Poithfna tflSna v gotcfrni tcfto HWII. V Cfotoljanl, v četrtek, dne 26 jnnila T930 & 144 1. izdaja st. 2 om S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izide ob 4 zjutraj razen pondeljto In dneva po prazniku C/pravo /e u Kopitar leni ul.it.e~ CeUovnl račaa: Ctubllana Stev. lO.SSO ln tO.349 f? tajjeraie, Sara/e»>o«.75«3, Zagreb 39.011, Vraga ln Bunal St. 24.797 Informativen list za slovenski narod Problemi Male antante Priznanje Sovjetov — Stališče do Panevrope — Zgraditev gospodarske Male antante Ameriške carine Vsa evropska javnost se še nadalje obširno peča z uveljavljanjem novih ameriških Uvoznih carin. Časopisje komentira nove carine posebno z ozirom na izvoz posameznih evropskih držav. Nove uvozne carine zadevajo predvsem evropske industrijske države, katerih izvoz v Ameriko je prav znaten. Nikakor ni misliti, da bodo mogli Amerikanci one izdelke, ki jih evropska industrija proizvaja v nenadomestljivi kakovosti, nadomestiti z lastno produkcijo. Že med vojno je bilo mnogo poskusov, ustvariti lastno ameriško luksuzno in kvalitetno visoko stoječo industrijo, toda fcdravi ameriški okus se je ubranil onih predmetov, ki so jih naredili v Ameriki, posnemajoč evropske zglede večinoma z malim uspehom. Po vojni seveda, ko je bila trgovina odprta preko Oceana, so evropski kvalitetni izdelki spodrinili ameriške domače proizvode. Izkazalo se je, da je ameriška industrija velika le v produkciji masnih izdelkov, nikakor pa ne v kvalitativni, a dražji proizvodnji. Kakor omenjeno, zadevajo ameriške uvozne carine predvsem Francijo in Italijo. Francija se že pripravlja na pogajanja z Unijo, toda upanja Francozi preveč ne izražajo, kajti pooblastilo, ki ga ima Hoover za znižanje carin, |e jako elastično in bolj teoretičnega pomena, kakor pa praktičnega. Lahko se reče, da do znižanja carin taktično ne bo prišlo tako kmalu. Veliko večje pa je razburjenje v Italiji. Italijanski listi navajajo številke o ogromnem uvozu Amerike v Italijo, nasprotno pa je izvoz Italije v Ameriko znatno manjši in sedaj preti nevarnost, da bo ta izvoz postal še ne-enatnejši. Zato je razumljiva zahteva Italije po represijah, Italija ve, da ima velike dolgove v Ameriki, nadalje, da more te dolgove oziroma njih amortizacijo in obresti plačevati le z izvozom blaga, ki je pa sedaj v nevarnosti. Čudno je vsekakor, da je najbolj občutljiva pri teh povišanjih Italija, ko vendar trgovina drugih evropskih držav zavzema večje dimenzije in bo bolj prizadeta, kakor pa Italija. Toda dejstvo velike zadolžitve Italije v Ameriki nam v zvezi z omenjenimi stvarmi kaže na vzrok, zakaj se Italija tako ostro obrača prort Ameriki. Nove ameriške carine so jasen opomin evropskim državam, da je treba vendarle prestati s sovražno meddržavno gospodarsko politiko. Američani so pokazali Evropi, da mora najti tudi ona za važna gospodarska vprašanja Bvoj skupni forum, kajti le tako se bo posrečilo Evropi izvojevati na svetovnem trgu ono mesto, ki ji je pripadalo svoječasno. Le tako bo Evropa preprečila svoje popolno zasužnjenje. Danes smatrajo Amerikanci Evropo za svojo kolonijo, kajti ni je evropske države, ki ne bi bila za milijone in milijone dolarjev zadolžena v Ameriki. Posledice te gospodarske odvisno-Bti se bodo prej ali slej morale pojaviti tudi na političnem polju, kar se je doslej že mestoma dogajalo. Danes predstavlja severnoameriška Unija odločilnejši faktor v evropski politiki zaradi gospodarske odvisnosti Evrope, kakor to smatra javno mnenje v Evropi. Ne motimo se, če trdimo, da imajo nove ameriške carine tudi velik politični pomen, kajti prihajajo ravno v momentu, ko se politične razmere v Evropi vedno bolj poostrujejo. Amerika je storila z novimi carinami Evropi to uslugo, da jo je opozorila, kako potrebna je gospodarska skupnost in iz nje izvirajoča politična skupnost. Zato pa se proti novemu kurzu ameriške zunanje trgovine najbolj upira Italija, ki je, kakor tnano, velika nasprotnica Panevrope. Uveljavljenje novih zvišanih ameriških uvoznih carin je prišlo ravno v času, ko se kažejo v Ameriki znaki občutnega poslabšanja konjunkture. Ravno sedaj je ameriška industrija navezana na čim večji izvoz, katerega bo pa težko doseči, ker bodo po ameriškem zgledu tudi druge države zaprle svoje meje. Ameriška industrija si hoče ohraniti svoj velik notranji trg v času, ko se nahaja ta trg v depresiji in zato ovira uvoz tujih industrijskih in drugih izdelkov. Vprašanje pa je, če bodo ta sredstva mogla ustaviti nazadujočo konjunkturo, katere najbolj viden izraz je naraščanje števila brezposelnih, ki je doseglo 5 milijonov oseb. Sploh se vidi, da je zadnje čase vsa ameriška politika usmerjena na vzdrževanje dobre konjunkture. Oficielna poročila o gospodarskem stanju so le preveč optimistična in borza nanje ni reagirala z dvigom tečajev, ampak s polomom. Hoover, sedanji ameriški predsednik, je sicer mož velikih gospodarskih izkušenj, vendar mu bo le nemogoče ustaviti normalni tok gospodarstva in ga usmeriti zopet navzgor. Legitimisti v Bruslju Bruxelles, 25. jun. d. Semkaj je pred par dnevi prispela skupina ogrskih legitimistov, ki so «e podali k bivši cesarici Žiti in Otonu, katera bivata na gradu Steenoekerieel pri Brnxellesu, ter imeli lam daljši razgovor. Sami pravijo, da so se prišli Pksrpaaiic.i in »kraljeviču« le poklonil. Bruselj, 25- jun. p. Iz okolice Otona Habsburškega se čujc. da bo ob uriliki Dolnoletnoati obiskal vse dvore v Evropi Izjava dr. Beneša Strske Plešo, 25. jun. m. O programu politične konference Male antanlc, ki so jc pričela danes, so čujc, da bodo najprej zavzeli skupno stališče napram Briandovim predlogom, nalo pa bodo razpravljali o načrtu gospodarske Male antante. Češkoslovaška bo nadalje spravila v razgovor vprašanje priznanja Sovjetske Rusije, vendar pa pri tem nc bo zahtevala privoljenja niti Romunije niti Jugoslnvije. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič bo najbrž opozoril konferenco na zunanjepolitično akcijo Italije, posebno pa na bolgarsko komitaško gibanje. O habsburškem vprašanju bodo najbrž zavzele vse tri države skupno stališče. V razgovoru s časnikarji je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš izjavil, <|a se inora delovanje Malo antante na gospodarskem polju sedaj razširili na splošnejše polje gospodarstva. Vedno bolj razširjajoča se splošna gospodarska kriza to nujno zahteva. Dr. Iteneš je govoril izrazito spravljivo o razmerju do Madjarske, ki je po podpisu pariškega dogovora stopilo v novo fazo. >Jaz osebno nimam nobenih predsodkov napram Madjarski,« jc. dejal dr. Beneš, »in gradim svojo politiko izključno na dejstva. Mi gledamo na to, da Madjarske niti ne izzivamo niti kakorkoli ne dražimo. Mala antanta ni proti nikomur naperjena. Vrata za sodelovanje z Malo antanto bodo za Madjarsko vedno na stežaj odprta. Razmerje napetosti med državami more biti le likvidirano ali pa mora imeti pogubne posledice. 0 odnošajih do Avstrije je dr. Beneš de- Berlin, 25. jun. x. V svojem proračunskem govoru v državnem »boru jc naglašal zunanji minister dr. Curtrus, dn je v ospredju nemškega interesa sedaj 'izpraznitev Porenja. Cilj nemške politike bo moral biti v bodoče ta, da bo stremela in dosegla popolno politično svoliodo in enakopravnost Nemčije. Nemčija bo z vsemi svojimi močmi pospeševala evolucijo, s katero bo skušala zadovoljiti naravne nemške življenjske interese. Pri tem pa se bo Nemčija vedno zavedala, da ima največji interes na zavarovanju miru. Nemški kabinet se 1k> z odgovorom na Briandov memorandum bavil prihodnje dni. V odnošajih Nemčije s sovjetsko Rusijo je bilo v zadnjem času zabeležiti precejšnje spremembe v razpoloženju. Pričakovati je, da se bodo v sedanjih pogajanjih nem-ško-ruske pora v nai ne komisije v Moskvi laluko odstranili spori, ki so sc pojavili med obenia državama. Odnošaji s sovjetsko Rusijo so tudi največjega pomena v interesu splošnega miru na svetu. Nato je govoril o nemško-poljskih obmejnih dogodkih in z vso odločnostjo zavrnil inozemske vesti, ki so trdile, da so bili ti dogodki lizzvani na nemški strani. Nato je govoril o trgovinski politiki. Nemška trgovinska politika London, 25- junija. AA. Danes so kapetan Kingsford Smith in njegovi tovariši preleteli Atlantski ocean od Irske do Nove Fundlandske. Tako je bil Atlantski ocean ponovno zavojevan. Zmagovito letalo je monoplan »Southern Cross«, s katerim je napravil Kingsford več znamenitih poletov. Kingsforda so spremljali pilot nizozemske vzhodno-indijske letalsko družbe Van Dyk, kapetan Saul iz Dublina in radiotelegrafist Stannage. Letalo »Southern Cross« je zapustilo Port Marnock v bližini Dublina včeraj zjutraj ob 4.30. Razen dveh ur so bili letalci ves čas poleta v stalni zvezi z vsemi brezžičnimi postajami na obeh straneh Atlantskega oceana. Tukaj so pričakovali vesti o poletu z veliko napetostjo in v času, ko se letalo ni javljalo, so bili v skrbeh za njegovo usodo, ker se je že toliko poletov preko Atlantskega oceana z vzhodne strani ponesrečilo. Končno je prispela dopoldne vest, da se je veliki polet popolnoma posrečil. » Davi ob 10.18 angleškega poletnega časa je letel »Southern Cross« nizko nad Novo Fundland-sko in iskal Harbour Orače. Bilo je zelo megleno in letalci so le s težavo našli pristajališče. S tem poletom preko Atlantskega oceana je Kingsford Smilh dodal svojim odličnim letalskim uspehom nove lavorike. On ic prvič obkroiil t letalom svet. jal: "Razmerje odkritosrčnega prijateljstva med Avstrijo in Češkoslovaško je končnoveljavno in trajno. Je kakor na trdni podlagi sklenjen praktičen zakon. Med nami nc obstojajo nobena nespo-razundjenja, nobeni nasprotujoči si interesi, nobeno sovraštvo. Avstrija in Češkoslovaška sta v srečnem položaju, da moreta skupno delovati, ne da bi pri tem kršili lastne interese. Kar tiče sodelovanja Avstrije z Malo antanto, mislim, da se to čimprej doseže. Naravnemu razvoju tega razmerja moramo pustiti prosto pot. Nam je mnogo na tem, da se Avstrija razvija in obenem ščiti svoje lastne interese. Izjava Mironescua Parii. 25. jun. a. Romunski zunanji minister Mironescu je izjavil v intervjuju poročevalcu »Pe-lit Joumalac, da bi mogel ostati pakt o evropski uniji le zelo rahla zveza, nasprotno pa bi se morala Evropa združiti najprej v več čvrsto upravljanih gospodarskih »provincah«:. Najprej bi bilo treba ustvariti regionalne skupine po dve ali tri države kot politične ali gospodarske, glavno pa gospodarske enote, šele potem bi sc lahko poskušalo ustvariti med takimi skupinami panevrop-skn sodelovanje. Mala antanta bo t Strbskem Plesu po teh vidikih poskušala, ustanoviti malo gospodarsko antanto, kateri bi se lahkn pridružile tudi nekatere sosedne države. Cilj take gospodarske grupacije je, da se združijo one srednjeevropske države, katerih industrija in poljedelstvo imajo približno paralelne interese. S tem bi bila potem ustvarjena prva provinca nove Evrope. je bila v splošnem uspešna, dasi je obžalovati, da so posebno pogajanja z jugovzhodnimi evropskimi državami ostala brez rezultata radi posebnega gospodarskega položaja. Samo z Jugoslavijo dn Grčijo obstojajo trgovinske pogodbe že par let. S Češkoslovaško in Madžarsko je sicer tudi že prej prišlo do kratkih splošnih ureditev, vendar intenzivnejše, ureditve gospodarskega prometa s temi državami do sedaj še ni bilo mogoče doseči. Z Romunijo jc Nemčija do sedaj še v brezpogodbenem stanju, s Poljsko pa jc še vedno v gospodarski vojni. Končno je dr. Curtius naglasa!, du hočejo navedene države svoje poljedelske proizvotle oddajati v Nemčijo, dočrim v Nemčiji sami izkoriščanje lastnih poljedelskih proizvodov zadeva vsako leto nu večje težkoče k čemur je sedaj prišla šo sedanja težka poljedelska kriza. Nemška vlada bi morala torej pri pogajanjih z vzhodni m i državami prav posebno varovati nemško poljedelstvo. Minister je z zadovoljstvom ugotovil, dn je pred par dnevi prišlo z Romunijo do začasne pogodbene ureditve gospodarskih odnošajev. Začasno trgovinsko pogodbo z Romunijo bo sprejel nemški državni zbor še nn sedanjem zasedanju. Leta 1928. je v družbi treh tovarišev prvi preletel Pacifik iz San Francisca v Sydney. Minulo leto je preletel zračno črto Avstralija- London v rekordnem času 12 dni 14 ur in 10 minut. Oba poleta je dovršil v letalu »Southern Cross«. London, 25. junija. x. Letalo »Južni križ« je ob 10.80 angleškega časa pristalo v Harbour Gra-ceju na Novi Fundlandiji, da spopolni zalogo bencina. Polet iz Anglije je trajal natančno 80 ur. — »Eshange Telegraph« poroča, dn bo letalo šele jutri zjutraj nadaljevalo pot v Ne\vyork. Cerkev sv. P avta popravljena London, 25. jun. AA. Danes je bila ponovno otvorjena katedrala sv. Pavla. Otvoritve so se udeležili kraljeva dvojica in drugi člani kraljeve obi-telji. Božjo službo je imel londonski škof ob velikanski udeležbi vernikov. Meščanski blok na Saškem Dresden, 25. junija, p. Na poziv nemških nacionalistov in kmetskih strank Saksonske se zdi, da bo prišlo do bloka meščanskih strank. Tako bi se nn Saksonskem sestavila kol posledica zadnjih volitev izrazito protimarksistična vlada. Začetek posvetovanj Štrbskc Plešo, 25. jun. m. Konferenca ministrov Male antante se je pričela danes ob 10 v veliki dvorani državnega hotela »Hvijezdoslav«. Kakor se je izvedelo, so se na tej konferenci izmenjali pogledi na mednarodni položaj. Mironeacm je poročal o prihodu kralja Karla in iijsvfl, da Romunija čvrsto stoji v Mali antanti. Ministri so ugotovili ]M»polno soglasje pogledov na obči politični položaj. Ob raznih vesteh o reviziji mednarodnih pogodb in o vrnitvi Habsburžanov je Mala entanta ugotovila, da se to vprašanje tiče vseh zaveznikov, s katerimi Mala antanta sodeluje in spremlja vso akcije. Ministri Male antante so ob vesteh v nekaterih listih, da se bo politika Romunije po Karlovem prihodu spremenila, odločno de-mantirali vse te verzije na podlagi Mironeectmh Izjav. Zaključna seja tiskovne Male antante Štrske Plešo, 25. jun. AA. Konferenca Mai* antante tiska je zaključila svoje delo na svečani seji, kateri so prisostvovali vsi trije zunanji ministri držav Male antante. Predsednik Švihovski je izrazil svojo hvaležnost za zanimanje, ki ga ministri posvečajo delu Male antante tiska. Švihovski je naglasil potrebo osnovanja centralnega tajništva tisk? Male antante, ki bo imelo nalogo izvrševati sklepe Male antante tiska. Nato je govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Radi konference Male antante je prišlo v štrbske Plešo okoli 80 novinarjev iz držav Male antante, mnogo novinarjev iz Avstrije. Nemčije, Madjarske, Francije, Italije, Rusije in Zedinjenih držav Severne Amerike. Bethlen je bil v Rimu Budimpešta, 25. jun. x. S tržaškim brioTla-kom se je danes dopoldne ministrski predsednik, grof Bethlen vrnil v Budimpešto. Na kolodvoru so ga pričakovali mnogi časnikarji, katerim pa ni dal nobenih izjav. Njegov povratek s tržaškim vlakom sc smatra za dokaz, da jc Bethlen le bival v Italiji Dietrich - novi nemški finančni minister Berlin, 25. jun. x. Jutri bo demokrat Dietrich formalno imenovan za finančnega ministra. Po njegovem finančnem programu se bo zasilna žrtev omejila samo na uradnike ter bo znašala namesto 4% samo 3% brutto dohodkov. Uradniške plače do 2000 mark ostanejo proste. Izvzeti so stalni nameščenci v privatnih podjetjih, zato pa se bo naložila 5% doklada na vse dohodke nad 8-100 mark. Tudi po novem finančnem načrtu bodo neporočeni plačevali, moški in ženske, posebno 10% doklado na dohodnino. Celotni državni proračun se bo zmanjšal za 100 milijonov mark. Herman Robert Dietrich pripada politično k demokratom. Rojen 1879 na Badenskem je dovršil pravne študije in je bil več let državni pravnik v Karlsruhe. Kmalu pa se je posvetil politiki. Ob revoluciji je bil badenski zunanji minister. V drugem Miillerjevem kabinetu (od 28. junija 1928 dalje) je bil državni prehranjevalni minister, kjer se je zelo izkazal. V sedanjem Briinningoveni kabinetu je bil podkancler in minister za državno gospodarstvo. Zborovanje pravoslavnih Cerkva Atene, 25. jun. AA. Odbor delegatov vzhodne pravoslavno cerkve, sklican s strani cari-grajske vasiljenske patrijaršije v samostan Va-toped na Sveti Gori, je končal svoje delo. k'i sc je začelo 9. junija in je trajalo tdni. Zastopani so bili predstavniki carigrajske, ulek-sandrijske, antijohijske, jeruzalemske, srbske in romunske patrijaršije. Razen teh so bili tudi zastopniki Kipra in poljske pravoslavne cerkve, ni pa bila zastopana ruska cerkev. Delegati so sestavili spisek vprašanj, ki se bo o njih razpravljalo na prihodnjem preliminarnim zboru pravoslavne cerkve. Ta spisek bo dostavila vsem avtokefalnini pravoslavnim cerkvam vasiljenska patrijaršija v Carigradu, ki bo objavila svojčas tudi program dela bodočega zborovanja. Pri delu za preliminarno zborovanje vloda polna soglasnost. Poljski linančnik v Belgradu Belgrad, 25. junija, u. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumauudi je priredil v Jockey-klubu svečan obed v čast Charlesa Dewesa, finančnega svetovalca poljske vlade. De\Ves je znani finančni strokovnjak. Preden je prišel ua sedanje mesto kot finančni svetovalec poljske vlade, je bil pomočnik finančnega ministra v Ameriki. Poleg ministra dr. Kumanudlja so bili navzoči ministri Švrljuga, šibenik. Preka. Frangeš, Srskič*in drugi. Smernice nemške politike Ekspoze zun. ministra dr. Curtiusa — V ospredju so gospodarska vprašanja in trgovinske pogodbe Atlantik znova zavojevan Kapitanu Smithu je uspelo s 3 tovariši preleteli Atlantik — Prvič z letalom okrog sveta Španija dobi jeseni parlamentarno vlado? Spretna poteza kralja Alfonza Katoličani v Albaniji O Albaniji malo zvemo. Oo zadnjega je veljala la dežela kot pozornica raznih političnih pustolovcev in srečolovcev. V poslednjem času pa so se razmere v omogočeni zelo spremenile in so prav zanimivi podatki, ki jih jo napisal dr. Friedrich W a 1 i s c h v >Kttlnisehe Volkszeitung« o sedanjem stanju dežele. Walisch se je dalje časa inudil v i Albaniji in imel več razgovorov r, merodajnlmi Mnitelji. Po njegovem mnenju je podvig mlade albanske države. ki je očiten, pripisovati v veliki meri katoliškemu element u. Dežela šteje sicer komaj šestino katoliškega prebivals^BC Vendar luu pripada vodilna vloga, ki je tudi zgodovinsko utemeljena. Albanski katoličani so bili prvoboritelji narodnostne ideje. Oni so bili nos i t olj i albanstva tudi v najhujših časih turškega gospodstva in so skozi ves zgodovinski kaos, ki je šel preko dežele, ohranili jezik in narodni karakter albanskega naroda. Preko teh zgodovinskih dejstev tudi ni mogel mladi albanski kralj Ahmed Zegu. ki goji polno razumevanje zn katoličanstvo in mu ie z vsemi simpatijami naklonjen. V Albaniji je sedež dveh nadškofij, in sicer v Skadru in Oraču, ter treh škofij: v Lešu, Knl-ii! e t i in 1'ulli. 'trenutno so v teku pogajanja za konkordat s s\. stolico. Vodilno vlogo v kultiirnem življenju albanskega naroda igrajo s kad raki frančiškani in jezuiti. Iz njihovih šol izhaja vsa so-lobna albrnska inteligenca. Pomenljivo-je, da imajo edino oni največjo založništvo knjig v kraljestvu in da so iz njihovih knjigarn izšle domala vse albanske znanstvene in šolske knjige. Kralj Ahmed /ogu je v veliki meri pritegnil katoličane k vodstvu države. \ ministrstvu, ki šteje sedem članov, sta dva odlična katoličana, in sicer prosvetni minister Hil M o s i , ki ie obenem \ten najboljših albanskih pesnikov in je tudi navadni zr.slopnik Albanijo pri Društvu narodov, in ■C o 1 Taci, iinančni minister. Izmed desetih pre-fektur, v katere je razdeljena država, stojita dvema prefcktluama na čelu katoličana. Tudi oba kraljeva adjutanla >la katolik«. Vlada se mnogo prizadeva, da ua vodilna mesta v šolstvu nastavi katolike, ker ceni njihovo višjo kulturno stopnjo. Posebno pomembna je podpora, ki jo država nudi katoliškim redovom, da vzdržavajo in ustanavljajo privatne šole. Kljub težkemu gospodarskemu stanju, ki ga preboleva mlada država, (p vendar ne sledi, kadar gre za podporo privatnih šol, ki jih večina vodijo redovniki in redovnice. Med drugim podpira država frančiškansko zasebno gimnazijo v Skadru, dalje ljudske šole, ki jih vodijo Elizabetinke. frančiškanke in domini-kanke po raznih krajih države. Vlada je povabila redovnice, da tudi v glavnem mestu Tirani osnujejo podobne šole. Prav tako se snuje novo učiteljišče. ki ga bodo vodili katoliški redovniki. Velikega |>omena je notranje in zunanje ministrstvo v rokah It a u f F i c a . jako izobraženega m docela evropskega moža. ki sicer ni katoličan, toda ve ceniti pomen katoličanstva z« podvig države in je katoličanom vseskozi naklonjen. Katoliški element, ki je v glavnem naseljen v severnih pokrajinah države, se torej pod uvidevnim in tolerantnim režimom prav ugodno raz-vija v največjo korist mlade albanske države. Parlamentarne počitnice -rešitev čsl. vladne večine Praga. '24. junija. Od zadnjih volitev se vedno kvari motor, ki poganja čsl. notranjepolitično življenje. Zdi se, da kolesje ni popolnoma v redu. če mojster s tako težavo in tako počasi sestavlja nov stroj kakor je g. Udržal sedanjo čsl. vlado, potem se lak stroj kaj rad zaustavlja, ko je njegovo delovanje najpotrebnejše. Zato ni čudno, če ije parlamentarno delovanje v prvih treh mesecih zelo šepalo radi borbe za prestiž med najmočnejšima strankama, med agrarci in socialnimi demokrati. Komaj pa se je po težavnem delu vseh najboljših mojstrov posrečilo pravilno izbrusiti zobovje koles in vsa kolesa lako uravnati, dn se stroj ni pokvaril in razbil, že se je stroj zopet ustavil. Senat je že dobil v razpravo zakonski predlog o 13. plači državnim uradnikom, socialnopoli-tični odbor je že pretresat isti zakonski načrt kakor tudi predlog o zvišannu invalidnine in zakonski načrt o zdravljenju financ pokrajinskih samouprav; ♦.delo se je, da Ip predloge v kratkem sprejme so-rialnopolitični odbor in potem je sprejem v pie-numu skupščine še samo gola formalnost. Ali nasn-krat se je uprla narodna demokratska stranka Ir. Kramara, ki noče pripustiti večjih davčnih bremen velekapitalistov. Dr. Kramar se ne zmeni za to, -ki je finančni minister hotel zvaliti nova bremena samo nn ramena tislih industrijskih in bankarskih krogov, ki bi jih res lahko nosili. Narodnim demokratom kot zastopnikom velekapitala ne pride na misel, da bi skušali izboljšali težavni položaj uradništva, zvišali njihovo kupno moč in tako omiliti gos|Kxlarsko krizo. Če so prej vsi stanovi vzeli ua se bremena in privolili, da je mogel finančni minister s 300 milijoni Kč (pol milijarde Din) konsolidirati banke, ni sedaj v zastopnikih velekapitala razumevanja za upravičene zahteve uradništva. Ob bok narodnih demokratov se je sedaj postRvila tudi obrtniška (Zivnostenska) stranka, ki je zadnji čas šla skoraj vedno roko v roki z agrarno stranko. Naslaln jo kritična doba. Meslo. da bi se mu razbila vladna večina, je poslal min. predsednik Udržal nenadoma parlamenl na počitnice. Dijaki in poslanci ter senatorji gredo torej istočasno na počitnice. Dijaki in profesorji imajo zavest, da so resno delali deset mesecev, se držali programa in predelali predpisano snov. Poslanci in senatorji pa so delali letos samo še*t mesecev, svojega progTa-mo niso izvršili vsled neprestanih sporov v koi-liciji in Inko ne dobe ocen. ker imajo v jeseni rnz-mlne in ponavljnlne izpile. SevedH li izpiti ne bodo lahki, ker čaku vladno vt-čino ne samo ostanek programa letnega nasedanja, ampak tudi pro- Pariz. jun. d. Zopel se jf .i/kazalo. ti« jc v Španiji; kjer se vsa politika vodi po osebnih vidikih, najboljši politik kralj Alfonz. Potem ko je spoznal, da se vpostavitev parlamentarnega rezini« ne tla več odlašati, ker padanje v«hite neti prevratne namene repinbli-čanov. se skuša dogovoriti z voditeljem levičarskih liberalcev Santiagom Al bo, du prevzame jrseni parlamentarno vlado. \lb>i, največji veleposestnik Španije, od prvih dni režima Primo (le ftivere, ki ga je obtožil korupcije, biva v eksilu v Parizu in jc bil namenjen zu onega možn. ki bo strmoglavi! diktaturo, z njo vred pa dinastijo samo. /bral je ogromen obtožil ni mutcnijul. Kralju Ulonzn pa je letos uspelo, da Alho loči od ostalih nasprotnikov monarhije iu ga pridobi zase za ceno gotovih obljub glede bodoče ustave, Al:bu pu, ki je najboljši taktični' i/, stare politične fs>lc ter je zvit in energičen obenem, prevzame bržčas bodočo parlamentarno vlado. Na sestanku, ki se je vršil preteklo nedeljo med kraljem in Santiagom Albo v Parizu, se je sklenil, kakor trdijo nekateri listi, sledeči aranžma: Že polet i sc izvrše svobodne volitve, ki jih bo vodil še kabinet generala Bereiiguern. Rim. 23. jun. <1. V svoji današnji številki prinaša Popolo dlialiu«. članek Mussolinijeve-ga brata Arnaldn. ki z vso žiirnalistično spretnostjo skuša zvaliti krivdo /.a poostritev spora med Francijo in Italijo na Francijo, trdeč, da se la spor ni poostril zaradi znanih Mussolini-jevili govorov, ampak da so ti govori bili posledica — vojnih priprav Francije proti Italiji. A' resnici pa jc ta članek, ki je naravnost diktiran otl šefa italijanske" vlade samega, svoje v iste opravičilo in sicer prvo, odkar so bili MucsolinijcviL govori držani. V dobro poučenih krogih se Arnaldov članek smatra kot znak. dn Italija želi popustiti in se od politike brezuspešnih groženj vrniti k realni politiki sporazumevanja. .Duce' — tako pjše Arnaldo Mussolini — svojih govorov v Livornu, Firenči in Milanu ni izustil v nepremišljenosti temperamenta, ampak popolnoma premišljeno; da, bolj pre- račun in pereč stanovanjski zakon. Kdo ve, ali bodo vroči meseci dolgih počitnic mogli ohladili že itak prevročo kri poslancev nasprotnih sirank. Zdi se, da ima jesenski program biiez ostankov programa pomladanskega zasedanja dovolj razstrelilnih snov K dn jih more užgati prenapeto in prevroče ozračje v vladni koaliciji iu poten riti celo i. ,1 .;„ __ul- I. ___i... .» I T.l.,,5., I >,„nu^l ivitamiju v eni«, ve lit ou v,, .. kakih novih uspešnih hladnih obkladkuv ker Alba noče svoje bodoče vlude obremenili z odgovornostjo zn eventualno vplivanje na volivce, ki je v Španiji neizogibno. Alba prevzame nnto predsedstvo vlade. Ali bo Alba sestavil koalicijsko vlado i/, liberalcev, republičanov in socialistov nli pa samo iz liberalcev, to bo seveda odvisno od izida volitev, ki naj pokažejo dejansko razmerje med monarhisti in republičani. V vlado vstopi najbrže tudi konservativni vodja katalonskega avtoiioniizmn Cambo, ki se je po desetletnem sporu z Albo spravil. Alba pa je kralju kot neobhoden pogoj prevzema vlude postavil zahtevo, da se iinajo kortesi takoj po izvolitvi lotiti i/.premeinbe ustave in je v svojem razgovoru s kraljem bil jako energičen in neizprosen. Izjavil je. da se krona ne bo mogla držati, nko se ne uvede popolnoma demokratična ustava po angleškem vzcrcu, tako da bi vsnko osebno vmešavanje krone v politični režim bilo popolnoma izključeno in bi kralj imel zgolj vlogo .ohčespoštovu-uega reprezentativnega simbola'. Kralj Alfonz si je pri tem po opazki nekega dobrega pariškega /nrnalistn puč mislil, da se nobena juha ne poje tako vroča, kakor se skuha... Sailtingo Alba že napoveduje velikojiote- niišljeno nego katerikoli drugi svoj govor. ,Dnce' je izjavil, da smo anskeni poslaniku niar-kiju de Merryju del Valu, ki je bila prirejena na čast španski kraljevski dvojici. Meti drugimi gosti je bil ludi ministrski predsednik. Češki lelalci so dospeli Zagreti. 25. jun. z. Ob 5 popoldne so prišla nn zagrebško letališče češkoslovaška letala, pet po številu. Dvoje so jih odkrili dopoldne v Wdener Neustadtu. Za ostala tri pa je prišlo poročilo, da so se radi neurja razšla. Par ur so letala po »raku. Ko jim je zmanjkalo bencina, so se spustila ob Madjarski meji na avstrijskih tleh. O tem je bilo obveščeno dunajsko letališče, ki je obvestilo Zagreb. Letali, ki sta se spustili v Dunaijskem Novem mestu, sta prišli v Zagreb ob petih (»poldne. Ostala tri letala, ki so zablodila, so doživela prave odi-sejade. Tako se potuje! Zagreb, 25. jun. p. Zn jutri je naročil .lohn de Kev od državnh železnic posebni brzovlak otl Jesenic do Splita. Brzovlak bo vozil preko Ljubljane in Karlovca in bo sestavljen iz dveh vagonov prvega in drugega razreda in vagona za avtomobile. Potoval bo sam s svojim spremstvom. Z Jesenic odide vlak zjutraj ob 9 in pride v Karlo-vec ob 16 popoldne. Ob 16.25 odide in pride v Split v petek ob 5 zjutraj. John de Key ostane kratko v Splitu in namerava prepotovati vso dalmatinske obal. John de Key je bogat Američan, o katerem so že listi pisali, kako radodaren je. • •:.'■.• -•.. ■< - .rt oti .i! Sokolski zlet . , t brf Belgrad, jun. m. Davi so prispeli' sem člani sokolskc delegacije iz Amerike. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki belgrajske občine in sokola ter občinstvo. Pozdravil jih je župan Nikola Krstič, podstarosta sokola E. Gangl in šef centralnega presbiroj« v predsedstvu vlude Marjanovie. Na pozdrav jc odgovoril voditelj ameriških sokolov Ivan Mladinec.. Ameriški sokoli so v sprevodu skupaj s tukajšnjimi sokoli korakal« skozi mesto in sc ustavili pred ameriškim poslaništvom, kjer jih je namesto odsotnega posluniko pozdravil op ravn i k poslov George. Njemu sc jc v angleščini zahvalil Mladinec. Nato so poslali brzojavni pozdrav ameriškemu poslaniku Princeu, ki se nahaja na Bledu, iti predsedniku Združenih držav lloovcrju. Belgrad. 25;jun. u. Jutri dopoldne, prispe v Belgrad delegacija luž.iško-srbskih sokolov in sokolic. 34 po številu. Vodi jih Jukob Scheidc. Kongres srednješolcev v Belgradu Belgrad, 25. jun. AA. Od 2. do 5. julija se bo vršil v belgradu prvi vseslovanski kongres srednješolcev. Po številu udeležencev bo to eden največjih kongresov v zadnjem času v naši državi. Dozdaj se je prijavilo okoli 2500 udeležencev, od teh 1500 iz Češkoslovaške. Najlepše pa je to, da je bil la kongres sklican nn inicijativo samih srednješolcev, oziroma zveze jugoslovanskih srednješolskih združenj. Kongres bo svečano otvorjen 2. julija ob 0.30 v veliki dvorani novega vseučilišča. Belgrad. 25. junija, z. Novi nemški poslanik pl. llassell jp danes obiskal belgrajskega nadškofa dr. Rodiča. Herriot o sedanjem momentu Pariz, 25. jun. d. Herriot je v govoru v Bel-forlu o sedanjem položaju izjavil sledeče: >Še veliko oblakov grozeče visi nad Evropo Prihodnji meseci nam lahko prinesejo ogromne nevarnosti v čisto določeni obliki. Gotove monarhije, o kalerih se je mislilo, da so uničene, pripravljajo svoj povratek. Nalihem sp kujejo načrti. Zato jc prišel trenutek, da so predlaga evropska federacija v okviru Društva narodov, ki bo edina lahko nt našem starem, od zgodovine razkosanem in s človeško krvjo napojenem konlinenlu organizirala mir.« Nato je Herriot izjavil, da se mora najprej zasigurati varnost Francije in potem ustanoviti ob vezno razsodišče, nakar bi naj sp izvedla splošna razorožitev. • ilerriot je tudi izjavil, da so desnica glede zunanjepolitičnih problemov popolnoma ujema z levico. _ Dunajska vremenska napoved: Kmalu bo v.o-pcl jasno iu sonarno. urecejšnja možnost neviht. Arnaldo Mussolini opravičuje bojevite govore svojega brata Indija naj postane federativna država z veliko provincijatno avtonomijo, toda od podkralja im novano centralno vlado London, 25. jun. d. Včeraj izišla II. knjiga Simonove komisije predlaga sledečo ustavno reformo za Indijo: 1. indija naj tvori iederacijo devetih, pod angleško upravo neposredno stoječih provinc in pa 600 neodvisnih, z Anglijo v pogodbenem odnosu stoječih maharaikih držav, ki imajo vsaka svojo posebno vladavino, v katero se nima Anglija nobene pravice vtikati. (Neodvisnih kneževin je v Indiji nad 500, od katerih ima največja obseg Anglije, najmanjša pa šteje komaj par oralov. Eventualne skupne vseindske zadeve se po svobodnem sporazumu obravnavajo na konferenci knszov s predstavniki ostalih indskih provinc. 2. Centralna vlada tako dosedanjih pod direktno upravo Anglije stoječih provinc kakor tudi ostale Indije, kolikor se tiče obrambe kneževin in nazunaj ustvarjenega reda v njih, ostane slejkoprej v rokah angleškega podkralja, ki si izbere sam svoje posvetovalce kot nekako le njemu odgovorno centralno vlado z edino eksekutivno oblastjo, ker se dosedanji dvotirni sistem tako v centralni kakor v provincijalni upravi ni izkazal. Oblast podkralja naj torej ostane neomejena, v kolikor se gotove agende ne odstopijo provincam. Neodvisen pa bodi podkralj odslej tudi napram ministru za Indijo v Londonu, ki je doslej sam naznačil podkralju svetovalce. 3. Dosedanja postavodajalna zbornica naj se izpremeni v »Zvezno skupščino«. Člani zvezne skupščine se ne izvolijo direktno, ampak delegirajo od provincijalnih skupščin in sicer odpošlje vsaka provinca na vsak milijon enega zastopnika, ki je obenem lahko član provincijalne skupščine, a ni da bi moral biti. Zvezna skupščina se nanovič sestavi vsako peto leto. Dosedanji senat ostane kot »Zvezen senat«. Kompetenca skupščine in senata ostane dosedanja, lahko se pa razširi, kar naj bo pridržano razvoju. 4. Vse težišče reiorm naj bo v postavodaii in upravi provinc. Provincijalna skupščina se izvoli vsakih pet let. Ločeni volivni kuriji Hindov in Muslimanov naj slejkoprej radi velikega medsebojnega interesnega nasprotja ostaneta. Radi nezlomljivega odpora višjih kast se politične pravice parij žal ne morejo razširiti v zaželjeni meri. Dobijo naj gotovo število mandatov v indski kuriji in sicer naj razmerje njihovih mandatov znaša tri četrtine razmerja med celokupnim številom parij in celokupnim številom vsega prebivalstva sploh (to je tri četrtine od razmerja 50,000.0000 : 300,000.000). Evropci obdržijo svojo posebno kurijo. Dočim znaša število volivnih upravičencev zdaj 2.8%, naj odslej znaša 10%. Ženska volivna pravica naj sc še razširi. SkupSčina imej odslej pravico izpremi-njati ustavo province, česar doslej nI smela. 5. Vlada province ostane v rokah angleškega guvernerja, ki upravo izvršuie v posvetu s svojimi od zaupanja skupščine odvisnimi in njej soodgovornimi ministri. 6. Guvernerji pa so od ministrov, oz. skupščine popolnoma neodvisni in le podkralju odgovorni v vseh zadevah, ki se tičejo vzdrževanja javnega miru in reda pa preprečenja takih postav, po katerih bi ena kasta ali vera ali politična skupina drugi prizadjala krivico. 7. Angleži morajo ostati v Indiji, ker »edino možnost za izravnavo plemenskih, verskih in ka-stovskih nasprotij v Indiji tvori nepristranska oblast, vtelešena v podkralju in guvernerjih«. 8. Od sedanje Indije se nima ločiti samo Birma, ampak tudi severnozapadne province vklju-čivši nemirna gorska plemena, ki so zdaj pod neodvisnimi poglavarji. 9. Dočim je provincijalna policija v gotovem obsegu podrejena provincijalni vladi, ostane armada slejkoprej izključno pod angleško civilno in vojaško oblastjo, ki sploh sama neodvisno vodi vse zunanje in državnoobrambne zadeve. Simonovo poročilo za angleški parlament, ki ima novo indsko ustavo potrditi, seveda ni obvezno, vendar pa bo v svojih bistvenih točkah na sklep parlamenta brez dvoma odločilno vplivalo. V krogih indskih nacionalistov bodo seveda predlogi komisije povzročili vihar ogorčenja in absolutno odklonitev. Nacionalisti izjavljajo, da se bodo konference za indsko ustavo udeležili le pod pogojem, če se sklene popolna neodvisnost Indije z nekaterimi določbami, ki naj pripravijo prehod iz angleške uprave v indsko. Seveda je čisto izključeno, da bi Anglija na to pristala. Pariz, 25. jun. x. Petit Parisien • objavlja danes intervju z Nehrujem, voditeljem indijsko neodvisne stranke. Nehru je izjavil, da se bo boj z nepokorščino. nadaljeval do zadnjega. Ni mislili na pogajanja ali na kak kompromis. Simonovo poročilo o Indiji je popolnoma nesprejemljivo. Poročilo ni nič drugega kakor svareč nauk. Konferenca zelene mize je mrtva, še preden se je sestala. Nikdar ne bo Indija sprejela nobene odločitve take konference. Madjarsko posojilo Budimpešta, 25. jun. p. V gospodarskih krogih se z vso resnostjo širijo ve.sli, da se vlada bav i z vprašanjem najetja inozemskega posojila, ki bi gn mogla dali Kampf-Mayerjeva skupina. Eden izmed glavnih pogojev za posojilo jo ta. da se tej skupini zagotovi monopol za izvoz kmetijskih pridelkov. Listi prinašajo lo vest z. rezervo in pristavljajo, da je vlada dobila več ponudb iz Amerike, Anglije, Nemčije in Francije. v.rui« Slavnost v Slov. Krajini Čast slovenskemu duhovniku Slov. krajina, 23. junija. Dogodki, ki so sc odigrali ob prihodu ?>resv. poni. škofa dr. Ivana Tomažiča, priča-o, da živi tudi tik ob meji in v občinah, katerih prebivalstvo je večinoma madžarske narodnosti, zaveden in za narodno državo navdušen rod. Pot Presvetlega od Črensovec do Dolnje Lendave skozi madžarske vasi Kapca in tri Lakošc je bila triumfalna. Velike množice otrok in odraslih so ga pričakovale ob cesti, so poklekalc pred njim. Navdušeno so mu klicali »živijo« tudi ljudje, ki nc znajo morda miti deset slovenskih besed. Ko jc Presvetli tudi z madžarskim: Dicsertessek a Jezus Kristus« pozdravil vernike madžarske narodnosti, je zavladala taka radost, kakršne morrla šc Bploh ni bilo. Presvetlemu so sc ob sprejemu pok Ion i 1 i zastopniki cerkvenih, vojaških in civilnih ob-\asti kakor tud.i županstvo mesta. Zvečer so mu šolski otroci priredili i»odo>knico. Včera j je Presvetli podelil 990 otrokom zakrament sv. birme. Po birmi je bil v župnišču slavnostni obed. Med | Povabljenimi so bili razen presvetlega gg.: okr. inšpektor dr. Fr. Schaubach, ki sc je slučajno nahajal v Lendavi, komandant mesta kapetan I. ki. Marko-vič, srezki načelnik dr. Farčnik, zastopnik patrona uprav, veleposestva Kostclac, predstojnik sodišča dr. Fabijani, dekan Baša, biv. nar. posl. Klekl, zdravnik dr. Klar in večje število duhovščine. Med obedom jc spregovoril Presvetli, ki je dal izraza radostnemu presenečenju nad prisrčnim sprejemom in nad dejstvom, da je našel med zastopniki cerkvc- Gasilshe rouosfi Ljubljana, junija. Predsednik pripravljalnega odbora za vseslovanski gasilski kongres g.Rihard Engelsberger sc je te dni mudil v Belgiji nn kongresu belgijske gasilske federacije v Spaa, dne 14. in 15. junija. Nn tem kongresu so se. kakor običajno, vršile pred številnimi gosti razne gasilske vaje, ki pa so se tragično zaključile. Neki belgijski gasilec, je imel nalogo rešiti človeka iz goreče hiše. Gasilec je nalogo izvedel in odnesel človeka iz hiše. Ko pa jc z »rešencem« plezal iz hiše, se je pod njim zlomila balustra-da in gasilec je z »rešencem« omahnil 7 metrov globoko na betonska tla. Gasilec si jc pri padcu razbil glavo, »rešenec« pa jc ostal živ. Nazoren, strašen dokaz, kako nevarne so naloge poklicnega gasilca. G. Engelsberger je bil tudi na Češkem, da se z vodilnimi gasilskimi osebnostmi dogovori o vseslovanskem gasilskem kongresu. Prepričal EŽba' se je, da Čehi prav pridno vežbajo svojo vzorno gasilsko vrsto, ki jo bo postavila župa Pra-ga-Demartini. V tej vrsti bo nastopilo 20 mož s prostimi in orodnimi vaiami. Osrednji češki gasilski samaritanski oddelek pa bo v Ljubljani nastopil pod vodstvom šefa, generala Haeringa. z vzornimi moškimi in ženskimi samaritanskimi vajami. Ob tej priliki si je g. Engelsberger ogledal ponos čeških gasilcev — gasilski dom v Pragi, ki so ga zgradile gasilske prostovoljne organizacije. Je to devetnadstrapno poslopje, namenjeno samim različnim gasilskim uradom in pa s prenočišči za gasilce. V pritličju je krasna kavarna z restavracijo. Vse prvo nadstropje pa zavzema Vzajemna zavarovalnica prostovoljnih gasilcev. Ta zavarovalnica ima zavarovanih preko 50.000 objektov, samo praška podružnica pa zaposluje 86 uradnikov. Po velikosti je gasilska zavarovalnica tretja med vsemi češkimi. V Pragi je g. Engelsberger uredil važnejše zadeve zaradi kongresa, tako vprašanje vožnje, prehrane in prenočišč. Večina Čehov se bo poslužila polovične vožnje in bo po kongresu odšla še v razna slovenska letovišča, zlasti pa na Jadran. Čehi so tudi že dali enemu najboljših svojih kiparjev izdelati kip, ki ga bodo poklo-... , • • »1-1-—-.- ci,..i„4...... nili Nj. Vel. kralju Aleksandru. Skulptura bo predstavljala dva gasilca pri reševalnem delu. Kip bo vlit iz težkega brona in bo nn marmornatem podstavku. Iz Prage je g. Engelsberger prinesel tudi zlat zletni znak za Nj. Vel. kralja. Ta krasni znak bo razstavljen v izložbi Schvventner jeve knjigarne. V pijanosti z nožem Brežice, 24. junija. Preteklo nedeljo 22. junija so sušili seno pri posestniku Vegi v Gor. Pirošici Pečar Lojze in bratu Pešcc iz Stojanskega vrha. Ko so bili proti večeru z delom gotovi, so jo po navadi zavili na bližnji vinotoč. Okrog 11 ponoči so sc odpravili proti domu skozi Gor. Pirošico. Kolikor toliko se je vsem poznalo vino v glavi, posebno pa je bil ko raj žen Pečar Lojze, ki je s kričanjem po vasi budil mirne vaščane iz sladkega sna, posebno pa okrog posestnika Juro Pavlovičn ni dal miru. Tako da je šel Pavlovič. j »ogledat ven, kaj dn je in pozval Pečarju, naj da mir okrog njegove hiše ponoči. Pečar na je na to enostavno |>otegnil nož iz žepa in zabodel Pnvloviču v levo stran prsi. da se ie tn zgrudit čez prag svoje hiše. Ranjenega Pavlnvi&i so prepeljali v brežiško bolnišnico, | ne, vojaške in civilne oblasti tako lepo liar-| monijo. Globok vtis so napravile nu vse prisotne besede g. okr. inšpektorja dr. Scliau-bacliu, ki jc v glavnem izvajal: »Celo dosedanje življenje sem preživel ž župniščem v najlepši harmoniji. Ako i,mam trdno vero v bodočnost, je jamstvo te bodočnosti duhovnik. Poglejmo zgodovino. Kdo je vzbujal v narodu zavest, ljubezen do domovine? Kdo je bil prvi delavec na prosvetnem in gospodarskem polju? To je bil duhovnik, to je bil zaničevani slovenski kaplan. Tako je bilo tudi v Prekmurju. Ravno duhovniki so bili tisti borci, ki so tvegali vse in so sc nevstrašeno borili zo pravice svoje zemlje in svoje krvi... Zato naj slovenski duhovnik živi v blagor naroda in domovine.. « Proti večeru se jc Presvetli poslovil iu sc odpeljal proti Dubrovniku. Dubrovnik, 24. junija. Velik in slovesen je bil včeraj sprejem slovenskega vladike. Velika množica ljudi s,' je zbrala pri sprejemu, ko so se prevzvišeni škof dr. Tomažič pripeljali v spremstvu g. dekana I. Baša v avtomobilu k rmm v Dubrovnik. Pri sprejemu je bilo vse staro in mlado iz Dubrovnika in okolice. Dubrovnik je tako krasno okrašen s slavoloki in zastavami, kakor še nikoli. Danes so |ni presvetli škof delili sv. birmo, zopet ob ogromni udeležbi ljudstva. Tudi škof sami so se pohvalno izrazili o ljudstvu in birmancili, ki znajo tudi slovenski katekizem in razne slovenske molitvice, čc tudi je občina skoraj čisto madžarska. Lastno mater zadavil Izpred mariborskega senata pctorice Maribor, 25. juniju. Pred senatom se zagovarja danes 26 letni posestnik Jožef Vilčnik iz. Smolincev. Obtožu je se, da je dne 19. februarja 1930 nu Kukavi na okruten način usmrtil svojo mater Marijo Vilčnik na ta način, da jo je zadavil z vrvjo okoli vratu, s čimer je zakrivil zločinstvo zoper življenje in telo. Dne 21. februarja 1930 so našli posestnico Marijo Vilčnik na Kukavi v njenem stanovanju mrtvo na tleh in z vrvjo okoli vratu. Na tramu nad truplom je visel predfiasnik z zanjko na spodnjem delu. Na mizi pa je ležal rožni venec. Na prvi pogled sc jc zdelo, da je starka izvršila samoumor. Toda v postelji so se našli sledovi krvi; razen tega se jc po izvedencih ugotovilo nn podlagi značilne brazde na vratu, dn ni bila zategnjena navzgor ob zanjki, ampak da je Marija Vilčnik umrla očividno radi za-dušenja z zadrgnjen jem, izvršenem po tuji osebi. Sum je takoj padel na sina Jožefa, ki 11111 je bilu mati v breme in ki so ga takoj zaprli. Od začetka je obdolžcnec tajil dejanje in skušal zvrniti krivdo na Martina Šedlaška. Pozneje pa jc dejanje priznal ter izpovedal, du je bil Sedlašek le njegov spremljevalec in da je vstopil v sobo šele tedaj, ko jc bila mati žc mrtva. V ozadju so žalostne razmere, ki so vladale med materjo in sinom. Obtožnica pripoveduje, da sta leta 1927 prevzela Jožef in Marija Vilčnik od obdolženčevih staršev Janeza in Marije Vilčnik zemljišče Kukava z vsemi pritiklinami ter lastninsko pravico vsakega do polovice posestva. Starša sta si pridržala nekaj zemljišča ter si izgovorila od izročenega posestva dosmrtni hasek in prevžitek. Še istega leta je oče Janez umrl. Med materjo ua eni strani ter sinom in sinalio na drugi strani so se jela pojavljati nesoglasja, dokler ni sin Jožef na materin pristanek prodal nekaj zemlje ter kupil za izkupiček drugo posestvo v Smolineih, ki je bilo dotlej last ženinega svaka Scdlašku. Materi, ki je ostala sama na Kukavi, ni dajal odslej nobenega prevžitka: radi slabega gospodarstvu je prišel nazadnje ob posestvo v Smolineih. V tem položaju je očividno videl obtoženec glavno oviro za l>oljše življenje v materi; v takšnem razpoloženju je zasnovnl neverjeten načrt: spraviti lastno mater s sveta. Razpravo jc vodil sodnik okrožnega sodišča dr. Lešnik; Guzelj. Lenart, Kolšek in Juhart prisedniki. Obtožbo je zastopal dr. Zorjan. Obtoženi je bil obsojen na 20 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Delavski tabor pri Sv. .lostu nad Kranjem bo 29. junija. Po sv maši ob devetih govorita tov. l.uii-gus Jožef in tov. Krošl Anton. Pridite vsi in pokažite s svojo prisotnostjo, da živimo in delamo! 1'abor se vrši ob vsakem vremenu! Krekova mladina. tO m globoko padeS Ljubljana, 25. junija. V Preski pri Medvodah grade sedaj lepo novo šolsko stavbo. S'avbna dela izvršuje ljubljanska tvrdka Miroslav Zupan. Na novi stavbi, ki je dograjena žc do drugega nadstropja, sc jc danes okrog pol petih popoldne pripetila luidu nesreča. 20 letni zidar Franc Grud, usluž-ben pri tej tvrdki, je delni v drugem nadstropju. Naenkrat je omahnil in strmoglavil v globino, 10 do 12 metrov globoko ter obležal ves polomljen na tleh. Zlomil si je levo roko, se potolkel po bradi in levem očesu, dobil znatne poškodbe na glavi in najbrže tudi hude notranje poškodbe. Ljudje so telefon ično jk> klical i z medvodske pošte ljubljanski reševalni avto, ki je prišel že V pičli četrt uri. Ljubljanski reševalci so našli Gruda še pri zavesti, vendar pa je omedlel, ko ga jc avto peljal proti Ljubljani. Grad je bil izročen v bolnišnico. Njegovo stanje je želo nevarno. Vzrok padca z odra je bil ta, ker jc omedlel radi hude solnčne vročine. Pretep med cigani Kočevje, 25. jun. Pretekli četrtek so se zgnetli v eno izmed gostilen v vaši Željne pri Kočevju kočevski cigani, med njimi tudi dva nekočevska. Ker so bili spočetka precej mirni, jim je gostilničar prinesel zahtevano pijačo. Nekaj časa za tem so se začeli cigani med seboj prepirati. Gostilničar je hitel cigane pomirjevati, toda ciganska kri je vroča in v hipu je nastal pretep, v katerem so potegnili nekateri cigani ostre in •dolge- nože in sc začeli z njimi obdelovati. Gostilničar videč nevarnost poboja je poslal po orožnike. Toda preden so prišli, so že cigani izvršili svoje delo. Njihova žrtev jc |>ostal nekočevski sodrug, ciganski pritepcnec Petrovič, ki je dobil skoraj dvanajst ran z nožem. Najbolj nevarno rano, ki je globoka več centimetrov je dobil za vratom. Ko so izvršili svoj pose I so cigani pobegnili drug zu drugim, pustivši ranjenca v popolni nezavesti v gostilni. Ranjenca so za silo obvezali šc v gostilni, pozneje pa so ga odpeljali k zdravniku v inesto in odtod v bolnišnico. Rane, ki jih je dobil nesrečni cigan, so velike in številne, vendar ne tolike, tla se ne bi izlečil in »izmazal«. Gostilničar je pravil, da so dobili tudi drugi cigani precejšnje »Stihe«, n so jo vsi ucvrli, videč nevarnost, v bližnji gozd. Zadevo preiskujejo sedaj orožniki. Nesreča pri delu Novo mesto. 24. junija. Grandovec Jožef iz Vrha pri šmihelu jc hotel iz kozolca zmetavati deteljo. Ko pa je bil že vrhu štunta, sc mu jc gornja lato, za katero se jc prijel, zlomila in jc tako nesrečno padel na tla, da si je težko poškodoval nogo. Morali so gu prepeljati v bolnišnico. Vovk Anton, delavec pri upravi banovin-skegu posestva sc je, ko je hotel pri košnji nubrusiti koso. tako nesrečno vrezal, do je radi težke poškodbe moral takoj oditi v Kan-dijo. kjer so mu nudili hitro pomoč. Kralj Anton iz Gradenca je vozil gnoj na njivo. Iz neznanega vzroka pa je padel z voza, pri čemer si je tako težko poškodoval roko, da je moral iskati pomoči v kandijski bolnišnici. Viik Jožef, zaposlen kot cirkularist na žagi v Radoh.i, je hotel sneti neki jermen s kolesa med tem ko je stroj bil v pogonu. Po nesreči pa je udaril jermen po neki v bližini stoječi lestvi, da je z vso močjo priletela v glavo. Lc srečnemu naključju so ima zahvaliti, da ni poškodba šc hujša. Bil je prepeljan v kondijsko bolnišnico. Med kočevskimi rudarji Kočevje, 25. junija. Najhujši meseci so zu nitmi. Februar, marc, april in maj bodo zu nus en sam spomin gorju iu bede. Toliko pomanjkanju ni kočevski rudar užil šc nikoli kot ravno v tem času, ki je bil za kako postransko ali poljsko delo popolnoma neprikluden. Sedaj delamo redno, to so pravi petkrat v tednu. Praznujemo šc v sobotah in nedeljah. Toda motil bi kdor bi mislil, da je beda že odpravljena. Večina rudarjev, zlasti rudarskih družinskih očetov se je zadolžilo kolikor je par šlo in sedaj morajo vsi ti odplačevati. Veliko dobro delo jo storila v naj-kritično jšem trenutku Vincenc.i jeva konferenco v Kočevju in dolenjevaški župnik, duh svetnik g. Kari škulj. ki so pritekli nesebično nu pomoč z. živili in z denarjem. Vsem bo naše rudarstvo ohranilo toplo hvaležnost. Eno jo, kur nas straši šo vedno, kar nair jemlje dobro voljo do delu: kaj bo v bodoče? Ali so ne bo zopet ponovila stura za nas rudarje tako žalostna igra? Trboveljska premo-i^okopna družba je napravila pogodbo z upravo državnih železnic za eno leto. Ko bo pogodba potekla (in leto se zavrti tuko bliskovite, hitro!), so bojimo, da nc bi zopet prišlo do praznovanja in počivanja. Saj tako dobro drži: delavec dola veseljem marljivo kot mravlja, če ve, da je njegov zaslužek gotov in tolik, da z njim živi sebe in družino. Če po je negotov in povrhu še mal, 11111 jemlje veselje do delu. Naj bi to dejstvo upoštevali naši gospodarji. V zadnji krizi se je vso naše delavstvo zadržalo izvonredno mirno. Dasi je šlo načeloma za eksistenčno vprašanje, je |>otrpelo v nadi, da sc stvar 110 bo nikoli več ponovila. Kako bo v bodoče 110 more prerokovati nihče Nuj bi to upoštevali pri 'TPD! Otroci požigalci št. Jernej na Dolenjskem, 24. junija. V ponedeljek 23. junija ob pol 4 popoldne je naznanjal zvon, da nekje gori. Na Dobra-vici so bili pri Cvclbarju sami otroci doma. Oče jc tesar in je delal v Št. Jerneju, mati pn je bila nn polju. Pa so otroci nekje staknili vžigalice 111 povzročili požar. Zgorel je svinjak in hlev, ki še dobro ni bil dogotovljen. Tudi ena svinja se je nekoliko ožgalu. Da niso takoj prihiteli gasilci, bi bila zgorela tudi hiša. Pazite, da nc dobe otroci vžigalic! Strela užgala na Gorjancih Metlika, 25. junija. Danes ob II se jc pripravljala huda ura nad Gorjanci. Visoko gori na Žumberškem, najbrž na Pilatovcih, sc je [potegnila ognjena koča in kmalu je bilo videti tam gori mogočen dim-nat steber. Kaj jo |>ogorclo in koliko je škode, še ni znuno. Nevihta jc odvihralo v smeri proti Zagrebu. Po vsem tem, kar je bilo videti, ne pričakujemo razveseljivih poročil z one strani Gojitev cvetlic na oknih in balkonih 1. Pred presajanjem operi čisto stare cvetlične lonce zunaj in znotraj, nove pa namakaj v vodi vsaj 24 ur prej. Največkrat imajo lonci premajhtte luknje, zato jih pri tej priliki povečaj. 2. Rastline s tankimi koreninami, n. pr. be-gonje, acaleje, posadi v lahko zemljo; s srednje-debelimi, n. pr. pelargonije, fuksije, posadi v srednje težko; z debelimi in mesnatimi koreninami, n. pr. palme, čebulnice, pa posadi v težko zemljo. Pri posajanju postavi na luknjo v lončku košček črepinje in nekoliko drobnih kamenčkov zaradi odtoka vode. Ne napolni pa lončkov z zemljo do vrha, ampak do 2 cm pod robom, da ob zalivanju nc vhaja voda čez. 3. Zalivaj proti večeru s prestano, na solncu ogreto vodo. Ako take nimaš, prilij mrzli vodi nekoliko vroče. Zalij le toliko, da napolniš vrhnjo praznino do 2 cm v lončku. Ob veliki vročini zalivaj tudi zjutraj. 4. Operi večkrat z listja prah, ki je največji škodljivec sobnim rastlinam. 5. Ne trpi vode v lončnih podstavkih, ki se nateče vsled preobilnega zalivanja, ker se zemlja skisa. Četrt ure po zalivanju izprazni vodo iz podstavkov. Ne zalivaj, kadar ie v loncih zemlja še dovolj vlažna, ampak po potrebi. 6. Pogosto prerahljaj zemeljsko skorjo, ki se dela na površju. 7. Lončke s cvetlicami, zlasti na južnih legah, postavi v zabojčke, da se korenine ne spečejo in ne poginejo. Praznine v zabojčkih med lončki zapolni s šoto. Tudi pod lončke položi primerno plast šote, da posrka odvišno vodo, ki teče iz lončkov ob zalivanju, da ne curlja po zidu in na ulico ter da jo vsled kapilarnosti polagoma spet oddaja zemlji v lončkih. 8. Cvetlice večkrat presadi, ne poslužuj se pa prevelikih lončkov. Z gnojenjem jako pospešiš rast in cvet. Gnoji pa le vsakih 8 do 14 dni, ker pre-gosto gnojenje je škodljivo. Ako gnojiš z gnojnico, je vzemi en del na pet delov vode; če te nimaš, raztopi 2 g vrtnega umetnega gnojila v enem litru vode. Močnejša raztopina uduši korenine. Ravnokar presajenim in bolnim cvetlicam je pa gnojenje škodljivo. 9. Cvetlice — prijateljice solnca — postavi na južna okna, druge na vzhodna in zahodna senčne pa na severna. 10. Česar ne veš, vprašaj pri podružnici »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani, ali poklicne vrtnarje, ki te drage volje poučijo. Smrt fantka pod vozom Logatec, 24. junija. Danes popoldne je peljal hlapec tukajšnjega velelrgovca in posestnika g. Verbiča dva s senom naložena, skupaj speta voza po glavni cesti proti domu. V drevoredu je skočil med oba voza slučajno tam navzoči 7 letni deček Franc J e r in u ter se hotel povzpeti nn voz. Nesreča je hotela, da jc pri tem padel pod zadnji voz, čigar kolesa so mu strln glavo, tako da je fantek v par minutah izdihnil. Voznik nesreče ni opazil, temveč je bil na njo opozorjen šele od neke ženske, ki je šla zo vozom in videla v krvi in v pralni ležeče truplo ponesrcčcuou. Bil jc priden in nadarjen fantek. Dober profil Continental clastic obročev pomaga vozaču, da ludi najtežji voz z lahkoto obvlada na najslabši cesti. @>irtineirtaj Maj pravite ? I enem prvih (Jankov pod tem zaglavjem ste, g. urednik, obelodaniti nekaj prav lepih besed o krasoti našega jezika in ste pisatelje navduševali, i/a naj ne potrudijo, da bodo redno pisali pravilno slovenščino. Zal, rta Vaš poziv ni mnogo izdat, in celo »iSlovencu■ samemu bi smel opravičeno zabrusiti: Zdravnik, ozdravi samega sebe!- Da boste mojo ostro besedo razumeli in mojo nevoljo upravičili. Vam hočem v naslednjem poviti šopek slovniških cvetlic, ki so vse vzrasle v zadnjih 14 dnevih na »Slovenčevem* vrtu. t. Vaši pisci ali korektorji ne ločijo glagolov i i vit i in Živeti, preiiviti, preživeli, '/iviti, im, ob. imp/. je: emthren, erhalten, s kruhom koga živi/i. Bog živi! — Živeti, im, ob. impf., leben, dolgo živeli. Stično: preiiviti, im, ob. pf., ernShren, erhalten; preživeli, im, ob. pf., duvcli-leben, zubringen. 1'rim. oživili in oživeli. Zdaj pa cvetke iz šopku: Slovenec št. 124: Zagovornik dr. Horvat zagovarja obloženega dr. Hadžijo, da so h ljudje imeli skrbi, kako se bodo preživeli od danes do jutri*. Pravilno: preživili. Ta napaka se ponavlja skoraj v vsaki številki; n. pr. spet v št. 128, sir. 'J: Starši (ne stanši) ne vedo, kako bodo preživeli sebe in otroke. Sebe pač ne bodo preživeli, upajmo, da tudi otrok ne, paC pa da bodo preživili sebe in otroke. — šl. 130, str. 1: *Ni ••es... da pri nas ni toliko zemlje, du bi lahko preživela cse svoje sinove.. prav: preživi/a ali preživljata. — (it. 133, str. 3: »če so hoteli za silo preživeti svoje žene in otrokeprav: preiiviti. — St. 138, str. 7: V Slovenskih goricah je dovolj zemlje, da bi se mogli na njej vsi stanovi pošteno preživeli, namesto: preiiviti, ali bolje: preživljati. .. Tisti je kriv, ki ni dopustil, da bi se od svojega dela pošteno primerno živeli; prav: du bi živeli, ali da bi se živili. 2. N e ločijo predlogov iz i n z al i s. Iz pomeni premikanje iz znotraj vun namerjeno, lat. ex, z ali s pa tal. de. Napačno: svareč ljudi iz dežele; pravilno: z dežele, ker pravimo na deželi. 3. Ne znajo sklanjati: St. 131, str. t: S psmi, nam. s psi. f. N e zna j o pravilno družiti predlogov s s a m o s I al n i ki in p r i d e v ni k i, n. pr.: Št. 132, sir. 7: n a pr a m istem Iromesečjiu, namesto: napram istemu tromesečju, ali lepše slo-venski: primerjajoč isto dobo itd. Sicer pa ne vem. na katerem sejmu so naši pisci tega naprama< kupili. Jaz ga ne najdem niti v slovenskih niti v hrvaških slovarjih, ki jili imam. — Št. 133, str. 2: proti Gorenjskenu. namesto Gorenjskemu. — SI. 131, str. 1: > proti kakršnemkoli izboljšanju«, namesto dativa: proti kakršnemukoli izboljšanju. — St. 138: proti nameravanem zakonunamesto: proti nameravanemu zakonu. Stično je s predlogom s ali z. ki sr druži z instrumentalno!. V. pr. Slov... šl. 133. str. 2: lem velikem darom,, namesto: s lem velikim darom. — št. 135, sir. 5; z glasnem lajelem . namesto: glasnim. Tudi predlog pred se druži z instrumentalom; torej: pred ožarjenim oltar jenu. ne pa pred ožar-jenem oltarjem, kakor ima »Slov. št. 137, str. 7. Predlog k /h) se druži z dalivom in ne mestnikom; torej: k religiozno političnemu problemu Malte* in ne k političnem, kakor ima Slov. št. 140. str. 1. :>. Svojilni zaimek vsak ima samo nedoločena obliko. Napačno je torej: vsaki dan (št. 135, str. 5). I>. N r ločijo not e r in not r i. Noter (na vprašanje kam?), notri (na vprašanje kje?) 7. Ne znajo šteti. G. C. bo dočakal ,9. junija svoj 60. rojstni dan. Napačno, kajti g. C. je lega dne ie dopolnil 60 tet starosti in dočakal svoj Ul. rojstni dan. (-Slov. št. 131, sir. 3.) - Stično smo Citati par dni prej o 90. rojstnem dnevu g. L., namesto o Ul. rojstnem dnevu ali o ,90 letih starosti. 8. Polno nepreudarjenih in celo nekrščanskili misli nahajamo v s m rini h o z n an i t i h. Sirer vem. da ni zanje odgovorno uredništvo; vendar jih par navedem v pouk cenjenim čitateljem. Tako časih žalujejo ostali* tudi lam, kjer bi jih gotovo ne pričakovali in kjer jih gotovo vi. Naša Cvetka nas je za v e d n, o zapustila ■, ali k vet n e m u počitku ga bomo spremili itd. itd. Kaj ne »verujemo v vstajenje mesa?* Gospod urednik! Glede točk 1—7 ste Vi odgovorni Nekateri Vaših solrudnikov. piscev ali korektorjev ne znajo slovenske slovnice. Iz navedenih stavkov z majhnim trudom lahko sprevidite, kdo je ne zna. Tistemu dajte dopust sa pol leta. da naj se je gre učit, dopust seveda. — brez plače. To zahteva ugled Usta. Slovencev« zvest čitalelj. »♦♦*»♦«♦♦♦»♦♦»♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦«******** Koledar Četrtek, 26. junija: Janez in Pavel, mučenca. Mlaj ob 14.47. Herschcl napoveduje obilo dežja. Osebne vesti = Iz vojaške službe. Za vršilca dolžnosti upravnika celjske začasne vojaške bolnice je bil imenovan sanitetski kapetan I. razr. dr. Nikolaj A. Jurkovič, do sedaj zdravnik 27. pešpolka. — Za vršilca dolžnosti upravnika III. oddelka top-ničarskega tehničnega zavoda je bil imenovan top-ničarski major Kajko J. N i k o i i č , dosedaj upravnik dravskega vojaškega skladišča. — Za vršilca dolžnosti upravnika pirotehničnega oddelka I. oddelka topničarskega tehničnega zavoda je bil imenovan višji vojaški uradnik IV. razr. topničarske tehnične stroke Franc A. K o 1 m a n , do sedaj vršilec dolžnosti šela tabrikacije v pirotehniki topničarskega tehničnega zavoda. — Za poveljnika ladje »Labud« je bil imenovan kapetan fregate Nikola B. S l a i n f I , do sedaj vršilec dolžnosti poveljnika 3. hidroplanskega poveljstva. — Za poveljnika ladje Jastreb« je bil imenovan kapetan fregate Milan T. D o m j n n k o poleg redne službe. Za vršilca dolžnosti poveljnika torpedovke »T 8« je bil imenovan Josip S. M e n i g a, do sedaj v mornarskem poizvedovalnem oddelku. Za poveljnika trpedovke »T 1» ie bil imenovan kapetan korvete Aleksander J. U h I i k poleg redne službe. Za vršilca dolžnosti poveljnika ladje Drava« ie bil imenovan poročnik vojne ladje I. razr Anton A. D e b e v e c, do sedaj v poveljstvu strokovnega orožja in v mornariškem poveljstvu. Razrešena sta dolžnosti povelinik ladje ■I.abud- kapetan korvete Mihael M. Cangel in . t: _: t .T 1» Lrinplnn tnrvfle Mi- puttifiiir, p—" ----- ■ • - = .t --------... ro.ilav M. Štumbertfer. Novi grobovi -f- Umrt je a« Dunaju 20, junija t. 1. g. Alojzij Zaplotnik, misij, brat iz družbe sv. Vincencija Pa-velskega, star 55 let, po rodu Slovenec, doma iz Šenčurja pri Kranju. Bil je 36 let vzgleden redovnik imenovane družbe. Naj počiva v mirul Šolske vesti /S Na uriulinskih notranjih in vnanjih šolah v Ljubljani bo vpisovanje dne 29. in 30. junija od 8 do 12 in od 14 do 16. S tem preklicujemo včerajšnje naznanilo glede vpisovanja. Na uršulinski realni gimnaziji bo vpisovanje začetkom šolskega leta. — Predstojništvo. Mala kronika ic Zahvala kočevske Viuceneijeve konference vsem darovalcem za kočevske, rudarje. Vineenci-jevu konferenca v Kočevju se zahvaljuje vsem onim, ki so prihiteli ob komaj minuli težki krizi, v kateri so se nahajale številne rudarske družine, na pomoč. Zahvaljujemo se kočevskim meščanom, ki so darovali 1000 kg krompirja in (30 kg moke ter v denarju 1400 Din. Občini in župnemu uradu Ko-privnik, ki je nabral 020 Din, Polomu za kolekcijo krompirja in fižola. Nemški Loki za denar, Dobre-polju za živila ter Pomladku Rdečega križa dekliške osnovne šole, ki je zbral 1031 Din. Vsem iskren Bog plačaj! — Odbor. it Natečaj za kemike. Uprava zavoda »Obili-čevo« potrebuje tri doktorje kemije ali inženjerje kemije ali kemičarje in enega doktorja fiziko-ke-mije. Prošnje je poslati zavodu »Obiličevo< najkasneje do 1. julija t. 1. Pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista št. 24-1930, ki je na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. •j^ V podčastniško šolo v Mariboru bo letos sprejetih 150 gojencev iz meščanstva. Kandidati morajo biti naši državljani, popolnoma zdravi, nc mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Ostali pogoji so razvidni iz službenega vojnega listu št. 24-1930, ki je reflektantom na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajali. ic Natečaj je razpisan v šoli za zaščitne sestre v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 15. avgusta 1030. Gojenke se namestijo po dovršeni šoli v II. kategorijo drž. uradnikov. Natančni pogoji so razvidni v zadnji številki Službenega lista dravske banovine. jt O požaru v Metliki. Včerajšnje poročilo ni bilo točno, pa nc po krivdi poročevalca, ampak telefona. Pogorclec se piše Orlic, ne Orclj-šek. Požar je nastal ob tri četrt na 2 in ne ob tri četrt na 6. Rešili so vso živino in vse prašiče. Za pogorelca se že zbirajo darovi. ic Vodovod v Hrastniku. Pred dnevi so odkrili studeuec, ki bo zn vodovod zajet. Voda je hladna, ima 0 stopinj in daje 8 litrov na sekundo, kar je dosti za Hrastnik. it Tatvina v Hrastju ob Savi. Pod nadzorstvo in varstvo ljubljanske policije spada ne samo Ljubljana, temveč tudi bližnie občine 7. vsemi vasmi. Tako spada pod policijo tudi posavska vas Hrastje v moščanski občini. Zato je bila policiji in ne orožništvu prijavljena večja tatvina, Iti se ie pripetila v torek v Hrastju, v hiši posestnice Marjete Komarjeve. V času, ko so bili vsi domači na polju pri delu, se je nekdo splazil v hišo in odnesel dve moški obleki, čevlje in 50 Din denarja. Skupno trpe Kamnarjevi približno 1400 Din škode. Kamnarjeva sumi tatvine dva moška, ki poznata razmere v hiši. Ta dva moška išče sedaj policija. Hadlocmanarljsko trrmnlnu kopnllM® 00£.EI*j3KfcJ TOPMCE (Topllec pri Novem mostu) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheumatizmu, neurnlgijah, ženskih boleznih ihl. — KopuliSine naprave so vseskozi neposredno nu Izvirkih. — Sezona od 1. tnnja do :I0. septembra. — Železniška postaja Straža-Toplice, dolenjnkn železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cen« znižane, posebno v pred- iu po sezoni. •fr Smrtna stava. Neki Rudolf Matore iz Sa-mobora je v veseli družbi v neki zagrebški gostilni stavil, da bo en liter ruma v dušku izpil. Njegovi veseli bralci tega niso verjeli. Toda Rudi je res v dušku izpil cel liter ruma. Velik halo — seveda. Toda kmalu je Rudolf prebledel, se stresel in zgrudil. Prepeljali so nezavestnega v bolnišnico, kjer je ob 2 ponoči umrl. ■fr Promet s Časopisi po znižani tarifi in z malimi paketi se uvede s 1. julijem 1930 z naslednjimi deželami: (Alžir (časopisi in mali-paketi), Argentinija (č. in m. p.), Avstrija (č. in m. p.), Belgija (č. in m. p.), Bolgarija (č.), Brazilija (č. in m. p.), Češkoslovaška (č. in m. p.), Čile (č.), Dansko (m. p.), Egipt (č.), Estonsko (č. in m. p.), Francija (č. in m. p.), Gdansko (č. in m. p.), Grško (č. in m. p.), Guatemala (č. in m, p.), Kolumbija (č.), Kongo, belgijski (č.), Letonsko (č.), Luksem-burg (č. in m. p.), Madžarska (č. in m. p ), Maroko brez španskega pasu (č. in m. p.), Mat oko, španski pas (č.), Mehiko (m. p.), Nemčija (č. in m. p.), Nizozemska (č. in m. p.), Nizozemska Indija (m. p.j, Perzija (č.), Portugalska (č.), Romunska (č. in m. p.), Sarska oblast (č. in m. p.), Siam (m. p.), Švedska (m. p.), Švica z Lichtensteinom (č. in m. p.), Turčija (č. in m. p.), Uruguay (č.), Velika Britanija (m. p.), Zedinjene države ameriške (m. p), j Zveza sovjetskih socialističnih republik (č.), Francoske kolonije: Indokina (m. p.), Cote divoir (č.), Nigeria (č. in m. p.), Somali (m. p.). Martinique (m. p.), Kamerun (m. p.), Sirija in Liban (č. in | m. p.). fr Ponarejevalci denarja. Te dni so aretirali nn Dolu pri Hrastniku več oseb radi ponarejanja denarja. Vreme v državi. V Ljubljani je kazal barometer 760.2 mm, termometer 18" do 28.5" C, mirno, poloblačno. V Mariboru ie kazal barometer 759.8 mm, termometer 17" do 27" C, mirno, pre-1 ležno oblačno. V Zagrebu ie kazal barometer | 760.6 mm, termometer 19" do 32" C, južen veter, prav malo oblačno. V Belgradu je kazal barometer 760.8 mm, termometer 17" do 32" C, mirno, jasno. V Sarajevu je kazal barometer 762.3 mm, termometer 14" do 31" C, mirno, jasno, V Skopliu je kazal barometer 762.5 mm, termometer 13" do 30" C, mirno, jasno, V Splitu je kazal barometer 761.9 mm, termometer 20" do 30" C, mirno, jasno, fr Razpis nagrad. Mladinska Matica poverje- ništvn UJU Ljubljana razpisuje sledeče nagrade: 1. 3000 Din za izvirno povest umetniške in vzgojne vrednosti, primemo otrokovemu pojmovanju v šolski dobi. Povest naj bi bila zajeta lz sodobnega Prepričajte se sami, i da si prihranit« 15—20%, ako kupite emajlirano ali aluminijasto kuhinjsko posodo pri tvrdki z 1 Jrleznino Stanko Florjančič Liublfana, Sv, Petra cesta 35. življenja ali pa iz naše zgodovine, naj bi Imela zdravo, krepko jedro ter naj bi obsegala okrog šest tiskovnih pol mule osmerke. 2. 500 Din in 300 Dia za dvoje izvirnih črtic, humoresk, pripovedk, pravljic aH potopisov v obsegu do pol tiskovne pole navedenega formata. 8. 300 Din za najboljšo izvirno pesem. Nagrajena c^la dobe tudi običajni honorar. Odbor si lasti pravico, da objavi v svojih publikacijah tudi nenagrajene prispevke za običajni honorar. Rokopise je predložiti pod geslom ali značko, s katero naj bo opremljena tudi zaprta kuverta, vsebujoča avtorjev naslov in sicer do 1. decembra t. I. tajništvu Mladinske Matice. Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, kamor naj se obračajo avtorji tudi za morebitna pojasnila. fr Izpremembe pri prodajalcih poštnih vred-liotnir. Poštna uprava dravske banovine razglaša: Ugotovilo se je, da uporabljajo nekatere tvrdke poštne vrednotnice, iu jih nabavljajo kakor prodajalci poštnih vrednotnlc proti 2% proviziji, samo ali po večini ie zt< svojo lastno uporabo. Na ta način ie -ZavBi blagajnica oškodovana za provizijo, ki bi osta^n državi, ako bi tista Ivrdka nabavljala poštne vrednotnice kakor vsaka druga stranka, t j. brez provizije, lake tvrdke izkoriščajo dovoljenje za prodajo poštnih vrednolnic le zato. da nabavljajo zase poštne vrednotnice pod nominalno vrednostjo. Pošte naj ugotove, ali se v njih okolišu nahaja taka tvrdka — ki pa ni obenem ludi pooblaščeni prodajalec tobaka — in naj stavijo predlog, da se ji odvzame dovoljenje za prodajo poštnih vrednotnic proti 2% proviziji. fr Šoferji in avtomobilisti, pozor! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča šoferjem, avtoinobilistom in lastnikom avtomobila knjigo - šofer in saniovozačc, ki jo je spisal inžener Josip štolfa. Knjiga obsegu ca. 300 strani in nudi vse kar pfohavlfai dobro. icifav. f f . |, | vžtvaj Bui/nch'0\oSo/ Idealno sredstvo proti v&em motnjam probevejeiodčnim bolečinam, zgagi itd. 100 let v uporabi in nenodkriliivot Dobiva je v vseh lekarnah A.W.i.C.W.Gu//acf> dtri/n W.57 mora znati in vedeti šofer, avtomobllist. Temeljito se bavi s konstrukcijo, delovanjem in nego avtomobila. Knjiga obsega še 300 jasnih slik ter slovar tehničnih izrazov. K lor hoče napraviti šoferski izpit, se mora poslužiti te knjige, ker i/.praševalna komisija izprašuje le iz te knjige. V celo platnc vezana knjiga velja 140 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ■k Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih I >Dom slepih« ima položnico 14672. ic Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Frunz-Josef« grenčice neovirano, lagodno iz- praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode ludi potom njihovih raziskovanj. s>Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Zopet žrtev Save Utonil je včeraj dopoldne malo pred deseto uro v Savi g. Uroš Turk, tehnik ljublj. univerze, stanujoč v Nunski ulici 17. Skočil je v vodo blizu mesta, kjer se steka v Savo Gameliščica ter zavpil, potem pa izginil in ga dozdaj še niso našli. Drugi kopalci so krik pač čuli, a so ga imeli za šalo Našli so pa vse njegove stvari: obleko, legitimacije in drugo. Sodi se, da ga je prijel krč. Ponesrečeni mladenič, sin g. Jakoba Turka, ravnatelja kmetijskega kem. preizkuševališča, ie bil tik pred izpitom in se ie k Savi hodil pripravljat. Lahko si mislimo, kako strašno je zadel uda- ! rec uboge staiše. Strašen samoumor ob belem dnevu Ljubljana, 25. juniija. Dogodek, ki je danes popoldne vznemiril skoraj vse mesto in o katerem je šla vosi hitro od ust do u.-.t, se je pripetil po 2 na Bleivveisovi cesti. Tu si je nn strašen način vzel življenje mlad fant, ki je zadnja leta mnogo trpel zaradi neozdravljive bolezni. Ljudje so že pred drugo uro opazili, kako je po hodniku Uleivveisove ceste med železniškima prelazoma v Voširakovi ulici in Gosposvetski cesli nestrpno korakal sem in tja neki mladenič. Vendar pa ni nihče slutil, da ima fan1 kakšne strašne namene. Ob 2.06 je peljal z glavnega koledvora po Iu vem tiru v smeri proti Viču. tržaški vlak št. 020. Mladenič je takoj, ko je 2 minuti kasneje videl, da se bliža vlak, odpahnil iz lesene ograje, približno 00 metrov od čuvajnice v Vošnjakovi ulici, lesen kol ln se splazil skozi odprtino na tir ter se bliskovito pognal pod kolesa lokomotive. Fant je skočil z glavo naprej. Njegov skok pa je opazil strojevodja, ki ie takoj ustavil lokomotivo, žal bilo je že prepozno, zakaj mladenič je že izdihnil, llilro so pritekli od vseli strani ljudje in izvlekli truplo izpod kolesa lokomotive. Kolo je mladeniču skoro odrezalo glavo. Ves vrat je bil presekan s hrbtenico vred. Le na koži je glava še visela zadaj na truplu. Ves strašen prizor od trenutka, ko je mladenič odtrgal kol iz ograje in pa do trenutka, ko so ga izvlekli, je opazovala 7. oknn bližnjega poslopja ob tiru neka ženska, ki je pozneje stražnikom tudi opisala dogodek. Pomožni progovni čuvaj Ivan Do-linar je iz bližnje čuvajnice telefonično obvestil o strašnem dogodku policijo. Nekaj minut pozneje je bila na kraju nesreče že i>o!icijskn komisija in sicer zdravnik dr. Avramovič in okrajni nadzornik Podreberšek. Na cesli iu še celo na tiru se je zbralo več sto ljudi, ki so živahno komentirali strašni dogodek. Policijska komisija je imela težiivo s leni, ker ni mogla ugotoviti, kdo je pravzaprav samomorilec. Neka ženska i/, množice pa je tedaj vzkliknila: Ah, ta je pa Celešnikov! Pri podrobnem izpraševanju je ženska povedala, da je to najbrže Franc Celešnik, sin nekega železničarja in da ji je znano, da je imel fant malarijo ter je šel najbrže zaradi tega v smrt. Policija jc o groznem dogodku lakej obvestila čelešnikove na sv. Petra cesti štev. 81 in prosila, naj gre kdo v mrtvašnico k sv. Krištofu, kamor so ta čas pripeljali truplo, pogledat ali je to res Franc Celešnik. Res so tja odšli Ce-leSnikova mati, bratje in sestre. Morali so z žalostjo in z grozo spoznati, da je to res njihov Franc. Franc Celešnik je bil rojen 0. junija 1S104 v Krškem iu je bil pristojen v Ljubljano. Izučen je bij ključavničarstva. Kot ključavničarski vajenec je šel Uo-maj 17 leten k vojakom in je bil garniziran v Prištini. Tam se je nalezel malarije. Malarijo je sicer prebolel, vendar pa je bolezen skrajno slabo vplivala na njegovo telo in je potem ves čas bolehal za posledicami te bolezni, ki mu je med drugim ludi uničila živčevje. Gotovo pn je, da je svoj strašni sklep, da si vzame prostovoljno življenje, izvršil sicer po premisleku, vendar pa ne v popolni razsodnosti, zakaj kakor pravijo vsi, ki so ga poznali, je Celešnik kazal po bolezni sem in tja znnke duševne manjvrednosti. V kako žalostnem stanju je bil Celešnik priča že lo. da je poskušal že ob pol 12. skoraj 1111 istem mestu izvršili samoumor. Ljudje so ga tedaj našli ležati na tračnicah In so ga spravili na klopico 11:1 Bleivveisovi cesti. Poklicana je bilu reševalna postaja. ki je fanta prepeljala domov. Franc Celešnik ni mogel niti sam jesti, niti se ni znal oblačiti in so mu pomagali pri tem domači. Govoril je zelo težko. Vse to jasno kaže, da je živčevje fantu popolnoma odpovedalo in da je malarija pustila na njem sledove, podobne popolni epilepsiri. Trije karamboli Ljubljana. 25. junija. Kljub lemu, da so bili letos znatno poostreni predpisi za motocikliste, tako mora na primer vsak motociklist imeti šoferski izpil, česar poprej ni bilo treba, vendar zalo ni število motociklisticnih. nesreč prav nič padlo. Skoraj bi dejali, da je le'5S celo naraslo. Tako beleži včerajšnja kronika, kar troje precej znatnih motociklističnlh nesreč. Po Jenkovi ulici je po strmem klancu vozil z motornim kolesom mladi Franc Trobec iz Kozarij. Nn klancu ie moral z vso silo pognati motor, dn 'je prevozil na Kette-Murnovo cesto. Pri tem pa se ni oziral na živahni promet na tej cesli. Ko je tako privozil na cesto, jo v istem hipu privozi! po cesti Magistrov avtobus, ki vozi k Sv. Križu. Trobec se je z motornim kolesom zadel v blatnik avtobusa in se prevrnil. Pri padcu z motornega kolesa se je znatno poškodoval na desni nogi. Pa tudi motorno kolo je bilo precej poškodovano. Tudi avto bus je bil nekoliko poškodovan. Ponesrečenega Trobca je naložil na avtobus šofer in ga odpeljal v bolnišnico. Trobcev oče pa je odpeljal motorno kolo. Pekovski pomočnik Anton Lazar se je peljal •z motornim kolesom po šelenburgovi ulici. Pred uršulinsko cerkvijo jo hotel prehiteti mestni avtobus, la pa se 'je naglo obrnil, da bi zavil okoli spomenika. V tem hipu so je Lazar zadel v avtobus in padel na tla. Lazar se je precej opraskal, nekoliko tudi drugi moški, ki je sedel z njim na motornem kolesu. Lazar dolži krivde na karnmbolu šoferja mestnega avtobusa. Avtotaksnl šofer je peljal po Trnovem z avtom troje deklel. Veter je 1111 cesti dvigal prah in, kar je šoferja za hip zmotilo, tla 111 zapazil ograje v Korunovi ulici. Avlo je zavozil v betonsko ograjo. Ograji ni bilo nič, pač pa je bil zelo pokvarjen avto. Šofer iu vsa tri dekleta pa so bilu precej opraskana. Kai bo danes 7 Francoska umetnostna razstava v Narodnem domu. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Lcvstek, Resljeva cesta 1; Mr, Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv, Krištof). * u -;io>i O 251etnico poroke slavi danes gospod Fran-Č e r n e, veterin, inšpektor v Ljubljani, bivši večletni predsednik Stolne prosvete. 0 Trnovska cerkev bo v soboto zvečer ponovno razsvetljena. • 0 Sklep šolskega leta 1929-30 na dri. kon-servatoriju v Ljubljani. Na Vidov dan v soboto, dne 28. 1. m. ob 11 dopoldne bo v Filharmonični dvorani slovesen sklep šolskega leta na drž, kon-servatoriju. V proslavo Vidovega dne se vrši akademija, ki obsega tri dele. V I. delu zaigra godalni kvartet konservatoristov Stanič, Dermelj, Šušteršič, Leskovic 1. in II, stavek Šušteršičevega godalnega kvarteta ter 1. stavek Leskovičevega godalnega kvarteta v d-molu. Poleg tega spremlia godalni kvartet Lipovškovo pesem za sopran Na meji, katero izvaja gdč. Meze. Vsa tri dela so iz kompozicijske šole prof. Slavka Osterca, naštudi-ral pa jih je prof. Šlais. V II. delu zapojeta Skvar-ča in Živko iz šole ravnatelja Hubada Dvofakova dueta Zudnja želja in Namenjeno jc nama. Na klavirju ju spremlja Menardi Pia. V III. delu pa bo najprvo obdarjen eden najpridnejših in najvrednejših gojencev konservatorija z novo violino, katero je izdelal in v ta namen podaril dvorni goslar g. M. Mušič. Nato slede poročila ravnateljstva in razdelitev spričeval. K sklepu zapoje zbor konservatoristov državno himno. Vstop na akademijo je prost, ravnateljstvo vabi v prvi vrsti starše gojencev kakor tudi prijatelje konservatorija k zaključnemu nastopu. © Umrli so v Ljubljani v času od 13. do 21. t. m.: Alojzij Kostolic. posestnik. 71 let. Zaloška c. 11; Helena Šuštar, bivša gospodinja, 80 let, Vidovdanska c. 9: Franc Andrejak, sin pleskarskega pomočnika. 10 dni, Gerbičeva ul. 25; Franc Polja-nec, mag. uradnik v p.. 53 let, Resljeva c. 3; Simon Wutt, davčni upravitelj v p., 78 let, Bohoričeva ul. 24; Ana Toinago, posestnica, 66 let, Poljanska c. 12; Jože Kocmur, delavec, 45 let, Zeljarska ul. 11; Anica Hočevar, hči sluge, 2 leti. Kladezna ul. 1; Blaž Krušič, krojaški pomočniik, 26 let, Št. Vid nad Ljubljano; Marija Kobler, učiteljica v p., 35 let, Sv. Petra c. 62. V bolnišnici so v istem Času umrli: Marija Bartol, žena posestnika. 56 let, šent Rupert; Jernej .lama, zasebni uradnik, 29 let, Sv. Petra c. 7- Mihael Pleterski, mestni užitninski paznik, 39 let', Kobaridska ul. 6; Dušan Bolte, sin služkinje, 6 mesecev, D. M. v Polju; Neža Dolinsek, delavka, 42 let; Ernestina Gnrlboldi-Osvald, zasebnica, 57 let, Dvorni trg 1; Alojzij Menegalija, sin po-sestnikn, 24 let, Htungti 10; Ivana Kramer, žena delavca. 51 let, Zaloška c. 15; Peter Stegnar, čevlj. vajenec, 16 let. Scbenje 4; Ivan Mazovec, profesor, 42 let, Komenskega ul. 10; Matevž Lukan, kočar, 77 let, špitalič; Vera Mulej, hči krojaču, 5 let, Mengeš; Matevž Zevnik, dninar. 30 let, Mavčiče; Frane CUden, sin posestnika, I leto, Češnjice; Monikon Bogdasarjanc, tehnik, 36 let, Škofja Loka; Viktor Hudovernik, delavec, 19 let; Janez Bradeško, tov. delavec. 32 let. Tržič; Alojzij Miklič, usmiljeni brat, 49 let, Kandija; Franc Lukanc, delavec, 8H let Gasilska ul. 8; Andrej Melik, sin un. prof., 3 letu, Mišičeva ul. 23; Marija Heršič, žena posestnika, 50 let, Unec 41. 0 Pozor dijaki! Dijaki-pevci III. drž. realne gimnazije imajo pevsko vnjo za vidovdansko proslavo v petek ilne 27. junija ob 10 dopoldne v pevski sobi zavoda. 0 Stari trg oil magistrata do Sv. Jakoba bo za tovorni promet zaprt v noči od četrtka na petek t. j. od 26. nn 27. t. 111. v času od 6. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj, ker se bodo popravliale tračnice električne cestne železnice. Maribor Stolnega prosta Matha poslednja pot Maribor, 25. junija. Veličastna je bila poslednja pot stolnega profila dr. Martina Matka. Izvršila se je ob številni udeležbi lavantinske duhovščine ter velikanski udeležbi vernikov po ulicah, koder se Je žalni sprevod pomikal. Ob 14 je lavantinski vladika prevzvišeni knezoškof dr. Anton K a r 1 i n izvršil v veži kapiteljskega poslopja blagoslovitev zemeljskih ostankov velikega pokojnika. Slovensko pevsko društvo »Maribor« je nato pod vodstvom pevovodje Janeza Gašperiča zapelo žalostinko »Človek glej«. Nato so bile vespere v nabito polni stolnici. Vzvišene poslovilne besede je iz presbitera spregovoril prevzvišeni vladika dr. K a r 1 i n. Naglašal je izredne pokojnikove zasluge na cerkvenem in izven cerkvehem torišču. Ob zaključku pomembnega poslovilnega govora je pozval duhovščino in vernike, da ohranijo pokojnikovo pošteno srce v hvaležnem in večnem apominu. Po vesperah se je razvil impozanten žalni •prevod na magdalensko pokopališče. Spredaj so šla posamezna katoliška društva s svojimi zastavami, nalužbenstvo Cirilove tiskarne, godba katoliške mladine, ki je med sprevodom svirala žalostinke, slovensko pevsko društvo »Maribor«, duhovščina s starosto duhovnim svetnikom Lenartom, dr. S1 a v i 5 kot zastopnik ljubljanske teološke fakultete, kanonika Sušnik in Stroj kot zastopnika ljubljanske škofije. Sprevod je vodil od stolne cerkve pa do magdalenskega pokopališča ob asistenci kanonika C a s 1 a in dr. C u k a 1 e pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Za krsto so korakali pokojnikovi sorodniki, ban inž. S e r n e c . okrožni in-Spektor dr. Schaubach. okrajna načelnika dr. Ipavic in dr. H a c i n . minister v p. Ivan Ve-Benjak, mariborski podžupan dr. Lipold, biv&i oblastni predsednik dr. Leskovar, višji državni pravdnik dr. Jančič, poštni upravnik dr. Irgolič, in nepregledna vrsta pokojnikovih snancev, prijateljev in častilcev. Po ulicah, zlasti pa na Slomškovem trgu in v Stolni ulici je tvorilo občinstvo gost špalir ter izkazalo blagemu pokojniku proštii lavautinskemu, poslednjo čast. Na pobreškem pokopališču je spregovoril po izvršenih molitvah pretresljive poslovilne besede pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Govoril je o velikih pokojnikovih sposobnostih in zaslugah pri odgoji lavuntin-vkega bogoslovskega naraščaja. Redki so bili, ki se Jim ni ob globoko občutenih poslovilnih besedah orosilo oko. Dr. Leskovar je orisal pokojnikovo dejanje na izvencerkvenem polju, na torišču boja za politično in gospodarsko osamosvojitev spod.-štajer-Bkega slovenskega ljudstva in napredek katoliškega tiska. Pevsko društvo Maribor je zapelo žalostinko s Nad zvezdami'. Turobno so odmevali zvoki eaključne žalostinke. ki jo je zaigrala godba Katoliške mladine. Razšli so se pokojnikovi prijatelji, znanci ter častilci, toda ponesli so s seboj Sirom lavantinske vladikovine spomin na plemenitega in pravičnega prošta dr. Martina Matka. * □ Ban inž. Dušan Sernec v Mariboru. Včeraj dopoldne je prispel semkaj ban Dravske banovine inž. Dušan Sernec. Na kolodvoru so ga sprejeli okrožni inšpektor dr. Srhaubaeb, okrajna načelniku dr. Ipavic in dr. Haciu, podžupan dr. Lipold, policijski nadsvetnik Keršovan in drugi odlični zastopniki. V palači okrožnega inšpektorata je sprejel posamezne referente in predstavnike nekaterih korporacij. Popoldne pa se je udeležil pogreba stolnega prošta dr. Martinu Mateka. Snoči je sprejemal na -okrož. inšpektoratu posamezne stranke. □ Na Vidovdan se vrši v tukajšnji stolnici ob 10 slovesni rekviem, ki mu prisostvujejo predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Po cerkvenem opravilu bo parada celokupne mariborske garni-zije. Hišni posestniki naj omenjenega dne izobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Trgovine so za časa cerkvenega opravila zaprte. □ Smrtnia kosa. Umrla je v starosti 76 let zasebnica Marija Ribič. Aleksandrova cesta 64. Pogreb pokojnice bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. □ Razglasitev vojnega razporeda voj. obve-zancem roj. 1. 1881. do 1000. se vrši ponovno za vojaške obveznike, ki bivajo v Mariboru in ki so v Maribor pristojni, dne 29. t. m. na tezenskem vežbališču od 0 zjutraj do 0 zvečer. Ker se je raz-, glasitvi voj. razporeda dne 22. t. m. odzvalo pičlo število obveznikov in se zlasti mlajši letniki pozivu niso odzvali, opozarja vojaški urad mestnega načelstva v Mariboru, da se sigurno udeleže uradne razglasitve razporeda dne 29. t. m., ker bodo sicer kaznovani z denarno globo in zaporom. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki živine in prevoznih sredstev. □ Morje v Mariboru. V zvezi s kopališčem na Mariborskem otoku se splošno razširja in popularizira mnenje o mariborskem morju, čudno: Pa je le na stvari nekaj resnice: zu oba manjša bazena na otoku gre. Prijetna topla voda je v obeh; včasih celo pretopla in hudo — slana. — Ravno v zvezi s tem bi opozorili na potrebo rigo-roznejšega izvajanja higienskih predpisov in pravil. ki jih predvideva kopališki red. V tem oziru je v prvi vrsti poklicano občinstvo samo, da pazi na red. □ Troje želja izražajo kopalci na Mariborskem otoku: 1. da bi avtomobili, motorna in ua-vadna kolesa po novi cesti k otoku (od Kamniške ceste) počasneje vozili. Brezobzirna je včasih ta vožnja. 2. tlro. da bi bila možna Časovna orientacija. Ure namreč ne morejo kopalci s seboj jemati. 8. Pljuvalnike, da bi se gladina v bazenih ne dvigala — od lzpljunkov posameznih brezobzlrnežev. □ Rokoborbe se vrše že nekaj dni na unionski verandi; med Mariborčani je opaziti za omenjene mednarodne prireditve, ki jih je organiziral L SSK »Maribor«, zolo veliko zanimanje, kar dokazuje številna udeležba na vseh večerih. Samo ko bi publika ne bila tako nadležna in ko bi z nepotrebnimi medklici ne molila poteka prireditev. Žid pride skoraj vsak večer do kakšnega nepotrebnega incidenta. □ Matura na mariborski državni realki. Včeraj »;utraj so bili nu tukajšnji realki višji tečajni Izpiti, ki so trajali od 10. do 25. junija. Vršili so se pod predsedstvom ministrskega odposlanca insp. Josipa Wes1ra iz Ljubljane. K maturi sc je priglasilo 86 kandidatov. Za zrele je bilo spoznanih 28. 7 |"f bilo odklonjenih za tri mesece. En kandidat pa za eno Ido. Izdelali so: Vinko > Cerjak, Ferdinand Fabijan, Ivan Geržina, Josip Murko, Albin Orthaber, Vekoslav Plantun (opr.), Josip Polen-čič, Bojan Presečnlk, Božena Skapin, Martin Ron-celj, Vladimir Czurda, Danilo Fiirst (opr.) Rado-vnn Goli... Edvard Grgif, Davorin Karba, Edvard Lah, ViVem Maslen, Martin Munda (opr.), Oskai NaverŽnik, Anton Novak. Boris Pipan, Josip Pra-Ček, Rihard Recher, Karel Sajko. Franc Sgerm, Zmagoslav Soslč. h»n floJIari* m fin mM \Vren-I seli lir □ Romanje v Marijino Celje. Vsem udeležencem potovanja v Marijino Celje z izletom na Dunaj so se razposlala obvestila o odhodu vlaka iz Maribora in druga sporočila. Vlad odide v soboto ob 9.40. V slučaju, da bi se pismo ne dostavilo, velja ta notica kot obvestilo. — Centralni odbor prosvetni hdruštev frančiškanske župnije. □ Fantje Stolnega prosvetnega društva imajo drevi ob 20 na Livadi sestanek. □ V Dravo so »pustili v ponedeljek zvečer motorni čoln »Maribor«, last inž. Keršiča. Včeraj se je vršila poi/.kusna vožnja. Na Vidovdan bo slovesna krstitev, nakar bodo motorni čoln izročili prometu. V kratkem prispe v Maribor večji motorni čoln, ki ga nameravajo krstiti za >Jugo-slavi jo«. □ Zadnja predstava v letošnji gledališčni sezoni se je vršila včeraj zvečer v tukajšnjem gledališču. Gledališki igralci bodo v leku počitnic priredili po nekaterih večjih krajih in letoviščih turnejo z uprizarjanjem raznih šaloiger; obenem pa bodo nastopali Člani operetnega ansambla s pevskimi točkami. □ Nevaren inožanec je Otorepec, ki ga je včeraj iztaknila mariborska policija. Tihotapec in vrtun. Pri njem so našli srebrno uro z monogra-mom M. L. Izkazalo se je prav kmalu, da je Otorepec identičen z vlomilcem, ki je pred nekaj dnevi izvršil vlomno tatvino v stanovanju zdravnika dr. Lutmana ter odnesel raznih predmetov v skupni vrednosti 1800 Din. Otorepec je tudi osumljen, da je izvršil vlom v celjsko bolnišnico ter odnesel od tam raznih predmetov v skupni vrednosti nad 5000 Din. □ Nezgode. 14 letni mizarjev sin Anton Pernat iz črešnjevcev je padel s črešnje ter si pri padcu zlomil desno roko v zapestju. — 18 letna služkinja Julija Ivančič iz Gočove pa je prišla tako nesrečno z levo roko v mlntilnico, da ji je i odrezalo roko do zapestja. Celje Ptuj Iz seje mestnega sveta. Z odlokom banske uprave so bili razrešeni dolžnosti obč. svetnika gg. Blažek, Zupančič in Seischeg, z istim odlokom pa postavljeni gg. ing. Urbančič, Ogorelec in Maroh. Dalje poroča g. župan Brenčič o sprejemu romunskih avtomobiiistov in o reviziji mestnega načelstva po okrožnem inšpektorju g. dr. Schaubachu. V dekretu, ki ga je prejela občina od banske uprave, stoji, da je dr. Schaubach v svojem poročilu omenil občinsko uradovanje za prav dobro, v katerem vladn red, disciplina in splošna ekspeditiv-nost, vendar pa je mestni občini nujno potrebna ureditev knjižnice. V imenu upravnega odseka je podal referat obč. svetnik g. Martin Vrabl. Kot prvo zadevo je poročal, v koliki meri bi bila občina pripravljena iti na roko tvrdki Viktoria in Adolf Munk ob ustanovitvi industrijskega podjetja. Na njegov predlog je občinski svet sklenil: Podaljšati napeljavo cestne razsvetljave na Levstikovi poti, dovoliti brezplačno plakatiranje lepakov Rdečega križa, odprodati stav-bišče za Kmečko posojilnico, in sicer 50 Din za kvadr. meter, dovoliti uSlovenčevo« tablo v Panonski ulici in v mestnem kopališču napraviti vodnjak, ker ni vodovoda. — Poročilo pravnega odseka je podal jj. dr. Fichtenau. Na njegov predlog so bili sprejeti v domovinsko zvezo brez takse: Podgoršek Franc, mesar z ženo in otroci, Brumen Ivan, delavec, Čeh Konrad z ženo in otroci, Hrenič Sebastijan, pekarski pomočnik, z ženo in otroci. Zajko Ignac, delavec, z družino, in Bieber Rudolf, zasebni uradnik, z ženo Josipino. — Obč. svetnik g. Prime poda poročilo v imenu stanovanjskega odseka. Prošnja za podelitev stanovanja uradniku g. Delpinu je bila zavrnjena z motivacijo, da je treba poskrbeti stanovanje domačinom, nikakor pa tujcem. Vsled tega se je g. Delpin pritožil na občinski svet in o njegovi pritožbi je imel reforirati občinski svetnik g. Rozman. G. župan tega ni dopustil, češ, da se v pritožbi napada član obč. sveta, vsled česar se je o tem vršila ostra debata v tajni seji, kjer je bila prošnja, odnosno pritožba g. Del-pilla zavrnjena. — Na predlog obč. svetnika gosp. Breclja so bile tri onemogle osebe sprejete za stalne mestne reveže, dve prošnji pa zavrnjeni,ker do-brostoječi otroci zamorejo vzdrževati stariše. — Ka- zoDnVa^ MnwnoEii Kolodvorska ulica štev. 28, I. nadstropje, do i. «o!!ta zapri. Naše socialno zavarovanje 0" Zadnja pot učitelja Zdolška. Tragična usoda idealnega šolnika Antonu Zdolška je vzbudila |>o vsej celjski župniji toliko pozoi • noat, da jc bil njegov pogreb naravnost nepričakovano veličastna manifestacija ljubezni in hvaležnosti do vzor-učitel ja, zvestega tov ur i Sa in plemenitega ljubitelja božje narave. Truplo pokojnika so bili v ponedeljek popoldne z avtomobilom pripeljali v Celje ter ga položili na lepo prirejeni mrtvaški oder v veži nad stop-njiščem okoliške deške osnovne šole. Kmalu so začele romati množice k odru in zlasti okoliškega kmečkega prebivalstva je bilo opaziti izredno mnogo. Deževati je začelo nu poslednje ležišče cvetja v silni izohilici. Stopnjišče so kmalu prekrili krasni venci. Davno pred pol r> popoldne v torek so se začele k okoliški šoli zgrinjati / vseli strani velike množice ljudstva s predstavnik/i raznih korporacij. Ko je mestni kaplan g. Anton Lusbachcr ob asistenci mestnega kaplanu g. J.Granfole in o. kapuci no -ka-teheta blagoslovil truplo pred šolo. se je od pokojniku v imenu šole poslovil šolski upravitelj g. F. \oglur. V srce segajoč je bil nato prizor, ko so zudoneli iz ruzredu, v katerem jc pokojnik poučeval, pretresljivi akordi žalostinke spomladi vse se veseli...«, ki jo jc izvajal šolski deški zbor pod vodstvom učitelja g. V. Kovaču. Ko pa so prenesli truplo v mrtvaški voz, ki je bil ves zagrnjen v cvetje, je turobno odjeknilu pozdravna vojaška fanfara. Nato se je razvil sprevod, kakor ga dolgega in pisane-gu Celje že leta sem ni videlo. Na čelu so korakale deklice osnovne šole čč. šolskih sester, za njimi polnoštevilno učenci okoliške deške šole s svojim učiteljstvom, dalje impezantua četa 42 lovcev s puškami, dolga vrsta tovarišev ribičev, vojaška četa itd. Zn krsto so sorodnikom sledili pokojnikovi malčki, nesoči cvetje, nato zopet dolga vrsta ljudstva in končno zopet vojaški oddelek. iNu pokopališču je po opravljenih molitvah stopil k svežemu grobu majhen deček in se pretresljivo ljubeznivo poslovil od svojega učitelja v imenu svojih malih tovarišev. V znak hvaležnosti so otroci grob dobesedno zusuli s svežim cvetjem. Nato je jedrnato spregovoril pokojnikov šolski tovariš iu rojak učitelj g. Gobec. V lepih besedah so se spominjali pokojniku še gg. tir. M. Hrašovec v imenu SPD. prof. Mravljak v imenu lovcev. Kot vojaštvo so tudi lovci' izstrelili puške v poslednji "pozdrav in položila v grob svoje znake, smrekove vejice, obenem pa je žalostno zasvi-rul lovski rog. Nuj poči v u v miru! OUZD v Ljubljani je izdal tudi letos izvleček svojih statističnih izsledkov. Letos se odlikuje izvleček po svoji obsežnosti in daje dragocene poglede na vse naše gos]>odarstvo in socialno zavarovanje. Vsebina grafikona pa se ne nanaša samo na tekoče posle (število zavarovancev, bolnikov, odstotek bolnikov itd.) ainpak tudi nn zavarovalne-lehnične potrebe bodočega pokojninskega zavarovanja delavcev (starostna struktura zavarovancev, statistične verjetnosti itd.). Nadalje je dotaknjenih nekaj problemov aktualne reforme socialnega zavarovanja ter skicirana veličina izrabljanja od strani zavarovancev in delodajalca. Končno so omenjeni in raztolmačeni narodnogospodarski pojuvi (razvoj industrije, sezija, konjunktura itd.) kolikor re-flektirajo iz statistike OUZD. Iz najinteresantnej-šegn poglavja matematične statistike tkzv. kore-laciijske teorije je perlustrirana samo medsebojna odvisnost starosti in mezde zavarovanca. Odvisnosti morbilitete od starosti, mezde, poklica in neštetih drugih faktorjev radi pomanjkanja časa in perso-nala žal, letos urad, kakor uvodoma povdarja v svojem poročilu, ni mogel analizirati, daslravno je to eden najvažnejših problemov bolniškega zavarovanja. Statistike o povprečnem številu zavarovancev po mesecih kažejo pri moških zavarovancih zelo regularno valovanje, ki se vsako leto ponavlja. V prvih mesecih vsakega leta članstvo narašča, v juliju vedno nekoliko pade, nato zopet nekaj časa Hmeljarsko društvo za Slovenijo objavlja sledeči razglas: Vsem podružnicam in društvenikom! Hmeljarsko društvo javlja vsem svojim podružnicam in drugim svojim članom, da je ministrstvo prometa dobro utemeljeno prošnjo Hmelj. dr. z dne 14. maja t. 1. br. 222 zn polovično voznino hinelj-skim obiravcem za leto 1930 z odlokom dne 13. junija t. I. br. 11.998-30 z motivacijo odbilo, da za zadevo nima zakonite »mogučnostic. Društveno vodstvo. Društvo bančnih zavodov. Naš včerajšnji članek popravljamo v toliko, da sta bila izvoljena za podpredsednika g. Avgust Tosti in Hanuš Krofta. Jugočeška. Jugoslovansko češka lekstilna industrija d. d. v Kranju je imela svoj VI. redni občni zbor, dne 23. junija 1930 pod predsedstvom gosp. Josipa viteza Pogačnika. Iz predložene bilance je razvidno, da znaša letošnji čisti dobiček 1,135.868-31. Din. Sklenilo se je delničarjem izplačati 4 odstotno dividrndo, dotirati rezervni zaklad z zneskom 580.000.— Din ler ostanek prenesli na račun prihodnjega leta. Občni zbor je pooblastil upravni svet, da je opolnomočen pridobili Belgrajsko tekstilno industrijo d. d. v Belgradu in to v svrho najeli primerno posojilo. Razglas o razgrnitvi razporeda za pridobnino in davek na poslovni proinel za davčno leto 1930. — Odmera pridobnine in davka na poslovni promet za davčno leto 1930 .je izvršena za vsa v okolišu te davčne uprave se nahajajoča podjetja, obrate in poklice, in je razpored v zmislu člena 131 zakona o neposrednjih davkih razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi uradnimi urami v času od 30. junija 1930 do vštetega 7. julija 1930 pri davčni upravi za okolico v Ljubljani, justična palača, soba št. 107 (II. nadstropje). Vsak davčni zavezanec bo o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku še posebe obveščen s plačilnim nalogom. Prizivni rok 30 dni teče od dneva, ki sledi prejemu plačilnega naloga. Morebitne pritožbe je kolkovati s kolkom 20 Din. — Davčna uprava Ljubljana — okolica. Opozorilev na krojaški in prikrojevalni tečaj v Novem mestu. Krojaške mojstre novomeškega okoliša ponovno opozarjamo na prikrojevalni tečaj, ki se vrši od 7. do 26. julija v Novem mestu. Pri-ijave za tečaj, ki bo celodneven, je poslati nemudoma Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za tečaj znaša 100 Din. Borza Dne 25. junija 1930. DENAR Devizni tečaji so bili danes neenotni, popustil je Dunaj, nadalje Pariz. Čvrstejši pa je bil danes London. Promet je bil srednji, znatnejši le v devizah Praga in Dunaj. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam' 2272.50 bi. Berlin 1346.50—1349 (1348). Bruselj 787.20—790.20 (788.70). Budimpešta 989.60 bi. Curih 1094.-10—1097.40 (1095.90). Dunaj 796.64 do 799.64 (798.14). London 274.43-275.23 (274.83). Newyork 56.44 bi. Pariz 222.03 bi. Praga 167.39— 168.19 (167.79). Trst 296.25 bi. Zagreb. Amsterdam 2269.50—2275.50, Berlin 1346.50—1349.50. Bruselj 789.20 bi. Budimp. 988.10 do 991.10. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 796.64— 799.64. London 274.43—275.23. Newyork 56.34 do 56.54. Pariz 221.03—223.07. Praga 167.39—168.19. Trst 295.115—297.115. Skupui promet brez kompenzacij je znašal 5.3 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2269.50—2275.50, Berlin 1346,50—1349,50, Budimpešta 988.10—991.10, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.64—799.64, London 274.43—275.23, Newyork 56.34—56.54, Pariz 221.23 do 223.23, Praga 167.39—168.19, Milan 295.15 do 297.15. Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207.35. Atene 6.69. Berlin 123.03. Bruselj 72.02. Budimpešta kor županovo tako tudi vse predloge je obč. svet vzel na znanje in soglasno potrdil. Nato se je prešlo namesto odstopivših občinskih svetnikov k izvolitvi dveh članov v upravni, enega v stanovanjski in enega člana v mestni ubožni svet. Za skrti-tinatorja je g. župan imenoval gg. dr. Šalamuna in Pečeka. Pred volitvijo se je takoj oglasil k besedi g. svetnik Rozman ter zahteval objasnitve, iz kakega razloga sta bila odstranjena Zupančič in Seischeg. Zupan je pojasnil, da je prejel akt od banske uprave. V upravni odsek sta bila izvoljena gg. inž. Urbančič in Ogorelec, v stanovanjski odsek in v mestni ubožni svet g. Maroh. Takoj po javni se je vršila tajna seja. Za tehničnega uradnika je bil postavljen g. Josip Kraj-nik, za ravnatelja mestne hranilnice g. France Vidmar. Obenem so je uredilo tudi službeno razmerje ostalih naatavljencev mestne hranilnice, in sicer .80 jih izenačili z državnimi nameščenci. vikji tečajni izpit na gimnaziji kraljeviča Andreja t Ptuju. Pod predsedstvom dr, Rajka Nahtt-gala, univerzitetnega profesorja v Ljubljani, ki je kot mlnlatnkl odposlanec nadzoroval gimnazijo od 4. do 28. junija 1980, je delalo višji tečajni izpit 15 pripravnikov, In sicer pismeno od 16. do 18., ustno 20. In 21. junija. Napravili so izpit: Belšak Ciril, Blumenau Igor, čahuk Aleksander, Drofenik Anton, Herg Edgar, Hlebec Erneat. Kolarič Karel, Kveder Drago, Polanec Ivan (privatist), Popovič Josip, Stajnko Milko. Zajšek Matej. Trije pripravniki so bili zavrnjeni na septembereki termin. raste; proti koncu leta začne članstvo padati in v začetku prihodnjega leta zopet rasti itd. Vsakoletna valovanja povzročajo sezijski delavci: stavbni, gozdni, poljedelski itd. (Izredno huda zima v začetku 1929 je nekoliko deformirala seaiijsko oscilacijo. Tako n. pr. ni opažali padca članstva v juliju 1929. Ženski člani ne izkazujejo izrazitih sezijskih valov. Računsko je mogoče izslediti tudi neznatno valovanje ženskih sezijskih delavcev: natakarice in sobarice v letoviščih, delavke zaposlene pri izde- . lovanju slamnikov, kožuhovin itd. iz podatkov c ' sezijski, konjunkturni slučajni in stalni zaposlitvi je razvidna sledeča slika razvoja narodnogospodarske delavnosti. _ V dobi inflacije je gospodarska delavnost polagoma padala. Kmalu po stabilizaciji dinarja, izvedeni v avgustu 1925, je začela gosjiodar-ska delavnost rapidno naraščati ter narašča žc danes z isto intenzivnostjo. Stabilizacija naše valute je povzročila poleg tega tudi regularno konjunktur-no valovanje, katerega prej ni bilo, Konjunkturni val (ciklus) je bil zelo izrazit v 1. 1926 ter se je polagoma nato absorbiral. Ostra zima v začetku i. 1929 je povzročila zopet novo še močnejše ko-njunkturno valovanje, ki se tje pa sedaj tudi že nekoliko ublažilo. Sezijsko valovanje povprečne dnevne zavarovane mezde moških članov kaže, du so moški sezijski delavci boljše plačani kakor stalni delavni in sicer po računskih ugotovitvah približno za 50 odstotkov. 90.30. Bukarešt 3.(Kij. Carigrad 2.40. Dunaj 72.825, London 25.075. Madrid 59. Nevvvork 516. Pariz 20.26. Praga 15.31. Sofija 3.745. Trst 27.035. Kopen-hagen 138125. Varšava 57.85. Stockholm 138.625. Oslo 138.125. Helsingfors 12.99. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.526/B, (valuta) 12.50). VREDNOSTNI PAPIR|I Tržišče državnih papirjev je ostalo neizpremenjeno, le vojna škoda je čvrstejša. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni. Med industrijskim je oslabel Slaveks, nadalje Trboveljska, čvrstejša kakor včeraj pa je bila osješka Šečerana. Ljubljana. 8% Bler. pos. 95.25 bi. 7% Bler. pos. 84.75 bi. Celjska pos. 160 den. Ljublj. kred. 122 den. Praštediona 905 den. Kred. zavod 170 den. Vevče 122 den. Slavbnn 40 den. šešir 105 den. Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 87—87,50, agrari 54—54.50 (54.50), vojna škoda ar. 433 do 433.50, kasa 432—433. 6. 432.50—433 (433), 7. 432.75 do 433 (433), 12. 434 bl„ 8% Bler. pos. 96.50 bi., 7% Bler. pos. 84.625—84.75 (84.625), 7% pos. Drž. hip. banke 83.50—84, Pos. mesta Zagreb 75 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—38, Poljo 57.50—58 (58). Kreditna 96—100, Union 195.50 bl„ Jugo 78—79, Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 62 den., Narodna 8.200—8.300, Obrtna 36.50 den., Praštediona 900 do 910, Etno 161—165, Srbska 180 den., Zemalj-ska 134—136 (134.50). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 160—169, Slaveks 65—66 (65), Slavonija 200—210, Našice 1.300, Danica 108 do 112, Šečerana Osjek 350—360 (360, 355), Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 175 den., Brod. vag. 110 do 120, Union 115—130, Vevče 122 den., Isis 33 den., Ragusea 392—400, Oceania 210 den., Jadr. plov. 510 den., Trboveljska 418—425 (418). Belgrad. Narodna banka 8.170 den., 7% inv. pos. 89.50—90 (89.75), agrari 56—56.50 (56), vojna škoda prompl 442—443 (442—443.50), 11. 453—454, 7% Bler. pos. zaklj. 85.75 (10.00 dol. nom.) 1% pos. Drž, hip. banke 85.75—86.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.80, Wiener Bank-verein 18.20, Creditanstalt 47.60, Escornptege? 159.50, Aussiger Chemische 173.25, Ruše 34.50 Slavex 8.15, Mundus 169. Alpine 23.60, Trbovelj ska 51.10, Prager Eisen 321, Rima Murany 81.45 Žito Katastrofalno nazadovanje žitnih cen v Zdru ženili državah se še vedno ni ustavilo, ampak od dne do dne tečaji nadalje padajo. Pri nas je desori-jentacija precejšnja, vendar je opazili na drugi strani veliko povpraševanje po pšenici, kar je dovedlo do znatnih zaključkov v starem blagu. Za novo blago je zanimanje nekoliko manjše. Gornjebačka pšenica velja danes približno 202.50 nakladalna postaja — pa so tudi višje in nižje ponudbe na trgu. Koruza se drži v ceni dokaj stanovitno in je povpraševanje po tem blagu povsem normalno. Cikaška besa nima na koruzo nobenega vpliva. — Analogno 7, nazadovanjem pšenice, vendar ne v takem obsegu, so popustile pri nekaterih mlinih tudi cene pše nične moke. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Tendenca slaba. Pšenica: bč. 77 kg 192><;—197Vi, gornje bč. 78 kg 195—200, gornje ban. 78 kg 195—200, ban. Tisa šlep 78 kg 200—202K. sr. 77 kg 175—177'/;, sr. 76 kg 170—172K-. Moka: (X), 0 330-340, 2 290—800. 5 280—240, 6 178—180. 7 105—115, 8 80—90. Ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 57, koruza 27, moka 11, otrobi 1 vag. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: okt. 18.44—18.62, zaklj. 18.17—18.48. Rž: junij 10.80. zaklj. 10.70—10.80. Koruza: julij 12.50 do 12.65, zaklj. 12.56—12.57: okt. 12.81—12.90. zaklj. 12.84—85; tranzit julij 11.— ; avg. 11.35. Les Na ljubljanski borzi je bilo dHties eksekutivno prodano 10 vag. 240 m3 rezane jelovine, remeljni in deske raznih dimenzij. Povpraševanje je za ca. 8 m3 par,jene buko-vine 80 mm, ca. 20 m® 88 min, 10 ni3 27 mm, 25 ms 60 nun, vse od 2 m naprej od 14 cm dalje, za 1 mali vagon javorjevih plohov, 80, 40, 50, 60, 70 mm od 25 cm dalje, od 2 111 dalje. Živinn Mariborski svinjski sejem. Prignanih je bilo 18 konjev, 15 bikov, 96 volov, 313 krav in 22 telet, skupaj 464 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8—9 Din, poldebeli 7—7.50 Din. plemenski voli 6.50—7 Din, biki za klanje 7.25—9 Din, klavne krave debele 7—8 Din, plemenske krave 6—7 Din, krave za klobasarje 5.25—5.75 Din. molzne krave 5.50—7 Din, breje krave 5.50—7 Din, mlada živina 7—9 Din, teleta 10—12 Din. Prodanih je bilo 241 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 22 komadov. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso I. vrste 1 kg 18—20 Din, volovsko meso II. vrite 14—18 Din, ineso od bikov, krav in teli«. 10—12 Din, telečje meso I vrste 20—25 Din, telečje meso II. vrste 16—18 Din, svinjsko -meso sveže 15—28 Din. - PKOE - odstr.mt lako! lil tniv. sledu „Crem« Oriseoij Dobiva sc v loknrnnli. (jrognrijnii in parfiimerljah. /.nlo ca: »Cosuioeliouiia, lui;ieb, SiniOiklntova M. Ttlofou lil- Skrivnostni madj. vampir ! Procesija sv. Rešnjega Telesa v Berlinu. V prvi vrsti korakajo: državni minister dr. Wirth, državni kancler dr. Briining, državni poštni minister dr. Schatzel, v drugi vrsti pruski pravosodni minister in državni prometni minister Guerard. Beatifikacija Ozane Kotorske Jutri se prično v Kotorju slovesnosti povodom beatifikacije Ozane Kotorske, čijih višek bodo cerkvene in ljudske prireditve od 3. do 5. julija. Poleg škofov Ucellinija in Bo-nefačiča se bo udeležil slovesnosti tudi apostolski nuncij v Belgradu, nadškof Hcrmene-gild Pellegrinetti. Ker ljudstvo v kotorskem okraju, v Črni gori in po vsej južni Dalmaciji blaženo Ozano že več stoletij izredno časti, bodo slovesnosti res veličastne. Posebno zanimiv bo nastop tisočletnega mornarskega cunfta -Bokeška mornarica« v srednjeveških nošah, v katerih sicer nastopijo samo ob priliki vsakoletnega cerkvenega praznika sv. Tirifona. V črnogorski vasici Relezi se je leta 1493 kot otrok siromašnih staršev-pastirjev rodila Katarina Kosič, ki je pri sosedih že zelo zgodaj vzbujala pozornost radi izredne lepote in pobožnosti. Pasla je po gorovju očetovo čredo. V samoti in občudovanju silne narave svoje domovine se je v deklici vnelo vroče hrepenenje, da bi se približala Stvarniku in da bi bila razsvetljena od njegove modrosti. Zvesto je poslušala svojo mater, ki ji je pripovedovala, da je v Kotorju naslikan Stvarnik sveta, enkrat kot nežen otrok, drugič pa krvaveč na križu. Pastirica je povsod nosila te božje podobe v svojem srcu in večkrat se ji je zdelo, da se ji iz divjih skal približuje Od-rešenik, smehljajoč se kot otročiček v materinem naročju ali umirajoč na križu. Ko je končala svoje štirinajsto leto, je zapustila hišo staršev in odšla v Kotor, da bi gledala božje podobe in živela po božjih naukih. Shižila je kot dekla v neki plemenitaški hiši, razdeljevala svoj mali zaslužek ubogim in prežnvela svoj prosti čas v molitvi in premišljevanju. V svojem dvajsetem letu je za vselej vzela slovo od svetnega poklica in vstopila v red dominikank; imenovala se je odslej po neki deviški spokornici Ozana. V premišljevanju o verskih skrivnostih, v zatajevanju in asketičnih vajah je blažena Ozana dosegla visoko starost. Pridobila si je izredno bogoslovno učenost in je bila tako bistrega razuma, da so se cerkveni in posvetni dostojanstveniki pogosto obračali do nje za svet. Kar si je s svojim vezenjem pridobila, je vse razdelila med ubožce; tolažila je bolnike, jim lajšala njih bolečine in daleč preko mej njene domovine je prodrl glas o »kotorskem angelu«. Ozana je v svojih molitvah videla bodoče dogodke in obvarovala svoje someščane pred marsikatero nesrečo. Ko je turški admiral Chaireddin Barba-rossa leta 1539 osvojil Ercegnovi in ostala utrjena mesta Boke ter ogrožal Kotor, so prestrašeni meščani šli k Ozani vprašat za svet. Blažena redovnica jim jc vlila poguma in jih zagotovila sijajne zmage. Malodušni so ubogali pobožno spokornico in po večkratnih silnih napadih je moral Turek oditi praznih rok. Leta 1567 je Ozana odšla k Bogu po večno plačilo. Pokopali so jo v cerkvi sv. Pavla v Koloru in ko so to cerkev v Napoleonovih časih Francozi spremenili v skladišče, so prenesli Ozanino truplo v cerkcv sv. Marije. Rojaki časte blaženo Ozano kot priprošnjico v vseh težavah, njeno življenje pa so opisali pisatelji najrazličnejših narodov. Vsepovsod glasba in petje V Hollywoodu se med filmskim svetom odigrava revolucija, od katere pa prodro v svet le daljni odmevi. Z nastopom zvočnega filma se ni samo izpremenilo zunanje lice Hollywooda, ampak je tudi cela vrsta nekdaj slavnih igralcev bila kar čez noč potisnjena v ozadje, ker so ateljeji angažirali igralce, ki zmorejo peti visoki >C« iu zraven še dovršeno igrati. In tako se je zgodilo, da je nekdaj tihi Holly\vood, v katerem so igralci ves svoj prosti čas spali in igrali golf, postal danes ena sama velika dvorana za vežbanje glasbe. Petje in sploh glasba izpolnjuje danes ves prosti čas igralcev. Vivian in Rosetta Duncan pojeta dnevno osem ur, Bessie Love tri ure itd. Kjerkoli gre človek, povsod iz vsake hiše sliši oni znani »do-remi« in če meni, da se bo tega petja rešil, če pobegne v urade študija, kjer so nekoč pisali filmski scenariji in kjer je bila vsaka glasnejša beseda oskrunitev prostora, bo videl, da se je kruto prevaral. Tudi tu je izginila tradicijonalna tišina. Od vseh strani se čujejo akordi, lepi in grdi. Nekdaj je bilo to svetišče filmske literature, danes pa so se tu udomačili skladatelji. Kmalu pa so se uverili tudi merodajni faktorji, da je ta položaj nemogoč. Scenarij je tudi pri zvočnem filmu enako važen kakor glasbena spremljava, toda kdo bo v tem splošnem metežu, ki je zavladal v uradih študija, mogel napisati eno samo pametno besedo. Sklicali so neštevilno konferenc, kako bi rešili vprašanje skladateljev in končno so odločili, da dobe skladatelji svoja posebna stanovanja, kjer bodo lahko po mili volji skladali nove pesmi. V ta namen so izbrali lepe vile, ki na zunaj izgledajo popolnoma po starem, le znotraj imajo značaj Metro Goldwyn Mayer-jevih uradov. Časi so se v resninci izpremenili. Nekdaj je bila glasbena spremljava nekaj manj vrednega, danes pa je ravno tako važna, kakor dobra vsebina in režija samega filma. Upor v indijski kaznilnici. Po indijskih ječah je radi številnih aretacij zmanjkalo prostora. V Rotn-bn.vu so preuredili neko stanovanjsko hišo v kaznilnico. Nedavno pa so se v tej začasni kaznilnici jetniki uprli in se jim (je i>osrečilo na strehi razobesiti ^zastavo Droteetac. V neki mali vasi nekoč ogrske, sedaj romunske provincije Sedmograške, se jo te dni pojavila govorica, da je neki kleparski mojster, ki je tam izvršil samomor, bil Bela Kiss, ki je pod napačnim imenom živel v vasi ob pobočju Karpatov. Take govorice se pojavljajo skoro vsako leto. Kjer so dvomi, tan» začenja svoje delo domišljija. O Beli Kissu, »grškem vampirju, plavobradcu iz Činkote, so trdili, da je padel v vojni. Ljudje pa vedo, kako pogosto se je dogodilo, da so v vojni za padle proglašeni zopet vstali od mrtvih, in zato so na Ogrskem prepričani, da živi Bela Kiss kje skrit pod napačnim imenom. Bilo je 16. maja 1916. V mali vasi Činkota blizu Budimpešte je pripovedovala neka stara postrežnica čudno zgodbo. Prihajala je vsaki petek h kleparskemu mojstru Beli Kissu, da mu je pospravila delavnico in stanovanje, izvzemši ene sobe, ki jc bila vedno zaklenjena. Radovedna je nekoč pokukala skozi zaprašeno okno na vratih v sobo. Pri tem jo je zalotil Bela Kiss. Ves divji jo je trdo prijel in ji prepovedal še kedaj prestopiti prag njegovega stanovanja. Zaklenjenn soba je bila čisto prazna, je pripovedovala stara ženica, samo ob eni steni je videla sedem pločevinastih posod. Bela Kiss ji je dejal, da je v posodah petrolej. Ko je ta zgodba prišla oblastem na ušesa, je Bela Kiss žc odšel v vojno. Nahajal se je na srbski fronti. Stanovanje so odprli, da bi zaplenili baje tam shranjeni petrolej. V sedmih posodah pa niso našli petroleja, ampak sedem ženskih trupel. Sedem deklet, ki so vse imele na vratu znake davljenja. Posode so bile her-inetično zaprte in so bila trupla še dobro ohranjena in so jih lahko agnoscirali. Našli so na tucate plačanih računov od inseratov, ki so bili objavljeni v raznih madjarskih podeželskih listih: ženitne ponudbe in prerokovanje bodočnosti. Bilo je jasno, da je Bela Kiss s pomočjo takih inseratov izvabljal dekleta, ki bi se rade niožile in take, ki bi rade videle v bodočnost, v svoje stanovanje, kjer jih je zadavil in oropal dragocenosti in denar. Iskali so naprej in našli na dvorišču zakopanih še deset trupel in v nekem bližnjem gozdu zopet deset. Skupaj torej 27 ženskih trupel. Večinoma so bila dekleta z dežele. Iskanje zverinskega morilca ni trajalo dolgo. Poveljnik čete, pri kateri je služil morilec, je sporočil, da je infanterist Bela Kiss v neki vojni bolnišnici Japonski let ler Cenzaku Acuina bo s svojim letalom poskusil izvršiti polet okrog zemlje. Letel bo z Japonskega v Ameriko, čez Atlantski ocean v Evropo in nato čez Azijo na Japonsko Opica, ki se meša v politiko V južnoangleškem Cambervvellu je te dni neka opica na čuden način posegla v volilni boj. Vršil sc jc tam volilni shod konservativcev, ki pa se ni vršil preveč mirno, kajti li-bcrali so svoje nasprotnike ves čas obdajali z medklici. Končno je nastal iz tega velik hrušč, pri katerem so vsi vpili povprek eden čez drugega, tako da se je zdelo, da bo shod razbit. Predsednik shoda je ravno hotel poklicati policijo, ko sc je nenadoma na oknu pojavila opica, ki jc skočila v dvorano. Sluga ji je šel nasproti, da bi jo prepodil, toda opica ga je s silno močjo odrinila. Nato je šla nad predsednika, ga prepodila s sedeža, zagrabila zvonec in začela z njim zvoniti. Liberali in konservativci so pokali od smeha in so se nato skupno podali nad opico. Toda ne eni nc drugi niso imeli sreče, kajti opica jim je izginiila izpred oči in so jo šele naslednji dan ujeli v neki cerkvi. Shod pa je bil na ta način srečno končan. Prva izvirna slika o boju za svetovno prvenstvo Schmeling - Sharkey. Schmeling je radi prenizkega udarca postal nesposoben za boj, nakar je sodnik diskvalificiral Sharheya. v Srbiji umrl za legarjem. Policija se pa s tem ni zadovoljila; poslala je kriminal, uradnika na južno fronto, da bi odkril morebitno zamenjavo. »Bil je ljubek, pohleven dečko s svetlimi skravžljanimi lasmi in plavimi očmi,« je pripovedovala bolniška strežnica, ki je stregla Beli Kissu v njegovih poslednjih urah. Ampak vampir iz Činkote je bil takrat že 35 let star, temnih las in ni izgledal kakor pohleven mladenič. Očividno je vzel hudo bolnemu tovarišu identitetno izkaznico in umirajočemu 4besil svojo. Preiskovali so dalje, toda zaman. Skoro poldrugo desetletje je že preteklo od tega. Akt Bela Kiss leži zaprašen v predalih budimpeštanske policije, ljudska domišljija pa ne miruje. V ogrskih vaseh, od koder je Bela Kiss izvabljal svoje žrtve, se od časa do časa pojavljajo govorice o dozdevnem Beli Kissu, toda doslej manjka vsaka sled. Pes, pokopan z vojaškimi častmi V Dennisonu (država Ohio) je te dni poginil junak, ki jc za časa svetovne vojne rešil mnogim ameriškim vojakom življenje: pes Bing. Bing, ki so ga vojaki vzeli s seboj na bojno polje, je imel čudovit, tudi za pse izreden čut vohanja. S pomočjo tega jc mogel vsak bližajoči se plinski napad pravočasno javiti in je vedno vojake pravočasno opozoril, da so si nadeli plinske maske. Na ta način je zvesta žival mnogim vojakom rešila življenje. Po vojni je ameriška vlada nakazala za psa mesečno penzijo 60 dolarjev in ko jc te dni poginit, so ga pokopati na ookopaiišč-u z vo-i jaškimi častmi. Programi Radio-Ljubliana t Četrtek. 26. junija: 12.30 Plošče. 13.00 Ča-sovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Radio orkestra. 18.30 Plošče. 19.00 Dr. V. Bohinec: Zračni promet, 19.30 Dr. Lojze Čampa: Novi kazenski zakon, 20,00 Jugoslovanski večer: Pevski kvartet Glasbene Matice (gg. Pelan, Završan ml., Završan st., Skalar); citre igra g. Loške. 21.00 Koncert godbe Dravske divizije. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.U Nadaljevanje koncert godbe Dravske divizije. Petek, 27. junija. 12.30 Plošče. 13,00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Mladinska akademija, ki jo prirede učenke Šentjakobske dekliške osnovne šole v Ljubljani v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. princi Andreja. 18.30 Koncert radio orkestra. 19.30 O ženskih organizacijah, gdč. Lebarjeva. 20.00 Dr. I Grafenauer: Nemščina. 20.30 Prenos koncerta bel-grajskih pevskih društev s Kalimegdana. 22.00 Ča-sovna napoved in poročila. Dragi programi i Petek, 27. junija. Belgrad: 17.30 Koncert radio kvarteta. 19.30 Etika Vidovdana in nato »Dekle s Kosovega«, dramatizacija. 20.30 Prenos koncerta Sokola. 22.45 Zabavni koncert. — Budapest: 17.40 Koncert dunajskih pesmi. 18.50 Baletni večer. 20.00 Drama in studia. 22.10 Večerni koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.00 »Cecilija«, opera. — Milan: 19.15 Večerni koncert orkestra. 20.30 Simfonični koncert, nato zabavni koncert do 24.00. — Praga: 20.00 Koncert italijanskih pesmi. 20.30 Violinski koncert. 22.15 Zabavni koncert. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert orkestra. 21.00 Zborni koncert, natt zabavni koncert. — Rim: 21.02 »Hčerka regimenta«, opereta. — Berlin; 18.35 Operetna glasba, 19,40 Lepa Galateja, burleskna opereta. 21.05 Večerni koncert orkestra, nato plesna glasba. — Ka-tovice: 18.00 Koncert orkestra na mandoline. 21.15 Simfonični koncert. 22.25 Večerni koncert orkestra, — M. Ostrava: 19.30 Ljudski večer. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Plošče. 22.15 Zabavni konc. Elektrifikacija banovine Naj nanizamo samo par dejstev, ki nam jasno pričajo, da moramo misliti takoj, in ne morda šele čez pet let, nu elektrifikacijo banovine. da moramo zahtevati, da to elektrifikacijo izvode in z njo gospodari javen čiinitelj, i. j. banovina, ne du hi izključevala pri tem. čc je nu raz|x>lugo, udeležbo zasebnega kajti ta la. Misli, ki jih hočemo navesti, »o itak že splošno znane, trebil jih je samo napisati, da ostanejo v spominu. /.akaj moramo takoj misliti nn elektrifikacijo? Zato ker smo itak za drugimi sosedi deset do dvajset let že od zadaj. Ker ni bilo javnega činitelja, ki bi mogel izvesti široko-notezno elektrifikacijo dežele, je pač izkuSala zasebna podjetnost ustvarjati malo liidro- din kalorič.ne- in clieselmotorske centrale za svoje lastne in tudi sosedne obrate. S tem se jc zapravljal kapital in izgubljale najvažnejše postojanke za električno dobavo iz večje centralo, dalje so se izgubile marsikatere važne vodne stopnje z manj važni mi projekti. Naj pokažemo samo na vodno gospodarstvo v Kranju. Tržriču in v Tacnu. Gotovo je bilo livalevredno prizadevanje teh zasebnih projektantov in podjetnikov za ffluSbo, ki so jo izvršili tekom zadnjih deset Let n&M industriji in javnosti, toda s tem svojim prizadevanjem so zavzeli s svojimi koncesijami. svojimi pogodbami za dobavo toku io s svojimi daljnovodi važne oddajne okoliše ter tako ustvarili gluha območja za elektriko javjiepa podjetnika za deset in več let. Ako banovina takoj postavi na trg svojo elektriko v zadostni meri, potem se nove pogodbe s temi podjetniki ne bodo več sklepale, v«aj novih priključkov ne bodo ljudje iskali pri teh centralah, temveč pri banovinskih. Kajti tudi v Nemčiji streme vsa elektrike potrebna podjetja za priključki na javne elektrovodo ter se zasebne elektrarne radi tega zelo razburjajo. To je razumljivo, toda za nas sledi nastopni nauk: Tudi če bi s«1, kar žele. zasebni podjetniki, odložila elektrifikacija banovine /.a pert ali več let, a bi bila vendar na vidiku, potem bodo ljudje ali čakali šc pet in več let na to elektrifikacijo ali pa se bodo morali ob priključku na obstoječo zasebno elektrarno vera ti na daljšo dobo. Za javno naše gospodarstvo bi pomenilo obojo veliko izgubo, kajti pet neizrabljenih gospodarskih let je izguba, kakor pomeni za banovinske elektrarne veliko izgubo izguba električnega trga za večjo ali manjšo dobo. Ne smemo pu dalje pozabiti tudi nastopne sicer splošno znane resnice. Čc/. pet let stopi na delovni trg pri nas po vojni rojena iu sicer eelo številna generacija. Pričakovati imamo torej močan porast delovnih sil. Narodnega gospodarja mora to dejstvo navdajati s skrbjo, kje bo zaposlil te nove in sicer p® zdravju močne sile, d« ne bodo pritiskale mezd in da %p Of bodo izseljevale. Tc delovne sile ne 1110- T< ■ | (i l č.tkatj. po t ali 1« -c jim domn !*l|ijfie ^IfMovni Irg in kruli, temveč morajo dobiti zafiosRflrv takoj. Zato je škod« tudi vsake minute, za katero bi se elektrifikacija banovine zavlekla. Na elektrifikacij!! je torej interesiran naš mali človek, zato ni čudno, če sc oni naš • velik i < človek, ki išče dobička na škodo malega, ■elektrifikaciji upira. V debati, ki se je vršila v časopisju in za ikulisanii, se jc uporabljal kot najtežji kanon rentabilnost, odnosno nerentnbilnost banov in-fike elektrifikacije. V lem oziru sc izkušn pri-eugeriratj ter ustvariti psihoza, ki je v svoji »snovi pogrošna. Skuša se namreč vzporediti in primerjati dva pojma, ki se po svojem bistvu ne krijeta, dasi sc enako glasita, to je rentabilnost zasebnega električnega podjetja in rentabilnost javne ustanove. Zh primer naj navedem samo princip ceste. Če gradi zasebnik cesto v gozd, kal.kulira tudi nje rentabilnost za eksploatacijo gozda in pač gradi le to, kar javni potrebi ter bo to potrebo presojala |x> njeni neodložljivosti in opravičenosti in po možnosti, ali ji more ustreči s svojimi finančnimi sredstvi. Isto načelo mora veljati tudi za javne elek-trifikacijske naprave, Ic da je ta stvar bolj ugodna, ker vendar le nupravc tudi vidno nekaj nesejo in je treba gledati, da res neso. dočim, če ostanemo pri cesti, cesta ne nese direktnega dobička. Kaj bi rekli človeku, ki bi dejal, da določene ugotovljeno ]>otrebnc ceste ni treba graditi, ker ne bo nič nesla? Da jc clektrifikaciju dežele neodložljiva jiivnu potreba, da je radi tega elektrifikacija opravičena in da se da s finančno silo banovine izvesti, o tem menda nihče pri nas ne dvomi. Tekom debate se je sicer menda že omenilo, da sc mora misliti na dovod elektrike krajem, kamor je zasebni podjetnik ne bi speljal, toda radi tega moru imeti javna elektrarna tudi ona območja na raz|>olugo, ki bi jili zasedel tudi zasebni podjetnik. I.c tako se varujejo skupni javni interesi. In dolžnost in naloga banovine je, da te javne skupne intere.se varuje ter te kraje čimprej zasede s svojim vodom. Pri zasebnih elektrooddujnih podjetjih opažamo tudi nastopni za šibke odjemalce usodni pojav: Podjetje da tok na razpolago, če si odjemalci sami /.grade daljnovod. Da jc to za podjetniku dobro, je očividno, podjetje dobi samo odjemalca. Toda drugačna je slika pri odjemalcih. Če je odjemalec zadruga, ima stvar vsaj enega gospodarja, hujše je, čc vobčo za prvo napravo zbero ljudje samo denar brez vsako druge oblike ter sc konsuinent poedinec zaveže s singularno pogodbo. Vod postaja čez čas potreben popravil. Tu omahne drog, tam pri transformatorju nekaj ni v redil. In vse težave so tu. Mod konsunienti se pojavijo često napete razmere, prepiri in nagajanja, često pa jc žc brez teh človeških le/av dovolj drugih, predvsem finančnih težkoč. Ko so ljudje siti teh skrbi in ker jc vod v nevarnosti, sc pojavi »rešiteljica« elektrarna, ki prevzame pod za konsumente |>o navadi težkimi |iogoji (višja cena toka. enkratni prispevek /.a |>opravo itd.) vod v svojo last, lega javno podjetje, ki ima namen narodu pomagati in ne izkoriščati težkega položaja koivsumcnta, ne bo delalo. Imamo še drugo pojave. Zasebni podjetnik je na pr. interesiran na tem, da mu elektrarna neso čimveč dobička. Ta dobiček je često odvisen od tega .da določenim krajem toka vobčo ne da, posebno če je na pr. velik premogovnik interesiran na tem, da ima v določenem okolišu svoj oddajni trg nl.i kako drugo industrijsko podjetje rezerv ar brezposelnega delavstva, ki tišči s svojo ponudbo delavske mezde. lak podjetnik so bo pač okoristil s pogodbo o dosinteresenientu na določenem ozemlju ter Ik> brez truda in riziku vtaknil odškodnino za to v svoj žep. Da to ne more biti nikoli delotržna politika javnega podjetja, je pač v bistvu javnega podjetja in. kadar bi. bili V naši upravi tako daleč, tla bi bili taki |>ojav i možni in strah opravičen, potem |>reti vsem nam pogin. Zato moremo reči: kdor ovira in dela na tem, da se elektrifikaciji banovine delajo zapreke. da. že oni. kdor stoji ob stran.i kot nevtralen gledalec, ta tlela proti interesom našega malega človeka, ta dela proti narodnogospodarskim interesom našega ljudstva. Mislim, da ima narod v sebi še toliko moči. da lio našel o pravem času in na pravem mestu sredstva, ki bodo uspešno varovala njegovo korist. Gre za velike reči iu dosedaj se jc narod šc zmerom pokazal kot strnjen čin.itelj. šo /. vsakim, ki se je postavil po robu njegovim stremljenjem in upravičenim težnjam, jc slovensko ljudstvo po zaslugi pomedlo. N. Velikonja. Pridobivajte novih naročnikovi Pismo iz Belgrada Že nekaj mesecev po smrti liore Stanko v iča so posamezniki pokrenriM misel o enotni izdaji njegovih del. Začetkom leta 1928 so je v Belgradu osnoval odbor za izdajo Stankovičevih spisov. urejanje je sprejel profesor Drag. Kostič. Omenjeni odbor jo z velikimi materijalnimi težavami v sorazmerno kratki dobi (v dobrem letu) izdal sedem zvezkov. Te dni pa je s precejšno zamudo izžel droben osmi zvezek (88 str., 10 Din). Ob tej priliki moram podčrtati par pomanjkljivosti te nekritične izdaje Stankoviča, ki so pa marsikod zelo vidne. Za ta zadnji (8.) zvezek »Del je bila prvotno določena obsežnejša študija Jovana Du-čiča o Bori Stankoviču, ki pa radi pomanjkanja denarnih sredstev ni izšla. Prav tako so izostale obljubljene varijante Istih del, posamezni fragmentarni napisi in šo marsikaj drugega. Naravnost škoda se mi zdi, da izdaja ni kol bi po vseh pravilih morala biti. Ker [>o nekaj letih bo potrebna nova, okusnejša in knjizevno-formalno bolje podana izdaja. Ali ne bi bilo priporočljiveje mesto dveh izdati eno celotno, kritično in z vsem potrebnim opremljeno izdajo? Zadnja, osma knjiga Del 15ore Stankoviča prinaša dvoje proznih stvari iz mladostne dobe pisateljeve (»Nastup«, »Pečal«). Zanimivo pa je, da Stankova; ne slika v njih ljudi iz patriarhalnega, pol turškega Vranja, ampak je v obeh dal manj uspelo (kol sicer) fotografijo mestnega, belgraj-skega življenja iz inteligenčnih krogov. »Nastup je bil zamišljen kot moderni družabni roman. Pa je ostal samo fragment. V njem je Stankovič dal sicer nazunaij zakrite, vendar onemu, ki pozna srbsko literaturo, takoj vidne potrete Bogdana Popo-viča in Jaše Prodanoviča. — V glavnem junaku »Pečali-, druge Slankovičeve proze, ki je pa uspelega ko prva, vidijo nekateri znanega, srbskega književnega kritika .lovana Skerliča. V Pečali nastopa ludi vseučiliščuica s socijalistično razpolo-ženostjo. Ob koncu omenjam, da je vseh osem zvezkov Stankovičevih »Del«, ki so v primeri i osmim dva do trikrat obsežnejši, mogoče dobiti za minimalno vsoto 150 Din. Naročati: Glavni depo knjiga Odbora Stankovičevog, Vršačka ul. 26. Beograd. Nazadnje je vendar izšel dolgo obljubljeni zbornik nadrealističnih prispevkov »Nemoguče«. Pred par meseci se je pojavila službena lista trinajst naših nadrealistov. V zborniku jih je nastopilo že šestnajst. Nemoguče jo na zunaj ms jeste-tična in zato privlačna in nazadnje skorni luksuzna Spori DUNAJSKI PROFESUONALI V L.IURL.TANL Prvak Slovenije SK Ilirija stoji pred težko nalogo. Dne 6. in 13. julija igra izločilne tek me za državno prvenstvo. Ker se moštvo Ilirije nahaja v dobri formi, ni izključeno, da bo letos moštvo našega prvaka zmagovito v izločilnih tekmah. Vodstvo kluba se je odločilo, da priredi zopet mednarodno tekmo in da s lem svojemu moštvu priliko za dober trening. Kajti le težke mednarodne tekme dvignejo kvaliteto moštva. To pot gostutie v Ljubljani dunajski Slovan. Slovan, ki si je priboril zopet vstop v prvo ligo. je znan po kombinacljski igri. V konibinacijski igri prednjači skoro vsem dunajskim klubom. Našemu sporinpmu občinstvu tt bo zopet ponudila v soboto in nedeljo prilika videti lepe tekme, ki so zlasti v zadnjem času redke. Medklubski tennis turnir SK Ilirija—SK Bled. V .soboto 28. in nedpljo 20. t. m. se vrši na Bledu 1. medklubski tennis turnir organiziran po mladi tennis sekciji SK Bled. Omenjena sekcija je najmlajši član Jugosl. Tennis Zveze ter deluje aktivno od lanske jeseni, šteje med svojimi člani nekaj prav agilnih mladih moči. S turnirjem proti moštvu SK Ilirije hoče sekcija predvsem dvignili nivo teniškega znanja mod svojim članstvom, obenem pa nuditi širši publiki zanimiv teniški program za oba praznika. Program obsega igre pos-meznikov gospodje in dame ter igre v dvoje gospodje in mixed-double. S. K. Ilirija (sabljaška sekcija). V petek dne 27. t. m. ob 10. uri v borilnici na Resljevi cesti važen sestanek celotnega članstva. Predmet: zaključek sezije. — Načelstvo. PLAVALNI TEČAJI. Plavalni mojster kopališča SK Ilirije bo poučeval začetnike v plavanju. Plavalni tečaji s<; bodo vršili vsak dan od 8. do 14. popoldne, proti majhni odškodnini. Prijave sprejema plavalni mojster v kopališču. izdaja (cena 40 Din). Nastopilo ije ludi par Francozov (n. pr. znani Andrč Brplon.) Knjigi odrekam vsako umetniško vrednost. SIcer je pa polna ljud-skošolsklh nlsarij in nerazumljivih kombinacij. 0 njeni vsebinski goloti in sinešnosti pa nili govoril ne bom. Da pa ne bo kakega nesporazuma, povem to-le: Sem strasten pristaš vsakega novotarstva v umetnosti, ki ima zrno v sebi ln stremi za ostrejšim umetniškim izražanjem. Nadrealistične »umetnosti, ki ni samo nerazumljiva, ampak ki skoraj na vsaki strani in v vsakem stavku meji z zdravemu razumu anlipodno »panfetjo', pa žal ne štejem sem. Tudi imen teh šestnajstih naših bojevnikov za novo umetnost, ki jo pa niti sami ne razumejo, ne bom omenjal. Mladi belgrajski esejist in kritik Vel i bor GLigorič je te dni objavil ostro brošuro z naslovom /Polemike?. Sicer je pa že znan kol stari in vedni nezadovoljnež. Kljub temu njegova dr/.in' izvajanja v marsičem zaslužijo priznanje. V Polemikah- se ije največ spravil nad srbskega književnega veterana Bogdana Popoviča in njegovo učence, na revijo .»Život i rad in na belgra.jski Pen-Klub. Karakteristična in deloma tudi resnična je Gllgoričeva izjava v »Polemikah«: »Ove članke, koji tretiraju aktuelna književna pitanja, izdajem u brošuri, zato što dami« u Beogradu nema časopisa, u kome bih mogao i želeo da ih štainpam.« Zadnja številka (Iti. juni) »Srp. Knj. Glasnika« zopel ni bogjrekaj zanimivega. Omenjam samo fragmentarno prozo Josipa Kulundžiča (»Bud-žetska mesta Kate Pn.iač ) in informativen članek -Prva veza izinedu engleske i naše književnosti (M. Sakulac.) Boža M i 1 a d i n o v i č je izdal v Sarajevu knjigo pesmi z naslovom K i m val snova . To je druga (preje »Harikiris 1925.) njegova pesniška zbirka in Se dovolj uspela. Sred,junijska številk« Gajreta prinaša med drugim zanimiv članek Razvltak Stamparija i novinarstva u Bosni za lurskog vremena-. Pesnik Gustav Krklec pripravlja Antologija slovenske pesmi. Doslej ve napisal že par beležk o naših književnikih. Tudi več prevodov slovenske moderne in najmlajših je objavil v -Srp. Kili Glasniku . Obširneje spregovorim o knjigi, ko bč izšla. Pravkar je pri Cvijanoviču izšla »Moderna češka lirika« z uvodom in prepevi Jovana KrSlča. Tone P. Belgrad, 27. junija. 1980. MARIBORSKI ŠPORT. Za medmestno tekmo Celje: Maribor, ki se vrši v nedeljo dne 29. junija v Celju, je mariborski medklubski odbor nomiuiral naslednje igralcp; Koren II, Domicelj, Koren 1 (I. SSK Maribor), Ronjak, Frangeš, Bauer, Konrad (SK Železničar), Vajžer. Priveršek. Bertoneelj in Stare. Mednarodne rokoborbe. V verandi pivovarne Union se vršijo od sobote naprej mednarodne rokoborbe, ki jih prireja I. S. S. K Maribor v svrho propagande težko atletike. V torek zvečer se jo vršilo IV. kolo. in sicer sta nastopila kot prvi par prvak Jugoslavije v srednji kategoriji .laneš in Ličan Bosnič. Borba je končala z zmago Janeša. Kot drugi par sta nastopila madjarski prvak v težki kategoriji Bela Weizs in Bolgar Belič. Ta borba je bila v 25 min. proglašena za neodločno. Odločilni boj med Madjnrom Bognerjem in Čehom Jandero je končal v 37. min z zmago Bognorjn. Tekme se nadaljujejo in bodo trajale do ne delje dne 29. t. m. Nogomet v tujini Česa niso v južni Nemčiji pričakovali? Pred dobrim pol letom je bila s 7 : 1 katastrofalno po ražena reprezentanca južne Nemčije v Budimpešti. Z nekako nejasnostjo svojih sil pa se je južna Nemčija pripravila na revanžno tekmo, ki se je vršila sedaj v Monakoveni. Na zmago nad Ogri ni bilo misliti, v lem so si bili celo optimisti v soglasju. Pričakovali pa so Nemci, da bo njih loam podlegel z manjšo razliko golov nego v Budimpešti. Na igrišču se je zbralo 22.000 gledalcev in morda ni nihče od teh mislil, da bodo Nemci zmagali. In tako se je zgodilo, kar je presenetilo tudi Nemce same, Ogri so bili poraženi z 1 : 3 (1 : 1). Nemški loam je dosegel v drugem polčasu divno formo, kajti prevladal je ogrsko igro ter zaigral z elanom, ki mu ni primere. Ne da se tajiti, da jc bil prvi polči« zaključen v znamenju ogrske premoči. Praga—Nliriiberg fi : 1 (4 : 1). Čeprav prvovrstna igra. vendar ije prišlo le 5000 gledalcev. č:ehi so poslali svojo elito, sestavljeno iz igralcev Slavije in Sparte. Ni bilo mogoče nuditi zadosten odpor izvrstno razpoloženim češkim iglavcem, ki so podali prav kot učitelj svojim učencem izvrstne lekcijo koristne nogomelne igre. go «coO g M - U J3P '-K '6 i C 2 , slQ| »c .o . - M N CQ * s« ► .. n N U ».En » m > ■ UM M » . 'LJ " ,8* 2 i bSJ2a rt CM ^O > SarfaS? S Rumeni gusarji (Sodobna zgodba.) Pokaže proti severu. Temni oblaki bakrene barve so se prikazali, kakor cla so poskočili izza gričev, in drveli preko neba proti njima. -To pomeni, da bova do kože premočena, pravi Mihael. In nikjer nobenega zavetja! Najbolje bo, ako jo mahneva nazaj k Ban ta mu. s Padlo je nekaj debelih kapelj; bile pa so le zna-nilke silnega naliva, ki je prišel takoj za njimi. V nekaj hipih sta bila fanta premočena do kože; barje se je spremenilo v jezero in obupno sta do členkov bredla globoko vodo. Kar zagleda Mihael nekaj napol razpadlemu poslopju podobnega. »Prej nisva šla tod mimo, torej sva morala zgrešiti pot,« reče bratu. Morda pa nama bo podrtija nudila vsaj malo strehe, dokler ne mine najhujši naliv. Nenadne nevihte nikoli ne trajajo dolgo. Kreneta torej proti stavbi; vrata so bila odprta. Ko prideta bliže,' ju pa zaskrbi, bosta li sploh našla kakšno streho, kajti vsi znaki so kazali, da stavba že dolgo razpada. Ostanki škrlatnordečih zavojev in zelenih zmajev na stenah so govorili, da je stavba nekoč bila pagoda. Skozi vhod smukneta v vežo, ki pa ni imela strehe. Na drugi strani veže so bila vrata. Lovrenc priteče prvi do njih, jih hitro odpre, nalo pa ostrmi in obstane kakor ukopan! Sredi velike čvetero-kotne sobe je čepel na blazini Kitajec, negiben kot izklesan kip. Na njegovi desni in levi pa je stal po en Kitajec in držal za konec vrvi, ki ie bila čepečemu možaku zadrgnjena okoii vratu. 3. Kupfijska zadeva. Za hip sta se obe družbi gledali, ne da bi trenili in tako tiho, kakor mda so res vsi skupaj živi kipi na gledališkem odru. Bili pa so lako tiho zato, ker so bili od presenečenja vsi trdi. Kar izpusti Kitajec na levi konec vrvi, ki ga je držal v rokah, in vtakne roko v žep svoje ohlapne obleke. Mihael oprezno sledi njegovim kretnjam in uzre ročaj revolverja, zato isti hip dvigne puško k rami. V istem trenutku pa tudi drugi Kitajec izpusti vrv, plane k odprtemu oknu brez šip, ter skoči ven, kjer je še vedno lilo kakor iz škafa. Ko njegov tovariš vidi, da je ostal sam, tudi 011 hitro potegne roko prazno iz žepa in šine za njim. Trompa sta torej ostala sama s sedečim Kitajcem, ki jo med kratkim prizorom ostal nepremičen in ni niti z očesom trenil. Lcvro stopi k oknu, da bi videl, kaj je s pobeglima Kitajcema ali pa ju morda zasledoval. Pusti ju, pusti! mu zakliče Mihael. Poznalo se jima je. da sta že užila strahu za potrebo, midva si pa tudi nočeva nakopavati na glavo nikakega spopada; lahko bi nama povzročal neskončne težave in kake splelke.c >Tako govori modrost.« Oba fanta kar poskočita od začudenja in se obrneta h Kitajcu na tleh. Prav dobra angleščina iz njegovih orientalskih ust ju je zadela kakor strela z jasnega. Najprej niti pokazal ni, da živi; zdaj pa se mu razleze po licih rahel smehljaj. Pustita ju!« nadaljuje možak. >Nikar se za mojo borno zadevo še dalje ne trudita! Njuna usoda ju bo že še pravočasno dohitela. Ce bi pa plemenita go- spoda, ki sta mi po neki izredni sreči prišla na pomoč, hotela napolniti čašo moje hvaležnosti do vrha, bi vaju prosil za skrajno dobroto, tla prerežeta mojt vezi. Tedaj šele zapazita, da ima zapestji na hrbtu trdno zvezani. Mrmrajo prereže Mihael vezi. Kitajec se s precejšnjim naporom postavi na noge in si oprosti vrat vrvi, nato pa se vsakemu posebej pokloni in pravi: Neskončno veliko sem vama dolžan; upam pa, da se mi bo še kdaj ponudila prilika, ko vama dokažem, da na svoj dolg nisem pozabil.« Mihael je bil dosti dolgo časa na Kitajskem, zalo je lahko spoznal, da mož pred njim ni mali kramar ali pa kmet, kakor bi bil nicgel sklepati iz njegove obleke. Obnašanje in govorjenje je pričalo, da je mož ali učenjak ali pa plemič. Zdaj pa se mu je tudi poznalo, da želi mladima tujcema čudni prizor pojasniti. Seveda ga pa nista nič vprašala, ker sta bila. preveč presenečena, da bi sploh mogla govoriti. Čisto naravno je, da se čudita,k jima reče. Prišel sem v to podrtijo zato, da se snidem z dvema možakoma, ker smo hoteli urediti neko kupčijsko zadevo; seveda sem mislil, da jima lahko zaupam. I'a moja zaupnost ni bila umestna. Nenadoma sta m<. namreč napadla in me premagala, nato pa me na vsak način hotela prisiliti, da jima obljubim odkupnino tedaj pa se je pojavila vajina častitljivost. Bil je pt tudi skrajni čas, kajti jaz sem se pokazal trdega kot granit, onadva sta me pa tudi pregovarjala na tak način, da bi moral umreti, ako bi ne bila prav toda. vidva dospela.« Ali bi vas bila umorila?-, vpraša Lovro. MALI OGLASI Vaaka drobna vrati ca l-SO Oln ali vaaka beteda SO pu. Na|man|il ogla* t . S Din. Oglaal nad devet vratle ae ra£uaa|o vlit. Za odgovor anamk v I Na vpralan|a brca znamke ne odgovar|amol E iEKTfil 1 Kdo bi vzel v oskrbo 121etnu deklico poštenih staršev, ki je dovršila I. razr. mešč. šole z dobrim uspehom. Najraje bi se izučila v kaki trgovini. Naslov v upravi pod št. 7259. Za vodstvo trg. knjig in drugo pisarniško delo iščem primerno moč, ev. tudi samo za popoldanske ure. Ponudbe je nasloviti pod »Organizator« na inserat. oddelek lista. Gospodična vajena kavarne, želi priti v kavarno kot natakarica za 1. julij ali po dogovoru. Spreime tudi ka- , ko drugo boljše mesto k otrokom ali drugam. Naslov v upravi »Slovenca« ' pod št. 7256. Gospodična inteligentna, agilna, mu-zikalno naobražena, se sprejme za urejevanje in vodstvo evidence gramofonskih plošč. Imeti mora veselje do godbe, obvladati popolnoma slov., srbo-hrv. in nem. jezik, strojepisje, korespondenco. Lastnoročno pisane ponudbe na tvrdko »Gramofon« A. Rasbcrger — Ljubljana, Miklošičeva 34. 1 ZaslužeklH Pouk Zastopnik! Oddamo še nekaj podeželskih zastopstev. Lc zmožni in agilni gospodje, ki bi se intenzivno pečali s prodajo naših prvovrstnih gramofonov in plošč in različnimi drugimi novostmi, naj pošljejo svoje ponudbe na tvrdko »Gramofon« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva 34. Potniku, ki potuje po deželi, damo v prodajo proti proviziji zelo praktičen predmet. Prodajni rajon — :ela država. Pismene ponudbe na »Levanle« — poštni predal 209. Službodobe Tamburirco spretno, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v Hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na B. Pušnik, Vojnik pri Celju. Šoferja za osebni auto, lc popolnoma treznega in vajenega manjših popravil — .prejmem. Leop. Prista-vec, Prescrje pri Ljublj. Slugo išče elektrotehnično podjetje. Nastop takoj. Samo pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo lista pod »37.903/7203«. Služkinja zmožna samostojnega gospodinjstva, pridna, poštena, varčna, dobi stalno službo takoj. Starost 25—30 let. — Naslov v upravi pod št. 7253. Deklico pridno in pošteno iščem za pomoč gospodinji. Starost 14—18 let, za trgovino in gostilno na deželi. Pismene ponudbe na upravo do 15. julija pod »Trgovina in gostilna« št. 7254. Prodajalko in učenca dobro verzirano manu-lakturistinjo, zmožno slovenskega in nemškega jezika, ter močnega in zdravega učenca z eno ali dvema meščanskima šolama sprejme trgovina Anton Petek v Konjicah. Šoferska šola 1. oblast, konc.. Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 | (Jugoavto). - TeL 2236 ; Pouk in praktične vožnie. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši j komisar za šoferske iz-! pite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 53. Prihodnji redni tečaj 1. julija Stanovanja Sobo z vso oskrbo iščeta 2 gospoda s 1. julijem. Po.-adbe p-.J »Hrana in stan«. I Sobo za pisarno 'iščem s t. julijem. Ponudbe na Josip Sirk, civ. geometer, Tavčarjeva ul. št. 4. Dobro gostilno na Gorenjskem oddam 1 takoj za več let samski ! or.ebi ali zakoncem brez ! otrok, ki položc kavcijo. Naslov v upravi pod št. 7258. Posestva Lepo posestvo v meri 14 oralov, prodam z mlinom na 3 kamne na stalni vodi, v dobro žitnem kraju. - Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 7220. Manjše posestvo oddaljeno 10 minut od Brezij (Marija pomagaj), po ugodni ceni prodam. Ciril Jelene, puškar — Kranj 45. Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1. Kupim grad v dobrem ali primernem stanju, ako se da popraviti. Lahko brez zemlje ali pa nekoliko. V po-štev samo nizke cene! Ponudbe pod »Grad« na upravo št. 7257. Objave Inteligen. gospodična želi priti k premožnim ljudem na počitnice. Ponudbe pod: »Nemščina in šivanje« št. 7230. Adresar: za Dravsko banovino industrije, večje trgovine in obrti, ki je izšel za časa X. jubilejnega ljubljanskega velesejma. — Adresar je lepo urejen in razdeljen v branže, kot: I. Rudniki in topilnice II. Lesna industrija, trgovina in obrt III. Železna IV. Tekstilna V. Prehrana VI. Elektrotehnična VII. Gradbena in keramična VIII. Papirna IX. Grafična X. Časopisi XI. Kemična XII. Usnjarska XIII. Radio, gramofoni in glasbila XIV. Automobili XV. Razne industrije, trgovine in obrti XVI. Denar, zavodi, špedicije, transp. društva, javna skladišča, car. posredniki, agenture in kom. inform. pisarne ter reklamni zavodi XVII. Pregled važnejših zdravilišč, kopališč in letovišč v Dravski banovini Naroča se pri: REKLAMA »SATURN« - Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Adresar stane: pri plačilu vnaprej 35 Din kom. ali pri povzetju 37 Din komad. Pri naročilu 10 komad, ali več 10% popusta. II Kupimo Vsakovrstno zlat® ftnsirr po naivišiih cenah ČERNE, juvelir. Ljubljana. \Volfova ulica št. 3. Polnojarmenik Esterer 65 cm, dobro o-hranjen, še v pogonu, zaradi povečanja za 30.000 Din, z jamstvom, da brezhibno obratuje, naprodaj. - Vprašati: Mag "Zagreb, Vlaška ulica 53. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tia ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon 2424 Osebni auto Chevrolet (odprt, Type 1928), vožen 14 tisoč km in tovorni auto Chevrolet, Type 1928, 34.000 km, oba v popolnoma brezhibnem stanju, ugodno proda Nastran, mlin, Radomlje. Zahvala. Ob bridki izgubi, ko je dne 21. junija 1930 ob 10 zvečer, po dolgi in težki bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 78. letu starosti izdihnila svojo plemenito dušo naša predraga, nadvse ljubljena in nepozabna mati, gospa Neia Grom roi. Potrebuješ smo prejeli toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posamezniku zahvaliti. — Zato izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam lajšali našo bridkost in bol, jo med boleznijo obiskali in tolažili, jo na mrtvaškem odru kropili in ji darovali krasni venec in cvetje, ter jo spremili na zadnji poti v tako velikem številu. Prav posebno pa se zahvaljujemo preč. gg. Ign. Skobetu in Fr. Blažiču za tolažbo in duhovno pomoč rajnki med boleznijo in preč. g. Skobetu še posebno za spremstvo na njeni zadnji poli. domačim pevcem, predvsem pevovodji g. Janku Mesecu za v srce segajoče žalostinke pred hišo, v cerkvi in ob grobu, nadalje IIL redu sv. Frančiška z zastavo in ženski Marijini družbi, rodbinam Gregorka, Potrebuješ in Iskra ter vsem ostalim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so drago nam pokojnico spremili do groba. Stara Vrhnika, 25. junija 1930. Rodbina GROM. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c,12 v oblekah in površnikih najcenejši. Srnjaka in srnjico letošnja, udomačena — prodam. Naslov v upravi pod št. 7197. Konj angleški, polkrvcn, 7 let star, za lahko vožnjo, kakor tudi za jahanje sposoben, poceni naprodaj v Tovarni za klej. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Razno Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, p. Rog. Slatina. Zahtevajte prospekte. II Obrt Kopalne obleke vseh vrst, po meri. Aleksandrova cesta 3 pritličje. KaSo jeiprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame kakor tudi najfinejši, pol-emendolski in polnoma-sten trapistovski SIR nudi delikatesna trgovina I. Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva ulica, za škofijo — (zajutrkovalnica). Na debelo. Na drobno. Natečaj! Duševna bolnica v Topovici pri Nišu — išče kuharico ali kuharja Mesečna plača 2000 Din, stanovanje in hrana zastonj. Reflektanti naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 15. julija t. 1. — Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. potrdilo, da jc naš državljan, 3. občinsko potrdilo o narodnosti, 4. potrdilo o strokovni kvalifikaciji, 5. potrdilo o politično moralnem vedenju; in ako je moški, potrdilo, da je zadostil vojaški obveznosti. — Iz pisarne Bolnice za duševne bolezni v Topovici pri Nišu, št. 2871 od 16. junija 1930. Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlaž|ega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na. obroke. Ceniki franko. „TR»BUNA'* F. ,B. L., tovarna dvokoles in otročkih vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Stavbni les deske za obijanje stropov i. t. d. Trd, parjen bukov, hrastov in javorov les, več let naravno usušen - ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka REMEC - CO. LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7. Dostavlja sc v Ljubljano in okolico na lice mesta. A N T O X Y D N T O X Y D jugoslovanskega izvora neuničljiva nestrupena pri uporabi štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minil najboljša najekonomičnejša ZAŠČITNA BARVA PROTI RJI RUDARSKA ZDRUZBA TROJANA Dunajska cesta 1/IV. — LJUBLJANA JE V PRODAJI; A. Keber, L|ubljana, Marijin trg 2; Fr. Berjak, Kram ; Udovič & Lampe, Novo mesto; Ed. Povalej, Maribor, Meljska 29 i Iv. Šega, agentura, Murska Sobota. Razpis Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev vodovodne napeljave in opreme stranišč v šolskem poslopju na Barju. Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 30. junija 1930 ob 11 dopoldne. Tam se tudi dobe potrebni pripomočki za vlaganje ponudb. V Ljubljani, dne 23. junija 1930. Krajevni šolski odbor mestne obč. ljublj. Župan: Dr. Puc 1. r„ predsednik. Gramofonisti!! Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in mazanje istih izvršimo v naši špecijalni delavnici za mehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela ločno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestne, posamezne dele k različnim gramofonom in najfinejše igle vseh vrst vedno v zalogi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov in najnovejših električno posnetih plošč. »GRAMOFON« A. RASBERGER, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zaslon). Uničavajle molje. Varujte krzno in vse ostale zimske predmete. Fly-Tox (FIaj-Tox) uničuje vse insekte, kar je spomladi, ko mrčes nese jajca, najlažje doseči Kupite še danes kanto FLY-T0X-a in brizgalnico razprševalko. Zahtevajte povsod izviren višnjev zavitek s franc, napisom Zastopstvo zt Slovenijo: Dr. A. Kansky, kemltna tovarna - Ljubljana - Krtkov trg ittv. 7 Opr. št. 1000/4—1930 1. RAZPIS Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrož' nem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bo oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru, Sodna — Marijina ulica, sledeča dela: 1. Zemeljska dela, to je izkoji in planiranje. 2. Ostala težaška dela, zidarska dela, železo-betonska dela. tesarska dela. 3. Krovska dela, kleparska dela. Ponudbe se morejo staviti posebej za vsako delo, odnosno za vsako izmed razpisanih skupin. V proračunu je vstaviti enotne cene. V originalnem izvodu proračuna morajo biti cene lastnoročno vpisane, skupne cene sc morajo točno pomnožiti in sešteti, končne zneske proračuna pa izpisati s številkami in besedami. Ponudbe, kolkovane s kolkom 100 Din in z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom: »Ponudba za izvršitev... ... del pri gradbi ekspoziture ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru«. Vse ponudbe naj sc vlože v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, in sicer za zemeljska dela, navedena pod točko 1. tega razpisa do 9. julija 1930 do 10 dopoldne. Ponudbe za vsa ostala dela, navedena v točkah 2. in 3. razpisa pa do 26. julija 1930 do 10 dopoldne. Javna ponudna licitacija se bo vršila za dela, navedena pod točko 1. dne 9. julija 1930 ob 10 dopoldne. Za dela, navedena pod točko 2. in 3. razpisa pa 26. julija 1930 ob 10 dopoldne, in sicer vsakokrat v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 200. Vsak ponudnik mora položiti pri blagajni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani varščino, in sicer tuzemci v iznosu 5% pro-računjenega zneska, inozemci pa v iznosu 10%. Potrdilo o položeni varščini mora ponudnik predložiti komisiji pred odpiranjem ponudb. Kot varščino morejo ponudniki vložiti: a) nevinkulirane vložne knjižice kake velebanke ali gotovino; b) državne vrednostne papirje po nominalni vrednosti; c) uložnice Državne hipotekarne banke, založnice in komunalne obveznice, katere je minister financ spoznal kol primerne za varščine in jim je priznal pupilarno varnost. Obveznice sc zaračunajo po borznem tečaju, toda ne preko nominalnega zneska; č) garancijsko pismo denarnega zavoda I. reda, ki jc registrovano pri generalnem inšpektoratu Ministrstva financ kot začasna varščina. Tako varščino je ponudnik dolžan tekom 8 dni izmenjati v eno izmed zgoraj navedenih varščin. Zdražitelj dela je dolžan pri podpisu pogodbe povišati varščino na 10% (za inozemce 20%) proračunskega zneska. Vsak ponudnik mora predložiti pismeno izjavo, da so mu znani vsi pogoji licitacije, katere sprejme v polnem obsegu brez pridržka. Ponudbi mora bili predloženo pismeno potrdilo pristojne Trgovske in obrtne zbornice, esnafa ali sindikata o pravici sodelovanja pri javnih licitacijah. Zaslužek se izplača po Poštno-čekovnem uradu in le na izrečno željo zdražitelja v gotovini. Ponudbe, ki nc bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vs<> naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo upoštevale Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ni dolžan sprejeli niti ene ponudbe in tudi najcenejše ne in ni dolžan utemeljiti izvolitve zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za 100 Din. Vsa potrebna poiasnila dobe interesenti v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201, v času od 8 do 12 dopoldne. V Ljubljani, dne 24. junija 1930. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Inserirajte v ..Slovencu"! PRISRČNA ZAHVALA VSEM, KI SO NAŠEMU LJUBEMU OČETU, TASTU IN STAREMU OČETU, GOSPODU FRANCU SCHROLLU IZKAZALI ČAST NA POTI K* VEČNEMU POČITKU IN Z DAROVANJEM VENCEV. SLATINA - RADENCI, 21. JUNIJA 1930. 7n Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel C'eč. Izdajatelj: Ivan Kako vec. 'Irednik: Franc Kremžar.