Itev. 293. V ljubljeni, v četrtek, dre 19. decembra 1907. Velja po poSil: ta cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ N 6 50 zi en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: /a celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— četrt leta „ „ 5'— „ 1'70 za ij en mesec Za polil], na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen Ust za slovenski narod Leto mi Inserat!: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . f) „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelj« in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — •--Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. J*- Današnja številka obsega 6 strani. '•C Državni zbor. Dunaj, 18. dec. 1907. Madjari in pravičnost. Minoli četrtek je češki poslanec Šilinger koncem svojega govora o pogodbi predložil zbornici naslednjo resolucijo: »Z ozirom na rastoče preganjanje nemad-iarskih narodnosti na Ogrskem naroča se vladi, da primernim potom opozori ogrsko vlado, s katero sklepamo pogodbo, naj v interesu vseh narodov in skupne države čimpreje izvrši narodnostni zakon z dne 6 decembra 1868 v duhu popolne svobode, pravičnosti in človekoljubja.« (Jovornik je govoril iz srca vsem poslancem brez razlike strank in narodnosti. Nemški radikalec je zaklical Šilingerju: »Za to resolucijo glasujemo tudi mil« 2iv krst pa ni mislil, da bode ta resolucija spravila na noge ves madjarski tabor. Dočim se pri nas nihče ni dalje zmenil za to resolucijo, ki je in ostane le pobožna želja, izvedeli smo šele iz Pešte, da se avstrijski parlament ne sme vtikati v ogrske razmere. Niti avstrijska vlada, ki vedno gleda, da Madja-rom nc stopi na kurje oko, ni izprva pripisovala tej resoluciji posebne važnosti. Se večji jc bil ropot in krik v madjarskem časopisju in v ogrski zbornici, ko so razni poslanci avstrijske zbornice govoreč o pogodbi bičali madjarski šovinizem proti uemadjarskim narodom. Grof Batthyany je zahteval zadoščenje od vlade, in tovariši so mu burno ploskali, da zaduše glasove svoje vesti. To pa so ravno najboljši dokazi, da morda nikjer v nobeni kulturni' državi tako kruto ne teptajo svobode in narodnih pravic raznih narodov, kakor ravno na Ogrskem vladajoča klika. Avstrijski ministrski predsednik baron Beck jc seveda s svojega mesta moral gasiti umetno uprizorjeni ogenj madjarske užaljene samoljubnosti. Izjavil ie v torek v zbornici, da odklanja Šilingerjevo resolucijo, ker sc vtika v notranje ogrske razmere ter ne odgovarja samostojnosti. Vlada torej, nadaljuje baron Beck, ne bode ustregla v resoluciji izraženi zahtevi, da ne provzroči neprijetnih razprtij. Vljudnost je prav lepa čednost, posebno za vlado. A če gori pod streho mojega najbližjega soseda, bodem se zganil ter opomnil moža, naj gasi, da se ogenj ne razširi. In to pravico resnega ali primernega opomina pač ima avstrijska vlada z ozirom na tesno zvezo med obema državama. Madjari so menda naj-plemenitejši narod na božji zemlji, narod, ki nikomur ne stori najmanjše krivice. Kdor ne veruje, naj vpraša grofa Aponnyja, Košuta in druge prvake. Danes pa je nenadoma krožila po zbornici govorica, da je baron Beck podal cesarju demisijo in s tem hotel Madiare pomiriti. Baron Beck pa je odgovoril na vprašanje, ali je resnična ta govorica: Oblak z nevihto se je razpršil, ko je zbornica odobrila pogodbo ter pritrdila nujni razpravi o proračunu. Bil jc torej vihar v kozarcu vode . . . Proračun. Bliža se novo leto, vlada je tudi že v oktobru predložila državni proračun za leto 1908., toda odsek doslej ni rešil niti točke v proračunu. Nujna sila torej jc, da parlament vsaj formalno varuje svojo ustavno pravico ter s posebnim zakonom pooblasti vlado, da sme v sedanji meri pobirati davke in davščine v prvi polovici bodočega leta. Dr. Chiari pa je nujno predlagal, naj se obenem vrši tudi prvo branje proračuna. Zbornica ie danes z ogromno večino pritrdila predlogu med burnimi ugovori čeških radikal-cev. Oglašenih je zopet okoli 40 govornikov. Doslej so govorili Hribar, Heilmayer, Redlich, Loser, Bergmann, Pata.v in Jager. Volitev delegacije. Ob šesti uri se je pričela večerna seja. v kateri ie zbornica izvolila avstrijsko delegacijo. Izvoljeni so: Za Kranjsko: dr. Šusteršič. namestnik dr. Krek; za Istro: dr. Laginja, namestnik Mandič; za Goriško in Gradiščansko: Faidutti, namestnik Bugatto; za Češko: dr. Kramaf, Herold, Udržal, Zazuorka, Klofač, Nemec, Seli-ger, Pacher, Schreiner, Urban, namestnika sta Sabata in Grossl; za Dalmacijo: Vukovič, namestnik Dulibic; za Galicijo: Duleba, Dzieduszycki, Glabinski, Kozlowski, Luka-s?ewicz, Romanczuk. Stapinski, v manjšini sta ostala Hudec in Rubcnbauer, namestnika sta Loevvenstein in Korol; za Nižjeavstrijsko: Axmann, Schuhmeier, Stocker, namestnik Bie-lohlasvek; za Zgornjeavstrijsko: Jurij Baum-gartner in Schlegel, namestnik Zaunegger; za Solnograško: Fuchs, namestnik Heilmayer; za Štajersko: Hagenhofer in Hofmann-WeI-lenhof, namestnik SchoiswohI; za Koroško: Dobcrnig, namesnikt VValdner; za Bukovino: Hormuzaki, namestnik Simionowicz: za Moravsko: Hruban, Redlich, Stanek, Zacek, namestil. Hybcsch in Slama; za Slezijo: Lond-zin. namestnik Rolsberg; za Tirolsko: Schraffl in Gentili, namestnik Kienzl; za Predarlsko: Drexel, namestnik Fink; za Trst: Pittoni, namestnik Scabar. -- Seia ie bila zaključena ob 9. zvečer; prihodnja seja jutri ob 11. uri dopoldne. »Slovenski klub« za poštne in brzojavne uslužbence. Dunaj, 18. decembra. V imenu »Slovenskega kluba« ie danes dr. Šusteršič interve- niral pri trgovinskem ministrstvu dr. Fiedlerju v prilog poštnih in brzojavnih uslužbencev. Popoldan se je vršilo v tej zadevi važno posvetovanje raznih poslancev z ministrom. — »Slovenski klub« zastopata poslanca Pogačnik in Oostinčar. Rusinski poslanci o dogodkih v zbornici. Demokratično centralno društvo je imelo v hotelu »Pri pošti« shod v natlačeno polni dvorani. Shoda sta se udeležila tudi poslanca dr. Trylowski in dr. Gabel. Na dnevnem redu je bilo delovanje državnega zbora. Ko je že več govornikov končalo svoje govore, je dobil besedo rusinski poslanec dr. TryIowski. Po ostri kritiki justičnih razmer v Galiciji je govoril o zadnjem dogodku rusinskih poslancev v zbornici. Omenjal jc, da so nameravali protestirati proti temu, da nima avstrijski ministrski predsednik v Galiciji nobene moči, da imajo veliko zaupanje v barona Becka, da so prepričani, da jim hoče najboljše, a da nima moči. Naša demonstracija ni bila naperjena proti ministrskemu predsedniku, niti proti pogodbi, ampak proti poljskemu klubu, gališke-mu namestniku, predvsem pa proti poljskemu ministru Abrahamoviču. Slednji je pa zvit gospod ter radi tega ni prišel v zbornico. Napako je napravil tudi predsednik Weisskirchner, ker jc vse nujne predloge odložil na konec seje. Ko bi se bil pogodil z Rusini, potem ne bi prišlo do takih škandalov. Slednjič je bila sprejeta resolucija, ki izraža spoštovanje rusin-skint poslancem radi moškega nastopa v zbornici za pravice svojega naroda. Posvetovanje nemških strank. Glede na vmešavanje praškega višjega deželnega sodišča v hebski jezikovni spor in pa proti temu, da bi se rabil notranje uradni češki jezik v čisto nemških okrajih, so sklenili pri posvetovanju nemških strank, da vlože interpelacijo na pravosodnega ministra. Posvetovanje klubovih načelnikov. Pri posvetovanju klubovih načelnikov so se sporazumeli, da rešijo začasni proračun do petka. Ako umaknejo češki radikalci svoje nujne predloge, reši zbornica sladkorno postavo, pooblastilno postavo za trgovinske pogodbe s tujimi državami in pa postavo o sod-nijski pravici konzulatov. Ker češki radikalci niso navzoči, sc naroči zborničnemu predsedniku Weisskirchnerju, da se pogaja ž njimi, da odmaknejo osobito z ozirom na znižanje sladkornega davka svoje nujne predloge. Krščanski socialci in izjava ministrskega predsednika. Izjava ministrskega predsednika Becka glede na »vmešavanje« v ogrske zadeve je zelo vznevoljiki dunajske krščansko-socialnc poslance. »Krščansko-socialna zveza« se je o Beckovi izjavi posvetovala več ur, a do sklepa ni prišla. Gosposka zbornica. Tudi gosposka zbornica ie imela danes popoldne sejo, ki se je pričela ob 3. uri 25 minut popoldne. Razpravlja se o avtomobil-nem jainčnem zakonu, ki ga je odobrila posla-niška zbornica malone soglasno. Zakonski načrt so v gosposki zbornici odobrili z malimi izpremembami, dasi so nastopali proti zelo vplivni člani gosposke zbornice. Daljši govor je imel pravosodni minister Klein. Sejo so zaključili ob tri četrt na 8. uro. Jutri popoldne se prične seja gosposke zbornice ob 2. popoldne. Razpravljali bodo o pogodbi. Delegacile. Delegacijam predlože rdečo knjigo. AVSTRO-OGRSKA. Cesarjeva šestdesetletnica. — Z dvora. Za vladarjev jubilej se jc izvolil na nemškem praškem vseučilišču slavnostni odbor. — Nadvojvoda Karol Franc Jožef je odpotoval v Draždane, da se udeleži pogreba saške kraljice vdove. V Stockholm sta došla nadvojvoda Friderik in romunski prestolonaslednik Ferdinand. Pasivni odpor poštnih uslužbencev. Finančni minister Korytowski je izjavil, da ne bo nasprotoval zahtevam poštnih uslužbencev, ako se zanje zavzame trgovinski minister in pritrdi njegovim nasvetom ministrski svet. Korytowski je tudi obljubil, da takoj nakaže potrebne vsote za božične nagrade poštnih uslužbencev, ko se sporazume s trgovinskim ministrom. Draginja. Peki in mlinarji so se predstavili ministrom Becku, Ebenhochu, dr. Fiedlerju. Bie-ncrthu in dr. Oessmannu, da vlože spomenico, ki naglaša, da peki in mlinarji niso krivi sedanje draginje moke in kruha. Zavarovanje zasebnih uradnikov. Izšla so navodila o starostnem zavarovanju zasebnih uradnikov. Zavarovanju so podvrženi vsi nastavljenci v zasebnih in deloma v javnih službah, če so prekoračili 18. leto in niso stari nad 55 let ter imajo najmanjšo letno plačo 600 kron, ki jo dobivajo v ne krajših kakor štiritedenskih obrokih. Zavarovanju podvržene so zgolj osebe, ki imajo uradniški značaj in ki se pečaio pred vsem z duševnimi posli. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Z izjavo Beckovo smatrajo »vmešavanje« avstrijske zbornice v mažarske zadeve kon- LIK6K. Zelen« zastaua. Angleški spisal C. Doyle. Konec. Pomorščaki so bili hipoma premagani, toda MaIlowčani, katerim jc vzkipela njihova hrabra kri, so odgovorili kriku Mohamedan-cev celo z divjejšim in besnejšim vpitjem in dve sto so jih podrli z eno dobro merjeno salvo. Tuleč in kričeč se je umaknil sovražnik na desno in smuknil v globel, ki je bila že pripravljena zanj. Toda C stotnija ni niti enkrat izprožila, da bi vstavila ta divji napad, ampak so se udobno podpirali s svojimi martinijevkami. Nekateri so se vrgli celo na tla. Conolly je besno govoril z vojaki, ki so bili okolu niega. Kapitan Foley, ki se je prcril skozi gnečo, jc skočil z revolverjem proti njemu. »Tako počenjate, podlež!« je zavpil. »Ako vzdignete svoj revolver, bo tekla vaša kri,« je rekel nizek glas poleg njega. Videl je, da je bilo nekoliko pušk obrnjenih proti njemu. Dva subalterna častnika sta se prerila k njemu. »Kaj pa jc to?« je zavpil in pogledoval uporne obraze okolu sebe. »Ali ste Irci? Ali ste vojaki? Saj ste vendar tu, da se borite za svojo domovino.« »Angleška ni naša domovina,« jih jc za-vpilo nekoliko. »Saj se ne borite za Angleško, borite se za Irsko in za cesarstvo, ki spada k njemu.« »Vrag vzemi cesarstvo!« je zavpil Mac-Ouire in odvrgel puško. Cesarstvo me je pregnalo in izgnalo na cesto. Roka naj se mi posuši, ako izprožitn puško zanj.« »Kaj nas briga cesarstvo, kapitan Foley, in kaj nam je mar vdove?« je zavpil nekdo. »Naj se bori orožništvo za njo.« »Da, gotovo, tu bi bili bolj potrebni, kakor da trgajo ubogim ljudem strehe raz glave.« »Ali pa streljajo svoje brate, kakor so ga meni.« »Cesarstvo je vrglo na cesto mojo joka-ječo mater. Njen sin bo raje gnil, kakor zgrabil za puško in to lahko zapišete v policijske zapiske pri prihodnjem vojnem sodišču. Zastonj so jih prosili, pregovarjali in jim pretili trije častniki. Cveterokotnik sc je še vedno umikal in umikal in sredi njega jc divjalo še vedno isto krvavo klanje. Celo med pogovorom so se umikali in neporabni Gard-nerjev top s svojim pobitim moštvom jc bil že dobrih sto vatlov od njih. In vedno hitreje so se umikali. Večina izmučenih ljudi, ki so sc borili, jc poskušala priti po prirodnem inštink-tu do bolj ravnega kraja, kjer bi se mogli zopet urediti in razvrstiti. Tri strani so bile še cele, a četrta je bila razbita in grozno razdejana, toda tovariši jim niso mogli pomoči. Stražniki so odbili nov napad dervišev iz Ha-dendoNvasa in jih odgnali s salvo, a konjenica je uničila drugi roj, ko je pridrl iz struge. Cela grmada uničenih konj, katerim so porezali kite na kolenih, in razmesarjenih ljudi med grmovjem, je pričala, da so bili bojeviti suličarii kos svoji nalogi. Toda kljub temu se je čveterokot-nik še vedno urno umikal in se skušal otresti svojih sovražnikov, ki so divjali med njimi. Ali nastane red ali nered? Življenje petih polkov in čast zastave ic bila odvisna od tega odgovora. Nekateri vsaj so bili že v popolnem neredu. C stotnija mallovvskega polka je izgubila vso vojaško disciplino iu se je umikala kljub divjim častnikom, ki so kleli, suvali in jih zastonj prosili, da se ustavijo. Moštvo je suvalo in potisnilo v stran stotnika in subal-terne častnike, se zbiralo okolu Conollyja in pričakovalo njegovih povelj. Zmešnjava se ni razširila, kajti druge stotnije niso prišle v dotiko s svojimi upornimi tovariši, ker je bilo toliko prahu, dima in nereda. Stotnik Foley je videl, da je bilo še zdai čas ogniti se nesreči. »Pomislite, kaj delate,« jc zavpil in planil h kolovodji. »V četverokotniku jc tisoč Ircev, ki so vsi izgubljeni, ako se ne uredimo.« Samo besede so malo vplivale na starega mesečnjaka. Mogoče si je žc izmislil zvito, kako zbere svoje Irce in jih povede k morju. Toda v tem hipu so prodrli Arabci skozi vcl-blode, ki so jih ščitili in varovali pred sovražnimi sulicami. Nastalo jc klanje in vpitje, tu se ie prekucnila mula,tam jc padel človek,prehoden s kopjem in iz ozke globeli jc pridrl roj nagih, krvi pijanih divjakov, ki so bili besni in vsi krvavi — kri jc kapljala z njih kopij, rok in obrazov. S svojim vpitjem, svojimi skoki, svojimi okretnimi in gibčnimi postavami in s svojo grozno silo, s kakoršno so metali kopja, so bili podobni satanom, ki so prodrli iz pekla. In to naj bi bili irski zavezniki? Mar nai sc ti bore zoper sovražnika Irskega? Conollyju se je zastudilo pri tej misli. Toda grešilo se jc že preveč. Vrste so bile že popolnoma zmešane. Zmešane so bile že preje in ta zadnji napad krvoločnih divjakov jc bil hud udarec, ki ga niso mogli prenesti. Umikali so se pred divjimi obrazi in krvavimi rokami. Zakaj bi se žrtvovali za zastavo, ki jih ni nič brigala. Zakaj bi jih silili njih vodje, da narede zmešnjavo, a zdaj bi vpili, da se uvrste? Niso se hoteli uvrstiti, ampak so zahtevali, da se jih povede k morju in na varno. Planil jc med nie z razprostrtimi rokami, jih uverjal, upil in sopihal. Toda vse to ni pomagalo, prepozno je bilo. Razkropili so se po puščavi in sc obrnili k obali. »Fantje, ali sc hočete boriti za to-le?« je zavpil neki glas. Bil je tako silen, tako ne-vstrašen, da so se razkropljeni Mallo\včani obrnili. Kar so zagledali, to iih je vstavilo. Conolly je postavil svojo puško v grm in z nataknjenega bajoneta ie plapolala majhna, zelena zastava s harfo brez krone. Bog vc v kakšne izdajalske namene, za kakšno znamenje k uporu jo jc imel desetnik spravljeno pod obleko; zdaj ie vihrala nad grmom in tri ponosne, polkovne zastave so se zbirale počasi okolu nje. »Kai žrtvuje kdo za zastavo?« je zavpil Conolly. »Svojo srčno kri! Jaz tudi! Jaz tudi!« je vpilo kakih dvajset glasov. »Bog jo blagoslovi! Zastava, fantje -- zastava!« C stotnija se je razvrstila okolu nje. Brez-domovinci so se zbirali in si kazali prostore. »Sem MacOuire. Flym, OHara,« so sc sli- r čano. Dr. Wcckcrle se je dolgo časa razgo-varjal po telefonu z Beckom. Fosl. Lukacz je izjavil v taboru neodvisne stranke, da namerava tudi »Narodnostna stranka« protestirati proti vmešavanju avstrijske zbornice v ogrske zadeve. V zbornici je predložil minister Giinther zakonski načrt o izpremembi oderuške postave. Zbornica ie izvolila delegacije. Magnatska zbornica. Magnatska zbornica je odobrila poblastil-ni zakon in avtonomni carinski tarif. Nato je volila svoje člane v delegacijo. V razpravi je naglašal hrvaški magnat Tomisič, da ni bilo pravilno, ker Hrvatov niso pritegnili k tiagod-benim pogajanjem. Pogodba postane veljavna le, ako ji pritrdi tudi hrvaški sabor. Hrvaški magnati si pridrže pravico, da govore v zbornici magnatov tudi hrvaško. VVeckerle nagla-ša nasproti Tomisiču, da ogrski državni zbor ne sme biti odvisen od sklepa hrvaške skupščine in odklanja hrvaško razlago S 4., člen 12. iz leta 1867. Naglaša, da vlada pospešuje z žrtvami gospodarstvo na Hrvaškem. Ministrski svet. Ogrski ministrski svet je razpravljal včeraj popoldne v navzočnosti Rakodczayjevi o hrvaškem vprašanju. PIJEVO DRUŠTVO NA FRANCOSKEM IN NA NIZOZEMSKEM. Na Nizozemskem nameravajo ustanoviti katoličani »Pijevo društvo« po avstrijskem zgledu. V Toulouse na Francoskem so zborovali te dni južnofrancoski katoliški časnikarji in se [»svetovali o ustanovitvi francoskega Pijevega društva. NOVI KARDINALI. Papež je izročil 18. t. m. kardinalske klobuke novim kardinalom Gaspariju Luconu. Andrieu in Delayu. Papežu se je zahvalil v imenu novih kardinalov Gaspari, na kar je sv. oče ljubeznivo odgovoril. FRAMASONI V RIMU. Nathan in kompanija so začeli delati. Najprej so zahtevali od vseh predstojnikov dobrodelnih društev, da naj odstopijo zato, da bi framasoni zasedli njihova mesta. Knez Co-lonna, prejšnji rimski župan in predsednik društva za interese rimskega mesta, je pozval predsednike društev, da naj tega ne store, ampak naj vztrajajo na svojih mestih. Vse framasonsko časopisje tuli zdaj nad njimi. Novi ntogočnjaki so se pa v eni stvari vrezali. Lotili so se oo. kapucinov, katere so »dispenzirali«, da jim ni treba več spremljati mrtvaških voz, v katerih se peljejo ubožni mrliči na pokopališče. Framasoni so sklenili, da cerkven pogreb in molitev na grobeh ni več potrebna in da se tistih 1800 lir, ki so jih patri celo leto dobili za svojo nočno službo, lahko porabi za kakšne framasonske namene. To se ie pa Rimljanom vendarle uprlo. Od vseh strani so prihajali protesti, in celo cerkvi sovražni listi, kakor »Giornale d' Italia«. so pisali, da je ta sklep naredil zelo slab vtisk. Zato je pa Nathan moral stopiti v dogovor s kapucini in sklenili so pogodbo, po kateri daje pogrebni podjetnik duhovskim spremljevalcem štirih mrtvaških voz po enega izvoščka na razpolago, patri pa opravljajo službo popolnoma zastonj. Ti fiakarji pa stanejo 3000 lir — tak profit je naredil Nathan! Da bi kapucine odškodoval, je katoliški »Corriere d' Italia« priredil zbirko za kapucine, ki je donesla 5000 lir. DEMONSTRACIJE PROTI KNEZU FERDINANDU V SOFIJSKEM GLEDALIŠČU. V sofijskem gledališču so predstavljali te dni novo dramo Ivana Vasova »Propast«. šali klici. »Prav k zastavi! Nazaj k zastavi!« Trije prapori so se umikali nazaj in razrahljani Čveterokotnik je korakal proti ravnejšemu kraju, kjer bi si mogli urediti svoje opustošene vrste: a C stotnija se je vrgla vsa divja in v dim zavita nad sovražnika in hitro poginila, zbrana okolu male uporniške zastave, ki ie plapolala nad grmom. Dobre pol ure pozneje se je čveterokotnik oprostil vseh ovir, se znova uredil in se pomikal zopet počasi po onem prostoru, koder se je preje preganjan v strahu umikal. Dolga vrsta \Vessekčanov in Arabcev je le prejasno kazala pot, koder so prišli. »Koliko smo izgubili, Stephen?« je vprašal general in potrkal po tobačnici. »Tisoč, ali dvanajst sto, sodim, sir.« »Kaj so pa vraga mislili Wessekčani? Stražni so se vendar hrabro borili; ravno tako Mallowčani.« »Polkovnik Flanagan poroča, da je bila obkoljena njegova stotnija na prednjem krilu, sir.« »No, to je ona stotnija, pri kateri ni bilo vse v redu, ko smo se bližali sovražniku!« Polkovnik Flanagan poroča, da je ona stotnija sama zavrnila ves napad in tako priborila čveterokotniku dovolj časa, da se je uredil.« »Reci huzarjem, naj jezdijo naprej, Stephen,« je rekel general, in naj jih skušajo najti. Streljanja ni slišati več, bojim sc, da Mallow-čani ne pomnože mnogo naših vrst. Čveterokotnik naj se razvrsti na desni in potem pomika proti sovražniku. Toda šejk Kadra iz Hadendo\vasa je videl s svojega vrha, da so se možje z velikimi klobuki zbrali in uredili in da so sc vračali jako urno, kakor ljudje, ki jih opravilo šele čaka. Posvetoval se je z dervišem Monsso in Baggarcem Husscinom in bil je jako pobit, ko je izvedel, da sc je tretjina njegovih mož preselila v mohamedanski raj. Ker je že imel nekoliko priborietiih zastav, je zapovedal, da Drugo dejanja te drame se konča z ženitvijo cara Aleksandra z Židinjo Saro, katero jemlje car za ženo kljub temu, da so boljari to ženi-tev carju odsvetovali. Občinstvo je pričelo burno ploskati. Igralci so prišli pred zastor, ko je pa prišel »car«, je občinstvo nakrat prenehalo ploskati, ko je pa ta igralec odstopil, jc zopet občinstvo demonstrativno ploskalo. — »Raškina«, ki v drami svetuje carju, naj se ne ženi, ker bo z novo ženitvijo izzval dinastični razpor, je občinstvo opetovano klicalo na oder. Tudi na koncu igre je občinstvo na sli-čen način demonstriralo. Tc demonstracije so bile direktno naperjene proti knezu Ferdinandu, ki se sedai drugič ženi. NEMČIJA. Zveza katoliških trgovskih društev. Socialna komisija zveze katoliških trgovskih društev za Nemčijo je sklepala o nadalj-nih svojih nalogah. Poročal je poslanec Held. Izrazila se je za prisilno nadaljevalno šolstvo in zahtevala, da se več stori za pomočnike. Pomočnikom se naj v posameznih društvih dovoli večja samostojnost, izobrazijo se naj tako, da morejo v slučaju potrebe takoj nastopiti z istim orožjem kakor delavci v strokovnih društvih. Zveza mora nastaviti ljudi, ki bodo zbirali material o stanju trgovstva in bodo pripravljali snov poslancem centra za njihovo parlamentarno delo, in ki bodo agitirali od kraja do kraja. Nemški nacionalci se vrivajo tudi v katoliške kraje, in zveza katoliških trgovskih društev se mora temu ustaviti. Samostojni trgovci naj stopijo toliko v ozadje, da se bodo mogli v društvih bolj svobodno razviti mlajši elementi. Veliki shod katoliškega trgovstva bo v Trevisu. Zoper nereelne razprodaje. Na Nemškem pripravljajo zakon, ki bo preprečil, da bi se izdajala naznanila, ki naznanjajo razprodajo blaga, ki spada v kon-kurzno maso. Kdor naznanja razprodajo, mora vzroke javiti oblasti in jih našteti v naznanilu. Zdravstveno stanje nemškega cesarja. Nemški cesar Viljem je popolnoma ozdravel. Izgleda dobro. Glas je krepak. PREPOVED ŽENSKEGA NOČNEGA DELA V ŠVICI. Švicarski narodni svet je soglasno sklenil v smislu mednarodne pogodbe, da se prepove žensko nočno delo in pa vporaba belega (rumenega) fosforja pri izdelovanju vžigalic. PERZIJSKA VSTAJA. Trdi se, da je vplivalo rusko poslaništvo na šaha, da je nastopil proti zbornici in proti ministrstvu. Dne 18. t. m. sc je zopet streljalo po cestah in je bilo ubitih več oseb. Šah se je posvetoval z ministri in z odposlanci zbornice o položaju. BELGIJSKI KRALJ LEOPOLD. V soboto otvori belgijski kralj Leopold v Bruselju avtomobilno razstavo. — Kralj ima močno revmo. Dementirajo se poročila, da bi se bi! opekel pri zdravljenju. BALKAN. Turčija se opravičuje. — Sarafov. Črnogorska skupščina. Perski guverner se je opravičil pri cari-grajskent avstrijskem poslaniku zaradi zaprtih Avstrijcev Cepicha in Treota, ki dobita do petka odškodnino. — Turčija izda svojim poslanikom v inozemstvu ekspoze, v katerem zavrača očitanje, da so pustiti Turki umoriti Sarafova. Slovesen Sarafovov pogreb in ude- odidejo in vojščaki puščave so izginili ravno tako tiho in neopaženo, kakor so bili prišli. Rdeča, skalnata planota .nekoliko sto kopij in Remingtonovk in ravnina, ki je bila že drugič posejana z mrliči, to je bilo vse, kar si je priboril tisti dan angleški general. Škadron huzarjev je prišel prvi na oni kraj, kjer je bila plapolala uporniška zastava. Na gosto posejani Arabci so kazali dotično mesto. Zastava ni vihrala več, toda puška je še stala v grmu in okolu so ležali, z ranami na prsih, Fenijec *) in molčeče vrste njegovih Ircev. Angleži niso prerahločutni, a vendar je vzdignil iiuzarski stotnik svojo sabljo v pozdrav, ko je jezdil mimo onega s krvjo napotenega prostora. Britski general je poslal poročila svoji \ ladi in ravno tako je poslal svoji poglavar iz Hadendovvasa, samo slog in način je bil pri obeh nekoliko različen. »Kadra, šejk Itaden-dowskega naroda. Mohamedu Ahmedu, Alahovemu izvoljencu, pošilja poklone in pozdrave,« je začel zadnji. »Vedi tem potem, da smo se četrti dan tega meseca borili s Kafirci, ki se sami imenujejo Angleže; z nami je bil tudi poglavar Hussein 7. deset tisoč pravoverni-kov. Alah nas je blagoslovil, da smo jih razkropili in zasledovali eno miljo daleč, akorav-no ti krivoverci niso bili podobni egiptovskim psom in so nam pobili jako mnogo ljudi. Vendar pa upamo, da jih zopet premagamo, predno sc mesec pomladi, in zato upam, da nam pošlješ tisoč dervišev iz Ondurmana. V znak svoje zmage ti pošljem po tem slu zastavo, ki smo jo vplenili. Po barvi bi sodil človek, da jc bila last pravovernikov, toda Kafirci so radi prelivali svojo kri zanjo, da bi jo rešili, in zato mislim, da jim je iako draga, akoravno je majhna. *) Fenijci so bili člani politične zveze, ki jc bila ustanovljena I. 1887 v Novem Jorku in je imela nalogo boriti sc za neodvisnost Irske. ležba treh ministrov pri pogrebu dokazuje, da pospešuje uradna Bulgarija. vstaške odbore. — Črnogorska skupščina je odobrila trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Francoska »ločitev cerkve od države«. V cerkev Saint Louis d' Antin v Parizu pridejo dopoldne med službo božjo trije moža-kari s culo, ki jo začno tebi nič meni nič razvozlavati. Liudie naznanijo to župniku, ki jih prime, kaj da hočejo. »Mi srno se v smislu zakona konstituirali kot državna verska družba, in jemljemo cerkev v posest.« Bilo je v cerkvi mnogo ljudstva, ki je bilo ogorčeno nad to framasonsko predrznostjo. Župnik je telefoniral po policijo, trije možakarji so pa povezali svojo culo, v kateri so imeli mašniško obleko, in so jo odpihali. Ob italijanski meji je župnik v Seaint Mar-tin-Verubie upravljal tudi cerkvico, ki stoji na italijanskem ozemlju. V svoji gorečnosti so francoski likvidatorji konfiscirali tudi to cerkev. Cerkvena uprava toži zdaj francosko vlado pred italijanskim sodiščem. RUSIJA. V Varšavi je zborovala konferenca svo-bodomiselcev ter je sprejela sledeče resolucije: 1. Poljsko društvo svobodomiselcev nima nobenega političnega značaja; 2. društvo nima nič skupnega s prostozidarji, ker javno nastopa; 3. konferenca zahteva, da se zopet vpeljeta leta 1863 razveljavljena zakona 165 in 166 Napoleonovega Coda. — V Varšavi se jc ustanovila takozvana liga za pospeševanje trgovine in industrije na Ruskem Poljskem, katere glaven namen pa je, da izkuša zmanjšati uvoz blaga iz Nemčije. Vsi poizkusi boj-kotiranja so se dozdaj še izjalovili, ker judovski trgovci nočejo pristopiti k temu gibanju. Zato nastopa liga najbolj proti judovskim trgovcem. Tri leta so že skoraj minula, odkar se je odigrala historična drama Port Arturja. Možje, slavljeni kot junaki, stoje sedaj kot obtoženci pred najvišjim vojaškim sodiščem. Seveda vzbuja največjo pozornost general Ste-selj. Poleg njega sedi general Reuss, general Fock in prejšnji poveljnik Port Arturja general Smirnov. Obtoženci se smatrajo vsi za nedolžne. Kot priče je povabljenih 120 oseb. Vse sicer niso prišle, nekateri ne radi bolezni, druge zopet ne radi oddaljenosti. Predsednik nato vpraša priče, če je katera v sorodstvu z obtoženci. Javijo se generalmajor Bjeli in dopisnik »Novosti« Nochin. Kot prvo pričo zaslišijo generala Kuropatkina, ki jako dobro govori v prid Steselju in zvrača krivdo na Focka. Zlasti zanimiva so njegova izvajanja o strategičnih operacijah na Kvantun-polotoku in o pomanjkljivem oboroženju ruske vojne mornarice. Med zasliševanjem ge-neralmajorja Bjela pride do ostrega besedičenja med tem in Fockom ter njegovim zagovornikom. Bjeli zagovarja svojo artilierijo in povdarja, da je na višje povelje zapustil Kin-čav-pozicijo. Sklicuje se zlasti na to, da so vsi generali priznali, da je artiljerija pozicijo šele potem zapustila, ko se .ie uvidelo, da je ni mogoče več braniti. Priča general Tretjakov govori zelo obteževalno za Focka. Zelo ugodno za vse obtožence se jc izjavil general Ni-kitin. Pred kratkim so k prisilnemu delu obsojeni anarhisti pri belem dnevu ušli iz zaporov v Kerčovu. 13 anarhistov je zamenjalo obleko s civilno, napadlo paznike, jih razorožilo in zaprlo v celice. Vse to se je zgodilo tako tiho, da ni nihče zapazil. Nato so vzeli stražnikom orožje in jih zaprli v sobo. Slednjič so pretrgali telefonsko zvezo in zbežali na cesto, kjer so se razkropili. Dosedaj so ujeli šele dva ubežnika. V Peterburgu sta v noči od 18. na 19. decembra dva mladeniča streljala iz stanovanja, ki bi imelo biti policijsko preiskano, na uradnike, ki so imeli to nalogo. Pri tem sta bila ranjena dva uradnika, polkovni poročnik Kol-čak pa ustreljen. Revolucionarja sta ubežala. — V Kijevu so začeli pred okrajnim sodiščem razpravo radi pogroma v letu 1905. Obtoženih jc 86 oseb. od katerih jih pa 16 ni prišlo k razpravi. Od 637 prič jih manjka 197. Razprava bo trajala nad tri tedne. V Bjelostoku se sestavi odbor po naročilu generalnega guvernerja, ki ima namen, da preskrbi brezdelnim delo in da jih do tedaj podpira z denarjem. — Na ruski južnozahodni železnici na postaji Gnilyatrovo je bila ukradena železnični upravi cela priprava za se-salke (pumpe). Pred dobrim letom so nehali z delom v tem poslopju, katero so sedaj stra-žili posebni stražniki Vkljub temu so se drzni tatovi upali udreti v poslopje ter odnesti vse razven sten. Deklica, ki ie izvršila v Moskvi atentat na generalnega guvernerja Horschelmanna ter se preje kakor tudi sedai branila povedati svoje ime. ic bila obsojena na vešala. — Demisija mestnega poglavarja v Mosvi, generala Reinbota, sc razlaga iz tega, ker je odpuščal policijske uradnike brez dovoljenja generalnega guvernerja. Govori sc pa tudi, da postane Reinbot generalni guverner v Odesi. Trgovinski in industrijski minister je poslal borznemu komiteju v Odesi okrožnice, v kateri poroča, da ie dobil mnogo pritožb iz Francije in Nemčije o zanemarjanju dolžnosti od strani ruskih trgovcev. Zlasti so sc pritožili berolinski trgovski krogi in so celo poslali na Rusko enega odposlanca, da bi se poučil o ruskih eksportnih razmerah in prišel okom tem napakam. Vladivostok morajo zapustiti vsi judic. Dnevne novite. + Profesor Anton Foerster odlikovan. Sv. Oče papež Pij X. je podelil kapelniku pri ljubljanski stolnici, profesorju Antonu Foer-sterju, vitežki križ reda sv. Silvestra v priznanje zaslug na cerkveno-glasbenem polju. Iskreno častitamo velezaslužnemu skladatelju! + Novo politično društvo. Kranjsko deželno predsedstvo jc potrdilo pravila političnega društva »Kmečka zveza za sodni okraj Vrhnika«. + C. kr. kranjski deželni šolski svet jc dovolil, da se uvede na štirirazrcdnici na Studencu (Ig) v III. in IV. razredu za celo leto dopoldnevni pouk. Poludnevni pouk se dovoli v II. razredu dvorazrednice v Moro-biču. — Začasna učiteljica in ravnateljica enorazrednice v Polšnjeku je postala gospica Marija Habe. * + Sv. Jakob ob Savi. Župnik Sakser jc nevarno bolel, priporoča se v molitev č. gg. duhovnim tovarišem. + V Sostrem pri Ljubljani priredi šolska mladina na praznik sv. Štefana svojo prvo »Božičnico« s prav zanimivim in skoraj povsem izvirnim vsporedom. Igralo oziroma pelo bo okrog 40 otrok. Šola se za en dan izpremeni v bajno šumo, kjer stoji začarana škratova koča, kjer prodaja divja leska palice za »Nedolžnih otročičev dan« in kamor zaide včasih tudi kaka popotna »Deklica s tatnburico«. Pa tudi Jožef in Marija prideta mimo, ko potujeta vsak sveti večer v Betle-hem.' To se razume, da morajo biti v taki družbi tudi angeli. Glejte, kaj skrivnosti! A vseh ne smemo razodeti, pridite in poglejte sami to čudno reč! + C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se s 1 januarjem 1908 opusti dostavljanje denarnih pisem, poštnih nakaznic, plačilnih nakaznic poštnega hranilnega urada, poštnih nalogov in povratnih pošiljatev ob nedeljah. če ta nc pade na 1., 2. ali 3. dan v mesecu. Pošiljatve pa, ki se imajo po posebnem selu vročiti stranki takoj, ko pridejo, se bodo dostavljale slej ko prej. Takisto ima tudi prejemnik zgoraj označenih pošiljatev pravico, da vzame svoio pošiljatev tudi na nedelio med dopoldanskimi uradnimi urami, ne da bi mu bilo treba v to posebne izjave ali plačati kake pristojbine. + Kranjski deželni odbor je iz stražno-gasilnega zaklada podelil podpore nastopnim prostovoljnim gasilnim društvom: a) slovenskim, v deželni zvezi združenim: Ljubljana 800 K; po 200 K: Bohinjska Bela, Bled, Cirk-Ije (okraj Krško), Dobračeva, Dravlje, Kamna-gorica, Kamnik, Kostanjevica, Kropa, Ledine, Ljubno, Mirnapeč, Moravče. Pijavagorica, Postojna, Ribno, Rudotfbvo, Sora, Stob, Stude-no. Zgornja Šiška, Škofja Loka, Škofljica, To-mišelj, Trzin, Vače, Valtavas, Velka Loka, Vinica, Vodice, Vrhnika in Zabniča; po 175 K: Oameljni, Godovič, Predoslje, Ribnica, Rovte, Smartno-Tacen in Štefanja vas; po 150 K: Bizavik, Breznica, Dobrepolje, Dolsko, Duplje, Gorje, Horjulj, Jezica, Kranjskagora, Gornji Logatec, Mokronog, Motnik, Pirničc, Planina, Polhovgradec, J^azdrto. Semič, Sodražica, Srednjavas v Bohinju, Stara Loka, Stražišc, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Peter pri Rudolfovem, Št. Rupert, Vižmarje in Verb-Ijene; po 100 K:'Koroška Bela, Bloke, Borovnica, Crnivrh, Dol. Doienjavas pri Ribnici, Hotcderšica, Hrušica, Krka, Leše, Dolenji Logatec, Mengeš, Moste, Orehovica, Poljane, Radovljica, Slavina, Sorica, Sv. Gregor, Št. Jernej, Št. Jurij pri. Grosupljem, št. Vid nad Ljubljano, Spodnja Šiška, Šmarje, Šmartno pri Litiji. Trata, Trebnje. Tržič, Vrd, Vič-Glince, Železniki in Ziri; po 75 K: Brezovica, Cerknica, Črnomelj, Leskovec, Lukovica, Radeče. Senožeče, Št. Vid pri Vipavi in Žužemberk. Skupno 16.450 K- — b) nemškim v kočevski okrajni zvezi spadajočim društvom: po 200 K: Maverl in Zdihovo; po 170 K: Knežja lipa in Spodnji log; po 150 K' Poljanice in Belapeč; po 140 K: Kočevje, Onek, Mozelj in Reintal: po 100 K: Starilog. Hrib in Cmi potok; po 80 K: Svetli potok, Stara cerkev, Mirovec, Koprivnik in Nemška loka. Skupno 2.300 K. — V stražno-gasilni zaklad so vplačale zavarovalnice, oziroma zavarovanci: 1. »Slavija 4050 K 55 h; 2. »Graška vzajemna« 3450 K 96 h; 3. »Vzajemna v Ljubljani« 2054 K 51 h; 4. »Assicurazioni Generali« 1895 K 85 h; 5. »Phonix« 1841 K 93 h; 6. »Riunione adria-tica« 1314 K 44 h; 7. »Donau« 1057 K 20 li; 8. »Franco-Hungroise« 758 K 19 h; 9. »Dunajska« 747 K 48 h; 10. »Papirno-industrijska« 453 K 94 h; 11. »North British« 448 K 04 h; 12. »Fongiere« 341 J< 36 h; 13. »Concordia« 282 K 43 h; 14. »Družba za tovarne, rudnike in stroje« 204 K 76 h; 15. »Industrijska zveza« 163 K 75 h; 16. »Proti nezgodam« 49 K 01 h; 17. »Obča domača« 6 K 94 h h; 18. »Lipska« 2 K 48 h »Moravsko-ŠIezijska« 1 K 15 h; 20. »Sladkorna industrija« 68 h; 32. »Spodnj?-Avstrijska« 14 h. Skupno 19.126 K 70 h. H- »Občinska Uprava.« Te dni izide prva številka novega letnika »Občinske Uprave« Ta strokovni list, ki v poljudni obliki obdeluje vse važne strani javnega in zasebnega prava, se je zlasti našim občinskim in župnim uradom zelo prikupil. Kako z zanimanjem ga slovensko občinstvo čita, pričajo najbolj vprašanja, ki jih je rešilo uredništvo v minolem letu nič manj kot 439. Vprašanja in odgovori zavzemajo v zadnjem času več kot polovico listove vsebine, kar povzdigne zanimivost istega. Obžalovanja vredno je. da se najde še vse polno naših izobraževalnih društev, ki na list niso naročena, dasi je »Občinska Uprava« edini slovenski list, kjer si naše ljudstvo na lahek način bistri pravno razumevanje. — Naročnina za »Občinsko Upravo« ki izhaja po dvakrat na mesec, znaša samo 6 K. plača sc pa lahko tudi v dveh poluletnih obrokih po 3 K- Uredništvo vodi tudi v prihodnjem letu g. dr. Vla-dislav Pegan. Ta list prav toplo priporočamo ! + Fond za odpadnike. Priobčili smo že vest, da so liberalni Slovenjani zložili ne vemo koliko desetič in vinarjev, da bi ž njimi reševali slovenske bogoslovce »iz rimske sužno-sti.« Ti gospodje si mislijo morda reševanje »bogoslovcev« podobno kakor otroci »odkupovanje zamorčkov«. Naj le zlagajo, če jim starši zato denar pošiljajo! Masarykov »Čas« v Pragi pa objavlja oklic, da naj se začne za fond, iz katerega se naj podpirajo odpadli katoliški duhovniki. V tem oklicu se naglaša, da so »najizdatnejši borivci proti cerkvi« ravno duhovski odpadniki. Torej ne zato, da bi te »uboge reveže«, ki se jim baje tako slabo godi, če odpadejo od svojega poklica, reševali in podpirali, nabirajo denar, ampak da bi pridobili »izdatnih borivcev« proti cerkvi. To se glasi vse drugače, kakor pa Masarykove teorije o humaniteti in svobodomiselnosti, ki jih v resnici ravno svobodomiselci nc poznajo, ampak le divje agitirajo za odpad. + Dopolnilne volitve v cenllno komisijo za priredbo osebne dohodnine za ljubljansko okolico. K naši tozadevni notici pripominjamo, da naj volivci pošljejo svoje glasovnice s poverilnicami vred volivnemu komisarju g. Franu Zajcu, c. kr. finančnemu svetniku (ne nadzorniku) v Ljubljanu. — Glasovnico podaje volivnemu komisarju volilec sam osebno, ali pa mu jo frankovano po pošti pošlje. Nefrankovane ali premalo fraukovane po pošti poslane glasovnice sc ne sprejemajo. Vsak volivec mora pri oddaji glasovnicc pokazati in oddati svojo poverilnico; ako je glasovnico po pošti doposlal volivnemu komisarju, tedaj mora poverilnico glasovnici pridejati. Priporočajo se sledeči kandidatje: Za II. razred: Anton Delec, župan v Št. Vidu, član, in Jožef Šusteršič. župan v Medvodah, namestnik. Za III. razred: Matija Pečkaj, posestnik, Vrhnika, član, in Andrei Remškar, posestnik, Brezo-vica, namestnik. + Iz Beneškega. Umrl je občečislani in priljifbljeni č. g. Anton Trušnik, k^plain v Briščah ob Nediži. Pokojnik je bil mirnega in pohlevnega značaja; živel je skromno in ugledno, neutrudljiv v izvrševanju stanovskih dolžnosti in vedno pripravljen pomagati, tudi kjer ni bil obvezan. Rahločutna, narodno zavedna duša se je pridno bavil s slovenskimi knjigami, navduševal se za pobožno slovensko petje in celo, po svojih močeh, za poezijo. Spisal je več slovenskih pesmic in nekatere prigodnice je dal o raznih prilikah tudi natisniti. Ljudstvo ga je iako spoštovalo in ljubilo, kakor tudi njegovi duhovni tovariši. Umrl je prerano, kar je tembolj žalostno za naše duhovne razmere. Star je bil 62 let. Blag mu bodi spomin! — Zdaj ste v šentpe-terski župniji dve kaplaniji brez duhovnika, kajti č. g. Josip Domeniš je prestavljen iz Dolnjega Brnasa v Topolove pod šentlenar-sko župniio. — Hllnka. »Čechu« se poroča iz Rima, da stoji stvar obsojenega in na Mažarskem suspendiranega slovaškega župnika Hlinka v Rimu dobro. — Tvornico sodavice v Zgornjih Domžalah namerava ustanoviti J. Knralt, posestnik v Zgornjih Domžalah. Komisionelni ogled bo 28. t. m. — Ogenj v mlinu. Mlinar 1. Sterle iz Išče št. 4 je pred kratkim ob 10. uri ponoči natresel žita na kamne, in šel spat ter pustil mlin pol ure brez nadzorstva. Žito se je po-mlelo, a kamni so tekli prazni naprej, vsled česar je gotovo vsled kake ukrešene iskre nastal ogenj. Škoda ni velika. Obtoženi ie bil danes pred okrajnim sodiščem obsojen vsled prestopka varnosti tuje lastnine na 10 K globe ali 24 ur zapora. — Občinske volitve v Zagrebu. Včeraj so se vršile dopolnilne občinske volitve v Zagrebu in sicer za prvi razred. Izvoljen je kandidat »neodvisnega meščanstva« Kontak, za katerega so glasovali tudi mažaroni. Kontak je dobil 110 glasov. V ožjo volitev so prišli kandidat Starčevičeve stranke prava Kršnjavi (dobil 98 glasov), Avg. pl. Pisačič, kandidat kluba večine obč. zastopa (dobil 96 glasov), kandidat neodvisnega meščanstva Radkovič (dobil 86 glasov) in kandidat neodvisnega meščanstva Deutsch (dobil 85 glasov). V noči pred volitvijo so nekateri zli-kovci zamazali hišo župana dr. Amruša. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici je dne 8. in 15. decembra priredilo društveno predstavo s petjem in tamburanjem. Občinstva je bilo pri predstavi natlačeno jiolna prostorna društvena dvorana. Igralke, pevci in tamburaši so vnovič pokazali, da so vajeni javnega nastopa. Društvo se pripravlja za novo predstavo o božičnih praznikih. — V Črnomlju bode letošnji veliki blagovni in živinski božični semenj v ponede-Ijek, dne 23. decembra 1907. — Zopet vlom v Trstu. Dnes ponoči, od 17. na 18. t. m., so neznani tatovi vlomili v Lloydovo skladišče v prosti luki in v zgornje magacine. Odnesli so precej blaga (žameta). — S splošno stavko grozi tržaško delavstvo, ako se ne ugodi stavkujočim težakom. V tem slučaju proglasi namestništvo v Trstu takoj obsedno stanje. — Štrajk. Danes so pričeli stavkati tudi vozniki, ki dovažajo. oziroma odvažajo blago. Stavka težakov se še vedno nadaljuje. Stavkajo tudi delavke (sesalote), katere zbirajo fižol, kavo itd. Čuje sc, da nameravajo prosto luko popolnoma zapreti. Po mestu se vlačijo cele trume stavkujočih. Na oglu vsake ulice stojita en orožnik in en stražnik. Pomnožena jc tudi policija na konjih, katera patrulira po celem mestu, posebno pa ob morju. Stav-kujoči imajo šc vedno vsaki dan shode. De- lodajalci se nočejo na noben način udati. N. D. O. jim je dala precej delavcev na razpolago in kakor sem izvedel od kompetentne strani, delajo slednji po nekod za 9 gld. na teden, med tem, ko so imeli stavkujoči pred stavko po 14 gld. Radi tega so socialisti kar divji na Slovence. — Štrajk voznikov je proglašen v Trstu. »N. D. O.« ima danes shod, na katerem bo protestirala tudi proti temu štrajku. — Morilec tretjega kočijaža v Trstu aretiran? Pred truplo umorjenega kočijaža so pripeljali nekega moža, katerega so prijeli na Notranjskem. Mož je plakal in plakal in končno se mu je tudi posrečilo dokazati svoj alibi. Ta mož, ki je bil tako po nedolžnem prijet, je Slovenec Josip Pahor iz Mirna in je šel na delo na Rakek. Druge vesti trdijo, da je včeraj zvečer tržaški policiji sc res posrečilo aretirati pravega morilca. Njegovo obličje da j>o-polnoma odgovarja izjavam prič. Policija o tem še molči. — O pokojnem gospodu Ivanu Kosu nam piše prijatelj: »Slovenec« je prinesel vest o smrti Ivana Kos (umrl v Carskem selu); prinesli so jo tudi drugi listi — šahovski niso zaostali. Pozabili so pa povedati, da pokojnik ni bil Rus, ampak Slovenec, ki se je pečal posebno rad s šahovskimi nalogami Američana Loyda. V letu 1869 je prinesel »Glasnik« eno njegovih nalog kot original. »Bohemia« pravi o njem, da je bil »der in friiherer Zeit viel-genannte Aufgabenkomponist«. — Hrvatsko primorsko gledališče v Pulju. Hrvatsko primorsko gledališče pod vodstvom ravnatelja Markoviča je doseglo v Pulju s svojima predstavama velikansk uspeh. Občinstvo se je udeležilo v velikem številu obeh predstav ter jima sledilo z velikim zanimanjem in navdušeno pozdravljalo vse igralno osobje. — Visoka starost. Na Reki je umrla v soboto vdova Roza d' Andre v starosti 102 let. Umrla strrka je bila vdova po nekem Francozu, ki je prišel v Reko z Napoleonovimi četami. Zapustila je okrog sto vnukov, pravnu-kov in pra-pravnukov. — Ubilo je Lloydellu v Ameriki v premo-gokopu Slovenca Jakoba Kranjca, doma iz Grahovega na Notranjskem. — V Calumetu sta v rudniku našla smrt Matija Čikada in Jožef Pašič. — Boj občine za katoliškega učitelja. V Bresku na Moravskem jc bilo izpraznjeno mesto učitelja. Občina je odločno zahtevala učitelja katoliškega mišljenja. Učitelji, večinoma Masarykovi pristaši, so sklenili nato občino bojkotirati. Zupan Langer je medtem najod-telj katoliškega mišljenja, ker v nasprotnem ločnejše zahteval, da v občino pride samo uči-slučaju bodo občani svoje otroke sami pod-učevali. To je ix>niagalo. Danes ie v občini učitelj katoliškega mišljenja. — Bolezen č. g. svetnika Brulca. Dobrim prijateljem na razna pismena vprašanja bodi naznanjeno, da se je bolezen preč. gospoda svetnika Fr. Brulca, župnika na Veliki Dolini zelo shujšala. Bodi blagi gospod še naprej v molitev priporočen! — Velik ulom. V Marseillu je bilo vlomljeno pri kolonialni tvrdki Martin in Baum. Vlomilci so odnesli 50.000 frankov v gotovini in 50.000 frankov v rednostnih papirjih. Delavec poneverll nad 100.000 frankov. Neki pariški tvorničar je dal zapreti svojega delavca, ki mu je poneveril tekom let nad 100 tisoč frankov. Dasi je zaslužil tedensko le 55 frankov, je imel v pariški okolici 20.000 frankov vredno vilo. — Najhitrejša ladja na svetu. Najnovejši rušilec torpedovk v Londonu .ie dosegel pri preizkušnji vožnji 44 milj in je torej najhitrejša — Društvo zdravnikov na Kranjskem bo imelo redni občni zbor v ponedeljek, 23. dec. ob polu 8. uri zvečer v salonu hotela »Union«, I. nadstropje. — Šole so zaprli radi škrlatice v Zagrebu. Zlasti v zadnjem času se ie začela ta bolezen zelo razširjati. — Vihar na Jadranskem morju. Od 16. t. m. divja na jadranskem morju močan vihar, vsled česar so morali vstaviti promet z manjšimi obrežnimi parniki. — Istrski iredentarji. Pretekli ponedeljek je imelo italijansko politično društvo istrsko svoj shod v gledališčni dvorani v Poreču. Shoda sta se udeležila liberalna poslanca Rizzi in Bartoli in vsi italijanski poslanci istrskega deželnega zbora. Shodu je predsedoval Be-natti, ki je shod otvoril s precej dolgim govorom. — Tema je bila: Oh! kako smo se bla-mirali pri zadnjih volitvah! Benatti in vsi ostali so vedno povdarjali, da morajo složno nastopati, da se zopet povzdigne stara liberalna italijanska slava. To sc lahko zgodi s pomočjo mladih, da se namreč »organizacija mladih« združi z društvom v en politični agi-tacijski centrum. Iz poročila tajnika se je raz-videlo, da obetajo za sedaj mladi samo svoje sodelovanje. Vsak govornik ic začel svoj go-vor s samohvalo, a ga končal z nado na boljši napredek. Govori se, da mnogi sami tega ne verujejo. LjubllansKe noulce. lj Odlikovani delavec. Kranjski deželni predsednik je jjodelil delavcu Ivanu Zupanu, ijublj. stavbne tvrdke Faleschini & Schuppler, častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. lj »Društvo slovenskih profesorjev«. Glavna skupščina »Društva slovenskih profesorjev« bode v nedeljo, dne 22 decembra, ob 10 uri do|>oldne v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. Dnevni red: Nagovor predsednika. Volitev predsednika in dveh odbornikov namestnikov. Poročilo tajnikovo, blagajtiikovo in poročilo preglednikov. Po- ] ročilo o šolskih knjigah. Resolucija o sloven- ! skem srednjem šolstvu. Predlog o snovanju strokovnih odsekov. Matura. Slučajnosti. — Prejšnjega dne, v soboto, bo v gledališču prvič uprizorjena Cankarjeva satira »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. V nedeljo zvečer ob 9. uri bo prijateljski sestanek v hotelu »Ilirija«. Ij Samoumor na pokopališču. Včeraj popoldne se je ustrelil na pokopališču pri Sv. Krištofu blizu Souvanove rakve neki boljše oblečen mož, star kakih 76 let, v desno sence, neki dr. Oton Brumler iz Gradca. Pri samomorilcu so našli več jx>setnic in pisma na gra-škega odvetnika dr. Neumayerja in pa na nekega berolinskega generala. Pri samomorilcu so dobili listek, na katerem je samomorilec napisal, da se jc usmrtil zaradi neozdravljive bolezni. Pri samomorilcu so dobili približno 130 K gotovine. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Ij O ri Jebačinu, bi iz tega sledilo, da vlomilci niso bili domačini. Čudno je seve, da bi tatovi tako orodje kar proč metali. Ij Ni bil umor, ampak samoumor. Kakor sc je sedaj poizvedelo, je na kamniški progi najdeni Prašnikar končal svoje življenje s sa-moutnorom. En dan preje je opravil še spoved, potem sporočil doma, da gre v Kamnik, kupil si zdravila in ie napravil svojo oporoko. Ni izključeno, da se mu je zmešalo. Ij Prepir med branjevkami. Danes je stal pred okrajnim sodiščem Andrej Zakotnik, delavec, iz Hradeckega vasi, iu njegova žena Urša. Andrej Zakotnik je rad pripoznal, da je pet dni po vrsti zmerjal na »placu« branjevko Polono Dimic, iu ji celo enkrat v zobe pljunil. Urša Zakotnik, ki .ie tudi branjevka, pa je govorila okolu, da je »čudno«, ker hodi branjevka Helena Serbol toliko za njenim možem in da ima bržkone kaj »ž njim«. Urša je stara žc čez 60 let, Andrei pa ima 55 let. Andrej in Urša sta dobila vsled prestopka razžaljenja časti vsak po 48 ur zapora. lj Siemens & Halske, akcijska družba, ki je zgradila tudi ljubljansko cestno železnico, ima letos obratnega dobička 10,974.825 mark, ostane čistega dobička 8,717.368 mark. Res, da tega dobička ni naredila v Ljubljani, pa tudi štediti ji ni treba pri ljubljaniski cestni železnici, kajti gospodje delničarji si bodo ob novem letu razdelili na 11% dividendah 5,995.000 mark. Ii Dne 18. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 146 volov, 103 krave in teleta; skupaj 249 glav. Kupčiia ie bila srednja. Cene goveii živini so bile 56 vin. do 66 vin. kilogram žive vage. lj Iz Amerike se ie danes pripeljalo z. Gorenjcem 650 oseb, večinoma Hrvatov. lj Nad firmo pobeglega trgovca Ernesta Sarka je danes trgovec F. Iglič obesil svoio firmo. * * * lj Nekaj utrinkov iz poštnih krogov. Delo po predpisih hoče poštna birokracija s tem zadušiti, da ne pusti nobene brzojavke in nobenega obvestila po pošti dostaviti. — Imeti morajo različna strokovna društva privatne osebe, katerim se lahko sporoči o gibanju vrlih zavednih tovarišev. Danes se ie tudi v Ljubljani žc precej čutila zamuda, jiosebno pa pri vožnji pošti. Želeti bi bilo, da bi tudi gg. državni uradniki nekoliko bolj podpirali upravičene težnje gg. oficiantov, katci z njimi delajo isto službo noč in dan skupaj. — Kakor je opaziti, imajo nekateri gospodje kolegijal-nost samo na jeziku, ne pa tudi v srcu. —-Vsak navaden delavec ima več prostosti v svojem socialnem delovanju, kakor pa kak poštni oficiant, od katerega se zahteva precej naobrazbe, da zamorc upravljati uradniške posle. — Tovariši pogum! Simpatije slavnesra občinstva in č. gg. državnih poslancev so na naši strani. — Položnice prilaga današnji številki naše upravništvo za vse cenj. naročnike brez izjeme. Oni gg., ki so naročnino za naprej že obnovili, naj izvolijo položnico shraniti za drugo priliko ali jo pa izročiti kakemu novemu naročniku. Izvolite se jih poslužiti čim preje mogoče. — Tem potom pa vljudno in najnui-neje prosimo, naj se te položnice porabijo samo za plačevanje naročnine za »Slovenca«, ker nam vsaka drugačna poraba povzroča obilo sitnosti, ki so posebno mučne ob novem letu. vrhutega pa uprava ne more jamčiti za pravilno rešitev drugih poši-ljatcv. — Sedaj imajo itak vsi časopisi svoje položnice in vsakemu najbolj ustrežimo, ako mu plačamo naročnino po njegovi položnici. Torej šc enkrat: »S 1 o v c n č e v e« položnice s a m o z a »S I o v e n c a«. Telefonska In brzojavna poročila. SLAVA ANTONU FOERSTERJU. Vižmarje, 19. dec. Mnogozaslužneinu gospodu Antonu Foersterju ob izredni priliki praznovanja sedemdesetletnice, prvoboritelju in ustanovitelju prave cerkvene glasbe na Slovenskem, vodji orglarske šole, očetu vseh slovenskih organistov in pevovodji, prvemu slovenskemu skladatelju, kličejo nekdanji hvaležni učenci: Dal Bog dočakati še let Vam veselih in srečnih! Vaše plodonosno delovanje bode ostalo zapisano v kroniki cerkvene glasbene literature, ime Vaše pa bode zapisano v srcu vsakega organista, dokler obstoji stan njegov. Za osnovni odbor organistov: Rus. BARON BECK PODAL CESARJU DEMISIJO. Praga. 19. decembra. »Narodni Listy« poročajo: Včeraj je cesar v avdijenci sprejel ministrskega predsednika barona Becka, ki niti je podal poročilo o situaciji v parlamentu. Ker v ministrstvu ni soglasja radi hebskega jezikovnega razpora pri sodišču, je podal Beck cesarju svojo demisijo. Cesar Beckove demisije ni sprejel in naročil Becku, naj ne-sporazumljenje odpravi iz kabineta. DR. \VEISKIRCHNER SEKCIJSKI ŠEF. — DR. LUEGER TAJNI SVETNIK. Praga, 19. dec. »Union« poroča, da bo predsednik državnega zbora, dr. \Veiskirch-ner, imenovan za sekcijskega šefa v delavskem ministrstvu. Povodom povsem gotove nagodbe dobi dr. Lueger visoko odlikovanje. Imenovan bo za tainega svetnika. SEJA NAČELNIKOV KLUBOV. Dunaj, 19. dec. Danes se ie vršila seja načelnikov državnozborskih klubov. Predsednik VVeiskirchner ie povedal, da so umaknjeni vsi nujni predlogi. Danes in jutri se v drž. zboru vrši drugo in tretje branje proračunskega provizorija, v soboto reši zbornica sladkorni zakon in nekaj manjših predlog. Proračunski odsek bo zboroval sredi januarja, v soboto bodo razdeljeni referati. Tudi več drugih odsekov bo zborovalo med parlamentarnimi počitnicami. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 19. dec. V današnji seji državnega zbora so vložili poslanci dr. Korošec, Roškar in tovariši interpelacijo v zadevi železnice proti Št. Lenartu, Ptuju, Rogatcu in Brežicam. Novoizvoljeni poslanec Daczynski je danes zaprisegel. Predsednik je naznanil, da poslanec Bačinski prosi zbornico oproščenja. Nato zbornica nadaljuje debato o proračunskem provizoriju. STAVKA TEŽAKOV V TRSTU. Trst, 19. decembra. Uslužbenci trgovskih in spediterskih tvrdk so na shodu sklenili protest proti onim tovarišem, ki so sc med stavko težakov dali porabiti za težaška dela, in so sklenili stavko tudi denarno podpirati. — Zloženih in naloženih je bilo v pristanišču vsega skupaj 712 vozov. Tudi vozniki so sklenili, da opuste delo. Sploh narašča zopet stavkarsko gibanje. MORIVEC KOČIJAŽA V TRSTU. Trst, 19. decembra. V Gorici so zaprli nekega mladega moža, ki je tak, kakor opisujejo morivca Vidalovega. Ime mu je Ame-deo Michelutti, ie rojen v Laškem Vidmu 1890, trgovski agent. Prišel je peš iz Trsta v Gorico, češ, da nima denarja. Pravi, da je spal dve noči v gostilni, druge v kavarnah in da je v petek šel iz Trsta. Trdi, da je nedolžen. Našli so pri njem omadeževano ruto, ki_.io bodo preiskali. PASIVNA REZISTENCA. Trst, 19. dec. Rezistenca vsaki dan narašča pri vseh poštnih in brzojavnih uradih po mestih in na deželi. Pisma in brzojavke se dostavljajo strankam s precejšnjo zamudo. Ta zamuda je posebno občutna pri dostavljanju brzojavk, kajti marsikdo dobi brzojavko prepozno. da bi mogla dobljena brzojavka imeti pri njem oni uspeh, ki jej je bil namenjen, ko je bila oddana. Poroča se. da imajo nekateri tukajšnji borzisti žc jako velike izgube, radi zamude na dostavljanju brzojavk. Ravno tako, ali še hujše, sc godi z blagom (poštni paketi). Predsinočnjim da je zaostalo 400 paketov be-Ijaške poštne ambulance. V Nabrcžini je bilo predvčerajšnjm zaostalo 260 paketov, a v Gorici na poštnem uradu na kolodvoru državne železnice 150 paketov. Posebno da je huda rezistenca v Opatiji, kamor da ie bil šel predvčerajšnjim višji poštni komisar Humel, ki da je tam vzel na zapisnik vse tamošnje j)oštne uslužbence. Jako občutna je pasivna rezistenca tudi v Pulju, kjer imajo parniki, namenjeni v Dalmacijo, vsled rezistence kar po 24 ur zamude. — Na tukajšnjih poštnih uradih pa nimajo poštni uradniki skoro nič dela, ker blago ne prihaja od nikoder. S pasivno rezi-stenco, z izvrševanjem dela točno po predpisih, pa zna ta zadrega priti do nepredvidenega. IZPRED TRŽAŠKE POROTE. Trst, 19. dec. Radi zločina ropa jc prisodilo tržaško porotno sodišče ISIctnemu težaku Mariju Fuser štiriletno ječo, poostreno s postom. VOLITVE V HRVAŠKI SABOR. Budimpešta, 19. dec. V političnih krogih se trdi, da bodo volitve v hrvaški sabor dne 21. januarja. SPRAVA MED ČEHI IN NEMCI. Dunaj, 19. dec. Na današnjem zborovanju nemških strank ie predložil Chiari resolucijo, s katero se pozivlje vlada takoj predložiti svoj program za spravo med Čehi iu Nctn-ci na Češkem, da tako nastane skoro red v deželi. Tudi stranke naj takoj prično s pripravljalnimi deli. O tej resoluciji sc na popoldanskem zborovanju nadaljuje razprava. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 19. dec. V današnji seji ogrskega državnega zbora je imunitetni odsek poročal o zadevi poslanca Popoviča in Supila ter je predlagal Popoviča izključiti za 14 sej, Supilo pa da mora prositi oproščenja. Poročevalec manjšine Mazuranič jc protestiral proti temu, češ, da so imunitetni odsek vodili politični nagibi. Predsednik je dal Mazuraniču ukor. Nato je Supilo prosil oproščenja v hrvaškem jeziku. Velik nemir. Klici: Mažarski naj govori! Nato je Supilo bavil se z razporom v predsedstvu in zahteval, naj se vendar že napravi red: predsednik pusti Hrvatom govoriti hrvatski, predsednika pa nc. Batthiany kliče: Vi delate po ukazih z Dunaja! Weckerle je ostro govoril proti Hrvatom, češ, da iz ogrskega hrvaškega zbora hočejo napraviti hrvaški deželni zbor. KONFERENCA BIVŠE HRV. NARODNE STRANKE. Zagreb, 19. dec. Pri konferenci bivše narodne stranke je ostal v manjšini predlog Jo-sipovičev, da ne nastopi stranka kot taka pri volitvah v hrvaški sabor. Člani, ki žele še politično delovati, naj bi nastopili kot divjaki ali se pa pridružili kaki obstoječi stranki. Proti Josipoviču ic nastopil Tomašič, ki je izposlo-val, da sc odkloni Josipovičev predlog. RAIICH IN RAKODCZAY. Budimpešta, 19. dec. Iz vladnih krogov se poroča, da se je Rauchova misija izjalovila. Ogrska vlada sodi, da ni vredno izpreminjati banovega mesta, ker nimata ne Rauch ne Ra-kodczay nobene svoje stranke in nobene opore med hrvaškim ljudstvom. Hrvaška koalicija izjavlja, da ako postane tudi Rauch ban, bi to nc izpremenilo položaja, ker je boj koalicije naperjen proti ogrski pragmatiki in proti ogrski vladi. MOLTKE-HARDENOV PROCES. Berolin, 19. dec. Moltke-Hardenov proces se danes nadaljuje. Harden je zavit v kožuh, jako slabo izgleda ter opetovano kašija. Drž. pravdnik je zahteval tajnost obravnave, sklenjena jc bila pa javnost. DIJAŠKI NEMIRI V ATENAH. Atene, 19. decembra. Med dijaštvom je zopet mir. Univerza je za 14 dni zaprta. NEMIRI V PERZIJI. Teheran, 19. decembra. Tu se nadaljujejo nemiri. Po mestu uporniki grade barikade. Ropi in umori so na dnevnem redu. Trgovine so zaprte. NEMIRI V MAROKU. Parta, 19. dec. »Journal dc Debats« poroča iz Fesa, da se vstaja hitro širi okolu mesta. HUD MRAZ V GALICIJI. Lvov, 19. dec. Po vsej Galiciji je zavladal hud mraz. Včeraj so našli v mestu dve osebi zmrznjeni. ŽITNE CENE. Budimpešta 19. decembra. Pšenica za april.......13° 17 Pšenica za oktober......11*10 Rž za april.........12" 13 Koruza za maj.......■ . 7 33 Oves za april........849 Efektiv: brez prometa. r " jjpnii nne - za vsako rodbino je Jax-ov šiualnl stroj. POTRES. Arsellno, 19. decembra. V Salermu so včeraj zvečer čutili močan potres. Poročil o škodi še ni. SMRT V TUJINI. Gasteln, 19. decembra. V predoru skozi Ture je bil povožen delavec Hajdukovič, ki je kmalu nato umrl. REPUBLIKANCI V ITALIJI. Rim, 19. dec. Prof. Ghisleri je začel izdajati republikansko glasilo »La Ragione«. Namen mu je boj proti kraljestvu in papeštvu. NASI. Rim, 19. dcc. Poslanska zbornica je z veliko večino odobrila, da je bil Nasi aretiran. iiGj AN C JOŽEFOVA grenka »oda. Najboljša prilika božični nakup po globoko znižani ceni priporoča konfekoijska trgovina za gospode, dame, dečke in deklioe. A. Lukič Pred škofijo štev. 19. 2397 25 Izjavo in preklic. Midva Fe r d i n a n d in Helena Vode sva tekom meseca novembra o obrti gospoda Andreja Mejača, trgovca z vinom v Komendi, pojavila lažnjive govorice, hoteč mu kot konkurentu škodovati na njegovi trgovini. Ker so dotične vesti neresnične, obžalu|eva vse najine glede gospoda Mejača izrečene neresnične govorice in se mu zahvaljujeva, da je nama vsled najine prošnje razžalitev odpustil in da ni vložil proti nama tožbe. Zajedno obljubujeva, da ne bodeva kaj slabega govorila o gospodu Mejaču, ker ga poznava kot poštenega, vestnega in solidnega trgovca. 15. V Kaplji vasi decembra 1907. pri Komendi, dne 2837 1-1 Ferdinand Vode, posestnik in trgovec z vinom. Helena Vode, soproga prvega. KajnovejAa buditn ce (VVecIrsr) j> »olnlm ivomnem z bltjom K 6 - T'rva kvaliteta z masivnim kolesjem. bij« ure ln pol ure, zbudi z glasnim stolpovlm zvonenjem. lipo pillrano okroglo lesen okvirje, bela clftrnlci iz slekla io cm v premeru, samo K 6. . Ma a ciferniDo, avctl ponoil K 7' — . — < leta pismene u> rancije. Kar ne dopade, se dob* denar nazo|. Poille po povzetju Max BOhi.e^Dufai |v Margarelftnatrassp 27 Zthlt»a|le moj cenik i '>000 podobami /a*»oni Irankn. pariška svetovna razstava 1900: ,GR£ND PRW. ?567 6 4 Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. Pristno, če na podplatu ustanovno leto : 1860 J* * - tftl" Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov I Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago. * mmrrrsrM I V največji izberi od K 72-340 K. V enostavni in bogati izpeljavi pri Ivon Jflx-u & sin Ljubljana, Dunajska cesta 11 Tovarna v Unca, ustanovljena 1.1867. Svarimo pred nakupom manj vrednega blaga, naši šivalni stroji se poznajo po tej-le tovarniški znamki: 'furUaiimascbinen jI mtealMilnJ 7 tftatoGtrcrtJ\ J, O cd 00 Pouk v vezenja brezplačno. Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si uso|am javiti, da sem si nabavil nnjnrovej&i 4 24-5 voz za pB*©wažasuj© pohištva ter se poročam gj za selitve in razne druge vožnje L°nanhinižiih L* v A * 7 b s l Konečno priporočam TiT.p-rnrjrpr.t 1 ri H TU" ler be,ežim svojo zalogo pluLLIUgO) JLL UI V velespoštovanjem NKARTiN LA^^ERT, Ljnbl^ann, Kolodvorske uiiot«. primerna božične) -darilci- (V nedeljo, 22. dec., bo trgovina odprta.) ic , P° o6' if Vi stf V °V" fUt6 rtiC6'.! ** sv n<>v st. vv L ® V L1 v0' ,10' A' s>f,,,, ceP-V, ** SP' O^bc^V l/O P x° ve Vse to priporoča v najobilnejši izberi ob retlni postrežbi pr trgovina za modno in ktobuK« C. J. Hamann| ^ LJubljana« ^ Prilog* 293» ito*. „8Io*mwp" dni 19. decembra 1907. Govor poslanca dr. Benkovičo. Dr. Benkovič začne slovenski ter zagovarja stališče zastopnikov slovenske kmečke zveze za Štajersko v nagodbenem vprašanju, omenjajoč tudi debato o draginji živil, ter se peča z agrarnopolitično stranjo nagodbe, o konvenciji radi prometa z živino, o ogrski obljubi reforme vinskega zakona in terminske kupčije, in vplivu gospodarske ločitve na lesno trgovino, posebno v savinjski dolini, na izvoz piva, razpravlja o surtaksi na sladkor in nemški nadaljuje: Visoka zbornica! Ko sem utemeljil votlini svojih ožjih tovarišev, in sicer z mirnim srcem — to stališče bom lahko zastopal vedno se hočem dotakniti stališča našega juga v monarhiji. Nehote se rni usiljuje primera med našim avstrijskim jugom in med jugom v drugih državah, n. pr. v Italiji in Franciji. Po-vsodi vidimo isto prikazen, da namreč vladu smatrajo jug kot pastorko. Videli smo, da se ie vlada v Italiji začela ozirati na jug šele, ko so izbruhnili veliki nemiri za kruli in so anarhistične težnje ljudstva opozorile vlado na spodnjo Italijo. Videli smo to tudi na Francoskem. Neki vinogradnik je moral tukaj opozoriti vlado, da v južni Franciji ni vse v redu. Francoska je stala takorekoč pred revolucijo, treba jc bilo upora vinogradnikov, da je vlada obrnila večjo pozornost na jug. Isto prikazen vidimo v Avstriji. Tudi pri uas jc bila dosedaj vlada gluha iu nema za vse glasove obupa, ki so prihajali od juga. Naše vlade so pustile, da je pobledcl sijaj benečan-ske in pozneje francoske vlade; mirno so gledale vrvenje na jugu, dokler ni isto prešlo na politično polje, dokler ni takozvana reška resolucija zbudila vlado iz spanja. Reško resolucijo, ta memento, to slovesno odpoved od Avstrije, smatram za intermezzo, ki je sedaj končan na srečo ne le Hrvatov, ampak tudi — to naglašam — na srečo Slovencev; upam, da ostane ta intermezzo edini svoje vrste, ker trdim, da smo tudi mi Slovenci pri tem interesirani; kajti ob onem času, ko se jc resolucija sklenila, ne da bi se bilo nas vprašalo, smo si nehote rekli: Kaj se zgodi z nami, če sklepajo naši bratje zvezo z Ogrsko brez nas in nas izpustijo iz hrvaške politike v prihodnjosti? Prišlo je razočaranje! Kajti kljub resoluciji so dobili Hrvatje kodificirau ogrski službeni jezik, kljub resoluciji je bil vsiljen Hrvatom ban Rakodczay in kljub resoluciji morajo bojevati naši braje v Budimpešti v parlamentu zoper brutalno pretežno večino boj brez upa zmage." Upam, da se bo ta boj pri umikanju kajti kot takega ga smatram — Hrvatom posrečil. Jaz bi rad samo povdarjal, kaj se ima zgoditi pozneje.' Po mojem mnenju bi bila prava politika — nimam sicer pravice dajati Hrvatom tozadevne nauke, mislim pa, da sem opravičen izraziti naše želje, ker smo mi tukaj (v prvi vrsti) interesirani — da sc Hrvatje in sploh Jugoslovani po tem porazu koncentrirajo nazaj, zberejo svoje moči in pritegnejo tudi nas Slovence ter prično potem nov boj zoper našega skupnega sovražnika, zoper dualizem. Hrvatje najdejo pri tem v nas naravne zaveznike. Mi smo njihovi zavezniki po jeziku, kulturi, zgodovini in sploh vsled geogra-fične lege. Naglašati moram še enkrat, kar sem naglašal že preje, da bomo mi Slovcnci mislim, da govorim v imenu kluba — takoj, ko pride zato pravi čas, vzprejeli boj z vsemi parlamentaričnimi sredstvi in silami, če bomo gotovi, da s tem uničimo ne samo nagodbo, ampak tudi dualizem (živahno pritrjevanje in ploskanje!) in čc nastane po tem boju na jugu samostojna ne rečem država — politična individualnost, ki obsega tudi Slovence. To stališče sem zastopal tudi pred kakimi tremi meseci v Zagrebu na shodu hrvaške stranke prava, kjer sem imel čast pozdraviti shod v imenu našega kluba in upam, da to stališče odobrava tudi klub. Visoka zbornica! Hotel sem govoriti o stališču našega juga — naglašam pri tem, kar se je naglašalo žc tolikokrat, a česar na niero-dajnem mestu še vedno niso izprevideli, — da je naš jug, to je ves slovanski jug, naravna obrana proti našemu zunanjemu sovražniku onstran Adrijc in da jc isti jug tudi obrana proti notranjemu sovražniku onstran Drave. Naša naloga je, zastaviti in zabraniti prodiranje Ogrov proti morju, ker si Ogri ne morejo zagotoviti državne eksistence, če ne zavladajo na morju. Prav iz tega vzroka naj bi se juga nc slabilo, ampak ga okrepilo politično, kulturno in gospodarsko. (Pritrjevanje.) Mislim, da moramo visoko vlado pri vsaki priliki opozarjati na to njeno nalogo in opominjati na njeno dolžnost. (Tako je!) Mi Slovenci, razdeljeni že itak na šest kronovin, nočemo, da bi se naše narodno telo še bolj razdrobilo, ločitve nočemo povečati, ampak hočemo, da sedanja ločitev kmalu izgine, čim preje da padejo zidovi, ki nas ločijo, nagodba kakor tudi dualizem. Visoka zbornica! Vlada mora že vendar enkrat priti do spoznanja, da pripada avstrijski jug Jugoslovanom iu da jim mora pripadati! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Reška resolucija jc pokazala jasno, da se bodo pojavile Avstriji ne baš prijazne ten-dcnce, čc vlada to dolžnost zanemarja; mislim pa, da ne bo nobene reške resolucije več, če vlada stori svojo dolžnost. (Pritrjevanje.) Visoka zbornica! Tudi mi Slovenci in sploh Jugoslovani si hočemo priboriti že enkrat prostor na solncti, ki nam pristoja, iu pričeli bomo v ta namen z ono taktiko, ki v Av striji pelje edina do uspeha, to ie politiko komolcev ali pestij, in jaz bom vedno tisti, ki bo v našem krogu razširjal to tendenco. (Pritrjevanje.) Mislim, da jc sedanja nagodba zadnja večja državna akcija, kjer Jugoslovani iz različnih ozirov korakamo ločeni. Mislim, da bo prišel kmalu čas, ko bomo skupaj korakali in tudi skupaj udarili. (Pritrjevanje.) Visoka zbornica! Reagirati moram še na včerajšnjo opazko cenjenega gospoda kolege Biankinija, ki je rekel, da smo mi takorekoč pomagali kopati grob njegovemu narodu s tem, da smo včeraj glasovali za nujnost nagodbe. Najodiočnejše se moram zoper to zavarovati in svetujem gospodu Biankiniju lc, da naj skrbi v lastnem klubu in camera caritatis, da ne bo notri grobokopov. (Veselost.) Dokler ne vlada v vašem lastnem klubu tozadevna edinost, nimate pravice nam take stvari očitati. (Mcdklici.) Visoka zbornica! Visoka vlada in stranke te zbornice naj torej že enkrat uvidijo položaj na jugu, kar sc doslej ni zgodilo. Kar se je pred sto leti posrečilo Napoleonu, sc bo morebiti posrečilo enkrat tudi naši vladi. (Medklici.) Napoleon je namreč ti videl položaj in ni oviral našega narodnega razvoja, ampak smo imeli obratno takrat takozvan preporod Ju-goslovanstva. A na to sledeča avstrijska absolutistična doba jc vzhajajočo renesanco kmalu zopet zatemnila. Cc preneha enkrat varilstvo, katero so izvajale nad nami Jugoslovani vse vlade, iu če sc nam da pravica satno-odločitve, potem boste videli, da se je na jug zopet povrnila zadovoljnost. Vlada nam je že večkrat izrekla svojo dobro voljo. Mogoče jo tudi ima; toda kadar hoče ona svojo dobro voljo udejstvovati po nižjih inštancah, pronica ta dobra volja od vlade pa do nižjih instanc tako, da pride do nižjih instanc že čisto zvodenjena in mlačna. Naj se nam da žc enkrat tudi v narodnem oziru pravica samoodločitve! Da naj se nam vendar enkrat tudi čas, da sc pečamo z višjimi iu važnejšimi vprašanji! A dandanes se nam ne da nikdar časa, da bi sc pečali s takimi vprašanji. Puliti in boriti se moramo radi najmanjših lapalij, da si priborimo sploh kaj. Mi nimamo politike postulatov, ampak politiko drobtinic, da moremo zase sploh kaj doseči. Ko sem čital danes zjutraj »Neue Freie Presse«, sem postal pozoren na krilato bese do, ki jc padla pred 20 leti v ti zbornici. Ko so Nemci glasovali proti nagodbi ali proti okupaciji Bosne, ic skoval velik državnik, baron Waltcrskirchen, izraz: »Oni poznajo samo nočnega čuvaja iz Leitomišla!« Ta nočni čuvaj še ni umrl! Tudi jaz, dasi bi se rad posvetil važnejšim vprašanjem, se moram pečati z malenkostmi in zastaviti vse sile, da odstranim nočnega čuvaja, ki je zločinec, iz službe redarja. (Cujte!) Pred nekaj dnevi sem vložil interpelacijo — prosim, stvar spada tudi k nagodbi v kateri sem opozoril vlado na to, da imamo n. pr. v Brežicah redarja, ki naj bi čuval blago iu varnost oseb, iu ki jc bil petkrat kaznovan radi pretepa in enkrat radi težke telesne poškodbe ter enkrat zaradi tatvine ali goljufije. (Cujte! Ogorčenje!) Poslanec dr. Korošec: Ta čuva nemštvo v Brežicah! - Dobe se pa tudi drugi taki gospodje, tudi volivci gospoda Marckhla, ki mi tega gotovo ne zameri. Opozoriti moram še na nekaj drugega iu mislim, da spada to v najširšo javnost. Vedno sc pravi, in rekel mi je to zadnjič tudi v Gradcu zelo visok funkcionar: »Kaj hočete pravzaprav na Koroškem? Saj nimate tam nikake politične moči!« Tako torej! Ko sc nam enkrat odvzame politično moč in posestno stanje, potem se pa reče: »Vi nimate politične moči, vi ne morete ničesar zahtevati!« To je stara avstrijska logika. (Poslanec dr. Korošec: To je Pitreich!) Res je! V političnem oziru je stvar do cela ista. Pošilja se nam uradnike, ki nimajo srca za ljudstvo, čisto ptuje ljudi, ki ne razumejo uiti najmanj slovenščine. Približno pred enim mesecem mi je rekel zelo visok funcionar v Gradcu, da se čudi našemu ljudstvu, da prenaša take razmere tako mirno. (Poslanec Malik: To gotovo ni res! To jc dcnuncijacija!) Rečem šc enkrat: To je res! (Medklici in hrup. Poslanec pl. Stransky: Povejte imena!) Podpredsednik dr. pl. Star-zynski (da znamenje z zvoncem): Prosim vendar mir! Poslanec dr. Benkovič: Povedal bom ime. Bil jc to ekscelenca namestnik Clary. (Poslanec Malik: Namestnik drži z vami! —-Hrup in medklici.) Podpredsednik dr. pl. Starzynski: Prosim, da se govornika nc prekine. Poslanec dr. Benkovič: Visoka zbornica! Imel bom priliko . . . (Medklici poslanca Ma-lika. — Hrup.) Prosim, preskrbite mi mir, gospod predsednik! Podpredsednik ur. pl. Star-zynski: Gospod poslanec Malik. vi nimate besede. Poslanec dr. Benkovič; Visoka zbornica! Hitim proti koncu, a zagotovim gospoda poslanca iz Lipnice, da bomo imeli šc dostikrat priliko, govoriti o teh nevzdržnih razmerah, katerim mora biti konec. (Hrup iti medklici.) Podpredsednik dr. Starzynski: Prosim mir! — Poslanec dr. Benkovič (nadaljuje): Danes žalibog ni prilike, da bi o tem govorili. K sklepu naj pripomnim šc nekaj. Vlada naj že vendar enkrat po dolgem času izpolni obljubo, katero ic dala jugu že tolikokrat, ker jug nc utegne več, pustiti sc odpraviti s praznimi obljubami. (Pritrjevanje iu ploskanje. Govorniku častitajo.) Gospodarstvo. Promet z živino v Bosni - Hercegovini v letu 1906. Iz Bosne-Hercegovine izvozilo se je navedenega leta 293.279 glav živine in se je zvišal izvoz za več tisoč glav nasproti izvozu v letu 1905. Uvozilo pa se je v Bosno-Hercegovino leta 1906 skupno 18.747 glav klavne in vprežne živine, tako da jc bil izvoz za celih 274.532 kosov večji, nego uvoz klavne iu vprežne živine. Naraščajoči izvoz iz Bosne-Hercegovine vsekako kaže napredek živinoreje v teh deželah, posebno pri govedoreji. Goveje živine same se je tega leta (1906) izvozilo 105.643 glav (tedaj 1436 glav več nego leta 1905), in sicer izkazuje izvoz: 5201 bikov, 58.955 volov, 34.518 krav in te-lic, 6838 telet in 131 bivolov, nadalje sc jc še izvozilo 94.717 ovac, 53.611 koza in 32.171 prašičev. Visoko nad polovico vse živine šlo je na Hrvatsko - Slavonijo, ostalo v Dalmacijo. Trgovski promet avstrijske trgovine z živino v prvi polovici leta 1907. Po statističnih pregledih nazadoval jc trgovski promet v prvem polletju tega leta tako glede izvoza, kakor tudi uvoza. Izvoz klavne živine padel je za 15.345 kosov, kar pomeni nazadovanje za več nego 8 milijonov kron. Najbolj nazadoval je izvoz goveje živine, dočim sc jc izvoz ovac in prašičev nekoliko povišal. Tudi izvoz mesa je padel za okroglo l milijon kron vrednosti. Nazadovanje izvoza kaže posebno izvoz goveje živine v Nemčijo, nasprotno pa je poskočil izvoz ovac tako v Nemčijo, kakor tudi v Belgijo. Izvoz prašičev šel je večinoma v Švico. Meso se .ic izvažalo na Nemško, v Švico, na Francosko iu v Rumunijo. Uvoz klavne živine v našo monarhijo je, kakor žc omenjeno, tudi nazadoval, in sicer v primeri z lanskim prvim poletjem za 78.037 glav,kar pomeni približno II milijonov kroti vrednosti. Da je uvoz tako padel, pripisovati jc v prvi vrsti zaprtiji Srbije. Uvoz iz drugih držav v našo monarhijo je precej neznaten, samo Italija je uvozila 4331 glav goveje živine iu istotako Crnagora 1150 govedi. Živinski promet med Avstrijo in Ogrsko. V prvi polovici tega leta je padel uvoz iz Ogrske v Avstrijo za približno 17 milijonov kron nasproti uvozu prve polovice lanskega leta. Izvoz živine iz Avstrije na Ogrsko je v isti dobi napredoval, dasi le neznatno, istotako napredoval jc tudi izvoz mesa. Po številkah razdeli se promet sledeče: a) iz Ogrske pripeljalo oziroma uvozilo sc ie 108.770 goveje živine v vrednosti okroglih 44 milijonov kron, dalje 153.707 prašičev v vrednosti nad 22 milijonov kron. 48.017 ovac v vrednosti nad I milijon K in konečno 52.367 meterskih stotov mesa (svežega iu pripravljenega) v vrednosti kakih šest in pol milijona kron. b) iz Avstrije na Ogrsko pa se je izvozilo: 5073 goveje živine, 5685 prašičev, 2030 ovac in pa 19.581 meterskih stotov mesa, v skupni vrednosti 4 in pol milijona kron. Napredovanje tega izvoza nasproti istodobnem izvozu v lanskem letu ceni se na okroglo 300.000 kron. Razstava pitane živali na Dunaju leta 1908. Od 10. do 12. aprila prihodnjega leta vršila se bode na Dunaju, in sicer na osrednjem sejmišču pri Sv. Marksu, velika razstava pitane živali. Obenem bo tudi .razstava kuncev (domačih zajcev), razne poklajc, krme, nadalje strojev in orodia in ribška razstava. do železnice ie predrag, konkurenca nemogoča. In kraj, ki je bil nekdai imovit, je zdaj reven, ljudstvo iz Gorenje Krške doline se je večinoma izselilo v Ameriko, doma le še nekako životarimo ter zdihujemo, kakor nekdaj Judje na jeruzalemskih razvalinah. Pred nekako 30. do 40. leti govorilo se je in merila se ie železnica po Krški dolini, doseglo sc pa ni nič, ker v zbornici se jc takrat teptal Slo-venec in njegova korist. Slovenci smo bili takrat še narod druge vrste, kakor se je oholi Nemec večkrat izrazil. Časi so se izpremenili, zbornica je dobila drugo lice, vsi narodi so zdaj enaki — tudi slovenski, torci upamo, da napočijo tudi za Gorenjo Krško dolino boljši časi, trdno upamo, da ne bomo glas vpijočih, ampak da nas bodo poslušali naši zastopniki v zbornici ter naše obupno stanje predložili visoki zbornici. Namerava se zvezati državna dolenjska železnica z državno železnico Bohinj-Trst. Tukaj bi se lahko ozirali na Krško dolino. Nai se stvar resno prevdari! Res bi bilo nekaj stroškov za železnico, ako se bi krška Gore-lja dolina zvezala, a bi se tudi kapital dobro obrestoval. Nastale bi nove tovarne ob Krki za cement itd. iu stare bi najbrže oživele, ljudstvo bi sc privezalo na domačo gmdo in njegov blagor bi se povzdignil. Iz Gorenja Krike doline. Srčno željo imamo prebivalci Gorenje Krške doline, »Slovenski klub« jo bo gotovo podpiral. Zelja vseli prebivalcev je, da jo kmalu predloži visoki zbornici iu jo toplo pri poroča. Vsak kraj ima nekaj lepega. Vi Go renjci imate svoje snežne gore in bistro Savo, vi Notranjci svoje krasne podzemeljske jame, vi Primorci svoje sinje morje, vi Štajerci svoje zelene vinorodne gorice, vi Korošci vaše lepe planine, vi ogrski Slovenci vaše plodne ravnine in vi bezjanski Slovenci svoje krasne gore. Ostanemo šc mi Dolenjci. S kakim bise rom se hočemo pa mi ponašati? Rq§ nimamo kaj posebnega, a imamo tudi mi biser; ni znan daleč, zaradi tega tudi ni obiskovan, in ta biser jc zelena Krka na gorenjem teku s svojimi krasnimi slapovi. Res je, da se Krka imenuje lena, a na svojem gorenjem teku je bistra, kar spričujejo njene postrvice, ki sc igraio po nieui strugi. Imam že nekaj let, videl sem že dokaj sveta, a reči moram, da Krka s svojim gorenjim tekom in okolico sc mora ponašati in meriti z mnogimi kraji, ki se občudujejo. Govoril sem žc z marsikaterim tujcem vsak je strmel nad lepimi slapovi Krke, čudeč sc, da se ta vodna moč tako zanemarja in da se svet tako malo briga za lepo Gorenjo Krško dolino. Naši predniki pred mnogo stoletji, spoznavši vodno moč Krke, so stavili tovarne ob njenem obrežju. Ne bom o tem mnogo pisaril. Kdor sc hoče prepričati, na se potrudi v Dvor, kjer je velikanska tovarna za železo do leta 1894 životarila, a jc zda v razvalinah. Trg Žužemberk je imel eno prvih papirnic; že zdavnaj jc prenehala. To varna za železo v Zagradcii-Fužinc jc razvalina. o drugih ne govorim. Zakaj je vsa indu strija prenehala iu obrtnija Ic šc komaj živo tari ? Vzrok temu je zveza. Zveze nimamo Železnica je predaleč, ni sc moglo konkurirati, akoravno je vodna moč izvrstna, izvoz Znanost In umetnost. * Gostovanje g. Ignacija Borštnika v liauptmannovi »Rosa Bernd«. Tudi v tej drami razpravlja Ibsen svoje nazore o zakonu. Glavni junak Flamni sam na sebi jc nedoločno risan, ni izdelan, kot se pravi. Ima starejšo, ohromelo ženo in sc vname za mlado. Strasten do Rozke, zahteva od sebe miru iu obvladanja iu od žene odpuščanja in razuni-ljcuja. Vse te momente je spojil g. Borštnik v celoto značaja iu njegova umetniška individualnost je izpopolnila vse globeli, ki jih Hauptmann pri Flammu ni izdelal. Najslavnejši Planini, Rudolf Rittner, igra svojo ulogo bolj globoko, kot fino. Borštnik pa je obvaroval vselej dostojanstvo graščaka. Občudovali smo gubančenjc čela, konkulzivične mige z roko, naravno sekano govorico, premišljeno hojo in sploh vse, kar nam more nuditi, umetnik, ki živi iu ki ne igra samo. Izbruh jeze je bil v II. dejanju direktno afekt, ki ga v življenju doživi vsakdo in velikokrat. In ravno to prinesti na oder je najvišja umetnost. Od zapeljivca do moža. ki hoče svojega otroka pod svojo streho vzeti, vse nianse duše, ki se smeje veselja in strasti in duše, ki ioka. obupa, žalosti in kesa nam je podal g. Borštnik. Lavor, rože in darila iu bučen aplavz občinstva ga je opetovano zval na oder. Dunaj bi bil lahko na Borštnika ponosen! Tudi Roza je presenetila našo publiko. Bila je morda dosedaj sploh najboljša uloga Danilove. Gotovo bi je bil Hauptmann sam vesel. Nučič (Keil) jc bil prav dober, pri reprizi naj poda značaju omejenosti še potezo psihičnega defekta, potem bo eden najboljših Keilov. Streckmann - Dragutinovič je igral egoista-lopova popolnoma v okvirju cele jako lepo zaokrožene predstave. Ulogo Flammovke - Borštnikova ie imenoval Bahr »Rollstuhlnot\vendigkeit«. Dva cela akta v stolu — težka naloga, a častno izvršena, in res umetniško kreirana koncem IV. dejanja. Gosp. Danilo-Bernd je bil dober, a bil včasili malce teatralen. - Prevod profesor NVestra je veren original in režija jc to pot cclo kom-pazerijo oživela in celo predstavo zaokrožila. Upamo, da pride gosp Borštnik še večkrat k nam in da mu ne kličemo zaman: Na svidenje. a. R—a. izpod poStneja pečata, Nekaj utrinkov iz poštnih krogov. Koliko donaša poštna uprava čistega dobička, tega ni treba povdarjati, ker jc vsakemu človeku dobro znano, kateri lc količkaj časopise bere. Kakor smo se pa prepričali, ni znano, kako uprava škandalozno slabo plačuje uradništvo in vse uslužbence, da napravi več dobička. Ta dobiček jc sama izsesana kri nižjih uradnikov in uslužbencev. Za poštne uradnike in uslužbence, kateri državi toliko zaslužijo, nimajo denarja, pač pa za g. častnike in visoke uradnike akoravno ti toliko ne koristijo za občni blagor in nc sodelujejo pri vsemu delovanju na kulturnem polju. Generalni poštni ravnatelj, dr. Friderik Waguer pl. JaureKg, mesto da bi delal v prjjog njemu podrejenega osobja in za povzdigo poštne uprave sploh ker poštna uprava jc last vesoljnega človeštva iu pa molzna kravica za nekatere birokrate iu finančnega ministra .ic pa coklja vsega napredka. On misli, da bode s tem povzdignil prometno sredstvo pošto z visokimi pristojbinami da se iste poslužiti zamorejo Ic bogataši - in pa /. brezobraznini izkoriščanjem nižjega uradništva, a mož sc moti in s svo-j'iiii zastarelimi nazori zasluži samo še modro polo. da naredi prostor s|K»sobnemu, moderno izobraženemu možu, kateri mora vso poštno upravo preustrojiti sedanjemu času primerno. In takega človeka, mesto da bi :„'a spravili med staro, nerabno šaro, šc odlikujejo, ker je krvnik svojih nižjih uradnikov. Vsled neznosnih razmer skrajne bede posameznih oficiantov in poštarjev, kakor tudi uslužbencev sklenilo jc centralno vodstvo na Dunaju, naj sc vsi poštni trpini poslužijo edinega skrajnega sredstva — delati po predpisih. S tem jc služba zelo otežkočena iu tudi to samopomoč hočejo z brutalno silo zatreti. Res jc, da bodo vsled tega ravno isti stanovi mogoče največ škode imeli, iu to so večinoma trgovci. A tem ni namenjen ta odpor, anrik neopravičenemu terorizmu, ker se noče pomagati iz nerazumljivih razlogov bednemu uredništvu. Tu naj trgovska zbornica vloži svoj veto, da se ne oškoduje trgovski in obrtni stan na ljubo nekaterim neusmiljenim in zastarelim birokratom, ker ti tudi nimajo pravice, pošto v druge namene izkoriščati kakor so jo doslej. Ali nima vlada zadosti, da se vsa njena pisma in vse druge pošiljatve brezplačno prevažajo? Ravno tako prosimo tudi vse gg. državne poslance, da ščitijo koristi ljudstva, ne pa sla-vohlepje posameznih birokratov. Naj zahtevajo od vlade, da se vsa poštna uprava sedanjemu času primerno preustroji in modernizuje in za enako delo da tudi enaka plača. — Za vse državne uslužbence enaka pravica! Naj se ne puste gg. državni poslanci terorizirati od posameznika, — ampak nai izposlujejo poštnim trpinom to, kar jim gre po božji in človeški postavi — delu primerno plačo! Ljudstvo naj zahteva vse mogoče udobnosti od poštne uprave — in mi smo zaradi ljudstva tukai, ne pa za kakega ravnatelja ali ministra. Železniška Roskopf 7 kron Moji originalna ,,Železniška Roskopf" ■nktr-remontoTr ura ima 32urno, s steklom krito kolci|e v rublnovih kamemih , cifernica i> eraajla, dobro proti prahu zaprto, pravo uikla-sto pokrovje, iarninl pokrov, patentni "auf/ug" zt urno pero. da ne poči Vsaka ura ima kom-pasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsakem vremenu. Prodali smo c kr državnim železnicam ie nad 10 OO i komadov v polno zadovoljstvo. Brez aekundnega kazalca komad K 7 — S sekundnim kazalcem „ K 8 - 3 leta pismene garancije - Pošilja po povzetju Max Bohnel, Dunaj, IV., Margaretenstrassn 27. Sodn. tapr. strokovnjak In ocenjevalec labltva|tc cenik • SOOO podobami zasionj In Iranko 2362 iu -1 ri tvorijo in krepijo železnate krogljice s čokolado prevlečene, atar v vratu in ka&elj odpravijo slad-korčki Mentholovi in ribje olje, najboljše medicinalno, a K 1'50 iz 2723 8—3 lekarne pri „zlatem orlu", Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v Ljubljani, Jurčičev trg n ii nasproti čevljarskemu mostu, i: a: Tudi po poŠti se naroči. -- Učenca išče večja trgovina na Dolenjskem. — Ponudbe pod »Dolenjsko 100« na upravništvo »Slovenca". 2822 10-2 Ravnokar |e izšel priljubljeni in koristni KOLEDAR za 2799 10—b kmetovalca 1908 Uredil dež nadzornik J. L e g v a r t. III. zelo popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Razno perotninarstvo, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetiški zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K I >80 Naroča se pri Iuanu BonaEu u Llubllanl. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja. ■■■■■■■■■■■■■■ Najboljši, avstrijski izdelek. Kleinoscheg Derby sec napravljen iz francoskih vin. 000 Kleinoscheg Marque d'or napravljen iz inozemskih vin. 000 Dobiva se povsod! 2749 5-4 I Ponoi! vsake gospodinje je dobra kava, zato 11%) ne manjka v nobenem gospodinjstva Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo Jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža ln pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, nitfiidatnejša — zato najoenej&a. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 3674 31 Prva Uubllanska velika žgalnlca kave >i«. .Je/a /777 Usfanooitea /ordAe o Uina 'anja Jjkerji v/}oln Čaji Cenik zastonj M K K \y M lUflilKRE® pasar ln izdelovatelj cerkvenega! orodja Id posode BED CEMsS^ s« priporoča velečast. eerkvenim preditojnlllvom v obilna naroČila Ur ti uaoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na Kllzabernl cesti bUau samostana 00. jezuitov in naaprsti Jofefinuma nt,t 3 IBBBjBBlllii MOHOR J AN j I Spominjajte se „Narodne šole" v Št.Jakobu v Rožu! parotfa sprejema upravnlšliio ,,Slovenca.' Zahtevajte zastonj I. franko moj veliki, bogato iluMrovunl glavni cenik z nad 3ii00 slikami vseb vrst nikelnastih, srebrnih In zlatih ur, kakor tudi vtrh vrst solidnih zlatnln in srcbrnln, god-benega orodja, jeklenega ln usnjateg. blag. po izvlrnlb tovarniških cenab. Nikel remont, ura......K S1— švlc. Izvir. ,,RoskopI" pal. ura ,, S — registr,,,Adler Roskopl ", nikel remont e sidro ...... ?' — Ooldln rem ura ,,Luna", kolesje z dvojnim plaščem........ 8 50 srebr rem. ura ,,Olorla" . , . „ 8 40 ...... dvojni plaši . . . „ 12 50 ,, oklep, verižica z rlnčico na pero in karab., 15 gr teika . . „ 2 80 raika Tula nikel ura cilind. z „Luna" kolesjem . . „10 50 ■n s kukavico K 8'50, budilka K 2 90, kuhin|ska ura K J — švarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo I ■I Nikak rislkol Zamena dovoljena, >11 denar nazaj! = Prva tovarna za ure Hanns Konrad, C. in k*, dvorni »aložnlk v Mostu (Bri)x) 654, Cciko. 231» 1-* Gostilno v najem ali na račun, eventuvelno tudi v nakup išče mlad slovenski par. Obširnejše ponudbe se prosijo na naslov: Kantina premogofeopa Pi« tomača, Hrvatsko. 2838 3-1 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih oenah F. HITI, Pred Škofijo ZO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2-101 Naprodaj Je posestvo s hišo v kateri se nahaja dobro urejena strojarnioa in dobro vpeljana trgovina z usnjem, z obilim prometom. Posestvo, obstoječe iz 4 oralov dobrega, arondiranega sveta, nahaja se v nekem večjem kraju z veliko okolico, na neki železniški postaji, ob državni cesti, ne daleč od Ljubljane in se zaradi nastalih družinskih razmer po ugodili ceni iz proste roke takoj proda. Pismena vprašanja pod „stroj/2°/o, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5o/o. ii »i s w Celovcu« i i Rezervni fond i « a i K 200.000. i i i