UDK 808.63(091) Varja Cvetko Orešnik Filozofska fakulteta v Ljubljani H KRITIKAM RAMOVŠEVE INTERPRETACIJE BRIŽINSKIH SPOMENIKOV: OT ZLO D EINE OBLAZT1 : OD JZLAUUI BOflGE Videti je, da je — zlasti za slovenščino, deloma pa tudi za srbohrvaščino — običajna razlaga, po kateri naj bi končnica -e v rod. ed. ž. o-osnov predstavljala analogični prevzem končnice mehkih debel, sporna. Ta razlaga namreč ne upošteva obstoječe intonacijske opozicije med končnico rod. ed. ž. in končnico im./tož. mn. ž. Zato je predlagana razlaga, po kateri naj bi končnica rod. ed. ž. slov. -el-é oz. sh. (dial.) -elę nastala po posplošitvi kontrahirane zaimenske končnice *-ê (<*-oje, *-eje), medtem ko bi končnica im./tož. mn. ž. *-ë dejansko predstavljala posplošitev končnice mehkih debel, kot se zdi, verjetnejša. The usual explanation that the ending -e in the gen. sg. fem. of a-stems by analogy to the soft-stem endings for Slovene (and in part for Serbo-Croatian) is dubious. This explanation fails to take into account the tone opposition that existed between the gen. sg. fem. ending and the nom.-acc. pi. fern, ending. Thus a new explanation is offered, in which the gen. sg. fem. ending in Slovene -el-é and S-C (dial.) -(>/(> is ascribed to the generalization of the contracted pronominal ending *-ê (<*-oję, *-eję)\ the nom.-acc. pl. fem. ending *-ë, however, would indeed seem more likely to be a result of the generalization of the ending of the soft-stems. A. V. Isačenko v nemškem povzetku svoje publikacije Jazy k a pôvod frizinskych pamiatok (Bratislava, 1943) pod naslovom Die beiden Sprachschichten der Freis. Denkmäler ob pomanjkljivem prikazu Ramovševega sklopa argumentov na str. 85 navaja Ramovševo opozicijo tož. mn. starejše grechi : mlajše greche, grešnike, te in dodaja naslednje: K prejšnji točki je treba prišteti tudi tiste oblike, ki v drugih slovničnih kategorijah kažejo enake razlike. Pri trdih «-osnovah je bila v juž. slovanščini stara končnica rod. ed. in im./tož. mn., kot je znano, nadomeščena s končnico mehkih a-osnov, namreč t'. In spet imamo v Adhortatio »starejšo« stopnjo (od szlauui II 10, roti II 23), v Obrazcih pa nasprotno »mlajše« stanje (od zlodeine). Enako formulacijo ima Isačenko ludi v osrednjem delu razprave na str. 26.1 Ramovš te opozicije ne navaja niti v uvodu k svoji izdaji Brižinskih spomenikov niti pri definiranju oblikovnega sistema prvotne alpske slovanščine v Kratki zgodovini (Ljubljana, 1936), čeprav na str. 57 ob navedbi arhaizmov in inovacij pod točko 7 kot arhaizem izrecno navaja končnico -i (<-y) za rod. ed. a-osnov (primer '»Treba dodat' k tomu tie formy, ktorć v inych grammatickych kategôriâch javia tie isté rozdiely. Tak ako v ak. pl. tvrdych o-kmertov, bola nahradend aj v gen. sg. a v nom.-ak. pl. tvrdych a-kmefiov stard koncovka -y v slovinčine koncovkou miikkych kmefiov -e. Frizinské pamiatky poskytujü obe formy, s -i (<-y) a s -e (<-e), aie zasa tak, že spovedné formuły majü 'inovâciu' a Adhortatio zachovdva 'praslovansky stav'. Čitame Friz. III 70 ot zlodeine (<ę) oblazti, proti tomu Friz. II 10 od szlaui (miesto * slavi alebo *slavy), roti II 23 za *roty 'prisahy', nom. p|.« slavi). 2 Ob tem se postavlja vprašanje, ali je Ramovš omenjeno opozicijo spregledal ali pa jo je razlagal drugače oz. se mu je morda zdela razlaga t. i. mlajše oblike toliko sporna, da je zato ni uvrstil v navedeni sklop arhaizmov in inovacij. Uvodoma je treba ugotoviti, da kaže ločiti obravnavo končnice -e v rod. ed. in končnice -e v im./tož. mn. ö-osnov, saj nastopajo tako v slovenščini kakor tudi še razločneje v srbohrvaščini pri rod. končnici določene kvantitetne in naglasne posebnosti, ki jih končnica za im./tož. mn. ne pozna. Razen tega t. i. mlajša, analogična končnica -e v im./tož. mn. trdih a-osnov v Br. sp. ni zabeležena. Problem: Ali opozicija rod. ed. zlodeine : fzlauui odraža enako razmerje kakor opozicija tož. mn. greche : grechi, tj., ali je bila tudi v prvem primeru stara končnica -i < *-y trdih osnov analogično nadomeščena s končnico -ç, ki je bila prvotno značilna za mehke osnove. Oblika szlauui II 10 seveda ni sporna, medtem ko je razlaga pridevniške oblike rod. ed. ž. v sintagmi ifbauuiti. ot zlodeine oblazti problematična v več ozirih. Odgovor na to, ali je navedena Isačenkova (in drugih) sopostavitev upravičena in je torej opozicijo treba prišteti k (če se izrazimo poenostavljeno) navedenim Ramovševim (morfološkim) dvojnicam v BS, ali pa lahko predstavlja končnica -e v zlodeine arhaično oz. ev. po drugačni posplošitvi nastalo obliko, se zdi odvisen od več momentov: 1. Ali gre v danem primeru za uporabo določne ali nedoločne sklonske oblike pridevnika oz. tudi, ali je mogoče/verjetno pričakovati, da je obravnavana oblika v času nastanka oz. ohranjene redakcije besedila BS še različno tvor-jena v imenski/nedoločni in v t. i. zloženi/določni pridevniški sklanjatvi. 2. Ali je — po preveritvi gradiva in interpretacij končnice -e v rod. ed. v razmerju do končnice -e v im./tož. mn. in tudi do ustrezne končnice v or. ed. a-osnov, zlasti ob primerjavi s stanjem v srbohrvaščini, — mogoče predlagati drugačno oz. verjetnejšo razlago od tiste, ki se ji pridružuje Isačenko. Izhodiščna hipoteza: Zaradi novoakutirane končnice -té, ki je v rod. ed. o-osnov v slovenščini ohranjena pri Stangovem naglasnem vzorcu b in c, in zaradi -ë oz. -ë pri istih naglasnih tipih v srbohrvaščini oz. delu sh. dialektov, se zdi verjetnejša razlaga, da je bila končnica rod. ed. ž. *-ê, prvotno nastala po kontrakciji v zai-menski in določni pridevniški sklanjatvi, posplošena v imensko sklanjatev, verjetno najprej v nedoločno sklanjatev pridevnikov in nato še v Sklanjatev samostalnikov. V slovenščini se je kasneje *- vsego z-bla, medtem ko sintagma od zlodeine oblazti v besedilu manjka.3 I. Grafenauer (Karolinška kateheza) na str. 77 navaja vzporedno BS III, 59-75: Criste, bosi zinu, ise iezi razil na zi zuuet priti grešnike isbauuiti ot zlodeine oblazti ter Euch. Sin. f. 72'-73 gospodi, ty /. . ./ na sr> svêft> pride grešmilcb izbavitb, badi me srpast i izbavi me. Na 79 vzporedno navaja med drugim tudi besedilo BS III 79-81 /??/, enako kot zgoraj, ter besedilo iz Čin II: (rači izbaviti) me otb v'sego zhla.4 A. Isačenko v nav. študiji o BS na str. 22 navaja rekonstrukcijo stvn. teksta kot osnovo za BS III 70-71 ot zlodeine oblazti : fone des tiefeles geuualte, ki pa pri odločitvi, ali naj bi šlo v danem primeru za določno ali nedoločno obliko pridevnika, prav tako ne pomaga dalje. Zdi se, da navedek, ki ga navaja Slovnik jazyka staroslovënského (1966, 686), vsaj posredno potrjuje možnost, če že ne tudi določeno stopnjo verjetnosti, da (lahko) rod. ed. ž. zlodeine predstavlja določno pridevniško obliko: zhlodčin*. -yi adj. // occurit in Fris Supr.// zloćinny; zlodejskij; boshaft, verbrecherisch; -ка- 'Prim. tudi A. issatschknko, Die althochdeutschen Beichten und ihre altslavische Übersetzung (ZxlPh 1942, 283-309), kjer je na str. 291 si. paralelno naveden tekst St. Emmeramer Gebet A in Euchologium Sinaiticum fol 72a si. K cit. mestu prim, tudi p. t., 292, 296, 303. Prim, glede variantnega branja glagolskega teksta bodi me sbpa.n isačenko (ZsIPh 1947, 309 si.) z lit. in tudi I. Grafenauer, Starobavarska (svetoemmeramska) molitev v starem slovenskem in stcsl. jeziku (SJ 1938, 8-32, zlasti str. 12, 14, 33 in 39). kote/vod; malitiosus: ne vëdë bo kako čbtenije se inovënnikonn da vrëdb ... ne on> onëxb zblodeinye duše ек rfjç KaKoréxvou уихл? Supr. 303, 8; — diabolicus: Crifte bofi zimi. ife iezi raził, na zi zuuet priti, grefnike ift>auuiti. ot zlodeine oblazti (= xrbste, božii synu, iže jesi račil b na sii svëtb priiti grčšbniky izbaviti oti> zi>lodeinyję oblasti) Fris III, 71. Opozicijo rod. ed. ž. ot zlodeine oblazti : szlauui navaja tudi Vondrâk v svoji izdaji BS (1896, 11) in se pri tem sklicuje na Jagičeva izvajanja (AslPh 1876). V slovarskem delu svoje publikacije (p. t., 78) Vondrâk ne navaja rekonstrukcije izhodiščne oblike oz. stcsl. ustreznice: »zlodejne (zlodeine III 71) adj. od zlodëj\ malefactoris«. Jagič omenjeno opozicijo navaja v svoji recenziji nekaterih Miklošičevih del, objavljeni v AslPh 1876 (438^-53), v sklopu dokaznega gradiva za neenotnost BS. V tem članku je že navedena večina elementov, ki jih kasneje povzema tudi Ramovš. Posamezne tvorbe niso podrobneje argumentirane.5 Jagič ponovno omenja nav. sintagmo v okviru t. i. pravih oblikoslovnih slovenizmov (AslPh 1895, 53).6 Miklošič (Vergl. Gramm. III2, 1876, 152) navaja obliko zlodeine v spisku oblik določne pridevniške sklanjatve v BS: »/gen. sg./ fem. zlodeine (zlodêjne, stsl. 5V. JAG1Ć, Neue Beiträge Prof. Miklosich's zur Grammatik der altslovenischen und der ü-brigen slav. Sprachen (1. Altslovenische Formenlehre in Paradigmen, 1874; 2. Beiträge zur altslovenischen Grammatik, 1875; 3. Ueber den Ursprung einiger Kasus der pronominalen Declination, 1874), AslPh I (Berlin, 1876), 438-453. — Prim. 450 si.: »Po moji sodbi se sploh ne da zanikati, da Brižinski spomeniki ne izkazujejo enotnega jezika. Če uporablja isto besedilo poleg i ega, uzega, inoga, mega, mnogoga, nepravednega, tacoga tudi naslednje rodilnike: iego, togo, uzego, diniznego; če piše poleg vzoues, zadenes, prides tudi še postedisi, že ti odkloni zadoščajo, da se jezik tistega spomenika označi kot mešan. Pa še marsikaj drugega nam mora potrditi to mnenje. Tako so kontrahirane oblike me, mo, memu, mega, tva, tuo, tuima, zuem izbrane po ljudskem narečju, moia, moie, tuuoiu, suoge-zuoge, zuoim, zuoimi pa bolj po cerkvenoslovanskem, staroslovenskem jeziku. Nahajamo tož. mn. uze moie greche, grešnike in z druge strani crauui (tj. krovy); prav tako rod. edn. ot zlodeine oblazti in vendar moki (tj. moky), szlauui (tj. slavy). Ljudski je rod. mn. grechov, staroslovenski greh. Z ene strani nahajamo se g na, tage, toge, nikoligese, kjer ustreza g, tj. j (ali dfi) staroslovenskemu id, prim. comusdo, tj. komuždo, natančneje komužbdo, chisto, tj. kyiido. Tudi številni ese (staroslov. ježe) so komaj ljudski, temveč raje cerkvenoslovanski, vtem ko se karantansko glasi tere, kar bi bilo staroslov. teže. Meni so tudi izrazi ponese, elicose, celo i se sumljivi kot ne pristno ljudski, temveč cerkvenoslovanski. Poleg oblik v aoristu se pojavlja opisni perfekt tako pogosto, da so bile prve tvorbe popolnoma zanesljivo že takrat v manjšini, celo to je mogoče, da so bile v Brižin-skih spomenikih uporabljene po od mene domnevani staroslovenski predlogi. Prim, ese iezem ztvoril, ise iesi razil, ese ge na sem szuete chisto stuoril, iuse ges i m bovvedal — v nasprotju s tem se pojavljajo aoristi zlasti na tistih mestih, ki spominjajo na znani prevod evangelijev. Tako prim, mesto oni bo lasna natrovuechu, segna naboiachu, bozza obuiachu, naga odeachu, malo mogoncka bozzekachu z znanimi besedami evangelija«. 6»Že zaradi takih odklonov je popolnoma nemogoče govoriti o 'slovenski' enoti, ki naj bi bila obsegala Karantanijo ali Panonijo in mogoče Makedonijo. K temu je dodati .še iz oblikoslovja take pristne slovenizme kot svetemu, nepravdnega, mega poleg inoga, mnogoga, takoga, dalje tož. mn. in rod. edn. na -e: greche, grefnike, ot flodeine oblasti, poleg starejših na i (=>'): roti, moki, krovi. To omahovanje med e in i ne ponazarja nujno kar dveh plasti, eno cerkvenoslovansko in eno staroslovensko; lahko je s tem izražen tudi boj med dvema oblikama znotraj enega in istega jezika (stare slovenščine).« *zlodêjneje)«.1 Večkrat navaja sintagmo ot zlodeine oblazti tudi Nahtigal. Tako v Freisingen-sia II, 79, s stcsl. rekonstrukcijo, ki kaže na to, da je Nahtigal pridevniško obliko očitno interpretiral kot rod. ed. ž. določne pridevniške sklanjatve: »od fzlauui bojige II 10 (stcsl. otb slavy božbje)« oz. p. t.: »ot zlodeine oblazti III 71 (stcsl. otb zblodëjbnyje oblasti)«. Na več mestih je obravnavana konstrukcija omenjena tudi v Slovanskih jezikih (1952), deloma tudi z različno oz. nejasno interpretacijo.8 Zdi se, da lahko prvi del poskusa skladenjske razlage oblike zlodeine sklenemo z ugotovitvijo, da niti na osnovi besedila BS niti na osnovi ev./postuliranih tujejezič-nih predlog oz. primerljivih besedil ni mogoče zanesljivo določiti, ali v sintagmi ot zlodeine oblazti pridevnik predstavlja določno ali nedoločno obliko. Samo primerljiva konstrukcija iz Supr. zbornika bi morda lahko govorila v prid določni pridevniški obliki oz. take možnosti vsaj ne bi izključevala. 2. Na vprašanje, ali je v času nastanka BS še mogoče računati z ohranjeno delitvijo na nedoločno in določno pridevniško sklanjatev oz. ali in v kakšni meri ter v katerih sklonih je že prišlo do sovpada obeh tipov, je težko odgovoriti. Glede na to, da srbohrvaščina kaže v tem oziru bolj arhaično stanje od slovenščine, da so v slovenščini v leksikalizirani rabi še vidni ostanki starejšega stanja (ohranitev nekaterih nominalnih oblik), glede na to, da jezik BS v oblikoslovju ne kaže bistveno napredujočega stanja v razmerju do postuliranega praslovanskega sistema, in ker je v posameznih primerih glasoslovno težko razmejiti refleks za prvotno nedoločno oz. določno pridevniško obliko, se zdi (brez ponovne podrobne analize vseh oblik oz. primerov) preuranjena trditev, kakor jo postavlja Kolarič (Fr. Denkm., 45 si.), ko se odloča za tipično slovensko izhodišče.9 7Vendar prim, v tej zvezi še miklošičevo interpretacijo razmerja e : y (p. t., 96): »Isto menjavanje med y in e se je dogajalo v karantanski slovenščini desetega stoletja v tvornem del. sed. in pri osnovah na -b- in -a-, kajti v Brižinskih spomenikih beremo: imugi (imy) poleg vuede (vêde)\ tož. mn. osnov na -s- grechi (grêhy), crovvi, vueki, vueki (vêky) poleg greche (grêhe) in grešnike (grešbnike), kakor tudi le (tę) za staroslov. ty (eos); rod. ed. osnov na -a- zlauui (slavy) poleg zlodeine (zblodêine). Vtem ko je v panonski slovenščini končnica y zmagala nad končnico ę. se je v karantanski slovenščini zgodilo obratno.« Prim, še p. t., 211: »Oblika glavi starih srbskih virov je staroslov. glavy. Končnica e v sile je e besed kot volje, vendar ne prevzeta od teh: i in e je treba tu presojati kakor v tvornem del. sed. y und c: grędy, grędę.« "Prim. npr. podpoglavje Imenska sklanjatev (p. t., 191): »Isto je reči za slovenske brižinske spomenike, kjer imamo še pretežno staro stanje /. . ./. Vendar pa nahajamo poleg starega gen. plur. močenik, zakonnik, zil za sblb, greh (2) že tudi grehov (5) po osnovah na -«- in poleg acc. plur. krovi, veki (2), grehi že grehe, grešnike, te po mehkih osnovah na -o- (prim, tudi gen. sing, lem. zlodejne).« Na str. 254 meni Nahtigal pri obravnavi zaimenske sklanjatve pridevnikov glede tož. mn. m., im./tož. mn. ž. in rod. ed. ž. naslednje: »Sle.-shrv. -e <-yię v omenjenih sklonih (shrv. mlade, sle. mlade, briž. Ill 71 gen. sing. fem. ot zlodejne oblasti) ni jasnega značaja«. Prim, še tekst na str. 263 in op. 17-19. '»Če primerjamo oblike in rabo nedoločnega in določnega pridevnika, vidimo, da so nedoločne, imenske oblike že na začetku izumiranja. V veliki meri so že omejene na predikativno rabo v imenovalniku. Tož. edn. ž. cifto III 22 (čisto) je lahko še imenska oblika, a tudi že kontrahirana zaimenska oblika čistojo > čistojo > čisto, kajti določni pridevnik izkazuje vendar zgolj kontrahirane oblike, enako vsi pridevniško sklanjani zaimki /. . ./. Pridevnik izkazuje v BS Preveritev izhodiščne hipoteze Primerjava stanja v slovenščini in srbohrvaščini za rod. ed. ž. (or. ed. ž.) in im./tož. mn. ž. pri sklanjatvi samostalnikov, nedoločni sklanjatvi pridevnikov, določni sklanjatvi pridevnikov, sklanjatvi osebnega zaimka za 3. os., sklanjatvi kazalnega zaimka tipa ta in svojilnega zaimka tipa moj: Imenska sklanjatev (samostalnik + nedoločna sklanjatev pridevnika) ima v srbohrvaščini v rod. ed. ž. -ë, v im./tož. mn. -e. Enako pri svojilnih zaimkih, pri zaimku ta in vsaj v rod. ed. osebnega zaimka za 3. os. Pri določni sklanjatvi pridevnika se dobi -ë tudi v im./tož. mn., kar je razumljivo, saj so vse oblike v določni sklanjatvi prvotno nastale po kontrakciji. V slovenščini se dolžina ohranja samo pod naglasom. V rod. ed. ž. (podobno kot v or. ed. ž.) se pri naglasu na končnici dobi novi akut, primerljiv s čakavskim (Novi) novim akutom. Gradivo relevantnih sklonov a-osnov v slovenščini in srbohrvaščini a) Sklanjatev samostalnikov (Stang, Slavonic accentuation, 1957, 56 ss.: a. p. a = stal. nagi. na konč., a. p. b = nagi. na konč. zl. osnove, a.p.c = prem. nagi.; Svane, Grammatik der slowenischen Schriftsprache, 1958, 42; Leskien, Grammatik der serbo-kroatischen Sprache I, 1914, 343; Hraste-Šimunovič, Čakavisch-deutsches Lexikon 1, 1979, XXXI si.; Jaksche, Slav. Akzentuation II, 1965, 55; Toporišič, Slovenska slovnica, 19842, 227 si.): Slov. Čak. (Novi) Štok. Rod. ed. lipe kràvê Or. ed. lipo kravün a. p. a Im./tož. mn. lipe krave Rod. ed. goré gorę glâvê Or. ed. goró gorün glävöm a. p. c Im./tož. mn. gore gore glâve b) Nedoločna sklanjatev pridevnikov pozna iste sklanjatvene tipe kot sklanjatev samostalnikov. Za slovenske sklanjatvene vzorce prim. npr. Svane, 52 si.: Nagi. na osn. Prem. nagi. St. konč. nagi. Rod. ed. nóve mlâde Omnć Or. ed. nóvo mladó Omnó Im./tož. mn. nóve mladê tamnë Za srbohrvaške sklanjatvene vzorce prim. Leskien, 373, 374, 383, in Hraste-Šimunovič, XXXIV si.: Rod. ed. nove žute Or. ed. novöm žutom Im./tož. mn. nôve žiite torej značilen slovenski, že precej napredovan razvoj. Srbohrvaščina je daleč od tega.« c) Določna sklanjatev pridevnikov (Leskien, 375, 376; Hraste-Šimunovič, XXXIV; Stang, 101 si.; Jaksche, 84 si.): Sh Stcsl. Rod. ed. nove žutč novyjç Or. ed. novom žutom novojp / novqjq Im./tož. mn. nove žutč novyjç č) Osebni zaimek za 3. os. (Stang, 106; Jaksche, 95; Leskien, 361; Svane, 60; Hraste-Šimunovič, XXXV; Toporišič, 241): Slov. Čak. Štok. Rod. ed. njé në njê Or. ed. njó ńón njom Im./tož. mn. one nje one onè nîh öne njîh d) Kazalni zaimek ta (Vaillant II/2, 398, 400; Jaksche, 96; Leskien, 364 si.; Svane, 62; Hraste-Šimunovič, XXXVI): Slov. Čak. Štok. Stcsl. Rod. ed. té (o)tè tê toję Or. ed. tó10 tün tom tojp Im./tož. mn. tê tê ty e) Svojilni zaimek moj (Svane, 62: »V sloven, je sklanjatev svoj. zaimkov enaka sklanjatvi pridevnikov.«; Leskien, 369; Hraste-Šimunovič, XXXVI): Čak. Štok. Stcsl. Rod. ed. moję môjë mojeję Or. ed. mojçn mojom mojejp Im./tož. mn. moje móje moję '"Glede spremenjene intonacije v or. ed. prim. Ramovš, Morfologija 88, kjer kot izhodišče navaja zaimek t S: »Zaimek je največ cirkumllektiran, vsaj v femininu, kar organsko ni upravičeno /. . ./. Tudi ni taka akcentuacija v dialektih splošna /. . ./. Do cirkumfleksa je prišlo podobno, kot se je pri vprašalnicah posplošil akut. Demonstrativ v stavku ima namreč posebni psihični poudarek, ki sproži spremembo v akcentuaciji.« Prim, tudi Rigler, SR 33, 344, in npr. Stang, Slavonic Accentuation 107: »Zaimki torej izkazujejo veliko omahovanja v naglaševanju. Zaradi različnih vlog zaimka v stavku, kjer deluje včasih naglašeno in včasih nenaglašeno, in včasih celo poudarjeno, je lahko razumeti, zakaj je doživel tako različen razvoj. Vzpostavljanje praslovanskega stanja stvari je mnogokje izredno težavno.« Prikaz nekaterih interpretacij končnice rod. ed. ž. -e s komplementarno problematiko, zlasti v slovenščini in srbohrvaščini Miklošič obravnava rod. ed. o-osnov v Vergl. Gramm. III (18762) na več mestih," ustrezne pridevniške in zaimenske oblike ter tip gospa pa podrobneje v razpravi Über die zusammengesetzte Declination in den slavischen Sprachen (1871), kjer navaja v razdelku Neuslovenisch na str. 6 pod A seznam oblik za BS, ponazorjen z vzorčnim primerom dobri, dobra, dobro. Pod B sledijo primeri iz sodobnega jezika.12 Na str. 11 si. navaja Miklošič stanje za hrvaščino oz. srbščino.13 Ponovno obravnava cit. problematiko v študiji Über die langen Vocale in den slavischen Sprachen (1879), kjer deli dolžine na stare in mlade.14 Tu prihaja pri interpretaciji do določenih neskladij. Tako npr. v poglavju, kjer obravnava t. i. mlade dolžine, med primeri, nastalimi po kontrakciji, slovenskih primerov za rod. ed. a-osnov sploh ne navaja, pač pa sh. tip vruče, žene}5 Slov. končnico v nasprotju z zg. navedenim obravnava v drugem delu svoje razprave, v poglavju Alte Längen (p. t., 51 si.), kjer govori o nazalnih vokalih e in ę;.16 Navedene Miklošičeve razlage so v določenem neskladju zlasti glede sh. primerov. Ločena interpretacija za slovenščino je morda v zvezi s posebnim statusom, ki ga v okviru svoje panonske teorije Miklošič namenja temu jeziku.17 "Prim. zg. tekst str. 258 si. in še MIKLOŠIČ, Vergl. Gramm. III, 18762, 4, 138, 211. l2Prim. v tej zvezi komentar (p. t., 8): »oja se skrajša v a, ojô v ö, oje v e: dobra iz dobroja kakor tva I. iz tvoja in še dandanes gospa iz gospoja, staroslov. gospožda: bati se iz in poleg bojati se\ dobrô iz dobroja kakor md briž. I. iz mojô, gospo iz gospojo; /. . ./ Isto krajšanje se zgodi v gospe iz gospoje in v oblikah prvega Brižinskega spomenika me, mega, memu iz moje, mojega, mojemu. Svojo pot gre im. ed. s. dobro, v katerih prehaja oje v o: zdi se, da je treba razlog iskati v izglasju samostalnikov srednjega spola. Vendar ni krajšava v e neznana tudi v im. ed.: večne (vuecsne briž. 1.) stoji za staroslov. vičbnoie in posamostaljeni pridevnik se glasi pri koroških Slovencih na t': to dobre das Gute.« nPrim. p. t., 12: »S kontrakcijo nastali samoglasniki so vsi dolgi, in sicer se izgovarjajo s t. i. zavitim, z - označenim tonom.« ' l4Prim. p. t., 8: »Kot stare dolžine mi veljajo med drugim nekateri nosni samoglasniki /. . ./. Te dolžine je treba smatrati kot dane.« Prim, dalje, p. t. si.: »Mlade dolžine izhajajo bodisi iz kontrakcije bodisi iz podaljšave. I. Pri tu obravnavani kontrakciji se zlijeta dva samoglasnika v enega dolgega«. Prim, tudi MIKLOŠIČ, Vergl. Gramm. III2, 138, 212. lsPrim. p. t., 10: »eye se kontrahira v ê. // vrûéê rod. ed. ž. fz vruče-je, pri čemer pa je treba vzeti v poštev, da se v rod. ed. ne samo imenska oblika prid., temveč tudi samostalnik glasi na ë: vruče, ïènê« ter 11 : »oje postane č. // ïùtê rod. ed. ž. in tož., im. mn. m. ž. iz iuto-je; ke iz koje: pri tem je treba vzeti v poštev, da se glasi imenska oblika pridevnika v rod. ed. na ë, drugod na e, in da imamo isti razloček pri samost. in zaimkih: ïënê, iène; sâmê, sàme; svê, sv?. Hr. rod. ed. ž. samé«. "'Prim. p. t., 52 si.: »Novoslov. srbohrv. ë za staroslov. e predpostavlja praslovanski ën. /. . ./ ë za staroslov. e nahajamo /. . ./ v rod. ed. osnov na -a: duše, praslovansko tudi rybę poleg ryby. Namesto tega e nastopajoči e je ohranil dolžino: nsl. oče, vodë; z gorë, vodé hg. rez. cirkvë, kozë, ohë patris, sestrë, vodë 78. lir. oni dušč zveličenje, muké, urë, vojské, zi vodë ex aqua hg., besede, v katerih lahko ë najbrž označuje samo dolgi e. s. iënë, svê omnis totius; sem sodi tudi mdterê in rod. mn. màtêrâ«. l7Prim. npr. Miklošič, Vergl. Gramm. III2, 4. Vsekakor omembe vredna je naslednja Miklošičeva formulacija, ki govori o im./tož. mn. a-osnov (p. t., 53): kot se zdi, je e za e nsl. ohranil dolžino na skrajnem zahodu: koze, sestre, žane 79. Sicer se je dolžina v nsl., kakor splošno v sr. in očitno tudi v hr. izgubila: žene. Vendar pa je v nsl. podaljšava lahko posledica naglasa na izglasnem zlogu, ker se poleg kozë dobi zapisano tudi kozé rez. 92; /. . ./ v tož. mn. б (a)-osnov: za e v mn. 5 (a)-osnov velja pravkar povedano: rez. kotlê, stolë, wolâ boves, pce canes 79. sr. jèlene cervos, orače. Tudi tu ë v nsl. ni nesporen, saj se poleg kotlê dobi tudi kotlé 92. Navedeni rezijanski zgledi bi, v primeru, da bi predstavljali arhaično stanje, pomenili resen argument proti izhodiščni hipotezi. Material bi bilo potrebno ponovno preveriti, vendar pa se Miklošičeva teza v literaturi, kolikor mi je bila dosegljiva, ne ponavlja, in celo Miklošič računa z verjetnostjo, da gre za sekundarni pojav v rezijanščini. Vondrak (Vergl. Gramm. II, 19282, 31) meni pri obravnavi samostalniške sklanjatve a- in /a-osnov naslednje: Končnica -e je bila v sh. in slov. prenesena na a-osnove; prav tako v zah. bolg. dial. /. . ./. V sh. se dobi -e pri a-osnovah, z izjemo čakavščine, ki je -i deloma ohranila do danes, že v predhistorični dobi /. . ./. V slov. je splošen; /. . ./ rod. slavy v BS (Il 11) je mogoče razložiti z vplivom stcsl. Prim, tudi im./tož. mn., ki pa se od rod. ed. loči v sh. večinoma po kvantiteti, v slov. po intonaciji.« Kljub temu, da na tem mestu Vondrak opozarja na kvantitetno oz. intonacijsko opozicijo rod. ed. proti im./tož. mn. ž., ugotavlja na str. 32 sl„ kot sledi: »Im./tož. mn. Že v predhistorični dobi je v sh. podobno kot v rod. ed. prodrl tudi pri a-osnovah -e, ki temelji na -e /a-osnov; prav tako v slov.; v čak. deloma še -/.« V zvezi z ustreznimi skloni v določni pridevniški sklanjatvi ima Vondrak naslednjo rekonstrukcijo (96 si.): »dobry-je rod. ed. ž.; im./tož. mn. ž.; tož. mn. m. // pčše-je rod. ed. ž.; im./tož. mn. ž.; tož. mn. m.« oz. interpretacijo za sh. (100): »V rod. ed. ž. v starejših zabeležbah -ije, pri /a-osnovah -eje; pri teh se je eje kontrahiral: dolbnje in ë je že v najstarejših zabeležbah prešel k a-osnovam: moibske (Dan. S. 162)« ter (101): »V im. mn. /. . ./ ž. žutč, vîšnjë (ë kontrahiran iz -eje (starejše ęję) /. . ./. V tož. mn. m. in ž. ë (kontrahiran iz eje), v starejših spomenikih še -ije za -yje«. Za slovenščino prim. Vondrak (p. t., 102): »V slov. se sklanjatev v ninogočem ujema s sh., v glavnem pa se je naslonila bolj na jego itd. /. . ./ Rod. ed. m. sr. lepega (že v BS nepraudnega poleg diniznego), ž. lepe (torej kot v sh., tako že v BS); /. . ./ or. ed. ž. lepo (že v BS vuelico).« Im./tož. mn. ž. -e navaja Vondrak pravtam brez komentarja. S končnico rod. ed. a-osnov, tako imensko kakor tudi zaimensko, se na več mestih ukvarja Nahtigal v svoji knjigi Slovanski jeziki. Tako na str. 205 si., pod naslovom Izenačevanje med trdim in mehkim tipom, ugotavlja naslednje: V slovenščini in srbohrvaščini (z izjemo nekih čakavskih govorov) je prešel že v rani dobi, kakor kaže sle. briž. acc. plur. mase. grehe, grešnike, te, Glagol. Cloz. I 77 te, ali v list. Kul. b. 11X9 gen. sing. fem. sile, glave, od mehkega tipa k trdemu končaj acc. plur. in gen. sing, ter acc.-nom. plur. fem. -e: acc. plur. mase. sle. jeléne, râke, shrv. jèlene, rake\ gen. sing. sing, fem. sle. gorę, shrv. göre; acc.-nom. plur. fem. sle. gorę, shrv. göre.18 Deloma prihaja tudi pri Nahtigalu do določenega neskladja pri obravnavi navedene problematike.19 Ramovš obravnava končnico za rod. ed. a-osnov v Morfologiji (str. 56), kjer posebej opozarja na tip vode, ki ga (v skladu z Ivšičevo interpretacijo) razlaga z verjetnim vplivom zaimka nje.20 Do določenega neskladja med razlagami podob- l8Prim. Ramovš, Morfologija, 56: »V sle. je G. na -i le v Brižinskih spomenikih: szlauui II, 11. /. . ./ Glede tipa vodé, zemlje v sle. (primerjaj isto v posavskem hrvatskem govoru: vodè, čak. vodé in štok. vôdê, duše) je verjetno vpliv pronomina nje (enakšno, a mlajšo analogijo primerjaj v polj. ziemiej), glej Ivšič, Rad 187. Sle. G. magle, trne predstavlja posplošitev akcentuacije.« K im. mn. prim. Ramovš (p. t., 60): »V sla. [sic!] in sle. od vsega začetka in povsod prevladuje končnica -e iz mehkih osnov« ter k tož. mn. 61: »tu velja isto k ot za N. pl. — povsod je danes končnica mehkih osnov -e, v dialektih je ponekod -l (souzi) po /-jevski sklanji.« Vendar je v im. oz. tož. mn. (odvisno od sintaktične interpretacije) v BS še ohranjena prvotna končnica -i: roti. I4V poglavju Pridevniki in pridevniško sklanjane besede prim. 218 si.: »V srbohrvaščini, kjer je imenska sklanjatev najbolj ohranjena, so imenske oblike z izpremembami kakor pri samostalnikih (loc. sing, masc.-neutr. -u, instr. sing. fem. -öm, mehki končaj -e mesto trdega -y > -i) mogoče samo še v nominativu-akuzativu vseh spolov in števil ter genetivu in dativu-lokalu sing, masc.-neut., a instrumental sing. fem. je v obeh slučajih enak /. . ./. Sicer pa so končaji določne sklanjatve (sing, masc.-neutr. instr. -/"m, fem. gen. -ë, dat.-loc. -öj, tudi po funkcionalno mehkih soglasnikih, kakor npr. idšoj« ter za slovenščino (p. t., 219 si.): »toda dandanes je, z izjemo edninskega imenovalnika in tožilnika moškega spola, razlika med določno in nedoločno obliko, podobno kakor v srbohrvaščini, le v naglasu, pa tudi ta vseskozi samo pri rastoči intonaciji na korenu. Pri padajoči intonaciji je v nominativih-akuzativih in instrumental sing. fem. ohranjeno staro naglaševanje (mase. sing, mlâd, plur. nom. mladî, acc. mlade, fem. sing. nom. mlàda proti acc. mladô in instr. mlado, plur. mladê, neutr. sing, mladô, du. mlâdi), oziroma razširjeno nagnjenje k analogičnemu padajočemu naglasu (mase. du. mladâ, poleg mlada, fem. du. mladê poleg mlâdi, neutr. plur. mlada poleg mldda), druge oblike pa se tudi v naglasu, novem akutu ne ločijo od določnih (gen. sing, masc.-neutr. dol. in nedol. Madega kakor nom. sing. mase. dol. mlâdi itd.). Pri naglasu na koncu imajo nedoločne oblike naglas na končajih, določne pa na korenu (nedol. nom. sing. mase. lahik, fem. lahkâ proti dol. mase. lâhki, fem. lâhka-, nedol. gen. mase. lahkegà, fem. lahkè proti dol. lahkega, lâhke itd.), vendar je lahko tudi splošno (dol in nedol. lahkega itd.). V sklanjatvi je kakor pri samostalnikih in v srbohrvaščini /. . ./ posplošen končaj -e mehkih osnov (gen. sing. fem. nedol. in dol. mlâde i. *dr.).« 2()Prim. npr. Nahtigalova izvajanja v zvezi s sklanjatvijo zaimkov. Tako p. t., 241: »V akuzativu plur. mase., nominativu-akuzativu plur. fem. ter genitivu sing. fem. je v slovenščini in srbohrvaščini pri trdih osnovah kakor pri samostalnikih /. . ./ končaj mehkih: acc. plur. mase., nom.-acc. plur. fem. sle. tê, shrv. tê, gen. sing. fem. sle. lé, shrv. tê. Prim, za akuzativ plur. mase. že Cloz. I 77 tę in briž. II 56 te.« Prim, nadalje p. t., 241 si.: »Se druge padežne oblike so se zlasti v srbohrvaščini preinačile, oziroma razvile soglasno s samostalniškimi. Tako je instr. sing. fem. tôm, тдјбт enako iènôm, vôl'ôm. toda v listini Kulina bana še svoevb volov b za sed. svdjôm vôl'ôm /. . ./, briž.-sle. II 107 to, sed. t ä.« Vendar prim, tudi p. t., 243: »Fonetično so nastale v zahodni in severozahodni južni slovenščini pri svojilnih zaimkih z -o/- skrčene oblike /. . ./, ki pa so, z izjemo češčine, pod vplivom nom. moj stopile v ozadje« ter 244: »Skrčena oblika je nastala tudi v gen. sing, fem., v južni slovanščini iz -oię, -e/ę, v zahodni -oii, -e/č: sle. té, njé, shrv. tê, ôvê, nê, môjê, nàiê, toda v listini Kulina bana neskrčeno hezb vbsakoe zbledi nega tipa, kakor ga dobimo npr. tudi pri Nahtigalu, prihaja na str. 88 in 91, kjer Ramovš gen. té in njé razlaga z analogijo po tipu žene.2i Na nekatere neskladnosti oz. netočnosti pri Ramovševi obravnavi a-osnov je opozoril Rigler v postumno izdani rokopisno ohranjeni recenziji Ramovševe Morfologije, kjer je med drugim poleg kronološke umestitve kontrakcije oje > e pomembno tudi opozorilo na sklanjatev tipa gospa.22 Vzporedljiv primer iz zaimen- /. . ./. Isti končaj pa je povsod prevzet tudi pri pridevnikih: gen. sing. fem. sle. dobre, shrv. dobre, češ. dobré, polj. dobrej, rus. dóbroj. /. . ./ Rezultat skrčenja v instrumentalu sing. fem. sle. tó, njó /. . ./ je isti kakor pri samostalnikih, ki so končaj -oio itak prevzeli od zaimkov.« Prim, nadalje p. t., 252 in 254: »V instrumentalu sing. fem. je končaj kakor pri samostalnikih po zaimkih /. . ./ sle. mlado, sinjo, briž. II 107 veliko, II 104, 105 pravdnu, toda shrv. mlâdôm, sińóm z -dm za -ou po samostalnikih moškega spola /. . ./, prim. list. Kulina bana pravovb vërovb«. Gl. še zg. op. 8. 21 Prim. p. t., 88: »Tudi v fem. pronominalni fleksiji se je psla. v veliki večini naslonila na nominalno a-jevsko fleksijo, razen v sklonih z osnovo *toi-. N. sg. tâ, G. té žene. Ta oblika je nadomestila staro *toie, možnost prehoda *toje > té v sle. ni izkazana (v dol. bi v tem primeru morali imeti *tej, česar pa nimamo.) /. . ./ I. tô ni iz *tojo, pač pa prav tako analogija po ženski a-jevski fleksiji z ribo.« Prim, nadalje p. t., 91: »V obliki njé je e dolg, dolžino razberemo že iz današnjih govorov, skušali pa so jo označiti že protestanti: nee {ee je znak za dolžino). Ta dolžina ni morda nastopila po kontrakciji, pač pa zaradi naslonitve na fem. nominalno a-jevsko sklanjo: onà ~ nogâ, njé ~ nogé. /. . ./ V I. je prvotna oblika jejo; ker je I. v sle. predložen sklon, se je do danes ohranila samo ortotonična oblika: njó.« Prim, še k svojilnim zaimkom (p. t., 93): »V fem. so oblike analogične po ženski a-jevski fleksiji: G. moje žene« ter k določni pridevniški sklanjatvi (p. t., 104): »V f. sg. je struktura oblike podobna kot v G. in L. du.: G. *dobru-jeje, D. *dobrê-jeji, I. *dobroj.o-jejo. Po haplologiji izpade v psla. prvi zlog pronomena. G. dobre : žene, do te oblike je prišlo tudi v zvezi z zaimkom ta.« 22J. Rioler, Ramovševa Morfologija slovenskega jezika (SR 1985, 340): »Pri a-jevski fleksiji je pri G. sg. v Morfologiji (str. 56) rečeno, da je tip vodé verjetno pod vplivom pronomina, a pri pronominih toję, je je (str. 88, 91) obratno, da so pronomini té, njé nastali po tipu žene (vodé) in ne po kontrakciji. Iz dokazovanja pri pron. je razvidno, da mora biti G. sg. f. na -é smatran za plod neke psi. metatonije (ne po kontrakciji). To bi bilo sicer tudi mogoče, toda vzrok, ki je za to v Morfologiji naveden, češ da možnost kontrakcije toję > tê ni izkazana, da bi v dolenjščini morali imeti *tei, tega pa nimamo, ta vzrok ni resničen. V ê se kontrahira oje (vojevoda, dobroje); isti rezultat bi morda dalo oje, če bi se nazalnost izgubila še pred kontrakcijo; toda oje se kontrahira pred raznazalizacijo — na to bi vsaj nekoliko kazali tudi Briž. sporn., kjer so že nekatere kontrahirane oblike (oje > e), a še nośniki; posredno bi kazal na to tudi I. sg. -ojo > -o — zato rezultat te kontrakci je ne more biti ë, ampak samo e. Isto kažejo tudi podobni primeri, npr. zajecb > zec (vsi govori, ki izkazujejo kontrakcijo, kažejo na e). Lep dokaz za oje > ę je N. pl. gospé < gospodje (oksitoneza), ki izkazuje novi akut ter zaradi rastoče intonacije ne more biti analogično po žene (N. pl.). Tudi gospé v G. sg. nima -é po žene, ker zakaj bi analogija po tipu žena nastopila v vsej sklanjatvi samo v tem sklonu.« — Prim, nadalje rlgler (p. t.): »Torej vidimo, da glasoslovno in akcentsko ni za kontrakcijo toję > té nobenih ovir. Niti m treba té imeti za analogijo po njé < jeje (glede akcentuacije prim. rus. eë), kot je mislil Tbrbiörnsson (Zwei sla. Kasusformen, ZsIPh. I, 74). Njegova razlaga, v bistvu pravzaprav Ivšičeva /. . ./ je pomanjkljiva, ker ni upošteval, da se je kontrakcija izvršila pred denazalizacijo. Proti njegovi razlagi je bil Ramovšev ugovor upravičen. Prvi je menda opozoril na možnost vpliva pronominalne fleksije na jsla. G. sg. a-jevske fleksije Valjavec (v Radu 132/1897/,209); on je še mislil, da je narejen po pronominih G. *zeml'eje in nato skrčen v zeml'é; Ivšič (Rad 187, ske sklanjatve bi bil verjetno oné, onâ, onó »der da; ein gewisser«.23 Relacija im. mn. ž. gospé : žene, ki jo navaja Rigler, razločno kaže, da je treba reflekse za im./toz. mn. strogo ločiti od rod. ed. ž. Kakor je razvidno tudi iz tega razmerja, imamo v rod. ed. na -é opraviti z zaimensko, tj., kontrahirano končnico, medtem ko gre v im./tož. mn. dejansko za posplošitev končnice -e (*-e), prvotno značilne za t. i. mehke a-osnove. Ramovš zgledov, oz. tipa, kjer končnica -e v rod. ed. ni bila naglašena, v Morfologiji ne navaja posebej. Zato in zaradi omenjenih nasprotujočih si interpretacij, na osnovi besedila v Moifologiji ni mogoče presoditi, kakšna je bila Ramovševa kompleksna razlaga obravnavanega fenomena. Tudi Logar (JiS 1969, 105) pri obravnavi rod. ed. nima take formulacije, ki bi zapolnila vrzel v cit. Ramovševi interpretaciji.24 Ivšič v svoji že omenjeni razpravi razlago, 197) pa je mislil, ker ni nastopila pri korensko akcentuiranih primerih metatonija, na poznejši vpliv pronominov (kronološko vzeto po kontrakciji). Za njim so povzeli to razlago še drugi (prim. Lehr-Spławiński, O prasłowiańskej metatoniji, 19, 47). Da na a-jevsko fleksijo lahko vplivajo pron. (v našem primeru sta pač vplivala oba: té in njé), ne kažejo le I. forme (psla. ribojo) ali mlajše poljsko ziemiej, wolej itd., ampak tudi prekm. L. zemlei, prošnei (po njej). Omenil bi tudi to, da imajo v litovščini adjektivi pronominalne končnice (v sklonih, kjer bi se od pron. razlikovali), v letščini pa poleg adjektivov tudi substantivi. Lingvistično je torej vpliv pron. na subst. možen in v našem primeru zelo verjeten.« — Prim, še Rigler, (p. t., 341): »Pri N. pl. ni posebnih sprememb. Posplošena je mehka končnica (seveda le v slovenščini, ne tudi v slovanščini, kot je rečeno v Morf. 60)«. Pri tem tudi Rigler (kot zg. Ramovš) ne omenja, da je v BS še ohranjena prvotna končnica trdih osnov v im. oz. tož. mn. Prim, še RlGLER (p. t., 344): »K zaimku ta (N. sg. fem.) bi omenil poleg že obravnavane kontrakcije v G. /. . ./, da v 1. sg. ni treba iskati nobene analogije z rîbo. I. to je popolnoma regularno razvit iz *tojo > to > tó s spremenjeno intonacijo v demonstrativu tô (poleg tó), kot tudi v G. te (poleg té) ali tega. /. . ./ Nekoliko problematičen je tudi 1. sg. a-jevske fleksije, vendar je precej splošno sprejeto mnenje, da je končnica prevzeta od pronominov«. — O delu obravnavane problematike govori Rigler tudi v članku Pripombe k pregledu osnovnih razvojnifi etap v slovenskem vokalizmu (SR 1967, 131 si.): »Prav tako ob času kontrakcije oje (oziroma à je) > č po vsej verjetnosti še ni bil podaljšan kratki cirkunilleks. Tu bi omenil še to, da nimamo refleksa za č, če je bil eden od kontrahiranih vokalov prvotni nazal. /. . ./ Takšno kontrakcijo je nastavljal že Valjavec, drugačnega mnenja pa je Ramovš, ki v zgodnejših delih misli, da je pri je je eje dalo etimološki e, medtem ko pozneje pravi, da možnost kontrakcije toję > te ui izkazana, ker bi moral biti refleks č. /. . ./ Kontrakcija je nastopila pred denazalizacijo in refleks je nazal. O tem ne more biti dvoma. Ne dokazujejo nam tega samo brižinski spomeniki /. . ./, ampak zlasti taki primeri kot koroško zee z refleksom za ę (oziroma v tistem delu Podjune, ki ima še ohranjene nazalc, z nazalom) iz zajec. Pa ne samo severozahodni del slovenščine, ki je dalj časa obdržal nazale, tudi severno štajersko področje, ki še razlikuje nazal od f in etimološkega e (v dolgih zlogih), prav tako kaže na e v takih primerih.« :,Za material prim. npr. Svane, Grammatik. 1958, 63. 24T. LcXiAR, Praslovanska a-sklanjatev v slovenskih narečjih (JiS 1969, 105): »Današnja narečja in govori imajo v tem sklonu refleks za psi. nosni e. Glede na različne reflekse (odvisni so tudi od lega, ali je bil samoglasnik naglašen ali ne, dolg ali kratek) je tudi končnica zelo različna«. Logar tudi ne opozarja na značilno opozicijo med rod. ed. na eni ter im./tož. mn. na drugi strani. Prim. p. t., 107: »Za imenovalnik/tožilnik mn. nahajamo v slov. narečjih vse tiste oblike, ki smo jih našli za rod. ed.. pa tudi nekatere druge.« po kateri je -ë v rod. ed. prevzet od zaimenske sklanjatve, kot se zdi, omejuje na tip vodç.25 Belič (Istorija II/19722) je drugačnega mnenja in izhaja iz ločene razlage za rod. ed. samostalniške in za rod. ed. pridevniške sklanjatve. Tako meni k prvemu (p. t., 47) naslednje: »Pre svega moram obratiti pažnju da je od nastavaka e u gen. jedn. uvek dugo: žene, duše itd. — žene, duše u starijim govorima, žene, duše u čakavskom dialektu. Dužino tog nastavka nam je jezik dobio od opšteslavenskog.» Za -ë v relevantnih sklonih d oločne sklanjatve pridevnikov seveda izhaja iz kon-trahirane končnice, pri čemer je iz Beličeve formulacije razvidno, da ga smatra za regularni produkt kontrakcije prvotne končnice mehkih debel (*-eje).2b Vaillant (Gramm, comp. II/l, 1958, 93) komentira stanje v srbohrvaščini: »Opozicija med trdo in mehko fleksijo je izginila: v obeh tipih je zvalnik na -o, razen pri besedah na -ica, ki imajo zvalnik na -ice; mest./daj. je na -i; im./tož. mn. je na -e in rod. ed. na -e je izposojen od zaimenske fleksije s kontrakcijo, ki združuje stcsl. -oje in -(j)eje.« P.t. (str. 94) obravnava stanje v slovenščini. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da izhaja iz skupnega izhodišča za slovenščino in srbohrvaščino: »V slov. je or. ed. na -o, pod naglasom -q, nastal po kontrakciji in je različen od. tož. -o, pod naglasom -o. Trda in mehka fleksija sta poenoteni kot v sh.: mest./daj. ed. je na -i, im./tož. mn. na -ë, pod naglasom -ë, in rod. ed. na -e, torej kontrahirano iz stcsl. -oje, (j)ejç, kakor v srbohrvaščini.27 Na poseben status končnice -e v rod. ed. a-osnov so opozorili tudi raziskovalci, 25St. Ivšlč, Prilog za slavenski akcenat (Rad JAZU 187, 1911, 133-207), prim, iz razdelka Akcenat u gen. sg. a-deklinacije (str. 197): »Akc. vodê bit če nastao prema zamjenicama tč < *toj? (< *ioję) i ńe < *ńeję (< *jejë: rus. eë i dr.), gdje je -ë radi kontrakcije. Akc. ti i në mogao je utjecati najprije na primjere kao zemfe (zemlje). Kad bismo i pristali, da je nekad bilo -5>, na pr. *vod$, ne bismo razumjeli, zašto imamo u govorima vode (vodi), zemlë i dr., a ne bismo razumjeli ni slov. akc. zemlje. Valjavec je tumačio gen. zemlje od zemljejè > *zemljeè (: to-je i je-je), ali nije mogao dokučiti, zašto od riba ne glasi gen. ribe < *rtbeje, nego ribe, kad je instr. sg. rîbo od *ribö (< *ńbojo) /. . ./. Ja mislim, da se slov. akc. ribe (prema instr. rîbo) može razumjeli, ako reknemo, da *rtbeje i *zemljejè nije nikad bilo, več je akc. zemlje samo preuzet iz pronominalne deklinacije. Akc. zemljó mogao je nastati od *zemljoj<), zato je od *rlbojo nastalo *r(bô i otud rîbo.« 2,'V zvezi z rod. ed. u-osnov prim, še belič (p. t., 38 si.): »Prema ovome nastavku svi naši govori dele se na dve grupe: štokavski dijalekat ima nastavak e od najstarijih vremena do danas, a jedan deo čakavskih dialekata ima e kao i štokavski govori: sile MS 2 (1189), glave MS 2 (1189) i si. kao i zemle (=zeml'e) MS 4 (1189-99), bogorodice MS 5 i si.« Prim, še npr. Vaillant, Gramm, comp. II/l (80 si., 92 si.) K relevantnim sklonom pridevniške sklanjatve prim. Belič (p. t., 151, 152): »u gen. jedn. pored crkvenih: svetyje MS 5, dobrije i mnogo drugih od starijih vremena se upotrebljava e od mekih osnova za jedne i druge osnove: grbčbske MS 4, morbske, hgmske i si.« ter: »Nom. i ak. mn. ima e od prvih vremena od mekih osnova.« Prim, ludi VONDRAK, Vergl. Slav. Gramm. II2 (100 si. idr.). K -ë v rod. ed. ž. nedoločne pridevniške sklanjatve v nasprotju z -č v im./tož. mn. ž. prim, še belič (p. t., 155) in (z verjetno sporno interpretacijo) Leskien, Gramm. I, 1914, 226. K relevantnemu gradivu v celoti prim, še Leskien (p. t., 343, 348, 361, 364, 369, 373 sl„ 375 si., 383 si.) -'K razvoju določne pridevniške sklanjatve v sin. in sh. prim. Vaillant, Gramm, comp. II/2, str- 507 si., ter k razvoju nedoločne pridevniške sklanjatve (p. t., str. 514 si.). K relevantnim sklonom osebnega zaimka za 3. os. prim. p. t., str. 436 si., svojilnega zaimka p. t., str. 468 si.. ki so se podrobno ukvarjali s slovansko akcentologijo. V tej zvezi je bil poleg razmerja rod. ed. ž. : im./tož. mn. ž. postavljen v ospredje problem akcentuacije or. ed. ž. Stang {Slavonic Accentuation, 1957, 39) meni glede rod. ed. ž. naslednje: »Rod. ed. na -ë pri ä- in ш-osnovah v sh. in slov. (prim. sh. kràvë, slov. gorę) očitno niso stari, ker slov. lipe itd. ne kažejo metatonije. Torej tu ni naša naloga razložiti, kako je ta podaljšava nastala.«28 Glede or. ed. ž., ki pri Stangovi argumentaciji v zvezi z rod. ed. na -ë igra ključno vlogo, prim. p. t., 62: Or. ed. *golvojd — v nasprotju z rus. golovôju —je indiciran z rastočo intonacijo v čak. gorün, slov. goro. V kolumnalnem tipu b (žena) bi bilo po drugi strani mogoče pričakovati akcentuacijo -djo, ki bi se v nekaterih posameznih jezikih verjetno kazala s cirkumflektiranim kontrahiranim samoglasnikom in umikom. Vendar pa tudi tu dobimo Čak. -un itd., slov. -o. Na drugi strani pa se rus. ženoju ujema s tem, kar bi pričakovali pri tem tipu. Zatorej domnevam, da je ruščina posplošila *-djo iz tipa b, sh. in slov. *-ojd iz tipa c.29 V zvezi s končnico za or. ed. ž. obstaja obsežna literatura, deloma z različnimi interpretacijami, tudi glede slovenščine, zlasti pa srbohrvaščine oz. stanja v posameznih dialektih. Rešitev vprašanja je pomembna za določitev kronoloških razmerij v okiru zahodne južne slovanščine in za pojasnitev zg. omenjene opozicije tipa sin. rod. lipe : or. lipo?0 ter zaimka ta p. t., str. 398. Glede problema kontrakcij prim, še Gramm, comp. 1, str. 196, ter glede razmerja kvantitete in intonacije v končnicah p. t., str. 277. Prim, tudi J. Marvan, Prehistoric Slavic Contraction, 1979, na več mestih, zlasti npr. str. 59, 62, 67, 70, 91, 100, 149 idr. 2ttPrim. še naslednja, za razumevanje paradigmatskih opozicij relevantna Stangova izvajanja. Tako p. t., 36: »Kar zadeva položaje v besedi zunaj naglašenega prvega zloga, se zdi, da so se končni dolgi samoglasniki skrajšali že v praslovanskem času. Ni sledu tonemskih razločkov, ki bi se ohranili na končnih samoglasnikih.« P.t., 37: »Zdi se, da se je v nekaterih primerih končni samoglasnik ponovno podaljšal. V takih primerih dobi — v naglašenih končnih zlogih — v čakavščini novi akut, kar je samo neposredna posledica rastočega značaja vseh slovanskih kratkih naglašenih samoglasnikov zunaj prvega zloga. Tudi v slovenščini je intonacija teh dolgih samoglasnikov rastoča. /. . ./ Tudi v nenaglašenih končnih zlogih nahajamo primere podaljšave: zdi se, da so nekatere osnove na -[ä- imele dolg končni samoglasnik že od začetka.« P.t., 40: »Nekateri drugi primeri podaljšave v popolnem izglasju slovanskih jezikov se zlahka pojasnijo kot kontrakcije, svojske posameznim jezikom, ali s tem, da je tisti samoglasnik postal končni šele drugotno.« Prim, še za sh. p. t., 51: »V naglašenem zlogu se nenovoakutirana dolžina /. . ./ skrajša: čak. daj. mest. mn. ženami, ïenàh /. . ./. V pred- in ponaglasnih zlogih je dolžina ohranjena, če tisti samoglasnik ne nastopa kot naglašen in kratek v drugih oblikah iste kategorije. V tem primeru se kratki samoglasnik lahko posploši.« In za slov. p. t., 51 si.: »V slovenščini so vsi naglašeni samoglasniki zunaj končnih zlogov načeloma dolgi in nenagla.šeni kratki. Tako lahko samo posredno — zahvaljujoč se drugotnemu cirkumfleksu na predidočem zlogu — kaj rečemo o prvoti dolžini končnega samoglasnika. Tu se vzorec tesno prilega srbohrvaškemu.« K akcentuaciji določnega pridevnika prim, zlasti p. t., 100 ss., 169 si. 24Prim, k temu p. t., 182, op. 44: »Čak. (Hvar itd.) vodôn (glej hraste: Južnosl. Fil. XIV, str. 28), posav. vodom (glej lvšlč: Kad 197 str. 25), prim. štok. žinom, je verjelo nastal iz *vodojù skozi vmesni stopnji *vodoù > *vodóv. -m mora biti analogičen.« 30Prim. h končnici za or. ed. ž. npr. že S. lvšlč (Prilog za slavenski akcenat. Kad JAZU Zdi se, da obstajata glede razmerja slov. : sh. v or. ed. dve možnosti razlage: 1. da je v slovenščini kontrakcija starejša kot v srbohrvaščini; 2. da je kontrakcija lahko enako stara v slovenščini in srbohrvaščini, da pa je po drugi strani denazali-zacija (oz. sprememba *o > sh. u) starejša oz. prej izpeljana v srbohrvaščini kot v slovenščini. Videti je, da govorijo določeni razlogi za drugo možnost.31 Sadnik (Slavische Akzentuation, 1959), k obravnavani problematiki ne prinaša novih rešitev. Prim, k čak. rod. ed. zimą, p. t., str. 43, op. 140: »Kvantiteto in kvaliteto končnice je pač treba pripisati zaimenski končnici (prim. čak. slov. té), nastali iz -ojè, prim, rus.-csl. toè (Nahtigal, Slovanski jeziki, 141).«32 187, 1911, 197 si.): »U čakav. govorima imamo u spomenutom padežu akc. kao vodö(ü) m(n). Tako se i u Posavini ponajviše govori vodom. Taj se akc. slaže lijepo sa slov. vodo. Slov. je akc. kao vodo dobro protumačio več Valjavec veleči, da je goro postalo od *gorojô > *goroo prema pronom, tó od *tojd (<*toja) ('Rad' 132, 209). Tako je naš akc. vodom mogao nastati od nekadašnega *vodojq ovim putem: *vodoją > *vodojù > *vodoû > vodoü > vodöv i vodöm (s promjenom suglasnika -v na -m).« Prim, še med drugim A. vaillant (Gramm, comp. II/l, 1958, 92): »v srbohrvaščini se orodnik končuje na -öm v standardnem jeziku; narečno, tako v čakavščini, nahajamo -ü, drugotno -пп (iz -Hm), nasproti -u v tožilniku. Končnica -m, analogična po -om osnov na -o-, nasledi starosrbohrv. -ovi, ki predstavlja -ov, ta pa ne more ustrezati neposredno starocerkvenoslov. -ojo in je zanesljivo prevzet iz sklanjatve nekaterih zaimkov in pridevnikov.« K zaimenski končnici prim. Gramm, comp. II2, 400: »Orodnik ednine ženskega spola na -öm je bil preinačen v stari srbohrvaščini 12. in 13. stoletja in mora, kakor slovaški -ou, predstavljati star odraz od *-ојп, od koder *-ou, iz -ü, kontrahiranega iz starocerkvenoslov. -ojo. V čakavščini nahajamo -ü, od koder -üm, -un (tun).« Prim, nadalje še belič, Istorija II/l, 40 si.; Popovič, Geschichte der serbokroatischem Sprache, 32, 39 si., 313 si.; Nahtigal, Instrumental sing. fem. -oio : -oo : -o. ČSJKZ III (1921-22), 1-72; Ramovš, Osnovna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma, SR IV (1951), 2; Ramovš, Morfologija, 58; N. S. Trubetzkoy, Altkir-chenslavische Grammatik, 119, 127; Shevelov, A Prehistory of Slavic, 541. Prim. npr. tudi še Jagič, AsIPh XVII (1895), 78 si. 4 Prim. npr. mareš, Diachronische Phonologie, 105 si.: »Prvotna zveza an je dala po zakonu odprtih zlogov povsod âN: rânka > räNka. Na delu slovanskega področja je ta stopnja še vztrajala, ko se je a spreminjal v o. V tej skupini jezikov se je torej âN spremenil v oN: räNka > röNka. Sledila je sprememba oN > ö: rôNka > rôka; ker pa ustnega, nezaznamovanega, dolgega ö ni bilo, se je o spremenil v Ce. roka > rûka. Ta razvoj domnevamo v vzhodno slovanskih jezikih, v nelehitski veji zahodne slovanščine in na jugu v srbohrvaščini ter v bolgarskih in makedonskih narečjih (tip ruka). Če pa je ö nastal iz öN šele po razvoju novih kvantitet, približevanje M-ju zdaj ni bilo niti aktualno niti potrebno; odtod standardni primer roka iz slovenščine in narečne srbohrvaščine. Slovenski razvoj pa bi se dal preprosteje razumeti tudi tako, da je tam dezanalizacija sorazmerno mlada in je visokemu п bilo na voljo dovolj časa, da se je spet spustil do ö, kamor nosni samoglasniki vobče težijo.« 32Prim. nadalje sadnik (p. t., 49, op. 150): »Na tem mestu bomo kratko osvetlili argumente za in proti, ki zadevajo pritegnitev de Saussurejevega pravila slovanskim «-paradigmam: rod. ed. se pri tem zaradi svoje težavne, zelo različno razlagane osnovne oblike izloči. /. . ./ — Končni naglas je imel nedvomno zaimenski orodnik na -ojo (prim, stcsl. t ojo, or. kazalnega zaimka 'a »diese«), o tem prim. Stj. Ivšlč v Zbornik radova 1951 (Sveučilište u Zagrebu, Filozofski lakultet) str. 370 in nasi. (Iz naše akcentuacij e i dijalekatske problematike), npr. posav. rûkôm, starejše rüköv, ali slov. rokó (rastoči naglas kaže, da je v nekontrahirani obliki -ojo bil naglašen drugi samoglasnik /. . ./), vtem ko je rus. loju prejel svoj naglas po oblikoslovni poti iz analogične oblike toj za rod., daj. in mest., nakar je po tóju nastal še rukóju. !.. J — Naj na tem mestu Jaksche (Slavische Akzentuation II, Slovenisch, 1965) v zvezi z obravnavano problematiko v glavnem pristaja na tradicionalne razlage.33 Gradivu najustreznejšo interpretacijo ima Vaillant {Gramm, comp. II/1, 1958). Ta razlaga je v bistvu identična z osnovo naše predlagane izhodiščne hipoteze, vendar je — zaradi izredno strnjenega načina izražanja in manjkanja konkretnih zgledov — v določeni meri nejasno, ali velja formulacija za vse naglasne tipe v slovenščini. Tak sklep se zdi vendarle upravičen, saj je iz Vaillantovih izvajanj razvidno, da izhaja iz skupnega razvojnega izhodišča za slovenščino in srbohrvaščino. Sklep Zdi se, da je — glede na gradivo in utemeljitve — izhodiščna hipoteza, po kateri naj bi, tako v slovenščini kakor v srbohrvaščini, končnica -e/-e oz. -ël-ç v rod. ed. a-osnov nastala po posplošitvi zaimenske končnice *-: slov. miš »mouse« : mišjo (< myibjo), luč »light« : lučjo.« Prim, tudi JAKSCHE, Slavische Akzentuation, 24. 11 Prim, zlasti p. t., 50: »Sklonila stare mehke in stare trde sklanjatve so se izenačila. Razen v or. ed. so sedanje končnice od stare mehke sklanjatve, resda z izgubo palatalnosti (sinhrono bi jih bilo torej treba ločili od osnove kakor duš-a, duš-e itd.). Dolžina rod. edn. na -é se pripisuje vplivu zaimka (njé). Oblike kot m»glè, stszà predstavljajo potemtakem posplošilev kratkega na-glaševanja v drugih končnonaglašenih edninskih sklonih (nnglà usw.).« K materialu in interpretacijam relevantnih oblik prim, še p. t., 50 ss„ 84 ss., 94 ss. — Za ilustracijo prim, še Dybojev komentar (Slavjanskaja akcentologija, 1981) k rod. ed. ž. a-osnov na str. 31: »Dolgotnye okončanija paradigme byli i udarnymi, projavljajut v praslavjanskom, kak pravilo, v bolbšej ili menbšej stepeni svoj dolgotnyj xarakter, otražajasb ili kak faktor 'navodjaščij' slovenskij 'novyj cirkumlleks', ravno kak analogičnye javlenija v drugix slavjanskix jazykax ili kak neposredstven-nye dolgotnye refleksy v južnoslavjanskix jazykax.« Prim, h končnici p. t.: »(-/?)/-# (Gen. sg. f.) — dolgotnye relleksy v sxrv. i slovenskem (okončanie Iverdogo varianta -v utračeno) lil. -ôs (<*-as).« b) Za srbohrvaščino je predlagana interpretacija končnice rod. ed. — glede na to, da se v večjem delu dialektov ohranjajo ponaglasne dolžine 34 — splošneje sprejeta. Deloma tudi tu jezikoslovci vztrajajo pri ločeni razlagi končnice -ë v samostalniški sklanjatvi, kjer rekonstruirajo podedovano dolžino.35 Tudi za srbohrvaščino se pojavlja interpretacija, po kateri naj bi bila v rod. ed. a-osnov posplošena končnica mehkih osnov, torej *-e, razlaga, ki ne upošteva akcentskega razmerja med končnicama rod. ed. in im./tož. mn.36 Zdi se, da je predlagana razlaga, ki temelji na povezavi s slovenščino, smiselnejša, še zlasti ker pojasni tudi sh. dial, novi akut. Da gre v srbohrvaščini za kasnejšo, neprvotno dolžino, kaže rod. ed. mehkih osnov tipa duše, ki bi moral imeti, če bi bil podedovan, -ë < *-e, podobno kot se tak dobi v im./tož. mn. Kakor v slovenščini je tudi v srbohrvaščini v skladu z izhodiščno hipotezo mogoča enotna razlaga za imensko in zaimensko oz. pridevniško sklanjatev v relevantnih sklonih. c) S povezavo stanja v slovenščini in srbohrvaščini oz. delu sh. dialektov (praviloma tistih, ki tudi sicer skupaj s slovenščino predstavljajo jedro pri oblikovanju zgodnjih inovacijskih procesov /kontrakcije, rotacizem, določeni akcentski pojavi/), je mogoče v posplošitvi zaimenske končnice *-ë v rod. ed. a-osnov domnevati skupno zahodno južnoslovansko inovacijo oz. vsaj paralelni rezultat skupne inovacijske tendence. Glede na navedeno se zdi, da rod. ed. ž. zlodeine v BS predstavlja bodisi prvotno obliko določne pridevniške sklanjatve s staro kontrahirano končnico, bodisi, če gre za nedoločno obliko pridevnika, tvorbo s končnico, prevzeto od zaimenske oz. — posredno — tudi sestavljene pridevniške sklanjatve.37 Tipološko je upravičena domneva, da je do kontrakcije najprej prišlo v pogosto rabljenih besedah (in sem spadajo zaimki) ter v dolgih in dodatno za haplološko intervencijo značilnih oblikah (sem spadajo predvsem določeni skloni svojilnih zaimkov tipa moj). V podporo taki domnevi govorijo tudi nekatere kontrakcije, za- 1 Prim. npr. M. ReSetar, Die serbokroatische Betonung südwestlicher Mundarten, Dunaj, 1900 (Schriften der Balkankommission, Linguistische Abteilung I), 8 sl„ 29. sl„ 32, 39, 86, 213 sl. ,sPrim. belić, Istorija U/2, 47, vendar lvšlč, n.d., 197, op. 2. Prim, še Leskien, Gramm., 226 si. "'Prim. npr. celo P. Ivič (Die serbokroatischen Dialekte, 1958, 122): »Zelo razširjena je odprava dvojnih končnic pri nekdanjih trdih in mehkih osnovah sklanjatve. /. . ./ Kar zadeva ostale tovrstne alternacije, je značilno za štok. narečja, da je bilo razmerje y/ę povsod odpravljeno s posplošitvijo različice, ki je pripadala k mehkim osnovam (torej končnice -c > -e: rod. ed., mi.-tož. mn. žene, tož. mn. jelene)«. ,7Do neke mere odprto ostaja v tej zvezi vprašanje, ali je šlo pri končnici rod. ed. ž. določne pridevniške sklanjatve tudi za vpliv sklanjatve mehkih debel, ali se je torej -jeje glasovno pravilno/pričakovano (prej ali edino) kontrahiralo v -ë, medtem ko bi se končnica trdih osnov -yję v tak refleks (po posplošitvi) kontrahirala šele pozneje oz. bi v tem primeru po kontrakciji pričakovali drugačen rezultat. Prim. vondrak (Vergl. Gramm. II, 19282, 100) z interpretacijo za srbohrvaščino, ki pa jo metodološko lahko prenesemo tudi na slovenščino: »v rod. ed. ž. v starejših zapisih -ije, pri osnovah na -/a- -eje\ pri teh izkazuje eje kontrakcijo: dolbnje in ë je zašel v najstarejših zapisih ludi k a- osnovam: morbske (Dan. str. 162).« Prim, enako BELIČ, Istorija П/!5, 151. beležene že v stcsl. spomenikih.38 Odprto ostaja še vedno vprašanje razmerja or. ed. lîpo : rod. ed. lipe, na osnovi katerega je npr. Stang sklepal, da mora biti analogična pretvorba končnice v rod. ed. tipa vodé mlada, ker v lipe ne pride do nastanka novega cirkumfleksa. S tako formulacijo Stang posredno priznava dolgo končnico tudi za korensko naglašene osnove, stanje torej, ki je še direktno ugotovljivo v srbohrvaščini, in podpira našo izhodiščno hipotezo. Na dejstvo, da je problem novega cirkumfleksa v slovenščini in kajkavščini, kjer se tudi pojavlja, zelo zapleten in da je možnih več interpretacij o njegovem nastanku, je opozoril Rigler na več mestih.39 Da pa je posplošitev zaimenske končnice v or. ed. starejša kakor v rod. ed., je vsekakor verjetno že zaradi širšega areala njene zastopanosti.40 Opozicija ot zlodeine oblazti : od fzlauui bofige tako — po vsej verjetnosti — ne predstavlja pendanta k opoziciji tipa grechi : greche in se Isačenkova korektura od Ramovša postuliranega sklopa inovacij v Brižinskih spomenikih ne zdi upravičena. 38Prim. npr. P. DlELS (Altkirchenslavische Grammatik I2, 114, op. 6): »Včasih nastane vtis, kakor da vpliva na kontrakcijo obseg besede, tj. daljša beseda doživi kontrakcijo prej kakor krajša. Vendar se da to komajda strogo dokazati.« Prim, dalje p. t., 116, op. 2: »S haplologijo se najbrž razložijo tudi ne povsem redke oblike kakor rod. ed. ž. tvoje »der deinen« namesto tvojeje. (Dalje najbrž or. ed. bralrijo poleg -ijejo /. . ./) idr.« Prim, nadalje primere za or. ed. a-osnov (p. t., 175, op. I); primere s kontrahirano končnico v določni pridevniški sklanjatvi, p. t., 195, op. 5; p. t., 195 si., op. 10 ter zlasti p. t., 208, op. 5, kjer Diels navaja številne kontrahirane oblike svojilnih zaimkov: rod. ed. ž. moję, tvoje; daj.-mest. ed. ž. tvoi, svoi (tako tudi koi I); or. ed. ž. mojo, tvojo, svojo; rod.-mest. dv. moju. Da se svojilni zaimki pogosto pojavljajo v kontrahirani obliki v BS, je znano. Prim. npr. KolariČ, Fr. Denkm., 47; Škrabec, Nekoliko o svojivnih zaimkih, 166-189; isti, Nekaj o končnicah naše »sestavljene sklanje« (p. t., 321-325). wPrim. npr. Rigler (Junkovičeva kajkavska teorija in slovenščina, SR 1976, 449): »Tako imenovani novi cirkumfleks (ali metatonijski cirkumfleks) je posebna značilnost slovenščine in kajka-vščine, čeprav je po dialektih zelo različno razvit, obenem pa tudi ni samo slovensko-kajkavski, saj deloma seže tudi na druga južnoslovanska področja, včasih pa se sklada tudi s češko kvantiteto. /. . ./ Pri novem cirkumfleksu je možno nešteto analogij, zato je rekonstrukcija nekdanjega stanja in kronologija metatonij zelo težka in dvomljiva. Nekaj, kar.se nam zdi, da je že staro, da loči eno skupino od druge, morda teh skupin sploh ni ločevalo, ampak je bil pojav do neke mere razvit na celotnem področju, nato pa je en del posploševal ta pojav na sorodne kategorije hitreje kot drugi ali pa en del v eno smer in drugi v drugo. Kaj je starejše, oblike brez metatonije ali z metatonijo, je pogosto težko reči.« Prim, tudi Rigler, O slovensko-kajkavskih jezikovnih razmerjih, 34: »V resnici v slovenščini najdemo vse tiste kategorije novega cirkumfleksa kot v kajkavščini, vsaj narečno. /. . ./ Pri novem cirkumfleksu je možnih nešteto analogij, zato moramo računati z možnostjo narečnega razširjanja novega cirkumfleksa na nove kategorije ali z njegovim odpravljanjem iz določenih kategorij« in p. t., 37: »Metatonijski novi cirkumfleks, katerega relativne kronologije spet ni mogoče točno določiti, ki najbrž tudi ni vsak iz istega časa, izrazito povezuje slovenščino in kajkavščino, čeprav ni v vseh slovenskih dialektih razvit do enake mere, v posameznih redkih kategorijah pa sega tudi na ostala južnoslovanska področja, zlasti v severozahodno čakavščino.« 40Prim. npr. Vaillant, Gramm, comp. 11/1, 82, 88 in zg. op. 29. Navajana literatura A. Belič: Osnovi istorije srpskohrvatskog jezika I. Fonetika. Beograd, 1960. --Istorija srpskohr\>atskog jezika. Knj. II, zv. 1: Reči sa deklinacijom. Beograd, 19725. P. Diels: Aitkirchenslavische Grammatik I. Heidelberg, 19632. V. A. Dybo: Siavjanskaja akcentologija. O pyt rekonstrukcii sistemy akcentnyx paradigm v pra- slavjanskom. Moskva, 1981. I. grafenauer: Karolinška kateheza ter izvor Brižinskih spomenikov in Čina nadb ispovêdaja-štiimb se. Ljubljana, 1936. --Starobavarska (svetoemmeramska) molitev v starem slovenskem in stcsl. jeziku. SJ I (1938). 8-32. J. Hamm: Grammmatik der serbokroatischen Sprache. Wiesbaden, 1967. M. Hraste — P. Šimunovič — R. Olesch: Čakavisch-deutsches Lexikon. Teil I. Dunaj, 1979. A. issatschenko: Die altchochdeutschen Beichten und ihre altslavische Übersetzung. ZslPh XVIII (1942). 238-309. A. V. Isačenko: Jazy k a pôvod Frizinskych pamiatok. Sprache und Herkunft Freisinger Denkmäler. Bratislava, 1943. --Nachträgliche Bemerkungen zur Frage der ältesten deutsch-slavischen literarischen Beziehungen. ZslPh XIX (1944-47). 303-311. P. Ivič: Die serbokroatischen Dialekte. Ihre Struktur und Entwicklung. Erster Band: Allgemeines und die štokavische Dialektgruppe. The Hague, 1958. St. IvŠIČ: Prilog za slavenski akcenat. Rad JAZU 187 (1911). 133-207. V. Jagič: Neue Beiträge Prof. Miklosich's zur Grammatik der altslovenischen und der übrigen slav. Sprache. AslPh I (1876). 438-453. --Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavischen Sprachen. AslPh 17 (1895). 47-87. H. Jaksche: Slavische Akzentuation II. Wiesbaden, 1965. R. KolariČ: Sprachliche Analyse. Freisinger DenkmälerlBrižinski spomeniki/Monumenta Frisin- gensia. Ur. J. Pogačnik. München, 1968. A. Leskien: Grammatik der serbo-kroatischen Sprache I. Heidelberg, 1914. T. Logar: Praslovanska a-sklanjatev v slovenskih narečjih. JiS XIV (1969). 104-109. W. MaŃczak: Contraction des voyelles dans les langues slaves. AnzfslPh I (1966). 52-58. F. V. MareŠ: Diachronische Phonologie des Ur- und Frühslawischen. München, 1969. J. Marvan: Prehistoric Slavic Contraction. Prev. Wilson Gray. The Pensylvania State University, 1979. F. Miklošič: Uber die zusammengesetzte Declination in den slavischen Sprachen. Dunaj, 1871. --Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen I—IV. Dunaj, 1875-18832. --Uber die Steigerung und Dehnung der Vocale in den Slavischen Sprachen. Dunaj, 1878. --Uber die langen Vocale in den slavischen Sprachen. Dunaj, 1879. M. MoguŠ: Über die Einheit der čakavischen Akzentuation. ZslPh XXXVI (1972). 332-339. R. Nahtigal: Freisingensia II. Časopis za zgodovino in narodopisje XII (1915). 77-122. Dodatek k Freisingensia II. P.t., 155-156. --Instrumental sing. fem. -oio : -oo : -o. ČSJKZ III (1921-22). 1-72. --Slovanski jeziki. Ljubljana, 19522. I. Popovič: Geschichte der serbokroatischen Sprache. Wiesbaden, I960. F. Ramovš: Eine slovenische Form des lnstr. sing. fem. ZslPh I (1925). 65 sl. --O jeziku v brižinskih spomenikih. ČSJKZ VII (1928). 160-168. --Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana, 1936. F. Ramovš — M. Kos: Brižinski spomeniki. Ljubljana, 1937. F. Ramovš: Osnovna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma. SR IV (1951). 1-9. --Morfologija slovenskega jezika. Skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v 1. 1947/48, 48/49. Ljubljana, 1952. M. ReSetar: Die serbokroatische Betonung südwestlicher Mundarten. Dunaj, 1900. J. Rigler: Pripombe k pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. SR XV (1967). 129-152. --Junkovičeva kajkavska teorija in slovenščina. SR XXIV (1976). 437-465. --O slovensko-kajkavskih jezikovnih razmerjih. SSJKL XIII (1977). 29-38. --Ramovševa Morfologija slovenskega jezika. SR XXXIII (1985). 335-349. L. Sadnik: Slavische Akzentuation I. Vorhistorische Zeit. Wiesbaden, 1959. G. J. Shevelov: A Prehistory of Slavic. The Historical Phonology of Common Slavic. Heidelberg, 1964. Slovntk jazyka sraroslovênského. Lexicon linguae palaeoslovenicae. Československa akademie véd. Ustav jazykü a literatur. Zv. 12. Praga, 1966. C. S. Stang: Slavonic Accentuation. Oslo, 1957. G. O. svane: Grammatik der slovenischen Schriftsprache. Kopenhagen, 1958. s. Škrabec: Nekoliko o svojivnih zaimkih. Jezikoslovni spisi I (1916). 166-189. --Nekaj o končnicah naše »sestavljene sklanje«. P.t., 321-325. J. Toporišič: Slovenska slovnica. Ljubljana, 19842. N. TRUBETZKOY: Altkirchenslavische Grammatik, Schrift-, Laut- und Formen-system. Ur. R. Jagoditsch. Dunaj, 1954. A. Vaillant: Grammaire comparée des langues slaves I—IV. Pariz, 1950-1977. V. VondräK: Frisinské pamâtky, jih vznik a vyznane v slovanskem plsemnictvl. Praga, 1896. --Vergleichende slavische Grammatik I-II. Göttingen, 1924—282. zusammenfassung Zum Verhältnis von ot zlodeine oblazti zu od fzlauui bofige in den Freisinger Denkmälern Aus dem angeführten Material geht hervor, daß die Ausgangshypothese, wonach die Endung -ej-é, -ê/-ê im Gen. sg. der a-Stämme, sowohl im Serbokroatischen als auch im Slowenischen, nach der Analogiebildung der Pronominalendung *-ë (kontrahiert < *-oję, *-eje) zustande gekommen sei, wahrscheinlicher als die für das Slowenische (und in geringerem Grade für das Serbokroatische) noch immer vorherrschende Interpretation sein dürfte, die die Genetivendung -e auf die Verallgemeinerung der Endung *-e der Palatalstämme der nominalen a- Deklination zurückführt. Die Vorteile einer solchen Interpretation wären folgende: 1. Für das Slowenische können wir auf diese Weise eine einheitliche Endung für alle Akzenl-typen der nominalen a- Deklination rekonstruieren (unter Berücksichtigung des Umstandes, daß die nicht akzentuierten Längen gekürzt wurden), während man andernfalls den Gen. sg. des Typs goré gesondert erklären müßte. Damit ist eine einheitliche Deutung für die nominale und pronominale bzw. adjektivische Flexion in den relevanten Kasus (Gen. sg., Instr. sg., Nom.-Akk. pl. der a- Stämme) möglich. 2. Für das Serbokroatische ist die vorgeschlagene Interpretation der Endung des Gen. sg. angesichts der Tatsache, daß in größerem Teil der Dialekte die posttonischen Längen noch erhallen sind, allgemeiner annehmbar. Teilweise bestehen auch hier die Forscher auf einer getrennten Deutung der Endung -ë in der Flexion der Substantiva, wo sie mit einer ererbten Länge rechnen. Auch für das Serbokroatische ist die Interpretation vorgeschlagen worden, wonach im Gen. sg. der a- Stämme die Endung der Palatalstämme, d.h. *-e, verallgemeinert sei und die das Verhältnis zwischen dem Gen. sg. und Nom.-Akk. pl. nicht berücksichtigt. Es scheint, daß die hier vorgeschlagene Deutung, welche im Anschluß ans Slowenische operiert, vorteilhafter ist, insbesondere, da sie auch den serbokroatischen dialektalen neuen Akut erklärt. Daß es sich im Serbokroatischen um eine spätere, nach Analogie Länge handelt, zeigt auch der Gen. sg. der Palatalstämme des Typs duše, der, wenn ererbt, als -ë (< *-e) erscheinen müßte, ähnlich wie er als solcher im Nom.-Akk. pl. vorliegt. Ebenso wie im Slowenischen ist auch im Serbokroatischen eine einheitliche Interpretation der nominalen und pronominalen bzw. adjektivischen Flexion in den relevanten Kasus im Einklang mit der Ausgangshypothese möglich. 3. Mit der Verknüpfung des Zustandes im Slowenischen und Serbokroatischen bzw. einem Teil der serbokroatischen Dialekte (in der Regel derjenigen, die auch sonst gemeinsam mit dem Slowenischen einen Kern bei der Bildung früher Innovationszentren (Kontraktionen, Rhotazi-smus, bestimmte Akzent-Erscheinungen] vorstellen) kann in der Verallgemeinerung der Pronominalendung *-e im Gen. sg. der a- Stämme eine gemeinsame westliche südslawische Neuerung bzw. zumindest ein paralleles Resultat einer gemeinsamen Innovationstendenz angenommen werden. Dem Angeführten nach scheint der Gen. sg. zlodeine in den Freisinger Denkmälern entweder die ursprüngliche Form der bestimmten adjektivischen Flexion mit der alten kontrahierten Endung darzustellen, oder, wenn es sich um eine unbestimmte Adjektivbildung handelt, eine Form mit der Endung, die von der pronominalen bzw. — indirekt — von der zusammengesetzten adjektivischen Flexion übernommen wurde. Typologisch scheint die Annahme angemessen, daß die Kontraktion zuerst in den häufig verwendeten Wörtern (und hierher zählen die Pronomina) sowie in langen und für die haplologische Intervention anfälligen Bildungen (hierher gehören vor allem bestimmte Kasus der Possessivpronomina des Typs moj) stattfand. Zugunsten einer solchen Annahme dürften auch einige Kontraktionen sprechen, die bereits in den altkirchenslawischen Denkmälern belegt sind. Offen bleibt noch immer die Frage nach dem Verhältnis des Instr. sg. slowenisch lipo zum Gen. sg. llpe, woraus etwa Stang erschloß, daß die Analogieumbildung der Endung im Gen. sg. des Typs vodë jung sein müsse, weil bei Upe kein neuer Zirkumflex entsteht. Mit einer solchen Formulierung bestätigt Stang eine lange Endung auch bei wurzelbetonten Stämmen des Slowenischen, einen Zustand also, der noch unmittelbar im Serbokroatischen feststellbar ist und unsere Ausgangshypothese stützt. Auf die Tatsache, daß das Problem des neuen Zirkumflexes im Slowenischen und im Kajkawischen, wo er auch vorkommt, äußerst verwickelt ist, so daß mehrere Interpretationen über sein Entstehen möglich sind, hat Rigler an verschiedenen Stellen aufmerksam gemacht. Daß aber die Übernahme der Pronominalendungen im lnstr. sg. älter ist als im Gen. sg., ist schon wegen des breiteren Areals ihrer Vertretung wahrscheinlich. Die Opposition ot zlodeine oblazti : od fzlauui bofige stellt — aller Wahrscheinlichkeit nach — kein Pendant zu der Opposition grechi : greche dar; somit scheint die von Isačenko vorgelegte Korrektur des Rainovschen Systems der morphologischen Neuerungen in den Freisinger Denkmälern nicht gerechtfertigt.