Informacija o izdelavi dolgoročnega plana oskrbe z vodo in odvajanje odpadnih voda na izvenmestnem območju
Skupščina mesta Ljubljana in skupščine Ijubljanskih občin so ob sprejemanju Dolgoročnega plana občin in mest Ljubljana ra obdobje 1986-2000 sprejele tudi obveznost, da se do konca lela 1987 izdela študija »Dol-goročni plan oskrbe z vodo in odvajanje odpadnih voda« na lislih območjih Ijubljanskih občin, ki nisn priključena na cenlralni mestni vodovodni, oziroma kanalizacijski sistem. Odgovorni prevzemnik naloge je DO Vodovod--Kanalizacija. Študijo oskrbe z vodo so izdelali v sode-lovanju z DO Hidroinženiring, študijo odvajanja odpad-nih voda pa samostojno.
Javna razgrnitev osnulka sprcmemb in dopolnitev dol-goročnega plana občin in mesta Ljubljana je predvidena za konec septembra tega leta.
Cilji in namcn naloge ima izhodišče v tem. da sp pristojne sanitarne službe že desetletja opozarjale na rcsne sanitamo-higienske problcme, ki spremljajo oskr-bo z vodo večinc izvcn mestnih naselij Ljubljanc.
Glavnc značilnosti teh ocen lahko strnemo v ugotovi-tev, da so lokalni vodovodi higiensko oporečni. nezado-voljivo je lehnično stanje objektov, številna zajctja niso zgrajcna skladno s hidrološkimi in geološkimi lastnostmi izvira, vzdržujejo jih nestrokovni upravljalci in še bi lahko naštevali.
Programske rešitvc oskrbe z vodo in odvajanja odpad-nih voda so tehnnično izdclana na ravni idcjnih projek-tov, kar vclja za omrežja, naprave in za sanacijo vodnih virov.
Mnenje izvršnega sveta
Ko so člani občinskcga izvršncga sveta raz-pravljali o tcm gradivu, so najprej ugotovili, da je pravzaprav velika škoda. da se šelc sedaj soočijo z njim, saj bi vsem še poscbno pa planer-jcm prišlo kako prav vsaj dve lcli preje. Tako bi lahko vplivali na določene oprcdelitve v doku-mcntu Ljubljana 2000 — vsaj tistc okrog intcn-zivnosti poscljcvanja. Vsckakor izvršni svet me-ni, da je to študijo potrebno upoštevati ob spre-mcmbah in dopolnitvah tcga dolgoročnega do-kumcnta.
Glcde na to, da prcdvscm na izvcnmcslnih področjih ni sislemov za odvajanjc odpadnih voda - kanalizacije, čcmur nismo posvcčali do-volj pozornosti, mora biti v bodoče oskrba z vodo nujno povezano z razrešcvanjem vprašanja odvajanja odplak. Na območjih, ki so redkeje poseljcna in kjcr je samo odvajanje odpadnih voda rclativno izjcmno drago - pa naj sc pripra-vijo poleg predlagancga sistcma lokalne kanali-zacije še določenc druge individualne rcšitve. Polrebno jc iti v posiopno rcalizacijo oskrbc z vodo in odvajanjc odpadnih voda s poudarkom na povczovanju vodooskrbc in odvajanja odpad-nih voda. Intcnzivnost gradnje pa je potrebno povečati lam, kjer so za lo osnove.
Kol pomembnejša lokalna srcdišča družbcncga in go-spodarskcga razvoja so določcna naselja: Polhov gradec, Horjul. Podpcč-Preserje, Ig in Vclikc Lašče.
Pri zasnovi sistcmov za oskrbo z vodo v izvenmcstnih nascljih Ijubljanskih občin so strokovnc službc izhajalc iz načcla, da jc v vsch urbanih nascljih Ircba poskrcti za kakovostno in količinsko uslrczno oskrbo z vodo. Oskr-bovalnc sislemc so zasnovali prcdvscm z vidika razpolož-ljivih količinsko in kakovoslno uslreznih vodnih virov. Glcdc na lo, da jc vclik dcl vodnih virov v obravnavancm prostoru kakovostno oporcčcn ali pa tudi količinsko nczancsljiv, prcdvscm pa zaradi tcga. ker je v številnih piimcrih opazcn trcnd poslabšanja vode, so pogoslo upoštevali navezavo na centralni vodooskrbni sistcm Ljubljanc. Sistemi so zasnovani ob uporabi slandardnih clcmcntov, tako pri oblikovanju zajcmanja vode. kot pri vodohranih, črpališčih in vodovodnem omrcžju. Glcdc na to, da v vclikem delu nasclij že obstojijo naprave za vodno oskrbo, so le-tc vključcvali v novonaslale sislcme. scveda pod pogojcm, da so vključcni dcli naprav še uporabni. To pomeni zlasti dcle vodovodncga omrcžja in napravc na tem omrežju, manj pa na zajetjc in vodohrane ki jih bo trcba temeljito obnoviti, povečati ali nadomesli-ti z drugimi.
V končni fazi bo na območju občine Vič-Rudnik
preko 15 vodooskrbnih sistemov, preko katerih bo oskr-bovano 46,575 prebivalcev. v oskrbo pa je zajetih tudi 3735 dclovnih mest. Investicijska vrednost naprav je 15.533.285.000dinarjev,skupnadolžinavodovodnemre-že je 198.3 kilometra. Na sistcmih bo skupaj 7.600 kubič-nih metrov vodohrambenega proslora in 36 črpališč.
Vzdrževanje številnih in razvejanih naprav. ki so raz-deljena na obsežnem območju, je zahtevna naloga. ki bi terjala veliko šlevilo zaposlenih. če bi vztrajali na stališ-ču, da ima vsak sistem svojo upravo in svoje vzdrževanje. Zaradi tega se je izoblikovalo mnenje, da bi se predvscm vzdrževalna dela delila mcd pristojno krajevno skupnost-jo in centralno organizacijo, kateri bo poverjcna skrb za upravljanjc in vzdrževanje. Vsc pomcmbnejše podatke o vzdržcvanju naprav bi preko senzorjev posredovali v centralni informacijski sistem. ki bi deloval s pomočjo UKV zvez. Tako bo ob večjih okvarah mogoča hitra intervencija iz upravncga središča. Manjše okvare naj bi odpravljali krajani. ki bodo za to posebej usposobljcni in povezani z osrednjo organizacijo.
Ce predpostavimo, da vsak od priključenih prebivalcev potrebuje lelno 54 kubičnih melrov vode, bi bila cena odvedenega kubičncga metra vode 381 din. letni izdatek na prebivalca bi znašal 20.583 dinarjcv. kar pomeni mcsečno 1.715 dinarjev. Takšna računica ostaja v realnih mejah pod pogojem. da bo kapacilcta zgrajenih sistemov v celoti izkoriščena. kajti v nasprotnem primcru bi naraš-čali speciflčni stroški proporcionalno z manjšanjem izko-risčenosti.
Kar pa se tiče zasnove sistemov za odpravo odpadne vode, pa so strokovne službe izhajale iz načela. da je (reba poskrbeti za higiensko in tehnično neoporcčcn način odvoda odpadne vodc povsod tam, kjer je zagotov-Ijena organizirana oskrba z vodo. Sisteme so zasnovali tako, da pri vsakem sistcmu upoštevajo najmanjše, še sprejemljive razsežnosti z vidika ekonomičnosti in funk-cije. Tako jc nastal velik dcl sistemov po pravilu: cno nasclje - en sistem. Vendar so povsod upoštcvali takšno zasnovo, da je mogoče po potrebi manjše sistcmc brez težav združevati v vcčje, ali pa jih celo navczali na osrednji kanalski sistcm. Princip, ki so ga strogo upošte-vali pa je, da mora biti povsod tam, kjcr obstoji morebit-na ncvarnosl kontaminacije vodnih virov, katerc name-ravajo uporabiti za vodno oskrbo. urejcn zancsljiv način dispozicije odpadne vode. V primcrih, kjer nastopa raz-pršena gradnja in ni možnosti za urejanje kanalskcga sistema, prcdlagajo urejanje odvoda preko individualnih naprav za odvoz odpadnc vode.
Doslcdno tudi prcdlagajo urcjanje kanalizacijc po lo-čcncm sistemu tako, da v okviru predložcne nalogc rešujejo samo izbiranjc, odvod, čiščcnje in dispozicijo odpadne vode. Zbiranje in odvod padavinske vodc se rešujc hkrali z urcjanjcm lokalnih cest in poli s tcm, da jc treba strogo upoštevati že sedaj obstoječe smcri odvoda odpadne vodc v najhližje odvodnikc. Vsi lokalni sislcmi imajo na zaključku prcdvidene lokalnc čistilne naprave za mehansko in biološko čiščcnje odpadne vodc. Tc naprave delujcjo avtomatsko in so vczane na ccntralni daljinski sistem. kar omogoča daljinsko konlrolo. Napra-vc za individualno čiščenjc in dispozicijo odpadnc vode pri posamcznih zgradbah ali manjših skupinah zgradb so urcjcne tako, da jc zagotovljcno bioloSko čiščenje. Očiš-čcna voda ponika v tla, čc ni ncvarnosti za konlaminacijo talnc vodc, v nckatcrih primcrih pa sc odvaja površinsko. V končni fazi. če nc bo prišlo do združevanja. bo v občini Vič-Rudnik 53 samostojnih kanalskih sistcmov, ki bodo oskrbovali 48.744 prebivalcev. Skupna dolžina kanalske mreže je 210,2 kilometra. Na sistemih bo delovalo 48 čistilnih naprav in 31 črpališč. Tudi tu bodo vzdržcvalna dcla^cljena med krajevnc skupnosli in centralno organi-zacijo. Skupna vrcdnost kanalskih naprav na območju občine Vič je 26.957.829.000 dinarjcv, investicijska vred-nost na priključencga prcbivalca je 553.049 din. Letni strošek amorlizacijc je 539.156,580 dinarjev. Čc predpo-stavimo, da znaša amortizacija 50 odstotkov vsch slro-škov, bo treba lelno zagotoviti preko kanalščine 1.078.313.160 dinarjev.
Čc vsak od priključenih prebivalccv odvede v kanaliza-cijo povprečno 54 kub. metrov vode, bi bila cena odvede-ncga kub. metra 409,67 dinarjev, kar pomeni lctno, bi bil izdatek naprebivalca 22.122 din, kar je mesečno 1.843,50 dinarjev. Slevilke pa vcljajo za primcr, če bodo zmoglji-vosli zgrajenih sistcmov v celoti izkoriščena.
BOJAN PRESTOR