»tev. /9 (posamezna V;evft& * o vh:arfcj.) m wrsm, v nee&eio 24. m s rta liM latnlk XLll(. ■ /naj« vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Urt*J:;:itvo: iilica vr. Frs:i£i5ka AsiSkcga SL 20, L siadstr. — Dopisi naj se pošiljajo srcdniitvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejerr i j o, rokopisi se ne vračajo,-- Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik koasorcij Usta •^fdlnosti". — Tisk tiskarno .Edinosti", vpisane zadrug« s omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiŠkega št. 20. — Telefon uredništva in uprave li. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 31-20, pol leta K 1560, tri r.tseeo K 7-80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol teta K 3*60t Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglas! se računajo na milimetra v iirc!tosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm. po 10 viu; ©smrtnice, zahvale, poslanico, vabtia, oglasi denarnih zavodov nut po 30 vin; t-^iasi v tekstu K sta do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mah mm ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: Na zapadu je bil Izvojevan velik uspeh. Na drugih frontah nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Pod vodstvom Njegovega Veličanstva cesarja in kralja se vrši že par dni napadalna bitka proti angleški fronti pri Arrasu, Cambralu In Saint Quentinu. Divizije armade kraljeviča Ruprehta so zavzele višine severno In scverozapadno Crolsillesa. Med Fontaine les CroisIIles in Moeuvres so prodrle v drugo sovražno postojanko in zavzele v njej nahajajoči se vasi VauIx-Fraucourt in Morchles. Močni angleški protinapadi so se Izjalovili. Med Gonnelieu In potokom Omsgnonom ste bili obe prvi postojanki sovražnika prebiti. Višine zapadno Gouzecourta, Hendi-courta in Villers-Faucona so zavzete, v dolini potoka Cologiie osvojena kraja Roisel In Marsquise. Srdit je bil boj za višine pri Epebyu. Zgrabljen od nevera in fuga, jih Je moral sovražnik prepustili ira?Jm četam. Med Epehyem in Roiselom so Angleži z močnimi protinapadi zaman poizkušali ustaviti naše zmagovito prodirajoče čete. BiH so odbiti povsod z najtežjimi Izgubami. Višine severno Ver-manda so bile zavzete z naskokom. Nahajamo se pred tretjo sovražno postojanko. Pod vplivom teh uspehov ie sovražnik izpraznil svoje postojanke v kolenu jugozapadno Cambraia. Slerili smo mu preko Detuicourta, Fiesquleresa in Rlboconrta. Med potokom Oirlgnonom in Sommo so .-.i arkadni zbori nemškega cesarjevlča po osvojitvi prvih sovražnih postojank priborili izhod skoz: gozd Holnon in nreko višin pri Savy in Ro«ipy in prodirajo sedaj v tretjo sovražno postolar ko. Južno Sommo so divizije orcbilc sovražne črte In vrgle sovražnika v nevzdržnem prodiranju preko prekopa Crozata proti z-pad!'. Lovski bataljoni so izsilili prehod preko Oise zapadno La Fera. V dr tli bi s sledečimi divizijami so zavzele s stal-nnil utrdbami La Fera branjene vKlne severoza-padno mesto. Armada cesarjeviča Ruprehta je naznanila do-Fedaj 15.000 ujetnikov in 200 topov, armada nemškega tesarjeviča 10.000 ujetnikov, 150 topov in 300 strojnic. Na ostali zapadni fronti se je nadaljeval topovski boj med Lyso in prekopom La Bassee, na obeh straneh Reimsa, pred Verdimom in v Lutaringijl. Vzhod. — Vsled po novi sestavitvi romunskega ministrstva povzročene zakasnitve pogajanj je bilo premirje z Romunijo podaljšano za trt dni, BEROLIN,, 23. (Kor.) WoIiIov urad poroča: 23. marca zvečer. Prvi del velike bitko je končan. Zmaga na črti MonehF — Cambral — Saint Queniin — La Fere je naša. Znaten del angleške armade je poražen. Bojujemo se približno v črti severovzhodno Ba-pauoie — Peronne — Ha:n. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BEROLIN. 23. (Kor.) \Voliiov urad poroča: 2e drusi dan velike ofenzive med Scarpo in Olso smo ujeli 25.000 Angležev in uplenili 400 topov in 300 strojnic. Vojnega materijala, ki so ga uplenili Nemci, še ni mogoče pregledati. Krvava izgube Angležev so izredno težke. TURSKO. CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavuega stana se poroča: Palestinska fronta: Živahno topovsko delovanje na vsej fronti. V posameznih odsekih je naraste! topovski boj do znatne sile. V manjših pred-stražnih bojih smo pognali neko sovražno poizvedovalno četo do Hankestuta in se ustalili severno Risane. Večjih pehotnih bojev nI bilo. V Mezopotamiji, ob Tigrisu, je bilo sestreljeno eno sovražno i :-!o. Sicer nobenih posebnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA FOROCILA. italijansko poročilo. 22. i.iarca. — Na vsej fronti je bilo včeraj bojno delovanje srditejše. Sovražne patrulje so bile zapadno doline Consala in pri Grave pognane v beg. V odseku Trenzella—Brenta je prodrl neki sovra-c ii oddelek v eno naših sprednjih postojank, a je T>iI s srditim zapornim ognjem in s protinapadom ustavljen in pognan zopet v izhodno postojanko. V okolišu severovzhodno Grappc smo ujeli nekaj nož. Obe topništvi ob Piavi ste se obstreljevali -rdit^ie Na asiaški planoti so sestrelili italijanski >n francoski letalci tri sovražne aparate, četrto pa prisilili, da je pristalo. Južno Livenze smo uničili n;ki sovražen pr: vezni balon. Iz Rusije. Ruska demobilizacija končana. PI TROGRAD, 22. (Kor.) Demobilizacija fronte končana. Včeraj so bile razpuščene zadnje vo-hške skupine. Tržaškim Jugoslovankam v spomin na Krekovo slavje 10. III. 1918. Hvaležni avtor »Vstajenja«. zjokale ste svojo bol čez vse, kar je bild, cot more mati Ie jokati, ki v veliki ljubzeni upa še do konca, la .^e prisvetijo izza obl.tkov temnili solnca vse, vse oživljajoči žarki zlati :i radost svetlo vržejo čez zemljo in nebo. Ob naši Adriji, ki večno pesem valovi, ?:o da bi pelo himno ženi, \i vklenjena cd kraških do balkanskih je čeri i ji iz prošlosti v prihodnost hrepene oči, i vile vredno Njega ste, ki je okove tri ' i sredi dela — Prometej -- ognja ljubezni umrl, ki ga je, da v no klicani in zažcljeiii, --- v rgel nied nas, da srečen troedlni rod bi zrl. Tisoči so Vas \ideli, tisočem je sreč h Vašem joku, hrepenenju, upanju drhtelo in eno, ko poroštva cvet, je vsem ostalo, ob njem, vem, Evangelistu bf oko sijalo: In da bi vse se proti nam zaklelo, Me smo nosilke Krekovega dne!-- 20. III. 1918. Ustanovitev tavrijske republike. MOSKVA, 23. (Kor.) Vlada Tavrijske, ltf tvori del Ukrajine, je proglasila Tavrijo za republiko in ne priznava gospodstva rade v Kijevu. PETROGRAD, 23. (Kor.) Sovjet v Simferopolu je naznanil zavodu Smolnemu, da je bila Tavrija, vštevši Krim, proglašena za neodvisno republiko In je naznanil istočasno listo članov sovjeta ljudskih komisarjev nove republike. Boji med četami sovjeta in rado v Ukrajini. MOSKVA, 22. (Kor.) V Ukrajini se vrše živahni boji med četami sovjeta in pristaši rade, ki jih podpirajo Nemci. Nemčija In Lftvinska. BEROLIN, 23. (Kor.) Odposlanstvo Iitvinskega deželnega sveta se je zglasilo danes pri državnem kancelarju, da zaprosi nemško vlado imenom Ilt-vinske države priznanje samostojnosti htvinske države. Odposlanstvu je izjavil državni kancelar imenom in na ukaz cesarja« da bo v očigled dejstva, da je proglasil litvinski deželni svet obnovitev Litvinske kot neodvisno državo, spojeno s Nemčijo v večni zvezi in da je za vzpostavitev te drŽave zaprosil varstvo in pomoč nemške države, priznana Litvinska s strani Nemčije kot svobodna in neodvisna država. Nemška država je pripravljena, da dovoli litvinski državi zaprošeno zaščito in pomoč. Odhod eutentnih poslanikov iz Rusije. Moskva, 22. (Kor.) Kakor se poroča iz Helsing-forsa, se mude francoski veleposlanik in poslaniki Belgije, Portugalske in Srbije že več dni na postaji ToyaIi med Helsingforsom in Tammerforsom, ker ne morejo prekoračiti bojne črte. Nasprotne stranke začasno nikakor nočejo ustaviti bojev. Povratek romunskih vojakov v domovino. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Bukarešta: Številni oficirji in vojaki romunskih divizij, ki so bili glasom določb predmiru takoj demobilizirani, so prispeli v Bukarešt. Zadovoljivi položaj, ki so ga našli v zasedenih ozemljih, je napravil nanje velik vtis. Vsa tendencijozna poročila, ki so jih razširjali vojni hujskači v Molda-vlji o položaju v zasedenih ozemljih, so se izkazala neresnična. ZAPLEMBA NIZOZEMSKIH LADIJ. Veliko ogorčenje na Nizozemskem. LONDON, 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Govori se, da bo vlada vse zaplenjene nizozemske ladje oborožila in jih pričela takoj uporabljati za prekomorsko službo. Ladje se bodo uporabljale predvsem za prevažanje živil v aliirane države. Par ladij je določenih tudi za prevažanje čet. WASHINGTON, 22. (Kor.) Kapitani včeraj zaplenjenih nizozemskih ladij so postopali vsi enako. Naznanili so oficirjem, ki so izvršili zaplembe, da odlagajo povelje le s protestom. Zaplemba je bila izvršena brez vsakih zapletljajev. HAAG, 22. (Kor.) Zunanji minister je naznanil v prvi zbornici, da je bil danes zjutraj od washing-tonskega poslanika obveščen, da je ameriška vlada sklenila zaplembo nizozemskih ladij, kar se je tudi že zgodilo. Natančno besedilo VVilsonove proklamacije ministru še nI znana. Odredbe so bUe iz-vršene brez vsake pravice. Glasni protest nizozemske vlade bo odmeval v obeh zbornicah in po vsej deželi. Ako bo narod prestal preizkušnje, ki bodo posledica odredb, potem ne bo zamogel očitati vladi, da ni storila vsega, da prepreči to zlo. Več govornikov se je pridružilo protestu vlade. HAAG, 22. (Kor.) V drugi zbornici je naznanil notranji minister, da se zunanji minister vsled lahkega nerazpoloženja ne more udeležiti seje. Nato Je Izjavil, da se je vlada trudila, da upošteva življenjske interese Nizozemske. Kak ultimatum nI bil stavljen. Istotako tudi ni ravnala nizozemska vlada pod nemškim pritiskom. Nanio je vplivalo le bedno stanje in je iskala zato najboljše rešitve. Nizozemski narod je edin, brez razlike stanu, strank in vere. Upam, da se bo slišal moj glas daleč preko meje, ako protestiram energično proti krivici in nasilstvu. Naša samostojnost in naša pravica sta nam ljubša kakor kruh. Vztrajali bomo pri tem do beraške palice. ROTTERDAM, 22. (Kor.) »Nieuwe Rotterdam-sche Courantc poroča iz krogov brodolastnikov, da bodo aliirane vlade za uporabljanje rekviriranih nizozemskih ladij plačevale 40 šilingov za tono In mesec. Za izgubo kake ladje bo plačanih 250 dolarjev za tono. AMSTERDAM, 23. (Kor.) Glasom poročila Reu-terjevega urada iz Washingtona so dobile pristaniške oblasti nujna navodila za prevzetje nizozemskih ladij. V pristaniščih Združenih držav je 20—25 ladij s skupno tonažo do 30.000 ton. Oblasti se hočejo čim najbolj ozirati na razumljivo občutljivost. Ako bi zahtevali častniki in moštvo povratek, se bo storilo vse, da se doseže to čim hitreje in pripravnejše. Bonar Lav o nemški oieazlvL LONDON, 22. (Kor.) V spodnji zbornici je poročal Bonar Law o pehotnem napadu, ki so ga izvršili Nemci na angleško fronto. Napad je bil Izvršen na fronti 80 km in je najpomembnejši, kar jih je bilo kedaj izvršenih na angleški fronti. Bonar Law ie izjavil: Na5 generalni štab in vojni svet v Versaillesu sta seveda razmotrivahr, kaj naj se ukrene v slučaju napada In mu bomo "brezpogojno tudi odbili ost, Odgoritev angleške zbornice. LONDON, 22. (Kor.) Spodnja zbornica je bila odgodena do 9. aprila. NARODNA VLADA NA ŠPANSKEM. MADRID, 22. (Kor.) Ker so se vsi poizkusi sestavitve koalicijske vlade izjalovili vsled osebnih nasprotstev posameznih načelnikov strank in je bila sestavitev enotnega strankinega kabineta nemogoča in so bila vsa sredstva za rešitev krize Izčrpana, se je položaj tako zelo poostril, da je kralj pozval ob 10 zvečer v kraljevo palačo na konferenco vse odlične voditelje strank. Po dveinpol-urni konferenci se je posrečila sestavitev narodne vlada pod predsedstvom Maure; resortna ministrstva so v rokah voditeljev vseh večjih zborniških strank. Zanimiv le sprejem Francisca Camba, voditelja katalonskih regionalistov, v novi kabinet. Portfelji so razdeljeni sledeče: Ministrski predsednik — Antonio Maura; zunanji minister — Edo-ardo Dato; ju stični minister — grof Romanones; notranji minister — Garcia Prieto; finančni minister — Ganzal ad Besade; vojni minister — general Jose; mornariški minister — admiral Pidal; javna dela — Francisco Canbo; vk — Lula. Vladni program vsebuje dovolitev vojaških reform, amnestij, načrt za reformo zbornice in proračun za 1. 1919. Ko se je ponoči raznesla vest o sestavitvi narodne vlade, se je polastilo pred kraljevo poTnčo se nahajajoče množice velikansko navdušenje. Množica je navdušeno vzklikala kralju Alfonzu. Jutranji listi priznavajo soglasno, da je bila s sestavitvijo te vlade dežela obvarovana katastrofe. Ameriški senat in ustanovitev tise narodov, VVASHINGTON, 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Senator Oven je predlagal v senatu, da se ustanovi liga narodov, ki naj obsega Združene države in aliirance. Liga naj postavi mednarodna načela. Tevtonsld narodi in njihovi zavezniki naj bodo izključeni od lige, razven, ako podpišejo nie-na načela in dokažejo jasni namen, da se hočejo ravnati po teh načelih. Ako bi se Tevtoni upirali, naj izvede liga gospodarsko i-olacijo Nemčije, pri čemer naj se prisili Nemčija za pet let k sprejemu raznih odredb. Junaška smrt princa Henrika Reussa. SVERIN. 22 (Kor.) Princ Henrik XXXVIII. Reuss (mlajša črta), nadporočnik v kirasirskem polku St 2, drugI sin umrlega princa Henrika XVIII., je v boju n zapadni fronti umrl junaške smrti. P o n I S T F v Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Daniic-I Lesueur. — Oprostite, milostiva gospa, — je dejal, tlačeč s težavo odejo in perilo za svojega nesrečnega gospoda zadaj za sedež. Upregli so sveže konje, in v hitrem diru se je vozila Nadja po zasneženi krajini, katero je obsevalo medlo zimsko solnce in se je nad njo vzpenjala nežna modrina prozorno jasnega neba. Isto pot sta sc zjutraj vozila dva ččloveka, s smrtno srozo in njenim imenom v srcu! Sedaj se je tudi ona vozila skozi oua zarjavela vrata, ki so bila sedaj odprta na siežaj. Pod lopo je cp^ziia krvave -sledove na tleh. Drug voz, ki js. dospel pod njenim, je stal pred hišo, vsled česar jc morala izstopiti prav tu. In zrla je na kri, dočim jo jc Maša izkušala potegniti v stran. Nadja pa sc je zopet obrnila in široko odprtimi očmi gledala one krvave-sledove, vedno zopet in zopet... Z onim drucim vezom se jc rnpili^I Juktor Bcr-srr-Rfcard. -naTr-e^rtf ponos francoske IvteKSinija n Bjt pmiM za iRtrHgiski. m. Tu začenja resna, odkrita beseda Nemca na adreso Nemcev. V resnici bi Ml fo čas, da Nemci odpro oči in da razmišljajo o te«, kaj jim je doneslo dosedanje stanje, in, ali hoč«fc> S« nadalje odgovorno podpisovati za državo, U Jet je ustava nevzdržna, kar je menda jasno vsem, ra^un oficijelni nemški politiki? Ali naj Se nadalje prispevajo k bajki, da je po večini nenemlka Avstrija nemška država, da more Nemčija 5e nadtfje uravnavati svojo politiko na tej domnevi — ali naj bi namreč začeli razumevati pomembnost avstrijske države kot posredovalke med Vzhodom in Zapadom ter nje položaj napram tel nalogi?! Ustava iz L 1867 se navadno označa kot nem-ško-centralistična ustava. V resnici pa je nemška in centralistična v zek> skrčeni meri. V postanku te ustave se odraža boj po večini nenemških historičnih dežel z mislijo enotne gospodarske države liberalne dobe: boj centralistov t deželnimi avtonomisti, h katerim pa je pripadal tudi velik del Nemcev in pripada še danes. Kako malo moči ima v sebi centralistična misel, je razvidno iz dejstva, da ni mogia izsiliti niti skupnega imena za »v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele«, da le v državnem temeljnem zakonu o državnem zastopstvu točno navedla vse predmete, o katerih naj razpravlja državni zbor, doCim je »vse druge« predmete prepustila deželnim zborom. — Tako )• kot viden izraz skupnosti ostalo v resnici !• avstrijsko državljanstvo. To je edini ujedinjajoči. nasprotstva premostujoči moment. Oh enem je driava ugotovila enakopravnost vseh »plemea« te dežen navadnih jezikovc, ne pa da bi bila niti namignila, kaj razumeva pod »plemenom« in »▼ deželi navadnim jezikom*. K kirurgije, in že njegovo ime je navdajalo Nadjo z zaupanjem. Toda ko je stopfU v hišo, jo je takoj ustavil paznik. — Sem sorodnica ranjenesa gospoda. _ Vse prav, milostiva gospa, ne dvomim, toda zdravnik le pri njem in nihče ne sme k njemu. Morda se vsedete, milostiva gospa, in počakate, da____ Semkaj, k peči... Milostiva gospa si lahko nekoliko ogrejete noge. Vscdla se je ia se začela ozirati okoli sebe. Domnevala je vse podrobnosd okoli sebt z ono neobično natančnostjo, s katero se običavajo v časih silne duševne boli vtiskavatl v spomin zunanje stvari. Tako M je vtisnil Nadji v spomin najmanjši predmet, kakor da sa ji je kdo vžgal z žarečim železom. Koliko časa jo sedela tako, ne hi bila mogla reči. Tedaj pa sa je začni iz sosednje sobe krik, in takoj nato Je bilo čuti glasne glasove in žurne korake, potem pa rezek krohot... kaj neici more biti to? Nadja al vvč spoznala Hubertovega, drugače tako globokega, blagodonečega glasu. Paznik, ki je že dalje časa prirezaval nov jermen za puško, je postal ▼ svojem delu in pripomnil, obrnjen h grofici: temu je Še prišlo, da so posamezni pripadniki plemen nastopali kot zastopniki narodov in so _ sklicevaje se na čl. XIX. državnega temeljnega zakona — zahtevali pravice, zajamčene v državnem temeljnem zakonu vsem plemenom. Tako je med avstrijskega državljana, v katerega taboru Je bila do leta 1848. Avstrija, in med državo stopil pripadnik naroda. Kjer je bil poedlnec postavljen med državo in narod, se fe odločil za — narod! In ker država ni poznala naroda in ga tudi ni hotela poznati, se je odločil ob enem tudi proti državi I Državno domovinsko čutstvo je postalo deloma fraza brez vsebine, deloma pa nesodobna smešnost. Povsod je divjal narodni boj, ki je posegel tudi v najmanjšo c. k. uradno sobo, odločujoč o sposobnosti uradnikov in slug po njihovi narodni pripadnosti. Ne vlade, ne Nemci niso vedeli pomoči spričo teh pojavov. Niso razumeli, da je decemberska ustava morala ponesrečiti na nje lastni neodkrito-srčnosti, In pa tudi na tem, da Je bila usoda Avstrije kot nemške države odločena že v letn 1866!!! Nemški centralizem se je v resnici obrnil proti njim samim, ker je gospodarsko šibkejim slovanskim narodom nudil možnost, da so — sklicevaje se na določeno enakopravnost plemen — ojačili gospodarski in s tem tudi narodno. In tako nimajo Ncmci danes proti sebi manje vrednih narodov, marveč povsem narodno samozavestne, strnene enote, ki nočejo pripoznavati pretveznega nadvladja Nemcev, pri čemer jftn dobro služi gospodarski razvoj. To svojo trditev Uustruje Jr. Lodginann z razmerjem med Cehi in Nemci. Pri tem pa se je država pokazala povsem nesposobno napram temu boju med narodi: ni mogla zadovoljiti ne enesja, ne drugega. Na StajarsTčera mislijo n. pr. Nemci še vedno, da bodo mogli — oprti na *neinško-centralistično« ustavo — brzdati Slovence v skupni deželi. Ne vidijo pa, da ravno ustava daja Slovencem možnost, da združujejo vse nezadovoljne elemente proti Nemcem, da dnjajo tem poslednjim občutiti, ca so (Nemci) manjšina v državi, o čemer priča potek zasedanj državnega zbora. Pri tem ni pričakovati ponemčevanja znatnejih delov, marveč je pričakovati, da vojna in prebitek na prebivalstvu na slovanski strani še izprerneni razmerje neugodno za Neince. Rak-rana nemške politike je tudi, da — zavedena po nedotakljivosti kronoviu — smatra to, kar je najbližje, za naivaž-neje, in da tako ne more priti do skupno-avstrij-sko-r.emškeg^ razumevanja, dočim vidijo slovanski narodi ob vseh okolnostih v Nemcu sovražnika in nasprotnika, oziroma zastoonika in branitelja države, ki jih ovira v njihovih narodnih željah. Zato so hitro edini, čim gre proti državi in Nemcem. - Obnoea — poguba! m& Dopis z Goriškega. Po zopetni osvojitvi Gorice — bilo ja 30. novembra leta 1917. — je prispel v Gorico na£ presvetli vladar. Na Travniku je sprejel zastopnike naše dežele in pre dsta vitel jc našega prebivalstva in izjavil je tedaj goriškemu deželnemu glavarju in vsem navzotinij da se morajo čim prejšnji obnovi Goriške posvetiti vse razpoložljive moči in sredstva, da se tako vsaj deloma zacelijo rane, ki jih je zadala vojna, toli izmučenemu in tako strahovito prizadetemu prebivalstvu te nekdaj tako krasne dežele. Med drugimi je poudarjal tudi, da se sam zavzame za stvar, ako bi se vlada ne oprijela resno obnovitvenega dela- Ko smo v begunstvu izvedeli za te ljubeznive vladarjeve obljube, je v nas vseh radosti vzdrhte lo srce, in vsakdo med nami se je kar oživel v misel, da mu bo spomladi mogoč povratek v ljubljeno domovino, kjer bo zopet sam svoj gospodar na svojih tleh, da bo na svoji domači grudi mogel svobodno uživati sadove svojega truda in lečiti rane, ki mu jih je zadala vojna doma in begunstvo v tujini. Premnogokrat smo slišali tudi iz ust c. kr. na mestnika, da nam ni treba imeti nikakršnih pomislekov glede obnovitve, da je on porok, da se Izmučeno prebivalstvo zadovolji v vsakem ozlru. Še pred osvojitvijo Gorice je gospod namestnik zatr-jal ob vsaki priliki, da bo Goriška zopet naša in da hoče, da dežela vstane zopet v nekdanji svoji krasoti. Izrecno je poudarjal, da se bodo morale uvaževati upravičene zahteve slovenskega prebivalstva v deželi, in prav posebno še zato, da bomo mi Slovenci še nadalje trdnjava proti sovražniku. Enake obljube smo slišali tudi od naših glavarjev, katerim so se pridružili še drugi gospodje, ki so bili določeni za sodelovanje pri obnovi naše dežele, kafkor gg. Mahnič, Rebek, Ripper in drugi. Kdo hI bfl po vseh teh zagotovitvah pač mogel dvomiti o obnovi naše dežele. In kdo bi mogel misliti drugače, kot da se obnovitvena dela prlčno takoj kar najintenzivneje! Prišlo pa je drugače. — Blesti se mu je pričelo! Nadja"Je vzdrhtela in mrzel znoj jI je stopil na Celo. Vzkliknila je: — Saj vendar ne more os lati tu? Kdo mu bo stregel? — Kajpak, — Jc dejal paznik užaijeno, — saj je. dovolj ljudi okoli nJega, ne da bi se vmešaval še jaz. Odpeljejo ga, kakor hitro bo mogoče. Bila ?e sreča, da je takoj dobil toplo sobo in posteljo. Saj ga tudi doma ne ozdravijo pernice in svila. Odprla so se vrata. Vstopili so kirurg in njegova pomožna zdravnika, za njimi pa zdravnik, ki je prisostvoval dvoboju in vikemt de Brćnaz - Me-rlgnac z zelo potrtim obrazom. Gospodje so se zelo začudili, ko so zagledali veliki baržunasti plašč in gosto zastrti obraz dame. Vsa Zbegana in v zadregi je vstala, obrnila obraz v stran in se skušala umekniti v spalnico. Gospodje so se delali, kot da ne bi bili opazili grofice, ter so govorili o posrečeni operaciji, o odstranitvi kroglje. Obenem pa so jo skrivaj opazovali in so ji napraviH prostor, da bi mogla k ranjencu. Berger-Ricard pa ui bil tako obziren, temveč Je stopil naravnost k njej. — Milostiva g^spa. — je rekel poluglasno, — Pet mesecev bo te dni, kar je Goriška očiščena sovražnika, a vseh teh pet mesecev se za slovenski del dežele ni storilo skoraj čisto nič. Uvedel se je tak sistem obnove, da se nas vseh, ki vidimo, kako se dela, oprijema najupravičenejša bojazen, da ta in taka obnova naše dežele, kakor jo gledamo sedaj, pomenja za nas, za slovenski del dosele, za slovensko prebivalstvo namesto obnove — ivgubo. Vidimo, da se pri tej obnovi meri z dvojnim, celo trojnim meriIom,-vidimo. da nam Slovencem, ker menda ni zadostovalo ono, kar so delali z nami v begunstvu, hočejo sedaj še na nasi lastni domaČi grudi kopati grobove, pri čemer pa se nam z neki strani še drznejo očitati, da nimamo zaupanja do vlade, da. skoraj nam pravijo, da nismo patri-otični, a najrajši bi nam rekli, da smo izdajice. Na skrivnem, nas itak imenujejo tako. Namesto Ja bl nam dali, kar nam gre, nas žalijo, izzivajo in krivično obsojajo. Naše ljudstvo se vrača domov. Sili ga v to ljubezen do domače grude, sili ga lakota v tujini in zavidanje prebivalstva, med katerim morajo živeti kot' »nebodigatreba - priteper.ee«. Trum« ma st vrača prebivalstvo, a ko pride v svojo domovino, se ga pelašča strah in obup. Domovi so razdejani, hiše, kar jih je ostalo, brez oken, brez vrat, celo brez strehe Kje so tiste slavne barake, ki bl nam tu doma rabile pač bolje, kot so nam tam zunaj v begunstvu? Da, saj so ponekod; toda če hočeš stanovati v niej. Jo moraš — kupiti 1 Toda s čim? In kako naj živimo? Kaj naj počne mati s kopico nedorastlih otročlčev brez kruha, brez moke, brez krompirja, brez mleka? Po poljih nam rastejo vsepovsod granate in tiru ga municija in čakajo — žrtev, nas! Kdo naj p -tem dela, kako naj si ljudstvo preskrbi živeža? Namesto da bi ljudstvo delalo doma, mora teden 7 i tednom po dva, tri dni na Kranjsko ali v FurL'n'io beračit živeža, pri čemer se pa največkrat dogaja, da mu odvzamejo vse, kar si je revež s trudom in težavo pridobil za stradnjočo družino. Delavcev ie malo ali pa jih vsled teh razmer sploh ui. Imelo pa delavce razni grofi in baroni. Po 5, 6 iili fma en som tak gospod, drujrle pa ph začelo občino ni toliko. Naše prošnje za oprostitev naših ljudi od vojaške službe, ki bi se edini mogli resno lotiti obnove svojih domačij, pa leže zaprašene na mizah pri okrajnem glavarstvu. Ne morda po krivdi naših res vsega spoštovanja vrednih uradnikov, temveč zato, ker je teh par uradnikov tako nečloveško preobloženih z delom, da ga ne morejo obvladovati, a pomoči odnikoder! To pomanikanje uradništva je tudi krivo, da pri goriškem glavarstvu nimamo cenilne komisije za določevanje odškodnine, kakor io imajo v Sežani. In kaj naj vzamemo v roke, da bomo inoxli delati. Mesto Dunaj je v Furlaniji naielo 700 njiv r>o 1500 sežnjev, ima na razpolago 10 motornih piu gov, sploh vse, česar je treba za obdelavanje; naše prebivalstvo pa nima ničesar. Če se vpraša tu, če se vpraša tam, povsod isti odgovor: To ne spada v našo kompetenco!« Pcdpor za preživljanje že nI bilo dva meseca. Aprovizaci'a je v takem stanju, da bi ljudstvo moralo poginiti lakote, če bi si ne pomagalo samo z onim že omenjenim beračenjem. 4 kg polente na mcsec; to Je vse. In s tem naj človek živi in celo 'udi dela! Iz Furlaniie, iz zasedenega ozemlja je Slo tisoče glav najlepše živine mimo nas na Odrsko in v Nemčijo, nam so pa poslali — 300 bu5!t Seveda, saj pri aprovizacijski centrali v Gorici-nimamo nikogar, ki bi se briga! za nas. Slovenski župani so zahtevali v svoji spomenici, da naj se aprovizaoja za slovenski del dežele poveri strokovnjak u-Slovencu, dodelili so pa grofu Dandiniiu; namesto lega strokovnjaka človeka ,ki nima nitfi pojr;a c- potrebah slovenskega prebivalstva; deželnega urednika Vidricha. ki mu je prav toliko mar ra blagor slovcnskeca dela dežele, kot njegovemu gospodarju, deželnemu glavarju Faiduttl-ju, kateremu še niti danes ne pride na um, da bi se vrnil z deželnim odborom v Gorico, kamor ser se vrnili že vsi drugi uradi, celo tudi našškofijskl. Koliko se brisa deželni glavar za nas, je najboljši dokaz ta. da Je tedaj, ko Je brez potrebe pobegnil na Dunaj, slovenskega deželnega odbornika Dominika, ki je ostal v deželi na razpolago; ljudstvu, naravnost prisilil, da je tudi on odšel za; njim. Pred božičem lani je pač sklical de/elnl glavar župane, a na sestanek ga nI bilo. Niti opravičil n! svoje odsotnosti. Za sklepe županskih sestankov se niti ne zmeni. Tako skrbi za nas deželni glavar, in po njegovem zgledu delajo tudi njegovi ljudje. Poudarjalo se je, da naj se obnova naše dežele vrši s sodelovanjem prebivalstva. Toda kako naj; sodeiuje ljudstvo, ko ne ve, kam naj se obrača, Pri vodstvu obnove ni strokovnjaka, ki bi naravnost dajal pojasnila, temveč je treba tekati sem-tertia in največkrat zaman. Saj ni niti mogoče do-; seči tako potrebne ureditve razdeljevanja živil In semenja. Oblasti so stvar poizkušale zvaliti krat-komalo m rame oseb, ki imajo itak že de!a čez ali ste prišla samo, da bl videla gospoda de Bienaza, ali pa da bi mu stregla In ostala pri njem? —Da bi ga videla... Kirurgove poteze so postale hipoma zelo stroge, da je vsa vzdrhtela in zajecljala: — En trenutek... eu sam trenutek... eno samo minuto!... — Milostiva gospa, to je zelo nevarno. in poleg tega tudi brez koristi... popolnoma brez koristi... saj vas niti ne soozna. — Aii jc izgubljen? _ Smrt mu ie tako blizu, da biiže nI n milostiva. Ce pride do notranjega krvavenju, je v kratkih sekundah končano vse, in to lahko povzroči najmanjša kretnja, vsako razburjenje. — O, gospod doktor, če ie tako, vas seveda. Ubogam in ne greni k njemu. Berger-Ricarda je genila ginl)!va ubogljivost ts žene, za katero je slutil, kako nesrečna je, da-' siravno pa ni mogel slutiti niti oddaleč. da govori z damo. ki jo je poznal samo Iz časopisja, pod imenom =»!cpe grolice Miranove«, katere pa še ni vide! nikdar. Toda vkljub gostemu pajčolanu je vplivala uiena mladost in lepota, in stari uče*, nlak ni bil nedestopen za to. Stran ti. »EDINOST- štev. 70 glavo. Inieno\EniJf Je bilo iz ljudstva pet zaupnikov. in ti naj bi storili vse, in seveda tudi nosili odgovornost, namesto da bi ta posel opravljali uradniki po nasvetih fn ?iavodilih, ako že ne pod nadzorstvom teh zaupnikov. Tako si pač ljudstvo ne predstavlja sodelovanja z oblastmi. In v narodnem oziru! Kako se obnavlja dežela v tem ro-riedu? Germanizacija. najodurnejša ger-nianizaciiu na vseli koncili in krajih. VVieser pašu-Je na Korišktm kolodvoru, kakor jc paSeval pred vojno, in le še brezobzirneie. Na tej pcsta>i ni menda niti enesa slovenskega uradnika. Načelni-§ka mesta v Ribemberku, Štanjelu in Dutovljah so se razpisala, ne da bi se od prosilcev zahtevalo znanje slovenščine. Tako postopajo proti tistemu slovenskemu piebivalstvu, ki je žrtvovalo vse za domovino! AH moremo potem, v takih razmerah, če se tako ravna z nami, imeti zaupanje do vlade? Ali moramo verjeti, da se sploh resno misJi na resnično obnovitev naše dežele, ko vidimo, da se nam mečejo «amo polena pod noge, da nas edino le ovirajo v Bisera lastnem delu, da nam namesto toliko oblju-bovane obnovitve prinašajo v resnici le gospodarsko In narodno pogubo? Ne! Toda motijo §c mislijo, da nas tako spravijo z naše grude. Preveč ]o ljubimo to našo domovino, da bi si Jo dali odvzeti pc kom, pa nal prihaja k nam kot sovražnik ali pa kot navidezen prijatelj. Hočemo, da se obnovi ta naša domovina, toda take, kakor ]o hočemo obnovljeno mi, prebivalstvo, ne pa kakor hočejo tisti ki bi nas radi čimprej spravili z naših domovinskih tal. da bi si jih prilastili oni sami. Zato pa tudi napovedujemo že sedaj, da bo sloven-•ko prebivalstvo zahtevalo natančno revizijo vsega obnovitvenega dela. in da se ta revizija tudi Izvrši, poskibi z vso odločnostjo nal Jugoslovanski klub. ki tudi v tej stvari najde pot do Najvišjega mesta I priporočali v nadaljno uradovanje. Bila bi umestna interpelacija v parlamentu, da se imenuje še kon-ceptnili uradnikov na goriškem glavarstvu. Dvojica njih je silno obložena in ako pogledamo v srečno predvojno delo, se spomnimo, da jih Je bilo v mirnih časih pri manje nujnem delu kar po pet. Tudi primanjkuje pisarniških uradnikov, ker redno uradovanje je prvi pogoj našega gospodarskega vstajenja. Gospodu namestniku so pokazali tudi naše onu-stošene vinograde pod šolo do cerkve in v bližnji okolici. Ogledal si je še farno cerkev in se na trgu poslovil na najprijaznejši način od župana, učiielj-stva, duhovščine in našega kmetskega ljudstva, ki mu je tudi samo odkrivalo svoje trpljenje in ga prosilo treh stvari: 1. kruha, 2. kruha in 3. kruha!! Zagotovilo se nam ie, da dobimo par vagonov koruze izven aprovizacije ia da sc bo bolj skrbelo za gospodarsko vpostavitev naših domov. Upajmo torej, da se nam zboljša aprovizacija in urede vse predpriprave za naše vstajenje. Gospod namestnik Je daroval 100 K za šolsko mladino, da se jo oskrbi s pisarniškimi učnimi pripomočki Mladina mu bo hvaležna za to. Bricl smo hvaležni našim rodoljubom, da so opozorili gospoda namestnika na naše trpljenje; računamo, da ne ostane samo pri obljubah In upamo, da na tem visokem mestu ne pozablja na nas slovenske Brice, k! tvorimo živo mejo in živo o-brambo naše močne očetnjave. Naše patrijocično čustvovanje se pomnoži in utrdi v naših srcih fn svojim gospodarjem kličemo v svoji bedi: »Dajte aam: 1. kruha, 2. kruha in 3. kruha U V Irsiu, cice 24. mr ve® HMti, lev duh vlada — kakor priča gori omenjena preiskava — dalje na upravi državnih Železnic. Na, naši železničarji se ne puste kar tako zadavi« in ne dopuščajo, da bi jim železniška uprava samovoljno kratila državljanske politične pravice. Iczničarji v Splitu so odkrite in moško odgovorili g. višemu svetniku generalne inspekcije državnih železnic, da — so podpisali! Nič niso tajili, nič niso skrivali. Da vidimo sedaj bo-li imela uprava državnih železnic poguma, da jim skrivi le en sarn It s. 2e uvedba preiskave na sebi je bila sanio-viastnost, ki sega preko meje pravic te uprave. Vsako maščevanje — ker to ie edino prava beseda — bi zaslužilo drugačno označbo in bi dalo povoda za obračun na kakem drugem mestu. S fa-kimi nameni pošiljajo visokega uradnika tla doli v Split v času, ko Je toliko pritožeb v javnosti radi desolatnib ielezniško-prometnlh razmer. S temi naj bi se raje bavila železniška uprava, da ne bo občinstvo — kakor se dogaja sedaj — na potovanjih po železnici moralo trpeti prave muke. Forstneriev duh vlada dalje, ali narodi in Žnjiml tudi naši železničarji se mu bodo upirali s zobmi In nohtL Iz Brd, (Dopis.) Dne 11. t m. Je bila briška deputacija prijazno sprejeta pri gospodu namestniku in pojasnila mu ie vse bridko trpljenje naših, nekdaj vinorodnih, danes solzorodnih Brd. Naše odposlanstvo Je na najvišjem uradu pribilo dejstvo, da naša centralna vlada skrbi prav po mačehovsko za nas v razmerju z onimi dr!avljani. ki so vživali «n Še vedno v zuiedju srkajo vse njene dobrote v zlati svobodi ter so st nabirali vse denarje uboge begunske raje z Goriškega. Staierski kmetje, a ie bolj nemški prebivalci severnih alpskih pokrajin so lepo mirno obdelovali svoje polic, silno drago vnovčevali svoje poljske pridelke ter nosili denar v posojilnice, ko smo mi nesrečni Brici in sploh Goričani zdi ho vali pod tujim jarmom v italijanskem suženjstvu ter zapravili vse svoje in prihranke svojih očetov, izgubili svoje vinske griče, svoje sladke sadovnjake in svoje srečne domove. In koliko na-iih ljudi Šc danes stoka v suženjstvu po srednji Italiji — doli do Sicilije ali puste Sardinije. Gospod namestnik ie razumeval naše gorje, zagotovil svojo skrb za nas In dne 16. t. m. nas Je prišel sam osebno, v družbi z gospodom okrajnim glavarjem baronom Daumom, obiskat tolažit našo žalost in razganjat naš obup. Ko Je njih avto sfrčal čez edini les?ni most čez Sočo iz Gorice v Pod-goro. so že -«ili gospodle na nesrečnem brKkem ozemlju. Tu se fe gospod namestnik prepričal esebno. da Je nujno potreben še most pri razrušeni Pevmi in upamo, da pospeši njegovo zgraditev. Cez Grojno do St. Ferjana Je z žalostnimi občutki gledal gospod namestnik lesene kolibe naših nesrečnih Bricev, ki objokujejo danes v njih svoje gorje in hrepene po sreči nekdanjih dnij. Tu ia je prepričeval o briškem trnljenht gerent-nndti-čitelj Likar in odpeljal se |e iz porušenega Stever-jana v Kojsko. Pred šolo je pozdravijo visokega gospoda prebivalstvo kojščanske županiie. Ge-rent MusiČ ga je ogovoril v daljšem pozdravu in povdarjal. da upajo na prihod boljših dni. ki morajo pričeti, za uboge Brice pod okriljem g. c. kr. namestnika. Upajmo, da se udejstvi ta želja marljivega gerenta obširne koiščanske županijel — Gospod kojščanski župnik Sedej je predstavi! svo-!e sobrate, a nadučitelj Urbančič svoje tovariše lz >martna, Vipolž, Vedrijana. Vi'njevika; v Kozani ga še ni. ker je šola pogorela, a moralo bi se tudi fu pričeti s šolskim poukom. Nadučitelj in župnik sta spremljala gospoda namestnika v šolske prostore. ki so bili v zadnicm letu sovražnikove okupacije »OsccdaJe chiru-gico-di Milano«. V tem po-slooiu sta prirejena dva razreda za šolski pouk. Izgled šole za sedanje čase! Klopi zbite iz desk razbitih laških barak, mize, table in omara iz žalostne Cadornove dobe služijo danes izborno v to, da se vzgaja naše malčke v pravem slovenskem rodoljubju in jih navdušuje v ljubezni do motročne naše očetnjave. Gospoda župnik in nadučitelj sta ponovno opisavala naše trpljenje in prosila pomoči za naše Brice. Gospod namestnik si le zapomnil naše te:?nie in upamo, da jim posveti vso svojo skrb. Da bS nas Ie ne varalo tudi to upanje! Neumliivo krivico nam dela naša centralna vlada. ki nam reže tanjšl kos kruha, odteguje begunske podpore, priščipuje vojaške vzdrževalnfne Fn tako malo skrbi za obnovitev naše Goriške. Napravili smo že nešteto prošenj za oprostitev naših gospodarjev od voj. službe, da si vpostavijo svoje kmetije, a teh le ni domov in njih domovi razpadajo v vedno večje razvaline, njih vinogradi umirajo in njih polje rodi trnje in osat, Saiitd ©csSURsb© vessL Najemniki tujlnstva na dela. Kot merilo Ta to. kako gre sedanja naša odločna politika z nim velikim ciliem do živega, nam more služIti dejstvo, da »o aj;h najemni!?!, med vami samim! s parno silo na delu, 69 M b«gaff narod, straSUi Dsiifie 1 m m tiiiiae teibs piMmte. ijiĆBT! R& ll Z£RlaH 2 zakonom od 31. decembra 1917. L drž. zak. «t 525, Id je z Istim dnevom slepil v veljavo, Je bila vlada pooblaščena, da v slučajn potrebe dovoli podporo civilnim osebam, poškodovanim po vojnih dogodkih, ako Je poškodovanje zmanjšalo njihovo Pridobitno sposobnost vsaj za 20«, kakor tudi svojcem takih oseb. dokler trala zmanjšana pridobitna sposobnost, la (v slučaju smrti), njihovi zaostali družini, V fevršitev tega zakona Je izdalo ministrstvo za socijalno skrbstvo v sporazumu s finančnim fn domobranski m ministrstvom naredbo od 23. febru- omahljivce in Sifa izvabljali iz vrst narodne vojsk« za naše ujedinjenje. Kar n!maJo pristašev, ker Hmj varila 1918, drž. zak. *t 79. kf daje natančnejše dovest ni čis^a, k;r so jim nameni mračni, da si cc ločbe o tej podpori upajo znjfml na luč carodne sodbe, kjer bi Jih rio-*Ii branit! oko v oko, nc sklicujejo javnih zborovanj. Tem Intenzivne}! $0 njihovi poizkusu da bi potom tiska, s periodičnimi spi«!, brošurami itd. čim izdatneje vršili svojo izdajalsko službo. Te dni ram Je došel v roko tak produkt Izdajstva pod imenom »Kroatfache Rundschau«. Malo posnetkov bo zadoščalo v karakteristiko, čujte torejl Srbi, Hrvatje in Slovenci niso en oared, kajti enakost narodnega in književnega jeri'rs Hrvatov In Srbov ■e le brezpomembna slučajnost! M»diarl lsiaV> historično pravico do Rosne; ta pravica pa da Je (tu ie pisca menda vendar mj'ce zapekla narodna vest) zastarala: Neki dopisnik trdi. da Bosna pripada danes de Ircre Ax-str 'I in kron! sv. Štefana. K temu pa dostavlja uredništvo, da ima Hrvatska pravico do Rosne po kvotnem razmerju, torej Te nodpore no izključuje kaJt lasten zaslužek, ali pa kaka begunska podpora. toliko in toliko odstotkov. 7. šrvgo besedo* če, ?aa v M 4 M v __. . . . „ . . .. . ... . K, oz. 324 X, oz. 360 K v saclsia gonnavedene Madjari anektiram velik dei Bosne — kaj.de to?! j |egtv|co Hrvatska in Bosna naj se razkosate, pak bo j ustvariena — Velika Hrvatska, v katere Imemi se hrvatske izdalice baje bore proti naši deklaracijski, politiki I Ce bi se ta uresniči — tako trde dalje \ *ečene ^vzete T^-ke eksekuclje, - bi Hrvatje izginili v Srb- Jvn! Hrvatie hočeio! a ** ^ ae morel° ©kopiti drugim osebam, biti tudi Aladjarom »zvest In zanesljiv priiatel.-J a" »*eer Vh oblast takoj ustavi. če se bodo držali meje Drave. (Žrtvovati hočejo j *a uke ^JJ0™ »• Prl katerisi- torej tudi Medmurjel In Ukl ljudje so še tako ipolitl5nl obIastL 0 prošn* oc!,očtlje Politična j deželna oblast ▼ sporazumu t finančno deželno drznl^ da zmerjajo hrvatsko-srbsko koalicijo z Oskrbujejo nas bolj mačehovski, da si smo ravno mi žrtvovali vse svoje premičnine in nepremičnine in dali največ krvnega davka domovini na altar, a naš dedni sovražnik Je opustošil naše domove in izkrvavel ravno na naši rodni grudi. V zaledju vidiš tam po Štajerskem in drugod povsod boljše posestnike doma, da z obdelovanjem svojih posestev skrbe za aprovizacijo ljudstva in izborno uspevajo v gospodarskem oziru. In tu pri nas med Brici, med Goričani? Vse smo Izžmeli, vse žrtvovali, vse Je-strto, uničeno, poteptano in za nas nimajo nikake milosti. Na prste •ne roke sešteješ one zospodarje, ki so oproščeni, da si na razvalinah vspostavijo svoje domove. — Prosimo v tem oziru, da bi pričenšl že z našim glavarstvom gori do c. kr. ministerstva za deželno brambo uvaževall naše obupne gospodarske razmere, ker naša Goriška bo obnovljena le teda!, tko nam pošljete domov gospodarje-voiake, niše rokodelce in naše obrtnike. Visokemu gosnodu namestniku sc je tudi povdarjalo, da Je premalo kon-eeptnih uradnikov na našem okrajnem glavarstvu, kar le tudi ovira za preporod Goriške, ker celi kupi prošenj za vojaške oprostitve se nabirajo na uradniških mizah, mesto da bi lih odpošiljali In madjaronil) — Dovolil Ce Se povemo, da sta Klavna činitelja pri tej »Krcatische Rundschau« dr. Milobar in Pazman, pa vidimo pred sabo podjetje sovražnikov naše narodne politike in naših stremljenj. Sta to frankovca ns-jmotneie vode! Jugoslovanska država. Nemškim listem se poroča iz Luzana 22. t. m.: Pariški srbski poslanik Ve-snič se Je vrnil s svojega amerikanskega propa-gandskeea potovanja fn iziav'l, da sta Wi!son in vse javno mnenje v Zediujfnib državah prepričana, da se mora vojna končati z ustvaritvijo jugoslovanske države, katere naloga ho odpor proti germanskim osvoievalnir/i stremljenjem. V železniškem »»nfstrslv« vlada in straši dalje — Porstnerjev drh! To v vodstvu teca re-sorta na sploh In v podrobnostih. Vsaka železni*- a postala, \'sak po^nezen železničar občuti to, čim Je naše krvi. oztro-ra: čim se zaveda tega in ne skriva. Nemški fwor na vseh koncili in krajih. Ne odločajo oziri na korf-.t! institucije, ampr.k v prvi vrsti oziri na rerimnizacilo. To se forsira neprikrito. Prav takn. kakor da nI načelnik Železniške uprave in c. kr. trinister, svetovalec krone in član kabineta v državi, ki — nota bene: ni nacionalno cnotno-nemška, marveč narodnostna država, — ampak kak predsednik kakega Volksrata — recimo — na Koroškem! Tu Je namreč rod takih zbesneležev. naičHcteie pasme. Zato se nič ne čudimo, ko čitamo v hrvatskih listih, da Je prišel v Split viši svetnik generalne inšpekcij« državnih železnic z nalozo. da izvede preiskavo in ugotovi, kateri in koliko železničarjev je podpisalo Izjavo za — jugoslovansko deklaracijo! Človeku bi se moralo zdeti to neverjetno, enostavno izključeno, ker ni naravno, ker zasledovanje take naravi ia s takim namenom ni združljivo z naravjo železniške naprave. Kaj imajo železnice opraviti z Jugoslovansko deklaracijo? Železnice so vendar zgolj gospodarska naprava In za nitb upravo bi morali bili odločilni zgolj momenti Javne blaginje brez vsakega ozira na politična vrvenja. 2elezn!če kot take ne smejo Imeti nikakih stikov s politiko, Izla-sti pa ne z narodnostno politiko v državi, kjer so narodna nasprotstva tako ojstra kot so ravno v naši državi. Poreče se morda, da potemtakem ne bi smeli tudi železničarji izjavljati se za deklaracijo, ker to ie tudi politično uveljavljenjc in izjavljanje. Pardon! To je kaj drugega: s tem izvršujejo železničarji le svojo zasebno politično pravi-co državljanov! Železniška naprava je pa Juristi-ška oseba, ki ne sme imeti političnega mišljenja in ki Jej tudi ne gre pravica za kako politično uve-IJavIjenje. To pa zagreša uprava državnih železnic z zasledovanjem podpisovalcev deklaracije. Saj Je niso podpisali na izvrševanju svoje službe, marveč le kot — državljani In ml bi hoteli videti železničarja. ki ga Je še kdaj železniška uprava zasledovala. ker se Je Izjavil za kako demško stremljenje! O — ti nemški železničarji smejo iirati germansko politiko celo tudi v vagonu med vožnjo, na občevanju s potniki, kakor doživlja to naše 'iudstvo slehernega dne. Pa ka} govorimo, ko pravimo, da smejo. Celo v veliko zaslugo »m Štejejo to. To so Benjamini železniške uprave ln zapisan! io kot izvoljenci v knjigi uprave državnih železnic. Le slovanski železničarji so zapisani na črni strani, ako podajajo kot državljani kako Izjavo, ki nI v skladu — s politiko železniške uprave. Porstner le izdal tisto proslulo naredbo, s katero je hot rl | znamenovanimi s či ko S, dobe p;oti izročitvi od-germaniziratl Vso železniško napravo in Forsrncr- J rezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 25. do 31. marca 4918 dodatno iz! rznico štev. 62 ter morajo osnjo do vštete soboie'^6. aprila, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice štev. 61 veljajo do sobote 30. t. m. SIROVO M ASLO. Na vsakih 6 (Sest) edrezkov oficijelne Izkaznice za maščobe. veUavnih za čas od 25. marca do 31. marca 1918, se mere dobiti tekom tega razdeljevanja, obenem z nakupom drugih živil, v vseh prodajal.iicah, kjer se prodajajo živila apro-vizacijske komisije 6 dkg sirovega masla na osebo po K 22'— kg. Cena za manj Imovite sloje (izkaznice z rdečo črto) po K 10*— kg. SLANINA, Izkaznice št. 35 za nakup slanine so veljavne do vštete sobote 30. t m. In tako tudi dodatne izkaznice it 61 za 3 dkg slanine. PREKAJENA SVINJINA. V vseh prodajalnicah svinjine se bo prodajala prekajana »vinjina pos K 24.— kg. Izkazati se Je treba z živilsko izkaznico in se ne bo moglo dobiti vofc kot H kg prekajene svinjine na osebo. PREKAJ ENE SVINJSKE GLAVE. V vseh prodajalnicah svinjine se bodo prodajale prekajene svinjske glave po K 12'— kilogram. Izkazati se je treba z Živilsko Izkaznico in dobiti se ne more več kot H kg na Živilsko Izkaznico. Pre-kajena svlmina In svinjske glave se prično prodajati v sredo, 27. marce. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Objavi se posebej, kedaj stopijo v veljavo Izkaznice št. 46 za nakup svinjine, ki Jih stranke Že imajo. IZKAZNICE IA GOVEDINO. " j Razdele se Izkaznice it. 21 za govedino. "" REĐILNA MOKA ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. 1 tavoj redilne moke (250 g) po K T— zavoj. — Tekom tega razdeljevala se preščirne §t. IV. rumenih izkaznic za otroke !n št. II. sivih Izkaznic (za starce In bobiike), veljavnih za meseca marec in april Lastniki izkaznic zaNnaravro miško Imalo pravico samo do 1 zavoja redilue moke proti pre-ščipljenju 5t. IV. KROMPIR. Izkaznice 5tev. 49 s štev. 5 na zadnji strani, za 1H kg kromr>Jr?a, so veljavne do ponedeljka ?5. marca 1918; izkaznice štev. 50 s štev. 6 na zadnji strani, ki se razdele tekom tega razdeljevanja, pa bodo veljavne do 1. lorila. — Krompir na te Izkaznice se rr ore f^b't* semo na trsih: Ponte-rosso, Legna, Barriera vecchia, Oiuliani in Peru-gino. SIR. 6 đkg sira (največ A? dkg) po K 10*— kg; cena za neimovite sloje po K 4'— kg. PETROLEJ. Razdele se Izkaznice St. 25. Na Izkaznice St. 24 za petrolej, ki Jih stranke že imajo, se bo zamogel dobiti petrolej od 25. do 30. marca v prodajalnah s sodimi JtevHkaml (2, 4, 6 itd.) Tudi prodajalne z lihimi Številkami (i, 3, 5) itd.), ki Imalo še petrol il v zalogi, ga morajo prodati na Izkaznice št. 24. Na vsako izkaznico it 24 se dobi H 1 petroleja po 56 vin. liter. SVECE. Na Izkaznice do treh odmerkov se dcbl ena sveča, s štirimi in vt£ odmerki po Z sveči. Cena 20 vin. komad. MILO. 1 kos mila, okoli 10 dkg težak, po 40 vin. komad. Dobiti se more samo proti Izročitvi 2 odrez-kov oficijelne izkaznice za milo, veljavnih za mesec december 1917, Januar, februar in marec 1918. SLOVENSKO GLEOAUŠČS V ponedeljek, 25. t m. Točno ob 8 zv. Podpora znala za tfcte poškodovance, katerih pridobitna sposobnost |e skrajšana za vsaj 2Q%, a manj nego 40 X, na mesec 30 K, za zmanjšano sposobnost od 40% do 60fS v Trstu 45 K mesečno, ra 60» do 100« zmanjšane sposobnosti pa 48 K na mesec, pri popolni nesposobnosti 54 K na mesec. Svojci, Id so 2Ivcli s poškodovancem v skupnem gospodarstvu, na vsaic način pa fena in zakonski etroci, dobijo euako podporo, kakor pristoja po-' kodovancu samemu; dru*i svojci pa le toliko, kolikor so svojčas sami dobivali podpore od poškodovanca. V gotovih slučajih dobi oseba, ki ie živela sama s poškodovancem v skupnem gospo-« darstvu, dvojno podporo. V nobenem slučaju pa ne 1 sme podpora svojcev, ki so u poškodovancem ži-| v.-Ji v skupnem gospodarttvn, preseg?!! zneska t^ervozrič ženske. P-urka v treh dejanjih. Spisala F. Flum in R. Foche. Po nemškem prevodu poslovenil Ignacij Borštnik. Režijo isjre vuJi z. M. ž. OSEBE: Orof Pont^i^aud..... Antonine, njegova Hojroga . Chamoisel I .... Elvire J nJcuu ™a& 1 . Char ss, stresaj / Pn *°ntgibaodu Proi gospod Dragi gospod................. Tretji go-pod . ...........g. Von-ino Dejanje se vrši v Parizu, in sicer l. In 3. v Pont-iiboudovem stanovanju, 2. pa v Cbapiouxe^i Sčičarni. ... .g rr*Ij . gdfc. Gi»i!iš«v» g:. J- Bubovnik g*ič. Ž-'leyn »~ov* . g« 16. K*xt H v» • . • . g. Poza* > • . . s;diy_K-al gdd 1'dovifcov® " . Rakova , J. D. Buko . aOl gdč. i^utit g Preg&r« « • • * 0 CENE: Lože po 15 K. sedež: v prltličlu od I.—V vrste po 3 K, od VI.—X. po 2 K, XI — XV. po P50 K. Sedeži na galeriji 2 K. Stojišča v pritličju 1 K. stojišča na caleriji in vstopnino v lože 60 vin. oblastjo. V slučajih, v katerih niso dani zakonit! predpogoji, a so vendar ozira vredni, more ministrstvo za socijalno skrbstvo dovoliti Izredno podporo. Sicer pa naglaia naredba tudi slede redne podpore v smislu navedenega zakona izrecno, da ne ere za kako pravico, temveč le ra Izredno odredbo. To pomenja toref, da al mogoče za tako podporo drŽave tožiti. Vseeno pa ni dvoma, da bo vlada v slučaju resnične potrebe izplačevala podporo v smislu svoje naredbe* Dr. R. Dosnale Za jugoslovansko dekiara Jlc. Obč;na Meduna v Brdih se je po svojem občinskem odbem izdavila 17. februvarja t l. soglasno za Jugoslovansko deklaracijo. Ob tej priliki se je sklenilo, da se d; ruje iz občinske blagajne 200 K zp Krekov spuir.e*'?!« C. kr. državna obrtna 5ola v Trsli« — C. kr. ministrstvo za javna dela Jc ua predJoj c. ki. državne obrtne Šoie v Trstu dovolilo 01 orit<-" tt-čaja za ročna dela steklenih fcis.v n.> tc: .- ili.In iicer se bosta, t ozirom ca ogrtuntiC števila pred-naznanil. obdržavala dva tečaia, za i> "iru Vsak tečaj bo trajal tri mesece. Prvi z.ične 2. aprila ob 8 uri zjutraj v bližni hl>i via Dohlcr St 4. L nadst. Vpišejo se lahko samo tiite cv-ko* :IVe, kj so se že preglasile. Vpisovar.in se sr-Jen aio v sredo 27. in v Ceirtek 2S. marca v r&vii: vijstvu šole Via Stadion 31. L nadstropje, oa i_ ure zjutraj. Pouk je brezplačen. Vladna podpora siromašnemu prebivalstvu L.frru V letu 1917. je dala vlada de:"cli Istri na r zpo-lago svoto 2,500.000 kron v n;u. n izvedbe .u^cije za podpiranje revnega prebivalstva JsK it i" vcj i!i mr4-nje enake, razdelila se je ta podpora n* omenjen* podlagi 14*6 K na osebo. Storile so se tudi i. jeme, a to samo za nekatera mesta I re rndi «ori nie-njenih ekonomskih razmer, v katerih <0 p< mio trpele rodbine delavcev, tako n. pr. Kop^r. T :an, Aarovszaeliska stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 23. marca do 88. marca (24. razdeljevanje) se bodo mo;la proti preščipnjenju številke 24 Izkaznice za živila dobiti naslednja Živila In drugI predmeti aprovlzacijske kemisije in sicer na osebo in teden: KORUZNA MOKA. 3 o šmink« koruzne moke po K 1®— kilogram. KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 g (65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnlft 7W g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih, proti preščlpnjenju St. 23 Izkaznice za živila in za ta zadnje tudi Istočasni oddaji dodatne krušne Izkaznice za en teden. Normalni odmerek moke sc bo oddajal proti enostavnemu pre-fčipnjenjn St. 23 živilske izkaznice, dodatek moke v a prod preščipnjenju St. 23 živilske Izkaznice !n izročitvi odrezkov za kruh, veljavnih za dneve od 24. do 30. marca. Dotičniki, ki bi ae nio^li počakati-za nakup koruzne moke do dneva, ko pride redno nanje vrsta za tedenski naknp živil, imajo pravico, da jo kupijo že danes, 24. L au od 7 dom. do 1 pop* toda samo ta dan. JAJCA. 2 jajc! ma osebo tak teden po 80 Via.; ca Bani Imovite (rdeča Crta) po 30 vin. MARMELADA. K ks marmelade 90 K 4*IS kilogram. CIKORIJA. V« kg cikorije na -osebo in teden po K 9*60. KISLA REPA. H ks kisi* repa *o 1*60 kilogram. KISLO ZELJE. H kg kislega zelja po K 2*20 kilogram. Priporoča se strankam, da nal prineso s seboj posodo ca kislo repo in kislo zelje, ker komisija ne more dajati papirja za te dve stvari, ker so na tržaškem trsa popolnoma poSle papirnate vrečice. SOL, H kg soli na osebo hi teden po 28 vin. kilogram. na, V« litra kisa n osebo la teden po 52 vin. liter. — Tekom tega razdeljevanja dobe kis tudi Ustniki izkaznic za kuhinje In ubožnice. SMIRENSKE SMOKVE (lise). 5 dkg smokev po K 14'— kilogram. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, Id opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne Izkaznice za kruli Razdeljevanle dodatnih kružnih Izkaznic, Izkaznic za sladkor in Izkazale za maščobe. V ponedeljek. 25. t. m., se prične razdeljevanje dodatnih krušnih iz'o-nlc St. 130—133 in sladkornih izkaznic, veljavnih za mesec april t. 1. Obenem se Izdajo oficijelne izkaznice za maščobe Št. 81— Izkaznice se bodo dobivale v uradih kruSn;h komisij v uradnih urah (od 9—12) od ponede'i'l—I4S0 (ob. 51 8) 25. 3. nI. Rena 3, »t 14S1—16«0 (ob. št 8) 25. 3. uL Lazza- Vseh slojev — tudi najsiroma^ne^ih retto vecchio 17. 5t. 16SI—1880 (ob. Št. 8) 26. 3. ul. i roum) iolstvo posebej pa še za novo šolo, ki naj Pazin. Volosko-Opatija, Mali Lo:lni Itd. Ta it - ta so bila vzeta v poseben ozlr: tako tudi 1 b£:na pulska vsled specijelnih tamo?niJh razmer Tej občini se Je nakazala v denar!:* svora Fn > K. a na fakture dobavljenega živeža se je vpi> Ic v kredit občine 102375 K. Nakazalo se lei ic torel 152.375 K, dočfm bi Jef prinadJo na 5M72 ure'>;\al-cev v letu 1917 le 132.976 K. Okraieu a uul^ c.nu in rovinjskemu s 23.9;» prebivalcev -e bilo nakazanih 409X00 K, a pripadalo bi jima 3?7.0oO K. ~ Za prvo četrtletje T9'8. Ic bila od \Iadt nak . ana deželi podpora 900.000 K, ,|orcj ia 340 '100 r>< bl-valcev kroni 2'65 na osebo. Na okrozlo š'cvilo prebivalstva občine Pitle 12*402 d- ^ v mescih la-nuvar (z 9472), februvar (z 10.715) in marec 's 17.000 duš) bi se bilo imelo n;»ka/ari 32.vf.5 ' ron. Nakazalo pa se Je doslej 32.000 h v denariu. dočlm se ie v njcsecu m?rcu doloCila : ?doorn v di • r;u 10 000 kron, torej skupno 4_,.0« 0 K. Na žal r.t ie dovoljena vladna podpora za Istro v leMli N17 In 1918 tu pa tam premala, da se niti od daleč ne to-re ugoditi željam sir^mc^netra ti<-?hi\ Iviva istrskega. Vsa prizadevanja deželne u1 r ^ " • knr isi;e, da bi se Istri nakazala veča podpora, so ostala doslej bre/.vspešna. Za novo šolo v okrožju Sv. V!;?a. Te dni dobivamo razveseljive dokaze, kako ti Saško s'oven-stvo v vseh svejih plasteh p< mi važnost 5ole — torel naobrazbe — za bodočnost n .roda. a posebej «e za našo pozicijo na tej vn'ni in ravno 7;:Balkan« Je stavilo še pred vojno kot glavno točko na svoj program: ustanovitev ljudskih knjižnic v tržaški okolici ln razširiti njih delokrog na bližnje goriške in istrske kraje. Društvo je Imelo že lepo Število knjižnic fn ljudstvo Je prav pridno segalo po knjigah, tako da Je bilo upati, da se delokrog knjižnic kmalu razširi. Toda prišla je vojna, in kakor nam Je zatrla mnogo našega dela, tako nam je tudi ustavila delovanje ljudskih knjižnic. Ko pa se Jc vzbudilo naše politično življenje, začela so se vzbujati tudi naša društva, in društveno delovanje le zopet začelo. Tudi ak. fer. dr. »Balkan« hoče zopet začeti z delovanjem ljudskih knjižnic v tržaški nkolici ln jih odpreti našemu ljudstvu. Ker na Je le mnogo kr.llg radi odhoda knjižničarjev ta radi zapretja knjižnic ostalo v rekah čitate! je v, se obrača društvo z nujnim pozivom do vseh onih, kl Imalo še knjige, na! Ub čim prej vrnejo hi sicer: v BarkovHah g. Sv. Martelancu, na Opčinah g. Jeriču, aornv. komisija, v Rojanu g. naduč. Pertotu. p* pri Sv. Ivanu g. dr. Kernevu. Nar. dom, od 6 do 7 zveČ., v Rocolu. gč. Lahovi, Gosp. društvo, v Lo-njerju. g. dr. Čoku. v Skednju, gej. Ivanki Godina, št. 1107: ro možnosti se knjižnice otvore že 1. aprila. Društvo si fe tudi nadelo nalogo, ustanoviti osrednjo ljudsko knjižnico v mestu samem m hoče stopiti v zvezo z vsemi onimi društvi, ki imajo v svojem programu: ljudsko knjižnico. Kje pa naj dobi naš delavec, kje naš Inteligent in dijak knjige? Saj nimamo v Trstu — izvzemši Ljudski oder — nobene slovenske knjižnice, ki bi bila dostopna širšemu krogu občinstva, in šolske knjižnice so ali zelo pomanjkljive ali pa jih sploh ni. Ho-čemo-Il, da postane Trst res Jugoslovanski Trst, moramo t našimi nasprotniki tekmovati ne samo na političnem, ampak tudi na kulturnem poljn! — V. R. Sela osrednjega odbora Zveze Jugoslovanskih Železničarjev se bo vršila v ponedeljek 25. t m. v Mariboru in ne, kakor je bilo pomotoma poro-čano, dne 24. t. m. — Predsednik. Krekova slavnost v sv. Ivanu se bo vršila na belo nedeljo pop. v veliki dvorani svetoivanskega r Narodnega doma«, ki je zopet povrnjena svojemu prvotnemu namenu. Cisti dobiček je namenjen Krekovemu spomeniku in »Dijaškemu podp. društvo v Trs^u«. Vstopnina 1 K; sedeži 3, 2 in ! K-Po obsežnem programu se bo vršil prijateljski sestanek. kjer bodo gospe ln gospice nudile kaj okrepčlla. V ta namen se že danes obračamo do vseh rodoljubov In oosebno novih članov Nar. ■loma, ds v/ole morebitne darove pošljejo gej. Ivanki Gradsšar sv. Ivan 541, ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Mmm vagsl i). Maria Terasa. - lastna pala?a. DelnISka glavnica K 10O.0CQ.d0O. - Rez. zaklad K IzTišBjs kuiialaa m Mae ii aesjahifca tisKakdji == Uradne ure od S 1 pop. —1 HALI OGLASI :: f-ir-||»« raćttaaj« p* 6 stok. y-?pi I Maštao tiskane fcasada s« r*4*.[ ULJ naje ankrai ved. ~ H^mauji* -59-LJLJ j: pristojbu* mfo 60 ttotink. .j ULJ |22am hišno ■ dobrimi epri£evall. Dobi dobro lilfelll hrano in plačo. Naniov po?« las. odd. Edinosti. " 1930 Prodam posteljo, ponoćno omaro, iimnice, v oliko t>ro progo, amivalnlk, otroški vesiček, zcalo, eveuičajak, knaae va/e te* drago pohištvo. Barriera 88, V. W. 4, CtatM. 1961 se pridna, mača d' na alaft nk m vsa do-Ulica <*hoga fi. UI mm fcenem dolom. Na-iov Torek od 6—7, Ghero in težaki se »prej mej < dtlu z dobro plačo in majo pri stavbenem trajnem pogod-kavarni Asqaedotto. — 1958 fcenake dovaja it. 42 in molke čevlje ftt it, najboljšega u^n}a delani ie prod vojno. Na*lov pove Ina Edine«tl. 1957 Prodam FOtS^Ufl*!^ Potr?M.*u® f* «* dobijo Ht. 6. airodiinid Oiliia nI. Poste Mon^ekatini. Losor, Jmo«. Kioeierle itd. sa in oj-Ied mrličev v Divači, kar nosi spet postranski zas užek, ter pomagati pri pisarniškem poslu v pisarn L J Zahteva se nekaj IzveZbanosti v pisarniškem-poslovanju. • Invaldi in begunci in a]o prednost Lastnoročno spisane pro nje je poslati županstvu najkasneje do 30. t. m. tli i« bolje če te prosilec predstavi na ^upan^tva. Služba |e začasna. Županstvo občine Naklo, poita. DIVAČA. 18. marca 1918. Župan s A. SrREKEU. nanM prodajalko, re5£o m 'oV'k*rno. Zglasiti so ▼ sobanami ▼ niici Časna di risparmio 1947 II Šfllffilfftisi P-^'UŽ&i gostilni na I i m ¥ 3(?£!mUvi trgu št. 7 se dobijo veiino topla je.Hi* r o no-jrnih elitah Voditelj Fr. Nov&k. (19^ i jeiii* fjrsfO .1 UJM Voditelj v&akti rrsbo kupuje BabiĆ Frans. Molino gra::d« ~ |8i)3 7-!1! fekazano sočutje in za mnogoStevPno udeležbo pri po- iJuilVaia« grebu naše ljubljene in nepozabne sestre, svakinje, tete, AsnsSUe vdov® Kmrž® Izre^smo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. TRST, 81. marca 1918. tALUJOČI OSTALI. Općine 5t. eoa« kupujem v vsaki to oni: ti. Plačam o ufiy > danaii^iLi acu.ih. Zaidcrsič, 1Š77 Sl^fiDVff"!) b storijo po K 9.«' so dobijo v r l VuVli! tt£ m!r«dilijic? Ciilia oL Poete 6. (195r tiZ, bar»nnje oblek se dobi iiici Oiliia oi Po-^to 4.* noirodii-1855 triletne sa: inicf? injaci na pr(xJaj smerni rent. V. š?rc*. iMii+n*. »-o 195t> nn S ravne ikatije za vouez &• v. Miro-ilaiw\ Oiilta nI. Po*w> Semena. »Tržaška kmetijska družba« naznanja, is so II prispela razna semena, kakor Jedilne bu-čice. poljske buče, čebulno seme. čebulice, česen, črni kor?n, detelja lucerna, fižol, srah, broklje. kolerabe. konoplje, korenjček za luho. korerie, kumare. malancane, blede, mesečna redkvica, oeter-šilj, hranilna pesa, erbete, peveronc, repa majnica. radič, raznovrstne salate, travna meSanica In raznovrstno zelje. Osebe, ki potrebujejo semena, naj se oer'ase v uradu Tržaške kmetijske družbe, ulica Vienna 51. 1J}, 1. od 8>* zjutraj do opoldne. »Mater Dolorosa«. Ponovno opozarjamtj na Sil-vin Sardenkovo igro »Mater Dolorosa«. ki jo uprizori daues popoldne »Zveza Marijin Dom« v svoji dvorani ul. Risorta 3. Začetek točno ob 5 uri. — Ves čisti dobiček )e namenjen za bodoče slovensko sirotišče v Trstu. i- 4 t Potrtim srcem naznanjamo vtem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naša nad vse ljubljena hči oziroma sestra Danica dne 22. L m., po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu preminula. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 24. marc^ iz hiše žalosti na Vrdeti h. it 1009. VRDELA- TRST, 23. 3. 1918. Družina Dragotln Kodiič-eva. ZrjiiftAMjiS Jorkić pos-uje * »v ije>u ^toljaju riliU^llU v Trstu, Via deJle fonto it 10. 40 ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubitnega očeta, Učnega očeta Rasista Rns ter za obilo spremstvo dragega pokojnega k večnemu poči ku, izrekamo vsem našo najprisrčnejso zahvalo. Herp^Ije, dne 23. marca 191 fc. Žalujoči ostali. RAFAEL THUMMEL = Trst — Corso St. 33, pritličje = naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da je prejel za to sezono enostavne in garnirane ženske klobuke najnovejših modelov kakor tudi vse potrebščine za izdelovanje garniranje klobukov. : Specijaliteta : Pajčolani za obraz. ~~ J TfufiHa MjM iosaj SL Msse iS kirnu-e svilb po najvišjih cenah, svilnate $trene, «\ilnate nft! do K. Svilnate odrezke ter krpe. — Plačuje po najvišjih cenah strgane svllaate bluze, j krila, perilo itd. kakor tudi .stare ali nove suknene, volnene !n bombaževe odrezke. Kupuje tudi vreče In embalaže PoŠiliatcv na deželo se vrSl točno. Ustanovljeno t. »893, Ustanovljeno I. Ii>!*3. tkanine, moderno volneno blago, pletenine, namizne prte in prtiče prodaja tvrdka PrcSap S&arKovi^ la sla HusudK ceSSa- illiirPJfiIlsl illfl .Jlil U i HIHHI« /egistrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom p3SO]=S3 proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, post-stev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7V„ 15 Ali 22 /, letih v odsekih ?ll v . oljubnih Lio^ovurjenlfi o^roklb Kdor tuli po»ojiia, naj se obrne na pisarno v Ljjšl-a il, ICo.iiires.il trg stav. 1i, k daje vs * potrtihna pojasnila ZLđrvn^r^ema tu^li hraniina vJ%>ro an Jl-t o&re »t jja po 4'V/, I riiiiveno Ubino premoženje znaia koncem leta. 19'5 5l93l i0 K. — Deležnikov je bilo konc^iu liU !9*3 "9^:4 s iStilS de»eŽI, ki reprezcatnjejo junstv-.ne glavnice la 8.0.1U 8Stl K ta A. Chlco Trst — Corso Št. 4 ima veliko zedogo pre-pečensev ter slaščic. - Posuo po poštnem povzetju - mi črno En telo, kakor t&di Opol prodala ivrilKii F.sco & Oiou. Apollonloi TrA ulica Amalla 10. Amerikansko dmbla-zla&o v zlatarnici in rrarm:i A. Jerman, Trsi, ul. Barta wMz 13 Velika zaloga dolgih li ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i t. d Vse stvari so po zmernih cenah, izde'ane v najboijSf. tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Poillja te po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo mastni in tu m m i Liker „AMARO MONTONA" Ta izborni liker — priporočljiv posebno za otroke, stare in šibke osebe — se izdeluje aa poseben na la iz^najbol š.h aromatičnih trav, ki mu d^ejo lastnost izbornega Želodčna ga krepčiia. Jako priporoč ji v kot prebavo posr>ešujoče sredstvo. Jemlje se po en kozarček pred jedjo. Vsled Svojega izrednega uč niča ne bi smel manjkali v nobeni druiim. Po svojih n* prekosljivih lastnostih prednjači vsem drugim likerjem. Zas?ops'v.> l.i izključna zaloga za Avsiro-Ogrsko Tovarni3ka znamka 9Tha MEUUOA unlvcr al MONTONA' IUAfl FUC1C ml. - Trst. Ulo tem 4 i Telcfan 3063 L1IBBI1 SLJIi1 eh-v^h^ss Trgoosko-oMna zadruga o Trstu ćakoraA fiian« s dnevnim oor««ta> •traga ćekovme rt£nae b dnevnim oor vanjem. Ran tal davtk platni« udruga sm w Ukko po eno kroao. Ktn-taiiilcitsi aln 75J71 TEUHU IHt one 1 Fnmcesco Jter. 20, 0. nostnple o Mfl Isto „rsinosr Poselila daje na osebni kredit ia na zastava proti plačila po dogovoru. Uradne ure: vsak dan za strank« od 8 preop. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, IcJ so posebno primerne za druliue. Stun IV. „EDINOST* štev. 79 Trstu, dn<; 24. marca 191H. Kako naj živimo? Prejeli smo: Culi smo v veliko svojo žalost, da nam misfi aprovizacijska kom.si.-a dati prihodnji teden večji odmerek kruha. Za Eosa svetega, imejte vsaj nekoliko usmUjenja z namj, tržaško rajo in dajte nam moke. iz katere ?! napravimo vsaj užitno polento _ * Pravzaprav bi radi izvedeli, kaj misli aprovizacijska komisija, da nas na tak način muči in nam daie take in tolike odmerke, Vprašamo tudi driiRe odločilne faktorje, kako naj neki živi uradniška družina sesto-teča Iz petero članov in 300 K mesečne plače? Taki mučeniški družini pridete ravno dve kroni na dan na osebo in vsled tega ne dobi niti rdeče Črte, katero Ima njegov mnogo bolje situirani sosed iz »nižjih« slojev. Taka plača ne zadošča niti za brano, in kje je zdaj obleka in obuvalo, kar si je nemogoče nabaviti po takih oderuških cenah kakor so sedaj! Ali res nI nobene pomoči za nas najbolj trpeči in trpičeni srednji stani Tudi naši mo. je, sinovi-in bratje prelivajo svojo srčno kri za dom hi cesarja, a mi nismo deležni ne podpore ne najmanjše olajšave. Ce mislijo vodilni krogi, da nas dovolj plačajo z onimi sramotnimi draginiski-mi dokladami se zelo motijo. Ali nai morda vzklikamo od veselja, ki vidimo, kako po mačehovsko se za nas skrbi, osobito tu v Trstu. Ce premislimo, da nismo v tem leiu niti videli pšenične moke in da od letine 17—18 nismo dobili niti J4 kg na o?ebe, tedaj smo povedali dovolj, data ko ne moremo živeti še nadalje! Kaj naj rečemo glede obete, katere dobivamo šest dkg na osebo? A če dobimo sirovo maslo v aprovizaciji, manjka pri 24 dl:g gotovo 2 dkg. Ce dobimo slanino, tedaj nasu-ieio brezvestni prodajalci gotovo na 24 dkg 3 dkg soli. Kam naj se pritožimo, kdo nam pomore? Naši možje in sinovi, kar jih je še tukaj, pa moraio kljub pomankauju . vendar le vestno in točno opravljati s^-ojo službo. Težka pa ie dolžnost, če je želodec prazen dan na dan. Razdeljevanje tobaka v mestu. Tukajšnje c. kr. rhu.nčno ravnateljstvo naznanja, da se prične danes, 24. t. m., petnajsto razdeljevanje tobaka za mesto Trst. Vsak lastnik tobačne izkaznice dobi za 11 kron tobačnih idelkov in sicer pri uaslednih to-bak.irnah: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 134 ul. Ghega 2, 135 do 268 ul. Carintia 11, 269 do 402 ul. Miramar 9, 403 do 536 ul. Amalia 16, 537 do >7:i ul. Isti tu to 4. 671 do 804 ul. Acquedotto 57, 805 rio 93S «1. Geppa 23, 939 do 1072 ul. S. Alarco 1 !b73 do 1206 ul. Ss. Martiri 9, 1207 do 1340 ul. Scaiinata 3. 1341 do 1474 ul. Campo Marzio 4 1175 do 160S ul. Navali 47, 1609 do 1742 ul. Bec-Ji eri c 23, 1743 do 1876 ul. Rossetti 33, 1877 do 2".!0 ul. Coroneo 24, 2011 do 2144 stara prosta !i'i i-pomol I. 2145 do 2278 ul. Piccardi 2a, 2279 do 2412 ul. Beccherie 9, 2413 do 2546 ul. Conti 40 2= 7 do 2680 ul. Tesa 3, 2681 do 2S14 ul. Commer-14. 2815 do 2948 ul. Farneto 20, 2949 do 3082 L Riborgo 1, 30S3 do 3216 ul. Media 15, 3217 do , -V,50 ul. Cliiozza 13, 3351 do 3484 ul. Settc Fontane 14, 34*5 do 361S Piazza S. Francesco 8, 3619 do 3660 Piazza piccola 2. 3661 do 3794 ul. Fonta none 22, 3795 do 3928 ul. Torrentc 41, 3929 do 40 >2 ul. Media 11, 4063 do 4196 Piazza G. b. Vico 7 A i 97 do 4330 ul. Boroevič 57, 4331 do 4464 ul. !.! . d 9. 4465 do 4598 ul. Tigor 10, 4599 do 4732 nT. Raffincria 9. 4733 do 4866 ul. Soiitario 6, 4867 do 5000 ul. S. Giacomo in Monte 22, 5001 do 5134 ... Malcanton 14, 5.135 do 5268 ul. Boroevič 3, 5269 i;) 5402 ul. Cologna 6a, 5403 do 5536 nI. Acqucdot-tn 14. 5537 do 5o70 Piazza vccchia 3, 5671 do 5770 Piazza S. Giovanni 4, 5771 do 5992 ul. Cassa •!! ;:>parniio 3, 5993 do 6064 ul. Acquedctio 41, 60t)5 ■ > 6286 ul. Corso 15, 62S7 do 6508 ul. del Rivo 44, do 6608 ul. del Bosco 1, 6609 do 6830 passo piazza 1, 831 Jo 7052 državni kolodvor, 7053 do 7J74 ul. Giulia 39, 7275 do 7496 ul. delie Poste /, 7 :,»7 do 7596 Largo Santorio 4, 7597 do 7S1S ul. tiurriera vecchia 38, 7819 do S040 ul. Stadion 35. !-41 tlo 8262 ul. Madonnina I. 8263 do 8440 zgo*--uja Carbola 582, 8441 do 8473 ul. Stadion 10, 8474 do 865! ul. Arcata 14, 8652 do 8829 ul. 5. Marco 26. 8830 do 9007 Piazza Giuscppina 4, 9003 do ' 185 rl. S. Catcrlna 2, 9186 do 9363 ul. delte Po-»e 3. 9364 do 9541 zgornja Carbola 181, 9542 do -75 9 ul. Torrcnte 9, 9720 do 9S97 Piazza della le-• a 3, 9898 do 10075 ul. Mar. Teresa 42. 10076 do i'253 ul. S. Michele 4, 10254 do 10431 stara prosta I.ika - pomol II., 10432 do 10609 ul. Barriera vec-v ia 25, 10610 do 10787 nI. L. Bernini 2. 10788 do j '965 ul. Giulia 34, 10966 do 11143 ul. Stazione 3. Tj 144 do 11321 ul. Muda vecchia 5, 11322 do 11499 iii. S. Michele 43. 11500 do 11677 ul. Riborgo 20, l? i78 do 11855 ul. Barriera vccchia 2, 11856 do 12033 ul. Barriera vecchia 17, 12034 do 122il 1 iazza S. Lucia (koča), 12212 do 12227 ul. Cavana IS. 12228 do 1*2405 ul. S. Giacomo 4, 12406 do 12583 Riva Grumula 20, 12584 do 12761 ul. S. Se-b.^tiano 3. 12762 do 12777 Piazza Caserma 1. j T78 do 12810 ul. Molin piccolo 14, 12811 do 12988 rnja Carbola 52, 12989 do 13166 ul. Benv. Cclli-ni 1, 13167 do 13344 ul. Montorsino 5, 13345 do 13 22 ul. Soiitario 16, 13523 do 13538 ul. Istituio ? 13539 do 13716 ul. delle Poste 1, 13717 da 1 -16 ul. Saniti 9, 13817 do 13994 ul. Cavana 14. 95 do 14036 Cnmpo Bclvedere 1, 14037 do 14046 t' C. Ghega 8, 14047 do 14224 Piazza Cavana 3. b'2?5 do 14402 ul. S. NicoJo 34, 14403 do 14580 ul. Mramar l, 14581 do 14758 ul. deli'Olmo 21, 14750 f < 14936 ul. Acqi:cdotto 29. 14937 do 15114 ul. delle V ?ue 12, 15115 do 15292 ul. S. Giovanni 2, 15293 J . 15470 Riva Tegetthoff 10, 15471 do 1564« ! izza Caserma 6, 15649 do 15826 ul. Canale 15. i 5->27 do 16004 ul. Lazzaretto vecchio 44, 16005 do 1 182 uL Mercato vecchio 4, 16183 do 16360 ul. i cbetfo 14. 16361 do 16538 ul. Mar. Teresa 7. 1 -39 do 16716 ul. Orclogio 4, 16717 do 16S94 sta-r . prosta luka - pomol IV., 16895 do 17072 ul. Molin grande 34. 17073 do 17250 ul. U. Foscolo 15. 17251 do 17428 Passc-Rio S. Andrea 36, 17429 do 17 >06 ul. Amaiia 32, 17607 do 17622 ul. Canale 5. i: 23 do 17S00 ul. Sette Fontane 34, 17801 do T 7 73 Piazza S. Carlo I. 17979 do 18144 Ponte della Tabra 1,48145 do 18310 ul. Acquedotto 2, 183311 do 18526 & 18750 do 18799 Piazza pozzo del marc e. 1S800 do 19065 Piazza della Borsa 2, 19066 do 19331 ul. Ponterosso 1, 19332 do 19497 južni kolodvor, 19493 do 19663 ul. Valdirivo 27. 19664 do 19755 ul. Edm. de Amicis 9, 19756 do 19847 ul. Massimiliana 11. 19S4S do 19870 & 19983 do 20000 ui. Moiiri a venio 66. — Tokrat se dobe naslednji iobačni izde'ks: s m o tke: viržinke po 24 v, ci-gaf:ios po 11 v; cigarete: egiptske po 16 v. šport* po ~6V* v, ogrske po 214; cigaretni tobak: fini turški po 3 krone. Opozarja se, da se bo Vršila oddaja tobaka S3mo na novoizdatic tobačne izkaznice. Prejšnje (rnineae) izkaznice niso ved veijavne. Modra galica in salošdiu. Tržaška kmetijska družba naznanja osebam, ki so naročile modro galico in sloidin in ki bivajo v Rocolu, Kiadinu in v mestu, da lahko naročeno množino dvignejo pri g. Ivanu Prclogu, trgovcu v Trstu, piazza Barriera vecchia, ulica Molino a vento št 2, od jutri, 25. t. m., naprej proti izročitvi svoječasno prejetega potrdila. Istotako lahko dvignejo sedaj naročniki modre galice in saloidina, ki bivajo v Lonjeriu in na Katlnari naročeno množino pri gosp. Karla Cokn v Lonjerju. Osebe, ki bivajo v drugih okrajih, bodo pravočasno obveščene, kje naj dvignejo naročeno blago. DAROVI. _ Ob priliki praznovanja godu našega Josipa nabrala vesela družba v Bazovici za Krekov spomenik 25 K- Denar se*je izročil blagajniku odbora za Krekovo slavje pri sv. Ivanu. s— Namesto velikonočnih voščil tržaškim prijateljem daruje za šentvidsko šolo Virgilij Šček 5 K. — V družini Josipa Cerkveniča pri S.v. M MgiL Spod. 823, se Je nabralo ob praznovanju imendana devetih Jožefov in krsta Milice za Magdalensko družbo CMD 43 K. Denar hrani uprava. — Za dr. Krekov spomenik nabranih na godova-nju Pepinc in Pepetov v BarkovIJah K 36*10. Denar hrani uprava. Ljubljanska kreditna banka. Pod predsedstvom predsednika g. dr. Ivan Tavčar-ja se je vršila dne 18. t. m. bilančna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, v kateri je bila po ravnateljstvu predložena bilanca za poslovno leto 1917 odobrena. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil 15. aprila t. 1., da določi iz doseženega čistega dobička v znesku K 1,295.511'40 za plačilo 7% dividende K 700.000'—. Po odbitku statuta-rično določene tantijeme upravnega sveta in sta-tutarične dotacije rednega rezervnega fonda per K 61.770*15 naj se od ostanka dodeli K 60.000'— penziiskemu fondu uradništva in K 300.000'— rezervnim fondom banke, kateri bodo potem znašali nad K 2.000.000'—, torej več kot 20% delniške glavnice. V isti seji se je sklenilo, predlagati občnemu zboru zvišanje delniške glavnice od kron 10 milijonov na kron 20 milijonov. Dosedanji pod-ravnatelj banke g. Hcnuš Krofta je bil imenovan ravnateljem. Papirnat denar leta 1811 in pozneje. Petnajstega marca 1. 1811. Je po vseh večjih krajih države istočasno zapel boben. Razglašali so postavko, s katero je vlada na temeljit način uredila razvržene državne finance. Velikansko razburjenje se je lotilo vseh ljudi, vsaj je bil razglašen državni bankerot, od katerega je bil več ali manj prizadet vsakdo, veliko ljudi pa je bilo kar čez noč naravnost gospodarsko uničenih. V:adrj razglas je sicer v tolažbo ljudi povdar-jal. da so bila brezuspešna vsa prejšnja velika prizadevanja spraviti denar do veljave, da Je bilo p-imrncga denarja preveč izdanega (do takrat nad 1 mli .j do in G0 milijonov) vsled česar ni druge prmoči Vzdržati je treba na vsak način »blagostanje« Sudstva. Za to naj ostane v prometu Ie tolik • baniiovccv, kolikor jih Je- zanj neobhodno potrebnih Bankovce pa, ki ostanejo, naj se pošteno fu.-.dira, to se pravi: za nje naj se preskrbi popolno kriti«* Tolažba jc sicer bila velika, besede lepe, vedar pa ic razočaranje pri ljudeh bilo preveliko, da bi se mogli ž njimi pomiriti razvneti duhovi. Nova postava je določevala, da se vrednost starih bankovcev zniža na eno pelino prvotne vrednosti. Bankovec, ki ie preje bil vreden 100 gld., velja sedaj Ie 20 gld., en gld. le 20 kr, itd. Po tej vrednosti se jemljejo stari bankovci v zameno za nove in sicer le do konca januarja 1812. Tudi bakren denar se zmanjša za toliko kot papirnat. Velja Ie eno petino prejšnje vrednosti. Z zmanjšanjem vrednosti papirnega denarja je bilo treba postavnim potom urediti tudi druga gospodarska vprašanja, ki so z denarjem v zvezi. Od 15. marca 1 SI 1 naprej je bilo treba državne davke in druge obveznosti plačevali v novem denarju ali v petkratnem znesku starih bankovcev. Ravno tako so se plačevali vsi upravni stroški. Uradniki in penzijonisti so dobivali plače v polni vrednosti novega denarja, zato so jim pa bile ustavljene dravinjske doklade. Nove pogodbe med avstrijskimi podaniki jc bilo dovoljeno sklepati izključno v novem papirnem denarju. Le pri posojilih, ki bi bila dana v kovanem denarju, se sme zahtevati, da se vrnejo v istem denarju. Terjatve, ki so izvirale iz časa pred razglasom bankerota, je bilo razlikovati troje vrst. Prva vrsta se Je tikala terjatev, pri katerih —le bilo pogojeno, da se plačajo v tem ali onem kovanem deuarju. Take dolgove Je bilo plačati z istim denarjem. Pri pogodbah, v katerih je bilo določeno, da se bo dolg vrnil v cekinih ali tolarjih, ga je bilo plačati s tem denarjem, ali pa v polnem znesku z novim denarjem, oziroma v petkratnem znesku starih bankovcev. V vseh drugih slučajih Je bilo merouajno vprašanje, kdaj ib nastala terjatev. Pri terjatvah, ki so nastale pred 1. januarjem 1799 — od tega časa naprej je namreč začela padati vrednost papirnega denarja — se je moral kapital in obresti plačati v polni svoti novega denarja ali v petkratnem znesku starih bankovcev. Vse poznejše nastale terjatve je bilo vračati po vrednosti (kurzu), katero so Imeli stari bankovci takrat, ko je bil dolg narejen. Za podlago preračunov je služila posebna lestvica, iz katere je bilo posneti povprečne mesečne kurze papirnega de-darja v minulih letih. Po tem preračunu več ali manj zmanjšani znesek je bilo plačati v novem denarju. »Domovina«. La PRIPORU&JieitMBRE Trgovina jestvin IVAN JbLDOVEO, Trst, ul, OSamponfle 13 (Ag Ponteroaso). Ima v zalogi: čaj,. paradižno kon-servo, mnogo vrst kock za juho, ieal in tudi blago aprovizaeijsko komisijo. Pristal Jamo i k® ram, konjak Martv, vormouth, mal novec, aliroves ter več vrst mineralnih vod. Vso po zmernih cenah. 414 Mehanična delavnica* ODLIKOVALA LlVARJilCA OSVAIiDEtXA. Via Med a 29. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Preračuni. Knjigoveznica PIETRO FTPPAiS, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdeilcaj — Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki H. ZEPPAR, nI. & Giovanni« ln 12. Najboljša izd-a lovanja im najpopolnejša vrsta. Ceno zmerne. 202 Hotel Continental Trat, oliea Sao Kicol6 it. 25 (bliza Coraa). Prenočišča za vojako. Dvigalo. Ceno zmerno. Tostrežba točna. 190 Je&tvine na debelo. Bogat* izberm vsakovrstnih jestvin; prodajana debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu, oliea delle Acquo vogal ulico Coronoo. 442 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za •ritke, papirnatih vrefiio lastno tovarno — Valčki razsih barv in velikosti. Caoo smorno. — Gastono Do lil a ar. Trst. Via dei Gelsi 16. 256 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Oommerclalo 3. Izdelaj• vsakovrstne obioks po angleikom in francoskem kroja, plesno obleko, obleko za poroke, bluze za gledališče itd. Cono zmerno. 337 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecchia 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo * leein. — Plombiranje. — UMSTNI ZOBJE — J ___I Trst - Wa Stadion 10 - Trst Odprt oti 8'2 zven?? wJ Vstopnina R Z Senzacijonahia novost LURION KREM VOSEK ZA ČEVLJE V 5 MINUTAH se lahko vsak iz enega komada Lurion krem-vosek za čevlje skuha četrt kg najboljše kreme za čevlje. - Cena K 2. - Dojiva se povsod: Montanwachs Werke A. G. Dunaj, IX. Nussdorferstrasse 20. KONJAK destiliran Iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost! od starosti in želodčnih težkočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepCila 12 let starec« v 4 pol litrskih steklenicah pošljem iranko za K 80, mlajžesa 3 letneza, čudovito bolečine tolažeče vdreavalno sredstvo zoper trganlo v udih, 4 polil trske : ielde-nice K 60. — Vino od 56 litrov naprej. — B: 1 rizling K 4.80 in rdeči burgunder K 5.20. BENEDIKT NERTL, veleposestnik graščina Golite pri Konjicah, Štajersko. v Meli pod lil M11 tri Trsta ob glavni cesti, obstoječe iz obdelanih zemljišč in 2 hiš, jedno gospodsko in drugo za kmeta, obe v dobrem stanu, je na prodaj. Ponudbe naj se pošiljajo Dr. M Pretner-ju, odvetniku v Trstu, ul. Forni štev. 15, I. ca----tao a a □ 13 pni on Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, vlsit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — ro ____na sasoDDc ^sansccnacncincasaaosaacoo Pozor! Prijave za vojnoposojilna-zavaro-vanja se sprejemajo še do 31. marca t 1. pri deželni poslovalnici c. kr. avstr. sklada za vojaške vdove in sirote v Trstu ter pri vseh okrajnih poslovalnicah in sotrudnikih. § LEKARNAR ° g fIT sc je povrnil ter začel poslovati n n lastni lekarni g v ulici Istria št. 82 Q □ □ □□□□□□□□□□□□□□□D Josip Struckel Trst. vogal Ura Karla Tema-S. Culenaa Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za blnze, čipko- vib ovratnikov in okraskov. »a "mmmmsei Vr©cca TRST, ulica Barriera mcMa 8 a ima veliko zalogo ! mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s tokovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd, itd. HainHJa kan^ureRČne eenfe. Kislo vodo („Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSE T p* Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove. •6) A«