Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV C E L J A-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota, 23. maja 1953 LETO VI. — STEV. 20 — Cena 8 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Mask). Uredništvo: Celje, TitoT trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. raèun 620-Т-23в pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. V odbore Socialistične zveze delovnega ljudstva izvolimo aktivne borce za socializem Po vseh naših organizacijah SZDL se pripravljajo na občne zbore, ki bodo prihodnje dni. Terenske organizacije v Celju in vaške v celjski okolici bodo za- ključile z občnimi zbori do konca maja, medtem ko bodo občinske organizacije izvedle občne zbore do 7. junija. Po }cončanih občinskih zborih bosta sredi junija zasedala mestni in okrajni zbor SZDL. V okrajni zbor bodo po osnovnih organizacijah volili na 300 članov enega delegata, v mestni pa na vsakih 100 čla- nov enega delagata. Priprave so osnovne organizacije vzele zelo resno. Tudi pri izbiri kandi- datov za nove odbore so aktivi zelo kritični. Povsod gledajo, da bodo pred- lagali močne, delovne ljudi, ki so do- slej s svojim delom pokazali, da bodo organizacije uspešno vodili. Na občnih zborih pa bodo morali še prav posebno pretehtati vsakega predlaganega kandi- data posebej, da bodo med predlagani- mi izvoljeni zares najboljši. Kajti le s čmstimi odbori bomo lahko uspešno izvajali smernice, ki jih je nakazal IV. kongres. Razveseljivo je tudi to, da so s pripravami prav dobro začeli tudi taki odbori, ki so bili doslej več ali manj nedelavni. Pohiteli so zlasti v hri- bovitih krajih kot na primer v Žusmu, Brezi, Rečici, Jurkloštru in Planini. V teh občinah bodo imeli občne zbore že 24. maja. Na občnih zborih bo potrebno te- meljito spregovoriti o smernicah IV. kongresa, kako jih bodo prilagodili lo- kalnim prilikam, o vlogi Socialistične zveze ter o programu dela za bodoče. Organizacije morajo sprejeti tџdi po- trebne sklepe o tem. Volitve bodo tajne. Vsak član bo lahko svobodno izbiral najboljše v novi odbor. V vaške in terenske odbore bo- do volili 5 do 7-članski odbor, v občin- ske pa 5 do 15 odbornikov. Dosedanji odbori bodo morali povsod, kjer je bilo njihovo delo v zaostanku in površno, spraviti na tekoče zaostalo poslovanje (evidenca članstva, članarina itd.) Novi odbori naj bi nikjer ne prevzeli vod- stva, dokler se poslovanje starega od- '^т-о ne uredi. Le tako se bodo s polnim poletom posvetili svoji glavni nalogi — utrjevanju socialistične zavesti in di- scipline svojih članov. V predpripravah, na občnih zborih, pa tudi pozneje bodo člani Zveze komu- nistov aktivno sodelovali ter pomagali organizacijam SZDL pri uresničevanju njenega programa, kar je tudi njihova glavna naloga. Člani Zveze komunistov iz Stor, Prebolda in Brez so se 'Qrav dobro povezali z organizacijo Sociali- stične zveze in ji tudi pomagajo. Nika- kor pa ne moremo tega trditi za člane ZK v Žalcu, Polzeli, na Vranskem in Luškem, ki stoje več ali manj ob strani ter organizacijam SZDL ne pomagajo dovolj. Marsikje, se še organizacije So- cialistične zveze niso znašle in vedno iščejo novih oblik dela in metod, ki bi bile najbolj uspešne ter v skladu s smernicami IV. kongresa. Za uspešno delo, ki bo vzbudilo za- nimanje za razpravo med člani, nam nudi naš razvoj vrsto problemov, o ka- terih je treba nenehno govoriti in jih tolmačiti. Bogato gradivo kongresov prilagojeno domačim prilikam, ter iz njega izl^ajajoči ukrepi, ki jih iz dneva v dan izvaja naša ljudska oblast, nam nudijo izčrpni vir koristnih razprav in poglabljanj. V mestu in industrijskih središčih bo glavna snov za razpravlja- nje predvsem delavsko samoupravlja- nje ter vrsta vprašanj, ki so s tem v zvezi. Na vasi pa bo brez dvoma glav- na tema razprav kmečko vprašanje ter s tem v zvezi nešteto vprašanj, kot n. pr. zadružništvo, odnos kmeta do delavca, politika cen, davčna politika, Ureditev zemljiških odnosov, ki ima za cilj omejevanje kapitalističnih elemen- tov na vasi itd. Problemov je torej dovolj in razprav- Цапја o njih so glavna vsebina dela So- cialistične zveze. Treba je poiskati le pravi način dela, ki bo zainteresiral čim Več ljudi, da se takšnih razprav ude- leže, -ma- S konference Zveze komunistov v 2alcu v ponedeljek se je zbralo v sindikal- nu dvorani tekstilne tovarne »Juteks«, v Žalcu približno 90 članov Zveze ko- ^ïiunistov k občinski konferenci ZKJ i -^alec. Na konferenci so obravnavali, niajnovejša vprašanja kot so: ureditev zemljiških odnosov, ki jih zahtevajo ma- ji kmetje iz tega razloga, da bi se mogli ^'oriti proti izkoriščanju močnih kme- tov. Člani ZKJ so odobravali stališče ^aše oblasti in iznašali razne načine in i)^etode izkoriščanja, katerih se poslu- žujejo večji kmetje. Drugo važno vprašanje, ki so ga ob- ravnavali, je bilo delo članov ZKJ v ^^ganizaciji SZDL. Bilo je poudarjeno, p se posamezni člani ZKJ ne morejo ||^<^iti od zaprtega dela v tovarni in se znajo s svojim delom uveljaviti na ^гепи ter s pametnimi predlogi pozi- J^no vplivati na okolico. Volitve v od- SZDL naj bodo prelomnica v tem ^rašanju. .^b koncu konference so bili sprejeti jf^epi, da bodo člani ZKJ sproti na se- j/^nkih objasnjevali vse nove odredbe ^ sploh notranjo in zunanjo politično *^^öblematiko. OB ЕЖА1]¥аЕ1§1Т]>С:Н1:Т1.ЕТ1Г1€1 n A K Á JL Ћ. A TITA Živi naii) se dolyo let za Ébro in srečo našili narodov Za tisoč letno suženjstvo, za vse trp- ljenje, za tisoč letne sanje in napore naših prednikov se je zgodovina jugo- slovanskih narodov dostojno oddolžila. Darovala nam je moža, ki mu je bilo dano, da bo izpolnil naloge, uresničil sanje, ki so jih imeli naši narodi. Ime- nuje se Josip Broz, toda za ljudi naše domovine je samo — tovariš Tito. Zivljenij[epis tov\ Tita je preprost: rodil se je pod kmečkim krovom, po- stal je mehanični delavec, živel pa je kot revolucionar med političnim delom, preganjan in v ječah. Tov. Tito se je pomaknil v ospredje našega delavskega gibanja in njegove avantgarde v času, ko je to gibanje doživljalo resne notranje pretrese ob enem izmed najbolj perečih vprašanj stare Jugoslavije: ob nacionalnem vpra- šanju. To vprašanje je postalo takoj v prvem desetletju obstoja jugoslovanske države preizkusni kamen za revolucio- narno partijo jugoslovanskega proleta- riata. Ob njem so se razkrinkavali vseh vrst nacionalisti, šovinisti, hegemonisti in vobče sovražniki bratstva in enot- nosti jugoslovanskih narodov, ki se jim je posrečilo, da so se vrinili v delavsko gibanje in celo v Komunistično partijo Jugoslavije. V pravilnem reševanju te- ga življenjskega vprašanja mnogona- cionalne Jugoslavije so se oblikovali in odlikovali najboljši kadri naše Partije, ki so se zavedali, da se z razvozljanjem glavnega vozla v jugoslovanski proble- matiki odpira pot k uspešni rešitvi vseh ostalih važnih vprašanj v življenju na- ših narodov. Predvsem pa je bila od pravilnega postavljan"t,i in reševanja tega vprašanja odvisna vodilna vloga proletariata v boju jugoslovanskih de- lovnih množic proti kapitalističnemu iz- koriščaritju in zatiranju. Nacionalno vprašanje, ki ga hri~- na vlada nikdar ni mogla rešiti, ker je nasilno dušila vsako gibanje za na- cionalno svobodo in enakopravnost, je v Itasi novi državi pod vodstvom tov. Tita prvič v zgodovini in ¿3 svetu pra- vilno in pravično rešeno. Tov. Tito se je odlikoval po svoji nespravljivosti in marksistično-leninistični doslednosti v izvajanju partijske narodnostne poli- tike. V tem boju je bil ubit sekretar CK KP J tov. Djuro Djakovič. Tov. Tito fe boj nadaljeval in se odločno boril proti vsem prizadevanjem, ki jim je bil objektivno, včasih pa tudi subjek- tivno namen vnesti zmedo v postav- ljanje in reševanje takih vprašanj, ka- kor je vprašanje o bistvu boja za na- cionalno enakopravnost in o vlogi de- lavskega razreda v tem boju. V nizu takih nenehnih bojev je naša Komunistična partija edina med vsemi jugoslovanskimi strankami to preiz- kušnjo častno prestala, tedaj je med subjektivnimi činitelji, ki so k temu prispevali, treba priznati velike oseb- ne zasluge tov. Tita. On je bil inspira- tor tistih pomembnih organizacijskih ukrepov v letih 1936—1937, ki so naši Partiji na široko odprli pot k mno- žicam vsakega posameznega jugoslo- vanskega naroda. Leta 1937 je bila na njegovo pobudo ustanovljena tudi Ko- munistična partija Slovenije. Po sramotni kapitulaciji stare ko- rumpirane politične gospode je tov. Ti- to prevzel na čelu Komunistične partije nase najtežjo zgodovinsko nalogo: osvo- boditev jugoslovanskih narodov izpod jarma fašistične drhali. Pri tem delu je uveljavil svoje genialne sposobnosti, kot politik in vojskovodja. Iz golorokih ljudi je v borbah ustvaril močno ar- mado. Fašistične zveri so bile uniče- ne z orožjem, ki so ga Titovi borci iz- trgali sovražniku iz rok. Tito je na- vdahnil svoje borce za nadčloveške na- pore, vzgojil jih je v heroje, ki so pre- zirali smrt, kadar je bilo treba reševati čast in svobodo svoje domovine. Ne- enaka moč, ki je prežela jugoslovanske borce s tolikim junaštvom, je izvirala iz osebnega vzgleda maršala Tita. Tov. Tito nas je vedno učil: ljubite domovi- no, svobodo in demokracijo, ljubite za- tirane in izkoriščane, nenehno utrjujte bratstvo in enotnost naših narodov, vrzite se z mržnjo na fašiste in izdajal- ce. Po osvoboditvi fe postal tov. Tito iniciator novega delovnega poleta in zmag. V kratkem obdobju smo dvignili našo porušeno in izmučeno domovino v obnovljeno državo. On je bil zopet tisti, ki je dal pobudo za petletni načrt, ka- teri spreminja našo zaostalo deželo v napredno, industrijsko državo. Zrasli so industrijßki velikani, petrolejke na vasi pa izpodrivajo električne žarnice. Pra- vilnost Titove gospodarske politike po- trjuje nagli gospodarski vzpon in nor- malizacija gospodarskega življenja v poslednjih letih. Tov. Tito nas je vedno učil in nas j uči resničnega socialističnega interna- cionalizma, ki zahteva, da ob resnični ljubezni svoje domovine spoštujemo druge narode in ljubimo resnične de- mokratične množice vsega sveta, pred- vsem pa zatirana kolonialna ljudstva. Na podlagi takega pojmovanja izhaja Titova zunanja politika, ki je zasnovana na enakopravnem sodelovanju vseh na- rodov na svetu. Iz teh osnov izhaja na- ša iskrena želja in borba za ohranitev miru v svetu. Toda tov. Tita in naš CK je čakala še večja naloga. Težko je reči, da bi bil. mislil na njo: da bo namreč moral sto-5 piti na svetovno pozorišče v obramboi revolucionarne misli delavskega razre-\ da, v obrambo čistosti marksizma, v\ obrambo pravega komunista-revolucio-\ nar ja. Ko se je ves posvetil vzgoji no-j vega človeka v svoji domovini, ki bo* znal čuvati to, kar je borec-revolucio- nar izbojeval, so napadli z Vzhoda. Tu- di takega napada ne pomni človeška zgodovina. Ni se vdal.^itka, se je pre- nesla 1 t svetovno pozorišče, tam se ho rešila isoda prihodnosti sveta za ena- koprt nost med narodi, za enakoprav- nost ned državami, velikimi in ma-- Umi '.a enakopravnost med ljudmi, ra- sam\ za napredek, za socializem. h orst zaostalih narodov v Evropi naj le povedel med prve po razredni zai sii in po razvoju socialistične gra- dit i: najbližji smo ciljem^ kjer pre-^ neha izkoriščanje človeka po človeku, ki si jih je postavil delavski razred. Sleherni oris življenjske poti, ki jo je prehodil tov. Tito, se v precejšnji meri sklada z orisom porajanja nastan- ka in rasti nove Jugoslavije. Kadar gre za zgodovinsko pomembne ljudi, ki do- godkom svojega časa in svoje zemlje dajejo njihovo individualno obliko, je nekaj takega vselej neogibno. Želja, s katero naši delovni ljudje sredi socialistične graditve praznujejo enainšestdeset letnico Titovega rojstva, je edino ta: da bi njegova življenjska pot v dobrobit naših narodov in člo- veštva trajala še mnogo let. Veličasten potek Titove štafete 19. maja je tradicionalna Titova šta- feta razgibala vse prebivalce naših va- si, industrijskih krajev, šolsko mladino, športnike naših društev in telovadce partizanske organizacije. Njim so se priključili na glavnih progah še gasilci in pripadniki PLZ ter borci JLA. Te- kači Titove štafete so povsod bili de- ležni prisrčnega sprejema, kjer so jih pionirji obsipali s cvetjem, šolska mla- dina jih je pričakala s petjem in spon- tanim vzklikanjem »Tito, Tito«, želeč pri tem, da tekači ponesejo ta njihov pozdrav tja proti naši prestolnici, kjer živi in dela za našo skupnost in lepše življenje nas vseh priljubljeni predsed- nik republike. Lepo sončno vreme je v vseh teh mladih ljudeh, ki so aktivno sodelovali v štafeti, dvignilo že itak praznično razpoloženje. Ni mogoče na- števati prisrčnih sprejemov Titove šta- fete, ki so jih tekači doživeli tam na Kozjanskem, pa po vsej Savinjski do- lini in na vseh ostalih progah od Ko- njic do Rimskih Toplic, od Rogatca do Celja, pa tudi v vseh tistih predelih, ki so močno odmaknjena od večjih centrov. Triumfalen sprejem je bil pri- pravljen v Celju, kamor so se zlivale vse lokalne proge iz Celja-okolice in številne proge v samem mestu. Šolska mladina, partizanovci in delavci-šport- niki so dobesedno preplavili celjske uli- ce in so iz vseh kotičkov našega mesta in obrobnih predelov prinesli čestitke našega prebivalstva k 61. rojstnemu^ dnevu tov. Tita. Pred magistratom se je zbrala okrog 8000 glava množica, ki je prisrčno pozdravljala prihod posa- meznih štafet, godba na pihala SKUD France Prešeren je s koračnicami in partizanskimi melodijami dala prire- ditvi še lepše obeležje, mladina celjskih šol pa je nenehno obsipavala s cvetjem številne nosilce štafetnih palic. Kar 43 štafetnih palic se je zbralo že do Celja, v njih pa preko 120 pozdravnih čestitk, ki jih je prenašalo 2.291 tekačev. Po prihodu štafete ob spremstvu atletov Kladivarja, delavcev iz celjske cinkar- ne, ki so spremljali štafeto iz Vojnika do Celja in še od tod dalje proti Laške- mu in konjenikov konjskega kluba Sa- vinja iz Celja ter številnih tekačev vseh celjskih društev in organizacij, je bUa pred magistratom svečanost, na kateri je govoril o pomenu Titove štafete in osebnosti Tita predsednik ЖК LMS Ce- lje tov. Sega Ljuban, nakar so bile pre- čitane pozdravne čestitke komunistov mesta Celja, vseh organizacij Celja- okolice in največjega delovnega kolek- tiva TEMPO iz Celja. Nato je major JLA tov. Petrovič Tomo predal štafetno palico borcem celjske garnizije, pred- sednik MLO Celje tov. Jerman Riko pa štafetno palico mesta Celja vrhunskim telovadcem Partizana Celje-Gaberje, ki so nato odhiteli ob zvokih godbe na- prej tja proti Zidanemu mostu, sprem- ljani od stotine tekačev. Tudi na poti proti Zidanemu mostu je štafeta povsod doživela prisrčne sprejeme našega pre- bivalstva. V Gračnici pa so partiza- novci iz Rimskih Toplic predali štafet- no palico telovadcem iz trboveljskega okraja, ki so jo ponesli dalje proti beM Ljubljani. Letošnja Titova štafeta je presegla p« svoji izvedbi, udeležbi tekačev in vsega prebivalstva z udeležbo na številnih mi- tingih, vsa predvidena pričakovanja. Postala je last vse naše šolske mladine, vseh telovadcev in športnikov, pa tudi vseh ostalih prebivalcev brez ozira na sociadno poreklo. Po prvih podatkih spremljevalcev te štafete je v njej so- delovalo v obeh okrajih preko 3500 te- kačev, kjer jih je skozi posamezne kra- je pozdravljalo preko 25.000 prebival- cev! Številke, ki povedo marsikaj Ok ki nam potrjujejo geslo naše mladine: »Mi smo Titovi — Tito je naš!« Se mnogo srečnih let v svobodni domovini so poželeli delovni ljudje Štor in okolice svojemu ljubemu učitelju in voditelju maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Mladina je s cvetjem posula cesto, po kateri je prinesla štafeta pozdrave, predsednik občinskega ljudskega odbora in predsednik sindikalne podružnice ko- vinarjev sta precitala pozdrave delovnih ljudi občine in kolektiva, množica je pozdravila odločne besede govornikor in štafeta je nadaljevala pot, ki je bila zopet posuta s cvetjem; - štafeto se spremljale najboljše želje za zdravje ia srečo našega ljubljenega Maršala. V šoštaniskem okraju 2e ob devetih dopoldne so se pričele zbirati velike množice ljudi na Trgu maršala Tita. Ljudje so zaslutili nekai velikega, lepega. Mnogi so namreč y svojih vsakodnevnih skrbeh pozabili, da bo šla skozi Šoštanj Titova štafeta, toda ob nenadnih zvokih godbe so se takoj prebudili iz vsakdanjosti in se spomnili velikega dne. Toda teh, ki so se prebudili šele ob zvokih godbe ni bilo tako vetiko. O tem so pričale okra- šene hiše, razobešene trobojnice s pe- terokrako zvezdo in neprestano nara- ščanje števila ljudskih množic iz vseh krajev OLO Šoštanja. Godba Svobode igra, ljudje prislu- škujejo, spominjajo se trde borbe za osvoboditev. Mnogi se spominjajo, s ka- ko žilavostjo in doslednostjo jih je to- variš Tito vodil iz zmage v zmago v boljšo bodočnost, v osebno svobodo i* pravične življenjske odnose, kjer ni iz- koriščanja človeka po človeku, kjer člo- vek ne velja, kakor je nekoč zapisal Prešeren: »Kolikor plača«! Danes se de- lovni ljudje že zavedajo, da človek ve- lja le toliko, kolikor znaša njegova de- lovna storunost. In ob tej zavesti de- lovnega človeka ni čudno, če so ljudje zapuščali svoja delovna mesta v trgo- vini, obrti in tovarnah ter pisarnah m pohiteli na ulice, da bi počastili nosilce Titove štafetne palice. Ljudje so se zamislili v tiste čase stare Jugoslavije, v režime, ko jim ni bilo dovoljeno svobodno izražati svoje mišljenje, v režime, ko je na vasi imel besedo samo vaški bogataš in župnik, v mestih pa veletrgovec in lastnik in- dustrijskih proizvodnih sredstev, vse drugo pa je bilo brezpravna masa, in ljudem je postalo toplo pri srcu, da je danes vse to daleč za njimi in da se nikdar ne bo več povrnUa preteklost in tiha hvaležnost je zaživela v srcih teh ljudi do maršala Tita. Štafeta je že prihajala. Kakšni zdravi ljudje! sta se pogovarjala dva zakonca, tudi naš in naša sta zraven. In ponosno je büo njih srce. In on je dejal: »škoda, da nisem več mlad, v Ti- tovi Jugoslaviji ima mladost vse per- spektive, vedel bi zakaj živim in kakšna bodočnost me čaka. Včasih tega ni bilo. Mladina ni imela bodočnosti. Ob de- setih je prispela štafeta. Množice so se zganile, ploskanje, godba, stopanje na višja 4nesta, da bi ljudje bolje videli. Mladinci so hiteli skozi gost špalir. Vendar so za trenutek obstali, da so mogli slišati pozdravni govor in prisrč- ne pozdrave, ki jih je ljudstvo izreklo po predsedniku OLO Šoštanj tov. Ul- richu in ki jih naj ponese mladina s štafetno palico srčno ljubljenemu mar- šalu Titu. Ko je štafeta odšla, so se ljudje ve- seli vrnili na svoje domove v zavesti, da so storili nekaj, kar so že eno leto težko pričakovali. Srečni so, da so mogli zopet poslati pozdrave, ljubezen in zve- stobo tov. maršalu Titu po nosilcih Ti- tove štafete in mu želeti še mnoga leta zdravja in moči, da bi mogel še nadalje voditi Jugoslavijo k lepši bodočnosti. 4 stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 23. maja 1953 Stev. 2{^i Pogled po svetu Prejšnji teden smo končali z volitva- mi v Angliji in Franciji. Čeprav niso bile parlamentarne, so vseeno važen glas angleškega in francoskega ljud- stva, glas, ki mu z veseljem pritrju- jemo tudi mi. V Angliji se je izkazalo, da je najmočnejša stranka laburistična. Da njena moč stalno raste, imajo za- sluge voditelji njene dosledne notranje politike. Precenjevati tega levičarskega uspeha ne smemo, ker je bila udeležba na občinskih volitvah zelo nizka. Fran- coske volitve pa so pometle s politične- ga odra generala Charlesa de Gaullea, ustanovitelja »Zbiranja francoskega na- roda« (Rassemblement du peuple fran- çais), nekakega francoskega diktatorja, ki je imel velike ambicije, pa majhne sposobnosti. Notranja in zunanja orien- tacija Francije bo po njegovem odhodu v politični štrajk imela eno motnjo na obzorju manj. Ker je de Gaulleu po- leg vsega drugega, kar je diktatorju potrebno, manjkalo, je nek osnovni po- litični realizem. Res bi bilo žalostno pričevanje za francosko demokracijo, če bi se v današnjih razmerah odlo- čala za domišljavega oficirja plave krvi, cepljene na finančni kapital tekstilne industrije v severni Franciji. In ker smo že pri volitvah, ne mo- remo mimo italijanskih, ki bodo 7. ju- nija, ne da hi postavljali prognoze, marveč, da bi ponovno pokazali na fa- šistične elemente, ki jih je jarko raz- krila volilna kampanja vatikanskega podrepnika de Gasperija. De Gasperi združuje v sebi vse najslabše, s čimer Italija zadnjih 40 let vodi svojo zu- nanjo politiko. Leta 1948 je z grožnjo, da bodo sicer zmagali kominformisti, priberačil tripartitno izjavo, lansko leto londonske sklepe, letos pa je spet vse vrgel na tržaško karto, kakor da bi Trst pomenil odrešilen balzam pri vseh notranjih in zunanjih težavah »madre patrie«. De Gasperi dobro ve, da na zapadu — kljub makartizmu v Ame- riki — fašizem še dolgo ne bo zaželen, za to pri svojem beračenju izsiljujejo: Dajte nam Trst, pa ne bo fašizma v Italiji! Istočasno pa demokrščanska stranka paktira in koketira z MSI, z Mussolinijevo politično dediščino. Dru- gače stranka, ki jo s Katoliško akcijo podpira Vatikan, tudi delati .ne more. Za nas je pri tem važno to, da ne spreminjamo svojega stališča do Italije, ker ne moremo pristati na enostransko rešitev tržaškega vprašanja. De Gasperi je bil verjetno raz- očaran, ker se Churchill ni dotaknil te boleče točke v Evropi, vsaj tako bi so- dili iz njegovega komentarja. Chur- chillov govor je obravnaval pač važ- nejša vprašanja na Dalnjem in na Sred- njem vzhodu, važnejša kakor so apetiti vojaško že tolikokrat neizbrisljivo bla- mirane Italije. Churchillov govf')r je zadnji teden komentiral ves svet. Be- seda angleškega premierja, ki se je zadnjih 50 let udeležil vseh vojn na vodilnem mestu, je vzbudila povsod zanimanje tako zaradi splošnih načel, ki jih je Churchill razvijal kakor za- radi konkretnih predlogov, ki naj bi jih svet sprejel zato, da se svetovni položaj nekako vendarle razreši. Ali kaj, ko je glas Britanije v tem tre- nutku obremenjen s problemi okoli ne- odvisnosti ali internacionalizacije Egipta oz. Sueza, z gospodarskimi in političnimi problemi arabskega sveta z njegovim petrolejem in njegovim geo- grafskim položajem nasproti SZ. Ame- rika bo težko sprejela njegove dobro- namerne nasvete za rešitev daljno- vzhodnih vprašanj, dokler Churchill ne bo pokazal dobre volje, da rešuje ev- ropska vprašanja tako, kakor ši jih za- mišlja Amerika. Le eno drži pri vsem tem: do sporazuma na nek način mora priti; do miru v srcu Evrope po osmih letih je že čas da pride, pa če tudi z novim Locarnom. V avgustu bo v Žalcu za- sedal Evropski hmeljarski kongres Kakor smo že poročali bo letos Ev- ropska hmeljarska organizacija prire- dila hmeljarski kongres v naši državi. Kongres bo zasedal v Žalcu 15. avgusta popoldne. Ob tej priliki si bodo ino- zemski delegati in gostje ogledali del celjske okolice in Hrvaškega Primorja. Delegati iz Anglije, Belgije, Francije in Nemčije bodo prispeli v Ljubljano že 13. avgusta. Drugi dan se bodo od- peljali v Dobrno, kjer bodo na hrani in stanovanju. Isti dan bodo prispeli v Dobrno tudi naši delegati iz Vojvodine. Računajo, da bo vseh delegatov in go- stov okrog 200. Po kongresu bodo ostali še nekaj dni v naši državi, 19. avgusta pa se bodo vrnili domov. V tem času si bodo ogle- dali hmeljarno ter hmeljarski institut v Žalcu. Napravili bodo izlet tudi v Savinjsko ter Logarsko dolino. V zadnjih dveh dneh pa si bodo ogledali Postojnsko jamo, Opatijo ter Crikvenico. Po skrbnih pripravah sodeč, ki jih vodi Hmeljarski odbor v Žalcu, se bo- do delegati in gostje prav gotovo vr- nili domov z lepimi vtisi in spomini. Letni občni zbor Okrajnega sindilcalnega sveta Delavski razred nadaljuje odločno borbo za socialistično demokracijo v nedeljo je bil v Celju v dvorani Narodnega doma letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta Celje. Poleg izvoljenih delegatov iz vseh kolektivov in sindikalnih podružnic so bili navzoči sekretar OK ZKS tov. Sumrada Vinko, predsednik MLO tov. Jerman Riko, predsednik MO SZDL tov. Pelko Cveto in drugi go- stje. Uvodoma je moški pevski zbor »Svoboda« iz Gaberja zap>el nekaj de- lavskih pesmi. Delegati so jih nagra- dili z burnim ploskanjem. Občni zbor je otvoril predsednik OSS tov. Medved Albin, nakar so de- legati izvolili delovno predsedstvo, ki je nato vodilo občni zbor. Po iz- volitvi komisij je predsednk OSS to- variš Medved Albin podal izčrpno poročilo o sindikalnem delu na celj- skem in okoliškem področju v času med lanskim in letošnjim občnim zbo- rom. UGLED SOCIALISTIČNE JUGO- SLAVIJE STALNO NARAŠČA... Tov. Medved je v svojem poročuu objasnil mednarodni politični p>oložaj in napetost v svetu. Omenil je, da so na- rodi Jugoslavije in tako celega sveta upali, da bo po zmagi nad fašizmom nastalo obdobje miru, sodelovanja med narodi za napredek človeštva. Svet pa se je spet razdelil na tabore, ki za- ostrujejo mednarodno napetost. Tudi po Stalinovi smrti, je dejal go- vornik, je bilo upanje, da se bo nai)e- tost zmanjšala, neizpolnjeno. Vse so- vjetske parole in manevre pa bo zla- sti Jugoslavija pretehtala nadvse pre- vidno in budno, kajti naše izkušnje z Informbirojem nas na to neprestano opozarjajo. »Prepričan pa sem,« je de- jal tov. Medved, »da imajo sovjetski narodi med seboj ljudi, ki bodo z biro- kratsko kasto prav tako obračunali, kot so revolucionarji obračunali v ok- tobrski revoluciji z gospodo in vele- posestniki. Veliko »zaslug« za mednarodno na- pestost ima tudi Italija, ki se ne more pomiriti s tem, da je človeštvo zmagalo nad fašizmom. Vprašanje Trsta, itali- janskega p>ohlepa po jugoslovanskih mestih in krajih in rovarjenje Vatika- na ni samo napad na našo državo, tem- več oživljanje fašizma in napadalnosti v svetu. Pri nas doma je sovražnik tako malo- številen in povrhu še živčno ' pretresen spričp nenehnega naraščanja ugleda naše države v svetu. Vsi ti elementi so na p>olitičnem polju izgubili tla pod nogami in se sedaj lovijo za poslednjo bilko, — oklepajo se gospodarske poli- tike. Le-tu hočejo delati zmedo, ven- dar naš delavski razred bo prej ko slej tudi to polje pop>olnoma osvojil in do- končno odvzel vsako možnost rovar- jenja socializmu nenaklonjenih ljudi. VELIKI USPEHI DELAVSKEGA SA- MOUPRAVLJANJA — EKONOMSKO- POLITICNA VZGOJA DELAVSTVA ŠE VEDNO POMANJKLJIVA Tov. Medved je v svojem poročilu prešel na konkretno obravnavanje sin- dikalnega dela. Ugotovil je, da je v le- tu 1952 delavski razred resnično pre- vzel iniciativo pri upravljanju našega gospodarstva. V preteklih letih je bilo to bolj formalnega značaja, ker je de- lavstvo odbijal administrativno-biro- kratski sistem. Slabosti pa, ki so pri tem nastajale imajo za vzrok odinole pomanjkanje gospodarskega in političnega znanja. To neznanje posamezniki izkoriščajo, so- cializmu nenaklonjeni ljudje ustvar- jajo nezdrave pojave, kot je bilo to v Tovarni tehnic, Kladivarni Vitanje, Lesno-obrtnem podjetju v Celju in Mestinju, Keramični industriji Liboje in v »Juteksu« Žalec. V teh podjetjih se je šušljalo tudi o gospodarskem kri- minalu, vendar je v vseh primerih bil en sam primer, da je tako stanje raz- krila delavka, medtem ko so vse ostale primere opazili tovariši, ki niso bili člani kolektivov. To je dokaz nedelav- nosti sindikalnih podružnic in organi- zacij ZK. VPRAŠANJE DOBIČKA NI PO- JASNJENO!!! V svojem poročilu se je tov. Medved dotaknil perečega vprašanja po naših podjetjih, ki slabi merilo visoke zrelo- sti delavskih svetov. Vprašanje dobič- ka, je postalo v posameznih podjetjih kar preveč »aktualno«. Naši delovni ljudje bi morali biti v podrobnosti spoznani s tem, do kakšne delitve do- bička so upravičeni v svojih kolektivih. Bilo bi prav narobe, če bi dobičke, ustvarjene na komercialni način, to se z drugimi besedami pravi na račun po- trošnika, delil kolektiv. Taki dobičI<;i pripadajo skupnosti. Kolektiv je upra- vičen do tistih dobičkov, ki jih je ustvaril s poboljšanjem proizvodnje, z večjo storilnostjo in podobno, nikakor pa ne na račun konjukturnosti posa- meznih izdelkov in monopolističnega položaja dotičnoga podjetja. Tudi tarifna politika še zdaleč ni za- dovoljiva. Res je, da je pri izdelavi ta- rifnih pravilnikov sodelovalo veliko število naših delovnih ljudi, vendar je slabost v tem, da sindikalne podružni- ce niso dovolj pojasnile sposobnosti podjetij in gospodarske zmogljivosti naše države, zato so težili večinoma dvigniti postavke. Z ODPUSTI SE MORAJO SINDIKAL- NE PODRUŽNICE RESNEJE SPO- ZNATI ... V zvezi z lovom po čim večjih po- stavkah, je sledil nesocialističen plaz odpustov, predvsem žena in fizično slabših moških. In ravno tam, kjer od- puščajo, se zelo malo brigajo, da bi zmanjšali odstotek odpadkov, povečali storilnost dela in proizvodnje in uredili delovno disciplino. Lani je OSS obravnaval 1191 prime- rov odpustov in v 852 primerih zavrnil odpustitev p>odjetjem. To je kaj zgovo- ren dokaz. Imamo pa celo primere, ko so celo predsedniki podružnic dali pri- stanek na odpustitev, brez predhodnega posvetovanja s kolektivom ali vsaj sin- dikalnim odborom. Predsednik in taj- nik ne moreta odločati v imenu celot- nega kolektiva. Nič manjše niso napake podružnic pri sprejemanju novih uslužbencev in delavcev, ko podjetja delajo take spre- jeme brez posvetovanja s Posvetoval- nico za delo. Zaradi tega brezdušnega odnosa imamo za posledico na našem področju 570 registriranih brezposelnih in od tega 415 žena. Med 155 moškimi je značilno, da sta samo dva težaka, medtem ko so ostali vsi z višjo, srednjo ali nižjo kvalifikacijo. To izvira iz te- ga, češ, mlajši nimajo izkušenj in jih kolektivi zaradi tega ne sprejmejo v službo. Tako nastaja problem ravno za naše mlade kadre. To ni zgolj napaka, to je že v nasprotju z našimi sociali- stičnimi načeli in zato morajo sindi- kalne podružnice takim tendencam na- povedati oster boj. PRI NAS NI NUJEN NITI EN PRIMER BREZPOSELNOSTI... Ko je razvijal to vprašanje, je tov. Medved podkrepil svoje trditve s šte- vilkami. Ugotovljeno je, da so lani podjetja izplačala za 1,020.233 nadur 53,052.116 din. To pomeni, da bi bilo lahko na ta račun zaposlenih mesečno 4905 delavcev, ali letno 612, to se pravi, da bi vsi naši brezposelni dobili zaslu- žek in bi si povrhu morali izposoditi še 42 brezposelnih kje drugje. VELIKO GOSPODARSKO ŠKODO PO- VZROČA SLABA ZDRAVSTVENA ZAŠČITA DELAVSTVA Po podatkih, s katerimi razpolaga OSS je bilo na našem področju lani 5449 nezgod, obolenj 19.273 in 361.918 izgubljenih delovnih dni. Za oskrbnine je bilo izplačanih in za izpad akumula- cije na narodnem dohodku skupno din 577,357.425.—. Ogromna je ta vsota za naše gospodarstvo toda še bolj žalostno je, da je bilo zaradi slabe zaščite dela lani poleg številnih, lažjih in težjih ne- zgod tudi 7 smrtnih primerov. V tem pogledu se v podjetjih, razen v Žele- zarni Štore, ni po osvoboditvi nič izpre- menilo. Le v Storah so s prizadevanjem zmanjšali število nezgod za 50%. Iz tega sledi, da je naloga sindikalnih organizacij, zrevolucionirati delavstvo, da bodo zahtevali zaščito svojih delov- nih mest. Tov. Medved je nadalje govoril o uspehih pri volitvah v skupščino so- cialnega z!a varovan j a pri volitvah v Zbore proizvajalcev. Navedel je pri- mere premajhnega sodelovanja med sindikalnimi podružnicami in sveti proizvajalcev. Tako je na primer prišlo to do izraza na zasedanju obeh zborov v Celju, ko Zbor proizvajalcev ni ho- tel ali ni mogel razumeti predloga, da bi celjska podjetja odstopila za adapta- cijo vajeniške šole na Ljubljanski cesti 10% od svojega sklada, medtem ko je Mestni odbor 100% glasoval za ta pred- log. Tako oportunistično stališče so za- vzeli ravno tisti predstavniki, ki bi se morali v prvi vrsti boriti za komunal- no dejavnost. Nadalje je navedel tudi pomanjkanje borbe za socialistični sektor oblasti. Socialistični in privatni obrtni sektor sta v neenakem ekonomskem položaju. Privatniki špekulirajo in utajijo ogrom^ ñe vsote svojih dohodkov, zraven pa dokazujejo, češ da živijo pod povpreč- nim jugoslovanskim standardom. Nadalje je v svojem govoru tov. Med- ved navedel dejstva, ki dokazujejo, da sindikalne organizacije živijo preveč lo- čeno od SZDL. So primeri, ko popol- noma industrijski kraji skoraj nimajo zastopnikov delavstva v odborih SZDL, medtem ko v nekaterih skoraj čisto kmečkih krajih delavci močno zasto- pajo svoj sloj. Prikazal je tudi prosvet- no delo v organizacijah, predvsem »Svobodah«, ki jih je na področju OSS 28 s 4597 člani. Vendar je treba stre- meti za tem, da se bodo vključili pred- vsem delavci, kajti teh je od skupnega števila komaj polovico. Tudi gledališča se delavci premalo poslužujejo, in to iz dveh vzrokov. Prvič, ker podružnice premalo vzgajajo in agitirajo za gle- dališče, drugič pa da delavci neosno- vano sami sebe prveč podcenjujejo. Podobno je z obiskom na Ljudskih uni- verzah in čitanjem knjig. Pohvalil je delo Ljudske tehnike, ki zlasti v oko- lici dosega lepe uspehe. Poročilo tov. Medveda je sledilo bla- gajniško poročilo, nakar se je prvi di- skusiji prijavil tov. Diaci iz rudnika Laško. TEŽAVE RUDARJEV — NESOCIALISTICNA TRGOVINA Tov. Diaci je zelo odločno posegel v diskusijo, ko je razglabljal probleme slovenskih rudarjev. Rudarji, kot borci na najtežjem odseku borbe za sociali- zem so načeli vprašanje nesorazmerja s stanovskimi tovariši v sosednjih re- publikah. Tov. Diaci je navedel pri- mer, da imajo v sosednjih republikah v rudnikih novo mehanizacijo in nižje akumulacijske stopnje, tako da ti rud- niki lahko uspešno konkurirajo našim rudnikom, saj lahko dostavijo premog po nižji ceni v Slovenijo, kakor je last- na cena premoga domačih rudnikov. Govornik je ob tej priliki ostro kri- tiziral našo trgovsko mrežo, ki na ne- osnovan način, z golimi težnjami po čim večjih zaslužkih navijajo cene ta- ko, da ni že ničemer več podobno. Na- vedel je primer, da je v eni izmed celjskih trgovin bila cena ribarici (ščet- ki) 60 din, v drugi, nekaj korakov dalje pa že čez 100 din. To ni le nesocial^- stično, je dejal govornik, to je slab.šfe kot vsako "oderuštvo in tako ni samo s ščetkami, marveč tudi s številnimi pred- meti široke potrošnje, kjer ni predpi- sanih enotnih cen. Na tak način, če bomo dvigovali cene v trgovinah in če bodo v podjetjih razdeljevali dobičke na račun dvignjenih cen svojih proiz- vodov, ne bomo nikoli dosegli solidne gospodarske osnove za zboljšanje živ- ljenjske ravni. Najhujše špekulacije pa se dogajajo v trgovini z lesom. Zahte- val je, da se sindikalne organizacije s tem resno pozabavajo in na ta "način naredijo red v trgovinah. Delegat iz Rogaške Slatine je govoril o težavah, ki jih imajo v Zdravilišču v pogledu delovne sile, ki je v gostin- stvu zaposlena le v sezoni, medtem ko ostale mesece nima prave zaposlitve. Ta problem nameravajo rešiti s tem, da bodo ustanovili manjša lokalna pod- jetja, ki naj bi v nesezonskihi mesecih zaposlila te ljudi. Poudaril je tudi, da naj bi Rogaški Slatini dovolili ustano- viti nekako E>osredovalnico za delo v okviru celjske posredovalnice, ker bi s tem zmanjšali stroške za vožnje v Celje, probleme zaposlitve pa bi enako, ali celo bolje, ob poznavanju prilik re- ševali. Zelo živo je v razpravo posegla kot gost zbora tov. Anica Urbančičeva, ki je obrazložila in poudarila problem ne- zaposlenosti žena. Protestirala je proti parolam, ki so zadnje čase postale predmet razprav, češ žena naj ostane doma in vzgaja otroke. Delegat »Volne« Laško je prikazal te- žave kolektiva z izredno visoko akumu- lacijsko stopnjo, kar ima za posledico neprodano blago, kljub temu, da je blago izvrstne kvalitete, ne more pa konkurirati drugim podjetjem in za- radi tega dobiva kolektiv že vse leto 80 do 90% plače. Podjetje zaposluje predvsem žensko delovno silo in je tu- di zaradi tega problem predvsem kri- tičen. Tov. Fajgel je govoril o pomanjkljivi zdravstveni zaščiti in premajhni brigi za zdravje delovnega človeka, opxjzoril je navzoče in apeliral naj se v bodoče za ta vprašanja bolj zanimajo sindi- kalne podružnice in predlagal tudi to, da naj bi v Celju končno dobili manjšo protezno delavnico, ki bi zmanjšala sit- nosti z vožnjami v Ljubljano. Medtem, ko je kandidacijska komisi- ja pripravila kandidatno listo za sin- dikalni plenum OSS so delegati nada- ljevali z živahno razpravo, ki je ne moremo v podrobnosti prinesti. Disku- tirali so številni delegati o problemih svojih podjetj, množičnih organizacij. Predvsem važno je omeniti diskusijo tov. Vinka Sumrade, sekretarja OK ZPS, posebno tisti del, ko je opozoril zastopnike sindikalnih organizacij, da je njih dolžnost voditi odločnejšo po- litiko delavskega razreda tudi na vasi in da delavstvu v industriji ne more biti vseeno, kako se razvija socialistič- na miselnost na vasi. Trenutno je tre- ba na naši vasi pojasnjevati novo ured- bo o maksimalni zemljiški posesti. Ta uredba je zmedla naše kmete zaradi nejasnosti o tem vprašanju, dasiravno kakršen koli strah in zmeda nista upra- vičena, ker ta uredba nikakor ne more prizadeti naše delovne kmete, nasprot- no ona ščiti interese delovnih kmetov. Med razpravo so prišli v dvorano tri- je člani celjskega Aerokluba, od kate- rih je bil eden oprtan v padalo. Prine- sli so občnemu zboru pozdrave in ob- ljube, da bodo vztrajali in razvijali svo- je društvo ter istočasno povabili navzo- če na otvoritev letalske sezone v Levcu. V ŽELEZARNI ŠTORE SO ZNIZALI CENE... Tov. Medved iz Stor je obrazložil, da je treba zelo vztrajno delati na tem, da bo naše delavstvo začelo ceniti kul- turne dobrine in opuščati stare nava- de kvartanja in pitja, kot edine oblika zabave. Poleg tega je tov. Medved povedal, da so železarji v Storah, kljub temu, da vlagajo ogromne vsote v izgradnjo in razširitev obratov, sklenili in že zni- žali cene nekaterim svojim izdelkom, ker se zavedajo, da edino tako lahko pripomorejo k izboljšanju življenjskega nivoja delovnih ljudi. Tov. Zlatenšek Anica z Laškega je iznesla nepravilnosti, ki jih povzročajo peki, ki sej e jo enotno moko in iz pre- sejane moke delajo pecivo р>о višjih cenah, medtem ko je kruh skoraj iz samih otrobov. Po končanih volitvah plenuma OSS so delegati nadaljevali z diskusijo. Pre- obširno bi bilo naše poročilo, če bi tudi omenili vse diskutante, vsekakor pa to dokazuje, da je bil letošnji občni zbor OSS zelo p>este*»in bogat ter da je komisija za sklepe in resulucije imela zares dovolj materiala za sesta- vo programa za bodoče delo v sindi- kalnih podružnicah. VEC KOT ČETRT KOLEKTIVA SE JE JAVILO ZA PROSTOVOLJNO ODDAJO KRVL..! Na gornji poziv Mestnega odbora Rdečega križa Celje se je v Celjski ti- ■ skarni odzvalo več kot četrtina vseh članov delovnega kolektiva za prosto- voljno oddajo krvi. Vsi prijavljeni so bili že pregledani in se oddaja že vrši. Ta odziv članov kolektiva Celjske ti- skarne naj služi ostalim kolektivom za. vzgled organizirane pristopitve k temu človekoljubnemu dejanju. Kri je eno izmed najučinkovitejših in najdragocenejših zdravil v današnji medicini. Uporaba človeške krvi kot zdravila je postala tako obsežna, da laik tega niti ne sluti. Od direktnih transfuzij izkrvavelim bolnikom se je zdravljenje s konservirano krvjo raz- širilo na zdravljenje raznih obolenj ta- ko prebavnih organov, jeter, ledvic, kr- votvornih organov, raznih infekcijskih bolezni in opoklin, kjer so potrebne ve- like količine krvne plazme, da rešijo ponesrečencu življenje in zdravje. Se- veda z omenjenim še daleč niso izčr- pane vse.možnosti zdravljenja, kjer se lahko oziroma se mora uporabljati transfuzija krvi. Pri vseh večjih opera- cijah se potroši veliko krvi, kjer se uporablja kapalna transfuzija krvi, da bolnik med operacijo ne oslabi, se mu izgubljena kri s transfuzijo vrača. Celjska bolnica je v letu 1952 pora- bila 750 litrov konservirane krvi in so znašali izdatki za nagrado in povrnitev potnih stroškov krvodajalcem preko 6 milijonov dinarjev. Z malenkostno žrtvijo pa lahko vsak pripomore k znižanju teh izdatkov in s tem reši življenje otroka, porodnice in najrazličnejših ponesrečencev. Javljajo naj se ljudje, ki niso prebo- leli malarije, sifilisa, tuberkuloze ali astme. Pregled dajalcev in odvzem krvi se vrši vsak torelt in četrtek od 7. ure dalje na transfuzijski postaji v bolnici. Dajalci ki~vi naj na dan odvzema krvi in tudi na predvečer ne uživajo mast- nih jedi, za zajtrk na dan odvzema je dovoljena samo črna kava ali čaj. Organizacija Rdečega križa v Celju poziva vse prebivalce Celja, da v čim- večjem številu darujejo kri za bolnike in ponesrečence in s tem opravijo človekoljubno delo — pomoč sočloveku. Pokažimo našo socialistično zavest in darujmo kri, kar je celo v kapitalistič- nih državah že dolgo časa na čisto pro- stovoljni in brezplačni bazi. Mestni odbor RKS Celje ^ Da bi rešili, l(ar se še rešiti da... v nočeh od 10. do 12, maja je zajel hladen val tudi okolico Celja, ki je močno poškodoval zlasti vinograde In sadno drevje. Skoda še ni točno ugo- tovljena, vendar sprejeta poročila ka- žejo, da sta na virštanjskem področju trta in sadje skoraj popolnoma uniče- na, medtem ko v področju Pristave ni bila tako močna. Okrog Šmarja in Ko- njic je stanje nekoliko boljše, kljub temu pa je škoda še vedno ogromna. Tudi v ostalih predelih okraja, zlasti v Savinjski dolini ter okoli Dobrne, je sadje precej pozeblo. Skoraj popolnoma je uničeno sadje (češnje, slive in orehi), medtem ko je škoda na hruškah in ja- bolkah ugotovljena okrog 60 do 70%. V kotlini okrog Vranskega pa pozeba ni bila tako močna. Prizadet je tudi zgodnji fižol in koruza. Da bi škodo v vinogradih čim bolj omilili in rešili vsaj nekaj, sta Okrajna zadružna zveza in Okrajni ljudski od- bor Celje-okolica sklicala v ponedeljek, 18. maja na Vinogradniški poskuševalni postaji OZZ v Virštanju vse zastopnike vinogradniških odsekov kmetijskih za- drug na praktično predvajanje rezi in obdelave trsja po. stopnjah potrebe. Na- men tega sestanka je bil, da bi navzoči to praktično predvajanje reševanja po- zebljenega trsja prenesli na ostale vi- nogradnike. Da so naši vinogradniki živo zainte- resirani za omiljenje posledic pozebe ter glede nastale škode zaskrbljeni, go- vori dejstvo, da se je tega sestanka ude* ležilo 183 zastopnikov. Prišli so iz Sa- vinjske doline, Vitanja in celo iz Hr- vatskega Zagorja. Najbolj številčno j^ bila zastopana KZ Imeno (27 udele- žencev in KZ Podčetrtek 21 udeležen- cev). Ce bodo vinogradniki pravilno in pra- vočasno uporabili sprejeta navodila ter ne bodo nasedali raznim sumljivim me'' todam, katerim nepoučeni ljudje radi nasedejo, bo škoda, sicer ne popolnoro^' pa vendar precej omiljena. V vinogradih je pričakovati vsai de- loma, da se bo trs popravil iz spečil* poganjkov zdravih očes, ki so bua nß' poškodovana. Stev. 20 »Savinjski vestnik«. dne 23. maja 1953 Stran 3 V nedeljo bo ob Sotli zagorela električna luü v POČASTITEV ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA BODO V NEDE- LJO V IMENEM SLOVESNO PRIKLJUČILI DOLINO REKE SOTLE K ELEKTRIFIKACIJSKEMU OMREŽJU V vaii Imeno ob hrvaški meji bo v nedeljo, 24. maja slavnostna priklju- čitev doline Sotle k električnemu omrež- ju. S tem bo tudi ta odmaknjen košček celjskega okraja dobil elektriko, zna- niteljico napredka, ki ga ustvarja naš delovni človek. Zaenkrat bo zasvetila luč le v Imenem in Polju ob Sotli, ker drugod še ni speljano omrežje do kraja. Domačini neumorno delajo na tem, da čimprej zasveti električna luč tudi v vseh ostalih vaseh Sotelske doline. Važ- no je pri tem poudariti, da so doma- čini v pičlih štirih mesecih postavili 32 km dolg daljnovod od Rogaške Sla- tine do Polja, ki veže na naši strani vasi Imeno, Podčetrtek, Pristavo, Sodno vas, Zibiko, Sentpeter na Medvedjem selu ter Polje ob Sotli. Na hrvaški strani pa vasi Miljano, Plavič itd. v okraju Klanjec. Silno voljo za napredek so pokazali tamkajšnji kmetje, saj so skoraj z lastnimi sredstvi v tako krat- í času napravili ogromno delo. Okrajni ljudski odbor jim je dodelil 14 milijonov din, vendar pa to ni za- dostovalo, ker elektrifikacija stane okrog 36 milijonov din. To pomeni, da so glavno breme (22 milijonov) nosili sami (delovna sila, izkopavanje jam, drogovi itd.). Težko bi bilo reči, katera množična organizacija od SZDL do gasilcev je pri tem največ sodelovala. Po vseh va- seh so zagrabili za delo, ki je bilo na- pravljeno v rekordnem času. Pri tem so se posebno izkazali prosvetni delav- ci, od posameznikov pa je vredno ome- " niti marljivega predsednika elektrifi- kacijskega odbora tov. Martina .Turka iz Imenega in tov. Juraka iz vasi Pla- vič na hrvaški strani. Obadva sta se prav pridno zalagala, da je steklo vse tako hitro. Veliko moralno podporo in pomoč so dobili tudi od njihovega po- slanca Franca Lubeja, ki jim je s svo- jimi nasveti in izkustvom priskočil na pomoč, kadar koli mu je čas dopuščal. Zato hočejo tudi ta dogodek čim bolj sloyesno in dostojno proslaviti, saj bo ta dan pomenil za njih praznik njiho- vih naporov, njihovih zmag in napred- ka vasi, ki so dale v svoji zgodovini največje borce za pravice delovnega človeka — Matijo Gubca ter našega voditelja in učitelja, maršala Tita. Prav zato so ta dogodek povezali s počastit- vijo njegovega rojstnega dne ter ga tudi povabili na proslavo. Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo nad 5000 ljudi. Poleg ostalih gostov so povabili tudi predsednika izvršnega sveta LRS tov. Miho Marinka in predsednika iz- vršnega sveta LR Hrvatske tov. Vladi- mirja Bakariča. V soboto zvečer bo baklada ter slav- nostna seja elektrifikacijskega odbora, V nedeljo ob 9. uri bodo sektorske ga- silske vaje skupno s hrvaškimi društvi. Priredili bodo tudi motodirke od Bi- strice ob Sotli preko Kumrovca v Ime- no. Popoldne bodo koncerti štirih godb na pihala, med njimi tudi godba SKUD »France Prešeren« iz Celja, kulturni program z nastopi pevskih zborov, re- citatorjev in folklornih skupin. Ob 15.. uri popoldan bo slavnostna priključitev električnega toka, nakar bo sledila prosta zabava s plesom. Za jestvine in pijačo bo dobro preskrbljeno, saj je to skrb prevzelo Trgovsko podjetje OZZ in podjetje Vino iz Celja. Tamkajšnji ljudje si žele čim večjega obiska delavcev iz naših tovarn in pod- jetij. Zato bi bilo prav, če bi sindikalne podružnice organizirale čim več sku- pinskih izletov ter ta izlet povezale z obiskom rojstne hiše maršala Tita v Kumrovcu, ki je oddaljen od Imena le 6 km. S tem bodo delavci na naj- lepši način počastili Maršalov rojstni dan, obenem pa manifestirali čvrsto zvezo delovnega človeka mesta in vasi. Konferenca o gospodarski kriminaliteti ali o številkah^ ki dajo misliti... Društvo pravnikov je v torek prire- dilo važno konferenco predstavnikov gospodarskih podjetij Celja in okolice, na kateri so obravnavali probleme go- spodarske kriminalitete. Poročala sta člana Društva pravnikov iz Celja pred- sednik okrožnega sodišča tov. Sok in javni tožilec tov. Grgič. Po referatih je sledila živahna raz- prava. Prisostvovalo je okrog 400 pred- stavnikov delovnih kolektivov. Zdi se nam potrebno, da objavimo nekatere številke, ki, čeprav suho na- pisane, dajo misliti in kažejo lepo sliko, koliko vzgoje je treba in prizadevanja, da se ta rak rana v našem gospodarstvu odpravi. V Sloveniji je büo v letu 1952 18.585 kazenskih razprav. Obsojenih je büo 13.912 oseb, od tega kar 886 mladolet- nih storilcev. V odstotku na število prebivalcev v Sloveniji ta številka ugo- tavlja, da je bilo kaznovanih 1.3% vse- ga nad 14 let starega prebivalstva. Žen- ske predstavljajo s 3363 primeri 24% vseh obsojenih. Ta porast je zato večji kot prejšnja'leta, ker se ženske vse bolj pojavljajo v javnem in odgovornem živ- ljenju. V celjskem okrožju, Celju-okolici, Šoštanju in Trbovljah je bilo v lan- skem letu obsojenih 4637 oseb, po ka- zenskem zakonu o kaznivih dejanjih gospodarske škode pa 610 oseb. Od teh je 111 uslužbencev in 292 delavcev. V razmerju števila delavcev in uslužben- cev pa ta števuka predstavlja, da na vsakega kaznovanega delavca pride 5 kaznovanih uslužbencev. Na 47 storü- cev pride 6 direktorjev, 7 odgovornih uslužbencev itd. Vzrokov za tako porazno stanje je v mnogočem dovolj, kot v pomanjkanju revizijske službe, postavljanje neod- govornih ljudi na odgovorna mesta, brez principielnost pri sprejemanju uslubencev, zlasti takih, ki so bili pred- kaznovani. Velika je napaka tudi v tem, da pod- jetja ne izterjajo nastalih škod. Lani je s takimi kriminalnimi početji nastala prijavljena škoda v znesku 16,232.000 din. To je dokazana in ugotovljena ško- da, prav taka bi bila neugotovljena škoda istih krivcev, če bi jo odkrili. Pribiti pa je treba, da sodišče, javna varnost in prijave takui dejanj odkri- jejo pri nas komaj 10% vsega krimi- nala. To pomeni, da gre pri nas v ško- do zaradi gospodarskega kriminala sko- raj četrt müijarde din. Poudarjamo v celjskem okrožju. O teh vprašanjih bomo v bodoče pi- sali še podrobneje in pogosteje. Priprave za Teden matere in otroka v ceifshi ohoiici Pretekli teden je bila prva seja od- bora za organizacijo Tedna matere in otroka na OLO Celje-okolica. Na seji so med drugim bili sprejeti sklepi or- ganizacijskih in vsebinskih smernic za TMO, ki ga bomo tudi to leto prvi te- den v juniju posvetili materi in otroku ter družini kot celoti. V okviru občin in vasi bodo organi- zatorji TMO, občinski sveti za zdrav- stvo in soc. politiko skupno z zastopniki množičnih organizacij imeli sestanek. Obč. odbori za TMO, ki se v nekaterih občinah že z vso skrbjo pripravljajo, bodo poleg proslav, pogostitev in raznih drugih prireditev posvetili še več skrbi kot prejšnja leta vzgoji in zaščiti dru- žine, tako da se bo skrb za mater in otroka uresničevala tudi izven TMO, med celim letom. Pri tem bodo sodelovale obiskovalke otrok na terenu. V okviru tega tedna bodo izvršile popis za vse otroke, ki so še potrebni kakršnega koli varstva in zaščite države. Predvsem bomo posve- tili skrb otrokom padlih borcev. Pri iz- vedbi teh nalog bodo najbolj sodelovale članice af2 ter ZB. Po občinah se vrši- jo prve seje odborov TMO ter priprav- ljajo sporede za svoja področja. V TMO bodo tudi roditeljski sestanki, vzgojna predavanja za starše, zdravstvena pre- davanja o negi, prehrani in obolenju dojenčka, o higieni noseče žene, o po- menu otroških posvetovalnic itd. Na okraju bo tridnevni tečaj za obi- skovalke in za vse krajevne babice. Okrajni odbor za TMO bo v tem: tednu dal najrevnejšim otrokom in dru-- žinam skromno pomoč, za kar ima pri-^ pravljenih 400.000 din. ] izreki o materi Slovenski rek: Ena mati lahko pre-^ življa devet otrok, devet otrok pa težkoi prehrani mater. — Nemški: Ljubezen! in zvestoba matere je vsak dan nova. —i Italijanski: Mati, mati! Kdor ji ima,' jo kliče, kdor je nima, jo pogreša. —i Spanski: Roka' matere je mehka, četudia te udari. — Portugalski: Ce je okoli- materinega groba veliko otrok, je njen. grob lepše okrašen ko z dragulji, lovo-i rom in cvetjem. — Angleški: Mati; vedno prezgodaj umrje, četudi dočaka; sto let. — Škotski: Misel na mater tei varuje hudega. — Irski: Na materino^ srce pribitim, če v žalosti drhtim. —\ Danski: Kar seže materi do srca, gre; očetu komaj do kolen. — Švedski: Ce je mati še tako uboga, pa le ogreje otroka. — Finski: Kdor noče slušatii mater, bo moral slušati sodnijo. —' Norveški: Bolje je izgubiti bogategaj očeta ko revno mater. — Staroruski:; Brez matere so otroci razkropljeni kot piščeta brez koklje. — Mongolski: Ma-i terino srce je več vredno kot tisoč sto-j tov zlata. — Arabski: Srce matere je^ oaza sredi življenjske puščave. — Staro-1 grški: V rodovitnem naročju mater je' bodočnost narodov. — Starobabilonski: Dobre matere so najboljša podlaga dr- žave. — Japonski: Duh rajne matere spremlja nevidno njene otroke in jih varuje nesreče in nezgod. — Vsi narodi pa vedo, da je »z malimi otroki majhen križ, z velikimi pa velik«. — V zgornji Savinjski dolini poznajo tudi tega-le: Mati je le ena sama; če to izgubiš, se upravičeno solziš. — Materinemu srcu so vsi njeni otroci enako blizu, tudi najslabši med njimi. Znan je njen r^: »Na kateri koli prst se urežem, me ena- :o boU.« — Spominjajmo se matere s spoštovanjem in častjo! TEDEN GASI LSTVA od 24. do 31. maja 1953 Gasilski teden je postal v Celju že kar tradicionalen. Lansko leto je bil ta teden kot nekaka priprava na I. gasüski festival, ki je bü v avgustu v Ljubljani in obenem v počastitev 500-letnice mesta Celja. V tednu gasilstva hoče Mestna gasilska zveza prikazati delo in usposobljenost prostovoljnih gasüskih društev v Celju, katerih števuo se je od lanskega leta povečalo. V sklop prostovoljnega gasüstva je v letu 1953 pristopilo industrijsko gasilsko društvo Lesno-industrijskega podjetja in Železnice Celje. Vse priprave za »Gasilski teden« kažejo, da se društva in članstvo zavedajo svojih nalog in so take priprave učinkovito sredstvo za razgibanje in aktivnejše delovanje društev. Pre- bivalci mesta Celja in bližnje okolice bodo lahko videli na naših prireditvah, da so gasilske organizacije v Celju toliko močne in tako izvežbane, da so v stanju boriti se z največjim sovražnikom — ognjem — v vsakem primeru in ob vsakem času. Naše geslo je: »Naj bo dan ali noč — vsakemu na pomoč!« Da imamo v našem mestu dobro organi- zirano gasilsko službo gre zahvala predvsem požrtvovalnemu članstvu, strokovnemu vodstvu in Mestnemu ljudskemu odboru za finančno pomoč. K izdaji gasüskega »Biltena« so nam pripomogla podjetja in privatniki, katerim se najlepše zahvaljujemo in jih priporočamo. Z »Biltenom« hočemo popularizirati gasilstvo, poučiti prebivalstvo, da bo znalo pre- prečevati požare, v sili jih pa tudi omejiti. Vzbuditi hočemo zanimanje za gasilsko službo in pritegniti v naše vrste še več članstva, predvsem žena in mladine. Prebivalstvo opozarjamo, da bodo vršili gasilci s sodelovanjem dimnikarjev v času od 15. do 31. maja požarno-varnostne oglede, posebno na podeželju je to potrebno, in prosimo, da jim nudite vsestransko pomoč in upoštevate njihove nasvete, ker s tem se izognete nesreči in eventuelnim neprijetnostim. Poleg sodelovanja v TITOVI ŠTAFETI je Mestna gasilska zveza, Celje pripravüa za »Gasilski teden« naslednji spored: 24. maja: ob 9 dopoldne TEKMOVANJE ŽENSKIH DESETIN v metanju cevi in trođelnem napadu ob Savinji. Ob 10,30 KONCERT gasilske godbe Tovarne emajlirane posode v Mestnem parku. 15. do 31. maja: POŽARNO-VARNOSTNI OGLEDI po terenu in industr. objektih. 21. maja: ob 20.30 NOČNA VAJA INDUSTRIJSKIH GASILSKIH DRU- ŠTEV na objekte Tovarne emajlirane posode.* 28. maja: Ob 20.30 NOČNA VAJA prostovoljnih gasilskih društev na objekte v Vodnikovi ulici. 24. do 31. maja: RAZSTAVA GASILSKEGA ORODJA v izložbah Ljudskega maga- zina in »Volne« v Prešernovi ulici. 31. maja: ob 9 dopoldne VELIKA VAJA s sodelovanjem PROSTOVOLJNIH IN INDUSTRIJSKIH GASILSKIH DRUŠTEV na Tomšičevem trgu in Prešernovi ulici. Ob 10 POHOD PO MESTU, ob 10.30 KONCERT gasilske godbe Tovarne emajlirane posode v Mestnem parku. Ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine y Celju Skrb za telesno, duševno in kulturno rast našega otroka in mladinca ni le stvalr staršev, poklicnih vzgojiteljev, ali morda te ali one organizacije, tem- več vsakega in vseh državljanov. Da bi bila ta skrb bolj množična, učin- kovitejša in smotrnejša, prevzemajo to nalogo nase posebne množične organi- zacije pod imenom »Društva prijate- ljev mladine«, ki jih je že lepo število. 1. marca letos se je ustanovila že celo »Zveza prijateljev mladine« s sedežem v Ljubljani, nekatera društva pa so že razvüa tudi širokopotezno dejavnost. Spričo tolikšnega organizacijskega razmaha društev prijateljev mladine je bua pasivnost našega mesta tem vid- nejša. Vendar pa tudi pri nas nismo držali docela rok križem. V zadnjem času je büo več informativnih sestan- kov, na katerih so se pretresala vpra- šanja v zvezi z ustanovitvijo tega pre- potrebnega društva tudi v Celju. Na zadnjem sestanku ^e bü izvoljen ini- ciativni odbor, ki jé prevzel nalogo iz- vršiti zadnje predpriprave za ustanovni občni zbor društva s predložitvijo dru- štvenih pravil in nekaterih drugih del. Iniciativni odbor je v glavnem opra- vu prevzeto nalogo in sklicuje usta- novni občni zbor Društva prijateljev mladine v Celju, ki bo v petek, 29. tega meseca ob 19 v prostorih II. osnovne šole. Ustanovni občni zbor Društva prija- teljev mladine bo uvod v Teden ma- tere in otroka. Poleg delovnega zna- čaja naj bi imel ustanovni občni zbor tudi manifestativni značaj, zaradi tega naj se ga v polnem števuu udeleže starši, vzgojitelji in vsi ostali ljubitelji naše mladine. Pokažimo, da nam je skrb za zdravo rast naše nüadine pri srcu. Pokažimo svojo dobro voljo in pripravljenost sodelovati pri plemeniti in veliki družbeno koristni akciji, ki namerava razviti Društvo prijateljev mladine v našem mestu. Izid nagradnega tekmo- vanja »Popis prebivalstva leta 1953" Po pregledanih in preverjenih rezul- tatih popisa prebivalstva je imelo Celje-mesto dne 31. marca 1953, v kri- tičnem trenutku popisa, 25.512 prebi- valcev. Od tega je 11.860 moških in 13.652 žensk, torej je 1792 več žena kot moških. I. nagrado v znesku 1500 din dobi tov. Franc Zlebnik iz Vojnika pri Celju, ki je predvideval, da bo imelo Celje ob popisu 25.206 prebivalcev, razlika je 306 ljudi. II. nagrado v znesku 1000 din dobi tov. Udrih Mihael iz Celja, ki je raču- nal na 25.892 prebivalcev ob popisu, razlika je 380 ljudi. Prosimo, da omenjena tovariša pri- deta po nagradi čimprej na MLO, odsek za proračun, v Gregorčičevo ulico 5, I. nadstropje, soba št. 22. Mestna popisna komisija Celje-mesto Delovno zborov^anje uoi- teljstva iz^ Celja in oRolice Kakor zbori voUvcev, tako obravna- vajo tudi učitelji na svojih zborih vsa pereča vprašanja, ki se tičejo njih sa- mih, njihove vzgojiteljske službe, pro- svetne in šolske problematike. V so- boto, dne 16. maja se je zbralo v Celju nad 300 učiteljev in učiteljic iz mesta in okolice k delovnemu zborovanju, da pregledajo svoje delo in določijo smer- nice za smotrno reševanje porečih vpra- šanj. Učiteljevo delo ni omejeno samo na pouk v učilnicahi, marveč se razteza tudi na druga področja kultumo-pro- svetne dejavnosti izven šole. Res je, da je težišče njegovega dela na pouku in vzgoji mladine, toda to delo globoko posega v dejavnost in življenje celo- kupne socialistične družbe. Društvo učiteljev za Celje-mesto in okolico vodi predsednica Mira Lahova iz Celja. V svojem poročilu se je do- taknila najaktualnejših vprašanj. Po jedrnatem orisu najvažnejših dogodkov po občnem zboru se je ustavila pri naj- bolj perečem vprašanju samoupravlja- nja, ki po uspešnem uveljavljanju v gospodarstvu naj sledi tudi na šolskem področju.' Izvedljivo bo samo na ta na- čin, da se šole ne le upravno, temveč tudi finančno osamosvoje. S proračun- skimi sredstvi naj v bodoče razpolagajo šole oziroma njihovi učiteljski kolektivi sami. Prosvetna oblast naj vodi samo nad- zor nad samoupravljanjem. Za dosego čim boljših učnih uspehov so pri republiški korflisiji v delu novi učni načrti, pri katerem sodeluje sicer neobvezno tudi celjsko učiteljsko dru- štvo. V stališču do boštanjske afere tudi celjski učiteljski zbor ne odobrava te- lesne kazni, odločno pa zavrača po- sploševanje napak posameznikov na vse učitelje. Ob tej prüiki predsednica ix>- udarja, da članov, ki se nočejo vključiti v socialistično družbo in delajo proti njeni stvarnosti, društvo ne more ščititi; iz njegovih vrst se bodo s takim delom izključili sami. Zato se o tej zadevi celjsko učiteljsko društvo v celoti pri- družuje izjavi, ki so jo dali predsednilci peterih republiških združenj prosvetnih delavcev v Ljubljani. Gmotni položaj prosvetnih delavcev še ni docela "«"^ Učiteljstvo ne za- hteva izjen. .v.žaja, pač pa sma- tra, da je i ov^etna služba prav tako važna kot delo v gospodarstvu, ki lahko usi)eva le tedaj, če ga bodo vodui in upravljali izobraženi ljudje. Osnovne temelje njihove izobrazbe pa polagajo šole in poklicni vzgojitelji. Zato se naj njihove plače izenačijo s plačami delov- nih ljudi z enako stopnjo izobrazbe z onimi v gospodarskih panogah. Sola ni neproduktivna ustanova, saj oblikuje človeka, da bo znal iz mrtve materije ustvariti dobrine, ki so človeški družbi nujno potrebne. Zaradi ozko odmerjenega prostora v tem poročuu niso v njem zajeta vsa vprašanja, ki jih navaja predsedniško poročilo. V živahni debati k poročilu je zbor obravnaval predlog o volitvi šol- skih upraviteljev in ravnateljev ter pri- šel do zaključka, da je volitev izvedlji- va samo na večjih zavodih, na majhnihi pa ne pride do izraza. Zato naj se ta mesta razpišejo in podelijo prosilcem ob sodelovanju učiteljskega društva. Šolski inšpektor tov. Strehovec ugo- tavlja, da je možna volitev šolskih in- špektorjev po terenskih sektorjih. Tovariš Izidor Horvat priporoča večjo razgibanost med prosvetnimi delavci in njihovo kritično zasledovanje vseh po- litičnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj. Učitelj mora biti široko raz- gledan izobraženec. Prosvetni delavci morajo prosvetno problematiko popula- rizirati in utrjevati lastne pozicije. Sa- moupravljanje v prosvetni panogi mora imeti svojo ekonomsko bazo v republi- škem, okrajnem in mestnem merüu. Njegovo px)ročilo o predlogih k nove- mu učnemu načrtu, ki je obsegalo dru- go točko dnevnega reda, so zborovalci spremljali z veliko pozornostjo in so mu bili hvaležni, da je predloge zbral, uredil in znatno dopolnil, nekatera po- glavja pa izdelal v celoti. Predavanje ravnatelja Tineta Orla o potovanju naših prosvetnih delavcev v Francijo, ki bi ga naj ix)nazorile ski- optične slike, je moralo zaradi preslabe zatemnitve dvorane odpasti. Tu se je pokazala šibka stran organizacije tega zborovanja. Zborovalci se niso mogli ločiti od predavatelja, ki je moral ob- ljubiti svoje predavanje za prihodnjič. O pouku moralne vzgoje je predaval tov. Albin Podjavoršek. Njegova izva- janja o teoriji tega predmeta s pxjseb- nim poudarkom na smoter in snov predmeta je pwdkrepüa tov. Rojčeva s svojimi izkušnjami iz lastne prakse. Pt> tri in pol ure trajajočem zboro- vanju so bili sprejeti sklepi, ki v glav- nem odobravajo resolucije centralnih odborov združenja učiteljev in združe- nja profesorjev in predmetnih učite- ljev v Beogradu. Tičejo se ureditve ma- terialnih vprašanj prosvetnih delavcev. Zbor je združu k discipliniranemu in vnetemu sodelovanju skoro vse učitelj- stvo iz mesta Celja in obsežne okolice. Kljub gmotnim žrtvam živita v dru- štvu krepka organizacijska zavest in močan čut odgovornosti za usi)ešno šolsko in izvenšolsko prosvetno delo. Taki zbori, ki se vrše običajno dva- krat na leto, so čvrsta moralna ojKvra učiteljstvu pri njegovem vzgojnem in občeprosvetnem delu. Kljub obsežnemu programu in obdelam tematiki so zbo- rovalcem ostala še nekatera nerešena in na prihodnji zbor preložena vpra- šanja. Obravnavati bo treba in zavzeti dolo- čeno stališče do našega šolskega siste- ma, do gradnje novih šol, do bodoče učiteljske izobrazbe, do ustanovitve prosvetnega instituta, do strokovnega tiska, do problematike in statistične ob- delave izvenšolskega dela na vasi, do strokovnega in kmečko izobraževalne- -ga šolstva, do nove izdaje učbenikov, do podrobne analize življenjskega standarda prosvetnih delavcev, do naše notranje, zunanje in gosp)odarske poli- tike itd. Le tako bo na tako široko za- snovanih učiteljskih zborih prišla do veljave tista široka razgledanost, o kateri je tako prepričevalno in uteme- ljeno pri razpravi k poročilu govoril tovariš Izidor Horvat. Razumljivo je, da je za tako obširno problematiko tre- ba temeljite razprave v pododborih in morda v posebnih komisijah. Na veli- kih zborih, kakršen je bil v soboto, pa bi razpravljali samo o zaključkih. Tudi ta učiteljski zbor je pokazal od- lične vrline krepke in dobro urejene organizacije. J. K. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 23. maja 195J Stev. 2f Pripravimo se temeljito na zatiranje koloradskega hrošča OLO Celje-okolica spada med tiste •kraje, kjer je okužba krompirišč po koloradskem hrošču precejšnja. Lani je bilo okuženih krompirišč v 37 občinah okraja, to je skoraj v vseh. V primeru primernega vremena in na podlagi lan- skih okužb lahko pričakujemo letos še slabše stanje. Kaj pomeni pri nas krom- pir za ljudsko in živalsko prehrano, ni potrebno mnogo pisati. Dolžnost nas Tseh je, da se na letošnjo zatiralno akcijo dobro pripravimo, ki bo le ta- krat Imela uspeh, če bodo pri njej so- delovali vsi lastniki krompirišč. Zato bo potrebno letos bolje kot lani orga- nizirati množične preglede krompirje- vih nasadov, najdbe pa takoj energično zatreti. Občinski ljudski odbori naj od- pedbo o zatiranju koloradskega hrošča (Ur. list FLRJ št. 42 od 20. 5. 1947) dobro proučijo in se po njej tudi ravnajo. V interesu nas vseh je, da občinski ljudski odbori takoj sestavijo 8-članski štab iz odbornikov ter zastopnikov kmetijskih zadrug, državnih posestev ter Socialistične zveze delovnih ljudi. Dolžnost štaba bo, da bo skrbel za te- meljito in učinkovito zatiranje hrošča. Stab naj takoj postavi tehničnega vodjo, ki bo s tehnične strani skrbel za zati- ranje hrošča. Stab naj tudi postavi sku- pinovodje po vaseh ter jim določi šte- vilo gospodarstev. Skupinovodje bodo morali pošiljati svoje ljudi na množične preglede. Stab takoj stopi v stik s KZ, katere dolžnost je pripraviti potrebne škropilnice in prašilnike. Ročne prašil- nike lahko KZ nabavijo po 2500 din v Kmetijskem magazinu v Celju. Isto velja tudi za nabavo potrebnih zatiral- nih sredstev (svinčeni arzenat, DDT, pantakan). Plan pregleda krompirišč in ostala navodila so občine že prejele od odseka za kmetijstvo. Navodila za obvezen pregled krompirišč in zatiranje koloradskega hrošča Najhujši škodljivec naših krompirišč je koloradski hrošč, ki se je minulo leto precej razširil tudi po Savinjski dolini. Zaradi tega preti letos nevarnost, da bi lahko uničil popolnoma marsikateri hektar krompirja in se naprej zelo razširjal, če mu tega ne preprečimo. Prve hrošče smo letos že našli. Koloradski hrošč je 1 cm dolg, zgoraj rumen z desetimi vzdolžnimi črnimi progami in na vratnem ščitku ima 11 ernih lis. Hrošč, ki v začetku maja pri srednji dnevni temperaturi 14" C prileze iz zemlje, zleti na krompir, čim ozeleni, ter ga objeda. Samice odlagajo na spod- ијо stran krompirjevega lista 12 do 80 eranžno rumenih jajčec, iz katerih se razvije v dobrem tednu ličinka. Ličinka ali gosenica je 1,2 cm velika, grbasta, zamazano rdeče barve s črno glavo in vratnim ščitkom ter ob strani ima dve vrsti črnili pik. Ličinka žre okoli tri tedne listje krompirja in doraste, potem zleze v zemljo, kjer se zabubi in pre- obrazi v enem tednu v hrošča. Ta pride ponovno iz zemlje in nese jajčeca za razvoj drugega pokolenja, ki se pojavi sredi julija. Na jesen zlezejo hrošči in- ličinke prezimovat do pol metra glo- bolto v zemljo. Nevarnost koloradskega hrošča je zelo velika za krompir prav zaradi hitrega in velikega razmnoževa- nja, saj bi zarod ene samice v pol- drugem letu normalnega razvoja požrl in uničil okoli 1000 ha krompirjevih na- sadov. Zato je po uredbi in po zakonu dolžan vsak proizvajalec krompirja pogosto in pazljivo pregledovati svoja krompirišča in se ravnati po naslednjih navodilih: Pregled krompirjevih nasadov na področju MLO in OLO Celje je ob- vezen. Izvršiti se mora od 10. do 15. ure po naslednjem časovnem planu: 24. maja, 7. junija, 21. junija, 5. julija, 26. julija, 9. avgusta, 23. avgusta, 30. av- gusta, 9. septembra. V vsakem kraju je določen od obôine sektorski vodja za vodstvo in kontrolo pregleda ter za zatiranje koloradskega hrošča, ki poroča štirinajstdnevno o stanju v občini. Vsaka najdba koloradskega hrošča ali ličinke se mora takoj prijaviti organom ljudske oblasti ter v steklenici dosta- viti ubitega hrošča in ličinko. Mesto na njivi, kjer je bil odkrit škodljivec, se mora takoj vidno označiti z 2 metra dolgim, z apnom pobeljenim kolom. Že okužena krompirišča se mo- rajo dvakrat tedensko pregledati, naj- dene škodljivce je pobrati in jih uničiti ter njiii število sporočiti sektorslcemu vodji. Vsa okužena kromph'išča in 500 m okrog se mora obvezno pošl^ropiti tri- krat, in sicer: prvič takoj po najdbi, drugič 7 dni po prvem in tretjič 7 dni po drugem škropljenju. Kot škropivo uporabljamo 0,75% svin- čeni arzenat. Priporočljivo je kombini- rano šlcropljenje proti koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni slcupno, ki ga izvršimo istočasno, če dodamo arzenatu še 1 kg bakrenega apna na 100 litrov vode. Namesto škropljenja lahko krompirišče zaprašimo proti ko- loradskemu hii^ošču z DDT ali HCH pri- pravkom, kot so ipepein, pantakan, per- iclitan, bentox ali lindon. Vsa omenje- na sredstva lahko nabavite v Kmetij- skem magazinu v Celju. Krompir iz okuženih predelov se ne bo smel prodajati v neokuženih krajih in vsaka prodaja bo dovoljena le na podlagi fitosanitarnega potrdila okraja. Parcele, ki so ali bodo letos na novo okužene, morajo biti naslednja leta po- novno zasajena s krompirjem, tako dol- go, doklçr hrošč ne izgine iz njih, ker služijo kot vaba, da hrošč ne preletava na zdrava krompirišča. Vsi prekrški po navedenih točkah so kaznivi. Pri pregledovanju krompirišč in za- tiranju koloradskega hrošča je dolžan sodelovati vsak državljan, ker škodo po njem bomo občutili vsi. B. A. Smrtna nezgoda v opekarni v Slov. Konjicah Prejšnjo nedeljo je imel upravni od- bor gradbenega obrata OZZ Celje-oko- lica svojo prvo sejo. Obravnavali so vsa tekoča gospodarska vprašanja, te- žave na gradiliščih in se še prav po- sebno ter dalje časa zadržali pri vpra- šanju higiensko-tehnične zaščite in skrbi za delovne pogoje zaposlenih de- lavcev. Vsi navzoči so sprejeli sklep, da bodo na to plat njihove dejavnosti prav posebno pazili. In vendar... ni minilo niti polnih pet dni, ko je naenkrat po vseh gra- diliščih planila vest — eden od naših se je v Slovenskih Konjicah smrtno ponesrečil. Pri strojnem izdelovanju strešne ope- ke na opekarni v Slovenskih Konjicah se je glina zagnetla med valje. Dela- vec Mesaric je hotel zastoj odstraniti na ta način, da je z železno cevjo dre- zal v glino, da bi jo zrahljal. Stroj je deloval, valji in polžasto vreteno so opravljali svoje delo, tov. Mesaric pa je zaradi nepravilnega dela prišel skup- no z železno cevjo in levo roko med grebene polžastega vretena. Gibajoči deli so mu odtrgali levo roko in po- vzročili še druge poškodbe tako, da je trenutno podlegel poškodbam. Zaposleni delavci so na tej opekarni skrbeli za to, da so zaščitili opeko in uredili nekatere druge pomanjkljivosti, mislili so na to, da zmanjšajo režij- ske stroške, vendar so pa pri tem le pozabili na človeka.»Niso opozorili za- poslenega Mesarica na njegov nepravi- len postopek in niso mu odločno pre- povedali, da ne sme drezati niti s cev- jo niti s katerim koli drugim predme- tom v gibajoče se, nevarne dele v no- tranjosti opečnega stroja. Mi imamo predpise za delo, ki so plod dolgotraj- nih izkušenj delavcev samih in ki imajo edini namen, da varujejo našo delovno silo. Zakaj teh predpisov ne upoštevamo in zakaj take žrtve, ki nam povzročajo nepyotrebne rane in težave. Nekdo bo verjetno zopet trdil, da je tudi za to nezgodo kriv izključno de- lavec sam. Taka trditev je najlažja, ker krivdo lahko prenesemo na mrtve- ga človeka. Vendar pa ugotovitve jasno govorijo, da pretežni del krivde nosijo tudi tisti ljudje, ki so odgovorni za to delovišče, za varnost dela in da bodo morali za to nezgodo prevzeti večji del krivde in odgovornosti. Menimo, da bo nujno potrebno, da ©b takih in podobnih primerih neupo- števanja predpisov podvzeti najostrej- še mere. Nihče, najmanj pa naša druž- ba ne bo smela dovoliti tega, da bomo gradili in delali z nepotrebnimi člove- škimi žrtvami, zlasti če so le te odraz površnosti in napačnega razumevanja. Ta drugi primer smrtne nezgode v letošnjem letu v našem okraju naj bi nam bil vsem resen in zadnji OE>omin ter šola za naše nadaljnje delo. Zapomnimo sii, da človek ni material niti stroj, da je osrednja točka našega delovanja, da je on naše življenje in da so edino njemu namenjena vsa naša prizadevanja. Zadružniki v Ljubnem dobro gospodarijo 2e po osvoboditvi so napredni kmet- je v Ljubnem čutui potrebo po za- družnem gospodarstvu ter so kaj kmalu ustanovili svojo zadrugo, ki je danes najmočnejša v šoštanjskem okraju. V to splošno kmetijsko zadrugo je vključenih 260 kmetovalcev. Na letnem občnem zboru se je pokazalo zanimanje članov za zadružno gospodarstvo. Ci- sti dohodek vseh dejavnosti KZ je iz- našal 10,200.000 din. V poslovanju zadruge se čuti demo- kratičnost in prostovoljnost članov. Za- družna pravila, ki so jih sprejeli na svojem zboru, so prilagojena njihovim prilikam. Deleži so enotni po 250 din, vplačila pa prostovoljna. Clan brez zemlje plača delež, posestnik do 2 ha 2 deleža, posestnik do 4 ha 3 deleže in posestnik z nad 4 ha 4 deleže. Na vse deleže je 5-kratno jamstvo, ki se ne obrestuje. Tudi hranilni odsek je zelo aktiven, saj Jfe v enem letu pridobil preko 100 vlagateljev iñ ima 1,765.669 din skupnih vlog. Glavne panoge zadruge so živinoreja, gozdarstvo in obrtna dejavnost. Imajo tudi svoje posestvo v izmeri 270 ha zemlje, večji del od tega so gozdovi in pašniki. Za razvoj živinoreje so in- vestirali večje vsote, prav tako za či- ščenje pašnikov in gradnjo pastirskih koč ter staj za živino. Za preizkušnjo nove pasme goveda so kupili 4 telice in 2 bika sivorjave pasme. Pripravlja- jo se za selekcijo živine in uvedbo ro- dovniške knjige. V preteklem letu so očistili 161 ha gozdne površine in posadili 12,150 kom. sadik, obnovili so 1800 m gozdnih cest ter na novo zgradili 430 m gozdne ce- ste, za kar so investirali skupaj en milijon 708.515 din. V gradnji imajo tudi gozdno cesto na Savinjski vrh v dolžini 3077 m. Predračun za to grad- njo znaša 4,000.000 din, iz svojih sred- stev pa bodo za to gradnjo prispevali 2,000.000 din. Za predelavo lesa imajo dobro orga- niziran obrat in mizarske delavnice, talco da zaposlujejo večje število de- lavcev. Poleg predelave lesa imajo še ključavničarsko in kovaško delavnico. Lani so bile vse dejavnosti aktivne, do- biček je znašal 1,966.628 din. Organi- zacija po vseh obratih je dobra, saj de- lajo na principu samoupravljanja. Ima- jo delavske svete odnosno upravne od- bore, delo pa se nagrajuje po učinku. Za izboljšanje strojne obdelave so nabavili več strojev: traktor FIAT, mo- torne škropilnice in vrsto drobnih po- ljedelskih strojev, katerih se poslužu- jejo vsi člani zadruge. Trgovska dejavnost je zelo dobro raz- vita. Odkupujejo vse poljedelske pri- delke, gozdne sadeže in zdravilna ze- lišča. Kmetom nudijo vsa za kmetijstvo potrebna sredstva, umetna gnojila, stro- je itd. V trgovini so v preteklem letu napravili za 38,352.556 din prometa. Le- sa so odkupili za 13,292.186 din. Za kulturnoprosvetno in gospodar- sko razgledanost članov so organizirali kmetijski tečaj in več strokovnih pre- davanj. Zelo je razširjen tudi list Kmečki glas, na list Nova vas pa je naročenih 110 naročnikov-članov. Or- ganizirali so tudi dve strokovni ekskur- ziji. V KUD so člani zadruge zelo ak- tivni, zadruga pa ga materialno pod- pira. Dogradili so zadružni dom, ki že služi svojemu namenu. Zadruga je darovala tudi za soci- alne namene občine. Reševalni postaji RKS pa je dala za nabavo avtomo- bila de\^izna sredstva. Za gradnjo zdravstvenega doma je darovala 250.000 din, v socialni sklad občine 125.000 din, kmetom, ki so bili poškodovani po toči 200.000 din, za gradnjo kulturnega do- ma v Trstu 60.000 din, pomoč po snegu poškodovani Primorski 50.000 din, po- moč Holandski 20.000 din in še raznim društvom, kar znaša skupaj 810.000 din. Tudi lanski dobiček so pametno raz- delili. V investicijski sklad so dali 4 milijone din, v rezervni sklad 1 milijon, v obrtni 1 milijon, v ostale sklade (pogozdovanje, kmetijstvo) 2 milijona din, članom so pa razdelili dobička za 1,4 milijone din. Zaboj drugod gre, pri nas pa ne? Iz Šempetra v Sav. dolini smo prejeli sporočilo, da tamkajšnja občina gradi kar 4 moderne stanovanjske bloke, če- prav nima nobene pomembne industri- je in tujskega prometa. Mi jim iskreno čestitamo, ker čutimo na lastni koži, da je bilo Laško v 8 letih docela za- postavljeno. In po čigavi krivdi? Hkrati smo zvedeli, da gradi 21 za- sebnikov tudi v Šempetru lepe nove hiše. Kaj mislite, odkod črpa Savinj- ska dolina toliko kreditov, občini La- ško pa so jih doslej odmerjali tako ne- kam mačehovsko... Tov. Jelen je po nekem izvedencu ugotovil, da potre- buje mesto Laško za najnujnejša dela in obnovo celih 30 milijonov dinarjev in to minimalno, ker so predniki 8 let prespali. Ce pogledamo Velenje, Šo- štanj. Šempeter, Žalec, Store, Hrast- nik, Trbovlje in še druge kraje, vidimo, da je skrajni čas, da se tudi zapostav- ljeno Laško uvrsti med navedene »srečne« kraje novih objektov! Današ- nji tempo narekuje tako gospodarsko rešitev za Laško, ki bo za daljšo bo- dočnost zajamčila mestu vsestranski vzpon: odpravo brezposelnosti, dvig in razcvet obrti, trgovine ter gostin- stva in s tem povečanje davčne moči, olepšavo in modernizacijo mesta, dvig higiene splošni kulturni napredek itd. Upamo, da prav sedaj stoji Laško na zgodovinskem prelomu, ker čas, v ka- terem živimo, narekuje to sam. J, C. Zbor proizvajalcev je izglasoval zdru- žitev Kemične tovarne in Cinkarne, Lip in Tovarne pohištva ter preselitev nekaterih podjetij Burna peturna seja — tudi člani delavskega sveta Kemične tovarne so se iz- jasnili za združitev. V torek, dne 19. t. m, se je sestal zbor proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora ter sprejel po večurni razpravi soglasno naslednje sklepe: Preselijo se: Avtoobnova v prostore Sodarne v Medlogu, ki se priključi k LIP, Tovarna tehtnic se preseli posto- poma v bivšo Tekstilno tovarno. Združijo se Cinkarna in Kemična to- varna ter LIP in Tovarna pohištva. Predlagali so Izvršnemu svetu LRS, da prenese pravice ustanovitelja za vsa podjetja iz Celja na Mestni ljudski od- bor. Pričeli bodo postopno z gradnjo To- varne za finomehanične proizvode, skla- dišče JLA pri Glaziji pa bodo adapti- rali v Šolo učencev v gospodarstvu. Na tej seji so bili poleg izvoljenih članov Zbora proizvajalcev prisotni še delavski sveti Cinkarne in Kemične to- varne, ki so posebej glasovali o zdru- žitvi: Delavski svet Cinkarne je soglas- no glasoval za združitev, delavski svet Kemične tovarne pa z večino. Taki ljudje so ¡unahi Mi smo v preteklih letih mnogo pi- sali o udarnikih, o junakih dela, skrat- ka o ljudeh, ki so bili najbolj požrtvo- valni in Id so dosegali največje uspe- he. Zadnji dve ali tri leta le redko kdaj zasledimo pohvalno besedo o posa- meznikih, ki se odlikujejo po svoji po- žrtvovalnosti in ki prav gotovo ne za- služijo manjše pozornosti kakor prvo- borci prejšnjih let. Poglejmo tov. Lovenjak Alojza, trak- torista iz »Hmezada« v Žalcu. V nekem od naših časopisov je pred približno dvema mesecema izšlo kratko obvestilo, da se je tov. Lovenjak pone- srečil in da so mu kmetje priskočili na pomoč in da ga je eden od teh rešil. Tako je bilo v kratkih besedah na- pisano, vendar pa je to izredno malo in precej plitko. Dogodek zasluži večjo pozornost. 13. marca t. 1. je tov. Lovenjak ri- g:olal s traktorjem-goseničarjem na nji- vi »Mirozan«, last KDZ Petrovce. Ker je prejšnjega dne snežilo, je bila njiva zlasti na sredini precej mehka, zaradi česar se je traktor^in z njim tudi plug stalno pogrezal na tem mestu. Tako se je zgodilo, da ob neki brazdi trak- tor ni mogel izvleči in je zato tov. Lo ven jak bil prisiljen, da ga je zaustavil in prestavil plug na plitvejše oranje. Med tem časom je postavil spojko na prazen tele. Ko je uredil plug, je stopil z desno nogo na gos^iico in se hotel usesti za krmilo. Ob tej priliki mu je na blatnilcu spodrsnilo, tako da je ne- hote in nevede udaril po spojki in spra- vil traktor v tek. Gosenica, na kateri je stal, mu je zgrabila desno nogo in mu jo začela lomiti tako, da je omah- nil. Kljub temu pa ni izgubil prisotno- sti duha, temveč se je s silo odgnal in preusmeril spojko tako, da je krenil traktor v povratno smer. Na ta način je dobil nogo iz gosenice, padel na zemljo in zaklical na pomoč. Iz bližnje hiše je takoj pritekel gospodar, ki mu je hotel pomagati, vendar pa je tov. Lovenjak kljub bolečinam in potrebni I>omoči isto odrekel. Prosil je gospo- darja naj F>ohiti za premikajočim se traktorjem, mu dal prej še potrebna navodila kako naj stori, da ga ustavi in na ta način tudi rešil-traktor ipred poškodbami. Sele potem, ko je bil trak- tor- rešen, so odpeljali tov. Lo ven jaka z rešilnim avtom v celjsko bolnico, kjer so mu morali zaradi zadobljenih poškodb amputirati desno nogo. Tov. Lovenjak je sedaj že na svojem domu — pravi, da se mu rana odMčno celi in da upa, da bo lahko že v naj- bližji bodočnosti dobil novo službo, ki jo bo lahko uspešno opravljal. Bodimo odkriti! Koliko bi bilo takih ljudi, ki bi talîo junaško, ob zlomljeni negi rešili same sebe in potem za čas pozabili nase samo zato, da bi re- šili traktor. In koliko je takih, ki bi tako junaško preboleli težko nesrečo in s takim optimizmom gledali na svoje bodoče življenje in si želeli nadaljnjega dela, kalior da se nesreča sploh ni do- godila. Priznajmo, da je tov. Lovenjak zaslu- žil vse priznanje in da je za nas po- stal svetel primer požrtvovalnega de- lavca. Priznajmo mu, da je junak naše -socialistične graditve. Olepševalno društvo je preizkusno dobo čsstsio prestalo Olepševalno društvo je ob zaključku prvega poslovnega leta predložilo jav- nosti bilanco dela na rednem občnem zboru. Že na ustanovnem občnem zboru^ društva se je dala postaviti prognoza: na okupu so nove sile, ki kažejo voljo in ljubezen do poJepšanja Celja. Pravijo, da z jedjo raste apetit, za našo društvo pa smemo obrniti ta iz- rek tako: z delom se odpirajo večje in nove naloge. Eno samo društvo ne zmore zadovoljiti vseh želja, čeprav opravičenih želja Celjanov. Tudi so marsikatere važne naloge po značaju tolikšnega obsega, da so za realizacijo potrebna leta. Vzemimo kar primer asa- nacijo grajskih razvalin. Sleherno leto bo terjal stari grad delo in finančnih žrtev in ko bo vse končano bo treba krpati zidovje zdaj tu, zdaj tam, skrat- ka negovati ta srednjeveški spomenik kot pacienta v bolnici. Olepševalno društvo ima že danes vse preozko oznako za svoje cilje. Ni se še dobro utrdilo in komaj so odbor- niki zavihali rokave k delu, že se po- rajajo novi problemi, t. j. turistični. Skrb za turizem Celja z zaledjem je poglavje zase. Naloge so tako pereče in široke, da bi terjalo tovrstno delo samostojno društvo. 2e letos bo Olep- ševalno društvo primorano nastaviti poklicno moč za tajniške in zlasti bla- gajniške posle. Teža društvenega dela je do sedaj slonela na ramah ožjega odbora. Predsednik tov. Rado Jenko se je vživel v društvene naloge, da je vprašanje, če bi ga na tem mestu mo- gel kdo bolj zamenjati, čeprav bi bil nameščenec po poklicu. Na dlani leži, da Celjani ne moremo pričakovati od peščice požrtvovalnih mož, da bodo le- ti vlekli voz iz leta v leto. Celjani, pri- dite v društvo in ne pomagajte le z nasveti. Nasveti so lahko dragoceni, vendar so kljub dobri nameri na »li- niji najmanjšega odpora«. Koliko je med meščani planincev in upokojencev, ki bi kaj lahko nekaj ur na teden žr- tvovali za uspešnejše delo v odseku za turizem ! Marsikdo bo našel v društvu hva- ležne naloge in marsikomu bodo te naloge prijetne. Na občnem zboru so ugotovili, da je v krogu Olepševalcev premalo članov iz delavskih vrst in mladincev. Verujte, vseh nalog odbor ne more safn rešiti, mladina se naj priglaša in tudi dela- vec bo. dobrodošel. Kako rad bi jih imel odbor med svojimi člani! Skup- nost se mora zavedati: en sam mož ne zmore vsega. Ce se izraža finančno ko- lektivna moč tako prepričljivo, je treba najti tudi metodo za kolektivno sodelo- vanje v Olepševalnem društvu tudi na ostalih področjih. Nameni društva so globoko socialni in društvo nikakor ne služi poedincu ali le eni plasti prebi- valcev. Cel Janke, krasite okna stanovanj z rožami, kako lep je gorenjski nagelj, ki se vlije kot slap po fasadi! Kako lahko bi premotile oko momoidočega negovane cvetlice, čeprav še niso vse celjske fasade urejene. In ko bodo, je cvetje najlepši okras, saj so živ oi'ga- nizem. Celjanke, ne štedite pri cvet- ličnem okrasu. Cvetke niso le znanilke naše srčne omike, cvetje prinaša živ- ljenje v toge in monotone ulice. Res, da se ponaša Celje s prelepo okolico, vendar pa zelenje le preredko prodre v mesto. Kako vesel je človek nemega pozdrava cvetlic iz nadstropij mestnih stanovanj. Celjanlie, postanite ano- nimne prijateljice Olepševalnega dru- štva z okrasitvijo lastnih stanovanj in privoščite sočloveku skromen delež ve- selja, ki ga zmorejo vaše pridne roke! Društvena praksa v prošlem poslov- nem letu je odpirala skoraj teden za tednom odbornikom nove poglede. No- ve naloge so se ponujale same po sebi. Društvene naloge moremo razvrstiti т dve skupini: ena, ki bi jih imenoval drobne naloge (n. pr. popravilo plo- tov, postavitev klopi na razglednih toč- kah in slično). Druge pa so naloge, ki jih je komaj moči izvršiti v enem letu (asanacija starega gradu, grajska okrep- čevalnica in slično). Naše želje stre- mijo za tem: kakor hitro bodo drobna dela opravljena — toda tudi le-ta bodo trajala še več let — se naj Olepševalno društvo posveti nalogam, ki bodo vidne še desetletja!. Verjetno bo možno v enem poslovnem letu ustvariti le eno glavno nalogo. Nič ne dvomimo; v ne- kaj letih bodo odstranjene ruševine, žalostne priče vojne besnostL Na po- rušenih temeljih pa bodo zrasle mo- derne zgradbe. Vendar tak program, zlasti gradbeni, bo terjal še leta in leta težka gmotna bremena. A. S. âtev. 20 »Savinjsk;! restniks dne 23. maja 1953 Stran 5 Oči sveta so uprte v dežele piramid Sueški prekop — predmet napetosti med Egiptom in Anglijo Nekaj podatkov o zgodovini Sueškega prekopa smo objavili že lani, ko je vprašanje Egipta stopilo neposredno po petrolejskom sporu v Perziji v ospredje svetovne pozornosti. Tudi Sueški pre- kop je eno izmed perečih točk medna- rodne napetosti, ki hkrati s Kenijo in Indokino opozarja svet, da je treba ra- čunati z vsemi narodi in da se časi kolonij pošteno majejo. Egipt je v zadnjih letih presenetil svet z velikimi izpremembami. Naciona- listične sile, ki jih vodijo predvsem mlajši oficirji egiptovske vojske z ge- neralom Nagibom na čelu, so po za- četku napetega stanja med Anglijo in Egiptom odslovile proslulega kralja Fa- ruka in nedvomno postavile temelje republike, dasiravno še priznavajo Fa- rukovega naslednika za dediča prestola. Ce torej pogledamo, čemu ta spor, ne poznamo ekonomskega ozadja, bi se nam zdelo nepredmetno, da Egipčani tako ostro zahtevajo umik angleških čet iz Sueškega področja. Saj je ven- dar med egiptovsko vlado in čuvarji prekopa sklenjen sporazum, da angle- ška vojska zapusti prekop leta 1956. Torej čez tri leta bi Angleži morali storiti to, česar danes nočejo. Cemu tolika ihta bi kdo vprašal? Pri vsem tem igra materialna plat zelo veliko vlogo. Družba, ki opravlja prekop, dobi za carino velike vsote denarja. Samo lani je ta družba zaslužila okrog 60 milijonov dolarjev, od katerih pripa- da egiptovskim delničarjem le 7 od- stotkov. To pa za Egiptčane, na katerih zemlji je bil zgrajen prekop, ni prava odškodnina. Oni hočejo izkoriščati vse finančne vire tega objekta za dobro- bit in napredek egiptovske države. Nad družbo je sedaj angleška kontrola, isto- áasno objekt straži od 70 do 80 tisoč rgleških vojakov. NENADNA ZAOSTRITEV ODNOSOV ... Bržčas smo v tej hladni vojni že kar navajeni, da če kje ne smrdi izrecno ' po smodniku, sodimo tako, ko da je - vse v najlepšem redu. In ravno v dneh, ko je po toliko pričakovanih, a tre- nutno še neuspelih pogovorih v Pan Mun Jomu zahreščal krik in trušč ofenzive v Indokini, je v Egiptu pred- sednik -vlade, general Nagib, imenoval Angleže za sovražnika. Churchill je »kompliment« vrnil z grožnjo, da bo varnost Sueškega prekopa branil tudi .brez zunanje pomoči, če bo potrebno. Za nameček so ob coni prekopa zagr- meli topovi in razdejali neko egiptov- 4 sko vas, ki je bojda bua agresivna. Tu- di popreje so v Egiptu že pokale puške in nekaj novih grobov je nastalo na obeh straneh, toda takrat so obe stran- ke zagotavljale, da so žrtve prenape- težev. V tem trenutku pa, ko so bile izjave obeh voditeljev nasprotujočih si držav tako ostro postavljene, se je svet zdrznil v nemi grozi, da bi utegnifa v neposredni bližini Evrope izbruhniti lokalna vojna. Da je bil položaj res kočljiv dokazuje to, da se je ameriški zunanji minister Dulles takoj podvizal v Kairo, da bi pomiril obe stranki in posredoval pri razgovorih. Toda bü je hladno sprejet pri Egipčanih, kajti ame- riško posredovanje tudi v Perzijskem sporu ni bilo kdo ve kaj uspešno. ZA KATERIM GRMOM LE2I ZAJEC? Da se Angleži tako trdovratno držijo prekopa ni pripisati samo angleški do- slednosti pri določenih rokih pogodbe, ki steče leta 1956. Angleži imajo on- stran Rdečega morja v državah dalj- nega vzhoda, v Indiji in Avstraliji še vedno veliko svojih postojank, gospo- darskih kakor vojaških in bi bil ne- moten in nekontroliran prevoz skozi kanal ogrožen, če bi Egipčani prevzeli kanal v svoje roke. Poleg tega smatra- jo, da bi bil prekop, če ga ne bi bra- nila angleška vojska, kaj lahko plen Sovjetov, ki bi na ta način odrezali Sredozemlje od Vzhoda. Angleži sicer ne trdijo, da prekopa ne bodo zapustili, zahtevajo pa pristop Egipta k silam atlantskega pakta, pokroviteljstvo in odgovornost nad objektom pa bi naj prevzela kakšna mednarodna organi- zacija. RUSI NAPETOST SPRETNO IZKORIŠČAJO Rusom je ta napetost seveda nadvse všeč. Po prekinitvi odnosov v Egiptu, oziroma po odpovedi pogodbe s strani egiptske vlade je diplomatska steza od Moskve do Kaira zaživela. Če že kon- kretno ne morejo pristaviti svojega lonca, se zadovoljujejo tudi s tem, da stresajo lonce drugih držav. Rusi se predvsem zanimajo za Vzhod, bližnji in daljnji, pa tudi v Afriki ni za Ruse klima prevroča. Tako v sosednji Abe- sijiiji prav spretno razvijajo svojo pro- pagando in v Sovjetski zvezi je po šo- lah, ki naj bi bile strokovne, pa so poleg tega tudi politične, polno temno- poltih mladeničev, ki se kot zdravniki vračajo v svoje dežele z odkritim na- menom, da bi zdravili ljudi, skritim pa, da bi okužili prebivalstvo z mo- skovskimi imperialističnimi bacili. OČI SVETA SO UPRTE V DEŽELO PIRAMID Pregovori med britansko in egiptsko vlado so bili prekinjeni. Sicer najhuj- šega ni büo, vendar je napetost podobna glicerinu na premetavajočem se vozu. Polkolonialne zemlje in tiste, ki so se šele izvile izpod kolonialnega jarma simpatizirajo z Egiptom v njegovi bor- bi. Vodja ameriške opozicije Steven- son, ki je na potovanju okoli sveta pa je mnenja, da je boljši svobodni pri- jatelj, kot tlačeni nasprotnik, ko pravi, da je od potrpežljivosti obeh strank, torej Egipčanov in Angležev odvisno, da se bo zadeva mirno razčistila. Je pa tu izredno trdo vprašanje. Na eni strani nekoč tako mogočni imperij, ki zgublja gospodstvo nad kolonijami kos za kosom, na drugi strani dežela, ki hoče pravic in samostojnosti in ima do nje polno pravico. Miroljuben-svet pa misli, da bi bilo treba v prid miru v svetu tudi kaj žrtvovati. Tekma, kdo bo prvi v svetu, je nevarna. Rešilno bi bilo, če bi ži- veli v odnosih kot enaki z enakimi. Pogled na Port Said — ustje Sueškega prekopa na Sredozemskem koncu. Za veliko palačo je raz- ločno videti prekop, ki se vije proti desni V cüju medsebojne pomoči so države povezane tudi v kmetijstvu preko Upra- ve za ekonomsko sodelovanje. Na sliki vidimo del laboratorija za eksperi- mente s koruzo v Kalogezi pri Atenah (Grčija). Preko 250 uslužbencev sve- tovalne kmetijske službe pa potem prenaša kmetom navodila, ki jih do- sežejo z laboratorijskimi raziskovanji. Fran RoS: Pomladanska Kaj naj zapoje pesnik o pomladi? O žarkih sonca poje naj hlestečihl O cvetju in o vejah zelenečih? O sapah, ki love se po livadi? Naj pesnik spet le o ljubezni poje, ki vsaka vanj pomlad odpre ji duri, in naj sladko devojki trubaduri, naj zliva v himno stvarstvu srce svoje? O bratje, še naš svet se v krčih vije, ni še vsega ozaril svit pomladni, ni vstal povsod iz spon še človek jadni, da mrak nasilja in laži razbije. Pomlad si kličemo miru in zdravja, pomlad, ki narode v sožitje združi, ki delo v njej človeštva sreči služi in pot odpre mu v svetla zmagoslavja. Kaj je novega po svetu ? NOV FOTOGRAFSKI APARAT Znanstvenik kalifornijske univerze je izumil nov fotografski aparat, s katerim se lahko napravi posnetke s 3,500.000 osvetljenji v sekundi. Nov aparat bodo zlasti uporabljali pri fotografiranju eksplozij atomskih bomb. Iznajditelj iz- javlja, da lahko aparat filma 170 po- snetkov v 1/20.000 sekunde. Za prenos aparata sta potrebna dva m.oža. NOVA VRSTA OPERACIJE NA SRCU Neki newyorski kirurg je predaval o novi tehniki operacije na srcu, ki mu dovajajo dovodnice premalo krvi. Ope- racijo imenujejo »operacija srčne pod- plutbe« in je baje že podaljšala življe- nje mnogim ljudem., ki trpijo zaradi ta- ke bolezni. Doslej so napravili tako operacijo na 57 bolnikih in 50 od njih se je stanje izboljšalo. Operacija obstoji v tem, da vbrizgajo dve žlici čistega magnezijevega silikata v prostor med srčno mišico in zunanjo srčno zaščitno plastjo. Magnezijev silikat draži in vne- ma zaščitno plast ter mnoge arterije v njej, ki dovajajo zaradi tega več krvi, ki poživi krvi revno srčno mišico. NOVA NAPRAVA ZA SLEPE IN * GLUHE V New Yorku so razstavili nov stroj, ki bo nudil neprecenljivo pomoč vsem tistim pesrečnikom, ki jih je narava ali kaka nesreča prikrajšala za vid in sluh. Gre za majhen pisalni stroj, ki bo omo- gočil slepim in gluhim sporazumevanje s tistimi, ki ne poznajo Brajlove pi- save. Stroj, ki ga imenujejo »A in S obveščevalec«, so izumüi na Danskem. V AMERIŠKI VOJSKI PREIZKUŠAJO DEKSTRAN « Ameriški vojaški zdravniki vedno bolj uporabljajo dekstran, ki nadome- stuje plazmo. Pridobivajo ga iz slad- korja. To novo zdravilo uporabljajo zdaj vse zdravniške enote ameriške voj- ske doma in v tujini. Dosedanji pre- izkusi so pokazali, da dekstran blago- dejno vpliva pri težkih šokih. Tudi pri večjih kirurških po.segih je neprecen- ljiv pripomoček, ker ohranja enako- meren krvni pritisk. HAVAJSKI OTOKI BODO KMALU 49. DRŽAVA ZDRUŽENIH DRŽAV Ameriški notranji minister McKay je predložil pododboru za notranje za- deve v predstavniški zbornici, da bi takoj podelili Havajskim otokom polo- žaj 49. ameriške države. Tudi Eisen- hower je predjožu, naj bi dali tej za- devi prednost v kongresu. Mc Kay je izjavil, da je otočje popolnoma zrelo za samoupravo. Pred kongresom je tudi zakonski načrt o priznanju Alaske kot nove države Združenih držav. VLAK S PNEVMATIKAMI NAMESTO TRAČNIC V Peoriji v Illinoisu so zgradili nov električni vlak, ki ima prevmatike in zato ne potrebuje tračnic. Poleg loko- motive ima še štiri vagone. V vsakem kolesu lokomotive in v zadnjih kolesih vagonov je po en električni motor, ka- tere lahko vse upravljajo iz kabine v lokomotivi. Novi vlak je namenjen za sevemovzhodno Afriko. NAPREDEK PRI ZDRAVLJENJU RAKA Na massachuttskem tehnološkem in- stitutu so dosegli dobre uspehe pri zdravljenju rakastih tvorov z genera- torjem 2 milijona voltov. Poizkuse so delali dve leti. Zdravili so 455 bolnikov in 293 jih ne kaže nobenih simptomov raka več. Vendar ne trdijo, da so bol- niki ozdravili, kajti to je mogoče reči šele potem, če se ne pojavijo pet let po zdravljenju bolnika nikake nove ra- kaste tvorbe. Vrnitev starega Celjana Končno so Primoža Trubarja, s plahto ogrnjenega, prepeljali v mesto belo in veselo, ki je v njem pred 412 leti ka- planoval. Ko so mu odkrili obraz, se sprva ni znašel, kajti je svojemu celj- skemu znancu Maksimilijanu moral ka- zati hrbet. Obdajale so ga asfaltirane ceste, gaji, hiše in vile, ki so se mu zdele povsem tuje. In ljudi je mrgolelo okoli njega, pa ga je že skoraj zami- kalo, da jim je spregovoril. Na iišesa mu je zadonela mila slovenska govo- rica in razločno je slišal, da govore prav o njem. Bil je torej spet na do- mačih tleh. Kako lepo! O prvem mraku, ko je okoli njega nekoliko potihnil hrup, se je skrivoma ozrl in zagledal staro Maksimilijanovo hišo. Zdaj šele je mogel spoznati, da je v svojem nekdajijem Celju, kjer je še mlad nekoč pridigoval, kjer je našel svojo preljubo Barbaro. Moralo pa je vsekakor miniti dokaj časa, da se je medtem to Celje zelo razširilo. In kako imenitne hiše so se bile tod razšopirile! Ni mu dalo miru. Previdno je zlezel z visokega podstavka in se s knjigo v roki napotil po mestu. Strmel je: Sto- letja so morala biti vmes, odkar je zadnjič tod hodil. Tako je dospel do razsvetljene, čudovito ponosne stavbe ob starem mestnem stolpu. Kaj le mo- re tu hiti? Vstopil je v razkošno svetli prostor, ki mu je v njem jemalo vid. »Kaj iščete v gledališču?« ga je usta- vil možakar. »Samo za trenutek naj pogledam, kaj se godi tu,« je plaho zaprosil. »Sem namreč Primož Trubar, star Celjan, ki гпг je usoda danes spet semkaj zane- sla.« »Gledališče je nocoj odprto le vab- ljenim gostovi. Toda če se izkažete, da ste resnično Trubar, potem bi si upal narediti izjemo. .\.« »Lahko se izkažem. Glejte, v rokah imam Abecednik, ki je moje delo iz 1551. leta. Lahko mi verjamete ...« »Osebne izkaznice torej nimate. Pa naj bo! Stopite z menoj!« Hodila sta po bleščečih, nevarno glad- kih tleh. Vsenaokrog so se širili lepi, prelepi prostori. Kmalu pa je mož od- prl fieka vrata in pomignil Trubarju, naj pogleda. Zagledal je pred seboj množico ljudi, sedečih v zaokroženih vrstah prav na gosto. Vsi so zrli-v to, kar se je pred njimi dogajalo. Trubarju se je zazdelo, da so ga omrežile prečudne sanje. Ali ni tam stal stari celjski grof Her- man in se srdil nad svojim sinom Fri- derikom? Pa še mladi Ulrik je bil tam in celo pregrešna kraljica, njegova teta! Kaj so se nemara v Celje vrnili tudi ti, ki so pred njim živeli in je o njih nekoč napisal, da »so vsi poginili inu hud konec vzeli«? Zaprlo je Trubarju sapo in ni mogel več razumeti, kaj se godi okrog njega. Obrnil se je razburjen in pohitel iz skrivnostne hiše. Imel je srečo, da je hitro našel pot nazaj skozi temno noč. Skobacal se je na svoj podstavek, od- prl Abecednik in si globoko oddahnil. Pomirjen je pričel premišljevati: »Vse na svetiL se je spremenilo. Celo Celjski knezi so nocoj lepo slovensko govorili. In nihče rúe več ne preganja od tod, s slovenske zemlje, ki sem jo tako zelo ljubil. Dali so mi lepo mesto tu med zelenjem in cvetjem. Zdi se mi, da tod ni več nemške gospode. Z vsemi častmi so me sprejeli...« Zapihal je veter' in mu obrnil nekaj listov v Abecedniku. Prinesel mu je mehkega vonja po dobri domači grudi in ga je željan srkal v pljuča. V hipu pa se je veter zasukal, nekaj ga je stisnilo v grlu in zapeklo v prsih, da se mu je namrgodil nos. »Kaj je le to?« je zagodrnjal. Seveda ni mogel uganiti, da je bil to žvepleni dvokis iz celjske cinkarne. »Skušal bom na svojem mestu vzdr- žati za vsako ceno,« je sklenil. »Samo da sem spet v svojem milem starem kraju.« R. iz starega vejevja novo drevje v Ameriki se strokovnjaki bavijo že 13 let z zelo zanimivim postopkom vzgajanja dreves. S pomočjo sintetič- nih hormonov napravijo, da odrezana veja vzklije v zemlji in zraste v drevo, dosežejo, da drevo hitro raste in rodi in da se oslabelo drevo opomore. V Me- ksiki nakupijo iz Kalifornije na tisoče oljčnih vej, ki jih potem posadijo. Se- veda je proces zelo počasen in ni da bi vejo enostavno vtaknil v zemljo. Vejo je treba namočiti v hormonsko razred- čeno tekočino in jo nato pustiti v vlaž- ni žagovini in temnem prostoru dokler ne požene. Veliko bolj pa je ta način v uporabi za pospeševanje rasti. Ena »injekcija« (glej sliko) poživi drevo. Navajajo pri- mer breskve, katere deblo je imelo 20 centimetrov premera, a njen povprečni plod je bil pičel, komaj 10 do U koma- dov breskev. Po vbrizganju hormonov pa je rodila 54 kg breskev, a drugo le- to 300 kg. Drevo je medtem zraslo za celo tretjino. Tako naglo je raslo, da je skorja pokala, kar pa rü škodovalo, ker je zrasla nova skorja. Hormoni imajo tako močan vpliv, da lahko ena žlička hormonov vrne od- mirajoči smreki življenje. Po treh me- secih postane spet bujno drevo. Slika, ki jo vidite, prikazuje, kako se daje injekcija drevesu. Najprej se zvrta v deblo luknjica. Vanjo se da že- letinska tableta hormonov, luknja se zapre z vitaminskim zamaškom, nato po se s pomočjo veterinarske injekcije vlije v luknjo sterilizirano vodo, da se tableta raztopi, da drevo lahko spije hormone. Pomladansko zdravljenje Zaradi dolge zime in z njo v zvezi skopih sončnih žarkov, zlasti pa zaradi pomanjkanja zelenjave v hrani, pa tudi zaradi nezdravega vremena so nabere v našem telesu obilo toksinov ali stru- pov, ki so človeškemu telesu bolj ali manj škodljivi. Ker ni zadostnega, nuj- tio potrebnega dovajanja snovi, ki po- spešujejo izločanje toksinov iz telesa, se spomladi nekako polenimo in hitreje utrujamo. Vsekakor pa je nujno, da telo te strupe izloči. Da pospešimo to izločanje, predpisuje Kneipp mešanico čajev ali sokov iz rastlin, ki so prav sedaj v mladem soku najučinkovitejši, in s katerimi dovajamo telesu prepotrebne razne rudninske soli, fosfor, železo, apno itd. Zato je prav sedaj čas, da si naberemo teh rastlin ter pričnemo z zdravilno kuro, ki naj traja 6 do 10 tednov. Nabiramo: regrat, rman, pekoče ko- prive, pelin, tavžentrože, pljučnik, je- trnik, jetičnik, lapuh, penušo, kislico, endivijo. — Te rastline dobro očistimo, jih stolčemo v skodelici ter nato ▼ platneni krpi ožmemo. Eno uro pred zajtrkom pijemo nato ta sok, ki smo mu dodali tik pred uživanjem nekoliko s sladkorjem ali medom osla j ene vode. prvi teden po eno žlico, naslednji teden po dve itd. do 6 žlic. Ta kura je le za odrasle, ki se naj ta čas vzdrže tudi alkohola in kajenja; užavajo pa naj čim več sočivja. NOV POSTOPEK ZA PONIKLANJE V Ameriki so iznašli nov kemični po- stopek za poniklanje. Uspeh bo isti kot pri poniklanju po električni poti, po- rabili bodo pa le tretjino do polovice tega, kar so porabili po starem sistemu. Z novim postopkom bodo prebrodili po- manjkanje niklja. Uspešne poskuse so napravili tudi z drugimi kovinami. NOV POSTOPEK ZA SESTAVO ZEMLJEVIDOV Cornellska univerza je naznanüa, da je izpopolnü profesor Wüliam Holser nov postopek, s katerim je mogoče z ra- darjem posneti tridimenzionalne zem- ljevide iz zraka. Taki zemljevidi pri- kažejo vso nagubanost ozemlja, ne pa samo ploskovno sliko, kakor dosedanji. Profesor Holser, ki predava na oddel- ku za geologijo pravi, da uporablja pri svojem postopku radijske žarke, ki pre- dirajo goste oblake, meglo in vse dru- ge ovire, ki navadno zavirajo fotogra- fično snemanje iz zraka. stran 9 i »Savinjski vestnik«, dne 23. maja 1953 Stev. 2» Kolifio smo v Celju storili za Prešernovo družbo Vsak zaveden Slovenec naj bi postal Clan Prešernove družbe. Pod tem geslom je odbor družbe v našem mestu razvil akcijo nabiranja članov za to novo knjižno družbo. Celjane, zlasti pa lju- bitelje lepe slovenske knjige in vse one, ki so karkoli storili za Prešernovo druž- bo, bo zanimalo, s kakim uspehom se delo za druž-bo razvija. Zaradi tega ob- javljamo nekaj podatkov. Doslej je v Celju 21 ustanovnih čla- nov, ki so vplačali 28 ustanovnin v znesku 700.000 din, ter 18 podpornih članov z vplačilom 95.000 din podpornin. Častno in požrtvovalno nalogo pvoverje- nikov družbe je prevzelo 33 Celjanov, največ članov raznih sindikalnih orga- nizacij in delovnih kolektivov. Teh 33 poverjenikov je prevzelo blokov za 1935 članov. Poleg teh je prevzela Državna založba v Celju sama blokov za 1365 članov. Tako je Celje doslej prevzelo za 3360 članov blokov. Nekateri pover- jeniki so razvili zelo živahno delavnost in so dosegli prav lepe uspehe. Kakor je razvidno iz teh podatkov, se akcija za Prešernovo družbo razvija še dokaj dobro, vendar pa je treba pri- znati, da bi uspehi lahko bili še povolj- nejši, saj je Celje vendarle velik indu- strijski center in tretje mesto v re- publiki. Predvsem bi se morala raz- širiti in zgostiti mreža poverjenikov. Vrsta tistih sindikalnih podružnic in drugih delovnih kolektivov, ki še niso prijavili poverjenika družbe, je dokaj dolga. Z upanjem smemo pričakovati, da ne bo nobene sindikalne podružnice, ki ne bi zmogla v svoji sredi marljivega poverjenika Prešernove družbe kot na- predne slovenske knjižne matice. V Celju je tudi razmeroma majhno število podpornih članov. Med le-te bi se lahko uvrstilo več obrtnih i državnih i privatnih obratov, kakor tudi posa- meznikov iz raznih svobodnih poklicev itd. Tudi med ustanovnike bi lahko stopilo še to ali ono večje podjetje v našem mestu. Iz tega sledi, da se mora v Celju dvigniti število vseh vrst članov. Za tem moramo težiti vsi, ki smo prevzeli kakršno koli obveznost do nove knjižne družbe, kakor tudi vsi ostali zavedni Celjani. Ker bo nabiranje rednih članov bržkone zaključeno meseca junija, naj zamudniki pohite z izbiro poverjenika, vsi pxjverjeniki pa naj razvijejo čim živahnejšo akcijo nabiranja rednih čla- nov. Prav bo pa tudi, ako se malo raz- gledajo po svojem terenu in skušajo pridobiti še novih ustanovnih, zlasti pa še podpornih, članov. V tem pogledu bi lahko prisp>evali svoj delež tudi teren- ski odbori SZDL. Končno pa naj vsakdo sam pri sebi ugotovi, ali se je že uvrstil -med tisoče zavednih Slovencev, članov Prešernove družbe. Ce se še ni, naj se javi pri najbližjem poverjeniku ali pa pri Državni založbi. Kulturni Celjani, postammo člani ta- ko vseljudske kulturne ustanove, kakor je Prešernova družba! Naša narodna pesem Poslušamo koncerte umetnih in na- rodnih pesmi. Občudujemo disciplino, rutino, pevce, dirigenta, skladatelja — pri umetni pesmi. Pri narodni pesmi pa — ne zamerite mi — se ustavim. Po večini so to narodne pesmi, na novo sharmonizirane, zelo moderno, t. j. »kunštno« sestavljene in ponovno ser- virane kot narodna pesem. Ali je to še v obče narodna pesem, temveč umetna pesem po narodnih motivih. Po mojem mnenju naj se širi narodna p>€- sem med narodom. V taki obliki se nik- чЈаг ne bo, ker je pač umetna, kompli- cirana. V šolah je narodna pesem tudi zapostavljena, ker imajo prednost dru- ge, času primerne pesmi. In tako z žalostjo opažam, da mojim učencem izpod 14 let najenostavnejše narodne pesmi niso več znane. Učenci iz osnov- ne šole mi zapojejo kake nove pesmi, med njimi tudi partizanske, ki so res lepe, toda zapojejo jih le bojevito, moč- no, pogumno, lepo pa ne. Na lepoto se ne pKjlaga nikaka važnost. In to me boli. Ce bi hotel zmodernizirati našo na- rodno nošo, ne bi bila več narodna no- ša. Ali ni z narodno pesmijo istotako? Obdržimo, kar je lepega, čeprav je staro. Lepota je vsakemu dosegljiva, umetnost pa ne. Posebno naši mladini moramo vcepiti več smisla za lepoto. Lepota duše in srca! Brez tega ne bo- mo vzgojili naše mladine v dobre, vzorne državljane. Košata krizantema naj se šopiri v kristalni vazi, naš na- gelj ček pa je in ostane lep tudi pod slamnato streho. cr. V Šoštanju so nedavno odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma. Spomenik stoji na trgu nasproti Sindikalnega doma Še nekaj iz Radioterijie Laško Laščani smo tudi ugotovili, da je uprava terme dala porušiti onkraj že- lezniške proge ob rečiški cesti stoječo kapelico, ki je imela v notranjem ob- robju napis iz mlajše gotske dobe in tudi neke freske. Zgrajena je bila po letu 1770, ko so v bližini postavili Zo- binov mlin. Takrat je pri izkopu te- meljev pritekla na dan termalna voda ter so v spomin na ta dogodek še po- stavili kapelico. Bila je torej zgodovin- ski spomenik za Radiotermo samo. Ni pa bila nikomur v napotje: ne upravi, ne cesti in ne vozilom. Nasprotno je pred leti zadržala težak rudniški avto, ki bi sicer zaradi pokvarjenega volana zgrmel v potok. Mi se ne spuščamo v nikake verske predsodke ali sentimentalnosti, vendar- se tudi zgodovinski spwmeniki i>o ured- bi strogo zaščiteni, ker živo pričajo o preteklosti domačih krajev. Tudi za odstranitev te kapelice ni uprava nikogar vprašala za dovoljenje. Ne moremo razumeti, da je upravnik tov. Urbič Anton dal nalog tudi za po- rušenje omenjene zgodovinske kapeli- ce, ki je tam stala že skoro 200 let. Na parkovem prostoru za termo vi- dimo velikanske skladovnice posekanih debel in polen. Ves prostor ima izgled skladišča parne žage. Ali ne bi mogla uprava ves les odstraniti v drvarnice onkraj železniške proge, da bi park res imel letoviško sliko? Tiffernus. Spominu Dušana Poženela^Džura Na dan dvanajste obletnice ustano- vitve Osvobodilne fronte je organiza- cija Zveze borcev Rečica-Laško odkrila na pokopališču v Laškem spomenik pr- voborcu-junaku Dušanu Poženelu. Ime borca Dušana Poženela-Džure je tesno povezano z borbo osvobodilnega pokreta v rečiški dolini, z njenim sre- diščem Hude jame in z delavskim in kmečkim življem področja mesta La- ško in okolice. O hrabrem borcu, ki se ni strašil nemških zased in hajk, pripovedujejo še danes številne dogodke, ki pričajo o njegovem junaštvu, globoki ljubezni do zasužnjene domovine, o njegovi osebni skromnosti in brezprimernem tovarištvu. Lik Dušana Poženela je po- stal v teh krajih simbol požrtvovalnega tovarištva, tiste tople in resnične člo- veške vezi, ki se je odražala v tisočih naših partizanih, brez katere ne bi ni- koli dočakali svobode! Sin trde kraške zemlje se je obliko- val v borbi za vsakdanji kruh ob očetu delavcu-kolarju v kremenitega člove- ka. Otrok zavedne slovenske družine je zgodaj okusil krvoločne kremplje fa- šizma in moral ob bazoviškem procesu zbežati iz svoje ljubljene, rodne Ba- zovice v Jugoslavijo. Kot begunec je okusil Dušan trdo borbo za obstoj. Ni mu bilo omogoče- no, da bi nadaljeval študij zobotehnike in tako ga je življenjska pot zanesla med naše rudarje. Vzljubili so mlade- ga fanta, ki je bil poln rodoljubja in delavske zavesti. In tako ga srečamo v tistih grozotnih dneh leta 1941 med prvimi zaupnimi aktivisti v rečiški do- lini. Konec maja, najbrže 20. V. 1941 je bil v gozdu nad Rimskimi Toplicami in Rečice prvi sestanek, ki so ga organi- zirali tov. Zidanšek, Novak, Grčar, čla- ni KPS. In tega dne so si trdno stisnili roke v borbi proti okupatorju — prvi aktivisti rečiške doline tov. Poženel Dušan, Staevski zbor »Svobode« s koncertom na- rodnih, borbenih in umetnih pesmi. Za koncert je vladalo v Storah veliko za- nimanje, zato je bil tudi obisk zado- voljiv. Po stari navadi so obiskovalci priha- jali malo pozno, toda zbor je pričel z izvajanjm programa točno ob napove- danem času; pravilno je, da se tudi s te strani naučimo discipline. Ko se je pojavil moški zbor na odru, je bil deležen toplega pozdrava občin- st-^a. Navdušenje pa se je stopnjevalo, ko so iz zdravih moškihi grl privrele borbene delavske pesmi iz časa prebu- janja delavskega razreda pri nas in iz časov prebujanja slovenskega naroda sploh; potem so sledile pesmi veselega razpoloženja vasovalcev, pesmi, ki iz- ražajo ljubezen do naše grude, do naše domovine, do našega morja, planin in logov. V petih delih smo poslušali me- lodije iz vseh krajev naše širše domo- vine in z aplavzom nagradili zbor za vsako pesem posebej, saj nas je vodil z dobrim izvajanjem programa res v vse dobe naše zgodovine in v vse predele naše prelepe, junaške domovine. Občin- stvo je z radostnimi obrazi pxjkazalo, da nam je enako priljubljena makedon- ska, dalmatinska, srbska, koroška kot štajerska pesem, posebno pa so vžgale pesmi, ki nas spominjajo naših borbe- " nih dni, naših slavnih borb in zmag. Program je bil dobro izbran, lepK:- podajan, občinstvo zadovoljno. 2e to je uspoh, ki so ga lahko člani moškega pevskega zbora veseli. Tovariš Zohar Viktor je poskrbel za dobro propagan- do, kar doslej ni bilo v navadi. Zborovodja tov. Ulaga se zaveda, da je to šele skromen začetek za dosego nalog, ki si jih je zadala »Svoboda« v Storah. Naštudirane pesmi bo treba še vaditi, da bo zbor lahko uspješno na- stopal na festivalu in na drugüi tekmo- vanjih. Občinstvo je zadovoljno, ko vidi, da se razvijajo v »Svobodi« zbori, ki oživ- ljajo tradicijo borbe delavskega raz- reda za napredek in lepo bodočnost. Pevskemu zboru »Svobode« v Storah in vsem njenim odsekom želimo še na- daljnjih uspehov. FILM O ŽELEZARNI V STORAH Kmalu bo režiser »Triglav filmai- France Kosmač s snemalcem Francetom Cerarjem dokončal film o Železarni v Štorah. Skupina snema film od jeseni^ in bo predvidoma do septembra do- končan. Po vsej verjetnosti bo »Savinj- ski vestnik« prinesel v bodočnosti iz- vlečke iz scenarija s slikami iz tega filma. x Iz del človeka - horca in misleca. . . Spomini na Borisa Kidriča NAPOTKI VOJAŠKEGA VODITELJA ... V vojaškem pogledu terja naša ofenziva dvig vojaške strokovne uspo- sobljenosti naših čet v splošnem, na- šega poveljniškega in politkomisarskega sestava pa še prav posebej. Brez strum- nega vojaškega ustroja, partizanstvu ustrezajočega sistema povelj, vojaške discipline in vojaškili vežb si ne more- mo zamisliti vojske, ki naj bi izvedla naloge naše sedanje ofenzivne periode. Hkrati pa je seveda treba poudariti, da vojaške vežbe ne smejo izpodriniti in nadomestiti vojaških akcij... Delo 1942, nov. — Peter Kalan (B. Kidrič) O PADLEM TOVARigU-KOMUNISTU ... Neuničljivi revolucionarni duh To- neta Tomšiča bo v naši Partiji razvil še močnejši plamen borbenega poleta. Izročilo Toneta Tomšiča bo živelo v srcih slovenskih borcev in vsega de- lovnega ljudstva Slovenije tako danes in jutri, ko še bijemo težki osvobodilni boj, kakor v dobi, ki ise nam z vsakim dnem teže približuje, v dobi namreč, ko bomo z vsemi močmi gradili srečno bodočnost slovenskega naroda, delav- skega in delovnega ljudstva ... Delo 1942, nov. — Peter Kalan (B. Kidrič) NOVI SLOVENSKI PATRIOTIZEM Uradna slovenska domovinska lju- bezen, kakršno so propovedovali vla- dajoči slovenski krogi, in najeta truma plehkih govornikov ter pisunov je bila v praksi stokrat in tisočkrat opljuvana, dokler ni doživela aprila 1941 svojega dokončnega poloma. Tisti, ki so se de- setletja penili od nacionalističnih in patriotičnih fraz, so se v teku pičlega tedna kar najnazorneje razgalili kot protinacionalni, kapitulantski, izdajal- ski odpadniki. V popolnem moralnem in političnem razsulu starega sloven- skega nacionalizma in rodoljubarstva vseh odtenkov se je razgalilo izredno zanimivo in važno družbeno dejstvo — dejstvo namreč, da je staro družbeno vodstvo slovenskega fiaroda na vsej črti odreklo in da zahteva borba za osvoboditev, zdT in samoodločbo slovenskega n .x,.-o, udarno, do kraja revolucic .ao družbeno vodstvo. Tako družbeno vodstvo pa je lahko predstavljal samo še slovenski prole- tariat s KPS na čelu in povezan z naj- širšimi slovenskimi narodnimi množi- cami. KOMUNISTI — DEDiCl NAJVEČJIH KULTURNIH VREDNOT ... Komunisti Slovenije, ki se zave- damo, da smo med poglavitnimi tvorci nove sflovenske domovinske ljubezni, družimo v tem pogledu dediščino naj- boljših slovenskih kulturnih duhov — Prešerna, Levstika in Cankarja — z močjo najnaprednejše icleologije, kar jih pozna razvoj človeške misli, z mar- ksizmom-leninizmom... Delo 1942, nov. — Peter Kalan (B. Kidrič) SOVJETSKI VODITELJI SO IZDALI LENINA Po Leninovi smrti izgubljajo preo- stale oblike upravljanja z gospodar- stvom po delavcih vedno bolj svojo vsebino po krivdi birokratske kaste, ki se utrjuje na oblasti. Ta kasta vse bolj ustvarja le različne oblike — »Potem- kinove vasi«, za katero se skrivajo ra- stoča oblast in izkoriščevalske težnje birokracije. V kolikor delovne resolu- cije in govori sovjetskih voditeljev go- vore iz tradicije, predvsem pa iz prak- tične potrebe o avtorifeti — glede or- ganizacije podjetij in gospodarstva — še citirajo Lenina, toda enostransko, z iztrganimi navedbami tistih stavkov iz njegovih del, v katerih zahteva okre- pitev delovne discipline, avtoritete di- rektorja in državnega aparata v gospo- darstvu. Radi * pa pozabljajo na tisto, kar Lenin govori in piše o vključe- vanju delovnih množic ne samo k upravljanju gospodarstva, ampak tudi k resničnemu upravljanju države ... Celo v vseh uradnih govorih sovjet- skih voditeljev, pozneje pa tudi v go- vorih njihovih kominformovskih posne- malcev v državah tako zvanih »ljudskih demokracij«, se vleče kot rdeča nit če- dalje bolj birokratsko pačenje tradi- cionalne ideje o delavskem upravljanju gospodarstva. »TOVARNE DELAVCEM!« Tovariši ljudski poslanci! Naša dr- žava je danes lahko ponosna na to, da je pod vodstvom maršala Tita in svoje KP po vseh težkih izkušnjah medna- rodnega delavskega gibanja ponovno visoko povzdignila staro delavsko ge- slo: »Tovarne delavcem!«, in da že gra- di socializem v praksi z uspehom, kar jasno dokazuje tudi sprejem novih za- konov v naši ljudski skupščini. KAJ JE SOCIALISTIČNA DEMOKRACIJA? Od stopnje ekonomske politične za- vesti delavskih upravnih odborov tn delavskih svetov, od njihovega spo- znanja gospodarskih procesov, ki jih vodijo od stvarnega razumevanja pro- cesov in njihovih medsebojnih zvez je odvisna v skrajni liniji tudi dejanska stopnja naše socialistične demokracije — to je resnične udeležbe delovnih lju- di pri upravljanju gospodarstva in dr- žave. (Iz govora decembra 1951 v Zvezni skupščini) BORBA PROTI BIROKRATIZMU BISTVO NOVEGA SISTEMA Cesto razumejo pod novim gospodar- skim sistemom samo bolj naraven in racionalen način gospodarjenja, kot po birokratsko-ekonomskih metodah. Tak' šno pojmovanje gospodarskega sistema pa seveda ni netočno, vendar je precei nepopolno. Mislim, da je bistveno z* celotno problematiko novega gospodar' skega sistema, za njegovo sedanjo ia bodočo graditev, vprašanje borbe proti birokratizmu oziroma birokratskim* ostankom v našem gospodarjenju, vpra- šanje borbe za resnično socialistično zgraditev naše države, torej vprašanjCr kako utrditi, poglobiti in razširiti tisto, kar je tovariš Tito v svojem referatu na tem kongresu imenoval zgodovinski preobrat v konkretni borbi za sociali' zem, se pravi, upravljanje našega go' spodarstva po samih neposrednih pro- izvajalcih. (Iz govora na VI. kongresu ZKJ> Stev. 20 »Savinjski vestnik«, dne 23. maja 1953, Stran 7 Iz Celja DNE 30. IN 31. MAJA STRELSKI DAN V CELJU Kot lani bo tudi letos v Celju na strelišču pri Petričku velik strelski dan, ki ga priredi Okrajni strelski od- bor Celje. V soboto zvečer bo strelja- nje v svetleče tarče s svetlečimi metki. Naslednji dan v nedeljo bo ves dan tekmovanje, ki se ga lahko udeleži vsak državljan neglede na to, če je član strelske zveze in tekmuje ter prej- me najvišjo nagrado 5000 din. Tekmo- vanje bo z vojaško puško, pištolo in malokalibrsko ter zračno puško. V ne- deljo bo poleg streljanja'na strelišču tudi strelska veselica, ki je bila tudi lani zelo živahna, sploh pa, ker je ta kotiček ob Savinji ena najbližjih in najlepših izletniških točk Celja. AVTOBUSNA ZVEZA V RIMSKE TOPLICE Smo neposredno pred pričetkom ko- palne sezone ter bi bilo prav, če bi Mestno avtobusno podjetje podaljšalo redno progo v Laško do Rimskih Toplic, vsaj enkrat dnevno, ob nedeljah pa ■dvakrat. Ob delavnikih naj bi odhajal ta avtobus iz Celja okrog 15. ure, vra- čal pa bi se naj okrog 19. ure, ob ne- deljah pa naj bi imel odhod ob 10. in 13. uri, povratek pa ob 17. in 20. uri. Marsikdo bi se rad kopal v lepem ba- zenu v Rimskih Toplicah, pa mu se- danje neugodne železniške zveze to ■onemogočajo. Kopalna sezona prihaja, delavski svet Avtobusnega podjetja naj premisli! VRT IN DVORIŠČE PRED HIŠO V GREGORČIČEVI ULICI Poleg Mestnega ljudskega odbora sto- ji hiša, v kateri imata svoje poslovne prostore mestna Trgovinsko-gostinska zbornica in Projektivni biro. Vrt je zanemarjen, cementna nizka ograja po- škodovana, na pločniku pa leži velik kos odkrhnjenega plotnega zidu. Se- veda ni posuto dvorišče s peskom. Prav bi bilo, da upravni organ hiše zadevo uredi. ODGOVOR NEKATERIM PISCEM V 19. številki feavinjskega vestnika smo zasledili nekaj člankov, ki kriti- zirajo delo trgovin in gostun mesta Ce- lja. Strinjamo se, da je potrebna ostra kritika in kazen za vse tiste primere, ki kvarijo ugled naše trgovske in go- stinske mreže. Vendar se ne moremo strinjati s članki, ki kritizirajo pavšalno brez navedbe konkretnih primerov. V članku »Glede socialističnih odnosov so v nekaterih trgovinah še v španski va- si« je rečeno, da je poslovalnica »Rim- ski dvor« prodajala bučno olje na lepe oči, da nekatere stranke lahko dobijo zahtevano blago, druge pa ne. Pisec ni navedel niti osebe, ki je stregla, niti ni povzel korake, da bi primer prijavil odgovornim organom. Brez ozira na to, da je navedeni primer mogoč, pa mo- ramo opozoriti pisca še na dejstvo, da si podjetja iz konkurenčnih razlogov ustvarjajo določen krog stalnih odje- malcev, ki imajo tudi neko določeno prednost pri postrežbi. Poysem se strinjamo s tovarišico -ik, ki v članku »Epidemija gostiln« kritizi- ra gostilničarje, ki dajejo pijačo na kredit. Želeli bi, da navede imena vseh tistih, ki to delajo. Naši organi oblasti stalno opozarjajo, da je prepovedano dajati pijače na kredit, pijanim osebam pa je sploh z odlokom MLO prepove- dano prodajati alkoholne pijače. Predlagamo, da osebe, ki so prejele alkoholne pijače od gostilničarja na kredit, iste ne plačajo. Zene pa naj po- ostrijo kontrolo in naj nam javijo vsak konkreten primer. Trgovinsko-gostinska zbornica za Celje-mesto^ Terenska organizacija SZDL I. četrti bo imela LETNI OBČNI ZBOK v sredo, 27. ma- ja ob 19. uri v bivši dvorani Mestnega gle. dališča (Stanetova ulica). Udeležba je za vse člane obvezna. Terenski odbor SZDL I. četeti v Celju VSE OBSODBE VREDNO ZADRŽANJE KOLESARKE V petek, dne 15. maja .sta na Mariborski cesti v Gaberju trčili skupaj s kolesi dve delavki Tovarne emajlirane posode. Ena od njiju, za- deta od strani, je padla s tako silo in tako nesrečno, da si je hudo poškodovala desno lice in desno koleno ter ni mogla takoj vstati. In kaj je storila delavka, ki se je bila vanjo zaletela s strani? »Jaz nisem kriva,« je dejala, sedla na kolo in se odpeljala. Nepristranske prisotne priče dogodka so jo takoj zavrnile, da je pač edino ona kriva trčenja. Kriva ali ne kriva, soudeležena je bila pri karambolu in zato je bila njena sveta dolžnost, da bi se bila kakor koli zanimala za padlo in poškodovano tovarišico in ji skušala pomagati vsaj vstati, če ji že ne bi bila mogla nuditi druge pomoči. Njeno pasivno in brezbrižno za- držanje pa je vse obsodbe vredno. -vd- IZ SODNE DVORANE OKROŽNO SODIŠČE Leta 1905 rojeni poljedelec Romih Alojz iz Tratne pri Grobelnem je 8. marca 1955 zvečer zažgal gospodarsko poslopje v Traini št. pi, last njegove žene Romih Marije. Požar ja uni- čil gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Po- vzročena škoda znaša okrog 150.000 dinarjev. V nevarnosti so bila tudi okrog stoječa po- slopja drugih posestnikov. Lastnica posestva je bila njegova žena, ki pa je posestvo prodala zaradi denarnih neprilik Bevcu Henriku. Kot vzrok dejana je Romih navedel, da ako on ne more koristiti posestva, ga tudi novi lastnik Beve ne bo. Sodišče je Romiha obsodilo na 1 leto strogega zapora. OKRAJNO SODIŠČE V okt(>bru 1952 smo v našem listu objavili vest izpred sodišča, da je bil Mirnik Ivan iz Ljubečne obsojen na mesec dni zapora, ker je 8. 8. 1952 v Ljubečni napadel svojega očeta Mirnik Martina in ga lahko telesno poškodoval. Vrhovno sodišče v Ljubljani je dovolilo obnovo sodnega postopka in je bil Mirnik 2?. i. pri okrajnem sodišču oproščen vsake krivde, ker dejanja ni izvršil. — V* številki 18 našega li- sta smo objavili sodno vest, da je bil Ivan Kukovič obsojen na 3 mesece zapora, ker je v Trnovljah vzel iz nezaklenjenega poslopja Stanovšek Mihaelu ročni voziček. Ker je v Tr- novljah več oseb z imenom Ivan Kukovič, se čutijo prizadete. Zaradi tega vest popravlja- mo tako, da je zaradi tatvine vozička bil ob- sojen dne 29. 5. 1908 rojeni Ivan Kukovič, po poklicu delavec, stanujoč v Košnici pri Celju št. 19. — Gradišnik Slavica, roj. 1931 v Celju, telefonistka brez zaposlitve, nazadnje stanujo- ča v Košnici pri Celju, je prišla v februarju 1953 k Zamernik Antoniji v Radmirju pri Šo- štanju. Pravila je Zamernikovi, da jo pošilja njena mati, s katero je bila skupaj v zaporu, da ji naj pošlje nekaj obleke in živil. Zamcr- nikova ji je dala par oblačil, masti in 1000 din gotovine, da bi vse izročila materi. Tega pa ni storila, temveč je vse pridržala zase. Skup- no še z neko neprestano kaznijo bo Gradišni- kova sedela ? mesecev. — 2?-letna Andrinek Slavka, brez stalnega bivališča in zaposlitve je dne 17. 4. 1953 v Žigonu pri Laškem vzela Knez Angeli svileno obleko, vredno okrog 1500 din, istega dne istotam Rozman Ivanu več peri- la, v vrednosti okrog 5.700 din. Zaradi tatvine je bila obsojena na 4, mesece zapora. — 73- letni Beve Alojz je 8. 1. 1953 vzel iz odprte blagajne krajevne mesnice v Petrovčah 3500 dinarjev. Obsojen je bil na 3 mesece zapora^ pogojno za dobo enega leta. — 27-letni Kačun I.ovro je bil predsesdnik ekonomije KZ v Re- čici pri Laškem. Kot tak si je prilastil razne zneske, ki jih je od strank prejel za prodane stvari v skupni vsoti 22.836 din. Obsojen je bil na i mesece lapora, pogojno za dobo enega le- ta. — Jug Štefanija je v Dobležicah v prepiru stisnila Jug Mariji v njenem stanovanju s sob- nimi vrati k vratnemu podboju desno roko in ji pri tem zlomila desno podlehtnico. Obsojena je bila na 21 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. — Polutnik Marija je 1. 7. 1952 v Doble- žicah vzela Polutnik Mihaelu iz njegovega ne- zaklenjenega stanovanja in nezaklenjenega predala omare 18.000 din gotovine. Obsojena je bila na 2 meseca in 15 dni zapora. — Re- beršek Alojz je v jeseni 1951 v Ločici pri Aranskem brez dovoljenja posekal v svojem gozdu 12 kubikov gradbenega lesa, ki ga je nato prodal Cukjati Albinu po 2500 din kubik. Cukjati je decembra 1951 brez dovoljenja v svo- jem gozdu v Beli posekal okoli 20 kubikov le- sa in ga prodal rudniku Trbovlje za okrog ÍO.00O din. Za prevoz lesa si je preskrbel laž- no prevozno dovoljenje nepristojnega bivšega KLO Špitalič. V istem času je kupil od Re- berška 12 kubikov gradbenega lesa po 2500 di- narjev kubik in ga hotel dalje prodati, pri tem pa je bil zaloten. Alojz Reberšek je bil zaradi uničevanja gozdov obsojen na 21 dni za- pora, pogojno za dobo enega leta, Cukjati Al- bil pa je bil obsojen zaradi uničevanja go- zdov in nedovoljenega trgovanja na 4 mesece zapora. Iz zaledja Angleži bodo posneli film o Ivanu Pirečniku Primer Ivana Pirečnika v svetu ni ostal brez odmeva. Naša javnost se spominja, da se je s tem vprašanjem bavila v tistem času, ko je bua izreče- na nepravična sodba in ob vrnitvi ma- lega Ivana, vsa svetovna javnost in da so slike in članki o tem dečku polnili časopisne stolpce. Vendar zadeva ni ostala pozabljena. Primer Ivana je po- vezan z zgodovinskim obdobjem faši- stičnega terorja in je zamikal angleško filmsko podjetje »Artur Rank«, ki bo po tej resnični temi posnelo film. Pred dnevi je v Jugoslavijo prišel pisatelj Stating Wittingam, ki je napisal scena- rij. V Šoštanju se je oglasil na domu pri Pavli Pirečnikovi, se zanimal za usodo te družine, za žalostni konec dru- žinskega poglavarja in v šoli obiskal tudi Pirečnika. Kolikor je iz razgovora 2 gospodom Wittingamom razvidno, gre za zgodbo, ki naj bi opisovala usodo dveh žena v tej vojni. Pisatelj je bil pred tem v Nemčiji, kjer živijo Ivanovi prejšnji redniki. Pisatelj bo scenarij prilagodu resničnemu okolju, zato se je tudi osebno spoznal s kraji in ljudmi. Pozneje bo v Jugoslavijo prispela film- ska ekipa tega podjetja. Takrat bomo verjetno že kaj več vedeli o tem, kak- šen bo ta film, koliko bo obsegal itd. Vsekakor je lahko ta film dostojen dokument časa, ki je družine vlekel v vrtinec najstrašnejših usod. Vse to pa je seveda odvisno od tega, s kakšnimi nameni in ¿ kakšnimi očmi bodo ustva- ritelji tega filma ta dogodek dojeli in podali. IVAN PIRECNIK V SVOJEM RODNEM KRAJU Leto dni bo skoraj od tega, ko je po tolikih intrigah, krivičnih sodbah, in končni zmagi resnice in človečanske pravičnosti prišel mali Ivan nazaj pod rodno streho med svoje ljudi. Prisrčnost sprejema, ki so ga mnogi imenovali celo napihovanje, je bil odraz veselja naših ljudi nad zmago pravice, delitev materine sreče na snidenje s sinom. Vsak trezno misleči človek je tedaj te dogodke gledal tako, le naši sovražniki, ki so najprej prerokovali, da Ivana mati ne bo dobila nazaj, so se potem z vso ihto lotili napovedovanja, da se bo fant pokvaril in kdo ve kaj še vse. Za Ivana in njegovo družino pa se je življenje nadaljevalo preprosto naprej. V malem stisnjenem stanovanju se je Ivan prilagodil novemu okolju, vzljubil je svoje ljudi, spregovoril prve bçsede materinščine in živel spet tako, kot ži- vijo tisoči njegovih vrstnikov. Spomin na svečani sprejem, občutek, da je bil v središču svetovne pozornosti, je ostal. Zakaj ne? Vendar kakšnih kvarnih posledic ni bilo. Ivan je živa- hen fant, ki je med šoštanjsko mladino hitro našel družbo, prestopil prag slo- venske šole in zaživel tako, kot da se. ni nič zgodilo. Ko sem obiskal Pirečnikovo družino, mi je Ivanova sestra Ewvedala, da je fant sicer imel v začetku nekako »do- motožje«. Nenaravno bi bilo, če tega ne bi bilo. Mati, Pavla Pirečnikova, se je baje vznejevoljila, da so okoli te zadeve spet začeli obnavljati preteklost. Zanjo sta njen cilj in sreča dosežena. Njej sami ni bilo ravno ugodno, da je stala z družino v središču pozornosti. Vso zadevo so prvi napihnili v Nemčiji, ko so zagovarjali krivično sodbo, in pri nas je bil protiutež potreben in nujen. Ime Ivana Pirečnika se je našim lju- dem vtisnilo v spomin in to ime bi se lahko čisto drugače glasilo in bi ostalo enako v našil/ srcih. Zato bo gotovo naše čitatelje zanimalo, kako Ivan na- preduje. Videl sem ga na šoštanjski gimnaziju Med vrstniki je z zanimanjem sledil prirodopisni uri. Slovenski jezik že s pridom uporablja in lahko sledi vsej snovi, jo razume, vendar mu odgovori še delajo težave. Je zelo dober risar in je zelo prepričljivo narisal na šolsko tablo kita, ko je nastavnica to zahte- vala. V matematiki je zelo dober, je vnet fizkulturnik, skratka bister fant, ki bo sčasom dosegel svoje vrstnike. O tem, kakšen mož bo iz fanta zrasel, je prezgodaj govoriti. Njegove možnosti za razvoj so iste, kot so dane vsej naši mladini v socialistični domovini. Največ pa je to odvisno od njegove osebne pridnosti, njegove vzgoje in okolja, v kateri živi in se razvija. Odkrita beseda EašCanoiti v Savinjskem vestniku št. 19, z dne 16. maja 1953 je bil na strani 4 priob- čen odgovor na vse moje članke o kri- tikah iz Laškega. Ker so v odgovoru razne neresnične trditve oziroma ob- dolžit ve, navajam naslednje pojasnilo: Ni res, da sem v svojih člankih for- siral dela, ki bi stala občino 400 mili- jonov dinarjev, ker vem, da občina ni- ma toliko denarja. Vendar sem mne- nja, da odprava smetišč, krpanje asfal- ta, ureditev razsvetljave in slično, ne bi nikakor stalo 400 milijonov dinar- jev. Mnoge občine so si namreč najele potrebno posojilo za izvedbo javnih del. Zakaj Laško ni prejelo nobenih kredi- tov, ne vem. Vem pa, da nešteto del v Laškem ne trpi nobenega odlaganja več, ker bodo naprave sicer še bolj propadle. Ni res, da nisem za to, da pride zdravilišče pod drugo obliko de- lovanja; res pa je, da sem izjavil tov. Vodovniku, da mi je vseeno, ali pridejo toplice pod MLO, pod Turizem in go- stinstvo, okraj ali pa LRS, samo da ne bo ostalo tako kakor doslej. Toplice naj dobe pravico javnosti, kar sem pisal tudi v člankih. Nismo vodili nikake borbe proti članom ZK v Zdravilišču, temveč nas je pri tem vodil le program. Olepševalnega društva, katerega cilj je dvig in razmah turizma ter olepšava in splošen napredek mesta. . Zame niti ni važno kdo je v upravi zdravilišča. Kdor koli je tam F>ovzročil škodo, je vreden kritike. Da je bila kritika na jnestu, je dokaz ureditev zdraviliških^ in parkovih naprav po kritiki. Tudi ni res, da bi pomotoma izpu- stil direktorja. V kritiki sem sploh na- vajal za krivca upravo, ne pa posa- meznikov, ker so nam v. Ljubljani po- jasnili, da oni niso dali nobenih direk- tiv za dejanja v laškem zdravališču. Zdravnik sam kot direktor ni mogel ničesar ukreniti, ker je bil gospodar vsega dejanja in nehanja le upravnik sam, saj tudi tov. Vodovnik sam pravi, »da ima upravnik močne diktatorske tendence in se z njim v celoti ne stri- nja«. Zdravnika je držal v šahu, saj ga je on predlagal za upokojitev, čeprav mu je bil podrejen, kar sem tudi na- vedel v enem članku. V Ljubljani pa je užival vse zaupanje le upravnik in nihče drugi. Direktor mi je sam več- krat tožil, da ne more ničesar ukre- niti, ker je brez moči. Odločno pa odbijam trditev, da bi bili moji članki in delovanje naperjeni proti ZK, ker je to docela neresnično, pa tudi popoln nesmisel. Ce je v upravi slučajno prizadet /član ZK, ni niti moja, niti krivda drugih. Nam gre le za tako gospodarstvo v zdravilišču, ki bo porok za napredek našega mesta, nikakor pa ne za osebne napade proti funkcionar- jem v zdravilišču, ki jih sam sploh ni- sem načel. Zal, sem že večkrat opazil, da so po vsaki kritiki nekateri vodilni ljudje v Laškem speljali vso zadevšči- no v politično smer, kar mi daje slu- titi, da je odprta kritika nekaterim ne- zaželena. To se je v Laškem že često zgodilo. Prav to pa je po mojem mne- nju najbolj zgrešeno. Ta način pravza- prav povzroča diktatorske tendence, duši borbo mnenj in razvoj socialistič- ne demokracije. V kolikor je bil pomočnik upravnika v člankih omenjen, je šlo samo za na- vedbo birokratskega sistema, saj smo imeli v termi direktorja, upravnika in še pomočnika upravnika, pacientov sko- ro nič, zdravnik je imel 2 uri dela na dan itd. To so bile naše edine ugoto- vitve, pa ničesasr drugega. Tudi tov. Vodovnik sam pravi, ia ima zdravilišče dokaj čudno organiza- cijsko obliko uprave. Po mojem mne- nju zadostuje tam samo upravnik, in ta je lahko pomočnik upravnika sam, ki ima kot invalid pravico na to me- sto. Taka uprava je vsekakor cenejša in enostavnejša. Prosim tov. Vodovnika, da mi javno odgovori, kateri so tisti negativni ele- menti v Laškem, ki jih omenja v od- govoru. Prav tako naj mi javno od- govori, kdaj, kjer in komu sem dal be- sedno ali pisano izjavo proti kateremu koli članu ZK in oblasti sploh? Tudi naj odgovori, kaj je sumljivega v mo- jih gospodarskih računih, ki jih ome- nja v odgovoru. Omenja tudi Sumeč- nika in Pačnika. Prvi je imel barake že prej in bi mu občina postavitev la- hko prepovedala. Tov. Pačnika sem kot člana Olepševalnega društva sam ome- nil. Tov. Vodovnik mi je osebno izja- vil, da je dal Pačniku nalog za odstra- nitev in zame je bilo to dovolj. Občina je izvršilni organ, Olepševalno društvo te moči nima. Tudi za Šumečnika velja isto. Meni je osebno znano le-to, da se bo podjetje Šumečnik sploh odse- lilo v Celje, čim bo obrat v Gaberju končan. Mimogrede omenjam, da sem kriti- ziral tudi drugega člana Olepševalnega društva, ki je na svojem vrtu posekal smreko, ki je sicer bila mestu v okras. Tudi se ne skrivam za nikogar, kakor to navaja tov. V. Vsak članek sem p>od- pisal s p>olnim imenom z zavestjo od- govornosti, ker vem, da ni Laško da- nes ne vas ne mesto več. Vsako sum- ničenje je odveč, ker tega je bilo v Laškem po nepotrebnem že več kot preveč. Omenja tudi mojo pohvalo njegove osebnosti. Meni je bila všeč izjava ob prevzemu občine, še bolj pa mi je bil všeč njegov energičen nastop v Ljub- ljani (vsaj tako sem slišal), kar nam je dalo upanje, da se bo v Laškem obr- nilo za napredek mesta na bolje. Čudi me pa to, da je tov. V. spočetka odo- braval kritiko, naenkrat pa spremenil svoje mnenje. Ker poznam do podrobnosti vso laško zgodovino, gre moja vnema in borba v smeri napredka za mesto, ker želim, da bi zopet doseglo oni sijaj, ki ga je nekdaj imelo. To pa je namen in pro- gram Olepšvalnega in Turističnega društva v Laškem. Tov. V. tudi navaja, da sem vedno stal ob strani. V bivši Jugoslaviji sem bil ves čas po odhodu iz šole od leta 1929—1941 stalno brez službe samo za- radi socialističnega prepričanja. Leta 1936 sem bil v tovarni Gerkman odpu- ščen v borbi za minimalne mezde. Bil sem stalen dopisnik »Delavske Politi- ke«. Prepovedan mi je bil vstop k ob- činskim sejam v Laškem. Leta 1941 sem bil z vso družino izseljen na Hrvatsko, kjer sem bil vsa 4 leta brez službe. Po osvoboditvi sva skupno z mojim bratom in laško mladino in makedon- skimi vozniki zbrali udarniško dva va- gona želez j a, 1 vagon steklenic, 1 va- gon papirja in stekla, velikansko koli- čino krp in vojaških oblačil, sodeloval sem pri vseh odstranjevanjih ruševin itd. Zakaj sem se pozneje povlekel iz družbenega življenja, sem pa tov. V. že osebno pojasnil. Vse moje nekdanje delovanje lahko dokažem s karakteri- stikami in pričami (zlasti zidanomoških železničarjev, med katerimi je službo- val tudi sedanji upravnik tov. Urbič). S svobodno kritiko je mogoče od- pravljati nezdrave pojave. Koliko je ljudi v Laškem, ki bi na sestankih ra- di povedali to in ono, pa si ne upajo. Tov. V. pravi, da nimam pooblastila, da bi pisal v imenu volivcev. Kot član SZDL in volvec imam že po statutih vso pravico, da izrečem kritiko, kjer je potrebna. Ce sem pisal o smeteh, o sekanju parka, o asfaltnih krpah, o bi- rokratskem aparatu v termi in tako naprej, ni to nobeno izkoriščanje demo- kracije. In če sem se podpisal s polnim imenom, ni to nobeno ribarjenje v kal- nem. S članki sem skušal razgibati vso javnost, da bi pričela razmišljati o na- predku mesta. To je moja želja in ho- tenje, ne pa borba proti članom ZK. Ce bomo ta cilj dosegli, bo naša zma- ga izvojevana in tedaj ne bo več vzro- ka za kritiko. Za ostalo vsebino clarîtov, ki naj bi jih po mnenju tov. V. tudi jaz pisal, pa jaz osebno nisem bil poklican. Držal sem se okvira svojega društva, katere- ga problematika mi je najbolj poznana. Ce bi me pa kdo od merodajnih po- vabil in postregel s podatki, bi prav rad pisal članke tudi z drugih področij. Prepričan sem, da vlada pri posa- meznikih neka bojazçn ored krtiko in moje mnenje je, da je v r.nškem zadnji čas, da prenehamo z raznimi sumniče- nji ter preidemo na pot zdrave socia- listične kritike, brez katere si ne mo- remo zamišljati socialistične demokra- cije. Jelovšek Edo IZ ŠTOR Ce se napotiš ob svečanih dneh skozi Štore, takoj opaziš, da izobesijo zastave samo v to- varni, na gradbišča »Betona«, šola, pošta in občinski ljudski odbor. Čudi nas. kje imajo zastave zasebniki. Mar ne delijo veselja in svečanih čustev z delovnim ljudstvom? Tudi raz tovarniških stanovanj W lahko razplapolalo več zastav. Šentjur in njegova mladin- ska organizacija Takoj po ustanovitvi je pričela mla- dinska organizacija s smotrnim delom. Redno je imela sestanke. Pripravila je dve proslavi in zabaven večer. Na tej zabavi je bilo mnogo mladine in kdor je pogledal med nje, je videl v njih res pravo mladino, od katere lahko marsi- kaj pričakujemo. Zabava je minila in z njo tudi sestanki in delo. Veliko bolj so delavni vaški kolek- tivi mladine na Blagovni, v Vrbnem in na Grobelnem. Blagovna, lepa in pri- jazna vasica, je lahko vsem ostalim mladincem za vzgled. Naštudirali so Begunko, pripravljali pa Skapinove zvijače. Manjka pa povezave in skupnega dela med vsemi aktivi v občini. Tudi mno- go je še mladine, ki ni vključena ni- kjer. Imamo pa občinski komite LM. Kaj neki ta dela? Do sedaj še ni pokazal niti toliko, da obstoja. Niti sekretar ko- miteja, niti ostali člani ne vodijo kon- trole pri delu kolektivov, ki še živijo. Komite ni ničesar storil za pridobitev neorganizirane mîadine v aktive, zlasti kmečke. Treba bo graditi znova. Kdo pa naj to začne? V prvi vrsti bi bila to na- loga spečega občinskega komiteja, bila bi pa tudi naloga vseh množičnih or- ganizacij, predvsem pa Zveze komuni- stov. V mladini je naša bodočnost. Mla~ dina je voljna dela, a brez vodstva, brez nasvetov ne more graditi sebe in skupnosti. „Doni pesem, brati druži..." z veseljem lahko zapišemo v kro- niko Šentjurja uspel koncert pevskega moškega zbora in spevoigro Kovačev študent. Pod vodstvom tov. R«čnika so nam pevci nudili pravi umetniški užitek ob lepih melodijah v Kovačevem študentu in v narodnih pesmih. Vsi igralci so dobro zapeli in igrali svoje vloge, zlasti pa kovač Vlecimeh (S. Štor), Janez (Sporer), Kroh (Pahac) in drugi. Zbor pa je zapel dve pesmi, ki so bile res ubrano in doživeto zapete. V zboru so večinoma stari pevci, a prva naloga zbora je, da pridobi v svoje vrste mlade pevce. Misliti pa je treba tudi na mešani zbor v Šentjurju. Vsi pa si želimo mnogo tako uspelih koncertov v našem kraju. »NA OGLEDIH«, NE DA BI SI KAJ PAMETNEGA OGLEDALI Pred kratkim je gostovalo kulturno- prosvetno društvo »Zarja« iz Trnovelj v Šentjuriju pri Celju z igro »Na ogledih«. Igralci so bili mladi in vsak se je potrudil, da bi izpeljal svojo vlogo čim lepše in boljše, a žal jim to ni uspelo. Predvsem je bil slab jezik. Mi pa mo- ramo dati na oder res pravo, živo^ go- vorico, brez primesi narečja. Tudi same kretnje niso bile naravne in primerne. Predvsem nas je motila pretirana hoja gospodarja Klemena. Vaški režiserji naj za svoje odre iz- birajo res dobre in primerne igre, a svojim igralcem naj nudijo vsestransko podporo v kretnjah, predvsem pa v je- ziku. Na odre pa dajmo res samo dobra in vsestransko oblikovana dramatska dela. POJASNILO Pungeršek Stanislav, glede katerega smo po- ročali v Savinjskem vestniku z dne 14. I. 1953, da je bil obsojen zaradi tega, ker je vzel dne 12. maja 1952 iz shrambe za kolesa v Železarni v Štorah Vuk Filipu moško dvokolo, vredno okrog 15.000 din, na 5 mesecev zapora, ni iden- tičen z ml. Pungeršek Stanislavom, delavcem pri Splošnem gradbenem podjetju »Beton« ter ml. Pungeršek Stanislav do sedaj ni bil še nikoli kaznovan. ŠAH ŠAHOVSKI DVOBOJ SLOVENIJA-HRVATSKA NA 100 DESKAH V nedeljo, dne 24. maja bo v Rogaški Slatini tradicionalni šahovski dvoboj na 100 deskah Slovenija—Hrvatska т proslavo rojstnega dne maršala Tita. Za to tekmovanje so iz celjskega okrožja določeni naslednji igralci: Draksler, Fajs, inž. Marek, Modic, Oder in dr. Šniigovc. Odhod iz Celja ob 8. uri zjutraj z motornim vlakom. USPEH ŠAHOVSKE SEKCIJE >BETON€ Šahovska sekcija Betona je preteklo nedeljo gostovala v Novem mestu in se udeležila pri- reditev Športnega dhe, ki ga je organiziral Športni klub Gradbenega podjetja »Pionir< ▼ Novem mestu. íía šahovskem turnirju so sode- lovala moštva >Pionir< iz Novega mesta, >Pio- nir< iz Krškega in moštvo >Beton^. Ze v pred- tckmovanju v soboto, dne 16. t. m. je šahovska sekcija sindikalne podružnice >Betonc prema- gala sekcijo »Pionir« Novo mesto z rezultatom ■i in pol : 2 in pol. Za >Botnn« sta zmagala tov. Šnajder in Tome. Tavželj, Vodičar in Lipovšek pa-so igrali neodločeno. V nedeljo pa je sekcija >Beton< premagala še sekcijo >Pionir< Krško z rezultatom 5:1 in s tem dosegla prvo mesto in nagrado. V tem dvoboju so zmagali: Lipovšek, Tavželj, Tome, Vodičar in Zentner. Po tem tekmovanju je sekcija >Beton€ odigrala še pri- jateljski dvoboj s šahovskim aktivom sindikalne podružnice OLO Novo mesto na šestih deskah in zmagala 4:2. Za »Beton« so dobili partije: Šnajder, Lipovšek, Tome in Vodičar. DELAVSKO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V PORTOROŽU V dneh 29. do "1. maja bo v Portorožu finale Delavskega šahovskega tekmovanja v proslavo rojstnega dne maršala Tita. ki ga organizira ŠZS v soglasju z Republiškim svetom Zveze sindikatov za Slovenijo. Iz celjskega okrožja sta se plasirali moštvi sindikalne podružnice >Beton« za mesto Celje in sindikalne podruž- nice Tekstilne tovarne Prebold za ostali del okrožja. stran 8 »Savinjski vestnik«, dne 23. maja 1953 Stev. 2» Telesna vzgoja in šport Nedeljski program v počastitev Titovega rojstnega dne TVD Partizan Celje-mesto bo » nedeljo, dne té. maja ob 16. uri priredilo nu dvorišču druge •snovne šole y počastitev Titovega rojstnega dne javni telovadni nastop svojega društva. Na nastopu bo nastopilo preko liO telovadcev, ki bodo poleg prostih vaj pokazali javnosti tudi spretnosti na raznih orodjih (drog, bradljn, krogi), preskoke, v«je na tleh, različne igrf s pionirji in pionirkami. Pester in kvalitetni spored bo prikazal vsebino dela partizanske organizacije. Zato želimo, da si jo poleg mla- dine ogledajo tudi starši, ker bodo le na ta način spoznali vrednost telesne vzgoje in s tem potrebo, da pošljejo svoje otroke v partizansko organizacijo. Dogodki zadniega tedna na domačih in tujih igriščih Od številnih prireditev stopa v ospredje naj- bolj množična prireditev po osvoboditvi v našem mestn — nastop celjske srednješolske mladine ■a Kidričevem stadionu. Celje ze daljše obdobje mi imelo podobne prireditve, na kateri je hkrati nastopalo na stotine mladih ljudi z enotnimi vajami, ki so jih izvajali nadvse skladno in dovršeno. V tem je nedeljski nastop 2460 dija- kov in dijakinj dokazal številnim gledalcem, da nudijo takšne prireditve najmanj (če ne še \eč!) toliko zadovoljstva in užitka slehernemu gledalcu kot najkvalitetnejša športna tekmo- vanja. Čeprav so proste vaje v zadnjem času pMJvržene ostri kritiki naših športnih strokov- njakov, ki jih smatrajo za »preživele«, je ne- deljski nastop dokazal, da je vendarle v njih precej lepote in koristi. V fiziološkem pogledu »o bile kar dovolj učinkovite, v pedagoškem pogledu pa jih lahko smatramo za koristno sredstvo pri navajanju učencev na vsakdanje delo, na smotrno razgibanje telesa, prav tako pa moramo še posebej poudariti njihovo vred- nost pri navajanju učencev na red in disciplino. Tudi estetsko plat teh vaj ni zanikati — vsak ^e dolžan pri izvajanju teh vaj skrbeti za lepo in dovršeno gibanje, ki v estetskem pogledu zadovoljuje gledalca, mladega človeka-izvajalca teh gibov pa takšen način vadbe vzgaja k ple- ■lenitemu in lepemu vedenju, vzbuja v njem vse tisto, kar je lepo ,in dobro. Navsezadnje feži k temu vsa naša vzgoja, da napravlja mla- dega človeka plemenitega, mislim predvsem, da ga navaja na zdravo življenje z upoštevanjem vsega tistega, kar spada k lepemu obnašanju in vedenju. Ce upoštevamo te vrednosti prostih vaj, potem jih ni zanikati in brez dvoma še spadajo v program predmeta telesne vzgoje na šolah, prav tako pa tudi v društva Partizana. Poleg prostjh vaj so se gledalci najbolj raz- živeli pri vrhunskih storitvah izbranih niladin- «ev z vajami na bradlji in parterni gimnastiki. Zlasti Veber, Ilus, Zavodnik in Travner obetajo mnogo in se bodo lahko razvili v res kvalitetne tekmovalce, če^ bodo v prihodnjih letih tej športni panogi posvečali ves svoj prosti čas. Igre pionirjev in pionirk, prikaz športnih iger in atletike z nastopom najboljših atletov Kla- divarja — vse te točke so še poživele celoten program in ga zaključevale v lepo celoto. Okrog 3000 gledalcev je zadovoljno zapuščalo stadion z željo, da bi še doživeli kaj kmalu takšne prireditve. Nogometaši Kladivarja so v nedeljo imeli v gostih Muro. Celjani so sicer izšli iz dvoboja kot zmagovalci s 3 : 1 (1:1), vendar po pri- kazani igri niso zadovoljili okrog 2^00 gledal- cev. V vodstvo je prišla Mura po Zelku, čeprav je bil gol dvomljiv (offside), nakar je izenačil Dobrajc. V drugem polčasu je že izgledalo, da bo Kladivar srečanje izgubil, saj je Mura igrala lepše in koristneje, Celjani pa izredno slabo brez kakega sistema z visokim nabijanjem žog in netočnim podajanjem. Vsa sreča, da Mura ni imela odločnega strelcu in da so se vsi njihovi napadi končali v kazenskem prostoru Kladivar- ja. Šele gol Kokotca v 75. minuti je zdramil domačine iz mrtvila in v zadnjih 15 minutah so igrali z več poleta ter nato dosegli po Do- brajcu še tretji gol. Vsi gledalci so se od- dahnili ob zaključnem žvižgu sodnika. Izku- piček obeh točk še daje Kladivarju upanje, da i)i do zaključka tekmovanja dosegel Železničarja iz Maribora. Na sporedu ima sedaj le lažje nasprotnike, ki bi jih moral pa učinkovito pre- magati, če bi želel prevzeti zopet vodstvo v tej ligi. Ali bo slab napad uspel opraviti ta posel zadovoljivo? ... Rokometaši Celja so v zadnjih nastopih po- trdili svoj sloves. V fakovcu so premagali naj- resnejšega kandidata za naslov prvaka vzhodne lige — varaždinsko Svobodo z 10 : 5 (4:3). — Uspešni strelci so bili Polda 3, Uršič 3, Veber 2, Polutnik in Jezernik pa po enkrat. Kljub temu, da imajo rokometaši na sporedu še dve tekmi, lahko pričakujemo, da bodo izšli iz te lige kot zmagovalci in se bodo s tem plasirali v novo osnovano hrvatsko-slovensko ligo. Drugo moštvo Celja je igralo v Čakovcu na turnirju mest, kjer je doseglo 2. mesto z zmago nad Branikom s 4 : 3, neodločenim rezultatom s Partizanom iz Čakovca s 5:3 in s porazom proti reprezen- tanci Čakovca s 4 : 6. V torek pa so rokometaši Celja nastopili doma proti reprezentanci FLRJ, ki se v Sloveniji pri- pravlja na odhod v tujino, in sicer v skandi- navske države. Celjani so bili ves čas enako- vreden nasprotnik reprezentanlom, le proti koncu drugega polčasa so se reprezentanti od- trgali od stalno ogroženega neodločenega re- zultata in so do zaključka tekme dosegli le pičlo zmago s 13 : 9 (? : 5). Upoštevati moramo, da je vodstvo reprezentance preizkušalo v tej tekmi kar 17 mladih igralcev iz 6 društev, naj- boljše igralce iz Srbije, Hrvatske in Bosne. Nas domačine igra reprezentantov ni zadovoljila in skeptično gledamo na njihove nastope v tu- jini proti rutiniranim Švedom in dobrim Norve- žanom. Le tu in tam so pokazali nekaj lepih potez. Sicer jih odlikuje dobro odkrivanje in precizno podajanje žog, pred vrati Celja pa so oklevali in ni bilo odločnega strelca, ki bi na- padalne akcije uspešno eaključeval. Celjani so se borili vztrajno in niso dovolili nasprotniku nekega razmaha. 1'spešnost domačinov se naj- bolje kaže iz poteka same igre in rezultata. Po vodstva 2 : O za reprezentanco je Uršič zni- žal na 3:1. nato je Polutnik zadel stativo, več strelov Lršiča je šlo mimo gola. reprezentanti zvišajo na 3:1, Polda pa takoj v protinapadu zmanjša na 3:2. Reprezentanti zopet pobegnejo in dosežejo vodstvo s 4 : 2, nato so pa Celjani dosegli v kratkem presledku kar dva gola po Poldl in Polutniku in izenačili rezultat. Repre- zentanti so nato zopet pobegnili za dva gola, Uršič pa je razliko znižal na 5 : 4 in ko je iz- enačenje viselo v zraku, je Polutnik zopet ne- srečno streljal v stative, ^>e en gol in s 7:5 za reprezentante sla moštvi odšli na odmor. V drugem delu igre kljub svežim igralcem reprezentanlom ni šlo. Sicer so povišali na 8 : 5, Polutnik pa je takoj znižal na 8:6. Nato je sledila sijajna kombinacija domačinov, žoga je šla iz roke v roko, nakar je v silovitem finišu Polda pohitel proti golu in dosegel efektni gol - le še 8 : ? za reprezentanco! V protinapadih so nato reprezentanti dosegli zopet dva gola in zvišali rezultat na 10 : 7. Domačini pa še niso popustili. Zopet je bil uspešen Polda, ki se je tokrat odjično odkrival in znižal razliko na 10 : 8. Celjani so imeli možnost izenačiti rezul- tat, vendar sta se dva učinkovita napada z za- ključnima streloma Polutnika in Vebra končala z zadetkom žoge v vratnico. Nato so reprezen- tanti prevzeli pobudo v svoje roke, zvišali na 11 : 8, nakar je Polutnik dosegel iz 13 m še en gol za domačine, potem pa gostje še dva in s 13 : 9 zaključili to srečanje, ki predstavlja /a reprezentanco velik neuspeh! Celjani so kot celota zadovoljili, vendar se nam zdi, da preveč zapirajo igro v kazenskem prostoru na sredini Igrišča, namesto da bi se posluževali Igralcev na krilu in s tem onemogočali ^gnečo« na sre- dini igrišča. Manjka jim tu in tam (iidi pre- ciznega podajanja, večkrat posamezniki pre- dolgo zadržujejo žoge z nekoristnim vodenjem, nekateri pa včasih še preveč mislijo na indivi- dualno igro, zlasti v napadu, najbrž v želji za dosego golov. Rokomet je izrazito kolektivna igra in individualna stremljenja posameznikov se morajo podrediti interesom vsega kolektiva — moštva. Pri menjavanjih mest se igralci več- krat med seboj ne sporazumevajo, nekateri ni- majo pregleda na terenu itd. Vse te napake morda izvirajo zaradi odsotnosti nekaterih čla- nov na rednih treningih — saj le pri skupni vadbi celotnega moštva lahko pride do izraza študij tehnike in taktike te igre. Vse te pri- pombe pa vsekakor ne zmanjšujejo sijajnega uspeha naših rokometašev v zadnjih srečanjih in upamo lahko, da nas bodo v letošnji sezoni še večkrat zadovoljili z lepo igro. V predtekmi je drugo moštvo Celja premagalo Partizana iz Velenja s 7:4 (4:1). Igra nI bila zanimiva. Za Celje so bili uspešni: Kuzma 3, Cizelj in Le- skovšek pa dvakrat, za Velenje pa Končan 2 in Bizjak ter Pukmajster po enkrat. V malem rokometu je reprezentanca učite- ljišča premagala moštvo II. gimnazije z 21 : 17 (7 : 11). Na srednješolskem prvenstvu v odbojki je pri moških zmagala ekipa 1. gimnazije pred II. gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo, pri ženskah pa ekipa ekonomske srednje šole. Atleti Kladivarja so na izbirnih tekmovanjfh doma za sestavo društvene ekipe v zadnjih dneh dosegli prav dobre rezultate: 100 m — člani: Kopše 11,1, Celik 11,3 (mladinec); 200 m moški: Kopše 23,1. Urbojs 23,8, Celik 23,8, Petauer in Videtič 23,9. Na 400 m je Kopitar dosegel čas 52,1, na 3000 m Mlinaric 9:25,0, Roje v metu kopja 50,44 m. Pri ženskah na 100 m je bila naj- boljša Majcnova s 13,4, na 200 m Slamnikova z 28,3, na 800 m pa Kovačeva z 2:29,3. Pristovško- va je V metu kopja dosegla le 33,31 m, pri mla- dinkah pa je Tončičeva na 100 m dosegla re- zultat 13,5. Košarkarji Celja so v Mariboru doživeli dva poraza proti Braniku. 2enske so izgubile sre- čanje s 33 : 13 (17 : 7), moški pa s 57 : 27 (39 : 12). Visoka poraza v začetku sezone ne kažeta dobrih izgledov Celja na bližnjih tekmovanjih! Na okrajnem prvenstvu v odbojki je preteklo nedeljo pri mladincih zmagalo društvo Partizan iz Petrovč in ne Šempetra, kot je bilo napačno objavljeno v prejšnji številki. Pod pokroviteljstvom OSS Celje bo v soboto, dne 23. maja od 17. uj;e in v nedeljo, dne 24. 5. od 10. ure dalje velika atletska prireditev na stadionu Borisa Kidriča. V gostih bo moška in ženska delavska atletska reprezentanca Avstrije, ki bo nastopila proti domačim atletom Kladi- varja. V nedeljo, dne 24. maja ob 17. uri in v pone- deljek, dne 25. maja ob 17. uri pa bo na Glaziji gostovalo renomirano moštvo Uniona iz Dunaja, ki bo v dveh rokometnih tekmah nastopilo proti ŽŠD Celje. Dunajčani spadajo v elitni razred in so v avstrijski ligi blizu vrha tabele. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Naprošamo vse občinske Ijud.ske odbore. Zve/e vojaških vojnih invalidov ter Zveze borcev, da obvestijo vse vojaške vojne invalide, da se je invalidski referat pri tajništvu Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno pt^litiko OLO Celje-okolica preselil iz IV. nadstropja, soba št. 90, v 1. nad- stropje desno, soba št. 64. dvoriščni trakt Okraj- nega ljudskega odbora Celje-okolica. OBJAVA Zaradi modernizacije ceste Celje—Ljubljana v odseku Grajska vas v Savinjski dolini se promet /u vsa vozila preusmerja od 25. maja ob 6. uri zjutraj: 1. Za smer Celje-Ljubljana po cesti: Dober- te.ia vas Polzela—Parizlje- IJraslovče—Gomilsko. Sektor ceste Doberteša vas Polzela se proglaša kot enosmerna cesta. 2. Za smer Ljubljana—Celje po cesti: Goniil- sko -Braslovčc—Parižlje—Št. Rupert. Sektor ce- ste Parižlje- Št. Rupert se proglaša kot eno- smerna cesta. Voznike motornih vozil opozarjamo na pre- vidno vožnjo in upoštevanje prometnih znakov. Uprava za ceste LRS Tehnična sekcija C^lje OBJAVA Delavski svet Trg. podjetja »PotrošniJia Celje, obvešča družbene organizacije in dru_ šiva, da so sredstva za podeljevanje podpor izčrpana in v bodoče na prošnje ne more več odgovarjati. OBJAVA Delavski svet Lesno industrijskega podjetja Celje sporočo vsem društvom, organizacijam, kakor tudi privatnim prosilcem, da njihovih prošenj za dodeljevanje podpor ne bo jemal v pretres, ker so vsi denarni skladi za razdelje- vanje pomoči izčrpani. Na morebitne prošnje delavski svet ne bo odgovarjal. OBJAVA Posredovalna pisarna Ljubljana, zastopnik Pukl Filip, Celje, Ljubljanska cesta 6 (nnspröTT kina Dom) kupuje In prodaja hiše, parcele, po- sestva in stanovanja v Celju in drugod ва šta- jerskem. SPREJMEMO Gradbenega delovodjo ter večje število zidar- jev in vajencev za zidarsko stroko sprejmem'o. Dela so zasigurana za celo zimsko dobo pod streho. Dnevno se lahko dela tudi več ur ali prevzame akorde. Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Zaloška cesta 51a. OBVESTILO! Obveščam cenjene stranke, da sem м pre- selü v ZIDANŠKOVO ULICO 3 in s« nadalje priporočam krojaštvo MABOVŠEK MIRKO PROD.\M pohištvo, zrcala in slike. — Celje, Aškerčeva ulica 3-1. NAPRODAJ 6-okenski kozolec. - Naslov v upravi lista. RADIO poceni prodam. Naslov v upravi lista. KUPIM dobro žensko kolo. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM besede, ki sem jih govorila o tov. ŠtiglicfV ker so neresnične. — P. Robič. PREKLICxH^M izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico ÓF in od kolesa. Malej Olga, Celje, Mariborska 94. EKONOMSKA PISARNA v Celju. Staneto>a ulica 15. Proda v vseh krajih Slovenije hiše, posestva, parcele ter tovorne in osebne avto- mobile. Stranke, ki prodajajo kakršne koli nepremičnine, naj se obrnejo na naš naslov, SPREJMEM mizarskega poinočiiik«. Сеџт Anton, mizar. Celje. Zg. Hudinja 3. ZAHVALA Zahvaljujem se DOZ za izplačilo zavarovalnine. Senič Blaž, Celje. GLASBENE PRIREDITVE V JUNIJU Ponedeljek. 1. junija ob 20 v Narodnem domu koncert 8-letnega violinista Boža Mihelčiča i» 12-letne pianistke Marije Mihelčič. Sodeluje operni basist L. Korošec. Cene 50. 40. 30, 15 din. Sreda, 3. juulja ob 20 v Narodnem domu prva javna produkcija učencev Cilasbene šole. Enotna vstopnina 20 din. ietrtek. 4. junija ob 20 v Narodnem domu druga javna produkcija učencev Glasbene šole. Nastopajo učenci višjih razredov in šolski orkester. Enotna vstopnina 20 din. Petek, 5. junija ob 20 v Narodnem domu gostovanje Komornega zbora iz Trsta. Cene: 60, 50, 40, 30 din. — Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE DEŽURNE SLUŽBE Dne 2i. iHaja (ЧЗ'^: tov. dr. Sevšek Mak^lti, Ccljt'. Ljubljan.ska costa 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja »d sobote opoldne do ponedjeljke do 8. ure zjutraj. KIKO „.. KINO UNION, CELJE Od 22. do 28. maja: »ODLOČITEV PRED ZOR©« ameriški film Od 29. maiu do 4. jiin.: POHOD V DŽUNGLO« ameri.ški film KINO DOM, CELJE Od 22. do 28. maja: .SRCE< — italijanski (»m Od 29. maja do 4. junija: BAGDADSKA RO?,A. italijan.ska barvna jisanka KINO ŽALEC Od ¿3. do 24.5.: »BONIFACIJ MESEČNIK« - francoski film Od 27. do 28.5.: îBAMBYc - amer, barvni fil» Od 29.3. do 1. 6.: >NA OTOKU S TEBOJt - ameriški barvni film ZAHVALA Ob težki izgubi moje ljubljene ženke MATKO HEDVIKE se najprisrčneje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni p#- slednji poti. Posebno zahvalo pa sem dolžan pevskemu zboru Prebold, kolektivu Tekstilne tovarne Prebold, kolektivu Tovarne volnenih ìe- delkov Majšperk, Trgovskemu podjetju Korotn v Dravogradu in vsem mnogim darovalcem ven- cev in cvetja. Istočasno se iskreno zahvaljujem vsem tova- rišem zdravnikom in strežnemu osebju v bolni- cah: Ptuj, Maribor, Golnik, Topolščica in kirur- gična klinika v Ljubljani za skrbno nego in trud, ki so jo posvetili moji tri leta težko bolni ženi. — Hvaležni MATKO IVAN v imenu družine Matko in Žagar. 100.000 dinarjem lahko dobite, ako kupite tablico III. tombole gluhonemih v prodajalni Jugoslovanske loterije y Celju Cena samo 20din France Bolka: Kdaj sem bil v smrtni nevarnosti ? Radivoj Peterlin Petruška je v nek- danjem »Jutru« napisal podlistek z ena- kim ali vsaj podobnim naslovom. Pre- pričan sem, da bi mi ne zameril, če bi ga bral nad mojim sledečim kramlja- njem, saj je bil taka dobričina, da bi s prijateljem delil duševno in material- no lasntino. Ne vem več kakšne in ko- liko slučajev smrtne nevarnosti je opi- sal, spomnim se samo ene, ko se je ponoči vozil po Zlatem rogu pri Ca- rigradu. Ni pa navedel ene, ki je ta- krat menda ni niti še slutil, kaj še do- živel. Bila pa je sledeča: Nekega do- poldneva sem kot postajni načelnik lepe Štajerske postaje nadziral potniški pro- met. Po uvozu potniškega vlaka me je poklical iz voza Petruška. Na hitro, ka- kor je mogoče med postankom ene mi- nute, mi je nasmejano, kakor vedno, vendar pa opazne zaskrljljeno, povedal, da se pelje na posvet zaradi svojega bolnega srca v Rogaško Slatino k »zna- nemu domačemu zdravniku« nadžup- niku Juliju Vajdi. Kako je opravil, mi ni povedal, ker se nisva več videla. Takoj pri njegovem odhodu sem se spomnil njegovega podlistka in takoj mi je bilo jasno, da je zopet v smrtni nevarnosti in res je bilo tako — nekaj mesecev potem je umrl. Ze takrat sem pomislil: Kaj pa ti, France, kdaj in kje si bil v smrtni ne- varnosti? Mislim, da ni nobenega, ki to še ne bi bil nikoli. (Pri tem seveda ne mislim na možnost, da vas pri da- našnjem živahnem prometu in brezob- zirnem divjanju vsak čas lahko povozi avtomobil.) V tistem trenutku se človek nevarnosti niti ne zaveda, šele kasneje mu stopi resničnost pred oči. Dan je lep kakor je mogoče samo v pozni pomladi ali zgodnjem letu. Otro- ci razposajeno tekamo po trati okoli kozolca, škrjanci prepevajo nad zora- nimi njivami, da se potem kot kamen spuščajo v zeleno pšenico. Oče tolče kepe na drugem koncu preorane njive, ki se prav toliko vzdiguje, da za pre- lom zemljišča vidiš samo zgornji del človeka. Na sosednjo njivo je kmet na- vozil kup smeti, ki so se mu nabrale skozi vse leto na dvorišču, pa niso ne za v peč ne za na gnojišče. Zdaj naj bi pogorele na njivi, ki je določena za zelnik. Te smeti ne gorijo rade. Po več dni se kadi iz takih kupov, brez pla- mena tli in razpada les in slamovje v pepel. Mi otroci bi radi videli plamene, zato smo pokleknili okoli kupa in na- pihovali svoje podpihalnike, da bi za- žarela žerjavica. Jaz sem pri tem po- kleknil na živ ogorek, ki se je začel za- jedati v moje prtene hlače in barhan- taste spodnje hlače. Preden sem kaj opazil, je obleka na kolenu že žarela, ko pa sem začutil bolečino in zagledal luknjo na obleki, si nisem več upal žari stisniti in udušiti, da bi si ne opekel rok. Pričel sem bežati po njivi in kli- cati očeta z drugega konca njive. Oče je videl, da se kadi od mene in pritekel hitro (»kakor še nikoli«, sem ga slišal kasneje praviti sosedu) ter v zadnjem trenutku preden je plamen zajel vso hlačnico, ogenj udušil. Pokazalo se je, da imam na desnem kolenu kot dlan velike mehurje, kar je seveda zelo bo- lelo. K zdravniku na kmetih nismo ho- dili, pač pa k padarjem in zagovarjav- cem. Po resnem pomenku s sosedom, ki je tudi pritekel na pomoč, sta sklenila, da bo najbolje, če me zanese k zagovar- javcu ognja v neko gozdno vasico. Spo- minjam se, da je zagovarjavec zelo res- no in s prepričanjem opravil svoje delo. Verjetno bi bila bolezen in celitev tudi brez zagovora potekala tako, kakor je, vsekakor pa je bila manj nevarna, ka- kor kasnejši nasvet nepoučenih sosed, da so mi za zmanjšanje bolečine nave- zali svež kravjek na rano. Kdo bi jim zameril danes, ko imajo že v vsaki vasi zdravstvene tečaje, to pa se je zgodilo pred skoro šestdesetimi leti. V Ljubljani sem prva leta šolanja v mestu stanoval v stari cukrarni, nekaj časa skupaj z Murnom (do njegove smrti), kakor sem že nekje povedal. Kasneje pa sva v isti sobi stanovala z nekaj starejšim gimnazijcem Štajer- cem iz Savinjske doline. Soba je zi- dana tako, da je okno dosegljivo komaj odraslemu človeku, da vidi vrh kosta- nja, ki raste na sosednjem dvorišču, otrok pa mora pristaviti stol. Nekega dne sem stal na stolu in slonel skozi okno ter čečkal s svinčnikom po zu- nanji steni, ko je po dvorišču prišel moj sostanovalec in mi šaljivo zaklical, naj skočim dol, on pa me bo spodaj prestregel. (Soba je v drugem nadstrop- ju.) Kdo ve, kaj človeka včasih magično prime, da mu postane nevarnost ma- lenkostna. Meni se je naenkrat zazdelo, da je globina neznatna, da me sostano- valec takorekoč lahko prime za noge, ako se obesim skozi okno. In že sem bil z eno nogo zunaj, ko so se odprla vrata v nasprotni steni in je vstopila stara gospodinja Polona. S skokom ni bilo nič. Ako bi bil v svoji otroški predrz- nosti skočil, bi se mi bilo zgodilo tako, kakor nekaj let poprej vojaku, ki je v istem poslopju zaspal na oknu v petem nadstropju. Ko se je na tleh »prebudil« — je »videl«, da je mrtev. Tako sem drugič ušel smrtni nevar- nosti. Se enkrat sem iz iste sobe šel smrtni nevarnosti nasproti. Tokrat s Cvetkom Golarjem, s katerim sva tudi tam sta- novala skupaj. Nekega sončnega po- poldneva sva jo mahnila na savsko ko- pališče. Kje sva bila, ne vem več točno, menda na Tomačevem. Jaz tedaj nisem znal plavati in dogodek me je menda oplašil, da se nisem nikoli dobro na- učil. Takrat sem se držal kraja in plitve vode. Cvetko pa je bü dober plavač in na nekem mestu je našel plitek prehod čez Savo. Junaško sva jo ubrala na levi breg, seveda sem se ga dobro držal za roko. Na levem bregu, prav preden sva stopila na suho, sem pa jaz stopil v neko kotanjo in že me je nesla voda. Cvetku se je posrečilo, da me je ujel za roko. Pot na desni breg nazaj ni bila več tako junaška. Doma nisva nič po- vedala o tem. V poznejših letih mi je voda še dva- krat grozila s smrtjo. Enkrat je bilo takole: Z djrema tovarišema, ki sta se oba tudi pisala z začetnico B (eden je po- stal zdravnik, drugega sem zgrešil), smo se odločili, da si bomo ogledali praznovanje, ki so ga prirejali vsako leto na blejskem jezeru na večer pred rojstnim dnevom tedanjega državnega poglavarja. Iz Lesc ali iz Radovljice smo po bliž- njicah, »da bi ne bili preveč prašni«, udarili proti Bledu. Toda ker je bil dan lep in vroč (17. avgusta), smo pri- šli že do prve gostilne žejni. Poceni pivo, velika žeja in študentovska baha- rija, pa se začenja nesreča. Naročili smo »Štefan« (steklenica 21) pive in jo izpili v treh »kravjih požirkih« po pred- pisih »Križevačkih statutov«. (Zanimi- vo je, da je te statute, ki so v glav- nem veljali v hrvaških pivskih druž- bah, baje sestavil Slovenec.) Pri Pe- tranu smo naročili za zvečer čoln in odšli še na popoldanski izlet. Na več krajih smo si na podoben način gasili žejo. Tako smo prišli zvečer dodobro znotraj mokri na slavnostni prostor. Čeprav je bilo očividno, da nismo za v čoln, smo ga vseeno odvezali in se pri- pravljali, da vstopimo. Razsvetljava ob bregu ni bila najboljša, najhuje pa je bilo, da ni bilo dovolj svetlobe v mož- ganih, v mojih še posebno ne, kjer je bila stopnica, sem jaz videl dve in sem namesto na drugo stopnico, ki je ni bilo, stopil naravnost v jezero. Z ro- kama sem se sicer ujel za čoln, toda moker sem bil do vratu in nobeden bi več ne prevzel odgovornosti, da bi me pustili v čoln. Vrnili so nam denar. Slovesnost se je vršila brez nas. Pre- prečena nevarnost pa mi je bila dobra šola: križevačkih statutov od tedaj ni- sem več uveljavljal. Drugič sem se skoraj potopil na mor- ju s čolnom, ki smo ga bili naložili do roba s peskom in ga seveda preobre- menili. V poklicnem življenju mi je še tu in tam grozila bela žena... Nekega dne sem kot prometnik na velikem premi- kalnem kolodvoru videl, da bo tekoča skupina vozov udarila z veliko silo na drugo stoječo skupino. Pravkar sem nameraval skočiti na zavoro, da bi sku- pino zavrl, ko sta skupini že trčili. Utici nad zavorami sta se zarili druga v drugo, mene na srečo ni bilo notri. Zadnja, toda ne najmanjša nevarnost v službi me je srečala kmalu po vdoru okupatorja v našo domovino. Po služ- beni dolžnosti sem pregledoval služ- bena mesta na postaji. Okupator je te- daj že odvažal opremo naših tovar», posebno stroje iz vojnih tovarn v Kra- gujevcu v celih vlakih. Na drugi strani pa je dovažal vojno mašinerijo od dru- god. Na obeh straneh je bilo mnogo do tedaj neviđenih stvari, zato smo jih ob prevozu z zanimanjem ogledovali, ko- likor je to pri prevozečem vlaku mo- goče. Šel sem iz južnega konca postaje proti severnemu. Iz mariborske strani je vozil vlak z nekimi neznanimi stroji na odprtih vozeh in seveda neznanske^ ropotal. Hodil sem ob sosednjem tiru, in sicer precej tesno ob njem. Promet- nik je to opazil in mi z roko dajal znamenja, ki pa sem jih napačno ra- zumel. Mislil sem, da me opozarja na prevozeči vlak, kazal pa je le, da po tiru za hrbtom prihaja brzovlak, ki je tisti trenutek šinil mimo mene, sa- mo peden j od moje glave. Kolena so se mi pošibila, srce mi je razbijalo ka- kor še nikoli. Resnično, tako tesno mi- mo mene smrt še ni šla nikdar. Pač! Se enkrat. — Ustaši so v ne- deljo junaško pobegnili iz Zagreba. Za njimi so se valili prisiljeni ali prepla- šeni begunci, ki jih resnično ni nihče gonil. Med temi nesrečniki so se našli posamezni obupanci, ki so s puškami v rokah divjali po ulicah in ogrožali pre- bivalstvo. V ponedeljek ali torek sem sedel sredi svoje sobe v tretjem nad- stropju in bral, ne da bi se zanimal za vrvenje po ulici. Moja stanodajalka tovarišica O. iz Maribora in njen sin pa sta slonela na oknu ter opazovala in ocenjevala tok časa, ki se je podil spodaj; Tovarišica je odšla v sosednjo sobo, jaz pa sem se naslonil na okno na njeno mesto. Naenkrat je prikričal iz sosednje ulice ustaš z brzostrelko v rokah in namer j al z njo po oknih. Oba s sinom stanodajalke sva se nagonsko umaknila z okna. Stopil sem komaj dva koraka v sobo, ko se je s stropa usui v poševnem letu prav nad mojo glavo omet name. Krogla je torej blisknila v strop. Samo sekunda, potrebna sa korak, me je rešila večnega pokoja.