ŠTEVILKA LETO Xi vrti, 2, DECEMBER 2ÛH6 CENA 1.70 EUR MINI MAAKEIMG i .o d r,ï--,iri' BENCINSKI SERVIS STRANICE Živahni plesalci dvignili prah z odra dvorane kulturnega doma v Bočni Občan onesnaževal potok v Strmcu i napeljano cevjo tz gnojne jame NAROČILA KURiLNEGA OLJA tel. 02 S45 0126, 03 752 07 08 STRAN 10 STRAN 21 Oglasi §£¡5? vabi na MIKLAVŽEV VEČER ki bo v ponedeljek, 5. decembra 2016, ob 17. uri na trgu na Rečici. Miklavževe bone dobite v Vrtcu Upa Rečica, Marketu Kea Rečica in Medgen borzi Rečica, 2 Savinjske novice št. 47, 25. november 2016 Iz vsebine: Temo tedna: V vladni obravnavi nova gradbena zakonodaja..............................4 Krožišče v Mozirju: Letos začetka gradnje ne bo.............................4 Zbor krojonov: Ida Šolar nova članica krajevnega odbora Kokarje...............................5 Proračun občine Mozirje: Predvidene prihodke bo po mnenju nadzornega odbora težko realizirati .. Občinski svet Solčavo: Upravljanje s krajinskim parkom Logarska dolina bo prevzela občina . Topolšica: Nada Vukadinovic Beslič razstavlja v Deos Centru starejših Zimzelen...................15 Pet let Zovodo PET: Terapevtski pari spodbujajo k nesebični pomoči sočloveku .. 19 Osnovno šolo Mozirje: Na obisku Primož Suhodolčan............................................19 Vremeno groditeljem bodo se zjosnilo? V prihodnjem letu bomo dobili, če zaradi aktualnih zaostritev na področju zdravstva ne pride do vladne krize ali celo razpada koalicije, novo prostorsko in gradbeno zakonodajo. Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi javne razprave o osnutkih pripravilo predloge treh zakonov: gradbenega, zakona o urejanju prostora in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Poglavitne novosti, ki jih prinaša nova zakonodaja, so manj zahtevni pogoji za nekatere vrste gradenj, kot na primer opustitev obveznosti pridobitve gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, pridobitev gradbenega dovoljenja z manj birokracije, uzakonitev možnosti skrajšanega postopka pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, okrepitev vloge občin v procesu dovoljevanja, večja vloga in odgovornost udeležencev gradenj, pospešena informatizacija postopkov dovoljevanja in razvoj elektronskega poslovanja, olajšani postopki legalizacij pri neproblematičnih gradnjah ... Spremembe so predvidene tudi glede pridobivanja soglasij, ki se bodo po novem imenovala mnenja, upravni organ pa ne bo več nujno vezan nanje. Pridobivala se bodo zunaj postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer jih bo lahko pridobival vlagatelj sam ali pa jih bo pridobival upravni organ. Postopek se bo lahko začel brez usklajenih soglasij ali z njimi, usklajeval pa jih bo upravni organ. Celotna dokumentacija s projektom za izvedbo bo potrebna pred začetkom gradnje, ko bo moral vlagatelj začetek gradnje prijaviti. Z začetkom gradnje bo seznanjena tudi gradbena inšpekcija. V primerih, ko ni predvidenih vplivov na okolje, bo možen skrajšani postopek izdaje gradbenega dovoljenja, odprto pa je ostaja vprašanje, ali bo omejen na določeno vrsto (manj zahtevnih) gradenj. Predvideno je, da bo dovoljenje, če bo vlagatelj pridobil vsa pozitivna mnenja in upravni organ ne bo ugotovil kršitev v projektu, izdano v skrajšanem postopku, brez posebne odločbe. Ni še jasno, ali bo obveljala domneva izdanega dovoljenja v primeru molka organa v predpisanem roku. Predlog legalizacije nenevarnih nedovoljenih gradenj za objekte, starejše od dvajset let, predvideva možnost pridobitve dovoljenja, na podlagi katerega lastniku ne bi bilo več treba rušiti objekta, mogoča bi bila tudi nadzidava ali prizidava. Za objekte, mlajše od dvajset let in pri katerih gre večinoma za gradnje, neskladne z gradbenim dovoljenjem, je predvideno, da bi za manjša odstopanja dobili uporabna dovoljenja oziroma odločbo o legalizaciji z morebitnimi sanacijskimi ukrepi. V primeru posebnih okoliščin, če na primer lastnik nima druge nepremičnine za bivanje ali v objektu opravlja gospodarsko dejavnost, rušenje pa bi mu vzelo edini vir dohodka oziroma bi povzročilo veliko gospodarsko škodo, bo mogoče z začasnim dovoljenjem inšpekcijsko odločbo odložiti za pet let, v tem času pa bi si lahko imetnik nepremičnine uredil nadomestni objekt. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 6 8 ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 48, 2. december 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 3 Tema tedna, Aktualno, Iz občin V VLADNI OBRAVNAVI NOVA GRADBENA ZAKONODAJA Stroka želi več časa in sodelovanja pri prenovi pomembne zakonodaje Ministrstvo za okolje in prostor je sredi novembra pripravilo predloge treh zakonov s področja gradnje in urejanja prostora, v vladni obravnavi naj bi bili še letošnje leto. Gre za predloge gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki pa niso usklajeni s strokovnimi združenji. V stroki zato opozarjajo, da predlogi predpisov brez ustreznega dodatnega strokovnega usklajevanja niso primerni za nadaljevanje postopka sprejemanja na drugih ravneh. INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE OPOZARJA Gradbena zakonodaja ima opazen vpliv na stanje v celotnem gospodarstvu. Po prepričanju predstavnikov Inženirske zbornice Slovenije in podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, s spreminjanjem veljavne zakonodaje ne smemo hiteti, ampak je treba predlagane zakone kakovostno dodelati in jih uskladiti z drugimi povezanimi zakoni ter predpisi. Kljub dvomom stroke pa predlogi zakonov tudi po njihovem mnenju niso v celoti slabi. Po mnenju zbornice gre koncept sprememb gradbene zakonodaje v pravo OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI smer, to pomeni predvsem v smer zmanjševanja birokracije in povečevanja javne koristi ter varnosti za investitorje. POSTOPKE PODALJŠUJEJO STARI PROSTORSKI AKTI IN PRETIRANA REGULACIJA Kot na večini področij je tudi gradbena zakonodaja podrejena birokratskim postopkom. Načel-nica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je povedala, da njihovi strokovni delavci pri delu še vedno uporabljajo pretežno stare prostorske akte, za katere ugotavljajo, da ne ustrezajo več današnjim potrebam in možnostim, njihovo spre- Ločeno zbiranje odpadkov se I I «I • v« • I v • • bo odrazilo na nižji položnici Predstavniki JP Komunala Mozirje so članom rečiškega občinskega sveta na seji predstavili elaborat o zbiranju komunalnih odpadkov. Glede na to, da je Komunala gospodinjstvom dala na razpolago posode za zbiranje embalaže, je mešanih odpadkov količinsko manj. Elaborat zato predvideva, da bodo položnice za odvoz odpadkov v prihodnjem letu nižje. Izračun temelji na podatkih iz letošnjih prvih devetih mesecev. Sicer bo Komunala elaborate pripravljala letno. Če razlika v ceni preseže deset odstotkov glede na veljavno, mora nove cene ponovno Investitorji najpogosteje gradijo enostanovanjske objekte, nekaj je rekonstrukcij ter prizidav in nadzidav. minjanje pa traja dolgo oziroma ni vedno mogoče. »Občine, razen občin Mozirje in Rečica ob Savinji, še vedno niso sprejele novih občinskih prostorskih načrtov (OPN). Zaradi nejasnih in nedorečenih določb posameznih členov jih pozivamo za avtentična tolmačenja, kar zopet podaljšuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja.« A, kot je povedala Cigaletova, tudi pri vodenju postopkov, kjer so že sprejeti novi prostorski akti (OPN), nastajajo težave zaradi pretirane regulacije. »Investitorji imajo svo- je želje in predstave o tem, kakšen objekt bi želeli graditi. Le-teh pa žal zaradi izjemno podrobnih pogojev za gradnjo določenih v OPN ne morejo realizirati.« Zaradi tega seveda prihaja do slabe volje in kazanja s prstom na preveč birokratsko upravo. DALJŠI ROKI ZARADI NEPOPOLNIH IN NESKLADNIH PROJEKTOV »Sami smo mnenja, da je preveč razširjeno prepričanje, da postopki gradbenih dovoljenj trajajo predolgo in da znaten del odgovornosti odobriti pristojni občinski organ. Sprememba je nastala pri plačevanju kosovnih odpadkov, ki jih bodo odslej plačevali uporabniki sami in ne več občina kot doslej. Občina mora sprejeti nov odlok o izvajanju storitve zbiranja komunalnih odpadkov. Svetniki so v razpravi poudarili, da je treba občane še naprej spodbujati k doslednemu ločevanju odpadkov. Jure Kolenc je poudaril, da je na tak način možno vplivati na nižji znesek na položnici, zato je treba k temu spodbujati. Vera Slokan je dodala, da se hkrati nekaj dobrega naredi tudi za okolje. Marija Lebar KROZISCE PRI AVTOBUSNI POSTAJI MOZIRJE Letos začetka gradnje ne bo Podjetje VOC Celje d. d., ki je bilo izbrano na razpisu za izvajalca gradnje novega krožišča pri mo-zirski avtobusni postaji, je ta teden nameravalo pričeti z deli. Ker pa bi bila slednja v času novoletnih praznikov prekinjena, je prevladal predlog Direkcije RS za ceste, da se gradnja prične takoj po novem letu. Začetek del bo odvisen od vremenskih pogojev. V najboljšem primeru se bo gradbišče odprlo takoj v začetku januarja. Kot ob podobnih projektih drugje gre pričakovati občasne zastoje, za kar bo potrebna strpnost uporabnikov te ceste. Nevšečnosti bodo trajale par mesecev, saj mora biti investicija zaključena do 31. maja prihodnjega leta. Občina Mozirje je v tem času podpisala vse pogodbe glede odkupov zemljišč, pridobljena so vsa soglasja. Projektna dokumentacija je zaključena, zato bi se dela lahko pričela. Res pa najbrž ni smiselno, da bi dela tri tedne potekala, potem pa bi gradbišče dva tedna stalo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 46, 18. november 2016 4 Tema tedna, Organizacije nosi upravni organ, zelo malo pa se izpostavlja odgovornost projektantov, soglasodajalcev in občin. Po naši statistiki prihaja do daljših rokov največkrat zaradi nepopolnih in neskladnih projektov, tako je v več kot v 70 odstotkih vseh obravnavanih zadev.« Kot meni Cigaletova, v tem pogledu predlog gradbenega zakona ne prinaša večjih prednosti, zaradi katerih bi lahko pričakovali hitrejše izdajanje gradbenih dovoljenj kot doslej. »V kolikor mnenja, do sedaj soglasja, ne bodo priložena k vlogi, bo to podaljšalo čas odločanja. Obseg projektne dokumentacije ne bo bistveno drugačen kot dosedanji, v kolikor pa bo vseboval tudi podatke za ugotavljanje bistvenih zahtev, je verjetno, da bo še obsežnejši. Bolj kompleksen in daljši bo tudi čas odločanja, če bo moral uslužbenec preverjati podrobno vsebino podatkov v projektu.« OSNUTEK GRADBENEGA ZAKONA PRIPRAVLJEN GLEDE NA IDEALNO STANJE NA TERENU Sprememb predlaganih novih zakonskih določil, ki so po mnenju zbornice pozitivne, je tudi nekaj. Najbolj podpirajo vpeljavo arhitektov in inženirjev kot strokovnih sodelavcev na upravnih enotah. Le-ti bi delovali v smeri debirokratizaci-je postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Tudi Cigaletova meni, da predlog nove gradbene zakonodaje prinaša nekatere investitorjem prijazne rešitve. Pri tem ima v mislih izdajo predodločbe (v preteklosti lokacijsko dovoljenje), ne bo več uporabnega dovoljenja, komunalni prispevek bo potrebno plačati po dokončanju del ipd. »Stališče upravne enote je, da je osnovni pogoj za skrajšanje časa izdaje gradbenega dovoljenja še vedno popolna in skladna projektna dokumentacija. Predpogoj za uspešno implementacijo zakona v praksi pa odgovorno ravnanje vseh, ki v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja kakorkoli sodelujejo, tako posredno kot neposredno. Menimo, da je osnutek pripravljen glede na idealno stanje na terenu, z neoporečno odgovornimi udeleženci pri graditvi. A do sprejema tega zakona je še dobro leto.« Predlog nove gradbene zakonodaje nadalje obljublja tudi pet- Milena Cigale, načelnica Upravne enote Mozirje: »Tako kot na ravni države tudi na lokalni ravni v zadnjih šestih letih opažamo trend zmanjševanja števila izdanih gradbenih dovoljenj. Po letu 2010 število izdanih gradbenih dovoljenj konstantno pada (2010 - 185, 2011 - 178, 2012 - 155, 2013 - 163, 2014 - 113, 2015 - 112, 2016 - (do 23. 11.) 118). Izjema od tega trenda sta leti 2013, ko je stopila v veljavo Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in se je posledično močno povečalo število nezahtevnih gradbenih dovoljenj in iztekajoče leto, ko opažamo, da se bo ta trend spet rahlo obrnil v nasprotno, pozitivno smer. Investitorji najpogosteje gradijo enostanovanjske objekte, nekaj je rekonstrukcij ter prizidav in nadzidav. Občine z našega območja pa gradijo predvsem javno gospodarsko infrastrukturo (ceste, kanalizacije, vodovode, parkirišča ...).« letno veljavnost gradbenega dovoljenja; obvezna zavarovanja udeležencev; izjavo vseh udeležencev ob koncu gradnje, da je gradnja skladna s projektno dokumentaci- jo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter ureditev kolektivnega zavarovanja odgovornosti za škodo prek zbornic. Tatiana Golob ZBOR KRAJANOV ZA NASELJE POTOK Ida Šolar nova članica krajevnega odbora Kokarje Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je ob izvolitvi čestital Idi Šolar. (Foto: Marija Lebar) Krajani naselja Potok so na zboru, ki ga je sklical župan občine Nazarje Matej Pečovnik, izvolili nadomestno članico krajevnega odbora in oblikovali pobude za izboljšanje stanja na področju javne infrastrukture. Župan je predstavil načrtovane ukrepe na območju Potoka in odgovarjal na vprašanja krajanov. ZAHVALA PREMINULEMU ODBORNIKU Zaradi smrti Alojza Friclja je ostalo eno mesto člana krajevnega odbora krajevne skupnosti Kokarje prazno. Zato so, kot je povedala predsednica KS Kokarje Andreja Zupan, izvedli nekaj posvetovalnih razgovorov, pri katerih je sodeloval tudi občinski svetnik iz Potoka Miran Lever. Kot primerna kandidatka se je izkazala Ida Šolar, ki je sicer aktiv- no vpeta v delo krajevnih društev. Šolarjeva je kandidaturo sprejela in bila na zboru soglasno izvoljena. Zupanova se je z mislimi zahvale spomnila preminulega Alojza Friclja. Predsednica krajevne skupnosti se je ob tej priložnosti zahvalila županu, da je občina izvedla ureditvena dela na Mostnem grabnu, in povedala, da je potreb v zvezi s poplavnimi ukrepi še precej. Župan Matej Pečov- nik je povedal, da sta za kraj v pripravi dva projekta, in sicer izvedba mostu in prometna ureditev. Ko bo izdelana projektna ideja, bo sklican nov sestanek s krajani, da se bodo opredelili do predlaganih rešitev. POBUDE KRAJANOV Krajani so nato županu predstavili nekaj problemov na posameznih odsekih cest zaradi poplavljanja, neurejenega odvodnjavanja ali urejanja, dotaknili so se tudi problematike internetnih povezav. Pe-čovnik je poudaril, da vse rešitve niso odvisne od občine, nekatere celo niso v njeni pristojnosti, kot je na primer urejanje vodotokov, občina pa na te težave pristojne stalno opozarja. Včasih se občina srečuje tudi z nepripravljenostjo krajanov oziroma lastnikov zemljišč, kar izvedbo projektov še dodatno oteži. Marija Lebar 5 Savinjske novice št. 46, 18. november 2016 Iz občin, Gospodarstvo PRORAČUN OBČINE MOZIRJE Predvidene prihodke bo po mnenju nadzornega odbora težko realizirati Predsednica nadzornega odbora občine Milena Benetek je dejala, da predlog proračuna že na prihodkovni strani ne drži, kako bo potem na odhodkovni. (Foto: Štefka Sem) Prva obravnava proračuna za prihodnje leto je bila glavna točka novembrske seje občinskega sveta mozirske občine. Pred tem so ga obravnavali vsi odbori. Na večino vprašanj, ki so jih imeli člani odborov, so prejeli odgovore s strani občinske uprave, z odgovori pa so bili v večini zadovoljni. Predlog proračuna so pred razpravo podprli vsi odbori razen nadzornega. Župan Ivan Suhoveršnik je poudaril, da se je pred pripravo proračuna sestal s predstavniki javnih zavodov, Javnega podjetja Komunala Mozirje, predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje. Z njimi so se uskladili glede njihove predvidene porabe. VISOKO ZASTAVLJENI PRIHODKI Prihodke so v mozirski občini predvideli v višini dobra 3,2 milijona evrov, odhodki pa naj bi bili za sto tisoč evrov manjši. Odbor za proračun je izrazil nejevoljo, saj niso prejeli devetmesečne realizacije, po kateri bi se lahko orientirali, prav tako niso, čeprav so predlog proračuna obravnavali zadnji, prejeli pripomb ostalih odborov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tudi na pobudo strokovnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije izdalo dovoljenje za podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili in za podor strniščnih posevkov do 15. decembra. Zaradi obilnega deževja v oktobru in novembru pravočasen razvoj gnojil na kmetijske površine ni bil mogoč, prav tako je bil onemogočen podor strniščnih posevkov. Obilne padavine in razmočenost tal so onemogočile razvoz gnojil na kmetijske površine. Podorava-nje strniščnih dosevkov pa je bilo Še manj navdušenja so pokazali v nadzornem odboru občine. Predsednica Milena Benetek je povedala, da predlog že na prihodkovni strani ne drži, kako bo potem na odhodkovni. Prepričana je, da so številne postavke ocenjene previsoko in jih ne bodo dosegli. Zelo optimistično si je namreč po njenem občinska uprava zastavila prihodke pri prodaji zemljišč, turistični taksi in še kje. in nemogoče oziroma bi za njivske površine pomenilo degradacijo in uničenje strukture tal. Glede na to, da se podobne razmere pojavljajo skoraj vsako leto in se obdobje vegetacije podaljšuje v zimo, bi veljalo razmisliti, da bi bil ta rok v prihodnjih letih drugače določen. Obdobje prepovedi sicer traja od 15. novembra do 15. februarja. Tudi v obdobju podaljšanja je gnojenje z organskimi gnojili prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. ZM OBVEZNOST DO GASILCEV Svetniki so v razpravi izpostavili še nekaj tem. Luka Paulič je povedal, da se mora občina držati podpisanega dogovora z gasilskim društvom in jim je dolžna letos in še naslednji dve leti nakazati po petdeset tisoč evrov za novo gasilsko cisterno. Odstopanja so možna le pri zadnjem plačilu, po dogovoru z gasilci. Kajti v pripravljenem proračunu je bilo le 41 tisoč evrov namenjenih gasilcem, nakar so se manjkajoča sredstva našla. Za pet tisočakov se bo zmanjšalo financiranje knjižnice, društvo Pust Mozirski pa bo dobilo štiri tisočake manj, ki so bili namenjeni za najem šotora. Le-tega bo po besedah župana Suhoveršnika moral odslej plačevati tisti, ki bo dogodke v šotoru tržil. POHVALA NADZORNEMU ODBORU Jože Jelen je izrazil pohvalo nadzornemu odboru in Benetkovi, ki so se proračuna podrobno lotili in ga pregledali. Po njegovem mnenju se svetniki zanašajo na poštenje občinske uprave, sami pa ne raziskujejo celotnega proračuna. Jelen je izpostavil nezadovoljstvo glede ne-poročanja občinske uprave o realizaciji proračuna. So pa bili svetniki enotni glede nakupa zemljišča v Preseki, kjer naj bi stal turistično informacijski center za celotno dolino. Menili so, da je dobro imeti večje zemljišče in mu dati še druge vsebine. Suho-veršnik je omenil, da se tam načrtuje vstopna točka za dolino, ki bo morala biti večja, kot je mišljeno za enkrat, računajo pa na sredstva, ki naj bi jih pridobila LAS na razpisu. VEČJE INVESTICIJE Največji investiciji, ki bosta izvedeni letos in drugo leto, sta dokončanje čistilne naprave, ki bo po predvidevanjih zaključena do konca leta, plačila pa bodo bremenila tudi proračun prihodnjega. Druga večja investicija je izgradnja krož-išča pri avtobusni postaji. Pogodbe o nakupu zemljišč so podpisane. Poleg teh mora občina sofinancirati izgradnjo krožišča, je povedal Suhoveršnik. V prihodnjem letu zapadejo v plačilo še dela na cesti Lepa Njiva. Glede na interes trgovskega podjetja Jager, ki bi v Mozirju rad gradil trgovski center, in trgovskega podjetja Spar, ki bi gradil na območju nekdanjega trgovskega centra Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v stečaju, se nadejajo nekaj več komunalnega prispevka. A plačilo le-tega morajo vrniti podjetju PV Invest, ki naj bi gradil stanovanjske bloke v Podro-žniku. Ker do tega ni prišlo, je občina podjetju dolžna vrniti vplačan komunalni prispevek. Dogovorili so se za plačilo v dveh obrokih v letih 2017 in 2018. Štefka Sem www MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Podaljšali obdobje gnojenja zaoravanja strniščnih posevk 6 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Gospodarstvo, Iz občin SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Odmikanje izgradnje hitre ceste je igranje s prihodnostjo Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar (desno) je predstavil težave, s katerimi se soočajo v občini zaradi predvidene gradnje hitre ceste. (Foto: Marija Lebar) Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je gostoval v Šmartnem ob Paki, kamor ga je povabil tamkajšnji župan Janko Kopušar. Podrobneje jim je predstavil potek trase hitre ceste 3. razvojne osi na območju šmarške občine in izzive, s katerimi se ob tem srečuje tamkajšnja lokalna skupnost. Vsi od prisotnih so se strinjali, da je cesta potrebna, da pa bodo pri tem potrebne tudi žrtve. VELIK IZZIV ZA MALO OBČINO Kopušar je poudaril, da je občina Šmartno ob Paki najmanjša od občin, kjer bo potekala gradnja in bo preko njenega ozemlja potekal najdaljši del trase. Gradnja bo prinesla znaten vpliv na okolje, kjer bo predvidoma štiri leta potekalo gradbišče. Porušenih bo kar nekaj objektov, med njimi 20 stanovanjskih, in skoraj petdeset gospodarskih in pomožnih objektov. Ob tem bo potrebno pripraviti gradbiščne ceste, promet pa bo potekal tudi po regionalni cesti, ki je že zdaj zelo obremenjena. »Če bo naša občina tako obremenjena in njeni prebivalci tako prizadeti, po drugi strani pričakujemo tudi nekaj družbene odgovornosti v okoljih, ki bodo imela od ceste korist. Pri gradnji ceste se ne oziramo na lokalne meje, ko pa gre za družbeno odgovornost in konkretno podporo, pa se zapiramo v občinske plotove,« je bil kritičen Kopušar. TUDI GOSPODARSTVO JE CIVILNA INICIATIVA Predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer je poudarila, da se na cesto čaka že vsaj 15 let. Potrebno je pomisliti na dolgoletno negotovost gospodarstva, investitorjev in prebivalcev, ki ne vedo, kako in če sploh se lotiti kakršnekoli gradnje ali vlaganj. Se igramo s prihodnostjo, se je vprašala. »Govori se o civilnih iniciativah. Tudi gospodarstvo in gospodarstveniki smo civilna iniciativa, ki pa se ne bori le zase, temveč tudi za delovna mesta,« je med drugim poudarila Tinaurjeva. Zatrdila je, da bo zbornica občini Šmartno ob Paki vsekakor nudila moralno podporo. ROK ZA SPREJEM UREDBE OSTAJA DECEMBER »Upam, da bodo postopki tekli dalje in bo za sprejem uredbe o umeščanju ostal letošnji december, kot je predvideno,« je še dodala predsednica zbornice. Temu razmišljanju se je pridružil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Dr. Franc Žerdin je dejal, da so pri zasledovanju ciljev vedno tudi žrtve. Saša regija je bila po njegovem ves čas v neenakopravnem položaju, saj je bila degradacija zaradi potreb slovenske energetike na našem območju ogromna. V vseh teh letih so bila žrtvovana številna kmetijska zemljišča in več kot tisoč objektov. Marija Lebar KROZISCE V NAZARJAH Pretekli teden so v Nazarjah z grobim asfaltom preplastili novo krožišče. Fini asfalt naj bi bil položen v spomladanskem času. Tedaj naj bi VOC opravil tudi vzdrževalna dela na odseku ceste od Fini asfalt bodo položili pomladi gradu Vrbovec do mostu čez Savinjo. Fino asfaltno prevleko je dobil odsek ceste od centra kraja do križišča pri osnovni šoli. Predvidevajo, da bodo ta petek uspeli asfaltirati še pločnike. Kakšen krajinski objekt bo stal na sredi krožišča, bo znano po izboru predloga na osnovi natečaja, ki ga bodo objavili v začetku prihodnjega leta. (Foto: Igor Solar) Center Nazarij je dobil novi avtobusni postajališči. Betonski temelji so nared, objekta za potnike naj bi bila postavljena do konca naslednjega tedna. Po besedah župana Mateja Pe-čovnika znaša strošek rekonstrukcije krožišča nekaj več kot 650 tisoč evrov, nekaj manj kot tristo tisočakov bo pokrila občina sama. SOLČAVA V krožišču je predviden krajinski objekt. Kaj bo tja umeščeno, še ni dorečeno. Nekaj idej se je pojavilo, a po besedah župana bodo o objektu odločali na osnovi natečaja. Slednjega bodo objavili v začetku prihodnjega leta, realizacijo zmagovalne ideje predvidevajo v poletnih mesecih. Marija Šukalo Namestili slušno zanko v cerkvi Občina Solčava je financirala namestitev slušne (indukcijske) zanke v farni cerkvi. Obiskovalci in udeleženci maše, ki imajo slušne težave, so novo pridobitev že lahko preizkusili. Pridobitev je namenjena uporabnikom slušnih aparatov in jim omogoča udobno in ne- moteno poslušanje izgovorjenega v mikrofon. Občina je zanjo odštela okoli tisoč evrov. Poleg tega so za uporabo v cerkvi kupili dva mikrofona s stojalom ter oddajnik, kar je zneslo 400 evrov. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 46, 18. november 2016 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET SOLČAVA Upravljanje s krajinskim prevze markom Logarska dolina bo a občina Občina Solčava s podjetjem Logarska dolina d. o. o., ki upravlja s krajinskim parkom, ni dosegla dogovora o porazdelitvi sredstev, ki se stekajo od pobranih vstopnin v Logarski dolini. (Foto: Igor Solar) V decembru 2015 je občina Solčava podjetju Logarska dolina d. o. o., ki upravlja s krajinskim parkom, poslala dopis, s katerim je začel teči enoletni odpovedni rok koncesijske pogodbe. Občina in občinski svet sta bila mnenja, da sodelovanje z upravljavcem ne poteka v skladu z dogovori. Podjetje Logarska dolina d. o. o. tudi ni odgovorilo oziroma podpisalo aneksa, ki mu ga je občina poslala letos spomladi. O tej temi je tekla beseda tudi na zadnji seji solčavskega občinskega sveta. DOGOVOR O UPRAVLJANJU IN DELITVI SREDSTEV NI BIL DOSEŽEN Županja Katarina Prelesnik je svetnike seznanila, da se aktivnosti glede upravljanja parka nadaljujejo v smeri, da to dejavnost prevzame občina, saj s sedanjim upravljavcem niso dosegli dogovora o porazdelitvi sredstev, ki se stekajo od pobranih vstopnin. »Menim, da je bolje, da upravljanje že decembra prevzame občina in da je potrebno več vlagati v osnovno infrastrukturo. Zavedam se, da sredstva vstopnine ne bodo zadostovala za vse potrebe, verjetno bo morala občina iz proračuna za cestno infrastrukturo zagotoviti dodatna sredstva,« je med drugim dejala županja. OBČINA MOZIRJE V občini Mozirje je odslej na desetih steklenih oglaševalskih objektih z modrimi stebri omogočeno brezplačno oglaševanje za društva s sedežem v mozirski občini. Brezplačni plakati so lahko do velikosti A0, možno je oglaševati z večjimi plakati, kar pa se obračuna po veljavnem ceniku. Oglaševanja na uradnih mestih se lahko poslužujejo tudi društva ostalih občin, storitev se obračuna po ceniku. NA VIDIKU NOV UPRAVLJAVSKI NAČRT Zaradi spremembe ne bo potrebno spreminjati obstoječih odlokov, potrebno pa je pripraviti nov upravljavski načrt. Načrt upravljanja bo moral upoštevati zakon o varstvu narave, predvideti bo potrebno, koliko in kam se namenjajo sredstva iz vstopnine. Potrebno je predvideti tudi odškodnine. V načrtu morajo biti jasno navedeni kratkoročni in dolgoročni cilji. SPREJEMANJE DOKUMENTA Z JAVNO RAZGRNITVIJO Glede načrta upravljanja je županja mnenja, da potrebujejo dobrega strokovnjaka, ki bo vodil koordinacijo priprave vsebine načrta upravljanja. Dokument se bo pripravljal javno in z javno razgrnitvijo. V ta dokument mora biti vključena vizija in konkretni plani, kaj je potrebno narediti, z osnovami za prijavo na razpise. Svetniki so se s povedanim v večini strinjali, so pa izrazili bojazen, da bi izdelava upravljavskega načrta za proračun pomenila veliko finančno breme. Izdelava takega načrta je zahtevna in ima svojo ceno, je odgovorila županja. Z eno informativno ponudbo občina že razpolaga, bodo pa jih pridobili še več in nato izbrali Za namestitev plakatov se lahko interesenti obrnejo na pooblaščenega oglaševalca Ivana Turka. Možnost oglaševanja je tudi na preko-cestnih transparentih ali velikih panojih, a le-to oglaševanje ni brezplačno. Lastno oglaševanje na obcestnih panojih in tablah ni dovoljeno. Objekti bodo odstranjeni s strani pooblaščenega oglaševalca na stroške postavitelja. ŠS najugodnejšega izvajalca. Kaj o temi menijo v družbi Logarska dolina d. o. o. in o zimski sezo- OBČINSKI SVET LJUBNO V prihodnjem letu bo polovica proračuna občine Ljubno namenjenega za večje in manjše investicije, je povedal župan Franjo Naraločnik na zadnji seji občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila namreč prva obravnava proračuna za prihodnje leto. Svetniki so predlog v prvem branju potrdili, sedaj je v 15-dnevni javni obravnavi, ko bodo ta dokument pregledali tudi člani odborov, prav tako lahko nanj daje pripombe zainteresirana javnost. Župan in računovodkinja Janja Kosmač sta izpostavila bistvene postavke, na katerih so rezervirani večji zneski za izvedbo projektov v naslednjem letu. Župan je uvodoma dejal: »Proračun, kot ga predlagamo, je naravnan razvojno, saj je polovica denarja namenjenega investicijam. Hkrati smo se pri pripravi, kolikor je bilo le mogoče, držali sprejetega večletnega načrta razvojnih programov.« Navedel je nekaj projektov, ki bi jih na Ljubnem radi v celoti ali vsaj delno izvedli v prihodnjem letu. ni v tej alpski dolini pa več v eni prihodnjih številk Savinjskih novic. Marija Lebar Med njimi so posodobitev čistilne naprave v IPC Loke, delna izvedba pločnika v Radmirju, ureditev nekaterih cest in hudournikov. Podrobno so tako investicijski kot ostali odhodki in prihodki našteti v predlogu proračuna, ki so ga svetniki pred sejo preučili. Menili so, da je predlog izdelan dobro, da so enakomerno zastopana vsa področja delovanja javne samouprave kot tudi vsa naselja v občini. Svetnica Anka Rakun je dejala, da bi bilo bolje, če ne bi bilo potrebno zadolževanje, četudi gre za povratna sredstva države po 23. členu zakona o financiranju občin in je kredit brezobresten. Ana Kladnik je predlagala, da se nekaj več denarja nameni za humanitarne in druge interesne dejavnosti. Še nekaj drugih manjših predlogov si je občinska uprava zabeležila in jih bo upoštevala v končnem proračunu, ki ga bodo po petnajstdnev-ni javni obravnavi sprejemali v drugem branju sredi decembra. Marija Lebar Možnost brezplačnega oglaševanja za društva Skoraj polovica proračuna namenjena investicijam 8 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Zdravstvo, Gospodarstvo, Organizacije DONACIJA APARATA ZA 24-URNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA Bolnikom približana še ena storitev, za katero so hodili drugam V sredo, 23. novembra, so v Zgornjesavinj-skem zdravstvenem domu Nazarje prejeli dona-cijo aparata za 24-urno merjenje krvnega tlaka. Zavodu ga je doniralo farmacevtsko podjetje Krka, za aparat pa se je najbolj prizadeval zdravnik Klemen Poznič. Direktorici zavoda Darji Es so se ob prejemu donacije pridružili zdravniki, medicinske in patronažne sestre. PRISKOČILI NA POMOČ Podjetje Krka in nazarski zdravstveni zavod povezuje dolgoletno sodelovanje. Poleg tega, da v Krki cenijo znanje in zdravstveno osebje in- V sejni sobi upravnega centra v Mozirju je potekala predstavitev nove pridobitve. Občina Mozirje je namreč ob donaciji podjetja Kostmann d. o. o. nabavila defibrilator, ki je odslej nameščen ob vhodu v stavbo. Zaposlene v centru je o uporabi aparata poučil Simon Mastnak. Na kratko je preletel tematiko ravnanja z bolnikom ob zastoju srca. Osvežitev prve pomoči je vsakomur prišla prav, saj znanja, ki jih človek ne uporablja, hitro zvodeni-jo. Mastnak je med predstavitvijo poudaril enostavnost uporabe defibrilatorja. Dejstvo, da ga lahko uporabi vsak in s tem morda nekomu reši življenje, je pomembno, saj je marsikoga strah, da ga ne bi znal uporabiti. Naprava sama daje navodila, potrebno je le poslušanje in izvajanje tega, kar narekuje. Benjamin Kanjir formirajo o novostih, organizirajo strokovna srečanja ter predavanja, je ena od oblik sodelovanja tudi doniranje opreme. Predstavnici podjetja sta izrazili prepričanje, da je aparat prišel v prave roke, saj so si zanj zelo prizadevali. »Smo družbeno odgovorno podjetje in če je v naši moči, radi priskočimo na pomoč,« sta povedali. APARAT BO POLNO ZASEDEN »Imamo kar nekaj pacientov, ki imajo težko vodljivo arterijsko hipertenzijo. S pomočjo aparata, ki smo ga prejeli, jim bomo omogočili 24-urno merjenje krvnega tlaka in jim privar- Simon Mastnak je med predstavitvijo poudaril enostavnost uporabe defibrilatorja. (Foto: Benjamin Kanjir) čevali dvakratno pot v drugo ustanovo,« se je v imenu osebja in bolnikov za donacijo zahvalil zdravnik Klemen Poznič. Dodal je še, da je v ambulantah družinske medicine pomanjkanje aparatov, ki bi zdravnikom olajšali delo, pacientom pa prihranili marsikatero pot. Štefka Sem LJUBNO OB SAVINJI Pešci se vse bolj zavedajo svoje ranljivosti v prometu Mimoidoči radi sprejmejo odsevnike in dober nasvet glede ravnanja v prometu. (Foto: ML) Člani Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu (SPV) Občine Ljubno in policisti Policijske postaje Mozirje so se v večernih urah sredi novembra podali skozi Ljubno, Radmirje, Oko-nino, Juvanje in druga naselja ter mimoidočim razdelili odsevna telesa in promocijski material, ki so ga prejeli od Javne agencije RS za varnost prometa. Pri tem so sogovornikom namenili kakšen nasvet in prijazno besedo. Bodi viden, je moto, ki še posebej velja v temačnih in meglenih jesenskih dneh. Kot pravi Primož Vodušek, predsednik SPV Ljubno, se ljudje zelo zanimajo za njihovo akcijo in opaziti je, da odsevnike tudi vse bolj uporabljajo. Marija Lebar Aparat za 24-urno merjenje krvnega tlaka, katerega je zavodu doniralo podjetje Krka, je prevzel zdravnik Klemen Poznič. (Foto: Štefka Sem) UPRAVNI CENTER MOZIRJE S pomočjo družbe Kostmann do defibrilatorja 9 Savinjske novice št. 50, 16. december 2016 Kultura FOLKLORNA PRIREDITEV BOČNA PLEŠE Živahni plesalci dodobra dvignili prah z odra Z venčkom prazničnih so gostje s Črne na Koroškem poželi močan aplavz. (Foto: Štefka Sem) Oder dvorane kulturnega doma v Bočni je bil prizorišče, na katerem so se zavrteli plesalci treh folklornih skupin. S pesmijo so dogodek popestrile Ljudske pevke Pušeljc, z igranjem na harmoniko pa samouk in harmonikar pri domačih folklornih plesalcih Klemen Poljan-šek. Dogajanje je začinil povezovalec Miran Žerovnik. ČETRTA PRIREDITEV V ŠTIRIH LETIH DELOVANJA Folklorni plesi so del kulture, ki se prenaša iz roda v rod, za to imajo zasluge številni plesalci, ki delujejo v številnih folklornih skupinah po Sloveniji. Ena izmed njih je skupina Kulturnega društva Bočna. Po štirih letih delovanja se lahko po- hvalijo s četrto organizacijo prireditve Bočna pleše. Na njej radi prikažejo, kaj novega so se naučili, za prijetnejše druženje pa povabijo še nekaj somišljenikov. Letos sta se jim pri prikazu plesov pridružili Folklorna skupina Kulturnega društva Gozdar iz Črne na Koroškem in Folklorna skupina Kobula iz Petrovč. Medtem ko so domačini odplesali splet Praznik košnje, so gostje iz Črne odplesali Venček prazničnih in Steljeraja. Plesalci iz Petrovč so se predstavili s prekmurskimi plesi v spletu Nede mi več rasla. Z ljudsko pesmijo so dogodek popestrile pevke skupine Pušeljc in harmonikar Poljanšek. PRIREDITEV, KI SE NADALJUJE TUDI PO ZAKLJUČKU Pomemben del prireditve Bočna pleše je druženje nastopajočih po dogodku. Porajajo se nove ideje, delijo se izkušnje, predvsem pa se prepeva in pleše ter širi slovenska kultura. Štefka Sem RECICA OB SAVINJI Filip Eremita razstavil fotografije kraja in narave Kulturno društvo Rečica ob Savinji je pripravilo fotografsko razstavo Podobe Rečice avtorja Filipa Eremite. V Medgen borzi so si obiskovalci ogledali fotografije kraja in trenutkov v naravi, kot jih je v objektiv ujel Eremita. Dogodek je s kulturnim programom obogatila vokalna zasedba Rečiški pobi. Avtorja je opisala predsednica društva Mojca Štorgelj. »Filip Eremita, katerega dela so bila objavljena na svetovno znani platformi za umetnike in grafične obliko- Filip Eremita v objektiv lovi trenutke, ki so neponovljivi in so prav s fotografijo zamrznjeni v čas. (Foto: Marija Šukalo) valce - Boredpanda, na spletnem portalu Huffingon Post, ki je ameriški spletni gigant, na avstralskih, južnoameriških, poljskih, čeških, hrvaških portalih, dokazuje, da lahko fotografije ptic, pokrajin, meglic in gob stopajo z roko v roki s popu-lističnim portretom svetovnega kova,« je med drugim povedala. Dela, ki jih je predstavil javnosti, so nastajala v različnih letnih časih. Na njih ni ujeta le arhitektura, temveč tudi prebivalci, živali in rastline. Marija Šukalo ULICNI GLASBENIK FRANJO JUROVIC Kot kitarist najraje preigrava stari rock Franjo Jurovic je v avli rečiš-ke osnovne šole pripravil recital z naslovom Zgodovina rocka skozi oči kitarista. Uličnega glasbenika je v goste povabilo Kulturno društvo Rečica ob Savinji. Razložil je, kako je na zvok in ustvarjalce glasbe vplival razvoj kitar in ojačevalcev ob skladbah vse od zgodnjih šestdesetih do poznih osemdesetih, ko se je po mnenju mnogih zlata doba rocka počasi izpela. Velenjčan zadnji dve leti nastopa in ustvarja predvsem po ulicah različnih mest. Zase pravi, da kot kitarist najraje preigrava stari rock na električni kitari. Na njegovem programu so kakšni adrenalinski Deep Purple. Na njegovo igranje je največ vpliva imel blues, čeprav ga zadnje čase ne igra pogosto. Močan vliv nanj so imeli predvsem Johnny Winter, Muddy Waters in Led Zeppelini. Marija Šukalo Franjo Jurovic nastopa in ustvarja predvsem po ulicah mest, na Rečici ob Savinji pa je pripravil zanimiv recital. (Foto: Marija Šukalo) 10 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Gospodarstvo, Oglasi Avohiša Čepin Avtohiša Čepin iz Vojnika je družinsko podjetje, ki se lahko pohvali s svojo 29-letno tradicijo uspešnega delovanja. Začeli so z avtokle-parskimi in avtoličarskimi storitvami, ki so jim v letu 2000 dodali še ponudbo servisnih storitev in ponudbo - najprej prodaje rabljenih vozil in kasneje novih vozil. Danes so uradni pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila znamk Mercedes-Benz , Ford, Škoda in Honda, kot tudi za motorna kolesa znamk HONDA in SYM ter tehničnega programa HONDA (snežne freze, agregati, kosilnice, ...). Na zalogi imajo tudi pestro ponudbo rabljenih vozil vseh blagovnih znamk, saj imajo kupci novih vozil možnost, da svoje staro vozilo menjajo proti doplačilu za novo, vozila pa imajo tudi garancijo. Da bo vaše zadovoljstvo popolno, bodo v Av-tohiši Čepin skrbeli za vas tudi po nakupu vozila ali motorja, saj so še posebej ponosni na široko paleto poprodajnih storitev. Za vse blagovne znamke, ki jih imajo v prodajnem programu, nudijo v svojem najsodobneje opremljenem poslovnem objektu tudi pooblaščene servise. Poleg tega vam nudijo tudi avtokleparske in ličar- GOLTE NA PRAGU ZIMSKE SEZONE ske storitve, sodelujejo z vsemi večjimi zavarovalnicami, zato je mogoče pri njih urediti tudi cenitve poškodovanih vozil. Imajo tudi svoje vulka-nizerstvo, avtovleko, urejajo financiranja za nakup novih in rabljenih vozil, v registracijski pisarni je mogoče poleg zavarovanj urediti tudi vse v zvezi s prijavo in odjavo vozila. Vabljeni v Avtohišo Čepin, še posebej v mesecu decembru, ker so za vas pripravili številne ugodnosti! Več o Avtohiši Čepin in njihovi ponudbi na : www.cepin.si PRODAJA: Mercedes-Benz: (03) 828 01 44 ali 051/247-222 Ford: (03) 828 01 53 ali 051/247-888 Škoda: (03) 828 01 63 ali 051/247-555 Honda: (03) 780 00 50 ali 070/583-920 Rabljena vozila: 031/612 001 SERVIS: (03) 780 00 40 ali 051/323-999 Smučanje mogoče že ta konec tedna? Kot sta napovedala direktor in vodja prodaje družbe Golte, Ernest Kovač in Mitja Škrabl, na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki so jo na Gol-teh sklicali predstavniki slovenskih smučarskih centrov ob zaključku poletne in začetku zimske sezone, bo ponekod ob ugodnih vremenskih razmerah za izdelovanje umetnega snega že prva smuka. Prav gotovo pa se bodo še posebej potrudili prav na Golteh, kjer zasnežujejo z vsemi desetimi snežnimi topovi. MOGOČE SMUČANJE ŽE TA VIKEND Do sobote bodo pripravili družinsko progo in smučišče Blatnik, ob dovolj nizkih temperaturah bodo sneg izdelovali tudi na ostalih smučiščih. Ob obetajočih napovedih za naravno snežno podlago sredi decembra, ko bodo uradno odprli zimsko smučarsko sezono, pa bi naj stekla tudi trisedežnica na Medvedjak. NA GOLTEH VSE NARED ZA VARNO IN UDOBNO SMUČANJE Na smučiščih in v hotelu so opravili vzdrževalna dela na vseh vitalnih napravah, zamenjali nosilno vrv gondolske žičnice ter pripravili pestro ponudbo dogodkov, ki bodo spremljali smučanje ter bivanje v hotelu in drugih namestitvah. Jože Miklavc avtohiša Na Golteh zasnežujejo družinsko progo in smučišče Blatnik z vsemi desetimi snežnimi topovi. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 11 Oglasi ^ mOGHAlt HJUVDl* mnr/iin LAS n iaeike do ne I vriPfc Lmrtvo .'i 'irr-| pcrtaftap fp |i« T ,-AVAšj* Partnerje Lokalne akcijske skupine Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter ostale zainteresirane vabimo na srečanje delovnih skupin LAS na sedežu LAS ZSŠD, Foršt 51, 3333 Ljubno ob Savinji - Delovna ikupina za turizem se bo sestala v ponedeljek, S. decembra 2016, ob uri - Celovna skupina za predelavo lesa se bo sestala v torek, decembra 2016, ob 8.30 uri - D plovna skupina za prehransko samooskrbo se bo sestala v torek, 6. decembra 2016, ob 11. uri Srečanje posameznih delovnih skupin bo trajalo predvidoma dve uri. Lokalna akcijska skupina Zgornje Savinjske in Šaleške doline 12 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Zgodovina in narodopisje Rože in čarovnije (6) Piše: Aleksander Videčnik VRZELI V IZRAZJU (NADALJEVANJE) Dr. Edvard Pajnič opisuje v reviji Proteus (III/40) v sestavku Zdravljenje in mazaštvo med Slovenci v preteklih stoletjih stare izraze za bolezenske pojave kot »pšen«, ki pomeni flegmono, govori o »fajhti« in meni tu vlago, besedo »flus« pojasnjuje kot tok, »šlom« pomeni sluz, je pa res, da podrobneje ne pojasnjuje pomena navedenih besed, ki se uporabljajo v domačem zdravilstvu. Janko Barle v svojih zapisih Prinosi slovenskim nazivima bilja v Zborniku za narodni život i običaje južnih Slovena, Zagreb 1936/37, navaja »hudi luft« kot drisko, »vse slabe lufte« kot napenjanje, »čudno bolezen« pa za otekle genitalije. Govori o bolezni »mišerbast, mešerba, žifra«, vse pomeni zlatenico. Piše tudi o zamašenih prsih, dalje o zamašenih jetrih, ledvici, žolču itd. Ne pojasni pa bolezni oziroma bolezenskih znakov. Za besedo »modron« trdi, da gre za bolezen črevesja, krče in zaprtje. Tudi Barle omenja v zapisih »flus« kot tok, »boli glava od prevelike vlažnosti in flusa« in še »prežene vse tokove iz glave«, vendar ne pojasni vsebine besed »flus« in »vlažnost«. Zapisal je tudi stavek »kdor je vrden«, kar pomeni, da je nekdo bulav, kar se ujema s tolmačenjem besede vrid, vred in pomeni gnojne bule. Poimenovanje zdravilnih zelišč Podobno kot pri izrazju za obolenja so tudi pri nazivih raznih zelišč bile zagate. Opažamo, da dolgo časa ni bilo enotnih izrazov, kar je seveda posledica tedanje nepismenosti med ljudmi in krajevnemu izražanju. V različnih krajih naše doline smo naleteli na različna »imena« zelišč. Kar pestra paleta jih je bila v rabi. Na eni strani je to posledica narečij, na drugi pa odrezanost nekaterih predelov, predvsem hribovskih. Poimenovanje se je prenašalo iz roda v rod. Ustrezne literature ni bilo, če pa je že bila, so bili to pretežno prevodi iz tuje literature. O kakšnem enotnem izrazju v času nazaj ne moremo govoriti. Ta različnost zahteva dobro poznavanje razmer, tako med ljudmi kot med razpoložljivo pisano besedo. Če prebiramo sezname v raznih virih, ugotavljamo veliko različnost. Vse to sili raziskovalce v branje vseh razpoložljivih virov - knjig ali zapisov. Veliko je potrebno zbirati podatke od ljudi, ki so se z zdravilstvom ukvarjali. Tudi učeni prevajalci, kot je bil denimo Valentin Vodnik, so si pomagali z oblikovanjem novih izrazov. Ti so bili čudno zveneči, vendar so ponudili slovensko inačico tujke. Vodnik je v svojem prevodu knjige (Matoškovega dela Babištvo iz leta 1818) uporabljal izraze, ki so gotovo plod njegovega prizadevanja, da bi slovenski bralci bolje razumeli vsebino. Za primer navedimo izraze: Brahor (golša), zelnišlvo (ranarstvo), zelnik (ranocelnik), dristilo (odvajalo), gošavka (vrtnica), jelenorožnjakovec (olje iz jelenovega roga), kermišel (ječmen na očesu), nalik (izliv), natvorin (materino znamenje), al (pivo), poro-jivnik (rodilni stol), privretik (zavrelica), priljepik (obliž), snajdik (zdravniški izvid), sklenica (steklenica) itd. Podobno so si pomagali nekateri drugi prevajalci iz vrst razumnikov. Mnenja dr. Frana Kotnika V našem primeru torej nam pri preučevanju zapisa iz druge polovice 18. stoletja delajo preglavice izrazi, kot so: fergift, flus, fajhtikost, ki je lahko mrzla ali vroča in morda še prunt. Za izraz vergift najdemo tolmačenje v zapisih dr. Frana Kotnika in Pavla Koširja, ki sta dolga leta preučevala koroško ljudsko medicino. (Fran Kotnik, Ljudska medicina na Koroškem, Narodopisje r^: Fajhtikost je lahko po starih navedbah mrzla ali vroča. J. Kneipp govori o tem takole: »Če život ne more več spraviti gnilih vlag iz sebe, potem se jamejo človeku zbirati v glavi, od tod si išče vlaga izhod skozi oči. Vlaga je lahko ostra ali žarka.« Tu gre že za prevod besede fajhtikost, popačenke iz nemščine, ki smiselno pomeni vlago v telesu. Ljudski zapisovalci govorijo o vlagi v glavi in drugih organih človeškega telesa. Seveda uporabljajo izraz fajhtkost. Strokovnega odgovora na vsebino trditev okoli vlage in njene vloge v telesu nismo mogli najti ne v strokovnih krogih niti med slavisti, niti na Koroškem, odkoder je verjetno ta izraz prodrl v naše kraje, saj so bili ljudje v preteklih stoletjih močno povezani z življenjem onkraj Olševe. Po dolgem iskanju tolmačenja med prebivalci naše doline je bilo jasno, da je izraz pozabljen in seveda še posebej njegov pomen. Tako je naneslo, da je mozirska zdravnica Karmen Fürst prebrala vest o tem, da navedeni izraz ni znan in tudi vse drugo okoli njegovega pomena v medicini. Opozorila je na kitajsko tradicionalno medicino, ki veliko uporablja dognanja v zvezi s telesno vlago. Predstavitev knjige Rože in čarovnije v Mozirju leta 1995. Na sliki poleg avtorja uvodničar dr. Matjaž Kmecl in povezovalka Vladimira Planovšek. Slovencev II, Ljubljana 1952. Pavel Košir, Ljudska medicina na Koroškem, Časopis za zgodovino in narodopisje, 1922). Oba navajata, da gre pri izrazu fergift za bolezen, ki jo označujemo z revmo, protiniom ali skrnino. Dalje tolmačita pisca izraz trotamora, ki pomeni v ljudski predstavi grdo pošast, ta spreminja svojo podobo in se pojavi ponekod kot črna senca. Seveda spada to pojmovanje v sklop ljudskega verovanja in ne toliko medicine, čeprav so nekoč proti trotamori tudi zagovarjali in smatrali, da gre za neke vrste preganjavico in so jo kot tako tudi zdravili. Podobno so ravnali s pojavom, ki so ga imenovali mračina. Opisali so ga kot zlega duha, ki pride s tujcem ob mraku v hišo in je nevaren zlasti otrokom, povzroča pa nespečnost, to so največkrat zdravili z zagovori. Tako je v slovenski knjigi o kitajski ljudski medicini zapisano, da je vlaga boleznotvorni dejavnik, ki okvarja telesne organe in dele. Prihaja zaradi vlažnega zraka (vremena) in vdira v telo. Vlaga lahko prodre v kanale in sklepe, kjer povzroči pojav boleče obstrukcije, ali tudi globlje v telo, kjer okvarja predvsem vranico. Bi se lahko zadovoljili pri vprašanju fajhtikosti s tem pojasnilom, ki ga torej prenašamo iz sodobnih ugotovitev tradicionalne kitajske medicine? Torej si lahko vsaj predstavljamo, da so tudi naši zdravilci in predvsem tisti, ki so pisali strokovne knjige na to temo, podobno kot Kitajci, poznali vpliv in pojave vlage v telesu in počutje človeka. (Primož Rozman in Jani Osojnik, Tradicionalna kitajska medicina, II. del, Ljubljana 1993). Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 13 Ljudje in dogodki, Organizacije MARIJA BREZNIK S KREATIVNIMI IDEJAMI DO EDINSTVENIH MODNIH KREACIJ Starim oblekam podari novo življenje Marija Breznik se že dobro leto ukvarja z »up-cyclingom«. Gre za proces, pri katerem določen izdelek spremeni, nadgradi in mu vdihne novo življenje. Ljubezen do šivanja jo je pripeljala do ustvarjanja modnih rešitev, ki so primerne za različne starostne skupine in modne okuse. Breznikova iz Luč je po poklicu gradbena tehnica, že od otroštva pa se ljubiteljsko ukvarja s šiviljstvom. Ustvarja pod umetniškim imenom Muš-Kla, ki tudi pregovorno »podnevi šiva, ponoči para«. Zaradi izjemne nasičenosti trga z novimi oblačili se ji je utrnila ideja o ponovni uporabi starih oblačil. Nefunkcionalna in neuporabna oblačila je pričela spreminjati v kose, ki so povsem unikatni in v skladu z novimi modnimi trendi. Marija Breznik iz Luč ustvarja pod umetniškim imenom Muš-Kla. (Foto: TP) Izpod njenih rok nastajajo zanimive predelave, kot je preoblikovanje hlačnega kostima v obleko ali izdelava krila iz starih puloverjev. Trenutno najbolj aktualno je spreminjanje starševskih oblačil v otroška oblačila. Kreacije so navdahnjene na podlagi osebnega stika s stranko, kar zagotavlja popolno personalizacijo izdelka. V poletnih mesecih je bila v baru Igla na ogled postavljena Mušklina razstava oblačil. Zaradi pozitivnega odziva obiskovalcev si Breznikova v prihodnosti želi ustvariti razstavno-prodajni atelje, kjer bi se obiskovalci lahko nenehno spoznavali z njenim delom in se ozavestili o potrošniških alternativah. »Predelava starega oblačila lahko potrošniku prinese večje zadovoljstvo kot nakup novega,« ugotavlja Marija. Tjaša Pečovnik PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU S ČEBELAMI Z apiterapijo do boljšega zdravja V prostorih sejne sobe mozirske-ga gasilskega doma je potekalo predavanje na temo apiterapije, torej zdravljenja s čebelami. Priznani dolgoletni in izkušeni apiterapevt Vlado Pušnik je zbrane seznanil z osnovami apiterapije, s katero se ukvarja že preko treh desetletij. Prisotne je pozdravil Ivan Čopar, predsednik Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje, ki je predavanje tudi organiziral. Zbralo se je preko štirideset čebelarjev in ostalih z območja Čebelarske zveze Vlado Pušnik je čebelarski strokovnjak, ki se v zadnjem času ukvarja le s promocijo apiterapije. (Foto: Benjamin Kanjir) SASA. Predavatelj se je uvodoma dotaknil zgodovine in nato prešel na primere iz svoje prakse. Pušnik je z veseljem odgovarjal na vprašanja. V marsikom je prebudil željo po pridobivanju dodatnega znanja. Pred apiterapijo je gotovo svetla prihodnost, saj so čebele naravne in ne znajo goljufati, ko nabirajo cvetni prah. Bolezni je v teh časih vse več. Marsikdo zato uradno medicino vsaj dopolnjuje z iskanjem naravnejših virov zdravljenja. Benjamin Kanjir DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na delavnici ustvarjalno in veselo V prostorih župnijske Karitas Mozirje-Smihel je vodstvo zgornjesavinjskega društva Sožitje organiziralo predpraznično ustvarjalno delavnico za svoje varovance in njihove starše. Izdelovali so adventne vence ter okrasje za na okna in vrata. Predsednica društva Lilijana Rakun je ob tem povedala: »Druženje je bilo prijetno, saj so pri ustvarjanju sodelovali tudi starši in tako so nastajali čudoviti izdelki. Hvaležni smo župnijski Karitas, da so nam odstopili prostor, ki je zelo primeren za takšen način druženja.« Marija Lebar Varovanci društva Sožitje Zgornje Savinjske doline in njihovi starši so izdelovali adventne vence ter okrasje za na okna in vrata. (Fotodokumentacija društva) 14 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Ljudje in dogodki PREDAVANJE DR. MARTE SVETINA VEDER V GALERIJI MOZIRJE O človeku kot energetskem bitju Osrednja knjižnica Mozirje je v nizu jesenskih predavanj v prostorih galerije gostila tudi doc. dr. Marto Svetina Veder. Predavateljica je zbranim spregovorila o znanstvenih odkritjih, ki potrjujejo ugotovitev, da smo ljudje energetska bitja. Kot je povedala, sta »energija in informacija najbolj bistvena pogoja za nastanek in delovanje tega sveta in vseh živih bitij. Ljudje smo zdravi, kadar imamo dovolj življenjske energije in ko naši možgani pošiljajo v telo ustrezne impulze.« Poudarila je, da energija, ki se Marta Svetina Veder je razložila, kako na enostaven način obnoviti svojo življenjsko energijo. (Foto: TG) nemoteno obnavlja, omogoča celicam telesa normalen metaboli-zem in naravno obrambo pred boleznimi vse do pozne starosti. A žal je zaradi sodobnega načina življenja pretok te energije v naših telesih vedno bolj moten. Po predstavitvi človeka kot energetskega bitja je predavateljica razložila, kako na enostaven način obnoviti svojo življenjsko energijo in s katerimi podpornimi terapevtskimi metodami si lahko to energijo, posledično pa tudi zdravo počutje, na naraven način povrnemo. TG NADA VUKADINOVIC BESLIC RAZSTAVLJA V DEOS CENTRU STAREJSIH ZIMZELEN V TOPOLSICI Volna za oblačila od nog do glave Tudi še v decembru lahko stanovalci, zaposleni in obiskovalci v DEOS Centru starejših Zimzelen v To-polšici občudujejo polstena oblačila ter modne dodatke Nade Vukadi-novic Beslič iz Mozirja. Razstavo so odprli novembra z modno revijo, na kateri so oblačila nosile stanovalke, njihove hčerke ter zaposlene. VELIKO SPREMEMBO PRINESLA DELAVNICA MOKREGA POLSTENJA Nada je upokojena profesorica strokovne angleščine, ki je prvih pet upokojenskih let namenila učenju solo petja in se leta 2012 z izborom najlepših opernih arij in melodij iz mjuziklov predstavila stanovalcem Zimzelena. Njena mama je namreč stanovalka tega doma starejših. Pravo prelomnico pa je prinesla delavnica mokrega polste-nja, ki sta se je Nada in njen mož v letu 2013 udeležila v Zimzelenu. »Na delavnici sem izdelala svoje prve volnene copate. Spominjam se, kako smo polagali volno, jo močili s toplo milnico in potem v neskončnost drgnili in gnetli, dokler nismo prišli do končnega izdelka. Fizično kar naporno delo, a rezultat je bil presenetljiv. To, kar me je prevzelo, je bilo, kako lahko iz kupa kosmov česane volne nastane izdelek, ki potem dr- Danes je Nada Vukadinovic Beslič mojstrica izdelovanja polstenih oblačil in modnih dodatkov. (Foto: Diana Janežič) ži skupaj, je nosljiv in vzdržljiv,« se Nada spominja svojega vstopa v svet volne, ki ga je v nekaj letih uspešno nadgradila. ZNANJE IN IZKUŠNJE IZMENJUJE PREKO FORUMA »Vključila sem se v mednarodni filcarski forum, kjer se si še vedno izmenjujemo znanje in izkušnje. Prek interneta sem se sama učila dalje in veliko eksperimentirala. Prav neverjetno je, kakšne učinke da volna, ki se med polstenjem krči ter v kombinaciji z blagom in različnimi vlakni živalskega ali rastlinskega izvora ustvarja zanimive teksture. Eksperimentirala sem s svilo, vključevala različna naravna vlakna, kot so kopriva, svileni kokoni, bambus, lan, viskozna vlakna, čipke in še in še,« iz Nade kar vre od navdušenja nad umetnostjo polstenja. S svojimi izdelki sodeluje na različnih sejmih in festivalih volne. Ob tem se uči, preizkuša nove materiale in vzorce, saj je volna neizčrpen vir ustvarjalnosti. V SLOVENIJO JE TEHNIKO POLSTENJA PRINESLA VIDA MATK »Odkrivanja pa še ni konec; toliko tega je še, česar se moram naučiti! Moje velike vzornice so ruske mojstrice. Polstenje se je iz Mongolije, kjer so iz volne izdelovali svoje jurte, širilo po vsej Rusiji. Tam že od nekdaj izdelujejo tako imenovane valenke, volnene škornje, ki zdržijo najhujšo zimo. Ruske mojstrice so naredile korak naprej in ustvarjajo čudovite izdelke tudi iz fine volne. Polstenje pri nas ni avtohtono. Nekoč so pri nas v ovčerejskih krajih volno samo predli in izdelovali pletenine. Pred petnajstimi leti je v Slovenijo tehniko polstenja prinesla Vida Matk iz Robanovega kota. Njo je naučila neka gospa iz Avstrije, ki se je pred tem sama naučila od neke Norvežanke. V Solčavi je gospa Matk dalje širila znanje in počasi je nastalo društvo Bicka, ki uspešno promovira uporabo domače volne za polstenje,« razloži Nada. ZA TO STRAST HVALEŽNA MAMI Navdušena je nad številnimi možnosti ustvarjanja in tem, da lahko z volno oblečemo človeka dobesedno od glave do peta, predvsem pa je zanjo pravi čudež, da vse to lahko dosežemo samo z vodo in milom ter drgnjenjem, gnetenjem in valjanjem. Ob tem ne pozabi poudariti, da se ima pravzaprav za to strast in uživanje v pokoju zahvaliti mami. »Za filcanje rabiš ročne spretnosti in mami me je, ko sem bila dekle, učila in spodbujala, da je treba nekaj delati z rokami. Naučila me je šivati, plesti, kvačkati ... in to ostane v človeku.« Diana Janežič Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 15 Oglasi Kandidati za športnika, športnico, mladega športnika, mlado športnico, ekipo in prireditelja tekmovanj leta 2016 Zgornje Savinjske doline ◊ ŠPORTNIK - Franček Tiršek (strelslvo): 2. mesto na paraolimpijskih igrah - Aljaž Krefl (nogomet): član mlade reprezentance Slovenije, državni prvak 2015/16 z NK Olimpija Ljubljana - Antonio Mlinar Delamea (nogomet): 1. DP 2015/16 z Olimpijo Ljubljana - Vojko Colnar (lokostrelstvo): DP: 2., pokal Slovenije: 1. ◊ ŠPORTNICA - Maja Mihalinec (atletika): OI RIO: 48. na 200 m, SP dvorana: 20. na 60 m, EP: 10. na 200, 15. na 100 m, 1. na DP: 100 in 200 m - Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) : SP (DH):18., EP (DH): 2. in 4., DP: 1. - Tina Gutman (lokostrelstvo): SP: 6. (posamično), 3. (ekipno), DP: 1. ◊ MLADI ŠPORTNIK (do 21 let) - Nejc Naraločnik (al. smučanje): OI mladi: 7. v kombinaciji in 22. v SVSL, DP (ml): 1. v smuku in SVSL - Timi Zajc (smučarski skokih): alpski pokal: 6. v skupnem seštevku, pokal FIS: 19., DP (člani): 6., DP (ml.): 1. - Jan Kramer (atletika): DP (člani): 5. na 800 m - Spela Pistotnik (ju-jitsu): DP (ml): 1. mladinke + kadetinje v razredu do 57 kg - Maja Sedovnik (al. smučanje): DP: 2. za cicibane, šolski pokal Slovenije: 2. - Petja Brglez (smučarski skoki): DP do 16 let: 5., pokal OPA: 29. - Nika Cigale (odbojka): mladinska in kadetska reprezentantka Glasujem za: 41 najboljši športnik: najboljša športnica: najboljši mladi športnik: najboljša mlada športnica: najboljša ekipa: najboljši prireditelj tekmovanja: ◊ EKIPE I - Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC: 2. mesto absolutno - Namizno teniški klub Savinja Luče: 1. mesto (3. liga), 3. v pokalu Slo - Odbojkarski klub Mozirje (ženske): 8. mesto v 2. ligi, 25. mesto med 58 klubi v Sloveniji - Lokostrelski klub Gornji Grad (člani): 1. mesto pokal Slo - Košarkarski klub Nazarje (moški): 14. mesto v 3. ligi, 37. mesto med 66 klubi v Sloveniji ◊ PRIREDITELJI TEKMOVANJ L ◊ MLADE ŠPORTNICE 1 - Organizacijski komite v smučarskih skokih Ljubno: svetovni pokal v smučarskih skokih (ženske) - Smučarsko društvo Beli zajec: 5 x mednarodna tekmovanja FIS, DP v slalomu in VLS (člani) Spoštovane bralke in bralci, letos lahko prvič izbirate kandidate za najboljšega športnika, najboljšo športnico, najboljšega mladega športnika, najboljšo mlado športnico in najboljšo ekipo leta 2016 v Zgornji Savinjski dolini. Do polovice glasov bo prispevala žirija v sodelovanju z vodjem organizacijskega odbora, bralke in bralci Savinjskih novic imate možnost prispevati svoje glasove do druge polovice glasov. Glasovnice bomo objavljali do 16. decembra, 29. decembra 2016 pa bodo na prireditvi v športni dvorani v Mozirju slovesno razglašeni rezultati in podeljena priznanja ter darila pokroviteljev. Najboljše prireditelje tekmovanj bo izbrala strokovna žirija predstavnikov občin. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Franček Gorazd Tiršek (Foto: SŠ) 16 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Oglasi PODKRIZNIK SOOETE GENERALE CftOLiP v INTER tus gOlte storenifa -TH&téí- 61 i rft I MIZARSTVO POTOČNIK M Dnvliovknm S I, A P N I K Prejeti priznanje doma je največ vredno! Le še dobre tri tedne je do prve prireditve s slovesno razglasitvijo zgornjesavinjskih športnikov leta 2016 v Mozirju. Priprave na družab-no-zabavni del dogodka so v polnem teku, točneje, večina stvari je že dogovorjenih. Glasovnice v Savinjskih novicah bodo objavljene še trikrat (vključno z današnjo). Priložnost za vaš prispevek h končnim odločitvam je še vedno tudi v vaših rokah, cenjene bralke in spoštovani bralci, zato izkoristite to možnost in oddajte vaše glasove športnikom, za katere od nominiranih se vam zdi, da si naslov športnik, športnica, mladi športniki, ekipe in prireditelji leta zaslužijo tako elitno priznanje. ŠE JE PRILOŽNOST ZA GLASOVANJE Kot je dejal pobudnik in organizator prireditve Ivo Milovanovič, bo ves proces in izbor soliden poklon športu, torej tudi zdravju in razvedrilu. Vrata za prihodnje tovrstne priložnosti bodo odprta, a bo moral organizator ponuditi vsaj toliko kot prvi tim, saj se z letošnjim prvim izborom ter prireditvijo postavlja dokaj visok standard. Zato bi vnaprejšnje morebitne kritike in pametovanje raje prihranili kot epilog smeli potezi in skupini zastopnikov športa v naši dolini. Znani športni urednik najbolj branega tiskanega medija v državi je pred dnevi zapisal, da se pogostokrat dogaja, da se za poročanje o odkritih dejstvih pogostokrat krivi novinarje, za vsebino sporočil pa medije, ne pa tiste, ki so povzročitelji negativnih dogodkov in pojavov. Prav zato se je organizator z visoko podporo lokalne skupnosti odločil, da o nominacijah ter končnem ran-giranju športnikov soodločajo poznavalci in kre-dibilni športni zaupniki. Morda pa bodo izkušnje, rutina in neobremenjenost z lokalnimi interesi že prvič prinesli popolno ekipno zmago organizatorjem ter nenazadnje dostojen športno-družabni dogodek, ki ga bo pospremilo domala tisoč obiskovalcev. Ostal bo koncept, znan bo stroškovnik, bogatejši bomo tudi za oceno celotnega dogodka. ff/^S Gostilna Bohač . Fvhi'n Fowl niziiPi^ tlwstiCNA KMEn A ViNOTOČ fAJFAJt d-o.o. ' -Oi»r|(j liüi.I'HI BRALCI SO NAM V TEJ ZVEZI ZAUPALI ŠE NASLEDNJE Betka Ročnik, nezaposlena gostinka, Podhom Menim, da smo lahko v naši dolini ponosni, da se bo končno zgodil dogodek, vreden naših uspešnih športnikov. Verjamem, da so predlogi predstavnikov občin kredibilni, a je morda kdo med športniki ob prvi nominaciji le bil spregledan. Če so nekateri prejeli visoka priznanja in naslove prvakov v Evropi in še na višji ravni, si najbrž še kdo drug zasluži vsaj evidentiranje v domačem okolju. Glasovanje bi morda v prihodnje pripravili poleg možnosti v našem časopisu tudi na kakšnem spletnem portalu?! Aleš Rakun, elektrikar, hitrostni motociklist, Poljane Ideja za športnika leta se mi zdi odlična, saj menim, da je vsaka pohvala, nagrada, naslov, priznanje za športne tekmovalce dodatna motivacija. Predlagani športniki se mi zdijo primerni, ker so njihovi dosežki dokaj primerljivi. Morda med njimi manjka še kakšna športna zvrst, a bodo za to v prihodnje še priložnosti. Ker živimo v modernem času, sem mnenja, da bi bilo dobro izvesti glasovanje tudi na spletni strani ter posredovati zanimivosti in nominacije o tako pomembnem dogodku tudi na socialnih omrežjih. Bernarda Zvir, gospodinja, tekačica, ultra maratonka, Šentjanž Zamisel, kot je predstavljena v Savinjskih novicah v številnih prispevkih in izjavah gostov, je odlična, prireditev pa spodbuda vsem domačim športnikom. Mislim, da bi bilo zelo primerno, če bi upoštevali tudi še druge športe, ne samo olimpijskih. Športniki si zaslužijo priznanja, dosežke pa je potrebno objektivno prikazati. Pa še izkušnja iz prve roke; prejeta priznanja za moje tekaške uspehe v Sloveniji in v tujini so lepa nematerialna nagrada, a prejeti priznanje doma je vredno največ. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 49, 9. december 2016 17 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Presihajoči studenec Edina stalnica je sprememba, nikoli ne moremo dvakrat stopiti v isto reko. To posebej velja za Presiha-joči studenec, enega najstarejših zavarovanih naravnih spomenikov pri nas. Stalno se spreminja - zlasti takrat, ko ima zaradi padavin na zalogi dovolj vode, kar je predvsem spomladi in jeseni. Nahaja se pod Iglo in je bil skupaj z njo zavarovan že leta 1948 kot spomenik državnega pomena. Izvir je urejen in ograjen, ob njem stoji nazorna informativna tabla, pot k njemu je označena. Pravijo, da so zanj vedeli že Celjski grofje. Presihajoči studenec spada med zaganjalke, posebne oblike izvirov, kjer voda zaradi geomorfoloških in hidroloških značilnosti prihaja na dan v določenih časovnih obdobjih. ZANIMIVOSTI NARAVE Takih izvirov je v Sloveniji kar nekaj. Najbolj znan je Minutnik pod Gorjanci, nekdaj je bil zelo atraktiven Lintvern pri Vrhniki (danes je zajetje pitne vode), vsi pa so dobili ime po izviru Zaganjalki na Cerkljanskem. Naraščanje in upadanje vode našega studenca je že davnega leta 1907 opisal znani geolog in seizmolog Ferdinand Seidl. Voda iz zaledja priteka skozi kanale (razpoke) v kamnini do glavnega kanala, ki se nato razširi, da sprejme večjo količino vode. Ta rezervoar ima zaradi ovire odtok samo navzgor, tako ima obliko sifona. Ko voda zapolni ves prostor rezervoarja, se prelije preko odtočnega roba in po principu natege posrka vodo iz sifona ter napolni izvir. Voda v izviru najprej odteka po umetno narejenem kanalu, nato pa naravno pronica in ponikne skozi prodnato dno izvira. Med tem se rezer- Nenavadno gnezdo sršenov Na podstrešju opuščene hiše v Lokah pri Mozirju so si sršeni naredili nevsakdanje gnezdo. Svoje de- lo so opravili kar skozi staro jakno, ki visi na obešalniku. VH Presihajoči studenec najlepše deluje po obilnih padavinah. (Foto: Marijan Denša) voar nad izvirom ponovno napolni in cikel se ponovi. Kot smo zapisali na začetku - vse se spreminja. Nekdaj je bil Presihajoči studenec ena najbolj znanih in poznanih atrakcij v dolini, pred desetletji so ga omenjale številne turistične publikacije, pri njem so se ustavljali polni turistični avtobusi. Sčasoma je začel njegov sloves usihati, saj ni več deloval zanesljivo. Načele so ga spremembe v okolju, predvsem REČICA OB SAVINJI Začenja se zadnji mesec v letu, ki je že od nekdaj poln pričakovanj. Decembrskih dni se veselijo predvsem otroci, ki čakajo na dobre može z darili za njihovo pridnost. Prvi, ki se bo ustavil tudi v naših koncih, je Miklavž. Dobrotnika so v goste povabili tudi člani Turističnega drušlva Rečica ob Savinji, ki pripravljajo Miklavžev večer v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri na rečiškem trgu. Miklavževi pomočniki tako že pridno pečejo kekse in zbirajo druga darila, pri čemer bodo sodelovali tudi starši z nakupom Miklavževega bona za darila na Rečici. Boni po osem evrov so na prodaj v vrtcu, trgovini in Medgen borzi. Letošnje srečanje z Miklavžem bo še bolj pisano in veselo, saj bodo poleg bogatega programa, ki ga bodo izvedli učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji, poskrbeli še za praznični prižig lučk na re-čiškem trgu. Proti koncu meseca, gradnje cest in poplavne padavine leta 1990, ko je začela njegova gladina nihati manj zanesljivo. Najbolj so njegov sloves omajala sušna poletja, saj za svoje delovanje potrebuje vodo, ki je poleti ni veliko, največ turistov pa prihaja prav poleti. Vsekakor bo za njegovo razpoznavnost treba poudarjati, da ga je treba obiskati spomladi in jeseni, ko še vedno deluje s polno paro. Marijan Denša večer Miklavža so v goste povabili tudi člani Turističnega društva Rečica ob Savinji. (Foto: MŠ) točneje v zadnjem tednu v decembru, bo na trgu in v Medgen borzi znova zaživela Pravljična Rečica, namenjena predvsem otrokom. Marija Šukalo 18 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Organizacije, Prejeli smo ZAVOD PET PRAZNUJE PETO OBLETNICO DELOVANJA Terapevtski pari spodbujajo k nesebični pomoči sočloveku Zavod PET, ki s prostovoljskim terapevtskim parom, vodnico Heleno Kotnik in malima italijanskima hrtoma Senno in Auriko, aktivno deluje tudi v Zgornji Savinjski dolini, je sredi novembra proslavil peto obletnico delovanja - posredovanja s pomočjo psa. Rojstni dan je obeležil z novinarsko konferenco in srečanjem terapevtskih parov z malimi bolniki na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. LETNO OPRAVIJO OKOLI 500 UR PROSTOVOLJSKEGA DELA Zavod PET je neprofitna in humanitarna organizacija, ki združuje 46 članov, od tega 40 aktivnih terapevtskih parov in pripravnikov. Člani zavoda se prostovoljsko ukvarjajo s posredovanja s pomočjo psa. V terapevtski proces vključujejo psa ali preko vodenih aktivnosti s pomočjo psa posameznikom z različnimi omejitvami izboljšujejo kakovost vsakdanjega življenja. NJIHOVEM DELU DAL PRIZNANJE TUDI PREDSEDNIK PAHOR S svojo dejavnostjo je zavod prisoten v večini slovenskih regij, člani zavoda svojo dejavnost opravljajo v preko dvajsetih zdravstvenih, rehabilitacij- EDEN NAJBOLJ BRANIH SLOVENSKIH PISATELJEV skih, socialno varstvenih in izobraževalnih ustanovah po vsej državi. Pri tem vsako leto opravijo okoli 500 ur prostovoljskega dela in vsaj 50 enkratnih obiskov ustanov. V času od ustanovitve zavoda so tako prostovoljci opravili več kot 2.500 ur rednih obiskov v ustanovah, s katerimi sodelujejo. Prizadevnost, s katero strokovno usposoblje- ni prostovoljci s pomočjo terapevtskih psov hkrati spodbujajo k nesebični pomoči sočloveku in medsebojnemu sodelovanju skupnosti, je izpostavil ter na praznovanju obletnice pohvalil tudi predsednik države Borut Pahor. Le-ta je bil častni gost na novinarski konferenci na pediatrični kliniki. Tatiana Golob c^Mladi ^■P boos/ic-ali Pozor pravljice so zelo priljubljene zgodbe o nenavadnih predmetih in bitjih, ki so »nekaj posebnega«, kar Primož zelo slikovito in humorno utemelji. Naši sedmošolci so iz njih z mentorico Marjeto Menih izbrali in prepričljivo odigrali dve dramatizaciji, ki sta ustvarili odlično vzdušje v naši telovadnici. Suhodolčanove Živalske novice so izšle že v štirih delih in so najbolj priljubljen primerek zabavne, tanke, napol stripovske knjige za bralno značko v drugi triadi ali kar tako. Knjigi Košarkar naj bo in Ranta vrača udarec sta osnova za nov slovenski mladinski košarkarski film, za katerega je Primož napisal scenarij, na velikih platnih pa ga bomo lahko videli že prihodnje leto. Kako se lahko človek sredi belega dne in peš zaleti v stop znak in kakšne so posledice, kakšne nogometne nesreče se zgodijo ljudem in koliko nevšečnosti ti lahko povzroči govoreča papiga, je le nekaj ocvirkov iz dveh smejalnih terapij, ki smo jih bili deležni na tem srečanju. Primož Suhodolčan je ime, ki smo si ga na poseben način zapisali na plakat in v srce, saj ti že ob sami omembi privabi nasmeh na lica. Janja Irman Kolar Peti rojstni dan je Zavod PET obeležil z novinarsko konferenco in srečanjem terapevtskih parov z malimi bolniki na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Priznanje članom je izrekel tudi predsednik države Borut Pahor. (Fotodokumentacija Zavoda PET) Primož Suhodolčan - gost na mozirski šoli Smeh je pol zdravja. Kdor je bil v šoli v četrtek, 10. novembra, je gotovo prišel v šolo tudi v petek, saj smo prejšnji dan od našega gosta Primoža Suhodolčana dobili veliko dozo sme-jalnega vitamina, po katerem je bilo nemogoče zboleti. Kdo ga ne pozna? Morda ga še kdo zamenja z očetom Leopoldom, ki je prav tako napisal veliko leposlovja za mlade in ustanovil Bralno značko. Sicer pa se ve, da je Primož eden najbolj branih slovenskih pisateljev. Od očeta je podedoval Petra Nosa in o njem napisal še vrsto zabavnih in hudomušnih dogodivščin; zadnja je pravkar v izdajanju. Od našega gosta Primoža Suhodolčana smo dobili veliko dozo smejalnega vitamina. Savinjske novice št. 50, 16. december 2016 19 Šport, Organizacije SEJEM RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME Rekordno prinesene in prodane rabljene opreme V Športni dvorani Mozirje je 19. in 20 novembra potekal tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme. Še enkrat več se je pokazalo, da ljudje potrebujejo ta in podobne sejme, kjer lahko svoje stvari prodajo in kupijo druge. Organizatorje sejma, člane Športnega društva Daski team Mozirje, ki ga vodi David Paulič, je nemalo presenetil letošnji odziv prodajalcev, predvsem posameznikov. Sobota je bila ves dan v znamenju prinašanja opreme. Na policah se je tako znašlo kar 1.430 kosov rabljenih smuči, desk, smučarskih čevljev, palic, čelad, očal in oblačil. Kar dobrih 300 več kot lani. Število prodanih artiklov pa govori o tem, da je bilo podobno število tudi kupcev. V koncesijski prodaji je bilo namreč prodanih skoraj polovica prinešenih artiklov. Prodaja se je zaključila pri številki 669. To govori o nujnosti tega sejma in na drugi strani o strokovnosti članov društva, ki so kupcem pomagali z nasveti in poskusili vsakomur ponuditi to, kar rabi. Starši so med nakupi otroke oddali v igralni kotiček, kjer so se igrali, zabavali in razgibavali na poligonu. Organizatorjem so se pridružili tudi zunanji ponudniki. Nekateri trgovski sistemi so v času sejma kupcem ponujali popuste v svojih proda- jalnah. Obiskovalcem so se s svojo dejavnostjo predstavili tudi člani Smučarsko skakalnega kluba BTC Ljubno ob Savinji. Benjamin Kanjir Ljudje so v prodajo prinesli kar 1.430 kosov rabljenih smuči, desk, smučarskih čevljev, palic, čelad, očal in oblačil. (Foto: Benjamin Kanjir) ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Po odličnem začetku sledila dva poraza Mozirske odbojkarice, ki jih trenira Tomaž Ma-rovt, so po odličnem začetku v novi sezoni 2. DOL ženske vzhod, ko so v šestih srečanjih nanizale kar pet zmag, v zadnjih dveh kolih izgubile. 19. novembra so gostovale v Zrečah, teden kasneje so doma naletele na premočan odpor gostij iz Vuzenice. V Zreče so Mozirjanke odšle kot favoritinje, saj so domačinke bistveno pomlajena ekipa, ki v letošnjem letu še ni kaj dosti pokazala. Na odigranih šestih tekmah so dosegle zgolj eno zmago in bile v spodnjem delu tekmovalne razpredelnice. Prvi set so domačinke dobile s 25:23, drugega pa s 25:20. Tretji set je bil najbolj zanimiv, saj je bila tekma ves čas izenačena. Na koncu so ta set dobile Mozirjanke s 29:27. V četrtem setu so bile gostje iz Mozirja le še svoja bleda senca, o čemer priča rezultat na koncu seta 25:10, skupno torej 3:1 za Zreče. To soboto so Mozirjanke na parketu Športne dvorane Mozirje gostile ekipo Vuzenice. Slednja je mesto za njimi na lestvici, zato se je obetal dober boj. Začelo pa se je bolj slabo, vsaj za domačinke. Preveč napak na servisu, saj so izven igrišča takoj v začetku odletele kar štiri žoge. S tako igro je težko zmagati. Prvi set so dobile gostje s 25:23. Sledila sta dva boljša seta za Mozirjanke, ki so ju dobile na 20 in 21. Gostje so se takoj nato pobrale, domačinke pa so delale preveč napak, predvsem na mreži. Zabite žoge niso mogle prebijati bloka gostij. Če pa so ga, so šle praviloma izven črt, ki označujejo igrišče. Četrti set so tako dobile Vuzeničanke s 25:16. Sledil je še peti, odločilni niz. Tudi tega so s 15:13 dobile gostje. Zmaga torej za Vuzenico s 3:2. Mozirjanke so po dveh porazih s tretjega zdrsnile na peto mesto na lestvici. To soboto jih čaka gostovanje pri vodilnih Prevaljčankah, ki so letos še neporažene. Benjamin Kanjir VRTEC LJUBNO Vprašanj za gasilce kar ni zmanjkalo Otroke z ljubenskega vrtca so obiskali okoninski gasilci. Popolno opremljeni so naredili vtis nanje, še večje doživetje pa je bilo, ko so si otroci ogledovali gasilsko cisterno in opremo v njej. Gasilci PGD Oko-nina so redni gostje ljubenskega vrtca. Povedo, kaj počnejo, kakšno opremo uporabljajo ter kdaj in komu pomagajo. Ljubenski otroci so imeli veliko vprašanj, na katera so jim gasilci radi odgovorili, predvsem pa so v njih spodbudili željo, da se nekoč pridružijo njihovim vrstam. Po pogovoru je sledil ogled gasilskega avtomobila. Navdušenja nad velikostjo, številnimi lučkami in opremi med otroki kar ni zmanjkalo, kot tudi ne vprašanj, kaj in za kaj so različne stvari v avtomobilu. Štefka Sem Otroci so okoninskim gasilcem postavili mnogo vprašanj. (Foto: Štefka Sem) 20 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Kronika, Oglasi ONESNAŽENJE POTOKA V STRMCU Z GNOJEVKO NAJ NE BI BILO PRVIČ Občan onesnaževal Lakovnikov potok z napeljano cevjo iz gnojne jame Pristojni so ugotovili, da gre za obilen izliv gnojevke. Kasneje so našli občana, ki je imel napeljano cev iz gnojne jame v potok. (Foto: Gregor Križnik) V soboto, 26. novembra, okrog 16.15 so bili predstavniki Ribiške družine (RD) Ljubno ob Savinji obveščeni, da je prišlo do močnega onesnaženja Lakovnikovega potoka v naselju Strmec v občini Luče. Ob prihodu na kraj so ugotovili, da gre za obilen izliv gnojevke, kar glede na obseg ni mogel biti posledica morebitnega gnojenja travnikov v bližini potoka. O dogodku so nemudoma obvestili Policijsko postajo Mozirje in Regijski center za obveščanje Celje, ki je obvestil pristojne inšpekcijske službe. Zoper občana, ki je imel napeljano cev iz gnojne jame v potok, so podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. POSLEDICE NA VODNEM ŽIVLJU Policisti so po ogledu vzeli vzorce vode in pričeli z iskanjem povzročitelja. Obsega vpliva onesnaženja na vodotok zaradi motne vode in teme ni bilo mogoče ugotoviti, so pa ribiči prišli do informacije, da ne gre za prvo takšno deja- Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem je potrebno upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih sta- nje v zadnjem času, kar jim je pojasnilo tudi nerazumljivo nizko stanje organizmov ob zadnjem vzorčenju za potrebe projekta iskanja genetsko čiste donavske potočne postrvi, ki ga je izvajala Biotehniška fakulteta iz Ljubljane. Po ribiško gojitvenem načrtu novanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Prodaja, posest in uporaba og-njemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Matjaž Sem, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje zgornjesavinjskega ribiškega okoliša, potrjenem s strani države, ima potok status R3, kar pomeni, da gre za rezervat za ohranjanje populacij domorodnih vrst rib, v tem primeru za potočno postrv donavskega tipa in raka koščaka. RIBIČI DEJANJE OBSOJAJO Podpredsednik RD Ljubno ob Savinji Gregor Križnik nam je povedal, da so nad dogodkom razumljivo ogorčeni, saj se kaj podobne- ga ni zgodilo že nekaj let. »Nerazumljivo je, da se takšne stvari dogajajo med tem, ko je naša država kot prva v Evropski skupnosti zapisala pravico do pitne vode v Ustavo RS, prebivalci naše domovine pa tako neodgovorno ravnajo z vodnimi viri in vodnim življem. Enako žalostno je, da se za to razen ribičev in redkih občanov zmeni le malokdo. Morda zgolj zato, ker od tega ne bi imel neposredne koristi ali interesa.« Voda pa teče navzdol in z njo tudi vsebina, ki hote ali nehote zaide vanjo, so še dodali ribiči. »Živimo v čudovitem okolju, ki ga krasi reka Savinja s porečjem, ki v zadnjih letih uživa svetoven sloves in jo mnogi primerjajo s tistimi v eksotičnih pokrajinah, denimo Novi Zelandiji. Prav je, da vsi pazimo nanjo, saj je tako čista voda kot neokrnjeno okolje ključnega pomena za našo prihodnost in prihodnost naših zanamcev. Nenazadnje pa se moramo iskreno zahvaliti policistom PP Mozirje, saj so resnično korektno storili vse v okviru njihovih pristojnosti, tudi vzeli vzorce vode, kar glede na informacije iz drugih koncev Slovenije ni pogosta praksa.« Štefka Sem POLICIJA SVETUJE Bodi zvezda - ne meči petard! Savinjske novice št. 50, 16. december 2016 21 Zahvale, Informacije, Oglasi Novitete v Knjižnici Mozirje Leposlovje: Mičic, Simon: Deček s tatujem na srcu, Rugelj, Samo: Na dolge proge, Lainšček, Feri: Češnjev cvet, Missiroli, Marco: Opolzkosti v zasebnosti, Ferrante, Elena: Genialna prijateljica : otroštvo, odraščanje, Lampret, Metka: Kam bi dala takle dan, Schwentner, Bojan: Razlike nas bogatijo, je dejal bogati revnemu, Nesbo, Jo: Netopir, Wilder, Jasinda: Stapljam se s tabo, Mallery, Susan: Poljubi so najboljše zdravilo. Strokovna literatura: Borut Batagelj: Bili smo Kl(j)ub, Kos, Dušan: Zgodovina morale, Grdi-na, Igor: Vozli zgodovine in spomina, Petru, Simona: Ujeti v čas : epizodič-ni spomin in razvoj modernega mišljenja, Ribarič, Mateja: Učilnica v naravi : šolski vrt včeraj, danes, jutri, Sitar, Iztok: To je orožje! : angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem, Razvoj el ementarnih gibalnih vzorcev v zgodnjem otroštvu, Recepti naših non : solinarska kuhinja, Majerle, Mojca: Skupaj ali narazen? : zavestno partnerstvo - zavestno življenj. Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek V SPOMIN Jožefi MIKLAVC iz Trnovca 1927 - 2014 1. decembra 2016 sta minili dve leti, odkar drage žene in naše mame ni več med nami. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko spomina. Vsi tvoji Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA Milena BAČUN 15. 7. 1928 - 15. 11. 2016 Ob izgubi drage mame, tašče in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane sveče, svete maše, za vsako besedo tolažbe, za vsak stisk roke. Hvala osebju bolnišnice Slovenj Gradec, župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in pevcem za lepo odpete pesmi. Za vso nesebično pomoč pa posebej iskrena hvala prijateljici Zvonki. Žalujoči: Meta, Tina, Simon, Karmen Tvoje srce je zastalo, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Antonija HREN Zg. Pobrežje 17. 9. 1930 - 23. 11. 2016 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. 22 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Kronika, Zahvale, Oglasi Ni Vaju več, nihče Vajinih korakov več ne sliši, zato nas pot vodi tja, kjer tihi dom rože le krasijo in sveče Vama v spomin gorijo. V SPOMIN Hede BREZNIK 26. 3. 1924 - 28. 1. 1993 iz Luč 28. 1. 2008 bo minilo 24 let, odkar drage mame, babice in prababice ni več med nami. Guština BREZNIKA 20. 8. 1921 - 4. 12. 2006 iz Luč 4. 12. 2007 je minilo 10 let, odkar smo se poslovili od dragega ateka, dedka in pradedka. Iskrena hvala vsem, ki ju imate v lepem spominu, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče! Sin Mitja z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožeta BAJRIČA 5. 6. 1934 - 18. 11. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju ambulante dr. Irene Blažič Lipnik in osebju reševalne postaje Mozirje, ki so našemu očetu lajšali bolezenske stiske. Zahvala tudi gospodu župniku Ivanu Šumljaku za lepo opravljen obred, gasilcem, pevcem, praporščakom, Združenju šoferjev in avto-mehanikov Zgornje Savinjske doline in govorniku Rafku za izrečene besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • METEORNA VODA ZALILA KLET Dobletina: 21. novembra ob 16.08 je v Dobletini meteorna voda zamašila kanalizacijski jašek in poplavila kletne prostore stanovanjskega objekta. Posredovali so gasilci PGD Gorica ob Dreti, ki so zamašen jašek odmašili in izčrpali meteorno vodo iz kletnih prostorov. O škodi ne poročajo. • IZ LOKALA ODNESEL DENAR IN PIJAČE Mozirje: V noči na 24. november je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Mozirju. Iz notranjosti je odnesel menjalni denar, alkoholne in brezalkoholne pijače. • ONESNAŽENJE POTOKA Z GNOJNICO Struge: 26. novembra v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo, da je v Strugah potok Lakovnikov graben onesnažen z gnojnico. Na kraj dogodka so odšli predstavniki Ribiške družine Ljubno ob Savinji in policisti, ki so fotografirali onesnaženje ter vzeli vzorce vode. O dogodku so bile obveščene tudi pristojne inšpekcijske službe. Zaradi močnega onesnaženja in posledično povsem obarvane vode ni bilo mogoče oceniti vpliv onesnaženja na vodne organizme v potoku, ki je sicer rezervat za ohranjanje domorodnih vrst rib in naseljen predvsem s potočno postrvijo in rakom koščakom. Z zbiranjem obvestil je bil najden občan, ki je imel napeljano cev iz gnojne jame v potok. Zoper storilca bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešček V SPOMIN Štefan in Eta KOKALJ 5. 12. 1949 - 30. 11. 2014 25. 9. 1952 - 19. 1. 2010 Hvala vsem, ki ju nosite v srcu in molitvi. Vsi njuni OZ RK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 8. 12. 2016, od 8. do 12. ure v OŠ Rečica ob Savinji. S sabo prinesite osebni dokument s fotografnel 23 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 1 Za razvedrilo Cvetke MITJA ZE KOMAJ ČAKA NA SNEG Vsestranski komercialni koordinator, za svojim bossom Kovačem osrednji operativec in moderator prireditev, Slatinčan, cepljen v zgor-njesavinjskega srednjegornika, Mitja Škrabl je ob zadnjem hladnem srečanju pri minus pet pod Medvedjakom izjavil, da »že težko spi v pričakovanju vremenskih napovedi z nizkimi temperaturami in hladnim valom, ki se pomika od Baltika čez Alpe in bo ravno v teh dneh prešel Golte. Saj, sneg je že bil, a je prehitro zgnil. Le nekaj posnetkov mi je ostalo. Tokrat pa, kot kaže, gre mrzlo zares«. VSKOČILA V TELEMARK Gelca iz Zavodnja (Ivo Tesovnik) je na dobrodelnem koncertu v Gornjem Gradu povedala, da je po končani poletni sezoni »pletja« plevela šla na ljubensko skakalnico, da bi se preizkusila v skokih. Strah je ni bilo, saj več kot umreti tako ne moreš ob padcu, je povedala. Se je pa zelo bala, ker ne zna plavat in si je za skoke kupila še ro-kavčke misleč, Savinja je tako blizu, da mora biti pripravljena na vse. PRVE POSLEDICE ZDRAVNIŠKE STAVKE Na prireditvi Bočna pleše sta imela plesalca folklorne skupine KD Gozdar iz Črne na Koroškem zelo aktualen pogovor, kateremu je sledilo resno žuganje s strani žene. Žena: »Dragi, kaj te je sinoči tako zadržalo, da si se tako pozno vrnil domov?« Mož: »Zdravniška stavka.« Žena: »Kako zdravniška stavka, saj nisi zdravnik, si navaden pleskar.« Mož: »Res nisem zdravnik, ampak, ker je pri tebi čakalna lista, sem šel na obravnavo samoplačniško in sem bil takoj na vrsti.« 24 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Križanka, Informacije Napovednik dogodkov ob 16.00. Mozirski gaj Božična bajka Slovenije ob 17.00. OŠ Gornji Grad Dobrodelni bazar za šolski sklad Petek, 2. december ob 17.00. Center Rinka Solčava Pogovor s Frančkom Gorazdom Tirškom - Nanijem ob 18.00. Hotel Benda v Mozirju Naročje spirale v sliki, besedi in zvoku Slavice Tesovnik ob 18.00. Domu kulture Nazarje Predavanje Marjete Keršič Svetel o planiki ob 10.30. Dom kulture Velenje Lutkovna predstava Hrestač in mišji kralj ob 12.00. Kegljišče Ermenc na Ljubnem ob Savinji Dobrodelni turnir v kegljanju Sobota, ob 18.00. Solčava Parkljevanje 3. december ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Kostmann Slovenj Gradec 2 ob 19.00. Dom kulture Velenje Koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje in Mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Slovarček; KUPKA - češki slikar (František); VELESA - alpska grmičasta rastlina; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno); ISLAMIST, SRINAGAR, KARAVELA, AMI, ČLAN, VAL, KLAN, SOTI, IZEM, ERIKA, IVAN, DOCENT, CAR, KINKAVT, SIAMANG, INTIMA, ATAKA, CE, AKA, ALOFON, ČOLN, NAVRTINA, SKELET, GRANIČAR, ANKARA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 49. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Napovednik dogodkov Sobota, 3. december ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Predstavitev pesnika Janeza Menarta Nedelja, 4. december ob 10.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Tradicionalna Ambroževa maša Ponedeljek, 5. december ponedeljek, ob 17.00 in 18.00. Kulturni dom Mozirje Miklavževanje ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Miklavževanje ob 17.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavževanje Torek, 6. december ob 9.00. Pred domom kulture v Nazarjah Pohod članov DU Nazarje na Hom ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 7. december ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Zeliščarski pomenki ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 8. december ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Snežinke z napako ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Snežinke z napako ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Zimska pravljica ob 18.00. Dom kulture Nazarje Baletna predstava plesnega oddelka Glasbene šole Nazarje Skrinjica želja ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče ŽIVALI - PRODAM DRUGO - KUPIM Prodam prašiče, od 25 do 80 kg, in fižol češnjevec v zrnju; gsm 041/445-315. Prašiče, najboljše mesnate pasme in svinjske polovice s prevozom. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, 100-160 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam meso 4 leta stare krave, četrt; tel. št. 58-44-452. Prodam goveje meso, polovico ali četrt; gsm 031/214-808. Prodam prašiče, 25-250 kg in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223484. Prodam bikca rj, 130 kg; gsm 031/759955. Telico simentalko - pašno, pred telitvijo, prodam; gsm 041/239-017. Prodam svinje za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/637-241. Prodam ovne in ovce primerne za nadaljnjo rejo ali zakol; gsm 041/616-463. Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 031/805-832. Prodam plemenski telički ciki, 7 mesecev; gsm 031/733-936. ŽIVALI - KUPIM Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Traktor in vso ostalo kmet. mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. Kupim večje število smrek in jelk, primernih za božično okraševanje; gsm 031/842-209. DRUGO - PRODAM Prodam rumeno strnišno korenje; gsm 031/830-687. Prodam suhe smrekove krajnike, dolžine 33 cm v paleti; gsm 040/430-080. Prodam bukova drva, hlodi; gsm 041/365-010. Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro 2,80 x 2,80 za 110 EUR; gsm 051/625-441. Prodam domače ocvirke; gsm 041/294462. Prodam koruzo v zrnju, pridelano v Zg. Savinjski dolini in posušeno v sušilnici; gsm 041/510-219. Prodam suha bukova drva cepljena; gsm 031/557-996. Prodam tračno brusilko, staro 5 let, in metrska bukova drva; gsm 031/800-852. Prodam metrska, suha bukova drva, možen razrez z dostavo; gsm 041/755-508. Prodam bukova metrska drva, pokrita, možen razrez in dostava; gsm 041/354573. Prodam silažne bale in seno v kockah; gsm 041/720-938. Morda ste 'i iskali prav to! ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI - Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV - Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. Gsm 040/750-552. Robert Bevc s.p., Bočna 21a, Gornji Grad. ◊ TOTAL TV AKCIJA Izkoristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Akcija traja do 31.12.2016. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH._ ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk -klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis loparjev. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje. ◊ OPRAVLJAM VSA SLIKOPLESKARSKA DELA, beljenje z apnom, montaža knauf sistemov in odpravljanje zidne plesni. Tel. št. 030/305-570. PLESKARSTVO SALEH, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka cesta 15, Nazarje. Orehova jedrca in volno prodam; gsm 041/276-351, zvečer. Ugodno prodam enojno kuhinjsko pomivalno korito z odcejevalnikom in pipo; gsm 031/396-089. Prodam fižol sivček, pridelan brez umetnih gnojil: gsm 070/439-445. DRUGO ODDAM Na brezplačni test za 14 dni dam stroj za razdeljevanje valjastih bal (glodalka); 2011, 136.000 km, 4 nove gume michelin crass climate; gsm 040/684-238. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Lokal v centru Mozirja, primeren za različne dejavnosti, oddam; gsm 041/650151. Prodam hišo v Radmirju; gsm 041/908707. Prodam vw caddy, 1,6 tdi, 102 km, l. Prevaran oče želi živeti z zvestim dekletom; gsm 041/229-649. 26 Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 Oglasi Savinjske novice št. 48, 2. december 2016 27 ALPSKI WELLNESS Z AYURVEDA PROGRAMI Praznični december prinaša posebno ponudbo vstopa v alpski wellness Sprostite se v savni na tematskih savna programih Izberite svoj petek in se nam pridružite na programu vrtinčenja zraka Hotel Plesnik Petek, 9.12.2016, ob 16h in 17h vBio savni -„Zimski peeling za mladostni izgled" in dišave z zeliščnimi eteričnimi olji Petek, 16.12.2016, ob 16h in 17h v Bio savni -„5 pridihom čokolade in pomaranče" in zapeljivimi eteričnimi olji ■ J>etek, 23.12.2016, ob 16h in 17hv Bio savni -„Grozdna osvežitev" in eterična olja iz jabolk » 3-urni vstop vwellness\pd osebi C 27 v decembru • le € 19 (vključuje bris ačo in kopalni plašč). Tel.: 03 839 23 00, e-mail: info@plesnik.si wvAv.plesnik.si Wellness in Ayurveda 3-urni vstop v wellness in sprostitvena ayurvedska masaža SUKHA ABHYANGA (45 min) za ceno € 50 po osebi. Cena vključuje kopalni plašč in savna brisačo. Razvajajte se no Ayurvedski masaži Za vas smo pripravili posebno ponudbo Ayurvedskih masaž SUGANOHA ABGHYANGA (Aroma terapija) + NEGA OBRAZA, 75 minut - € 60 KALARIABGHYANGA (tradicionalna Kerala bojevniška masaže), 45 min - € 40 Zo vse aktivnosti obvezna predhodna najava po telefonu na 03 839 23 00. PS OVNI K Jožica ŠIcruBe/in Tomaž Pečovnik* il. Tel.: 03 838 41]ÎG> I » • ' 1 M Fax: 03 838 4111} GW03133!6Î)il'5 1 I ! !, I,1'1 www.dozivetie-strmec.eu r1 . 1 1 Î 1 1 »„LJ, , E-mail: tomaz.pecovnik@siol net I I I II 111 M I I V lučah imamo popolnoma n°yy§r: turistični v katerem imamo: • 25 turističnih postelj, fitness,>auno, -i jakuz2i in večji prostor, ki sprejme do 60 oseb. v katerem nudimo: - družinska in osebna praznovanja - izvedbo predavanj, izobraževanj, predstavitev - zaključke in razne druge prireditve Naša ponudba temelji na sveže, doma pripravljeni hrani in resnično ugodnem počutju naših gostov. M rihrcftflh BMBMft Mpjfatl GOB taBBft fe® 0©čtete*sEl] (£> OfEtsi) ©¡Saro 8@ss$fl> Z-Gostišče GRAD VRB0VBC_- Krcšt-r GOSTINSTVO. Mitja Felicijan s.p Savinjska fesu 4,3331 Nazarje Telefon; 03/58-32-800 Rezer\>acije za zaključene družbe za dogodke, kot sa rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Deiovm ias.- Organiziramo tudi čisto Ponedeljek - četrtek, od 10 do 17 ure prav0 jn nepozabno Prtrk: ihI ¡0 do 22 ure r r Sobttia: od 11, do 22. urv grajsko VCČCrjo! Nedelfa. za organizirane družbe (nad 10 oseb) WWW go <1 11 Dne} nevne malice in kosila