SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 5
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 23 de febrero - 23. februarja 2006
KARIKIRANJE VERE
Za Slovence zunaj države pristojen minister
DRAGO K. OCVIRK
Mrzel pot me je oblil, ko mi je iz Turčije telefoniral misijonar Martin Kmetec in povedal, da je bil tam umorjen duhovnik Andrea Santoro. Umor je povezan s karikaturami Mohameda, je pe pripomnil. Ker ga nisem hotel prestrašiti, mu nisem zaupal, da me skrbi zanj. Kako bo plo naprej, sem se sprapeval, kajti v Turčiji že tako ni dobro biti kaj drugega kot sunit, kaj pele katolipki duhovnik. Šlo je navzdol, zelo navzdol. Čez nekaj dni so namreč mladi nasilni skrajneži, Sivi volkovi, poskupali vdreti v Martinov samostan in kar pri vratih zadaviti Martina, ki se je odzval na njihove klice. Na srečo se mu je uspelo izviti, na pomoč so pritekli sobratje in mimoidoči. Mladi so se oddaljili s smrtnimi grožnjami in vzklikanjem ,,Alah je velik!".
Dotlej sem vrenje zaradi karikatur o Mohamedu gledal od daleč. Vsa ta reč se me je pobliže dotaknila ob umoru duhovnika Santora, zdaj je zaradi hude Martinove izkupnje postala del mene. Svet mora biti res majhen, da nekaj tako oddaljenega kot danske karikature in izbruhi nasilja zaradi njih v Turčiji in drugod resno vznemirjajo nekoga na obrobju Ljubljane. V takpnem zgopčenem svetu, kjer so razdalje ukinjene in je čas skrčen, ne veljajo več pravila, ki so veljala v skupnostih, ki niso vedele druga za drugo, kaj pele, da bi dogajanje na nekem koncu sveta moglo imeti vpliv drugod.
V Evropi že dolgo prevladuje protikrpčansko razpoloženje, zaradi katerega npr. nista smela biti omenjena v evropski ustavi ne Bog ne krpčanstvo. Strokovnjak evropskega prava Joseph Weiler, sicer judovske vere, imenuje v raziskovalni razpravi Krščanska Evropa ta nerazumen čustveni, psiholopki in ideolopki odpor do krpčanstva ,,kristofobija". Evropski kristjani smo se sramotenja in smepenja tako navadili, da nas ne ganejo več niti takpne podlosti, kakor je upodabljanje Jezusa in katoličanov kot podgan. Toda ko so protiverski skrajneži začeli uporabljati ista merila za muslimane, so se očitno upteli. Tem so njihove svetinje predragocene, da bi jih dovolili popljuvati kar počez. Predstaviti Mohameda kot terorista je preveč! To je sprto z zgodovino, čeprav je bil Mohamed tudi vojskovodja, ki ni imel posebnih težav s krpenjem vojnih dogovorov. Še huje pa je, da ta karikatura predstavi vse muslimane kot teroriste, čeprav so prve žrtve teroristov muslimani sami. Dejstvo je, da je Mohamed postavil temelje civilizaciji, ki traja že ptirinajst stoletij. Nobena zadeva, zgrajena zgolj na nasilju in sovraptvu, ne obstane več kot generacijo ali dve. Poglejte komunizem, kako se je sesul, čeprav je teroriziral in strahoval, da bi za večno obstal! V globalni barki se bodo morali tudi oholi protiverski skrajneži naučiti biti bolj spoptljivi, manj nasilni do ljudi drugačnih nazorov, če nočejo vse skupaj potopiti.
Majhnost sveta nič manj ne sili muslimane, naj znova premislijo svojo vero in jo osvobodijo iz rok ali režimov ali skrajnežev. Kako se zadeve odvijajo v islamskem svetu, dobro ponazarja ravno netenje nemirov zaradi karikatur. Štiri mesece od njihove objave je bilo treba, da se je vnelo. Med ljudi so jih namreč razpirili tako režimi kot islamski skrajneži. Oboji se poskupajo ljudem predstaviti kot zapčitniki islama in tako pridobiti njihovo naklonjenost in zaupanje. V islamskem svetu se namreč bije neizprosen boj med skorumpiranimi režimi in skrajneži, ki jim hočejo iztrgati oblast. Kaj bolj primernega kot karikature, ki so kot naročene priple prav obema tekmecema za oblast! Razjarjeni muslimani, ki jih vidimo na zaslonih, sicer protestirajo v dobri veri, v resnici pa so le pogropno blago v rokah manipulatorjev. Dokler se Alahovi verniki ne bodo repili teh manipulatorjev, tako dolgo bodo sami popiljali v svet karikaturo svoje vere. In zaradi takpne karikature bomo trepetali in trpeli vsi: oni na vzhodu in mi na zahodu.
Kako resno je vse skupaj, govori tudi dejstvo, da so turpke oblasti obtožile umora duhovnika Santora pestnajstletnega gimnazijca, ki mu po zakonu ne morejo soditi. Po pisanju časnika Cumhuriyeta je bil umor profesionalno opravljen. Misijonarka Palmieri, ki je bila priča, pravi, da je duhovnika umoril odrasel mopki. Časnik Hürriyet je v nedeljo objavil članek z naslovom: Evropa že od nekdaj mori duhovnike, račun pa nad^ga nam . V članku je razloženo, da je Santora umorila Evropa, da bi otežila Turčiji vstop v Evropo. Takpnih razlag so te dni polni turpki mediji. Zanimivo je, da jim je v istem časniku istega dne pritrdil Tomaž Mastnak, ki Evropo obtožuje sovraptva do islama in zanj dolži prvo križarsko vojno. Vsekakor globokoumno za človeka, ki je pri OZN odgovoren za sporazumevanje med civilizacijami. Ob zlorabah islama v Turčiji, ki trka na evropska vrata, se zastavlja vprapanje, kako hude zlorabe morajo biti pele drugod.
Ob polemični in dolgotrajni razpravi o predlogu zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja so člani odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje soglasno podprli reptev, po kateri bil za Slovence zunaj države pristojen minister brez listnice. Ta bi vodil vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, za katerega je sedaj pristojen državni sekretar.
Vse organizacije Slovencev v zamejstvu in po svetu so namreč enotnega mnenja, da je uradu, ki je poglavitni nosilec sodelovanja s Slovenci zunaj Slovenije, nujno treba dati večjo veljavo in politično težo, kar je mogoče doseči edino tako, da je njegov predstojnik član vlade.
Z dopolnilom, ki ga je predlagala
komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, so se strinjale vse poslanske skupine in ga podprle brez glasu proti. Poslanci so v razpravi opozarjali, da se je na omenjenem uradu doslej zamenjalo že 14 državnih sekretarjev, ki so mesto večino zapustili, pe preden so se dobro seznanili s problematiko. Poleg tega so poudarjali, da si pol milijona Slovencev, ki ne živijo v matični državi, zasluži takpno priložnost. Kot je pojasnil državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, vlada takpnega dopolnila ne podpira iz sistemskih razlogov, saj to področje ureja zakon o vladi.
Odbor pa ni podprl predlaganega dopolnila LDS, po katerem bi iz zakona umaknili po njihovem mnen-
ju zastarel koncept slovenstva. Zakon naj bi bil namreč po njihovo konceptualno neprimeren, saj oživlja slovenstvo kot temelj posameznikove identitete, v postmoderni družbi pa sta ključna predvsem večkulturnost in medetnično sožitje ter uveljavljanje in skrb za kulturne manjpine.
Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve pa je tudi obravnavala predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Predlagala je, da se med nosilce sodelovanja Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja poleg urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu uvrsti tudi državni svet.
Predstavnik izseljencev v parlamentu
V polnem teku so obravnave, ki naj bi privedle do zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci izven njenih meja. V členu 21. je predviden tudi Svet za Slovence po svetu kot stalno posvetovalno telo Vlade RS, ki ga sestavljajo tako predstavniki državnih organov, institucij in političnih organizacij kot tudi predstavniki slovenskih izseljencev.
Na enem izmed kolegijev predsednika državnega zbora je dr. Franci Cukjati predlagal, naj se na seje DZ in njenih komisij in odborov vendarle vabi vsaj začasnega predstavnika izseljencev (in enega iz zamejstva), ki bi simbolično sledil delu poslancev, dokler ne stopi v veljavo zakon in se konstituira Svet za Slovence po svetu. Zato je predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu prosil izseljenske organizacije v RS, da se dogovorijo in predlagajo osebo, ki bi bila primerna za tako nalogo.
Na predlog Izseljenskega druptva Slovenija v svetu in s podporo Rafaelove družbe, Svetovnega slovenskega kongresa in Slovenske izseljenske matice je bil tako predlagan dr. Branko Zorn.
Dr. Branko Zorn je globoko povezan z izseljenstvom. Še kot otrok je z družino leta 1959 emigriral v Francijo, kjer se je polal in postal zdravnik, specialist za ginekologijo in andrologijo. Obenem pa je bil aktiven član slovenske skupnosti v Parizu, večkratni odbornik Druptva Slovencev v Parizu, soustanovitelj Sveta slovenskih krpčanskih izseljencev v Evropi (SSKIE). Leta 1991 se je kot delegat francoske konference SSK udeležil prvega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu. Leta 1995 pa se je z ženo in tremi otroki vrnil v Slovenijo in se zaposlil na Kliničnem centru v Ljubljani. Z doživetim poznanjem slovenske izseljenske problematike bo v Državnem zboru RS prispeval k čim boljpemu delovanju tega v prid Slovencem po svetu.
GB
Rode med kardinali že to sredo?
Papež Benedikt XVI. bo v sredo na splopni avdienci imenoval nove kardinale, med njimi predvidoma tudi slovenskega nadpkofa Franca Rodeta, so v ponedeljek 20. t. m. potrdili pri Slovenski pkofovski konferenci. Kot so pojasnili, Rodetu ta naziv pripada kot prefektu kongrega-cije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, saj so prefekti kongregacij običajno vsi kardinali.
Poleg nadpkofa Rodeta naj bi papež Benedikt XVI. med kardinale povzdignil tudi ameripkega nadpkofa Williama Levado, ki je potem, ko je Joseph Ratzinger postal novi papež, prevzel vodenje kongregacije za vero. Skupaj z Rodetom sta edina voditelja vatikanskih kongregacij, ki pe nista kardinala. Papež naj bi sicer po napovedih med kardinale povzdignil tudi nadpkofa poljskega Krako-va, Stanislawa Dziwisza, ki je bil
osebni sekretar pokojnega papeža Janeza Pavla II.
Papež naj bi v sredo napovedal tudi datum sklica konsistorija, ko bo novim kardinalom tudi uradno podelil ta naziv. Do tega naj bi po različnih napovedih zagotovo pripo do konca marca, najverjetneje 25.
Kardinali, ,,pkrlatni princi", so po papežu najvipji predstavniki rimsko-katolipke cerkve, papežu pa pomagajo pri njegovem delu in odločitvah. Poleg tega v primeru smrti papeža kardinali na konklavu izmed svojih vrst izbirajo novega poglavarja rim-sko-katolipke cerkve. Pri tem je sicer starost kardinalov, ki lahko sodelujejo na konklavu, omejena na 80 let, čeprav je njihov naziv kardinala doživljenjski. Trenutno zbor kardinalov pteje 168 članov, od tega jih je 110 mlajph od 80 let.
(Po STA)
Pro Kärnten/Za Koro pko
V	Celovcu se je na pobudo Lojzeta Wiesserja ustanovila civilna iniciativa Pro Kärnten/Za Koropko. Izbrala si je sledeče geslo: Ker i pčemo prihodnost v prihodnosti, prevzemamo pokroviteljstvo za dvojezične krajevne napise na Koropkem/Kärnten.
V	tem duhu zbira podpise po internetu za izjavo, ki od avstrijskih oblasti in mednarodnih forumov zahteva spoptovanje pravic koropkih Slovencev in sploh kulturne pluralnosti v Evropi. Vsak, ki želi v celoti prebrati izjavo, jo lahko najde na internetnem naslovu
www.prokaernten.at
Tam tudi lahko podpipe spomenico tako, da najprej klikne na geslo ,,Eintragen/Vnos" in nato s svojimi podatki izpolni za to namenjena polja.
V	kratkem času so tako do zaključka tega izvoda nabrali že nad 33.000 podpisov. Prosimo rojake, ki imajo dostop do interneta, da se izjavijo za podporo koropkih Slovencev.
		
1 BERI^ ^^^		
prva okrožnica	razmišljanja o	
sedanjega papeža 2	,,bajuklandu"	.... 4
šolska počitniška	lepote slovenske	
kolonija v cordobi .3	zemlje........................	.... 4
Prva enciclika papeža Benedikta XVI. z naslovom Bog je ljubezen
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Na praznik spreobrnjenja apostola Pavla, 25. januarja 2006, ob 12.00 je bila objavljena prva enciklika papeža Benedikta XVI. z naslovom Bog je ljubezen (Deus caritas est). Danannje pojmovanje ljubezni je pogosto zlorabljeno in daleč od krščanskega pomena ljubezni. Sveti oče z encikliko želi prikazati bogastvo krščanskega pojmovanja ljubezni, ki je sestavljena iz različnih med seboj se prepletenih razsežnosti, vse pa odsevajo Božjo ljubezen, s katero je Bog ustvaril svet in človeka. Enciklika je sestavljena iz dveh delov.
Prvi del govori o eni ljubezni, ki je ustvarila stvarstvo in odrešuje človeka. Beseda ljubezen je večpomenska. GrPka kultura je razločevala med erosom (vznesena telesna ljubezen, ki ne izvira iz misli in volje, pač pa človeka preplavi) in agapejem (duhovno razsežnostjo). Krščanstvo je grško razumevanje ljubezni bistveno dopolnilo. Res je, da se je krščanstvo erosu, zreduciranemu zgolj na človeško telo, uprlo, saj človeku jemlje dostojanstvo. Ker je ljubezen obljuba večnosti, je eros potrebno vzgajati, ga prečiščevati in ga pustiti zoreti, da se končno izrazi v vsej svoji veličini.
V krščanstvu sta eros in agape neločljivo povezana in šele skupaj predstavljata bistvo resnične ljubezni. Bog je stvarnik, ki človeka ljubi. Izraelce si izbere za svoje ljubljeno ljudstvo. Stara zaveza njun odnos slika s podobo neveste. Božji eros je hkrati tudi agape — je svobodna, zastonjska in odpuščujoča ljubezen.
Bog je ustvaril človeka in Adam je v raju osamljen. Šele z Evo, svojo pomočnico, je postal v polnosti človek. Eros je položen v človekovo bistvo, zato človek hrepeni po odnosu — enem in dokončno zavezujočem. Ker krščanstvo pozna enega in edinega Boga, tudi človek živi v mo-nogamnem odnosu, saj je Božja ljubezen merilo za človeško.
Jezus Kristus, Božji Sin, se je utelesil — postal je telo in kri. Njegova smrt na križu je zgled radikalne ljubezni in njegova prebodena stran govori o tem, da je Bog ljubezen (prim. 1 Jn 4,8). Evharistija je spomin Gospodove dokončne podaritve. Jezus pri zadnji večerji lomi kruh za vse in združitev s Kristusom hkrati pomeni tudi združitev z drugimi ljudmi — gre za tesno prepletenost ljubezni do Boga in do sočloveka.
Boga moremo ljubiti kljub temu, da je neviden. Njegova ljubezen je v tem, da je nam je dal svojega edino-rojenega Sina v naše odrešenje. Nav-
zoč ostaja v ljudeh, v zakramentih, v Božji besedi, v molitvi in v živih skupnostih verujočih. Ker nas je Bog prvi vzljubil, mu moremo tudi mi odgovoriti z ljubeznijo. Človeška ljubezen pa je vedno nepopolna in nedokončana.
Odnos med Bogom in človekom je zgodba ljubezni, kjer človekova in Božja volja vedno bolj postajata eno. Človek more ljubiti bližnjega zato, ker oba ljubi Bog. Ljubezen med ljudmi pa je mogoča samo iz osebnega srečanja z Gospodom. Kdor se z Njim ne sreča, vseeno lahko živi korektno — toda brez ljubezni.
V	drugem delu enciklike papež spregovori o uresničevanju zapovedi ljubezni do bližnjega. V Bogu utemeljena ljubezen do sočloveka zavezuje vsakega vernika in celotno Cerkev. Prva Cerkev je bila skupnost, v kateri so imeli vse skupno in ni bilo razlik med bogatimi in revnimi. Tudi dia-konska služba je bila postavljena z namenom, da bi poskrbeli za vdove in pomeni konkretno in duhovno služenje potrebnim.
Za Cerkev je služenje ubogim prav tako pomembno kot evharistija in oznanjevanje. V Egiptu so se že v 4. stoletju v samostanih oblikovale t. i. ,,diakonije", ustanove, ki so skrbele za reveže. Cerkev je Božja družina, v kateri nihče ne sme trpeti pomanjkanja. Hkrati pa v moči ljubezni-agape prestopa meje skupnosti. Merilo univerzalne ljubezni je usmiljeni Samari-jan.
V	19. st. se je porodila miselnost, da ubogi ne potrebujejo miloščine, ampak pravičen družbeni red, ki bo vsakemu zagotavljal, kar bo potreboval. Tako služenje ne bo več potrebno. Res je, da mora država vzpostaviti pravičnost in da mora po načelih subsidiarnosti vsakemu zagotoviti nujna sredstva. Razvoj industrije v 19. st. pa je povzročil temeljne družbene spremembe — kapital kot nova moč je bil v rokah peščice, delovne množice pa so bile brezpravne.
Vprašanjem (ne)pravičnih družbenih struktur so se posvečali tudi mnogi papeži (od Leona XIII. do Janeza Pavla II.). Da bi mogli razložiti odnos med pravičnostjo in služenjem, moramo opozoriti na dvoje:
a) Naloga politike je, da zagotavlja pravičen družbeni red, pri čemer pa ne gre zgolj za tehniko vzpostavljanja javnega reda, pač pa za pravičnost. Na vprašanji kaj je pravičnost in kako jo udejanjiti, odgovor daje razum. Toda razum mora biti očiščen vsakega samoljubja in lastnih intere-
sov. V tej točki se politika in vera srečata, kajti vera presega razum in odpira nove horizonte ter more tudi prečistiti razum vseh zaslepljenosti. Cerkev nikakor ne želi prevzeti oblasti državi, želi pa ji pomagati, da bo prepoznala, kaj je prav in bo to tudi uresničevala.
b) Služenje bližnjim najde svoje mesto tudi v najpravičnejš družbi, kajti trpljenje, samota in materialna stiska so del življenja. In današnji človek ne potrebuje birokratske države, pač pa državo, ki bo v skladu z načeli subsidiarnosti podprla iniciative, ki se zavzemajo za malega človeka. In Cerkev je lahko — zaradi Svetega Duha, ki želi človeku pomagati ne le v materialnem, ampak tudi v duhovnem smislu — pobudnica in živa moč.
Verni laiki naj se dejavno udejstvujejo na gospodarskem, socialnem, zakonodajnem, upravnem in kulturnem področju ter naj skupaj z drugimi de ajo za skupno dobro.
Množična sredstva komunikacije so v veliko pomoč pri ozaveščanju stiske bližnjih in omogočajo hitrejše posredovanje (npr. humanitarne pomoči). Izoblikovale so se mnoge oblike sodelovanja krščanskih in državnih inštitucij, ki skrbijo za uboge. Prostovoljno delo je še posebej za mladino odlična alternativa kulturi smrti, saj mladega človeka spodbuja, da podarja sebe.
Imperativ ljubezni do bližnjega je položen v človekovo naravo in se je ohranjal s pomočjo krščanskega izročila. Temeljne značilnosti krščanskega služenja so:
1.	kdor se daje na razpolago za služenje bližnjemu, mora imeti ustrezne strokovne pristojnosti in kar je še bolj pomembno plemenito srce,
2.	dobrodelnost ni nikoli politično ali ideološko motivirana,
3.	izkazovanje ljubezni do bližnjega ni nikoli sredstvo za spreo-bračanje drugače mislečih.
Cerkev sama je služeča in njeni sodelavci se napajajo iz vere: drugim morejo služiti, ker je tudi njim nekoč nekdo že pomagal. Temeljno vodilo pa je, da služenje ni nikoli samo akcija, pač pa odnos.
Pravi služabnik je ponižen, poln zaupanja v Boga tudi takrat, ko se zdi, da je trpljenja na svetu preveč, in je človek molitve. Svetal zgled je takega načina življenja je bl. Mati Terezija.
Vera, upanje in ljubezen so kreposti, ki živijo skupaj. Ljubezen je možna in ljubiti moremo, ker smo ustvarjeni po Božji podobi.
Trinajst let Slovenske škofovske konference
V ponedeljek, 20. februarja 2006 je minilo trinajst let od ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference (SŠK). Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 20. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca.
Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost.
Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter v skladu z Zakoni-
kom cerkvenega prava, statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Po statutu so člani Slovenske škofovske konference vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (odposlanec rimskega papeža) ni njen član.
Slovenska škofovska konferenca trenutno šteje osem članov, ki so: msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof, msgr. Andrej Glavan, ljubljanski pomožni škof, msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski škof, msgr. Metod Pirih, koprski škof, msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, msgr. dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof in msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit. Upokojeni škofje nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika.
Sedanji podpredsednik Slovenske škofovske konference je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran.
Statut med drugim ureja naravo in namene posamezne škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo bolj učinkovito delovanje.
Čeprav se navidezno zadnje čase glavna dejavnost vlade in družbe suče okoli	gospodarskih
vprašanj, političnih odtenkov ne manjka.
Sodni svet ali po argentinsko Consejo de la Magistratura je eno temeljnih zadev, ki ji bo vlada najbolj ta teden naša odgovor. Ko bodo bralci imeli v rokah ta izvod bo že znano, da je bil zakon potrjen. Ze lansko leto namreč so ga pozitivno volili v senatu, to sredo, 22. januarja pa o njem glasujejo poslanci. Namen vlade je bil, da ga bi ga potrdili že lani, a ni imela zagotovljene večine v poslanski zbornici. Ker je ta zakon ustavne narave, mora biti vsaka sprememba potrjena z najmanj polovico glasov celotne zbornice, ne samo prisotnih, to je 129 poslancev.
Ofenziva na duhaldi-zem. Manjkajoče glasove je bilo najlažje najti v taboru, ki ga je še do nedavnega vodil bivši predsednik Du-halde. Govorimo v preteklem času, ker se je Duhal-de dejansko umaknil iz političnega življenja. Ta podatek, ki je bistvene važnosti za ves prihodnji razvoj argentinske politike, ni popolnoma jasen. Morda bodo kdaj znane podrobnosti tega koraka. Duhalde-jev umik je predsedniku Kirchnerju odprl pot do skoraj neomajne oblasti. In v tem umiku ni prave logike in ne odgovarja normalni politični teoriji. Brez pastirja so se ovce razbežale in precejšnje število poslancev, ki pripadajo duhaldiz-mu, je postalo lahek plen vladne ofenzive. Kirchner si je tako zagotovil zadostno število glasov, da uzakoni polemično besedilo. Da se vrnemo k Duhaldeju: pretekli teden se je nenadoma pojavil z zanimivo izjavo v podporo Kirchnerju: „Polom te vlade bi bil tudi moj osebni polom." Kdo razume to v luči grobih medsebojnih očitkov med volilno kampanjo?
Prvi poizkusi. Večkrat smo že omenili, da je vladni pohod v taki meri zmagovit tudi, ker opozicija ne nudi resne alternative. Govorimo predvsem o sredinskih in desnih opcijah, ki so v mnogih pogledih tako odpovedale, da je najbolj bojevita opozicija danes na levo od vlade. Sedaj smo doživeli novost v tem položaju. Guverner province Neuquen Jorge Sobisch in prestolniški poslanec Mauricio Macri sta sklenila, da že 15. marca objavita dogovor o sredinskodesni konfederaciji, ki naj bi tekmovala z vlado na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2007. Ideja konfederacije ni napačna; povezala naj bi stranke obeh veljakov in pritegnila vse pro-vincijske formacije, ki se niso vključile v Kirchnerje-vo Fronto za Zmago (Frente para la Victoria). Obstoja
pa še namen pritegniti kar številne peronistične predstavnike, ki ne soglašajo z levičarsko politiko sedanjega predsednika. A načrt ima nek izvirni greh: v prve pogovore nista vključila stranko Recrear, ki jo vodi Ricardo Lopez Murphy. Murphy je na zadnjih volitvah nastopil v povezavi z Macrijem in čuti to izključitev kot neke vrste izdajstvo. Dobil je sicer povabilo na razglasitev konfederacije, ki bo 15. marca, a že povedal da ,,mene tam ne bo". Noče biti drugorazredni član. Ves načrt tako boleha za staro boleznijo argentinske politike: vedno se osebne koristi postavijo pred ,,narodov blagor".
Grenak papir. Polemika z Urugvajem zaradi papirnic se nadaljuje in tudi stopnjuje. Vladi ne najdeta poti dialoga, protest na rečni meji se pa šri. Od treh prehodov preko mostov na reki Parana sta dva blokirana (Gualegauychu In Colon) in tudi že pri tretjem (Concordia) se pojavljajo težave. Argentina vztraja z mednarodnim sodiščem v Haagu, Urugvaj pa se obrača na Medameriško skupnost držav. Da je mera zapletov polna, ne manjka ideoloških očitkov na obeh straneh.
Škodljiva parkljevka. Ta bolezen argentinskih krav, ki jo tukaj imenujejo aftosa, se je zaenkrat omejila na severni del province Cor-rientes. To le še potrjuje mnenje, da so bolezen ,,uvozili" iz Paragvaja tihotapci živine. Reakcija svetovnega trga je bila takojšnja: prepoved uvoza govejega mesa iz Argentine. Potem pa se je zadeva nekoliko umirila in velik del kupcev, med njimi Evropska Unija, je prepovedal uvoz le iz prizadete province. Tako računajo, da bo v bližnji prihodnosti izvod govejega mesa padel le za 20 odstotkov, kar je dosti manj kot so prvotno računali^— ali se bali.
Še ena sprememba. Od meseca aprila dalje se bo pričela globoka sprememba tudi na področju socialnih podpor, ki jih država na debelo deli. Ob tem je bilo nemalo kritik, ker ni pravega nadzorstva nad to delitvijo, predstavlja priložnost hudega izkoriščanja v politične in druge namene, podpihuje pa tudi že tako razpaseno delomrzje. Podpore za ,,vodje družin" bodo ostale, a od sedanjih 1.400.000 pejemnikov jih nameravajo znižati na 600.000 z dosedanjo podporo 150 pesov (50 dolarjev) mesečno. Nameravajo pa razšriti podporo brezposelnim, pod pogojem da bodo iskali delo in obiskovali izpopolnjevalne tečaje. To podporo, ki jo danes prejema 60.000 ljudi in znaša 300 pesov mesečno, bodo razšrili na 600.000 prejemnikov a le po 225 pesov mesečno. Bo ta podpora bolj pregledna?
SLOVENCI V ARGENTINI
ŠOLSKA POČITNIŠKA KOLONIJA (2)
Zopet v lepi Cordobi!
ANI KLEMEN
V	soboto 7. januarja smo prvič v cerkvi Žalostne Matere Božje zmolili jutranjo molitev (običajno smo molili kar pod milim nebom). Po dobrem zajtrku je sledila ura pporta — softball — nato pa prosto do kosila: lahko so izdelovali ročna dela, igrali odbojko ali pa nogomet — fantovska najljubpa igra.
V	soboto popoldne je nas avtobus peljal naokoli na ogled jeza El Cajon, nato v El Zapato in končno v mesto Capilla del Monte, telefonirati domačim. Marsikatera solzi-ca je tekla otrokom po licih, da smo jih morali voditelji potolažiti in jim vliti korajže. Pa nam je skočil na pomoč obljubljeni sladoled, ki jim je posladkal grenak občutek
Osmopolke pri klepetu
domotožja. Zaradi tega so otroci se toliko bolj vneto nakupovali spominčke za domače. Ko smo se vrnili, nas je lepo presenetila novica o srečnem prihodu dr. Jureta Rodeta. Po vrnitvi so fantje se izkoristili čas do večerje in navduPEno igrali nogomet. Pozno zvečer smo se vsi skupaj namenili na sprehod k potočku, sedli na kamne in v lunini svetlobi sem jim pripovedovala tri vznemirljive slovenske pravljice, ki naj bi preizkusile junaptvo mladim^ Pa izgleda, da je nekatere spanec prej premagal!
Nedelja 8. 01. 06: prileglo se je spati do 9. ure, pol ure več kakor običajno. Danapnji dan je bil namenjen počitku. Malica je bila dnevu tudi primerna: dobre ,,facture" z mlečno čokolado ali kavo. Po njej pa prosto do 11., pol ure pred sv. mapo, ko smo se zbrali v cerkvi, da smo vadili mapne pesmi. Predvidevali smo argentinsko mapo, saj je ta bila mipjena za prpe občestvo. Končno domačinov ni bilo, zato je mapa lahko potekala skoraj vsa v slovenskem jeziku.
Popoldne smo se zabavali s tombolo v hladni senci sadovnjaka. Vsak otrok je bil deležen igrače. Po malici smo krenili proti San Estebanu, kar po poti stare železnice. Nekateri so se skorajžili v vodo v občinskem bazenu, drugi pa sedli na travo in se zabavali z igrami in klepetom. Pred večerjo je bil se čas za nogomet, po večerji pa za namizne igre.
Znova ponedeljek, 09. 01. 06: preizkusili smo nape
Ročno delo v delavnici: izdelava lutk
spretnosti v hoji s Cabeza del soldado na Mastil. Po treh urah dolge in za nekatere naporne hoje smo srečno dospeli do Mastila, nato pa v eni uri navzdol do Los Cocos. Za plačilo smo se namenili na občinsko kopalipče v Los Cocos, a zopet smo naleteli na skoraj prazen bazen, ki so ga peIe začenjali polniti! Pa vendar je ta bazen tako velik, da čeravno je bilo na videz malo vode, je ta segla do pasu, v najglobljem delu pa celo do vratu, zato nam je bilo pe toliko bolj primerno, da smo se lahko brez skrbi kopali. Ob dveh popoldan smo žejni in lačni komaj dočakali kosila, ki ga je nam g. Tomaž pripeljal iz Doloresa. Ko smo nape prazne želodce potolažili smo preživeli ves popoldan v vodi, kar do pestih, ko se je prilegla tudi dobra malica. Nato pa zopet v vodo dokler ni pripel avtobus in nas odpeljal nazaj v Hanželičev dom. Po večerji so neutrudljivi voditelji pripravili se nočne igre. Utrujeni otroci so rade volje p i k počitku ob pol enajstih. Je kakpen dvom da bazen utrudi?
V torek 10. 01. popoldne je bilo hladno in oblačno, zato smo se namenili v Capilla del Monte, si tam ogledali farno cerkev, posvečeno Antonu Padovanske-mu, nato pa pi na kmetijo ,,Gran-ja Casablanca" na ogled živali in rastlin. Razlaga različnih oddelkov je nam zavzela kar ves popoldan. Otroci so radovedno poslupali razlago, pe bolj pa jih je privlačil osebni stik z živalmi, kadar so pazniki to dovolili. Pred večerjo smo se udeležili sv. mape, po večerji so pa otroci imeli izjemno dovoljene, da so gledali nogomet na televiziji. Ob pol enajstih so po večerni molitvi pi ubogljivo spat.
Sreda 11.01 - Končno je pripel dan, z najzahtevnejpo točko programa: celodnevni izlet v Dique Los Alazanes.Vsi smo zaspali in preslipali budilko, ko je zvonila ob pestih zjutraj! Pridružil se nam je že znani vodič Jorge Gonzalez, ki smo ga najeli, da nam bi zagotovil srečno pot do cilja. Ob 8:30 smo začeli hojo in dospeli do jeza ob 12:30. Pot smo nadaljevali pe do malega jeza, kjer smo kosili kar je vsak nosil s seboj. Bolj korajžni so potem skakali v mrzlo vodo. Otroci so se izkazali kot dobri pepci. Tudi vodič jih je pohvalil. Kakpen spodrsljaj sem pa tja ni zagrenil veselja nikomur. Toda jutranji oblačen dan se je opoldne zjasnil in sonce je lepo žgalo, ko smo se ob treh začeli vračati. Ko je vročina malo bolj pritiskala smo se kar lepo ohladili z
mrzlo vodo reke Los Alaza-nes, katero smo na poti vsaj enajstkrat prečkali. Ob pov-ratku v La Toma smo žejni in utrujeni z užitkom popili hladne pijače, nato pa hitro na avtobus, ki je pripel po nas ob pestih. Dneva pe ni bilo konec: ob sedmih so se otroci porazdelili po skupinah za zbor slovenpčine. Zelena, oranžna in modra barva so zopet tekmovale v znanju jezika. Po tekmi se je prilegla dobra večerja, po njej pa kratek nočni sprehod in ^ nogomet!
V četrtek 12. 01. smo se
zbudili s slabim vremenom. Toliko je le vzdržal, da smo lahko po malici do poldne-
Skupinska slika na terrazi v Los Cocos Park
va izpeljali predvideno likovno tekmo. Otroci so se posedali nasproti bele kapelice Žalostne Matere Božje, da bi narisali njeno pročelje. Najboljp sliki sta bili nagrajeni: za vipo skupino je prvo mesto osvojila Viktorija Kociman, za nižjo skupino pa Pavli Smole. Čestitamo! Dovolite mi naj pohvalim vse udeležence, saj so res lepo narisali in pobarvali cerkev, da nam je bilo težko izbirati samo po eno sliko. Pred kosilom smo se lahko udeležili sv. mape, po kosilu pa je tako lilo, da ni bilo za nikamor. Zato so otroci zopet izrabili priložnost za gledanje druge nogometne tekme in filma na televiziji v delavnici, medtem ko so nekateri nadaljevali z ročnim delom. Po oddaji so jim voditelji pripravili pe nekaj iger in dali navodila, naj vsaka soba pripravi eno točko za zvečer, ki naj bi bil poslovilen. Kres je odpadel zaradi dežja, toda po večerji smo se zadržali v prostorih jedilnice in tam pripravili oder za nastop. To smo se nasmejali: tako posrečene so bile vse točke brez izjeme! Srečanje smo izkoristili tudi za izmenjavo mnenj o koloniji. Ob 23.30 smo zaključili srečanje z molitvijo in razpi spat, z izjemo osmopolcev, ki so prosili dovoljenje, da so se lahko dalj časa pogovarjali. Razpi so se ob pol dveh, voditelji pa ^ Bog ve kdaj!
Nastopil je zadnji dan kolonije, petek 13.01. Joj, kako čas prehitro teče! Je mogoče, da se je konec tako hitro približal? Po malici smo nakazali, naj slednjič pospravijo prostore in spravijo v prtljago že vse, kar ne bodo več uporabljali. Nato naj bi se zbrali v delavnici vsi, ki so morali dokončati ročna dela, ostali so se lahko udeležili pporta. Po okusnem kosilu smo nekateri pi do pokopalipča, drugi pa nadaljevali z nogometom. Poslovili smo tudi Tomaža, ko ga je pripa iskati mama, da bi nadaljeval počitnice v Alta Graciji. Krona dneva je bila zahvalna sv. mapa, ob pestih pa zgodnja večerja po kateri smo imeli pe dve uri, da smo pospravili vse in pregledati prostore. Kakor pridne mravlje smo znesli vso prtljago na avtobus, ki se je že na vse zgodaj zjutraj pripeljal v Dolores. Ob 20:30 smo se odpeljali. Kar težko smo zapupčali kraj bivanja teh nepozabnih počitnipkih dni v Hanže-ličevem domu. Mnogi so se ločili s pogumnim ,,na svidenje prihodnje eto", toda osmopolci so se s težkim srcem zavedali, da je ta kolonija bila za njih poslovilna. Še temno nebo se je s sivim oblakom pridružilo naP žalosti.
Skupina voditeljev, Emi, Cecilija, Marjana, Andrej, Pavel in Ani, je sklenila roke za poslednjo sliko. Vračamo se obogateni z izkupnjami letopnje kolonije in z mirnim srcem, da je ta srečno potekla.
Kot voditeljica letopnje kolonije v Cordobo se zahvalim vsem, ki so omogočili srečno izvedbo. Najprej Rantovi družini, ki je tako lepo skrbela za postrežbo in prostore bivanja, pa za vse dodatne usluge in nasvete. Prelatu Dr. Juretu Rodetu, za čas ki ga je nam posvetil, da smo bili deležni slovenske svete mape in imeli priložnosti za spoved. Predsedniku odbora doma Dr. Hanželiča, ki nam vsako leto posreduje ta lep počitnipki prostor. G. Lojzetu Rezlju, predsedniku odbora krovne organizacije Zedinjene Slovenije, ki vsako leto prevzame na skrb za organizacijo kolonije.
Najleppa hvala gospe Tonči Vesel in Tonetu Mizeritu za vapE prizadevanje!
Lepo se zahvalim pe Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da nam je z denarno podporo omogočil izvedbo kolonije in vožnjo nekaterih otrok, ki bi se drugače ne mogli udeležiti kolonije.
Globoko prepričana se zahvalim Bogu in božji Materi Mariji, da se je pod njunim varstvom nape delo uspepno razvilo in da se je kolonija srečno vrnila.
(Konec)
To je bilo zabavno ko smo se močili!
SLOVENIJA MOJA DEŽELA
Hodil po zemlji sem napi^
Do pred enim letom je v napem tedniku Svobodna Slovenija izhajal kratek pregled slovenske zgodovine. S tem so bralci dobili sliko o razvoju Slovencev kot narod, od naseljevanja pa vse do danapnjih dni. Ta pregled je izhajal tudi v npanračini, da ga lahko berejo naP tukajpnji prijatelji, sorodniki in v mnogih primerih, naP otroci. V načrtu je, da bo iznsl v obeh jezikih, kot samostojna bropura.
Nato je pa bila predlagana ideja, da bi izhajal tudi opis dežele nansga izvora, nje pokrajine, kraji in zanimivosti.
To bomo poskupali izpeljati letopnje leto.
Kaj je Slovenija?
Kadar si zastavljam kakpno temo pisanja in izbiram primerne besede za naslov, imam navado, da pogledam v slovar kako jih v njem razložijo v različnih možnih pomenih, ki jih lahko imajo.
Vzel sem torej Slovar slovenskega knjižnega jezika, četrta knjiga: Preo - Š, in začudeno ugotovil, da beseda Slovenija ne spada v slovenski jezik, saj na strani 753 za besedo ,,slovapki" sledi beseda ,,slovenika"; in ker je v abecedi ,,j" pred ,,k", napa ljuba Slovenija izpade.
Ker sem pa o Sloveniji toliko slipal, se tam tudi rodil in jo v zadnjih desetletjih tudi večkrat obiskal, se nisem vdal in sem pogledal v Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1976. Tu sem imel več sreče, saj na strani 894 stoji:
Slovenija - z malo začetnico - : prva slovenska sorta breskve, za tem pa Slovenija - z veliko začetnico - (končno!): socialistična republika na s.z. S.F.R. Jugoslavije, i.t.d. Leksikon sem torej odložil, saj je že prijatelj Tine pisal o napi prazgodovini.
Sem pa prepričan, da Slovenija obstoja, tudi če je ni v slovarju, saj že od pamtiveka poslupam pesem: ,,Slovenija, moj mili dom ...", na napih prireditvah pa stihe argentinskega Marka: „Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj ..." in se v meni nekaj
zgane, tudi če samo dohitim avto, ki ima nalepko SLO.
,,Hodil po zemlji sem napi in pil nje prelesti", je zapel pesnik in pa "Lepa si zemlja slovenska in blagor mu, komur plodip ..."
A Slovenija ni samo čustvo, domotožje, sanje, nostalgija, ampak konkretna dežela, napa domovina in domovina narah prednikov, katere lepote in značilnosti bomo letos opisovali in spoznavali, v kolikor jih pe ne poznamo.
Ker pa nisem izvedenec ne v zemljepisu in ne v kulturni zgodovini ozemlja Slovenije, bom uporabljal za opise različne vire in iz njih povzemal to, kar se mi bo zdelo za nas zanimivega.
Povabljeni ste tudi bralci, da te opise dopolnjujete z lastnimi vtisi in opazovanji.
Ker opisovanje ne bo izvirno, razen kakpna pripomba, se mi ne zdi prav, da bi ga podpisoval (Uredniptvo meni nasprotno, zato hočep-nočep gre podpis — op. ur.). Tudi s psevdonimom ne^ saj s psevdonimi že od vsega začetka nisem imel sreče. Ze v dijapkih letih, ko sem v Rožmano-vem zavodu v Adrogue pisal ,,Zavodarja", so mi psevdonim ,,Zamizoseski" takratni bogoslovci - sedaj že zlatomapniki - črtali, ker so pod tem imenom razumeli čisto nekaj drugega, kot jaz v tistih letih.
Franci Markež
Cukjati v Vatikanu
V spomin ge. Lojzki
Predsednik državnega zbora France Cukjati se je udeležil avdience predsednikov parlamentov ptirih srednjeevropskih držav pri papežu Benediktu XVI.
Ta se je v pogovoru s predsedniki parlamentov Slovenije, Avstrije, Slovapke in Madžarske posvetil predvsem procesu evropskega združevanja in evropske ustavne pogodbe. Štirje predsedniki pa so se nato v rimski palači Monte-citorio srečali pe s predsednikom italijanske poslance zbornice Pierom Ferdinandom Casinijem.
Pet predsednikov parlamentov se je strinjalo, da tiste države, ki so na referendumih zavrnile ustavno pogodbo, tega niso storile zaradi njene vsebine, zato te nima smisla spreminjati.
Menili pa so, da bi bilo potrebno razmisliti o dodatnem protokolu, ki bi razrepil pe odprta vprapanja prihodnje ureditve EU. Po Cukjati-jevih besedah je potrebno postopno oblikovati enotno stalipče do tega problema, saj bo sicer težko najti repitev zanj.
Kot je povedal Cukjati, se je Benedikt XVI. sicer z zanimanjem seznanil z delom SEP in pe posebej podprl njegovo delovanje na področju približevanja balkanskih držav Evropski uniji. Papež je poudaril, da Evropa ne more obstajati brez solidarnosti ter socialnih, humanih in krpčanskih vrednot.
Predsedniki parlamentov so po avdienci pri papežu obiskali pe grob pokojnega papeža Janeza Pavla II.
Zanimivo, kako človeku pridejo v spomin dogodki, ki so vezani na določene osebe. Osebe, ki jih že dolgo ni videl ali srečal, skoraj pozabil nanje (ojos que no ven, ...).
Ob branju vesti, da je umrla ga. Lojzka Čeč, so se mi osvežili nekateri spomini nanjo, čeprav zdaj, ko naj bi te spomine vrgel na papir, ne najdem nič takega, izrednega, kar bi bralcu lahko kaj več pomenilo. Velikokrat imajo tovrstni spomini bolj osebno, subjektivno vrednost, ki je žal ne morep ali pa ne znap posredovati drugim.
Gospo Lojzko sem spoznal, ko sem v tiskarni Vilko bil za linotipom, med zlaganjem in paketiranjem napega tednika ali pa med korigiranjem. Spoznal sem jo kot veselo, tudi nagajivo gospo.	Danes
premipljam, da tudi njej ni bilo lahko prežvečiti tujine, se v novih krajih priučiti neznanega jezika in ga izgovarjati z značilnim srednjeevropskim izrekom. Kljub temu je znala osebe, ki so prihajale v tiskarno, spraviti v dobro voljo s svojim veselim značajem.
Da je bila nagajiva, sem omenil. Ne ,,žleht" — nagajiva v dobrohotnem pomenu, ko je koga podražila, ga podžgala, da je ,,oživel", morda tudi vrnil milo za drago, v veselje vsej družbi. Nap pokojni ured-
nik in vzornik Jopko Kropelj je kar poskočil, kadar je slipal govoriti o njegovem ,,zelju", nanapajoč se na Svobodno Slovenijo. Pa ni bilo nič omalovažujočega v teh besedah; kje pa, saj tudi ona spada med dobrotnike napega tiska! - Da, dobrota je bila tudi ena izmed vrlin, ki jo je pridno gojila.
Ne vem, če se je v njenih žilah pretakalo kaj kmečke krvi. Morda se motim, a po tem, kako rada je bila na ,,pampi", v Villa Udaondo, s kakpnim veseljem se je že v zatonu svojega življenja lotevala vsa-
kovrstnih del pri urejanju hipce in vrta, bi si kar upal kaj takega misliti.
Kot pe mnoge druge, bi tudi ona lahko zapisala marsikatera zanimiva doživetja v knjigo Moja zgodba. Zal je odnesla s seboj marsikaj, kar bi mi hoteli poslupati ali brati. Tisti, ki smo jo poznali, se je bomo radi spomnili.
GB
BRALI SMO
Razmipljanja o „Bajukiandu^
BOJAN GROBOVŠEK
(1)
V publikaciji „Zelena pika", ki je sobotna priloga Dnevnika, je pod gornjim naslovom v dveh nadaljevanjih (3. in 10. decembra 2005) izpel članek, katerega avtor je bivpi veleposlanik Republike Slovenije v Argentini. Ker članek obravnava napo skupnost, pa tudi zaradi zanimivih opazovanj avtorja, ga bomo v celoti (v nadaljevanju) objavili v napem listu.
,,Slipm, da odhajap v Bajukland", je nekdanja sopolka pred nekako ptirimi leti pozdravila soprogo. Bilo je malce porogljivo, zbadljivo pa skoraj istočasno skoraj svareče. Z Bajuklandom je seveda mislila Argentino, asociranje Argentine s priimkom Bajuk pa je bilo pred ptirimi leti toliko bolj aktualno glede na takrat nedavno minulo vlado premiera Bajuka, katerega prihod na čelo vlade so spremljali komentarji o dejstvu, da je zrasel v Argentini.
Ah, ta Argentina, ime in pojem mnogih asociacij. Dežela tanga, gauchov, slastnih govejih zrezkov ter seveda Eve Peron in Maradone. Dežela nekoč bahatega bogastva, o čemer pričajo razkopne palače in proke avenije Buenos Airesa. In dežela cikličnih kriz, od katerih se vedno nekako opomore, villas miserias, argentinski slumi pa so po vsaki čudežni gospodarski ozdravitvi bolj polni. In seveda Argentina kot sinonim emigrantskih usod. Od svetovno znanih literatov sta se kot emigranta v Borgesovi Argentini za nekaj časa znapa tudi med drugimi Witold Gombrowicz in pilot-literat Saint Exupery, ki so mu v deželi pampe za nekaj časa in bolj neuspepno zaupali letalsko popto. O usodah emigrantov ob reki Parana sta pisala Graham
Greene in France Bevk. V Argentini sta se znapa Bevkov Lukec in njegov pkorec.
Seveda pa Bajukland soprogine sopolke ni bila Argentina vseh slovenskih emigrantov, ki so bili v več valovih in v raznih obdobjih odhajali in prihajali v Argentino. Mislila je na specifično Argentino, kamor so bili odpi ,,ta beli". Porogljivi in obenem svareči ton soprogine sopolke iz ,,rdeče družine" pa bi se dalo prevesti v ,,me zanima kako se boste znapi vi, ki zanje gotovo veljate, da ste rdeče družine, med tistimi ^tistimi, no, ja, saj vemo".
V tisto specifično Argentino je po drugi svetovni vojni odpo na tisoče Slovencev, ki so pred tem nekaj let preživotarili v begunskih taboripčih v Avstriji in Italiji. Bili so preostanek množičnega eksodusa, ki se je bil maja 1945 odpravil preko Karavank, mnogi od njih v globoki zmotni veri, da se bodo s pomočjo zahodnih zaveznipkih tankov vrnili v Slovenijo in pometli s komunisti. Na tisoče od njih, ki so bili v domobranskih uniformah, se jih je brez orožja z britansko „pomočjo" res vrnilo v Slovenijo, kjer jih je nova oblast na hitro pomorila.
,,Pa mislite, da bi se Vap starp in prastarp odločili za odhod v Argentino, če bi bolje poznali zgodovino argentinskih
cikličnih kriz in argentinske politične nestabilnosti?", sem nekoč v enem od slovenskih domov v Buenos Airesu povprapal skupino simpatičnih in za razgovor odprtih potomcev prve generacije povojnih političnih emigrantov. Sledila sta smeh in odločno zanikanje. Vse skupaj je zvenelo kot nekakpen: ,,Za Božjo voljo, seveda se za kaj takega ne bi odločili, če bi Argentino, o kateri niso vedeli prav nič, poznali ^ Sicer pa, kar je bilo, je bilo, sedaj smo tukaj doma, tam daleč pa je Slovenija, ki je tudi napa domovina".
Tako predstavniki mlajpe generacije in spropčeni potomci slovenskega politično-emigrantskega ljudstva, ki je po drugi svetovni vojni pripo v Argentino. Ob takpni reakciji sogovornika prime skupnjava z ugotovitvijo, da je bila odločitev o odhodu v Argentino napaka slovenskega emigrantskega vodstva. Še ena v nizu ptevilnih napak tim. slovenskega nepartizanskega tabora tja od 1941 dalje, storjenih v za Slovenijo in Slovence tako usodnih trenutkih!? Medsebojni očitki o napakah, storjenih tja od 1941 in dalje so bili dolga desetletja zavestno in nezavestno prisotni v političnem življenju slovenske politične emigracije. Očitke se je izgovarjalo potiho, pometalo se jih je pod preprogo, nato zopet potiho izgovarjalo, vendar vztrajno. Po slovensko pač. Tako značilno slovensko.
In kdo sem jaz, rojeni 1949, da sodim o tem? ... Sodijo naj zgodovinarji in zgodovina. Naj sta bila Argentina in Juan Peron takpna ali drugačna, dejstvo ostaja, da je bila takrat Argentina edina država, pripravljena sprejeti cele družine in ne le mlade in po možnosti neporočene posameznike kot je to sicer bila politika ostalih imigracijskih držav.
So tej imigracijski politiki Argentine
botrovala odločna antikomunistična nagnjenja argentinskih elit in Peronove medvojne simpatije do sil osi, zaradi česar so se bila na stežaj ali pa kar na proko odprla imigracijska vrata tudi tistim, ki jih je bila tragika druge svetovne v Evropi in državljanske vojne doma pahnila v dejansko ali tako imenovano kategorijo kolaboracije? Resnične, polresnične in občasno za Hollywood prirejene zgodbe o Argentini kot pribežalipču nempkih, italijanskih in ustapkih zločincev, s katerimi slovenska politična emigracija praviloma ni hotela imeti nikakrpnega opravka, vzpodbujajo odgovor v smeri pritrditve. Po drugi strani pa zopet drži, da je v Argentino, kjer živi največja judovska skupnost v Južni Ameriki, že pred vojno pa tudi po vojni emigri-ralo mnogo Judov in republikanskih Špancev. In prav logično je bilo, da je bila Argentina, zdaleč najbolj evropska in zdaleč najbolj bogata država v J. Ameriki, takrat med ciljnimi državami vseh evropskih emigrantov iz od vojne opustopene Evrope.
Nekateri menijo, da bi bilo prav, da se Slovenija Argentini simbolično oddolži za to, ker je bila skozi desetletja sprejemala na tisoče slovenskih političnih, napol političnih ali pač ekonomskih emigrantov. Še toliko bolj ker je v Argentini v nekaj mest z ulicami ali trgi, poimenovanih po Sloveniji, okoli patagonskih Bariloč pa kar nekaj vrhov in plezalnih poti s slovenskimi imeni. Pred leti je sredi Ljubljane Leninov park sicer uspelo preimenovati v Argentinski. Pri doprsnem kipu argentinskega in južnoameripkega narodnega junaka Joseja San Martina, ki ga je argentinska država poklonila, da bi eventualno stal nekje v Ljubljani, pa se je zataknilo.
(Dalje prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PROSIMO, POPRAVITE
V	prejpnji ptevilki napega lista smo na tem mestu objavili vest o stoletnici Simona Gregorčiča. Napačno je pisalo, da je obletnica rojstva, ko v resnici obhajamo stoletnico smrti. Prosimo, popravite!
NIHČE SE NI ZGRAŽAL
Neznani storilci so na ozemlju katolipke župnije Blaženega Antona Martina Slompka v Velenju požagali ptiri-metrski lesen križ, ki so ga postavili na mestu, kjer župnija načrtuje gradnjo nove cerkve. Podobno dejanje se je zgodilo tudi v noči na ponedeljek, 6. februarja, ko je bil s strani objestnežev na dvoripču samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju uničen kip Device Marije z Jezusom. — Ker so to simboli krpčanske vere, nje verniki pa ne požigajo in razgrajajo kot muslimani, se tudi nihče ni zgražal nad tovrstnim vandalizmom.
PRVI V REGIJI
Največja bonitetna hipa na svetu DunČBradstreet v februarskem poročilu ohranja Slovenijo trdno na prvem mestu v regiji, rating pa ima pe naprej znak rasti. Prvo mesto si Slovenija deli s Slovapko, vendar ta nima indikatorja za rast. Analitiki pe ocenjujejo, da z vstopom Slovenije v evroobmočje ne bo težav, sicer pa je opaznejpa sprememba v regiji tokrat izboljpanje ratinga Hrvapke.
REZERVE IN DOLG
Slovenske devizne rezerve so konec novembra lani znapale 8,6 milijarde evrov in so bile za 10,3 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države. Ta je konec lanskega novembra znapal 18,9 milijarde evrov, je razvidno iz januarske ptevilke Biltena Banke Slovenije.
MARIJANA LIPOVŠEK V MARIBORU
V	mariborski dvorani Union sta na večeru samospevov ob prazniku zaljubljenih nastopila slovenska operna diva Marijana Lipovpek. Lipovpkova velja za eno najboljrah koncertnih pevk. Spoptovana je kot tenkočutna ter kulti-virana interpretka samospevov, oratorijev in kantat. Mariborčanom se je predstavila z deli Gustava Mahlerja, Franza Schuberta, Josepha Marxa in Uropa Kreka, na klavirju jo je spremljal ameripki pianist Anthony Spiri.
OB NEDELJAH (ZAENKRAT) SPET ODPRTO
V	Emoni obala so z odločitvijo ustavnega sodipča, da ugodi njihovi pritožbi in začasno zadrži izvajanje zakona o trgovini v delu, ki omejuje delo trgovin z nujnimi življenjskimi potrebpčinami, zadovoljni. "Odločitev sodipča omogoča, da bo vseh 14 trgovin Noč in dan po Sloveniji delalo nemoteno," je dejal predsednik uprave Emone Obala Alep Škraba.
PREDSEDNIK DRŽAVE IN PREDSEDNIK GIBANJA
Gibanje za pravičnost in razvoj predsednika države Janeza Drnovpka je na upravni enoti v Ljubljani vložilo zahtevo, da se registrira kot druptvo. Zahtevo je kot ustanovitelj gibanja podpisal Drnovpek.
PO SVETU
PRIHODNJI STATUS KOSOVA
Na Dunaju sta se za zaprtimi vrati sepi delegaciji Beograda in Priptine. Glavna tema dvodnevnega sestanka, ki pomeni tudi uradni začetek pogajanj o prihodnjem statusu Kosova, pa je bila decentralizacija oblasti v pokrajini. Ta je ključnega pomena za opredelitev prihodnjega statusa Kosova, zlasti ker naj bi v največji možni meri zagotovila varstvo manjran. Po poročanju srbskih in priptinskih medijev, se izhodipča obeh prizadetih strani močno razlikujejo, svoje poglede na to vprapanje pa ima tudi mednarodna skupnost. Medtem pa so se na sestanku predsednika srbskega parlamenta Predraga Markoviča in vodij poslanskih klubov dogovorili, da bo napovedana skuppčinska seja o Kosovu prihodnji ponedeljek, 27. februarja. Na dnevnem redu bo poročilo o poteku pogajanj o prihodnjem statusu pokrajine.
IRANSKI JEDRNI PROGRAM
V Moskvi so se začeli rusko-iranski pogovori o spornem iranskem jedrskem programu. Osrednja tema je ruski predlog, po katerem bi iranski uran bogatili v Rusiji. To naj bi predstavljalo zadnjo možnost za Iran, da razjasni pomisleke glede svojega jedrskega programa pred zasedanjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo 6. marca. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem dejal, da ima Rusija omejena pričakovanja, vendar pa bodo storili vse, da se razmere ne bi pe bolj zaostrile. Ob tem pa je iranski zunanji minister Manuper Motaki po srečanju z belgijskim zunanjim ministrom Karlom De Guchtom v Bruslju dejal, da je obdobja groženj konec in da je pe čas za kompromis o iranskem jedrskem programu. Poudaril je, da si Teheran prizadeva za miroljubno reptev in da je
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Radio del Estado bo v nedeljo 4. marca t.l. prenapal od 12.30 — 13.30 koncertni spored. Ob tej priložnosti bo zapel nekaj slovenskih pesmi tudi slov. rojak g. Angel Hrovatin, doma iz Bripčk pri Trstu.
OSEBNE NOVICE
Poroka. Dne 7. februarja t.l. sta se poročila v župni cerkvi sv. Jožefa v Lanusu g. Jože Adamič in gdč. Jožefa Zajc, ki je pripa v Argentino nekaj dni pred poroko iz Žalne na Dol. Poročne obrede je opravil kaplan g. Janez Malenpek, za priči sta pa bili: ženinu njegov brat France, nevesti pa g. Lojze Urbanč. Čestitamo in želimo mnogo sreče ter božjega blagoslova.
V bolnipnici Fernandez v Buenos Airesu, kjer je hipni kaplan g. Jože Koraček, se je dne 16. februarja podvrgel operaciji na želodcu ugledni nap rojak g. Jože Glavič iz Lourdesa. Operacija je uspela ter bo bolnik lahko kmalu zapustil bolnipnico. G. Glaviču, napemu naročniku in zavednemu rojaku, želimo skorajpnjo popolno ozdravitev.
RAMOS MEJIA
Preteklo nedeljo — 19.II.56 — nam je krajevni odbor Druptva Slovencev priredil lep prosvetni večer. Udeležba je bila lepa, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega prostora. Slov. cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia je pod vodstvom svojega pevovodje g. Gabrijela Čamernika ubrano zapel tri pesmi in sicer Pot v polo, Oglar in Zdravico. Nato je govoril g. Avgust Horvat o gospodarski in socialni zgodovini Argentine. Kot zadnja točka je sledila veseloigra ,,Goreča ljubezen", ki jo je napisal g. Jože Vomber-gar, režiral pa g. France Hribovpek. Poleg režiserja sta pe igrala gg. Izidor Kastrevec in Janez Mehle. Vsi so svoje vloge podali zelo naravno in lepo, znak, da kljub gledalipkemu mrtvilu zadnjih let igralski talenti pe živijo med nami in so tudi voljni nastopiti. Vsi udeleženci so se zadovoljni vračali na svoje domove. Upamo, da bo krajevni odbor DS v Ramos Mejia v kratkem pripravil drugi prosvetni večer.
Svobodna Slovenija, pt. 8. 23. februarja 1956
SLOVENCI IN ©PORT
pripel v Bruselj v upanju na nove predloge in zamisli, ki bi temeljile na dveh uravnoteženih vidikih: dolžnostih in pravicah.
HAMAS NA VLADO
Palestinsko gibanje Hamas je za novega premiera predlagalo Ismaila Hanijo. Imenovanje Hanije, ki velja za pripadnika Hamasovega pragmatičnega krila in ima dobre delovne odnose z doslej vladajočim gibanjem Fatah, je bila sicer pričakovana. V Ramali pa je zaprisegel novi palestinski parlament. Slovesno zaprisego je vodil palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je takoj zatem Hamasu tudi podelil mandat za sestavo nove vlade. Za predsednika parlamenta je bil izbran Hamasov poslanec Aziz Duvejk. Izraelska vlada pa je zamrznila prenos denarja palestinskim oblastem, ki ga mesečno nakazuje od pobranih carin in davkov in ki mesečno znapa 50 milijonov dolarjev. Ministri so tudi pozvali mednarodno skupnost, naj ustavi pomoč palestinskim oblastem, čeprav so zagotovili nadaljevanje človekoljubne pomoči.
KATALONCI DEMONSTRIRAJO
V Barceloni so potekale množične demonstracije, na katerih je več kot 100.000 ljudi pozivalo k večji avtonomiji Katalonije. Udeleženci so izrazili svojo podporo statutu o okrepitvi avtonomije za to ppansko pokrajino, ki ga je katalonski parlament sprejel septembra lani. Katalonija se trenutno pogaja z vlado o razraritvi avtonomije. Sporni pa sta njeni zahtevi po priznanju katalonskega naroda in razpritvi pristojnosti v finančnih vprapanjih. Sobotnih demonstracij se je po podatkih organizatorjev udeležilo celo milijon ljudi, medtem ko je policija poročala o 125.000 demonstrantih.
NAJVIŠJA STA JE ŽEMLJA IN SREBOTNIK
Na svetovni mopki tenipki računalnipki lestvici entry ATP ter na tekoči lestvici leta champions race pe naprej vodi Švicar Roger Federer. Najvipje uvrpčeni Slovenec na lestvici pe naprej ostaja Grega Žemlja, ki je izgubil dve mesti in je 336. - Belgijka Kim Clijsters pe naprej vodi na ženski tenipki lestvici WTA, najboljpa slovenska tenipka igralka Katarina Srebotnik pa je napredovala za eno mesto in je zdaj 27.
KATANEC SPET NA KLOPI
Upravni odbor Nogometne zveze Makedonije (FFM) je v četrtek, 16. februarja, Srečka Katanca uradno imenoval za novega makedonskega nogometnega selektorja. Pogodbo je podpisal za dve eti. Makedonija je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2008 v skupini s Hrvapko, Rusijo in Estonijo. - V zadnjem letu so Katanca omenjali kot resnega kandidata za prvega strokovnega moža Hrvapke, Gruzije, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov in Katarja, na koncu pa se je odločil prevzeti makedonsko nogometno reprezentanco. Katančeva letna plača naj bi znapala 120.000 evrov, FFM pa mu je obljubila dodatno nagrado v primeru uvrstitve na zaključni turnir.
LAŠČANI KUPUJEJO
Koparkarje Pivovarne Lapko je minuli konec tedna okrepil srbski koparkar Bojan Obradoviž. Trener slovenskih pokalnih podprvakov Bopko +okiž pa poudarja, da sprehoda po igralski tržnici pe ni konec. Čeprav Lapčani že polne ptiri mesece niso zabeležili zmage v ligi Goodyear, pa je dal zaključni turnir pokala Slovenije le slutiti, da se moptvo iz Treh lilij počasi pobira. Izkupeni trener +okiž, ki je na Štajersko pripel med sezono, je prepričan, da bodo "pivo-varji" do končnice prvenstva že izoblikovali pravo in konkurenčno moptvo.
ULE NOVI PRVAK
Kljub odsotnosti nekaterih tekmovalcev, ki so letopnje cilje podredili nastopom v poletni sezoni, ko jih čakata tudi dve svetovni prvenstvi, je bilo državno prvenstvo v paraskiju zelo zanimivo, naslova državnega prvaka pa se je veselil UropUle, član lepkega kluba ALC. Sedemindvajsetletni Kranjčan je imel veliko prednost že po dveh tekmah veleslaloma, saj je obe vožnji opravil najboljpe, tako da je znapala prednost pred skoki na cilj kar 22 cm. Tudi pet skokov, ki sicer niso njegova paradna disciplina, je opravil z odliko in tako na domačem prestolu nasledil Uropa Bana.
OSEBNE NOVICE
Krst
V	soboto, 11. februarja, je bil krpčen v cerkvi Inmacu-lada Concepcion de Mar^a v Moronu, Ian Luna Praprotnik, sin Marjana in Veronike roj. Pograjc. Botrovala sta Valerija Pograjc in Andrej Zarnik. Krstil je g. Janez Pintar.
Srečnim star vem iskreno čestitamo!
Poroki
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj sta se 18. februarja poročila Monika Klarreich in Gustavo Janežič. Za priče so bili Alberto Klarreich in Silvia Dimnik ter Andres Janežič in Silvia Dimnik. Poročal je prelat Dr. Mirko Gogala.
Prav tako v slovenski cerkvi Mariji Pomagaj sta se 19. februarja poročila Pavlinka Vombergar in Alejandro Pauli-se. Za priči so bili arh. Jure Vombergar in Marjeta Debeljak ter Juan Paulise in Mar^a Ravalle. Poročil ju je pbro. Juan Jose Cecig.
Srečnim novoporočencem iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
Dne 16. februarja je Marija Cecilija Markež dokončala ptudije na Katolipki univerzi v Buenos Airesu in prejela naslov Licenciada en Administracion de Empresas.
Čestitamo in želimo obilo poklicnih uspehov!
Umrli so
V	Logatcu-Sloveniji Marija Maček (78); v San Miguelu Viktor Lazar (48); v Caserosu Monika Slavič (48). Naj počivajo v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Ani Klemen, Ema Marupič, Franci Markež, Bojan Grobovpek.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po ponti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad IntElectual N° 881153
Zimske olimpijske igre 2006
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhaki - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. e-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Tri tedne pred olimpijskimi igrami v Torinu je olimpijski ogenj, ki so ga 27. novembra prižgali v antični Olimpii, po 22 letih spet obiskal Slovenijo. Na skupnem trgu obeh Goric ga je v petek, 20. januarja, spreje nekdanji alpski smučar Jure Franko, prvi slovenski dobitnik olimpijske medalje. Ogenj je nato prispel v Ljubljano, kjer so je najprej ustavil pred Agrotehniko Grudo na Viču, nato pa nadaljeval pot do Prepernovega trga, kjer je bila tudi osrednja prireditev.
XX. Zimske igre so pričele v petek, 10. februarja v znamenju ognja, ledu in glasbe. Dvourna prireditev je postregla z živahno predstavo, polno plesa akrobacij in slavnostne zaprisege, v katero so bili vpleteni tudi verzi italijanskega pesnika Danteja. Olimpijski ogenj je prižgala Stefania Belmondo. Prireditev si je preko malih
OBVESTILA
SOBOTA, 25. februarja: Pustna veselica v San Justu. SOBOTA, 4. marca:
Sprejemni izpiti na Slovenskem srednje poiskem tečaju RMB.
NEDELJA, 5. marca: Tradicionalna Tombola na Pristavi. ČETRTEK, 9. marca:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 1 6.
uri v Slovenski hip.
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hip
SOBOTA, 11. marca:
Popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. mapa Slovenskega Srednjepolskega tečaja RMB.
Predavanje dr. Andreja Finka ,,Visokopolski ptudij in osebna formacija" za visokopolski tečaj ob 20. uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 12. marca:
Otvoritev slovenskih osnovnih pol v Slovenski hipi. NEDELJA, 26. marca:
Občni zbor dru ptva Slovenska vas ob 9.30 v Hladniko-vem domu. Nato ob 12.30 Malgapki asado. Občni zbor v Napem
domu v San Justo, po map. Opoldan kosilo krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena.
Slovenski kotiček sporoča, da je oddaja vsak petek od 19. do 20. ure na AM 1250.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
21. februarja 2006
1 EVRO US dolar
1
239,6 SIT 201,8 SIT

l.do^
OCOdlN'l
CATERING Kvalitetna kuhinja
TeI.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
Urnik pisarn v Slovenski hipi
Zaradi počitnic bodo od 27. februarja do 3. marca pisarne v Slovenski hi pi uradovale od torka do petka od 14. do 19. ure.
' S!zKÄ^ilarcdfljiificilnS
' - ■ jwkftt jmSCA OB 20. URf V MALO
v ökviriJ dKlUia sestanl4^|(S^ademike, bo predavanje DR. ANfoSljA FINKA
J
"Visokošolski študij in osebna formacija"
Te pnčakujemol Ne bo ti žali
zaslonov ogledalo preko dve milijardi ljudi. Najpomembnejpa slovenska vloga prvega dne je pripadla biatlonki Tadeji Brankovič, ki je nosila slovensko zastavo in predstavljala 43 slovenskih tekmovalcev.
Doslej se slovenski pportniki niso kaj dosti izkazali.
11.	FEBRUAR:
V	nordijski kombinaciji
je Damjan Vtič dosegel 23. in 40. mesto.
V	biatlonu na progi 20 km je Janez Marič zasedel 40., Matjaž Pokljukar 47., Klemen Bauer 61. in Janez Ožbolt 70. mesto. (Argenti-nec Sebastian Beltrame je pripel 85.).
V	akrobatskem smučanju po grbinah je bila Nina Bednarik 24.
Na enosedu (sankanje po umetni progi) je Domen Pociecha bil 26.
12.	FEBRUAR:
V	zasledovalnem teku
na 15 km je Petra Majdič zasedla lepo 11. mesto, Maja Benedičič pa 39. -Mopki so tekli na 30 km, a sta bila Nejc Brodar pele 46., Jože Mehle pa 56.
V	skokih na normalni skakalnici ni bilo dobrih rezultatov: le Primož Peterka se je uvrstil v finale, a pristal na zadnjem, 30. mestu. Za njim so ostali Jernej Domjan (35), Robert Kranjec (41) in Rok Benkovič (49).
13.	FEBRUAR:
V	biatlonu, 15 km, je bilo veliko upanj vloženih v
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo 5. marca 2006 ob 15.30 uri
1. dobitek: televizijski sprejemnik + DVD 2. dobitek: zmrzovalna skrinja 3. dobitek: mikrovalovna pečica
in pe veliko drugih bogatih dobitkov
Tablice v predprodaji.
Vas pričakujemo!
Slovenski srednje polski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
sporoča da bodo:
v soboto, 4. marca ob 9.00: sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek, branje (knjiga Slovenski svet), recitacija, pogovor v slovenpčini. v soboto 11. marca
ob 14.30: popravni izpiti (k izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami) ob 17.00: vpisovanje ob 18.00: začetna sv. mapa
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni poli in potrdilo o vpisu v argentinsko polo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejpnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko polo in počitnipka naloga (intervju osebi, ki se je rodila v Sloveniji. Naloga naj vsebuje tudi uvod, kjer se na kratko predstavi osebo s katero se dijak pogovarja. Naloga mora obsegati vsaj 4 strani normalne velikosti in lastnoročne pisave, ne na računalnik). Za peti letnik je naloga prispevek za almanah.
Opozarjamo, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj. Vpisnina $ 20.- na dijaka.
Tadejo Brankovič, ki je dobro začela tekmo, a na strelipčih zgrepevala tarče. Rezultati: 19. Teja Gregorin, 22. Andreja Mali, 31.Dijana Grudiček, 40. Tadeja Brankovič.
(Argentinka Michelle Desplain je v večkratnem sankanju (enosed) zasedala mesta od 24 do 27).
14. FEBRUAR:
Teki: pprint ptafeta -dvojice (članice): 14. Fab-jan-Benedičič.
Teki: pprint ptafeta -dvojice (člani): 17. Brodar-Mehle.
Alpska kombinacija,
smuk (člani): 7. Andrej Šporn, 20. Andrej Jerman, 29. Alep Gorza.
(Argentinski predstavnik Cristian Simari Birkner je zasedel 30. mesto).
Alpska kombinacija: slalom (člani): Zaradi napake v drugi vožnji kombina-cijskega slaloma je brez visoke uvrstitve ostal Andrej Šporn. Odličen je bil v smuku, v slalomu je imel
slabo prvo vožnjo, v drugi mu je pa zdrs preprečil lep dosežek. Alep Gorza je z boljpo drugo slalomsko vožnjo napredoval, Andrej Jerman pa je bil jezen predvsem zaradi slabega smukapkega nastopa. Končna lestvica: 15. Alep Gorza, 19. Andrej Jerman, 30. Andrej Šporn.
(Argentinec Cristian Simari Birkner je bil 23.)
Se necesita empleado
Para tareas generales en zona de Lomas del Mira-dor. Edad de 18 a 21 anos.
Llamar al 4699-2996 de 15 a 20 horas.
V globoki žalosti sporočam prijateljem in znancem, da je 2. januarja 2006 v Ljubljani preminula moja draga sestra, gospa
JELKA SEVER
Žalujoča sestra Žarka Sever vdova Adamič in ostalo sorodstvo
Ljubljana, Buenos Aires
Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje vame bo živel tudi če umrje. Janez 11,25
7. februarja 2006 je odpel po plačilo k nebepkemu Očetu
Lovro Jan
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali v bolezni in molite za pokoj njegove dupe.
Žalujoči:
žena Zdenka roj. Virant, sinovi Branko, Andrej z družino Jože z družino