno pozdravila. Sicer pa je že na konferenci Male zvezo na Bledu, ki je bij zadnji sestanek te kombinacije, bila močno na delu posredovalna vloga Italije, ki vztrajno zasleduje cilj sodelovanja mod Relgradnm in Budimpešto, tako da je bil dr. Beneš zelo nezadovoljen, Bukarešta pa je oklevala, kaj naj naredi, ko je bilo že očitno, da bodo Malo zvezo tako, kakor jo je zamislila takratna ČSR, pokopali valovi malega alpskega jezera. Voditelj jugoslovanske državne politike pa jo pokazal ves svoj zdravi realizem, ko se ni uprl zahtevi Madžarski po svoji polni enakopravnosti, Zaključek vseameriške konference Mesto trdnih sklepov - samo osem mitih želja 3. Uporaba silo v okviru nacionalno ali mednarodno politiko ni dopuščena. 4. Mednarodni odnosi so morajo urejevati na temelju narodnostnih pravic. 5. Xa ohranitev miru in mirnih odnosov jo potrebno spoštovanje pogodb. R. Mirno sodolovanjo omogoča ureditev mednarodnih sporov. 7. Gospodarska obnovitev jo podlaga narodnega in mednarodnega blagostanja in miril. N. Mednarodno sodelovanje jo potrebno za izvedbo zgoraj navedenih načel. Ves ameriški tisk je danes oh priliki zaključka vseameriškega kongresa v Limi ostro napadel Argontinijo. ki je onemogočila ustanovitev vseameriške složnosii, kot je bilo določeno v načrtu g. llulla in ki ga je sprejela večina ameriških držav. Poudarjajo, da je bilo stališče Argentinije nn kongresu izzivalno in je pokazalo, da jo Argentina nastopila v službi neke velesile. Roosevelt hoče 60.000 vojnih letal Newyork, 27. dec. b. Potrjujejo vest, da bo predsednik Zedinjenih držav g. Roosevelt 4. januarja 1939 zahteval od kongresa izredno oborožitev Zedinjenih držav zaradi nevarnosti, ki jim grozi od totalitarnih režimov. Osem dni nato ho imel drugi govor, v katerem ho na temelju prvega zahteval, da se poleg rednega programa v letalskem oboroževanju dovoli nabavo 60.000 letal, tako da bo Amerika povsem varna pred vsakim napadom. Washington, 27. dec. b. Na vseameriškem kongresu v Limi je bila sprejeta resolucija naslednjih 8 točk. Vse točke so istovetne z izjavo, ki jo je dal ameriški tajnik za zunanje zadeve Hull 0. julija 1937 o stališču Amerike do svetovnega položaja. Točke se glasijo: 1. Vmešavanje v notranjih in zunanjih zado-vah posameznih držav ni dopuščeno. 2. Mednarodna sporna vprašanja sc morajo reševati na miren način. na proizvodnja litega železa obsegala komaj 240 tisoč ton in 55.000 ton jekla. Toda 1936 se je proizvodnja litega železa dvignila na 2.045.000 ton, jekla pa eelo na 5,258.000 ton. 2e te številko dajo slutiti, kako silno se je železarska produkcija dvignila na Japonskem v zadnjih letih, fce mnogo bolj pa je železarska industrija napredovala zadnji dvo leti, ko je država zapletena v kitajsko vojno. Ze 17, teh statističnih podatkov more tudi laik sklepati, da se na Daljnem vzhodu poraja silovita moč, ki bo svojo voljo znala uveljaviti napram vsakemu z ognjem in mečem. Dinamizeni japonske velesilo je tako močan, da ga čutijo Angleži v Indiji in v Avstraliji in Amerikanci na oni strani Tihega oceana. Silovit vojaški in gospodarski razmah Japonske daje mnogo mislili vsem kolonialnim silam Evrope, zlasti pa tistim državam, ki so imele na Kitajskem privilegiran položaj. Vse te velesile morajo računati s tem, da bo njih privilegijev na Kitajskem konec, kajti razveljavila jih bo Jnponska in še ni pričakovati, da bo n iona rastoča sila samo s temi pridobitvami zadovoljila. Urin. ampak jo je le še podprl Mod-a politika jugoslovansko vlade, ki se kaže v liberalnem in tolerantnem ravnanju z madžarsko narodno manjšino, je žo dala svoje notranje sadove, ko so vojvodinski Madžari strnjeno glasovali za Stojadinoviča, zdaj pa dozoreva tudi vprašanje poglobljen ja prijateljskih stikov med obema državama v konkretni obliki. Tudi pri zadnjem ohisku grofa Ciana v Budimpešti jc bil navzoč »nevidni tretji« in čeprav ni padla naravnost nobena neposredna beseda, pa imamo v napitnin grofa Csakyjo in v odgovoru grofa Ciana jasen namig na tega partnerja, ki je prijatelj obema. Cianove besede oh lej priložnosti, da se obrisuje v osrednji in podonavski Evropi miroljubna in konstruktivna prisrčna delovna skupnost, se smejo zato po pravici smatrati kot napoved nečesa realnega, ki se 1«) že v najhližnejši bodočnosti uresničila v novem koraku, da hi sc politični položaj v tem predelu končno uravnovesil in uredil ter normaliziral. Zgovoren dokaz tega je napoved obiska grofa Ciana v Belgradu, ki bo kmalu, kakor zatrjuje italijanski tisk, in ki bo služil zaključku velikega dela, kateremu je dal |>ohudo Mussolini. V zvezi s tem je po informacijah fašističnega tiska tudi dejstvo, da je budimpeštanska vlada p« obmejnem incidentu s slovaško vojsko in Nagy-kzalancu. ki je bil po vsej verjetnosti izzvan od madžarske strani, pokazala veliko spravljivost in storila vso, :la so madžansko-slovaška razmejitvena komisija zaradi ogorčenja slovaške vlade ni razšla, ampak l>o svojo delo nadaljevala. Med uspehe Cianovoga obiska je namreč šteti tuili to. da jo Madžarska priznala končnoveljavnost na dunajski konferenci sklenjenih meja s ČSR, tako da tudi s to strani ni več ovire, da se ne bi uredili odnosi med Madžarsko in oslaliniii njenimi sosedi v prid velike podonavske kooperacije. Nerešeno je edino še vprašanje, kako bi se mogla priključiti Romunija, ki si ni še na jasnem do zadnjega, so bo pa morala odločiti kmalu. E. Vandervelde umrl (Glej članek na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved; Oblačno in t(\plejše vreme. Dunajska vremenska napovedi Sneg, močni zapadni vetrovi, temperatura se bo malo dvignila, ponekod ;e bo t«li|o, nato bo pa zopet mrzleie. Radost in žalost sv. očeta Božični nagovor Pija XI. kardinalom Pred božično nočio, v soboto 24. t. m., je imel fcveti oče, papež Pij XI., pred zborom kardinalov, visokih prelatov in drugih dostojanstvenikov papeževega dvora in Vatikanskega mesta običajen božični govor, ki je to pot bil spričo sedanjih razmer posebno pomemben in ni samo globoko ganil in pretresel navzočih, ampak je imel in bo še imel močan odmev po vsem kulturnem svetu. Ko je dekan svetega kolegija, kardinal Gra-nito di Belmonte, s\etemu očetu izrekel želje navzočih za blagoslovljen Božič in srečno Novo leto, je papež odgovoril v nagovoru, v katerem je izrekel sledeče misli: Najprej mora 6veti oče toplo zahvaliti vse kardinale za dragoceno pomoč, ki so jo izkazovali papežu pri vodstvu svete Cerkve, pa tudi pri delu za Katoliško akcijo, ki je papežu vedno najdražja. Obenem 7. Božičem pa praznujemo tudi desetletnico sprave med katoliško Cerkvijo v Italiji in državno oblastjo. Ob tej priliki mora papež glasno povedati, da je gloltoko hvaležen vsem, ki so to veliko delo pospeševali v prid Cerkve in države, predvsem plemenitemu vladarju, kralju, in pa njegovemu prvemu ministru, ki ima največ zaslug, ila je to delo bilo kronano s srečnim uspehom. Naša zahvala pa velja vsej Italiji sploh, ki Nam je nad vnemi domovinami katoliškega sveta, ki jih vso ljubimo, posebno draga, kakor je bila Gospodu draga Palestina, v kateri se je rodil, delal in trpel do smrti na križu. Toda Našo srčno in odkrito veselje ob tej priložnosti — je dejal papež — je hudo skaljeno zaradi težav in ovir, ki se stavljajo na poti Katoliški akciji, ki je zenica v papeževem očesu. Papež se je spomnil preiskav njenih arhivov in drugih podobnih činov, ki so se še včeraj zgodili v Benetkah, v Turinu in Bergamu, pa tudi v Milanu, kjer je nadškof - kardinal zbudil nejevoljo zaradi cerkvenega govora, v katerem je povedal nekaj, kar je bil kot nadpastir dolžan povedali in kar papež v vsem obsegu odobrava. Sploh žalosti svetega očeta in ga sili k ugovoru ter resnemu svarilu vse. kar je naperjeno proti do- stojanstvu, svobodni nedotakljivosti človeške osebe, čije blagrn jo namenjena in mu mora služiti družba, oziroma država in sAnio odrešenje l>ožje po Kristusu ter Njegova cerkev. Srce sivolasega papeža se 6tiska velike žalosti zaradi nezasluže-nega postopanja s Katoliško akcijo, ki je njegov benjaminček, zakaj te žalitve obenem žalijo papeža. Saj Katoliška akcija ne dela politike niti želi delati komu konkurence, marveč se samo trudi, da vzgaja dobre kristjane, ki bodo po svoji veri tudi dejansko živeli. Papež je dejal, da 6e akcije proti Katoliški akciji ne uprizarjajo brez vednosti in dovoljenja ter odobravanja nekaterih odgovornih, ki skrbe za to, da taki čini ne prenehajo in se zgode zdaj na tem, zdaj na onem koricu polotoka. To papeža tem bol; žalosti, ker je Katoliška akcija zavarovana po konkordatu. Sveti oče je nato prešel na vprašanje svetega zakona, ki je v konkordatu urejeno popolnoma v smislu cerkvenega prava in katoliške morale, pa se je z znano uredbo kršilo po enostranskih določilih, ki niso v skladu s cerkveno postavo. To pomeni rano konkordatu. in sicer v točki, ki je katoličanu najsvetejša po svojii temeljni važnosti za družino in njen zentski in večni blagor. Ta rana je šla papežu prav do sredine srca, ki hudo. hudo krvavi. Sveti oče je, zaključivšd svoj nagovor, dejal, da Njemu in vsem Njegovim dragim ne ostane drugega in boljšega, kakor da prosi l>oga, naj raz-svelli um odgovornih in gane njihovo srce v smislu resnice in pravice, ki sla edini pravi in trdni podlagi blagra vsakega posameznika in vseh narodov ter držav. Iustitia regnorum fundamen-tum. On sam pa rad daruje svoje življenje za notranji mir krščanske družine in vsega sveta, za mir in svobodo vesti in zn cvetoči napredek ter duhovni blagor krščanstva. — Nato je sveti oče vse navzoče, ki so bili globoko pretreseni, blagoslovil. Papežev govor so smeli dobesedno prinesti vsi italijanski katoliški listi. (Glei n. pr. L'Avve-nire d'Italia, št. 208, 25. decembra 1938.) Jugoslovanski tisk za božič Letošnjega božiča eo se več ali manj spominjali skoraj vsi jugoslovanski listi. Celo srbski listi so za katoliški božič prinesli po kak priložnostni Članek. Vsi pa so izšli v povečanih izdajah. Najbolj nas pa zanima, kako so razni slovenski in hrvatski listi slavili letošnji naš božič. Naj navedemo nekatere: »Oj Doberdob*, glasilo naših bojevnikov, je v božični številki prinesel uvodnik »Vsem, ki so dobre volje«. V tem članku naglaša, da je za dosego miru v svetu treba »brezpogojno globokega razumevanja voditeljev, kakor tudi visokega spoštovanja mase narodov. Voditelj mora maso najprej razumeti in potem spoštovati, masa pa mora voditelja najprej spoštovati, potem pu razumeti. Kadar tega ni, tedaj nastaja nemir in zlo. Zagri-njalo prihodnjosti se nam samo od sebe dvigne ob složnem sodelovanju naroda z voditeljem in voditelja z narodom, pa bomo zagledali polno sreče, veselja, zadovoljnosti, napredka in zlasti miru .. .« Socialistična »Delavska politika* kajpada nima božičnega uvodnika. Zato pa prinaša uvodni članek »Kdo je socialen in kdo socialistično-političen«. Kratkega članka še krajši 6misel je ta: »Socialistična politika, kadar je resna, je prvenstveno važnega pomena. Socialistična politika je agresivna (kadar je resna!) in delovna (Ie kadar je resna!) z namenom, da izvojuje take družabne razmere, da jih bomo lahko imenovali socialne ali družabno pravične.« Samo da socialdemokracija nikjer na svetu doslej še ni znala dokazati, da bi bila taka njena politika res resna. Edini resni opravek teh rdečih »osrečevalcev delavstva« je doslej bil ta, da so med delavstvom uganjali kulturni boj, od ka-tprega delavec ni imel počenega groša. Da je to glasilo slovenskih salonskih socialistov ostalo samo sebi zvesto najbolj dokazuje njegov strah pred imenom krščanskega božiča, ki ga na 3. strani omenja le kot nekaj, »kar nas uči krščanstvo in druga verstva«. Zato pa je na 5. strani članek o poljubovanju ter je poleg drueega poljubovanja na vrsti »poliubovanje Kristusovih nog in papeže-ga šolnat. »Hrvatski Dnevnik* prinaša obsežno božično prilogo, ki je tudi ilustrirana. Na 3. strani sta voditelja HSS dr. Vladko Maček in inž. Avgust Ko-šutič napisala vsak po en božični članek hrvatskemu narodu. Na 2. strani pa je obširna znanstvena obravnava o najdbah iz starobrvatske preteklosti. V tem članku pisec Vejsil čurčič zlasti obravnava cerkveno hrvatsko umetnost v Bosni in Hercegovini. Božični številki »Hrvatskega Dnevnika« je priložena 61 strani močna božična priloga, ki je v prvem delu posvečena literaturi, v drugem delu pa malim Hrvatom ter je torej v tem delu božična otroška priloga. ZagreUki *Jutarnji List* je tudi izšel bogato ilustriran. Medtem ko na prvi strani prinaša barvano sliko katedrale v Kotoru ponoči, prinaša na drugi strani božični Članek »Božič je praznik 60-cialne pravičnosti t. Na 3. in 4. strani pa prinaša zanimivo božično anketo »Zagreb kot kulturno žarišče vseh Hrvatov«. Tej anketi sledi cela vrsta kulturnih člankov in obravnav. »Hrvatski list*, ki izhaja v Osijeku, Je izšel lepo okrašen z božičnim člankom na prvi strani. Ta članek niglaša povezanost krščanske božične misli s hrvatskim narodom. V bogato založeni božični prilogi pa prinaša list članek, ki ga je za list napisal sam zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac pod naslovom »Quo vadiš, Europa?« V tem članku zagrebški nadškof naglaša, kako je danes Evropa vsa v zmedah, ker se ne drži božjega nauka. Nato pravi, da bi bila rešitev še mogoča, če bo Bog povsod znova prevzel svoje mesto. »In mi Hrvati smo del Evrope 1 Za nas dvakrat velja navodilo, ker smo majhen narod. Samo katoliška Cerkev nas je rešila v vseh 13. stoletjih. Varovala nas bo še za naprej, če ji ostanemo zvesti.« »Hrvatska Straia* v Zagrebu prinaša dve strani dolg božični uvodnik, nakar se na drugih 22 straneh vrste razni znanstveni članki, nekaj literarnih del ter nekaj novic. Zagrebike rNovosti* prinašajo božični politični uvodniii o Jugoslaviji ter o delu Stojadinovičeve vlade. V 32 strani močni božični prilogi prinaša list dolge znanstvene članke iz hrvatske in jugoslovanske zgodovine, iz umetnosti, fizike in splošne zgodovine. Vmes so kratki literarni prispevki in pesmice. »Hrvatski Glasnik* je nov hrvatski dnevnik, ki je začel izhajati v Splitu. Za drugo številko, ki je izšla v petek pred božičem, je napisal uvodno besedo dr. Vladko Maček, iz česar sledi, da bo novi dnevnik vodil njegovo politiko. Tudi ta list je prinesel božični članek in precejšnjo božično prilogo z več članki iz hrvatske zgodovine. »I 'araidinske Novosti* so prinesle božični uvodnik, ki ga je spisal dr. Hinko Krizman. List je torej v službi samostojnih demokratov Pribiče-vičeve smeri. Iz božične priloge bi bilo vredno omeniti le »Paberke iz varaždinske zgodovine«. Tukaj je pisana zgodovina tega hrvatskega mesta, ki je leta 1209 postalo svobodno mesto. V Varaž-dinu je včasih delovalo več slovenskih profesorjev, med katerimi pisec Pihler omenja le našega Trdino ter njegove spomine o Varaždinu. Kakor je torej videti, so hrvatski listi vseh smeri letošnji božič posebno podčrtali in z njim vred podčrtali tudi svoje hrvatstvo. Velika Francova ofenziva Pariz, 27. decembra, dl. Tik pred božičem je pričel general Franco proti Kataloniji silno ofenzivo, ki gre od Pirenej do Ebra. Boji divjajo torej nad 150 km široki fronti, najsilnejši pa so na obeh koncih, na severu pri Trempu in na jugu, \7.liodno od izliva reke Segre v Ebro. Na obeh imenovanih mestih se je Francu posrečilo prodreti rdeče dobro utrjene položaje in udreti globoko v katalonsko ozemlje. Najuspešnejše je zaenkrat prodiranje na južni strani bojišča, to je ob Ebru. Tu se je Francovim divizijam posrečilo v široki fronti prekoračiti Segre in zasesti višine, ki obvladajo severno obrežje reke Ebra. Pri tem so se polastile med drugimi mesta Almatret, hudi boji pa divjajo za mesta Mayales, Lardecans in Granadclla. Vsi ti kraji so v gorovju severno od Ebra. Na severnem koncu bojišča pri Tempu pa so Francove čete zasedle mesto Figuerola in še nekaj manjših vasi, med njimi tudi Villanova do Maj-a. Toda prodiranje v gorovju je le počasno, razen tega je vreme silno neugodno. Po poročilih divjajo snežni meteži, razen tega pa je tudi ozemlje zelo utrjeno. Katalonska armada je ze mnogo mesecev pričakovala na teh krajih odločilne ofenzive nacionalistov. Razen na severnem in južnem delu pa je Franco pričel v ofenzivo tudi tik južno od Leride. Tu so navarske divizije najdalj prodrle proti vzhodu in zasedle mesto Borjas ob veliki cesti in železnici, ki iz Leride vodi v Taragono. Ta sunek je za Katalonijo najbolj nevaren, ker je nevarnost, da bo katalonsko bojišče raztrgano na severni in južni del. Največji uspeh dosedanje štiridnevne ofenzive se je torej pokazal južno in vzhodno od Leride, kjer so se Francove čete ze približale gorskemu vencu Siera de la Llena, ki zapira pot proti Taragoni in proti morju. Na vrhovih teea pogorja je prihodnje dni pričakovati najljutpjših bojev, v katerih sc bo odločila usoda Barcelone in Katalonije sploli. Emil Vandervelde umrl Bruselj, 27. decembra. A A. DNB. Danes zjutraj je t; Bruslju umrl predsednik belgijske socialdemokratske stranke in večkratni minister Emil f a n d e r v e I d e.. Vandervelde je bil v soboto zvečer pri neki kinopredstavi in mu je pri njej nenadno postalo slabo. Snoči ob 22. je izgubil zavest V nezavesti je ležal do danes zjutraj ob 5.30, ko je nastopila smrt. Emil Vandervelde je bil rojen 25. junija 1866 v Bruslju. Čeprav iz premožne rodbine, je vstopil že s 10. letom v Ligue Ouvričre svojega mestnega okraja in je od tega časa ostal vedno pristaš zmernega socializma. Leta 1885 je bil med ustanovitelji belgijske delavske stranke. Po dovršenih pravnih študijah je le redko nastopil v političnih procesih kot pravni zastopnik Od leta 1894 je bil socialistični poslanec za Charleroi, pozneje pa za Bruselj in je od tedaj dalje bil prvi vodja svoje stranke. Pri izbruhu svetovne vojne je bil imenovan večkrat za ministra, leta 1925 je bil v koalicijski vladi Pulleta celo zunanji minister Belgije, katero mesto je zavzemal tudi še potem, ko je prevzel vodstvo vlade g. Jaspar dne 20. maja 1927. V tem času (dne 18. junija 1927) je bil zaradi stališča Vandervelda, ki ga je zavzel proti italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju, odpoklican iz Bruslja italijanski poslanik. Zadeva se je končno tako uredila, da je Vandervelde v drugi Ja-sparjevi vladi izpadel. Leta 1928 je Vandervelde večkrat nastopil proti versailleskemu miru in zahteval mirno spremembo nekaterih točk, ki so za Nemčijo žaljive. Eden njegovih največjih govorov je bil oni dne 5 februarja 1932 pri Zvezi narodov v Ženevi, kjer je na razoroiitreni konferenci dejal, da je potrpežljivost narodov sedaj na koncu iti da je treba z vso resnostjo izbrisati vsako razliko med zmagovalci in premaganci, ker bi se sicer premaganci v najkrajiem (asu znali temeljito majeva/i nad od zmage pijano Evropo. Od leta 1932 Vandervelde ni več deloval v nobeni vladi, marveč se je posvetil samo vodstvu svoje stranke in svojemu poklicu. Bil je namreč vseučiliški profesor na bruseljski pravni fakulteti. Z Vanderveldom izginja ena najbolj izrazitih osebnosti v zmernem socialističnem gibanju, oni, ki je hotel polom druae. to se pravi izvirnejše internacionalne organizacije, katere predsednik je bil. preprečit, in je zato vedno z največlo odloč-nostjo pobijal komunistično, t. j. boljševiško inter-nacionala. med Pireneji in Ebrom Po dosedanjih poročilih so Francove čete v 4 dneh zasedle okrog 600 kv. km katalonskega ozemlja in ujele okrog 10.0(X) mož. Olenziva se z vso silovitostjo kljub neugodnim vremenskim razmeram nadaljuje. Prve čete Francove armade so že vkorakale v provinco Taragona. Malaga, 27. decembra. AA. Havas: Radijska postaja v Malagi je objavila, da nacionalisti v svojem prodiranju pode sovražne čele, ki so morale zapustiti mesto Borjas. Nacionalisti so prodrli v pokrajino Taragono, kjer je sovražnik zgradil močan obrambni sistem na gorovju Llena. Lerida, 27. decembra. A A. Štefani: Po štiridnevni ofenzivi v Kataloniji so Francove čete ponovno napredovale na odseku južno od obmejne črte med pokrajinama Leride in Taragone. Prodor čet na tem kraju, se je razširil zdaj tudi proli severu, ter je hil snoči globok 23 km, širok pa okrog 30. Nacionalisti napredujejo tudi pri Trempu, kjer pa je njihova naloga mnogo težja, ker sovražnik ntidi trdovraten odpor. Gosta megla pokriva vse bojišče od jutra do večera. Na levi obali reke Segre je megla tako gosta, da se ne vidi niti 10 korakov pred seboj. Mraz je še vedno zelo hud. Napori napadalcev niso popustili niti za trenutek. Zaragoza, 27. decembra. A A. DNB: Bitka na katalonski fronti se tudi danes nadaljuje z uspehom. V štirih dneh so nacoinalistične čete zavzele 600 kv. metrov zemlje. Sestrelile so 24 republikanskih letal in zajele okoli 5.000 mož. Tuji opazovalci mislijo, da pomenijo letošnji božični boji začetek največje bitke v španski državljanski, vojni. Doslej se je samo majhen del sedmega armadnega zbora udeležil boja, najučinkovitejše orožje pa še ni poseglo v bitko. Prodiranje nacionalistov na južnem krilu odseka Segre je sovražnika popolnoma presenetilo. To prodiranje ima posledico, da so sovražne čete v centralnem odseku in utrdbe ob spodnjem Ebru obkoljene, tako da mora sovražnik z vso naglico kopati nove jarke in pregrupirati čete, to pa zahteva mnogo časa. Saragosa. 27. dec. AA. Posebni Havasov dopis-, nik poroča: Za časa zadnje nacionalistične ofenzive v Kataloniji so nacionalisti zavzeli (500 km' ozemlja s 15 vasmi. Napredovali so za 27 km. Sestreljenih je bilo 30 republikanskih letal, ujetih pa 4000 sovražnikov. Saragosa, 27. dec. c. Posebni Havasov dopisnik pri nacionalističnem poveljstvu poroča, da so nacionalisti na katalonski fronti na dveh krilih prebili republikansko fronto. Na južnem krilu so sedaj nacionalistične čete že pred drugo republikansko obrambo črto. Dosedaj so zasedle nad 600 kvadr. kilometrov ozemlja in prodrle za 27 km naprej. Burgos, 27. dec. c. S katalonske fronte poročajo, da so nacioalisti prodrli do Ribajosa in da sc na vseh odsekih nacionalistično prodiranje nadaljuje. Pariz, 27. decembra. AA. Havas: Danes dopoldne so bile na izrednem socialističnem kongresu predložene resolucije Paula Faurea in Leona Bluma. Resolucija Paula Kaura se glasi: Stranka smatra, da |>olitika oboroževanja ne more biti sama sebi namen. Stranka se mora prizadevati, da ustvari znosne odnošaje med demokratskimi in totalitarnimi državami. Mednarodna |>olitikn Francije se mora spraviti v sklad edino z interesi države. Mir bo v resnici ohranjen šele tedaj, če se opusti tekmovanje v oboroževanju. Socialistična stranka z veseljem pozdravlja fran-cosko-nemško zvezo, ki je predhodnik splošnega sporazuma. Leon Blum je prebral svojo resolucijo, v kateri med drugim stoji tole: V stranki obstoji soglasnost v tem, da je vojno treba obsoditi. Stranka mora priznati, da so procedure čisto socialističnega boja proti vojni nevarnosti danes najugodnejše. Stranka izjavlja, da bo povsem in brez rezerve sodelovala pri obrambi države proti vsem podvigom, ki bi ogrožali celokupnost njenega ozemlja, njeno popolno suverenost in njeno politično neodvisnost. Stranka je pripravljena sodelovati v prvi vrsti v tem, dn se tehnični aparat narodne obrambe jKivspe na višjo stopnjo. Pri sedanjem stanju stvari Francija ne more več računati na to. da bi vpeljala sistem kolektivne varnosti. Treba jc spoštovali dogovore o medsebojni Grozotna železniška nesreča v Romuniji 93 mrtvih, 245 hudo ranjenih Bukarešta, 27. dec. c. 0 strašni železniški nesreči so se izvedele še naslednje podrobnosti. Do sedaj so izpod razvalin vlakov izvlekli 93 trupel, 143 težko ranjenih in 102 lahko ranjena. Najbrž pa je pod razvalinami vlakov še mnogo trupel ponesrečenih potnikov. Sprevodnik enega izmed vlakov je moral 15 km daleč peš. da je lahko priklical najbližnjo železniško rešilno postajo. V Bukarešti sami so šele 24 ur po nesreči zvedeli, kaj se jo zgodilo ne progi Galac—Kišenev. Med ponesrečenci je največ vojakov in delavcev, ki so 6e za praznike vozili na svoje domove. Kaj dobe nemške manjšine na Madžarskem Budimpešta, 27. dec. b. V madžarskih političnih krogih pripisujejo veliko pozornost intervjuju urednika »Pester Lloyda« z madžarskim ministrskim predsednikom Imredyjem o vprašanju nemških narodnih manjšin na Madžarskem. Iz intervjuja se vidi, da hoče madžarska vlada urediti kulturno vprašanje nemške narodne manjšine na Madžarskem po želji Nemčije. Ministrski predsednik je med drugim izjavil v tem intervjuju,da bodo osnovane samostojne nemške šole in nemški otroški vrtci. Ustanovljen bo posebni zavod za nemške šole, ki bo ugotovil potrebno število šol. Po istem načelu sc bodo uredile tudi meščanske in srednje nemške šole. Ministrski predsednik pa je dalje poudaril, da ni nobenih ovir za razvoj nemške manjšine na Madžarskem. »Pester Lloyd« poudarja, da se bo po istih načelih uredilo tudi odnose do drugih narodnih manjšin na Madžarskem, zla6ti do češkoslovaške narodne manjšine. Novo glasilo nemške skupine v Jugoslaviji Zagreb. 27. dec. b. Dne 2-1. decembra je izšla prva številka nedeljskega lista »Deutsche Nachrichtcn«. Prva številka piše, da je list glasilo nemške skupine v Jugoslaviji in ima za pomoči. Odkrito pa je treba odpovedati vse pogodbe, ki sc jih nismo pripravljeni držati. Tiste pogodbe, ki stoje na prvem mestu, to so predvsem anglošico-francoska in franco-sko-sovjetska pogodba, so morajo izvajati lojalno. Stranka se mora prizadevati, da bo ljudstvo pravilno razumelo, da varnost naroda ne dopušča dn bi morebitni sovražnik zavzel postojanke, kakor sn n. pr. nacionalistična Španija, Ba-learski in Kanarski otoki, ter ogrožal njene prometne zveze ali njene meje. Stranka se prav nič ne protivi razgovorom s totalitarnimi diktaturami pod enim pogojem, da bodo li pogovori imeli namen razčistiti in rešiti evropska vprašanja. Stranka želi, da se sestane široka mednarodna konferenca, ki bi sama po sebi bila nekak simbol medsebojnega sodelovanja in miru. Na tej konferenci naj lii zastopniki vseh držav svobodno razpravljali o pogodbah ir. sklepih, ki bi bili potrebni za uresničenje političnih sporazumov in gospodarsko sodelovanje med narodi. Na koncu resolusija zahteva, da bi ntoral bili prvi cilj te konference splošna razorožitev. Na koncu snočnje viharne seje. je kongres sprejel resolucijo Leona Bluma, in sicer z 42.322 olasovl proli 2S37. ki jih io dobila resolucija Paula Faura. cilj rešiti jezik, kulturo in skupno nsodo s svojimi brati. List ima štiri strani besedila ter dopise iz Ljubljano, Maribora. Celja in Ptuja. List piše tudi o delovanju nemških društev v Zagrebu. Suha Krajina dobi vodovod Belgrad, 27. dec. m. Minister za gradbe g. dr. Miha Krek je podpisal odlok, s katerim se je odobrila licitacija za zgraditev vodovoda t Suhi Krajini. Gradbena dela je dobila Tehna, družba z o. z. iz Ljubljane, ki je razpisana dela izlicitirala za 1,781.731 din 29 par. Nadalje je gradbeni minister odobril licitacijo in tozadevni spis odposlal banski upravi v Ljubljani v nadaljno postopanje za zgraditev sodobne ceste z drobnimi kockami, to je državne ceste Maribor—Pesnica. To delo je izlicitiral najnižji ponudnik Adolf Berlis iz Maribora za znesek 4, 515.552 din. Nadalje se je odobrila licitacija za rekonstrukcijo državne ceste štev. 2 Kranj—Naklo. Ta dela je prevzel kot najnižji ponudnik Ivan Bricelj, stavbenik iz Ljubljane za vsoto 8,740.774 din. Končno je gradbeno ministrstvo odposlalo banski upravi v Ljubljani odlok, s katerim se odobri izvršitev betonskih vodnih naprav na reki Muri v obmejnem pasu pri Cmureku. Ta dela se bodo izvršila v lastni režiji ter so pro-računana na vsoto 754.529 din, kar se bo plačalo iz rednega državnega proračuna. Smrtna nesreča z lovsko puško Ptuj, 27. decembra. Včeraj okoli 7 zvečer je v Mezgovcih po nesreči ustrelil z lovsko puško Čuš Dragotin svojega prijatelja Čuša Franca v desno setgno. Čuš je kmalu nato umrl vsled izkrvavitve. Vzrok te nesreče je tale. 2e dopoldne so se fantje stepli v Moškanjcih in so svoj pretep nadaljevali popoldne v Mezgovcih. Med oba Čuša sta prišla dva druga fanta in sta z njima začela prepir na kar je Čuš Dragotin pograbil lovsko puško in nehote ustrelil svojega prijatelja. Dohodninska odmera za 1938 ostane v veljavi tudi za 1939 Belgrad, 27. decembra. AA. Glede na okoliščino, da so se gospodarske razmere v naši državi letos v glavnem stabilizirale po zaslugi koristnih ukre[>ov kr. vlade, je finančni minister Dušan Letica izrabil pooblastila iz Čl. 125 zakona o neposrednih davkih in je izdal odlok, da se veljavna odmera dohodnine za leto 1938 podaljša na leto 1939. Pri tem je upošteval predloge in nasvete zainteresiranih davčnih obvczancev in njihovih zastopnikov, da se gospodarstvenikom, in-dustrijcem, obrtnikom, tigovcem itd. prihranijo stroški za trud pri predložitvi davčnih prijav dohodnine, pota pred davčni odbor, pritožbe itd. Razen tega bo lo davkarije izrabile ta ukrep za to, da se bodo mogle čimbolj posvetiti drugim poslom davčne uprave. Gori navedeni ukrep pa daje možnost tistim davčnim obvezancem dohodnine, ki so imeli 1938 znatno manjše dohodke, podvržene dohodnini, da v splošnem roku za predložitev davčnih prijav dohodnine lahko vlože prošnjo z davčno prijavo, da se jim za leto 1939 dohodnina na novo odmeri. Takšne prošnje morajo biti kolkovane 6 kolkom za 10 din. Prav tako lahko davčna oblast pozove k predložitvi davčnih prijav dohodnine tiste davčne obvezance, za katere dožene, da so sc jim dohodki, podvrženi dohodnini, leta 1938 znatno povečali, zato, da 6e jim odmeri za leto 1939 nova dohodnina. Redno davčno prijavo za dohodnino bodo pa morati predložiti tisti davčni obvezanci, ki so leta 1938 začeli svoje poslovanje in ki so jim davkarije odmerile dohodnino samo začasno, ali jc pa doslej iz tega ali onega vzroka še niso odmerile. V vseh spornih primerih c\dloča davčni odbor. Navodila za predložitev davčnih prijav skupaj z razglasitvijo splošnega roka se objavijo z javnimi razglasi, ki «e nalepijo in razglase v dnevnikih. Splošni rok za predložitev davčnih prijav za gori navedene primere je določen od 16. januarja da 14. februarja 1939. 1. Program francoskih marksistov Bltimova zmaga na kongresu socialistične stranke Opoldne pred svetim večerom Je 'depulaclja mestnega sveta ljubljanskega, ki so bili v njej župan dr. Juro Adlešič in člana mestnega sveta prof. Karel Dermastia in univ. prof. dr. France Štele, izročila pesniku Otonu Župančiču diplomo častnega meščanstva ljubljanskega mesta in še posebno častno darilo. Zupan dr. Juro Adlešič je v svojem kratkem nagovoru poudarjal izredno velike zasluge novega častnega meščana za književnost, kulturo in jezik slovenskega naroda in tako tudi glavno mesto Slovencev ter mu prisrčno čestital k najvišjemu odlikovanju, ki ga more podeliti mestna občina ljubljanska. Novi častni meščan g. Oton Zupančič se je toplo zahvalil za počaščenjo in skromno poudarjal, da je vse, kar je storil za slovenski jezik in kulturo, ustvaril iz svoje notranje potrehe svojemu narodu. — Pergainentno diplomo častnega članstva mestne občine ljubljanske je pod nadzorstvom univ. prof. Jožeta Plečnika krasno natisnila univerzitetna tiskarna Blasnikovih naslednikov, na vrvici belozelene mestne barve je pa k listini pritrjen v palisandrovi kapsuli v rdeč vosek odtisnjen pečat mestne občine ljubljanske, ki se ga je Ljubljana posluževala že 1. 1500. Na sredi tega na'd 400 le! starega, Krasno rezanega mestnega pečata, je mestni grb, okrog njega pa latinski napis: SIGILLUM CIVITATIS LABACENSIS. Po osnutku univ. prof. Jožeta Plečnika je izdelano tudi bronasto častno darilo s primernim besedilom. Nastavek predoča zmaja iz ljubljanskega grba na stebričastem stolu. Zmaj je odlično delo akad. kiparja Božidarja Pengova, v bron je pa vlila in izdelala ves podstavek res dovršeno pa-sarska tvrdka Bratov Zmuc na Tyrševi cesti. Zidani most, 27. decembra. Tržaški brzovlak, ki vozi skozi Ljubljano proti Maribor ob 1 popoldne, je danes ob 2.15 tik pred postajo Zidani most do smrti [»vozil dva moška. Nesreča se je pripetila na ta način, da je lokomotiva brzovlaka od zadaj podrla oba moška, ki sta tisti hip stala na progi med obema tiroma. V istem času je vozil proti Ljubljani z Zidanega mosta tovorni vlak, kateremu sta se oba moška, ki sta najbrž ubrala pot proti Hrastniku kar po progi, izognila, pri tem pa sta prezrla od ljubljanske strani prihajajoči brzovlak. Kurjač je sicer oba moška videl, ko sta stala med obema tiroma ter gledala mimovozeči tovorni vlak. Z vso silo je piskal, toda oba moška piska nista čula zaradi ropota tovornega vlaka. Tako je bila nesreča neizogibna. Brzovlak je na progi takoj obstal. Potniki so večinoma izstopili ter z grozo opazovali oba razmesarjena ponesrečenca. Enega je vrglo izven tira na zunanjo stran proge, kjer je obležal. Ima strašne rane in odrezano nogo. Drugega pa je lokomotiva vlekla približno 30 m s seboj; temu je odrezalo glavo in stopalo na desni nogi. Kdo sla oba ponesrečenca, ob času, ko to poročamo, še niso mogli ugotoviti. Zdi so pa, da sta dva delavca, ki sta odhajala iz Radeč ali Zidanega mosta od dela domov proti Hrastniku. Ni pa Diploma častnega meščanstva in častno darilo. Ob 25 letnici žitnikove smrti Na praznik Nedolžnih otročičev je bilo nebo v sneženih oblakih globoko poveznjeno nad Ljubljano in vso njeno okolico. Na svojem stanovanju v Unionu je iedaj izdihnil Ignacij Žitnik svojo otroško lepo dušo. Otroško lepo, pravim, ker je bil odkritosrčen, prijazen, vsa žaljenja pozabljajoč in odpuščajoč kakor otrok. Ne mislite pa, da bi vam v spominu obnavljal njegovo prezaslužno delo kot urednika »Slovenca«, njegove borbo in uspehe kot državnega in deželnega poslanca, njegove ognjevite govore in članke za slovensko stvar in ljudsko blaginjo. Vsega tega kratek listek in skromno pero ne more povedati in zapisati. Toda kakor bi zdaleč gledal zlato zarjo na vrhovih zimskih gora, je danes ožarjen moj spomin na dobrohotnega in dobrodelnega poslanca Žitnika. Ako je, po besedi sv. Pavla, duhovnik izmed ljudi vzet in za ljudi poslan, moremo to reči za Žitnika v njegovem poslanskem poslu in poklicu. Prečudno in skorajda nekam veselo se je v Žitniku njegovo dobro srce borilo z njegovo slabotno naravo. Odkar sem ga poznal, ga nisem videl drugače kakor z bolestnim izrazom v obrazu. O, da tudi nasmejal se je včasih ta obraz, a tedaj si mogel le spoznati, kako vedro in veselo je njegovo srce kljub temu, da je bilo v tako bolehavein telesu. Malokdaj si mogel Žitnika dohiti domn.> Vedno sem na potu kakor berač,< je dejal sam o sebi. Zares je veliko vsepovsod pri oblasteh »beračil« za svoje volivce in druge. Za velikonočne praznike 1913 sem ga vendar našel doma, da se mu zahvalim za uspešno posredovanje, s katerim je dosegel, da so jc moje pomožno službeno mesto na gimnaziji ne samo končno ustanovilo, marveč tudi takoj meni po-delilo. »Moral sem malo zarčvkati nad ministrom, da je šlo.« Iz teh besed sem spoznal, kako težko mu je hilo to doseči, kar mi je prej z besedo za-resničil, da pojde lahko. »Zato sem Vam dolžan še večjo zahvalo.« Moj zahvalni obisk je moral biti prav kratek, zakaj za menoj so stali še drugi na vratih in po stopnišču. »Satan!« jih je uganjal Žitnik. >Saj ste mi že vse žepe izpraznili za praznik.« Toda ob Žitni-kovem »satanu« ni mogel biti nihče pohujšan ali užaljen. Kdor ga je sicer poznal, se je ob Žitni-kovi jezi le mirno nasmehnil, vedoč, da so ta pekel le njegovi živci, a njegovo srce jo milo kakor nebo. Nikoli pa nisem tako jasno videl v globino njegove blage duše kakor tedaj, ko sem ga vprašal: Kako se bo rešila zadeva s Krekovo bogoslovno profesuro. »Jaz ne jokam nikoli!« se je ob tem vprašanju razvnel Žitnik. »In no vem, kdaj sem kot oirok jokal zadnjikrat. Ko pa sem zadnjič v deželnem zboru slišal govoriti Kreka, ko je namreč nazadnje, kar je bilo sicer zanj nenavadno, spregovoril o sebi, povzdignil glas: »Veliko sem delal za slovensko ljudstvo in v zahvalo za to mi hočejo sedaj« — Krek je za trenutek prenehal in padel z glasom — »odjesti celo skorjico kruha« — Takrat pa so se mi drle solzo po licih ...« mi je še ob tem spominu gin,jen pripovedoval Žitnik. »Pogledal sem naokrog po obrazih in videl sem, da je imel še dr. Tavčar solzne oči.« Po tem Zitnikovem odgovoru si nisem upal z nobeno besedo več poseči v njegovo mehko-čutno srce. Videl sem, kako varno je pri dobrohotnem Žitniku shranjeno Krekovo dobro ime. Žitnik jo govoril, kakor je mislil; in delal, kakor je govoril. Veroval jc kakor olrok, vendar jc bil poln modrosti. »Navadno presojajo ljudje na človeku najprej to, kar morajo sami vlačiti s seboj in kažejo na tuje napake, da bi tako zakrili svoje lastne...« Tak je bil, kolikor se spominjam, Žitnikov sklep o Krekovi neprilični zadevi. V Zitnikovem dobrotnem srcu je bil bližnji zavarovan kakor na Izključno, da sta popotnika, ker eo našli na tleh dve popotni palici. Prvi moški jc bil star približno 28 let, drugi pa 25 let. Njuni imeni nista znani, ker moža nista imela pri 6ebi nobenih listin in nobenih dokumentov. Komisija je ugotovila, da strojevodja ni prav nič kriv te nesreče. Krško, 27. deccmbra. Snoči okoli pol 9 je šel 50 letni tesar Anton Mejak čez železniško progo med postajama Videm -Krško in Brežicami. Železniški čuvaj je še naglo opozoril Mejaka, naj se umakne s proge, ker pride vsak hip brzovlak. Mejak pa se za to opozorilo ni zmenil ter je hotel zlesti pcnd zapornicami čez progo. Prav v tistem trenutku pa je prihitel brzovlak, ki je Mejaka podrl. Mejak je dobil hude poškodbe na glavi in po vsem telesu ter je močno krvavel. Nezavestnega so Mejaka prepeljali v bolnišnico v Krško, kjer pa je že ponoči izdihnil._ Velika izbira i šaljivih predmetov v drogeriii i f KflKC, Ljubljana, Židovska ul. 11 Zahtevajte brezplačni ilustriran cenik. Na zalogi bengalični ogenj. maternem srcu, polnem ljubezni in zvestobe. Kreku je bilo ob Žitnikovi smrti žal po njegovem srcu. Mislim, da mu je prav Krek na željo Žitnikove sestro zložil na mrtvaško spominsko podobico sledeče štiri stihe: To jo spomin njegov za pozne čase: Za druge živci, delal je — ne zase. Zdaj pri Dobrote večne viru počivaj v miru! Poleti 1913 sem imel pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru zadnjikrat priliko, da sem gledal v ljubeznivi odsev njegovih oči. Stal sem namreč Žitniku nasproti, ko je sedel s tovariši za mizo pri taroku. Seveda sem tudi tedaj iz njegovih ust slišal zamrzljivko »satan«, ko je prejel slabe karte; toda Žitnikov pogled jo bil miren in nekam prijazno ožarjen. To krotko in ljubeznive oči so se tako podale njegovi ponosni glavi v polnih sivih kodrih. Žitnikova dobrohotna dovtipnost je ve-drila in razveseljevala celo omizje. Najvišji in najboljši tarok za vse jo bil Žitnik sam. Dobrotljivost je bila lepota Žitnikove duše, ki se jo razodevala tudi v njegovem obrazu. Le poglejte njegovo podobo, kako je prijetna in pri-kupljiva. Ta lepola je rastla z Žitnikovimi leti, pa še bolj z njegovimi dobrimi deli. Krek sc mi je o Žitniku izrazil: >To jo bil cel človek in cel kristjan.« Žitnik je imel sicer ognjevito Ime in besedo, v resnici pa je bil le ogenj, ki sveli in greje, nikoli ne ogenj, ki peče in žge. Pri vsej svoji načelnosti jc bil miroljuben, pri vsej ponositosti jn bil ponižen, pri vsej samozavesti jo bil poboren; v obraz je bil morda videti hladen in oblačen, v resnici pa jc bil lepa podoba otrok božjih. In kako prav in primerno je bilo, da so ga 28. decembra pred 25. leti spremili in sprejeli prav Nedolžni otroci na pragu večnosti. Namesto podpisa naj zapišem le hvaležno zatrdilo: eden izmed mnogih, ki jim je Žitnik dobro storil. + Blazli Grča starosta slovenske duhoviHne 162 PRVIH Dr. Ant. Korošec odlikovan z najvišjim redom Tri smrtne žrtve železniške nesreče Pred Zidanim mostom je brzovlak povozil dva neznana moška, pri Krškem pa tesarja Mejaka DOVRSENOST PRECIZNOSTI Na sveti dan je Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdienci bivšega notranjega ministra dr. Antona Korošca in ga ob tej priliki odlikoval z redom Karadjodjeve zvezde prve stopnje. To je najvišje odlikovanje v miru, ki ga more kdo dobiti za izredne zasluge za državo. Navadno dobe to visoko odlikovanje suvereni. Na dan sv. Štefana zjutraj je dr. Korošec odpotoval z ekspresnim vlakom v inozemstvo, kjer bo ostal krajši čas. Na železniško postajo v Belgradu so ministra dr. Korošca spremili ter mu želeli srečno pot minister dr. Mehmed Spaho, notranji minister M. Ačimovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister na razpoloženju DimUrije Ma-garaševič, šef kabineta predsedništva vlade dr. Jovo Markovič in najbližji dosedanji sodelavci ministra dr. Korošca. Božične počitnice podaljšane Kraljevska banska uprava razglaša, da so po brzojavno sjK>ročenem odloku ministrstva za pro-sveto božične počitnice odrejene na čas od 24. decembra do vključno 9. januarja. Po naročilu g. bana načelnik dr. Sušnik. Na sveti dan zjutraj je umrl v Šenčurju pri Kranju biseromašnik Blazij Grča, starosta slovenskih duhovnikov, vpokojeni župnik in č. kon-zistorijalni svetnik goriške nadškofije, star en mesec manj kot 93 let. Zadnje leto je precej bolehal, prod božičem pa se mu je bolezen poslab-šala in na božič je mirno v Gospodu zaspal. Njegov pogreb jo bil včeraj dopoldne v Šenčurju. Čim so ljudje zvedeli za njegovo smrt, so ga trumoma hodili kropit. Kljub velikemu snegu in mrazu so hodili ljudje tudi od daleč. Za j>ogreb pa sc je zbralo nenavadno velika množica po-grebcev. Ves Šenčur se je dvignil, da izkaže zadnjo čast blagemu duhovniku. Od hiše žalosti se je jx) vasi v cerkev razvrstli dolg sprevod, v katerem so šle ccrkvene organizacije z zastavami in venci, prav lako prosvetno društvo in člani FO z zastavo in venci, občinski odborniki z županom Umnikom na čelu, pevci in duhovniki, ki smo jih našteli 10. Pred hišo so pevci zaprli žalostinko, prav tako tudi na grobu. Sprevod je vodil rojak škof. kancler Jože Jagodic, ki se jo od pokojnika poslovil v cerkvi z žalnim govorom. Po maši je šel sprevod na pokopališče, kjer jx)kojnemu spregovoril v slovo domači župnik Vavpetič. Bilo je lepo zimsko opoldne in so okrog in okrog žarele zasnežene gore v jasnem soncu, da so padale zmrzle kepe zemlje na krsto tako zaslužnega moža, ki je po izredno dolgem življenju legel, da se odpočije od svojega truda. • Pokojni se je rodil dne 29. jtnuarja 1840 na Spodnji Beli pri Preddvoru na Gorenjskem. Njegova mati jc bila sestra pesnika in učenjaka Matija Valjavca — Kračmanovega. Ljudsko šolo je obiskoval v Preddvoru in v Kranju, gimnazijo v Kranju in v Ljubljani, kjer je 1. 1867 maturiral. Ril je član Levčevega kroga, v katerem jc bil tudi pokojni Fran Šuklje. Po maturi so na odhod-nici zapeli rusko himno in Grča ni bil sprejet v ljubljansko semenišče. Šel je v Gorico, kjer je med slovenskimi in hrvatskimi bogoslovci ustanovil čitalnico. V duhovnika je bil posvečen dne 6. septembra 1871 od nadškofa Andreja Gollma-yerja. Služboval je kot kaplan najprej v Rihen- Otonu Župančiču izročeno častno darilo in diploma častnega meščanstva NAGRAD berku, nato pa v Kobaridu kot naslednik pesnika Simona Gregorčiča, s katerim sta mesti zamenjala. L. 1875. je bil poslan v Čepovan, kjer je bil 17 let vikar in prvi župnik novoustanovljene župnije. Nato je bil 24 let župnik v Šempasu pri Gorici do lela 1916., ko je stopil v pokoj in so naselil v svoji hiši v Šenčurju. Tu je 1. 1921. obhajal svojo zlato mašo in 1. 1931. v Preddvoru svojo biserno mašo. Do železne maše pa mu jo manjkalo le še dobri dve leti. Njegovo delovanje na Goriškem je del slovenske zgodovino. Udejstvoval se je kot pisatelj, kot organizator, kot zadrugar, kot politik, kot vnet dušni pastir. Vsa ta vsestranska delavnost je zapustila povsod globoke sledi. Kot bogoslovec je sodeloval pri »Zgodnji Danici« (pesmi), pisal pozneje v »Slovenca« in »Vaterland« o narodnem položaju Slovencev Gorici, sodeloval pri »Glasih katoliške družbe«, pri »Folium periodi-cum«, poročal o svojih dušnopastirskih ftiest, kjer je ustanovil več družabnih, izobraževalnih, političnih in narodno-gospodarskih društev in zadrug ter se uspešno brigal za uravnavo hudournikov ter popravo in zidavo cest. Dopisoval je »Glasu«, »Soči« in »Slovencu« o dnevnih dogodkih in lokalnih gospodarskih potrebah, dajal navodila za snovanje zavarovalnic za živino, objavil v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe spomine na pesnika Simona Gregorčiča in opozoril v »Domu in svetu« na Vorenčev pozabljeni rodopisni latinsko-slovenski slovar v goriškem osrednjem semenišču aer napisal razne priložnostne pesmi in priredil več iger in deklamacij. V Cepovanu jo ustanovil leta 1878 katoliško politično čitalnico, ki je pošiljala na ministrstva in državni zbor razne peticije, zlasti za slovensko gimnazijo (1889—90) iu slovenski notariat v Gorici (1880). Sodeloval je pri političnem društvu »Sloga«, bil njega'predsednik (1892) in stavil na občnem zboru lota 1891 predlog, naj so pravila spremene ter postavijo na pozitivno katoliško podlago. Posebno delavnost jc razvil v goriškem deželnem zboru, kjer se je pridružil dr. Antonu Gregorčiču. V lotih 1891-1907 je polnih 12 let kot deželni poslanec zastopal kmetske občine volivnega okraja Goriea-Kanal-Ajdovščina. V deželnem zboru jo bil član pravnega in šolskega odseka. Kot poslanec se jo v zbornici zavzemal z interpelacijami in predlogi za enakopravnost slovenščino v državnih in mestnih uradih ter v srednjih šolah, dalje za gospodarski napredek Goriške, zlasti za uravnavo hudournikov, za ceste, za zboljšanje živinorejo, sadjereje in vinogradništva, posebej še intenzivno za spremembo volivnega reda v smislu tajne, enake in splošno volivne jirnvice. Poleg dela v deželnem zboru jo deloval tudi pri splošno narodnih napravah in ustanovah. Pri šolskem domu v Gorici, pri Centralni posojilnici, pri Narodni tiskarni, pri vinarskem društvu, pri krojaški zadrugi, pri Slogi. Bil je tudi zadnji predsednik »Duhovske zveze« v Gorici. In na njegovo pobudo se je ustanovilo Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo. Vsa ta ogromna in vsestranska delavnost je zahtevala krepkih človeških moči. In Grča bi bil še zdržal, da ni prišla svetovna vojna, ki ga je, nc samo zavrla v njegovem živahnem delovanju, marveč jn ludi polagoma domala uničila vso njegovo dragoceno delo. Stopil je — 70 letnik — v pokoj, da bi v šempasu preživel jesenske dni svojega življenja. Prišlo pa je drugače in tudi on se jc moral izseliti in oditi v svoj novi dom v Šenčurju. Mož širokega obzorja, dovtipen in duhovit, ljubezniv in gostoljuben si jc na mah osvojil srca Šenčurjanov. Dolgih 22 let je bival med njimi in namesto da bi se bil odpočil od trdega dela v zasluženem pokoju, je delal in gibal do svojih 90 let. Med vojno se je zlasti zavzemal za goriške begunce, po vojni pa je I pridno pomagal v dušnem pastirstvu. Bil jo tako-rekoč drugi šenčurski kaplan kljub svoji časti kon-zistorialnega svetnika. Neutruden je bil zlasti v spovednici, kjer jo bil iskan spovednik. Nad vse požrtvovalen, dobrotljiv, radodaren in plemenit je bil do bolnikov. Z veseljem in ognjem se je zavzel posebno za mladino. V prosvetnem društvu je predaval, navduševal, ga gmotno podpiral in s svetom krepko držal pokonci. Bil mu je tudi predsednik, sedaj pa je njegov častni član. Tudi v Šenčurju je pustil globoke, neizbrisne sledi. Naj bo dobri Bog blagemu duhovniku bogat plačnik za vse, kar je storil za slovenski narod. Zborovanje katoliških vzgojitljev Ljubljana, 27. decembra. FranCiškanska dvorana je bila danes popoldne nabito polna vzgojiteljev in vzgojiteljic. Slomškova družba in Katehetsko društvo sta namreč priredili skupno zborovanje, ki jo krasno uspelo. Tega zborovanja katoliških vzgojiteljev se je udeležilo okoli 1(1(10 oseb. Med odiičriki so se udeležili zborovanja škof dr. Gregorij Roiman, prosvetni načelnik banske uprave prof dr. Sušnik, ki je zastopal tudi g. bana, referenta za ljudske šole prof. Jeglič, med tem ko se je drugi referent opravičil, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, ga. banova dr. Natla-ienova in ga. ministrova Suinikova kot zastopnici katoliških mater, dalje štirje novi poslanci, to so prof. Dolenec, Theuersrhuh, Rigler in dr. Lavni. Zborovanje je začd predsednik g. nadzornik Štrukelj, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa odličnike. Sledila so tri predavanja: predavali so: prof. dr. Josip Demšar o temi »Katehet in učitelj«, dalje dr. Vilko Brumtn o temi -»Obiski v angleških šolalu in ravnatelj Rudolf Pečjak: »Skrbimo za ugled šole in učiteljstva«. Po predavanjih je sledila precej živahna debata o teh temah. Pred zborovanjem je imelo katoliško učitelj-stvo službo božjo ob 9 v frančiškanski cerkvi. Pri tej službi božji je učiteljski pevski zbor lepo prepeval božične pesmi. Popoldne ob treh je bila v Rokodelskem domu skupna seja Slomškove družbe in Katehetskega društva. ■■ Kino KodeIjevo tel. 41-64 Danes in jutri ob 8. uri po znižanih cenah: Kapetan Holenar (Harry Bauer) Koledar Sreda, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Kastor, mučenec. Četrtek, 29. decembra: Tomaž, škof mučenec; David, kralj. Prvi krajec ob 19.07. Herschel napoveduje dež in sneg. Novi grobovi -f- Na Lipoglavu je na sveli večer mirno v Gospodu zaspal zgleden krščanski mož g. Nikolaj V r b i n c. Pokopali so ga včeraj dopoldne. + V Ljubljani je umrla ga. Nežica A ž m a n, soproga vrtnarja in upravitelja graščine bnrona Codellija. Pokopali so je včeraj popoldne na pokopališču v Štepanji vasi. — V splošni bolnišnici je umrla gospa Uršula Jakič, soproga mestnega trošarinskega nadpaznika. Pogreb bo danes ob 2 poj>oldne. ■f- Pri Sv. Juriju ob Pesnici so pokopali gospo Alojzijo Skerbinek, veleposestnico na Jurskem vrhu. Ranjka je bila daleč naokrog znana in priljubljena. Pogreb, ki je bil kljub slabemu vremenu veličasten, je vodil župnik preč. g. Kolarič iz Zg. Sv. Kungote, ob odprtem grobu se je od nje poslovil trgovec iz Maribora g. Gajšek, cerkveni pevski zbor pa ji je zapel lepe žalostinke. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Poroka. Na sv. Štefana dan se je poročil na Ptujski gori g Polde Gorjanc iz Ljubljane, profesor na gimnaziji v Ptuju, z gdč. Anico Zupančičevo iz ugledne ptujske slovenske rodbine. Novo-poročencema želimo vso 6rečo in obilno božjega blagoslova! = Na Štefanovo se je poročila v Mokronogu gdč. Anica Deu, iz ugledne Deueve rodbine v Mokronogu, z g. Franjom Bezjakom, artiljerijskini poročnikom. Bilo srečno. = Poročil se je g. Zoran Ražem iz Ljubljane z gdč. Milko Živec iz Skopega na Krasu. Bilo srečno! = Odvetniški izpit. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je opravil odvetniški izpit g. Peterlin Stanko, notarski pripravnik pri dr. Maksu Peter-linu, javnem notarju v Dolnji Lendavi. Čestitamo! — Iz vojiške službe. Imenovan je za lekarniškega poročnika rezervni lekarniški podporočnik mr. Cmle Vitale; upokojeni so kapelan korvele Oskar Jeglič, nižji vojni uradnik I. razr. ekonomsko stroke Anton Vučkovečki. peh. narednik Ivan Perošič in narednik vodnik 1. razr. Alojzij Ver-slovšek. in prevedena sta v sanitetno stroko — lekarniška skupina — podporočnika dr. Karlo Šmid in dr. Otmar Polrč. Slovenske gospodinje perejo s slovenskimi izdelki. Uporabljajo FERION ki je odličen in res lepo opere. — Radiofonska oddajna postaja opozarja svoje naročnike in Slovence v tujini na novoletno oddajo za izseljence, ki bo v nedeljo, 1. januarja od 22. ao 23. ure. — Ravnateljstvo drž. klasično gimnazije v Ljubljani sporoča svojim učencem, da se bo pričel redni pouk jx> božičnih počitnicah v torek 10. januarja 1939. — V počastitev spomina svojega prvega šolskega upravitelja, blagopokojnega g. Fr. Jereba je darovala Zavodu za 6lepo deco v Kočevju gospa Angela Nardin iz Ljubljane 100 din. Iskrena hvala! — Atvobus Ljubljana— Kamnik—Gornji grad —Ljubno zaradi snežnih žametov ne obratuje do nadaljnjega. — Spomenik pesniku Petru Petroviču Njegošu bodo postavili v Belgradu. Pripravljalni odbor zn spomenik že par let zbira prispevke. Do sedaj je nabral že nekaj nad milijon dinarjev. V kratkem bodo razpisali natečaj za načrte spomenika. Ker bo lo velik S|x>menik, se bo gotovo oglasilo veliko število kiparjev. I Doslej vse predstave razprodane! Občinstvo je navdušil veličastni glasbeni veletilin KINO MATICA Telefon 21-24 ■■■■■■■■■■■■■■ Pesem o zlatem zapadli Dva imena, ki povesta vse: Jeanette Mac Donald in Hetson Eddy Danes ob 16., 19. in 21. uri1 1 — Drago »vštevanje. V Stranicah pri Kratovu se je oženi! sin bogatega kmeta Stojana Iliča. Oče je priredi! ob tej priliki veliko svatovanje. Povabil je okrog 300 gostov, ki 60 jedli in pili kar tri dni. Pojedli so dva vola, 12 svinj in 18 ovac. Spili pa so 200 litrov žganja in 600 litrov vina. Poleg tega so imeli gostje na razpolago še cele skladovnice pogač in drugih dobrot. Iliča je veljala ta velika gostija 25.000 din. — Zdravje Vaših otrok zahteva čisto perilo! Čisto higiensko oprano pa je perilo s terpenti-novim milom »OVEN«, ter je izdelek najstarejše tovarne mila Fock iz Kranja, ustanovljene 1. 1772. — Uboj na sveti dan. V vasi Rudeš Jaruzi na Hrvatskem je že dalj časa vladalo sovraštvo med kmetom Ivanom Požegom in bratoma Josipom in Tomažem Šantekom zaradi neke ženske. Na sveti dan zjutraj je Požeg blizu svoje hiše izzival brata Šantek in ju baje napadel s sekiro. Josip Šatnek je pograbil vile in z njimi začel udrihati Požega po glavi, hrbtu, nogah in rokah. Nazadnje mu je z vilami prodrl vrat. Požeg je obležal mrtev. Orožniki so zaprli oba brata fcan-teka. Vaščani so silno ogorčeni zaradi zločina. — Krvav pretep pred zagrebškim kolodvorom. Na sveti dan zjutraj okrog 6 se je odigral krvav pretep pred zagrebškim kolodvorom. Tam se je zbralo večje število oseb, ki so bile izgnane iz Zagreba, in pa precej potepuhov. Med njimi se je začel prepir in kmalu so se zabliskali noži v rokah potepuhov, ki so začeli zabadati na vse strani. Cela četa policijskih stražnikov je morala nastopiti, da je ločila pretepače in najhujše aretirala. Po krajšem času je obležalo na »bojišču« več oseb, od katerih sta bila dva nevarno ranjena z nožem na glavi in rokah. Reševalno društvo je prepeljalo ranjence v bolnišnico, druge je pa policija aretirala in odpeljala v zapor. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice. srčno javnost opozarja, naj beračem več ne daje milodarov, temveč jih brez izjeme odpravlja v staro cukrarno, kjer reveži dobe hrano brezplačno. 1 Za mestne reveže je darovala »Indus«, družba z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 72, 500 din; za mestno socialno akcijo pa je jioslala Jugoslovanska Siemens d. d., Ljubljana. Pyrševa lb-Il, 8000 din. Socialno čutečima družbama se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje z željo, naj bi ju posnemala tudi druga podjetja. Izšla je PROZA OTONA ZUPANČIČA (IV. zvezek Del Otona Zupančiča) PRI AKADEMSKI ZALOŽBI, LJUBLJANA Šelenburgova 4 (Palača Croatia), dvorišče, 1 Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da po določilih razpisa Ministrstva financ z dne 10 9. 1929 štev. 63390 predložijo tekom januarja 1939 pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1938. Če ne predlože knjižice, se bo proti njim poslopalo po čl. 139 odn. v primeru davčne utajbe po čl. 152 zakona o neposrednih davkih. Vsi delodajalci se opozarjajo tudi na določila zakona o davku na samce (Služb, list 27-4 iz 1931 od 15 1. 1931). Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa davka in oprostitev so razvidna iz razglasa na Uradni deski davčne uprave in mestnega načelstva. 1 Dražba za dobavo litoželeznih izdelkov za cestne kanale, ki jo je .razpisalo mestno poglavarstvo v Ljubljani, do zneska 150.000 din, bo zopet razpisana v »Službenem listu« 28 t. m. Gledališče Drama; Sreda, 28. dec.: »Dobrudža«. Red Sreda. — Četrtek, 29. dec.: »Potopljeni svet:. Red Četrtek. — Petek, 30. dec.: zaprto. — Sobota, 31. dec,, ob 21: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Zni- NOVOLETNA ŠTEVILKA »SLOVB.NCA« BO IZŠLA V VEČJEM OBSEGU IN VEČJI NAKLADI OGLU I 5551 V TEJ ŠTEVILKI BODO IMELI KAR NAJVEČJI USPEH! žane cene. — Nedelja, 1. jan., ob 15: »Pikica in Tonček«. Izven. Mladinska predstava. — Ponedeljek, 2. jan.: zaprto. — Opera! Sreda, 28. dec.: »Boheme«. Gostuje ga, Zlata Gjungjenac, Red B. — Četrtek, 29. dec.: »Frasquita«. Premierski abonma. — Petek, 30. dec.: »Giconda.« Red A. Sobota, 31. dec., ob 21: »Roxi«. Izven. Znižane cene. — Nedelja,' 1. jan., ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Frasquita«. Izven. Prireditve in zabave Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Ljubljana 1610, zgodovinsko dramo iz burnih dni naše stare Ljubljane bodo Vel. Križarji ponovno igrali na Novo leto ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da stopnice nabavi že v predprodaji (Pax et bonum). Predavanja Bežigrad. Prosvetno društvo ima svoj V. prosvetni večer v četrtek, dne 29. decembra 1938, ob 8 zvečer v društveni dvorani pri Sv. Krištofu. Na sporedu je predavanje g. ravnatelja V. Zora s ski-optičnimi slikami; Slovenski narodni običaji. Prof. Janko Mlakar bo imel skioptično predavanje »O Dolomitih« ob 8 na VI. prosvetnem ve, čeru Prosvetnega društva Trnovo v društveni dvorani Karunova ulica 14. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv, Petra c, 78, Poizvedovanja Rožni venec se je našel v nedeljo v stolnici. Dobi se: Metelko, Povšelova cesta 3-1. Iz Julijske krajine Vreme v Julijski krajini. V tednu od 11. do 18. decembra je bilo povsod pri nas mokrotno, neprijetno vreme brez posebnega mraza. V soboto 17. decembra je v notranjskih predelih začel naraščati mraz in pihati burja, ki je kaj kmalu prilomastila na Goriško in Tržaško. V nedeljo, 18. decembra, se je nebo razjasnilo, hkrati je pa pritisnil občuten mraz. V Trstu in Gorici smo imeli 6—7 stopinj pod ničlo, na Krasu, na Vipavskem in v gorah pa 13—16 stopinj pod ničlo. V ponedeljek se je nebo zopet pooblačilo, mraz je nekoliko popustil, burja pa je divjala po mili volji naprej. V noči od ponedeljka na torek je začelo snežiti. Sneg je vrgo z juga, zato ga je bilo več v Furlaniji kot v Idriji in v Postojni. V Gorici ga je padlo okrog 6 cm. V sredo se je začelo vreme juzniti, sneg je hitro kopnel in v četrtek ga ni bilo po ravninah že skoraj nič več. Pač pa je medtem precej zasnežilo po Tolminskem in Trnovski planoti proti Črnemu vrhu ter ponekod začasno ustavilo promet. Nov grob v Španiji. Na Španskem bojišču je podlegel težki pljučnici Stanko Suligoj iz Kala nad Kanalom. Rajnki se je že dolgo boril v Španij na Fran-covi strani in je, kakor pišejo italijansk listi, bil vnet vojščak. N. p. V' m.! — Nasilnost hajduha Vojnoviča. Miloš Voj-novič je pred tremi leli ubil nekega kmeta, nato pa pobegnil v gore. Tri leta ni bilo nobenega glasu o njem in ljudje so že mislili, da ga ne bo nikdar več nazaj. Te dni se je pa nenadoma prikazal v hiši kmeta Sokoviča, kjer je bila vaška zabava. Zagrozil je, da bo ubil vsakega, ki bi klical na pomoč. Ljudje so bili silno prestrašeni, vendar so se po sili zabavali naprej. Naenkrat se je pa Vojnovič spri z nekim kmetom. Ko je dvignil puško, da bi ustrelil, je hišni gospodar So^ kovic skočil nadenj, toda hajduk je potegnil nož in Sokoviču skoraj odrezal roko. Neki fant se je opogumil in skočii pred hjšo ter začel klicati na jiomoč. Hajduk pa je začM mahati z nožem vse vprek in je dva kmeta skoraj do smrti zaklal. Pred hišo je zabodel še nekega kmeta, ki je tekel proti njemu. Nato je šel pred hišo vaškega starešine in s puško petkrat ustrelil skozi okno v hišo. Streli so zadeli gospodarja v prsi. Po teli grozodejstvih je hajduh pobegnil v gozd. Orožniki so ga zasledovali, pa jim je ušel. — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kit slini in slično. Radenska vam obrani zdravje in mladoslno 6vežost. Značilna diplomatska premikanja r.a obronkih Sovjetske Rusije Poljska; Finska—Sovjetija; Japonska—Sovjetija Ljubljana 1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja starše in gojence, da je na šoli Glasbene Matic^ redni pouk od dne 3. januarja 1939 dalje ob običaji nem dnevnem času. I Nemci, 11 a 1 i j an i, i n o z e m c i in Ljubljančani za mestne reveže. Nemško poinočno društvo — Deutscher Hilfsverein jc mestnemu poglavarstvu nakazalo 2000 din in, kakor vsako leto, je Italijansko podporno društvo tudi letos jiosl.ilo 1500 din pomožni akciji, prav tako pa je neimenovano zastopstvo neke ameriške tvrdko poslalo 500 din za mestne reveže. S svojimi velikodušnimi božičnimi darili so meščani tujih narodnosti in držav dali najlepšo pobudo domačinom pri podpiranju revnih ljubljanskih občanov. '/. veseljem ugotavljamo, da dobri zgledi tudi v Ljubljani v resnici vlečejo, da danes zopet lahko objavimo več dobrotnikov naših siromakov. S jiosrodovanjem člana mestnega svela c. Josipa Bahovca je mestni socialni urad dobil darilo 500 din in 1000 din od dveh neimenovanih tvrdk, n znana tvrdka Julio Meinl je poslala za hožičnico najrevnejšim v stari cukrarni 10 kg testenin. 20 kg riža, 2 kg kave in 5 kg sladkorja, velelrgovec g. Karo! Prolog pa je za hožičnico daroval najrevnejšim 144 parov toplih rokavic in 100 robcev. Dobrosrčnim darovalcem izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo s prepričanjem, da se število dobrotnikov naših revežev šp prav znatno pomnoži, hkrati pa vso našo dohro- SHIRLEY TEMPtE, VaSn ljubljenka kot angel miru in spravo v prekrasnem filmu licro.lstva in požrtvovalnosti indijske brigado Kino Sloga Telefon 27 30 Ob tO., 19. in 21. uri Čuvarji Indije [ Niti „tiasharfldo", „tplzoao",, iefev tako navdušile kot zadnji filmski umotvor Paule we§seitweve n ,jaho |e hontala Uubezen" niso občinstva Zrcalo življenja «N« ;0 • Predstave ob 16., 19. in 21. uri Ne zamudite lega sporeda! Telefon 22-21 Liiva Varšava, 27. dec. AA. Pat.: »Dzjennik Varšavski« komentira razvoj odnošajev med Poljsko in Litvo ter pravi, da gre za dogodke, ki kažejo zelo srečno politiko na vzhodem koncu Evrope ter predvsem srečno poljsko zunanjo politiko. Zadržanje Litve zadnje čase kaže, kako polago,ma izginja nezaupanje do Poljske. Ne samo vlada, pač pa tudi vse javno mnenje v Litvi, je prišlo do prepričanja, da Poljska želi spoštovati litvansko neodvisnost, ter da je pripravljena na iskreno sodelovanje v vseh pokrajinah. Pariz, 27 decembra. AA. Ha'-as poroča iz Moskve: Potemkin in finski poslanik v Moskvi, sta dne 23, decembra izmenjala noti o ratifikaciji do- kumentov ln zemljepisnih kart o meji med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Mejo med obema državama je določila posebna mešana komisija. Tokio, 27 decembra. AA. Zastopnik japonske vojske zanika poročilo, ki je bilo objavljeno v tujem časopisju, in ki pravi, da je bilo 45.000 japonskih vojakov po/slanih radi okrepitve na sovjelsko-japonsko mejo, kjer so izbruhnili po istih poročilih tudi incidenti. Omenjeni zastopnik japonske vojske je pojasnil, da od časa do časa vedno premešča vojaške oddelke na mejah Mandžukua, da pa ni prišlo do ničesar takšnega, kar bi moglo spraviti mir v nevarnost. Izmet limoni daje črno sliko o položaju Ankara, 27. dec. A A. V govoru, ki ga je imel na kongresu republikanske narodne stranke predsednik republike Izmet lneni, je poudaril značilne poteze Kemalovega režima ter naglasil, da je Turčija edina država na svetu, ki je mogla izvesti vojaške, politične in socialne reforme ob stalnem sodelovanju s parlamentom, ld je neprestano zasedal. Izmet lneni je potrdil, da je cilj režima, da se doseže blagostanje naroda, nato pa poudaril, da živimo v času nestalnosti. Gojimo vročo željo, da bi vsi narodi živeli v bratstvu kot členi iste družine, v duhu medsebojnega razumevanja. Naša želja pa ne more zagotoviti sporazuma med narodi. Predsednik lneni je naglasil solidnost republikanskega režima, ki je doprinesel dovolj dokazov svoje moči. Ni naša navada, je dalje poudaril lneni, da bi se odločili za kakršenkoli ukrep edino zaradi tega, ker bi la ukrep morda odgovarjal razmeram in potrebam kake tuje države. Niti en naš državljan ne sme izgubiti ugodnosti, ki mu jih daje zakon. Polje dela v miru in za napredek skupne domovine je dostopno vsem državljanom brez razlike. Komunistična stranka po vsej ČSR prepovedana Praga, 27. dec. AA. ČTK. Uradni list objavlja odlok zunanjega ministrstva, s katerim je prepovedano vsako nadaljnje delo Komunistični stranki na Češkem in Moravskem, (Slovaška in Karpatska Ukrajina sta ta odlok izdali že prej, tako da je komunistična straka sedai prepovedana po vsej ČSR. Op. ur.) Pristaniška dela v 1.1939. Belgrad, 27. dec. AA. V prometnem ministrstvu v oddelku za pomorstvo in rečni promet so izdelani načrti za zgraditev pristanišč v prihodnjem letu, in sicer: v Brčkem za vsoto 2,940.000 din, v Starem Bečeju za 2,420.000 din, v Brzi Pa-lanki za 480.000 din, v Ritopeku za 504.000 din. Pripravljalo se tudi načrti za zgraditev velikega pristanišča v Novem Sadu, /.a katerega bo potrebnih 10 milijonov dinarjev. Islo tako se izdelujejo tudi načrti za pristanišča v Radujevcu in Dubra-vici. Vsa ia pristanišča bodo zgrajena prihodnje leto. Pristanišče v Šabcu je bilo dograjeuo te dni in bo izročeno prometu spomladi. Visoko italijansko odlikovanje ministra dr. Spaha Belgrad, 27. dec. AA. Danes ob 11. dopoldne je prišel v prometno ministrstvo italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli ter pri tej priliki izročil prometnemu ministru dr. Spahi visoko italijansko odlikovanje, italijansko zvezdo. Mario Indelli je izročil pomočniku prometnega ministra inž. Schnelerju veliki križ reda italijanske krone, tajniku prometnega ministrstva Hasinagiču pa red italijanske zvezde. Znižane voznine Belgrad, 27. dec. AA Prometni minister je odobril polovično voznirio vsem onim, ki se nameravajo udeležiti mednarodnega velesejma v Lvovu od 2. do 12. septembra 1939. Iz diplomatske službe Belgrad, 27. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta na predlog ministrskega predsednika premeščena: Miloš Kičevac, generalni konzul v 4-1 na kr. generalnem konzulatu v Bratislavi za svetnika v 4-1 v zunanjem ministrstvu, in StajiČ Simon, tajnik 6. skupine kr. poslaništva v Pragi za tajnika iste skupine v zunanjem ministrstvu. Osebne novice Belgrad, 27. dec. A A. Premeščen je za višjega kontrolorja 6. položajne skupine na postajo Ljubljana gl. kol. Franc Sedej, dosedanji višji kontrolor na postaji Pragersko. Belgrajske novice Belgrad, 27. dec. m. Davi je dopoloval v Belgrad dr. Jure Šutej iz Sarajeva, ter je kot zastopnik bivše HSS tekom današnjega dne imel več sestankov z vodilnimi člani srbske izvenskup-ščinske opozicije. Banjaluka, 27. dec. m. V Dvoru na Uni je bil včeraj pokopan poslanec Ivo Durman. Pokojni Durman je bil izvoljen za poslanca pri decembrskih volitvah na listi dr. Stojadinoviča. Belgrad. 27. dec. m. Iz Južne Srbije poročajo o velikih snežnih zametih, ki trajajo v tamošnjih krajih že več dni. Zaradi snežnih žametov je na odprli progi na planini Bukova obtičal v snegu cel vlak z vsemi potniki. Naša zunanja trgovina V novembru aktivna za 152 milijonov dinarjev " Iz pravkar objavljenih statističnih podatkov Je razvidno, da je bila v mesecu novembru naša zunanja trgovina aktivna za 152.4 milij. din, do-žim je znašala aktivnost novembra lani samo 53.6 milij. din, oktobra letos pa za 89.5 milij. din. Izboljšanje je pripisovati zlasti velikemu zmanjšanju uvoza v primeru z lanskim letom, kar dokazujejo naslednje številke v milij. din: Uvoz Izvoz I. polovica 1937 1908 1937 1908 2420.56 2645 6 2820.9 2387.64 julij 427.15 403.2 532.56 282.7 avgust 446.34 407.1 606.5 461.85 september 488.3 368.64 591.9 397.05 oktober 482.87 374.4 558.7 463.4 november 492.00 375.5 545.6 527.9 11 mecesev 4756 24 4574.5 5356.2 4521.1 Skupno je bila lani v prvih 11 mesecih naša trgovinska bilanca aktivna za 599.0 milij. din, letos v prvih 11 mesecih pa pasivna za 53.4 milij. din, pa bi bila pasivnost po rezultatu prvih 7 mesecev sodeč še znatnejša, da 6e ni bilanca v naslednjih mesecih, posebno pa novembra, znatno izboljšala. Saj je še na koncu oktobra znašal pasivni saldo za vse leto 205.8 milij. din, kar pa se je znižalo v novembru. Po tem razvoju sodeč bomo zaključili leto 1838 s prilično uravnovešeno trgovinsko bilanco. Žitni trg Ljubljana, 27. decembra. Pšenica. Zaradi slabega vremena so bili dovozi pšenice izredno slabi in to je tudi glavni vzrok, da je pšenica postala za 5—6 din dražja. Od mlinov iz Srbije je bilo živahno povpraševanje po južnobanatski pšenici. Ker je bilo pomanjkanje tega blaga, so se kupci zadovoljili s sremsko in bučko pšenico. V privatnem prometu je bila trgo-vana pšenica po naslednjih cenah: bačka 156—157, gornje banatska 155—156, južno banatska, pariteta Vršac 156, potiska franko vagon Sisak 170 din. Koruza. Tendenca za koruzo je čvrsta, edino eena za umetno sušeno koruzo je ostala nespremenjena. Za koruzo (času primerno suho) je bilo največ povpraševanja od strani konzuma iz Srbije. Razen povpraševanja za rumeno koruzo je bilo tudi zanimanje za belo, času primerno suho koruzo. Dovozi koruze so bili isto tako slabi zaradi slabih potov in je zaradi tega tudi koruza za 5—6 din postala dražja. Umetno sušena koruza je ostala v ceni nespremenjena, zaradi tega, ker je povpraševanje slabo. V terminski kupčiji je bilo napravljeno le malo zaključkov, ker zahtevajo prodajalci povišane cene, katerih kupci še sedaj nočejo dovoliti. Času primerno suha koruza, pariteta Vršac notira 96, pariteta Indjija 96—97, umetno sušena koruza, pariteta Indjija ali Vršac 110, banatska z uputnicami 110 din; za terminsko so cene bolj nominalne, in to za marc, april, maj 115, maj, junij 117.50, junij, julij 120 din, bela umetno sušena koruza jc bila trgovana po 123 din, banatska postaja. Moka. Tendenca za moko se je popravila in je povpraševanje nekoliko oživelo. Mlini so povišali cene za 5—10.din; bačko-banatfka pefcpvska moka notira 245—250 din, potiska Iranko vagon Sisak 260—265 din. Krmilna moka. Manjše količine so bile zaključene za domač konzuin. St. 8 notira 112—114, bačko-banatsko blago 108—110 din. Otrobi. Tendenca je čvrsta, ker je zaradi hladnega vremena uporaba večja. Bački otrobi noti-rajo 100—102, banatski 92—94, sremsko-slavonski 95—97 din. Ječmen. Poedini vagon ozimnega ječmena je bil zaključen za domači konzum po 150—152 din. Spomladanski ječmen notira 180—190 din, vendar za tega ni momentano kupca. Oves. Tendenca ja oves je čvrsta, povpraševanja sicer ni veliko, vendar je ponudba še manj-ža, notira pa 160—102.50 din Srem ali Slavonija. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 22. december kaže v primeri z izkazom za 15. december znatno zmanjšanje obtoka bankovcev, katerega niso mogle kompenzirati povečane naložbe na žiru. Med aktivi je omeniti zmanjšanje deviznega zaklada in povečanje posebno lombardnih posojil. Izkaz kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. december): Aktiva: zlato v blagajnah 1.898.4 (+ 0.45), zlato v inozemstvu 9.45, skupna podlaga 1.908.9 (+ 0.45), devize izven podlage 547.1 (— 24.3), kovani denar 339.0 (+ 9.6), posojila: menična 1.717.0 (+ 1.1), lombardna 53.8 (+5.3), razna aktiva 2.349.0 (- 1.1). Glavni predmeti našega uvoza eo bili r novembru naslednji (vse v milij. din, t oklepajih podatki za oktober): surov bombaž 34.8 (28.14), bombažno predivo 21.15 (24.1), bomb tkaniue 9.8 (12.5), surova volna 22.5 (7.4), voln. predivo (8.26 (7.8), volnene tkanine 9.25 (17.8). svilena prediva 7.9 (8.5), nepredelano in polpredelano železo 4.0 (4.1), cevi 3.64 (4.0), razni izdelki iz železa in jekla 19.75 (23.3), surova nafta 10.4 (6.75), rii 8.75 (7.8), limone in pomaranče 1.9 (1.3), ostalo južno sadje 8.6 (6.7), kava 4.0 (4.0), premog 10.14 (6.2), stroji, orodje in aparati 20.0 (27.44), električni predmeti 13.46 (16.2), prevozna sredstva 13.1 (12.7), umetne organske barve 7.55 (7.2) itd. Izvoz pa je bil naslednji (vse v milij. din, r oklepajih podatki za oktober 1938): Pšenica 19.8 (56.5), koruza 4.85 (2.06), fižol 10.45 (9.5), sveže sadje 45.56 (30.4), sveže češplje 14.65 (7.9), tobak v listih 5.64 (20.55), konoplja 24.24 (17.9), konji 6.5 (0.5), goveda 4.7 (8.15), prašiči 49.76 (38.4), perutnina 4.8 (3.8), drobnica 3.0 (2.4), sveže meso 47.7 (12.95), mast 10.7 (5.6), jajca 5.7 (5.54), goveje kože 7.47 (0.3), drva 4.1 (1.76), stavbni les 61.45 (55.66), oglje 1.45 (1.2), žel. pragovi 1.0 (3.8), izdelki iz lesa 4.5 (2.9), cement 4.7 (6.6), baker 47.8 (8.9), zemlja in rude 40.87 (37.6). Pasiva: rezervni zaklad 222.3 (+ 0.06), bankovci v obtoku 6.692.4 (—88.05), drž. terjatve 58.9 (+ 32.07), žirovni račun 1.239.3 (+ 29.6), razni računi 1.074.9 (+ 2.4), skupno obveznosti po vidu 2.373.1 (+ 64.1), obveznosti z rokom 30.0, razua pasiva 326.2 (+ 15.3). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 9.065.5 (— 23.9), skupna podlaga s premijo 2.451.6 (+ 0.6), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.439.5 (+ 0.6) milij,. din, skupno kritje 27.04 (v prejšnjem izkazu 26.96)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.90 (26.83)%. Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 22. decembra 1938 naslednje! v oklepajih razlike v primeri s stanjem za 15. december) : Aktivni kliringi: Italija 42.649.000 (—6,313.000) din, Nemčija 23,132.000 (—2,696.000) mark, Bolgarija (redni) 1.844.000 ( + 197,000) din, Bolgarija (turizem) 163.000 (+2000) din. Poljska 3,338.000 ( + 187.000) din, Turčija 18,788.000 (+280.000) din in Španija 2,965.000 pezet. Pasivni kliirngi: Češkoslovaška 142,1333.000 (-3,518.000) kron, Švica 3,687.000 (—512.000) frankov, Belgija 2,407.000 ( + 10.000) belg. Madžarska 19,338.000 (-2.902.000) din in Romunija 8,773.000 (—1,097.000) din. Posebne takse za potrdila, katera izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Minister za trgovino in industrijo je podpisal odlok, s katerim se uvajajo za potrdila, katera izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine za izvoz številnih proizvodov za izkoriščanje trgo-vinsko-pogodbenih ugodnosti ali za izkoriščanje uvoznih ugodnosti odobrenih od naše države. Te takse se plačujejo s posebnimi znamkicami, ki bodo vtisnjene in uničene na podrdilih. Takse so naslednje: živi prašiči 15 din za komad, konji »Medmurci« 500 din, vprežni 100, klavni 20, goveda živa 30 din, perutnina 0.50 din za komad, sir 10 din za met. stot, maslo 25 din, živa perutnina 7 din za stot, žive gosi 7 din za 100 kg, zaklana perutnina 10 din za stol, zaklane gosi 10 din za stot, sveža jajca 6 din za zaboj, razbila jajca 10 din za stot, jajca v prahu 15 din za stot, divjačina 8 din za komad, sveže meso in zaklana teleta 10 din za stot, zaklani prašiči 10 din za stot, salama 25 din za stot, soljeno in prekajeno meso 15 din za stot, mast 15 din za stot, slanina 12 din za stot, bacon 12 din za stot, čreva 3 din za stot, sladkovodne ribe 6 din za stot, sveže morske ribe 4 din za stot, ribje konzerve 5 din za stot, žabe 4 din za stot, čijavke 2 din za stot, perje 75 din za stot, surove kože 2 din za stot, strojene kože 5 din za stot, rogovi 2 din za stot, živalska dlaka, griva itd. 5 din za stot, volna 20 din za stot, živa teleta 10 din za komad. S tem odlokom so na novo urejene takse zavoda. Lani so bile prve takse vpeljane 1. avgusta 1937, sedanja lista pa je zelo razširjena in obsega večje število novih predmetov, poleg tega pa so tudi same dosedanje takse izpremenjene (delno zvišane delno znižane). Pravilnik e ast&navljanjn reierv in nalaganja v državne papirje. Irfel je pravlnlik o ustanavljanju rezerv in o delnem vlaganju teh rezerv v državne papirje. Pravilnik k uredbi določa podrobnosti o vlaganju poslovnih rezerv v državne papirje, zlasti pa roke, do kdaj se Ima izvršiti vložitev. Odkup devii po pooblaščenih denarnih zavodih. Minister financ je 22. decembra pod št. 70.996 izdal odlok, po katerem morajo vsi izvozniki ponuditi za odkup Narodni banld poleg 25% svojih svobodnih deviz po uradnem tečaju s premijo še 25% svojih izvozniških deviz po tečaju na svobodnem tržišču, katerega je ugotovila Narodna banka za nabavo surovin. Ostanek 50% so dolžni izvozniki kot doslej prodajati takoj po pooblaščenih denarnih zavodih na domačih borzah. Od vseh ostali deviz (izvzemši izvozniške), ki se na kakršnikoli podlagi vnašajo v Jugoslavijo, morajo njih lastniki odnosno pooblaščeni denarni zavodi, po katerih se transakcija opravlja, ponuditi Narodni banki na odkup eno tretjino po tečaju na svobodnem trgu, ki ga ugotovi Narodna banka za nabavo surovin. Ostanek morajo lastniki teh deviz prodajati takoj po pooblaščenih denarnih zavodih na domačih borzah. Narodna banka je pooblaščena dati \sa potrebna pojasnila glede odloka. Ta odlok 6e ne nanaša na vnos deviz za stvarjanje svobodnih dinarskih terjatev, ki se tudi nadalje morajo odstopati Narodni banki po uradnem tečaju s premijo. Nove delniške družbe. Kakor smo že poročali, je bila v Belgradu ustanovljena delniška družba Britred (J. Hanau). Glavnica znaša 0.5 milij. din (500 delnic po 1000 din imenske vrednosti). Upravni odbor tvorijo: Gojko Mudrinič, Borislav Stanimirovič, Anatolije Tizenhausen, Ju-lius Hanau in gospa V. Sibil Hanau. — Trgovinski minister je nadalje odobril ustanovitev delniško družbe »Kavarna Ruski car« z glavnico 0.5 milij. din, ki je razdeljena v 500 delnic po 1000 dinarjev imenske vrednosti. — Nadalje je vpisana v trg. register Parna pipovarna Kren in Stankovič d. d. v čačku. Glavnica znaša 6 milij. din (razdeljena v 60.000 delnic po 100 din imenske vrednosti). Upravni odbor tvorijo: ing. Svetolik Sv. Stankovič, Panlina St. Kren in Pavle Gavri-lovič (vsi iz čačka). Licitacije. Dne 31. decembra 1938 bo v Inten-danturi štaba dravske diviz. oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo mesnih konzerv. — Dne 4. januarja 1939 bo pri štabu utrjevanja v Ljubljani licitacija za oddajo del napeljave vodovodne instalacije. — Pri upravi smodnišnice v Kamniku bo dne 16. januarja 1939 ofertalna licitacija za nabavo gutaperke in parafina, dne 17. januarja pa ofertalna licitacija za nabavo navadne smole. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Češnjici pri Železnikih, r. z. z n. z. za 6 let od 9. aprila 1937 dalje, odlog velja za dolgove, nastale pred 4. julijem 1936, obrestna mera 2% brutto od 4. julija 1936 dalje. Likvidacija. Gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Ljubnem na Gorenjskem. Nove delniške družbe. Kot smo že tudi poročali, je bila v Belgradu osnovana delniška družba »Olimpija«, birostroji z glavnico 1.1 milij. din, ki je razdeljena v 1100 delnic po 1000 din imenske vrednosti. Člani uprave so: Ristič Andra, Schlecht-weg Otto in Zeise F. Avgust, člani nadzorstva pa Tomič Dušan, Pehl Kari in Meecb Viljem. Trgovinskoindustrijska zbornica ▼ Sarajevo. Izšlo je obširno poslovno poročilo Trgovinskoindustrijske zbornic« v Sarajevu, fe obsega v glavnem področje | drinske banovine. Poročilo prinaša statistične podatke o gibanju obratov v posameznih okrajih in strokah, o gospodarskih razmerah na splošno. Nadalje prinaša poslovno poročilo tudi poročila o posameznih akcijah zbornice, številne statistične podatke. Priložena so tudi pravila razsodišča zborničnega razsodišča in statistika denarnih zavodov na zborničnem področju. Zbranega je tudi še mnogo drugega gradiva. Poročilo je za leto 1937. Borza Denar Dne 27. decembra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so beležili na vseh naših borzah nespremenjeno 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 37.15—37.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,622.210, v Belgradu 3,809.000 din. V efektih je bilo v Bel-gredu promela 2,057.000 din. Ljnbljana — Tečaji s primom. Imstredain 100 h. gold. . . . 2399.15—2413.75 Berlin 100 mark ...... 1768.53—1782.41 Bruselj 100 belg ...... 743.95— 749.01 Curih 100 frankov ..... 996.45—1003.52 1-omlon 1 funt....... 205.56— 207.61 Newyork 100 dolarjev .... 4382.20—4418.57 Pariz 100 frankov......115.91— 117.35 Praga 100 kron.......150.93— 152.04 Trst 100 lir........ 231.45- 234.53 — Pri neredni atoUci, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joseiova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg. po min. soe. pol. In n. zdr. S-br. 19.485. 25. V. 35. Curib. Belgrad 10, Paril 11.665, London 20.655, Newyork 442,13'/., Bruselj 74.65, Milan 23.30, Amsterdam 24(>.75, Berlin 177.55, Stockholm 106.35, Oslo 103.80, Kopenhagen 92.20, Praga 15.15, Varšava 83.62, Budimpešta 87.50, Atene 3.96, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.11, Buenos Aires 111. Vrednostni papirji Ljnbljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 08— 99, agrarji 59—00, vojna škoda promptna 467— 469, begi. obv. 89—90, dalm. agrarji 88.50—89.50, 8% Bler. pos. 96.50-96.50, 7% Bler. pos. 89—90, 7% pos. DHB 99—100, 7% slab. pos. 96.50—97.50. — Delnice: Narodna banka 7700—7900, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 100— 100.50 (99, 100), vojna škoda promptna 465— 467 (466), begi. obv. 89 denar, dalm. agrarji 88-89, 4% sev. agrarji 58—58.50, 8% Bler. pos. 96.25— 96.50, 7% Bler. pos. 89.25 denar, 7% stab. pos. 97.50-98.50. — Delnice: PAB 220 denar, Trboveljska 180—183, Gutmann 40 denar, Isis 20 denar, Osj. sladk. tov. IX)—110, Osj. liv. 170 denar, Jadranska plovba 300 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. po«. 100.50 —101 (101, 100.75), agrarji 59.50—60, vojna škoda promptna 466.50—407.50, za konec februarja (467), begi. obv. 89—89.50, dalm. agrarji 88— 88.25 (88.25, 87.75), 4% sev. agrarji 57.50—58 (57.50), 87o Bler. pos. 95.75-90.50 (96), 7% Bler. pos. 89.75—90.50 (90). — Delnice: Darodna banka 7800 blago, PAB 226 denar (227). Žitni trg Nori Sad. Pšenica: bč. 156—158, srem., slav. 156—158, ban. 156—159. Vse 77—79 kg in 2% no. — Koruza: bč. par. Indjija in Vršac 98—100, bč. par. Indjija in Vršac suš. 111—113. — Moka: bč. ban. Og, Ogg 245—255, 2 255—235, 5 205—215, 6 185—195, 7 155—165, 7.5 120—125, 8 112.5—115, srom., slav. 240—250, 2 220-230, 5 200—210, 6 180—190, 7 150—160, 7.5 120—125. 8 112.5—115. — Otrobi: bč., srem. in ban. juta vreče 92—102. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Sombor. Koruza: bč. promptna 96—97, bč. za jan. blagajna dvoino, kat 97—99, bč. sušena 108— 110. — Otrobi: bč. 98—100, srem. 94—96. Ostalo nespremenjeno, brez prometa. Cene živine in kmetijskih pridelkov Mariborski živinski sejem dne 27. decembra 1938. Na sejem je bilo pripeljanih 5 konj, 5 bikov, 60 volov, 115 krav in 14 telic, skupaj 199 komadov. Ceno so bile sledeče: debeli voli 4.25—5, poldebeli 3.25—4.25, plemenski voli 4—5.50. biki za klanje 3—4.50, klavne krave dehele 3—4.50, plemenske krave 3—4.50, krave klobasarice 2.25— 3, molzne krave 3.50—4.75, breje krave 3.50—4, mlada živina 4—5, telice 5— 6 din kg žive teže. Prodanih je bilo 52 komadov. — Mesne cene so v Mariboru sledeče: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14. II. vrste 8—10, svinjsko sveže meso 12—14 din kg. Živinski sejem v Ptnju, dne 20. decembra in svinjski sejem dne 21. decembra t. I. — Dogon: 42 volov, 45 krav, 7 bikov, 15 juncev, 18 telic, 1 tele, 35 konj in 34 svinj. Prodanih je bilo: 12 volov, 21 krav, 6 bikov, 1 junc, 6 telic, 1 tele, 8 konj in 25 prašicer. Cene: Voli 2.50 do 4.25 din, krave 2 din do 4.75 din, biki 3.80 do 4 din, junci 3 do 3.75 din, telice 3 do 5 din, teleta 5 din, pršutarji 7 do 7.75 din, debele svinje 8 do 8.50 dinarjev, plemenske svinje 6.50 do 7.25 din za kilogram žive teže. Konji od 600 do 3500 din za glavo. Dravograd, dne 21. de«. 1938. Voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4.50 din, voli III. vrste 4 din, telice I. vrste 5 din, telice II. vrste 4.50 din, telice III. vrste 4 din, krave I. vrste 4 din, krave druge vrste 3.50 din, krave III. vrste 3 din, teleta I. vrste 7 din, teleta II. vrste 6 din, prašiči špeharji 12 din, prašiči pršutarji 10 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste, prednji del, 10 dinarjev, zadnji del 12 din, goveje meso II. vrste, prednji del, 9 din, zadnji del 11 din. goveje meso 111. vrste, prednji del, 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 15 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18 din, neoprana volna 24 din, oprana volna 34 din, goveje surove kože 10 din, telečjo surovo kože 11 din, svinjsko surove kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 250 din, ječmen 200 din, rž 200 din, oves 175 din, koruza 150 din, fižol 250 din, krqmpir 100 din, seno 50 din, slama 40 din, jabolka L vrste 300 din, II. vrste 250 din, III. vrste 200 din, pšenična moka 325 din, koruzna moka 175 din za 100 kg. KULTURNI OBZORNIK Karel čapek umrl Karel Čapek umrl. — Nepričakovano je prišla ta vest in niti ne vemo 5e, kako se jc zgo dilo, saj je še 18. t. m. napisal za »Lidove no-yiny« nekak protest proti vsiljevanju svetovaclav- ske tradicije in kulta, kakor jc kulturni program sedanje vlade in težnja sedanjega časa, ki je Eretrgal s tradicijo Masarykovo in Benešovo. S apkom pa odhaja v večnost najvnetejši in najglasnejši ter najvidnejši zagovornik tega polpreteklega časa, ter tudi njega najvidnejši predstavnik pred vsem svetom, v kterega je ponesel kot še nihče slavo češkega imena. Saj je prav zadnje mesece šla borba za tem, da dobi Nobelovo nagrado, kjer pa je propadel. Vsekakor pa je bil Karel Čapek eden največjih duhov povojnega češkega javnega življenja, posrednik med češko niasarykovsko kulturo in širokim svetom, sicer pa brez dvoma izreden intelekt, kot jih najdemo le malokdaj. Pravi sin anglosaškega duha, kot ga sicer srečujemo pri Cliestertonu ali VVellsu, in s katerim se stika češki duh Že od husitizma (Wickliff) in Masaryka (Garrick). Svetovni demokrat in duh, ki nima meja, ki ustvarja iz utopij in razumskih kombinacij in odkriva nova obzorja, v katera stopa sam kot prvi iznajditelj. Resnično: Č9 bi Karel čapek ne bil pisatelj, bi bil na tehničnem polju iznajditelj Edisonovega kova. Tako pa je bil kot pisatelj, kamor je slučajno zašel, pisatelj utopist, grabitelj za zadnjimi umskimi zaključki, snovatelj novih svetov in novih ljudi. Zanimivo je, da je Čapek po svojem študiju eksakt-ni filozof doktor estetike, ki se je udejstvoval najprej kot pisatelj knjige >o pragmatizmu«, s katerim se je priključil ameriškemu praktičnemu duhovnemu relativizmu ter odslej stal kot načelni sovražnik vsega dogmatičnega in absolutnega. Potem je bil kritik filozofskih razprav, zlastj estetskih, postal časopisni poročevalec o likovni umetnosti, kjer je uvajal likovni kubizem, ki ga predstavlja njegov brat Josef, pa tudi on sam v svojih potopisnih risbah, šele potem je stopil sam n? literarno polje, kamor ga je uvedel Horky, znani desničarski' kritik. In od tedaj — nastopil je v letu 1914 kol predvojna generacija — najprej sicer v klasicistični romantični reviji »Moderna re-vue«, toda po vojni se je razcvel v nenavadno plodnost (napisal je okrog 45 knjig!) in tudi zrastel v širno svetovno slavo predvsem s svojimi novimi dramami (R.U.R., Ustvaritev sveta, Potepuh, Stvar Makrokoznus, Iz življenja mrčesa itd.), same drame, ki so bile večinoma igrane tudi pri nas in so pokazale nova pota dramatskega ustvarjanja, dasi danes čutimo, da je v njih več razumske invencije kakor pa prave tragike. Bolj stvar duha kot pa srca, bolj senzacija kot slalna vrednota. Čapek sam je bil dalj časa tudi dramaturg, dokler se ni za stalno naselil kot publicist in podlislkar pri »Lidovih novinah«, kjer jo bil do zadnjega delaven. In to publicistično delo se pozna tudi njegovemu leposlovju. Če so prve novelo bile še precej secionističnega duha (Žareče globine, Krkonošev vrt), so novele »Božja martra« poleg detektivskih novel »Iz enega in drugega žepa« ter »Mučnih povestic« morda najboljše Čap-kove male stvari, klasični leposlovni feljtonl. Njegovi veliki romani »Krakaktit«, »Tovarna za Ab-solut« ali »Vojska z močeradi« so kljub izredni duhovitosti vendar lc bolj senzacionalne, podlist-karske narave kakor velike umetnine, bolj razumske akrobacije kakor pa pravo povesti. Z njimi je odprl nove poglede in dal novo obliko literarnemu tvorjenju. Šele v zadnjih romanih »Horduhal«, »Meteor«, »Navadni človek«, ki tvorijo zase trilogijo, zanimivo po vzniku in obdelavi (vsak roman pomeni novo pot v novo literarno problematiko) ter zadnji delavski roman »Prva parta«, so romani, ki bodo ostali za vedno v čeSki književnosti (zlasti »Hordubnl«) kot pionirska literarna dela. Resnični mojster pa je Čapek v svojih potopisih (po Angliji, Španiji, Italiji, Norveški, Holandski ild.), kakor tudi v feljtonih, tičočih se literarnih problemov (V objemu besede, Marsias, Kritika besed itd.) ter v zapisovanju pogovorov z T. O. M., v katerega se je najbolj vživel. V zadnjih igrah »Bela bolezen« in >MnliOktobcr 1938t. Silen mraz po vsej severozahodni Evropi Veliko zamude v prometu, v Londonu je zmanjkalo premoga In živil V Parizu je ▼ tovornem pristanišču na obrežju Seine več sodov z najboljšimi francoskimi vini od silnega mraza popokalo in skozi špranje med dogamije silila na dan dobra kapljica v obliki lepo barva- nega ledu. Brezbožniki nadaljujejo boj proti veri Na nekem zborovanju brezbožnikov v Barnaulu (Ural) je govornik Boldirev, ki je govoril o potrebi brezbožniške propagande, razglasil vrstni red oseb in ustanov, ki jih morajo brezbožniki smatrati za svojo največje sovražnike in se proti njim v tej vrsti boriti. Po tej vrsti so sovražniki brezboštva: prvi je rimski papež v Vatikanu, proti njemu mora biti brezbožnik v vseh razmerah, v vseh okoliščinah, z vsako žilico svojega bistva; drugi je anglikanski nadškof v Canterbury-ju; tretji je kardina in nadškof Hinnslcy v Wcstminstru; nato nadškof iz Upsalc; za njim kardinal in nadškof iz Chicaga; na šestem mestu so pa Boldirevi razvrstitvi katoliški tisk, katoliške visoke šole in univerze; nadalje Boldirev še navaia katoliško misijonstvo, razšir-jevanje svetega pisma in nekatera protestantovska protikomunistična združenja. Iz Mosve poročajo*, da bo brezbožniška knp-ževna založba v kratkem izdala knjigo za otroke, ki jim naj bo kakor nekak brezbožniški priročnik, ki naj jih v zgodnji mladosti uvaja v to »gibanje«. Knjiga bo imela naslov: »Far — vohun in zločinec«. Duhovniki vseh veroizpovedi bodo v tej knjigi prikazani v najpodleiši obliki. Besedilo bodo podpi- rale »primerne« karikature. V prvi nakladi bo knjiga izšla v 200.000 izvodih. V Sibiriji in v pokrajini Volga so se nekatera društva borbenih brezbožnikov obrnila na oblasti z vlogami, v katerih zahtevajo, da se v času od 24. dccembra do 8. januarja 1939 prepove vsako bogoslužje. Brezbožniki svojo zahtevo utemeljujejo, češ, da bi bila v interesu javnega miru, ker bi sicer moglo priti do nemirov med vernimi množicami in brezbožniki. Zbiranje vernih v božičnem času bi brezbožniki smatrali za izzivanje, ki ga ne morejo trpeti. Cerkvene občine, kolikor jih pač še je, eo se obrnile na pristojne oblasti in zaprosile za pomoč, pa doslej še niso prejele nobenega odgovora — in ga tudi ne pričakujejo. Poročevalska služba »East - Information - Bu-reau« poroča iz Moskve, da je novi voditelj GPU Berija na glasu kot neizprosen preganjalec cerkve. Velja za likvidatorja armenske ccrkve. 2e v Gruziji je vodil brezbožniško gibanje in ga ni bilo strah nobenih grozodejstev. Je tudi eden izmed najstarejših članov v organizaciji borbenih brezbožnikov. Pariški »Dom invalidov« v plamenih Takim je pa vse v veselje — mraz in vročina. Za eno besedo — dvoje življenj V ječi Pentoville v Londonu pričakuje kraljeve pomilostitve 28-letni morilec Leslie Charles Cle-ments, ki je bil obsojen na smrt zaradi zločina izvršenega v prav posebnih okoliščinah. Obsojenec je bil vse do zadnjega pošten državljan in ni bila o njem slišati nič slabega. Letos 25. oktobra pa se mu je zamajalo pod nogami in — življenje je bilo zaigrano. Ob navadni uri ga je budilka prebudila iz spanja, Njegova žena — 25 let stara, dokaj čedna in morda za malenkost nekoliko preveč koketna — se je v polspanju preobrnila na drugo stran in dre-motno zamrmrala: »Ali si čaj pristavil, Feliks?« Ta Feliks, ne Karel! Za Karla Clementsa je bila ta beseda, izgovorjena v polspanju, še ne pri prebujeni zavesti, zadosten dokaz za krivdo — zakonske nezvestobe. Pograbi ga divja jeza in ljubosumnje in prvo dejanje tega nesrečnega jutra je bilo, da je planil po steklenici, ki je stala na nočni omarici, in z njo z vso surovostjo udaril svojo nič hudega slutečo ženo po glavi. Ta prvi udarec mu je dal poguma, da je bila jeza še bolj podjetna. Vrgel se je nad ženo, jo začel daviti in ji slednjič porinil žepni nož v hrbet. Zena je v nekaj trenutkih izdihnila, ne da bi dobila čas za zagovor. Sodniki, pred katere je ta zadeva prišla, niso imeli nobenega razumevanja za nagib in okoliščine, v katerih se je vse to dogodilo. Porotniki so ga spoznali za krivega in po zakonu ni drugega izhoda kakor —-smrt na vešalih. Ob dejstvu, da se angleški kralj le redkokdaj posluži pravice pomiloščevanja, je le težko verjetno, da bi Leslie Charles Clements dobil kako drugačno kazen. Zaradi ene besede, v polzavcsti zašepetano ime — dvoje življenji Posebno vprašanje pa je bilo t vodovodno napeljavo. Po bogve kakšnem, inozemstvu popolnoma nerazumljivem gredbeno - policijskem redu morajo biti namreč v Londonu vse vodne cevi napeljane po zunanjih straneh sten. To sicer ni bogvekaj lepo, toda doslej ni pokazalo drugih slabih strani, ker v Angliji pač ne zmrzuje. Za ietošnje praznike pa so kleparji imeli toliko posla, kakor med letom nikoli ne. Vsepovsod so cevi popokale in težko je bilo stanovalcem iz velikih stanovanjskih palač preskrbovati se z vodo. Tik pred prazniki so bile vse cevi že povite in povezane z najrazličnejšimi zasilnimi obvezami. Druga težava pa je, da v Londonu ni več premoga. Trgovci s kurivom sicer svojim odjemalcem z vso vljudnostjo voščijo vesele praznike in srečno novo leto, premoga pa ne morejo dobaviti, ker je zlasti tovorni promet v zastoju. Veliko transportnih vlakov je zasitalo v snežnih zametih in pred novim letom ni pričakovati znatnejšega izboljšanja. Neka veletrgovina s kurivom je v svarilo prebivalstvu razglasila, da prihaja v London eamo komaj dve tretjini rednega dovoza, povpraševanje pa je štirikrat večje. Prav tako je zastala tudi preskrba z živili. O rednem dovozu ni mogoče več govoriti in neka raz pošiljalnica mleka je izdala svarilo, naj ljudje varčujejo z mlekom in drugimi živili, ker nobenemu naročilu ni mogoče več v rednem roku ustreči. Prizor z angleških cest, ki je v teh dneh nekaj vsakdanjega. Pred prazniki Je na severozahodno Evropo pritisnil silen mraz, ki smo ga — čeprav z nekoliko, manjšimi posledicami čutili tudi pri na6. V Nemčiji na primer je močno oviran ves železniški promet in za praznike so brzovlaki v Monakovo, Stuttgart, na Dunaj, v Frankfurt pripeljali z velikimi zamudami , tudi po 8 ur. Najhuje je bilo v srednji Nemčiji, kjer je več vlakov dobesedno obstalo v snežnih zametih. Večkrat eo zmrznile tudi cevi in signalne naprave in je to povzročilo zastoj v prometu. Nič bolje seveda ni bilo v Berlinu, kjer so bile kolodvorske čakalnice pred prazniki stalno natrpane ljudi, ki so hoteli odpotovati, pa jih vlaki niso mogli v pravem času razvoziti na deželo. Na progah je delovalo 290 strojnih plugov za oranje snega, ki jim je bilo prideljenih 800 delavcev. Stroški z odmetavanjem snega so v pičlih dveh dneh narastli na 13.000 mark (blizu 200.000 din), ne da bi se v prometu poznalo kako znatno izboljšanje. V Dortmundu je mraz padel na 21 stopinj pod ničlo, v Freiburgu na 18 stopinj pod ničlo. Močno je v severozahodni Evropi zastal tudi poštni promet, ki bi bil sicer sedaj za praznike največji, pa so pošiljke v mnogih in mnogih mestih obležale na poštah. V Londonu ln tudi v ostalih delih angleškega otoka je mraz napravil tako zmedo, kakor morda kak potres. Prebivalstvo je v zimskem času bolj vajeno deževja, zato na mraz in snežne žamete nihče ni bil pripravljen. Preteklo sredo je neprestano močno snežilo in v četrtek je bila splošna zmeda že tu. Večina Londončanov je prepozno prišla v urade, ker je bila v podzemskih železnicah taka gneča, promet pa tako počasen, da ni bilo mogoče nikamor naprej. Še huje je bild proti večeru, ko se je snega že precej naletelo po ulicah in je pričelo zmrzovati. Po vseh postajališčih avtobusov, podzemske železnice in drugih križiščih so stale množice, ki so čakale na svoje prometno sredstvo, da se odpeljejo v svoj del mesta. Popoldnevni časopisi so takoj uvedli posebno rubriko, v kateri so o,d ure do ure poročali, na kakšen način se trenutno najhitreje pride v ta ali oni del mesta, ker sedaj je ustavila obratovanje ta proga, sedaj ona in izmed potnikov nihče v londonske prometne razmere ni imel pregleda. V noči od četrtka na petek Je zopet močno zmrzovalo In razmere so bile še hujše. Mestna občina je sklicala celo armado brezposelnih delavcev, da bi obmetavali sneg. Kako malo pa je bila na to pripravljena, se vidi iz tega, da so cele čete teh delavcev korakale proti belemu sovražniku s popolnoma novimi, leskečimi lopatami. Telefonske zveze so bile kmalu pretrgane in poštna uprava je imela čez glavo dela, da je telefonske naročnike ob potrebi obveščale, po kateri in kateri progi sc dobi zaželjena zveza. Ne dovolite, da Vam kukavica znese Jajca v Vaše zdravje! originalna, naravna ln zdravilna Je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! Led na Donavi Posledice hudega mraza so goste le dene plošče tudi na Donavi. Naša 6lika je posneta sa Dunaju Mogočni »Dom invalidov« v Parizu je v noči od četrtka na petek komaj ušel svojemu koncu v plamenih. Okrog 1 zvečer so 6kozi streho glavnega poslopja siknili dolgi ognjeni zublji, ki so grozeče osvetljevali temno zimsko nebo nad Parizom. V hipu se je po vsem Parizu raznesla novica; »Dom invalidov' gori!« Novica je drvela od ulice do ulice in kmalu so se vse reke ljudi usmerile v ta del mesta; vsak je pač hotel biti zraven, da na lastne o.či vidi to nesrečo Pariza. Gasilske čete so bile seveda takoj alarmirane in so z največjo naglico in vsemi pripravimi prihitele na kraj požara, toda hud mraz jim je zelo oviral delo. Hidranti so namreč že po nekaj curkih zmrznili, le nekaj cevi je V svitu žarometov so gasilci opravljali svoje težko * ~ delo pri gašenju »Doma invalidov«, bruhalo vodene curke na plamene, M so rastTi bolj in bolj. Gasilci so pa morali najprej in potem sproti tajati cevi in hidrante, potem šele 6e je pričelo pravo gašenje. Požar se je medtem že razširil na dolžino 100 m po strehi in biti se je bilo, da bo ves ta ponos Pariza zgrmel v prasketajoče razvaline. Z velikimi napori, ki so trajali vso noč in še naslednji dan v pozno dopoldne, se je gasilcetm posrečilo, da so obvarovali glavni del stavbe, kjer se grobovi cesarja Napoleona, rfiaršala Foche-a in drugih slavnih francoskih vojskovodij.'Škoda pa je kljub temu ogromna, ker je Voda iz gasilskih cevi ponekod predrla strope in po 6obah in dvoranah zmrznila. Zlasti močno je poškodovana »častna dvorana«, ki leži prav pod tistim delom podstrešja, kjer je požar nas tal. O vzrokih požara si še niso na jasnem, precej verjetno pa je; da je ogenj skozi pokvarjen kamin prišel v podstrešje, 'kjer ne je razvil v tako velik požar. »Dom invalidov« je začel graditi Ludvik XIV. v 17. stoletju in je poleg Eiffelovega stolpa, »zmagoslavnega slavoloka« v Zvezdi in obeliska na »Plače de la Condorde« največja znamenitost Pariza. Pogled na »Dom invalidov« od spredaj. Velike kupole požar ni poškodoval. Zadnja pot kanalskega dekana Gorica, 25, decembra. Spremili smo nepozabnega, tako nenaano in kruto nam ugrabljenega kanalskega dekana msgr. Venceslava Bcleta na zadnji, res žalostni poti. Pred sa-natorijem sv. Justa v Gorici, kjer je rajnki izročil svojo veliko, blago dušo Vsemogočnemu, so je zbralo večje število Goričanov, ki so se prišli poslovit in tudi mnogo Bricev in Ka-nalcev, ki 60 vsi strti in objokani prihiteli kropit svojega »gospodnunca«. Po cerkvenih obredih r sanatorijevem svetišču so naložili krsto na motorni voz mestnega pogreboeoa zavoda in žalni sprevod se je začel. Pogrebci, vsi, prav vsi do srca presunjeni, so se naložili v vrsto avtonusov in v še daljšo vrsto avtomobilov in 60 sledili krsti tja proti Šempasu v Vipavsko dolino. Tam na pokopališču v Šempasu počivajo starši pokojnega gospoda in tam ob njih hoče snivati tudi on, njihov ljubeči, ponosni sin, svoj večni sen. In tam bo spal tudi pod neposrednim varstvom svoje Matere na Vitovljah, katero je tako goreče ljubil; saj je vsakrat, kadar je imel le malo prlike in časa, skočil tja gori na skalnati vrh k Njenemu svetišču in je na Njenem oltarju daroval sv. daritev. Da, da! Tam šempaškem zatišju bo dobro njegovi nemimi duši; varovana od dvoje ljubezni bo našla sveti mir v Gospodu. V Šempasu, nekoliko pred vasjo, je čakala sprevod duhovščina iz Vipavske doline s silnimi množi- žicami ljudstva iz vseh okoliških vasi. Od tu se je razvil veličasten pogreb v cerkev. Vodil ga je kot nadškofov namestnik stolni kanonik msgr. Ig. Valentinčič, ki je bral tudi slovesno sv. mašo zadušnico. Obdajalo ga je nad petdeset sobratov iz vseh predelov dežele. Krsto so nosili člani kanalske fantovske Marijine družbe. Razen teh fantov je prijokalo še nad 100 drugih Kanalcev na grob svojega ljubljenega gospoda. Ubogi Kanalcil Radi so ga imeli, ponosni so bili nanj, zato jih je njegova smrt povsem zmedla, skrušila. »Vse smo izgubili, vse!«, so zdihovali. Sprevod je tonil v vencih in cvetju; 6aj so vsi, ki so ga poznali, vedeli, kako je njegovo srce ljubilo vse lepo, kako se jc rado kopalo v cvetju, zato so mu okrasili zadnjo pot z rožami in so mu z njimi zasuli tudi grob. V cerkvi se je poslovil od rajnkega s preprostimi, vendar s tako prisrčnimi besedami, da so segle do globin in pretresle srca njegov dobri prijatelj msgr. Alojzij Novak, čmiški dekan. Malo, le malo je bilo suhih oči. Pevci so mu zapeli mogočni »Requiem« in dve lepi slovenski žalostinki. Na pokopališču, kjer je žalost prikipela do roba in zajela tudi najtrša srca, sc je od pokojnika poslovil kanalski župan g. Casancgo, kl je vzornemu duhovniku, blagemu človeku in podporniku občine izrekel zadnji pozdrav tudi v imenu g. prefekta v Gorici. Ni ga več med nami, dragega, vedrega in plemenitega kanalskega dekana. Težka in globoka je vrzel, ki nam jo je zasekala njegova smrt. Človek bi obupal nad pretežkimi udarci, ki so nas zadeli v zadnjih mesecih. Vendar, dvignimo glavel Rajnik g. Bele in tudi ostali gospodje, ki so nas zapustili v tem groznem letu, so bili možje molitve in dobrih del. Vsemogočni jim bo gotovo bogat plačnik, In pri plačilu brezdvom-no ne bodo pozabili na svoje zapuščene ovčice: bodo za nas prosili in molili. Mi pa posnecnajmo njihov zgled ki podvojimo, podesetorimo svoje delo! Ogromen požar v tržiški ladjedelnici Zgorela je velika motorna potniška ladja Kakor smo kratko poročali, je bila v delu velika motorna potniška ladja »Stockholm«, ki je bila namenjena za prekooceanske vožnje in je bila naročena od neke velike švedske paroplovne družbe. Dela so šla h koncu. Zaposleni so bili le še mizarji, tapetniki, steklarji in slični mojstri, ki so dokončavali notranjo opremo lepe, razkošne ladjo. »Stockholm« je bila najmogočnejša ladja, kar so jih za inozemstvo zgradile italijanske ladjedelnice. Ze 20. maja je bila spuščena v morje. Ta srečni dogodek se je sijajno obnese!; ladjin trup je z veliko brzino — v 30 sekundah — brezhibno dosegel vodo in zdrknil potem v morje. Kumica je bila švedska princezinja Ingeborg. S 15. januarjem naj bi nova ladja pričela s poskusnimi vožnjami. Notranja oprema bi bila do tedaj tako rekoč že dogotovljena. Bilo je proli 6 zvečer. Pritiskal je mraz in pihala je močna burja. Na ladji je delalo samo omejeno število delavcev, ker so bili delavci prve izmene že odšli. Deset minut pred šesto je eden izmed gasilcev, ki so bili zaradi varnosti zaposleni na ladji, opazil gost steber dima, ki se je pod poveljniškim mostom sprostil iz sredine la-djinega trupa. Dvignil je takoj hrup in že čez nekaj hipov so se pričela gasilska dela. Najprej 60 se jih lotili gasilci in delavci na ladji, potem eo prihiteli drugi delavci, prihrumele so brizgal- Izdelava •J ■ vv za zasebne namesoence Temeljem odločbe predsedništva Centralnega odbora za posredovanje dela z dne 14. decembra 1938 bo dne 5. januarja 1939 ob 11 dopoldne prva ofertalna licitacija v skrajšanem roku za izdelavo 30.000 legitimacij za zasebne nameščence v prostorih Javne borze dela v Ljubljani. Podrobni pogoji in vzorci za to licitacijo se morejo dobiti pri Osrednji upravi za posredovanj« dela v Belgradu, Strossmajerjeva 9/III., po ceni 300 din. Ponudbe bo sprejemala odrejena kemisija na dan licitacije v prostorih Javne borze dela v Ljubljani do 11 dopoldne. Ponudbe morajo biti zapečatene in taksirane po tar. post. št. 25 zakona o taksah in popolnoma odgovarjati predpisanim pogojem ter predpišem zakona o državnem računovodstvu. Kavcija znaša 5% (pet od sto) ponudene vsote in se mora položiti v blagajno Javne borze dela v Ljubljani najkasneje do 10 na dan licitacije. (Iz pisarne Osrednje uprave za posredovanje dela v Belgradu št. 17.160 z dne 16. decembra 1938.) Dolores Vicscr: 10 Podkrnoški gospod Roman. — Poslovenil Janez Pucclj. Nato spet zašepeče žena: »Oni so bili — tiste čase prav tako oblastni in divji. — Ne vedo tega nič več? Ne smejo se jeziti, da enači njim! Gospod, oni mu morajo odpustiti!« »Saj sam noče,« zagode nasproti gospod Sebastijan. »Kdo pravi, da noče! še davi mi je obljubil — ostane doma pri meni. Saj je tako dober fant, oni le ne vedo lega! Naj rečejo, kaj ni zal in velik in prebrisan in viteški —?« »Cepec je,< zaropota vitez, vendar mu ujame Zavorja lesk v njegovih očeh. »Ce bo kdaj Pod Krnosom, mu bodo to lahko izbili,« se nasmehne zdaj mati že pogumno. »So zahvalim za tak trud,« veli Zrelcan kislo. »Ne obljubim ničesar — me je pregrdo razjezil. — Boin že videl.« Zavorja ujame Zrelčana za roko in mu jo poljubi: »Gospod so dobri. Rog jim plačaj stotavzen-krat!« »Moram še na Grajfenfcls,« se brani gospod Sebastijan in odide čez most. »No,« reče žena in se mu prikloni, »naj mi odpusle, da sem jih mudila. Vitez ji prikima: »Moraš zdaj tudi odpeljali; sicer boš hodila ponoči.« Po teh besedah odide s krepkimi koraki tja preko polja. , , Zavorja odveže vola in sede na kola. I o-časl se odpelje v večer. Nežna megla se dviga iz jelševja in lega na cesto, ka se čedalje bolj temni. Zavorja zdrsne trudna v slano. Je tako ve- ne iz Trsta, Gorice, Vidma in še od drugod, a vse je bilo zaman: ogenj se je širil in širil. — Krepko ga je podpirala mrzla burja ter shrambe in zaloge različnih gorljivih predmetov, ki so bile na ladji in so služile dovršitvi opreme. Vsi napori in vse žrtve gasilcev niso premagale raz-divjanega elementa. Okrog polnoči so vodilni krogi ladjedelnice, ki so vsi prihileli iz Trsta, zgubili vsako upanje, da bi mogli ladjo rešiti. To so ugotovili tudi zastopniki oblaslev, ki so s tržaškim prefeklom na čelu dospeli na kraj nesreče. V gorečo ladjo so številne brizgalne name-tale toliko vode, da se je začela nagibati na levo. Drugo jutro je ležal lam ob pomolu, nagnjen na levo stran, velik ožgan ladjin trup, v katerem je še vedno tlelo: ponosnega motornega prekoocea-nika ni bilo več. »Stockholm« je bil 203 m dolg in 25 m širok; njegov obseg je znašal 28.000 ton. Za nevarnosti med deloin je bil zavarovan z zneskom 100 milijonov lir. Vodstvo združenih tržaških ladjedelnic je sklenilo, da zgradi novo enako motorno ladjo, če bo švedska družba na to pristala, zato tudi niso bili odpuščeni delavci — okrog 2000. Jesenice — Indekse in vsevrstne kopirne knjige v trgovini Krekovega doma. Programi radio Ljubljana: Sreda, iS. decembra: 12 Valčki, polke tn koračnice (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Najmvedi _ 13.20 Koncert angleške glasbe (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Tepeinl (lun (r. E. Kralj, čl. Nar. glrd.) — 18.,'KI Ploščo — 18.4(1 Socialno predavanje in vajenci (g. R. Smersu) — 19 Napovedi, jKiročila — 19.30 Nae. ura: Zimsko sadje (inž. MIlan Niketlč) — 19.,VI Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča — v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukinar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek. 29. deceml/rii: 12 Kazni pevski zbori (pl.) — 12.45 Poročila — 13 NaiKivcdl — 13.20 Opoldanski koncert Hadijske.gn orkestra — 14 Napovedi — 18 Brata Goloba igrata na harmonike — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.."VI Nac. ura: Predavanjo min. za telesno vi.gojo — 19.50 Ileset minut, znbnve — 20 Koncert R;id. orkestra — 21 Prenos iz Turina. Simfonični koncert skladb Igoria Stravinskega s sodelovanjem pianista Sidine Stravinskega — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz restavracije Emona. Drugi programi: Sreda. IS. decembra: Belgrad: 20 IIumoT, 31 Narodne pesmi, 22.15 Violina — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna glasba — 1'raga: 19.25 VoiaSka godba, 20.10 Igra, 21.10 Orkestralni koncert, 22.20 Ploščo — Varšava: 19 Zabavni koncert, 21 Ohopinnve skl. — Budimpešta: 19.25 Zabavni koncert. 20.30 Orkestralni koncert, 22 Plošče, 23.10 Plesna glasba — Italiianiske postaje: I. skupina mi. 301 in 2S.1 ml: 17.15 Violina in klavir. 21 Simfonični koncert — II. skupina (560. 369 in 163 m): 21 Mulejeva opera «Daphne« — III. skupina 1191, 171 in 111 m): 20.30 Ma.scagnljeva opereta «Pa* — Dunaj: ».10 Kmečki koledar, 21 Avstrijski skladatelji Spoti Nekaj prazničnega športa Nogomet je doma v glavnem miroval. Edino moštvo SK Ljubljane je vrnilo svoječasno gosto-vanjo Videmcev, SC Udineseja iz Udin (Videm). Na Štefanovo je enajstorica našega ligaša odigrala tam svojo partijo. SK Ljubljana : SK Udine 1:0 Domačini so naše sprejeli prav lepo. Na igrišču se je v precejšnjem mrazu zbralo kar svojih 2000 gledalcev, dokaz, da je naš ligaš letos na precej dobrem glasu tudi izven naših meja, saj so zadnji njegovi uspehi v mnogočem našim povabiteljem pomagali pri reklami ter spravili sicer izbirčno furlansko nogometno občinstvo v tako visokem številu na igrišče. Ljubljana je igrala v obeh polčasih prav dobro, bila pa je pred golom dokaj neodločna, povrhu pa je še bilo nekaj smole pri streljanju. Njeno moštvo je dalo letos SC Udineseju vse drugačen odpor kakor lani, ko je v Ljubljani izgubilo bitko kar z 2:6. Zaigrnlo je pametno in s to zmago na tujem igrišču proti močnemu nasprotniku pokazalo, da njeni zadnji uspehi prot najmočnejšim jugoslovanskim moštvom niso slučajni, ampak plod igre, ki je za razred boljša od igre v prejšnjih letih. V prvem polčasu kljub obojestranskim naporom iu kljub odločno boljši igri Ljubljančanov ni hotelo bili gola. Šele v drugem polčasu je v 15' po krasni kombinaciji dobil žogo prisebni Grin-tal, ki je brez premišljanja in obotavljanja streljal 1 : 6 ter s tem golom priboril našemu ligašu častno zmago. Zanimivo je, da je to že po vrsti četrta tekma Lindtnerja, ki je nedavno začel nastopati v ligaškein moštvu — pa še dozdaj ni dobil nobenega gola. Vsakdo si seveda želi, da bi ga tudi v bodoče spremljala isla sreča. Videmsko občinstvo je po igri naše ligaše na-, gradilo z živahnim odobravanjem in priznanjem. Tekme za zimski pokal Tekmovanje za zimski pokal gre počasi skozi prvo kolo, v katerem imajo besedo klubi, ki sicer v elitni konkurenci, v ligi, ne sodelujejo. Zdaj jih je nekaj v tem izločilnem boju izpadlo. Tako je v nedeljo osiješka Slavija igrala doma svojo drugo tekmo z Bačko (prva se je končala neodločeno s 4 :4). V tej povratni tekmi je Slavija zmagala kar s 5:0. Bila je ves čas v premoči ter bo odšla povsem zasluženo v drugo kolo, v katerem se bo srečala z BSKom, kjer pa seveda nima več izgledov na uspeh. Prvo tekmo sta v nedeljo odigrala tudi Rad-nički iz Kragujevca in Vojvodina, in sicer v Novem Sadu. Proti slednjemu pričakovanju je zmagal Radnički s 3:2, ker je igral v težkem terenu pametnejše. Tudi v Sarajevu je bilo živahno. Tam sta se v prvi tekmi srečala Sašk in Bata iz Rorovega. Sašk je zmagal precej srečno z visokim rezultatom 5 :2. Zdi se, da bo ta velika razlika odločilna za nadaljnje tekmovanje. Presenečenja pa seveda tudi niso kar povsem izključena, saj je znano; da zna Bata na svojem terenu igrati zelo energično. Prve skakalne tekme Na Jesenicah so bile prve letošnje skakalne tekme. Pojavilo se je na štartu dvanajst tekmovalcev, sedem juniorjev in pet seniorjev. Med se-nforji je zmagal z dvema skokoma po 26 in 25.5 metra Albin Jakopič (Dovje-Mojstrana). Dobil je v oceni 144.7 točke. — Drugi je bil Razinger Tone (Bratstvo) 135.2 točke. — Tretji Knific Jože (Bralstvo) 121.8 točke. Pri juniorjih pa je zmagal mladi In nadarjeni skakalec Leon Bukovnik, ki je skočil 22 in 23 5 metra ter dosegel 145.0 točke. — Drugi je bil Brun Albert (Bratstvo) 135.2 točke, tretji pa Ilazinger Lojze (Bratstvo) s 132 točkami. Tommy Farr in Lou Nova pred novimi nalogami Mladi kalifornski mojster v težki kategoriji boksa, ki je po vrsti premagal Gunnarja Bat-lunda in Tommvja Farra, Lou Nova, ki ga ameriška javnost že začenja imenovati »belo upanje«, bo moral nastopiti proti bivšemu svetovnemu prvaku Maksu Baerju. Borila se bosta že 24. februarja 1939 v Madison Square Gardenu. Menagerji si obetajo od tega boja velikega dobička. Tommy Farr, ki dozdaj še ni mogel od svojih štirih ameriških bojev odločiti nobenega v svoj prid, se bo 13. januarja 1939 v Newyorku pomeril z zamorcem Roscoe Tolesom, za katerega trdijo poznavalci, da udarja izredno ostro in nevaruo. Priprave finskih smučarjev Z ozirom na izvrstne uspehe, ki so jih dosegli Finci v pretekli zimi v tekih in glede na veliko zmago v Lahtiju ter na dober uspeh, ki 60 ga dosegli v zadnji zimi, se Finci s podvojeno silo pripravljajo na prihodnja srečanja, ker hočejo na vsak način obdržati dobljeno pozicijo. V prvi vrsti se pripravlja Finska za velike svetovne tekme v Zakopanih. Sklenili so, da pošljejo tja 16 izbranih mož, ki se bodo udeležili FIS-inih tekmovanj in 6icer 10 dolgoprogašev in 6 mož za skoke ter za kombinacijo. Finci se bodo prvič pomerili z drugimi narodi tudi v slalomu, četudi v tej disciplini nimajo nobenih izgledov. Na holmenkolnskih tekmah bodo sodelovali z 12 možmi pri teku na 18 kilometrov, pri skokih in pri štafeti. To tekmovanje je postalo že nekak dvoboj med Finsko in Norveško. Če bodo na olimpijskih igrah v St. Moritzu samo javne produkcije namesto tekem, potem Finci nimajo interes da bi koga pošiljali tja. Nasprotno pa 6e udeležijo zimskih iger v hitrostnem drsanju, verjetno v hokeju na ledu in umetnem drsanju. Naša zimska turistična propaganda v Nemčiji Zadnja Številka periodičnega propagandnega glasila (Iteisennehricliton) našega Ofieielnegn turističnega biroa v lierlinu, s katerim se nemške potovalne pisarne Ir. tudi iiosamezni interesenti redno obveščajo o vseh važnejših dogoikih ln turističnih prilikah v Jugoslaviji. prinaša obširno in izčrpno poročilo o zimskih turističnih krajih in n 7.iniskoš|>ortni'j postojankah na področju Tujskoprometne zveze v Mariboru. Ta podroben opis vsoh planinskih domov, koč in posameznih gostišč omogoča inozemskim potovalnim pisarnam Izčrpno propagandno In informacijsko 6lui.bo o našem zimskem športu i.i zimskem turizmu. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ z dne 27. decembra 1938: Kranjska gora. 8w m: —10. sončno, 70 em pršlča, mirno. sankališče In drsališče uporabno. Ratečc-Ptauica, 870 m: —17, sončno, 65 em pršlča, mirno Planica-Statna. 950 m: —15, sončno. Ho ein pršlča, mirno, drsališče upoiahno. Pef-Petitjinek, llio m: —19, sončno, 95 pršiča, miruo. Bled. 501 m: —15, sončno, 02 em pršiča, mirno. Pokljuka, 1300 m: —19. sončno, 30 cm pršiča, 40 cm podlage, mirno. Gor juh': —22, sončno, cm pršiča, mirno. Bohinj - «Z/o(oro(7«. 53" m: —9, delno oblačno, 95 cm pršiča, mirno. Bohinj - Sv. Janez, 530 m: —!), delno oblačno, 95 cm pršiča, mirno. Dom na Kotlini. 1510 m: —17, sončno, l.Klom pršiča. Dovje - Mojstrana. 050 m: —19, sončno, 03 em pršiča. Velika planina. 1558 nt: —10. sončno, 8(1 pršiča, mirno. Krvavec' 1700 nt: —90 em pršiča. Jezersko. 890 m: —19. sončno. 55 cm pršeča, mirno. Kamniška Bistrica, 601 m: 00 em nršiča. Pollevo, 610 m- —12, sončno, src?,. 34 em podlage. Trojane: —5, sončno, 35 cm pršiča. mirno. Pohonkl dom in Mariborska koča. 1080 m. —17, sončno, 30 em pršiča, mirno. Koča pod Kopo, 1377 m: —S, megleno. 60 em pršiča. Peca, 1651 m: —22, sončno, 5S em pršiči, mirno. Bimski vrelec, 530 m: —16, oblačno, 60 em pršiča, mirno Konči Ahažič: Jaka Spaka in čudodelna dlaka Vitezi so takoj' zajahali svoje konje in zdirjali z oprodami v svet. »Iščemo Jako s čudodelno dlako!« so naznanjali s svojimi trobentami oprode. »Kje sta Jaka in čudodelna dlaka?« je šlo po vsej dež.eli od ust do ust. Konec drugega poglavja. sela in hvaležna: gospod so dobri. Nadeja imajo radi. Vseli skrbi je zdaj kraj in konec. Zdaj kar lahko mirno zaspi. — Modri voliček ve sam za pot. Sedeli so skupaj na Šentpetru v Brežali, gospodje in prelati, belolasi junaki in mladi vro-čeglavci. Sedeli so resni in tehtni za hrastovo mizo in tožili nad veliko stisko domovine in se posvetovali o njej. Stari Silberheržan, ki se je bil zaobljubil, da se ne bo nikdar več smejal, odkar so mu bile turške tolpe anno 1478. ugrabile tri plavolase hčere in ubilo dva krepka sinova, useka ob mizo in zarjuje: , »Ce se nameravamo skisati, se nam prav godi! Zmeraj čakamo drugih! Čakamo cesarja in vojvodo; la dva se vojskujeta zase! Zanašamo se na milštalske viteze svetega Jurja — ste videli, kako so nas pustili na cedilu? Zanašamo se na papeža, da nam bo postavil škoTa, ki bi delil pravico in ne bi dal Salzburžnnu in Babenberžanu, da se igrata z nami — le čakajla. Rim je daleč! Pričakali bomo pač, da nam Turki pobijejo še zadnje otroke in starčke, nam spet požgo naše siromašno pozidane vasi in gradove in pokoljejo ti-slo dvoje, troje kravjih repov, kar nam jih je fe oslalo na paši I Na njivah nam še zmeraj noče uspevati nobeno žilo, ker so neverni psi divjali čeznje — in mi — mi čakamo, da spet pridejo! Kdo nam bo pomagal, če si ne bomo pomagali sami?« Upre koščene pesti ob hrastovo mizo in zre v molčeči kolobar. Svetli pogled mu plameni v nestrpne obraze mož in po malosrčno sklonjenih, veščih glavah sivih starcev. I laleški gospod, ki nm sršiio kakšni trije šopi las kar divje okrog plešastih brazgotin na glavi, začne trudoma govoriti, niahliaj v obraz mu je zdrobil čeljust: »Prav si povedal, Silberheržan!« beblja zamolklo. »Kaj naj storimo? Veliki gospodje in grofi so na Dunaju in v Gradcu. Nič pa ni mož na kmetih; vsi pobiti in povešeni. Utrjeni kraji razdejani — Jezerski vrh, Ljubelj, Predil, Koren — vse pokončano. Nič denarja za zidanje, še manj za plačo vojakom. Davščina na glavo — prav — ampak s čim naj jo plačajo ubogi ljudje? Na nič so že!« »Ha,« vpije Silberheržan v divji boli, »če že ti tako govoriš, llaleški, potlej moramo biti že daleč 1« Volbenk s Ilaldka se prihuli v naslanjač. Starci mu trudno pritrjujejo. In ko vidi, da so skoraj vsi izgubili pogum kakor on sam, mu bruhne iz grla zdrt glas, na pol jok, na pol kletev. Silberheržan strmi vanj in si ne ve sveta: »Dragi brati« Mladi, ki še ne smejo govorili, fiovešajo oči. Iz molka vstane Jakob Kališnik, župnik iz čajnč, kanonik pri Gospe sveti. Srednje veliki, vitki postavi in nežnemu, bledemu dobrotnemu obrazu starčka bi človek ne prisodil, da je svoj čas s prav malo možmi vztrajno branil trdnjav-ske slolpe Gospe svele proti ogrskemu vodji Haugvicu. Skromna halja mu zakriva marsikatero brazgotino. »Gospodje,« reče s tihim glasom, ki pa mu vendar jasno zveni, »greh bi bilo, če bi se vdali revi, ko nam je bog tisočkrat čudovito pomagal! To, kar nam je še oslalo, moramo zbrali in ra-dovali se bomo. — Toda ne smemo zahtevati kar se r.e da storiti. Smo v resnici preizkušeno, v nič dejano ljudstvo Ne moremo zidati ne trdnjav ne vzdrževali vojske, meščanom in kmetom ne smemo ugrabiti še zadnjih bore krajcarjev. Bolje jo, da gledamo, da se spel uredi na znotraj naša deželica, potem je Turek ne bo tako lahko preplavil. — Moramo, zakaj vpije v nebo. kar si sami prizadevamo z rot>om in nasiljem, s samogoll-nosljo in nesramnostjo. 7. zntiranjem in vstajami) Po sveli gozdovih domujejo roparji, ljudje žive od leea, kar drug drugemu ukradejo in Izsilijo, ker noče nihče več orati in sejati in delati. V Podjuni bo spolščela najlioljša zemlja. Kdo naj se-šlcje olroke, ki ne poznajo očeta, kdo še pomaga vdovi, kaj je še vredno devištvo? Nihče ne varčuje, vsakdo zabija za vino svojo krajcarje, ker ne bodo jutri več veljali! — I11 nihče ne dela pravice. Ko bi vsaj škofa imeli! Pa nimamo nili duhovnikov dovolj, in od teh, kar jih imamo — ne štej mi za greh, Bog, da moram reči I — je marsikateri, ki živi le svoji zabavi in dela ljudstvu hudo s svojim zgledom. Ljubi gospodje, prosim vas v imenu naše preljube matere in gospe Marije; pomagajte narediti red v ljudstvu in deželi, da nas ne zadene kazen božja!« Prisrčnost njegove tožbe potrka na marsikatere trde prsi, čeprav drugi zagodnjajo in se skrivaj smehljajo bojevitemu svetniku. Vetrinjski opat, čigar čudne neduhovske lepote je žensk kar strah, bulji vanj s temnimi, pafečiini pogledi. Oči mu prosijo, toda polne ustnice se 11111 smehljajo pol-smešno, da komaj opaziš, ln iz ponižnih besedi mu proseva pogansko mišljenje: »Vaša milost, tako kakor vi govori svelnik, toda mi smo ljudje!« »To .je premalo v teh čnsih,« reče Jakob Kališnik žalostno. S temi besedami pade trudno nazaj v stol in posluša s tesnim srcem, kaj govor6 dalje. Večina so terjatve, ki merijo na strožje kazni, višie dajatve in tlako pri zidavi trdnjav. Tako zelo čuti: kar bi še lahko rekel, sodi na prižnico. »Začnite sami pri sobi!« Glavo dvitme spet šele, ko vpraša proli poldnevu Sebastijan iz Zrelca preko mize: »ln Podkrnos?« Za misel dolgo gledajo drug drugega, potem pa reče naglo llodišan: »Tu nimamo ničesar več spraševati — gospod mora tja, najsi bo duhovni ali svetni, je vseeno. Samo močno roko mora imeti, škofa nimamo nobenega. Tako moremo in moramo sami postaviti prošla! Palron ima prvo pravico. Zrelčan, govorile Oleveste, gospodinje in vse, kateri potrebujejo katerokoli belo blago, že sedaj opozarjamo na naše BELE DNEVE ki se bodo vršili od 1. do 15. januarja 1939 To je prilika, ki se Vam nudi samo enkrat na leto. Zato je priporočljivo, da jo tudi Vi izkoristite. HAN I CA K. D. LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, nihlošiceva ccsta l poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Točna ura ZENITH vodilna svetovna znamka, odslej v vteh strokovnih delavnicah. Mati oglasi Samostojen uradnik išče službo, najraje pri kakšnem podjetju. - Natančnejše informacijo v upravi »Slov.« pod »Samostojen uradnik« 19767. Ilužbodobe Pošteno dekle snažno, za vsa hišna dela/, sprejmem za ves dan. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 20.084. (b) Fotografka popolnoma samostojna za vsa dela, ki Ima veselje voditi fotoatelje, se sprejme takoj ali pozneje. — Ponudbe upravi »Slov.« »Fotoumetnost« 20.053. b iMmm Gramofonske plotte šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo Din 30"— stare vzamem v račun. »Vzajemnost«, društvo duhovnikov ljubi], škofije ho imelo v petek, 30. decembra 1938 ob pol treh popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: >" •■'-- 1. Čitanje zapisnika zadnjega oWnega zbora; 2. Poročilo predsednika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo nadzorstva; 5. Odobritev letnega računat 6. Volitev odbora; 7. Volitev nadzorstva; 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor zaradli nezadostnega Števila navzočnih članov ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo z ozirom na § 8 društvenih pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočmh članov. Odbor. V Brežicah In okolici bo naprodaj hiše, krasna Btavblšča, vinogradi, sadovnjak) In gozdovi ter zaokroženi deli Attemuo-vega veleposestva, - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. ,(p) Lepo darilo je nova gramo tonska plošča, stane samo Dirt 15-— dokler traja zaloga R. VeleplC Ljubljana Vil Sv. Jerneja cesta štev. 25 l \lanotanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico in krasno sobo z uporabo kopalnice oddam v Staretovi ulici, Trnovo, nova vila. (č) Vsem sorodnikom fn prijateljem sporočam žalostno vest, da me Je za vedno zapustila moja nenadomestljiva in ljubljena žena, gospa Uršula Jakič soproga mestnega trošarinskega nadpaznika in večletna bivša hišnica pri g. Jelačinu po dolgi mukapolnl bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 28. decembra ob 2 popoldne iz mrliške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 26. decembra 1938. Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo Zahvala Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi na sveto božično jutro, združeno z božjim Detetom, svojo zvesto služabnico in našo tridesetletno skrbno gospodinjo Minko Zaverl v 57. letu njene starosti. Srčna hvala vsem, ki so jo v njeni bolezni ohiskovali s toliko ljubkostjo! Posebna hvala obema gg. zdravnikoma dr. P. Janežiču in dr. Ig. Tavčarju, ki sta se trudila z vso požrtvovalnostjo in ljubeznivostjo rešiti dragoceno življenje. — Hvala vsem, ki so nam ob njeni smrti s toliko toplino izražali svoje sočutje; vsem, ki so jo zasuli s cvetjem. — Iskrena hvala pevskemu društvu »Slavec« in šentjakobskemu cerkvenemu zboru za prekrasno in sočutno petje pri hiši in na grobu. — Hvala številnemu občinstvu, ki jo je spremilo na njeni zadnji poli. — Vsem pa jo priporočamo v pobožno molitev in drag spomin. V Ljubljani, dne 27. decembra 1938. Janko Barlč, župnik, bratranec. — Bcrta TriUer, nečakinja. Sani eno tn dvovprežne, poceni proda Zore, Ljubljana, Tyrševa cesta 36. (e Dva lepa bika marljadvorska, 2 in pol ln 3 ln pol leta stara, 730 oz. 910 kg težka, proda Franc Skasa, Velenje, (j Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ir slabotnim osebam ^ Pozor! X Prvovrstni premog, drva. koks ■■■»■■■■00 po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16 — tel. 33-lc Otroški voziček pečko, štedilnik, damsko kolo. »Eisblume« drsalke prodam. Novi trg 1, dvorišče. (1) AA Prvovrstni trboveljski premog brea praha koks, suha drva nudi I. Pogačnik BoborlCavaS Teleion 20-39 mHLI SUPER z VELIKIM GLHSOm PHILIPS 215 Najmodernejši 3+1 cevni Superhet z oktodo kot cev za oscilacijo — 7 uglašenih krogov, kratki, normalni in dolgi valovi, dobite že za Din 175"— mesečno Oglejte si še danes ta aparat pri H. Snttner, Ljubljana Aleksandrova cesta 6 Ogled in predvajanje brezobvezno. Prospekti brezplačni! PLOSCE IZ PLUTOVINE 1Z0LIKAJ0 TOPLOTO, HLAD IN ZVOK Proizvaja: „HIGIEA" Prva jtiROsl. tvornica čepova d. d, Zagreb, Ivkanč(?vn 48. — PoŠt. pret. 318. - Telefon 24-070 KO-KO-DAK Jajce tudi po zimi, kadar so najdražje Vam znesejo Vaše kokoši! Pojasnila brezplačno MIlan VrabiC, Ptuj 33 n, mmrmmm IJEioEEl Smuči in sanke najboljše, dobite pri Izdelovalcu Fajfar, Ljubljana, Trnovska ulica 25t telef. 34-10. (t) Medarna LJubljana, Židovska ul. S, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. (1) Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj! Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). VINA Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I TELEFON ŠTEV. 25-73 BANČNO-KOM, ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knji2icb bank tn hranllnlo VREDNOSTNE PAPIRJE S% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. Kiipintb TESAN LES PLOHE ZA ŽAGO kupujemo v večjih koli činah v splavih - franko splav Smederevo. Ponudbo poslati na »BELICA« parna strugara 1 mlin Palanka (Smed.) Zahvala Za ljubeznjive Izraze sočutja ob smrti mojega dragega soproga, gospoda Ivana Siraka ključavničarskega mojstra in hišnega posestnika izrekam vsem sorodnikom in ljubim prijateljem, znancem, zastopnikom mestne občine, korporacij in društvom globoko zahvalo. Istotako 6e srčno zahvaljujem darovalcem prelepih šopkov in vencev ter vsem, ki so mojega dragega soproga spremljali na zadnji poti, posebno pa še cenj. društvu »Liedertafel« za ganljive žalostinke. V M a r i b o r u, dne 27. decembra 1938. Marija Sirak Iz trpljenja je odšla v večno blaženost naša ljubljena soproga, mamica, gospa Evgenija Brinar roj. Cvenkel soproga ravnatelja meščanske šole v pokoju K večnemu počitku bomo spremili rajnko v sredo, 28. decembra ob 3 popoldne od mrtvaške veže na okoliškem pokopališču v Celju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 29, decembra ob 8 v župni cerkvi v Celju. V Celju, dne 26. decembra 1938. Josip Brinar, soprog; Vanda in Miran, otroka in ostalo sorodstvo Dražbeni oklic V konkurzni zadevi Feldman Mclite, Puchenstein, bo v pisarni konkurznega upravnika dr. Vrečko Dra-gotina, odvetnika v Celju, dne 5. januarja 1939 ob 9 dopoldne javna dražba sledečih premičnin: 1. »Povratek izgubljene hčere«, originalna oljna slika, pripisana Frideriku Friedlandcrju; 2. »Zimska pokrajina«, originalna slika od Dau-merlinga; 3. »Alpska pokrajina«, akvarel v passe-partout od Jožefa Kriehubcrja; 4. Razno umetniško namizno posodje iz srebra, starinsko, v pseudorcnesančno-baročnem slogu itd. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 23. decembra 1938. Po dolgem, mučnem trpljenju je umrla danes naša predobra mama, stara mama, tašča in teta, gospa Vorbach losipina v roj. Suber Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 28. decembra ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica bo brana v petek, 30. decembra ob 8 v župni cerkvi sv. Daniela, V Celju, dne 26. decembra 1938, Žalujoče družine: Vorbach, Sadar, Wolf in Cecchi Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčit , Izključno, da sta popotnika, ker so našli na tleh dve popotni palici. Prvi moški je bil star približno 28 let, drugi pa 25 let. Njuni imeni nista znani, ker moža nista imela pri sebi nobenih listin in nobenih dokumentov, Komisija je ugotovila, da strojevodja ni prav nič kriv te nesreče. Krško, 27. decembra. Snoči okoli pol 9 je šel 50 letni tesar Anton Mejak čez železniško progo med postajama Videm -Krško in Brežicami. Železniški čuvaj je še naglo opozoril Mejaka, naj se umakne « proge, ker pride vsak hip brzovlak. Mejak pa se za to opozorilo ni zmenil ter je hotel zlesti pod zapornicami čez progo. Prav v tistem trenutku pa je prihilel brzovlak, ki je Mejaka podrl. Mejak je dobil hude poškodbe na glavi in po vsem telesu ter je močno krvavel. Nezavestnega so Mejaka prepeljali v bolnišnico v Krško, kjer pa je že ponoči izdihnil. Velika izbira i šaljivih predmetov v drogeriji i J KANC. Ljubljana. Židovska ul. 1 \ Zahtevajte brezplačni ilustriran cenik. Na zalogi bengalični ogenj. maternem srcu, polnem ljubezni in zvestobe. Kreku je bilo ob Žitnikovi smrti žal po njegovem srcu. Mislim, da mu je prav Krek na željo Žitni-kove sestre zložil na mrtvaško spominsko podobico sledeče štiri stihe: To je spomin njegov za pozne čase: Za druge živel, delal je — ne zase. Zdaj pri Dobrote večne viru počivaj v mirul Poleti 1913 sem imel pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru zadnjikrat priliko, da sem gledal v ljubeznivi odsev njegovih oči. Slal sem namreč Žitniku nasproti, ko je sedel s tovariši za mizo pri taroku. Seveda sem tudi tedaj iz njegovih ust slišal zamrzljivko »satan«, ko je prejel slabe karte; toda Žitnikov pogled je bil miren in nekam prijazno ožarjen. Te krotke in ljubeznive oči so se tako podale njegovi ponosni glavi v polnih sivih kodrih. Žitnikova dobrohotna dovtipnost je ve-drila in razveseljevala celo omizje. Najvišji in najboljši tarok za vse je bil Žitnik sam. Dohrotljivost je bila lepota Žitnikove duše, ki se je razodevala tudi v njegovem obrazu. Le poglejte njegovo podobo, kako je prijetna in pri-kupljiva. Ta lepota je rastla z Žilnikovimi leti, pa še bolj z njegovimi dobrimi deli. Krek se mi je o Žitniku izrazil: »To je bil cel človek in cel kristjan.« Žitnik je imel sicer ognjevito Ime In besedo, v resnici pa je bil le ogenj, ki sveli in greje, nikoli ne ogenj, ki peče in žge. Pri vsej svoji načelnosti jc bil miroljuben, pri vsej ponositosti je bil ponižen, pri vsej samozavesti je bil poboren; v obraz je bil morda videti hladen in oblačen, v resnici pa je hil lepa podoba otrok božjih. In kako prav in primemo je bilo, da so ga '28. decembra pred 25. leti spremili in sprejeli prav Nedolžni otroci na pragu večnosti. Namesto podpisa naj zapišem le hvaležno zatrdilo: eden izmed mnogih, ki jim je Žitnik dobro storil. Dr. Ant. Korošec odlikovan z najvišjim redom + Blažil Gria starosta slovenske duhovščine DOVRSENOST PRECIZNOSTI 162 PRVIH NAGRAD Na sveti dan je Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdienci bivšega notranjega ministra dr. Antona Korošca in ga ob tej priliki odlikoval z redom Karadjod.jeve zvezde prve stopnje. To je najvišje odlikovanje v miru. ki ga more kdo dobiti za izredne zasluge za državo. Navadno dobe to visoko odlikovanje suvereni. Na dan sv. Štefana zjutraj je dr. Korošec odpotoval z ekspresni.il vlakom v inozemstvo, kjer bo ostal krajši čas. Na železniško postajo v Belgradu so ministra dr. Korošca spremili ter mu želeli srečno pot minister dr. Mehmed Spaho, notranji minister M. Acimovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister na razpoloženju DimVrije Ma-garaševič, šef kabineta predsedništva vlade dr. Jovo Markovič in najbližji dosedanji sodelavci ministra dr. Korošca. Božične počitnice podaljšane Kraljevska banska uprava razglaša, da so po brzojavno sporočenem odloku ministrstva za pro-sveto božične počitnice odrejene na čas od 24. decembra do vključno 9. januarja. Po naročilu g. bana načelnik dr. Sušnik. Na sveti dan zjutraj je umrl v Šenčurju pri Kranju biseromašnik Blazij Grča, starosta slovenskih duhovnikov, vpokojeni župnik in č. kon-zistorijalni svetnik goriške nadškofije, star en mesec manj kot 93 let. Zadnje leto je precej bolehal, pred božičem pa se mu je bolezen poslabšala in na božič je mirno v Gospodu zaspal. Njegov pogreb je bil včeraj dopoldne v Šenčurju. Čim so ljudje zvedeli za njegovo smrt, so ga trumoma hodili kropit. Kljub velikemu snegu in mrazu so hodili ljudje tudi od daleč. Za pogreb pa se je zbralo nenavadno velika množica po-grebcev. Ves Šenčur se je dvignil, da izkaže zadnjo čast blagemu duhovniku. Od hiše žalosti se je po vasi v cerkev razvrstli dolg sprevod, v katerem so šle cerkvene organizacije z zastavami in venci, prav tako prosvetno društvo in člani FO z zastavo in venci, občinski odborniki z županom Umnikom na čelu, pevci in duhovniki, ki smo jih našteli 101. Pred hišo so pevci zapeli žalostinko, prav tako tudi na grobu. Sprevod je vodil rojak škof. kancler Jože Jagodic, ki se je od pokojnika poslovil v cerkvi z žalnim govorom. Po maši je šel sprevod na pokopališče, kjer pokojnemu spregovoril v slovo domači župnik Vavpetič. Bilo je lepo zimsko opoldne in so okrog in okrog žarele zasnežene gore v jasnem soncu, da so padale, zmrzle kepe zemlje na krsto tako zaslužnega moža, ki je po izredno dolgem življenju legel, da se odpočije od svojega truda. * Pokojni se je rodil dne 29. jtnuarja 1846 na Spodnji Beli pri Preddvoru na Gorenjskem. Njegova mati je bila sestra pesnika in učenjaka Matija Valjavča — Kračmanovega. Ljudsko šolo je obiskoval v Preddvoru in v Kranju, gimnazijo v Kranju in v Ljubljani, kjer je 1. 1867 maturiral. Bil je član Levčevega kroga, v katerem je bil tudi pokojni Fran Šuklje. Po maturi so na odhod-nici zapeli rusko himno in Grča ni bil sprejet v ljubljansko semenišče. Šel je v Gorico, kjer je med slovenskimi in hrvatskimi bogoslovci ustanovil čitalnico. V duhovnika je bil posvečen dne 6. septembra 1871 od nadškofa Andreja Gollma-yerja. Služboval je kot kaplan najprej v Rihen- berku, nato pa v Kobaridu kot naslednik pesnika Si mona Gregorčiča, s katerim sla mesti zamenjala. L. 1875. je bil poslan v Čepovan, kjer je bil 17 let vikar in prvi župnik novoustanovljene župnije. Nato je bil 24 let župnik v Šempasu pri Gorici do leta 1916., ko je stopil v pokoj in se naselil v svoji hiši v Šenčurju. Tu je 1. 1921. obhajal svojo zlato mašo in I. 1931. v Preddvoru svojo biserno mašo. Do železne maše pa mu je manjkalo le še dobri dve leti. Njegovo delovanje na Goriškem je del slovenske zgodovine. Udejstvoval se je kot pisatelj, kot organizator, kot zadrugar, kot politik, kot vnet dušni pastir. Vsa ta vsestranska delavnost je zapustila povsod globoke sledi. Kot bogoslovec je sodeloval pri »Zgodnji Danici« (pesmi), pisal pozneje v »Slovenca« in »Vaterland« o narodnem položaju Slovencev Gorici, sodeloval pri »Glasili katoliške družbe«, pri »Folium periodi-cum«, poročal o svojih dušnopastirskih mest, kjer je ustanovil več družabnih, izobraževalnih, političnih in narodno-gospodarskih društev in zadrug ter se uspešno brigal za uravnavo hudournikov ter popravo in zidavo cest. Dopisoval je »Glasu«, »Soči« in »Slovencu« o dnevnih dogodkih in lokalnih gospodarskih potrebah, dajal navodila za snovanje zavarovalnic za živino, objavil v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe spomine na pesnika Simona Gregorčiča in opozoril v »Domu in svetu« na Vorenčev pozabljeni rodopisni latinsko-^lovenski slovar v goriškem osrednjem semenišču aer napisal razne priložnostne pesmi in priredil več iger in deklamacij. V Čepovanu je ustanovil leta 1878 katoliško politično čitalnico, ki je pošiljala na ministrstva in državni zbor razne peticije, zlasti za slovensko gimnazijo (1889 — 90) in slovenski notariat v Gorici (1886). Sodeloval je pri političnem društvu »Sloga«, bil njega predsednik (1892) in stavil na občnem zboru leta 1891 predlog, naj se pravila spremene ter postavijo na pozitivno katoliško podlago. Posebno delavnost je razvil v goriškem deželnem zboru, kjer se je pridružil dr. Antonu Gregorčiču. V letih 1894-1907 je polnih 12 let kot deželni poslanec zastopal kmetske občine volivnega okraja Gorica-Kanal-Ajdovščina. V deželnem zboru je bil Član pravnega in šolskega odseka. Kot poslanec se je v zbornici zavzemal z interpelacijami in predlogi za enakopravnost slovenščine v državnih in mestnih uradih ter v srednjih šolah, dalje za gospodarski napredek Goriške, zlasti za uravnavo hudournikov, za ceste, za zboljšanje živinoreje, sadjereje in vinogradništva, posebej še intenzivno za spremembo volivnega reda v smislu tajne, enake in splošne volivno pravice. Poleg dela v deželnem zboru je deloval tudi pri splošno narodnih napravah in ustanovah. Pri šolskem domu v Gorici, pri Centralni posojilnici, pri Narodni tiskarni, pri vinarskem društvu, pri krojaški zadrugi, pri Slogi. Bil je tudi zadnji predsednik »Duhovske zveze« v Gorici. In na njegovo pobudo se je ustanovilo Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo. Vsa ta ogromna in vsestranska delavnost je zahtevala krepkih človeških moči. In Grča bi bil še zdržal, da ni prišla svetovna vojna, ki ga je, ne samo zavrla v njegovem živahnem delovanju, marveč je tudi polagoma domala uničila vse njegovo dragoceno delo. Stopil je — 70 letnik — v pokoj, da bi v Šempasu preživel jesenske dni svojega življenja. Prišlo pa je drugače in tudi on se je moral izseliti in oditi v svoj novi dom v Šenčurju. Mož širokega obzorja, dovtipen in duhovit, ljubezniv in gostoljuben si je na mah osvojil srca Šenčurjanov. Dolgih 22 let je bival med njimi in namesto da bi se bit odpočil o to velik spomenik, se bo gotovo oglasilo veliko število kiparjev. — Drago svatovanje. V Stranicah pri Kratovu se je oženil sin bogatega kmeta Stojana Iliča. Oče je priredil ob tej priliki veliko svatovanje. Povabil je okrog 300 gostov, ki so jedli in pili kar tri dni. Pojedli so dva vola, 12 svinj in 18 ovac. Spili pa so 200 litrov žganja in 600 litrov vina. Poleg tega so imeli gostje na razpolago še cele skladovnice pogač in drugih dobrot. Iliča je veljala ta velika "gostija 25.000 din. — Zdravje Vaših otrok zahteva čisto perilo! Čisto higiensko oprano pa je perilo s terpenti-noviin milom »OVEN«, ter je izdelek najstarejše tovarne mila Fock iz Kranja, ustanovljene 1. 1772. — Uboj na sveti dan. V vasi Rudeš Jaruzi na Hrvatskem je že dalj časa vladalo sovraštvo med kmetom Ivanom Požegom in bratoma Josipom in Tomažem Šantekom zaradi neke ženske. Na sveti dan zjutraj je Požeg blizu svoje hiše izzival brata Šantek in ju baje napadel s sekiro. Josip Šatnek je pograbil vile in z njimi začel udrihati Požega po glavi, hrblu, nogah in rokah. Nazadnje mu je z vilami prodrl vrat. Požeg je obležal mrtev. Orožniki so zaprli oba brata Šan-teka. Vaščani so silno ogorčeni zaradi zločina. — Krvav pretep pred zagrebškim kolodvorom. Na sveti dan zjutraj okrog 6 se je odigral krvav pretep pred zagrebškim kolodvorom. Tam se je zbralo večje število oseb, ki so bile izgnane iz Zagreba, in pa precej potepuhov. Med njimi se je začel prepir in kmalu so se zabliskali noži v rokah potepuhov, ki so začeli zabadati na vse strani. Cela četa policijskih stražnikov je morala nastopiti, da je ločila pretepače in najhujše aretirala. Po krajšem času je obležalo na »bojišču« več oseb, od katerih sta bila dva nevarno ranjena z nožem na glavi in rokah. Reševalno društvo je prepeljalo ranjence v bolnišnico, druge je pa policija aretirala in odpeljala v zapor. — Pri fcaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Nasilnost hajduka Vojnoviža. Miloš Vojr novič je pred tremi leti ubil nekega kmeta, nato pa pobegnil v gore. Tri leta ni bilo nobeuega glasu o njem in ljudje so že mislili, da ga ne lip nikdar več nazaj. Te dni se je pa nenadoma prikazal v hiši kmeta Sokoviča, kjer je bila vaška zabava. Zagrozil je, da bo ubil vsakega, ki bi klical na pomoč. Ljudje so bili silno prestrašeni, vendar so se po sili zabavali naprej. Naenkrat sfe je pa Vojnovič spri z nekim kmetom. Ko je dvignil puško, da bi ustrelil, je hišni gospodar So-kovič skočil nadenj, toda hajduk je potegnil nož in Sokoviču skoraj odrezal roko. Neki fant se je opogumil in skočii pred hišo ter začel klicati na pomoč. Hajduk pa je začel mahati z nožem vse vprek in je dva krnela skoraj do smrti zaklal. Pred hišo je zabodel še nekega kmeta, ki je tekel proti njemu. Nato je šel pred hišo vaškega starešine in s pu5ko petkrat ustrelil skozi okno v hišo. Streli so zadeli gospodarja v prsi. Po^ teh grozodejstvih je hajduh pobegnil v gozd. Orožniki so ga zasledovali, pa jim je ušel. — Da boste stalno zdVavl, le potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, protT' Kamnom, Sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno 6vežost, NOVOLETNA ŠTEVILKA »SLOVENCA« BO IZŠLA V VEČJEM OBSEGU IN VEČJI NAKLADI O G L A S I V TEJ ŠTEVILKI BODO IMELI KAR NAJVEČJI USPEH! davčne utajbe po 81. 152 zakona o neposrednih davkih. Vsi delodajalci se opozarjajo tudi na določila zakona o davku na samce (Služb, list 27-4 iz 1931 od 15. 1. 1931). Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa davka in oprostitev so razvidna iz razglasa na uradni deski davčne uprave in mestnega načelstva. 1 Dražba za dobavo litoželeznih izdelkov za cestne kanale, ki jo je razpisalo mestno poglavarstvo v Ljubljani, do zneska 150.000 din, bo zopet1 razpisana v »Službenem listu« 28 t. m. Izšla je PROZA OTONA ZUPANČIČA j (IV. zvezek Del Otona Zupančiča) PRI AKADEMSKI ZALOŽBI, LJUBLJANA Šelenburgova 4 (Palača Croatia), dvorišče. Gledališke Drama« Sreda, 28. dec.: »Dcsbrudža«. Red Sreda. — Četrtek, 29. dec.: »Potopljeni svet:. Red Četrtek. — Petek, 30, dec.: zaprto. — Sobota, 31. dec.,. ob 21: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 1. jan., ob 15: »Pikica in Tonček«, Izven. Mladinska predstava. — Ponedeljek, 2. jan'.: zaprto. — Opera: Sreda, 28. dec.: »Boheme«. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Red B. — Četrtek, 29. dec.: »Frastjuita«. Premierski abonma. — Petek, 30. dec.: »Giconda.« Red A. Sobota, 31. dec., ob 21: *Roxi«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 1. jan., ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Frasquita«. Izven, Prireditve in zabave Svetopisemski večer bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Ljubljana 1610, zgodovinsko dramo Iz burnih dni naše stare Ljubljane bodo Vel. Križarji ponovno igrali na Novo leto ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da stopnice nabavi že v predprodaji (Pax et bonum). Predavanja Bežigrad. Prosvetno društvo Jma svoj V. prosvetni večer v četrtek, dne 29. decembra 1938, ob 8 zvečer v: d|uiiyefti dvorini pri Sv. KrtltoMrNi sporedu je predavanje g. ravnatelja V. Zora s skioptičnimi slikifliirSIttflnsfif'narodni običaji. Prof. Janko Mlakar bo imel skioptično predavanje »O Dolomitih« ob 8 na VI. prosvetnem ve. I Doslej vse predstave rarprodane! Občinstvo je navdušil veličastni glasbeni velefilm KINO MATICA Telefon 21-24 Pesem o zlatem zapadli Dva imena, k! nevesta vse: Jeanette Mac Donald in Nelsoa Eddy Danes ob 16., 19. in 21. uri Osebne novice = Poroka. Na sv. Štefana dan se je poročil na Ptujski gori g. Polde Gorjanc iz Ljubljane, profesor na gimnaziji v Ptuju, z gdč. Anico Zupančičevo iz ugledne ptujske slovenske rodbine. Novo-p-oročencema želimo vso srečo in obilno božjega blagoslova! = Na Štefanovo se je poročila v Mokronogu gdč. Anica Deu, iz ugledne Deueve rodbine v Mokronogu, z g. Franjom Bezjakom, artiljerijskim poročnikom. Bilo srečno. _ Poročil se je g. Zoran Ražem iz Ljubljane z gdč. Milko Živec iz Skopega na Krasu. Bilo srečno! = Odvetniški izpit Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je opravil odvetniški izpit g. Peterim Stanko, notarski pripravnik pri dr. Maksu Peter-linu, javnem notarju v Dolnji Lendavi. Čestitamo! = Is vojaške sluibe. Imenovan je za lekarniškega poročnika rezervni lekarniški podporočnik mr. Cmte Vitale; upokojeni so kapetan korvete Oskar Jeglič, nižji vojni uradnik I. razr. ekonomske stroke Anton Vučkovečki. peh. narednik Ivan Perošič in narednik vodnik I. razr. Alojzij Ver-slovček, in prevedena sta v sanitetno stroko — flekarniška skupina — podporočnika dr. Karlo Šmid in dr. Otmar Potrč. Slovenske gospodinje perejo s slovenskimi izdelki. Uporabljajo PERION ki je odličen in res lepo opere. _ Radiolonska oddajna postaja opozarja svoje naročnike in Slovence v tujini na novoletna oddajo za izseljence, ki bo v nedeljo, 1. januarja od 22. do 23. ure, — Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča svojim učencem, da se bo pričel redni pouk po božičnih počitnicah v torek 10. januarja 1939. _ V počastitev spomina svojega prvega šolskega upravitelja, blagopokojnega g. Fr. Jereba je darovala Zavodu za slepo dcco v Kočevju gospa Angela Nardin iz Ljubljane 100 din. Iskrena hvala! — Atvohus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad —Ljubno zaradi snežnih žametov ne obratuje do nadaljnjega. Ljubljana 1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja starše in gojence, da je na šoli Glasbene Matice redni pouk od dne 3. januarja 1939 dalje ob običajnem dnevnem ča6U. j l Nemci, Italijani, I nože m ci Ljubljančani za mestno reveže. Nem? ško pomočno društvo — Deutscher Hillsverein je mestnemu poglavarstvu nakazalo 2000 din in, kakor vsako leto, je Italijansko podporno društvo tudi letos poslalo 1500 din pomožni akciji, prav tako pa je neimenovano zastopstvo neko ameriške tvrdke poslalo 5O0 din za mestne reveže. S svojimi velikodušnimi božičnimi darili so me, ščani tujih narodnosti in držav dali najlepšo pobudo domačinom pri podpiranju revnih ljubljanskih občanov. Z veseljem ugotavljamo, da dobri zgledi tudi v Ljubljani v resnici vlečejo, da danes zopet lahko objavimo več dobrotnikov naših siromakov. S posredovanjem člana mestnega sveta- g-. Josipa Bahovca je mestni socialni urad dobil da^ rilo 500 din in 1000 din, od dveh neimenovanih tvrdk, a znana tvrdka Julio, Meinl je poslala za božičnico najrevnejšim v stari cukrarni 10 kg te-^ stenin, 20 kg riža, 2 kg kave in 5 kg sladkorja, veletrgovec g. Karel Prolog pa je za božičnico daroval najrevnejšim 144 parov toplih rokavic in 100 robcev. Dobrosrčnim darovalcem izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo s prepričanjem, da se število dobrotnikov naših revežev še prav znatno pomnoži, hkrati pa vso našo dobrosrčno javnost opozarja, naj beračem več ne daje milodarov, temveč jih brez izjeme odpravlja v staro cukramo, kjer reveži dobe hrano brezplačno. 1 Za mestne reveže je darovala »Indus«, družba z o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta 72, 500 din; za mestno socialno akcijo pa je poslala Jugoslovanska Siemens d. d., Ljubljana, Tyrševa lb-Il, 3000 din. Socialno čutečima družbama se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje z željo, naj bi ju posnemala tudi druga podjetja. 1 Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da po določilih razpisa Ministrstva financ z dne 10. 9. 1929 štev. S3390 predložijo tekom januarja 1939 pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenskegu davka za leto 1938. Če ne predlože knjižice, se bo proti njini postopalo po čl. 139 odn. v primeru čeru Prosvetnega društva Trnovo v društveni dvorani Karunova ulica 14. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Rožni vene« se je našel v nedeljo v stolnici. Dobi se: Metelko, Povšetova cesta 8-1. Maribor i shirley temple, VnfSa ljubljenka kot anprol miril In sprnvn v prekrasnem tilinu herojstva tn požrtvovalnosti indijske brigade Kino Sloga Telefon 27 30 Ob 16.. 19. in 21. uri Čuvarji Indije] Niti „nasharada tako navdušite kot zadnji filmski umotvor Panle WCS8ClUl€¥C Epizodo",, le lev", in „Tafco le honColo Ifubezen' Zrcalo življenja » Predstave ob 16., 19. in 21. uri Ne zamudile tefio sporeda! I) niso občinstva 1 N 0 N 1 0 N Telefon 22-21 m Eavharistitna tridnevnica ob koncu leta. V mariborski 6tolni in mestni župnijski cerkvi bo od 29. do 31. decembra običajna tridnevnica pred izpostavljenim Najsvetejšim. Letošnjo pobožnost bo vodil g. dr. A. Tome, salezijanec — ravnatelj Mladinskega doma v Ljubljani. Vse tri dni bo zjutraj ob pol šestih pridiga, pred sv. mašo sv. blagoslov z Najsvetejšim, ki se izpostavi in ostane izpostavljeno do konca večernic, ki sledijo večerni pridigi ob 17; po večernicah sv. blagoslov. Na Silvestrov večer bodo po sklepni pridigi slovesne večernice z zahvalno pesmijo in blagoslov z Najsvetejšim. m 788 potrebnih otrok je za božične praznike obdarovalo Podporno društvo za revne učence v Mariboru. Obdarovanih je bilo 356 dečkov in 332 deklic ter se je med nje razdelilo 325 parov čevljev, 192 deških in 145 dekliških oblek, izredno mnogo raznega perila itd. V celoti je razdelilo društvo 1146 komadov obleke, 16 ducatov žepnih robcev, 190 metrov raznega blaga, 3 plašče, 78 čepic in 5 parov nogavic. Tudi med letom je društvo veliko storilo za preskrbo revnih otrok z obleko in obutvijo. Vsem dobrotnikom, ki so društvu pomagali, da je lahko vršilo svoje plemenito j)p-slanstvo. izreka vodstvo društva iskreno zahvalo. m Industrijska vest. Dosedanji ravnatelj hotela Orel g. Leopold Kaudek je kupil znano Gla-serjevo lesno industrijo in parno žago v Rušah ter namerava obrat voditi v lastni režiji naprej. m Mariborski sodniki so poslani na pomot. Na okrožnem sodišču v Murski Soboti primanjkuje sodnikov, da bi lahko sestavili senat petorice. Ker pa imajo v Murski Soboti danes in jutri dve razpravi pred velikim senatom, so si morali »izposoditi« dva sodnika pri • mariborskem sodišču, ki bosta pri razpravah pomagala votirati. m Socialnopolititni urad mestnega poglavarstva bi rad oddal v uk nekaj svojih varovancev kot vajence proti popolni oskrbi. V poštev prihajajo kovinarska, pekarska in gostilničarska obrt. Reflektanti naj se zglasijo na soeialnopolitičnem uradu. Rotovški trg, pismeno ali telefonično na šlev. 27-54. m Nora prosvetna postojanka. V Radvnniu pri Mariboru je bil ustanovni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva. Izvoljeni odbor jamči, da se ho katoliško prosvetno delo tudi v Radvanju živahno razvilo. m Upra viteljstro ljudske iole In Rdeti krit na Pnbreiiu se vsem. ki so pripomogli, da je bilo za božič obdarovanih 200 otrok, najlepše zahvaljujeta, i m Slavko Lukman bo natlopil v Mariboru. Na Silvestrov večer bo v kavarni Astoriji pel operne arije in slovenske narodne pesmi priznani naš tenorist g. Slavko Lukman. m Za iolsko boiitnico v Kamniei so darovali mnogi zasebniki, društva, tvrdke in ustanove. Vodstvo se vsem plemenitim darovalcem tem potom za vse darove iskreno zahvaljuje. m Porolila sla se na Štefanovo v župnl cerkvi sv. Magdalene učitelj g. Vlado Porekar iz Ljutomera in gospodična Marja Živko iz Maribora. — Mlademu paru naše iskrene čestitke! m Pri mrtvem sinu zadela olela kap. Tragičen primer dvojne smrti od kapi se je dogodil v Mariboru. Kakor smo že poročali v »Slovencu«, je zadela v kurilnici na Koroškem kolodvoru kap železniškega strojevodjo Maksa Krepeka iz Po-brežja, ko je prišel prevzemat stroj, da se poda z njim na vožnjo. Mrtev se je 6esedel ter pade], s stroja. Njegova nenadna smrt je silno vplivala na njegovega 78 let starega očeta. Postal je ves pobit in žalosten in v ponedeljek, na Štefanovo, ko so mu pokopavali sina, se je nenadoma še sam zgrudil v svojem stanovanju na Aleksandrovi cesti na Pobrežju. Ko so ga pobrali, so videli, da je že mrtev. Tudi njega je zadela smrtna kap. m Najhujii mraz v letoinji zimi so zabeležili mariborski toplomeri včeraj ponoči. Živo srebro je zdrknilo na meteorološki postaji v Vinarski in sadjarski šoli v teku noči na 17.8 stopinj pod ničlo, zjutraj ob 7. pa je kazal toplomer še 15.1 6topinje pod ničlo. m Zanimiv ptilji gost. V Vatovl ulici je našel sfnko želežničarja g. Obrehta majhnega ptiča, ki je obročkan ter ima na nožici obroček z napisom: A 5759 — Ljubljana. Najbrž je to znak ljubljanske ornitološke postaje, ki dobi vsa pojasnila pri gosp. Obrehtu Feliksu, Maribor, Vafova ulica 6, želez, kolonija. Ptička, ki je bil napol zmrznjen, so spravili v kletko. m Smrt v mrazu. V Podkraju so našli v gozdu zmrznjenega 78 letnega prevžitkarja Jurija Zapu-ška. Zapušek je kazal zadnje čase znake umobol-nosti. Pred nekaj dnevi ni pustil nikogar ve? v stanovanje, pa so mu domači dajali hrano skozi okno. Nenadoma pa je zvečer zapustil svojo hišo ter odšel v strm hrib nad svojim stanovanjem. Drugo jutro so ga sledili po sledi v snegu ter ga našli kakih 500 korakov od hiše mrtvega. V nočnem mrazu ie, zmrznil. f -/v* . c \n.iir /voir.vr. !. ,.-.- Gledališče Sreda, 28. decembra: Zaprto. Četrtek, 29. decembra: Ob 20. »Kralj na Betajno-vi«. Red B. Celje e Lepšega božičnega razpoloženja in lepšega božičnega vremena, kot je bilo letos, bi si le težko želeli. Vsa bela narava in v toplem objemu sončnih žarkov se iskreča je vabila smučarje in prijatelje zimskega športa, ki so seveda to priliko prav temeljito izrabili. Kljub velikemu številu smučarjev in smučark, pa celjska bolnišnica doslej nima niti enega slučaja smučarske nesreče. — Po dveh razmeroma toplih dneh pa nas je včeraj presenetila skoro sibirska zima. Toplomer je padel na 19, ponekod 22 in celo 23 stopinj pod ničlo. Kdor ni imel nujnega opravka v mestu, se je zvesto držal toplega domačega ognjišča. S sočutjem po moramo pomisliti na reveže, ki nimajo kuriva, da bi' si ogreli ledenomrzlo podstrešno ali podkletno sobico, nimajo morda niti strehe, še manj tople obleke. Kako bridko in težko občutijo vso ostrino mraza šele oni, in kako zelo si žele dodobra ogreti si otrple ude in premrzle ude in vsaj za trenutek posedeti v blagodejni toplini ob zakurjeni peči. c Kraljevska banska uprava dravske banovine bo v letu 1939 oddajala valilna jajca štajerske kokoši. Da bi se ta odlična pasma čim bolj razširila, se vabijo kmetovalci, da jajca naroče v čim večjem številu. Naročila sprejema mestno poglavarstvo soba štev. 47 do 25. januarja 1939, kjer se bodo dajala tudi vsa potrebna pojasnila. Cena je 1 din za komad. c V celjski bolnišniei je umrl 59 letni dninar Zupane Jožef iz Dramelj pri Celju. Naj počiva v miru! c S kropom se je polila po glavi in levi strani telesa 7 letna hčerka delavca iz Pečovnika Sajo-vic Amhlija. c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 3. jan. 1939 od 8—12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. Iz Julijske krajine Vreme v Julijski krajini. V tednu od 11. do 18. decembra je bilo povsod pri nas mokrotno, neprijetno vreme brez posebnega mraza. V soboto 17. decembra je v notranjskih predelih začel naraščati mraz in pihati burja, ki je kaj kmalu prilomastila na Goriško in Tržaško. V nedeljo, 18. decembra, se je nebo razjasnilo, hkrati je pa pritisnil občuten mraz. V Trstu in Gorici smo imeli 6—7 stopinj pod ničlo, na Krasu, na Vipavskem in v gorah pa 13—16 stopinj pod ničlo. V ponedeljek se je nebo zopet pooblačilo, mraz je nekoliko popustil, burja pa je divjala po mili volji naprej. V noči od ponedeljka na torek je začelo snežiti. Sneg je vrgo z juga, zato ga je bilo več v Furlaniji kot v Idriji in v Postojni. V Gorici ga je padlo okrog 6 cm. V sredo se je začelo vreme južniti, sneg je hitro kopnel in v četrtek ga ni bilo po ravninah že skoraj nič več. Pač pa je medtem precej zasnežilo po Tolminskem in Trnovski planoti proti Črnemu vrhu ter ponekod začasno ustavilo promet. Not grob ▼ Španiji. Na Španskem bojišču je podlegel težki pljučnici Stanko Suligoj iz Kala nad Kanalom. Rajnki se je že dolgo boril v Španij na Fran-covi strani in je, kakor pišejo italiiansk listi, bil vnet vojščak. N, p. v m.I