RIMORSICI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini t — r\ l ■ Abb. costale j gruppo Cena 15U llF Leto XXXII. Št. 82 (9387) TRST, sreda, 7. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTII- iSKi DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenij*« Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TAJNIK PSI SE JE SESTAL Z MOROM M ZACCAGNINIJEM De Martino postavlja KD pred izbiro : zasilna vlada ali predčasne volitve Zelo malo verjetno je, da bo KD sprejela vlado z vsemi strankami ustavnega loka - De Martino se bo danes srečal z Berlinguerjem RIM, 6. — Morova vlada ima štete ure. Ni še dopolnila dveh mesecev življenja in že je izkrvavela, predvsem zaradi splava. Zadnji poskusi, da bi se našel sporazum o dostojnem zakonu o prekinitvi nosečnosti, so se izjalovili. Propadel je tudi poskus La Malte, da bi zedinil demokratične stranke vsaj glede skupnih gospodarskih naporov za izhod iz krize, o-staja edino še perspektiva novih volitev, na katerih naj državljani povejo svoje mnenje. Nihče si doslej ni prevzel odgovornosti, da bi uradno sporočil javnosti «smrt mandatne dobe» tega parlamenta pa se v prestolnici v političnih krogih že pripravljajo na skorajšnje politične volitve. 0 tem so razpravlja" na srečanjih na najvišji ravni. Najprej se je De Martino v popoldanskih urah odpravil v palačo Chigi in se srečal z Morom. Pozneje' se je izvedelo, da je Moro zagotovil socialističnemu tajniku, da je «na razpolago» za predčasne volitve, če se strinjajo tudi druge stranke. De Martino je, resnici na ljubo, orisal predsedniku vlade temeljni socialistični predlog: ali zasilna vlada vseh demokratič- kar je Moro baje odgovoril, da se mora zaradi težav in ostrih sporov v okviru same vlade odpovedati nadaljnjim političnim pobudam. Kmalu po tem pogovoru se je razumelo, da je vladna koalicija — če že hi padla kocka vladne krize — na robu razkola. Katere so teme, o katerih sta razpravljala, so vprašali socialističnega tajnika. «Gre za vedno iste teme,» je odgovoril De Martino, «predvsem gospodarska vprašanja, na katera se je vcepilo še vprašanje splava». Je še možen sporazum o zadnjem vprašanju? «Glede splava ne verp ornem v možnosti sporazuma, ker gre za načelne razlike. Vendar ne verjamem, da se odpira nevarnost takojšnje krize.» Je torej pobuda PSI podobna poskusu La Malfe? «Pobuda La Malie je bila osredotočena zgolj na gospo- nih strank (in torej tudi KPI), na llil,»iiiiiii,l,IIIIIIIIIIIIIIIIIllll|||l|||llllllllIllllllllllll(lllllll)lllllll)llllllllllllllllltllllIlllllllllllllllIlllll||)||||||||||lllllll|||||||||ll|||1||||||||||||||||||1|||t|||||||||i||l|)|ii|ij||)|]||i|||i||)||ii||i||||||i|||||li)|i||||||t||n||i||i||ln||||^ DANES DOPOLDNE SREČANJE VLADA-SINDIKATI BO MOROVA VLADA ZNALA ODEOVORITI NA POSTAVLJENE ZAHTEVE SINDIKATOV? Federacija CGIL - CISL - UIL zahteva selektivno kreditno politiko, boj proti davčnim utajam in priznanje samostojnosti sindikatov v mezdni dinamiki RIM, G. _ Vladna gospodarska P°htika bo jutri dopoldne na zatož- 01 klopjj ko se bodo tajniki sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL ®rečali z Morovo vlado. Ministri Andreotti, Donat Cattin, Toros, Co-sp I °’ Mita in Bisaglia so se že stali pod Morovim vodstvom, da poučijo zahteve sindikatov in jih r\raerjajo z vladno politiko. Kaj no ministri odgovorili delavskim edstavnikom? Tega nihče ne ve, asno pa jej (jg Spacja tudi to so-snje vlade s predstavniki delav- 2 e§a razreda v okvir političnega držav3’ ^ Procesa te dni «vrh» . Znano je, kaj bodo sindikalisti za-4a?,Vad od vlade. V bistvu gre za jjj terpativno gospodarsko politiko», c naJ ne bo več na ramenih delav-v Celoti. Nekateri sindikalisti so s tem ysem v zvezi izrazili že svoje po-npravičene dvome, ali bi Mo- 'dada sploh bila sposobna votò 1 < ki bi Pregledanem pod» • • s°delovanja na kultur-de Prevn70CJU’ * * v gospodarstvu in gle-bejstva r?V’ seveda ob upoštevanju nprave ’ u f •so. Pristojnosti deželne sednik ’fn ? lzrecno poudaril pred-V°sebno 'Velieri dokaj omejene, še tike a Področju zunanje polica ra7 imujca govorih so posebno prišla trebno, lanskih italijansko - jugoslovanskih sporazumov v Osimu. Člani slovenske delegacije, še posebno podpredsednik slovenske vlade Čačinovič, so v tem okviru opozorili na probleme cestnih in železniških povezav, plovne poti Jadran - Donava, industrijske cone na Krasu, sodelovanja med jadranskimi pristanišči in tako dalje, medtem ko se z italijanske strani niso spustili v obravnavo specifičnih tem, za katere so izrazili u-panje, da jih bo mogoče poglobiti na novih srečanjih na različnih ravneh, do katerih naj bi prišlo v doglednem času. TOM MARC V sobolo zasedanje libanonskega parlamenta BEJRUT, 6. — Libanonski parlamentarci se bodo sestali v soboto zjutraj, da bi vnesli popravek v 73. člen ustave, kar bo omogočilo izvolitev naslednika predsednika republike Selejmana Frangieja. Predsednik poslanske zbornice Kamel El Asad je sporočil, da se bo parlament sestal v vili nekega poslanca, ki so jo najeli za to priložnost. Trdijo, da bo za varnost skrbelo 500 vojakov namesto 3.000, kolikor bi jih bilo po sindikati strinjajo z racioniranjem bencina, oziroma «dvojno ceno», vendar se ne spuščajo v problem, kako naj se to izvede. Odločno zavračajo zamisel podražitve socialnih dajatev, pač pa bodo kar sami predlagali «zamrznitev» mezdnih poviškov za dohodke, ki so itak visoki, nikakor pa ne pristajojo na omejevanje mezdne dinamike. Vlada naj torej ne zavira sklepanja delovnih pogodb velikih delavskih strok. Sindikati torej ne pristajajo na poskus vlade, ki bi si rada predvsem od njih zagotovila, da ne bodo pritiskali na področju mezdne politike, medtem ko sama ni pripravljena odgovoriti na postavljene predloge za «novo gospodarsko politiko». Pač pa so pripravljeni na pogajanja o smotrnejšem urejanju delovnih izmen in odpravo odvečnih praznikov (tako imenovano vprašanje «odpravljanja prazničnih mostov»). Sindikati bodo tudi zahtevali, naj vlada nemudoma odgovori, kaj namerava v dolini Belice (kjer poteka 48-urna protestna stavka) za po-tresence. nadalje kakšne investicije predvideva za kmetijstvo in južna nerazvita področja. Kakšno je razpoloženje delavcev in njihovih organizacij do Morove vlade so jasno pokazali kovinarji, ki so stavkali po celi državi pol dneva, v Rimu pa ves dan. Prav v prestolnici je Bentivoglio, eden izmed tajnikov FLM, dejal, da mora vlada «postaviti na glavo» svojo dosedanjo politiko. «Poglejmo kaj se dogaja z liro», je dejal Bentivoglio, «in kako se Colombo in Baffi medsebojno obtožujeta, račun pa naj bi plačal italijanski delavski razred». Kovinarji so stavkali in postavili straže pred vse tovarne tudi proti zavlačevanju vlade pri izplačilu 10 milijard lir družbi IPO - GEPI, ki bi morala nujno reševati nekatera poljetja, ki so v krizi. «Nerazumljivo je,» poudarjajo nekateri sindikalisti, «da je vlada izdala zakon in zatrjevala, da je ta ukrep nujen, da se mudi, nato pa zavlačuje izplačilo predvidenega denarja». Če se vrnemo k stavkovnemu gibanju moramo omeniti še to, da so železničarji oklicali enodnevno stavko, ki bi se morala začeti v četrtek, ob devetih zvečer. Če vlada ne bo odgovorila na njihove zahteve, bo ta stavka neizbežna. gres liberalne stranke. Udeležbo fe napovedalo 549 delegatov, ki predstavljajo približno 140 tisoč članov PLI. Pozdravil jih bo predsednik stranke Bignardi, na kar bo na popoldanskem zasedanju prebral svoje poročilo novi tajnik stranke Valerio Za-r.one. Kongres, ki bo trajal do konca tedna, bi moral potrditi «leadership» Zanoneja. ki izhaja iz dogovora med centrističnimi strujami Bignardi-ja in Malagodija ter levico, ki jo predstavlja Zanone. Iz vodilnih organov so izločeni samo zastopniki skrajne desnice Edgarda Sogna in bivšega tajnika NATO Brosia. RIM, 6. — Z glasovi poslancev vseh strank (razen misovcev in 30 «prostih strelcev») je poslanska zbornica dokončno odobrila zakon o upravni decentralizaciji občin. Preprosto povedano gre za uzakonitev «rajonskih svetov», kakršne imajo že mnoga mesta, in ureditev neposredne izvolitve teh svetov. V mestih, ki štejejo več kot 40 tisoč prebivalcev, bodo namreč te rajonske svete volili neposredno, hkrati z občinskim svetom. Danes začetek kongresa PLI NIKOZIJA, 6. — Nekaj tisoč grško - ciprskih študentov se je udeležilo protestne manifestacije proti sporazumu med Turčijo in Združenimi državami Amerike, s katerim je washingtonska vlada zagotovila Ankari več kot milijardo dolarjev vojaške pomoči. Policija je nastopila zelo ostro ter razkropila demonstrante, od katerih se jih je nekaj moralo zateči v bolnišnico. darska vprašanja, naša pa je širšega pomena,» je odgovoril De Martino in tako potrdil, da gre za «ultimatum» vladi: ali zasilna vlada vseh strank ustavnega loka, ali konec parlamenta in nove volitve še to poletje. Pred isto izbiro: zasilna vlada ali predčasne volitve, je De Martino postavil ob 18.20 na drugem srečanju tega pomembnega popoldneva tajnika KD Zaccagninija. Opoldne pa bo o tem razpravljal s komunističnim sekretarjem Berlinguerjem. Odločilni dan za italijansko politiko, vlado in parlament, se je začel z jutranjo sejo vodstva PSI v Ulici del Corso. Po «zapletu» s splavom so se socialisti morali odločiti, kaj z vlado. Led je prebil Loris Fortuna, ki je predlagal, naj bi začeli kar naravnost razpravo o predčasnih volitvah. Tudi zaradi dobrega zakona o splavu, je dejal, bo bolje, če počakamo na nov parlament, v katerem bodo laične sile gotovo imele večino. Takoj za njim je Mancini grobo napadel Morovo vlado: «Manjka nam še, da se skregata notranji minister in šef policije, pa bo mera polna,» je dejal glede notranjih sporov v vladi in spora med Colombom in ravnateljem državne banke Baf-fijem. «Kako naj mislimo, po teh izgubljenih mesecih, da lahko nadaljujemo po tej poti še eno leto?» Tudi De Martino se je strinjal s tem, da se je stanje tako zaostrilo, da je potreben predvsem «nagel izhod». Od tod sklep vodstva, ki predlaga «politični sporazum o koncu zakonodajne dobe parlamenta». Skratka PSI predlaga, naj bi sile v parlamentu same odločale o razpustu zbornic in tako naj prepričajo (tudi če bi Morova vlada, na zahtevo predsednika republike ostala na krmilu) Leoneja, naj v drugo razpusti zbor-iiici. Zdi se, da državni poglavar ni prav navdušen nad tem. Sklep seje je sintetiziral Vincenzo Balzame: «Ali pristanejo na zasilno vlado, ali gremo na volitve.» Zasilna, pa bi lahko bila — tako razlagajo — tudi Morova vlada, če se stranke ustavnega loka dogovorijo o njenem programu. Zjutraj bi se morala sestati tudi parlamentarna komisija, ki obravnava popravke k zakonu o splavu, toda očitno je, da je po socialistični potezi tudi to vprašanje prešlo v ozadje. Po srečanjih z Morom in Zaccagninijem se je socialistično vodstvo ponovno sestalo. («Sestajamo se že brez odmora,» so šaljivo izjavili socialistični voditelji). De Martino bo to noč in jutri nadaljeval svoje stike. Morda je tudi zato tako poudarjal, da «zaenkrat še ni aktualna nevarnost vladne krize», kar naj pomeni, da mora KD izbirati, ali sprejme politični in programski preokret ali pa, kot je skoraj gotovo, pristane na predčasne volitve. CANDIDA CURZI V OKVIRU OBISKA EGIPTOVSKEGA PREDSEDNIKA V RIMU Politična vprašanja v ospredja Sada lovih pogovorov z Morom «K**- llllllll 111111111111111111111111111 Hill tlllllll llllIailllllllllllllllllllllMillllllllllllll lit lil llllllll IIIMIIIIUII lllllllllllllll VEČINO JE POLICIJA ŽE UJELA 29 političnih jetnikov skušalo pobegniti iz španskega zapora Kaže,. da j« bila operacija skrbno pripravljena. MADRID, 6. — Poveljnik španske policije Angel Campano Lopez je izjavil danes zvečer, da so doslej prejeli 22 od 29 jetnikov, ki so zbežali iz zapora v Segovii. Obenem so aretirali tri osebe, ki so baje pripravile pobeg. Ubežnikom so zaplenili večjo količino orožja ter 250 tisoč pezet. še vedno so v teku preiskave na vsem področju ob francoski meji. Zaporniki, v glavnem člani baskovske separatistične organizacije ETA in organizacije za neodvisnost Katalonije, so zbežali včeraj popoldne med 14.55 in 18. uro, se pravi med dvema zaporednima preverjanjema števila jetnikov. Iz zapora so prišli skozi kanale. Podrobnosti doslej še ni, v celicah so vsekakor pustili svoje jetniške obleke. Prvo skupino je policija blokirala v prvih jutranjih urah. šlo. je za, skupino petih mož. od katerih je e-den v spopadu z varnostnimi silami bil hudo ranjen ter sedaj leži s pri- lllllllllllllllllIMlUMIIIIIIIMIIIIIIIItllllllHIIIIItlMIllllllllllllim lllllltmillllllllMMIIII Milini tintlllllllMIIIIIIllllllllIIIIIIMIIIIIIlIllllllIlimiMIIIIIIIIM Mili tllllllllllllllll SKUPŠČINA V LADJEDELNICI SV. MARKA Delavski svet ladjedelnice sv. Marka je sklical včeraj javno skupščino, na kateri so predstavniki političnih iu sindikalnih sil ter krajevnih uprav izrazili pripravljenost, da skupno in enotno nastopijo pri rimski vladi z zahtevami, da se gradnja suhega doka v ladjedelnici čimprej premakne z mrtve točke. Podrobnejše poročilo berite na drugi strani. l4uminiiii»iiiiiiiiiiiiiii»iniiH»Hmi<,>'|,,,|l,,,,,,,,l,,,,,,,,,,,'ni,»l*»»»iiiiiimiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiin»iiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii NFAPÉLJ, 6. — V veliki dvorani teatra «Mediterraneo» se bo jutri dopoldne pričel 15. vsedržavni kon-1 Morova vlada? Tudi od tega od Morova vlada ima štete dneve, morda ure. Socialisti so namreč sklenili prebiti led. De Martino je namreč povedal Moru in Zaccagniniju, da ju postavlja pred izbiro: ali stranke ustavnega loka sestavijo «zasilno vlado» ali naj predsednik republike razpusti parlament in razpiše nove volitve. O tem se bo danes pogovarjal tudi s tajnikom KPI Berlinguerjem. Zdi se, da je Moro že napovedal, da je pripravljen sprejeti nove volitve. Vlada bi se morala danes tudi sestati s sindikalno federacijo, ki postavlja zelo jasne zahteve o koreniti spremembi gospodarske politike. Kaj bo odgovorila govora bo verjetno odvisno, ali bo njena smrt nagla ali počasna. V okviru svojega uradnega o-biska v Italiji se je egiptovski predsednik Sadat sestal s predsednikom italijanske vlade Morom. V ospredju so bila pereča mednarodna vprašanja, v prvi vrsti Bližnji vzhod in Sredozemlje. S tem v zvezi je Moro poudaril, katero je stališče Italije do bliž-njevzhodnega vprašanja in dejal, da Italija zahteva umik Izraelcev z vseh zasedenih arabskih oze- melj, priznanje varnih meja za vse države na tistem območju ter uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Florentinsko prizivno porotno sodišče je včeraj po dveh urah posvetovanja potrdilo prvostopenjsko razsodbo in obsodilo na dosmrtno ječo fašističnega morilca Maria Tutija, ki je januarja lani ubil v Empoliju policijska podčastnika Falca in Ceravola ter hudo ranil apuntata Rocca. Morilec, ki se je tudi včeraj vedel skrajno osorno, se bo moral v kratkem znova zagovarjati pred sodiščem v okviru procesa proti pripadnikom teroristične celice iz Arezza, obtoženim vrste terorističnih izpadov držano prognozo-v bolnišnici v Pam-plorri. Približno opoldne je prišlo do drugega oboroženega spopada, med katerim so policijski agenti prejeli 14 ubežnikov ter mlajšo žensko. V tem spopadu je eden od pobeglih b:l ubit. Podrobnosti o zajetju drugih dveh ubežnikov ni. Najprej so govorili o 31 pobeglih političnih jetnikih, potem pa so u-gotovili, da je zbežalo samo 29 o-seb, od katerih je 24 pripadnikov baskovske organizacije ETA, drugih pet pa naj bi b'lo članov nekaterih levičarskih katalonskih skupin. Po poročilih španske tiskovne a-gencije so pobegli jetniki skušali doseči mejno območje s Francijo na tovornjaku s prikolico. Tovornjak bi morala voz'ti ženska in po načrtih bi morala brez težav prevoziti 32Q kilometrov od Segovie do meje s Francijo na Pirenejih. Kaže, da so ubežniki, ko jih je policija spet sprejela, izjavili, da bi jih moral čakati vodič, ki bi jih potem prepeljal po gorski stezi v Francijo. Domnevajo, da so se zgubili v gosti megli, ki je danes zjutraj ležala na vsem območju. Dejstvo je, da so največjo skupino ubežnikov ulovili, ko je bila oddaljena niti pol ure hoda od francoske meje. Spopada v katerem so ulovili 14 ubežnikov, naj bi se udeležile tudi oborožene skupine ETA, ki naj bi prišle iz Francije, da bi podprle beg svojih tovarišev. Policija je aretirala tudi tri osebe, ki naj bi organizirale beg, o katerih pa se ne ve nič. Kaže vsekakor, da je bil beg zelo skrbno pripravljen. Na svobodi je torej še sedem ubežnikov, od katerih je šest pripadnikov ETA, sedmi pa Carlos Garcia Soler član FRAP, revolucionarne antifašistične in patriotske fronte. Predsednik evropskega parlamenta George^ Spenale je včeraj izročil španskemu zastopniku pri EGS v Bruslju noto, v kateri protestira zaradi ponovne aretacije komunističnega sindikalnega zastopnika Marcelina Camacha, ki so ga osvobodili novembra po Francovi smrti. V svoji noti izraža Spenale začudenje evropskega parlamenta zaradi aretacije, do katere je prišlo prav v trenutku, ko je Evropa pričakovala liberalizacijo političnega položaja v Španiji ter upala v zbližanje med madridsko vlado in Evropsko gospodarsko skupnostjo, čeprav v daljšem obdobju. Palme v Moskvi MOSKVA, 6. — Predsednik švedske vlade Olof Palme je v okviru svojega uradnega obiska v Sovjetski zvezi začel danes s političnimi pogovori s sovjetskimi voditelji. Sestal se je s predsednikom ministrskega sveta Kosiginom, z zunanjim ministrom Gromikom ter z nekaterimi drugimi sovjetsKimi voditelji. Palme se bo v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti sestal tudi z generalnim tajnikom KP SZ. Brežnjevom. Predsednik italijanske vlade podčrtal Sadatova prizadevanja za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu RIM, 6. — Pogovori med egiptovskim predsednikom Sadatom in predsednikom italijanske vlade Al-dom Morom v palaci Madama so zaključili politični del Sadatovega obiska v Italiji. Današnjemu srečanju sta prisostvovala tudi zunanja ministra Fahmi in Rumor. Po neuradnih vesteh sta Moro in Sadat obravnavala najbolj pereča mednarodna vprašanja pri čemer so ugotovili dokajšnjo podobnost stališč. Pogovori so tudi omogočili načelni sporazum o nekaterih dvostranskih načrtih, ki jih bodo natančno obdelali v sestankih med člani egiptovske in italijanske delegacij«. Danes so na sporedu pogovori med egiptovskim ministrom za energijo Ahmedom Sultanom ter Donat Cattinoti:, med ministrom za obnovitev Ahmedom Osmanom in Gullottijem ter med ministrom za znanstveno raziskavo in jedrsko energijo El Gebeilijem in ministrom Pedinijem. V začetku današnjega srečanja je predstavnik italijanske vlade Moro podčrtal pomen Sadatovih pobud, ki so odprle pot za miroljubno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Politika postopnega reševanja problemov je bila modra, je dejal Moro, vendar ne more nadomestiti globalne rešitve. Zato je treba začeti s pogajanji za celovito rešitev bližnje-vzhodnega vprašanja, kar je treba doseči na ženevski mirovni konferenci, ki pa mora biti «dobro pripravljena» in na kateri morajo biti navzoče vse zainteresirane strani. Predsednik vlade je ponovno poudaril, katero je italijansko stališče do arabsko - izraelske krize. Moro je ponovil Leonejevo izjavo, da I-talija zahteva umik Izraela z vseh leta 1967 zasedenih arabskih ozemelj. priznanje varnih mej za vse .državne na tistem področju ter priznanje pravice palestinskega ljudstva. da ustvari svojo državno e-noto na ozemlju, ki bi mu ga dali na razpolago. V svojem odgovoru je Sadat izrazil hvaležnost Italiji, ki je bila edina država, ki po šestdnevni vojni ni zapustila Egipta. Kar zadeva krizo na Bližnjem vzhodu, je Sadat obnovil poglavitne dogodke od propada Kissingerjeve misije, do ponovnega odprtja Sueškega prekopa in do delnega sporazuma o izraelskem umiku na Sinaju. Egiptovska vlada, je dejal Sadat, si že dalj časa prizadeva, da bi dokončno uredili odprta vprašanja s pogajanji v okviru ženevske mirovne konference. Gre za perspektivo, ki jo je pomanjkanje sporazuma med Sirijo in Izraelom o vojaškem umiku na Golanskem višavju še bolj oddaljil. Sadat je nato govoril o odnosih med Egiptom in Sovjetsko zvezo, ki so se, je dejal, zaostrili, ker Sovjeti niso spoštovali svojih gospodarskih in vojaških obvez do Egipta. Dodal je, da so se odnosi z ZDA izboljšali, z Zahodno Nemčijo so v razvoju s Francijo pa so odlični. Kar zadeva Italijo je Sadat poudaril, da je Egiptu potrebna njena tehnologija. Orisal je tristransko sodelovanje. ki naj bi temeljilo na arabskem kapitalu, italijanski tehnologiji in egiptovski delovni sili. Egiptovski predsednik Sadat je tudi orisal svoje stališče do položaja v Libanonu: Egipt je naklonjen prekinitvi ognja ter začetku pogajanj med zainteresiranimi stranmi. Poudaril je, da je treba libanonski sistem preosnovati da pa gre za libanonsko notranje vprašanje. Ob koncu pogovorov so iz krogov egiptovske delegacije sporočili, da sta se Sadat in Moro domenila tudi o italijanskem trgovinskem kreditu Egiptu v zneski 40 milijonov dolarjev ter o italijanski dobavi 50 tisoč ton žita. Sadat je imel zjutraj ponoven pogovor s predsednikom Leonejem, med kater-m sta obravnavala še zlasti položaj na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju ter vprašanja v zvezi z dvostranskimi odnosi med obema državama. Navzoča sta bila tudi zunanja ministra Rumor in Fahmi. Egiptovski tisk posveča potovanju predsednika Sadata v Evropo in njegovemu obisku v Italiji dokaj-šen pomen. Na prvih straneh objavljajo slike Sadatovega prihoda v Rim ter izčrpna poročila o prisrčnem sprejemu, ki ga je egiptovski državni poglavar bil deležen v Italiji. Sadat bo jutri na Kvirinalu, kjer biva za časa svojega obiska v Rimu, sprejel voditelje italijanskih javnih in zasebnih ' industrij. Med drugimi bo sprejel predsednika Con-findustie in Fiata Giannija Agnellija, predsednika ENI Sette ja. predsednika IRI Petrillija, predsednika Montedison Cefisa, predsednika Ein-meccanice Boyerja, predsednika tovarne helikopterjev Agusto ter voditelja Italstat, EFIM in druge. Telefoto ANSA: Sadat in Moro med pogovorom. TRŽAŠKI DNEVNIK 7. aprila 1976 UGOTOVITEV IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Huda pomanjkljivost vladnega zakonskega načrta za ratifikacijo osimskega sporazuma V vladnem načrtu Slovenci sploh nismo posebej omenjeni, niti niso omenjene obveznosti italijanske vlade iz preambule in čl. 8 sporazuma - Predlog tržaške pokrajine za razdelitev šolskih okrajev za Slovence ni sprejemljiv! Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je velik del svoje zadnje seje posvetil otoavnavi vladnega zakonskega načrta za ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. V svoji oceni tega zakonskega načrta je izvršni odbor ugotovil in tudi pozdravil dejstvo, da je prišlo do zakonskega načrta v izjemno kratkem času, kar kaže na pripravljenost, da pride čimprej do ratifikacije sporazuma s strani obeh vlad in da se tako lahko brez odlašanja preide k izvajanju sporazuma samega oziroma k ustvarjanju vseh tistih inštrumentov, ki so potrebni za praktično izvajanje sprejet'h obveznosti. Izvršni odbor je tudi ugotovil, kolikšna važnost se polaga gospodarskemu delu sporazuma spričo dejstva, da se je vlada že v svojem zakonskem načrtu obvezala za nakazilo 300 milijard lir v razdobju štirih le; za uresničitev vseh potrebnih infrastruktur za realizacijo svobodne industrijske cone na Krasu. Izvršni odbor pa ni mogel in smel mimo ugotovitve in obžalovanja, da kot slovenska narodnostna skupnost v vladnem zakonskem načrtu za ratifikacijo osimskega sporazuma nismo posebej omenjeni oziroma, da v njem niso navedene obveznosti, ki izhajajo iz preambule in iz člena 8 osnovnega sporazuma v Osimu med Italijo in Jugoslavijo in ki obvezuje italijansko vlado, da zagotovi slovenski narodnostni skupnosti maksimalno možno zaščito z normami, ki jih mora sprejeti v roku 18 mesecev od izmenjave ratifikacijskih listin. Izvršni odbor je v tej zvez: vzel na znanje izjave predsednika deželnega odbora Comellija, ko je na seji deželnega sveta poročal o vladnem zakonskem načrtu, da je na vladni seji, kateri je prisostvoval v Rimu, pozval ministrski svet, naj čimprej izda norme, ki so potrebne za rešitev vprašanj slovenske etnične manjšine. Izvršni odbor je ocenil tako obliko zagotovitve pravic Slovencev za nezadostno. Po izčrpni razpravi, v kateri je bilo vprašanje temeljito osvetljeno tako s pravne kot s praktične strani, je izvršni odbor sprejel konkretne sklepe glede pobud, ki naj bi zagotovile izvajanje obvez, ki jih je italijanska vlada prevzela do Slovencev z osimskim sporazumom. Izvršni odbor je nato razpravljal o predlogu tržaške pokrajine glede razdelitve šolskih okrajev. Pokrajinska uprava je namreč poslala v o-bravnavo rajonskim konzultam, šolskim svetom in drugim svoj predlog, ki predvideva razdelitev tržaške pokrajine na tri šolske okraje. V uvodnem delu svojega predloga se sicer zavzema, da bi dežela ustanovila poseben organ za vse slovenske šole v deželi, vendar pa je v svojem predlogu slovenske šole vključila, z nekaterimi izjemami v strogem mestnem središču, v tretji okraj skupno z italijanskimi šolami. Izvršni odbor je ugotovil, da je predlog pokrajine povsem nesprejemljiv, da je celo v nasprotju s samim sklepom deželnega odbora in ne ustreza temu, kar je glede pristojnosti novega organa, ki naj bi dejansko bile iste kot jih imajo o-kraji, zagotovil delegaciji SKGZ deželni odbornik Mizzau. V bistvu je zato pokrajinski predlog proti samostojnemu slovenskemu okraju in ga odklanjamo iz načelnega političnega in praktičnega razloga. V tretji točk; dnevnega reda je i izvršni odbor razpravljal o avtopor-tu pri Fernetičih in ponovil svoja znana stališča o tem vprašanju. U-gotovil je, da se s pošiljanjem razlastitvenih obvestil lastnikom zemljišč, kar v teh dneh dela podjetje, ki je prevzelo gradnjo avtoporta, čeprav repentabrska občina ni izdala ustreznih gradbenih dovoljenj, u-stvarja nevaren precedens z zelo hudimi posledicami za slovensko narodnostno skupnost. Izvršni odbor je poudaril, da nismo proti gospodarskemu razvoju, da pa je treba stvari reševati s spoštovanjem zagotovil in interesov naše skupnosti. Izvršni odbor je nato razpravljal še o udeležbi na osrednji Cankarjevi proslavi v Ljubljani, o udeležbi na veliki manifestaciji za pravice koroških Slovencev, ki bo 9. t.m. v Celovcu, o obisku delegacije izvršnega odbora SKGZ v Lendavi pri madžarski manjšini na področju Slovenije, o pripravah za 30-letnico povojnega obstoja in delovanja Glasbene matice ter poslušal poročilo o razgovoru delegacije SKGZ z županom Spaccinijem v zvezi z občinskim antifašističnim odborom. PO POMOLU STRANKINIM TAJNIKA ANTONINA CVFFARA Kritično gospodarsko in politično stanje predmet razprave deželnega vodstva KPI Zaskrbljenost zaradi možne paralizacije parlamenta - Komunisti za nove odnose s KD - Gospodarska politika deželne uprave ne ustreza sedanjim zahtevam V ponedeljek se je na sedeži; tr- | nje je treba presoditi izid o dežel-žaške avtonomne federacije KPI se- nem proračunu za leto 1976 in stalo deželno strankino vodstvo, ki je po izčrpni razpravi, v katero so posegli Mario Colli, Mario Lizzerò, Spartaco Zorzenon. Arnaldo Baracet-ti, Ezio Martone, Giovarmi Proser-pio, Renzo Pascolai in Giovanni Migliorini, odobrilo poročilo deželnega tajnika Antonina Cuffara o vsedržavnem in krajevnem političnem in gospodarskem stanju. Deželno vodstvo KPI je ugotovilo, da so po glasovanju o 2. členu zakona o splavu, otežkočena prizadevanja demokratičnih strank, da preprečijo referendum in predčasne politične volitve. Komunisti sp predvsem zaskrbljeni, ker bi lahko prišlo do paralizacije parlamenta prav v sedanji hudi gospodarski krizi. Zadnji vladni ukrepi ne morejo ustrezati sedanjim zahtevam, ko je nujno po- večletnem finančnem načrtu. Dejstvo, da je večina spremenila nekatere postavke proračuna dokazuje, da so bili predlogi komunistov, kritični a konstruktivni, povsem umestni V bistvo pa je prevladal «demokrščanski način vladanja», brez pravega načrtovanja, osnovan na birokraciji in na zastarelih zakonih. Sprememba nekaterih proračunskih postavk dokazuje, da bi bilo delo deželnega odbora za premostitev krize povsem drugačno, če bi odbor od vsega začetka pristal na drugačne odnose z levičarskimi silami in drugače upošteval razgovore s sindikati in avtonomističnimi silami. Tudi pri razpravi o večletnem načrtu je prišla do izraza volja KD, da nadaljuje po starih tirnicah. S tem, da KD ne pristaja na so- n » c\i n, jc iicijiiw i-ivu ^ uwi*i, vjn -iloucAja. uči. trebna zavzetost vseh demokratičnih 1 očenje, dejansko ščiti svoj oblastve-sil za rešitev hude gospodarske in | ni sistem v deželi in vztraja pri za-finančne krize. ' prtosti do KPI, do katere bi morala V to smer gre akcija za spremem-1 gojiti take odnose, ki bi onemogo- bo vladnih ukrepov; ta akcija vključuje tudi pomen in naloge, ki jih imajo dežele in prav glede na vsedržavno gospodarsko in politično sta- Prosimo vse izletnike Primorskega dnevnika v Romunijo da dvignejo letalske vozovnice za vse tri skupine in programe izleta v ponedeljek, 12. in v torek, 13. t.m., med 8.30 in 12. uro ter med 15. in 19. uro na upravi našega dnevnika. .............. SKLEPI JA VNE SKUPŠČINE V LADJEDELNICI SV. MARKA Skupna zahteva po enotnem nastopanju za reševanje vprašanja suhega doka S skupščine je izšlu pripravljenost, da politične in sindikalne sile ter krajevne uprave enotno nastopijo pri rimski vladi V menzi ladjedelnice sv. Marka je bila včeraj odprta skupščina o perečem vprašanju prekinjene gradnje suhega doka, ki jo je sklical delavski svet ladjedelnice skupaj s federacijo kovinarjev FLM in pokrajinsko sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL. Delavski svet je na skupščino povabil vse politične in sindikalne sile ter predstavnike krajevnih uprav in tiska. Vabilu so se te sile dejansko odzvale, predvsem pa so prispevale pomemben delež k razpravi, ki je v precejšnji meri razkrila neko novo stvarnost v tr; žaškem družbeno političnem življenju. S skupščine je namreč izšla enotna volja po rešeVaiijU perečega vprašanja suhega doka ter istočasno zahteva po reševanju številnih drugih odprtih vprašanj, ki so bistven predpogoj za gospodarski razvoj našega mesta in naše dežele, za zajezitev brezposelnosti ter za premostitev občutnih težav, ki jih odseva huda gospodarska kriza. Predvsem pa je izšla neka enotna pripravlje- nost, da politične in sindikalne sile ter krajevne uprave skupno nastopijo pri rimski vladi z jasnimi zahtevami, da se gradnja suhega doka, ki je življenjske važnosti za tržaško ladjedelnico ter s tem velikega pomena za družbeno gospodarsko rast naših krajev, premakne z mrtve točke. To so v svojih posegih poleg predstavnikov ladjedelniškega delavskega sveta ter sindikalnih organizacij poudarili tudi predsednik pokrajinskega odbora Zanetti, tržaški ob činski odbornik Bartoli v predstavništvu župana Spaccinija, miljski župan Millo tudi v imenu dolinskega in nabrežinskega župana, slovenski sindikalist’Gombač'V' imenu Slovenske skupnosti, tajnik pokrajinske federacije KPI Rossetti, predstavnik PSI Di Sciascio, predstavnik KD Vi-gini, predstavnik PDUP Caniglia in predstavnik katoliške organizacije AGLI Barbo. Svojo solidarnost in podporo enotni pobudi so pismeno poslali tudi tržaški parlamentarci Škerk, Sema, Belci in Bologna. ............................... PO PONEDELJKOVI OKROGLI MIZI O PSIHIATRIJI NA SVETOIVANSKI KONZULTI Prebivalstvo naj se zavzame za vprašanje umskega zdravstva Prof. Franco Basaglia orisal metode svojega dela . Fašisti skušajo strumentalizirati okoliščine, ki vzbujajo zaskrbljenost prebivalstva Svetoivanska rajonska konzulta je v ponedeljek zvečer priredila javno razpravo na temo «Prebivalstvo in nova psihiatrija», katere se je poleg maloštevilnega preb:valstva sveto-ivanskega okoliša udeležila tudi e-kipa psihiatrične bolnišnice s prof. Francom Basaglio na čelu ter predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. Michele Zanetti. Konzulta je zborovanje pripravila zato, ker se je dol prebivalstva pri Sv. Ivanu pritoževal, češ da gostje psihiatrične bolnišnice, ki se svobodno sprehajajo po mestnih ulicah, ogrožajo mimoidoče, predvsem pa otroke, ki o-biskujejo šole pri Sv. Ivanu. Potem ko so člani ekipe prof. Ba-saglie,orisali prisotnim metode svojega dela, so pri nizanju raznih «prekrškov», ki naj bi jih opravili gostje pokrajinske psihiatrične bolnišnice na prostosti, imeli glavno besedo nekateri desničarsko usmerjeni elementi s svojim prvakom Morel-lijem na čelu, ki so se za to razpravo izredno dobro pripravili in skušali dokazati neučinkovitost, predvsem pa nevarnost te nove psihiatrije. Kaže pa, da so pri Sv. Ivanu nevarni za mimoidoče tudi umsko zdravi ljudje, saj so nekateri prebivalci, ki bivajo v svetoivanskem okolišu navedli vrsto napadov, ki jih niso o-pravili gostje pokrajinske bolnišnice. V razpravo, na kateri so strokovnjaki osvetlili občinstvu razne aspekte modernih prijemov v psihiatriji, je posegel tudi predsednik tržaške pokrajine Zanetti, ki je med drugim poudaril, da se vse politične stranke ustavnega loka, (MSI seveda ne sodi mednje) strinjajo s profesorjem Basaglio in njegovo zdravstveno ekipo in prav gotovo ne bodo redki polemični izpadi spremenili njihovega mnenja. Sprejet pa je bil tudi sklep, da se bodo predstavniki psihiatrične bolnišnice bolj pogosto sestajali s predstavniki svetoivan-skega prebivalstva, da bi tako skušali rešiti nekatere nevšečnosti, ki se kdaj pa kdaj porajajo v okolišu za katere sta bila izolacija in pri-zaradi gostov bolnišnice. silni jopič najosnovnejši sredstvi Vprašanje novega načina zdrav-1 zdravljenja. Te sile je na ponedelj- Ijenja umskih bolezni, ki ga je uvedel prof. Franco Basaglia, je tako prišlo zopet na dnevni red: v soboto je bila objavljena vest, da je namestnik državnega pravdnika dr. Brenči zahteval sodni postopek proti Basagli, ki je obtožen nasilja, češ da je bolnicam predpisoval kontracepcijska sredstva, v ponedeljek pa je razburila duhove pri Sv. Ivanu okrogla miza o psihiatriji, ki jo je priredila krajevna rajonska konzulta. O novem sodnem postopku bomo obširneje poročali, ko bomo izvedeli za odločitev preiskovalnega sodnika dr. Ferma, potrebno pa je posvetiti nekaj besed ponedeljkovi o-krogli mizi. Nočemo zanikati dejstva, da se je z odprtjem tržaške psihiatrične bolnišnice povečalo število kaznivih dejanj pri Sv. Ivanu. Vsekakor pa je treba tu naglasiti, da gre v bistvu za manj pomembne dogodke, ki le redkokdaj presegajo rajonsko raven, kaj šele mestno, saj se povsem utopijo v valu kriminala pretežno fašistične narave, ki je zajel vso državo. Ne gre tu za opravičevanje metod prof. Basaglie, ampak za golo ugotavljanje dejstev. Pripomniti je še treba, da je bilo prav območje Bošketa vedno zbirališče postopačev in spolno neuravnovešenih ljudi, tudi tedaj, ko je bila psihiatrična bolnišnica še povsem zaprta in ko bolniki niso mogli čez obzidje, ki jo je obdajalo. Poleg tega pa je tu še dejstvo, da se ti dogodki ponavljajo pretežno pri Sv. Ivanu, v mnogo manjši meri pa v krajih, kjer so krajevni centri za umsko zdravje. Dejansko vlada na območju psihiatrične bolnišnice še vedno psihoza, v katero je bila u-mobolnica zavita skozi desetletja. Dejstvo, da je prišlo na ponedeljkovi razpravi do tolikšnih očitkov, je odraz volje tistih reakcionarnih in konservativnih sil, ki nasprotujejo reformi psihiatrične bolnišnice, ki se še vedno sklicujejo na metode, kovi razpravi vodil misovski prvak Morelli in že njegovo ime jasno dokazuje, za kaj pravzaprav gre. «Zdraviti umsko bolne je dolžnost nas vseh», je večkrat naglasil prof. Basaglia. In tržaška psihiatrična bolnišnica zadošča tudi nalogam, ki ne sodijo v njeno pristojnost, saj je večina bolnikov že presegla 70 let starosti: druge ustanove bi morale skrbeti zanje, ker pa se nihče ne pozanima, mora nositi to breme prav psihiatrična bolnišnica, ki je zaradi tega toliko važnejši člen današnje družbe. Prav ta služba pa mora zato sodelovati z upravo bolnišnice in skušati odpraviti zapreke, ki še vedno preprečujejo vključitev umskega zdravja med osrednja zdravstvena vprašanja. To se tudi dogaja, saj so vse demokratične stranke večkrat potrdile veljavnost Basaglievega sistema in mu izkazale popolno zaupanje. Nasprotujejo mu edinole fašisti, ki si hoče- V tržaško politično vzdušje, ki se v zadnjem času, kot posledica občutnih premikov v italijanski družbi, očitno spreminja, je prišla z včerajšnje odprte skupščine nova in še jasnejša potrditev tega dejstva. Ta potrditev je izzvenela predvsem iz posega predsednika pokrajine, ki je bil dejansko predlagatelj skupnega in enotnega nastopa pri italijanski vladi in ki je izrecno poudaril da bo pokrajina ob strani delavstva pri njihovi zahtevi. Zadeva prekinitve gradnje suhega doka je tržaški javnosti predobro znana. Potem ko so državne oblasti že dale svoje pristanek za gradnjo in so bila zagotovljena tudi vsa potrebna finančna sredstva, je vmes poseglo sodstvo in s tem je vsa zadeva obtičala. Delavstvo ladjedelnice se skupno z ostalim tržaškim delavstvom in svojimi sindikalnimi predstavniki že štiri leta sooča s tem absurdnim položajem, že 29. maja 1969 so namreč dodelili podjetju Far-sura gradbena dela, kmalu pa so nastopili čudni in nepredvideni dogodki. Najprej razpust konzorcija za gradnjo suhega doka in prehod gradbenih pristojnosti vodstvu ladjedelnice sv. Marka. Zatem je nastopil računski zbor, pred nedavnim pa je poseglo in s tem zadalo gradnji suhega doka nov močan udarec državno pravdništvo, ki je za nedoločen čas zaustavilo gradnjo. Vsa zadeva je skratka zdrknila v zapleteno birokratsko kolesje, iz katerega ni videti izhoda v krajšem času. Ob tem se jasno vsiljuje tudi vrsta vprašanj, kdo in zakaj je hotel potisniti to za nadaljnjo usodo tržaškega gospodarstva tako pomembno vprašanje, med zobove italijanskega birokratskega sistema. To vprašanje si zastavljajo tudi delavci ladjedelnice. Predstavnik delavskega sveta Bernard, ki je med včerajšnjo skupščino prebral uvodno poročilo sveta, si je nedvoumno postavil vprašanje ali ne pogojuje prekinitve gradnje suhega doka morda pomanjkanje politične volje. V svojem poročilu je podrobno orisal položaj ladjedelnice ter ugotavljal, da so žal vse zahteve, ki jih je delavsko gibanje postavljajo vsa ta leta, še vedno aktualne in da je zato skrajni čas,. da se premaknejo z mrtve točke. Omenil je tudi primere drugih obmorskih mest. čili vsako klientelamo težnjo in bi vzbudili pri delavskih množicah zaupanje v deželno upravo. Dokument KPI v nadaljevanju naglasa, da je taka politika KD propadla že marsikje v državi in ugotavlja. da ni nobenega razloga, zaradi katerega mora biti KD v Furlaniji - Julijski krajini tako nazadnjaška in ni mogoče najti skupnih točk. Prav pri tem bi lahko bila zelo pomembna avtonomna vloga PSDI in PRI. ki danes le podpirata manevre KD v odločnem nasprotstvu s tistimi načeli, ki jih ti dve stranki zagovarjata v drugih deželah in na vsedržavni ravni. Deželno vodstvo KPI končno pozitivno ocenjuje enotno zadržanje s socialisti, ki je predpogoj za odločilni preobrat v naši deželi; ta enotnost je že žela uspeh v deželnem svetu in bo lahko prisilila KD, da spremeni svojo usmeritev. KPI še poziva vse strankine organizacije, da se čimbolj zavzamejo za pravičen boj delavstva za obnovitev delovnih pogodb in da si prizadevajo, da prisilijo deželno upravo k spremembi načina vladanja in k izdelavi konkretnih predlogov za premostitev sedanje krize. V smislu člena št. 4 deželnega zakona št. 23/73 so priznali status posebnega pomena na deželni ravni nekaterim ustanovam: Gledališču Verdi iz Trsta, Stalnemu deželnemu gledališču, Stalnemu slovenskemu gledališču, Furlanskemu filološkemu društvu, Deželnemu inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja, Mittelev-ropskim srečanjem v Gorici in Središču za kulturne pobude iz Pordenona. Načrt deželnih organov za zaščito čebelarstva Oddelek za živinorejo pri deželnem odborništvu za kmetijstvo je pripravil načrt za preprečevanje in zdravljenje infekcij pri čebelah. Načrt predvideva občasno kontrolo panjev z analiziranjem vzorcev medu in voska ter morebitno uničevanje okuženih kultur. V ta namen je dežela nakazala pet milijonov lir. Pri uresničevanju tega načrta bodo sodelovale krajevne sekcije zo-oprofilaktičnega inštituta, pokrajinski živinozdravniški uradi, kmetijska nadzorništva ter seveda čebelarske organizacije. Delo bo koordinirala posebna služba deželnega odborni-štva za kmetijstvo. LETNI OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Odbor Sindikata slovenske šole obvešča, da bo v sredo, 28. aprila, ob 9. uri dopoldne v Mali dvorani Kulturnega doma letni občni zbor sindikata. Na dnevnem redu bodo poročila tajnika, blagajnika, nadzornega odbora, razsodišča: razprava o poročilih in razrešnica odboru; volitve novega odbora, sklepi in resolucije. ' Občnega zbora se lahko udeležijo tudi nečlani. Odbor še posebej opozarja šolsko osebje, da bo občni zbor v dopoldanskih urah po dogovoru s šolskim skrbništvom in bo zato odsotnost na šob opravičena. Odbor Deželna komisija priznala SSG funkcijo posebnega pomena " “ ’ : " Deželna komisija za kulturo in u-metnost je pod predsedstvom deželnega odbornika Mizzaua odobrila načrt za pripravo antološke razstave o razvoju upodabljajoče umetnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini v zadnjih tridesetih letih. Razpravljali so tudi o deželnih posegih v korist knjižnic, muzejev ter o obnovi kulturnih spomenikov. V Skednju ustanovili poseben odbor za poimenovanje šole V Skednju so pred kratkim sestavili poseben odbor in mu dodelili nalogo, da izbere primerno ime, po katerem naj bi se imenovala slovenska osnovna šola v Skednju. V odboru je ves učiteljski zbor ter zastopniki Združenja staršev, prosvetnega društva Ivan Grbec in Doma Jakoba Ukmarja. Izrečenih je bilo več predlogov, vendar je odbor sklenil, da bo dokončno odločitev povsem demokratično prepustil vsem zavednim Slovencem v Skednju. V ta namen vabimo vse, ki želijo soodločati pri izbiri imena šole na sestanek, ki bo v sredo, dne 21. t.m., ob 20.30 v Domu Jakoba Ukmarja. Odbor za poimenovanje škedenjske šole Delegati PLI odpotovali na vsedržavni kongres Včeraj je odpotovala v Neapelj delegacija tržaške PLI, ki jo sestavljajo pokrajinski tajnik Tabacco, deželni svetovalec Trauner, pokrajinski svetovalec Pampanin, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Trauner, tajnik mladinske sekcije Di Meglio in član pokrajinskega vodstva Rizzarelli; vsi so člani leve strankine struje «Democrazia liberale», ki bo na vsedržavnem kongresu v Neaplju podprla politično linijo vsedržavnega tajnika Valeria Zanoneja. Gledališča SSG Stalno slovmsko gledališče v Trsta gostuje s podstavo Alda Nicoiaja «Stara garda; v Kranju vsak dan do sobote, 10. aprila, z začetkom ob 19.30. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «Burkarški misterij» v nedeljo, U. aprila, ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH in ob 20. uri v Ljudskem domu v TREBČAH. VERDI Danes ob 20. uri četrta ponovitev Verdijeve opere «I due Foscari» za red C. Zadnja ponovitev bo v petek ob 20. url. AVDITORIJ Od jutri do 11. t.m. Cooperativa Salone Pier Lombardo predstavlja Ru-zantejevo «La Betia». Igra Franco Parenti. Veljajo odrezki Auditorium. Popusti za abonente 30 ir. 20 odst. Rezervacije za vse predstave. Nalezljive bolezni V prejšnjem tednu so v tržaški občini zabeležili 13 primerov škrlatin-ke, 6 primerov nalezljive gripe, 2 primera otroškega gastroenteritisa, 8 primerov ošpic (2 izven občine), 15 primerov noric, po 5 primerov vnetja priušesne slinavke in nalezljivega vnetja jeter ter po 4 primere rdečk in srbečice. Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo danes, 7. aprila, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu četrto predavanje iz cikla zgodovine slovenske glasbe. Predaval bo prof. dr. Andrej Rijavec: « Novejša slovenska glasba » Vljudno vabljeni. Šolske vesti Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Rojmu in otroškega vrtca na Greti vljudno vabi vse starše in prijatelje m predavanje, ki bo na osnovni šoli v Rojanu, jutri, 8. aprila, ob 20. uri. Predaval bo prof. Samo Pahor o temi «Vloga materinega jezika v izobrazbi in vzgoji». Kino PD France Prešeren iz Boljunca vabi vaščane na VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA ki bo danes, 7. aprila, ob 20.30 v prostorih Srenjske hiše. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA □ ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE prire- vabita na zaključno ditev revije PRIMORSKA POJE 1976 ki bo v soboto, 10,-,. aprila,.* ob 20.30 v KultumeffiTdbfhff. v Trstu. Predprodaja vstopnic na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Ul. Ceppa 9, od četrtka, 8. aprila, do sobote, 10. t.m. iiiiiiiiiiininimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA KAZENSKEM SODIŠČU Stroge obsodbe mladih tihotapcev z mamili Zaupniku finančnih stražnikov so hoteli prodati 832 gramov hašiša Tržaško kazensko sodišče (predsednik Serbo, prisednika Cola in Vecchioni, državni tožilec Tavella) je včeraj sodilo trem mladim tihotapcem z mamili. Gre za Giannan-tonia Pozzija iz Vicenze, Antonia Casarila iz Benetk in Fernanda Ferola iz Padove ,ki so jih finančni stražniki aretirali 31. julija lanskega leta. Dogodki, o katerih so razpravljali včeraj, so dokaj jasni, saj so vsi obtoženci priznali dejanja, ki jim jih pripisuje obtožnica. Lansko leto je bil Pozzi na počitnicah na Nizozemskem, kjer je kupil manjšo količino hašiša, ki ga je ob povratku domov pretihotapil v Italijo, kjer ga je hotel prodati. Sam pa ni poznal niko- gar, ki bi se bavil s prekupčevanjem mamila, zato je zaprosil prija-kot so Livorno, kjer so v kratkem telja Casarila, da posreduje pri pro- času dogradili velik dok, La Spezio, kjer že deluje plavajoči dok s 40 tisoč tonami nosilnosti, Genovo, kjer so v zadnjem času sprejeli vrsto zakonskih ukrepov za finansiranje novih gradenj itd. Trst noče voditi konkurence z ladjedelnicami ob Ti- o s strumentalizacijo okoliščin ki "“T/ 36 so sicer nepomembne, a lahkonahdIoCn0hpa ^hteva konkretne pobu- strogo krajevni ravni vzbujajo za-1 % ^dr^ tef "pos^b^zl razvo^ stegaTaupanja^kfso sfgale^d ladjedelstva, kar pomeni hkrati desetletji zapravili. | (Nadaljevanje m zadnji strani) daji hašiša. Casarii se sicer dotlej ni nikoli bavil z mamili, poznal pa je nekega Tržačana, ki mu je večkrat telefoniral in ga prosil za mamila. Casarii se je pogovoril z njim in domenili so se, da se srečajo v mlekarni v Devinu. Tja je oba mladeniča pripeljal Perolo. Mladi tihotapci pa so bili previdni in Perolo je ostal z mamili v Tržiču, medtem ko sta Pozzi in Casarii nadaljevala pot do Devina, da bi se pogodila s «Tržačanom» (kasneje se je izkazalo, da je slednji zaupnik finančne IT^i iijjjjjjjjjljjjjjjjjjjij:::. :::::::::::::::::::::::::::::::: SlilSlIlffllSii PULICASA DREVORED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336 Modemi urad, gostejši promet, novi materiali za obloge zahtevajo vedno popolnejše znanje v vseh najmodernejših tehnikah čiščenja. Podjetje PULICASA vedno med vodilnimi pri uporabi strojev, pripomočkov, izdelkov, predstavlja nov in hiter način čiščenja. straže, ki se je le izdajal za prekupčevalca z mamili). Mladeniča sta se dejansko pogodila in Casarii se je s «Tržačanom» odpravil v Tržič, od koder sta se kmalu vrnila, seveda pa je bil z njima tudi Perolo. Po povratku v Devin so vse tri zajeli finančni stražniki in jih aretirali. Na včerajšnji razpravi je državni tožilec zahteval za vsakogar po 2 leti zapora in 2 milijona lir globe, to pa na osnovi novega zakona o mamilih, ki je za obtoženca ugodnejši. Predlagal je torej najnižjo kazen in obenem predlagal priznanje olajševalnih okoliščin glede na dejstvo, da mladeniči niso bili še nikoli sojeni. Sodišče pa se je odločilo za strožjo kazen in bosodilo vsakega na 2 leti in 3 mesece zapora ter 2 milijona 250 tisoč lir globe, obenem pa zavrnilo zahtevo branilcev po izpustitvi na začasno svobodo. Tovornjak v žensko na prehodu za pešce Včeraj dopoldne se je v bližini stadiona pri Sv. Soboti pripetila prometna nesreča, v kateri je zadobila hude telesne poškodbe 65-letna Lucia Zamar por. Sossi iz Ul. Smare-glia št. 4. Zamarjeva je prečkala cesto po prehodu za pešce ob začetku Ul. Flavia. V tistem trenutku je iz industrijske cone privozil tovornjak fiat 693 TS 138110, ki ga je vozil 55-letni Carlo Umer iz Ul. Rossi 11. Ob desnem robu cestišča so v teku dela in zato voznik po vsej verjetnosti ni videl ženske, ki je stopila s pločnika, da bi prečkala cesto. Ko jo je opazil, je bilo že prepozno: kljub naglemu zaviranju se ji ni mogel izogniti in zadel jo je z zadnjim desnim kolesom. Sunek je bil tako silovit, da je Zamarjevo odbilo več metrov stran. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli reševalci Rdečega križa, ki so prepeljali Zamarjevo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo; ženski je kolo skoraj povsem zmečkalo levo roko, zadobila pa je še druge poškodbe po obrazu. Preiskavo vodijo agenti prometne policije. Razstave PD Valentin Vodnik - Dolina vabi na otovoritev razstave Demetrija Ce-ja, ki bo v Torkli v sredo, 14. a-prila. Ob tej priložnosti bo nastopi) goriški nonet «Prijatelji petja». Včeraj-danes Danes, SREDA, 7. aprila RADIVOJ Sonce rade ob 5.33 in zatone ob 18.41 — Dolžina dneva 13.08 — Luna vzide ob 10.38 in zatone ob 0.58. Jutri, ČETRTEK, 8. aprila ALBERT Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,3 stopinje, najnižja 11,1, ob 19. uri 12,6 stopinje, zračni pritisk 1013,6 pada, brez vetra, vlaga 96-odst„ nebo 5 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 24 oseb Umrli so: 67-letna Carmela Bidoli por. Morbidelli, 76-letni Antonio Marini, 71-letni Giuseppe Bencich, 74-letna Maria Vecchiet vd. Ciacchi, 59-letna Rosalia Križman por. Križman, 63-letni Mario Zabbia, 75-letna Adele Zavadlal, 50-lethi Antonio Martincich, 77-letni Antonio Castro, 90-letna Strea Koben vd. Lancieri, 49-letna Anna Zerial vd. Benci, 86-letna Francesca Maver, 75-letni Giovanni Ribic, 92-letna Luigia Quadrini vd. Zanier, 66-letna Antonia Fischer, 76-letna Maria Grimaldi, 67-letna Alberta Rot vd. Omari, 65-letni Guerrino Marussi. 84-letni Egidio Dapretto, 67-letna Romana Olivo por. Zuilia, 80-letna Giuseppina Mrach vd. Mišic, 95-letni Carlo Lussini, 56-letna Irma Zomada Hermanski, 86-letni Vittorio Trampuš. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Taking-off». Barvni film, režiserja Miloša Formana. Ariston Danes zaprto zaradi počitka. Jutri: 16.00 «Le orme». Barvni film, v katerem igra Florinda Boikan. Mignon 16.30 «Tarzoon, la vergogna della giungla». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00—22.10 «Lo scandalo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Kitty Tippel... quelle notti passate sulla strada». Barvni film. Igra Monique Van De Ven. Prepovedan mladini po 18. letom. Excelsior 16.G0 « Una donna chiamata moglie». Igrata: Gene Haek- mann in Liv Ullmann. Barvni film. Nazionale 16.00 «Cinque donne per un assassino». Barvni film. Igra Giorgio Albertazzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Squadra antiscippo». Thomas Milian, Jack Palance. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Igrajo Helmut Berger, Terry A. Savoy in Ingrid Thulin. Barvni film. Prepovedan mladmi pod 18. letom. Aurora 16.30 « Stringi i denti e vai frignata Candice Bergen, Gene Hack-mann. Barvni film. Capitol 16.30 «Emanuelle nera». Ižra 'Emamwlle. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Soldato blu». Barvni —lite.Igrata Candice Bergen in P-Štraus. Prepovedan mladini pod Izletom. Moderno 16.30 «Yakuza». Barvni film-Igra Robert Mitchum. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «Se non faccio quello non mi diverto». Barvni fd®1-Prepovedan mladini pod 18. letom-Ideale 16.00 «Big Boss». Barvni film. v katerem igrata Tony Curtis i® Anjanette Camar. Prepovedan mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «L'infermiera». Igra Ursula Andress. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Metà uomo, metà odio». Barvni film, v katerem igra Buri; Reynolds. Radio 16.00 «Na sončni strani ceste», kratki film, in «Zgodba, ki je ni»/ Igrajo L. Rozman, M. Dravič in S-Nikšič. Režija M. Klopčič. Serija slovenskih filmov. Astra 16.30 «Un uomo da rispettare», Barvni film. Igra Kirk Douglas. Abbazia 16.00 «Delitto in pieno sole»-Barvni film, v katerem igrata A-lain Delon in Marie Laforet. Volta (Milje) 16.00 «Pista-a-a... arriva il gatto delie nevi». Barvm z®' bavni film. Igrata Dean Jones in Nancy Oison. Walt Disney. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Gri-golon - Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Rossetti - EmiU, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137: Milje: tel. 271-124. SRDI priredi li. aprila avtuu izlet v Brkine. Planinci bodo šli PeS čez vas Tatre in Prem v Vremsko dolino, turisti pa bodo obiskali v voj m požgano vas Lipo, Ilirsko Bistnc in okolico ter Prem. Vpisovanje ®a sedežu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9, a° 7. aprila. SPDT organizira v nedeljo, H. a prila. izlet na Volnik za osnovno šolsko mladino. Zbirališče bo na Obe dankovem trgu ob 9. uri. Odhod a tobusa na Prosek je ob 9.15, na P1^ seku (Kržada) se prestopi na ^ bus, ki gre ob 9.45 na Repnic-vratek: z avtobusom iz Repna Opčine in od tam v mesto z oPe skim trarnvajem. Prihod v Trst » ° 17.30, Prosečani pa stopijo v ReP na avtobus za Prosek ob 16.55. silo iz nahrbtnika. SPDT priredi 1. in 2. maja dv£ dnevni avtobusni izlet na Ko ko. Postanki na Mokrinah s kr Šim peš izletom, v Zahomcu z gledom smučarske skakalnice ^ vodstvom predsednika slovensKr.re-planinskega društva Zahomc, v nočevanje v Reki. Drugi dan v F na Dobrač, znani razgledni s ’ Vrbsko jezero, Celovec z °p* ra. nove slovenske gimnazije. UO tek čez Ljubelj in Ljubljano v Vpisovanje v Ul. Ceppa 9- Prispevki Za bolnega Marija Dario in Angela Lorenzi d jeta 10.000 lir. stri- Ob 31. obletnici smrti ^ra®e^„vinja ca Danila Petarosa daruje n®pp2. Klara z družino 3.000 lir za 1 PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK 7. aprila 1976 POSEBNO OBVESTILO SSG TRŽAŠKIM IN GORIŠKIM ABONENTOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V SODELOVANJU S STALNIM GLEDALIŠČEM DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE V GLEDALIŠČU ROSSETTI PO IZREDNO USPELI PREDSTAVI «JALTA, JALTA» V LANSKI SEZONI, BO PONOVNO MED NAMI GLEDALIŠČE « K O M E D I J A » IZ ZAGREBA! TOKRAT NAM BODO PREDSTAVILI IZJEMNO ODRSKO POSTAVITEV, PRVO JUGOSLOVANSKO ROCK-OPERO GUBEC-BEG (Kmečki upor iz leta 1573) Avtorji: KRAJAČ - METIKOS - PROHASKA Ker je scenska postavitev tega dela izredno zahtevna, nam je Stalno gledališče dežele Furlanije - Julijske krajine odstopilo gledališče Rossetti. PREDSTAVA BO V NAŠEM ABONMAJU. Zaradi drugačne razporeditve sedežev v gledališču Rossetti, vljudno prosimo vse naše abonente, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma z abonmajsko izkaznico, da se jim dodeli sedež za ogled predstave. Blagajna bo odprta od petka, 2. t. m., do vključno četrtka, 8- t. m., od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 16. ure ter v času predstav v Kulturnem domu. Prosimo tudi imetnike brezplačnih abonmajskih izkaznic, da se zglasijo pri blagajni Kulturnega doma. Pri vstopu v gledališče Rossetti mora vsak naš abonent predložiti abonmajsko izkaz-nico z dodeljenim sedežem. Goriškim abonentom sporočamo, da zaradi tehničnih ovir ne moremo uprizoriti «Gubca-bega» v Verdiju v Gorici. Zato jih vljudno vabimo na predstavo v Trst. Prosimo, da se vsi a-bonenti zglasijo z abonentsko izkaznico, da se jim dodeli, sedež, na sedežu. Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2 (pri Jožici Smetovi) od ponedeljka, 5. t. m., do četrtka, 8. t. m., od 9.30 do 12 ure, in od 16.30 do 18.30. Gledališče nudi gorišk:m abonentom prevoz z avtobusom. Za pravočasno organizacijo prevozov z avtobusom prosimo vse abonente, da ob prevzemu številke sedeža sporočijo, če se nameravajo po-služiti našega prevoznega sredstva. Številke sedežev bomo delili tudi med prireditvijo «Primorska poje» v četrtek, 8. t. m., v gledališču Verdi. ABONMAJEV: Abonma Red A — premierski Abonma Red B — prva sobota po Abonma Red E — premieri mladinski v če- Abonma Red D — trte k mladinski Abonma Abonma GORIŠKI Abonma Red H Red 1 ABONMA Red C — v sredo prva nedelja po Abonma Red G — premieri okoliški V ZVEZI S PREOSNOVO STAVBE VELEBLAGOVNICE STANDA PRECEJŠEN PORAST OBMEJNEGA PROMETA V prodaji je še nekaj vstopnic Stereo plošča GUBEC-BEG ROCK OPERA z originalnimi odlomki v izvedbi Komedije iz Zagreba Lahko si jo že ogledate in jo poslušate. Sprejemamo naročila. Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 '''‘'''''''iiiHuuiniuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuHumuuniiumiimiimimmummmmmHMmumiuinmmHmimHmuiuummiumimmmmniniu ZAČETEK CIKLUSA SLOVENSKEGA FILMA Klopčičeva «Zgodba, ki je ni» danes v kinodvorani «Radio» Danes na sporedu tudi kratkometražni film «Na sončni strani ceste» - Ciklus prireja Slovenska prosvetna zveza Občina odbija obtožbe sindikatov t°r£Z o zavlačevanju gradbenega dovoljenja fond- s v kinu Radio (VI. Ro-Jilinsb*' ^‘zu M- S- Michele) prva ga predstava iz ciklusa, ki sek Si et°s orQaniziral filmski od-S7n0 j°Venske prosvetne zveze. Kot dei sČ Vadali, gre za 10 osrednjih nih °Venske kinematografije, zbra-zana cikluse, ki bodo prika-rani Vsa*o sredo v omenjeni dvo-“zni/cL^kičajnim kinematografskim se pravi ob 16., 18.. 20. Do sn ' rozpoMgo so izkazni-Vroste ^r’ ^1 dajejo pravico do stave Sna vstoPa: za nadaljnje pred-za 5Q,, j. Se lahko nabavi vstopnica 10 -fji *r ali pa abonma za vseh nice, k1’’ ki stane 2.000 lir. Izkaz-raZDoi„nrnati in vstopnice so na •p. °9o pri blagajni kinodvorane. ker je* s° seveda v slovenščini, osnovni namen pobude omo- gočiti f J.uvni namen pobude omo-Piožnosf1^ Slovencem v zamejstvu rnov ; gledanja slovenskih fil-k°ni’oon S*c?r resno razporejenih v da .^kluse. Vendar je pobu- občinJIi^icaa tudi k italijanskemu sprejel U’ ’n v mmen ie SPZ Oanizaa. delovanje nekaterih or-^avnenn] ^cželna skupina Vsedr-skih v .Jlndikata italijanskih film- za ,„nrJttkov jsodovino (razen redkih izjem: njegov zadnji film «Strah» je bil letos že prikazan v Trstu; manjkali bodo trije kratki filmi, «Zadnja šolska naloga», «Pružam ti ruku» in «Da ne prestane kucath ter televizijski balet «Rondo o zlatem teletu»; namesto že znane televizijske nadaljevanke «Cvetje v jeseni» bo prikazana njena enotna filmska verzija). Ta pregled bo vseboval pet Klopčičevih celovečernih filmov («Zgodba, ki je ni», «Na papirnatih avionih», «Sedmina». «Oksigen», «Cvetje v jeseni»), poleg katerih bo vsakokrat predvajan en kratki film ali izjemoma dva (skupno šest kratkometražnih del: «Na sončni strani ceste», «Romanca o solzi», «Vzpon na Trisul», «Ljubljana je ljubljena», «Podobe neke mladosti», «Kras - svet bajk»). Današnji program bo vseboval Klopčičev prvenec, kratki film «Na sončni strani ceste» iz leta 1959, in njegov celovečerni prvenec. «Zgodba, ki je ni» iz leta 1967. Spoznali bomo tako od vsega začetka for- malno izdelanost Klopčičeve režije, ki se pa vedno spaja s prepričano stvaritvijo zgodb, oseb in problematik. Seveda bosta prva filma še v veliki meri eksperimentalna, nekakšna priprava na naslednji zrelejši razvoj. «Na sončni strani ceste» nam bo prikazal neznanega umetnika, ki po naročilu izrezuje papirnate silhuete na ljubljanskem Tromosto-vju. «Zgodba, ki je ni» pa nam bo prikazal junaka, ki v ozkem okolju spoznava nemoč preusmerjati lastno življenje in graditi svojo prihodnost. Njegovi poskusi, da se reši, in njegova poguba nas bodo soočili z živo tematiko vsega jugoslovanskega filma v drugem delu 60. let: tematika spornosti med posameznikom in družbo, z usodo katere se vendar čuti povezan. Gledalec bo v kinodvorani dobil podrobnejša pojasnila o programu ciklusa, prihodnji teden pa bo na razpolago informativno-kritična brošura. Sergij Grmek V petek bo gan osnutek Na seji goriškega občinskega odbora so razpravljali v glavnem o gradbenem dovoljenju podjetju Stantìa. Gre za načrt prenovitve in preureditve stavb na vogalu Verdijevega korza in Ulice Contavalle, kjer je veleblagovnica. Stavbe so last bratov Bigot in bratov Capparoni. Dela za preureditev pa bi stala okrog milijarde lir. Iz tiskovnega poročila občine posnemamo da občina odločno zavrača izjavo sindikata FULCTA, ki je bila objavljena tudi v časopisju, «da so občinski upravitelji in funkcionarji gledali z drobnogledom na to gradbeno dovoljenje». Take izjave in še druge so žaljive za občinsko u-pravo, je rečeno v tiskovnem poročilu občine, zaradi tega jih odbor zavrača. Nadalje odbor meni, da mora občina spoštovati načela, ki jih je svoj čas sprejel občinski svet. Pregled celotnega načrta ni zahteval veliko časa, kot trdijo nekateri, kajti lastiki stavb so predložili načrte šele v lanskem novembru. Pristojna gradbena komisija je načrte odobrila že v decembru, dodala je le zahtevo, da je treba poskrbeti parkirišče za trideset avtomobilov. Za parkirišče pa so bratje Bigot predstavili načrt šele v zadnjih dneh. Predviden prostor v Ulici Morelli pa že služi za parkiranje. Včeraj pa so občinski svetovalci prejeli vabilo za izredno sejo občinskega sveta, ki bo v petek ob 18.30; Na njej bo glavna točka prav vprašanje gradbenega dovoljenja Stantìi. Seja bo na predvečer sobotne stavke, ki jo je napovedal sindikat FUL CTA zaradi zavlačevanja pri odobritvi gradbenega dovoljenja. Vabilu svetovalcem, je dodan osnutek resolucije, ki jo bodo predlagali občinskemu svetu. Na ponedeljkovi seji občinskega odbora so govorili o nekaterih vprašanjih v zvezi z začasnim zaprtjem občinske podporne ustanove v Ulici Baiamonti in z začasno nastanitvijo oskrbovancev v bivšem hotelu pri Treh kronah. Izdelali so tudi osnutek konvencije, ki jo bodo poslali v pretres tudi vodilnemu odboru ECA. Za zdravstvene preglede šolarjev v Gorici Predsedniki štirih okoliških svetov za osnovne šole na področju Gorice (trije italijanski in en slovenski) so se že pred časom zavzeli, da bi go-riška občina poskrbela za boljše' zdrav^tyeng, preventivne preglede o-trok v osnovnih šolah. Take preglede imajo v Tržiču in drugih okoliških občinah že vrsto let. Goriška občina pa je ostala gluha na te pozive. Upravitelji so tako zadržanje utemeljevali s pomanjkanjem zdravnikov. Zaradi tega so tudi znižali v letošnjem proračunu vsoto, ki je bila v prejšnjih letih določena za zdravstveno oskrbo šolarjev in dijakov. V teh dneh pa so se predsedniki okoliških šolskih svetov lotili druge akcije. Ugotovili so, da imajo otroci pokvarjene zobe in starši jih ne pošiljajo na preventivne preglede. Dogovarjali so se že z nekaterimi zobozdravniki in tudi z občinskim zdravnikom dr. Gregorigom. S pismom so se obrnili do predsednika AMDI, združenja zobozdravnikov, da bi pričeli s koordinirano akcijo za splošne preglede zob otrok v vseh osnovnih šolah. Pismo so poslali v vednost tudi občinskemu odborniku za zdravstvo. izredna seja občinskega sveta - Predla-resolucije o tem gradbenem dovoljenju hudo prizadela prav to panogo ter so se mnoga podjetja znašla v težavah in kar je pomembno, brez naročil. Ob iskanju izhodov iz krize so se nekatera podjetja ter zlasti deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA odločili za pripravo specializirane razstave, ki bo od 19. do 23. maja v Vidmu. Na prireditvi bodo prisotna tudi podjetja iz drugih krajev države. Zanimiva se nam zdi zlasti pobuda deželne ustanove za razvoj obrtništva, ki bo denarno podprla obrtnike, ki bodo sodelovali na razstavi. Prošnje za sodelovanje je treba poslati do 19. aprila. Vsa pojasnila v tej zvezi pa nudijo v pisarni ESA v Vidmu, Viale Venezia, 100. liianslrsi ; >uma, Zo jugoslovansko n za. Deželno kinoteko) skrbela Univerzitetna stolica filma. Odbor za ita-filmsko zve- .... .._;eko) ter po- PodnoT;’ . bodo filmi večinoma s dleščin; / v francoščini ali v an-hišo rn?'-n°pÌsi v italijanščini pač strani -Slr:ienč ker je z italijanske nje) Se Premajhno povpraševa-■ na ^ bo vsei)im Serija » preni^redstav se danes začenja proizvodnje režiserja najbolj" ^loPč'ča, k, je svetovno ser. v JfVeVavljen slovenski reži-ystu smo se že nekajkrat tem avtorjem ter gledali srečali ^katere ----------^....... »------ «e p^., yegove filme, tokrat pa Pač p 'se pravi ne le za Trst, Celote- a nrednarodni ravni) nudi Pregled njegovih filmov K' Prizor iz Klopčičevega filma V soboto skupščina malih industrijcev V Gorici bo v soboto zjutraj, ob 10. uri, deželna skupščina zveze malih industrijcev. Take organizacije so v Gorici, Vidmu in Pordenonu in delujejo že dvanajst let. Za kraj letnega občnega zbora so si tokrat izbrali Gorico. Zborovanje bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. Na zborovanju bodo, po poročilih pokrajinskih predsednikov, izvolili tudi delegate za vsedržavni kongres zveze malih industrijcev CON FAPI. Prisoten pa bo tudi vsedržavni predsednik Fabio Frugali. Ob tej priložnosti bodo podelili nagrade tistim malim industrijcem, ki so v zadnjem času posodobili svoja podjetja. Stavka delavcev kovinarske stroke Tudi na Goriškem so včeraj stavkali delavci kovinarske stroke. Na Tržiškem so se stavke, ki jo je oklicala vsedržavna sindikalna federacija, udeležili uslužbenci vseh večjih obratov. Prav tako je bilo v Gorici in okolici. V tržiški ladjedelnici je stavkajočim spregovoril o sedanjem gospodarskem in političnem položaju sindikalist Ga violi, član vsedržavnega sindikata kovinarjev. V Vidmu maja «sejem stolice» V okolici Vidma se je v zadnjih letih razvila pomembna panoga lesnopredelovalne industrije, to je izdelava stolov. Gre za številne obrtne delavnice ter predvsem mala ter srednje velika podjetja, ki zaposlujejo precejšnje število delavcev. Gospodarska recesija pa je Jutri konferenca o Rižarni Na pobudo nekaterih kulturnih krožkov in partizanskega združenja ANPI ter goriške židovske skupnosti bodo jutri, v četrtek 8. aprila, ob 20.30, priredili v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici javno debato o Rižarni. Spregovorili bodo Galliano Fogar z deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja ter odvetniki Nereo Battello, Agostino Majo in Peter Sanzin. Danes v Tržiču seja občinskega sveta Danes ob 17. uri se sestane občinski svet v Tržiču. Na dnevnem redu je še vedno razprava o letošnjem proračunu. Vebko- zanimanje vlada za napovedani poseg neodvisneža Labileja. Od njegovega glasovanja bo namreč odvisno, če bodo v Tržiču potrdili občinski proračun. Po nekaterih vesteh, se bo Labile izrekel za proračun. Film «Kandidat» drevi v Sovodnjah, v petek v Doberdobu V Kulturnem domu v Sovodnjah bodo drevi, ob 20. uri, predvajali, v okvirji..domačega Kinqforuroa, a-meriški film «Kandidat». Glavno vlogo igra Robert Redford. Za jutri napovedana predstava istega filma v društvu «Jezero» v Prosimo vse izletnike Primorskega dnevnika v Romunijo da dvignejo letalske vozovnice za vse tri skupine in programe izleta v ponedeljek, 12. in v torek, 13. t.m., med 8.30 in 12. uro ter med 15. in 19. uro na upravi našega dnevnika. Doberdobu odpade zaradi goriškega koncerta «Primorska poje». Predvajanje filma v Doberdobu bo zato v petek, 9. aprila, ob 20. uri. DANES OKOLI 9. URE Orjaški jumbo jel bo prvič pristal v Ronkah Orjaško letalo, jumbo jet, bo danes zjutraj prvič pristalo na ron-škem letališču. Gre namreč za poskusni pristanek, saj namerava ravnateljstvo letališča razširiti in modernizirati pristajalno stezo. Z novimi deli bodo namreč okrepili potniški in blagovniški promet, zaradi česar bodo v prihodnjem prišla za Renke v poštev tudi ta orjaška letala. K temu sta pripomogla podražitev bencina in padec vrednosti lire Iz podatkov, ki so nam jih posredovali organi obmejne policije, lahko ugotovimo, da se je v marcu t.l. obmejni promet na Goriškem povečal. Prejšnji mesec so zabe-ležili kar 772.200 prehodov s prepustnicami in potnimi listi, kar je za približno 100.000 prehodov več kakor v istem obdobju lani. Brez dvoma sta k takemu porastu prispevali dve dejstvi: podražitev goriva ter padec kupne moči Ure. Po zadnjih podatkih je treba za liter super bencina v Jugoslaviji plačati 228 lir, kar je skoraj polovica tukajšnje cene Seveda so se že oglasili tudi prodajalci bencina, ki tarnajo, da se je prodaja občutno zmanjšala. V glavnem namreč kupujejo gorivo pri njih le avtomobilisti, ki prejemajo bone proste cone. Za liter super bencina plačajo le-ti še vedno 200 lir. K porastu obmejnega prometa v marcu, čeprav v manjši meri, je prispevalo tudi lepo vreme, zlasti v drugi polovici meseca. Ob analiziranju podatkov moramo ugotoviti, da je bilo prehodov s prepustnicami dvakrat več kakor prehodov s potnimi Usti (545.532, 226.668). • Drevi, ob 18.15, bodo v veUki dvorani trgovinske zbornice predstavili knjigo Alberta Gasparinija o idealni hiši, ki jo je izdal ISIG. „„„„„„„„....................................mn.....mm'..mm.mmmm.im...um...m.mmimmimm.mim.. ZAKONA Tudi ob primerjanju podatkov za trimesečje januar - marec z istim obdobjem v lanskem letu, ugotovimo občuten porast prehodov. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA □ ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita jutri. 8. aprila, ob 20.30 v Verdijeve gledališče v GORICO, kjer bo revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE Sodelujejo: Dekliški zbor iz Devina, «Razpotje» s Cola, mešani «Oton Župančič» iz štandreža, «Jezero» iz Doberdoba. «Ciril Silič» iz Vrtojbe, «Drago Bajc» iz Vipave. Goriški oktet iz Nove Gorice, Komorni zbor Glasbene matice iz Trsta, «Mirko Filej» iz Gorice in «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine. NA PODLAGI DEŽELNEGA Z umestitvijo zdravstvenega konzorcija prvi korak na poti širše reforme V soboto se bodo sestali zastopniki občin, dveh bolnišnic in Zelenega križa • Izvolili bodo predsednika in upravni odbor konzorcija V soboto, 10. aprila, zjutraj bodo v sejni dvorani goriškega občinskega sveta svečano umestili upravni svet goriškega zdravstvenega konzorcija. Ta je predviden na podlagi deželnega zakona izpred dveh let, v njem pa so zastopane občinske u-prave od Gorice do Gradišča in Kr-mina, bolnišnici v Gorici in v Kr-minu ter goriški Zeleni križ. Gre za novo obUko zdravstvene oskrbe, kajti naloga novega zdravstvenega konzorcija bo koordinirati vse delovanje na tem področju. Zaradi tega niso v konzorciju le občinske uprave prizadetega področja marveč tudi obe bolnišnici ter Zeleni križ. Kasne je-, naj bi, ..pristopila še pokrajinska uprava, ki ima v svojem delokrogu psihiatrično bolnišnico in protituberkutozni.; dispanzer. Skratka, vse kar spada v področje zdravstva, bo moralo priti v delokrog tega konzorcija in deželna u-prava, ki ima sedaj primarno zakonodajno možnost na tem področju bo upoštevala samo to, kar bo ta konzorcij predlagal. Gre za poenotenje delovanja in tudi raznih pobud, gre za prvi korak na poti splošne zdravstvene reforme. Seveda bo imel sobotni sestanek tudi svoj politični pomen, kajti zastopniki občin in drugih ustanov so istočasno predstavniki političnih strank. Medtem ko manjše občine I botno sejo, odprto vprašanje, kako zastopa župan ali njegov name-1 bo sestavljen izvršni odbor tega kon-stnik, imata občini Gradišče in Kr- min po tri zastopnike vsaka, goriš-ka občina pa jih ima pet. Po tri zastopnike imata bolnišnici v Gorici in v Krminu, enega pa goriški Zeleni križ. Demokristjani in njih sredinski zavezniki razpolagajo z rahlo večino glasov v tem novem u-pravnem svetu in zato je skoraj gotovo, da bodo izvolili svojega predstavnika za predsednika. S tem v zvezi so že določili osebo, ki naj bi zasedla to mesto. To je prof. Tuz-zi, načelnik demokristjanske skupine v goriškem občinskem svetu, dolila, iz Ločnika, ki je bil v prejšnji mandatni dobi občinski odbornik. Tako bi KD na eni strani dala priznanje svojemu bivšemu občinskemu odborniku,' na drugi pa upoštevala sporazum med sredinskimi strankami, po katerem bo predsedniško mesto goriške bolnišnice po ostavki socialista odv. Sanzina pripadlo republikancem, predsedniško mesto novega avtoprevoznega konzorcija za zgornji del Goriške pa socialdemokratu. Ni še znano komu bodo prisodili mesto predsednika pokrajinske turistične ustanove, ki se je izpraznilo po ostavki socialista Del Bena. Vsekakor pa ostaja, v zvezi s so- ■iiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONKRAJ MEJE Težave in dileme pri razvoju Nove Gorice mesta s 14.000 prebivalci in velikimi načrti Pomanjkanje urbanistične dokumentacije povzroča največje težave pri novih gradnjah Mandljevci cveto v središču Nove Gorice, v bližnjem Trnovskem gozdu pa je še mrzlo vreme z zaplatami snega v senčnih legah. V mestu se začne zjutraj bujen življenjski utrip, ko pride v razna podjetja in urade več tisoč delavcev iz bližnje okolice, pa tudi iz oddaljenih vasi na Tolminskem. Traja do poznega večera, ko se ulice in gostinski lokali napolnijo z domačini ter gosti iz vse Jugoslavije in iz bližnjih krajev v Italiji, da se sprehodijo, okrepčajo ali pa opravijo nakupe v trgovinah. Nova Gorica ima sedaj okoli 14.000 prebivalcev, toda sodeč po velikih površinah, ki jih obsega, se zdi, da gre za mesto z mnogo več prebivalci. Tak vtis se ponuja zato, ker mesto sestavljajo po večini manjša poslopja, visoka največ do pet etaž. Sedaj vsi spoznavajo, od občanov do občinske skupščine, samoupravne stanovanjske skupnosti, gradbenega podjetja «Gorica» ter očitno tudi do strokovnjako'. urbanistično-projektantske organizacije «Projekt», da je bil tak sistem zidave negospodaren, ker je človeku za zmeraj vzel velike površine kmetijskih zemljišč, ki so na območju Nove Gorice, Šempetra in Vrtojbe, ki tudi sodita pod mesto, med najbolj rodovitnimi oziroma plodnimi v Jugoslaviji. Takšno usmeritev, se pravi gradnjo majhnih stanovanjskih hiš, je pogojeval in jo še zahteva veljavni urbanistični program iz leta 1971, ki je — to kažejo izkušnje — v nekaterih delih pomanjkljiv. Sedaj v Novi Gorici sicer snujejo novo urbanistično dokumentacijo, zlasti urbanistični načrt mesta, ki naj bi določala racionalnejšo usmeritev pri izrabljanju prostora oziroma kmetijskih površin. Toda z izdelavo novih urbanističnih načrtov so v zamudi, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, in zaradi tega si pomagajo z zasilnimi, to je začasnimi rešitvami. V organizaciji «Projekt» so iz- delali več zazidalnih načrtov za razna območja bodisi v mestu kot tudi v okolici. Z njimi so določili površine, kjer bodo privatniki v okviru stanovanjskih zadrug gradili svoje hiše. Ustanovili so že sedem zadrug v okviru katerih si bo približno 500 zasebnikov zgradilo hišo. Vendar se vsaj v nekaterih primerih (omenjamo področje Žabjega kraja v Solkanu) spet predvideva zidava novih hiš na ravninskih predelih, kjer bo sicer gradnja cenejša, toda bodo z njo izgubili nove obdelovalne površine. V novogoriški občini se bodo spričo razlaščevanja zemlje za zidavo novih hiš ali drugih objektov pojavili tudi primeri posameznih kmetov, ki bodo izgubili vso svojo zemljo ter s tem poglavitni vir preživljanja. Njim bo potrebno zagotoviti pokojnino ali jim morda dodeliti zemljišča enake kakovosti na drugih področjih, da bi se z delom v kmetijstvu lahko naprej preživljali. V pričakovanju urbanističnega načrta Nove Gorice, ki bo najbolj izpopolnil vrzel v urbanistični politiki, je samoupravna stanovanjska skupnost v Novi Gorici naročila posebno študijo o zazidljivih površinah za stanovanjsko zidavo v Novi Gorici. Rabila bo za načrtovanje in usmerjanje stanovanjske gradnje, ki bo tudi letos in prihodnja leta’ v Novi Gorici intenzivna in obsežna. Tako bo stanovanjska skupnost letos poleti začela na območju Ledin (to je v novem delu mesta) graditi novo stanovanjsko četrt. Obsegala bo 12 stolpnic, vsaka pa bo imela od 9 do 12 nadstropij. V njih bo skupaj 560 stanovanj. V okviru te četrti načrtujejo tudi zgraditev lokalov za razne trgovine, poslovnih prostorov, nadalje gradnjo dvonadstropne poknte tržnice, dveh garažnih hiš ter zgraditev prostorov za politične organizacije in Krajevno skupnost v Novi Gorici. Celotna ta nova investicija bo stala okoli 54 milijard starih dinarjev. Na Goriškem si sicer nihče ne dela iluzij o tem, da bi bilo mogoče ohraniti vse preostale obdelovalne površine. Sporazum med Jugoslavijo in Italijo predvideva prav na območju Nove Gorice gradnjo raznih infrastruktur, ki bodo zahtevale nove površine. Zemljišča pa so potrebna tudi za velike nove investicije v gospodarstvo v skupni vrednosti okoli 500 milijard starih dinarjev, ki jih sedaj izvajajo v novogoriški občini. Predvidenih novih objektov ob meji (najvažnejši so velik mednarodni mejni prehod na področju Vrtojbe oziroma Štandreža, cesta iz Solkana ter po italijanskem pobočju Sabotina v Goriška brda in hidroelektrarna z jezom na reki Soči v Solkanu), ter naložb v gospodarstvo tudi največji ljubitelji narave in idile, kakršna se je na primer ohranila v bližnjem Trnovskem gozdu, ne pojmujejo kot nekakšnega davka, ki ga je pač treba poravnati civilizaciji. Ne, gre za načrte in sadove politike, ki bodo omogočili še boljše življenjske razmere prebivalcev Nove Gorice. Pri vsem tem pa, opozarjajo, ne bodo smeli zanemariti kmetijstva, ki je še zmerom važna gospodarska dejavnost v novogoriški občini in drugod na Primorskem. zorcija. V njem imamo Slovenci tri zastopnike. Poleg sovodenjskega župana češčuta ali njegovega namestnika in števerjanskega župana Klanjščka ali njegovega namestnika je v tem svetu še goriški občinski svetovalec PSI dr. Vladimir Nanut. Ni pa še znano, ali bo sobotni seji prisostvoval tudi odv. Peter Sanzin, ki je, kljub temu da je dal prejšnji teden ostavko, formalno še vedno predsednik upravnega sveta bolnišnice. KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ prireja letovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu od 24. 7. do 14. 8. 1976 in v Savudriji od 13. do 27. 7. 1976. Vpisovanje in podrobnejše informacije dobite na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. Kino Letni občni zbor zadruge ITE V dvorani trgovinske zbornice bo v soboto predpoldne letni občni zbor goriške zadruge ITE, ki združuje skoraj dvesto delavcev. Ta zadruga opravlja na celem deželnem področju razna dela za telefonsko družbo SIP. Zadruga je nastala v Gorici na pobudo nekaterih delavcev pred več kot petindvajsetimi leti in se je sčasoma lepo razvila. Gorica VERDI 17.00—22.00 «La madama». C. De Sica in C. Andrè. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «La giustizia privata di un cittadino onesto». E. Borgnine in M. Pollard. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Un uomo una donna». A. Aimee in J. L. Trintignant Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.00-21.30 «Il sole nella pelle». O. Muti in A. Orano. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA Danes zaprto. — Jutri: 17.00—22.00 «II medico e la studentessa». G. Guida, P. Colizzi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. / rzic ENCELSIOR 16.00-22.00 «Zanna bianca alla riscossa». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Grazie... nonna». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Pet blaznih za eno noč», španski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Vroča sedla», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE « Prisluškovanje », ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Tiziana Pellizon, Sabrina Pellizon, Alessio Cristofoli, Cristina Michelin, Cristina Perini, Christian Marconi, Matteo Boscarol, Andrea Ausibo, Andrea Marši, Monica Boschin. SMRTI: 82-letni upokojenec Rodolfo Saunig, 79-letni Giuseppe Rubino, 87-letna upokojenka Domenica Pez vd. Castellan, 70-letna upokojenka Frančiška Vidmar, 89-letna gospodinja Er-minija Trojer vd. Beltram, 84-letna gospodinja Afra Fossa vd. Cozzarolo, 81-letna gospodinja Virginia Bressan vd. Bressan. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je T Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, UL Romana, teL 40-497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 24-43. VAL STAVK JE ZAJEL FINSKO Socialni spopa di in recesija indi v državah daljnega severa Helsinki in druga velika mesta so že dva tedna brez kruha in mleka Nepopustljivost delodajalcev in sindikatov: koalicijska vlada v škripcih HELSINKI. — Gospodarska kriza in socialni spopadi so zajeli tudi Skandinavijo. V prvi vrsti je Finska, kjer so verjetno razredna nasprotstva najbolj ostre. V tej državi se že več mesecev bije boj med delodajalci in sindikati. Val stavk je zajel že vso Finsko ter ohromil celoten izvoz ter odrezal državo, od skoraj vseh stikov s tujino. V hude težave je zašla vsakdanja preskrba velikih mest s hrano, medtem, ko je skoraj popolnoma blokirana proizvodnja v številnih industrijah. Val stavk se sedaj širi še na druga področja, ker so Finski delodajalci odbili zahteve sindikatov, da bi povišali nadnice zaradi rastoče draginje. Koalicijska vlada ja in življenjskega ter družbenega siàhdardd Slovenije. V četrtem in zadnjem delu pa so avtorji knjige posvetili pozornost problematiki nekaterih ožjih teritorialnih območij Slovenije kot so to mani razvite občine, primorske in obalne občine, krajevne skupnosti in mesta. Čisto na koncu . pa so dodali še nekaj značilnejših medrepubliških primerjav. lllllllllllllllIIIIIIIIIIIIHIIIIItllltlllllllllllllllllUliniflllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlUlllIlllllltll BOLGARSKA IN JUGOSLAVIJA NOVA «ZGODOVINA» IN STARE TEZE Neskladnost med uradnimi izjavami na kongresu KPB ter publikacijo «zgodovinarjev» BEOGRAD —Prav v trenutku, ko je bil v teku 11. kongres bolgarske komunistične partije v Sofiji sta se ob veliki reklami pojavila dva zvezka «Zgodovine antifašističnega boja na Bolgarskem 1939 - 1944». ki se v mno-gočem ne skladata z izjavami odgovornih voditeljev KP Bolgarske, ki jih je bilo slišati na kongresu samem in ki so poudarjali, da Bolgarska vodi dosledno politiko prijateljstvk in razvijanja prijateljskih odnosov z Jugoslavijo. Kot piše beograjska «Borba», je jugoslovanska javnost sprejela z zadoščenjem izjave bolgarskih voditeljev, toda odločno kritizira stališča ki so jih bolgarski zgodovinarji zavzeli v omenjenih dveh zvezkih. Kot se je vedno dogajalo, je tudi ob tej priložnost' v ospredju predvsem vprašanje Makedonije, njenega razvoja med drugo svetovno vojno ter razvoja narodnoosvobodilnega boja in revolucije v Jugoslaviji. Jugoslovanski kritiki zamerijo Bolgarom predvsem zato, ker so postavili Jugoslavijo in njen osvobodilni boj v kategorijo «odporniških gibanj», kot je bil primer nekaterih drugih držav in tudi Bolgarske. Beograjska «Borba» piše, da bolgarski zgodovinarji nočejo priznati, da je bila Makedonija med vojno okupirana, temveč govore o njej kot o deželi, ki nai bi bila baje zedinjena z Bolgarsko, ki je na tistem področju odpravljala samo vlogo «administratorja». Zato ti bolgarski zgodovinarji trdijo, da so bile trditve tedanje bolgarske fašistične propagande, češ da je pripojitev Makedonije pomenilo likvidiranje krivic versajskega sistema «čista demagogiia». Vendar pa: ti zgodovinarji istočhs-no zagovarjajo tezo, o nacionalnem zedinjenju Bolgarske, češ da gre za zakonite težnje tistega dela prebivalstva v pokrajinah ki so bile takrat zedinjene z matično države in kjer je bolgarska zavest živa. Jugoslovani zamerijo Bolgarom tudi zato, ker pri ocenjevanju narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji avtorji omenjenih zvezkov ne povedo nič o vlogi subjektivnih činiteljev ter še posebej o vlogi Komunistične partije Jugoslavije, Namesto organizatorjev narodnoosvobodilnega boja in komunistične partije Jugoslavije so se. v besedilu obeh zvezkov znašli imeni Draže Mihajloviča ter dr. Ivana šubašiča. Tako so na primer napisali: «V nekaterih evropskih državah so določene skupine opozocijske buržoazje (monarhistični 'andrati’ v Grčiji, čete Draže Mihajloviča v Jugoslaviji, poljske oborožene sile, emigrantske vlade in drugi) preganjale in ubijale komuniste ter skušale uničiti pod svojim vodstvom že ustvarjeno enotno borbeno organizacijo odpora. Na ta način so dejansko pomagale Hitlerju in kolaboracionistom, ki so sodelovali z njim.» Jugoslovanska javnost pa posebno zameri bolgarskim avtorjem omenjenih zvezkov, ker so skušali prikriti razredno vsebino osvobodilnega boja v Jugoslaviji. Tako na primer — pravi «Borba» — so poudarili, da je partizansko gibanje na Bolgarskem slonelo izključno na komunistih in njihovih simpatizerjih. Drugače pa je bilo v nekaterih drugih državah, kot na primer v Jugoslaviji, kjer so obstajala tudi razna druga gibanja. Katera so bila ta gibanja — se šprasuje «Borba». Navsezadnje ne bi bilo pomembno, če bolgarski pisci ne navajajo imen teh gibanj, nedopustno pa je, da skušajo ustvariti vtis, da se jugoslovanska revolucija ni razvijala v okviru razrednega (komunističnega) boja. Tako so torej v tei knjigi zbrani najrazličnejši statistični podatki, od tistih, ki kažejo, na primer, razvoj, industrijske' proizvodnje do podatkov c številu obsojencev po vrstah kaznivih dejanj. S skoraj 250 grafičnimi prikazi bogato opremljena knjiga bo ' torej omogočila najširšemu krogu bralcev čim poljudnejši pregled družbenoekonomskega razvoja Slovenije od 1945 do 1975. leta. D. Ž. Plodna dejavnost rovinjskega «Centra» V Rovinju dela že šest let center za zgodovinske raziskave Italijanske unije za Istro in Reko. Center se ukvarja z zgodovinskimi raziskovanji in zbiranjem dokumentacije o družbenem in kulturnem življenju Italijanov, ki žive na področju Julijske krajine,1 to je Furlanije, Trsta, dela Slovenije ter na področju Istrsko, primorsko - goranske regije. Pred dnevi je ravnatelj te ustanove Giovanni Radossi' podal nekaj Izjav, Ri Jšo"žčio zhhifnivečMed drugim je dejal, da javnost še ni seznanjena z intenzivno dejavnostjo centra,"katero pà poznajo že številne knjižnice in arhivi, tako v Jugoslaviji kot v tujini. Center skuša okrepiti, s svojo dejavnostjo sodelovanje znanstvenih krogov Jugoslavije in Italije.. Program njegovega dela obsega zbiranje in obdelavo dokumentov in podatkov o kulturni, politični in gospodarski zgodovini Italijanov, ki živijo danes na jugoslovanskih področjih. Raziskovanja zadevajo posebno dogodke v prejš-, njem stoletju ter še v našem. Teme so v glavnem povezane z razvojem delavskega gibanja, narod-1 noosvobodilnim bojem ter še posebej z življenjem in delovanjem italijanske etnične skupine v novi Jugoslaviji od 1. 1945 do danes. Center objavlja izsledke svojih raziskav v nekaterih publikacijah, med drugimi «Attima», ki izhajajo enkrat letno in ki zadevajo razna obdobja do konca 19. stoletja. Dogajanja iz sedanjega stoletja pa so prikazana v drugih publikacijah kot «Quaderni», «Documenti» in «Monografie». Do konca lanskega leta je center objavil 20 takih knjig na okoli 6000 tiskanih straneh. Vsaka izdaja pa je bila natiskana vsaj v 2000 izvodih. Pet od teh izdaj je bilo popolnoma razprodanih. Center pa lahko računa vsako leto na 800 naročnikov. Poleg tega pa opravlja zaslužno nalogo posrednika publikacij v Jugoslaviji sami in tudi med Jugoslavijo in Italijo in tudi drugje po svetu. Na filmskih platnih Stanley Doneti: «Lucky Lady» Stanley Donen je bil mojster a-meriške glasbene filmske komedije, pa komedije sploh. Vedno bolj se danes uveljavlja dvom, ali ni morda današnja struktura a-meriške filmske proizvodnje neprimerna za nadaljevanje cele serije zvrsti klasičnega filma. Priznamo, da nas te zvrsti še danes zanimajo, zato smo. spričo nekaterih pojavov precej v zadregi. Zdi se, da danes ni več mogoče delati «naivnih» žanrskih filmov. Vse mora biti na kak način «angažirano» ali vsaj «zvito». Tako n. pr., kar se tiče «musicala», najbolje uspevajo operacije kot «Cabaret», ki so sicer tu pa tam prijetne, a ne dosegajo popolnosti nekdanjih musicalov. Le kak stari mojster lahko še dosledno u-speva: mislimo n. pr. na Cukorja, predvsem pa z radovednostjo pričakujemo nov Minnellijev film. Kaj pa vsi tisti režiserji, ki niso bili že prej ne vem kako dosledni, so pa ustvarjali kljub temu zèlo pomembna dela? Dva primera sta precej klavrna. Mislimo na Richarda Quinea, ki'nas je razočaral z zadnjim filmom «W». Tudi Stanley Donen nas je precej razočaral s svojim «Lucky Lady» (In 3 sul Lucky Lady. 1975). S. G, «Primorska poje - 76» Moški zbor PD «Tabor» - Opčine Ženski zbor iz Sežane Moški zobr «Luka» - Koper Moški.zbor «Vasilij Mirk» - Frosek-Kontovel 12.30 12.55 13.25 13.30 16.45 17.15 18.15 18.45 19.28 19.30 20.00 20.45 21.45 18.00 18.30 18.53 18.55 19.45 20.45 22.20 8.10, 17.15 17.30 17.55 18.10 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.45 22.00 19.55 20.15 20.30 21.00 22.00 17.45 18.15 18.45 20.00 SREDA, 7. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Veliki vojskovodja druge svetovne vojne: Zhukov Kmetijska oddaja Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za najmlajše: Beli kamen, prva epizoda Največji cirkusi na svetu: Cirkus Pirce Poljudna znanost: Pustolovščine z Julesom Vernejem Srečanje z Brigitte Bardot Kratke vesti dnevnika št. 1 Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK «L’opera selvaggia»: Ključ igre, zaključno nadaljevanje Športna sreda DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Vam ugaja Italija? četrto nadaljevanje Rubrike dnevnika št. 2 Kratke vesti dnevnika št. 2 Evrovizija: nogomet Italija — Portugalska Dnevnik št. 2 — Odprti studio I DIMENTICATI (Pozabljeni) Tudi v srečni deželi ZDA je življenje včasih grenko. Sliko tega protislovja, ki je na splošno neznana javnosti in svetu in celo v tej ameriški državi nam posreduje režiser Sturges s tem svojim delom. «Režiser med obsojenci» prikazuje življenje in spoznanje Sullivana, ki je sicer mlad toda že znan hollywoodski režiser. Sullivan je doslej režiral zabavne in komične filme. Potem pa se jih naveliča ter skuša spoznati življenje od blizu. Viaggio di notte, balet Dnevnik št. 2 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00 TV šola: Gobe, Jugoslavija po vojni, Energetski viri, Masa in teža, TV vrtec, Telo in zdravje, Kocka, Izobraževalni film K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica zvitorepka, prvo nadaljevanje Mojstri stare japonske obrti Obzornik Obzornik Od zore do mraka Prikloni se in začni Risanka DNEVNIK Film tedna: GANGSTER JE IZSTOPIL IZ VLAKA švedski barvni film, ki ga je režiral Lars G. Thelestam leta 1974. Glavne vloge igrajo: Clu Gulager, Lou Castel, Ernst Guenther in Per Oscarsson. Lars G. Thelestam, ki si je v desetih letih nabral že bogate izkušnje kot gledališki in televizijski režiser, je za svoj prvi igrani celovečerni film izbral zelo alergično temo. Predstavlja nam ameriškega gangsterja, ki se naseli v malem švedskem mestu. Idile, ki je bila dotlej v mestu, sedaj ni več, saj ima mož dokaj čudne pojme o švedski socialni demokraciji. Miniature — Jazz na ekranu: Trio Yosuka Yamashita, prvi del DNEVNIK Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK Ta svet ni za otroke, dokumentarna oddaja Prošnja za posvojitev, film iz serije Človek in mesto Rock koncert, igra ansambel Marca Almonda Zagreb Mali svet — dnevnik za otroke Živali, nas,učija „„ M Oddaja zabavne glasbe «Kinu — oko» — uvod «Mrak bogov» — italijanski celovečerni film ........... TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Pianist Aci Bertoncelj, koncert; 19.15 Avtor in knjiga; 19.35 Glasba pop, folk in western; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.00 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Zbori in baleti oper; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Salomon Burke; 11.30 Orkester Vittorio Borghesi; 11.45 Pianist Oscar Peterson in orkester Claus Ogerman; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Sax-club; 14.35 Pismo iz ... ; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 V svetu znanosti; 15.30 Orkester James Last; 15.45 Plesna glasba; 16.45 Zabavna glasba; 16.45 Sosednji kraji in ljudje; 17.00 Po samoupravni poti: Delegatska razmerja v krajevnih skupnostih; 17.15 Izložba hitov; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Crasch; 20.00 Zbori; 20.45 Rock party; 21.15 Ansambel Sergio Mendes; 22.35 Lahka glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.45 Včeraj v parlamentu: 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Variete: Kursaal med nami; 12.10 Četr- ti program; 13.20 Jaz in ona; 14.05 Drobec satire; 15.30 Za vas mlade - plošče; 16.30 Popoldanska srečanja; 17.25 Simfonična, komorna in lirična glasba; 19-20 Na naših trgih; 19.30 Trgovina plošč; 20.20 Ponovno na sporedu z Giovanne Ralli; 21.15 Radijska igra: Fuenteovejuna; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19^ Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranja glasba; 8.55 Galerija drame; 9.55 Lahka gla' sba; 10.24 Poezije; 10.35 Skupni radijski spored; 12.40 TOP Jo, najnovejše pesmi; 13.35 Plošče; 15.00 Kulturne novosti; 15.40 Ca-rarai: 17.49 Alto gradimento; 18.55 Nogometna tekma Italija * Portugalska; 21.00 Supersonici 21.49 Popoff: 22.50 človek v noči- SLOVENIJA 7.00. 8.00, 11.00, 12.00, 14-0°' 18.00, 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže; 9- . Zapojmo pesem; 10.45 Turističn* napotki; 11.03 Urednikov dnevnik-12.10 Koncert lahke glasbe; 12-J. Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam ... ; M-l Ob izvirih ljudske glasbene ume -nosti; 14.30 Glasba po željan ' 15.00 Dogodki in odmevi; J3-Karavana melodij: 16.45 Naš P° dlistek - B. Ziherl: O Cankarju,. 17.00 Aktualnosti; 17.20 Komorni zbor RTV Ljubljana; 18.0o P° poteh odločanja; 18.35 Inštrumen v ritmu; 19.30 Zabavna glas^'. 19.40 Ansambel Milana Fnnfijui 19.50 Lahko noč. otroci!; 22. ■Jazz; 23.05 Literarni nokturn • 23.15 Jugoslovanski pevci zabavi glasbe. . JVlešaui zbor PD «jJcjaiì» iz Doiiibttka , Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Samo s potrpežljivostjo vam bo uspelo onemogočiti svoje nasprotnike. Zaupajte svojemu zvestemu prijatelju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prej ko slej boste ugotovili, da vaše e-nergije niso neizčrpne. Prva ljubezen ni tudi vedno zadnja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zahtevajte mnogo, če hočete dobiti vsaj nekaj. Z varanjem boste svoje čustvene odnose še bolj zapletli. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zadeva v zvezi z neko večjo vsoto denarja se bo za vas ugodno rešila Razočaranje nad prijatelji. LEV (od 23.7. do 23.8.) Po pomoti boste zavrnili neko ponudbo, ki bi vas lahko rešila. Previsoko letite v svojih sanjah. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Pre den se spustite v neko dvostransko poslovno sodelovanje, dobro proučite svojega partnerja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10-) Premalo v svojem delu upof Ijate diplomatska sredstva, z njimi moč marsikaj re*lt;1'9ii) ŠKORPIJON (od 22.10. do ^ Poravnajte najprej svoje d°6 g, šele potem se lotite namera ga podviga. 9, ]2.) STRELEC (od 23.11. do 4» poslovanju, PrlPlSan Motnje v poslovanju, v‘‘5 ^ svoji preveliki popustlj^« en-sodelavcev. Nevsakdanja 1JU ska idila. 9n j.) KOZOROG (od 22.12. d° , vno Vrnite se na svojo staro jje. mesto, kjer se počutite n J ^se. Prijateljska poravnava s dom. m 2 ) - VODNAR (od 21.1. do l^ brez popuščajte pritiskom, ki £U. vsake podlage. Premočno stveno izživljate. zvezde RIBI (od 20.2. do 20.3.) t0 kažejo, da se vam sre neod-pot ne bo izneverila. Pr gyojih11 govorno se poigravate s . čustvi. ŠPORT SPORT SPORT 7. aprila 1976 NOGOMET Danes s Portugalsko Polovica Torina v državnem dresu Gostje bodo igrali s pomlajeno ekipo Nadaljujejo se prijateljska sre-, ^..ftaiije v okviru priprav za stvo fl*aC^e na sve*'ovno prven- • se bo tako danes spopri- „ a ?. Portugalsko, ki pa v Evropi kd Uziva več tistega slovesa, kot •'e ircela slavne nogome-, , kot Eusebia, Coluno .Torresa 13 druge. glede na to pa si italijanska zna «trojka» obeta, da bo srečale za «azzurre» dokaj koristno. V .1 novi reprezentanci bo množično zastopan Torino, ki je prav v nedelo prehitel na lestvici mestnega etcrneca Juventusa, ki je zašel v Italijanska televizija bo da-es, s pričetkom ob 18.55 neposredno prenašala na drugem sporedu mednarodno prijateljsko . °Sometno tekmo med Italijo ,n Portugalsko. Komentator bo Nando Mar-tellini. hudo krizo. Torino torej v ospredju in predvsem trener Radice, ki je ustvaril v tem klubu take ugodne okoliščine za uspešno delo, da je bilo pričakovati slej ko prej uspešne rezultate. Torino je torej prvi na lestvici v italijanskem prvenstvu, obenem pa je tudi najbolj množično zastopan v reprezentanci. Glavna sprememba v vrstah «az-zurrov» bo seveda na sredini igrišča, kjer bo poškodovanega Ca-pella zamenjal Pecci (Torino), ki bi lahko že danes dokazal da je zasluženo v prvi enajsterici. V tem primeru bi se moral Capello zadovoljiti z rezervno majico. Italija bo igrala z naslednjo postavo: Zoff, Tardelli, Rocca, Be-netti, Bellugi, Pacchetti, Causio, Pecci, Oraziani, Antognoni, Pulici. 12 Castellini, 13 Roggi, 14 Maldera, 15 Patrizio Sala, 16 Zaccarelli, 18 Claudio Sala, 19 Bettega. Portugalska: Betelho, Artur, Bar-ros, Texeira, Mendes, Octavio, Al-ves, Toni, Jordao, Marinko, Fra-guito. ODBOJKA V 1. ŽENSKI DIVIZIJI Končno tudi Sloga zmagala po petih zaporednih porazih Padriška šesterka ima zdaj dobre možnosti za obstanek v ligi Sloga — Kontovel 3:1 (12:15, 15:5, 15:4, 16:14) SLOGA: Pečar, M. in S. Grgič, Čuk. T. in B. Križmančič in Debenjak. KONTOVEL: Kapun, Ban, čer-njava, Semec, Štoka, Daneu, Milič in Rupel. SODNIK: Pertot, stranski: De Ferra, zapisnikar: Penco. Po petih zaporednih porazih je končno tudi Sloga slavila zmago. To pot so slogašice odigrale eno letošnjih boljših tekem. Tudi samo srečanje je bilo zanimivo, saj sta oba tekmece vložila veliko truda, da bi izbojevala prestižno zmago. Sloga se je to pot pokazala kot boljši nasprotnik in je zasluženo osvojila dve izredno dragoceni točki. Tekma je bila najlepša v prvem in zadnjem nizu, ko sta obe strani pokazali tudi najboljšo odbojko. Tako v drugem kot tudi v tretjem nizu pa je bila premoč Sloge več kot očitna. Medtem ko je položaj """"""'"(■numinmmnmmnnmmmtnumuHMMMiHHHHinmmmMHNmnmunnuMmmHmHMnmnummiinHmnimiHiiHiiiiiKiMiiiiiiiiiiiiiitin NOGOMET V PRVENSTVU MLADINCEV Kar dva poraza naših ekip Tudi med naraščajniki slovenske enajsterice ne žanjejo uspehov mladinski turnir V*sna — Lib. Rozzo! 2:1 (1:1) Ki f.č*NA: Eva, Kovačič, Alessio, jv..,1.0, ^ucca, Švab, Potleca (Sed-šuta^ Pipan, Guštin, Degrassi, Ko- Sik^^PL: Fornasaro, Lombardo, si tt1’ T,Pani, Cumani, Cucia, Sus-r.. Klobas, Favaretto, Nelli, Boc-Nider3’ ^ P0'2, 13 Coslovich, 14 Strelci; avtogol Zucca (V), De-8iassi (V), avtogol Cumani (R). oti: gjg^ gledalcev približno 60. j-,. Vl Polčas se je pričel z medlo akn" < P°tisnila Ustvaril 133 v kazenski prostor in pa iji, a več zrelih priložnosti, ki Dri,/1 2nala izkoristiti. biačim1 PP^as se je začel z do-jevaia ,naPadom. Zarja se je ome-Ko je le,na posamezne protinapade, skj 0rpjSe kazalo, da bodo sloven- Grgič v kazenskem prostoru brez bili netočni. Ob koncu p. p. so ime-potrebe igral z roko. Sodnik je pra- | li Brežani zelo ugodno priložnost — j—ju enajstmetrovko. Li- za gol, toda Sancin, sam pred vratarjem, je po lepem predložku Gri-zoniča poslal žogo v vratarjeve roke. V drugem delu tekme so «plavi» nekoliko bolj pritisnili in v 10. minuti je Lovrečič z lepim strelom za las zgrešil nasprotnikova vrata. Brežani so se pognali zopet v napad, toda stanje je ostalo nespremenjeno. N. R. vično dosodil bertas je to priložnost izkoristil in tekme je bilo s tem praktično konec. BIG San Sergio — Primorje 2:1 (2:0) PRIMORJE: Adamič, Klavdij Ter-čič. Trobec, Verša, Bezin, Lanza, Milič, Starec, Rupelj, Maestrutti. STRELEC: v 61. min. Rupelj. Mladinci Primorja so na tujih tleh ponovno predali nasprotniku obe točki. Zmaga S. Sergia je no-polnoma zaslužena, saj so bili domačini celo tekmo boljša ekipa od proseške, ki se je skušala le braniti in od časa do časa sprožiti kak ne- ZSŠDI sklicuje za danes, ob 18.30 na Ptošeku prvi ' skupni trening nogometašev za srečanje med reprezentanco ZSŠDI in Rijeko. Zbero naj se vsi nogometaši, ki so bili povabljeni na ta trening. Kontovela na lestvici dokaj varen, si bo morala Sloga v preostalih štirih nastopih še priboriti obstanek v tej ligi. Glede na to, da je koledar ugoden in prihajata v goste dva kandidata za izpad, obstanek v ligi ne bi smel biti v nevarnosti. G. F. 1. MOŠKA DIVIZIJA Kennedy — Olympia 3:1 (12:15, 15:8, 15:10, 17:15) OLYMPIA: Kuštrin, Devetak, Lavrenčič, Malič, Černič, Soban, Nardin. V sobotnem srečanju proti vodečemu Kenncdyju je Olympia sicer izšla poražena, vendar pa je bil nastop njenih odbojkarjev zelo soliden. Goričani so odpotovali na gostovanje v Videm brez kakšnega u-panja, saj je Kennedy morda najboljše moštvo v tem prvenstvu. Tudi posamič so Videmčani dobro izurjeni, a jim manjka smisel za skupno igro. Slovenska šesterka je osvojila prvi set s požrtvovalnostjo. Toda podcenjevanje nasprotnikov, je u-činkovalo negativno in zapravili so naslednja dva seta. V četrtem pa so Goričani spet prišli v vodstvo in so bili pri 14:10 tik pred zmago. Vendar pa je bila menjava žoge tik pred zadnjo točko, kot že tolikokrat. tudi tokrat usodna. Sobotni nastop Olympie je bil povsem zadovoljiv. Očitno je, da pridobiva naša ekipa na uigranosti šele zdaj, po temeljiti prenovitvi svoje postave - začetku letošnje sezone. V soboto bo Olympia igrala spet v gosteh, v Čedadu proti ASFJR ob 20. uri. Prtdstavniki izenačili, je Dušan nevaren protinapad. V prvem polčasu bi lahko S. Sergio dosegel še večjo razliko v golih, toda smola napadalcev (in delno dober nastop vratarja Adamiča) je preprečila, da domačini niso bili še uspešnejši. Medtem ko so Prosečani v prvem polčasu zaigrali zelo medlo in nezbrano, so v nadaljevanju pokazali nekoliko več dobre volje in dosegli tudi častni gol po zaslugi Rupija. H. V. NARAŠČAJNIKI Breg — Muggesana 0:1 (0:1) BREG: Mauri, Labjani, Mahnič, Pavletič, Ražem, Grizonič, M. Sancin (Kočevar), Divis, Grizonič P., Saražin, Lovrečič. MUGGESANA: Barnaba, Sauroni, Villach, Novel, Stradi, Geromella, Magliolo, Sabadin, Dardi, Carboni-ni, Bussi. SODNIK: Fabio Saldasi. KOTI: 2:1. STRELEC: Bussi. Breg se je v Dolini spoprijel s krepko ekipo Muggesane, ki se nahaja na sredini lestvice. V prvem polčasu so prevladovali Miljčani, ki so s hitrimi napadi dosegli prvi zadetek že v 15. minuti. Reakcija «plavih» je bila pohvale vredna, saj so s hitrimi protinapadi večkrat resno ogrožali nasprotnikovo mrežo, toda končni streli so San Marco — Kras 5:0 (3:0) KRAS: Skupek, Trampuž, Pobega, Darko Škabar, Legiša, Daneu, Bertolino, Okretič, Balzano, Vitez, Lautana (Purič). SAN MARCO: Marchesan, Pado-van, Soldatič, Leban (Rosini), špek, Lanza, Scubini, Morato, Cortese, Fi-liput, Stradi. STRELCI: v 9. min. Cortese, v 14. Stradi, v 21. Scubini, v 42. Mo rato, v 55. Rosini. V nedeljo b; morali odigrati prvenstveno tekmo med naraščajniki Krasa in San Marca v Ribiškem naselju. Ker iz neznanih razlogov sodnika ni bilo, sta se moštvi pomerili v prijateljskem srečanju. Razigrani domačini so brez večjih težav odpravili naše fante s 5:0. Da ni bil poraz še hujši se mora Kras zahvaliti predvsem svojemu vratarju, ki je večkrat izvrstno posredoval. R. B. BOKS SYDNEY, 6. - Po petih dneh agonije je v sydnejski bolnišnici u-mrl 22-letni ameriški boksar Chuck Wilburn, katerega je avstralski boksar welter kateg. Hecktor Thompson poslal na tla s tako močnim k.o., da je dobil možgansko krvavitev in je nato kljub takojšnji operaciji umrl. To je že drugi boksar, katerega je Thompson «ubil» v ringu: leta 1970 je namreč med nekim srečanjem povzročil smrtne poškodbe možganov Špancu Roku Spanji. SMUČANJE GRANGE, 6. — Pri neki cestni nesreči se je s svojim sinčkom precej poškodovala bivša svetovna prvakinja Marielle Goitschel. Oba so prepeljali v bolnišnico zaradi opeklin. TENIS ZORICH, 6. — Anglija je premagala Švico s 4:1 v tekmovanju za teniški Davisov pokal. 2. MOŠKA DIVIZIJA Pieris — Dom 0:3 (10:15, 13:15, 8:15) DOM (Gorica): Prinčič, Cijan, Peric, Černič M., Devetak, Petejan, Černič L., Nanut in Komel. PIERIS: Benedetti, Benes, Co- lombi, Filiput, Ghersi, Michelin, Samson, Sverzut, Valvo, Zamariam. SODNIK: Totaro Michele; stranski: Mauri Pietro; zapisnikar: Cac-cim Giorgio (vsi iz Gorice). OCENA sojenja: dobro. O tekmi med Pierisom in Domom, ki je trajala le eno uro, ni dosti povedati. Srečanje se je odvijalo na poprečni ravni in domovci so bili vedno v ospredju ter imeli vajeti igre v lastnih rokah. Tekma je le ponovno dokazala, da so «belo - rdeči» v dobri formi in ekipa s spodnjega dela lestvice bi jim ne smele delati prevelikih težav. Igralci Pierisa so pravzaprav spravili v težave domovce le v zaključku drugega seta, potem ko je Dom vodil že z 10:5. Po tem stanju je 'Pieris zbral osem zaporednih točk in tako prišel v vodstvo. Toda «be-lo-rdeči» so od tega trenutka dalje ponovno zaigrali zagrizeno in zaključili zmagovito tudi ta set. Ta je bil gotovo edini dogodek, ki ga je vredno omeniti. V Domovih vrstah sta se tokrat dobro izkazala, zlasti v napadu, I. Devetak in L. Nanut. Mladi M. Černič pa se je dobro odrezal pri podajanju in vodenju igre. S tem je tudi dokazal, da trener Doma, J. Prinčič, lahko v vsakem trenutku računa tudi nanj. Tekma Dom (Gorica) — Libertas bo v soboto ob 20. uri v goriški telovadnici Stella Matutina. Ta bo zadnji letošnji prvenstveni nastop domovcev na domačih tleh. I. K. 3. MOŠKA DIVIZIJA Dom B — ARCI PAV 3:1 (10:15, 15:2, 15:11, 15:9) DOM B: Petejan, Zuanič, Pavšič, Faganel, Peric, Jarc in Butkovič. ARCI PAV (Krmin): Spessot, Fedele, Patussi, Cocit, Zucchichi, Pa-tat, Lucchitta, Mascitti, Minen, Urbanizza, Negro. SODNIK: Ragni Marco; zapisnikar: Brezigar Dario (oba iz Gorice). OCENA sojenja: dobro. Po dveh zaporednih porazih je 2. Domova šesterka ponovno prišla do novega para točk. V nedeljskem srečanju je namreč v Gorici s 3:1 premagala moštvo ARCI PAV iz Kr-mina, ki je po prvem delu prvenstva zasedalo zadnje mesto na lestvici. Mladi domovci tokrat niso zaigrali najbolje. Na igrišču so bili preveč statični in premalo zagrizeni. Tekmo bi lahko namreč osvojili s čistim 3:0, toda zaradi že prej omenjenih razlogov, so morali prepustiti gostom prvi set. V naslednjih setih je Dom zaigral bolje in učinkoviteje, tako da nasprotnik mu v tem delu ni mogel biti kos. V «belo-rdečih» vrstah so se najbolje odrezali: pri vodenju i-gre R. Pavšič, v napadu in obrambi pa Petejan R. in R. Faganel. Prihodnjo tekmo (predzadnje kolo 3. moške divizije) bo Dom B odigral v soboto, ob 19.30 proti GS Mossa v občinski telovadnici v Koprivnem. I. K. KOŠARKA V ZADNJEM KOLU MLAD. FINALA Boi sc j$ poslovil od navijačev z izdatno zmago proti Goričanom Najboljši mož na igrišču je bil Robert Klobas, ki je dal kar 34 točk Bor — Arte Gorica 117:83 (55:41) BOR: Klobas 34, Vatovec 27, Ražem 8, Luksa 10, Sestan 4, Košuta 4, Kne'pp 8, Sancin 6, Žerjal 16. ARTE: Meden 18, Urban 23, Colla 15, DalTOsto, Del Nevo,, Favret-to 6, Visintin 19, Lasco 2. SODNIKA: Policastro in Deško 17 Tr čit "T PM: Bor 11:24; Arte 15:26. PON: Klobas, Ražem, Sancin, DalTOsto in Meden (vsi v drugem polčasu). Borovi mladinci so se poslovili od svojih navijačev z visoko in prepričljivo zmago. Z zmago nad gor skim Artejem so se oddolžili za nezaslužen poraz v prvem delu prvenstva. V začetku so «plavi» takoj pritisnili na plin in povedli z 10:0. Vodstvo se je naglo večalo in ob polovici polčasa so imeli že 15 točk prednosti. Nenadoma pa se je nekaj zataknilo v Borovih vrstah, tako da so se gostje približali na saine tri liiiliilllilitmiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiu KOŠARKA DREVI OB 20. URI V TRSTU Pallacanestro Trieste nujno potrebuje točki Patriarca bi morala brez težav premagati Juventus V predzadnjem kolu A kvalifika- J v nedeljo izključil, Drevišnja tekma točke. «Plavi» pa so nemudoma reagirali in v treh minutah se zopet oddaljili za 14 točk. V drugem polčasu sp «plavi» poostrili ritem in za nasprotnika je legla temna noč. Borovi fantje so prodirali na nasprotnikov koš in rezultat se je naglo večal. «Plavi» so uvideli možnost, da dosežejo stotico in pritisnili še. z večjo močjo. Nasprotnik je j bil nemočen in «plavi» so z vrsto i rice. Massimo Chizzolini 10, Tullio Ria-vis 10, laniello Mario 14, Giuliano Grendene 22, Roberto Musina 4, Mauro Marchiaro 4, Roberto Lovi-soni 11. PM: Dom 13:28, Arte 7:20. PON: v 3. min. d.p. Mario laniello, v 16. min. Roberto Lovisoni. SON; Dom 21, Arte 26. SODNIKA: Colla in Coscia iz Go- cijske košarkarske skupinè bo danes v Trstu za mestnega prvoligaša nastopil trenutek, ki bo odločal o obstanku Pallacanestra Trieste v skupini najboljših. Tržaško moštvo se bo namreč pomerilo z Laziom, ki je neposredni tekmec Tržačanom za izpad. Tekma bo torej izredno dramatična za obe peterki, ki sta doslej igrali podrejeno vlogo. Tržačani bodo morali absolutno jurišati na zmago, saj imajo isto število točk kot Pintinox in celo dve manj od Lazia. Po zadnjih dogodkih v tržaškem klubu res ne vemo, kako so pripravljeni košarkarji na ta odločilni spopad. Jasno pa je le eno, da bo treba nujno zmagati, kajti nasprotno bi se morali Tržačani posloviti od prve lige. Tretji kandidat za izpad, Pintinox, pa bo igral v Pesaru proti, Sca-volinijii, kjer pa bi lahko Yelverton in tovariši celo presenetili. PARI DANAŠNJEGA KOLA Pali. Trieste - Lazio; Scavolini -Pintinox; Brili - Cinzano; Jolly -Libertas Brindisi. * * # Goričani previdni Ju ve iz Caserte bo drevi ob 20. uri v telovadnici UGG gostoval proti goriški Patriarci. Tekma, ki je predzadnja letošnjega prvenstva, je izredne važnosti za Salesove varovance, saj morajo na vsak način zmagati, da obdržijo drugo mesto na lestvici ter si tako zagotovijo prestop v A ligo. Na papirju bi za Patriarco ne smelo biti težav. Kljub temu morajo biti domačini previdni, saj se Caserta bori pred izpadom in bo v drevišnji tekmi dala vse iz sebe, da bi odnesla zanjo dve izredno dragoceni točki. Prav tako tudi Patriarca bo dala vse iz sebe, da premaga predzadnjo oviro v letošnjem prvenstvu ter se pripravi za nedeljsko tekmo v gosteh proti Saporiju. Goriški igralci so v ponedeljek in včeraj imeli pod vodstvom Sale-sa dva treninga ter so vsi v dobri formi. Obstaja pa nevarnost, da bi Flebus ne igral, ker ga je sodnik bo obenem pokazala, če je Garrett delno prebolel krizo, ki jo je imel v nedeljo, ko ni bil pod košem tako učinkovit, kot običajno. * * * Sinudyne danes prvak? Bolonjski Sinudyne, ki je v nedeljo nepričakovano premagal v Va-reseju evropskega prvaka Mobilgir-gija, bo danes igral doma proti videmskemu Snaideru. Bolonjčani bi morali zopet zmagati in si tako zagotoviti naslov državnega prvaka že kolo pred koncem prvenstva. PARI DANAŠNJEGA KOLA Sinudyne - Snaidero; IBP Rim -Alco; Mobilquattro - Canon; Mobii-Kirgi - Forst. prodornih protinapadov že v 16. minuti dosegli troštevilčni rezultat. Tedaj je prednost «plavih» znašala že 39 točk. Toda borovci niso popustili in še naprej načenjali koš zbeganih Goričanov. Najboljši mož na igrišču je bil Klobas, ki se je izkazal tako v napadu kot v obrambi. Poleg njega je dobro_ zaigral tudi Vatovec, izkazal .pa §e je tudi mladi B. Kneipp, ki je presenetil zaradi bojevitosti. Pohvalo pa zasluži celotna ekipa, ki je prikazala efektno igro v napadu, medtem ko je bilo v obrambi nekaj .-negotovosti. Peter 1. DIVIZIJA Begliano — Kontovel 68:64 (29:29) BEGLIANO: Lonzar 6, Montanari 14, Ustulin 17, Bussani 12, Mazzoli 11, Bellis, Somersi 4, Tonzar 2, Fontana, Peressin. KONTOVEL: Košuta 1, A. Zava-dlal 10, D. Zavadlal 4, Starc 41, A. Nabergoj 2, I. Nabergoj 6. PM; Begliano 10:24, Kontovel 17 proti 32. PON: Košuta 56:52, D. 59:57. SODNIKA: Sopracase in Vintilin. Kontovelci so nerodno zapravili dragoceno zmago z Beglianom. Kon-tovelski peterki se pozna neuigra-nost in predvsem to, da starejši igralci že dolgo ne trenirajo. To se pozna predvsem na koncu, ko so Petru Starcu in obema Zavadlaloma zmanjkale moči in svojega vodstva niso znali obdržati. Gostje so takoj prevzeli vodstvo, z razigranim Starcem je kontovelska peterka ta naskok obdržala do konca polčasa. Tedaj pa je uspelo domačinom izenačiti. V nadaljevanju pa so naši fantje zaigrali zelo dobro in so v 5. min. vodili z desetimi točkami prednosti 43:33. Tega vodstva pa žal Kontovelci niso znali obdržati in domačini so jih v 14. min. dohiteli 50:50. V napetih končnih minutah Mladi Domovi košarkarji so tudi v zadnji tekmi košarkarskega prvenstva dečkov zapustili igrišče poraženi, tokrat v srečanju z močno peterko Arto. Domovci so se nedvomno izredno pozitivno odrezali, saj jim Arte ni bil kos tja do drugega polčasa. Omeniti moramo, da so naši fantje stopili na igrišče z okrnjeno postavo, saj sta majkala kar dva igralca prve Domove peterke. Naši fantje so nedvomno s to tekmo zaključili izredno pozitivno leto. Uspeh ne obstaja samo v točkah (kajti, žal, so zmagali le v eni tekmi), ampak v prikazani igri. Nedvomno so v teku prvenstva veliko napredovali, to zlasti po zaslugi Do-movega trenerja Gojkoviča. V Domovih vrstah sta se tokrat izkazala poleg običajnega Uga Dornika tudi Diego Devetak, ki je dosegel lepo število košev, in Samo Sancin, ki je lepo izkoristil nekaj njemu namenjenih žog. Domovci so tako letošnjo sezono zaključili. Odigrali bodo še nekaj prijateljskih tekem, nato pa bodo začeli že misliti na prihodnjo sezono. M. Č. Polet - SABA 129:41 (61:21) POLET: Piccini 33, Benčina 26, Bratuž 20, Covacio 18, Faraglia 2, Gulič 2, Hrovatin 16, Sossi 4, : Pisani 2, Calzi 6. SABA: Siracusa, Belci, Reggente, Tanfani, Bortoli. PM: SABA 5:20, Polet 2:8. PON: Tanfani. Polet je končno prišel do svoje prve zmage v povratnem kolu, tokrat na račun zelo šibke Sabe. Naši košarkarji so namreč, bodisi z višino kot s tehniko, prekašali nasprotnike in zmaga ni bila nikoli v dvomu. Rezultat prvega polčasa jasno dokazuje, da so naši igralci raje napadali kot branili: 21 nasprotnikovih pik je bilo vseeno preveč. Polete vci so tako izgubili priložnost, da bi se urili v obrambi mož - moža. Našemu bivšemu predsedniku je žena Norma povila sina DIEGA Športno društvo Kontovel čestita, srečnima staršema in novorojenčku želi vse najboljše. pa so bili Furlani prisebnejši in so Kar se tiče napada so openski fant-tàko zasluženo zmagali. I. S. POM Tržič — Polet 61:49 v*(26:24) uj/iMi POM: Beltrame, Esposito 10, Lorenzem 2, Fontana 20, Benigni 3, Cocci, Passalt 7, Masserotto 2, Facchini 9, Agostinic 8. POLET: Kalin. Daneu 4, Spacal, Jugovič 6, Taučer 6, Sošič E. 12, Dolenc, Sosič V. 2, Vitez 17, Škabar 2. P.M.: POM 9:20; Polet 7:16 SODNIKA: Benini in Canuffd PON: Jugovič. Masserotto, Sosič V., Benigni, Agostinic. Poletovci so v gosteh izgubili z ekipo, katero bi lahko s količkaj boljšo igro premagan brez večjih težav. Openci so v napadu zgrešili neverjetno število košev, medtem ko so v obrambi dopuščali domačinom; da napadajo njihovo cono brez velikega truda, če temu dodamo še število izgubljenih žog (23), dobiipo jàsno sliko tekme; ki doka-zuje, kako se v Poletovih vrstah je še vedno netočni pri metih pod košem. V drugem polčasu se je igra razživela in bodisi obramba kot napad sta dobro stekla. Visok rezultat tudi v tem polčasu moramo pripisati hitrim in učinkovitim protinapadom, ki seveda nosijo kot predpostavko dobro obrambo. Pohvala gre celotnemu moštvu, saj so vsi prišli do svojih košev. Inter Aurisina — Bor 57:71 (22:43) INTER A: Negrini 26, Marchesan 2, Zampar 18, Grasnich, Sittnig 2, Sandri 2, Gregorin 7, Leghissa, An-dreini. De Cecco. BOR: Canciani 21, Husu 2, Kerpan 20, Kalc, Pegan A. 15, Ražem 4, Bajc 2, Merku 7. SODNIKA: Tamaro in Graf itti iz Trsta. PM: Inter 9:22, Bor 5:16. PON: Gregorin. Bor je odšel v Nabrežino z odločnim namenom, da zmaga. Vendar ihče ni upal na tako obilen izkupi- močno pozna pomanjkanje treni»-1 ^ ^ O tekmi pi kaj povedati. Razen na|lb V 2name?ja Borove premoči. Po ičetkn ’ sn'hili Arem»««! „ .,^"JoPrv’lh minutah, v katerih sta se Flebus (Patriarca) začetku, so bili domačini v vodstvu čez vso tekmo. Openci so proti koncu skušali s presingom nadoknaditi zamujeno, a zamen. Med «o-ranžnimi» je bil tokrat najbolji Vi-téz, ki je edini zaigral, kot zna. Lota DEČKI Dom — Arte 69:89 (34:34) c DOM: Herman Cantelli, Marjan ! Sošol 2, Samo Sancin 10, Igor Juren 4, Diego Devetak 23, Igor Košuta 5, Winkler Matija, Ugo Dornik 25. ARTE: Maurizio Munarin, Maurizio Clemente, Luciano Tegon 24, ejcipi oprezno proučevali, je Bor pritisnil in v 14. minuti je bil rezultat že 34:14. Na začetku drugega dela tekme so se «plavi» predstavih' na igrišču morda nekoliko raztreseni, tako da so se Nabrežinci prebudili in v devetih minutah dali kar 19 pik (Bor 4). Toda borovci so spet prevzeli pobudo in se ponovno oddaljili. To jim je omogočilo prvi zmagoviti konec tekme brez težav. Inter je ekipa, ki si vsekakor ne zasluži četrtega mesta na lestvici, saj je bilo nekaj njegovih zmag izredno posrečenih. fp 3 ISTRSKI « i ODRED (0dLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) odbor v čel j ah sta dala okrožni komite KPS in okrožni hai tak • Podrejenim odborom Osvobodilne fronte nalogo, Vijo mobilizirajo vse za orožje sposobne ljudi, ustano-jake jOclke narodne zaščite in razorožujejo italijanske vo-ihapd11 Policijske enote. Potem pa so pod poveljstvom ko-boi„annta Vidka Hlaja - žižiča in politkomisarja Antona je migi3,' ®ranka ustanovili še Brkinsko - bistriški odred, ki skupini v ’. na hitro formirana bataljona oziroma dve večji Vam <. ’ kajti za organizacijo in urjenje enot ni bilo časa. jeni m]3 yst?Pili starejši možje in nedorasli, vojaško neizur-Pati t 3deniči. Že v naslednjih dneh pa so začeli vanj vsto-ki so ciA-v dalije vračajoči se interniranci in tisti Slovenci, ih se ijfn ■ v italijanski vojski ali bili v delavskih bataljonih he zalčh J6- Posrečil° priti domov že prve dni. Oddelki narod-hiiteja KpJn °dreda so pod vodstvom članov okrožnega ko-P°ri VSe BS, drugih aktivistov in starejših partizanov ob pod-jh vojagf3 Ijodstva najprej razorožili manjše karabinjerske jotili tist u P°sadke na Pregarju, Tatrah in drugod ter se jh Hrvat i kl 50 se skušali z orožjem umakniti iz Slovenije kjer v ?..e proti Italiji. Nato so vdrli v Ilirsko Bistrico, tli deli 151. in 152. pehotnega ter 4. topniškega polka in protipartizanski oziroma policijski oddelki. Z zvijačo in s silo so vse razorožili, čeprav jim je polkovnik Paulucci povzročal do 13. septembra težave. Orožje so vzeli tudi karabinjerjem v Ilirski Bistrici, na Premu, v Jelšanah in Materiji. Ko je bila razorožena garnizija v Ilirski Bistrici, so ustanovili Komando mesta Ilirska Bistrica. Njen prvi komandant je bil Milan Guček, za njim pa Fran Derenčin. Nato so si razdelili dolžnosti: Jadran je vodil z nekaterimi člani odvoz materiala in orožja iz velikih bistriških vojaških skladišč proti Mašunu, Branko pa je organiziral o-brambo Ilirske Bistrice na sektorju Prem - Kilovče ter na sektorju Topolca - Mereč in zadnjo obrambno linijo na odseku od Zarečja do železniškega nadvoza pri Trnovem. Garnizije italijanske vojske v Podgradu niso razorožili, ker se je skupaj z enotami, ki so prispele z Reke in Klane, umaknila proti Trstu. Tudi četa, ki je bila na Misličah, se je umaknila, in sicer skozi Artviže proti Kozini ter so jo Nemci prestregli v Bazovici. Na sektorju Hrpelje - Kozina in Materija so aktivisti organizirali razoroževanje italijanskih vojakov pod vodstvom Stojana Šturma - Matja, Borisa Cer-gola - Zmaga in Rada Pišota - Sokola, sodelovala pa sta tudi dr. Franc Juriševič in Lojze Maslo - Zdenko. Oborožili so domačine, vračajoče se internirance in Slovence iz tržaške okolice, ki so prihajali prostovoljno v partizane. Nekaterim okupacijskim enotam je sicer le uspelo oditi v Italijo z orožjem, čez to prehodno ozemlje, kar ni nič čudnega, saj se je umikalo nešteto kolon, na deset tisoče italijanskih vojakov in oficirjev. Največji uspeh so aktivisti in partizani dosegli v brkinskem delu okrožja z razorožitvijo 1. hitre italijanske divizije «Eugenio di Savoia», ki se je umikala pod vodstvom svojega komandanta generala Giovannija Lombardija in celotnega štaba iz Hrvatske proti Trstu. Divizija je štela okoli 10.000 mož. Oddelki Brkinsko - bistriškega odreda in narodne za ščite so jo pod vodstvom Lojzeta Masla, Franca Polesa, Rudija Ludvika - Barjaka idr. zaustavili na cesti Reka - Trst pri Markovščini. Dva dni so se s štabom zaman pogajali v Podgradu, da bi skupaj napadli Nemce, nato so divizijo med Markovščino in Obrovem razorožili. Pri tem so zaplenili 6 oklepnih avtomobilov, oklopni - metalec plamenov, 16 topov, okoli 100 motornih vozil ter ogromno pehotnega’ orožja in opreme. Večino plena so odpeljali na skrivna Onesta v brkinske doline in jarke. Nekaj vozil in orožja pa so odpeljali hrvaški partizani proti Munam in Lupoglavu v Istro. Verjetno ne bo mogoče natančno ugotovili, koliko italijanskih vojakov so partizani razorožili v brkinsko - istrskem okrožju. Gotovo pa so jih več kot 20.000, saj jih je bilo samo v Ilirski Bistrici in na cesti Reka - Trst razoroženih 15.000 -17.000, torej približno za 2 italijanski diviziji. V Slovenski Istri se je ljudstvo kljub prodoru 194. polka nemške 71. divizije ter 2. in 3. bataljona iz 19. SS-policijske-ga polka, ki so se že dopoldne 11. septembra napotili v dveh kolonah iz Senožeč proti Pulju, in kljub večkratnim kasnejšim vpadom takoj po italijanski kapitulaciji množično uprlo pod vodstvom aktivistov rajonskih in terenskih odbo-rob OF ter nekaj partizanov. Tam sicer ni bilo toliko enot italijanske vojske kot v okolici Brkinov, pa tudi partizanske enote so tja redko prodrle pred italijansko kapitulacijo" vendar so razorožili karabinjerske postojanke v Črnem kalu Podgorju, Dekanih, Marezigah, Kopru, Izoli, Šmarjah in drugod. Pod vodstvom aktivistov iz slovenskih vasi Korte, Malija in drugih so mladinci nekaj dni po italijanski kapitulaciji vdrli v Portorož in odpeljali v Šmarje nekaj italijanskih vojaških kamionov. Vdrli so tudi v Izolo in razorožili karabi-njerje. Italijanskih vojaških enot iz Kopra in Pirana pa niso razorožili, ker so po kapitulaciji z orožjem odšle v Trst, pač Pa so miljski antifašisti razorožili v tamkajšnjih garnizijah približno 3000 italijanskih vojakov. Razoroževali so tudi tiste italijanske oddelke, ki so se vračali iz Hrvaške Istre ali čez Čičarijo in Podgorje proti Trstu. USTANAVLJANJE PARTIZANSKIH ENOT V BRKINIH IN SLOVENSKI ISTRI Silnega navdušenja primorskega ljudstva ob viziji svobode, ko je po 25-letni italijanski okupaciji množično zgrabilo za orožje, ni mogla omajati niti grozeča navzočnost elitnih nemških divizij, ki so se pripravljale, da ponovno podjarmijo komaj osvobojeno slovensko ljudstvo. Nacistična nevarnost je vse opozarjala, da bo treba komaj pridobljeno svobodo braniti z orožjem. Na to je bilo ljudstvo pripravljeno — seveda bolj v idejnem kot v organizacijskem smislu — čeprav se je zavedalo, da bo takšna obramba zahtevala tudi velike žrtve. Vojaško in politično vodstvo v okrožju Brkini - Slovenska Istra je resno računalo na sovražno nevarnost, zato je, kot že rečeno — razglasilo mobilizacijo vseh za orožje sposobnih moških in začelo ustanavljati enote NOV — čete, bataljone in brigade, pri čemer pa je zlasti primanjkovalo iz-kusenih vojaških kadrov. Prve dni po italijanski kapitulaciji m bilo v okrožju nobene močnejše partizanske enote. Zato sta. okrožni komite KPS in okrožni odbor OF prosila za po-moc pokrajinski komite KPS za Slovensko primorje in glavni štab NOV in PO Slovenije. V istrskem delu okrožja so se člani okrožnega vodstva povezah tudi s partijskim vodstvom za Hrvaško Istro in se dogovorili za sodelovanje. Sredi septembra so se s Hrvati sporazumeli o ustanovitvi skupnega slovensko - hrvaškega istrskega odreda, ki naj bi imel več tisoč borcev. (Nadaljevanje sledil Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprei plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 7. aprila 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljani, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. iVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst PO DVEH DNEH SODNE OBRAVNAVE Florentinsko prizivno porotno sodišče potrdilo obsodbo zločincu Mariu Tutiju: dosmrtna ječa Občinstvo sprejelo obsodbo s ploskanjem ■ Fašist vztrajal v svojem izzivalnem nastopu FIRENCE, 6. — Po dveh urah posvetovanja je florentinsko prizivno porotno sodišče potrdilo obsodbo na dosmrtno ječo za Maria Tutija ,ki jo je majà lani izreklo prvostopenjsko sodišče. Prizivna porota je naprtila fašističnemu morilu tudi obremenilno okoliščino, da je ubil policijskega podčastnika, da bi prikril drugo kaznivo dejanje (nedovoljeno posest orožja), ni pa sprejelo zahteve, da bi mu naprtili še obremenitev zaradi združevanja v zločinske namene. Sodni zbor je nadalje odredil dodatno preiskavo in sodni postopek v zvezi z obtožbo nedovoljene posesti orožja in s tem delno sprejel branilčevo tezo, da porota ni pristojna za ta sodni postopek, češ da francosko sodstvo ni izročilo Tutija italijanskemu tudi zaradi tega kaznivega dejanja. Tuti ni trenil z očesom, ko je predsednik sodišča dr. Leone prebral obsodbo, ki jo je nato izzivalno kot včeraj komentiral s časnikarji, šte- vilno občinstvo pa je pozdravilo obsodbo s ploskanjem. Sodni zbor se je umaknil k posvetu ob 12.40, potem ko je obtoženec v odgovor na vprašanje, ali hoče kaj povedati v svoj zagovor, znova poudaril, da mu je proces deveta briga. «Tudi zastopnik prizadete stranke — je dejal — je osvojil mojo tezo, da mi je italijanska država napovedala vojno, zaradi česar se imam za političnega jetnika. Ni mi mar vaša obsodba, saj sem trdno prepričan, da bom sedel v zaporu dokler bo trajal ta režim. Kot pravi N;etsche, v skorumpirani državi pridejo na zatožno klop samo nedolžni ljudje, ki niso pripravljeni na kompromise z oblastjo.» Izzivalno izjavo je prisotno občinstvo komentiralo s srditim mrmranjem, slišali pa so se tudi klici: «Morilec, morilec». Današnja obravnava se je začela s posegom branilca Sangermana, ki je razvil tezo, po kateri naj bi sod- •liutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiimumiiiiiiiifiniiiiiiiiiiimimmmiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiit POMEMBNA ZMAGA DELAVCEV IN SINDIKATOV Končno dosežen sporazum glede tovarne Innocenti V najkrajšem zopet poženejo stroje, ki so mirova’i kar 132 diti Zadovoljstvo delavcev, ker jim je bila zagotovljena zaposlitev MILAN, 6. — Z nekajminutnim ploskanjem je delavstvo avtomobilske tovarne Leyland - Innocenti v Lambrateju pozdravilo sklep tovarniškega sveta in pokrajinskega tajništva kovinarskega sindikata, da se po 132 dneh končno prekine zasedba proizvodnih obratov. Zasedba se je prenehala natanko ob 12. uri danes, potem ko so delavci na dopoldanski skupščini soglasno sprejeli včerajšnji sporazum z likvidatorjema tovarne Percyjem Piantona in odv. Bracchettijem, po katerem prevzameta vse tovarniške naprave družbi IPO oziroma GEPI - De Tomaso ter se tako zagotovi več tisoč delavcem nadaljnja zaposlenost. Tovarno so delavci zasedli 26. novembra lani iz protesta, ker jo je hotelo njeno britansko vodstvo zapreti v okviru splošnega preustro-ja, ali bolje skrčenja proizvodnje tako na domačih tleh kakor v svojih obratih v tùjini. V resnici je bilo v Leylandovih tovarnah v inozemstvu, tako npr. tudi v Španiji, odpuščenih več t soč uslužbencev, delavcev ter uradnikov; enaka usoda je doletela same angleške delavce, pretila pa je, kot rečeno, tudi italijanskim. K sreči do tega ni prišlo, za kar gre zasluga v prvi vrsti ostremu od-, poru prizadetih in pa sindikatov, sicer pa tudi vsej italijanski demokratični javnosti, krajevnim ustanovam na milanskem področju, demokratičnim strankam in celo verskim organizacijam, ki so enoglasno podprle boj delavstva. Kljub vsemu niso Angleži popustili in tako je prišlo do najdaljše zasedbe velikega proizvodnega obrata v sindikalni zgodovini Milana zadnjih 30 let, kakor je poudaril neki sindikalist. Po sporazumu, ki sta ga dosegla tovarniški svet in pokrajinsko tajništvo kovinarskega sindikata FLM z omenjenima likvidatorjema, bosta u-maknjeni obe tožbi, ki sta bili vloženi na sodišču zaradi jedkega spora, sicer tožba Leylandovega vodstva, ker so delavci z zasedbo tovarne onemogočili izkoriščanje proizvodnih naprav oziroma prodajo vozi! in tožba zaradi protisindikalnega delovanja, ki so jo vložili zastopniki delavcev. Sporazum predvideva nadalje, da prejmejo tako delavci kot uradniki 9. t.m. preuajem 500.000 lir na račun odpravnine: postopek za izplačilo celotne odpravnine bo določen 30. aprila, ko bodo podoben predujem prejeli tudi uradniki, a glede nadrobnosti dokončne likvidacije u-radniških odpravnin se bodo dogovorili konec junija. V najkrajšem bo delavcem poverjena izgotovitev okoli 12.000 avtomobilov, ki so že mesece na zalogi, a delavce bo medtem zanoslila'preko IPO nova družba GEPI - De Tomaso. Delo naj bi se pričelo čez kakih 10 dni. Zastopniki delavcev so izjavili danes, da so seveda dokaj zadovoljni, ker je bil slednjič le rešen ta problem in bodo tako lahko njihove družine bolj mirno zrle v prihodnost. Obenem pa vprašanje InnocenLja v svojem bistvu še ni rešeno, kajti med drugim čaka delavce težak proces prekvalifikacije, saj ne bodo več gradili dosedanjih tipov vozil, temveč drugačne. lani in sta, kot tudi današnji, povsem uspela. Rakete vrste «Alfa» naj bi v prihodnosti uporabljali za pošiljanje v vesolje znanstvenih in komunikacijskih satelitov. Raketo so imeli izstreliti že ob 11.30, vendar je prišle do zamude, ker sta se tedaj nahajali v pomorskem varnostnem pasu (sicer izven itabjanskih teritorialnih voda) dve ladji, med tema tudi sovjetska tovorna ladja. Na kopnem pa so zapazili nedaleč od oporišča dva pastirja, ki sta se pač morala koj umakniti. nih letalskih napadov. «Kot oče dveh nedoraslih otrok, bi se čutili prizadetega, če bi bil vaš sin med žrtvami pokola?» «Prizadelo bi me — je poudaril Tuti — prav tako kot očeta, kateremu je bomba med vojno ubila otroka. «Ste res prepričani v to kar pravite, ali pa skušate za vsako ceno ohraniti sloves neizprosnega in prepričanega fašista?» «Tega lika — je odrezavo zavrnil zločinec časnikarje — nisem ustvaril jaz, pač pa vi časnikarji.» Mario Tuti bo moral v kratkem zopet na zatožno klop: 21. aprila se bo začel v Arezzu proces proti njemu in njegovim pristašem areške prevratniške skupine. Vsi so obtoženi vrste kaznivih dejanj od oživljanja razpuščene fašistične stranke do poskusa pokola zaradi številnih atentatov na železniško progo Firence - Bologna. ni zbor ne smel naprtiti obtožencu pada primerjati z žrtvami medvoj-raznih obremenitev ter dodal, da po- ‘ J— rota ni pristojna, da sodi Tutiju zaradi nedovoljene posesti orožja, saj naj bi ga francosko sodstvo izročilo italijanskemu le v zvezi z umorom podčastnikov Falca in Ceravola. Potem ko je poudaril, da preiskava ni pojasnila, kaj se je na dan zločina dejansko pripetilo v obtoženčevem stanovanju, je odv. Sangermano še pojamral nad naglico, s katero je florentinsko sodstvo sodilo Tutiju, na kar ga je prisedni sodnik Ra-maechi zavrnil, da «v Firencah ne zavlačujemo po nepotrebnem s procesi.» Ob koncu je branilec zahteval od porote pravično razsodbo in priznanje upravičenosti priziva. Po kratkem odgovoru zastopnika prizadete stranke odv. Lulyja se je porota umaknila k posvetu. V premoru je fašistični zločinec, pravi prototip človeka, ki bi nam kratil svobodo, Tie bi v Italiji kdaj prišlo do podobnega udara kot v Čilu, z običajno izzivalno zgovornostjo odgovarjal na vprašanja časnikarjev o svoji prevratniški dejavnosti, o, svoji odgovornosti v bombnih atentatih, o .zvezah z veljaki «črne mreže» in strategijo terorja. «Ste vpleteni v atentat na brzec Ttalicus’?» «Ne vem čemu — je odvrnil obtoženec — bi bil dolžan odgovarjati prav vam. Nimam kaj povedati s tem v zvezi, če že ne, da oblast napihuje vso stvar po mili volji.» «Kje ste bili na dan atentata?» «Ne vem, najbrž doma, bolan.» «Kako pa, da niso nikoli našli zdravniškega spričevala,»' «Verjetno so ga zgubili. Z' birokracijo, kakršna je v majhni občini kot Empoli, je možno vse. Najmanj, kar lahko pričakujemo, je, da zgubijo zdravniško potrdilo.» «Na procesu v Arezzu boste priznali teroristične izpade?» «Ne vem, zakaj naj bi bil dolžan odgovarjati na vaša vprašanja. Mislim pa vsekakor, da ne .čeprav še ne vem, kaj bom povedal v tisti sodni dvorani.» Pogovor je znova nanesel na atentat na brzec «Italicus», v katerem je zgubilo -življenje 12 ljudi. Tuti je zagotavljal, da je šlo za vojno dejanje in da gre nedolžne žrtve iz- Iz težke kome zopet k življeoju FLORIDA, 6. — Ameriško dekle se je po težki, tri mesece trajajoči komi zopet prebudilo k življenju. Gre za izjemen dogodek, ki ga je treba pripisati trem osnovnim dejavnikom: mlademu organizmu (pacientki je komaj 18 let), veščini zdravnikov in popolnemu delovanju zapletenih avtomatskih aparatov za nadziranje oziroma spodbujanje vegetativnih funkcij v organizmu. Brenda Sorrell je po nesrečnem padcu na hišnih stopnicah tako silovito udarila z glavo v cementni rob, da je obležala kot mrtva. V resnici je tudi šlo za nekakšno klinično smrt. saj se je pogreznila v težko komo, iz katere ji ni bilo povratka, kot so izjavili zdravniki bolnišnice St. Petersburg. Nevrokirurg prof. Rosario Musella, ki se je preselil 1. 1966 iz Neaplja na Florido, pa se ni vdal. Z asistentom dr. Angelom Alvesom sta se odločila za izreden kirurški poseg na možganih. Po posegu, ki je traja! več ur ter je bil izvršen v dveh fazah, je imela Brenda le 10 odstotkov možnosti, da prenese predvidene poopera-cijsko komplikacije, še manj možnosti pa je bilo, da bi se kljub temu prebudila iz kome. Tri mesece je bilo treba čakati, slednjič pa so zdravniki pri Brendi le zapazili prve znake življenja. Brendini starši so sedaj presrečni. ANARHIST JE OBTOŽEN UMORA MIS0VSKEGA PRETEPAČA Kasači j sko sodišče odloča danes o Marini j evi usodi Čeprav dinamika umora ni bila pojasnjena, je porotno sodišče obsedijo Marinija na 12 let zapora, prizivni sodniki pa so mu znižali kazen na 9 let RIM, 6. — štiri leta zapora, ki jih je odsedel v' 14 različnih kaznilnicah, več mesecev v samici, obtožen žalitve paznikov, ker jih je prijavil sodstvu zaradi zlorabe oblasti, avtor zbirke poezij, iz katerih izžareva grenko razočaranje nad italijansko družbo in za katere je dobil nagrado Viareggio: to je Giovanni Marini, žrtev italijanskega političnega sistema kot pred njim že Pietro Vai-preda. Marini, kateremu vsa levica že štiri leta izraža svojo aktivno solidarnost morda v še večji meri kot Valpredi, je bil obsojen na devet let zaporne kazni zaradi nenamernega umora misovca Carla Falvella, O njegovi usodi — osvoboditev, potrditev obsodbe ali še-strožja kazen — bo jutri odločalo kasacijsko sodišče, ki se bo zbralo na posvet po zaključnem govoru branilca prof. Giovannija Consa. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiKiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiijiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii F0 PREDVČERAJŠNJIH IZGREDIH V PEKINGU Politični položaj na Kitajskem kljub pomiritvi duhov še napet Ugibanja, kakšen je dejanski odnos moči med radikalnimi in zmernejšimi silami v kitajski partiji - Nov napad na Teng Hsiao Ringa PEKING. 6. — Po včerajšnjih hudih izgredih na glavnem pekinškem trgu, kjer je prišlo do krvavega pretepanja in celo požiga policijskih vozil in dvonadstropnega poslopja tik ob sedežu ljudske skupščine, je bil danes položaj povsem miren. Trg je ostal tako rekoč prazen, le peščice mladincev, po vsej verjetnosti huliganov, so iskale prepir, tako so. n.pr. motile zahodnjake, vendar do incidentov ni prišlo. Na obelisku posvečenem žrtvam re- volucije sredi trga je le še en venec, kajti tisoče drugih vencev, ki so jih ob dnevu mrtvih ljudje prinesli v počastitev pokojnega Čuen-laja, so ponoči odstranili ter se nahajajo sedaj menda na pokopališču. V resnici je povod za včerajšnje demonstracije tičal prav v teh vencih, ki so bili trn v peti Čuenlajevim nasprotnikom. Danes se ie zbralo nekaj deset-tisočev pripadnikov Ijudsfte ' Vniiice (delavcev in kmetov) v dveh prostranih parkih znotraj «prepovedanega mesta». Oblečeni so bili v težke plašče, mnogi pa so imeli v roki dolgo leseno palico. Vse je kazalo, da se pripravljajo novi spopadi, ko pa si se zazrl v obraze, si ugotovil, da so skorajda vedri. Z druge strani so vojaške sile po-strojene v bližini sedeža ljudske skupščine, čeprav bi v primeru ponovnih izgredov verjetno zopet ne nastopile, kot že včeraj niso. Njihova nevtralnost dejansko še ni pojasnjena, najlažji odgovor nanjo je pa seveda, da si sami vojaki niso na jasnem, za koga naj držijo, za radikalce, to je skrajne levičarje. ali pa za zmerne ' sile, tiste, ki jih prvi nazivajo desničarje, devia-Cioniste, revizioniste itd. Nadaljnjega razvoja dogodkov ni mogoče predvideti, saj zanj ne vedo menda niti milijoni samih Kitajcev. Gotovo je le to, da so skupine, ki so se spopadle včeraj, pokazale danes obilico hladne krvi; ne gre namreč pozabiti, da bi se včerajšnji izpadi spričo več sto ti-sočev vanje vpletenih ljudi oziroma le gledalcev po vsej logiki lahko sprevrgli v pravo tragedijo. To pa je morda tudi bil namen tistih, ki i so izzvali demonstracije. | Zunanjim političnim komentator-| jem je težko odgovoriti na vpraša-j nje, čemu vse to. To bi bilo mogo-* če le, ko bi mogli seči globlje v Okrog 200 dijakov splitskih srednjih šol, mladih delavcev in mornarjev se je udeležilo pogozdovalne akcije na Kozjaku, s katero so proslavili 30-letnico mladinskih delovnih akcij. Illllllllllllllllll lil IMI Militili III IlllllllllllllJlIllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllIlllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllllllllll^llllllllllllllllllllllllll^llllllllllllllllllHl^mm^ HOWARD HUGES JE V PONEDELJEK PODLEGEL MOŽGANSKI KAPI Nenadna smrt petičnega samotarja in posebneža HUSTON, 6. — Znani ameriški lir). Radovednost svetovnega jav- Uspešna izstrelitev italijanske rakete NUORO, 6. — Z raketnega oporišča Salto di Quirru na Sardiniji so ob 15.50 izstrelili raketo «Alfa», s katero je bila zaključena serija treh poskusnih operacij s področja tehnoloških raziskav. Prva dva poskusa sta bila septembra in oktobra mibjardi dolarjev ,(1.700 milijard mibjarder in eden od petih ali šestih najpremožnejših ljudi na svetu Howard Huges je umrl včeraj popoldne med poletom iz Acapulca v Huston. čeprav zdravniki niso še sporočili vzroka smrti, kaže da je bila petičnemu samotarju, ki se je zadnjič pojavil v javnosti 1953. leta, usodna možganska tromboza. Huges, ki je pred nedavnim praznoval svoj 70. rojstni dan, je živel samotarsko življenje v Acapulcu. znanem mehiškem letoviškem kraju, kjer si privoščijo oddih le petičneži. Včeraj bi moral v metodistič no bolnišnico v Huston, kjer dela med drugimi znani kardiokirurg Bakev in kjer je milijarder rezerviral zase celo nadstropje. Njegovo zdravje je v zadnjih časih pešalo in pilota njegovega osebnega letala sta pozneje izjavila, da je bil milijarder cb prihodu na letališke že zelo slab. Dolgi beli lasje in siva kocinasta brada sta obkrožali mrliško bel obraz, obraz starca, ki sta mu življenje in delo izpila vse moči. Poldrugo uro po vzietu je Huges preminil. Takoj so Hugesovi smrti so se začela širiti najrazličnejša ugibanja. kdo bo podedoval ogromno milijarderjevo premoženje, katerega vrednost naj bi presegala dve nega mnenja bo potešena pa verjetno šele konec prihodnjega tedna, ko bodo prebrali oporoko. Zaenkrat so možna le ugibanja na osnovi dvoumnih izjav pokojnikovega odvetnika. Kaže vsekakor, da bo dober del Hugesovega premoženja uporabljen za raziskovalno dejavnost predvsem medicino in tehnologijo vesoljskih poletov. Posebnež in samotarske narave je Huges preživel zadnjih dvajset let v popolni tajnosti, kar je bilo večkrat povod za najrazličnejše govorice: nekateri so zagotavljali, da se je dal hibernirati, drugi, da je umrl, tretji, da še živi v svoji rezidenci, v katero je imelo dostop le izredno omejeno število ljudi in ki jo je milijardr spremenil v neke vrste sterilizirano kletko. Govorilo se je celo, da si že 20 let ni ostrigel las, ki naj bi mu segali do pasu in nohtov, ki naj bi se spremenili v 20 cm dolge kremplje. Z izredno nadarjenostjo za posle in tehnologijo je Huges v nekaj letih podeseteril premoženje, ki ga je podedoval po očetu, izumitelju vrtalnega stroja, s katerim so zvrtali naftne vrelce skoraj po vsem svetu z edino izjemo Sovjetske zveze. Posebnež in samotarske narave je pred 20 leti izginil iz javnosti - in vodil* siej - finančni- im- perij po telefonu. Le nekateri izbrani sodelavci so lahko prišli o-sebno v stik z njim, večina ravnateljev njegovih podjetij pa ga n: poznala. Nad njegovim samotarstvom je bedelo šest osebnih tajnikov, katerim so nekateri kronisti nadeli vzdevek mormonske mafije. Huges je namreč že od mladih nog cenil to versko ločino zaradi verske strogosti m skromnosti. Samotarstvo je bila osnovna poteza njegovega značaja: «Za ljudi se zanimam le, kolikor to terjajo moji posli. Kar me je res prevzelo je znanost, zlasti naša zemlja in vsa njena bogastva». Znanost in zemeljsko bogastvo sta botrovali milijarderjevemu vzponu, ko je kot 19-le-ten fant podedoval očetovo delav nico, kjer so izdelovali vrtalne stroje. Odtlej, se je zanimal za vse, kar je bilo novo: letalstvo, kinematografija. oceanografija. Njegova je bila namreč oceanska ladja «Glo-mar Explorer», s katero je CIA pred dvema letoma «ukradla» oceanu sovjetsko podmornico, ki se je potopila nekaj mesecev prej. Kot eden od vodilnih kinematografskih producentov v dvajsetih in tridesetih letih je Huges botroval rojstvu Jean Harlow kot filmske zvezdnice, prišel pa je tudi prvi navzkriž s cenzuro, ko je na platnu razgalil .prekipevajoče obline Jahe Russelove. Vzporedno s filmsko je Huges razvijal tudi letalsko industrijo in osebno pilotiral nekaj letal, ki so jih izdelale njegove tovarne, V tem svojstvu je dosegei nekaj zavidljivih rekordov in prvi obletel naš planet leta 1937 v 91 urah. Preživel je kar tri letalske nesreče: med zadnjo se je njegovo vohunsko letalo zrušilo na neko stanovanjsko poslopje pri Los Angelesu. čeprav so ga pripeljali na pol mrtvega v bolnišnico, si je že drugi dan toliko opomogel, da je lahko znova vodil svoj finančni imperij. Odkar je kot 19-leten fant podedoval očetovo delavnico, nihče ne ve, niti stroga ameriška davkarija, kako je Huges zgradil svoje ogromno premoženje. Njegova največja družba «Huges Tool» je namreč zasebna, zaradi česar milijarderju ni bilo treba leto za letom poročati delničarjem in je lahko ravnal po svoji glavi. Do leta 1970 je bila pretežno konglomerat tovarn, ki so proizvajale opremo za črpanje nafte, hel.kopterje, letala, nato pa je odkupil še vrsto hotelov in igralnic, v Las Vegasu v Nevadi. Med njegove najuspešnejše posle štejejo nakup in nato prodajo delnic letalske družbe TWA: Huges je kupil delnice za okrog 80 milijonov dolarjev, prodal jih je kar za 547 milijonov dolarjev. . . kitajsko miselnost, to pa predpostavlja poglobitev tisočletnega družbenega oziroma kulturnega in filozofskega razvoja v tej velikanski deželi. Možna so torej le docela površna ugibanja. Nekateri vidijo v včerajšnjih dogodkih le zaostritev radikalne kampanje proti Teng Hsiao Pingu oziroma zmernim krogom komunistične partije, ki se o-predeljujejo za znanstveni in tehnološki ter gospodarski1 razvoj dežele, pa tudi za posodobitev vojaškega aparata; Maovi privrženci vidijo v tem široko odprtje nasproti kapitalizmu in s tem nevarnost, da polagoma prevlada v kitajski družbi bur-žoazija. Drugi zopet zatrjujejo, da so izgrede povzročili in mojstrsko vodili pristaši zmerne struje partije iz maščevanja zaradi silovite kampanje radikalcev, ki se je, kot znano, jela pojavljati lani poieti vzporedno s poslabšanjem zdravstvenega stanja predsednika čuenlaja; njegovi privrženci so tedaj izgubili sleherno upanje, da utegne «ču» zopet prijeti vajeti oblasti v svoje roke. Po teoriji, ki jo je izneslo japonsko zunanje ministrstvo, pa pomenijo demonstracije raztegnitev konflikta med nasprotuječima si linijama KPK s teoretične na praktično raven, s čimer je konflikt zajel tudi širšo javnost. Tu pa se zopet postavlja vprašanje, na kateri strani barikade so milijoni ir milijoni zgaranih kmetov in. delavcev. Morda prav na strani tako imenovanih zmernežev, ki se potegujejo, za to, da bi kitajsko gospodarstvo zacvetelo ter jim omogočilo lažje življenjske razmere glede na to, da se s samo ideologijo pač ne moreš preživljati. Res pa je tudi, da je kulturna revolucija omogočila slehernemu Kitajcu, da se redno hrani in da sestradancev ni. Kitajski tisk včerajšnjih spopadov ni omenil, pač pa je glasilo partije «Ljudski dnevnik» znova ostro napadlo revizioniste in podpredsednika Teng Hsiao Pinga — «človeka, ki se je podal na pot kapitalizma in se še ni skesal». Slednjega imenuje list kot glavnega predstavnika buržujskih krogov, proti katerim je treba nastopiti e-notno; le tako, pristavlja ust, bomo združili 95 odst. kadrov in ljudskih mas in trdno zmagali. «Devia-cionistični veter z desne», nadaljuje list, je zavejal tudi v samem glavnem komiteju partije, vseeno pa izdajalci ne bodo zmagali, kakor že nista Tengova prednika Liu Šaoči in Lin Piao. Ta naj bi hotela zrušiti proletariat, toda to jima ni uspelo, kot je dejal sam Mao. Protest neapeljskih brezposelnih delavcev NEAPELJ, 6. — Skupina okrog 1.000 brezposelnih, ki je včeraj zasedla dvorišče deželnega urada za delo, da bi tako učinkoviteje podprla zahtevo po zaposlitvi, se še ni vdala. Glasnik demonstrantov je dejal, da bodo ti ostali na trajni skupščini v zasedenih prostorih, dokler jim pristojne oblasti ne zagotovijo dela. Neapeljska občinska uprava je spričo tega sklenila zaposliti 1962 oseb, od tega 1196 na področju službe za mestno čistočo. RIM. 6. — Papež Pavel VI. bo 12. oktobra obiskal Mehiko na povabilo tamkajšnje škofovske konference, Prisostvoval bo odprtju no-1 ve. bazilike. Za anarhistično gibanje in za levico na sploh je Marini postal simbol, žrtev politične represije in teorije nasprotnih ekstremizmov kot pred njim že Franco Serantini, ka terega je policija ubila pred tremi leti v Pizi. Marini je v ječi od julija 1972, ko je bil aretiran zaradi u-mora Carla Falvella, ki je bil ubit v nepojasnjenih okoliščinah v pretepu med fašisti in anarhisti. Tako preiskava kot procesa so vzburili ostre polemike zaradi protislovij v obtožnici in zaradi številnih nejasnosti. Med drugim je bilo ugotovljeno, da Falvella ni bil zaboden z-no žem, ki ga je imel Marini v rokah. Kljub temu in čeprav dinamika umora ni bila pojasnjena pa je porotno sodišče v Salernu (proces so nato zaradi neredov premestili v Vallo della Lucania) spoznalo anarhista za krivega in ga obsodilo na 12 let zaporne kazni zaradi namernega umora. Prizivni sodniki so delno omilili obsodbo in spoznali anarhista za krivega nenamernega umora ter mu prisodili devet let kazni. Proti sklepu prizivnih sodnikov so vložili priziv javni tožilec in Falvel-lovi svojci, ki zahtevajo strožjo obsodbo za anarhista. To tezo sta razvila v svojem današnjem posegu pred vrhovnim sodiščem odvetnika Alfredo De Morsico in Dino Gassa-ni, medtem ko je generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču Sisti bil mnenja, da gre potrditi razsodbo prizivnih sodnikov. Današnja obravnava se je zaključila s posegom Marinijevega branilca Marcella Torreja, ki je bil mnenja, da mora vrhovno sodišče razveljaviti proces, ker sodni zbor ni priznal Mariniju pravice do samoobrambe in razbremenilne okoliščine provokacije. Kot je običaj na kasacijskem sodišču obravnavi ni prisostvoval obtoženec, medtem ko so izvajanju odvetnikov in tožilca sledili njegovi starši. Pred sedežem vrhovnega sodišča so ves dan demonstrirali a-narhisti in pripadniki izvenparla-mentarne levice v znak solidarnosti z aretiranim tovarišem. .J» .«MM» *JK*.*j** Kjb .«•&#«* v Se en zaporni nalog za fašista Gnida Giannettinija Sodnik Migliaccio ga obtožuje, da je skušal organizirati beg založnika Giovannija Ventura iz zapora CATANZARO, 6. — Catanzarski sodnik dr. Migliaccio, ki vodi dodatno preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana in o ostalih atentatih iz leta 1969. je danes podpisal zaporni nalog za bivšega agenta SID in fašističnega aktivista Guida Giannettinija. Kot častnika obveščevalne službe gen. Gianadelio Maletti in stotnik Antonio La Bruna, ki sta bila aretirana v začetku prejšnjega tedna, je tudi fašistični časnikar obtožen, da je skušal organizirati beg iz zapora za zdložnika Giovannija Venturo, enega od organizatorjev pokola v Kmečki banki. Giannettini je namreč izročil založniku ključe celice in jeklenko uspavalnega plina, da bi onesposobil paznike. Ventura pa se je v zadnjem trenutku premislil, ker se je zbal, da ga bodo ubili, komaj bo prišel iz zapora. Sodnik Migliaccio, ki je v prejšnjih dneh preveril verodostojnost založnikovih izjav in nato podpisal zaporna naloga za Malettija in La Bruna (oba sta obtožena, da sta pomagala v tujino fašistu Mariu Pozzanu, osumljenemu prevratniškega rovarjenja skupaj s Francom Fredo), danes pa še za Giannettinija. časnikar, ki je zaprt v rimski kaznilnici Rebibbia, je že napovedal, da bo vložil priziv proti zapornemu nalogu na kasacijsko sodišče. Med-drugim mu je š tem zapornim nalogom dr. Migliaccio podaljšal rok preventivnega zapora do oktobra, medtem ko bi sicer moral biti izpuščen na svobodo že julija. V Padovi so medtem sodni izvedenci izkopali šest let po smrti truplo Alberta Murara, vratarja, ki. je padel po stopnišču na predvečer pričevanja pred padovskim sodnikom Rupertom, ki je vodil preiskavo o fašističnih terorističnih izpadih na pa-dovskem vseučilišču. Izvedenci bodo morali ugotoviti, ali je bil Muraro umorjem, ali pa si je vzel življenje, kot so trdili doslej padovski preiskovalci. Obložfn ropa, licr je ukradel 2 kg govedine CAGLIARI, 6. — Mesarju je u-kradel 2 kg govedine in sedaj je v ječi pod obtožbo ropa z obtežil-nimi okoliščinami. Težak Stefano Virdis (34 let) je prosil mesarja Pietra Sterija v mestecu Arbus, naj mu izroči na up nekaj mesa. Trgovec tega ni hotel storiti in vročekrvni delavec mu je zagrozil z nožem. Steri je stekel do karabinjerjev, medtem pa je Virdis izginil z 2 kg mesa. Kmalu zatem so ga zasteddi is Skupna zahteva (Nadaljevanje z 2. strani) razvoj pomorskih dejavnosti, pristaniških struktur ter prevoznega o-mrežja. V ta namen je treba vzpostaviti čim širša zavezništva vseh operativnih sil našega mesta in doseči čim širšo enotnost pogledov in nastopov. Poročilo delavskega sveta ladjedelnice sv. Marka se zaključuje prav s tem pozivom vsem političnim silam ustavnega loka, sindikalnim in drugim družbenim silam, javnim upravam in tisku. Poziv so že omenjeni predstavniki, ki so nato posegli v razpravo, tudi asimilirali. Iz razprave je izšla obenem ugotovitev, da se stališča okrog vprašanja suhega doka, kakor tudi okrog številnih drugih življenjskih vprašanj tržaškega gospodarstva (kot so preosnova pristanišča, gradnja cestnega omrežja, nepojmljivega zaJ vlačevanja pri gradnji krožne podzemeljske železnice itd.), ki so bila v preteklosti tako različna jn nasprotna. vidno približujejo in celo enotijo. To je posebej poudaril predsednik pokrajine Zanetti, ki je obenem povezal gospodarska in družbena vprašanja Trsta z osimskim sporazumom, ki odpira prav v tem pogledu našim krajem nove možnosti in perspektive razvoja. O pomenu novega političnega vzdušja je spregovoril tudi tajnik pokrajinske federacije KPI Rossetti, ki je med drugimi poudaril, da je treba pretrgati s starimi metodami ter stopiti na pot enotnega nastopanja. Potem ko je označil Zanettijeve izjave za bistveno novo dejanje na tržaškem pobtičnem prizorišču, je poudaril, da je treba sprejeti to novo pripravljenost po enotnem nastopanju. Tudi socialist Di Sciascio je po kritični oceni dosedanjih načinov upravljanja poudaril potrebo po enotnosti in sio-gi v luči nove politične stvarnosti. Po posegu ostalih že omenjenih govornikov so zaključke potegnili predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in U1L Burlo, Gosdan in Fabricci. Nadaljuje se ogled urbanistične razstave v palači Costanzi Nadaljuje se dialog med tržaškimi občinskimi upravitelji in Urbanističnimi izvedenci ter krajevnimi konzul-tami, ki ga je dejansko odprla pred nedavnim postavljena urbanistična razstava o varianti javnih uslug. Razstavo, ki bo odprta do 24. aprila, ir) sj££r ob delavnikih od 8.30 do 12. ure ter od 16. do 19. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure, so si že o-gledali predstavniki nekaterih rajonskih konzuli pod strokovnim vodstvom izvedencev, ki so vso razstavljeno dokumentacijo pripravili. Druge konzulte si bodo razstavo ogledale v prihodnjih dneh, nakar se bodo predsedniki posameznih konzuit sestali z občinskimi upravitelji ter določili datume sej urbanističnih komisij posameznih konzuit, na katerih bodo podrobneje razpravljali o predlogih občinske uprave ter jih dopolnili s svojimi predlogi. Gre skrM' ka za nov način sodelovanja širše tržaške javnosti pri usmerjevanju urbanistične politike. Omenjenim ■ Stankom komisij bodo sledila jev?a zborovanja po posameznih rajon;«. Dr. Fermo zaslišal osumljenca poskusa ugrabitve R. Hausbrandta Preiskovalni sodnik dr. ^’erIn0,. vodi preiskavo o domnevnem posk su ugrabitve tržaškega industrije Roberta Hausbrandta, je v Pon. Ijek zaslišal oba glavna osunuj® ca, ki sedita v koronejskih zaP°rl ? Roberta Bertolija in Paola Catta na. Zaslišanje, kateremu so pri stvovali zagovorniki odv. Amon * Moro in Saletta, je bilo sorazm6 ma kratko, sledilo pa mu je s®0, nje obeh obtožencev. Po ponedelj vem soočenju je dr. Fermo Pre. cal odlok o izolaciji obeh obtoz^ cev, ki vse od aretacije nista S® , rila z nikomer in nista sprejem obiskov. Zapadel je rok za sodni pregon mladih fašistov Sodišče ne more ukrepati, ^ertg, pretekel rok za sodni pregoni s0. ko razsodbo se je na prizivne dišču zaključila razprava protl. ,lU, nim tržaškim fašistom Sus . Claudiu Scarpi, Bernardiju C ^ Franzuttiju, Mauru in Jan6®*?, Laso bili obtoženi, da so leta ’ijer)o ja in oktobra, priredili ned