tt Primorski ■ H! nevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 26» maja 1963 Leto XIX. - Št. 124 (5499) Vprašanje progama nove vlade I. c. ■jjr-k redsednik republike je si-ArtT noči zaupal mandat za ■1. sestavo nove vlade po-političnemu tajniku kr-IČanske demokracije Aldu Motu. V našem dnevniku smo »ned vladno krizo zapisali, da bo za rešitev vladne krize potrebno odgovoriti na tri vprašanja, in sicer: 1. vprašanje formule nove vlade, 2. vprašanje bodočega predsednika vlade in 3. vprašanje vladinega programa. Vprašanje formule je bilo dejansko rešeno že z izidom volitev, s sklepi zasedanj glavnega odbora KD ter centralnih komitejov PSI in PSDI pa je bilo rešepo tudi formalno. Že takoj po volitvah je bilo namreč povsem jasno, da ni niožna nobena druga formula razen nadaljevanja koalicije levega centra, kar so — kot rečeno tudi formalno — potrdili sklepi omenjenih zasedanj treh od štirih največjih strank levega centra. Vprašanje predsednika vlade pa je bilo rešeno sinoči, ker — kot izhaja iz vseh izjav voditeljev strank levega centra — Moro ne bo samo s pomočjo posvetovanj raziskal možnost sestave vlade levega centra, temveč bo postal tudi njen predsednik. Ostane torej odprto še vprašanje programa bodoče vlade. Vsekakor je to vprašanje glavno in najvažnejše in zaradi tega tudi najbolj težavno ter delikatno. Tako delikatno,'da se mu je politični tajnik Moro v svojem poročilu na zasedanju Slavnega odbora svoje stranke ^|ansko«i|c%nil. Ta trditev pa Tpovsem točna, ker je v sklep-**IfliSbluclji glavni odbor KD sPrejel formulacijo, da se politika krščanske demokracije nadaljuje v okviru linije sklepov neaplejskega kongresa KD. Prav neapeljski sklepi pa so omogočili tudi prvo vlado levega centra. Toda ti sklepi so bili in so še tudi zelo ohlapni. Tako ohlapni, da je bila v njihovem okviru možna celo taka |w\ada, kakršna je bila TambronijeVa; katero vemo, ^a je pripeljala državo skoraj na rob državljanske vojne. Se-veda danes nihče ne misli, da ^i bila možna obnovitev take in tako nevarne tambronijev-ske politike, predvsem zato, Ker je na svojem zasedanju Slavni odbod KD dejansko sklenil pristati prav na vlado levega centra, ob izključitvi liberalne, monarhistične in fašistične desnice po eni ter ko-niunistične levice po drugi strani. Krščanska demokracija se torej glede programa ni še Prav nič izrekla in njen voditelj Moro o tem še vedno presno molči. To molčanje je ta vsakogar, ki pozna razdelitev — včasih zelo ostro — te Pajvečje italijanske stranke Jte struje, povsem razumljivo. Ce bi bil namreč Moro na zasedanju svojega glavnega od-bpra to vprašanje načel, bi verjetno želo razburil duhove in Prišlo bi do hudih prepirov in razprtij. Njemu pa je bilo največ na tem, da pride -na pogaja o programu bodoče vla-ostalimi strankami kot -vavnik stranke, ki je ko-toliko enotna in strnje-- ato je predvsem apelirAl otnost in vsaj dozdevno isno pri tem dosegel u-Pri tem je uporabil že čkoliko pretirane ugoto-j o porazu krščanske de-Cije na volitvah, da bi njegov apel čim večji od-rugi vzrok, da se je pro-izognil, pa je odnos ko do desničarjev kot do jev izven njegove stran- astane vprašanje, kdaj bo v nu svoje stranke o progra-povedal svojo besedo. Ni učeno, da se bo držal [loga, o katerem je govo-petek zvečer novinarjem li. Voditelj PSI je namreč naj bi Moro «najprej informativne razgovore, i pa kolegialne razgovore s ildemokrati in republikan-fi? končno naj bi skupna šča, do katerih bi med te-trojnimi razgovori prišlo, primerja s stališčem socialistov.* Vse kaže, da je to tudi edini logični način novega ravnanja. Zato nastane vprašanje, kaj predlagajo socialdemokrati in republikanci. V programskem poročilu Sa-ragata na zasedanju CK PSDI je o programu bodoče vlade zelo mnogo govora in bilo bi preobširno, če bi navajali vse, kar je povedal. Zato se omejujemo na Saragatovo izjavo o programu, ki jo je na kratko formuliral takole: šolstvo, stanovanja, zdravstvo, cene, Jug in spolovinarstvo. Republikanska stranka pa ni imela podobnega zasedanja svojega glavnega odbora, toda njen voditelj Reale je v svojih najnovejših izjavah govoril o nadaljevanju izvajanja programa prejšnje vlade levega centra ter pri tem poudaril predvsem jamstva, ki so potrebna za njegovo uresničenje. Toda če u-poštevamo samo Saragatov program, potem pade v oči predvsem, da ni v njem besede «dežela» in deželna ureditev Italije, Prav v tem je namreč glavna razlika med socialdemokratskim in socialističnim programom, o katerem je bilo zelo mnogo govora na zasedanju CK PSI. Tudi navajanju obširnih programskih postavk iz Nennijevega poročila se bomo izognili in navajamo raje na kratko tisto, kar je Nenni povedal o programu svoje stranke, potem ko je bil sprejet pri Segniju. Navedel je samo štiri glavne točke: kmetijstvo, urbanistika, dežele in načrtovanje. Za prvi in drugi del svojih razgovorov glede programa nove vlade levega centra ima Moro v rokah že sedaj v glavnem vse elemente. Iz teh elementov pa sledi predvsem že omenjena razlika glede dežel, že sedaj torej lahko ugotovimo, da se bodo težave okrog sestave programa vrtele prav v o-kviru vprašanja deželne ureditve države, ki je ob razpustu starega parlamenta ostalo nerešeno, oziroma pravzaprav na začetku reševanja. Hkrati pa je to vprašanje zelo važno in tako rekoč ključno vprašanje celotnega programa bodoče vlade. Z vprašanjem dežel je namreč povezano vprašanje kmetijstva, vprašanje šol in zdravstva. Rešitev vseh teh vprašanj, ki jih vsebuje tudi Saragatov program, je namreč v svoji osnovi zamišljena v funkciji deželne ureditve. Kot torej vse kaže, bo moral Moro v tretji fazi svojih posvetovanj s socialisti v tej ali drugačni obliki pristati, da se vnese v program tudi vprašanje dežel. Odgovor na vprašanje, kako se bo to zgodilo, pa nam bodo dali dogodki prihodnjega tedna. Spričo naštetih težav bodo morda Morova posvetovanja trajala več kot en teden. Zavedati se moramo namreč, da spadajo v taka pogajanja tudi osnovne črte zakonskih o-snutkov za izvajanje deželne ureditve. Pri tem je treba upoštevati, da bo o takih zakonskih osnutkih parlament zelo dolgo razpravljal, da bodo pri tem morda desničarji obnovili svojo obstrukcijo in da bodo komunistični poslanci po drugi strani zahtevali temeljite rešitve za deželno ureditev. Končno je treba upoštevati tudi, da mora parlament po določbah ustane odobriti vse proračune vseh ministrov do 31. oktobra letos in da so vmes poletne parlamentarne počitnice. Zato ni čudno, da nekateri voditelji levega centra govorijo o postopnosti izvajanja, programa, predvsem glede deželne ureditve. Morda leži prav v tem razlog, da Saragat deželne ureditve ni omenil med točkami programa, ki jih je postavil na prvo mesto. Spričo vsega tega lahko rečemo, da se bodo stvari okrog programa tudi potem, ko bo sestavljen, razvijale precej počasi in s težavo in' da morda tudi kaka presenečenja ne bodo izključena. Fanfani in Moro Atomsko oboroževanje dosedanji in bodoči predsednik Vlade levega centra %**iiiiiiiiinniiniiiii»nmniiiiniiimliimninjlt»ltl'IMIIiimfH(tifmiiiiiliill,lll,lllgtlilllgI|gttft|iifrfI|tI|1|llllllllii|i|(ft|(|t|il|||liftifr#ftttl#iil|i||iitMBSM|t||tiiii#fg#tt-fi|(i#i|iflli||||f|||if|||i|Bii||1|||>l^BBMilll||||lllii|1||i||(||i||||#||||||||||(lll|||1||||11|tliJM||||(|||||||4a||Mt|||l|>||||B1#|ill|| SEGNJ JE ZAUPAL SESTAVO NOVE VLADE POLITIČNEMU TAJNIKU KD Moro: jasna omejitev evropeizem, stabilnost na desno in levo, denarja, gospodarski in razvoj ter učinkovito delovanje državnega atlantizem, in socialni ustroja Toda Saragat že opozarja na dve Morovi težavi: 1. deželna ureditev in 2. odnos do KPI - Moro bo začel s posvetovanji jutri opozoril Mora na dve glavni težavi za sestavo nove vlade,., predvsem pa, njenega programa, in sicer: 1. dežele ter 2. odnos do komunistov. Za dežele pravi Saragat,- da so socialdemokrati za «postopnost v zaokroženosti programa« ' t»r dodaja, da pri tem «ne gre za izgovor, s katerim bi- se vpra- . sanje dežele izigralo«, temveč za to, da se upošteva, da «svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu« ter da so tu socialna, RIM, 25. — Kot je bilo napovedano že včeraj,, je danes - nekaj pred 19. uro predsednik republike Segni zaupal mandat za sestavo nove vlade levega centra političnemu tajniku KD Aldu Moru. ki je takoj nato novinarjem dal načelno programsko izjavo, nato pa obiskal oredsednika senata in poslanske zbornice Merzagoro in Leoneja. S posvetovanji pa bo Moro začel jutri ob 10.30 na sedežu KD in sprejel najprej na razgovor Saragata in sen. Lami-Starnutija, predsednika obeh parlamentarnih skupin PSDI. V svoji izjavi novinarjem je Moro povedal, da je pristal na mandat s pridržkom in da bo sestavil novo vlado večine levega centra, da bo vodil posvetovanja «mirno, resno ter odločno«. «Ne sme biti nikakršnega nesporazuma tako glede programskih obveznosti vlade, kakor tudi glede jasne omejitve večine na desno in na levo, do KPI, glede katere je naše stališče jasnega nasprotovanja v demokratični in parlamentarni igri, znano«, je dejal Moro in nadaljeval: Naš odgovorni napor bo usmerjen, da bi dal življenje vladi,, ki bo sposobna odgovoriti osnovnim koristim države, v zvestobi do atlantskega zavezništva,. ki so ga potrdile ljudske volitye kot sredstvo varnosti in miru, v nadaljevanju politike evropske solidarnosti, v ohranitvi stabilnosti denarja, v zagotovitvi skladnega in nenehnega gospodarskega razvoja, v spodbudi za resnični socialni razvoj, za zasebno in javno moralo, popolno učinkovitost državnega ustroja in za bistvene služnosti skupnosti«. Toda Saragat je v članku, ki bo izšel jutri v glasilu PSDI, že NAS NOVI PODLISTEK Danes začenjamo objavljati na zadnji strani natega dnevnika nov podlistek pod naslovom «Dnevnik iz fašističnih zaporov. Milka Skrapa, ki je brez dvoma nadvse redek dokument iz življenja slovenskih političnih obsojencev pod fašizmom. Njegova izredna vrednost je predvsem v tem, da je bil pisan iz dneva v dan v zaporih v najtežjih okoliščinah in da ga je avtor srečno ohranil tudi v nacističnih taboriščih vse do osvoboditve. Dnevnik bo ilustriran s posnetki nekaterih strani iz albuma, ki ga je avtor, prav tako kot dnevnik sam, kljub vsem nevarnostim ohranil. 1 gospodarska in 'finančna vprašanja, ki ne trpijo. odlašanja«. — Za odnose s komunisti'pa je Sa. ragat zapisal, da • socialdemokrati ne nasprotujejo komunistom zarddi njihove ‘ socialne všebine, temveč ker je za PSDI komunizem ■ »zakleti sovražnik politične osvobode in,politične demokracije«. Vendar pa vidijo socialdemokrati • »v - komunistih državljane, delavce, s katerimi so od primera do primera možni tudi politični i ali sindikalni odnosi, kot se dogaja, ko skupaj glasujejo za določene socialne zakone ali pa ob1 priliki nekaterih ' sindikalnih gibanj v o-brambi ■ skupnih interesov«. »Zaradi tega- je nesmiselno,« poudarja Saregdt, «govoriti o antikomunizmu, če ' bi šlo za vprašanje, ki se nas ne tiče. Toda zgrešeno je govoriti o izolaciji.' Nobene izolacije. Temveč delo na nenehnem pridobivanju ljudi med delovnimi množicami, ki so bile varane.« Nato opozarja Saragat KD, da je vrnitev socialdemokratov na cen-trizem nemogoča, socialiste pa opozarja, naj ne »igrajo navzgor, da ne bi vrgli v zrak politike levega centra«. Nenni pa v svojem jutrišnjem članku za • Avanli!* pristaja na diskusijo s komunisti, kajti PSI ima »povedati važne stvari* in opozarja, da »enotnost ni noben mit, temveč težko dosegljiva pridobitev*. Pred tem pa Nenni ponavlja že svoje staro stališče, da KPI nima no-v tranjih in mednarodnih pogojev za , sodelovanje v vladi ter določa vlogo KPI s sledečimi besedami: »Tudi malo poglob- ljena proučitev stvari vodi do zaključka, da ne obstajajo pogoji, da bi bila vloga komunistov, po njihovem najnovejšem uspehu, različna od tiste vloge, ki smo' jo že tolikokrat označili: pritisk in spodbuda od zunaj znotraj meja odnosov, ki so se v ognju stvari ustalili v zadnjih časih. Tak odnos pa ni zgodovinsko nespremenljiv. V našem primeru je prvi pogoj za njegovo spremembo ponovno postaviti jasne postavke problema vsebine avtentične demokratične borbe delavcev za oblast in jamstev, ki jih to zahteva v taki družbi, kakršna je naša*. Giancarlo Pajetta pa Je v svojem predvolilnem govoru na Siciliji za tamkajšnje deželne volitve nocoj dejal, da krščanska demokracija zavrača sleherno diskusijo o nujnosti reševanja nekaterih bistvenih vprašanj, ki so jih za volitvami postavili milijoni Italijanov. Rekel je, da se na ta način poskuša izreči nad temi milijoni volivcev nekak ((politični interdikt«, kar pomeni, da hoče KD preprečiti pot poštenim Italijanom, ki živijo od svojega dela. Končno je govornik pozval sicilske volivce, naj se uprejo protikomunistični križarski vojni in glasujejo proti krščanski demokraciji. , Tiskovna agencija ANSA je objavila dane* kratek življenjepis bodočega predsednika vlade Alda Mora. Rodil se je v Ma-glie (Lecce) 23. septembra 1918, doktoriral je na pravni fakulteti ter je po poklicu odvetnik in redni profesor kazenskega prava na univerzi v Bariju, kjer poučuje od let« 1940 tudi filozo. fijo prava. Od leta 1939 do 1942 je bil predsednik FTJCI (Fede-razione Universitaria Cattolica Italiana), urejeval je revijo (Nadaljevanje na 2. stranij tega, ker je v mednarodnih odnosih prišlo do novih pozitivnih sprememb, ki postavljajo v o. spredje predvsem sporazumno reševanje gospodarskih in političnih vprašanj, ki jih bo moč reševati, le (e se. končno prekine oboroževalna tekma. Hitov o miroljubnem sožitju Predsednik sovjetske vlade Hru-ščov je na velikem zborovanju v Moskvi, ob navzočnosti Castra, v četrtek znova poudaril nujnost miroljubnega sožitja med državami. Poudaril je, da primer Kube, kaže, da se revolucija «ne prinaša od zunaj na bajonetih», pripomni; je, da marksisti in leninisti nikomur ne prikrivajo želje, da bi pritegnili vse ljudi na svetu na stran socializma. «Po tej poti pa ne gremo tako, da bi začenjali vojno ali vsiljevali sistem drugim deželam, ampak s konstruktivnim delom« Po mnenju Hruščova je ravnotežje sil na svetu že ustvarilo mož- (Nadaljevanje na 2. strani) Sovjetska vlada je pred začet- spodarske žrtve. Čeprav je Dean kom zasedanja sveta ministrov Rusk v svojem govoru poudaril, NATO v Ottavi poslala ameriški da nesoglasja niso tako velika, vladi noto, s katero protestira kakor bi se zdelo, so vendar pre-proti prihodu ameriških atomskih cejšnja. To pa predvsem zaradi podmornic, opremljenih z izstrelki «Polaris» v Sredozemlje. Podobno noto je poslala tudi angleški vladi. Razen tega je poslala note vsem državam na sredozemskem področ. ju, s katerimi predlaga, naj bi vse področje ob Sredozemskem morju razglasili za neatomsko področje. V tem okviru je sovjetska vlada pripravljena obvezati se, da ne bo namestila na tem področju jedrskega orožja in raket za prevažanje takega orožja, toda s poj gojem, da tako obveznost prevzamejo tudi druge države. V zvezi s prinodom atomskih izstrelkov v Sredozemlje poudarja sovjetska vlada, da bo prisiljena sprejeti učinkovite obrambne ukrepe, skupno z drugimi zavezniškimi državami. Te države ne bodo imele druge izbire nego držati stalno pod tarčo svojih povračilnih sredstev poti, po katerih bodo plule atomske podmornice, ter obale držav članic NATO ali tistih, ki dajejo svoje o-zemlje na razpolago NATO za stalne ali priložnostne zaloge jedrskega orožja Na zasedanju NATO v Ottavi so razpravljali prav o jedrskem orožju in o ameriškem načrtu za tako imenovano večstransko jedrsko silo NATO. Zaradi precejšnjih nesoglasij med ZDA in Veliko Britanijo na eni strani ter s Francijo na drugi strani, so za sedaj opustili prvotne načrte. Praktično je prišlo le do sporazuma med ZDA in Veliko Britanijo, da bosta bolje koordinirali svoje že obstoječe jedrske sile, ki bodo- na razpolago NATO. V ta okvir spadajo ameriške atomske podmornice s polaris v Sredozemlju in angleška letala z jedrskimi izstrelki. Sporazumeli so se, da bodo častniki vseh držav članic vključeni v ameriški vojaški center v Omahi v državi Nebraski, kjer izdelujejo načrte o letalski strategiji. Dejstvo je, da so evropske države spoznale, da ZDA s svojo jedrsko silo gredo predvsem za tem, da zadovoljijo Zahodno Nem. čijo, ki zahteva večjo udeležbo v jedrski politiki Zahoda in ki je prav zaradi tega sklenila vojaško pogodbo s Francijo. Razen tega so v Zahodni Evropi spoznali, da a-meriški načrt terja ogromne gospodarske žrtve, ker bi v glavnem temeljil na raketnem orožju, nad katerim imajo Amerikanci monopol, in na postopni likvidaciji seda j zastarelega letalstva, vključno tudi angleškega letala «Vulcan». Poleg tega vztrajajo ZDA pri nadaljnji okrepitvi tudi konvencionalnega orožja, kar za Zahodno Evropo pomeni nove go- Medtem ko začenja politični tajnik krščanske demokracije posvetovanja za sestavo nove vlade, so v Adis Abebi na afriški konferenci državni poglavarji afriških držav odobrili včeraj zvečer »Karto o afri-ki enotnosti., ki so jo tudi podpisali. O njeni vsebini smo na tem mestu že včeraj poročali in danes dodajamo le, da določa karta v okviru organizacije vseh neodvisnih afriških držav poleg drugega tudi ustanovitev nekaterih specializiranih komisiji: gospodarske in socialne, za šolstva in prosveto, za zdravstvo, za higieno in prehrano itd. Uradna jezika organizacije bosta angleščina in francoščina. Današnji dan so razglasili za «Dan afriške solidarnosti«. V Adis Abebi so bili uspešni tudi razgovori med Naserjem, Ben Belo in Burgibo, ker so z njimi odstranili nekatera nesoglasja med tremi državami. Iz Bagdada pa je narodni svet iraške revolucije sporočil, da je odkril zaroto proti varnosti države, ki so jo hoteli organizirati «zarotniki, ki so agenti imperializma in ki bodo postavljeni pred sodišče«. Podrobnosti še niso znane, razen da je med aretiranimi okrog 15 milijonarjev in štirje odvetniki in da so hoteli zarotniki umoriti številne člane narodne straže ter izvršiti pokole v vojaških taboriščih. Po zadnjih vesteh je bilo 60 častnikov in 120 civilistov, ki so že pripravili zaznam članov vlade, če bi zarota uspela. Sele včeraj se je izvedelo, da so demonstracije in incidenti v številnih mestih Kolumbije trajale en teden, ker je vlada napovedala nove davke. Ena oseba je bila ubita, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Aretirali so na stotine ljudi. Notranje ministrstvo irdi, d:> je «sedaj povsod mir., ie v mestu Magangue so včeraj demonstranti zažgali sedež kmečke posojilnice, občinsko palačo ter telefonsko in telegrafsko centralo. Sedaj so v mestu postavljeni cestni bloki in uvedena je policijska ura, v drugih štirih mestih pa je proglašeno obsedno stanje. »Konrad! Brez mene?« Sporazum v Adi s Abebi o ustanovitvi organizacije neodvisnih afriških držav Ustanovljeni bodo svet državnih poglavarjev in predsednikov vlad, ministrski svet, splošno tajništvo in komisija za posredovanje in arbitražo Afriške države bodo vodile izvenblokovsko politiko ■ Resolucije o dekolonizaciji, rasni diskriminaciji, razorožitvi, OZN in gospodarstvu ADIS ABEBA, 25. — Afriški državni poglavarji so danes soglasno odobrili načrt »karte o afriški enotnosti*. Vnesli so samo majhne spremembe v načrt, ki so ga bili predložili zunanji ministri. Predsednik Malija Modibo Keita je izjavil, da so samo »dodali nekaj soli*. Karta določa ustanovitev organizacije vseh neodvisnih afriških držav s svetom državnih poglavarjev in vladnih predsednikov, I ministrskim svetom, s splošnim tajništvom in komisijo za posredovanje in arbitražo. Državni poglavarji in predsedniki vlad se bodo sestali vsaj enkrat letno. Vse odločitve se bodo sprejemale z dvotretjinsko večino navzočih in glasujočih Ministrski svet bodo sestavljali zunanji ministri aii pa kateri koli drugi ministri, ki jih bodo določile države članice. Sestajal se bo vsaj dvakrat lot-no in svoje odločitve bo spre.b-mal z dvotretjinsko večino. Tako na seji državnih poglavarjev in predsednikov vlad, kakor v svatu ministrov bo vsaka država imela en glas. Splošno tajništvo, katerega usta. novitev določa posebna resolucija, bo imelo sedež v Adis Abebi. Karta določa tudi ustanovitev komisije za posredovanje in spra- •ftiiiiissi tiititiH im muhi tun n ih hi itmiit nit iiiiii iiii Burgiba o odnosih z ZAR in Alžirijo ADIS ABEBA, 25. — Tunizijski predsednik Burgiba je izjavil, da so med razgovori z Ben Belo in haserjem odstranili nekatera ne. soglasja med temi tremi državami. ( lede odnosov med Alžirijo in Tunizijo je Burgiba izjavil, da s‘a z Ben Belo sklenila imenovati poslanika v obeh deželah. Razgovor z Na erjem pa je pripeljal do izboljšanja odnosov med obema državama, tako da ni več bistvenih nesogla ij. Pripomnil je, da so nesoglasja med Kairom in Tunizi-jo bila predvsem v različni zamisli arabske enotnosti. »Mi smo za enotnost domovin, je- dodal Burgiba, predsednik Naser pa se zdi, da se zavzema za postopek, ki naj upošteva postopen razvoj do e- vo, ki jo bodo ustanovili s posebnim sporazumom, s katerim se bodo države članice obvezale, da bodo sporazumno reševale vse medsebojne spore. Določena je tudi ustanovitev nekaterih specializiranih komisij, ki jih bodo sestavljali ministri raznih držav članic. Med temi so gospodarska in socialna komisija, komisija za šolstvo in prosveto, komisija za zdravstvo, higieno in prehrano, komisija za obrambo ter znanstvena in tehnična komisija. Proračun vseafriške organizacije bo pripravil splošni tajnik, in vsaka država članica bo prispevala v enakem razmerju, kakor prispeva v proračun OZN. Karta določa naslednje smotre: 1. Okrepitev solidarnosti in enotnosti afriških držav in Madagaskarja. 2. Koordiniranje in povečanje medsebojnega sodelovanja, 3. Obrambo suverenosti ozemeljske celovitosti in neodvisnosti. 4. Odpravo kolonializma v kakršni koli obliki. 5. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja ob u-poštevanju listine OZN in izjave o človeških pravicah. Vsaka afriška neodvisna država lahko postane članica organizacije in imajo vsi člani enake pravice in enake dolžnosti. Karta bo stopila v veljavo, takoj ko jo bosta ratificirali dve tretjini držav zastopanih na konferenci. Karta vsebuje izjavo, s katero se vse države članice obvezujejo, da bodo delale za popolno osvoboditev še podiarmljenih afriških ozemelj. »Vse države članice, pravi karta, so suverene in enake. Obvezujejo se, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve drugih afriških držav, da bodo spo. štovaie njih suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost. Države članice se obvezujejo, da bodo vodile politiko nepovezova-nja v bloke. Uradna jezika afriških držav bo-sta angleščina in francoščina. Popoldne so začeli državni poglavarji razpravo na tajni seji o splošnih resolucijah, ki so jih pripravili zunanji ministri glede dekolonizacije, rasne diskriminacije, razorožitve, OZN in gospodarskih vprašanj. Glede dekolonizacije so sklenili ustanoviti odbor devetih držav, ki jih bodo izbrali med državami, ki mejijo na še podjarm- Sklenili so tudi ustanoviti poseben sklad za finansiranje afriških narodnoosvobodilnih gibanj. Seja se je zakliučila ob 21.30 in na njej so odobrili šest predlože-nih resolucij. Sklenjeno je bilo, da bo začasno tajništvo organizacije v Adis Abebi, kjer bodo po. tožene ratifikacijske listine. Abe-sinija bo poskrbela za registracije afriške karte pri Združenih narodih. Ob 22.40 pa je bila svečana seja ,na kateri so državni poglavarji podpisali listino. Prvi je podpisal Ben Bela, zadnji pa Naser. Na. vzoči so vse podpisnike pozdravi-li z navdušenimi aplavzi. Manjka še podpis Maroka, ker ga na zaključni konferenci ni zastopal nihče. Zato bo predstavnik Maroka listino podpisal pozneje. Današnji dan so razglasili za «dan afriške solidarnosti«, ki bo posvečen zbiranju sredstev na vsej afriški celini za podporo o-svobodilnim gibanjem še podrejenih ozemelj. Predsednik Naser (levo) in preusednik Burgiba (desno) med zasedanjem afriške konference iiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Preprečen poskus upora proti iraški vladi Zarotniki go pristaši Kasema BAGDAD, 25. — Narodni svet iraške revolucije je po radiu sporočil naslednje: «Danes so odkrili zaroto proti varnosti države; zarotniki, ki so agenti imperializma, bodo postavljeni pred sodišče:). Sporočilo dodaja, da so hoteli zarotniki razbiti enotnost iraške vojske, povzročiti gospodarsko krizo v deželi, omajati zaupanje ljudstva v vlado ter organizirati pokole v deleli. Radio je zatem oddajal brzojavke solidarnosti, ki so jih poslale vladi številne enote iraške vojske in razne organizacije. • „„___, , .. . . Radio je dalje sporočil, da so v lega predsednika in svoj urad in ________. . .. bo koncentriral sredstva za bor- Bagdadu **jto manifestacije. Mno-bo ter koordiniral osvobodilna ^lca ie vzklikala svetu revolucije, gibanja. Odbor bo imel sedež v Popoldne je radio večkrat ponovil, Tanganjiki. da bo »vojska znala ščititi svoje upujicva jiuaiupcil Idf. VUJ UU C» -“*“*•**, *»* Ul .11 notnosti arabskega sveta» Na 1 !-1ene dežeIe- Odbor bo imel svo- koncu je Burgiba izjavil, da je sedaj moč «elastično in realistično načeti konstruktivno fazo arabske, ga Magreba«. TITOV 71. ROJSTNI DAN Proslava dneva mladosti Volitve občinskih skupščin 11 milijonov volilnih upravičencev - Volitve zvezne skupščine in republiških skupščin bodo 16. junija BEOGRAD, 25. — Predsedniku l upravičencev. Druga faza volitev r»lUbllke mgrsalu Titu so danes -- *— — - *•■-**- •— — --- vsi Jugoslovani čestitali ob 71. rojstnem dnevu z željami, da bi še dolgo dolgo živel in skupno z mladino Jugoslavije proslavljal aan mladosti. Dopoldne so mar.alu Titu čestitali člani izvršnega komiteja CK ZtvJ, zastopniki zvezne skupščine in republiških skup..in. člani zveznega izvršnega sveta in zastopniki izvrinih svetov socialističnih re. publik, zvezni tajniki, podtajniki, zastopniki zveznega vrhovnega sodišča in drugih zveznih ustanov, Jugoslovanske ljudske armade in drugih družbenopolitičnih organizacij. Tito je prejel tudi številne brzojavne čestit e od tujih držav, i.ih poglavarjev in državnikov, med n.imi finskega predsednika Kekfconena, predsednika Madžarske Dobija prvega tajni: a ma. džarake socialistične partije Ka. barja, grškega kralja V avla, predsednika indijske vlade Nehruja, grškega predsednika vlade Kara-manlisa itd. Na rojstni dan predsednika Tita je bila tudi zaključna proslava dneva mladosti na stadionu Jugoslovanske ljudske armade, katere so se udeležili predsednik republi-ke maršal Tito s soprogo, najviš-Jl jugoslovanski državni in politični funkcionarji in nad 60.000 Beograjčanov. Impozantna prireditev se je začela z izročitvijo štafetne palice predsedniku Titu, v kateri je mladina iz raznih krajev Jugoslavije zbrala čestitke vseh narodov Jugoslavije in jih izročila maršalu Titu z željami, da bi dolgo dolgo živel. Sledil ja zelo zanimiv športno-telovadni nastop, v katerem so sodelovali gojenci vojaške akademije, pionirji beograjskih osnov-rih šol, mladinci in mladinke Slovenije, mladina beograjskih sred. njih šol, pionirji in mladinci beograjskih šel. pripadniki Jugoslovanske vojne mornarice, garde delovnih brigad in dijakinje beograjske gospodarske šole. Jutri bo nad 11 milijonov Jugoslovanov volilo odbornike občinskih skupščin. Včeraj so delovni ljudje v Srbiji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini in Črni gori izvolili odbornike za svete občinskih delovnih skupnosti. Na Hrvaškem in v Makedoniji bodo volitve za svete občinskih delovnih skupnosti 28. maja. S tem bo končana prva volilna faza, ki bo omogočila konstituiranje občinskih skupščin in pripravo volitev za poslance zveznega sveta in republiških svetov ter svetov delovnih skupnosti zvezne skupščine in republiških skupščin, ki bodo 16. junija. Za včerajšnje volitve je bilo značilno veliko zanimanje zaposlenih Jugoslovanov za izvolitev predloženih kandidatov, ki bodo zastopali njihove koristi v občinskih delovnih svetih, kar Je prišlo do izraza V nad 98-odstotni udeležbi volilnih se bo začela 3. junija, ko se bodo občinske skupščine Konstituirale in iz vrst kandidatov, ki so jih predložili volivci, izvolile poslance za svete delovnih skupnosti republiških skupščin in zvezne skupščine. V zadnji volilni fazi 16. junija bodo Jugoslovani na neposrednih volitvah izvolili poslance za republi ke svete in zvezni svet iz vrst kandidatov, ki bodo na občinskih skupščinah dobili večino glasov. B. B. Nemiri v Kolumbiji BOGOTA, 25. — Po ulicah petih kolumbijskih mest patruljirajo vojaški oddelki zaradi incidentov, za katere dolžijo ((elemente skrajne levice«. V mestu Magangue v pokrajini Bolivar so postavili cestne bloke in uvedli policijsko uro. V tem mestu so demonstranti zažgali nekatera vladna poslopja in več zasebnih avtomobilov. Notranji minister je izjavil, da so incidente povzročili ((komunistični agitatorji«, ki da so se vrinili v skupino 400 študentov, ki zahtevajo večjo pomoč vlade. V štirih mestih pokrajine San-tander so razglasili obsedno stanje. Prebivalstvo je protestiralo zaradi pomanjkljivosti v javnih storitvah. Demonstracije v številnih mestih so trajale en teden, potem ko je vlada napovedala nove davke. Med demonstracijami je bila ena oseba ubita, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Aretirali so na stotine ljudi. Notranje ministrstvo je včeraj javilo, da je sedaj v vseh mestih, kjer so bile demonstracije, mirno; samo v mestu Magangue so demonstranti zažgali sedež kmečke posojilnice, občinsko palačo, telefonsko in telegrafsko centralo. Skoda znaša skoraj dva mili- zmage, oziroma zmage ljudstva med revolucijo od 14. ramadana« (8. februarja letos). Bagdadski radio je dalje javil, da je popoldne šel po iraških uli-licah velik sprevod, pred katerim je korakal predsednik vlade Hasani El Bakr. Demonstranti so vzklikali predsedniku republike A-refu, ki se je peljal mimo z avtomobilom. Bagdadski radio je nocoj javil, da so ustanovili revolucionarno vojaško sodišče, ki bo sodilo aretirane osebe v zvezi z odkrito zaroto. Imetje aretiranih bo zaplenjeno. Med aretiranimi je o-koli 15 milijonarjev in štirje advokati. Določena je bila nagrada tisoč dinarjev tistemu, ki bo dal podatke, ki naj omogočijo 'aretacijo enega od zarotnikov, ki se skriva. Bagdadski radio je javil, da so nameravali zarotniki umoriti številne člane narodne straže (ki jo sestavljajo e-lementi mladinskega gibanja stranke Baas) ter izvršiti pokole v vojaških taboriščih. Bagdadski radio poudarja, da je bila zarota «delo osamljenih skupin reakcionarjev, ki jih navdihujejo čustva maščevanja, ter skupin oportunistov, ki so sodelovali s Kasemom in so zakasnili februarsko revolucijo«. Kairski radio je novico takole komentiral: »Zarotniki so sovražniki iraškega ljudstva; so isti ljudje, ki so sodelovali s Kasemom in ki so upali, da bodo v Iraku ustanovili nov diktatorski in reakcionarni režim«. Kairski radio je pripomnil, da je Naser poslal maršalu Arefu pismo z zahvalo kot odgovor na Arefovo pismo s čestitkami. Agencija Srednji vzhod je javila, da so aretirali 60 častnikov in 120 civilistov. Med aretirahimi so voditelji arabskega nacionalističnega gibanja, arabske socialistične stranke in narodne fronte. MEN dodaja, da so zarotniki že pripravili seznam članov vlade, če bi upor uspel. «Fcdcracija novega evropskega odporniškega gibanja» Ustanovljena je bila včeraj v Genovi GENOVA, 25. — Danes se je zaključil mednarodni sestanek mladinskega antifašističnega evropskega gibanja, ki se je začel 23. t.m. Sodelovali so delegati naslednjih mladinskih organizacij; «Nuova re-sistenza (Italija), «Skupina DAS 114» (Grčija), »GPU« (Portugalska), «FUDT» (Španija), «Gibanje bratje Scholl« in «SDS» (Zahodna Nemčija). Ob zaključku sestanka so sklenili ustanoviti ((Federacijo novega evropskega odporniškega gibanja«. Koordinacijsko središče nove organizacije bo v Rimu na' sedežu vodstva »Nuova resistenza«, sekcija zi) inozemstvo. Smotri, ki si jih je nova organizacija postavila so sledeči: 1. Ustanovitev informacijskega centra o položaju, v posameznih državah 2. Organizacija tednov za manifestacijo in aktivnost na mednarodni ravni v vsej Evropi. 3. Odločna in konkretna pomoč državam s fašističnimi zatiralskimi režimi. 4. Borba proti vsem avtoritarnim in reakcionarnim oblikam v Zahodni Evropi za dosego demokracije, ki ne sme biti samo navidezna, temveč konkretna. Posebno sporočilo o ustanovitvi nove organizacije odporniškega gibanja poudarja poleg tega, da je njen namen v vseh zahodnoevropskih državah povečati število članic, mladinskih, sindikalnih in študentskih organizacij. jona pezOsov. •millllKllllllillllllllllllllllllllllllMIIIHIIIIIIIIIHimilllllllllllHMHHMmMIIMIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliniKUlMIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIItllllllllll NOVI PROTIJEDRSKI POHODI V ANGLIJI Brošure s pozivi, naj se z vsemi sredstvi ovira in prepreči graditev podmornic z izstrelki «Polaris» - Ameriško mesto Portland je ugotovilo neučinkovitost obrambe proti jedrski vojni in ukinilo celoten program protijedrske zaščite V ZDA govorijo o (vojaških patruljah* v vesolju Italija (Naua-jcvanje s 1. strani) «Studium» v Rimu in napisal veg znanstvenih tlel. Bil je izvoljen v ustavodajno skupščino, nato v prvo, drugo in tretjo ter letos v četrto poslansko zbornico, V peti De Gasperijevi vladi je bil državni podtajnik za zunanje zadeve, od leta 1953 do 1955 je bil predsednik demokrist. janske poslanske skupine, leta 1955 je postal pravosodni minister, v dveh Zolijevih vladah pa prosvetni minister, kar je postal tudi v Fanfanijevi vladi leta 1958. Od leta 1959 je politični tajnik Krščanske demokracije. Aldo Moro je poročen in ima štiri otroke. Sindikat CGIL je napovedal za prihodnje dni več manifestacij za agrarno reformo. V sporočilu o tem poudarja nujnost odprave spolovinarstva, kolona-ta, malega najemništva, kakor tudi sedanjega odnosa v velikih bonifikacijskih posestvih, tako da dobi zemljo tisti, ki jo obdeluje. CGIL zahteva tudi ustanovitev deželnih ustanov za razvoj kmetijstva, ki naj bi bile povezane z deželno upravo in ki bi imele možnost razlaščanja in demokratičnega investicijskega načrtovanja. Take manifestacije se bodo začele 28. maja v Emiliji, nato bodo sledile v Bariju, Foggi, Brindi-siju, Tarantu in Potenzi. Predsednik republike Segni je ob priliki »Tedna Rdečega križa« objavil posebno poslanico, v kateri izreka RK priznanje in občudovanje za vsa opravljena dobrodelna dela. Državni svet pa je danes razveljavil odlok medministrskega odbora za cene o znižanju cene bencinu od 19. maja 1960. Pristojni krogi poudarjajo, da ta razsodba ne bo imela nobenih posledic za sedanje cene bencina. Sporazum ZDA in SZ o sodelovanju v vesolju ŽENEVA, 25, — Razgovori med ameriškimi in sovjetskimi znanstveniki za sodelovanje pri raziskovanju vesolja, so se končali s sporazumom o koordiniranem izstreljevanju satelitov, opremljenih z aparati za merjenje magnetnega polja Zemlje in za izmenjavo zbranih informacij. MOSKVA, 25. — Predsednik ENI prof. Marcello Boldrini, ki je prišel včeraj v Moskvo, je imel danes razgovor s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Pato-ličevom. Govorila sta o dosedanjih rezultatih pogodb, ki so bile sklenjene leta 1960 med ENI in sovjetskimi trgovskimi organizacijami. Govorila sta tudi o sklenitvi novih' pogodb. VISU (Nadaljevanje s 1, strani) nost, da postane preprečitev a- tornske vojne prvič v zgodovini sveta realen smoter. Hruščov je govoril tudi o enotnosti mednarodnega delavskega gibanja in poudaril, da je potreben odločen boj proti vsaki cepitvi revolucionarnih sil s kakršnim koli izgovorom. Dejal je, da «delitev po celinah, barvi kože ali kakršna koli druga delitev, pomeni cepitev sil delavskega razreda in delovnega ljudstva vseh dežel, ne pa njihove enotnosti. Omenil je bližnji sestanek delegacij sovjetske in kitajske partije in poudaril, da bodo storili vse, da bi odpravili razlike v poj-movanjin o nekaterih vprašanjih. Na sprejemu v Kremlju je Hru-ščov v zvezi s pisanjem zahodnega tiska, da ima težave s svojim vodstvom, poudaril, da je stanje sovjetske partije dobro in tako tudi njegovo. Polemiziral je zatem s stališčem Kitajcev glede neizbežnosti vojne in dejal: «Ce nekdo trdi, da je vojna potrebna za revolucijo, mu moramo odgovoriti, da je med vojno prav delavski razred tisti, ki utrpi naj-večje izgube. Tako govorijo ljudje, ki se jim blede. To nima nič skupnega z marksizmom m leninizmom. Vsi tisti, ki nam očitajo, da nočemo vojne, naj pridejo in to rečejo našemu ljudstvu. Naše ljudstvo noče vojne. Mi komunisti nočemo graditi našega sistema na razvalinah vojne temveč na temeljih marksizma-leninizma.a Hruščov je tudi opozoril Američane. da bi vsak morebiten napad naletel na odločen odgovor, in napadalec bi bil zdrobljen. tiNaše molitve so naši izstrelki in naše stomegatonske bombe,» je nadaljeval Hruščov. «Izbirajte torej med tem in miroljubnim sožit-jem.it Nov udar v Turčiji V Turčiji je skupina častnikov izvršila prejšnji teden nov poskus državnega udara, ki pa m uspel. V Ankari, Carigradu in Smirni so razglasili obsedno stanje za dobo treh mesecev. Aretirali so veliko število vojakov in civilistov, ki so sodelovali pri uporu. Upor je vodil upokojeni polkovnik Talat Ajdemir. To je isti polkovnik, bivši poveljnik vojne akademije v Ankari, ki je na podoben način skušal izvršiti u-dar lanskega februarja. Kakor takrat se je tudi sedaj upor začel v vojni akademiji, in kakor tedaj so ga tudi to pot v glavnem podprli nižji častniki. Zaradi lojalnosti starejših častnikov in večine vojske je bil upor naglo likvidiran. Uradno so sporočili, da je med uporom zgubilo življenje sedem ljudi, 30 pa jih je bilo ranjenih. Med aretiranimi je tudi polkovnik Ajdemir. Turčija še vedno preživlja so-cialno-gospodarsko krizo in ji doslej ni uspelo, da bi vsaj deloma rešila številna odprta vprašanja, ki jih je zapustil Menderesov r*. žim. V deželi vlada zaradi tega še vedno veliko nezadovoljstvo, ker razvoj prepočasi napreduje. Nekateri so mnenja, da je »e vedno nevarnost, da bi država P* dosedanji poti znova zašla v reotf cionarne vode. Ponoven polku* državnega udara je posledica sla* bega gospodarskega položaja id številnih težav, ki jih vlada doslej ni mogla premagati. Značilna je, da je bilo v prvem proglasu upornikov sporočeno, da so »raz-puščene vse stranke v Turčiji, ker so pokazale, da niso sposobne rešiti problemov, ki tarejo deželo». Sedanja vlada Jndnuja je prisiljena sklepati številne kom* promise z desnico, ki ovira izdajanje najnujnejših socialnogosp& darskih reform. Zato je jasno, da se v takih pogojih stanje ne more ustaliti, in vedno je nevarno, da pride do novih poskusov udara * izkoriščanjem nezadovoljstva ljud. stva Jugoslavija Predsednik republike maršal Tito je prejšnjo soboto prebrat I*-redno važno poročilo na zasedanju CK ZKJ, v katerem je odločno odgovoril na vsa obrekovanja Jugoslavije s strani KP Kitajsko, včeraj pa je slavil svoj 71. rojst» ni dan in prejel obilo čestitk na samo iz Jugoslavije, temveč tudi z vsega svetu in od vseh vodilnih državnikov. Hkrati se je ves ta-den, ki je V znaku predvolilna kampanje, v vseh volilnih govorih obravnavala tudi vsebina Titovega poročila. V petek pa so bile v vsej Jugoslaviji prve volitve po novi ustavi. Volili so samo tisti volivci, ki zaposleni v podjetjih, šolah, kufc turnih, znanstvenih, zdravstvenih in socialnih ustanovah ter v uradih. Volitve so bile v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. V Sloveniji so izvolili 1594 odbornikov občinskih odborov delovnih ljudi. Danes pa bo kmetijska podskupina izvolila v občinske zbore še 273 odbornikov. Od ostalih dogodkov v Jugoslaviji naj omenimo predvsem Titovo poslanico afriški konferenci, v kateri je poudari! naraščajočo in konstruktivno vlogo afriških držav v mednarodnem življenju. Pr a v tako je važno stališče, k* ga je zavzel predstavnik jugoslovanske vlade do nekaterih mednarodnih dogodkov. Predvsem j* poudaril pozitivnost predloga S Z o dezatomizaciji Sredozemlja, ket bi njegovo uresničenje pripomoglo k razorožitvi in utrditvi miru, sklepe zasedanja CiATT pa J* označil kot kompromisne rešitve, ker zastopniki posameznih razvitih držav niso pokazali potrebnega razumevanja za manj razvite države, vendar pa je označil kot pozitiven načelni sprejem priporočila, ki predvideva za napredek izmenjave med razvitimi in nerazvitimi državami; končno J* predstavnik vlade SFRJ dejal, o« pričakuje od grške vlade pojasnilo spričo nekaterih grških izjav in komentarjev, ki so bili naperjeni proti 1 'Jugoslaviji. Kennedyjev razgovor z de Murvillom Kanada ponuja posredovanje «Krasnaja zvezda* o sklepih ministrov NATO v 0ttawi LONDON, 25. — Borba angleških pacifistov proti atomskemu orožju Je v polnem razmahu.' Danes so izvedli protestni pohod do oporišča v Holy Lochu. Ob tej priložnosti so razmnožili na stotine bro- iilitli šur, v katerih se demonstranti po- merava letalstvo kmalu začeti pri. Aretirani črne v Alabami poje ma d tem ko ga policaj vodi v aapor zivajo, naj z vsemi sredstvi ovirajo graditev podmornic, opremljenih z izstrelki «Polaris». Naslov brošure je «Kako razbiti, ovirati, preobrniti vojno stanje«. Brošura poziva, naj se za protijedrsko borbo pridobijo predstavniki britanskih oboroženih sil, ki naj eventualno potiskajo svoje sovojake v tiho obliko upora. Geslo je: «Ne ubogaj, bodi nediscipliniran, ne delaj, kar tl država ukazuje, zaupamo vate za sistematičen miren odpor proti našemu vojnemu stanju. Sedež škotske regionalne vlade je včasih zaseden za NATO, in delajo se vaje za civilno obrambo: skušajte izslediti tajne dokumente glede civilne obrambe in vežbanj NA TO in objavljajte jih«. Portland, ki je najvažnejše mesto v ameriški državi Oregon, in šteje skoraj 400 tisoč prebivalcev, je prvo mesto ZDA, ki je ukinilo celotni program za protijedrsko zaščito in civilno obrambo. To je skoraj soglasno sklenil občinski svet z utemeljitvijo, da je zaščita nemogoča, in vsaka o-bramba bi bila zaman v primeru jedrskega napada. DALLAS, 25. — Ameriško letal, stvo je pripravilo načrt, ki dolo-ča »vojaško patruljiranje« v vesolju na satelitu, ki bo letel na ti-ru okoli Zemlje za nedoločen čas. Satelit bodo oskrbovali s posebnimi vozili, ki bodo vozila med Zemljo ln to vesoljsko ladjo. To je izjavil podravnatelj zavoda za raziskovanje in razvoj pri ameriškem letalstvu. Dodal je, da na- prave za to vesoljsko postajo. Pri-pomnil je, da bo vesoljska postaja s posadko ((ključni element« poznejše »vojaške patrulje«, kate-re naloga bo »braniti ameriške in-terese v vesolju«. Afera z bananami RIM, 25. — Preiskavo proti zaprtemu odv. Bartoli - Avvedutiju, predsedniku »Azienda Monopolio banane« (AMB) vodi dr. Brancac-cio, namestnik javnega tožilca s pomočjo finančne policije. Glavni javni tožilec dr. Manca Je danes po razgovoru z dr. Brancacciom sklenil nadaljevati preiskavo na način, ki predpisuje samo rok 40 dni. Baje Je to sklenil zaradi tega, ker se je v dosedanji preiskavi pokazalo, da je zadeva »manj zapletena«, kot se je zdela od začetka. Kot poroča tiskovna agencija ANSA se Je kljub tajni preiskavi zvedelo, da odv. Bartoli še vedno zavrača sleherno odgovornost in trdi, da ni imel nobenega opravka z vso afero, ki je nastala zaradi znamenite marčne dražbe in 's podkupovanjem tistih, ki so vedeli za izklicne cene za koncesije. Baje Bartoli trdi, da so samo tri osebe vedele za vsebino zapečatenih kuvert. Bartoli baje zagotavlja preiskovalnim organom, da so koncesionarji, ki so na dražbi sodelovali, lahko sami uganili izklicne cene na podlagi najmanjših ponudb, ki pa so bile vsem znane. WASHINGTON, 25. — Predsednik Kennedy je sprejel danes v Beli hiši francoskega zunanjega ministra de Murvilla. Razgovor je trajal eno uro. De Murville je po razgovoru izjavil, da sta s predsednikom govorila o vseh vprašanjih, ki se tičejo franco-sko-ameriških odnosov, ter o mednarodnem položaju na splošno. Dodal je, da sta govorila tudi o zahodnoevropski skupnosti in o razvoju pogajanj za zmanjšanje carin v okviru GATT. Na vprašanje, ali je izročil Kennedyju de Gaullovo pismo, je de Murville odgovoril, da ni izročil nobenega pisma, temveč samo sporočil de Gaullove pozdrave Kennedy-ju. Na vprašanje, ali sta govorila o možnosti sestanka Kennedyja in de Gaulla, je odgovoril, da ne. Pripomnil pa je, da je znano, da bo de Gaulle uradno obiskal ZDA, kar je tudi Kennedy omenil na neki tiskovni konferenci; ni pa bil določen datum. V poučenih krogih pravijo, da je Kennedy poudaril važnost sedanjih pogajanj v Ženevi za znižanje carin. Sporazum je v veliki meri odvisen od stališča Francije, in Kennedy želi vedeti za pravo stališče pariške vlade. Kar- se tiče atlantskega zavezništva, je hladnost med ZDA in Francijo nekoliko popustila, ker je Francija dala tiho privolitev v postavitvi prvih temeljev jedrske sile, o čemer so se sporazumeli v Ottawi, ZDA pa so sprejele stališče Francije, da jedro te sile, ki ga sestavljajo tri ameriške podmornice s »Polarisi« in britanski bombniki »Vulcan«, ne dobi nobenega imena. De Murville je v zvezi s konferenco NATO izjavil po televiziji, da je za Francijo raztegnitev zavezništva podrejena pogoju u-resničenja »enotne Evrope na gospodarskem, političnem in voja-. škem področju«. »Menimo, je dodal minister, da, če bi začeli z razširjanjem atlantske skupnosti (Evropa in Severna Amerika), ne bi nikoli uspeli doseči evropske enotnosti«. Glede razgovorov v Ottavvi je de Murville izjavil, da je bil namen konference, samo odobriti že prej sprejete sklepe, in je dodal, da so »vsi delegati zadovoljni z načinom, kako so bili ti sklepi sprejeti«. Na razna vprašanja je de Murville izjavil, da je do pred kratkim odločitev o uporabljanju jedrskega orožja pripadala samo a-meriškemu predsedniku, ker so samo ZDA v NATO izdelovale in imele jedrsko orožje. »Sedaj je stanje drugačno, ker ima tudi Velika Britanija jedrsko orožje«. Na neko drugo vprašanje je de Murville odgovoril, da »akcija Angležev glede obrambe ne more imeti drugega učinka nego vZADNJE ŠPOR TNE VES ff- RIO DE JANEIRO, 26. — Jugoslavija ■ Sovjetska zveza 69:67 (34:28). približati jih Evropi skupnega tržišča«. Kanadski zunanji minister Paul Martin je izjavil, da bi Kanada lahko posredovala v sedanjem sporu med ZDA in Francijo glede strategije NATO. Martin je poudaril, da ima Kanada globoke kulturne in jezikovne vezi s Francijo ter številne skupne interese z ZDA, in je dodal: »Imeli smo to vlogo v preteklosti in sedaj imamo morda možnost nekaj storiti med Francijo in ZDA«. Glasilo sovjetske vojske »Kras-naja Zvezda« piše, da je svet NATO krenil v Ottavvi »po poti povečanja jedrske oboroževalne tekme in nadaljnjega zaostrovanja mednarodne napetosti«. List poudarja, da »medtem ko sedaj nadzorujejo jedrsko orožje samo ZDA in Velika Britanija, postaja odslej to orožje last desetih držav in tudi Zahodne Nemčije, katere generali so pripravljeni pahniti vsak trenutek svet v katastrofo«. Obroč bakrenih igel okoli Zemlje BOSTON, 25. - Nad 400 milijonov tankih bakrenih igel, 'ki s« jih nedavno postavili ameriški znanstveniki na tir okoli Zemlja v višini 3500 kilometrov, odbij* radioelektrične valove, ki Jih pošiljajo z Zemlje. Te igle se lahka že uporabljajo za radijske oddaj*-To je sporočil laboratorij Lincoln zavoda za tehnologijo v državi Massachusetts. Znanstveniki »o 1*-javili, da so že uspele medkonti-nentalne radijske oddaje s pomočjo teh igel. Znanstveniki »0 mnenja, da bodo igle, ki so tanjš* Tass pa poudarja, da sklep o od lasu in dolge nekaj centima* ustanovitvi jedrske sile NATO predstavlja »korak, ki vsebuje ve-liko nevarnost za svetovni mir«. Agencija dodaja, da sporazum v Ottawi »še zdaleč ni v celoti zadovoljil želje Bonna«. trov, čez nekaj mesecev aestevif* okoli tečajev Zemlje ogromen *-broč, ki se bo lahko uporabljal kot stalna relejna postaja za r*» dijske oddaje med kontinenti. - ' Pogled v sejno dvorano v kanadski poslanski zbornici med gaMd* njem sveta m inistrov NATO Pfi/nofsTcT 'dnevni k — 3 — 26. maja 1965 m HENR Y SLESAR Ko se je pred hišo ustavil avtomobil, je Klara Mačk ugasnila luč v svoji sobi in stopila k 'oknu. Kakor vedno, je tudi zdaj globoko vzdihnila, ko je zagledala beli oldsmobile Jimmyja Kimberleya in čudovito večerno obleko svoje hčerke. Jimmy se je poslovil pred vežnimi vrati, Klarina hčerka pa je odklenila vrata in stopila v hišo. . Klara je stopila po prstih v kuhinjo, kjer si je njena hčerka Louise nalivala mleko v skodelico, ' —' Kako je bilo? —- jo je vprašala. — Nič posebnega. Ples je bil lep in vsi smo se imenitno zabavali. — Ali sta bila na plesu tudi sodnik Kimberley in njegova žena? — Seveda. In kako sta se obnašala pro-tebi? ■sr Sodnik Kimberley se je pogovarjal z menoj. Bil je zelo prijazen. Dejal je, da nima ničesar proti najinim načrtom, vendar morava še nekoliko počakati. Želel bi, da si Jimmy svoj položaj v službi nekoliko utrdi. Zato je Potrebno, da še nekaj let počakava... ' Nekaj let! In ti si verjela njegovim lažem? — Mama, prosim te... — Ne jezi se, draga Louise, nisem hotela reči nič slabega. Vse se bo še uredilo. i — Njegov oče ne bo nikoli dovolil, da bi se poročila, — je šepnilo dekle. — Jimmy pa ne bo ničesar storil proti njegovi Volji, To mi je sam priznal. — Da, njegov oče je proti temu zakonu... zaradi mene. Zato ker me ima za propadlo žensko, mar ne? Zato ker včasih popijem malo več, kot bi bilo potrebno... Klara je spremila svojo hčerko do njene spalnice. ‘i -y Želela bi se pogovoriti s tem Starim domišljavcem, — je pristavila. * Obleka, v kateri se je Klara naslednjega dne popoldne pojavila pred vrati Kiniberleyevega stanovanja, je bila obledela. Na sobarico, ki jo je odvedla v sodnikovo delovno sobo, očividno ni napravila posebno dobrega vtisa. — Cjospa Mačk? — je vzkliknil sodnik in se dvignil s fotelja ob dfl. ste pri- sb. Pravkar pijem čaj. Ali se mi ^rfatužili? Zal mi Te, ker i ižene ni. doma, vedno tata Vnbgo" dela v dobrodelnih društvih. — Verjemite, — je dejala Klara, — da mi je zelo neprijtetno, ker sva sama. — Bes?... Da, da, seveda! Gotovo ste se prišli pogovorit o Louisi in Jimmyju. — Ne, nisem prišla zaradi njiju, Vem, kakšno je vaše stališče do njiju, in tudi razumen, zakaj je taka. — Prosim? — Nikar ne igrajte komedije z menoj! Dobro vem, da ne želite, da bi prišlo do tega zakona, ■n morda je bolje tako. Hočem reči, da bi bilo za vas morda neprijetno... i:rr .Neprijetno? - Da, če bi se nekaj odkrilo.., v zvezi z nama... , Kimberley je zakašljal in odložil skodelico. j — ..Oprostite, gospa Mačk. Ali Ste rekli «v zvezi z nama«? ~r Seveda! Menda vendar ne hoste rekli, da se ne spominjate. —■ Bes se ne... Klara se je nasmehnila. •— Oh, kako sem neumna! — j« -vzkliknila. — Kako bi me lahko prepoznali zdaj, ko sem že kf&ra? Seveda, tedaj sem bila ma-drugačna, kajne? Kako mi je **1, da nimam fotografije s se-fcoj! 4h se res ne spominjate? Sodnik je težko sopel. Motite se, — je šepnil. — Ne.,poznam vas. fe,— HH — Dragi moj sodnik, spomnite se na Chicago! Tiste mesečine nad jezerom! Seveda ste bili tudi vi mnogo mlajši. Bili ste tako simpatični! — Chicago! — je zajecljal s šibkim glasom. — Cela večnost je minila od tedaj... — Jaz pa se še spominjam. Dan in noč. — Ali ste vi morda Lili! Ali je mogoče, da ste vi Lili Mangles? — Zakaj ne, dragi sodnik? Lili je lepo ime, kajne? Lepše kot Klara. Nisem vam hotela- reči, da mi je je pravo ime Klara. — Lili... To je neverjetno... — Ampak resnično! — je dejala Klara z žalostnim glasom. — Leta so storila svoje, prav tako pa tudi mojemu pokojnemu možu. Ni znal ravnati z ženskami. Bilo bi mnogo bolje, če bi me bili vzeli vi za ženo. Seveda pa jaz nisem spadala v tisto vrsto deklet, s katerimi bi se poročili! — Prosim vas! — Sodnik je vstal. — Od tedaj je minilo trideset let. Te stvari so preteklost. Bolje je, da jih pozabiva. — O, jaz sem jih pozabila. Nikoli nisem o njih ničesar pripovedovala Louisi. Toda zdelo se mi je potrebno, da se malce pogovorimo o preteklosti. Vi, jaz in vaša soproga. — Menda vendar ne boste moji ženi pripovedovali o tej stari zgodbi! Zaboga, Lili ,ona ne ve ničesar... Umrla bi, če bi to slišala... — Hm, meni pa se ne zdi, da bi bila tako občutljiva. — Ali potrebujete denarja? — je vprašal sodnik in pristopil k njej. — Povejte znesek! — Oprostite, — je rekla Klara odločno. — Ne potrebujem vašega denarja. Moj mož mi je zapustil dovolj imetja. Edino, kar bi lahko storili... bi bilo to, da bi omogočili zakon med vašim sinom in mojo hčerko... — Torej izsiljevanje? Klara se je nasmehnila. — Vedela sem, da boste to rekli. Torej je za vas izsiljevanje, če se dva mlada človeka ljubita in se hočeta vzeti! — Ne nasprotujem Jimmyjevi poroki. Svetoval sem jima samo, da bi počakala. — Poznam to taktiko! Počakata naj tako dolgo, dokler ne bo jimmy srečal dekleta, ki bo njegovim staršem bolj všeč... — Dobro, — je dejal sodnik po krajšem premolku. — Dovolite mi, da o vsej zadevi razmislim. Poroka je bila napovedana za julij. Klara je dva polna tedna pospravljala in urejevala dekletove obleke. Bila je tako zaposlena, da je videla sodnika samo še dvakrat. Prvič, ko jo je gospa Kimberley povabila na čaj, drugič pa med štirimi očmi tik pred poroko. — Želel bi govoriti z vami. — ji je rekel sodnik s svečanim glasom. — Prepričan sem, da me boste razumeli. — Ne delajte si skrbi! Vaša žena ne bo ničesar izvedela, to vira obljubljam. Sodnik je vzdihnil. — Ne bodite preveč strogi do mene, Lili. Žal mi je, ker sem takrat tako ravnal z vami. Ce potrebujete denarno pomoč... — O, ne, dragi sodnik, rekla sem vam že, da mi nič ne manjka. Ko se bo Louisa poročila, bom uresničila svoje davne sanje... Kupila si bom hišico na Floridi. Cez dva meseca bom odpotovala. Sodnik je zopet vzdihnil, tokrat z olajšanjem. — Hvala, Lili, — je dejal resno, — Hvala. Ko se je Klara ta večer vrnila domov, je njena hčerka sedela na postelji in topo buljila predse. — Kaj se je zgodilo? — jo je ^*Wes zvečer ob 22.40 bo iz Saint Vincenta televizijski pre-zaključne prireditve »Popevke za Evropo«. Iz Jugoslarje nastopajo Betty Jurkovič in «4 M», ki jih vidimo na sliki vprašala in jo pobožala po laseh. Louisa se je obrnila in Klara je opazila solze v njenih očeh. — Mama, nekaj ti moram priznati. Danes popoldne sem bila pri Kimberleyevih; čakala sem na Jimmyja. Sedela sem v sobi zraven sodnikove, ko si prišla ti k njemu. Nisem hotela prisluškovati, res nisem... Klara je zadržala sapo. — Torej si slišala, o čem sva govorila? Louisa je zarila obličje v blazino. MATEJ BOR V poletni travi Prejšnjo nedeljo so učenci osnovne sole Padriče - Gropada nastopili z igrico «Kaj nam pa morejo«. Na sliki prizor z nastopa Ugotovimo kar v začetku: najnovejša pesniška zbirka Mateja Bora «V poletni travi« je lepa knjiga, na zunaj kot na znotraj. Okusno opremo je izdelal Branko Simčič, ki je z nestandardno podobo poskrbel, da ima knjiga že na zunaj žlahtno podobo, Založba — Cankarjeva založba v Ljubljani — je knjigo uvrstila v svojo zbirko Bela krizantema, v katero uvršča sicer izbrana dela domačega in tujega slovstva. Urednik Drago Sega je poskrbel tudi za soliden izbor Borovih pesmi. In vendar nas knjiga kljub temu ne preseneča, vsaj ne tako, kot so nas presenečale in navduševale doslej skoraj vse Borove knjige. Gre pač za izbor najbolj značilnih pesniških stvaritev Mateja Bora, ki jih več ali manj že poznamo. In za knjigo, ki je bila izdana v počastitev pesnikove petdesetletnice. Dejstvo, da gre za izbor iz že izdanih del, pa že samo po sebi pove dovolj za značaj knjige. Zato je zbirka (Nadaljevanje na 8. strani) """"".............■"»...............„„.. „„ ..................................... PESNIK KRASA, UPORA IN SMRTI Kar je Srečka Kosovela napotilo k velikemu cilju pesništva in umetništva, je ljubil do konca Njegove pesmi opevajo Kras, njegovo kamnito prirodo z gmaj-<■ nami, bori, lipami in topoli, a tudi krnskega človeka in mater Minilo bo sedemintrideset let, odkar so po smrtnem dnevu 27. maja 1926 položili v grob na to-majskem pokopališču izmučeno telo mladega 'Kraškega pesnika Srečka Kosovela, starega' komaj 22 let. Ob njegovi smrti še ni bilo docela jasno, kaj je izgubila z njim slovenska književnost. Toda njegovi ožji prijatelji in sošolci Ivo Grahor, Bratko Kreft,, Alfonz Gspan, Vinko Košak, Ciril Debevec, Slavko Jan in drugi so se že takrat zavedali, da je odšel iz njihove sre-dine tovariš, ki je bil duša skupine mladih okrog «Mladine». Bratko Kreft, ki je prišel iz Ljubljane na pogreb, je vrgel na krsto mladega pesnika v grob slovensko trobojnico, zad- nji pozdrav ljubljanskih pesnikovih prijateljev, tovarišev in znancev. In zaprla se je zemlja nad človekom, o katerem so več ugibali kakor vedeli, kajti Srečko Kosovel se tedaj še ni popolnoma razodel svetu. Svoje najboljše stvari je skrival dru-gim očem, kakor da niso godne za javnost .zakaj v njih je bila zakopana skrivnost mlade smrti. Pesnik se je rodil v Sežani na Krasu. Mati je bila iz Kobarida, oče pa je bil Vipavec. Mešanica te tolminsko-vipaske krvi je določila elemente njegovega značaja in temperamenta. Bil je skromen in tih, toda zelo občutljiv za krivico. Trden in značajen po materi, lagodno vesel po očetu je bil zelo skromen, toda odločen in ognjevit, kadar je šlo za pomembne stvari. Nad vsem njegovim pojavom pa je plavala senca nekakšne otožnosti, ki se je često stopnjevala do melanholije. V mislih se je najraje mudil na Krasu, ki ga je ljubil že zato, ker ga je moral zapustiti takoj po osnovni šoli, ko se je vpisal v ljubljansko realko, kjer je bil takrat pouk v nemškem jeziku. Šolski pred meti ga niso posebno zanimali, zlasti ne matematika, fizika in kemija. Usmeril se je na humanistično stran in zgodilo se je z njim kakor z Ivanom Cankarjem; ljubljanska realka je iz svojega dijaka izoblikovala izrazitega leposlovca. To so bila trda in dolga leta prve svetovne vojne, v katerih so otroci dozorevali hitreje kakor običajno. Vojna je pospešila marsikaj, kar se ne bi bilo razvilo ,če bi bilo življenje teklo mirno naprej. Zamislimo se ma-lo v tedanji položaj! Leta 1915 je Italija napovedala habsburški monarhiji vojno. Primorje je čez noč postalo bojišče od Alp do morja. Italijanski irendenti-stični program se je glasil «Tren-to — Trieste«, in ko se je vojna končala, ga je Italija realizirala. Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so jo navzlic ude*-ležbi Srbije na strani zavezni-kov imeli le za na pol zavezniško državo, so prikrajševali na severu in jugu. Takšen je bil čas, ki je v njem rasel, zorel in pozneje tudi umrl Srečko Kosovel. Toda vojaška zasedba Sloven- skega Primorja je bila šele uvod v trpljenje, ki je bilo namenjeno slovenskemu življu na Primorskem. Ko je v Italiji pre-vzela državno krmilo fašistična stranka, so postale razmere neznosne za vse, posebno za inteligenco. Tiste, ki so bilj rojeni na Primorskem ,a so živeli v Ljubljani ,so imeli Italijani hudo na piki. V vsaketn inteli-gentu so sumili vohuna, emigranta, iredentista, ki sodeluje na jugoslovanskem ozemlju v zaroti proti Italiji. Mladina, ki je študirala na slovenskih šo-lah v Jugoslaviji ,se je zdela Italijanom nevarna že zategadelj, ker se ni hotela odreči ma-terinemu jeziku in sprejeti italijanščine za občevalno sredstvo-' vLje stopnje.' Kdor je prosil za potni , list v kraje Slovenskega Primorja, je imel neprijetna pota. Vse te neprilike je okusil na sebi Srečko Kosovel, ko se je vračal iz Ljubljane domov in ni nikoli vedel, če bo prišel do doma ali če bo končal v zaporu. Doma je, videl krivice, ki,, so se godile njegovemu jeziku ::: in njegovim rojakom samo zaradi tega, ker so bili Slovenci. Tam, kjer čuti navaden človek eno bolečino, čuti pesniška duša dvojno tudi trojno gorje. In tega gorja ni mogel mladi študent izraziti drugače kakor v pesmi. Srce in vest sta ga silila, da mora govoriti — in je govoril, kakor se je naučil naj-prej pri materi, potem pa pri svojih pesniških ljubljencih Prešernu, Zupančiču, Gregorčiču in Gradniku. lju pesništva in umetništva, ki si ga je bil zastavil, je ljubil z nezjnajšano silo ljubezni, čeprav je videl, da stoji na koncu njegove poti smrt. Smrt — to je zavetnica, tolažnica, njegov «ocean». Veliko število pesmi Srečka Kosovela govori o nji. Celo takrat .kadar se ne vdaja razjedajočemu pesimizmu, se ustavlja ob smrti kakor na postaji ,ki nudi popotniku mir in uteho. Zavest smrti pa je razvila v poeziji Srečka Kosovela poseben para-lelizem: najprej se dotika njegove osebe .torej je individualna; potem preide na zahodno Evropo. Že v pesmi »Pot do člo-vekš« je 'izpovedal, da «vgaša Veliki Zapad«. Ob knjigi O-s,.lda Spenglerja, nemškega filozofa in kulturnega zgodovinarja, ki je napisal »Propad Zahoda«, se je tudi v Srečku Kosovelu utrdila misel ,da pojema moč zahodne 'kulture. Tako je vznikla ideja za pesem ((Ekstaza smrti«, ki slika smrt zahod- ne Evrope. Vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaža tisočkrat mrtvi evropski človek. Kakor ((razkošna kraljica v zlatu« bo Evropa »legla v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči«. Usoda človeka na tej prelomnici je huda: «komaj rojen, že goriš v ognju večera«. Vsa morja so polna krvi — a vode ni, da z njo opral krivdo človek ,da bi z njo pogasil »žejo po tihi jutranji prirodi«. Veliko breme teži vse ljudi. Ne bodo ga odložili, «dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi, dokler ne umremo pod težo krvi«. Sele potem bo sijalo sonce z zlatimi žarki «na nas, evropske mrliče«. ((Ekstaza smrti« je izraz tragične zavesti mlade generacije po vojni, ko se je zrušil stari svet ,a novega še od nikoder ni bilo. V tem kaosu so jasnovidni duhovi uganili, da je Evropa ostarela. Preživela se je. Pesmi Srečka Kosovela opeva- j! jo Kras, njegovo kamnito, prirodo z gmajnami, bori, bresti, !! lipami in topoli, a tudi kraške- ” ga človeka, ki se na domači || zemlji telesno trudi in pri || tem trpi še duševne muke. jj Opeval je tudi mater, katero je nežno ljubil. Ljubezen do ženske je v njegovi poeziji stran- j! skega pomena. Z vso strastjo in j: žarom pa je pobijal hlapčevstvo, ||! žalostni ostanek stoletnega tla- !!! čanstva slovenskega ljudstva. Zo- !!! per hlapčevstvo je razglašal boj IH in upor, da se odpravita krivi- jj: ca in nasilje. Pravilno je spoznal, da je jj! družbeni red njegovega časa star |jj in trhel, goden za zamenjavo z ::: nečim boljšim. Sprevidel je tu- jjj di, da bo takšno spremembo jj: težko doseči po naravni poti, s ji: polževo evolucijo. Potres, revo- II! lucija, to sta bili zanj veliki ji! in močni besedi, ki sta ga tako :!! razvnemali, da je začel ozna- jj! njati nujnost prevrata. Nekakš. jj! na programatična poezija te vr- ji! ste je sonetni cikel »Bdeči atom«, jj! Toda revolucija, kakršno si je jjj zamišljal Srečko Kosovel, ne bi jjj smela biti sama sebi namen; jjj bila mu je samo pot do pošte- jjj nega, boljšega človeka, ki bo po- jjj stavil življenje na nove, pravic- jjj ne ERIČU MARIA REMARRUE 0 NEMČIJI Pisatelj Erich Maria Remarque je na nedavnem intervjuju, na vprašanje, kaj sodi o evoluciji dogodkov v Zvezni nemški republiki, izjavil takole: «... Leta 1931 sem bil prisiljen zapustiti Nemčijo ker je bilo moje življenje ogroženo. Leta 1933 so nacisti prepovedali moje knjige, potem so jih sežgali. Odvzeli so mi nemško državljanstvo, kar je bilo zame — moram to povedati — velika čast. Vendar pa je to bil tudi udarec za moje ustvarjalno delo. Pisatelj brez domovine.... O čem naj piše tak človek ■> Kje naj črpa snov? Ko me je Hitler izgnal iz Nemčije, je bil moj tretji roman TRIJE TOVARIŠI skoraj napisan. Toda, pregnanstvo me je tako prizadelo, da so potekla štiri leta predno sem knjigo dokončal«. O sedanji situaciji v Zapadni Nemčiji pa pravi: «Zelo sem zaskrbljen. Se je mar veliko spremenilo v dvajsetih letih? Prav zato moramo biti budni.... Zame je enostavno nepojmljivo, da so danes na vodilnih mestih v gospodarstvu, na političnem in juridičnem področju, stari nacistični zločinci. Počasni potek epuraedje me močno vznemirja. Stare nesnage ni mogoče prikrivati: karkoli počnete — smrdi! Vsak drug teden berem v časopisu o novem škandalu. Mislim, da škandali ne vzbujajo simpatij v inozemstvu. V najslabšem primeru je nekako razumljivo, zakaj se Nemčija ni mogla upreti nacistom, je pa absolutno nedojemljivo, da tisti, ki so Nemčijo osramotili, danes uživajo tako prisrčno zaščito pri oblasteh.... Ce zločincem prizanašamo in opravičujemo njihova dejanja, ne bomo nikoli odpravili dediščine preteklosti.... Zločinec, ki se svobodno kreta, je lahko tudi vzor. Včasih sem poučeval. Tako imam navado kupovati šolske knjige. To delam že od leta 1948. Ugotavljam, da nemške šolske knjige sploh ne govorijo o tem, kar se je dogajalo. To je eden izmed mnogih razlogov, da pišem o stari Nemčiji, kakor sem to delal prej«. O svojem bodočem delu je izjavil, da namerava v bo- doče pisati za gledališče. za r0V6> Cnake in UStr6Zne i|iiIi"i!Hi:i::::i::i::i::ii:!::ii:::::::l:::::::::::iiii::i:::i:S:::i::::::::.::::::l:::::::::::?::i!:i:::;::.!!:::::::::::::::::::::;:::;W Tako je mislil in delal mladi . ’ ?f študent, ki ni nikoli prejel nobene štipendije in je moral če-sto živeti v gmotni stiski, kajti očetova podpora se je skrčila, ko so ga po več ko štiridesetletnem učiteljskem službovanju u-pokojili, a mu niso hoteli plačevati več let nobene pokojnine. Tudi to ni omajalo mladega vi-sokošolca. Delal je dalje, čeprav se ga je včasih loteval pesimizem. Žalost je podil od sebe, a vendar je na dnu srca ostajala grenkoba, ki je slednjič privrela na dan v izpovednih sonetih »Sad spoznanja«, »Romar pod goro« in .drugih, V »Romarju pod goro« pripoveduje, kako je življenje bežalo pred njim kot «srcu nerazjasnjena sivina«, on pa je za njim pobiral stopinje kakor »pijan, uibit heroj«. Tako je stopal po svoji poti, da bi dosegel zaželeni cilj. Doživljal je prevaro za prevaro in dvom se mu je zajedal v dušo in srce. Kljub temu ni odnehal, to, kar ga je napotilo k velikemu ci- Treba ji bo novih sokov za novo življenje. A odkod naj jih dobi? Edino upanje je tam — na Vzhodu. Se bolj določno kakor »Ekstaza smrti« obravnava problem smrti, uničenja in pogubljenja starega sveta »Tragedija na oceanu«. V začetku beremo: »Mrzel, mrzel je ocean, če ti je tesno, stopi vanj! Dovolj globoka je hladna tema, potopi svojo bo-lest do dna-«. A kaj je pravzaprav ta skrivnostni «qcean»? — «Moj grob je širok, moj grob je teman, in kdor ima svoj obraz, mu ga raz-tržen jaz, ocean«. Ocean je zanikanje vsega živečega in živega, je sovražnik življenja, sonca, svobode, člove-ka, njegove zavesti in popolnosti. Kdor ima svoj «jaz», mu uniči obraz, kajti njegov obraz je — tema, a ne tema srca, ampak tema, ki sega od gore do gore, od morja do morja. To je tema, ki ne zakrkne, samo človekovega srca, temv&f' tčma, ki tudi telesno pogubi človeka. O grozi takšne teme pripoveduje pesnik v baladnih kiticah ((Tragedije na oceanu«, kjer se po potopu starega sveta pojavi ka-pitan v črnem čolnu, da z veslom prekolje glavo slehernemu, ki se skuša oteti iz vode. «čez dvajset tisoč let mogoče, {jj ko vstanejo ti otoki iz tal, pri-. !!! de na goro s palčico v roki j:j geolog in bo' preiskoval.« Iskal ::: bo »predpotopnih ljudi«, toda ::: zaman si bo prizadeval spoznali! ti ocean. «Geolog bo učil; Vzpo-!!: redne plasti, tukaj nič boja bilo jj! ni, tukaj je tiho zakrilo morje ::: doline, polja in gore.« Kakšno !!: osmešenje suhoparne učenosti, lij ki dela po mrtvi shemi in se ne jjj ozira na sile kipečega življenja! III Na koncu ((Tragedije« se po-jjj javijo štirje veslači. V noč gre-III do in »strašno pojo«. Na po-jjj moč kličejo: «Ali reši v Evropi jj! nas, ali pa v strašnost potopi !!! nas!« Tako gredo y noč s pesni mijo in bijejo z vesli v temne jj! valove, toda zaman kličejo re-jjj šitelja, zakaj »tih je nad mrtvi-jjj mi ocean«. jjj Pesnikova poslednja izpoved o jjj najbolj perečem vprašanju časa jj; — vprašanju starega in novega jjj sveta — je ostala na papirju sa-jjj mo v zasnutku, takšna, kakor Ul se je porodila v trenutku prvega jj: navdiha. Zato je oblikovno ne-III dognana, kljub temu pa učinku-III je s svojo grozotnostjo. Tu so Ul povezane vse niti poezije smrti ||i Srečka Kosovela kakor v kupoli ji: oad temačno zgradbo. Kdor ni Ul čital «Tragedije na oceanu«, ne Ul pozna kraškega pesnika do dna. |:| Tukaj doseže tragika njegove Ul pesniške osebnosti višek. Poti nalil prej, se zdi, ne more biti. In Ul res je ni. Presekana je — pes-III nik je odložil pero, smrt mu ga ||i je izbila iz roke za vedno... T. JALEN «V poletni travi« knjiga, ki bo številnim ljubiteljem poezije v zaokroženi izdaji nudila nekaj najboljših in najbolj značilnih pesmi iz vseh obdobij Borovega ustvarjanja. Urednik Drago Sega je v zbi*. bo uvrstil 75 Borovih pssmi, ki jih je vzel iz- znanih Borovih pesniških zbirk: Previharimo vi. harje, Pesmi (1946), Bele vode. Bršljan nad jezom, Sled naših senc in Sračje sodišče. Upošteval pa je tudi nekaj pesmi, ki so izšle v Naši sodobnosti, Naših razgledih in drugem periodičnem tisku. Vse te pesmi jo urednik uvrstil na osem ciklov, upoštevajoč predvsem tematiko pesmi pa tudi njih uvrstitev po posameznih pesniških zbirkah. Za prvimi borbenimi partizanskimi pesmimi so razvrščene Borove balade, slede pa jim pe»-mi iz zbirke Bršljan nad jezom. Nato so v zbirki intimne, rahle zastrte ljubezenske pesmi. Sorazmerno obširen je cikel Satiričnih pesmi in epigramov, ki jih je u-rednik izbral iz vej zbirk in tudi iz revij in ki so prav tako značilne za novejšo Borovo poezijo kot njegove borbene pesmi i* prvega leta okupacije ali balade s partizansko tematiko. Zadnji cikel pesmi, ki vsebuje vrsto najnovejših Borovih pesmi, zaključuje znana pesnitev »Sel je popotnik skozi atomski vek«. Tako daje zbirka po svoji notranji strukturi in kronološki razvrstitvi časovni in vsebinski prerez Borovega pesniškega u-stvarjanja. Ob dejstvu, da večine Borovih pesniških zbirk ni dobiti na knjižnem trgu, bo nova knjižna zbirka z izborom najbolj značilnih pesnikovih stvaritev dragocena obogatitev našega knjižnega trga, obenem pa počastitev pesnika. Pa tudi okusna knjiga za knjižne police. V Slovenskem klubu je pretekli torek predaval prof. Boris Lipužič iz Ljubljane o šolstvu v Sloveniji. Na sliki: predsednik Slov. kluba dr. Robert Hlavaty pozdravlja predavatelja MARCEL PROUST V Swanftovem sveto Pri Državni založbi je v zbirki Moderni roman izšel slovenski prevod romana «V Swanno-vem svetu-, ki ga je napisal Marcel Proust. Slovenski prevod Proustovega dela,' Iti ga je oskrbela Radojka Vrančič, je treba posebej zabeležiti. Francoski pišatelj Marcel Proust (1871-1922) velja za enega od tistih literarnih ustvarjalcev, ki so dali v začetku našega stoletja smer razvoju sodobne književnosti in tako polagali temelje modernemu romanu. Ro. man kot posebna literarna zvrst je z novim časom, ki ga je odprlo dvajseto stoletje, doživel velik razvoj, katerega pa brez poznavanja Proustovega deleža ni mogoče prav razumeti. Prav Proust, ki je v svojih delih daleč presegel običajni psihološki roman'in v svojih delih izredno prepričljivo prikazal razmerja med doživetjem in spominom, med duševnostjo in časom, je nakazal modernemu romanu od-ločilen preokret. Zato je raz-umljivo, da velja njegovo delo kot posebna zanimivost za vse proučevalce sodobne književnosti. In v slovenski prevodni literaturi smo prav zaradi tega Proustovega pomena moč-no pogrešali njegova dela. Izid prvega Proustovega dela v slovenščini je zato spričo velike zakašnelosti zanimiv dogodek na knjižnem trgu, saj bodo s tem slovenski bralci spoznali e-no značilnih osebnosti modernega romana. Pa čeprav bo roman «V Swannovem svetu- za širok krog bralcev manj zanimivo, pač pa nekoliko težavno in zahtevnejše branje. Poglavitna zasluga Prousta kot pisatelja je v tem, da je bistvo svoje pripovedi prenesel od zunanjega dogajanja na notranji svet, na svet intimnega, notranjega človekovega doživljanja. V svoji Socialni zgodovini umetnosti in literature je Hauser zapisal takole: ■ Preobrat v našem presojanju časa in hkrati vse izkustvene resničnosti se je razvijal postopoma. najprej v impresionistih, nem slikarstvu, nato v Bergso-novi filozofiji in nazadnje — najbolj izrazito in najbolj tehtno — v Proustovem delu. Cas ni več načelo razkroja in uničenja, ni več element, v katerem ideje in ideali izgubljajo vrednost, življenje in duh pa svojo vsebino, marveč je oblika, v kateri se polaščamo in se zavedamo svoje duhovne biti, svojega živega bistva, ki je nasprotje mrtve snovi in toge mehanike. To kar smo, ne postajamo le v času, temveč tudi zaradi časa. Zaradi minulega in izgubljenega časa ne postajamo bolj revni, nasprotno ta šele izpolni naše življenj« z vsebino. Sele perspektiva se- (Nadaljevanje na 8. strani) •...........X Hovwtww te&ih rn\i i sm pr\sv.m, ca «&i&j [ČETI* , K&T TE fctt.0 IvittOK mHO' PW$PE\Jft 5VRt HM Pft ZbM* MM&OOE &0 ,a SE VHftVJO V0ZmWNft\i7\M'z< ( rit i.l foOUE' ' >£ ttl'’ 11 ';• T". potspuhcev. k\ bo SHOSPU CNVGUm 10' VOP S EOTOPtTtME TRGOVSKE Lft&TE ,W 36 ttG\NU.fc V MOtAH \a ^ inansa. W&E ; in pik- w ^ : IZTOK ŠUŠTERŠIČI 1 fNEINftNEC ,K\ SE 3t HO * 3i W1 V UftPfoVj , St TE P 0*0 I &H. , bPMVl OH PEVTE Z I flMTOnO^l-OM ,. . hm, vem km \imm PKWLRC\' POt>VOftH\I WfcOVCN,M*H HEly WE?1 '"MM' KRKO'\U,.~* 1 ^PROSIM IftHKO OPISE1E KRM SO POT OO RO-IKW>KE(?P> PPEUVSL, ... ... SE OSTWW\ kit HA OEAU .. ■—tole te. mota taca*1 iwcA'.OPAn,OA NE ” VfcOSTA IRVRmA.POVK _ ~ ~L v. CAR. HA LOV. ■• ♦» -■ -..-i., _ ■ . • • * - r .;. i \*.- ' - ' V*-’ flEfc m PEft\ HE VESTA, tesSS-' i AR , GOTCMO W£ (M N1K- ; /£■ //. J9 j HA DRUGEM ®U... /PUHI QOWWU SO?\ } OE«n , OA bo«, ME tto) \ EOZAbA,KAT MORA / ,! ^VSTOWTJ,..^.__^ ' - -----1----„,*v ---- < :,; ■ ■. .J®*-* **^jf nr uhttumm MTOPO, LBCDf Cirkus je še vedno privlačen Mrve in drobiž Veljaven od 26. maja do 1. junija OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vse stvari se bodo razvijale tako, kot ste si želeli. Srečali boste čudne o-sebe, ki bodo pritegnile vašo pozornost. Prijetno družinsko slavje in vesel večer. Bodite potrpežljivejši. RIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zanimiv sentimentalni sestanek in intimen razgovor z osebo, ki vas ima rada. V poklicnem delu nobene novosti. Pri poizvedovanju o neki osebi bodite oprezni. Priložnost za zabavo. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Razni do-| godki bodo utrdili vaš položaj tako v domačem okolju kot pri osebi, ki vas zelo zanima. V poklicnem delu ne bo pomembnejših sprememb. Važen razgovor, na katerega se pripravite. RAK (od 21. 6. do f f * \ 22. 7.) V srčnih za- ' Oggk-v \ devah ne bo obzor-j je še jasno. Mikali vas bodo tajni sestanki, toda pri tem bodo trpeli vaši živci. Spoznali boste simpatične osebe. Pri poklicnem delu ne boste imeli težav. x—-s. LEV (od 23. 7. do / _ \ 22. 8.) Dobro boste ( Janji 1 razpoloženi, vendar l c { v I bodite oprezni v od-\ J nosih do neke ose- be, ki vas zelo zanima. Uresničila se bo neka vaša želja. V poklicnem delu boste uveljavili pomembno zamisel. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V srčnih zadevah je potrebno več spretnosti in ljubosumnost lahko vse pokvari. Ugodne razmere v poklicnem delu, tudi tu pa pazite na pravilne odnose, z vsemi in je potrebno več potrpljenja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zvezde so vam naklo- *'-i I njene in boste našli stik in razumevanje z osebo, ki vam je pri srcu. Dobri cdnosi z družino in prijatelji. V poklicnem delu morate biti bolj odločni in se zavedati, da je samo vaša prizadevnost odločilna. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ne pustite se vplivati od osebe, ki bi rada ustvarila zdraho. Po vsej verjetnosti ste pred odločilnim sentimentalnim dogodkom. Neki vaš načrt se bo uresničil, vendar ne brez vašega truda. STRELEC (od 22 11. do 21. 12.) Tem ni oblaki na srčnem obzorju se bodo umaknili sončnemu razpoloženju in srečnim dnevom. Finančne zadeve so nekoliko težavne, vendar se bodo pričele ugodneje reševati. Zanimivo pismo iz tujine. ' ^\ KOZOROG (od 22 / v\ 12. do 20. 1.) Teden I I b0 ugoden za sen- lwN*J3jfL-y timentalne podvige, v? J/ Izberite primeren -------trenutek in primeren način ter uspeh ne bo izostal. Zaplet.ljaji v poklicnem delu zaradi nevoščljivosti, vendar vam bo uspelo težave prebroditi. VODNAR (od 21. 1 do 19 2.) Vzbudili ste simpatijo v neki osebi ki ste Jo pred kratkim spoznali in ki tudi vam ni indiferentna. Obisk znancev. Službeno potovanje in zanimivi razgovori. ---- RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne smete bi-/\ ti ljubosumni, ker V €r"~”- Ji za t0 ni nobenega VV*y razloga. Sentimental-no srečanje st prijetnimi posledicami. Lotite se dela z Jasnim ciljem in trdno voljo, uspeh vas do zelo razveselil. Pazite na zdravje. rrt ANGANIKA je samostojna država zahodne Afrike ■jjf med Kenijo in Mozambikom. So sami zase od leta 1961, pa so že trdo in resno zagrabili. Beremo, da je najvišje sodišče v državi potrdilo smrtno obsodbo trem ženskam. Dokazali so jim, da so bile prisotne o polnoči, sredi pragozda pri nekem verskem obredu, pri katerem so svečeniki žrtvovali bogovom neko žensko. -* *■ ONTGOMERY je bil znamenit vojskovodja v drugi 'je IVI. svetovni vojni. Nemški špijoni so mu bili med vojno vedno za petami. Slutili so, da je on tisti, ki pripravlja in ki bo vodil invazijo iz Velike Britanije na evropsko celino. Niso pa Nemci vedeli, da ima Montgomery dvojnika. Leta 1944 tik pred invazijo so Britanci poslali v Afriko dvojnika, ki je prisostvoval vojaškim paradam po Severni Afriki, Nemci so bili prepričani, da ne bo še invazije, ker se vojskovodja sprehaja po Severni Afriki. Pa je bila prav tiste dni, kajti Montegomery je bil v Londonu, po Afriki pa je gledal parade njegov dvojnik igralec Clifton James, ki je te dni umrl. 4ARNICA je zelo dobro, pa od sile škodljivo vino, ld X lj Sa v Sloveniji skoraj ne bo več. Znani pretepi, razsajanje in «aufbiksanje» fantov, so bili po navadi posledica šmarnice, v kateri je zelo strupen metilni alkohol. Štajerski vinogradniki so pravili temu alkoholu metlin alkohol. Ni dolgo tega, ko je umrlo 31 brezdomcev in siromakov v NeW Yorku, ki so se napili žganja iz metilnega alkohola. ■« *■ ACAO je portugalska kolonija na južni kitajski obali IVI ob izlivu reke Kanton. Izgleda, da je to mesto skladišče in zbirališče mamil. Policija je pred kratkim zasegla mamil v vrednosti 200.000 ameriških dolarjev. Veliko skladišče in zaloge heroina, kokaina in opija pa so tihotapci sežgali, da ne bi padlo v roke policiji. Pa naj še kdo trdi da niso potrebne Portugalcem kolonije v Aziji. tZPITI so hudo, toda potrebno zlo. Dokler nisi opravil •fo izpita in dobil nato kos kolkovanega papirja nisi nič, pa če si še tako učen. Na juridični fakulteti na Dunaju je premalo profesorjev, ki bi mogli izpraševati in preveč študentov, ki bi bili radi izprašani. Sedaj je tam tako, da se prijaviš, da bi bil rad vprašan, pa moraš najmanj eno poletje čakati, da prideš na vrsto. ■pvEžNIK je prepotrebna naprava. Dežnik kot ga uporab-*T U ljamo danes, ki ima železna rebra in se da lepo zložiti, da je tak kot v krilce oblečena palica obhaja danes častitljiv jubilej. Star je že 75 let. tt ITLER, pošastni vodja nemškega naroda, si je sodil M Xl sam- Pognal si je kroglo v glavo. Ameriški pisatelj Cornehus Ryan trdi in piše, da imajo Hitlerjevo okostje Sovjeti. Dokaz, da je glava, res prava, je bilo njegovo zobovje, in ker je bila prava glava, so bile prave tudi kosti, ki so se glave držale. Lobanja je preluknjana. Preluknjala jo je krogla, iz samokresa. Ko so Sovjeti kosti izkopali, je v lobanji še tičala krogla. tj IJANCI so zmožni vsega. Trije mladi so se v vasi Gars ^ Jf na Nižjem Avstrijskem nalezli močne pijače. Ko je prišla ura, da se gostilne zapro, so jih iz gostilne odslovili. Pijanduram se domov ni dalo, gostilne, kjer bi še lahko popivali, ni bilo nikjer in nikoder. Vdrli so v cerkveno kostnico. Založili so se z lobanjami in različnimi mrtvaškimi kostmi in te razsuli ponoči po vasi. Seveda jih ni za to junaštvo odlikoval predsednik republike, niti pohvalil njih domači orožniški štražmojster. ■* t ISOKOŠOLCI v mestp Sydney, bilo jih je samo 16, so "5^ V nekega jutra, zjutraj ob sedmih zasedli radijsko postajo. Ustrahovali so tistih par uslužbencev, ki šobili takrat v službi. Visokošolci so nerhoteno oddajali četrt ure svoj program. Vabili so poslušalce naj podprejo njih zbirko za one, ki na svetu stradajo. Sploh so govorili proti lakoti v svetu. Nato so se še pošteno delali norca iz televizijskega programa, političnih voditeljev m vladarjev, čez čas je prišla policija, toda o njih — ne duha ne sluha. T OVCI vabijo divjačino s posebnimi glasovi, ki posne- JLj majo glasove živali. Nekateri lovci znajo te glasove posnemati kar tako, drugi pa imajo za to posebne piščalke in priprave. Dober vabnik vedno kaj ujame, če zna streljati seveda. Iz Japonske pa prihaja glas, da imajo vabnike tudi japonski ribiči. V mrežo dajo napravo, ki posnema glasove morskih živali, čuti je, da se tako zvočni podmorski vab-niki neki od sile obnesejo. Kaj neki menijo o tem naši ribiči? 2^ ETVORČKE roditi ni kar tako. Posrečilo se je to neki >T ženski v Braziliji. Rodila je dosedaj trikrat in j® mati osmih otrok. Leta 1959 dvojčke, 1961 dvojčke in letos četvorčke. Ali se je nabralo v kratkem družinskih doklad. T/* ONZERVE če so pokvarjene so hudo strupene, pfl-★ IV sebno še ribje konzerve. V Muenchenu v Nemčiji so vrgli proč in uničili 25.000 škatlic sardin v olju, ker so kazale znake, da ni z njimi vse tako, kot bi moralo biti. Koliko denarja so pognali proč, ali ne bi raje preje ribic ljudem ceneje prodali? Nove in zanimive atrakcije cirkusa Palmiri-Benneiveis Madžarka Mancy Illeneb t. Tako danes, kot pred leti in recimo pred stoletji, ko se je pojavil prvi cirkus, privlačuje ta zvrst umetnosti staro in mlado. Kje naj iščemo početke cirkusa? že potujoči cigani, ki so sredi sejemskih trgov razkazovali svoje plešoče ukročene medvede, so bili nekaki predhodniki cirkuškega življenja, kot si ga domišljamo danes, le da je v današnjih dneh to življenje bolj organizirano in nudi gledalcu neprimerno več atrakcij, kot ga je mogel nuditi cigan s svojim medvedom. Povzeli smo nekaj teh misli prav zato, ker je v teh dneh postavil v Trstu svojo platneno streho cirkus Palmiri-Benne-weis in ker smo prepričani, da bo marsikdo, ki si misli, da je cirkus glede sporeda podoben cirkusu, šel, da si ogleda tudi Parmiri-Benneweisov spored. Zastonj, čeprav je ta spektakel prvenstveno namenjen mladini izpod 12 let, je v vsakem odraslem srcu ostalo nekaj tiste otroške miselnosti, ki goni priletnega človeka, da se poda, s pretvezo, da pelje otroke, v cirkus. Tam pa postanejo vsi otroci, pozabijo na vse skrbi in se od srca nasmejejo vragolijam in hudomušnostim klovna, ali z odprtmi usti in z utripajočim srcem s pogledom sledijo tveganim skokom trapeci-stov. In prav ta čar, ta mikavnost cirkuških predstav privlačuje že leta, mogli bi reči stoletja, tisto raznovrstno publiko, ki se rada zabava ob pogledu na artiste, ki ji nudijo nekaj minut pozabe. Evo vam v bistvu cirkus. Zato ima prav cirkus že tako staro tradicijo, zato se je kot posebna umetnost obdržal do danes in prepričani smo, da bo deloval še dolgo. Vprašajte cirkuškega artista, Motorizirani šimpanzi Tonija Astarja ki vsak večer tvega svoje življenje, da zabava svojo publiko, ali bi sprejel ugodnejšo namestitev in plačo. Ne bo, bodite prepričani. Zadovoljen je s tem kar ima, zadovoljen s svojim življenjem v stalni nevarnosti in ne bo pustil tiste platnene strehe pod katero živi samo za svojo publiko, ker mu je cirkus v krvi in vandrovsko življenje vse. pa tudi take točke, ki jih ne vidite v vsakem cirkusu. Ne bomo tu imenovali vsakega artista posebej, rekli bomo le, da vsak od teh zna ustvariti s svojo umetnostjo tisti posebni čar, zaradi katerega se ljudje pehajo k vsaki predstavi. LOJZE ABRAM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milil Cirkus Palmiri-Bennevveis ne tvori izjeme. Seveda se je prilagodil modernim razmeram in pripravil izbrani program v skladu z rafiniranim okusom obiskovalcev «chapiteauja», Pripravil je spored, ki je v bistvu podoben programu drugih cirkusov: divje zveri, krotilci, žonglerji, trapecisti, klovni. So {oe*i.uuijuiec Križaniče je razpo-stavil številke nekoliko po svoje, toda to ne bo motilo.) VODORAVNO: 1. ptič; 2. moško ime; 3. poljski delavec; 4. priprava za lov; 5. hrastov plod; 0. amerikansko moško ime; 7. potegnemo jo s svinčnikom; 8. človeška narava; 9. ploščinska mera; 10. predlog; 11. žito; 12. reka, ki tvori poljsko mejo; 13. ruska reka; 14. del živalskega telesa; 15. osebni zaimek; 16. gozdna žival; 17. umetnik veseljak; 18. drevo, katerega listi služijo za začimbo. NAVPIČNO: 2. Mesto v Švici; 6. del ladje; 11, naokoli; 12. avtomobilska znamka; 10. hrana; 19. obrtnik; 20. domača žival; 21. stara priprava za lov; 22. število (v ital.); 23. žensko ime; 24. pokrajina Jugoslavije; 25. pri-trdilnik (v ital.); 26. spolnik pri samostalnikih (v španščini); 27. odeja; 28. človeška rodovina; 29. afriški ptič; 20. naslov; 31. moško ime. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Tasman — med — d.d., 2. ekvator — Vatikan, 3. svetovalec — Arno, 4. Tit — maketa — LO, 5. az — čik — Dermota, 6. Mike — Kartagina, 7. etiketa — Ahr —■ lik, 8. Nevada — anuiteta, 9. triton — tirnica. Izsiljevanje prednosti Mnogokrat ste že morali močno pritisniti na zavore, da ne bi zadeli v večjo vozilo: v tovornjak ali v avtobus. Cestni zakonik je jasno določJ: imeli ste pre-lnost, toda kdo se bo šel smrtno nevai^ no bitko s cestnik velikanom? Včasih se srečata na križiščih vozila in oni, ki prihaja z desne lepo pritisne na plin in se sploh ne zmeni za to, kaj bo storil drugi šofer. Bo v primeru nezgode zakon na njegovi strani? V časopisnih poročilih, uradnih aktih in zlasti razsodbah sodišč se tudi pri nas vedno bolj pogosto pojavlja strokovni izraz: izsiljevanje prednosti. Mnogokrat smo o tem tehničnem izrazu s cestnoprometnega področja že culi, vendar si ga ne znamo prav razlagati. Na cesti mora vsakdo predvsem skrbeti za to, da vozi previdno in obzirno. Ta mera ni tako nedoločljiva, kakor se zdi na prvi pogled. Strokovnjaki skrbno spremljajo naraščajoči promet in so po izkušnjah že zbrali določena merila, po katerih lahko cenijo kaj lahko zaradi varnosti zahtevajo od posameznega motoriziranega u-porabnika na cesti in kaj ne. Seveda ta merila niso povsem točna in niso toga, temveč upoštevajo razne okoliščine, istočasno pa dajajo oporo pri presojanju raznih zapletov pri izsiljevanju prednosti. Avstrijski cestnoprometni stro-k6vnjaki pravijo približno takole. Vsak motorni voznik je dolžan opazovati ne , zgolj cestišče ampak tudi vse cestišču bližje prometne ploskve in po potrebi u-kiepati najbolj smotrno. Te dolžnosti so močnejše od pravic, ki izhajajo iz prednosti. Niti uporabnik prednostne ceste se ne sme udajati vznesenemu občutku moč- nejšega v odnosu do vozačev na cestah nižjega reda. Ce zagleda vozača na cesti nižjega reda, ki se očitno tako obnaša, da bo zavozil na prednostno cesto, mora nato paziti in nima pravice povzročiti nesreče. Kdor spregleda tako nevarnost, ker ni dovolj previden, ravna malomarno in je prav tako kazniv. . Temu pa se pravi: izsiljevanje prednosti. Mnogi bodo na to ugovarjali kdaj pa sploh imamo prednost in če jo imamo, čemu nam služi, če se je ne moremo posluževati? Vendar moramo dobro pomisliti, da ni tako važno, kdo bo prvi zapeljal čez križišče, temveč da ostaneta oba šoferja živa in zdrava. ®*®®B®*>®*®>***® ■••»■••■••■•■iMiiMMBiiiiiiMMjUMii t ■■iimii(**iti it i milit t*i KRIŽANKA j .-"tl __ = 11 c piSmr — li5®|:i$:S$s\ = = \:l:|/ |£>!i fe. Alti 'Jr -=- — I == il|l|lfl|i;i|:# = mam Ig 11! limu AVSW Žžž^‘:»;‘;.v.v.vX*:y:vX‘: fr##***:-:*:*#:* TEDEN Zakol pokrajinska uprava ne upošteva boljšega načrta za ureditev ceste skozi naselje? k T v • • • *i< Nasi vinogradniki lmaio •^7 r.Jrmw' na izbiro samo eno pot Ta teden je minil v znamenju velike dejavnost občinskih svetov, saj so se sestali na rednih sejah sveti vseh občin na Traaškem razen dolinske. V tržaškem občinskem svetu so razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih, kot na primer o finančnih težavah Rdečega križa, o krizi pri gledališču Verdi, o vprašanjih pomoči tuberkuloznim bolnikom, predvsem pa je občinski odbor Prevzel nalogo, da bo posredoval pri obeh parlamentarnih Predsednikih in pri presedni-ku republike za hitro izglasovanje deželnega volilnega zakona. V ostalih občinah pa so skoraj izključno imeli na dnevnem redu občinske proračune. Proračun zgoniške občine predvideva 24 milijonov lir primanjkljaja, pri čemer so naj-večji izdatki predvideni za u-Pravno osebje, za otroške vrtce, za osnovne šole in za kraški vodovod; nabrežinski občinski svet je proračun že odobril na seji v ponedeljek. Predvideni primanjkljaj znaša 47 milijonov lir. Razen tega je šupan na seji tudi'sporočil, da so pristojne oblasti pristale na ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu; v proračunu miljske občine je Predvidenih 92 milijonov lir Primanjkljaja. Poleg tega so na seji v sredo razpravljali tudi o zvišanju tarif občinskega podjetja ACNA, o deficitu uprave Za vodo, o težavah v ladjedelnici Sv. Roka in sprejeli resolucijo za izglasovanje voliine-8a zakona za deželo Furianijn-“Ulijska krajina: repentabor-ski občinski svet pa je zaključil razpravo o proračunu v petek pozno zvečer. V torek se je sestal tudi tržaški pokrajinski svet, ki je- imel ha dnevnem redu razna vprašanja, med katerimi tudi sklep ° pristopu pokrajine k Skupnosti jadranskih pristapišč. Poleg tega je bila postavljena tudi zahteva, naj bi tudi pokrajinski odbor posredoval proti napovedani zapori podjetja Lucky Shoe, zaradi česar bi izgubilo zaposlitev okrog 1000 Oseb. TP ruš a liju zapore podjetja Lucky Shoe, proti čemur je odločno nastopilo tudi sindikalno vodstvo CGIL, pa se je povsem nepričakovano pridružila še napoved odpustitve 100 nameščencev podjetja Crane-Orion. Tudi proti tem povsem neupravičenim odpustom so sindikati zavzeli odločno stališče na enotni skupščini de-kvcev in uradnikov. Na skupščini pa so se zbrali v petek Judi uslužbenci javnih lokalov, ki so pooblastili sindikalne organizacije, da začnejo z odločnim stavkovnim gibanjem, če delodajalci do 10. junija ne bi sprejeli njihovih zahtev. Po drugi strani pa je bila začasno odpovedana ponovna stavka pristaniških delavcev, ki je bila najavljena Ja petek in soboto in tudi stavba v livarni tovarne strojev je bila prekinjena. O zelo perečem vprašanju Povišanja pristaniških tarif so razpravliali v petek na trgovski zbornici koristniki pristanišča in predstavniki trgovinske zbornice. Ugotovili so, tja se bodo tarife s 1. junijem ovignila za 41 odst. in sklenili so zaradi tega nasloviti pro-Pest na vlado v Rim. Po drugi strani pa je bila v petek tudi redna letna skupščina GRDA, ba kateri so vodilni predstavniki ladjedelnic v Tržiču in v Trstu poročali o posledicah splošne krize pomorstva in lad-ladelništva v obratih CRDA in s tem v zvezi zahtevali nove bkrepe za konkurenčno usposobljenost ladjedelnic. Na področju kulturnega in Prosvetnega življenja moramo Zabeležiti predvsem dva dogodka : predavanje prof. Lipuži-ea iz Ljubljane o šolstvu v Slo- veniji in pa seminar za otroške vrtnarice, ki ga je na pobudo Prosvetne zveze priredila skupina profesoric in gojenk srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane. V nedeljo dopoldne so se v prosvetni dvorani v Gorici sestali delegati prosvetnih društev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije, včlanjenih v Slov. prosvetno zvezo, na rednem letnem občnem ibo-ru. Poročilo o delovanju v zadnji upravni dobi so podali predsednik Ubald Vrabec, taj-mk Gorazd Vesel ter odbornica za šolstvo Tončka čok. Predsednik Vrabec je obširno govoril o naših manjšinskih pravicah, ki jih republika ščiti. na podlagi ustave. Med lepo tiskanimi besedami in dejanji pa je velika razlika. Slovenski kraji se načrtno kolonizirajo, slovenske kulturne ustanove, kot so Glasbena Matica, gledališče, prosvetna in športna društva, pa kljub ponovnim prošnjam ne prejemamo pomoči iz javnih sredstev. Dckaz za to je tudi prepoved slovenskih krstnih imen na Goriškem. Predsednik je v zaključku svojega poročila pozval stranke z vladno odgovornostjo in še posebej napredne italijanske stranke, da pripravijo odgovorne oblasti do tega, da preidejo od besed k dejanjem. V tajniškem poročilu je Gorazd Vesel dokaj obširno govoril o razmerah v prosvetnih društvih, ki so, nekatera bolj, druga manj, aktivna. Omenil je pomanjkanje strokovnjakov za najrazličnejša področja ljudsko prosvetnega dela. Posebno je to pomanjkanje občutno na Goriškem. V svojem poročilu je tajnik pozval vse prisotne, naj po svojih močeh doprinesejo k uspešnemu premagovanju težav, ki se pojavljajo v prosvetni organizaciji. Načelnica odseka za šolstvo Čokova je dejala, da je bila glavna skrb prizadevanje za ostvaritev in izvajanje zakona za slovensko šolo. Pri tem ni bil dosežen noben uspeh, ker zakon kljub točnim določbam še vedno nima potrebnih zakonskih odredb, da bi se dejansko izvajal. Govorila je tudi o enotni šoli ter potrebi slovenske manjšine po specializirani strokovni šoli. V dvoranici Dijaškega doma v Gorici je bila prva produkcija gojencev Glasbene šole v Gorici. Na njej so številni gojenci prikazali znanje, ki so si ga pridobili v tem šolskem letu. Z uspehom so nastopali violinisti, pianisti, harmonikarji, kitaristi in en trobentač. Prireditev je potrdila razloge, zaradi katerih je SPZ dala pobudo in tudi dejansko pomagala pri otvoritvi šole Glasbene Matice, ki je žal pred desetimi leti prenehala s poukom v veliko škodo kulturnega razvoja gorišklh Slovencev. Učenka zadnjega razreda liceja Daša Tomšičeva je edina zastopnica goriških dijakov, katere nalogo s temo o evropski skupnosti je goriško šolsko skrbništvo poslalo osrednji ocenjevalni komisiji v Rim. Ker je bila naloga pisana v slovenščini, je na prošnjo komisije dijakinja poslala v Rim italijanski prevod. Sprašujemo se, zakaj naloga ni bila uradno prevedena na pristojnih šolskih forumih v Gorici, ali pa v Rimu. Danes opolnoči se v Stever-janu zaključi 4-dnevna vinska razstava kmetovalcev iz Brd. Svoj pridelek so z uspehom prikazali in tudi prodali v večjih količinah vinogradniki z O-slavja in iz števerjena. Pobuda je pomembna zaradi tega, ker predstavlja prvi korak k načrtnemu propagandnemu delu za valorizacijo izvrstnih ter v širšem svetu premalo poznanih in cenjenih briških vinskih sort. va pokrajinski načrt. Razen tega bi se popolnoma izognil* osnovne šole. Stroški bi bili torej znatno manjši, cesta pa lej* ša in manj nevarna. Zakaj torej pokrajinska uprava noče osvojiti tega načrta? Komu koristi izvedba dražjega načrta, ki niti ni najbolj primeren? Res čudna zadeva! V Nabrežini razstava vina od 29. junija do 1. julija - V Velikem Repnu razstava terana in pršuta ob koncu julija V ponedeljek se je na župan- . enoletno naročnino na Primor- razstave potrebne in koristne, stvu v Nabrežini sestal priprav- Iški dnevnik). vendar pa se ponekod opaža, ljalni odbor za vinsko razsta- Lani je bila taka razstava v da se jih nekateri vinogradni-vo, ki bo letos na trgu v Na- Sesljanu in je dobro uspela, ki ne udeležijo in rajši “proda-brezini od 29. junija do 1. ju- Spričo izkušenj prirediteljev jajo svoj pridelek v osmicah. lija. Domači vinogradniki, ki pa je pričakovati, da bo letos- Vsak lahko razpolaga s svojim se nameravajo udeležiti raz- nia razstava v Nabrežini do- vinom kakor hoče, in se rav-stave s Svojim vinom, naj se segla še lepši uspeh. Verjetno na, kakor mu pač bolj koristi, prijavijo na županstvu do 10. bodo v okviru razstave tudi vendar je škoda, da se vinskih junija. Posebna komisija bo razne prireditve, Skoraj goto- razstav na udeležijo vsi vino-pokušala vina in določila, ka- vo je, da bo sodelovala godba gradniki, ker bi tako prišla tera bodo lahko prišla na raz- na pihala. Dobro pa bi bilo, na te razstave res vsa najbolj-stavo. da bi nastopili tudi pevski zbo- ša vina. Kakor smo že poročali, bo ri in kakšna folklorna skupi- Da bi dali večjo spodbudo občinska uprava prispevala za na. Prav tako bi bilo koristno, našim vinogradnikom, pa bi vinsko razstavo 300.000 lir. Pri- da bi ob tej priliki priredili bilo po našem mnenju zelo ko čakovati pa je, da bodo na malo razstavo strojev iri raz- ristno, da bi priredili vsaj vsa-prošnjo pripravljalnega odbo- nih pripomočkov, ki se upo- ka tri leta skupno vinsko raz-ra prispevale svoj delež tudi rahljajo pri vinogradništvu in stavo, na kateri naj bi sodelo-razne ustanove, kakor n. pr. kletarstvu. Vinske razstave pri- vali vinogradniki z vsega tr-pokrajinska uprava, inšpekto- rejajo do sedaj miljska, dolin- žaškega področja s svojimi naj-rat za kmetijstvo, tržaška po- ska in nabrežinska občina, boljšimi vini. Tako bi na tej sojilnica in hranilnica, pokra- Velikem Repnu pa bo ob kon- razstavi lahko sodelovali tudi jinska turistična ustanova itd. cu julija razstava terana in vinogradniki iz območja trža-(Uprava našega lista je skle- kraškega pršuta. ške občine (Prosek, Križ), re- nila, da prispeva za nagrado Izkušnje so pokazale, da so te pentaborske in zgoniške obči- ne, najboljša vina z vsega področja pa bi dobiia najlepše priznanje. Taka razstava seveda ne bi smela biti sama zase, niti se ne bi smela vtoplti v kakšno večjo prireditev, pač pa bi morala biti kot nekak zaključek tekmovanja vinogradnikov, v okviru prireditev in razstav, kakor smo jih omenili za prihodnjo razstavo v Nabrežini. Vina z nagega področja so zaradi svoje kakovosti rtštjTo znana, vinogradništvo pa žal propada, zlaitl v nčftatftjlh CER O VIJE Zanimiv in za naše razmer« tudi značilen je ta — le primer. Naš vaščan Legiša je nedavno imel osmico. Nekoč so otvoritev takega vinotoča napovedovali že nekaj tednov prej, da je javnost o tem zvedela. Vendar se je vino le počasi točilo. Danes to ni potrebno. Enkrat zineš, in še to je odveč, ker še dobro ne obesiš veje na svoj «porton», Je že naval. Vse gre v brzino ln tudi osmice bi že mogli prekrsti-ti v krajšo časovno označbo. SESLJAN BplPtSlB kot strojno obdelovanje zahte- P°slal' s primerno obrazložitvi-. poslopju. Je razumljivo, da bodo ve. Prav tako so uredili in u- v'adnemu generalnemu ko- naši otroci s predšolsko vzgojo v rejajo kleti marsikdo pa že mtsanatu, pokrajuiški upravi materinem jeziku največ pridobi-prodaja svoje vino v stekleni- }n nekaterim drugim uradom, ki li in kasneje v osnovni šoli Čim cah, celo z etiketami, da ga 3?. Lmajpa življenjska jubileja GAŠPER IN MARIJA ČOK sestanki aktivistov OF, hranili so borce in ilegalce, zbirali so hrano in zdravila za partizane, nudili so jim varno prenočišče in jim pomagali na vse načine. Proti koncu vojne so jim prišli na sled. Osumili so Gašperja in Marijo ter ju zaprli. Bila sta na črni listi in bi verjetno končala v Rižarni, če ne bi bilo konca voine. Nona Marija, ki se je rodila iz številne in siromašne družine, si j'e že iz otroških let morala služiti kruh. Ko ji je bilo komaj 13 let je že začela kot perica. Po poroki pa je začela nositi mleko v mesto, najprej peš na glavi, nato s konjičem, pa z avtobusom, vse do konca lanskega leta. Pravi, da bi še nadaljevala, če je ne bi bolele noge. Pa še nekaj, preden zaključimo. Ko je bila dekle, je pela v pevskem zboru. Pri razvitju društvenega prapora je pripela «pušelc», Gašper pa je pel pri pevskem zboru po. zadnji vojni. Voščilom svojcev in domačinov se pridružuje tudi Primorski dnevnik z željo, da bi ga naša slavljenca še dolgo let brala. MACKOVLJE Pri «Staršinovih» v Lonjerju je bilo v petek prijetno razpoloženje. V krogu svojih dragih sta Gašper in Marija praznovala iep jubilej — zlato poroko — in obujala spomine na lepe in grenke čase. Gašper čok si Je pred 50 let izbral za življenjsko družico sosedovo Marijo Per-tot «Tijetovos>. Na Katinari sta si obljubila večno zvestobo, toda čez leto dni je Gašperja poklical cesarski glas. Vojna vihra ga je metala od Galicije do Soče, doma pa je mlada nevesta morala skrbeti za kmetijo in malega otroka. Ko se je po končani vojni Gašper vrnil domov živ in zdrav, se je lahko spet prepričal, da ima dobro in skrbno gospodinjo. Delala in garala sta od zore do mraka, družina pa je naraščala. Po Berti, ki se je rodila i. 1914, so se jima rodili še Mirko, ki živi na domačiji, Marija in Angela. Vsi so živi in poročeni. Staršinovega Gašperja dobro poznajo in cenijo ne samo v Lonjerju in sosednih vaseh zaradi njegovega značaja, marljivosti in narodne zavednosti, štejemo ga med naše krepke kmečke korenine, med ustanovne člane Kmečke zveze in Kmetijske zadruge ter med tiste zavedne slovenske možakarje, ki so svojo zavednost dokazali v najtežjih časih pod fašizmom, med narodnoosvobodilno borbo bila vedno ob strani njegova žena Marija. Tako sta vzgojila svoje otroke v naprednem slovenskem duhu, med zadnjo vojno pa je vsa družina prispevala svoj delež v borbi proti nacifa-šizmu. Pri Staršinovih so bili nas se je ohranil lep narodni običaj JOSIP IN ANTONIJA KURET Z zadovoljstvom pišemo o le. pih tradicionalnih praznikih, ki se vsako leto vrstijo po naših vaseh in nas spominjajo na tiste čase ko so naši pradedje vasovali ter prirejali praznovanja po starih običajih in šegah. Tako smo preteklo nedeljo prisostvovali tradicionalnemu plesu pod lipo v Mačkovljah. Čeprav ni bil ples dobesedno pod staro slovansko lipo, je v duhu starih navad. Mladi fantje iz Mačkovelj so prejšnji teden pripravili krasno plesišče tčr lepo urejen ih založen kiosk' za pijačo in jčdačo pri pilu ,ob cesti, ki pelje iz Doline v Mačkovlje, Starejši fantje in možje so povabili godbo na pihala z Brega ,ki je na dvorišču vaške gostilne, pod vodstvom Mira Kraševca .imela koncert... Za ta koncert je vodja zbral, yglo posrečen spored; razne koračnice, polke .valčke .nabodnfe ih dobre kose bpemih in umetniških skladb. Koncert je trajal od 16. ure do 19.30 ko so se pojavili letošnji «partnerji» — pet mladih domačih fantov, ki ao se z godbo zbrali pod veliko lipo sredi vasi ter nato odkorakali skozi-vas na plešišče. Na plešišču, pod visokim topolom, ki so ga Mačko vij ani tam postavili ,so ponudili članom godbe in drugim kozarec dobrega do. mačega belega vina. Kot v sta. rih časih so vsi navzoči prve tri plese zaplesali brezplačno. Za naslednje plese pa so plačali in so se vrteli okoli topola, razsvetljenega z živobarvnimi lučkami ob zvokih dolinskega 'kvinteta vse do polnoči. Kot so nam nekateri starejši vaščani pripovedovali ,je v 'starih časih mladina iz Mačkovelj ime-la ples pod lipo vednq na drugo nedeljo v maju. V soboto zvečer so mladi fantje prinesli v vas topolove veje ter okrasili vse okoli cerkve, kjer je bila v nedeljo od' lO. uri'1 slovesna maša. Za vse so skrbeli fantjp .ki so, ft prfj zmenili^na ((fantovski v Naselju S. Sergio To je nova trgovina, ki jo je podjetje BAZZANELLA iz Ul. Felice Venezian št. 5, odprlo ta teden v hiši št. 2179 Zuliana. Vse za dom: Šivalni stroji, šivanke, sanitarne naprave, lestenci in električne svetilke, bojlerji itd. Za industrijo: Varovalke vsake vrste, stroji, motorji, črpalke Za kmetijstvo: Vse za vinarstvo, črpalke Vermorel, namakanje, orodje, kmetijski stroji itd. Cirkus Palmiri-Benneweis. Montebel-lo. Najlepša in najnovejša predstava najmodernejšega cirkusa. Največje mednarodne atrakcije. Rezervacije: tel. 733210 Predprodaja vstopnic: osrednja prodajalna vstopnic v Galeriji Protti. Posebni avtobusi po zaključku predstave. Danes: matineja ob 16.30 — večerna predstava ob 21.15. V ponedeljek ob 21.15 začetek predstave. Posebni avtobusi Po zaključku predstave. Nazionale 15.00 «Ita 1 la proibtta« D<» kumentarni film Enza Blagija. Arcobaleno 14.30 «Riffl.ri a Tokio« Prepovedano mladini. Fenice 14.30 «Che fine ha fatto Baby Jane?« Bette Davis, Joan Cravvford. Prepovedano mladini. Excelsior 14.30 «Molto onorevole ml-nistro« Teohnicolor. Alec Guinness, Rosa)ind Russel. Grattacielo 14.30 «Lo spettro« Tecti-nicolor. Barbara Steele. Prepoved«-• no mladini. Supercinema 14.30 «Solo contro Roma« Teohnicolor. Cinemascope. Alabarda 15.00 «Via mala« Tecihnl-color. Christine Kufmann, Prepovedano mladini. Filodrammatico 14.30 «1 dongiovann« della eosta azzurra« Daniela R<*" ca, G. Ferzetti. Colorscope. Prepovedano mladini Aurora 14.30 «9posa per i 20.30 v Avditoriju. Sodelujejo soli" sti, zbor harmonik ter mladlnsk« pevska zbora' šole GlasbeAe M«tice in prosvetnega društva Prosek K-on-tovel. Podporni društvi Dijaška Matic* iz Trsta in Gorice imata občni zb«f v nedeljo 9. junija 1963 v Gorici.' i' Mali oglasi kopalne OBLEKE, perilo, poletn' bluzice iz pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške i’,1 : otroke p0 najnižjih cenah v Trstu-dobite pri «MAGLIABELLA» na K0,‘ zu Garibaldi H (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postre-ženi boste v vašem jeziku. j VAJENKO.PHODAJALKO išče parfumerija Cosuliich i-n Dinelli, .Ulica Caf-ducci 24 PLASTIKA ZA POKRIVANJE POD°V višina 2 metla Do 500 Ur kv. metefl termoplastični podi. ploščice «SUl»n»- . plastične preproge, zagotovljena »► mestitev Drezptačrn predračuni Z*®1’ majte se pri »ITALPLASTa Trst Tf* Ospedale 6. tel. 95-919 UPOKOJENKA, izobražena oseba, *' šče sobo ali sobico, opremljeno, zrac- ■> no s 1. ju-nijem. Pismene ponudbe: Carta d’identiU N, 1114750, Perm«-posta centrale. uroKOJENt MOZ se želi seznani z vjjudino in prijazno gospo v starost: od petdeset let dalje v svrho P°" roke. Predstaviti se v Ul. Clcerob* št 8 pri vratarju. AVSTRALEC — rojen v Ju gosi v i ji v okolici Zagreba. 41 let st»r’ močne postave, dobrega značaja, samski, visok 177, bavl se s trgovino, tuli požnanstva z dekletom ali z vdov® brez otrok od 26 do 35 let staro v svrho dopisovanja. V slučaju dobre«« sporazuma in simpatije je mogoč* takojšnja poroka. Zainteresirane °se' be naj se Javijo s kratko biografij0 ln sliko na naslov: Drago BukovaJ- Lot I Bernera Rd. Liverpool N.S-®*' Australia. POZOR obrtniki tekstilne stroke, **' druge, tapetništvo i-n pod.: nudi se v proizvodnji kurentan stalni artikel " specialne patentne montažne zavese za avto (patentirano). Za naslov se obrnite na »Primorski dnevnik« — °~ glasni oddelek. Darovi in prispevki Amalija Cedin Casteltanl daruje 1® tisoč Ur za Dijaško Matico. Družina Fabris daruje 1000 Mr Dijaško Matico. Viktor Miklavec daruje 1000 Mr ** Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, aa nas je za vedno zapustil naš dragi oče in brat PETER REMEC Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 26. t. m. ob 11.15 uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: hčerka, sestra in ostalo sorodstvo Trst, Nova Gorica, 26. maja 1963. II TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pred gostilno „A1 buon umore fim je zavrela razgreta kri Dva Turka sta ubogala karabinjerjev nasvet, tretji pa se je do kraja spozabil in telo pljunil možu postave v obraz Pred kazenskim sodiščem (pred. I pied njimi do obračunavanja. Ker s®dnik Boschini, tožilec Corsi, za- J- -------- ’ ' ‘ ----- Pisnikar Strippoli, obramba Pa-aovani in Borgna) so se morali Ogovarjati 44-letni Francesco Ves-Javer iz Ul. Biasoletto 9, 50-letni Mario Bratanich iz Ul. Torricelli }®» 50-letni Francesco Topan iz vi. Pascoli 19 ter 27-letni Emilio ?tirn iz Ul. Sara Davis 81. Vse »tiri so policijski organi obtožili, •ta so se 21. julija lani nekaj pred Polnočjo stepli na ulici pred gostilno «A1 buon umore« v Ul. •tel Bosco 14. Vesnaverja in Bra-tanisha pa so spočetka obtožili tudi pijanosti, toda ta obtožba je °t>padla zaradi amnestije. Do pretepa je prišlo, kot smo « dejali, v. poznih večernih urah. Kljub nekaterim pričam pa je (Ogodek sam ostal nekoliko zavit 7 meglo zaradi protislovnih izjav oseb, ki so bile zapletene. Na Vsak način je gotovo, da sta se Bratanich in Vesnaver srečala že * baru Prosen ter se potem napotila v gostilno (Al buon urno-J*». Pozneje sta odločno trdild, ** nista bila pijana in tudi v gostilni sami sta se zadovoljila bala samo z dvema steklenicama Piva. V gostilni pa je ptišlo do pre-Jira. Vesnaver je baje še ponu-pijače Štirnu, vendar pa se j* kmalu razvnela ostra diskusija, « se je zelo hitro spremenila v prepir. Policijskim agentom še 1* posrečilo ugotoviti pozneje, da *» se vsaj nekateri izmed obtožencev poznali že več časa ter je tudi v preteklosti prišlo je pogovor med četvorico postal preveč hrupen, jih je gospodinja pozvala naj zapustijo lokal. Moški so jo sicer ubogali, toda že tik pred vhodom v gostilno je prišlo do fizičnega obračunavanja. Neki Luigi Riccioli ,ki je slučajno šel mimo, je skušal pomiriti razdražene pretepače. Imel pa je smolo, ker so karabinjerji prijavili spočetka sodišču tudi njega. 2e preiskovalni sodnik pa je ugotovil njegovo nedolžnost. Gotovo je, da so se vsi štirje pretepači nekoliko poškodovali. Večinoma pa je šlo za površne praske, ki so se zacelile v nekaj dneh. Edino Štirn ni bil deležen udarcev s pestjo, toda pri pretepu je bil ob srajco. Karabinjerji so prišli na kraj pretepa na telefonski poziv. Tedaj pa so se razgrajači že pomirili in razšli. Agenti pa so jih dohiteli in odpeljali na postajo, kjer so jih zaslišali. Včeraj je javni tožilec zahteval naj sodniki obsodijo Štirna na 6 mesecev zapora, a vse ostale vsakega na 4 mesece zapora. Sodniki so spoznali vse za krive ter prisodili vsakemu 3 mesece zapora, Kazen so pomilostili samo Topanu. * * * Pol ure pred polnočjo 21. tega meseca so se na Trgu Cavana znašli trije turški pomorščaki. Malo prej so še popivali po raznih lokalih v Starem mestu ter so bili zato zelo Židane volje, ali KINO «1R1§» PROSEK predvaja danes 26.t.m. z začetkom ob 16.00 uri film v barvah MONDO CANE (PASJI SVET) ki nam je tako všeč in v katerem se vsi dobro počutimo Mladini pod 16. letom vstop prepovedan Ja/te na iti čut predvaja danes 26. t.m. z začetkom ob 15. uri Totalscope Eašt-macolor film: LA REGINA DEITARTARI (KRALJICA TATAROV) Igrajo: Chelo Alonso, Jacques Sernas in Folco Lulli v vlogi «Igor Veliki« V ponedeljek 27. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: RELAZIONI PERICOLOSE (NEVARNI ODNOSI) Igrajo: Jeanne Moreau, Gerard Philippe, Annette Stroyberg, Madeleine Lambert, Jeanne Valerie Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. bolje povedano objestni. Med dru. gim so ogovarjali in zbadali meščane, ki so šli mimo. Slučajno je šel mimo tudi neki karabinjer, ki jih je pozval naj pustijo ljudi na miru ter naj gredo spat na ladjo Nagovor Silvana Križmančiča, profesorja na Glasbeni šoli - Nastop gojencev - Ljudskoprosvetni del prireditve organičnega uporabljanja sociali- Julijska krajina s posebnim sta-stov izkazala za preveč krhko, za- ' tutom. kar lep«. uspehe. Število učencev 'V * ' • * ’ * V ” - A iniiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiMiiiiiisiiniiiiiiiimiiiMiMilmiiiMHmMtiiiimiiiiiiiH (ITATEUI NAM PIŠEJO Včeraj zvečer je fcila v prosyet- neprestano narašča, vzporedno pa -rii dvorani Vktandrežti f>ro'dukci- j raste tudi njihovo znanje. O tem ja gojencev Glasbene šole. Gojen- | ste se lahko prepričali že na so-ci so prejšnjo soboto z velikim botni produkciji v Dijaškem do-uspehom nastopili v Dijaškem do- ! mu r Gorici, mu, včeraj pa so ponovili1 svoje točke. Produkciji je prisostvovalo veliko, število vaščanov. Uvodoma je vse navzoče pozdravil, prof. Silvan Križmančič, profesor na Glasbeni šoli v Gorici, ki je med drugim dejal: »Glasbena šola je na Goriškem ponovno zažiuela po dolgem, predolgem premoru. Deset let se slovenski mladini ni nudil glasbeni pouk. Malokdo je obiskoval italijansko glasbeno šolo, toda ogromna večina ni zahajala nikamor. To je velika škoda za slovensko manjšino in tudi za glasbeni napredek v naših krajih, V tej dobi so pra» gotovo rasli številni glasbeni talenti, ki najbrž nikoli peč ne bodit rimali prilike,-da bi se glasbeno usposobili. Olasbetna Jota* deluje) že> eno Ihto. To je sicer zelo kratka doba, vendar smo kljub' lepiu dosegli Tudi v Gorici se občutijo posledice bananskega monopola Potrebna bi bila večja kontrola tudi na ribjem trgu Prav gotovo ima pri tem uspehu velik delež štrandreška mladina, ki ima svojo učilnico pri pevovodju Francu Luptnu. On ja takoj razumel daljnosežen pomen takšne šole v vasi in je zaradi tega osebno pomagal pri njem otvoritvi. Ob koncu izražam iskreno željo, da bodo uspehi, ki smo jih dosegli v tej kratki dobi, spodbudili še druge mlade ljudi, d« bi se zaželi zanimati za glasbo.* Gojenci so se pred štandreškim občinstvom prav lepo odrezali. Drugi del programa je izvedlo domače prosvetno društvo (Oton 2upančič». Ko čitam te dni v časopisu o škandalu v zvezi z državnim monopolom za banane, škandal, ki se pridružuje številnim drugim kot so Mastrella Federconfiorzi in drugi, se spominjam, kako je prav Primorski dnevnik pred nekaj meseci med goriško kroniko ožigosal kriterij, po katerem prodaja koncesionar za banane iz Vidma to blago na goriškem trgu. Ugotovil sem, da se stvari od takrat niso bistveno izboljšale in prav zadnji teden sem lahko ugotovil, da so tudi tokrat pripeljali na trg banane, ki so bile povečini ali še popolnoma zelene, ali pa že precej nagnite. Trgovcem na drobno seveda ni bilo dovoljeno blago izbirati ali vsaj odbirati. Treba je bilo vzeti vse ali pustiti. Na vsak način sem mnenja, da bi moralo biti pri prodaji tega blaga, ki služi za prehrano in v prvi vrsti za otroke in bolnike, več kontrole in bi pristojni organi na trgu morali paziti, da gre v promet samo blago, ki zdravju ni škodljivo. Banane so tudi dovolj drage, da smo upravičeni kaj takega zahtevati. Pa tudi pri drugem blagu bi bi-la priporočljiva večja kontrola kar se tiče njegove kakovosti. Tako se dogaja, da na ribjem trgu nekatere dni prodajajo ribe, ki so vse prej kot sveže. Na prodajni mizi je v resnici lepo in morda tudi sveže blago; ko pa vprašaš po njem, ti prodajalec potegne že smrdeče ribe izpod mize, češ «saj je blago eno in isto«, ter ga naprti premalo previdnemu kupcu. Ce bi kontrolni organi na trgu u-vedli strožjo kontrolo, se kaj takega gotovo ne bi zgodilo, ali vsaj bolj poredkoma. V veljavi od 26. maja Nov vozni red vlakov Z današnjim dnem je na državnih železnicah stopil v veljavo nov vozni red, ki, kar se prihodov in odhodov iz Gorice tiče, prinaša le malo sprememb Med temi naj omenimo brzovlak proti' Trstu, ki odhaja iz Gorice ob !8;29 (doslej ob 9.03), zvečer odhaja. vjak proti AINO PKOSEK-KONTOVE L Predvaja danes 26. t.m. ob 16. uri Cinemascope Universal film: SOLO SOTTO LE STELLE Ilrajo: (SAM POD ZVEZDAMI) K. Douglas, G. Rowlands, W. Matthau KINO NA OPČINAH predvaja danes 26. t.m. ob 15. uri film v Technicolorju TUSEILA MUSKA- (Tl SI GLASBA) Igra: Caterina Valente KINO iROSANDRA. B0LJUNEC Predvaja danes 26. t.m. ob 18. uri film: SCANDAU AL MARE (ŠKANDALI NA MORJU) Itrajo: Carlo Dapporto, Valeria Fabrizi, Alberto Bonucci, Gino Bramieri, Sandra Mondainl in drugi Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Letni časi v slovenski pesmi; 10,00: Maša, nato Motivi Fritza Kreislerja; 11.15: Oddaja za naj-mlajše; 12.00: Slovenska nabožna pesem; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Ansam- bla (Plavi Jadran« in (Veseli pevci«; 15.10: Portret v miniaturi; 15,30: Popoldanski koncert; 17.00: (Roki«. Napisal Ranko Marinkovič; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Obisk v naši diskoteki; 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: Operetna glasba; 20.00: Šport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: Iz slovenske folklore; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Poiifonska vokalna glasba. 9,30: Kmetijska oddaja; 12.15: Danes na športnih Igriščih; 14.00: «E1 campanon«. Koper 6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Domače viže; 9.00: Reportaža; 9,15: Zabavni zvoki; 9.45: Moški zbor (Svoboda« iz Kopra; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: Poklicno usmerjanje mladine; 11.15: Poje Tereza Kesovija; 11.30: Parada orkestrov; 12.10 In 12.50: Glasba po željah; 12.35: Zunanjepolitičnih pregled; 13.30: Naši kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Domače pesmi; 16.00: Prenos RL; 19,00: Orkester Wally Stott; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.37: Športna nedelja; 23,00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: ’tal. pesmi in plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 9,10: Nabožna glasba; 11.00: Glro d'Italla; 11.10: Za sam orkester; 11.25: Roditeljski krožek; 13.15 In 13.55: Glro dTtalia; 14.00: Simfonična glasba; 14.30: Glasba pod vedrim nebom; 16.30: Glasbena fantazija; 17,00: Drugi polčas nogometne tekme; 18,00: Simfo- nični koncert; 19.15: Športni dnevnik; 20,00: Po dnevnih vesteh Gi-ro dTtalia; 20.30: E. Fromentln: »Domini-que»; 21.05: Radijska kri NEDELJA, 26. MAJA 1963 Janka; 22.05: Luči In sence; 22,15: Mozartov Kvartet, K 428. II. program 7.45: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči krožnik; 10.35: Pomlad Je; 11.35; 12.10: Plošče tedna; 14.30: Teden aktualnosti; 15.00: Glasbena prizma; 15.15: Oddaja za avtomobiliste; 16.00: Giro dTtalia; 17.15: Glasba In šport; 19,00: Vaši izbranci; 19.50: Glro dTtalia; 20.00: Srečanje med notami; 20.35: Sama glasba; 21,00: Športna nedelja; 21.35: Parada orkestrov; 22.40: Pesmi za Evropo. III. program 17.05: Vivaldijeve skladbe; 17.45: Hagelstange: Balada pokopanega življenja; 19.00: Boulezova Sonati-na za flavto In klavir; 19.15: Likovna umetnost; 19.30: Vsakovečer-ni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Dve Debussyjevi skladbi; 21.20: Na programu Martinu; 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes. Slovenija 5.00: Dobro Jutro; 6.05: Dnevni koledar; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.10: Mladinska; 8.50: Pripravljamo se na mladinske pevske revije; 9.10: Vedri zvoki; 10.00: Se pomnite tovariši; 10.30: Invalidski pevski zbor; 11.00: Zabavna glasba; 11.30: Nedeljska reportaža; 11.50: V tričetrtinskem taktu; 12.10: Naši po slušalcl čestitajo; 13.15: Obvestila: 13.30: Za našo vas; 14,00: Končen pri vas doma; 14.15: Naši poslušal ci čestitajo; 17,10: Nedeljsko šport- | Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih ut rojev eleklrogoupodinjskih | predmetov Ktuiio TREVISAN ITst, Vis S. NicolO 21, tel' 24-01« I Popravila: Via Delle Miline telefon štev j^oprav me 3. I 76-27« I Esnavs no popoldne; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21,00: II. polčas finalne nogometne tekme za jug. pokal; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Zaplešite z nami! Ital. televizija 9.15: Kmetijska oddaja; 15.45: Športna oddaja; 18.00: Oddaja za otroke; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.10: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Honore de Balzac: «Papa Grandet« — I. nad,; 22.40: Pesmi za Evropo; 23.55: Spotna nedelja In Dnevnik. DRUGI KANAL 18.00: Artur Miller: (Vsi so bili moji otroci«; 20.35: Rotocalco in poltrona; 21.05: Dnevnik; 21.15: Glasbeni variete; 22.20: Športne vesti. Ponedeljek. 27. maja 1963. 8.30, 12.15 In 14.15: Sola; 16,15: Glro dTtalia; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.15: Glasbeni carnet; 20.00: Šport: 20.30: Dnevnik; 21.05: Televizijski tednik; 22.05: Komični program; 22.35: O-perni koncert; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: L. M. Leonov (Zlate sanke«; ob koncu športne vesti. Jug. televizija 9.45: Poročila; 10.00: Kmetijski oddaja; 10.30: «Ej, pleti kolo, ejl« spored narodnih pesmi in plesov; 11.30: (Denis in racman« — zgod ba za otroke; 12.00: Poročila; 17.25 Poročila; 17.30: »Vlak brez vozne ga reda« — Jug. umetniški film, 19.30: Sejemski vodič; 20.00: TV dnevnik; 20.50: Rezerviran čas; 21.40: Potujte in obiščite; 22.00: Ba letni koncert Jovanke BJegovič. Ponedeljek, 27. maja 1M3. 17.00: TV v šoli: 17.30: Mala TV univerza; 18,30: Poročila; 18.35 Čudežna preproga« — zgodba za otroke; 19.00. Sejemski vodič: 19.15: Obisk slovenske delegacije v Jajcu; 19.30: TV obzornik; 20.00 TV dnevnik; 20.30: Tedenski Spori ni pregled; 20.45: Milan Markovič: »Intimne zgodbe«; 22.15: «Cudari kamen brate!« — dokumentarn film; 22.45: Poročila. (doslej pb 21.56). N()vi vozni red z goriške postaje je torej naslednji: ' • < r -.. . . ODHODI: Proti Trstu: 0.19 (D), 5.48 (A), 5.42 (A), 7.39 (D), 8.07 (A), 8.29 (D), 11.04 (A), 14.02 (A), 16.40 (A), 18.15 (DD), 18.44 (A), 20.11 (A), 21.37 (A), 22.06 (D). 22.54 (DD) •»). Proti Vidmu: 4.31 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A), 8.06 (D), 10.49 (A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD), *), 15.38 (A), 17.30 (A), 18.45 (A), 19.57 (D), 21.00 (A), 21.36 (D), 22.53 (A). - • -• Odhod v Novo Gorico: 8.33 (A), 14.04 (A),'20.15 (A), PRIHODI: Iz Trsta: 4.30 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.46 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD) *), 15.36 (A), 17.27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.58 (A), 21.75 (D), 22.52 (A). Iz Vidma: 0.18 (D>, 5.43 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 8.27 (D), 11.02 (A), 13.59 (A), 16.38 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A), 22.04 (D), 22.51 (DD) •*). Iz Nove Gorice: 9.44 (A), 15.22 (A), 21.25 (A). Opombe: D—brzovlak, A—potniški vlak, DD—ekspresni vlak. •) vozi 14. avgusta ter ob sobotah od 22. junija do 14. septembra in od 14. decembra 1963 do 22. februarja 1964. **) vozi 15. avgusta ter ob nedeljah od 23. junija do 15. septembra in od 15. decembra 1963 do 23. februarja 1964. Skuterist v tovornik pri Štivanu V petek popoldne okrog 17.30 je prišlo do cestne nezgode na od-cepku, ki pelje od državne ceste pri Stivanu proti tovarni papirja. Ob tisti uri je 32-letni Oskar Sed. mak iz Devina vozil tovorni'* po tej- Cesti proti tovarni, ko mu je prišel na svojem skuterju nasproti 37-letnr Gabrijel Gabrovec iz De-vina št. 71v Iz nepojasnjenih vzro-'ko') je1 Gabrovec zavozil v tovornik, izgubil 'ravnotežje' in treščil na tla. Takoj so mu priskočili na pomojl' iif;tik'odpeljali v bolnišnica v Trtlra, ijer so mu ugotovili rža- Na krai nezgode je' prišla cest-na^pojicija,-.iz .Tržiča, ,ki- te napravila zapisnik. . ' ' $ r*t u v in i ti... ti Nezgoda Štandrežca na domu Včeraj ob 18.20 so poklicali avto Zelenega križa v. Standrež, da bi odpeljal v bolnišnico 33-letnega Frahca Siliča iz Ul. sv. Mihaela 136. Pri pregledu v bolnišnici so zdravniki ugotovili, da si je Silič nalomil nekaj rebe-r na desni strani ter so ga zato pridržali za 10 dni n-a zdravljenju. Silič je povedal, da je že prejšnji dan padel doma ter se udaril. Vendar je mislil, da ni nič hudega ter ni imel niti namena iskati zdravniško pomoč. Ker pa ga je vedno holj bolelo na desni strani prsnega koša, se je odločil za prevog v bolnišnico. Osmica na Majnici Saverij Rožič je pred dnevi odprl osmico na Majnici, kjer stanuje. Točil bo še kakšnih deset dni. Obiskujejo ga ljubitelji dobre kapljice iz Brd in s Krasa. Razna obvestila Podporni društvi Dijaška Matica iz Trsta ln Gorice Imata občni zbor v nedeljo, 8. junija 1963 v Gorici. ' * Vinska razstava v Števerianu Na Formentinijevem dvorišču v Steverjanu je še danes odprta vinska razstava briških vin, ki je privabila v ta kraj lepq število turistov in poznavalcev vihsfcih sort. Razstavljavci, ki so proizvajalci vina z Oslavja in iz Stever-jana, so že sklenili kupčije, ki povsem upravičujejo takšno pobu. do in obenem nakazujejo potrebo po stalnih, številnejših ter kvalitetnih razstavah briških vin. Želeli, pa. hi, da hi na prihodnjih razstavah objavili .dvojezične napise, predvsfem >a imena razstavljavcev v - slovenski obliki. Na slilJi vidijo stojnico, ki so si jo pripravili proizvajalci z Oslavja. Avtobusni izlet po Istri Le do 31. maja se sprejemajo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. vpi-sovanja za krožni avtobusni izlet, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v soboto 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla. IzleVniki odpotujejo iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 4.30 in iz Podgore ob 4.45 ter bodo obiskali Pulj, Labin, Moščeničko Drago in Opatijo. Cena za vožnjo in skupni potni list je 2500 lir. HiiilMMniiiiilMiiiMliiMMiintiiiiniiiiimmimHHlH« Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 19v do 25. maja se je v go-riški občini rodilo 18 otrok, umrle so 3 osebe, porok je bilo 21, oklicev pa 7. ROJSTVA: Maria Ugolini. Mau-rizio Grion, Claudio Sabbadini, Alessandro Marcocig, Dario Sa-mar, Massimo Gualdi, Eliana Go-deas, Mariuccia Trobiš, Mauro Tra-vain, Daniela Lenardi, Fablo Sorto, Manuela Gergolet. Paolo Gine-sini, Ada Feresin, Valentino Bo-scarol. Federica Čodermaz, Piero Benussi. Giampiero Spiller. SMRTI: sobopleskar 54-letni An-selmo Zorzenom gospodinja 80-letna Ardemia Pantaleoni, upokojenec 76-letni Emilio Gardiol, POROKE; mehanik Vinicio De-iuri in tekstiika Benita Braini, karabinjer Giuseppe Musto in gospodinja Rosalia Firrincieli, oficir •tal. vojske Francesco Mura in gospodinja Anna Maria Simonitti, 'elefonist Alberto Coceani in vrt-narica Santina Testa, bančni u-radnik Remigio Regazzoni in učiteljica Carla Vida, mehanik Ezio Vidoz in gospodinja Edda Sellan, agent javne varnosti Adriano Blažiča in postrežnica Augusta Colja, železničar Bruno Peteani in gospodinja Luigina Bressan, električar Tullio Cargnel in gospodinja Marina Braini, delavec Antonio Pavan in tekstiika Olga Cvetrež-nik, uradnik Sergio Šanson in gospodinja Rosanna Seculin. OKLICI: poštni uradnik Antonio Del Sal in učiteljica Nada Cirese, mizar Cesario Turnu in pletilka Palmira Longo, uradnik Pietro Brambilla in tekstiika Ma-risa Susterini, kirurg dr. Giovan-ni Careddu in učiteljica Romana Borsini, šofer Corrado G6 in gospodinja Neddu Žagar, delavec Emilio Grossi in gospodinja Lina Sandrin. v (iorici VERDI. 15.00: »Glt amantt devono imparare«, A. Dlckinson ln Ros-sano Brazzi. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 15.00: »Venere in piglama«, Kim Novak, J. Camer in T. Randall. Ameriški cinemascope v barvah. VITTORIA: 15.00: «11 Guascone« G. Barray ln G M Canale. IUU-Janški cinemascope v barvah. CENTRALE. 15.00: «11 sangue e la sfida«, G. Landry ln J. Grecl, Technicolor. r Tržiču NAZIONALE. 14.00: «GH sparvierl dello stretto«, Rock Hudson ln Yvonne De Carlo. Barvni film. EXCELSIOR. 14.00: «Una fidanzata per papk«, Glenn Ford ln SJrley Jones. Barvni film v cinema-scopu. AZZURRO. 14.00: »Toth contro Ma-ciste«, Toth in Nino Taranto. Barvni film v cinrmascopu. PRINCIPE. 14.00: «La parmlgiana«, Nino Manfredi in Katherlne Spaak. r Ronknh RIO. «11 visone sulla pelle«, Gary Grant in Doris Day. EXCELSIOR. «Espresso Bongo«, Laurence Harvey. Kinu r Mori (iorici «SOCA» Nova Gorica. 26. maja: angleški barvni film »Pekleni klub«. 28. in 29. maja: Poljski film »Pridi očka«. »SVOBODA. Šempeter. 28. maja: poljski film »Pridi očka«. 28. in 29. maja: madžarski barvni f(lm »Sonce na ledu«. »SOLKAN. Nova Gorica. 26. maja: madžarski film (Sonce na ledu«. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprto v Gorici lekarna ALESANI, Ulica Carducct St. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 26,8 stopinje eb 13. uri, najnišjo 13,2 stopinje ob 0.40. Povprečne dnevne vlage J# bilo 76 odstotkov. Dežja je M nun. lil Sedma etapa Gira Nino Defilippis prvi na cilju » • Riolu Terme t* Razpustitev kluba San Pellegrino RIOLO TE»ME, 26. -r, Nino Defilippis je danes zmagal v sedmi etapi kolesarske dirke po Italiji Arezzo-Riolo Terme (173 km). De. filippis je progo prevozil v 4 urah 25'47’’ s povprečno hitrostjo 39,053 km na uro, pri čemer je pustil za seboj Spanca Alomarja in rojaka Ceppija in Adornija. Ronchini je tudi po današnji etapi ohranil rožo majico. Danes je vodstvo San Pellegri-na javilo, da je v protest proti odločitvi CONI, da prepusti Fontano na Giru «sub judice«, sklenilo razpustiti kolesarsko športno skupino. Kolesarji S. Pellegrina lahko nadaljujejo dirko pod okriljem športnega dnevnika «Gazzet-ta dello Šport*. Cit ZA DANAŠNJO TEKMO S CAGLIARIJEM Porro in Mantovani ‘itn sp* r *' m v napadalni vrsti? Ni izključen nastop Szokeja na zvezi Čeprav Cagliari zaradi svojega varnega položaja nima nobenih posebnih načrtov, bo danes kot gost Triestine prav gotovo skušal nuditi domačinom odpor in se vrniti domov s točko v žepu. Ta namen pa morajo Tržačani preprečiti, če se hočejo oddaljiti od nevarne cone. To pa še posebno, ker imajo njihovi zasledovalci v današnjem kolu nogometnega prvenstva B lige možnost, da spravijo celotni izkupiček. Tržačani so včeraj zaključili pri. prave za tekmo s Cagliarijem in tudi trener ima več ali manj jasne pojme o sestavi moštva. Zal se ne bo mogel poslužiti nerazpoloženega Orlanda. Colaussi ima samo en dvom: najti petega napadalca. MimiiHmiiirMiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinittMiMiiiiti Študentovsko atletsko prvenstvo v gorici Asta in Zamparo med najboljšimi Odlična štafeta Benečanov adi<*n« v Gorici atletsko prven-.-Julijska krajina in Veneta. Ude, V četrtek je bilo na šolskem st stvo za študente iz dežel Furlanija-, ležile so se Vicenze, Trevisa v, Goriči, je bilo tudi zadnje na žejo vjsaki kvalitetni ravni sežen je bil tudi nov državni rekord tovrstnih tekmovanj in sicer mmm teta tt Be-vrgel 46.14 m daleč, Zeio dobe* rezultat je bil dosežen tudi v metu krogle. Tokrat je bil zmagovalec domačin Defranzoni iz Gradiške, ki je ju-niorsko orodje potisnil kar 16.92 m daleč. V sprintu je bil zmagovalec Franceschin iz Benetk, ki je dosegel zelo dober čas 11”2. Na tretje oziroma četrto mesto sta se uvrstila atleta iz naše dežele: Ogriseg (Videm) 11 ”3 in Moratti (Gorica) 11”4. Tržaški predstavnik je v tej panogi popolnoma zatajil. Dober čas 11"2 so dosegli tudi na 80 m z zaprekami. Zmaga je pripadla Trevisanu iz Padove, medtem ko je bil Tržačan Franzin v odsotnosti Migliarino komaj peti. Skok s palico ni pokazal nič novega. Brez posebnega truda je prvo mesto odnesel Tržačan Savino, ki pa ie občutno zaostal za osebnim rekordom, drugi pa je bil z 5 cm nižjim skokom Sgraz-zutti iz Vidma. Zanimiv je bil, tek na 1000 m. Za prvo mesto se je boril tudi Joan iz Vidma, vendar ni vzdržal sprinta Fojadellija iz Trevisa, ki je gladko zmagal z zelo dobrim 2'35”3. Najlepši panogi prireditve sta bili skok v daljino in štafetni tek na 400 m. V prvi disciplini je bila dvojica Zamparo in Gentilli za razred boljša od ostalih. Goričan Zamparo je z izrednim poletom dosegel kar 7.07 m: rezultat je izenačen osebni rekord sicer še sveže znamke iz prejšnjega tedna. Naravnost zagrizena je bila borba za prvo mesto v hitri štafeti. Prva četvorica ekip je razpolagala z odličnimi posamezniki in tudi predaje so bile zelo dobre, kar nam najbolje pokažejo doseženi časi: Benetke 43"5, Padova 43"7, Gorica (Zadro, Morsut, Moratti, Zamparo) 43"8 in Videm (Bonifazi, Ogriseg, Rosolen, De Toni) 44". REZULTATI: lOft m: 1. Franceschin (BE) 11"2; 2. Munari (VI) 11”2; 3. Ogriseg rVTOEM) 11 ”3; 4. Moratti (GO) 11’4. •0 m ZAPREKE: 1. Trevisan (PD) U”2. KROGLA: 1. Defranzoni (GO) 16.92; 2. Valente (VI) 16.45; 3. Beggiato (PD) 16.12. VISIN.A: 1. De Anna (VIDEM); 2. Basso (VI); 3. Doria (PD), vsi 1.81 m. PALICA: 1. Savino (TS) 3.35; 2. Sgrazzutti (VIDEM) 3.30. DJ»K; 1. Asta (BE) 46.14. DALJINA: 1. Zamparo (GO) 7.07; 2. Gentilli (TS) 6.97. 1000 m: 1. Fojadelli .(Treviso) 2’35”3; 2. Joan (VIDEM) 2.38”8. 4X100 m: L, Benetke 43”5; 2. Padova 4B’ 7i 3, Gorica 43**8; 4. a "P ' T Zelo verjetno se bo odločil za pe-torko, ki bi z desne proti levi nastopila v postavi Trevisan, Porro, Santelli, Secchi in Mantovani. Iz gornjega seznama se vidi, da bosta ponovno nastopila v vrstah domačega moštva Porro in Mantovani, ki nista igrala v Leccu. Novost je tudi Mantovani na levem krilu s Trevisanom na desnem. Ne izključujejo možnosti u-porabe Szokega na zvezi. V o-brambni in krilski vrsti pa verjetno ne bo nobenih sprememb. Mezzi, ki se je prejšnjo nedeljo zelo obnesel, bo še vedno varoval mrežo, Frigeri in Vitali bosta na svojih bekovskih mestih, medtem ko bo tržaška half linija sestavljena iz že preizkušenih igralcev kot so Dalio, Merkuza in Sadar. DOMAČI ŠPORT DANES ATLETIKA Danes ob 8. bo na šolskem stadionu v Koloniji prvo tekmovanje za mlajše mladince, na katerih bo nastopila tudi ekipa SZ Bor. ODBOJKA Bor B bo danes ob 11. uri odigral na igrišču CRDA zaostalo tekmo promocijskega prvenstva s še-storko Gasilcev. * * * V Gorici bosta danes nastopila prav tako v promocijskem prvenstvu Dom in Olimpija. Vidma *w. iiiiiiiiimiiiiimimimiimii im iiiim mmiitiiiuuii m iimimiiiii m mini minil mi imiiiiiiniimiimmii iii n ZAKLJUČNI DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI Brazilija v vodstvu pred Jugoslavijo in SZ Visoka zmaga Jugoslovanov nad Francijo RIO DE JANEIRO, 25. — Italija je sinoči izgubila še zadnjo možnost, da bi vsaj enkrat zmagala v finalni skupini svetovnega prvenstva v košarki. V njeni zadnji tekmi je klonila tudi Portoriku in se je morala tako zadovoljiti s sedmim mestom. Jugoslavija pa je s presenetljivo visoko razliko odpravila Francijo, ki se je tako" dokončno uvr-■i‘*- na peto stila mesto. Juseslovani imajo teoretično še vedrto možnost, seveda pod pogojem, da nocoj premagajo sovjetsko zvezo in Amerika prisili k predaji Brazilijo, da se potegujejo za naslov. Izida tekem predzadnjega dne tekmovanja za svetovni naslov sta naslednja: Portoriko-Italija 75:72 (42:31) Jugoslavija-Francija 99:63 ( 46:33) Na lestvici vodi še vedno Brazilija z 1Q točkami, na drugem mestu sta Jugoslavija in Sovjetska zveza z 9, sledita Z-DA in Francija z 8, medtem ko je Portoriko s 7 točkami predzadnji, Italija s 6 pa zadnja. Danes pozno ponoči bosta odločilni tekmi za prvo in drugo mesto med Brazilijo in EDA na eni ter Jugoslavijo in SZ na drugi strani. «M A R V I N» lastnik A. TREVISAN v UL. GARDUCOI štev. 27 VELIKA IZBIRA raznovrstne zlatnine in UR z največjim jamstvom — ZA BIRMANCE OBIŠČITE NASH i ZMERNE CEHE ! OBIŠČITE NASH MADALOSSO v Trstu, Ul Torrebian-ca 26. Vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške V07.1CKE žimnice — originalne PEHMAFLEX — Cene ugodno V Stvsniiovcm svetu (Nadaljevanje' s 3. strani) ------------------rr---------- danjosti, ki je rezultat nase preteklosti daje bivanju življenje, gibanje, barvo, idejno prosojnost m duševno vsebino.’} Ni je sreče, 'fazen sreče .spomina, sreče ob obujanju, oživljanju in osvajanju minujega tin izgubljenega qasa». , «V Svvannovom svetu« je e- den izmed osmih romanov, ki imajo skupen naslov. »Iskanje izgubljenega čijsa«, To celotna delo lahko oznhčimo kot obujanje spominov pisathljŠ^ ki' z’"Izredno tenkočutnostjo obuja svoje spomine in oživlja ,ob njih. tako svoja čustva kot čustva ‘ tistih, s katerimi je prešel v stik. Roman ima tri dele. V prvem delu z naslovom «Combray» o-buja pisatelj svoje spomine na otroška leta, pri čemer je slika ustvarjena iz vrste drobnih vtisov, ki jih je dojemala njegova otroška duševnost. »Neka «Swannova ljubezen« je naslov drugega dela. Pisatelj predstavlja v Swannu življenjske navade in nazore francoskega višjega meščanstva, katerega imenitnost Se opira na premoženje in na položaje ne pa več ■ na podedovane naslove. Swann pa je vendar izobražen človek, ki se dviguje nad povprečje ljudi okoli sebe, s čimer nam pisatelj prikazuje nasprotja takratne francoske družbe. V tretjem delu z naslovom »Imena krajev: ime« pa se pisatelj spet vrača v svojo mladost in opisuje svojo mladostno ljubezen do Swannove hčerke. Seveda bi bilo zgrešeno pričakovati, da je Proustov roman običajen roman, v smislu nekaterih velikih sodobnih tekstov. Snov sama, intimni svet junakov, je taka, da je zahtevala posebno obliko. Zato je ta veliki tekst sestavljen iz opisov cele vrste drobnih vtisov in notranjih doživetij ljudi. Pomembna zunanja dogajanji so .skpraj povsem izpuščena ih tako! je ta roman kot mozaik drobnih vtisov v človekovi notranjosti, mozaik, ki sestavlja podobo duha v takratnem času. Seveda zahteva tako pisanje svojstveno kompozicijo, ki je seveda edinstvena. Proust je tudi mojster v prikazovanju značajev. Manjka pa mu tiste epične širine, do katere se je moderni roman izpod peres velikih oblikovalcev spet povzpel. Proust je sicer usmeril razvoj modernega romana v novo smer, vendar pa je sodopni roman do danes svojega začetnika pustil že daleč zadaj, tako da postaja branje'njegovih tekstov bolj literarno-zgo-dovinska zanimivost kot pa branje zaradi neposrednega doživljanja in uživanja. Res pa je, da smo z izdajanjem Prousta že močno močno v zamudi in da je treba to delo sprejeti tako kot je, ker je vendarle bolje, da ga sami spoznamo, kot pa da samo slišimo o njem pripovedovati. Sl. Ru. Vsak obiskovalec sejma «ALPE-ADRIA* v Ljubljani od 8. do 16. junija bo udeležen žrebanja 50 zlatih ur «ARETTA» zadnjega modela na podlagi vstopnice Med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka Mesečina med jezerom (Nadaljevanje s 3. strani) — Kako si mogla, mama? Kako si mogla storiti kaj takega? — Kaj sem torila? — Misliš, da ne vem? Misliš, da mi ni popolnoma jasno... kako si ga izsiljevala? Lili! Klara se je pričela smejati na ves glas. Smejala se je celo minuto, hčerka pa jo je začudeno opazovala. t. k — Toda saj- sem ga slišala... — Seveda si ga slišala. Zagotavljam ti, Tla lega T-Tovelca nikoli prej nisem srečala. Zbrala sem le nekaj informacij o njem, da bi se zdelo, kot da ga poznam. Vse ostalo je storil on. Veš, vsak moški ima v svojem življenju žensko, ki bi jo hotel pozabiti. Uspelo mi je, da sem ga prepričala, da sem jaz ena od,, tistjJi.K Zdaj pa si obriši solze in se mi nasmehni... ☆ ARETTA ULTRA T HIN / \ \N (I K <&i TURIZEM HOTEL PALAČE PORTOROŽ priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah Hotel TRIGLAV Koper Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giusterno z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvi in rečnimi raki Hotel CenVtnl IViloios —i — i,i. tel. 0131,- a svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete Dnevno godba ln ples BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru HOTEL «ADRIA» ANKARAN Telefon 741-12 nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo »LAZARET« HOTEL «VIPAVA» v vipavi se priporoča OBIŠČITE NAJLEPSE PODZEMSKO ČUDO NA SVETU POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri. Izredni o biski po dogovoru z upravo ----■ ■ ‘ r- »AVTOPROMET* - Gorica nudi potnikom in turistom prijeten In hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. «T AP » TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE poslovnega združenja gostinskih In turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem HOTEL »JELOVICA* - BLED - TEL 316 GRAND HOTEI TOPLICE BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopali-‘ šče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene PARK HOTEL • BLED Telef. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» • Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono. Hotel «KRIM» - Bled Telef. 415 in 419 '- Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi in tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe. rr/l 71 jn r cenah. Prvort** ll \J 1 Hj Lj redna kuhinj* Ples v četrte** fl Tf J C* A Ples vsak dan ra- LrUIll Li/i. zen ponedeijW. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA priporoča cenjenim gostorn j dpmačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt 1 GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA, Miklošičeva št. T Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge P° . zmernih cenah ter se priporoča ; za cenjeni obisk HOTEL „SLON" LJUBLJANA Titova 1U. tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki jih nti* i dimo v Kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hlad" ' nlmi ln toplimi malicami, kosilom In večerjo lz domačih specialitet P° zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležlflč. v moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večeln1 1 koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahko vsak večer zabavate ob J prijetnih zvokih ln mednarodnem a Mističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše ln večje družbe. Telefon 20-641-44. WOLFGANG BORCHERT Prav tisti torek Z velikim spoštovanjem je držala pismo. Toda soseda ga ni pogledala. 40 stopinj mraza, je rekla, ubogi fantje, 40 stopinj mraza. Tisti torek je vprašal višji vojni zdravnik šefa kužne bolnišnice v Smo-lensku: Koliko jih je vsak dan? Pol ducata. Ostudno, je rekel višji vojni zdravnik. Da, ostudno, je gekel šef. In pri tem se nista pogledala. Tisti torek je bila na sporedu Čarobna piščal. Gospa Hessejeva si je pordečila ustnice. Tisti torek je sestra Elizabeta pisala svojim staršem: Brez boga bi tu ne bilo mogoče vzdržati. Toda, ko je vstopil nižji zdraVnik, je vstala. Hodil'je zgrbljeno, kot bi vso Rusijo nesel skozi dvorano. Naj mu še kaj dam? je vprašala sestra Elizabeta. Ne, je rekel nižji zdravnik. To je rekel tako tiho, kot bi ga bilo sram. Potem so stotnika Hesseja odnesli ven. Zunaj je zaropotalo. Ti vedno tako mečejo. Cernu ne morejo mrtvih počasi položiti na tla. Vsakokrat jih žar vržejo. To je rekel eden izmed njih. Njegov Josed pa je tiho pel: KRIŽEM, KRAZEM, JUPAJDI, HRABRI smo vojaki mi. Nižji zdraVpik je hodil 'od postelje do postelje. Vsak dan. Dan in noč. Dneve in dneve. Noči iri .noči. Hodil je zgrbljeno. Vso Rusijo je nosil ske no. Zuna; sta se spota! odhajajoča nosača s pro sili. Številka 4, je re! Imel je nahod. Tisti torek zvečer je Ulla sedela in črkami pisala v svoj zve V VOJNI SO VSI ( VOJAKI. Desetkrat ga je napis likimi Črkami. In vojno I jama. (KONEC) R» E. D* A.T. A« Trst, Ul. D. Severn št. 5 b — Tel. 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S.A« F« A • ln vse elektroavto predmete m nadomestno dele Novi lastnik LISJAK ( L I S 1 A N I ) se vljudno priporoča MILKO SKRAP DNEVNIK IZ FAŠISTIČNIH ZAPOROV 8. avgusta 1943 Smo še vedno tu. Dvom, ali bodo še utegnili organizirati transport v Koper, se je v nas še povedal. Tovariš Javoršek, ki se je vrnil od maše, je prinesel novic©, da so še vedno tu tisti štirje tovariši, ki so bili preteklo nedeljo po naglem postopku sicer oproščeni obtožbe sodelovanja pri pouličnih demonstracijah, ki so jih uprizorili Ljubljančani pred zapori na Miklošičevi cesti, pač pa da so na razpolago kvesturi, bržčas za morebitno internacijo, ter da so bili ves teden zaprti v transportni sobi, ne da bi šli le enkrat na sprehod. Ker se pričakuje prihod novega kvestorja, omenjeni štirje še niso bili poslani v internacijo, so pa do nadaljnjega premeščeni iz prenatrpane transportne sobe v sobo za preisko vance. Danes sem videl na sprehodu Bineta Bajca, ki je bil zaprt z menoj v celici št. 36 Belgijske vojašnice. Zelo sem se začudil, ko sem ga spet videl tu, kajti takrat, ko je bil izpuščen iz Belgijskih zaporov, smo bili z njim vred, vsi prepričaj da gre domov. Danes je šepal. Vprašal sem ga, kako to, da ga noga boli. Povedal mi je, da so ga takrat odpeljali na kvesturo, kjer so ga mučili, zlasti s »tramvajem*, kar mu je povzročilo vnetje tkiva v gležnju desne noge, ki je sedaj otečena in gnojna. Na včerajšnjem procesu je bil obsojen na 10 let zapora. Advokat mu je odsvetoval, da bi na sodni razpravi izjavil sodnikom, da so bile njegove izpovedi na kvesturi izsiljene zaradi mučenja. Branilec je bil namreč mnenja, da bi obtoženec s svojo izjavo sicer spravil sodni svet v zadrego, sebi pa bi s tem prav nič ne koristil. Danes je šel mimo zapora Igor. Zelo sem ga bil vesel, Mater vidim skoraj vsak dan, ker pride na ulico pred zapor. Zelo se mi smili, ker ima z nami toliko skrbi. 9- avgusta 1943 Iz običajnega vsakodnevnega dremanja me je zbudilo huronsko vpitje; «Izdajalec! Svinja! Na štrik z njim!* itd. To je namreč pozdrav jetnikov, ko zagledajo skozi okno kakšnega belogardista na Miklošičevi cesti. Ob takih prilikah završi po celem zaporu. Na vseh oknih, ki so obrnjena na Miklošičevo cesto, se gnete glava pri glavi ter je mahanja z rokami, groženj in kričanja konec šele, ko belogardist Jzgine za prvim vogalom, Mislim, da nudi zapor ob takih prilikah, če bi ga gledali od zunanje strani, sliko hiše obsedencev. Uprava zapora je že večkrat prepovedala vpitje ter gledanje skozi okna. Zaradi tega jih je ogradila z lesenimi rešetkami, kakor je to običaj v italijanskih zaporih, da ni možen razgled na ulico. Poskušala je tudi že z disciplinskimi kaznimi, vendar pa vse to ni mnogo zaleglo. Na številnih oknih so bile rešetke razbite in odlomljene, da so visele ob zidu navzdol. Ogorčenje jetnikov, ko ugledajo kakega belogardista, je mnogo močnejše od vsake kazni in strahu. Taka vsakodnevna sličica se je odigrala tudi danes. Belogardista nisem utegnil več videti, toda pravili so, da je bil častnik. Trdili so tudi, da je z ulice krenil v zapor protestirat zaradi vpitja in žaljenja. Vsekakor posledic ni bilo. Morebiti so mu dejali, naj si pomaga sam, če si more, ker da nam, tisočem, ni mogoče zamašiti ust. Vpitje se je v dnevu še večkrat ponovilo. Ljudje se na ulici ustavljajo, hihitajo in ozirajo za belogardistom, kateremu mora biti vse prej kakor prijetno. Toda nihče na ulici ne zine ničesar 1 in nihče ne da najmanjšega vidnega znaka, da početje jetnikov odobrava ali graja. 10. avgusta 1943 Danes so me italijanski pazniki zaprosili, da bi šel po celicah sporočit pripornikom salde njihovih računov, ker se italijanski pazniki zaradi neznanja našega jezika ne morejo sporazumeti z jetniki. Tako sem prišel tudi v celico mladoletnikov. Korajžen in prijazen dvanajstletni fantič mi je povedal, da so ga zaprli, češ da je vršil »propagando*, vendar pa da ni raznašal prav nič. Upal sem, da bom šel tudi v nadstropje niže, k preiskovancem. Iz mnogih vzrokov me je imelo, da bi pogledal med novodošlece, ki so jih prejšnji dan privlekli kdo ve od kod, pa se mi ni posrečilo. Prijetno nas vznemirjajo vesti, da se je v Milanu usta-novila nova revolucionarna vlada, da je vlada v Rimu padla, da so Italijani minirali mostove i.t.d. Nihče ne verjame tem vestem, vendar pa vplivajo na vsakogar kakor balzam. Zvečer smo imeli v naši sobi referat o nalogah, ki nas čakajo po končam vojni. Tovariš Košir mi je pripovedoval o razmerah v Temenici na Dolenjskem. Aretirali so ga belogardisti. Imeli so ga zvezanega na tleh, medtem ko so zraven njega molili angelovo češčenje in zdravamarijo. Po končani molitvi so mu pokazali njegovo novo obleko, kolo in precej denarja, ki so mu ga pokradli na njegovem domu. Z gotovostjo pričakujemo danes obvestila o odhodu v Italijo. Odhoda si skoro želimo, aa bo z njim konec mučni negotovosti in ugibanju. Pazniki še vedno zahtevajo, da jih pozdravimo stoje, ko vstopijo v sobo zaradi kontrolnega štetja jetnikov ter preizkušanja okenskega železja. Na poziv »mirno* ostanemo vsak na svojem mestu mirno in tiho. Tudi danes je bilo tako. Le Jaz sem pripomnil, naj še malo počaka, češ že gre. «Kdo?» je na to vprašal paznik. «To variš s kiblo, vendar*, mu Sp««® pripraviti v transportnih sobah veliko prostora za mošl nhLPr6J Je1bll1?amr®č proces v zadevi pivovarne »UNIOI Obsojencev je bilo nič manj kakor 73,. katere je bilo tre Poseliti v sobe za obsojence. Gojil sem tiho upa« da morda tega transporta ne bodo utegnili več pripravi b^d0 dogodki Prehiteli. Na žalost pa so ga ?e orga zirah. Zvečer so nam javili, da bo odhod naslednji dan zarai Da bi o odhodu javil domov, mi, na žalost, ni bilo mogo1 niti po tajnem kanalu ne. Sicer pa me to niti ni veli skrbelo, ker bodo domači o tem izvedeli po sestrah, ki ostaneta tu v zaporu. Za odhod nas -le določenih vsega 40 jetnikov. > večer so nas premestili vse v eno transportno sobo. 1 spanje ni bilo niti misliti, kajti soba Je bila tako tesna, smo komaj sedeli drug poleg drugega. Da bi si kako krajš čas, zlasti s petjem, pa tudi ni bilo misliti, kajti prvo, » so nam prepovedali pod grožnjo odvzema hrane in prtlja! je bilo prav petje Grožnja je bila vsekakor resna, ker sr morali pustiti vse svoje osebne reči zunaj na hodniku. )Ce b> komu za kazen vzeli prtljago, bi to ne bil prvi prim Koliko .pomeni pomoč organiziranega kolektiva se iz*2 zlasti ob transportih Med nami je bilo mnogo tovariš' katerih svojci so živeli na že osvobojenem ozemlju Žara tega niso mogli prejeti od doma prav ničesar. Mnogi nj imeli ničesar -razen tega, v kar so bili oblečeni. Zbirat hrane, denarja in oblačil med priporniki za najnujnejše 1 trebe odhajajočih, je bilo še celo potrebno. Kakor vedno takih primerih, je tudi za naš odhod nabiralna akcija zaporu kar najlepše uspela. Zelo dobrodošel je bil de*1 Osvobodilne fronte, katerega je organizacija vtihotapil« zapor po tajnih kanalih. Na ta način so prejeli vsi najpoth nejši odhajajoči tovariši podporo v perilu, prepečencu, £ narju in cigaretah. (Nadaljevanje sledi) ■ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8-II. TELEFON 93-808 letna 1800 Ur, polletna 8500 Ur, celoletna «40« Ur — FLRj v tednu Stritarjeva ulica 3 -1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 - eoštm predal 559 - PODRUŽNICA GORIC.A: Ulica S Penico Ul, Tel 33-Jft , * UPRAVA: 1'RSl - UL SV FRANČIŠKA St 20 • 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo Ljubljani 600-14 603-86 I OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100. finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. -Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega ti»ka, Trst Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 65(- ur - Vnaprej: 6etfl/ tržaškega ..jsk» 1'rst 11-5374 - Z,a FLRJ: ADIT. DZS, LJubU80*' Mau oglas 30 Ul beseda — Vsi oglas: se naročajo pri upravi-