štev. 17/18 — Letnik IV, PTUJ, IL maja 1951 Skupna cena din 8.—
Poštnina plačana v gotovini
SPOROČILO NAROČNIKOM! Zaradi podražitve papirja na
svetovnem in doniačena tržišču so se večkratoo povečali
stroški tiskanja lista. Ta ukrep nas je prisilLL, da od 1. maia
t L dalje v sJdadu s podražitvijo papirja povišamo ceno
naienm listu na din 5.— ra en izvod.
Mesečna narodndina za dostavo po poŠti znaša din 20,—.
Prosimo naročnike za sporočilo, čc ostanejo dalje na-
ročniki »Ptujskega tednika« in za nakazilo razlike.
Uprava
Bodoče delo OF se bo odvijalo
v duhu resolucije III. kongresa
OF Slovenije
v nedeljo zjutraj 29. aprila 1.1. smo!
se vrnili iz Ljubljane v Ptuj delegati,]
OF, ki smo se udeležili III, kongresa)
Osvobodilne fronte Slovenije v Ljublja-I
ni v dnevih 26., 27. in 28. aprila 1.1.
Ponosni smo, da nas je članstvo OP]
izbralo' za delegate za kongres in mu j
tudi obljubljamo, da bomo vnr ali v]
delo organizacij OF na vaseli in v Ptuju'
ter Ormožu v ptujskem okraju razpo- i
loženje in navdušenje, ki je vladalo na j
kongresu. Bili smo priča slavnostne
proslave desete obletnice OF Slovenije.?
Osebno smo videli in slišali g6vore tov. j
Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja, Mi-^
he Marinka in drugih frontnih visokih;
funkcionarjev. Glasovali smo za pred- ;
log pravil OF Slovenije, izvolili kan-,
didate za glavni in nadzorni odbor terj
z navdušenjem sprejeli razglas rezul-i
tatov tekmovanja v počastitev deset-;
letnice OF Slovenije. Kongresu smo ob- i
ljubi", da bo naše bodoče delo potekalo j
v duhu resolucije, ki je bila sprejeta na •
kongresu. ;
Kljub temu, da je večina članov OP i
iz ptujskega okraja nedvomno že iz re-'
publiškega časopisja ter radioprenosov ?
seznanjena s potekom kongresa in vse-i
binj govorov, vendar želimo ponoviti!
na tem mestu nekaj odstavkov iz kon-;]
grešnih govorov.
Tov. Boris Kidrič je v slavnostnem š
govoru med drugim dejal:
»Desetletnico Osvobodilne fronte sla-^
vimo v času, ko se naša ljudska revo-|
lucija v notranjem pogledu nadaljnje
v okoliščinah graditve in urejevanja.
bodočnost usmerjeno urejevanje in gra-
ditev pa danes med drugim pomenita •
tudi spopadanje z vprašanji vsakdanje- \
ga življenja, ki so še vedno trda. Odtod^
dnevne skrbi in težave, ki včasih za-]
stro pogled v prihodnost, pa tudi v bliž- i
njo preteklost z njenimi izrednimi sa-1
dovi in pridobitvami. A prav na teh]
pridobitvah gradimo svojo veliko bo-'
dočnost. Dovolite mi torej, tovariši in
tovarišicc, da se na današnji proslavi
spomnimo najpomembnejših med nji-
mi.«
Glede svobodoljubnosti slovenskega
ljudstva je rekel:
»Ljudstvo, ki se je bilo v najhujših
trenutkih svoje zgodovine odločilo, da
rajši stoje umre kakor kleče živi in je
prav s to herojsko odločitvijo utrlo pot
svoji osvoboditvi, ne bo svobode nikoli
več izpustilo iz rok. Prav zaradi tega,
tovariši in tovarišice, pa bo slovensko
ljudstvo v oboroženem bratstvu vseh
jugoslovanskih narodov priborjeno svo-
bodo in neodvisnost krvavo in nepo-
Pustlijvo braniio proti slehernemu mož-
nemu napadu na socialistično Jugoslo-
vijo. (Vihamo vzklikanje in pritrjeva-
nje.) Kakor so jugoslovanski narodi
osvobajali ped za pedjo svoje združene
zemlje že takrat, ko je njihovo parti-
zan ko gibanje šele preraščalo v regu-
larno vojsko, tako bi danes naša slavna
Jugoslovanska armada, podprta od ju-
goslovanskega ljudstva, branila sleher-
no ped naše zemlje pred agresorjem,
(Dolgotrajno navdušeno ploskanje.)
Agresor pa bi bil, kdor koli bi nas na-
padel, pa naj bi svojo agresijo prizna-
val odkrito , kakor so jo priznavali
nemški in italijanski fašisti, ali pa jo
poskušali odevati z lažisocialističniml
frazami.
Danes, ko smb kljub svojimi miroljub-
nim težnjam in naporom znova prisi-
ljeni, da mislimo na obrambo svoje
neodvisnosti, se človek nehote spomi-
nja, kako so nas med osvobodilno
norbo zaradi naše dosledne nacionalne
Politike obrekovali razni odkriti in pri-
kriti petokolonci, sredinci in drugi la-
kaji vseh mogočih tujih agentur, da
sm.? moskovski agenti. Klevetali so nas,
kakor nas danes obrekujejo moskovski
»niperialisti. da smo zahodni agenti. Na-
ša dejanja in njihovi rezultati pa so
RovoriH prav tako takrat, kakor govo-
sedaj, da je le eden. ki jugoslo-
vanskiiii komunistom in vsem resnič-
nim partijskim in izvenpartijskim pa-
triotom te zemlje zapoveduje, le eden,
ki ga priznavamo za gospodarja včeraj,
danes in jutri; naše ljudstvo je to in
njegovi smo agenti, če že komu ugaja
ta izraz. (Delegati so več minut s plo-
skanjem in vzklikanjem pritrjevali.)
Tovariši, v teh dneh, ob desetletnici
»>. vobodilne fronte, se slovensko ljud-
stvo s ponosom in ljubeznijo spominja
prehojene poti, s ponosom in ljubeznijo
zre velike sadove ljudske revolucije v
svoji ožji domovini, s ponosom in lju-
beznijo ugotavlja v vsej Jugoslaviji,
skupni domovini in zaščitnici svobode
in neodvisnosti jugoslovanskih narodov.
Nova, Titova Jugoslavija je socialistič-
na ljudska tvorba, ki ni samo sreča in
ne samo najprirodnejša ekonomska in
geopolitična skupnost za majhne, od
nekdaj s premnogih strani ogrožene
jugoslovanske narode, temveč je hkrati
živ in nazoren dokaz, neizmerno važen
za vsako pristno demokratično in so-
cialistično koncepcijo, kako je mogoče
urejati in urediti enakopravno sožitje
narodov, a v svetovni politiki male
narode usposabljati, da se uspešno bore
za enakopravnost z velikimi, za dejan-
sko priznavanje svojih suverenih
pravic«
Z navdušenjem smo sprejeli pozdrave
tov. Tita, ki jih je prinesel Kongresu
član Polibiroja CK KPJ tov. Moša Pi-
jade, ob kateri priliki je med drugim
dejal:
»Danes lahko rečemo, da narod, ki
je enkrat napravil to, kar so naredili
Slovenci, kar so naredili Srbi, Hrvati,
Makedonci, Črnogorci v pretekli vojni,
da tak narod ne more biti nikoli več
komur koli suženj. V sedanji dobi, sre-
di dvajsetega stoletja, ko socializem
napreduje po vsem svetu, kljub izdaj-
stvu voditeljev tiste dežele, v kateri
smo gledali prvo deželo socializma, da«
nes so lahko še ljudje z imperialistič-
nimi težnjami, z osvajalnimi mislimi,
ljudje, ki jih vodijo težnje po hegemo-
niji nad vsem svetom, lahko ti ljudje
povzročijo tudi nove svetovne nesreče
in celo krvoprelitje, toda zmaga ne mo-
re biti nikoli na njihovi strani, lahko
doživijo samo krvavo razočaranje.«
Večkrat smo med izredno pomemb-
nim referatom tov. Edvarda Kardelja
prekinili z aplavzom. Med drugim je
dejal:
»Revolucija, ki je tako globoko po-
S' la v zavest ljudskih množic, je mo-
rala ustvariti vrsto novih socialističnih
oblik organizacije, metod dela in na-
činov demokratskega upravljanja, ki
niso važne samo za nas, za narode Ju-
goslavije, in za naš bodoči razvoj, am-
pak ssa napredno človeštvo sploh. Mi
seveda ne trdimo, da morajo drugi na-
rodi iti po naših stopinjah. Nasprotno.
Proces socialistične preobrazbe sveta
je enoten proces. Zato vstopanje novih
dežel v sfero socialističnega razvoja ne
predstavlja zgolj prosto ponavljanje že
prehojene poti, kakor trde kominfor-
misti, ampak bogati <^jcializefh z novimi
oblikami.
Marx in Engels, pa tudi Lenin so
neštetokrat poudarjali, da je za prole-
tariat, ki je zmagal v revoluciji, ne-
varen dvojni sovražnik: ostanki kapi-
talizma v ekonomiki in njihove nepo-
sredne   politične   manifestacije, a na
drugi strani lastna birokracija sociali-
stične države.   Za vladajočo sovjetsko
teorijo pa je »ostanek kapitalizma« sa-
mo kulak,   trgovec,   drobni   blagovni
producent itd., medtem ko v samem
državnem   aparatu   ne vidi ostankov
razredne preteklosti, ki lahko postane
zelo   nevaren   revolucionarni   oblasti
proletariata in delovnega ljudstva. Bi-
rokratizem v Sovjetski   zvezi   slikajo
bolj kot napako aparata, kot paragra-
farstvo, administratorstvo, počasnost v
reševanju aktov in druge take lastnosti
slabega dela aparata. Toda bistvo ne-j
varnosti birokratizma ni v tem. B i r o -i
kratizem   ne   prinaša   samo^
š'rode funkcioniranju   sociali-^
stične države, on   jemlje   oblasti
iz rok delavskega razreda in j
delovnega ljudstva in ustvarja sistem, 1
ki ne le ni socialističen — čeprav vi
ekonomiki sicer lahko napravi nekaj
korakov v smeri k socializmu — ampak
postane direktna in najbolj nevarna
zapreka nadaljnjemu razvoju socia-
lizma.
Birokratizem — pravi tov. Tito —
spada med največje sovražnike socia-
lizma prav zaradi tega, ker se vtiho-
taplja neopazno v vse pore družbenega
življenja in ljudje se spočetka tega niti
sami ne zavedajo (Govor v skupščini'
26. VI. 1950).
Daleč sem od tega, da bi podcenjeval
progresivno vlogo države v določenem
razdobju. Nasprotno. Celo fevdalna in
buržoama država sta v nekem času
imeli progresivno vlogo. Čeprav je dr-
žava vedno bila razredni instrument,
je vendarle ustrezala interesom družbe-
nega napredka vse dotlej, dokler je
družbena vloga vladajočega razreda
sama po sebi bila progresivna, se pra-
vi, dokler je pospeševala razvoj proiz-
vajalnih sil. Tem bolj velja to za drža-
vo, ki se poraja iz procesa socialistične
revolucije. Toda dveh stvari pri tem ne
smemo pozabiti: prvič, država ustreza
splošnim interesom družbenega napred-
ka in socializma samo tako dolgo in
samo v onih sferah družbenega življe-
nja, dakler in kjer pospešuje razvoj
družbenih proizvajalnih sU. Kakor hi-
tro postane njihova ovira, je neogibno,
da njene funkcije postopno odmro. In
drugič, država mora biti — kakor so
poudarjali Marx, Engels in Lenin —
tako urejena, da zares more postopno
odmirati, kar pomeni, da je vse večje
poglabljanje socialističnega demokrati-
zma neogiben pogoj in zakon razvoja
socializma.«
Tov. Kardelj je omenil nekatera
mesta v Engelsovem predgovoru k
Marxovi »Državljanska vojna v Fran-
ciji« In dejal:
»Iz teh Engelsovih stavkov potemta-
kem izhajajo naslednji sMepi:
1. Froletariatu je potrebna država
zaradi zaščite revolucije, likvidacije
reakcionarnega odpora ostankov kapi-
talizma in ustvarjanja pogojev za ne-
oviran razvoj socializma.
2. Proletariat se ne more nasloniti
na stari državni mehanizem, ampak ga
mora razbiti in nadomestiti s svojim
»resnično demokratičnim«.
3. Proletariat se mora osvoboditi
prazne vere, da se posli, ki so skupni
vsei družbi, lahko izvršujejo samo z
državo. Potemtakem morajo funkcije
države postopno odmirati, in sicer ta-
koj z zmago revolucije in povsod, v
vseh panogah . družbenega življenja,
razen tam in tako dolgo ne, dokler je
to potrebno za zaščito revolucije zoper
kontrarevolucijo ali zunanje nevarnosti.
4. Da bi se preprečila težnja za pre-
tvarjanje državnega aparata iz sluge
družbe v gospodarja nad njo, se mo-
ramo boriti tako proti ostankom kapi-
talističnega sistema v ekonomiki, ka-
kor tudi proti birokratskim tendencam
v lastnem državnem aparatu. Te ten-
dence so l^ile doslej neizbežne pri vseh
državah, toda nove generacije, vzgojene
v pogojih socialistične demokracije, jih
bodo postopno likvidirale, s celo ropo-
tijo državnosti vred.
Ves razvoj socializma v teku druge
svetovne vojne in po njej in še pose-
bej razvoj socialistične revolucije v
Jugoslaviji potrjuj.: pravilnost takih
zaključkov.
Včasih se sliši mnenje, da je stvar
socialistične države, da takorekoc >'iz-
umi« in dekretira nove oblike, ki bi
ustrezale stopnji ekonomskega razvoja
družbe. Ce bi se socialistična država
bavila samo s takimi eksperimenti, s
takim »izumiteljstvomt novih oblik, bi
se hitro znašla v tipičnem birokratskem
sistemu. Stvar države ni v tem. da
»izumi« take   nove oblike,  ampak da
(Se nadaljuje na Z strani)
Najboliši so prejeli
pohvale in nagrade
v šestmesečnem tekmovanju v poča-
stitev desete obletnice ustanovitve OF
so bili v okviru okraja doseženi vidni
uspehi, predvsem pa so se v tekmova-
nju izkazale vztrajne in požrtvovalne
le nekatere osnovne organizacije OF in
delovni kolektivi, ki so na koncu tekmo-
vanja tudi zmagale.
Okrajni odi>or OF je na osnovi dose-
ženih uspehov v tekmovanju priznal
sledeče osnovne organizacije Fronte za
zmagovalce:
mesto je dosegla osn. org. OF na
Vičavi, ki je v priznanje prejela pre-
hor' zastavico OOOF v trajno last. V
mesecu marcu je prejela pohvalo lOOF
Slovenije. Kot prvo nagrado ji je OOOF
podaril radio-aparat.
2. mesto je dosegla osn. org. Fronte
v Pavlovcih, ki je prejela pohvalo lOOF
Slovenije, v mesecu marcu po prehod-
no zastavico lOOF Slovenije. Kot dru-
go nagrado ji je OOOF podaril radio-
aparat.
3. mesto je dosegla osn. org. OF v
Mestnem vrhu, ki je v mesecu januarju
prejela prehodno zastavico OOOF.
OOOF ji je v priznanje podelil diplomo
ter knjižno nagrado 50 knjig.
4. mesto je dosegla osn. org. OF v
Stojncih, ki je v mesecu februarju pre-
jela prehodno zastavico OOOF, ob kon-
cu tekmovanja pa diplomo ter knjižno
nagrado 50 knjig.
5. mesto je zavzela fronina org. v
Stmišču-Gradis, ki je prejela prehodno
zastavico za mesec december, ob koncu
tekmovanja pa diplomo in knjižno na-
grado 30 knjig.
mesto je zavzela frontna org. v
Hajdini. V mesecu novembru je prejela
prehodno zastavico OOOF, sedaj pa di-
plomo ter knjižno nagrado 20 knjig.
Pohvalo OOOF so prejele naslednje
osn. org. OF: Hum, Velika Varnica, Go-
rišnica. Breg pri Ptuju, Tržeč, Levanj-
ci. Turški vrh in Muretinci.
Med delovnimi kolektivi je dosegel
prvo mesto delovni kolektiv državnega
posestva Dornava, ki je prejel v mesecu
decembru priznanje OOOF, v marcu pa
je x.rejel priznanje OOOF v trajno last,
ter knjižno nagrado 30 knjig.
OOOF je nadalje pohvalil sledeče de-
lovne polektive, ki so v tekmovanju do-
segli vidne uspehe:
Mestna ekonomija v Ptuju, Drž. po-]
sestvo Turnišče, KDZ Sobetinci in Trni-i
Ce. i
Ob priliki podelitve nagrad in razgla--
sitve  izida tekmovanja je OOOF po-i
7vx\ vse nagrajene in pohvaljene zma-
govalce tekmovanja k še vztrajnejše-
mu delu in še večjih uspehom, ki naj
bodo kažipot slabšim organizacijam.
-ar-
Movi ukrepi o odkupih
in zagoloiJlieni preskrbi
Ukinjen obvezni odkup mesa, mleka, krompirja, fižola in krme
Vlada FLRJ je na prpdlog predsed-
nika Sveta za blagovni promet izdala
uredbo o odpravi obveznega odkupa
mesa, mršavih prašičev, mleka, krom-
pirja, sočivja in krme. Po tej uredbi
je odpravljen obvezni odkup mesa,
mršavih prašičev, mleka, krompirja, so-
čivja (fižola, graha in leče) ter sena in
druge krme, razen ovsa, za katerega
velja temeljna uredba o odkupu kme-
tijskih pridelkov. (Uradni list FLRJ št.
53-1950). V gospodarskem letu 1951-1952
se bo obvezno odkupovalo samo žito
(vštevši riž), maščobe in volna. S po-
sebnimi predpisi vlad ljudskih repub-
lik se ne sme uvajati obvezni odkup
drugih kmetijskih pridelkov. Sklepanje
pogodb za proizvajanje in odkup indu-
strijskih rastlin, vštevši tobak ter od-
kup usnja bosta urejena s posebnimi
p :?dpi3i na podlagi temeljne uredbe o
odkupu kmetijskih pridelkov.
Živinorejci, katerim je bila predpi-
sana obvezna oddaja mesa in mršavih
prašičev, morajo do 1. julija izpolniti
40 odst. od obveznosti, ki jim je bila
določena za vse leto 1951. Kjer bi nji-
hovi obveznost dospela po tem roku,
morajo 40 odst. svoje sedaj odpravljene
obvezne oddaje mesa izpolniti z oddajo
pitanih prašičev v rokih, ki veljajo za
oddajo masti. Za tako oddane prašiče
se bosta pri izplačilu obračunala mast
in del mesa, ki odpade na neizpolnjeno
ob/ezno oddajo, po določenih odkupnih
cenah, ostanek mesa, ki presega obvez-
no oddajo, pa po tržnih cenah. Živino-
rejci, ki bodo do 1. julija 1951 izpolnili
40 odst. obvezne oddaje me.sa, ki jim
je bila predpisana za leto 1951 in ki so
dolžni izpolniti svojo obveznost oddaje
masti pitanih prašičev po 1. juliju 1951,
se bo pri izplačilu za oddane pitane
prašiče obračunala mast po določenih
odkupnih cenah, meso pa po tržnih ce-
nah.
Glede mleka, krompirja, sočivja (fi-
žola, graha in leče), sena ter druge
krme, ra en ovsa, je obvezni odkup že
prenehal, ker je bila ta uredba že ob-
javljena v »Uradnem listu FLRJ«.
Določitev vrst in količin živil
za zagotovljeno preskrbo
Vlada FLRJ je na predlog predsedni-
ka Sveta za blagovni promet  vlade
FLRJ izdala odločbo o določitvi vrst in
količin živil zagotovljene preskrbe. Po-
tr Inikom, ki so prevzeti v zagotovlje-
no preskrbo z živili, so zagotovljeni tile
predmeti: kruh, maščobe, sladkor in
milo, in sicer v količinah, ki so določe-
ne z veljavnimi predpisi.' Razen teh
predmetov so otrokom zagotovljeni ka-
kavovi izdelki in riž.
Normirane količine iz prejšnjega od-'
stavka bodo potrošniki v zagotovljeni
preskrbi kupovali na kupone živilskih;
potrošniških nakaznic po znižanih ozi-
roma po nižjih enotnih prodajnih ce-i
nah na drobno. Vsa druga živila in ko-.3
ličine predmetov iz prvega odstavka, ki,!
jih potrošniki kupujejo na kupone ži-i
vilskih potrošniških nakaznic, bodo po-i
trošniki v zagotovljeni preskrbi kupo-
vali ali po prosto formiranih prodajnih
cenah na prosto, kakor drugi protrošni-
ki, ali na denarne kupone z določenim
popustom pri teh cenah.
Predsednik Sveta za blagovni promet
vlade FLRJ bo predpisal, kateri po-
trošniki v zagotovljeni preskrbi imajo
pravico prejemati denarne bone. Vred-
nost denarnih bonov za posamezne vrste
živilskih i>otrošniških nakaznic, oziro-
ma za posamezne kategorije potrošni-
kov in tudi višino popusta bo določil
predsednik Sveta za blagovni promet
vlade FLRJ v sporazumu z ministrom
za finance FLRJ. Potrošnikom, ki uži-
vajo zagotovljeno preskrbo z živili, je
zagotovljeno tudi kurivo v količinah in
na doslej veljaven način. Natančnejše
določLe o tem bo izdal predsednik Sve-
ta za blagovni promet vlade FLRJ.
Predsednik Sveta za blagovni promet
vlade FLRJ je pooblaščen, da predpiše
za tiste, ki niso v delovnem (uslužben-
skem) razmerju (obrtniki, osebe prostih
poklicev ipd.), in za člane njihovih
družin pogoje za prevzem v zagotov-
ljeno preskrbo, in predmete, ki jih
lahko te osebe prejemajo v zagotovljeni
preskrbi.
Predsednik Sveta za blagovni promet
vlade FLRJ lahko odloči, da se posa-
meznim kategorijam potrošnikov izda-
jajo razen denarnih bonov, ki se dajejo
v določenem in rednem mesečnem zne-
sku, v posameznih mesecih tudi določe-
ni zneski denarnih bonov; da bi tako
lahko zadovoljili svoje izredne potrebe
(n. pr. za zimsko zalogo).
Denarni boni za nakup živil
Predsednik Sveta za blagovni promet
vlade FLRJ je v sjKirazumu z mini-
strom za finance vlade FLRJ izdal od-
ločbo o izdajanju in načinu uporabe
denarnih bonov za nakup živil s popu-
stom.
Pravico do prejemanja denarnih bo-^
nov za nakup živil s popustom imajo j
potrošniki, ki bi imeli po predpisih pra-;
vico do zagotovljene preskrbe z mesom, l
Potrošnikom iz točke 1. te odločbe se i
bodo izdajali po kategorijah, v katere soi
razvrščeni, mesečno tile zneski denar-j
ni'.i bonov: J
Potrošnikom potrošniške kategorije]
Rl-a jamski: 240 denarnih kuponov;-'
P-^ozdni 240, Rl-a 175, Rl-b 17:) R-Zi
175, R-1 in RS-1 85, R-2a 85, R2-2 85,
R-2 in RS-2 70, R-3 in RS-3 55, Po in
So-1 in So-2 50, D-1 60, D-2 70, D-3 95;
udarnikom (RU) 40, doječim materam
(MD) 10, bolnikom izven bolnišnic (B)
40, nosečim ženam (T) 40.
Višina popusta, s katerim kupujejo
potrošniki v zagotovljeni preskrbi živi-
la na denarne bone, znaša 80 odst. od
prosto formirane prodajne cene na
drobno.
Živila na te denarne bone se kupu-
jejo tako, da plačajo potrošniki pri
nal^upu v gotovini 20 odst. prodajne ce-
ne na drobno in oddajo za isti znesek
denarne bone. Obliko denarnih bonov
določi Narodna banka FLRJ. Denarni
boni veljajo za nakup živil v državnem
trgovinskem omrežju na drobno, v pro-
dajalnah državnih kmetijskih posestev
in zadrug na vsem ozemlju FLRJ.
Trgovska podjetja, ki prodajajo živi-
la s popustom, imajo pravico do povra-
čila (regresa) za razlike pri ceni blaga,
ki je bilo prodano s popustom na bone.
Ta regres uveljavijo trgovska podjetja
tako, kakor je predpisano za uveljav-
ljanje regresa za prodano industrijsko
blago s popustom na denarne bone in-
dustrijskih potrošniških nakaznic in
na bone za trgovino po vezanih cenah.
Ta odločba začne veljati z dnevom
objave v »Uradnem listu FLRJ«.
Stran 2
»PTUJSKI TEDNI
Ptuj, 11. tnaja 1951
BODOČE DELO SE BO ODVIJALO V DUHU
RESOLUCIJE ni. KONGRESA OF SLOVENIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih osvobaja tam, kjer že obstoje —
to je v življenju, v praksi ljudskih
množic, v družbeni zakonitosti sami.
Zaščititi neoviran razvoj
socialistične družbe je po«
temtakem glavna naloga ak-
tivi^ega družbenega udejst-
vovanja socialistične drža*
ve, dokler in kolikor ona
obstoji   in   dejstvuje.
' tej smeri je pravzaprav cilj tisto,
za kar se človeštvo bori, odkar obstoja
zavestna družbena misel, namreč svo-
boda progresivnega ustvarjanja deia
človeštva. Na tej poti je vsekakor vse
širši razvoj socialistične demokracije
neogiben pogoj napredka. Socialistična
država je bila za Marxa »proletariat
organiziran kot država«, a ne samo-
stojen samovoljen aparat, ki bi pod
firmo diktature proletariata dejansko
postal sila nad družbo, sila, neodvisna
od delavskega razreda.«
Zelo nas je zanimalo tudi poročilo
sekretarja lO OF tov. Mihe Marinka,
v katerem je prikazal Kongresu uspehe
med II. in III. kongresom OF in oblike
bodočega dela za dosego novih uspehov
Osvobodilne fronte.
Dejal je med drugim:
»Gospodarstvo LRS je brez dvoma
važen činitelj v celotnem jugoslovan-
skem gospodarskem sklopu, prav tako
pa tudi obratno. Novi sistem gospodar-
jenja, na katerega prehajamo, gotovo
ne bo bistveno izpremenil tega razmer-
ja, ker bo odpravljal napake birokrat-
skega planskega distribuiranja na vsem
ozemlju Jugoslavije in bo povsod pri-
speval k izboljšanju, povsod bo dal
podlago večji iniciativnosti in ekono-
mičnejšemu gospodarjenju. Novi sistem
bo sam po sebi prizadel tiste delovne
kolektive in poedince, ki bodo neracio-
naLio gospodarili, ki ne bodo razvijali
dovolj lastne iznajdljivosti v izkorišča-
nju s iih proizvodnih kapacitet. Si-
stem finančne politike ne bo niansiral
in delal razlike med posameznimi re-
publikami, marveč po določenih nor-
mativih proizvodnih kapacitet in na
ugotovljeni stopnji mehanizacije. Ugo-
den bo za tiste delovne kolektive, ki
bodo upravljali prpizvodnjo iznajdlji-
vejše in s čim manj birokratizma. Raz-
like bodo le razlike zaradi večje ali
m?.r'še racionalnosti v gospodarjenju
posameznih podjetij znotraj vsake re-
publike. Nesmiselnost, govoriti o na-
cionalni prizadetosti, bo torej še oči-
tejša.
Nosilci takih nacionalističnih čustev
so razni preostali reakcionarni elemen-
ti med nami, agenti, strahopetci in
omahljivci kominformovskega kova,
ki kor tudi nacionalistična usedlina v
Fronti sami, med sicer pozitivnimi pri-
staši osnovne politične in gospodarske
linije našega državnega in političnega
vodstva. Te usedline so posledice po-
manjkljive politične vzgoje, ki je naše
frontne organizacije in njihova vod-
stva še vedno niso znala v zadostni me-
ri razviti. Posledica tega še vedno po-
nranjklMvega političnega dela je, da
nam razni reakcionarni elementi izven
Fronte in v njej še vedno povzročajo
trenutne zmede med nepoučenimi mno-
žicami s svojimi paničnimi parolami
in prognozami, ki jih skrivaj širijo.
Ce primerjamo to pomanjkljivo po-
litično delo naših frontnih aktivov z
uspehi, ki smo jih v likvidiranju re-
akcije kot političnega faktorja v naši
stvarnosti dosegli, nam to dokazuje, da
bi uspehi mogli biti še veliko večji.
Naša politika je bila dovolj široka, da
so se mogli konstruktivno vključiti
v gospodarsko in družbeno sodelovanje
vsi tisti elementi, ki so jih njihovi sta-
ri nazori še zadrževali. Omogočila jim
je najmanj to. da najdejo eksistenco v
naši stvarnosti in se omeje na politično
pasivnost. Dokaz te naše široke politi-
ki je v posebni organizaciji duhovni-
kov, ki se je pod okriljem OF lepo
razmahnila. V tej organizaciji je veči-
na duhovnikov, to je tudi vsi tisti, ki
niso prekinili vseh zvez s svojim na-
rodom ter so našli svoje mesto kljub
vztrajnim oviram in represalijam vi-
sokega klera in vatikanskih predstav-
nikov. Ljudska oblast je ukrenila tudi
to, da zagotovi eksistenco duhovnikom,
razen seveda tistim, ki zagrizeno vztra-
jajo v svojem delovanju proti temeljem
naše družbene stvarnosti. To so stari
znani izkoreninjenci svojega naroda, ki
ne morejo pozabiti na svoj dominantni
položaj, ki so ga imeli v stari družbi
in se ne morejo vživeti v dejstvo, da
se staro več ne povrne. Poživljanje
političnega dela, ki ga bodo organiza-
ci' OF v bodoče 'morale razvijati, bo
ustvarilo stanje, v katerem bodo ob
vsesplošno razviti politični delavno-
sti, zlasti vseh naših delovnih množic,
pritisnjeni ob zid in onemogočeni vsi
ti preostali reakcionarni elementi, aa
ne bodo z ničemer več motili našega
socialističnega razvoja.«
Naše bodoče delo se bo sedaj po Kon-
gresu tudi v ptujskem okraju odvijalo
v -mislu sledečih točk resolucije, ki jo
je sprejel III. kongres OF Slovenije:
Resolucija
Tretji kongres Osvobodilne fronte
Slovenije zboruje v dneh, ko ves slo-
venski narod slavi deseto obletnico
ustanovitve te edinstvene politične
tvorbe v zgodovini svoje borbe za svo-
bodo. Ocenjujoč z vidika naše sodobne
stvarnosti zgodovinski pomen Osvobo-
dilne fronte ter njeno vlogo v narodno-
osvobodilni borbi in v času povojne
socialistične graditve. Tretji kongres
ugotavlja, da je ostala Osvobodilna
fronta Slovenije zvesta svojim borbe-
nim tradicijam ter v skladu z njimi
izpolnjuje svoje osnovne naloge. Na
podlagi referatov in po diskusiji o teh
referatih sprejema Tretji kongres Osvo-
bodilne fronte Slovenije naslednjo reso-
lucijo:
1. Tri leta, ki nas ločijo od II. kon-
gresa Osvobodilne fronte Slovenije, po-
menijo za vso našo jugoslovansko do-
movino dobo težkih preizkušenj in nad-
človeških naporov njenih delovnih ljudi
v boju za socializem. To je doba, ko
je državno in partijsko vodstvo Sovjet-
ske zveze z brezobzirno, hegemonistično
in agresivno politiko nasproti sociali-
stični Jugoslaviji do kraja odkrilo pro-
tisocialistično bistvo današnje, birokrat-
sko izmaličene sovjetske države. Braneč
stvar socialistične graditve v Jugosla-
viji, braneč svojo svobodo in neodvis-
nost pred sovjetsko agresivnostjo so
so naši narodi znova izpričali svojo
neomajno privrženost načelu samood-
ločbe in enakopravnosti narodov ter
načelu nedeljivega miru In kolektivne
varnosti med narodi.
Tretji kongres Osvobodilne fronte
Slovenije v imenu najširših množic slo-
venskega delovnega ljudstva odobrava
vse ukrepe našega državnega vodstva,
ki so preračunani na vse večje utrje-
vanje obrambene sposobnosti naše so-
cialistične domovine: v vsestranski pri-
pravljenosti in obrambni odločenosti
moramo gledati tisti -sredstvi, ki silita
agresorja k razmišljanju ter v danih
mednarodnih okoliščinah najbolj zago-
tavljata mirno ustvarjalno delo gradi-
teljev socializma v naši deželi. Tretji
kongres Osvobodilne fronte Slovenije
hkrati izraža nedeljeno voljo sloven-
skega ljudstva, da tudi v bodoče z
vsemi svojimi močmi podpre sleherno
pobudo, ki ji je smoter ohranitev in
utrditev miru med narodi, njihovo tvor-
no sodelovanje v znamenju medseboj-
nega spoštovanja in enakopravnosti.
2. Odkrivajoč vzroke, ki so v Sovjet-
ski zvezi privedli do državnokapitali-
stičnega monopola vladajoče birokrat-
ske kaste, in opirajoč se na marksistič-
ne postavke o proletarski državi in
perspektivah njenega odmiranja, je
Komunistična partija Jugoslavije po-
vedla delovno ljudstvo naše dežele po
poti resnične socialistične demokracije.
Z vrsto zakonskih ukrepov, ki so jih
zadnji dve leti sprejeli vrhovni organi
naše ljudske oblasti in ki jih je pri-
pravljal ves poprejšnji razvoj sociali-
stične graditve v Jugoslaviji, je bil
zadan udarec birokratskim tendencam
ter je vse širšim množicam delovnega
ljudstva odprta perspektiva vse nepo-
srednejše udeležbe v vodstvu narod-
nega gospodarstva  in državne nprave
na sploh. Ustanove delavskih svetov
in svetov državljanov, razširitev socia-
listično demokratskih oblik gospodar-
skega upravljanja, preustrojstvo nared-
bodavnih in izvršnih organov ljudske
oblasti itd., vse to so pridobitve, ka-
terih pomen sega daleč prek mej naše
države, vse to so pridobitve socializma
na sploh.
Tretji kongres Osvobodilne fronte
Slovenije pozdravlja daljnosežne ukre-
pe naše Partije in ljudske oblasti, pre-
računane na vse širše pritegovanje ne-
posrednih proizvajalcev k upravljanju
države, na vse večje poglabljanje socia-
listične demokracije. Tretji kongres se
kot predstavnik vseh članov Osvobodil-
ne fronte Slovenije obvezuje, da bodo
uk!^ i, ki zadevajo poglabljanje in raz-
vijanje socialistične demokracije v naši
deželi, deležni dejavne podpore vseh
slovenskih frontovcev. Osvobodilna
fronta Slovenije bo zastavila vse svo-
je sile za njihovo kar najučinkovitejše
izvajanje in za njihovo popularizacijo
v najširših množicah slovenskega
ljudstva.
3. Mobilizacija množic za ostvarje-
nje številnih in različnih nalog, ki jih
prednjo postavljajo nadaljnja graditev
socializma v naši deželi, utrjevanje
in obramba pridobitev naše socialistič-
ne revolucije, zahteva od organizacij
Osvobodilne fronte temeljito in vztraj-
no politično delo in vzgajanje širokih
plasti delovnega ljudstva. Krepitev lo-
kalnih organov oblasti ter prenašanje
kar n.ijveč poslov iz kompetence višjih
org.\nov v kompetenco nižjih organov,
upravljanje občeljudske imovine po
proizvajalcih, prevzemanje prosvetnih,
socialnopolitičnih in drugih nalog po
družbenih organizacijah, vse to bo
frontnim organizacijam v bodoče omo-
gočilo, da se bolj posvetijo politično
vzgojnemu delu med množicami. Orga-
nizacije OF morajo postati torišče mno-
žičnega idejnopolitičnega dela, ki ga
vodi in usmerja Partija. V okviru Osvo-
bodilna fronte je treba še bolj razviti
vzdušje svobodne izmenjave mnenj o
posameznih tekočih, pa tudi o občih
družbenopolitičnih in gospodarskih
vprašanjih. Le tako bo mogoče po kri-
tični presoji različnih stališč sprejemati
in izvajati najboljše predloge in sklepe.
V reševanju gospodarskih nalog mo-
ra.io frontne organizacije vztrajno na-
daljevati borbo za ostvarjenje petlet-
nega plana kot materialne osnove sle-
hernega progresivnega socialističnega
razvoja v naši deželi: skladno s to bor-
bo in neločljivo od nje morajo utrjevati
socialistične oblike upravljanja obče-
ljudske imovine, predvsem delo delav-
ski'^ svetov, buditi ustvarjalno iniciativo
delovnega ljudstva v vseh gospodarskih
ustanovah, usmerjati svoje člane v raz-
vijanje lokalnega in komunalnega go-
spodarstva ter ostati še naprej pobud-
nik prostovoljnih delovnih akcij. Raz-
voju kmečkih delovnih zadrug ter
vobče političnemu, gospodarskemu in
kulturnemu razvoju vasi mora Osvobo-
dilna fronta slej ko prej posvečati vso
pozornost.
Mobilizirajoč množice delovnega
ljudstva sa nove zmage v socialistični
graditve naše domovine, morajo orga-
nizacije Osvobodilne fronte posvetiti
poglavitno pozornost oblikovanju ustrez
ne, socialistične zavesti v delovnem
človeku naših mest in vasi. Boriti se
je treba proti vsem pojavom v zavesti
ljudi, ki hromijo ustvarjalni polet. Osvo-
bodilna fronta mora z vsemi močmi
varovati, utrjevati, dalje razvijati brat-
stvo in enotnost jugoslovanskih naro-
dov, krepiti gospodarsko in obrambno
moč celotne Jugoslavije, to je najnepo-
srednejše jamstvo svobode in neodvis-
nosti vsakega izmed njih in vseh sku-
paj.
Poglabljati demokratizem v delu or-
ganov oblasti, razvijati aktivnost delov-
nih množic pri upravljanju države in
socialističnega gospodarstva ter pri
izvrševanju vseh drugih družbenih na-
log, usmerjati državljane v tvorno raz-
vijanje socialistične demokracije, raz-
vijati kritičnost, dvigati zavest in ponos
svobodnega socialističnega človeka —
to je osnovna naloga organizacij Osvo-
bodilne fronte v idejnopolitičnem po-
gledu.
Tretji kongres Osvobodilne fronte
Slovenije poziva vse svoje organizacije
in člane, da v smislu teh ugotovitev
in zaključkov Se odločneje delajo za
utrjevanje in nadaljnje razvijanje pri-
dobitev naše socialistične revolucije, za
njihovo obrambo pred slehernim, ki bi
hotel poseči po njih in odvzeti sloven-
skemu in ostalim jugoslovanskim naro-
dom s toliko krvi priborjeno svobodo
in neodvisnost, da se pod vodstvom
Komunistične partije Slovenije še
vzlrajneje ko doslej bori za končno
zmago socializma v naši domovini.«
V glavni in nadzorni odbor ter nov
izvršni odbor OF Slovenije so izvoljeni
delegati, ki bodo tudi v bodoče dosled-
no branili politično enotnost, gospodar-
ski in kulturni razvoj ter neodvisnost
Slovenije kot sestavnega dela nove so-
cialistične Jugoslavije.
Priznanja in nagrade najl>oljšim ko-
lektivom v Sloveniji za uspešno 6-me-
sečno tekmovanje, med katere pa žal
ne spada noben kolektiv s področja
ptujskega okraja, so spodbuda vsem ko-
lektivom v ptajskem okraju, da se
bodo v bodoče resneje lotevali tekmo-
vanj, ki jih razpisuje Osvobodilna
fronta. VJ.
Prihod Titove
štafete v Ptuj
Po vse/ Jugoslaviji se razne organi-
zacije vneto pripravljajo, da čim lepše
proslavijo rojstni dan maršala Tita. Po
vseh časopisih smo že čitali. da je od-
šla v aprilu planinska štafeta z najviš-
jega vrha države po robovih Julijskih
alp dalje po gorov/u naših južnih re-
publik.
Prav tako kot planinci, bodo v tem
tednu organizirale tudi organizacije
Ljudske tehnike štafeto, ki bo šla po
Dravi iz Celovca, do Maribora in dalje
do Ptuja. Tako bo brodarsko društvo v
Ptuju imelo nalog, da ponese iz Maribo-
ra štafeto v Ptuj.
Titova štafeta pride po Dravi v Ptuj
14. 5. t. 1. ob 16.30, kjer bo prenočila in
naslednji dan ob 7. uri zjutraj odšla
izpred MLO Ptuj proti Celju in od Ce-
lja dalje po Savinji do Save in dalje
po Donavi do naše prestolnice. Iz Ptuja
bodo peljala proti Celju štafeto avto-
moto društva iz ptujskega okra;a.
Obiščimo spominsko
razstavo OF
Spominska razstava narodnoosvobo-
dilne borbe, ki je bila odprta v Ljub-
ljani v počastitev 10. obletnice ustano-
vitve OF, ima velik politični n kultur-
nozgodovinski pomen ter zasluži pozor-
nost vsega našega ljudstva. Zbrani ma-
terial, razni dokumenti, fotografije
in drugi podatki, ki ponazorujejo naj-
važnejšše momente naše NOB, pričajo
o premnogih žrtvah in junaštvu našega
ljudstva v boju proti okupatorju in
domačim izdajalcem. Zato je razstava
tudi pomembno vzgojno sredstvo pri
utrjevanju zavesti naega ljudstva.
Ker je razstava odprta ves mesec
maj, ima prebivalstvo vso možnost, da
jo obišče.
Priporočajo se skupinski izleti še iz
oddaljenejših krajev. Sole pa naj svoje
majniške izlete povezujejo z obiskom
razstave. Člani sindikalnih, pionirskih,
fizkulturnih organizacij ter člani KDZ
se pri tem lahko poslužijo popusta na
železnici, ki velja za skupinske vožnje.
Kolektiv od 5 do 30 ljudi ima 67 odst.
večje skupine pa 75 odst. popusta. Vse i
potrebne informacije dajejo železniške;
postaje. ':
Razstava je v prostorih novozgraje-
nega Gradbenega instituta v Dimičevi \
ulici za Bežigradem ter bo odprta ves
maj dnevno od 9.' do 21. ure. Na raz-
stavišče vozi avtobus izpred koloovr,-a
in izpred pošte vsake pol ure. Vstopni-
na znaša 20 din, za skupine od pet oseb
dalje 10 din, za vojake in otroke pa 5
din.
Ce posamezne skupine prijavijo svoj
obisk informacijski pisarni razstave
dan pred prihodom, dobe na razpolago
vodiči, ki jim bo tolmačil vsebino raz-
stave. Na isti način se lahko tudi na-
roči topla hrana v okrepčevalnici na
razstavnem prostoru.
Poleg razstave si lahko obiskovalci
ogledajo tudi filme, ki jih predvajajo
na razstavišču. Dopoldne so na progra-
mu domači dokumentarni, popoldne pa
umetniški filmi.
Okr, odbor OF Ptuj
@© PEJKK DO PETKA,
Petek, 27. aprila
Po abecednem redu bo v maju 1.1. v
Varnostnem svetu predsednik komisije
za atomsko energijo predstavnik Jugo-
slavije dr. Aleš Bebler.
Odbor za pomoč Jugoslaviji v Los
Angelesu je poslal jugoslovanskemu
Rdečemu križu v New Yorku 3163 do-
larjev za nabavo 400 vreč moke, 40 vreč
sladkorja in 40 vreč riža .
Sobota, 28. aprila
Na progi Zagreb—Beograd je prišlo
zaradi neprevidnosti odpravnika vlakov
Djurdjeviča Rodoljuba na postaji Slav-
kovci do železniške nesreče. Tovorni
vlak je zadel v del brzovlaka. Pri tem
je izgubilo življenje 6 potnikov, 26 pa
jih je bilo težje in lažje ranjenih.
Inozemsko časopisje si je privoščilo
v zvezi s to nesrečo dokaj senzacional-
nih in neresničnih vesti na škodo du-
hovnikov. Po trditvah dopisnika »New
York Herald Tribune« bi moralo ob tej
nesreči zgubiti življenje več duhovni-
kov, v resnici pa je med mrtvimi edini
duhovnik Dapac Petar.
Sovjetski predstavnik Gromiko je na
konferenci v Parizu obtožil zahodne
velesile, da skušajo ustvariti še težji
položaj glede avstrijske mirovne po-
godbe.
Do te obtožbe je prišlo v zvezi z vpra-
šanjem ameriškega predstavnika Phi-
lipa Jessupa. če namerava sovjetska
delegacija vztrajati pri besedilu svojih
predlogov glede vprašanja oborožitve
in ali je pripravljena sprejeti predlog
zahodnih sil o sklenitvi mirovne po-
godbe z Avstrijo.
Nedelja, 29. aprila
Kitajske sile so v Koreji močno pri-
tisnile na fronti južno od Munsana.
Enote združenega poveljstva so se
umaknile na nove položaje. Mesto Ui-
džongbu so zavzele severnokorejske in
kitajske čete. Kitajske enote so pri-
spele 20 km severno od Seula. Vzdolž
fronte ali vsaj tik za fronto je bilo raz-
vrščenih okrog 300.000 kitajskih vo-
jakov.
V Washingtonu je začela mednarodna
konferenca predstavnikov 12 ameriških
in evropskih držav v zvezi z razpravo
o predlogih glede odprave pomanjkanja
časopisnega papirja.
Ponedeljek, 30. aprila
Okrog 20.45 ure je 20 romunskih vo-
jakov prodrlo 4 km severozahodno od
vasi Radojevo 50 ;m globoko na jugo-
slovansko ozemlje. Na poziv naših gra-
ničarjev, naj se umaknejo z jugoslo-
vanskega ozemlja, so odgovorili romun-
ski vojaki 6 streli iz puškomitraljeza.
Ob 22. uri so se morali umakniti na
obmejno črto. Isti večer so metali ra-
kete na naše ozemlje.
Podpredsednik vlade in minister za
zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj
se je vrnil z okrevanja v Beograd, kjer
je zopet prevzel svoje dolžnosti.
Torek, 1. maja
Maršal Tito je poslal vsem delovnim
ljudem socialistične Jugoslavije naj-
toplejše čestitke za največji praznik
delovnega ljudstva, Prvi maj.
Predstavniki množičnih organizacij in
enot J A iz Slovenije so obiskali mar-
šala Tita in mu čestitali ob prazniku
delovnega ljudstva ter mu želeli, da bi
hitro okreval.
V vrsto izzivanj romunskih in bol-
garskih obmejnih organov 1. maja spada
tudi izzivanje v okolišu vasi 2eravina,
20 km južno od Bosiljgrada, kjer je
1. maja dopoldne 7 bolgarskih vojakov
uničilo 9 obmejnih gomil in polomilo
40 obmejnih količev. Sledila jim je
močnejša skupina, ki je podirala ob-
mejna znamenja. Na klic dveh naših
obmejnih stražarjev, naj nehajo podi-
rati obmejne znake, so začeli bolgarski
vojaki streljati. Naš graničar Slavko
Cvetinovič je bil ranjen. Naši grani-
čarji 60 prisilili bolgarsko skupino, da
se je umaknila na svoje ozemlje ne da
bi dosegla svoje cilje. Graničar Cveta-
novič je bil prenesen v bolnico.
Sreda, 2. maja
Predsednik ZDA Truman je predlo-
žil predstavniškemu domu vojni prora-
čun za 1. 1951/52, ki predvideva porabo
60.679,414.690 dolarjev za vojaške na-
mene.
V odobritev je bil predložen tudi
predlog glede 4,5 milijarde dolarjev
kredita za vojaške investicije v letu
1952.
Po novem proračunu bi predstavljalo
oboroženo silo ZDA 3,5 milijona mož
in žensk, 18 opremljenih divizij s sa-
mostojnimi in pomožnimi enotami,
aktivno ladjevje s 1161 opremljenimi
ladjami. Novi proračun bi omogočil
formiranje 95 letalskih polkov, korpus
mornariške pehote pa bi imel 2 in pol
diviziji s pomožnimi enotami.
Na podlagi sklepa sveta ministrov
evropske skupščine je Zahodna Nem-
čija povabljena, naj sodeluje pri delu
Evropskega sveta kot enakopravni član
in ne več kot premagana država.
Na četrto redno zasedanje svetovne
zdravstvene skupščine v 2enevi so od-
potovali jugoslovanski delegati dr. Pavle
Gregorič. predsednik zveznega sveta za
zdravstvo in socialno politiko, dr. Olga
Miloševič in dr. Grujica 2arkovič. Skup-
ščina začne 7. maja t L t
Četrtek. 3. maja ^
Vlada ZSSR je razpisala novo no* \
tranje posojilo v višini 30 milijard-
rubljev.
-i
Skupina naprednih francoskih mla-.'
dincev, ki je sodelovala pri graditvi;
študentskega naselja v Zagrebu je vi
Toulousu lepila lepake, v katerih po-|
živa prebivalstvo k javni razpravi o'
Jugoslaviji. Pri tem jih je napadla a,
železnimi palicami in gumijevkami sku-j
pina članov KP Francije, ki jo je vodil!
njihov part. voditelj Garonne. Več mla-J
dincev je bilo ranjenih. j
Prebivalstvo in tisk sta ostro obso-|
dila to početje, ki odgovarja inform-i
birojevskemu receptu glede svobodo]
osebnosti in njenih pravic, mladinci pa i
so izjavili, da jim nihče ne bo mogel
preprečiti širiti resnice.
Petek, 4. maja
Iz Amsterdama je odplula na prvo j
potovanje naša najnovejša oceanska \
ladja »Črna gora«. Iz Severne Amerike;
bo pripeljala junija večje tovore hrane, j
Nosilnost nove ladje znaša 9100 ton.   i
Na pariškem mednarodnem sejmu
je predsednik francoske republike Vin-
cent Auriol zelo zanimal za jugoslo-
vanske izdelke, posebno pa še za indu-
strijsko blago in za izdelke domače
obrti. Pri odhodu iz jugoslovanskega
paviljona je pohvalil organizacijo pa-
viljona in razstavljene izdelke, našemu
pooblaščenemu ministru v Parizu Sve-
tislavu Petroviču pa je izrekel svoje
želje za maršala Tita, da bi hitro okre-|
val. k
Sobota, 5. maja I
Severnokorejske sile in kitajski pro-'
sto vol j ci so še vedno zapleteni v hude
boje na vseh delih bojišča. Na zahod-
nem delu so severnokorejske enote v
bližini Seula zavrnile srdit sovražnikov
napad ter uničile 7 sovražnikovih tan-
kov in sestrelile 7 letal To je poročilo
iz Severne Koreje.
V sporočilu VIII. ameriške armade
pa je rečeno, da so naletele patrulje
Združenega poveljstva na odločen od-
por sovražnikov severozahodno od
Seula. Na odsekih severno in severo-
vzhodno od južnokorejskega glavnega
mesta pa se je sovražnik upiral samo
ponekod in še to zelo slabo. Britanske
enote so zgubile v zadnji kitajski ofen-
zivi 1104 vojake.
Nedelja, 6. maja
Ostanek administrativne kazni (druž-
benega poboljševalnega dela) je odpu-
ščen z odločbo zveznega ministra za
notranje zadeve Aleksandra Rankoviča
1097 osebam. Na zborovanju oproščen-
cev v Brezi je bila formirana prosto-
voljna delovna brigada za dograditev
odseka nove železniške proge Breza—
Vares. Z zborovanja so bile poslane
brzojavke tov. Titu, podpredsedniku
vlade Aleksandru Rankoviču in pred-
sedniku zveznega sveta za energetiko
Vukmanoviču.
Naša oceanska ladja »Hrvatska« je
pripeljala iz Amerike v reško pristani-
šče tovor hrane, predvsem moko, ma-
ščobe, jajca v prahu, mleko v prahu in
olje. Del tovora odpade na pošiljko, ki
jo je poslala organizacija CARE iz
ZDA.
Ponedeljek 7. maja
Zaradi nedeljskega Izida volitev v
Avstriji, kjer od 6 kandidatov ni bil
nihče izvoljen, ker nobeden izmed njih
ni dobil absolutno večino ' isov, bodo
morali ponoviti volitve, na katerih bo
sta nastopila kandidata avstrijske ljud-
ske stranke (OVP) in socialistične stran-
ke Avstrije (SPO), ki sta dobili na ne-
deljskih volitvah največ glasov.
Po šestmesečnem pogajanju med ZDA
in Sovjetsko zvezo glede poravnave
dolgov SZ iz druge svetovne vojne v
višini 11 milijard dolarjev, so pogaja-
nja prekinjena, ker ni bil dosežen ni-
kak sporazum.
Torek, 8. maja
Na konferenci nacionalnega sveta za
obrambo je predsednik ZDA Truman
obsodil MacArthurjeve načrte za vojno
na daljnem Vzhodu. Po Trumanovem
poudarku ne vsebujejo MacArthurjevi
načrti nikakega zagotovila za zmago
obrambne zveze Zahoda, temveč zago-
tovilo za zmago ZSSR.
Sreda, 9. maja
List »Los Angeles News« je v zvezi
z jugoslovansko noto ZDA o izročitvi
vojnega zločinca Andrije Artukoviča
priobčil članek, v katerem omenja, da
so tega zločinca odkrili v Los Angele-
su. Obenem prinaša sliko hiše, v kateri
stanuje, z opozorilom: »V tej hiši živi
človek, ki ga obtožujejo umorov mili-
jon ljudi*.
Četrtek, 10. maja
Zadnja številka ustaškega glasila v
Argentini »Hrvatska« prinaša med dru-
gim vesti, ki dokazujejo, da živi usta-
ški vojni zločinec, zloglasni »poglav-
nik« Ante Pavelič v Argentini. Toda ne
samo to. Iz vrst njemu enakih zločin-
cev je celo sestavil lastno »vlado«, ki
jo je v pričetku aprila še izpopolnil.
Delegati skupščine sindikata britan-
skih delavcev električne Industrije so
z 300 proti 20 glasom sklenili zahtevati
od vlade zvišanje plač.
Ptuj, 11. maja lv51
P I U J   K I  It' N I K«
Stran 3
Obiskali smo prvo ptujsko mladinsko brigado,
ki pomoga graditi progo Dobo)-Banja Luka
Ob letošnjem prvomajskem prazniku
je obisi:ala 31-članska skupina iz Ptuja
in okolice na pobudo OK LMS Ptuj
prvo ptujsko mladinsko brigado »dr.
Jožeta Potrča«, ki dela že nad mesec
dni v vasi Bukovica pri Doboju v
Bo .ni na progi Doboj—Banjaluka. Te-
kom celodnevnega obiska so se gosti
seznanili z načinom življenja in dela
Prve ptujske brigade. To je bil na
sektorju, kjer dela I. ptujska brigada,
pr i množični obisk iz domačega kraja.
Žal, da se obiska ni udeležilo več svoj-
cev brigadirjev, ki so doma s podeželja,
prepričali bi se, kako važen je delež
inladine pri graditvi gospodarskih ob-
jektov, kot so železnice in drugo, v
borbi proti gospodarski in kulturni za-
ostalosti sicer bogate Bosne in drugih
predelov Jugoslavije.
Močno zagoreli fantje in dekleta s
področja Maribora, Ptuja in Prekmur-
ja, ki so že en mesec dni v brigadi, so
se zanimali za domače novice, za svoj-
ce in za delo kolektivov, v katerih so
delali pred odhodom v brigado. Sami
o sebi niso mnogo govorili. Eden ali
drugi je pokazal roke z zaceljenimi žu-
lji rekoč: »Spočetka je bilo težko. Zdaj
smo že navajeni. Še mesec dni ostane-
mo, nakar pridejo drugi na naša me-
sta«. Resno so se lotili tudi najtežjega
fizičnega dela. Krampi, lopate, samo-
kolnice in nabijači predstavljajo veči-
no orodja, s katerim odkopavajo ilov-
nato zemljo, razbijajo skale in delajo
novi nasip, po katerem bo tekla proga
Dcboj—Banjaluka. Od prvega dne pri-
hoda v brigado je bilo treba premagati
vrsto težav: urediti bivališče, preskrbe-;
ti hrano in začeti z delom. Trdih le-
ži:č na pogradih zvečer niso čutili. Zju-
traj so vstali spočiti. Tako gre dan za
dnem. Za 1. maj so se zbrale vse bri- .
gade na sedežu glavnega štaba. Po '
Prvomajski proslavi so bili objavljeni <
rezultati tekmovanja. Ptujska brigada ^
ni bil- zadovoljna samo s pohvalo. Vsej
dosedanje ptujske brigade so bile pri-''
znane kot udarne brigade. »Ocenjeval-
na komisija ni objektivna,« so zatrje-
vali nekateri, »nekateri niso vajeni
težkega dela,« pravijo drugi, koman-
dant brigade tov. Segula pa je rekel:
»Bosna bo imela novo železnico, mi pa
se vmomo kot udarniki. Se mesec dni
bomo z voljo delali, presegali norme,
nakar nam bo morala komisija prizna-
ti, kar smo si zaslužili«. Udarniki Zegs
Avgust iz Strnišča, Smrdel Zofka iz
Ptuja, Rajh Drago in Kolarič Ciril
spodbujajo še ostale člane brigade, da
bo kmalu še več udarnikov. Enajst po-
hvaljenih mladincev in mladink je do-
seglo zasluženo priznanje. To ni dovolj.
Po3tati hočejo udarniki. Pohvaljena Se-
lič Ivanka iz Strnišča, Benko Ignac,
Mataj Anica in Zrinski Franc iz Mur-
ske Sobote, Tot Štefan, Lesjak Slavica
iz Hajdine, Bogme Marija iz Lovrenca,
Podhostnik Marica iz Cirkulan, Vuk
Martin iz Belskega vrha, Marin Jože iz
Ptuja in Kramberger Franc iz Dornave
in ostali mladinci in mladinke so po-
nosni na svojo dosedanjo vztrajnost, ki
je pripomogla, da je brigada v zadnjih
desetih dneh opravili v 3626 urah delo,
planirano za 4647 ur. 14 raznovrstnih
del so opravili in pri vsakem porabili
do in nad 200 ur.
V prostem času si pomagajo na razne
načine. Imajo politična, znanstvena in
informativna predavanja, čitajo knji-
ge, imajo prireditve, obiskujejo prire-
ditve drugih brigad, zažigajo taborne
ognje in jih končujejo z zabavnim spo-
redom. Pevski zbor, folklorna skupina,
diletantska skupina, padalski tečaj, ša-
hiranje, fizkultura, predvojaška vzgoja
in slično predstavljajo predmete zapo-
slitve mladincev in mladink v prostem
času.
Cež mesec dni bo razlagalo 96 mladin-
cev in mladink svojim staršem, znan-
cem in prijateljem o vsem, kar jih je
utrujalo in veselilo na mladinski pro-
gi, kalco so si pomagali in kar jim ni
šlo od rok, v Bosni pa bo ostal za
njimi molčeči nasip, pa katerem bo
drsel vlak z ljudmi in dragocenim ma-
terialom našega gospodarstva.
Pobuda OK LMS v Ptuju za množič-
ni obisk brigade je potrdila nujnost, da
bi moralo čimveč staršev obiskati svo-
je sinove in hčere v brigadi, nakar ne
bi bilo predsodkov, laži in izmišljotin
o znajdljivosti, odpornosti in sposobno-
sti naše delovne mladine, ki vlaga dan
zi dnem svoj delež za zgraditev zdra-
vega, srečnega in veselega življenja, ki
si ga želijo vsi državljani nove Jugo-
slavije. Vj.
gorthniea /e dostojno proslavila
10. obletnico of
Na predvečer desetletnice ustanovitve
Osvobodilne fronte so se že ob 6. uri
zvečer začeli zbirati pred poslopjem di-
jaki nižje gimnazije zaradi štafete na
čast 10. obletnici. Ob 7. uri je bila šta-
feta zaključena. Dijaki in ostalo prebi-
valstvo je zmagovalca z navdušenimi
vzkliki m ploskanjem pozdravilo na ci-
lju, kjer je bil preko ceste napet bar-
vast trak.
Kmalu po končani štafeti so se začeli
zbirati ljudje pred gasilskim domonn,
Od vseh strani so prihajali. Na zbir-
nem prostoru je p>ostajalo vedno živah-
nejše. Prišli so pionirji Nižje gimnazije
z -v.stavami in učiteljstvom, gasilct v
uniformah, zastopniki masovnih organi-
zacij in drugo občinstvo. Sprevod se je
začel formirati in kmalu po 8. uri je
krenila baklada z neštetimi gorečimi
baklami po cesti proti Domu ljudske
prosvete, kjer se je vršila akademija.
Ljudje so do zadnjega kotička napol-
nili dvorano, hodnik in prostor pred
domom. Program akademije je pripra-
vila Nižja gimnazija, sodelovala pa sta
tudi pevski in glasbeni odsek Izobraže-
valno umetniškega društva v Muretin-
cih.
Slavnostni govor je imel tov. Stanič
Stane, ki je v svojem govoru osvetlil
stanje narodov Jugoslavije po prvi sve-
tovni vojni, govoril o pomenu ustano-
vitve Osvobodilne fronte, orisal nalogo
Fronte med vojno, v času obnove in
sedaj ter prikazal mučeniško pot slo-
venskega naroda in njegovih voditeljev
v borbi proti največjemu sovražniku
človeštva, italijanskemu in nemškemu
fašizmu.
" ::ademija je imela pester program
z deklamacijami, simboličnimi in rajal-
nimi vajami. Pevska sekcija lUD v
Muretincih je pod vodstvom tov. Cirila
Kafola ubrano zapela nekaj narodnih
in borbenih pesmi in ob prvem nastopu
žela polno priznanje poslušalcev, j
Med izvajanjem programa je stopil'
na oder tov. Gregorc Mirko, predsednik;
Okrajne gasilske zveze, pozdravil zbra-i
ne gasilce, čestital gasilkam gasilskel
čete v Gorišnici, ki so si na tekmovanjui
v Mariboru pridobile prvo mesto, kot;
nagrado pa izročil radio-aparat znamke
»Kosmaj«. V imenu gasilske čete in III.
rajona se je zahvalil rajonski poveljnik
tov. Znidarič Janko in poudaril, da ne
velja to priznanje samo gailski četi v
Gorišnici, ampak celemu tretjemu ra-
jonu, ki je že mnogokrat dokazal, da se
zaveda svoje obveznosti glede pomoči
bližnjemu in glede čuvanja narodnega
premožnja. Pozval je vse gasilce, naj s
še večjo vnemo in požrtvovalnostjo
vr'ijo svoje naloge pri graditvi naše
socialistične domovine.
Po končani akademiji je bil zbor vseh
gasilcev in gasilk, kjer je zbranim go-
voril tov. Horvat Martin, okrajni bri-
gadni poveljnik, in izročil tov. Matjašič
Mariji za njeno vestno in uspešno delo
podoficirski .čin, ki ji ga j« priznala
Okrajna gasilska zveza.
Slavnost je bila zaključena ob kresu,
nato pa se je vršilo rajanje v prosto-
rih Zadružne gostilne, kjer je ob zvokih
domače godbe lahko vsak našel primer-
no razvedrilo.
Proslava in baklada v Gorišnici sta
dokazali, da se da tudi na deželi do-
stojno proslaviti državne praznike, če
so v kraju ljudje, ki imajo razvito
državljansko zavest in kjer obstoja so-
delovanje vseh organizacij in društev.
S.S.
Tudi humski pionirji so dostojno
proslavili 10 obletnico OF
Nedeljski popoldan — pred šolo je
vse živo. Pionirji se zbirajo, vsi so do-
bre volje. Kam le gredo, se vprašujejo
ljudje in jih zvedavo ogledujejo. Hitro
se kdo ojunači in vpraša. Vsi naenkrat
odgovorijo: »Danes gremo v Salovce,
prihodnjo nedeljo pa v Loperšice in
Frankovce. Imeli bomo proslavo 10 ob-
letnice ustanovitve OF.« Se to zanima
ljudi, zakaj gremo v vsako vas. Tudi to
vedo pionirji. Seznaniti hočejo vsako
vas, da letos obhajamo 10-letnico usta-
novitve OF, ki nas je vodila v borbi a
svobodo in v borbi za lepše živVenje.
Pot v Salovce je bila vse predolga.
Radovedni smo že bili vsi, kako nas bo-
do sprejeli. Od daleč smo že zagledali
plapolajočo zastavo. Pohiteli smo, ker
so se ljudje že zbirali. Prostor je bil
primemo okrašen. Mlada srca so žarela
od sreče, v težkem pričakovanju, kako
bo šla prva preizkušnja. Tov. upravi-
telj je v kratkih besedah obrazložil po-
samezne točke in pozdravil navzoče, ki
jih je bilo okrog 160. Ljudstvo je zelo
pozorno sledilo programu, ki je zajel
celotno narodnoosvobodilno borbo in
borbo za socializem in sicer povezano
z govorom, recitacijami in petjem. Mar-
sikatero oko se je orosilo. To je bil sa-
mo dokaz, kako živo so pionirji podali
vse svoje trpljenje in gorje, ki ga je
prizadel okupator našemu ljudstvu in
domovini. Po končanem sporedu se je
ljudstvo z radostnimi srci razhajalo ter
v 2:ahvali izreklo vse priznanje prionir-
jem in vodstvu, c??!':'!?     v-'
Na praznik 27. aprila je bila proslava
v Humu. Petje je v zaprtih prostorih
prišlo še mnogo bolj do izraza, le ude-
ležba je bila slabša.
V nedeljo 29. aprila nas je pot vodila
v Frankovce in Loperšice. Vreme nam
je malo nagajalo, a vendar smo z uspe-
hom izvedli proslavo. Ljudi se je zbralo
zelo lepo število, tudi starejši so poka-
zali veliko zanimanje za pionirje.
Skrbno so spremljali točko za točko, a
z največjim navdušenjem sprejeli zad-
njo točko — kratko simbolično vajo z
zastavicami in venčki. Za nagrado so
jih frankovske žene obdarile s peci-
vom. To je seveda za otroke mnogo po-
menilo. Po sporedu v Loperšicah, ki je
b: prav tako v redu izveden, so se
ljudje zadovoljni razhajali. Tudi otroci
so se vračali domov z zavestjo, da so
vestno izvršili svojo pionirsko dolžnost,:
seznanili vsako vas s to važno oblet- i
nico. I
Kmalu bodo naši pionirji slavili svoj j
dan »Pozdrav pomladi«. Takrat se bodo',
od srca nasmejali, naigrali v cvetoči
prirodi in svežem  zraku naših lepih
Slovenskih goric. ,
Njihovo delo pa še"'B«"^ Icoričano.
Razne skupine so že zopet pridno na
delu. Ročnodelska in radiotehnična sku^
pina pripravljata razne izdelke za raz-
stavo. Fizkulturna, dramatska in pevska
skupina pa še vadijo za pionirski dan, ki
bo ob koncu šolskega leta. Ze danes va-
bimo ljubitelje naših pionirjev, da nas
obiščejo polnoštevilno. M. P
Kako ie ptujski pionirski odred Jože
Lacko proslavil deseto obletnico
ustanovitve Osvobodilne fronte
2e dolgo ni naše ljudstvo kakega spo-
minskega dogodka iz svoje borbe za
svobodo in srečnejše življenje tako slo-
vesno in množično praznovalo, kakor
letos 10. obletnico ustanovitve Osvobo-
dilne fronte. Naše zavedno učiteljstvo
na vaseh je poskrbelo, da proslave niso
bile v eolskih centrih, ampak tudi v
vseh večjih vaseh. Te proslave je ljud-
stvo sprejelo z velikim zadovoljstvom
in navdušenjem. Marsikateri starejši
vaščan, ki se doslej ni udeležil proslav
v šolskih centrih, je obiskal proslavo v
svoji vasi, v kateri razen kakega mi-
tinga v prvih dneh po osvoboditvi ni
Wq šc nikdar nobene prireditve. Do-
bro ste se izkazali, tovariši učitelji, saj
ste s tem utrjevali našemu ljudstvu
nacionalno in budili socialistično zavest,
pionirjem pa pokazali, kako je treba
čuvati spomin na začetek naše težke, a
zmagovite borbe.
Pionirski odred Jožeta Lacka je začel
žc takoj po pričetku drugega šolskega
polletja pripravljati pionirje za prosla-
vo 27. aprila. Pod skrbnim vodstvom
učiteljice tov. Arsenjukove, ki ima naj-
več zaslug, da je pionirski odred »Jože
Lacko« po reorganizaciji začel prav
pridno delati, so pionirji pripravili ob-
širen in izbran program, iz katerega je
bilo razvidno, da vzgajajo naši učitelji
mladino v duhu pravega socialističnega
patriotizma, saj je bila vsebina progra-
ma odraz celotnega dela učiteljev z
mladino.
Proslavo, ki je bila v Titovem domu
na praznik 27. aprila ob 15. uri, je za-
čela tov. Arsenjukova z govorom, v
katerem je v izbranih besedah očrtala
delo pionirskega odreda Jože Lacko in
pomen vseljudskega slavja ob priliki
desete obletnice ustanovitve Osvobodil-
ne fronte. Nato se je vrstil prizor za
prizorom, od katerih je vsak prikazal
delček naše težke borbe z okupatorjem
in globoko odjeknil v srcih nastooaio-
čih in gledalcev. Škoda, da nekateri pri-
zori niso bili še temeliiteje obdelani
(Zastava, Pi-smo zagorskim rudarjemV
Prizorčka Zajček in Pastirček bi bila
učinkoviteiša ob spremliavi klavirja.
Mnoso smisla za deklamiranie sta po-
kazali pionirki Majda Krainčičeva in
Lidija, ki sta If^no naglašali in z občut-
kom deklamirali. Simpatiie gledalcev je
Osvoiila tudi pionirka Jelka Vukotiče-
va. ki je n3r»ovPdnAmla rirn^r^m in r>ri
mnogih točkah tudi sodelovala. Veliko
priznanie je žel mladi pionirski pevski
5^bor, ki ie rod vodstvom uriteliice tov,
Sepec Kristine, nrav ubrano zapel nc-
kai pesmi. Zborček je od zadnjega na-
slona pokazal preceišen nanredek in
obeta pT-i načinu sedanjega dela še lep
razvoj. Nekako za nameček in razve-
drilo k resnim in pomenliivim to'^k^m
jp bil priror Kiiža in Muca, ki sta qa
odlično odnr^ii in zai??ra1i pionirki Se-
verieva In "^/^emikova. Pionirke iz če-
trtega ra^redri so ce samoiniciativno In
sarnostoino naučile sinmbolirno vajo
n.nvpni'^V'^m" in fndi leno iz-
■^'pdle. S^moinioistivo nionirk ?e poso-
t>fi po7dT-avliamo in nai 1o ttidi razvi-
l^^o. SrTJ ie razumljivo, da iim bo 7.p\o
nf^trehna ob vstopu v samostojno živ-
^jpnie.
V reln+i ie na«;fonalo nad 100 pionir-
jev in pionirk. mnoPi pfonirji na so
^J^oslavo ponovno prišli cl^dat. dasi ie
zanimivo ie da fo mnogi nioniril. ki
Ti\<^o ppstonali. 7n?M cV-orr> ve«? program
J^a Pamet. Va'- k?i7P. r»a ritrnei z vpsp-
l''«m co(i,Nii,ipio pri kulturnn-prosvet-
VnituTT>o-prr.^\7'p+pem polju je treba
odir>Spr. raT^niati.
cmn cTnicnli povedati. Va1''0
*0   »sp  pri»>raTTHa1i   ip   VaVo fr^rMlf
nTo<;1=,vn in ebU+^^f^^o o^obodilri« fron-
^ ptujski pionirji. Zdaj pa se poglejmo,
kako smo jih pri njihovem prizadeva-
nju podrli odrasli. So starši, ki izka-
zujejo pionirjem ljubezen in podporo
in nosijo polno skrb za njihov pravilen
razvoj. Kakor bi morala biti to skrb
vsakega poštenega odraslega državlja-
na. Največ truda in podpore je doslej
posvečal pionirski organizaciji predsed-
nik odrednega pionirskega sveta tov.
Terpinc. Tudi za pionirsko prireditev
je dobro poskrbel. Na žalost pa ni uspel
v vseh svojih prizadevanjih. Tako se
mu n. pr. ni posrečilo dobiti za pionir-
sko prireditev gledališča, ker je uprava
gledališča stavila nesprejemljive zahte-
ve in fi tem pokazala premalo razume-
vanja za delo in voljo naših najmlajših.
Nasprotno pa je dala uprava kina tov.
Terpincu dvorano Titovega doma brez-
plačno na razpolago, vendar pa ta dvo-
rana za take prireditve ni preveč pri-
merna.
Ponovno se je tudi izkazalo, da za-
stopniki ljudske oblasti in množičnih
organizacij niso pokazali dovolj razu-
mevanja in zanimanja in delo pionir-
jev, saj se od njih oficielno nihče ni
udeležil prireditve. Mladini je treba pri
vsakem pozitivnem stremljenju poma-
gati, mi pa jo le raje kritiziramo, za kar
pa nismo upravičeni, če ji prej nismo
nudili svoje pomoči. — Dvorana Tito-
vega doma je bila zasedena komaj do
ene tretjine. Nastopalo je več pionir-
jev, kakor je bilo gledalcev Del uči-
telistva. ki ni bil zaposlen pri prire-
ditvi, bi bil mogel poskrbeti za boljšo
disciplino pionirjev in učencev v dvo-
rani.
Nepravilen odnos do požrtvovalnega
dela pionirjev se kaže tudi v izjavah
nekatei'ih staršev, ki pionirjev pač ne
vzpodbujajo, marveč jih demoralizirsjo
— n. pr.: »Tistih norij, ki jih predva.ia-
jo otroci, pa že ne grem gledati« Točno
tako je izjavila neka mati svojemu
otroku-pionirju. Neka druga mati je
prišla že skoro ob koncu prireditve in
pri ^blagajni povedala, da je prišla ."gle-
dat le svojega otroka, ki nastopi nekje
ob koncu programa, pa da se ji zato ne
izplača kupiti vstopnice. S takimi .'n
podobnimi iziavami pač ne vplivamo
vzeojno na otroke in ne bo čudno, če
bodo razumnejši otroci sprevideli, da
mnogi starši ne vzgajajo otrok v smislu
delovnega poleta in ustvarjalnega pri-
zadevanja naše mladine, marveč jih od
tega v svoji nazadnjaški miselnosti celo
odvračajo.
Pionirjem, pionirskemu svetu in uči-
teljstvu ptujske šole pa uvidevni starši
izrekalo n-^Hnnlei^^o zahv?ilo/t požrtvo-
valen trud in unajo. da bo tako lepih
prireditev v bodoče še več. -el.
Napravimo našim otrokom
črm več opremljenih igrišč
"o reorganizaciji pionirske organiza-
cije so na množičnih sestankih vsake-
n. 1 pionirskemu odredu izvolili tudi
odredni starešinski pionirski svet, t. j.
izbrali ljudi, ki čutijo posebneo naklo-
njenost in ljubezen do naših otrok. Pio-
nirji z zaupanjem gledajo na odrasle in
čakajo, kdaj jim bodo začeli kaj poma-
gati in se tako prepričali, ali so člani
pionirskega sveta zares tisti ljudje, ki
bodo nesebično pomagali našemu otro-
ku graditi boljšo bodočnost.
Pionirska organizacija je vzgojno-za-
bavnega značaja, ki ni kakor šola, kjer
se otrok mora učiti. To je treba res tudi
upoštevati in nuditi prionirčku pošte-
no zabavo in razvedrilo. Med ostalimi
važnimi nalogami, ki so si jih zadali
odredni pionirski sveti in tudi okrajni
pionirski svet, je naprava igrišča, ki ga
moramo napraviti v vsakem najmanj-
šem kraju. Ce samo pomislimo, na kako
neprimernih prostorih se otroci mno-
gokrat igrajo! Ti so mnogokrat otroške-
mu zdravju močno škodljivi, saj niti
malo ne odgovarjalo higienskim in
zdravstvenim predpisom.
Vsak pionirski svet bo mogel pionir-
jem odreda, ki zanj odgovarja pred
starši in pred vsem ljudstvom, urediti
primerno igrišče, če bo le hotel pokaza-
ti malo dobre volje in požrtvovalnega
dela. Mnogo bodo pomagali pionirji sa-
mi.   Gre predvsem za to, da odredni
svet poišče primeren prostor, ki ga je
po možnosti prenesti v lastništvo pio-
nirskega odreda. Ta prostor je najprej
treba lepo splanirati kar bodo prav
radi storili pionirji sami po navodilih
članov sveta. Tak prostor je mogoče
najti v vsakem kraju. Prostor naj ne
bi bil ob prometni cesti, v bližini to-
varne in podobno. Kubik ali dva drob-
nega peska na igrišču bosta največja
zabava predšolskim otrokom. Za šolske
otroke-pionirje bomo napravili različne
igralne naprave, predvsem iz lesa (gu-
galnica, priprost vrtiljak, naprave za
telovadbo itd.). Pionirski svet se bo po-
vezal s tesarjem ali mizarjem in kova-
čem na vasi, potreben les se bo tudi
našel, saj je pri tem marsikaj uporab-
ljivo, kar leži mnogokrat dolgo na dvo-
rišču in čaka, da bi koristno služilo.
Tudi pri izdelovanju omenjenih naprav
bodo pionirji marsikaj sami opravili, le
pravilno jih morajo k temu pritegniti
člani pionirskega sveta in ostali odrasli
ljudje, ki jim je pri srcu lepše življenje
našega otroka. Ko bo imela vsaka vas
igrišče, ki ga bomo stalno izpopolnje-
vali, se otroci ne bodo potepali po cesti
in ulici, kjer so v stalni življenjski ne-
varnosti zaradi prometnih sredstev,
prahu in drugega.
V prvi polovici meseca junija bo Te-
den matere in otroka. Vsak šolski cen-
ter, vsaka vas naj doseže predvsem ob
pomoči odrednega pionirskega sveta,
učiteljstva, krajevne oblasti in množič-
nih organizacij, da bo v tem tednu od-
prla otroška igrišča, pa četudi bo to
samo lepo splaniran prostor, igralne na-
prave pa boste zgradili pozneje. Okraj-
ni, pa tudi republiški pionirski svet vam
bosta pomagala, če bo potrebno tudi z
denarnimi sredstvi, kakor hitro boste
z dolom pričeli.
Zganimo se. izkoristimo vsako prili-
ko, ki nam pomaga odgajati duševni in
telesno čvrst rod, kakršnega si vsi že-
limo, -el.
Proslava v Jiiršinrih
Proslavo 10-!etnice ustanovitve OF so
v Juršincih proslavili 29 aprila t.' 1.
Sodelovali sta prostovolini easilski četi
iz Gabernika in Grabšinskega brega
ter center predvojaške vzgoje .T'iršinci.
Po nastopu gasilskih čet z orodiem je
bil zbor vseh sodelujočih, katerega je
nagovoril v imenu okramega odbora OF
tov Ho:c obvezniki predvojaške vrgo^e
pa so odvdali salvo v počastitev velikega
praznika.
Tudi v Skorišnjaku
smo praznovali 27. april
v Skorišnjaku smo tudi lepo prosla-
vili 27. april. 2e na predvečer smo
kurili kresove, ob katerih so zapeli
fantje nekaj pesmi. Na sam praznik pa
smo imeli proslavo s sodelovanjem šol-
ske mladine in godbo. Lepo prireditev
smo zaključili z državno himno, nakar
60 se obiskovalci, Id jih je bilo okrog
120, razšli. Pz.
Dramatska skupina lUD „Simon
Gregoruič" iz Velike Nedelje
je gostovala v Ormožu
2. maja so igralci iz Velike Nedelje
igrali na ormoškem odru opereto »Ra-
dikalna kura«. Polno dvorano gledal-
cev je presenetila opereta kakor scene-
rija, saj je bilo od tega mladega društ-
va komaj kaj takega pričakovati. Naj-
več zaslug za uspeli nastop gre brez
dvoma režiserju tov, Moravcu, ki je
vložil v priprave mnogo truda ter do-
segel pri Ormožanih vtis, da je bila ta
prireditev boljša od »Veselega večera«
Ptujčanov.
Uspel nastop je igralce spodbudil k
nadaljnjemu udejstvovanju. Sedaj pri-
pravljajo »Desetega brata«. Ormoški
gledalci pa žele zopet kmalu pozdraviti
sosede na svojem odru. -ec-
Pomoč organizacije CARE
naj res dobijo potrebni otroci
Na ptujskem trgu se žene med dnev-
no prodajo in nakupovanjem o marsi-
čem pogovorijo, pri čemer jim ne uide
nobena stvar, ki se nanaša na vpraša-
nje preskrbe.
V torek sem slišal razgovor žen s po-
deželja, ki so se pogovarjale o ceni
mleka, pri čemer so prišle tudi na po-
m nek o mleku v prahu, ki ga dobi-
vajo na deželi nekatere družine s po-
močjo nakaznic za blago organizacije
CARE.
Imam 3-letnega sina, ki je prestal že
več bolezni kljub mojemu prizadeva-
nju, da bi ga obvarovala pred posledi-
cami težav v prehrani otrok v mestu.
Nakaznice za pomoč CARE nisem do-
bila zaradi tega, ker so se pač nakazni-
ce delile družinam, ki imajo več kot 2
otroka. Nikdar nisem zavidala nikomur,
ko mu je kdo pomagal iz težav v pre-
hrani otrok.
Po omenjenem razgovoru žen na trgu
pa sem močno ogorčena. Zene so nam- ■
reč trdile, da marsikje z mlečnim pra-
hom na podeželju hranijo svinje. Tako
ravnanje poedincev je v mojih očeh
zločin na škodo delavskih in nameščen-
skih otrok v mestih, ki znajo ceniti po-
moč naših rojakov iz Amerike in nji-
hovih organizacij, dočim se poedinci s
podeželia iz gole lakomnosti prerivajo
do raznih pomoči, prikazujoč svojo živ-
ljenjsko okornost kot socialno stisko, po-
tom katere se pač dokopljejo tudi do
stvari, za katere že v naprej vedo. da
jih nc bodo pravilno uporabili.
V imenu vseh prizadetih mater pred-
lagam da se preveri, kdo ne uporablja
mlečnega prahu za neposredno izbolj-
šanje prehrane svojih otrok in da se
izkoriščevalce pomori iz inozemstva in
uničevalce otrokom namenjenih živil
najostreje kaznuje in da se jih razkrin-
ka v časopisju, da ne bo njihovo počet-
je "-cdovalo otrokom, ki jim je pomoč
res dobrodošla in koristna.        G. v'.
Vec skrbi pred%o|a$lii ^rgori
Pred kratkim je bilo končano tabor-
jenje centrov predvojaške vzgoje v
ptujskem okraju. Na taborjenje je so-
delovalo 2260 mladincev, ki so se te-
kom taborjenja temeljito seznanili z
učnimi predmeti predvojaške vzgoje.
Med taborjenjem, posebno pa ob za-
ključku, se je pokazala potreba po se-
minarju vodniškes:a in komandnega
kadra centrov predvojaške vzgoje, na
katerem bi se naj ti usposobili za
uspešnejše in enotnejše delo z obvez-
niki ter nujnost tesnejše povezave ko-
mandirjev centrov z osnovnimi organi
ljudske oblasti in množičnimi organiza-
cijami Posebno te se zelo malo zani-
majo za delo po centrih predvojaške
vzgoje, kljub temu. da je to eno naj-
važnejših vprašanj.
Komandirji centrov v Polenšaku, Za-
vrču, Destemiku. Zetalah in Majšperku
so svoje naloge tekom taborjenja dobro
reševali ter se trudili, da bi dosegli
čim boljši uspeh. Iz njihovega dela te-
kom teh dni se je zrcalil njihov odnos
do mladine, ki se pripravlja na službo
v naši armadi. Vsakodnevno so se pri-
pravljali na predavanja za naslednji
dan. tako da ta niso suhoparna in ne-
zanimiva. Zato so jih pa tudi mladinci
z zanimanjem poslušali. Pravo na-
sprotje tem so bila predavanja, ki so
jih imeli komandirji centrov v Pacinju,
Juršincih in Vidu, kjer so poleg tega
zagrešili še druge napake. V teh krajih
in še v nekaterih se. kot izgleda, nc
zavedajo tega. da je krepitev obrambne
sposobnosti naše domovine velika in
odgovorna naloga, ki ,ie ne sme nikdo
neodgovorno omalovaževati.
V taborjenju najboljši centri Polen-
^.ak, Zavrč in Gorišnica so si priborili
prehodne zastave, center Središče pa jo
ie zaradi slabega dela izgubil.     LM
Stran 4
.PTUJSKI  iE-^     K.
Ptui, 11. maja 1951
V Gorisnici resno gleJajo
na %logo PAZ-a
Protiletalska zaSčita je razgibala
mes.a, industrijske centre, da, celo —
vas! V mestih in Industrijskih krajih
je PAZ že skoraj povsod preizkusila
svoje delovanje v praktičnih vajah. Kaj
pa vas, kjer je torišče le hišna proti-
letalska zaščita? Ali je sploh možna
terenska vaja? Je! To je dokazala širo-
ko zasnovana in zelo uspela vaja v Go-
risnici v nedeljo, dne 22. aprila.
Takoj po odzvonenju poldneva je za-
tulila sirena v stolpu gasilske čete znak
zračne nevarnosti. Ljudje so hiteli do-
mov. 2e po par minutah se je sirena'
ponovno oglasila z dveminutnim tulje-
njem. Nevarnost je minila! A točno ob
14. uri je bil dan zopet znak zračne ne-
varnosti, čez pet minut pa pravi alarm.
Celoten promet je bil ustavljen, ceste
prazne. Bombniki so »prileteli« v obliki
traktorjev preko Pesnice, zmetali pre-
cejšnje število zažigalnih bomb in na
Itsoče zažigalnih lističev se je razgrni-
lo preko njiv, padali so na slamnate
strehe, dvorišča, skratka vsepovsod.
Cez pol ure ,je sirena oznanila, da so
»bombniki«, po številu pet, odleteli. Te-
daj je pa že stopila v akcijo gasilska
četi Moškanjci pri prvem požaru in ker
mu ni bila kos, je prišla na pomoč ga-
silska četa iz Zagojičev. Dijaki nižje
f,imnazije so kaj hitro s palicami nati-
kali zažigalne lističe in jih zakopali.
Dekleta in žene, absolventke sanitetnih
fcčnjev. So zares mojstrsko obvezovale
ranjence in jih prenašale v bolnišnico
(Za^Iiužni dom). Kurir prisopiha in na-
javi požar v Gajevcih! Gasilska četa
Gajevci je imela polne roke dela. Med-
tem se je nabralo nekaj ranjencev v
bolnišnici. Groza! Bolnišnica je v pla-
menih! Evakuacija je bila izvršena v
pičlih 20 minutah. Tudi plinske maske
je bilo potrebno uporabljati. Pri gaše-
nju bolnišnice se je posebno izkazala
ml Jina, sama dekleta, pod vodstvom
tov. Cirila Fric, kakor tudi gasilska če-
ta Formin, ki je prihitela na pomoč. Pri
evakuaciji sta se posebno izkazali »te-
č aci« tov. Kuharičeva in Ciglaričeva.
Slednja je mati petih otrok, ki jih je
prepustila sosedom v varstvo, sama je
pa n^ znak alarma takoj prihitela iz
daljnih Muretincev in vzorno opravljala
svoje naloge. Med tem časom je pa so-
vražnik hotel za vsako ceno prodreti
našo fronto ob Pesnici. Borba je bila
težka, saj so bolničarke pripeljale mno-
go ranjencev v bolnišnico. Kurir Mu-
lej priteče s fronte in hiti naravnost k
naši težki artileriji (27 možriarjev raz-
nih kalibrov). Salve so pretresle ozračje
daleč naokrog, sovražniku pa razredčile
vrste. Tedaj je naša vojska (predvo-
jaška vzgoja) napadla sovražnika in ga
vrgla v smer, od koder je prišel. S tem
je bilo vaje tudi konec.
Pred peto uro je bil zbor vseh sode-
lujočih na cesti proti Ormožu. Sledil je
vzorno izveden mimohod pred Zadruž-
nim domom. Vladko Muhič je z zastavo
vorko So zaključili traktoristi s traktor-
ji. V povorki je bilo nad 500 oseb.
Nato je predsednik sektorja PAZ Go-
rišnica nagovoril sodelujoče, jih navdu-
ši' za nadaljnje delo in se zahvali za
odlično izvedeno kombinirano terensko
v rokah na iskrem vrancu pozdravil ob
cesti stoječi »štab«. Sledila so rezka po-
velja komandanta predvojaške vzgoje
sektorja 'Gorišnica, tov. Petroviča Loj-.
zeta, komandanta sektoraj Ormož, tov.
Sonaja in njihovih vodnikov. Koraka-
nje naših fantov je vzbudilo splošno po-
zornost. Njim je sledilo nad 70 »tečaj-
nic« PAZ in Rdečega križa, nato nižja
gimnazija, končno pa mlade gasilke,
katerim so se pridružili starejši gasilci
na gasilskem orodju in vozovih. Po-
vajo, ki je bila skoro gotovo prva vaj a
na vasi v Sloveniji. Nato je povzel be-
sedo sekretar OLO PAZ in član OK
kpz tov. Nunčič Stane in prikazal nuj-
no potrebo vzgoje v protiletalski zaščiti
glede na svetovno politični položaj. Go-
vor je zaključil z besedami maršala Ti-
ta: »Delajmo, kakor da bo 100 let mir,
bodimo pa pripravljeni na jutrišnjo
vojno!«
Terensko vajo so gledali in z zani-
manjem zasledovali njen potek tudi
sekretar OK KPS tov. Leskovec Franc,
organizacijski sekretar OK KPS tov.
Rogelj, član OLO lO PAZ tov. Maka-
rovič, vsi iz Ptuja, nadalje predsedniki
KO-PAZ (Formin, Gajevci, Gorišnica,
Moškanjci in Zamušani) ter ogromno
ljudstva.
Vaja je povsem zadovoljila vse orga-
nizatorje, kakor tudi zastopnike oblasti.
Doprinešen je bil dokaz, da je možno
organizirati z lastnimi silami širokopo-
tezno kombinirano terensko vajo na va-
si. Vas Gorišnica je led prebila, kliče pa
vse Oo',a\e k posnemanju! -or-
Esperantska prireditev v PtujuJ
Esperantsko društvo v Ptuju je pri-«i
redilo 5. maja 1951 v prostorih »BelegaJ
križa« lepo uspeli zabavni večer s pest- \
rim sporedom, ki je dokazal, da sej
Esperanto obnese ne samo na kultur- ^
nen, znanstvenem in trgovskem pod-
ročju temveč tudi na zabavnem polju.
Sijaj zelene zvezde je privabil številne
goste, ki so  okupirali mize z napisi
raznih krajev sveta, s katerimi so ptuj-
ski esperantisti v dopisni zvezi. Vsa ta
mesta kakor: Stockholm,   Amsterdam,
Pariz, Torino, Ballarat, Osaka, Rio de
Janeiro, Djakarta itd. so bila prikazana
na velikem lepaku. Mala Majdica Mu-
hič je deklamirala Zamenhofovo pesem
»La espero«. Zal, da še niso mogli na-
stopiti harmonikarji in da ni bilo espe-
rantske pevke. Zato pa so nam pevci
SKUD »Jože Lacko« zapeli par narod-
nih, ki so posebno navdušile došle go-
ste — esperantiste iz Cakovca.
V pozdravnem govoru je predsednilc
naglašal praktično vrednost in pomen
Esperanta, ki se danes uporablja ne sa-
mo na esperantskih nego tudi že na
mednarodnih neesperantskih kongresih.
Omenil je predstoječi kongres jugoslo-
vanskih esperantistov, ki se bo vršil od
7. do 10. 7. t. 1. v Ljubljani ter pozval
navzoče, da se naj udeleže predavanja
o Esperantu in E-kongresu v Parizu,
ki se bo vršilo pod okriljem ljudske
univerze dne 16. t. m.
Naša mladina bo storila prav, če bo
sledila malim pionirjem v ljudski šoli,
ki že posečajo E-tečaj in bodo prej ali
slej stopili v zvezo z učenci v inozem-
stvu, ki se zbirajo pod esperantsko za-
stavo . Jod.
Organizacije LT so sodelovale
pri proslavi 10. letnice OF
2e večkra smo pisali o važnosti iz-
venarmadne vzgoje, katere cilj je kre-
pitev obrambne moči naše domovine.
V tem smislu so tudi organizacije LT
pristopile k delu, bodisi da so aktivno
sodelovale pri izvedbi manevrov orga-
nizacije PAZ, ali pa da so slične ma-
nevre izvedle same.
V počastitev 10. obletnice ustanovitve
OF sta Avtomoto organizaciji v Sre-
dišču in Ptuju izvedli tekmovanje mo-
toriziranih patrol po neprehodnem te-
renu, vezano z orientacijo vozača po
karti, streljanju in iskanjem min.
V Središču je na tekmovanju sodelo-
valo 11 vozačev iz Središča, dočim se
Avtomoto društvo iz Ormoža kljub po-
vabilu tekmovanja ni udeležilo. Proga
v Središču je bila izredno težavna in je
bila dolžina proge nad 20 kilometrov.
Vozači so se po karti morali orientirati
v neprehodnem gozdu, na progi pa so
naleteli na zaminiran prostor, kjer so
morali iskati mine, jih uničiti in ta pro-
stor vrisati v karto. To nalogo so vse
patrole izvedle ter so vsi vozači razen
enega prispeli na cilj. Zmagovalec v
tem napornem tekmovanju je bil tov.
Borko, sekretar AMD Središče pred
Klobučarjem. Mladi Borko je talenti-
ran vozač ter mnogo obeta. Prav po-
sebno pa moramo pohvaliti 71-letnega
Marčec Andreja, kateri je kljub visoki
starosti na tem tekmovanju aktivno so-
deloval. Tov. Marčec je še danes aktivni
član društva ter lahko marsikateremu
mlajšemu služi za zgled.
Prireditev v Središču je dosegla svoj
namen. Vsi vozači, ki so sodelovali, so
po končanem tekmovanju izjavili, da so
take vožnje zanimive in da se na njih
marsikaj nauči.
Isti dan je tudi AMD Ptuj izvedlo
slično vožnjo. Proga je vodila proti
Lancovi vasi do strelišča, kjer je bilo iz-
večono streljanje, in nazaj. Proga je bi-
lažja od proge v Središču, vendar je bi-
lo največ poudarka na dobrih rezultatih
pri streljanju. V tej vožnji je zmagal
Varvoda Luka s sovozačem Prelogom,
kateremu je za sedem točk razlike sledil
tov. Zoreč s sovozačem Marinom. Tudi
v Ptuju je prireditev dosegla svoj na-
men. Organizacija tekmovanja, katero
je vodil tov. Vihar, je bila vzorna, po-
sebno pa je treba pohvaliti edinico JA
v Ptuju, ki je nudila vso potrebno po-
moč.
Čeravno je prireditev v Ptuju uspela,
moramo ugotoviti, da so nekateri člani
društva, kjub temu da so svoje sodelo-
vanje obljubili, izostali. Vprašamo se,
kaj je vzrok, da smo na startu pogrešali
tov. Avguština, Bračiča, Berliča in še
nekatere. Verjetno bodo našli razne
»objektivne« vzroke, vendar smo miš-
ljenja, da tega svojega zadržanja pred
so tovariši v društvu ne bodo mogil
opravičiti.
Take in slične prireditve bodo orga-
nizacije Ljudske tehnike še organizira-
le. Biti pa bodo morale rezultat redne-
ga, sistematskega dela v izvenarmadni
vzgoji v društvu, ker bodo le na ta na-
čin dosegle svoj resnični namen: dvi-
gati vojaško in tehnično znanje članov
organizacije Ljudske tehnike.     -Vr-
OBVESTILO
Obveščamo člane KZ Budina, Krče-
vina in Ragoznica o združitvi trgovske
poslovalnice, kjer bodo tudi v naprej
solidno postreženi z vsem industrijskim
blagom po najnižjih cenah. Poslovalni-
ca odkupuje tudi vse poljske pridelke
po dnevnih cenah ter nudi svojim čla-
nom najugodnejše pogoje nakupa in
proda
Kmetovalci, pohitite z zamenjavo
oljaric, ki bo trajala le še nekaj dni, za-
menjajte domače sončnice z besarabski-
mi, katere vam bodo dale znatno večji
pridelek!
Kmetovalci in gospodinje, obiščite
našo poslovalnico!        Upravni odbor
Kmetovalci!
Zaščitite svoje nasade in posevke
pred raznimi škodljivci in zajedalci!
Trgovsko podjetje Okrajne zveze kme-
tijskih zadrug Vam nudi iz svojega
skladišča v Ptuju razna kemična sred-
stva za škropljenje in zapraševanje ka-
kor:
Barij ev karbonat, bakreni karbonat,
ceresan, morkit, nirosan, ogljikov žve-
plec, porzol, svinčeni arzenal, sumporol,
vinobran in klorovo apno za razkuže-
vanje stranišč in hlevov, kajcor tudi
subarit, ki se uporablja kot 1-odst. raz-
topina za poletno škropljenje zoper
pršice in pepelaste plesni, kodravosti
breskev in vinske trte. Za vsa ostala
sredstva so Vam novodila na razpolago
pri prodajalcu.
;ia razpolago po znižani ceni so Vam
tudi drenažne cevi v neomejeni koli-
čini, kmetovalci poslužite se ugodne pri-
like.
Trg. podjetje OZKZ Ptuj
Tehnični krožki
v pionirski organizaciji
Veliko se govori in piše o delu
v pionirskih organizacijah. Ob se-
sta^.ku, ki nam ga je iz svojih iz-
kušenj pri praktičnem delu s pio-
nirji napisal tov. Spendl, učitelj v
Grajeni pri Ptuju, pozivamo vse
učitelje, ki se bavijo z delom v
pionirskih tehničnih krožkih, po-
sibci pa tovariše iz Središča, Hu-
ma, Vida in Velilce Nedelje, da iz
. ojega dela in izkušenj dajo spod-
budo vsem tistim tovarišem, ki
s tem delom šele začenjajo.
Pionirska organizacija ima vzgojno-
zabaven značaj. Vsak pionir bi naj bil
včlanjen v krožek, ki ga posebej ve-
seli. Po šolah delujejo različni krožki:
šahovski, naravoslovski, risarski, dra-
matsld, fizkulturni, tehnični, modelar-
ski, ročno delo itd. Vseh ne bomo na-
števali; pionirji so iznajdljivi in se radi
lotijo dela, ki jih zanima. Lepo bi bilo,
če bi krožke vodili mladinci, ki sami
kažejo veselje do tehničnega, fizkultur-
nega, naravoslovnega itd. udejstvova-
nja. Navadno pa sloni vse delo na uči-
telju, ki največkrat svoje znanje rad
prenaša na naše najmlajše v želji, da
bi vzgojil dobre sadjarje, vrtnarje,
čebelarje, šahiste, fizkulturnike itd.
Preobremenjenost ali nezainteresira-
nost učiteljev za druge probleme in
izvenšolsko delo je mnogokrat vzrok,
da vlada med pionirji nekako mrtvilo.
Vendar je izhod iz tega zelo lahek. Tre- :
ba i o vzbuditi zanimanje in veselje le
med nekaterimi in že najdemo včasih
ka.' odlične vodje krožkov med pionir-,
ji samimi. Otrok se igraje seznani z
važnim znanjem in iz marsikatere-^
ga se raj vi je pravi talent. Nič več se
ne bo navduševal samo za to, da bi po-
stal čevljar, mizar, kolar... le zato, ker
je mogoče eden njemu dobro znanih
ljudi iz tega poklica. Izbira poklica je
po tem udejstvovanju v krožkih lažja
in uspeh morr. biti večji, če se bo lo-
til neke stroke z zanimanjem in z ve-
seljem.
Kako je s tehničnimi krožki? Delajo
navadno tam, kjer je nekdo, ki se sam
zanima za tehniko. Le opazujte pionir-
je, kako se zbirajo okrog motorja, avto-
mobili, letala, traktorja, kajti stroj je
nekaj živega, močnega, čudovitega in
vprašanj bo kar preveč, da bo mogel
na vse odgovoriti. Kakšno veselje je,
ko pionir prvič prevozi s kolesom vsaj
nekaj metrov, ali ko začuje neke gla-
sove po detektorju, ki ga je izdelal iz
skromnega materiala takorekoč iz nič,
če odštejemo slušalke. Odprite radio,
da pogledajo radovedneži v notra-
njost — začudenja ne bo konca, vse bi
radi zvedeli. Torej zanimanja je pri
tehničnih vprašanjih dovolj. Toda kaj
naj nudimo pionirjem? Vsekakor nič
težkega, kompliciranega ali celo ne-
varnega. Mnogo je materiala, ki bi ga
bilo treba zbrati v posameznih bro-
šurah s slikami in navodili, ter dati na
razpolago krožkom. Prav dober je »Ra-
dijski krožek za pionirje«. Takšne se-
stavke potrebujemo še za ostale pa-
noge tehnike. Mnogi naši strokovnjaki
bi postavili pred naš mladi rod pre-
mnoga zanimiva vprašanja, sicer v
obliki igrač, v katerih bi bili ponazor-
jeni zakoni tehnike (mehanike).
Odpade naj vse tisto, kar zahteva
težko dostopen material in nima prak-
tične vrednosti. Navajam samo nekaj
primerov, ki bodo prav gotovo povsod
med pionirji zbujali izredno zanimanje.
Na pr. izdelava papirnatega zmaja
(pravokotne, šesterokotne, ali deltoidne
oblike), ki ga pionirji spuste nekaj sto
metrov v zrak. Za pionirsko rajanje je
namesto tobogana ali vrtiljaka, ki je
predpotopna iznajdba in zdravju prej
škodljiva kot koristna, koristnejša borba
med zmaji v zraku in pionirji vodi-
či na tleh. Kdo ga bo spravil više ter
zbil ostale ter ostal sam v zraku? Egip-
čani poznajo takšne igre kot narodni
šport. Potrebna je samo vrvica, papij
treske in lim, ki se že najdeta. Ali ba-
lončki: svilen papir kvadratne oblike,
nekaj niti in zamašek — kakšno veselje
je med pionirji, ko ga vetrič odnese
daleč v naravo.
Kako preprosto je izdelana vremen-
ska hišica, ki si jo zares lahko izdela
vsak pionir sam. Najvažnejši je le ko-
šček strune iz črevesa, pa se bo ob
dežju pojavil nekdo z dežnikom ali ob
lepem vremenu nekdo napotil na spre-
hod. Takorekoč iz nič se da napraviti
takšna zabavna in koristna stvar.
Kolikokrat je treba spajkati, kar pa
ni težko in pionirji radi delajo tisto,
kar navadno znajo le obrtniki in stro-
kovnjaki, ki pa pogosto ne izdajo radi
svojih skrivnosti. Kdo zna popraviti
verigo dvokolesa, da bo še kako leto
vozii z »raztegnjeno«? Mehaniki jo raz-
diiajo in »računajo«, — pionir pa jo v
nekaj minutah popravi in zopet teče
kot »nova«. Vsako os je dva do trikrat
udaril, jo nekoliko sploščil, ker je mno-
go členov, se pozna in veriga je krajša.
Cisto enostavno in koristno! Teh drob-
nih zanimivosti je mnogo in bi jih bilo
treba zbrati. To pa je delo članov Ljud-
ske tehnike, strokovnjakov in ostalih,
ki jim tovrstne izkušnje niso le bežen
dogodek ter jih je'treba posredovati na
šim mladiin bodočim strokovnjakom.
_ * _
Športna tekmovanja na čast
27. aprila v Ormožu
Dne 24. aprila so na čast 10-letnici
OF odigrali v Ormožu dvoboj med pri-
padniki JA in TD Ormoža. Match je bil'
v namiznem tenisu, šahu in odbojki.
Prvo razočaranje dvoboja je bil visok
poraz Ormožancev v namiznem tenisu.
Ormožanci, ki so pred nekaj dnevi vi-
soko premagali »Mladost« iz Ptuja, so
sedaj izgubili z gamizijo 4:0. Vzrok je
p edvsem v tem, ker so Ormožanci na-
stopali v nepopolni postavi. Tudi pod-
cenjevanje nasprotnika v igri je bil
vzuk za. takšen rezulta}:.
Nato so se Ormožanci pomerili z na-
sprotniki v šahu in sicer na petnajstih
deskah. Tu so Orm:j4an.i 'uU nekoLio
boljši in premagali nasprotnika z re-
zultatom 8,5:6,5. Pri šahu se je videla
slaba organizacija moštva. Nekoliko i
minut pred začetkom dvoboja še ni bilo_
moštvo sestavljeno. \
Po tej zmagi so se Ormožanci brez j
vsakega treninga pomerili v odbojki. \
Kljub terr^u pa bo Ormožanci- Ari}mv.aii-ri
da so'trd oreh. Po dolgi igri so pripad-j
niki JA zmagali z rezultatom 3:2. Na'
terenu je bil najboljši član TD Ormoža
Kovačič, za njim pa ne zaostaja kape-
tan Beovič (JA), ki sta pokazala krasno
igro. Vsa srečanje je pred stotimi gle-
dalci dobro sodil zastavnik Bekovac.
Tako smo tudi v Ormožu proslavili
obletnico OF. Na čast 1. maja smo od-
prli v Ormožu stadion, ki je ponos vseh
ormoških fizkulturnikov. -ec-
—o—
FREDERICK MC KINLEV lONES, eden itevilnib
Srncev inženirjev v Ameriki, ki so veliko storili
na področju gospodarstva, je izumil novo hladilno
pripravo za zelenjavo. Njena prednost je ta, da
lahko z njo pošiljajo zelenjavo po železnici in
na kamionih v zelo oddaljene kraje, ne da se
pri tem pokvarila.
NA DUNAJU se Je preteklo soboto primerilo
nekaj, kar je strašno razburilo mestno prebi-
valstvo. V nočnem lokalu z zelo značilnim Imenom
..Prismuknjena hiža" |e plesalka — potem, ko je
odplesala trebušni ples — odvrgla v veliko zado-
voljstvo pretežno moškega občinstva še tisto bore
obleke, kar je je imela na sebi in plesala dalje.
Seveda je policija v nekaj trenutkih že interve-
nirala in predstava se bo nadaljevala na s6d!!»ču.
V RIMU je zdravniJko osobje neke prlvatnt
bolnice zabeležilo lep uspeh, štiriindvajsetletna
tena >ittoria Loffredi je zbolela v četrtem mesecu
nosečnosti, dobila tuberkulozni meningitis, a so
li vseeno rešili otroka. Zdravili so jo s strepto-
micinora. To je prvi slučaj, da je bolnica s to
boleznijo rodila zdravega otroka.
Historični geogmfsfd razvoj Ptuja
Franio Baš, Maribor
I.
Dravskemu, polju manjka izrazita hi-
drografska hrbtenca, kj bi ga spajala v
eno celoto in ki bi Poljance združevala
v enem prometnem in gravitacijskem
središču, kakor je to v Kranjski. Celjski,
pa tudi v Koroški kotlini. Osrednji deli
Dravskega polja pogrešajo tekoč h vod;
Polskava, daljna Dravinja in dolnja Pes-
nica tečejo tako na periferiji, da ne pri-
dejo v poštev kot osredutojoče osi drav-
.skopoliskega prebivalstva in da predvsem
navajajo prebivalstvo iz Haloz in Slo-
venskih goric proti Dravi. Drava teče
nad Ptujem zopet na periferiji in one-
mogoča s svojim nižinskim meaiTidrirajo-
čiin tokom nastoi obdravskega osrednje-
ga selišča, ki bi združevalo st ksjoče .sc
Slovenske gorice in Dravsko polje. Edi-
no tok Drave med Ptujem in bt. Vidom,
to je tam, kjer se Dravi najbolj približa
Pesnica in kjer se združ-i z Dravo Dra-
vinja s Polskavo, -ma osrednji dravsko-
poljski značaj; ajj tudi tu preprečuje
meamdriraioči tok nastoi selišča, ki bi
vezailo preb:valstvo Dravskega polja,
povsod razen na mestu, kjer se loči
Drava od Slovenskih goric in kjer stopi
na odorto Dravsko polje. Drava od
St. Vda navzdol do Velike Nedelje in
Ormoža pa teče zopet na meji Dr?vske-
ga poljia in Haloz v pnložaiju niž-nske
reke. ki Haloze bolj k)či od Dravskega
rolja kakor pa jih povezuje. Glavno, pa
kar jemlie Pesn'ci. Polskavi in Dr-avinji
zmd?.] hidrografskih prometnih dovodnic,
je mokri, močvirni značaij njihovih bre-
gov, k; povzroča, da se prometna sred-
stva pomikajo z dolov na pobočja in
Slemena goric, ki s tem prevzamejo v
veliki meri vlogo prometnih dovodnic Jz
porečja Dnavskih pritokov.
Močneje centralizirajo gibanje drav-
skopoljskega prebivalstva na eno točko
geomorfološke pr like Dravskega polja.
Jasne izražene terase sledijo Dravi na
meJi precejšnjega inudacijskega ozemlja
ter vodijo vzporedno z Dravo po črti,
ki nosijo gosto si sledeče vasi. na mesto
kjer se Drava loči od Slovenskih gore.
In prav na tem mestu se hajdinska te-
rasa enotni strugi Drave najbolj približa,
zožujoč tako inudaoijsko ozemlje m mi-
nimum in ustvarjajoč med [^rec:om in
Grajskim vrhom naravno mostišče, ki
veže selišče na tera.si Formin—Stojnci
—Ptuj s selišči na terasi Loka—Št. Jan/,
—Breg. V prav isti meri pa se veže na
istem mostišču selišča na vznožju Slo-
vensk h goric na črti Velika Nedelja.—
Dornava—Ptuj, s sel ščj na severu od
polskavskih močvar in čretov na črti
Cirkovci—LaHCova vas s .seMšči md Dra-
vinjo v Halozah in s .selišči njt dravski
teras- Št. Vid—Breg. Preko terase ob
Pravi je tako nastalo na mestu, kjer je
inudacijsko ozemlje Drave najmrnj iz-
raženo, žarišče, na katerem se stikajo s
posredovanjem dr^vskonoijskih terc!;s
dravskopoljska selišča. Drava .sodeluje
pri tem .s terasami. Polskava in nravi-
nja, .s sel:.šči, k' leže na goricah nad
njunitri' inndacijsk:m= ozeml'!. med tem
ko pride Pesnica s nodobnim znrč^em
manj v poštev zaradi svoie rer ferne le-
ge proti večjemu delu zahodnega Drav-
skega polja jn proti Halozam.
Še močneje kakor hidrografske žile in
geomorfološka struktura Dravskega polja
pa je delovala n.a raizvoj in nastoj gra-
vitacijskega žarišča Dravskega polja
orografska razčlenjenost Slovenskih go-
ric in Haloz. Med Dravo in srednjo Pes-
nico se vlečejo proti, jugovzhodu in jugu
Drava in Pesnica najbolj približata. Te
gorice razpolavlja Bogoznica v zahodni
hrbet z Drsteljskim vrhom (.369 m) in v
vzhodnega s Sv. Urbanom (355 m). Za-
hodni hrbet, katerega zopet razčlenjuje
Grajena v mas vni vzhodni sklop goric
z Mestnim vrhom (327 m) in v ozko go-
riško sleme, ki se vleče tik ob Dravi s
Ferberščakom (264 m) proti jugovzhodu,
končava tik nad Dravo na najjužnejši
točki goric med Dravo in Pesnico na
goriškem nosu, katerega krona je ptuj-
sk' grad (275 m). Na vsem toku Drave
od Maribora do Ormoža ra nimamo pf'-
mera. kjer bi se gorice in visoka drav-
ska terasa tako približali, kakor baš pri
Ptuju.
Grajski vrh in diluviaJna terasa
na Bregu; to zb^žanje je izoblikovaTio
na mestu, kjer je inudacijsko ozemlje
Drave najmanjše, tako da je pr'Todni
prehod, ko brod na Dravi iz Spodnjega,
na Gornje Dravsko polje.
In nrav sem na to točko so usmerjale
človeka tudi gorice s svoj mi p^otmi in
cestami, katere so morale vsled svojega
geomorfološkega značaja goric bti raz-
bite že v prazgodovinski dobi na isti
način kakor so denes. Tako so po'eg
Pesn cf Rog07"'ce- in Graien? vod la
preV'A-?lstvo s S'ovensk h goric h gravi-
t?ciiskenTi /žarišču Dravskega PolJ3 tud:
slemena S'oven<:V h gf^^ic. N? vzhodu od
Pesnice na vod io gorice vzporedno s
(Otoki Krkai, Muza. Braca ali Breznica
spet od Sv. Andraža preko Sv. Lovren-
ca in Polenšaka na Dravsko polje, kjer
nastopi vpliv teras, ki združujejo stik
med selišči na vznožju Slovenskih go-
ric, navajajoč jih na vzhod na brod pod
Grajskim vrhom, v Ptuj.
V Ormožu prestane vsled stmitve go-j
r-c z Dravo, zaključena geografska edi-i
n:ca Dravskega polja in z njo tudi tež-j
nja na Dravsko polje, katero nadomesti i
zemljepisno in zgodovinsko Podravina-
posebno z Varaždinom. \
Na jugu od Drave pa so razorane ha-i
loške gorice vodile doline potokov Bela'
na Bori in od Borla k vasem na drav-
ski terasi. Tajna k Beli ali k Št. Vidu
in dalje k Dravi; prav tako dovaija do-
lina Rogatnice iz notranjosti Haloz izpod
loškimi holmi pokraj.no prj Št. Vidu k
Dravi in za Dravo dalje na brod pod
Grajskim vrhom v Ptuju.
Gravitacijsko območje Ptuja kot brc-
da na Dravj je tako že geografsko dolo-
čeno, deloma po hidrograiskih žilah
Dravskega polja, deloma po geomorfo-
lošk' i7abl'ki jn no poteku d'-'vsknpnl'-
skih žil Dravskega polja^ deloma po
geomorfološki izoblikj in po poteku drav-
skopoliskih teras, prav tako pa tudi po
členov'>iosti oko!'škh Slovenskih rroric
in Haloz. Gravitacijsko območje dan'«:.š-
niega Ptuja, ki je kakor rečeno tudi nje-
govo i7r;zito geografsko zaledie. sega
od Vurberka preko Sv. Andraža. Sv.
.^nton^ Sv. Tomaža in Ormora nreko
•"elih r-^loT do Rog»ške gore. c^o Makol.
Pragerskega, Sv. rprjete na Dravskem
Dolin Vi sever, na^kar prestop Dravo k
VuTberku.
II.
Prve dnk''7e o se!'ščn nri dr^vsVem
brodil rod OraisV-.m vrhom :m.smo iz
Zgodnje balstatske  dobe v žarovnem
groblju pod hajdinsko cerkvijo, druge pr
iz latenske dobe pri Skorbi. Za nais jc
važna osobito prva najdba, ki nam do-
kazuje naselbno na prvi in pod drugo
diluvijalno tera«o. Ozemlje obeh Bregov
in obeh Hajdin je ozemlje izrazitih niz-
kih teraus. ki so bile končno veljavno
stvorjene v wurmski dob, nakar je z
nastopom aluvija Drava zaičela kot iz-
razito nižinska voda niea.ndrirati in se
po.glabljati med črto Skorba—Spodnja
Hajdina in Spodnj' Breg na eni ter med
goricami nai črt Ferberšč."'k—Grajski vrh
na drugi stran'. To premikanje dravske
stiuge. katero še niti danes ni končno-
veljavno ustaljeno, je jirisililo prazgo-
dovinskega človeka, da' se je ustalil na
prv' ter.2LS= na isti nač'n. kakor domuje
današnji Poljia.nec na črti Spuhlja—Nova
vas. Turnišče—Št. Vid rli na med št.
Janžem na Dravskem polju in Skorbo.
V rimski dob; imamo poseljeno  vso
prvo teraso od Zgorniega Brega preko
Spodnje in Gornie Haid^ne na zahod, po-
leg tega Pa tud  goriški prede! m: sc--
verozahodu, severu in severovzhodu od
Grajskega vrha. Raiso in drugi oa nam
poročajo  tudi  o  r'mskih  naidbah   na
Graiskem vrhti, kier bi oa mogli PO ana-
logiji n. rr. s Poštelo, Starim trgom 'td.
domnevati človekovo selišče       d-^vno
poprei. Razlika med rimsko in današnjo
poseltviio je zemljepisno zanimva. V
rimski dobi je po dosedanjih rezultatih
arheološke?! raziskavan'.? starega Poc-
tovi'a ležalo rimsko mesto na Of)'-niptn
Bregu -n dalie rreko Spodnie Hajdine,
torej na ter3.si, kr.tera je d'nes med Gor,
niim Bregom 'n Spodnjo Ha'dino saimo-j
deloma ooseljena na levem br^gu ^»raveJ
pa od daip-išnje Prešernove ulice na se—i
veru v V'č'"vi. n." Fe'-'"'*T?-'5Vu in v T^rre-.
vni   n^   Grajeno. ,-.^.i.«ga.
Poctoviia---(Dalje prihodnjič)   i
Ptui. 11' maja 1951
•PTUJSKI TEDNIK.
Stran 5
Haloški YinograJi so nujno poirebni
obnove
v nedeljo, 29. aprila t. 1. se je zbralo
občnem zboru v prostorih Vinarske
zadruge v Ptuju nad 1500 članov in
članic, ki so potrdili sklepni račun za-
di-ug>- za leto 1950, izvolili upravni in
nadzorni odl>or ter potrdili vrsto pred-
logov za letošnje uspešno vinarsko za-
družno gospodarstvo.
Zbora so se udležili številni gosti z
gospodarskega področja Slovenije. Na-
rodna poslanca tov. Simonič Franc in
tov. Krmelj Maks sta v diskusiji za-
družnikom nakazala perspektivo bodo-
čega gospodarjenja z vinom, živili in'
Industrijskim blagom.
V poročilih upravega in nadzornega
odbora je bila zboru nazorno prikaza-
na koristnost zadružnega združevanja
vinogradnikov, ki se je začelo že v pred-
aprilski Jugoslaviji in ki se vedno bolj
razširja, na drugi strani pa so bili na-
vedeni konkretni primeri pomoči, ki jo
je nudila zadruga svojim članom.
Lansko leto je odkupila zadruga od
svojih članov 72 vagonov vina. To je
zahtevalo dokaj požrtvovalnosti in mar-
ljivosti« zadružnih delavcev in funkcio-
narjev, za kar jim je bilo na zboru
izraženo priznanje. Zlasti Leskovec,
Barbara in Juršinci so v jeseni 1950
odpremili zadrugi velike količine vin-
skega mošta. Celotno vkleteno zadruž-
no vinsko bogastvo je obsegalo lani nad
169 vagonov, od katerih je bilo izvože-
no nad 128 vagonov, za don*čo pora-
bo pa je osalo nad 40 vagonov. Iz kleti
je šlo za izvoz nad 84 vagonov. Celotna
lanskoletna, zaloga je predstavljala
vrednost nad 100 milijonov din, pri če-
■mer je treba vpoštevati, da je bilo 21
vagonov vinskega pridelka obračuna-
nega po vezanih cenah, nad 44 vagonov
pa po prostih cenah. 70 odst. lansko-
letnega odkupa je šlo v inozemstvo, v
domovini pa smo dobivali dragoceno
devizno blago.
Največ pomoči so pričakovali zadruž-
niki lani od zadruge glede živilskih in
vinogradniških potrebščin. Vprašanje
koruze, rži, moke, elektrifikacije in ob-
nove vinogradov je močno navezalo
naše število zadružnih družin. Večje
količine živil, predvsem koruze, nad
77 ton galice, 180 ton apna za vinogra-
de, nad 10 ton žvepla, nad 4 tone ba-
krenega prahu, 30.000 din denarnega
prispevka za elektrifikacijo, prevoz ma-
teriala za transformator, večje akonta-
cije na vinski pridelek ter dodelitev
22.000 cepljenk za obnovo vinogradov
in še drruge oblike pomoči so dokazi
praktične medsebojne gospodarsko-po-
litične povezave. Potreba po obnovi vi-
nogradov, v Halozah in Slovenskih go-
ricah je dala spodbudo zadrugi, da se
je zasigurala na področju MLO večje
zemljišče za ureditev lastnih trsnic in
matičnJakov. Letos bo zasajeno pol ha
matičnjaka, V trsnico bo vloženih nad
60.000 cepljenk. V 3-letnem povečanju
matičnjaka in trsnice bo vloženih nad
500.000 cepljencev, kar bo zadoščalo za
potrebe v okraju.
Med koristi, ki so jih še imeli lani
zadružniki od  zadruge,   spadajo tudi
množični ogledi vinogradniških in kle-
tarskih objektov v radgonskem in ma-
riborskem okraju. Vpogled v nove na-
čine   vzgoje,   mehanizacijo   obdelave,
škropljenje in drugo je prepričal za-
družnike, da je obdelava v Halozah in
Slovenskih goricah zelo primitivna in
vezana največ na človekovo delovno
moč. Lepo število zadružnikov je tudi
seznanjenih z napredkom  vlnogradnih
ogledov,  dočim je obiskalo  Vinarsko
zadrugo v Ptuju lani 167 inozemcev in
1097 gostov s področja FLRJ. Podpora
individualnemu strokovnemu študiju s
štipendijo gojencem kmetijskega teh-
nikuma v Mariboru,  prispevek 64.139 j
din   za   kulturno-gospodarski  dvig vi
okraju in prispevek 127.230 din za za-
družno izobraževanje v okraju, so do-i
kazi zadružnega podpiranja vsega, kar j
koristi razvoju zadružništva v ptujskem:
oki„ju.
POSLOPJE VINARSKE ZADRUGE V PTUJU
Urejeno kletarstvo s kapaciteto nad
150 vagonov predstavlja za zadrugo
predpogoj dobrega gospodarjenja, zato
je bilo lani mnogo storjenega glede le-
žalnih sodov, glede povečanja kapaci-
tete kleti v Cirkulanah, namestitve
ovalnih sodov ter obložitve hodnikov
s teracom. Tipiziranje in negovanje
vin za izvoz je bilo na dostojni višini,
kar je dokazovalo tudi veliko zanima-
nje inozemskih kupcev štajerskih vin.
Zadruga je sprejela lani obveznost,
da bo pomagala pri odpravi ovir na
škodo tujskega prometa. Zraven nove
upravne zgradbe je zrastla lepa visoka
zgradba z nadzidavo prejšnje gostilne.
V tej zgradbi bodo 3 moderno urejeni
gostinski prostori z verando, tri dvo-
sobna stanovanja in 13 opremljenih sob
za tujce.
Mimo vseh dosedanjih uspehov pa le
predstavlja za zadružnike Vinarske za-
druge vprašanje obnove vinogradov
poglavitno vprašanje, zato se je večina
diskutantov s predlogi omejevala na to
vprašanje. Bil je stavljen predlog, ki bo
sporočen rednim potom vladi LRS, da
bi bil ustvarjen fond za obnovo vino-
grado ali pa, da bi bilo omogočeno
vinogradnikom najetje dolgoročnega
posojila. To bi olajšalo vinogradnikom
postopno obnavljanje in moderniziranje
vinogradov, kar nedvomno predstavlja
važen gospodarski faktor za Slovenijo.
Obenem je bil dan predlog, da se ne bi
dvigale cene za zaščitna sredstva kot
n. pr. galice, žvepla itd. Na podlagi
sprejetega   predloga bo letošnjo jesen
zadruga komisijsko prevzemala mošt za
vkletenje, kar bo pripomoglo, da ne
bodo nekateri vinogradniki prezgodaj
obirali grozdja temveč v času, ko do-
sega najvišjo sladkorno stopnjo.
Zaključni govor poslanca tov. Simo-
nina je dal vinogradnikom močno spod-
budo, da se bodo v bodoče še bolj
oklepali svoje zadruge.
Po občnem zboru so bile zadružnikom
tn gc .om razkazane kleti ob poskušnji
vin.
Naslednji občni zbor bo že pokazal
vpliv sproščene trgovine z vinom na vi-
nogradniško zadružništvo, obenem pa
tudi na oblike pomoči zadrug svojim
članom. Na prihodnjem občnem zboru
pa bo tudi mogoče oceniti, kake uspehe
bosta dosegli v tekmovanju glede skr-
bi za vinogradnike, Vinarska zadruga
in Okrajno podjetje za odkup v Ptuju.
LF.
Občni zbor Vinarske zadruge
v Ornio;
Pred koncem^ prejšnjega meseca Je
Imela jbčni zbor Vinarska zadruga Or-
mož. Občni zbor se je vršil v dvorani
Pros.etnega doma in mu je prisostvo-
valo nad 600 članov.
Predsednik zadruge tov. Veselic Bo-
ris je podal pregled dela zadruge v letu
1950 in povedal, da je zadruga odku-
pila 92 vagonov vina. Vsi predvideni
plani so bili izpolnjeni 92 odst. Cisti
dohodek je znašal 1,600.000 dinarjev. Od
tega bo investirano za gradnjo nove
kleti en milijon, 400.000 din za ureditev
trsnice in pospeševanje vinogradništva,
120.000 din za sklad vodstva, ostanek
pa se bo dal za dijaški dom v Ormožu
ii drugim ustanovam. Da je zadruga
imela tako velik dobiček, je pripisati
vodstvu zadruge, ki se je trudilo in s
tem pokazalo, da pravo gospodarstvo
v zadrugi vodi k uspehu.
Vinarska zadruga je bila osnovana že
leta 1898 in je bila steber slovenstva v
stari Avstriji in zelo močna organiza-
cija v stari Jugoslaviji. Po osvoboditvi
je bila skupno z vinogradniškimi za-
drugami Vinski vrhovi, Kerenčič in
Vinarskimi zadrugami v Mariboru, Ptu-
ju, Ljutomeru in Gornji Radgoni glavni
steber in pomoč našega vinogradništva,
kai bo še bolj v bodočnosti, saj je
ljudstvo sprevidelo in se prepričalo, da
so Vinarske zadruge Ormož, Ptuj, Lju-
tomer, Maribor in Gornja Radgona res
tiste, kjer lahko zaupajo svoj pridelek
}n dobijo vedno denar, če ga rabijo.
Mnogo zaslug gre upravniku tov. Pu-
klavcu, tehničnemu poslovodju Ivanušu
in ostalim članom delovnega kolektiva.
Ti zasluženo zaupanje so priznaa adai
na občnem zboru, ko so ponovno izvo-
lili stari odbor v upravno vodstvo.
Na občnem zboru so pretresali še
razna druga vprašanja vinogradništva.
Govorili so razni zastopniki oblasti, ki
so ljudstvu pojasnjevali namen in ko-
rist takih zadrug, kot je Vinarska za-
druga v Ormožu,
Sedaj ima zadruga klet za 115 vago-
nov vina in bo v letu 1951 zidala novo
tretno klet. Lanski pridelek vina je
bil zbran po večini iz privatnega sek-
torja, čeprav obsega zadružni in držav-
ni sektor 80 odst. področja vinogradov.
Večina vinarskega okoliša se nahaja v
ljutomerskem okraju in tako tudi član-
stvo.
Vinarska zadruga je glavno količino
v'ia izvozila v inozemstvo: Belgijo,
Ameriko, Nemčijo, Avstrijo, Švico, Ho-
landijo in druge države. S tem se je
vino področja ljutomersko-ormoških'
goric uveljavilo na svetovnem trgu. Za-;
drug je že sedaj sklenila mnogo po-
godb za letošnji pridelek našega štajer-
skega vina — tekočega zlata. š.
Revizija prejemkov voiaških vojnih
invalidov za letošnje leto
Letošnja revizija invalidskih prejem-
kov bo izvedena s pomočjo podatkov,
prejetih v letnih priglasitvah za leto
1951. Obrazci za priglasitev so bili že
razposlani v dvojniku preko okrajnih
(mestnih, rajonskih) Svetov za socialno
skrbstvo vsem KLO in sicer le za one
invalidske upravičence, ki prejemajo.
polne Invalidske prejemke (razen za
osebne invalide I. in IV. skupine).
Dolžnost krajevnih ljudskih odborov
Je, da s pomočjo množičnih organizacij,
predvsem ZVVI in ZB, ob sodelovanju
ljudskih inšpektorjev čimpreje natančno
in pravilno izpolnijo vse rubrike na
letnih priglasitvah, jih nato potrdijo in
dostavijo okrajnim svetom za socialno
skrbstvo, ki jih morajo najkasneje do
1. Julija 1951 dostaviti Invalidski upravi
Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno
skrbstvo LRS. Le na ta način bo mo-
goče odmeriti prizadetim tiste prejemke,
ki jim po zakonskih predpisih dejansko
pripadajo. Vsi, ki bodo sodelovali pri
Izpolnjevanju priglasitev, naj se zave-
dajo, da vestno izpolnjevanje le-teh ni
formalnost, ampak je nujno potrebno,
ker v teku leta nastale spremembe v
družinskem stanju, kakor tudi spre-
membe gmotnega značaja, vplivajo na
odmero invalidskih prejemkov od 1. ju-
lija 1951 dalje in bi se lahko zgodilo,
da bi bila zaradi površno ali netočno
izpolnjevanih priglasitev gmotno oško-
dovana državna blagajna ali pa inva-
lidski upravičenci.
Za Invalidske upravičence, ki preje-
majo polovične invalidske prejemke,
priglasitve za leto 1951 niso bile po-
slane. Zato naj sami javijo nastale
spremembe, zaradi katerih smatrajo,
da jim v smislu obstoječih predpisov
pripadajo polni invalidski prejemki,
bodisi pristojnemu okrajnemu Svetu za
socialno skrbstvo ali pa neposredno In-
validski upravi.
Opozarjamo, da bodo tudi letos vsi
oni, ki bi dali ali potrdili neresniCne
podatke in s tem oškodovali skupnost,
pozvani na odgovornost.
Vse invalidske upravičence, ki že
imajo invalidske izplačilne knjižice,
odnosno ki jih bodo prejeli do 1. ju-
nija t. L, opozarjamo, da morajo na
izrecni nalog Sveta za ljudsko zdrav-
stvo in socialno politiko vlade FLRJ
te knjižice, bodisi po pošti ali osebno,
predložiti pristojnemu okrajnemu (mest-
nemu, rajonskemu) svetu za socialno
skrbstvo zaradi vpisa naslednjih klavzul
na hrbtni strani obvestila o obreme-
nitvi za julij 1951:
»Priglasitev za leto 1951 Je vložena«
odnosno: »Oproščen priglasitve za leto
1951«. Prvo klavzulo bodo okrajni
(mestni, rajonski) invalidski referenti
vpisali v invalidske izplačilne knjižice
onih invalidskih upravičecev, ki pre-
jemajo polne invalidske prejemke in
so dolžni izpolniti letno priglasitev za
leto 1951, toda šele, ko bo priglasitev
okrajnemu svetu za socialno skrbstvo
dejansko dostavljena. Drugo klavzulo
pa vpišejo v knjižice onih, ki preje-
majo polovične invalidske prejemke in
v knjižice invalidov I. do IV. skupine.
Invalidski referenti lahko takoj začnejo
z vpisovanjem teh klavzul, toda prve le,
kot že rečeno, čim so prejeli pravilno
izpolnjeno letno priglasitev za leto 1951.
Invalidski upravičenec, ki ne bo imel
vpisane v invalidski izplačilni knjižici
ene izmed teh klavzul, re bo mogel
dvigniti invalidnine za mesec julij in
dalje. O vsem tem so Narodna banka,
njene podružnice in izplačilne pošte že
obveščene. Zato naj vsi invalidski upra-
vičenci v lastnem interesu poskrbijo,
da bodo njihove prijave pravočasno, to
je najkasneje do srede julija, izpolnjene
in njihove izplačilne knjižice predlo-
žene okrajnim svetom za socialno skrb-
stvo zaradi vpisa zgoraj navedenih
klavzul.
Okrajno gledališke Ptuj
Sobota, 12. maja ob 15. uri: Dr. A.
Remec: »Miklavžkove vragolije«. Ena-
indvajsetič. Šolska predstava v dvorani
ljudske prosvete v St. Janžu na Drav-
skem polju.
Sobota 12. maja ob 19. uri: »Veseli
večer«, II. program. Sestindvajsetič. Za
smeh skrbita Marulek in Mat jašek. Go-
stovanje v dvorani Ljudske prosvete v
gt Janžu na Dravskem polju.
Nedelja 13. maja ob 15. uri: »Razva-
lina življenja«, kmečka drama v treh
dejanjih. Osmič. Zadnjič za Ptuj in
okolico!
Ponedeljek 14. maja ob 15. uri: »Ve-
seli večer, II. program. Sedemindvaj-
setlč In osemindvajsetič. Za obilen
smeh skrbita Marulek in Matjašek!
Gostovanje v Domu Ljudske prosvete
v Središču ob Dravi.
Sobota 19. maja ob 16. uri: »Veseli
večer«, II. program. Devetindvajsetič.
Z£,ključena predstava v Domu one-
moglih v Domavi pri Ptuju.
Sobota 19. maja ob 20. uri: »Veseli
več r«, II. program. Tridesetič. Za smeh
skrbita Marulek In Matjašek. Gostova-
nje v dvorani Ljudske prosvete v
Domavi pri Ptuju.
:;ed«ilja 20. maja ob 15. uri: Branislav
Nušič: »Žalujoči ostali«, komedija v
treh dejanjih. Devetič. Zadnjič za Ptuj
In okolico!
Iščemo tri stalne bil jeter je, ki trga/o;
vstopnice pri predstavah. Honorar po
dogovoru.
Okrajno gledališče Ptuj   '
O filmu, k ga bomo gledali
Žena s trojnim življenjem
Da bi začela novo življenje, je prišla
Henriette Desportes iz Evrope v New
York. Sprejeta je kot učiteljica fran-
coščine na dekliško šolo gospe Haines.
Ze v prvi učni uri pa jo iznenadi vpra-
šanje učenke, če zna napisati besedo
»Conciergerie« (znana francoska kaznil-
nica). Učenke vedo za njeno preteklost,
zato se odloči to mesto takoj zapustiti.
To ji preprečita g. Haines in Rev.
Henry Fiedl, ki jo je pripeljal na usodno
pot — dvorec vojvode de Praslin.
Vrnila se je v razred — odločila se
je, da jim pove o sebi vse.
Henrietta je bila sprejeta na dvoru
vojvode de Praslin kot vzgojiteljica
otrok. V kratkem času si je pridobila
ljubezen otrok in spoštovanje vojvode.
To pa je povzročilo ljubosumnost voj-
vodinje, ki je razpletla za svojim mo-
žem in vzgojiteljico vohunske mreže
služinčadi. Neut:emeljeno zlobno govo-
ričenje pride do kraljevega dvora — ča-
sopisi so objavili škandal. Henrietta ne
zdrži več, zato zapusti dvor, toda brez
obljubljenega ji priporočilnega pisma.
Pretekli so tedni siromaštva in bede
za Henrietto. Ko zve vojvoda za to po-
slednjo podlost vojvodinje, se odloči, da
jo bo prisilil, da bo izročila Henriettl
obljubljeno priporočilo. Drugi dan so
našli vojvodinjo mrtvo. Vojvodo in
Henrietto zapro. Henrietta dokaže svo-
jo nedolžnost, vojvoda molči in preden
ga morejo zaslišati se zastrupi. Zadnje
njegove besede so izpoved ljubezni do
Henriette, katero zaupa staremu slugi
Plerru,
Henrietta je zgodbo končala. Deklice
obžalujejo svojo grobost — vsa mlada
srca se strnejo okrog nje. Pred vrati
pa jo čaka Rev. Henry Field in ko se
njena roka oklene njegove — se je
sklenila vez novega življenja, v kate-
rem bo medsebojno sp>oštovanje In
srečna bodočnost zagotovljena.
Film nas spominja po tematiki na i
Jane Eyer. V glavni vlogi nastopa zna-j
na filmska umetnica Bette Daviš, kil
nas s svojo dovršeno igro popolnoma
potegne za seboj, saj ravno ona v glav-;
nem pripomore, da ne vidimo le kras-,
nih scen, ampak občutimo globok druž-i
beni in psihološki moment.
Vinogradništvo
Od celotne kmetijske površine v LR ^
Sloveniji odpade na vinogradniško po- '
vršino okrog 2.6 odst. To se pravi, da ,
zavzema od vse kmetijske površine vi- ;
nogradništvo v LR Sloveniji razmeroma ^
nizek odstotek. Kljub nizkemu odstotku ;
kmetijske površine, ki odpade na vino-
gradništvo, ima velik gospodarski po-
men. Letni pridelek vina znaša v LRS ^
okrog 6—7000 vagonov. j
Podnebni in talni pogoji so v velikem
delu LRS edinstveni za kvalitetno vi- i
nogradništvo.  Naša bela vina s svoj- '
stveno skladnostjo, ljubko cvetico in ;
svojstveno ugodno aromo spadajo med i
najboljša na svetu. Dokaz za to je vsa- •
koletni izvoz naših kvalitetnih vin, ki
je v trajnem porastu.   Vinogradniški
proizvodi ne krijejo samo potreb mno- .
žic našega delovnega ljudstva, ampak
zavzemajo tudi vidno mesto v izvozu.,
To pa jasno dokazuje gospodarsko važni .
pomen vinogradništva za naše narodno j
gospodarstvo in predstavlja zanesljivo-
jamstvo za najboljšo bodočnost našega :
kvalitetnega vinogradništva. Za pride-^
lovanje kvalitetnih vin je LRS zaradi
ugodnih pogojev naravnost Izbrana.
Splošno gospodarski pomen vinograd- ,
iiištva lahko pravilno ocenimo na osno- ^
^i velike vloge vinogradniških proizvo-
dov v notranji in zunanji trgovini. \
Grozdje je tudi krepka In zdrava ljud- ]
ska^ hrana v vseh oblikah kot: n. pr.!
sveže grozdje, grozdni sokovi Itd. do- ]
fim je vino, če ga zmerno uživamo,;
zdrav dodatek osnovni hrani. Vinograd- \
^iški proizvodi so zaradi tega važen či- i
^itelj ljudske prehrane. Imeti je po-1
irebno v vidu tudi, da daje vinograd- |
Jiištvo po površinski enoti veliko de-
narno vrednost, ki znaša na 1 ha 50 do'
200.000 din. Vrednost enoletnega pridel-
ka v vinogradništvu znaša preko enoi
**^ardo dinarjev. Vinogradništvo
panoga kmetijstva, ki v mnogih prede-
lih LRS donaša skoraj edini denarni
dohodek. Iz malih vinogradniških po-
vršin se morajo podpirati druge panoge
in vinogradništvo krije vsakdanje po-
trebe malih vinogradnikov.
Vinogradništvo skoraj izključno za-
vzema le absolutno vinogradniške lege,
t. j. lege, ki se zaradi fizikalno kemij-
skih lastnosti zemlje (peskovita, gra-
mozna, naplavljena, kamenito-laporna-
ta, suši In odplavljenju podvržena
zemlja, s previsokim odstotkom apna
itd.) lahko rentabilno izkoriščajo le še
z vinsko trto. Z vinsko trto se lahko
koristno izkoriščajo tudi strme lege,
obronki itd. Zaradi tega je vinograd-
ništvo še prav posebno gospodarske
važnosti v LR Sloveniji ker se tako
priv jajo obdelavi in srr.otrno izkorišča-
jo tudi taka zemljišča in lege, na ka-
terih ni mogoče z uspehom nadomestiti
vinske trte z nobeno drugo kmetijsko
ra-^tlino. Vinogradništvo je za LRS iz-
redno važna kmetijska panoga tudi iz
agrarno-političnega vidika.
Vinska trta omogoča obstanek in živ-
ljenje stotisočim vinogradnikom In de-
lavcem na takšnih siromašnih legah, ki j
bi bile brez vzgoje vinske trte gotovo \
pasivne. Na takih siromašnih legah LRJ
Slovenije, kot n. pr. Haloze, Slovensko«
Primorje, ki bi brez vzgoje vinske trte ■
bile nenaiseljene. Tako so vsi ti predeli j
v našem narodnem gospodarstvu viso-;
ko aktivni, pasivni pa so glede proiz-'
vodnje žita. Da je del delovnega ljud-
stva, ki ga neposredno preživlja vino-
gradništvo, tako velik, lahko razumemo
z ugotovitvijo, da je vinogradništvo na-
ša naj Intenzivnejša panoga. Za celotno
obdelavo 1 ha vinograda rabimo po se-
danjem načinu dela 250 do 300 delovnih
dni. Na celotno vinogradniško površino
LRS odpade okrog sedem in pol mili-
jona delovnih dni. K temu moramo pri-
šteti ie okrog 1000 delovnih dni po 1 ha
za vsakokratno obnovo vinograda. Re-
kordno število delovnih dni od 1500 do
2000 pa je potrebno za enoletno oskrbo-
vanje 1 ha trsnice. Posredno omogoča
vinarska panoga možnost zaposlitve
in obstanka mnogim delovnim ljudem,
ki So zaposleni v proizvodnji orodje,
strojev, vinske posode, zatiralnih sred-
stev in pri razdelitvi vinogradniških
proizvodov.
Med vojno Je vse naše vinogradništvo
relativno zelo trpelo. Ni se obnavljalo.
Zaradi vojnih razmer, pomanjkanja
trsnega materiala, proizvodnih sredstev
in pomanjkanja delovne sile so bile
uničene velike površine vinogradov,
matičnjakov In trsnic. Preostali vino-
gradi so bili močno oslabljeni in raz-
redčeni.
Ne oziraja se na posledice, ki jih je
prizadela našemu vinogradništvu vojna,
je stanje našega vinogradništva prav
slabo. Posledica tega je nizek in drag
pridelek. Večina vinogradov je starih,
izčrpanih, z velikim odstotkom praznih
mest in nerodovitnih trsov. Cenimo, da
bi bilo potrebno postopno obnoviti
okrog 60 do 75 odst. vinogradov in od
tega okrog 30 odst. takoj.
V naprednih vinogradniških državah
je ha pridelek sledeč: ZSSR preko
100 hI, Francija 120 do 300 hI, Portu-
galska 70 do 10« hI, Madžarska 64 hI,
Nemčija 47 hI, Avstrija 32 hI in v LRS
20 do 22 hI na ha. Z ene strani smo v
LRS tisti, ki najmanj pridelamo na ha,
po drugi strani pa smo zopet tisti, ki
zaradi primitivne stopnje našega vino-
gradništva porabimo na 1 ha največ de-
lovnih dni, t. j. celotno okrog 250 do
300 delovnih dni. Tako je očitna neren-
tabilnost In konkurenčna nezmogljivost
nešega vinogradništva.
Visoki pridelovalni stroški so narav-
na posledica nizkega vinskega pridelka
po eni strani In visokega števila upo-
rabljenih delovnih dni za obdelavo 1 ha
vinograda po drugi strani. Saj se še
danes pri nas obdelujejo vinogradi ka-
kor pred sto leti le ročno z motiko.
Enako se uporablja skoraj povsod za
prevoz potrebnega materiala predvsem
ljudskt delovna sila. Se vedno se upo-
rablja kot podpora vinske trte skrajno
negospodarska lesena podpora — kolje.
Zatiranje bolezni In zajedalcev je prav
tako še vedno na nizki stopnji. Upo-
rabljamo še vedno 25 kilogramov težke
in skrajno neprimerne nahrbtne škro-
pilnice, ki predstavljajo že dolgo v na-
prednih vinogradniških deželah samo še
muzejsko vr^nost. Ravno tako se do-
naša voda na velike razdalje In višine
Se vedno v glinastih vrčih. Vinograd-
ništvo je pri nas v svojem razvoju
močno zaostalo in se ni razvijalo vzpo-
redno s kulturnim napredkom ostalih
kmetijskih panog. Nadalje je značilna
slikovitost naših vinogradov, nasajenih
z najrazličnejšim sortami, kot prirodna
posledica posamične in s tem nenačrtne
obnove naših vinogradov pri prvi ob-
novi. Zaradi tega posamičnega reševa-
nja Izbire sort, podlag in celo leg zem-
ljišč, imamo v naših vinogradih veliko
mešanico najrazličnejših sort. Največ
teh sort je neprimernih za posamezne
vinogradniške okoliše, so manjvredne
kakovosti in obnovljene na neprimer-
nih in nevinogradniških legah. Na
okrog 80 odst. obstoječih vinogradniških
površinah je trenutno onemogočena me-
hanizacija zaradi nepravilno Izvršene
saditve.
Vse te navedbe so bile In so glavna
ovira za proizvodnjo kvalitetnih vin
odrejenega, izenačenega in standardne-
ga tipa. Vse navedene napake imajo za
posledico slabšo kvaliteto vin, visoke
proizvodne stroške, težjo prodajo in
nižjo ceno na inozemskem trgu. Vse
to ne gre samo na škodo proizvajalca,
temveč tudi na škodo vse naše skupno-
sti. Zaostalost našega vinogradništva
dokazuje tudi sorazmerno velika po-
vršina (ca. 10 %) samorodnih trt, od
katerih je največ zloglasne šmarnice.
Nezadostna ix)vršina matičnjakov in
trsnic, primitivni in dragi načini pro-
izvodnje trsnega materiala dopolnjuje-
jo žalostno sliko našega vinogradni-
štva. Neizvajanje pozitivne (masovne,
individualne, klonske) in negativne se-
lekcije v bivši Jugoslaviji (z izjemo vl-
ničarske šole na Kapeli in nekaj pri-
vatnikov) ima za posledico, da pri-i
manjkuje prepotrebnih matičnih na-]
sadov za dobavo visoko selekcionamih^
cepičev in s tem za proizvodnjo elitne-)
ga trsnega materiala. Tako je razum-.!
Ijivo, da sedaj, ko smo na pragu drugej
obnove vinogradov, ne razpolagamo v\
vsej LRS niti z enim klonskim vino-
gradniškim nasadom, kjer bi bila na
razpolago matična selekcijska knjiga
z vpisanim priznanjem dotičnega klona.
Zaradi naštetih nedostatkov našega
vinogradništva in spričo tega, ker sto-
jimo neposredno pred drugo obnovo
naših opešanih vinogradov, je nujno,
da takoj krenemo na naprednejšo, t. J.
načrtno pot v našem slovenskem vino-
gradništvu.
Naš cilj naj bo: z načrtno in siste-
matsko obnovo In upoštevanjem na-
predka doseči dvig proizvodnje na 60 hI
po 1 ha ob istočasnem izboljšanju In
poenotenju kakovosti.
Inž. V. M.
Stran 6
.PTUJSKI  .E^'   K.
Ptuj, 11. maja 1951
i/iin sftcaf/iio^ • • •
Pri Erjavcu Martinu iz Stukov
je pokalo
Andrej: »Zakaj tako dolgo ni bilo
pred vašo hišo posode za zbiranje mle-
ka?«
-lartin: »Zato, ker je bila posoda po-
kvarjena. Otrokom smo pustili malo
veselja. Iz posode so naredili možnar,
ga polnili s karbidom in nanj streljali.«
Obvezna sektorska konferenca
v Ptuju 26. aprila 1951
Ivan: »Kaj pa imate danes gostilni-
čarji v mestu, da ste navreli iz vseh
strani?«
Franc: »Združenje gostinskih podjetij
je prepričano, da je to birokratizem. če
bi dobili po pošti obrazec 61-66, zato
na. raje kliče, da pridemo sami po
nje.«
Ivan: »Ja res, zakaj bi plačevali po-
što, če pa lahko vi dobite potne
stroške.«
Moti jih čuvaj Mestne
ekonomije
Mica: »Zakaj imajo čuvaja, ki me ni
pustil, da bi si zastonj napipala solate?«
Tonček: »Ko sem prvič prišel po so-
lato, bi me lahko pustil pri miru, dru-
gič bi se mu gotovo izognil...«
Franček: »Mislil sem, da me v pori
ne bo videl. Se predno sem napolnil
torb j, je bil pri meni...«
Jožek: »Zdaj ni bilo dobro začeti. Po-
čakaj mo, ko bo topleje. Mogoče bo kaj
zadremal...«
Nočni podjetniki v StrnišČu
Mesaric: »Novak in Botolen, zakaj
sta vidva najraje kradla kolesa?«
Novak: »Ti z blagom, tračnico, šunko
in blagajno nisi mogel pobegniti, midva
pa sva lahko.«
jjiVfc ne damo"
Dne 7. maja t. 1. je prosila Mestna
tkalnica in barvama Ptuj Upravo vode
v Ptuju, naj bi jim za 2 dni posodili
15-metrsko vrv, ki bi jo rabili delavci
Mestne tkalnice pri dozidavanju trans-
formatorja. Po telefoničnem sporočilu,
da dobijo vrv, je odšel delavec Zidarič
v skladišče Vodne uprave, da bi vrv
prevzel. Ko je imel vrv že v rokah in
je hotel po vseh opravljenih formalno-
stih oditi, je prišel upravnik inž. Vinko
Breznik, ki je odvzel delavcu vrv re-
koč: »Nič ne damo«.
Tak odnos do medsebojne pomoči
med podjetji imajo lahko edino ljudje,
ki š° v svoji notranjosti niso prišli do
prepričanja, da pomoč sočloveku v bor-
bi za gospodarski napredek ni bil ni-
kdar zločin in da je mogoče opravičiti
pred samim seboj in pred vsakim nad-
rejenim organom, če gre za posojilo,
kjer stvari ne gredo v izgubo ali imi-
čenje.
Ni čudno, če je treba včasih prema-
govati težave, ki ne izvirajo iz pomanj-
kanja materiala, temveč le iz birokrat-
ske ozkosrčnosti poedincev, ki se pač
radi opravičujejo z izgovori, da ni mo-
goče drugače ravnati, sicer so oškodo-
vani družbeni interesi oziroma družbe-
na imovina. -ič..
S lokimi akademijami se ne moremo
sprijaznili
Ob praznovanju 27. aprila in 1. maja
t. 1. sem prisostvoval več kulturnim
nastopom, med njimi tudi akademiji
LMS Ptuj.
Lahko trdim, da je prav ta akademi-
ja napravila name najslabši vtis. 2e
sama organizacija akademije je bila
slaba, kar je imelo za posledico slab
obisk. Po prepoznem pričetku je po-
sebno padla v oči slaba priprava reci-
tatorjev, posebno tovariša, ki je bral
iz Potrčevega dela. Zelo slab vtis je
pustilo v gledalcih tudi obnašanje ne-
katerih gimnazijcev pri petju na odru
in v dvorani. Razumljivo je, da ob ta-
kem neresnem odnosu ni mogoče doseči
kvalitete pri petju. Ce primerjam na-
stop ptujskih gimnazijcev z nastopom
pionirjev v Zavrču, lahko trdim, da so
drugi na svoji proslavi prve daleč pre-
kosili kljub temu, da še zdaleka ni-
majo takih možnosti ter da ne govorim
o proslavi, ki so jih imeli drugod po
vaseh v okraju.
Značilno je, da je bilo med temi svo-
jevrstnimi olikanci tudi nekaj deklet. V
kolikor poznam vse te, se mi vsiljuje
misel, da je tako njihovo obnašanje
tudi na splošno odraz njihovega odno-
sa do učenja, morale, skupnosti in živ-
ljenja sploh.
Mislim, da je ob tej priliki potrebno
povedati še tole: ljudstvo, ki omogoča
mladini šolanje, ima pravico vprašati,
kdaj in kako bodo ti mladi ljudje ljud-
stvu koristili in vračali, kar se jim se-
daj nudi. Mnenja sem, da je nesmi-
selno šolati človeka, ki ne vlaga vsega
truda v učenje in izpopolnjevanje v
vseh ozirih, posebej pa še ne, če tak
mlad človek ocenjuje svojo kulturno
stopnjo po vtisu, ki ga ustvarja s svojo
pojavo gigerla, frajerja, domišljavca in
mogoče še kozmopolitista. Zakaj bi tra-
tili sredstva za šolanje človeka, ki kaže,
da ne bo nikdar dober strokovnjak, niti
pošten in pameten človek, niti dober
državljan. Tudi že samo nasprotje tega
— pridno učenje — je veliko premalo.
Naučiti je mogoče, tudi pekfttege živali.
marsičesa. Od človeka, posebno pa 8e
od naših bodočih najvišje kvalificiranih
ljudi, pa naše ljudstvo pričakuje in
zahteva mnogo več. Cas med narodno-
osvobodilno borbo in po njej je po-
kazal, da ni vsak intelektualec dal
skupnosti tega, kar bi lahko dal, če bi
bil razgleden na vseh področjih druž-
benega življenja.
Pa dovolj o tem. Mislim, da odnos
takih mladincev do svojih predpostav-
ljenih, posebej pa še do profesorjev,
predstavlja poglavje zase, da pa bo o
vsem tem še kdo drugi izrekel svoje
mnenje. R. R.
^•tt_
Prispevki iz Ptuja za kulturni
dom v Trstu
Sindikalna podružnica OKMA Ptuj se
je obvezala dati svoj prispevek 70.000
din za zgraditev kulturnega doma v
Trstu. Ob obletnici OF so člani podruž-
nice še posebej prispevali v iste svrhe
7000 din.
Delegati Kongresa Zveze novi-
narjev Jugoslavije bodo obiskali
Ptuj
Po kongresu Zveze novinarjev Jugo-
slavije, ki bo v Mariboru 12. in 13. ma-
ja t. 1. bo nad 150 delegatov obiskalo
med drugim tudi Ptuj.
Ogledali si bodo ptujske zgodovinske
znamenitosti. Tako bo praktično ustvar-
jen ožji kontakt novinarjev iz severo-
zapadnega dela naše domovine z novi-
narji iz skrajnega juga, kar bo ne-
dvomno mnogo pripomoglo k bodočemu
še boljšemu oblikovanju javnega mne-
nja i- tom našega centralnega in re-
publiškega ter lokalnega časopisja.
V nedeljo 20. maja vsi v Maribor
NA MAJNISKI IZLET ZDRU2EN Z
VELIKO TOIMBOLO
Odhod iz Ptuja ob 8. uri, vrnitev odn.
odhod iz Maribora ob 20. uri. Cetrtin-
ska vožnja v obe smeri le 40 din. Pri-
četek tombole ob 14. uri. 30 glavnih in
nad 1500 manjših dobitkov! Cena tom-
bolski karti din 25. Predprodaja tom-
bolskih in voznih kart v trafikah itd.
Obiščite turistični Maribor in poskusite
srečo!
LT Avtomoto društvo MTT Maribor
Nove družine v aprilu 1951
na mat. področju MLO Ptuj
Mataj Štefan, Črnko Marija, Ptuj;
Plohi Peter, Verlak Neža, Stojnci; Pre-
loc Viktor, Remih Karolina, Ptuj; Kod-
ri' Stanislav, Breg, Mere Marija Sp.
Breg; Gvozdič Dušan, VrablJelka, Ptuj;
Bab I rane, Petrovič Marija, Ptuj; Ko-
stanj evec Štefan, Kolenko Ljudmila,
Stojnci; Nasko Franc, Postojna, Trunk
Terezija, Gorišnica; Korpar Jožef, Oslu-
ševci, Bezjak Roza, Moškanjci; Pregarc
Livij, Maribor, Kukec Marjeta, Moš-
kanjci, Zlender Franc, Brstje, Skaza
Kristina, Krčevina; KovšeKarl, Brezno,
Novak Alojzija, Ptuj; Repec Ivan, Haj-
doše, Brečko Marija, Krčevina.
Ugasla življenja v aprilu 1951
strelec Ana roj. 1882 iz Moškanjc, Su-
menjak Ivan r. 1928 iz Zamušani, Bo-
nač Terezija r. 1876 iz Muretinc, Maho-
rič Franc r. 1874 iz Nove vasi. Babic
Terezija r. 1861 iz Ptuja, Pucko Marija
r. 1884 iz Zamušan, Job Jožefa r. 1926
iz Višnjice, Podhostnik Franc r. 1943 iz
Cirkulan, Casek Jurij r. 1908 iz Zaga-
jič. Centrih Franc r. 1869 iz Ptuja, Vel-
din Anton r. 1902 iz Gorišnice, Kokol
Marija r. 1857 iz Moškanjc, Horvat
Ignac r. 1881 iz Mestnega vrha, Zuljan
Matevž r. 1871 iz Domave, Vozlič Pa-
vel r. 1950 iz Zamušan, Druzovič Tere-
zija i.. 1900 iz Velovlaka, Potočnik Av-
gust r. 1905 iz Zetal, Milošič Justika r.
1949 iz Leskovca, Petek Franc r. 1894
iz Ptuja, Polanec Jože r. 1948 iz Nove
vasi, Bolcarc Tomaž r. 1876 iz Brstja,
Jakolič Ivana r. 1884 iz Vurberga, Kam-
ler Ivana r. 1880 iz Vurberga, Rojko
Irena r. 1950 iz Grajenščaka, Sužnik
Marija r. 1885 iz Krčevine, Fridl Ivana
r. 1870 iz Muretinc, Zamuda Franc r.
1900 iz Kicarja, Spacapar Milan r. 1950
iz Ljutomera, Petek Marija r. 1951 iz
Krčevine, Jazbinšek Milan r. 1950 iz
Gorišnice, Horvat Jurij r. 1951 iz Krče-
vine, Nedog Franc r. 1903 iz Ptuja,
Bombek Franc r. 1911 iz Domave.
V mesecu aprilu je bilo rojenih 107
otrok in sicer 50 moškega spola in 57
ženskega spola. P. R.
Največ je dozdaj dosegel
beograjski profesor
Leucotomija je neurokirurška opera-
cija obolelega mozga. Rodila se je v
Portu in v Ameriki. Njeni pionirji so
znameniti zdravnik dr. Monize, dr.
Kushing, dr. Horex, dr. Andersen in
dr. Dandy. Portugalec Eras Monize je
dobil za to operacijo v preteklem letu
Nobelovo nagrado.
Kot dozdaj najboljša metoda opera-
cije se je izkazala metoda, ki Jo upo-
rablja profesor neurokirurškega oddel-
ka na beograjski medicinski fakulteti
Slobodan Kostič, štiridesetletni znan-
stvenik, ki vodi tamkajšnji oddelek, za
duševne bolezni. Izvedel je že okrog
250 operacij. Z njimi je dosegel velik
medicinski uspeh: dve tretjini svojih
pacientov je ozdravil.
Dva dvoboja ptujskih šahistov
s šah isti JA
JA : Gimnazija 18:17
Na dan 27. IV. so šahlsti ptujske
gimnazije odigrali dvoboj s šahisti gar-
nizije JA na 35 deskah in ga proti pri-
čakovanju izgubili 17:18.
ŠD Ptuj : JA 19:16
SD Ptuj pa je z armijskimi šahisti
odigral dvoboj v nedeljo na 35 deskah.
Ptujčani so le s težavo zmagali z re-
zultatom 19:16. Preseneča zlasti poraz
Ptujčanov na prvih dveh deskah.
Oba dvoboja sta pokazala, da ima;
ptujska gamizija JA večje število prav'
dobrih šahistov, morda celo več kakor'
SD Ptuj. Zato bi bilo priporočljivo, da
bi si ustvarili ptujski šahisti še tesnejše
stike s šahisti J A,
POPRAVEK
V zahvali glede tov. Rozmana, ob-
javljeni v št. 16, je pomotoma navedeno
ime Ivan, prav pa je Franc.
V zahvali glede pok. Centriha Franca,
objavljeni v št. 16, je pomotoma nave-
deno ime Lepa, prav pa je Elza.
Tudi lucerno je potrebna nege
Med krmskimi rastlinami zavzema
vedno važnejšo mesto lucema, kjub te-
mu, da je mnogi kmetovalci ne sejejo,
češ da ne uspeva. Lahko pa trdimo, da
slabega uspeha ni kriva rastlina sama,
temveč kmetovalec, ki ji ne posveča
potrebne nege. Tej rastlini ne zadostu-
je samo primerna zemlja z zadostnimi
količinami apna in ne previsoko talno
vodo. Lucerno je treba negovati in
oskrbovati med rastjo, pa nam bo dala
bogato košnjo.
Kako negujemo lucemo? Spomladi je
prvo delo pri negi luceme z rahljanjem
gornje površine, Id ga v poletju lahko
ponovimo. Ce zemlje ne zrahljamo, se
zemlja po košnji zaradi vetra in sonca
prehitro izsuši, dež pa napravi na po-
vrni skorjo, da ne more zrak do ko-
ristnih bakterij, ki žive v zemlji. To pa
prepreči rast naslednje košnje ali pa jo
zavleče, ker se stanje izboljša šele ta-
krat, ko si rastline same ustvarijo sen-
co.
Luceme ne smemo prenizko kositi.
Rastlina namreč podrast poganja iz
strnišča in če je to prenizko, rabi rast-
lina preveč časa za novo rast. Ce je lu-
cerna vsejana kot posevek, moramo pri
košnji posevka prav tako paziti na vi-
soko košnjo.
Praviloma kosimo lucemo pred ali
med cvetjem, ker sicer oleseni in vse-
buje manj beljakovin. Enkrat v letu
kosimo po cvetenju zaradi semena in
boljšega razrasta korenin.
Lucemi je cesto potreben kalij in
fosforna kislina. Novo posejana lucerna
pa rabi tudi dušično hrano, vendar ji
13 ne smemo nuditi z gnojnico, ker ta
pospešuje rast manjvrednih trav, ki
lahko izpodrinejo lucemo.
Lucema je ena dobrih krmskih rast-
lin, in lahko igra pri nadaljnjem dvigu
naše živinoreje veliko vlogo. Staro pra-
vilo, da krava pri gobcu molze, je
še vedno v veljavi. Zato posvetimo ne-
gi te rastline potrebno pozornost, ko-
rist od tega bo imela le naša živina!
ŠPORT
Preteklo nedeljo Je moštvo RK Peto-
vie igralo prvenstveno rokometno tek-
mo slovenske lige z drugim moštvom
celjskega Kladivarja (prvo moštvo tek-
muje v zvezni ligi). Ker je domače
moštvo nastopilo v nekoliko spreme-
njeni in oslabljeni postavi, je bilo pri-
čakovati ostre borbe, ki tudi ni izosta-
la, kar Je razvidno iz rezultata 8:7 v
korist Ptujčanov. Domači so dosegli
zmago predvsem zaradi večje požrtvo-
valnosti. Zmaga je zaslužena, saj Je Pe-
tovia bila ves čas tekme v vodstvu in
so gostje le s težavo rezultat izenače-
vali. V napadu so igrali vsi povprečno,
pra tako v obrambi razen Vuka in
Cabriana, ki sta bila nekoliko boljša
kot navadno. Gole za Petovio so dosegli
Vihar 4, Tomanič in Pišek 2.     m. k.
Z nabiranjem divjih vrbovih šib
pospešujemo domačo obrt
»Dom« trgovsko podjetje za izvoz v
Ljubljani je prejelo naročila iz inozem-
stva za večje količine pletarskih izdel-
kov, Hied katerimi je največ naročil za
cvetlične košarice. Da bo mogoče izvršiti
vsa naročila, je potrebna pletarnam
precejšnja količina vrbovega protja. Ob
relcah, potokih in močvirjih je še tega
protja dovolj. Izkoristimo zadnjo mož-
nost nabiranja. Pozneje izgube šibe
vsled nove vegitacije svojo vrednost za
pletenje.
V nekaterih krajih kot n. pr. v Dol.
Lendavi, Ptuju, Šoštanju, Idriji in Je-
senicah so do sedaj nabrali in oddali
lepe količine protja divjih vrb. Iz teh
okrajev so prejele pletame že nad 35
tO-, protja. Za to količino protja so pre-
jeli nabiralci okrog 400.000 din, poleg
tega pa še lepe nagrade.
Splošne kmetijske zadruge imajo
pooblastilo od »Doma« v Ljubljani za
odkup vsake količine vrbovega protja.
To mora biti olupljeno (beljeno), suho,
v debelosti od 2 do 15.mm na debelej-
šem koncu, dolžina je neomejena. Tre-
nutno rabijo pletame največ tankega
protja debelosti od 2 do 4 mm in v
vsaki dolžini za izdelavo malih cvet-
ličnih košaric. Za tako protje se plača
55 din za kilogram.
Za pridobitev in učvrstitev trga v
inozemstvu za izdelke domače obrti, je
neobhodno potrebno, da se ta akcija
poživi in pospeši. Nabiralci bodo prejeli
poleg plačila v gotovini na vsakih 150
kilogramov prodanega protja tudi na-
grado. Kmetijske zadruge in KLO ima-
jo nalogo orgajiiziratl nabiranje tega
protj.., pri tem pa naj pomagajo mrtb-
žične organizacije in šolska mladina.
M. M.
Požar v Muretincih
v nedeljo 6. maja je strela zažgala
gospodarsko poslopje Janeza Vilčnika
v Muretincih. Zgoreli so svinjaki in
hlevsko ostrešje. Da se ni požar raz-
širil še na sosednja poslopja, gre za-
hvala požrtvovalnim domačim in so-
sednim gasilskim društvom, ki so pri-
hitela reševat imetje pred nenadnim
požarom. H. J.
Preskrba
Na živilske nakaznice meseca maja se
delijo sledeči artikU:
Mlevsld izdelki se delijo kot v prejš-
njem mesecu t. j. 60 odst. enotne, 10
odst. ržene in 30 odst. koruzne moke
oziroma komznega zdroba. Mestne po-
slovalnice delijo tudi zmesno moko, za
kat J morajo potrošniki oddati 11 ku-
ponov z oznako I ali II, ker se ista deli
na račun koruznih izdelkov. Za potroš-
nike D-1 si lahko nabavite po 1 in pol
kilograma pšeničnega zdroba ali Og be-
le moke, za potrošnike D-2 pa po 1 kg
pšeničnega zdroba oziroma bele Og
moke.
Testenine imajo vse poslovalnice na
zalogi in si jih potrošniki lahko naba-
Ijajo.
Sladkor prejmejo vsi potrošniki po
znižanih obrokih kot doslej. Poudarja-
mo, da otroci, bolniki, noseče žene in
dojilje prejemajo samo domači beli
sladkor, dočim prejmejo ostali potroš-
niki sorazmemo po številu članov dru-
žine tudi gotovi procent uvoženega (ru-
menega) sladkorja.
Maščobo bomo v mesecu maju delili
100-odst, vendar trenotno razpisujemo
polovično delitev in bomo ostali obrok
delili naknadno.
Riž prejmejo samo potrošniki D-1 po
500 gramov in D-2 po 250 gramov na
odrezek štev. 4-maj 1951 republiške do-
polnilne preskrbe.
Kavni nadomestek prejmejo v mese-
cu maju vsi potrošniki po 250 gramov.
Potrošniki R in Po, So-1, So-2 prejmejo
omenjene količine kavnih nadomestkov
na odrezke štev 5-maj in na D katego-
rije na odrezke štev. 2-maj 1951.
Pralno milo bodo tekom meseca maja
prejeli potrošniki D-1, D-2, D-3 po 200
gramov na odrezek MILO maj 1951.
Poslovalnice, ki imajo milo na zalogi,
istega razdele ostali potrošniki bodo
pa prejeli naknadno.
Pralni prašek se deli vsem potrošni-
kom na odrezek rep. dopol. preskrbe
štev. 8-maj po 200 gramov na D kate-
gorije in 250 gr R kategorije isto 200
gramov perjmejo potrošniki Sol, So2
in Po kategorij.
Marmelada se deli potrošnikom D-1,
D-2, D-3 po 500 gramov na odrezek rep.
dopol. preskrbe štev. 1-maj 1951.
Iz pisarne poverjeništva za trgovino
in gostinstvo
ŠPORT
TD Ormož : Zvezda (Dolina prj
Dolnji Lendavi) 7:1 (6:1)
v nedeljo, 6. t. m. se je v Ormožu od-
igrala prva prvenstvema nogometna
tekma za oblastno nogom. prvenstvo,
TD Ormož se je v prvem kolu sreča-
lo z »Zvezdo« (Dolina pri Donji Len-
davi), zmagali so Ormožanci z visokim
rezultatom 7:1. Kljub visoki zmagi
Ormožanci niso pokazali dobre igre.
Igrali so preveč raztrgano, brez kombi-
nacij, posamezniki bolj na preigrava-
nje
Z ozirom na to, da je bila to prva
tekma TD Ormoža v letošnjem letu, je
bila igra v glavnem zadovoljiva. V
prvem delu igre so bili Ormožanci v
veliki premoči, kar je razvidno iz sa-.
mega rezultata, saj so dosegli v prvem
delu igre 6 golov. Drugi del igre ni bil
tako zanimiv, z ozirom na to, ker so
Ormožanci imeli znago že v svojih ro-
kah ter so močno popustili. Nato je za-
čela »Zvezda« oblegati gol domačinov,
ali bilo je vse zaman, ker so vse žoge
ostale plen dobrega vratarja Hedžeta.
TD Ormož je nastopilo v sledeči po-
stavi: Hedžet, Jurčec, Miličkovič, Do-
linar, Sterman, Kukec L, Kovačič,
Stropnik, Granc, Tišman, Kukec II.
Gole za Ormož so dosegli: Kovačič 3,
Stropnik 2 ter Tišman in Kukec II. po
enega. Gostje so dosegli častni gol iz
enajstmetrovke.
Tekmi je prisostvovalo okrog 150
gledalcev.
Obveščamo vse ljubitelje nogometa,
da igra v nedeljo 13. t. m. TD Ormož
drugo prevenstveno tekmo z »Ljutome-
rom« v Ormožu. c.
Železničar (Maribor): Drava
5:2 (4:0) I
v počastitev 10-letnice OF je Draval
odigrala prijateljsko nogometno tekmo
z mariborskim Železničarjem in jo za-
radi slabe igre v prvem polčasu zaslu-
žc o izgubila 2:5 (0:4). Prvi polčas je '
potekel V premoči gostov, kar je, če-
prav previsoko, izraženo v štirih golih
prednosti (del teh po krivdi domače
obrambe). Sele v drugem polčasu je
Drava pokazala boljšo igro in po Sirecu
dosegla dva gola. Sodil je Novak.
Drava : Proletarac (Zagorje) 3:2
v nedeljo je Drava odigrala prven-
stveno nogometno tekmo II. slovenske
lige s Proletarcem v Zagorju, ki velja
za favorita tekmovanja. Drava Je do-
segla lep uspeh s tesno zmago 3:2 in se
s tem približala vrhu lestvice.
MESTNI  KINO  PTUJ   |
V mesecu maju se bodo predvajalii
sledeči filmi: |
Od 11.—14. maja 1951: »Zena s trojnim
življenjem«, ameriški film.
Od 15. —17. maja 1951: . »Guliverjevo
potovanje«, ameriški film.
Od 18. —21. maja 1951:   »Waterlooska
cesta«, angleški film.
Od 22.-24. maja 1951: »Jeklena srca«,
poljski film.
Od 25.-28. maja 1951: »Andy Hardy je
zaljubljen«, ameriški film.
Od 29.—31. maja 1951: »Brata«, angle-
ški film.
Pridelovalci krompirja
20. t. m. se bo vršil prvi množični
pregled krompirišč. Sodelujte pri pre-
gledovanju, ker je od Vas največ od-
visno, da vam krompirja ne bo uničil
koloradski hrošč. V okraju Gorica so
preteklo nedeljo pri pregledu že našli
nekaj hroščev. Bodite torej budni pred
tem škodljivcem!
Opozorilo velja posebno kmetom
gornjega Dravskega polja, in povsod
tam, kjer je krompir že pogledal iz
zemlje.
Pomožno delavsko moč sprejmemo. Sta-
novanje in vsa oskrba osigurana. Ho-
zyan J. Štefan, fotopodjetje, Ormož.
Najdeno Je bilo žensko dvokolo,
znamke »Peteax«, štev. okvira 9015m
brez evidenčne tablice, še v dobrem
stanju, črne barve, z navadnim krmi-
lom. Sedež je pritrjen z žico. Kolo je
bilo najdeno v Slovenji vasi. Lastnik
se naj javi na Poverjeništvu za notra-
nje zadeve.
Iz pisarne Pov. za not. z. Ptuj
FOTOGRAFIJE
vseh vrst luksuzne izdelave, povečave v vsaki velikosti
in po vsaki sliki — fotoamaterska dela, kopiranje, raz-
vijanje, povečevanje itd. izvršuje
HOZVAIV I. Štefan
FOTOPODIETIE. ORMOŽ
Stranke sprejemamo vsak torek, četrtek in soboto od
12. do 17. ure popoldne in vsako nedeljo od 6. do 11. ure
dopoldne v lokalu v Ormožu.
Vsak četrtek in nedeljo od 13, do 17. ure popoldne v lo-
kalu Središče, poleg cerkve.
Poroke in temu slično fotografiramo po naročilu ob vsa-
kem času in kraju!
Uredništvo Id uprava: ptuJ. MLO. IL oadstropje — Telefon štev. 156 — Čekovni račun pri Narodn banki Ptnj §t 643-90303-3 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni uredn k Vrabl  Jože —
l^okupisov ae vračamo — Naročnina 156 din za leto 1951 se plača vnaprej — Tislu Mariborska tiskarna. Maribor.