Političen list za slovenski narod.
Po poBtl prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primarno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob s/,6. uri popoludne.
Štev. 1*>0.
V Ljubljani, v torek 13. julija 1886.
Letnilt XIV.
Kolera in njeno razširjevanje.
(Po raznih virih, posebno Gaea VIII., pag. 569 in 632, sestavil za klub sv. Cirila in Metoda.) 19. 1. 1886.
(Dalje.)
Prihodnje leto (1868) vstala je kakor na novo v Afriki in oblezla vse meje velike Saharske puščave. Vladala je toraj kolera neprestano od leta 1866 do konca leta 1868. — 25. avgusta 1869 zavladal je grozen strah med bivalstvom nesrečnega mesta Kieva. Kolera oglasila se je zopet v vsej svoji grozovitosti. Vse bilo je zbegano. Ljudstvo govorilo je o demonih, ki so zakleli to mesto poginu. Vse je trdilo, da je kolera od leta 1866—1869 bivala neprestano v mestnem okrožji, a da je tako rekoč spala med tem časom zakleto spanje, ker je bila začarana. Tega leta odrešil jo je zopet zlobni duh. Trdili so vsi to brez izjeme. Ko je bila nadloga že prestana, so „post festum" določili z gotovostjo strokovnjaki, da je mesto Kiev sicer ugodno za utaborenje te bolezni, a da navzlic temu se vendar ni bolezen porodila ni-kedar na domačih tleh, ampak da je bila vselej zanesena, in sicer obakrat iz Perzije. Perzija dobila jo je iz Indije in v Indiji porodili so jo romarji. Indijski romarji so kakor kobilice, Kamor se zalete, ondi ne raste več trava, dasi je zemlja ondi uprav prečudno rodovitna in ako si je tudi poiskala južnih afrikanskih planjav in arabskih pokrajin, plazila se je le vedno ob mejah puščavnih; v puščavo si še ni upala.
Jako dobro varuje pred kolero drevje, tako dobro, da se ravno onih vasi, ki so obdane z drevjem, ni prijela po navadi kolera, in ako je še tako divjala okoli in okoli sosednih vasi, in je ondi zahtevala še toliko žrtev. "VViiliam pravi, da sam ne more pozitivno spričati, v koliko drevje zabranjuje in odvračuje kolero, a toliko pa ve iz skušnje, da se je pokazala kmalo v onih krajih, kjer so posekali gozdovje, in ako tudi ta kraj ni bil niti v najmanjem ugoden in vabljiv za kolero.
Leta 1854 pokazala se je ista tudi na Bavarskem. Drevje zavarovalo je bolezen. Vendar ni temu pripisovati take moči kot morju ali puščavi. Prva dva vplivata prav strogo, djal bi, nezmotljivo (gotovo) koleri; drevje le zabranjuje, da se težje vtihotapi v kraje od njega obdane. Vendar ako se pokaže kolera v kraju, obdanem z drevjem , je ondi veliko zlob-nejša, hujša, traja dalje, pobere grozno veliko ljudi in ne redkokrat pokončd prav cele vasi tako, da tirja zadnje življenje, da izmrj6 celi okraji. A ta slučaj dokazuje ravno dobro lastnost drevja, kajti drevje v taki okuženi vasi zabranjuje vsako širjenje bolezni na drugod, in jo omejuje dolgo le na oni okraj; zato je pa ondi tako zlobna.
Četrtič rekli smo, deluje tudi gorovje proti koleri ; vpliva iu deluje pa le v toliko, v kolikor vpliva na zdravstveno stanje sploh. To samo dalo bi daljšo razpravo, zato se ob tej priliki ne moremo spuščati v ta razgovor, dovolj, da smo vpliv gorovja imenovali in označili. Ko bodemo govorili o bistvu te bolezni, bode samo ob sebi razjasnilo se tudi, zakaj da zdravstveno vpliva na človeka gorovje posebno ob času kolere. — S tem imenovali smo štiri glavne kolerine sovražnike ali vice versa: človekoljube.
Kaj pa podpira, pospešuje kolero? Več reči, pred vsem pa: 1. Nizka lega kacega kraja.
2.	Mokrota po hišah, posebno zidanih iz skalic.
3.	Kloaki, kanali, po kterih se pretaka gnojnica, v
tem obziru recimo: Gorje Ljubljani, ko bi se oglasila ob nizkem stanji Ljubljanice, t. j. ob hudi suši, kajti odpadki pri tej bolezni imajo največji vpliv. 4. Kolero podpira nesnažna voda (pomen ima le v teh okoliščinah, kot so v Ljubljani, namreč ker je vsled kanalov skoro vsa voda polna gnjilih organskih tvarin), kot pitna voda pa ni tako pomenljiva, kakor je to sicer vedno ob slučaju druzih nalezljivih bolezni; slabega vpliva je: 5. Voda na ilovnati in močvirni zemlji. 6. Kolero pospešuje vsa nesnaga, kakoršua je običajna med nižjim ljudstvom po velicih mestih. O tem zvedeli smo prav osupljive prizore iz časopisov o priliki zadnje francoske kolere. 7. Znano je morebiti, da so koleri ljubi gotovi mestni deli in okraji, da so jej nektere hiše kaj po godu, posebno one, v kterih je že enkrat bivala, take prostore si rada poišče v drugič. 8. Velicega vpliva na razširjanje te bolezni je letni čas, kakor poroča Macpterson. Opazoval je on več kolerinih let v mestu Kalkuti, in vedno zapazil, da je bila bolezen najhuja ob suhih vročih mesecih: marca, aprila in maja, da je pa za časa velike mokrote redno ponehala. 9. Se en važen faktor kolerin je omeniti. Omenili smo ga že površno, in to so tla kacega kraja, kjer se je oglasila kolera. Vedno kazalo se je to, da peščena tla jej ugajajo malo, pač pa močvirnata ali mokra, in sicer tako-le: dokler stoji voda na močvirji, takrat je zagotovljeno, da se ne bo kazala v veliki moči, pač pa, ako se ob vročini taka tla osuše, in jih pričenja prepihavati suh veter — takrat sme se trditi s precejšno gotovostjo, da se kolera prične, ako je bila že prejšno leto v teh krajih.
Sedaj, ko smo po večini pregledali glavne po-speševatelje — a ob enem tudi regulatorje kolerine, skušajmo jih še nekoliko razjasniti! V to treba je, da izrečemo svoje mnenje o bistvu te bolezni. Res je, da je še temno, da je vse to še hipoteza, a vendar je taka, da ima veliko podlago. Misli se, da so nositelji kolere neke male rastlinice, neke miskropične gljivice, ki se s svojim semenom ob ugodnem vremenu jako zaplodijo. Več kemikov opazevalo je že razvijanje in množenje teh gobic, in to tako, da so izmečke od kužnih bolnikov spravili v dotiko z dušika prostimi razstopljinami, kakor s kruhom, citronami, sladkorjem, z beljakovino, glicerinom, in res videli so, kako se je neizmerno zaplodila ta rastlinica. Zakaj je temu tako, uvidimo, ako si le površno ogledamo okoliščine Indijskih Božjih potov.
Poglejmo tje v pokrajino Hadvvar, v severozahodni Indiji; kraj ta leži pod Himalajskimi velikani, ondi, kjer izvira reka Ganges. Sveto je to mesto. 12. aprila skopati se ima vsak Indijanec na tem kraji, v posvečeni reki, in piti iz nje vodo življenja. In nabere se vsako leto tega ljudstva ne-številno veliko. Tako tudi 1. 1866. Takrat bilo je oznanjeno, da dojde tudi raja (kralj) (Borthpurski) opravit sveto svojo dolžnost. Orijentalski kralj vam predstavlja božanstvo. Zato združevalo se je takrat vse za velik ljudski shod. Ljudstvo vrelo je k Hadvvaru. Ceste bile so polne romarjev — bilo je nekako splošno izseljevanje. Bali so se romarji sami, da ne bi mogel sprejeti kraj vseh teh množic, a vendar romali so dosledno vsi tjekaj. In res neverjetno, toda resnično: na prostoru jedne same štiri-jaške milje bivalo je ljudi čez 3 milijone tako, da je komaj dobil vsak prostora, položiti svojo glavo na zemlje.
Takrat nastala je med ljudstvom prvič prava, nalezljiva, epidemična, azijatska kolera. Vzroka bila sta posebno dva: 1. močvirnata zemlja, na kteri so taborili in prenočevali romarji, in 2. grozna nevihta, ki se je znosila v noči med 11. in 12. aprilom nad ubogim tem ljudstvom. Le kdor je že okusil tropiško nevihto, le-ta zamore razumeti, kak strah, kake elementarne nezgode prestali so romarji ono noč. Celo noč stali so tako rekoč v vodi; in voda ta spravila je skupaj vse človeške odpadke, ki so se ob solncu druzega dne parili, in razširjevali neznanski smrad. — 12. aprila pričelo se je kopanje. Povodenj se je vnesla, a voda bila je vendar blatna. Kopališče obsegalo je v dolgosti 650 čevljev, široko bilo je le 30 čevljev, in zagrajeno od glavnega toka reke, da ne bi kdo zagazil do globočiu in vtonil. Mislimo si sedaj 1. da reka Ganges teče leno, 2. da se je nad 3 milijone ljudi skopalo v tej od človeških odpadkov okuženi vodi, in 3. da je po stari navadi donesel vsak hišni oče ves domači mrliški pepel, t. j. ves pepel od sežganih domačih mrličev in ga po sv. zakonu vrgel v sv. reko, in mislimo, bolje predstavljajmo si, da je vsak kopalec pil na debelo te vode, ker je to zaukazano v indijski sveti postavi; potem si lahko predstavljamo vse vzroke, zakaj da je takrat že precej drugi dan naznanila se kolera, in se prijela ljudi v groznem številu. —■ Romarji počeli so odpotovati; vsak bil je okužen. In ti okuženi zanesli so po vseh indijskih okrajih bolezen, tako, da se je zarad kolere določila z gotovostjo in določnostjo natanko lahko pot, koder da so potovali romarji. Ljudstvo, če tudi domače, balo se jih je kot strahii. In ne zastonj. Od tega časa postali so romarji vedno glavni nositelji te bolezni po vsem svetu. Od teh romarjev datira se tudi evropska kolera pričenši od 1. 1869, ko je nastala v Kievu. S tem rešen je zgodovinsk izvor kolerin tudi za naše kraje, v tem rešeno je tudi od nekdaj že tako kočljivo vprašanje: „od kod ta bolezen?"
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. julija. STotranje dežele.
Sedem let skoraj ukvarja in prizadeva si ubogi Taaffe, kako bi pomiril nahujskane in nadražene avstrijske narodnosti, a se še nikjer veliko ne pozmi. Slovani in Nemci, ter Slovani in Lahi so si še vedno v laseh in to huje, kakor prej kedaj in narodnostnih prepirov ni konca ne kraja. Pri teh pa vse drugo hira! Kmetje tožijo, da nič več shajati ne morejo, ker stroški že zdavnej dohodke presegajo. Rokodelci in obrtuiki se pritožujejo, da jih konkurenca po cesarskih rokodelskih zavodih — po kaznilnicah, kar vničuje. Poslanci na Dunaji, posebno nemško-liberalni, pa prusjaško politiko vganjajo! Slovenskim poslancem se letos ne dtl nič očitati, kajti storili so vsi vestno svojo dolžnost, razkrivajoč rane, ki nas skele. Na nemški strani se mora najprvo opustiti hujskajoča politika, ktera je pravo olje v ogenj razdraženosti; na nemški strani morajo kreniti za slovanskimi poslanci, ki so se že prav hvale in pripoznanja vredno trudili na narodnogospodarskem polji, potem še le se je nadejati, da zgine mednarodni prepir in se bodo razmere povsod zboljšale. Dokler pa tega ne bo, tako dolgo se nam ni ničesar nadejati. Taaflfeju samemu bi želeli
•vež odločnosti in to na eno, kakor tudi na drugo stran.
Nemški listi si samega veselja roke manejo, da, minister Gautsch na Češkem, po čeških srednjih Šolah ni bil zadovoljen z dijaki glede znauja nemščine. V Budčjovic$ in v Piznu je menda sam spraševal tii in tam, pa je povsod z glavo zmajeval, tako slabo so peki učepci odgovarjali. Iz tega sklepajo nepaški listi, da bo minister Gautsch že drugače vkrepil, kako da naj se podučuje nemščina na srednjih šolah čeških, da se je bodo dijaki temeljiteje naučili. Kaj in koliko je na tem resnice? Na Češkem se strogo ravnajo po postavi, ktero so liberalci skovali in se glasi, da se nobena narodnost ne sme siliti, da bi se morala druzega jezika učiti. Vsled tega je po čeških gimnazijah nemščina povsod neobligaten predmet, kterega se pa češki mladenči vendar-le še bolje in spretneje nauče, kakor pa pri nas naši nemški gospodiči slovenščine, kterim je ta namreč neobligaten predmet. Da bi toraj Gautsch nameraval nemščino za obligaten predmet vriniti, bi moral pred vsem z državnim zborom govoriti, potem pa ob enem tudi češčino na nemških šolah za obligaten predmet proglasiti, drugače iz vsega skupaj ne bo nič. Enaka bremena, enake pravice! Ce se bo Gautsch na tej podlagi z državnim zborom v razgovor podal, utegne kaj doseči, sicer pa ne.
V Trstu je vprašal v seji trgovinske zbornice sovetnik Venician Vuceticha, podpredsednika zbornice in nje zastopnika v državnem zboru, zarad glasovanja o Suessovem predlogu. Vucetich je zagovarjal svoje glasovanje v daljšem govoru ter rekel med drugim, da bi bil Suessov predlog na škodo Tržaškemu mestu, a interpelant pravi, da se ne strinja z Vucetichevim zagovarjenjem. Svetnik Basevi stavi predlog, naj zbornica sprejme Vucetichevo izjavo na znanje in da naj preide na dnevni red. Pred glasovanjem je več svetnikov dvorano zapustilo. Venecian pravi nato, da je on zadovoljen z večino navzočih in nato je bilo z 12 proti 10 glasovi sklenjeno, da se preide na dnevni red. Da so sklepi v zbornici veljavni, je treba, da je navzočih 24 članov, a tukaj jih je glasovalo le 22, in v tem smislu ta sklep nima postavne veljave.
— V Zagrebu je mestna občina za razkuževanje mesta, kanalov in ulic potrosilo 1500 klgr. karbolne kisline, a naročila je 4000 klgr., a pokazalo se je, da ta kvantum ne zadostuje, toraj Je naročila še 2000 klgr. 1 klgr. stane 3 kr. višej, ker je karbolna kislina vsled mnoge porabe v ceni poskočila.
Vitanje države.
Bolgarski itoslanci, vladi prijazni, so prepričani o tem, da se mora »sobranje" zopet preklicati, ako bi pregledovanje osnovnega „štatuta" ne iipalo tako, kakor si želi bolgarsko ljudstvo, marveč r nasprotnem smislu. V organu Cankoviča („Sviet-lina") je objavljen načrt adrese, kakor si ga želi manjšina, ta ima 55 podpisov, adreso večine je pa podpisalo le 31 poslancev. Adresa manjšine povdarja, da se mora sklicati veliko „sobranje" glede na člen prvi o ustavi, vsled kterega se Bolgarsko ozemlje ne sme ne razširiti ne zmanjšati brez velikega »sobranja". Opozicija se pa v tem vendar le moti, ker o razširjanju zemljišča se ne more govoriti sedaj, isto tako ne o zmanjšanji; ako se je odstopil okraj Kirdžali in vasi v gorovji Ehodope, ker se s tem ni odstopila bolgarska zemlja.
Vsak korak, ki ga Rusija v najnovejšem času stori, politikarji vidijo, da je proti Bolgariji obrnjen; ta naravnost, drugi zopet bolj po ovinkih, vsak pa hoče vedeti, da pot pelje tjekaj. Madjari so te dni v Bukareštu vže več ruskih višjih častnikov opazili (?), ki so imeli nalog, da napravijo z rumun-sko vlado pogodbo, na podlagi ktere bi se za slučaj kake potrebe ruski vojski prost prehod skozi Rumunijo dovolil. Ravno tisti Madjari trdijo, da so Rumunci silno vznemirjeni, ker so Rusi velike množine vojaštva v Besarabiji nakopičili; vse tiste tolpe so menda v Bolgarijo namenjene. Da je morebiti vendar-le kaj resničnega na teh novicah, nečemo tajiti, ker nam je znano, da Rusi celo bolgarsko zmešnjavo od prvega pravrata pa do današnjega dne za „turško-angleško spletko" smatrajo, po čegar prizadevanji se je namreč ta izcimila. Da jim kot taka ne more ljuba biti, se vendar samo po sebi razume; prav za to imajo pa tudi tako jezo na Battenberga, v kterem turško-angleškega pomagača vidijo, kterega se na vsak način znebiti žele in tudi poprej mirovali ne bodo, da ga iz Bolgarije spravijo. Rusija, kakor sedaj njena politika kaže, bo rajši drugo ori-jentalno vojno pričela s Turčijo, kakor pa, da bi Battenberga iz oči spustila in prej ko ne bo prav Bolgarija povod tej vojski, Turčija pa glavni smoter.
Med Turki in Črnogorci boji prav za prav še nikdar prenahali niso; kajti če se do dobrega ne bijejo neprestano, kavsajo se po malem vendar le vedno. V začetku tega meseca vdarila je zopet taka krvi in ropa željna turška tolpa iz Kolašina v Albaniji čez mejo na črnogorsko zemljo, kjer je več vasi napadla. Povod temu napadu je bilo dovršeno uravnavanje državne meje med Turčijo in Črnogorsko mejo, ker sta ob tisti, priložnosti meseca marca dve turški vasi prišli pod črnogorsko oblast, kar je Turke tako vjezilo, da so vse popustili in se izselili. Vlada jih je pri tem še podpirala, ker jim je v obližji Kolašina zemlje in druge podpore preskrbela, da so se
ondi naselili. Kedar se je pa tista selitev vršila, so se Turki in črpogorci tudi nekoliko stepli med seboj, ker brez boja tako nič ni in so Turki celo Črnogorce obdolžili, da so na njihove žene streljali, kedar so se te pjrijko reke Tare selile ter so jim za to grozno niašČMfpje obljubili, ktero so seijaj v pogledujem napaiju izvršili. Na 1. julija zvečer združili so se toraj Tmrki iz vseh sosednjih okoli Kolačina ležečih vasi jn zjutraj na vse zgodaj preko Tare na črno-goro pilili, kjer so po vftseh ropati in moriti začeli. Črnogorci so se pa tudi jako hitro oborožili in takoj se je vnel krvav boj, v kterem so se Turki če dalje bolje umikali. Nekteri so že prekoračili reko, drugi so se pa po hišah poskrili, ktere so Črnogorci takoj obstopili in so jih dva dni obkoljene imeli. Ko so Turki v nedeljo 3. t. m. zjutraj poskusili oprostiti se, so jih Črnogorci deloma pobili, deloma pa po-lovili. Turkov je ostalo 70 mrtvih in ranjenih, Črnogorcev pa 25.
Rumunci so predložili svojemu parlamentu načrt postave, po kteri mislijo svojo narodno obrt zboljšati in povzdigniti. Možje pa, ki so tisto nameravano postavo bolj natanko prerešetali, trdijo, da ta ne bo tolikanj Rumuncem samim, kakor ondi naseljenim tujcem koristila. Država namreč hoče vsakemu tujcu, kdor bi se iz obrtniškega namena ondi naselil, prepustiti za ustanovitev dotičnih tovarn potreben svet brezplačno. Posebno z nemško državo se bode zopet sklenili konzularna jurisdikcija, in se bo dalo dovoljenje, da si smejo zemlje tudi za poljedelske namene nakupiti. Rumunska državna ustava, § 7, tujcem sicer to prepoveduje, toda sedanja vlada se za to ne briga dosti in bode že skrbela, da se bo postava potrdila, s ktero se bo Rumunija tujemu življu v naročje vrgla; s tem korakom se bo pa zdatno oddaljila od svoje neodvisnosti. Sami se bodo izročili s tem Nemcem, kterih se ne bodo morebiti nikdar več znebili. Za to ste pa tudi večina, kakor manjšina državnega zbora silno razsrjeni na vlado. Konec minulega meseca so imeli zarad tega tudi tabor v Bukareštu, na kterem so vladi sijajno nezaupnico izrekli! Inostranska trgovina se je posebno na Laško jako razvila in vsak laški parnik po nekaj govedi odnese. Do sedaj so že nad 3000 volov v Napolj odpeljali.
Francoska že zdavnej ni imeia tako čilega vojnega ministra, kakor ga ima sedaj. Kamor pride, povsod vojake in vojaške gojence za boj navdušuje. Mož pa ni le pri besedah ostal, temveč je tudi že priprave za dejansko izpeljavo svojih naukov pričel. Ravnokar poskušajo razno streljivo, puške in drugo morilno orožje, če se jim povoljno obnese, se bodo takoj še to jesen pri domačih tovarnarjih velike množine novih pušek in streliva naročile. Cemu to? Kam se vse te priprave obračajo? Morda na Nemško? Ne verjamemo. V Azijo morda? Tudi ni verjetno. V Afriki so se sicer Arabci in drugi črni ljudje nekoliko sovražno gibati jeli, toda ne toliko, da bi morala francoska republika novo oroije dobiti. Prej ko ne jel je ministru Boulangerju smodnik dom& smrdeti, kajti rojalistični listi narod vedno obdelujejo, da naj si vendar ne daje več po sedanji vladi srčne krvi srkati, ako mu postava pravico daje, da si vladno obliko vsak trenutek labko spremeni. Vsled takega pisanja po časnikih spisala se je v rojalističnih krogih adresa udanosti, s ktero se je potem deputacija k grofu Pariškemu v Tun-brigde-Wells podala. Grofa Pariškega je ta dokaz zaupanja jako razveselil in je menda rekel: „Prav je, da se narod podučuje, kako da se lahko po postavnem potu oprosti spon, ki ga tišče, toda dobro mora pripravljen biti. Jaz bi bil že pripravljen. Največji del naloge pa imate Vi sami. Dramite zaspane in neodločne, ter vabite jih k sebi, da z druženimi močmi poskusimo svojo srečo."
Izvirni dopisi.
Iz Št. Vida pri Zatični, 10. julija. Tretje birmsko potovanje mil. gosp. knezo-škofa bilo je sklenjeno letos z birmo v Št. Vidu pri Zatični. Tudi Šentviška fara si je po moči prizadevala sprejeti z vso slovesnostjo visokega gosta in mu pokazati, da je ljudsvo še vedno vdano sv. veri in svojim duhovnim pastirjem vkljub vsem naporom nasprotnikov, nemških in slovenskih liberalcev. Ze popred bila je cerkev prav primerno prebarvana, ravno tako sobe v župnijskem poslopji. V nedeljo, 4. julija, so mil. knezo-škof po dokončanem obiskovanji v Škocijanu odrinili v Novomesto, kjer so prenočili pri tamošnjem prečast. gosp. proštu, ki jih je tudi spremil prihodnji dan v Trebnje, kjer je bil pri prečast. g. dekanu obed. Po obedu odrinili so s spremstvom g. prošta proti Št. Vidu.
Na meji fare, na Medvedjeku, pričakovala je visokega gospoda farna duhovščina in več drugih faranov z dvanajsterimi vozovi.
Okoli 6. ure pripeljejo se vladika in izstopijo; veselilo nas je videti, da se milostni prav dobro počutijo vkljub trudapolnemu potovanju.
G. župnik pozdravi najpred mil. knezo-škofa v imenu cele fare in potem predstavi nektere gospode, kakor g. grofa Laszansky-ja in druge.
Odrinemo proti Podgabru, kjer je bil postavljen velikanski, čez šest sežnjev visok slavolok z napisom :
„Mnoga lota vladiki!"
Pri slavoloku pričakovali so knezo-škofa tamošnji zlatomašnik, g. Pe&ar, pa šolska mladina s
svojima učiteljema. Tudi dalje proti Št. Vidu kazali so mlaji ob potih veselje ljudstva o prihodu zaže-ljenega višjega pastirja, tako v Radohovasi, pri sv. Roku itd.
Ob vhodu v vas bil je postavljen drugi slavolok, prav lepo okrašen, z napisom:
„Proseč za Te blagost z nebes, Rod klige naš: Pozdravljen knez!"
Tu pričakuje milostnega šolska mladina z uči-teljstvom štirirazredne ljudske šole; pozdravlja ga v imenu učencev in učenk deklica ter vladiki pokloni lep šopek v znamenje otročje vdanosti. Po opravljeni pobožnosti v ozaljšani cerkvi podajo se milostljivi v farovž, kjer jih pozdravlja zopet slavolok z napisom:
„Željain ta doin je Tvojim prost — Pozdravljen v njem, presvitli gost!'
Komaj se zmrači, zasvetijo se po bližujih holmcih kresovi, zažgo po farovškem vrtu lampi-joni, kar je naredilo posebno prijeten vtis med drevesnim zelenjem, spuščajo raketi in zažiga umetalni ogenj. Vladika so početkoma iz okna ogledovali lep prizor, potem pa so šli po lepo razsvitljeui vasi do gosp. Slivnikove hiše, ker nas je zopet iznenadil umetalni ogenj, potem pa zopet po vasi memo pokopališča v župnijo nazaj.
Drugi dan ob 8. uri zjutraj pričela se je slovesnost s sveto mašo in pridigo, v kteri so višji pastir prav poljudno razlagali vrednost neumrjoče duše; ua srce pokladali skrb za-njo; potem pričela se je sv. birma, ki je trajala do ure popoludne; birmancev je bilo 1135, med temi le domačih čez 600.
Pri obedu nazdravil je g. župnik premilostnemu knezoškofu, kteri so mu jako prijazno odzdravili, iu potem prečast. g. proštu, ki je tudi napil g. knezoškofu in g. župniku.
Ob 6. uri zvečer odrinili so milostljivi vladika; mnogo voz jih je spremljalo do meje fare, kjer jih je pozdravljal slavolok z napisom:
„Udan tu puščaš, veren rod — O, vzemi blag spomin od tod!"
Parna duhovščina in nekaj drugih gospodov spremljevalo je pa še knezo-škofa do Višnjegore, kjer jih je pozdravljal čast. g. župnik in pričakovala novo ustanovljena požarna bramba.
Tako se je končal ta, za našo faro znameniti dan, ki bo ostal celi fari še dolgo v najboljšem spominu.
Iz Škocijana, 8. julija. Prinesel je sicer že „Slov." popis slovesnega sprejema premil. knezoškofa, a več oči več vidi, menda čč. čitatelji ne bodo zamerili, če še nekaj dostavimo. Kar smo že dolgo srčno želeli, se nam je 4. t. m. spolnilo. Imeli smo v svoji sredi prevzvišenega vladiko. V soboto ob 1/a 8. uri zvečer se pripeljejo na mejo naše velike fare. Pri slavoloku: „Fara Škocijanska srčnega veselja polna pozdravlja svojega knezo-škofa" jih čakajo fantje z zastavami na lepih konjih in možje na vozovih. Ko se do njih pripeljejo, jih župan s kratkimi besedami nagovori, za kar se premilostljivi ljubeznjivo zahvalijo.
Sedaj zagromi strel topičev, zvonovi zapojejo po vseh cerkvah, in ljudje iz vseh krajev hite pozdravljat svojega višjega pastirja. Ginljivo je videti, kako naše slovensko ljudstvo spoštuje svojega knezo-škofa. Veliko jih je že dolgo prej stalo pri cesti in težko čakalo trenutka, da pridejo milostljivi škof. Ko jih pa zagledajo, ponižno pokleknejo, da sprejmejo blagoslov iz nebes po njegovih rokah. Po vseh vaseh napravljeni so bili lični slavoloki, povsod je odmeval strel topičev, ki je pozdravljal veseli prihod knezo-škofa. Krasen prizor, ginljivo spremljevanje! v sredi milostljivi knez, z njimi možje na vozeh, spredaj fantje na čilih konjičih. Kot častna straža se pomikajo iz Dobrove proti Škocijanu, ki je bil ves praznično oblečen. Vsaka hiša, vsako okno imelo je svojo zastavo. Sedaj so dospeli v vas do slavoloka pri Varaunovi hiši. »Češen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem!" Pred cerkvijo jih čakajo domača gg. duhovnika, šolska mladina in brezštevilna množica ljudi.
Stopivši iz voza jim pri krasnem slavoloku
učenka Alojzija Lavričeva podd lepi šopek, ter jih nagovori: »Premilostljivi knez in škof! blagovolite sprejeti šopek cvetlic, kterega Vam podari šolska mladina." Potem se podajo v cerkev, kjer domači gospod župnik podeli vsem blagoslov s presv. Rešnjim Telesom.
Slavolok pri stopnicah pred cerkvijo je bil res jako lep. Že črke same na sebi so bile z oljnato barvo prav lično napravljene. Na vsakem koncu slavoloka sta stala v višavi kaj lepa angelja v desnici držeča škofovo palico, v levici pa belo lilijo; v sredi slavoloka je bil prav lično napravljen škofov grb in nad njim marmorirana krona, obdana z zlatimi žarki. Vse to je iz lesa umetno zrezljano.
Na cesti, ki pelj& proti Mokronogu tik šole, je bil zadnji slavolok kaj čedno z zelenjem v gotičnem slogu postavljen. V sredi njega stala je v zelenem kolobaru zamorska Mati Božja v človeški velikosti z zlatim vencem na glavi in z Detetom na levi roki; spodaj pa napis: „Pod varstvom Marije ohrani nam Bog višjega pastirja!"
Zvečer je bila vsa vas razsvetljena. Na vsakem oknu so bile luči, po zidu, slavolokih in mlajih so viseli razsvetljeni lampijoni in balončki. V razsvetljavi se je posebno odlikovala šola; ljudje so bili kar očarani. Luči spodaj na črni zemlji, luči zgoraj na jasnem nebu, to, dragi čitatelj, je bilo krasno, ginljivo!
Drugi dan, v nedeljo, se je ob 9. uri pričelo navadno duhovno opravilo in sv. birma. Pred sv. mašo stopijo mil. knezo-škof na lečo, ter so obilni množici prav lepo, jasno in ganljivo govorili o presv. Krvi Jezusovi in njegovi neskončni dobroti do nas.
Po dovršenih sv. obredih in cerkveni vizitaciji gredo mil. knez spremljani od duhovščine v farovž, kjer so se po zaslišanji nekterih gospodov podali k obedu. Kako veselo je bilo ljudstvo, ki se jo ves čas med sv. opravilom spodbudno in pobožno obnašalo, se je vsakemu na obrazu bTalo.
Dasiravno je bila nedelja, je vendar prišlo 12 ptujih gospodov duhovnikov, med njimi tudi gosp. prošt Novomeški, kar je svečantst še mnogo povzdignilo.
Popoludne ob 7»0; uri odpeljali so se premilostljivi, spremljani od jezdicev, mož in duhovščine od nas v Novomesto.
Kako je ljudstvo pri odhodu knezo-škofa zopet hitelo na ulice in cesto, ter pobožno pokleknilo, da bi še enkrat prejelo blagoslov nebeški iz rok naslednika aposteljnov, je bilo res ginljivo gledati. Po pravici smem toraj reči: „Vsa fara se od Vas poslavlja, in — z Bogom — Vam tisočkrat ponavlja!"
Očitno hvalo vsem, ki so se na kterikoli način trudili in pripomogli k tako lepi in ginljivi krščanski svečanosti.
Iz Železnikov, 12. julija. Redka slovesnost obhajala se je pri nas pretečeno nedeljo. V katoliško cerkev bil je slovesno sprejet Henrik Kop, rojen v Holsteinu na Kurhesenskem. Bival je pa 35 let na Kranjskem v Kamnigorici, v Kropi in zadnjih 15 let v Železnikih kot fužinski delavec. Vdeleževal se je že prej naše službe Božje, vsaki dan si ga videl pri sv. maši in pogostokrat tudi med dnevom pred sv. Rešnjim Telesom. Tih in miren človek je bil tudi v svojih mladih letih. Opomin materin, ko mu je dala zadnji blagoslov ločečemu se od doma, „sin, ne pozabi in ne zataji svoje vere" bil mu je skoraj do večera življenja zapreka, da se ni mogel odločiti za prestop v našo cerkev, dasi je bival ves čas med katoliki. A Gospod, ki kliče o raznih urah, poklical je tudi njega ob 11. uri. Že v soboto zjutraj, ko se mu je podelil pogojno sv. krst, zbralo se je bilo že mnogo ljudstva v cerkev. Tako malega fantka, kakor je GOletni (orjaški) Henrik, niso še videli pri krstnem kamnu prosečega sv. krsta. Popolnoma napolnjena, da natlačena pa je bila prostorna cerkev v nedeljo o slovesnem sprejemu.
Gotovo je pripomogla, da se je sošla tolika množica vernega ljudstva tudi vest, da pridejo nalašč nek gospod iz Ljubljane. Počastil nas je res, da povzdigne slovesnost prečast. g. Tomo Zupan, konz. sovetnik, za ktero veliko prijaznost mu bodi še tu očitna zahvala izrečena. Domači g. župnik vsprejel je prestopivšega od avgsburškega veroizpovedanja v katoliško cerkev, a govor, slavnosti primeren, imel je tudi slovesno sv. mašo g. prof. Zupan. V lepi slovenščini, z živo besedo kazal nam je g. govornik z zgodovinskimi izgledi, obračajoč jih na slavnost, „kako čudno je delovala in deluje milost Božja". Iz srca je prišla beseda, segla je pa tudi v srce, čulo se jo to po slovesnosti sprejema. .Najmlajšega uda svete
katoliške cerkve v naši fari", slabotnega starčka namreč ginil je govor do solz. Ž njim radovala se je vsa fara. Veselje bralo se je na obrazu posebno g. župniku, pozabljen je bil ves trud, kterega je imel s podučevanjem. Bog daj, da bi bila slovesnost, ktere ne bomo več pozabili, vsem v pravi dušni prid, kakor se je željno izrazil g. župnik pri obedu!
Domače novice.
(Pobožnost k Srcu Jezusovem) se je v nunski cerkvi lepo sklenila pretekli petek s zahvaljeno pesmijo. V kratkih pa krepkih ogovorih je čvrsti P. Fr. Mayr opisoval nam najprej pomen te po-božnosti, njen blagoslov, potem je kazal nam v posnemanje Jezusovo krotko, ponižno in pokorno srce, razlagal je v darovanji in v molitvi, ter je priporočal poslednji dan apostoljstvo molitve, ktero naj bi bilo sad vse pobožnosti. Omenil je njenega glasila (der Sendbote des heil. Herzens Jesu) in tudi najnovejše vojske zoper ta mesečnik po preučenih ljudeh, ki jih škof Briksenski imenuje „Katholiken ausser Dienst". Svest si konečne slavne zmage je svetoval, da bi morebiti po »Danici" tudi med Slovenci dalo se razširjevati in gojiti molitve apostol-stvo, kar bi gotovo Slovencem bilo na duhovno blagost.
(Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji). Prestavljen je g. Jernej Pirnat iz Ribnice k Mariji Snežnici. Na službe so šli semeniški duhovniki bogoslovci gg. Kačičnik Franc k sv. Barbari v Haloze; Kavčič Jakob v Ribnico in Keček Andrej v Negovo. Župniji Skalski se je odpovedal č. g. Kari Gajšek; dekan na Dobrni in knezoško-fijski duhovni svetovalec.
(Duhovne vaje) v Lavantinski škofiji bodo letos od 20. do 24. septembra v Slatini.
(Čehi pridejo), kakor naznanja „HIas N&roda" 11. t. m. v posebnem pozivu do svojih rojakov, na Slovensko, da vrnejo lansko obiskanje Slovencem. Iz Prage odidejo v nedeljo 15. avgusta opoludne skozi Brno, Dunaj, Gradec, dospejo 17. dne v Ljubljano, v sredo 18. avgusta pojdejo na Grad ali na Rožnik, popoludne bode zabava v Tivoli, v četrtek 19. v Postojino in v jamo, od ondot nekteri v Trst, nekteri naravnost v Bled na Gorenjsko, kjer bode o lepem vremenu v nedeljo 22. avgusta narodna svečanost, in nato se razidejo ali skoz Beljak, Celovec, Solnograd, ali skozi Išel, Linec, Budejovice.
(Košnja.) Po dolgem jako slabem vremenu se nam je konečno vendar-le posrečilo tudi po mestnih travnikih seno spraviti, kar ga je ta ali oni na javni dražbi kupil. Letos se s senom na noben način ne moremo pohvaliti, kajti tepeni smo na vse strani. Kar ga nam nalivi in moča niso spridili, ostalo ga je po travnikih nepokošenega. Zlasti na delu, kjer sem ga jaz od slavnega magistrata pod Tivoli kupil, je za dober voz sena na travniku ostalo na ta način, ker kosci niso do čistega pokosili. Ko tjekaj pridem in travnik kosmato pokošen vgledam, jel sem jih v roke jemati, kje so se kositi učili. »Gospod pa pojdite Vi kosit, če mislite, da bodete bolje napravili; tukaj se ne da čisto kositi, ker je preveč kamenja, opeke, vbitih krožnikov in druge take robe po travniku nametane, da s kosami niti blizo ne moremo, če jih nočemo za vsak seženj posebej klepati". Kosec je imel prav. Prepričal sem se, da je res tako. Zato pa stavim slavnemu magistratu vtemeljno prošnjo, da naj pred zopetno košnjo s travnikov kamnje in razbito opeko pobrati naroči, da se nam, ki seno od njega kupujemo, ne bo škoda godila.
(0 prof. Beckerju), ki bo v četrtek svoje ča-rodejne predstave v gledališči pričel, se srbski listi jako pohvalno izražajo in je bilo narodno gledališče v Belemgradu pri vseh predstavah natlačeno polno. Pravijo, da eksperimentira jako spretno in elegantno ter spremlja svoje proizvode s primernim govorjenjem v ruščini, francoščini ali nemščini, kakor je komu drago.
(Preskušnjo zrelosti) na Mariborskem učiteljišči delali so pripravniki 3. in 5. t. m. in so jo vsi prav vrlo prestali. 18 se jih je oglasilo (11 Slovencev in 7 Nemcev) in vsi so dobili spričevalo zrelosti.
(O koleri.) »Edinost" piše: Včeraj je zbolela za kolero Amalija Sussek v ulici Molin grande. Prenesli so jo v bolnico za kolerozne, krčmo njenega očeta pa zaprli iu stanovanje desenfecirali. — Do-menik Ferluga pod Kontovelom, ki je bil napaden
od kolere, je tudi umrl včeraj. — Zbolela je tudi neka Andre v via Valdirivo. — Vojaka A. Pavletič pri tukajšnjem polku Kralj Milan št. 97. so včeraj napadenega od kolere prenesli v bolnico za kolerozne. — V ulici Delle Ombrelle je zbolela neka dekla Marija Kalan. — Sinoči so zbolele neki tudi tri osebe v Riborgu. Strah pred kolero je velik in sinoči je neki zbežalo nad sto oseb.
(V Tržaško nemško gimnazijo) hodilo je 459 dijakov. Med temi je bilo 120 Slovencev, 150 Lahov in 146 Nemcev, 22 Srbo-Hrvatov, 20 Grkov,
5	Armencev in 1 Anglež. Na čelu sporočila stoji dr, Glaserjev sostavek „Parvati's Hochzeit", ein in-disches Schauspiel.
(Posojilnice po sostavi »Raiffeisen".) Vsled dopisa v našem listu od dne 9. t. m. iz Žalca dobimo iz merodajnega mesta pojasnilo, da tako zvane „Raiffeisen-ove" posojilnice druzega nič niso, kakor naše »kmetske" posojilnice, kakoršne imamo n. pr. v Makolah, v Pišecah, v Slatini itd. Posojilnice po sostavi »Raiffeisen" so namreč tiste, ktere ne gledajo na veliko svoto deležev, ampak ktere si pridobijo za posojila potrebno gotovino z izposojil in hranilnih vlog. Da nemški listi, n. pr. »Tages-post", delajo velik hrup o tej »novi iznajdbi" je umevno, ker nočejo priznavati, da Slovenci dalj časa sem že to urejeno imajo, kar so »nemški liberalci" še le izumili (ali pa posnemali) in česar se v prid kmetskega stanu še le sedaj poprijemajo. Dete je dobilo novo ime in po tem potu hočejo liberalci dokazati, da »Raiffeisenove" in pa naše kmetske posojilnice je popolnoma druga stvar; seveda, v enem obziru je razloček gotov; to je v tem, da liberalne kmetske posojilnice dobivajo dovelj posojil iz nemških hranilnic, sedaj tudi še od štajarske kmetijsko družbe — slovenske posojilnice si pa morajo pomagati brez teh podpor same in so si tudi hvala Bogu! še vedno pomagale in ostale neodvisne od liberalne stranke.
(Šolnina) se bode na državnih srednjih šolah plačevala pri c. kr. državnih blagajnicah, oziroma davkarijah na ta način, da si bo dotični ondi kupil marke, ki bodo nalašč za to narejene po 10 gold., 3 gld. in 2 gld. 50 kr., ktere bo potem pritisnil na belico, ki jo bo v ta namen od svojega ravnateljstva prejel. Šolnino bo moral vsak v teku 6 tednov plačati od dneva upisanja počenši. Skazal se bo pa na ta način, da jo je resnično plačal, ker mora v teku
6	tednov ravnateljstvu belico vrniti, na kteri so dotične marke pritisnjene.
Razne reči.
—	Vsebina III. zvezka »Theol.-prakt. Quartalschrift" je sledeči: 1. Der Theolog als Philosoph. Von Professor Dr. Eugen Kaderavek in Olmiitz. — 2. Eine theoretisch-praktische Krachstudie. Von P. Hilarius 0. S. F., Lector der Moraltheo-logie. — 3. Die Bestrebungen auf dem Gebiete des internationalen Eherechtes. Von Dr. jur. Hermanu Esser in Linz. — 4. Ueber die gesammte Marienlehre. Von Professor P. Georg Kolb S. J. am Freinberg bei Linz. — 5. Die Vollmachten der Beicht-vater im Jubiliim 1886. Von Professor A. Schmucken-schliiger in Linz. — 6. Was bedeutet der Ausdruck: »Semel id est prima tantum vice" in der jiingsten Declaration der heil. Ponitentiarie, betreffend die Jubilaums-Facultiiten ? Von Dr. Wilhelm Emanuel Hubert in Mainz. — 7. Biicher fiir Schiiler von 8—10 Jahren, besonders zur Anschaffung der Schuller-Bibliotheken. Von Joh. Langthaler, reg. Chorherr von St. Florian, Pfarrv. in Goldvvorth bei Ottensheim. — 8. Das Jejunium naturale bei Kran-ken. (1. Artikel.) Von Profesor Josef Schvvarz in Linz. — 9. Ueber die katechetische Fragestellung. II. Von Religionslehrer Anton Egger in Meran. — 10. Umschreibung der Obligationen und Trennung der Stiftungs-Capitalien von den freien Capitalien. (2. Artikel.) Von Dechant Robert Kurzwernhart in Taufkirchen bei Sehiirding. — 11. Zur Geschichte der Wetterregelu. Von Vicar Dr. Samson in Darfeld (Westphalen) — 12. Pastoralfragen und Fiille. — 13. Literatur. — 14. Bericht iiber die Erfolge der katholischen Missionen. Von Johann G. Hubert in Linz — 15. Kirchliche Zeifliiufe. — Von Mons. Dr. Scheicher. — 16. Kurze Fragen und Mitthei-lungen. Naročuje se lahko v »Katoliški Bukvarui", stolni trg št. 6. Celoletna naročnina znaša 3 gl. 50 k.; tudi med letom se naročbe sprejemajo ter dobivajo še vsi zvezki.
—	Židje ua Ogerskem. L. 1785 je bilo v Peštu 40 judov, a sedaj jih je 75.000. Po vsi Ogerski (brez Hrvaške) bilo jih je 1. 1785 — 75.089, a 1. 1880 jih je bilo 624.737. — In ti vtisnejo
ogerski državni upravi znak njim lastni, kaj čvrsto to pleme, pravi bič kristjanom!
— Mori te v v Chateau-Vilain, pri kteri so orožniki ravnatelja tovarne Fišerja in še nekaj de-lavek vstrelili, pride pred porotno sodbo, ker je sodnija v Bourgoiu izrekla, da ni korapetentna, to reč presojevati. Pri preiskavi se je namreč zvedelo, da ni nihče na orožnike streljal in se jim ni nič žalega storilo, razun, da je ena delavka orožnika z vodo polila. Ravnatelja Fišerja je orožnikov eden prijel, a drugi je nanj streljal, orožniki so pa tudi streljali za ženskami, ki so od tovarne bežale. To vse in še kaj druzega zelo obtoživnega se je pri zaslišanji oseb, ki so bile priča tem moritvam, zvedelo; naj več je menda kriv vsemu temu prefektov namestnik, ki je samooblastno in brezpostavno ravnal. Zdaj se bode pa videlo, kako bodo porotniki to stvar razumeli, bodo tudi le ti obsojevali ljudi, ki pravico doma varjejo, a zastopniki vlade jih zato postrele. Meščani Grevy, Brisson, Ferry in drugi, ki sedaj vlado zastopajo, sicer določno dokazujejo, da imajo meščanje pravico silo s silo zavrniti, ko branijo pravico doma. Nehote nam pride tukaj v spomin postopanje francoskih oblastnikov v Decazeville. Orožniki se niso brigali za vstajo delavcev, ki so umorili poslovodja Vatrin-a in potem še le prišli mirit, ko je bilo grozno dejanje že dovršeno. Seveda, delavci kujači so bili republikanci, toraj ljubčeki sedanje vlade, a vlastnik tovarne v Chateau-Vilain je bil odločen katolik in je skrbel za dušne potrebe svojih delavcev, toraj v očeh nekterih zadosti velika pregreha, da se z oroženo silo zatare, ako ni vse do pičice spolnjeno, kar postava zahteva; govori se tudi, da so se v tem slučaji sklicavali na postave, ki so že zdavnej odpravljene.
—	Žensko vseučilišče, v kterem bodo učiteljice in učenke zgolj ženske osebe, je osnoval pri Egham-u, malem mestu med Londonom in Windsorom nek Hollovay, znan po svojih zrnih (Hollovay-Pillen), ki so bili naznanjeni po vseh listih in so pomagali „za vsako bolezen" in možu — Hollovay-u pridobili premoženja več milijonov. A mož je namenil denar dobro obrniti. Sezidal je zdravišče za žene na umu bolne s zalogo četrt milijona Iiber strlg. Potem je Evropo prepotoval, iskal načrtov in namenil vstanoviti zavod, ki nima enacega v Evropi. Hollovay je sicer umrl, a njegov dedič je delo dovršil in „Hollovay College" je bil vpričo Kraljice 1. julija slovesno otvorjen. Notri je prostora za 250—400 ženskih dijakov. Velikansko poslopje je 550 čevljev dolgo in 576 čevljev široko in ima več nego 1000 sob. Stroškov je nad 1 milijon Iiber strlg. Mož, Pillen-Hollovay, se je toraj maščeval nad zasmehovalci. Koliko se bode obnesla njegova vstanova, bode prihodnost učila.
—	Dolgovi velikih mest. Berolin ima dolgd 175,500.000 mark, letos jih je amortiziranih (zbrisanih) l1^ milijon. Vsak prebivalec je toraj poprek dolžan 111 mark, v Parizu 600, a na Dunaji 170 mark. Dolg v Berolinu se popolnoma krije s prebitkom pri plinu, pri vodi i. dr.
—	Okrinzavodo (reservovar) iz grških časov je najdel kmet blizo kraja Gradine na otoku Vis. Ta okrin obsega 34 m2, je obokan in ima kanal 1 m. visok. V bivališči so dobili ostanke železnih cev za odvodenje in zdi se, da je to vse iz grških časov, mogoče, da je bilo tu mesto „Issae".
Telegrami.
Petrograd, 13. julija. Car in oarinja sta se včeraj v Petrovdvor povrnila.
Winklern, 13. julija. Truplo Pallavicini-jevo so tudi že našli.
Pariz, 13. julija. Sedaj je tudi izgnanstvo vojvod Aumalskega in Ohartreskega vže do-gnana stvar.
Bruselj, 12. julija. Bivši minister in vodja konservativne stranke, Malo u, je danes umrl.
London, 13. julija. „Times" trdi, da je Rusija s tem le zgubila, ker je tako malomarno prelomila določbe Berolinske pogodbe. Rusija se sedaj ne bo mogla nič več upirati popolnej združitvi Bolgarije in Iztočne Rume-lije, ker je edino zapreko — Berolinsko pogodbo — sama raztrgala.
London, 12. julija. Dosedaj je znan izid 572 izvolitev. Konservativci imajo 290, disidentje 62, Gladstonovci 148 in Parnellovci 72 glasov.
Umrli ho:
10.	julija. Jera Škof, mestna uboga, 75 let, Karlovska cesta št. 7, vsled zamotenja črevesa. — Marija Jerman, delavčeva žena, 31 let, Kravja dolina št. 9, vsled puerperalne mrzlice.
11.	julija. Helena Keržišnik, hišnega posestnika žena, 59 let, Opekarska eesta št. 10, jetika. — Marija Jerin, orevljar-jeva hči, 17 mes., Poljanska eesta št. 18, razkroženje krvi.
V bolnišnici:
9.	julja. Franc Globokar, dninar, 21 let, Pneumothra*. — Domenik Celestin, kondukter, 52 let, kap.
10.	julija. Lucija Verhovc, delavčeva žena, 78 let, Marazem.
Dani	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
12.	7. u. zjut. 2. u. po]D. 9. u. zvee.	740 24 73876 738-56	+10-2 +210 +160	brezvetra si. svzh. si. zvh.	megla jasno sk. jasno	000
Tujci.
11. julija.
Pri Maliču: Ehrenstein in Guttmann, trgovci, z Dunaja. — Sigm. Ledner, trgovec, iz Budapešta. — C. Hudo-vernigg, trgovec, s soprogo, iz Budapešta. — Miiller, trgovec, iz Schonbacha. — A. Hirsch, trgovec, iz Sclmoinfurta. — Baroninja Istenitz, zasebniea, iz Celja. — M. Prusnik, zasebniea, iz Kranja. — Smola, posestnik, iz Dolenjskega.
Pri Slonu: C. A. Prine, trgovec, iz Draždan, — Prane Schurz, o. k. stotnik, z Dunaja. — Pr. Absetz, uradnik, s hčerjo, z Dunaja. — Thomas in Tanki, popotnika, z Dunaja. — Artliur Pick, tovarnar, iz Linca. — A. Pollak, trgovec, iz Budapešte. — Edvard Pibernik, uradnik, iz Čubra. — Svito-mir Vilhar, zasebnik, iz Prezida. — Jožef Alquaroli, trgovec, iz Zagrada. — A. Meinhold, oskrbnik, iz Hopfenbacha. — Marietti Risigari, zasebniea, iz Tr«ta. — Emil Steinharl, uradnik, iz Trsta. — Demeter Bletta, zasebnik, iz Prsta. — Karolina Kaus, zasebniea, iz Trsta. — Peter Paglia, zasebnik, iz Trsta. — Leopoldina Lonearič in Marija Wikinaier, zasebniei, iz Reke.
Pri Bavarskem dvoru: Sperl, Vieloim in Knoll, trgovci, z Dunaja. — Sussek, zasebnik, z družino, iz Trsta.
—	Miha Leutsche, trgovec, iz Reke.
Pri Tavčarji: A. Moseini, trgovec, iz Tricola. — A. Ulrich, vodja, iz Zagorja. — M. Sajovic, posestnik, iz Olseuka.
Pri Avstrijskem caru: Emil Kohn, trgovec, z Dunaja.
—	Prane Pranru, dijak, iz Celovca.
Vremensko »porodilo.
Cerkveno-književna novost!
kr.
Zjutraj megla, pozneje jasno. Srednja temperatura 15'7°C., za 3'3° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.)
13. julija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	g)
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	85	„
4 % avstr. zlata renta, davka prosta .	118	n
Papirna renta, davka prosta . .	102	„
Akcije avstr.-ogerske banke . .	874	„
Kreditne akeije............278	„
London.......126	„
Srebro..........—	„
Francoski napoleond......10	„
Ces. cekini.......5	„
Nemške marke......62	„
20 90 80
40
25
01l/a -94 „
02l/s „
Št. 11602
Razglas.
(3)
Kakor znano, širi se kolera v nekterih mestih na obalih jadranskega morja.
Vsled tega bodi občinstvo opozorjeno na mestnega magistrata razglas s 25. dne decembra vlanskega leta št. 21.606 s pristavkom, da je vsacega popotnika, ki prihaja iz krajev, kjer je kdo zbolel za kolero, brez odloka zglasiti pri tukajšnjem policijskem odseku, in sicer je tiste popotnike, te vrste, ki si vzemo stanovanje po privatnih hišah, zglasiti isto tako kakor one, kteri ostanejo v gostilnicah, ker je vsacega brez razločka, kdor prihaja iz okuženega kraja, zdravniško opazovati skozi tri dni.
Kdor opusti zapovedano zglasilo, bode kaznovan z najskrajnejšo strogostjo.
Hišni gospodarji odgovorni so tudi za svoje gostače.
Mestni magistrat ljubljanski
8. dan julija 1886.
Preč. duhovščina, ki bi potrebovala novih in cenili sv. podobic, posebno za spomine, lei se navadno ob biri daj ' izvoli naj zahtevati uzorcev pri
IM Katoliški Bukvami JU
v Ljubljani.
' Ob enem priporočamo svojo zalogo rožnih vencev, svetinjic in škapulirjev vsake vrste, (i)
Oglai.
lOOO knjig „Xiira in Cvetje"
zbirka vsakovrstnih pesni je naprodaj, ktere je ranjki gosp. Ivan Dolinar založil in na svitlo dal, in kterih, žal, ni utegnil razprodati, in je tiskovina še na dolgu. Da se ranjcemu gosp. Dolinar-ju čast reši, priporoča to knjigo vsim čast. rodoljubom in prijateljem soproga ranjcega in sicer po znižani ceni 40 kr. za vsaki zvezek, prost poštnine.
S spoštovanjem
Katarina vdova Dolinar.
Virnit.
(4)	Via Ferrier« St. 328.
V ,.Katoliški TIskarni" je ravno izšla knjiga:
ZBORNIK
cerkvenih govorov
na slavo
SS. Cirilu in Metodu.
Zbral in na svetlo dal ANTON ŽLOGAR, kapelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Z dovoljenjem v. č. knezoškofijstva Ljubljanskega. Čisti de&eiekje namenjen družbi ss. Sirila in Metoda. V LJUBLJANI. Založil izdatelj. — Tisek „Katoliške Tiskarne". Vel. 8° 16 pol na krasnem papirji. Cena 1 gld. OO kr. in 10 kr. za poštnino.
Dobiva se	(5)
pri izdatelji in v »Katoliški Bukvami".
Več p. n. čč. gg. se je knjiga poslala na ogled; kdor bi se ne smatral naročnikovi, naj blagovoljno zapiše „retouru.

Naznanilo.
Drugi snopič novo izda je
It. Andree's
Allgemeiner Hand-Atlas.
ravnokar došel.
Skupno delo izšlo bo v dvanajstih mesečnih snopcih i 1 gld. 21 kr. in naročila nanj sprejema
tf
Katoliška Bukvama"
v Ljubljani.
NB. Pregledi in zemljovidni uzori so vedno brezplačno mi razpolaganje.	(3)
V naletu založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjižica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke.
j3/t pole v 8° s podobami. Mehko vezana stane JO kr.
Krasna domovina naša se svojimi potoki, rekami in jezeri je ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in upravljati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gori omenjeni knjižici. Le ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb za povzdigo narodnega blagostanja, dobro došlo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporolujeva torej knjižico osebito velečestiti duhovščini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotovo lepo korist.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu._
Poslano.
Gospodu pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav!
(7)	Anton ICraSovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prali (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogoter e o z d r a v i 1 a pri rabi tega živinskegaprahu, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinsko zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.