f»o?fnfn» t»Taf9«H V SoTovTnL Leto XVI. štev. 6S Ljubljana, torek 19« marca 193S Cena 2 Din UpravmStvo: LJubljana. Knafljeva ulica &. — Telefon St. 8122, 8123, 3124. 3125. 3126. Inaeratm oddelek: Ljubljana 8elen-Durgova al i - Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. _ Telefon št 190. Računt pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen št 105.241. Pomirjenje na Daljnem vzhodu Ta čas ko se more beležiti v Evropi na splošno povečanje težav v mednarod-nopolitičnem področju, se opaža v vzhodni Aziji pomirjenje. Tamkaj, kjer je se pred nedavnim kazalo, da se bo zdaj zdaj vnel krvavi ples, se nasprotstva manjšajo in se uspešno uveljavlja prizadevanje po zbližanju in sprijaznjenju. Bilo bi prenagljeno sklepati iz teh znamenj, da gre za pomirjenje z dokončno veljavo, zakaj marsikatero nasprotje se je samo prepleskalo in se skrilo, ne da bi se rešili problemi, iz katerih so izvirale dosedanje težave. Pomirjenje ima spričo tega nekako značaj odložitve spornih zadev, ne da bi se dalo reči, za koliko časa. Eden poglavitnih temeljev pomirje-nja je dejstvo, da je Rusija zares prodala mandžursko železnico. Dolgo se je vlekla ta stvar in pri pogajanjih so več ko enkrat nastali dvomi, ali mislita obe stranki resno ali ne. Sedaj je prodaja perfektna in na dnevnem redu je samo še izvedba kupčije, pa likvidacija prehodnega stanja, ki se ne da izvesti čez noč. Kako se s to prodajo odstrani nevarni vir konfliktov na Daljnem vzhodu, se je že dovolj naglašalo. Ne sme pa ostati pri tem neomenjeno, da se je obenem sprožil nov spor, ki ho imel hudih dimenzij, a je vendar ie značilen za neurejene razmere vzhodne Azije. Kitajska je namreč vložila protest zoper prodajo. Povsem razumljivo, saj gre za kupčijo med Rusijo, Mandžurijo in Japonsko, dočim je pravi formalni lastnik še vedno — Kitajska. Rusija Mandžurije še ni priznala, kakor je niso priznale druge evropske države. Prav za prav pomeni prodaja mandžurske železnice Mandžuriji neprijazen akt napram Ivini in nekako toliko kakor priznanje za Mandžukuo, vsaj dejansko. Ako je Rusija to storila, se v tem prav gotovo ne zrcali njena simpatija za japonsko politiko na Daljnem vzhodu, marveč vse kaj drugega, saj sovjetski Rusiji ne more biti prav nič ljubo, da se je v Mandžuriji pod plaščem navidezne samostojnosti tako trdno zasidral japonski imperializem. Da pa je kljub temu izvedla prodajo in s tem toliko kot priznala Ma_ndžu'kuo ter nap ravni a formalno Kitajski neprijazno dejanje, za to moramo iskati povsem drugih vzrokov. Znano je, da se sovjetska diplomacija z vsemi sredstvi trudi, da se izogne vsemu, kar bi moglo izzvati konflikt z Japonsko. In iz tega stremljenja se je tudi odločila za prodajo železnice. Kitajski protest ima tedaj tudi s te strani samo formalen smisel in naj samo varuje kitajsko načelno stališče, praktična korist iz tega se more pokazati kdaj kasneje v ugodni konstelaciji, ko se bo morda dala doseči kaka odškodnina. Sicer pa Kitajska sama čedalje bolj trvideva, da tudi njej ne kaže drugega kot iskati zbližanja z Japonsko. Diplomatski poseti kitajskih državnikov v Tokiu pričajo o tem spoznanju in stremljenju. Za enkrat re stvar še ni razvila preko začetnega stadija, čemur se seveda ni čuditi Toda tudi pozneje, ko se bodo pogajanja gibala že v meritornem področju, ne bo šlo brez težav. Ne smemo prezreti, da je Japonska danes bolj kakor kdajkoli v premoči na Daljnem vzhodu in da bo spričo tega svoje pomirjenje napram Kitajski hotela regulirati zelo konkretno in ne prepoceni. Če bo hotela Kina kaj doseči, bo morala vse odkupiti od Japonske s takimi koncesijami, ki jih ima Tokio v programu. Da pri tem gotovo ne bo govora o kakem japonskem umiku iz Mandžurije, je pač samo ob sebi umljivo. Japonska se tudi ne bo hotela umakniti iz notranje Mongolije, kamor je pričela prodirati in kjer si sistematično pridobiva in utrjuje pozicije, ki naj pomenijo bočno oporo celotnemu njenemu ekspanzivnemu sistemu na azijskem kontinentu. Smer teh prizadevanj pa meri zoper Rusijo. Morda se v tem pravcu pripravljajo celo nova presenečenja. Sprijaznjenje med Kitajsko in Japonsko bi moglo namreč dobiti novo ost proti Moskvi, in sicer v področju vnanje Mongolije, ki je dejansko združena s sovjetsko Rusijo. To je ona dežela, v katero je segla že carinska ruska ekspanzija; tu boljševiki niso izrekli svojega desinte-resiranja, marveč so vnanjo Mongolijo sovjetizirali, dasi so ji še pustili posebno pozicijo. Do danes pa je dežela formalno še vedno v oblasti Kitajske, ki se ji ni nikdar odrekla. Naščuvana od Tokia bi mogla Kina nekega dne zahtevati, da se v pokrajino vrnejo kitajske posadke. Jasno je, da bi se mogle te zahteve staviti samo, ako bi bil nekdo tu, ki bi bil pripravljen za zahtevo zastaviti poudarek oborožene sile. Ali z drugimi besedami: Japonska bi mogla vprašanje vrhovne oblasti nad vnanjo Mongolijo porabiti za vojni povod. V Moskvi se zavedajo, da išče japonska vojna stranka povoda, zakaj njen cilj je dobiti v posest rusko primorje okrog Vladivostoka ter Rusijo dokončno odriniti od obal Tihega oceana. Zato se Moskva dosledno trudi, da se ne zgodi nič takega, kar bi se moglo v Tokiu izrabiti, zraven pa se v orjaškem stilu pripravlja na obrambo. Glede Kitajske Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122. 8123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon flt. 2440. Celje, Stros8mayerjeva ulica itev. 1. Telefon SL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Nemški fait accompli in zapadne velesile Med Parizom, Londonom in Rimom se vrši sedaj intenzivna izmenjava misli o skupnem stališču napram uvedbi vojaške obveznosti v Nemčiji Pariz, 18. marca p. Ves svetovni tisk objavlja obširne komentarje o presenečenju, ki ga je povzročil pri vladah raznih držav sklep Nemčije, da uvede obvezno vojaško službo. Angleški listi naglasa jo, da ne morejo verjeti v Hitlerjevo miroljubnost in da bo prva posledica nemškega koraka čim prejšnja zaključitev vojaške zveze med Francijo in Rusijo. Po dobljenih vesteh so se vršili ves dan telefonski razgovori med vladami v Parizu, Londonu, Rimu in Moskvi, ki so se medsebojno obveščale o svojih naziranjih. Angleška vlada je imela danes več sej zaradi novo nastalega položaja. V teku dneva je prejela tudi poročilo od svojega poslanika v Berlinu Phippsa, ki ga je sprejel v avdienci nemški kancelar Hitler. V pariških političnih krogih trdijo, da bo Anglija predlagala Franciji, Italiji in Rusiji predložitev skupnega protesta Društvu narodov proti nemški kršitvi versajske pogodbe in proti njeni oborožitvi. Protestu se bodo pridružile tudi Belgija in druge manjše države. Domnevajo, da bo svet Društva narodov skfican v najkrajšem času k izrednemu zasedanju. Možnost intervencije velesil v Berlinu Evropska fronta proti Nemčiji — Vedno večje zbližanje med Francijo in Nemčijo Pariz, 18. marca. d. Izvršeno dejstvo, pred katero je Nemčija postavila Evropo, je v francoskih diplomatskih krogih učinkovalo nad vse senzacionalno. Posebno pozornost je zbudila izjava socialističnega poslanca Viemona, da bi socialisti zavzeli v parlamentu pri debati o podaljšanju aktivne vojaške službe povsem drugo stališče, če bi slutili kaj namerava Nemčija storiti. Ta izjava pomeni, da so socialisti spoznali svojo pogreško in da so pripravljeni podpirati stremljenja francoske vlade po povečanju oborožitve. Obenem pomeni tudi izpremembo v notranji politiki. Nobenega dvoma ni, da stoji Francija pred preokretom na desno in da so nasprotniki oborožitve podlegli. V diplomatskih krogih komentirajo zlasti dejstvo, da so se snoči sestali člani generalnega štaba, poudarjajo pa tudi, da so stopili zastopniki francoske politike takoj v stike z italijansko vlado, s katero je prišlo do popolnega sporazuma. Pozno ponoči so prispele tudi brzojavke iz Moskve, ki so jih objavili listi z debelimi naslovi in ki pravijo, da se izjavlja Rusija solidarno z Anglijo, Francijo inn Italijo. Skoro vsi pariški listi poudarjajo, da se ustvarja proti nemški fronti evropska fronta. »Pariš Soir« je objavil celo vrsto izjav vodilnih angleških in francoskih osebnosti o pomenu odpovedi versajskih vojaških klavzul. Maršal Petain je izjavil: »Dejstva govore sama dovolj. Vesti iz Berlina so zgolj oficielno potrdilo, kar smo žal že dolgo vedeli.« Predsednik angleške lige za Društvo narodov lord Robert Cecil je izjavil, da se mora postopanje Nemčije izredno obžalovati, ker more spraviti v veliko nevarnost mir. Uvedba splošne vojaške dolžnosti ter ustanovitev vojaškega letalstva v Nemčiji imata s političnega vidika zgolj pomen priznanja. Nemčija ne taji več, da se ie oborožila in prekršila mirovno pogodbo. Izpremenila se je le tehnika manevriranja, ne pa dejansko stanje. O obsegu nemške oborožitve sta bila francoska in angleška vlada že dolgo točno poučeni, kar je potrdila tudi angleška Bela knjiga. Ker je nemški kancelar uvidel, da ne more z dvostranskimi pogodbami doseči svojega cilja, ločitev Anglije od Francije, je riskiral sedaj objavo že davno obstoječega dejstva. Gotovo je, da bo imelo to za posledico še večje zbližanje Anglije, Francije in Italije, ki nameravajo po zadnjih vesteh podvzeti v Berlinu skupno demaršo, bržkone brez prejšnjega poziva Društva narodov za posredovanje, ker ne razpolaga s takoj učinkovitimi sredstvi. Razveljav-ljenje mirovne pogodbe po Nemčiji more imeti samo za posledico, da se bo zagotovitev miru iskala na drug način in ne več s poizkusi solidariziranja Evrope, ki v sedanjih okoliščinah nimajo nobenega upanja v uspeh. 2e sklenjene ali še nameravane pogodbe bodo dobile značaj vojaških zvez, kar pomeni, da se zopet pojavlja predvojni zvezni sistem. Da bi podvzeli kake vojaške ukrepe proti Nemčiji, je zelo neverjetno. Če so izostali v času, ko je Nemčija povečala svojo oborožitev, ni mogoče pričakovati, da jih bodo izvedli sedaj, ko je priznala zgolj njen obstoj. Nasprotno so povsem možne gospodarske in finančne sankcije, ki jih ni treba šele slovesno skleniti, ker čuti Nemčija že danes učinke kreditne blokade, ki se more še poostriti. Nemčija je že danes dolžna v kliringu 500 milijonov mark, zaradi česaT nastaja že zaradi tega za upniške države potreba skrčenja uvoza vanjo. Nemški udarec proti mirovni pogodbi sili nasprotnike tretje nemške države k ojačenju svoje vojaške in finančne premoči. Na ta način se more položaj Nemčije ki se lahko le deloma opira na Poljsko, ker je Poljska vedno odvisna v veliki meri od Francije, polagoma močno poslabšati. Za nasprotnike Nemčije dela čas sam, tembolj ker je nemško postopanje ogorčilo sedaj tudi francoske in angleške socialiste. Nemčija je odkrito priznala izvršeno dejstvo, ki ga je pričela ustvarjati s prihodom Hitlerja na oblast. Samovoljna uvedba splošne vojaške dolžnosti bo imela za posledico še večjo njeno osamljenost, kakor tudi ojačeno omejitev inozemskih gmotnih virov, ki so se doslej stekali vanjo. Pogoji za Simonov poset v Berlinu London, 18. marca. g. Dopoldne se je sestal ministrski svet k izredni seji, na kateri se je bavil s položajem po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Seja je trajala eno uro in tričetrt. Domnevajo, da so sklenili poslati nemški vladi več vprašanj. Od odgovora, ki ga bodo sp-rejeli, bo bržkone odvisen sklep o obisku Simona v Berlinu. Ta vprašanja bodo: 1. Ali je Nemčija pripravljena vrniti se v Društvo narodov. 2. Ali je Nemčija pripravljena sodelovati pri kolektivnem sistemu varnosti pod po-kroviteljstvom Društva narodov? Razen tega so na današnji seji uradno ugotovili, da pomeni sobotni sklep nemške vlade odkrito kršitev versajske mirovne pogodbe. Angleška nota London, 18. marca, AA. Danes je v spodnji zbornici debata o načrtu vojaškega proračuna, jutri pa se bo pričela debata o načrtu letalskega proračuna. Mislijo, da bodo pri tej priliki tudi precej govorili o nemški obnovi vojaške obveznosti. Na vprašanje nekega poslanca, ali je britanska vlada prevzela kakšne preciznej-še obveznosti nasproti Franciji glede vzajemne pomoči, če bi Nemčija pristala na pristop k mednarodnemu sistemu varnosti, je minister Eden v imenu vlade odgovoril, da ni prevzela nikakih posebnih obveznosti te vrste. Na vprašanje, ali ne bi bilo dobro, če bi se združilo čim več držav ki so pripravljene sodelovati pri kolektivnem sistemu varnosti, je Eden odgovoril, da je to druga zadeva, ki ne spada v razpravo. Tudi popoldne ni zunanji minister Simon podal z veliko napetostjo pričakovane izjave o stališču Anglije napram nemški proklamaciji. Sporočil je, da je angleška vlada poslala v Berlin noto in da je bila danes izročena v nemškem zunanjem mi- pa se mora ravno pri započetih zbli-ževalnih poskusih pokazati, ali se bo dala izrabiti kot japonsko sredstvo v protiruske načrte, ali pa bo vztrajala na samosvoji poti. S te perspektive je njena vloga važnejša nego bi bilo sklepati samo po njeni današnji dejanjsM moči V celem vidimo, da je pomirjenje na Daljnem vzhodu nedvomno, da pa ni take prirode, ki bi obetala trajnost. Japonci se utrjujejo na severnih in za-padnih mandžurskih mejah, a prav tako se pripravljajo Rusi v obmejnih predelih. Japonci so mnenja, da so jim ruska letalska oporišča v Vladivostoku m njegovi okolici nevarna, Rusi gledajo prav v njih svoje obrambno sredstvo. Ako zahteva japonska vojna stranka, da se ta ruski predel demili-tazira, je jasno, da se nobena ruska vlada s tako zahtevo ne bi mogla resno pečati. A v taki situaciji se morejo dobiti dobrodošli povodi pri marsikateri priliki za novo vznemirjenje. Pomirjenje, ki je nastopilo v vzhodni Aziji, nima potemtakem trajnostne-ga značaja. Slejkoprej ostane Rusija navezana, da ima v zapadni in srednji Evropi dobrih prijateljev, da je z njihovo pomočjo njena fronta na Daljnem vzhodu tem trdnejša. nistrstvu. Vsebina bo objavljena v kratkem. Na vprašanje, ali sta Francija in Italija tudi poslali noti v Berlin, je izjavil Simon, da na to vprašanje ne more odgovoriti. Na nadaljnje vprašanje, ali je nameravano konzultiranje Zedinjenih držav in Društva narodov o novem položaju, je izjavil zunanji minister, da o tem še razmišljajo. Berlin, 18. marca. AA. Zunanji minister baron Neurath je popoldne ponovno sprejel britanskega poslanika. Odločitev Francije bo padla jutri Pari«, 18. marca. w. Prihodnjo sredo bo izredno važna se(ja ministrskega sveta. Francoska vlada se bo bavila z vprašanjem, ali naj se skliče Društvo narodov ali pa naj se po direktnem sporazumu treh velesil nastopi proti Nemčiji. »Pariš Midic doznava, da energično srta-lišče, ki ga priporoča zlasti Moskva, v Franciji ne bo spregeto s posebnim navdušenjem in da se bo Francija raje odločila za metodo konzultacije treh velesil, ki je bolj spravljiva, in morda za sklicanje Društva narodov. List meni, da smatra Anglija tudi to metodo za preveč energično. Nocoj prispele vesti, da je angleška vlada naprosila nemško vlado za pojasnila o njenih namerah, so v Parizu ojačile vtis, da sma- tra angleška vlada nadaljevanje mednarodnih pogajanj z Nemčijo še vedno za mogoče. Rusija za nujne obrambne ukrepe Moskva, 18. marca. AA. »Izvestjac priob-čujejo uvodnik, v katerem komentirajo sklep o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji in pravijo med drugim: Nemčija je prisiljena pospešiti gveje vojaške priprave, ker jo k tema sili gospodarska stiska. Njeni cilji so v bistva praktični. Težko je reči. kdo ho prvi vdrl v Avstrijo, v Gdansk in klajpedsko pokrajine, ie sedaj pa je jasno, da je Nemčija tista, ki pripravlja vpad. Zato se morajo prizadete države podvizati in uveljaviti z Nemčijo ali pa tndi brez nje varnostni sistem, ki bo dokazoval. da je sama prešibka, da bi mogla nastopiti proti združenim državam miroljubne zajednice. Potrebni so obrambni is nagli sklepi, če hočemo rešiti Evropo in človeštvo nove vojne. Povratek Nemčije v Društvo narodov? Pariz, 18. marca. AA. Agencija Havas poroča iz Berlina, da se bo sedaj Nemčija bržkone vrnila v Društvo narodov, vendar pa gre tu le za govorico, ki še nima uradnega potrdila. Za blok miroljubnih držav Francoski tisk predlaga pospešitev sporazuma med generalnimi štabi zaveznikov zlasti z Rusijo Pariz, 18. marca AA. Listi se bavijo b položajem, nastalim z uvedbo splošne vojaške obveznosti v Nemčiji, in v glavnem soglašajo, da je napočil čas, ko morajo vse miroljubne države ustvariti blok, da ne bo nobena druga mogla nekaznovano kršiti pogodb in da bodo mogle jamčiti evropsko politiko v bodočnosti. Prav tako zahtevajo listi čim intimnejše sodelovanje med Francijo, Veliko Britanijo in Italijo. Le »Matin« pravi med drugim: Miroljubne države ne bodo dovolile, da bi Jih izmanevrirali tisti, ki bi hoteli sejati paniko, da bi tako pridobili zase kakšne koristi. »Petit Parisien« pravi: Verjetno je, da bodo garantne države intervenirale v Berlinu in da bodo nemški vladi predočile vso usodnost njenega ravnanja. Zelo verjetno je, da bosta Flandin In Lava! podala Izjavo bodisi v poslanski zbornici bodisi v senatu v sredo, ko bo debata o francoskih »puhlih« letnikih, če bi Simon sedaj potoval v Berlin, bi tvegal, da ne bi dosegel nikakih uspehov, posebno ne zaradi berlinske opozicije proti vzhodnemu paktu. Zato je treba iskati kmalu drug način realizacije paktov in pustiti onim, ki nočejo pristopiti, odprto možnost poznejšega pristopa. Zato bi bilo Lavafovo potovanje v Moskvo izredno važno In potrebno. Združitev vseh držav, ki so dobre volje, je neobhodno potrebna. »Journal« pravi med drugim: L. 1914. je izbruhnila vojna samo zato, ker Nemčija ni verovala, da bo Velika Britanija dejansko intervenirala. Edino, kar more prepričati Nemčijo, je to, da ustvarijo prizadete države koalicijo miru. Obisk angleškega zunanjega ministra Simona v Berlinu je poetal sedaj odveč. Ni Izključeno, da bo angleški zunanji minister pri&el v Pariz in da bo francosko prestolnico obiskal te dni tudi delegat Italijanske vlade baron Aloisi. Nemški sklep je pre-kršitev načela mednarodne in dogovorjene lojalnosti. Nepričakovanost tega dejanja se da razlagati edino z malikovanjem pravice močnejšega. Neobhodno Je potrebno, da Francija, Velika Britanija in Italija na nemško grožnjo odgovore s čim večjo okrepitvijo svoje varnosti. Le z budno pozornostjo bo mogoče odstraniti trajno nevarnost na mejah. »Ezcelsior« priobčnje članek senatorja ln bivšega ministra Jouvenela, ki pravi, da je treba sedaj ne samo precizirati politične sporazume med zapadnimi silami, temveč po potrebi tud4 skleniti sporazume med generalnimi štabi. Razen tega je treba pospešiti sporazum med Francijo In Rusijo in sploh okrepiti sistem medsebojne pomoči s sklenitvijo letalskega pakta. »Petit Journal« poudarja, da je popolnoma jalov izgovor, po katerem so francoski vojaški ukrepi povzročili nemški sklep. Na Francoskem je šlo samo za to, da se ohrani številčno stanje stalnega kadra, kri je že precej padlo pod številčno stanje nemške vojske. V Nemčiji pa hočejo sedaj uzakoniti stalni kader 500.000 ali celo 600.000 mož. »Pariš Soir« vprašuje, kako naj sedaj druge države odgovore na nemške ukrepe, In predlaga, naj bi takoj sklenile letalsko pogodbo, potreben pa je tudi vzhodni pakt. »Lrberte« pravi, da se bo Hitler ustavil šele, ko se bo zavedel, da mora za primer vojne računati z združenim in popolnoma pripravljenim zapadom. Kaj bo storilo Društvo narodov Možnost popolnega prekinjenja trgovinskih in finančnih odnošajev z Nemčijo Ženeva, 18. marca. g. Ker je Nemčija prekršila svoje obveznosti, računajo v ženevskih krogih z možnostjo sklicanja izrednega zasedanja sveta Društva narodov. Odločitev velesil, ki imajo stalna mesta v svetu jn ki nosijo odgovornost za ohranitev mira. pričakujejo že v kratkem. 2e kršitev čl. 164., po katerem je Nemčija prevzela dolžnost, da se bo striktno pokoravala sklepom Društva narodov na področju oboroževanja. bi zadostovala, da 6e uvede mednarodna akcija na ženevski podlagi. Proti Nemči >! bi se mogle uporabiti tudi določbe odstavka 4 SI. 16., po katerih se more država, ki zakrivi kršitev pakta, s soglasnim sklepom sveta Društva narodov izključiti. Kot posledica take sodbe bi bila eventualna uporaba kolektivnih sankcij, ki so določeno v istem flenu in ki so prarao upravičene. Prva bi bila popolna prekinitev trgovinskih in finančnih odnošajev z dotičiHi drža to. Pravne možnosti dokazujejo, da Društvo narodov ni brez moči proti politiki Nemčije, temveč ima nasprotno v rokah zelo učinkovita obrambna sredstva. Splošno mnenje je v Ženevi, da se je morebitna uporaba teh sredstev olajšala z rimskimi dogovori, z novim francoskn-aneleškim sodelovanjem. z ojačenjem Male antante in Balkanskega sporazuma in končno z vstopom Rusiije v Društvo narodov. Hjrmans o položaju Bruselj, 18. marca. AA. Dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri sta predsednik vlade Tfceunis fe zunanji mi- nister Hymans poročala o svojih razgovorih s francoskimi ministri. Razpravljali so tudi o splošnem gospodarskem položaiu v Belgiji in o mednarodnem položaju, nastalem po sklepu nemške vlade o zopetni uvedbi vojaške obveznosti. Zunanji minister Hymans je o zadnjih sklepih nemške vlade izjavil: Dogodek je zelo resen. Sklep nemfke vlade more ogrožati v Rimu in Londonu pripravljeno prizadevanje, da se organizira varnost mira. Potrebno je, da stopijo velesile medsebojno v zvezo. Ohranitev mira zahteva obsežno akcijo. Govorili smo o položaju s francoskimi ministri. Francoska vlada gleda nanj popolnoma hladnokrvno. Potovanje Titulesca v Pariz in London Bukarešta, 18. marca. g. Zunanji minister Titulescu odpotuje prihodnji teden v Pariz, Bruselj in London, kjer bo označil stališče Rumunije, Male antante in Balkanske zveze glede pogajanja med zapadnimi velesilami zaradi uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Venizelos na potu v Italijo Rim, 18. marca AA. Agencija Štefani poroča, da je Venizelos z nekaterimi svojimi pristaši z clodekaneškega otoka Hodoša odpotoval r Neapelj. Pruski vojaški duh objema vso Nemčijo Velike vojaške parade v Berlinu in Monakovem — Blomberg o nalogah nemške vojske Berlin, 18. marca. d. Včeraj je bila v Berlin« največja vojaška parada po svetovni vojni. Razen 8000 mož pehote in eskadro-na konjenice, je sodelovalo pri paradi tudi šest baterij topov, deloma motoriziranih in dve stotniji na motornih kolesih s strojnimi puškami. Paradi so prisostvovali Hitler, Blomberg, Goring, Mackensen in mnogi drugi člani vlade. Kot časten gost ji je prisostvoval tudi bivši prestolonaslednik. Pred parado je bila pred opero svečanost v spomin žrtvam svetovne vojne. Hitler je prisostvoval svečanosti v bivši cesarski loži, nato pa v bivšem cesarskem gradu paradi častne stotnije. V svojem nagovoru bivšim vojakom je v operi vojni minister Blomberg govoril tudi o uvedbi splošne vojaške dolžnosti ter je izjavil med drugim: Spomnimo se tistih dveh milijonov, ki so padli na bojiščih, spomnimo se ogromnega števila ranjenih in drugih žrtev nemškega naroda. Prav tako se moramo spomniti hudih časov, ki so jih Nemci preživeli med svetovno vojno in po premirju v raznih ujetniških taboriščih. Bivši nemški bojevniki so vedno pripravljeni izreči svoje dolžno spoštovanje tudi padlim žrtvam iz nasprotnega tabora. Čeprav je nemški vojak med svetovno vojno storil samo svojo dolžnost, vendar ponuja danes svojemu včerajšnjemu nasprotniku roko za »pravo. Upa, da bo našel priznanje svoje časti in svojih naravnih življenjskih pravic, ki jih ima vsak svoboden narod, tudi na drugi strani. Hitler, ki je ustvaril naiodno-socialistiono stranko in ž njo izvedel revolucijo, in maršal Hind^n-burg sta simbolična predstavnika najbolj-iših vrlin nemškega naroda, ki so se poka-eale med svetovno vojno. Poraz ni ničesar končno veljavnega. Po-taz ni noben udarec usode, ki mora voditi do padca. Važno je le, kaj napravi narod iz njega. Resnica je in svet se bo moral temu privaditi, da Nemčija ni umrla zaradi svojega poraza. Usojeno nam je, da mora Nemčija zopet zavzeti enakopravno mesto med velikimi narodi. Nemčija ne bo nikdar več kapitulirala in nikdar več podpisala pogodb in dogovorov, ki bi omejevale njeno neodvisnost ter življenjske pravice. Današnjo Nemčijo naj prekvasijo tradicije prusko-nemške vojaške moči. Hitler v Monakovem Monakovo, 18. marca. d. Včeraj popoldne je prispel iz Berlina v Monakovo državni kancelar Hitler. Ze dopoldne, ko so czvedeli za njegov bližnji prihod v Monakovo, so se pričele na cestah zbirati velike množice. Vse ceste, ki vodijo z letališča v mesto, so v naglici okrasili z girlandami in zastavami. Na letališču Oibenviesenfeld pa je nagovoril tudi deželni namestnik Fohne z govorom, v katerem se mu je zahvalil za zgodovinsko delo, ki ga je predvčerajšnjim proglasil v Berlinu. Bavarska prestolnica še ni nikdar priredila nikomur tako triumfalnega sprejema kakor to pot državnemu kancelarju Hitlerju. Ljudje so čakali sedem do osem ur ca Hitlerjev prihod. Ko se je končno pojavil v svojem avtomobilu, ga je množica navdušeno pozdravljala. Hitler se je odpeljal v največji monakovski hotel, kjer je prisostvoavl paradi vojaštva in narod-no-socialističnih organizacij. Med 10.000 možmi, ki so sodelovali v paradi, je ztxudilo pozornost več oddelkov avstrijske legije, ki je bila baje lami poleti razpuščena. Anglija računa z dejstvom London, IS. marca AA. Kakor se more presodita, so v Londonu nemški korak o ovedM spfloSne vojaške obveznosti še dosti mirno sprejeli. Po splošni sodbi tukajšnjih političnih krogov je ta nemški ftkrep odgovor na sklep francoskega par- lamenta o uvedba dveletnega vojaSkega roka. »Observer« pravi med drugim: Moramo se sprijazniti s tem dejstvom. Vsaka panika je absurdna, česar nismo mogli preprečiti, moramo pač sprejeti na znanje. Nemčiji se je že večkrat v zadnjem času obljubljala enakopravnost. Po »Timesu« je mnenje londonskih političnih krogov, da ne kaže podcenjevati resnosti nemškega koraka, da pa po drugi strani angleški državniki ne br.', prekinili dela, ki so ga začeli za poti nje Evrope. Angleška vlada bo na svoj današnji seji proučila vsa ta vprašanja in se še enkrat posvetovala o potovanju angleških ministrov v Berlin, Moskvo in Varšavo. Najnovejši dogodki bodo prisilili Veliko Britanijo, Francijo in Italijo k še tesnejšemu sodelovanju. Obisk angleških državnikov v Berlinu bo po mnenju londonskih političnih krogov dokončno razčistil vprašanje, ali želi Nemčija sodelovati v kolektivnem sistemu varnosti ali pa ne. Lord Allan of Hartvrood, ki se je pred nekaj časa mudil v Nemčiji, kjer je prišel v stike z več uglednimi osebnostmi, je glede na vest o ponovni uvedbi vojaške obveznosti v Nemčiji izjavil zastopniku »Press Associated«, da je spričo sedanjih okoliščin pričakoval, da bo Nemčija enostransko razveljavila določbe 5. poglavja versajske mirovne pogodbe. Stališče Italije London, 18. marca. w. Angleška vlada je prejela poročilo italijanske vlade, v katerem tolmači svoje začasno stališče glede na nemške ukrepe iPopok> di Rome« piše: Versajska pogodba je danes le še prazna senca, če bi se hotel kdo sklicevati na' njeno veljavnost, njene klavzule in prepovedi, bi samo pomenilo, oprijemati se praznega imena. Kdo bi se hotel varovati proti nevihti s papirnatim dežnikom? Zgodovina se razvija dalje in je mirovne pogodbe ne morejo zadržati, ker ne ustvarja pogodba moči, temveč moč pogodbe. »Corri-ere della Sera« piše, da je bila t nemškimi ukrepi versajska pogodba končno veljavno zavržena med staro šaro. Ti ukrepi niso mogli nikogar presenetiti, ki je opazoval v zadnjih letih razvoj nemške politike. Madžarski upi Budimpešta, 18. marca. AA. Sklep nemške vlade o ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti je zbudil v vseh madžarskih krogih največjo pozornost, ker gre za vprašanje, pri katerem je Madžarska zelo zainteresirana. Razpravljajo o možnosti, da bi se tudi na Madžarskem izdal podoben sklep, naperjen zoper vojaške določbe trianonske mirovne pogodbe. Komentarji listov so precej kratki. Tako pravi »Nemzeti Ujsag«: Nemški narod, ki se zaveda svoje sile, je zaklical drža-vam-podpisnicam, da pogodba, ki jo je svoječasno moral podpisati pod pritiskom, danes ni nič drugega kakor kos papirja. »Magiarsag« poudarja, da je obnova vojaške obveznosti v Nemčiji izpremenila v prah in pepel celo vrsto načrtov in predlogov o varnosti, sicer pa misli, da bo kancelaT HitleT težko upravičil svoj sklep z željo po miru, zaradi česar naj se nemški narod nikar ne čudi, ako bodo zoper sklep njegove vlade soglasno vstali vsi nekdanji vojni nasprotniki Zopet na uvedba nemške vojaške obveznosti bo odbila nekatere angleške kroge, ki so doslej kazali razumevanje in simpatije za Nemčijo. »Reggeli Ujsag« pravi: Razveljavljenje vojaških določb versajske pogodbe bi moralo imeti za posledico tudi uresničenje madžarskih zahtev po enakopravnosti Madžarska bo kot mala država zavzela svoje končno stališče šele po sklepih velesil, ki se moreio pričakovati v najkrajšem času. Nove reforme v italijanski vojski Pri poedinih divizijah bodo ustanovljeni posebni odseki za mobilizacijo rezervistov in teritorialno obrambo proti letalskim napadom Rim, 18. marca k. Vsi italijanski listi so objavili daljša poročila, v katerih napovedujejo velike reforme v italijanski vojsk i. Po vojni bo to že druga velikopotezna reforma v ustroju italijanskega vojaškega sistema. Po reformah, ki jih je pred devetimi leti pripravil tedanji vojni minister general Graziani, se je italijanska vojska tehnično in materialno zelo modernizirala in usposobila za vojno po najnovejših strateških in tehniških vidikih. Po novih reformah, ki jih sedaj napovedujejo italijanski listi, pa se bodo posamezne vojaške formacije sprostile tako, da bodo postale vse bolj mobilne. Poveljstva posameznih divizij bodo lahko posvetila vse svoje delovanje izključno aktivnim oddelkom in jim ne bo treba več skrbeti za obrambo teritorija, ki v mirnem času pripada vsaki posamezni izmed njih, niti za organizacijo rezervnih oddelkov, njih mobilizacijo in oskrbovanje. V kratkem bo predložen poslanski zbornici zakon, po katerem bodo pri generalnih štabih poedinih divizij ustanovljeni posebni odseki, ki bodo prevzeli vse posle, ki se tičejo mobilizacije, obrambe proti letalskim napadom, obalne obrambe in organizacije rezervnih oddelkov. Sedaj je na razpolago že dovolj aktivnih in rezervnih častnikov, ki 60 zadostno kvalificirani za izvrševanje teh poslov. Aktivna italijanska vojska bo po novih reformah lahko hkratu z napovedjo vojne odpotovala na mejo, ne da bi se več brigala za vojaške zadeve v zaledju« V svojih kratkih komentarjih poudarjajo listi, da je povsem razumljivo, če tu- Italija intenzificira svoje vojaške pri- prave, ko prihajajo iz vseh evropskih držav poročila o podaljšanju vojaške službene dobe, o povečanju letalskih vojnih sil in vojnih brodovij, o motorizaeiji vojske na kopnem in posebno še vznemirjajoče vesti iz Nemčije o uvedbi splošne vojaške obveznosti. V poslednjih dneh so bili v bližini Riana veliki manevri vojaških tankov, ki so se glede na svojo okretnost izkazali povsem enakovredni konjenici. Istočasno je bila v R; mu velika vojaška konferenca, katere 6e je udeležilo okrog 60 generalov ki so se posvetovali o vseh vprašanjih praktične terenske strategije. Na konfereci je sodeloval tudi ministrski predsednik Mussoli-ni, ki je imel ob zaključku daljši govor, katerega pa listi niso objavili. Fašistična milica za obrambo obale Rim, 18. marca k. »Gazzetta Ufficiale« je objavila dekret o ustanovitvi novih oddelkov fašistične milice za obalno obrambo, ki so podrejeni miličniškemu poveljstvu za obrambo proti letalom. Fašistična milica za obalno obrambo je že osma formacija režimske vojaške organizacije. Nemški turisti na Jadranu Split, 18. marca č. Snoči je prispel v Split velik luksuzni avtobus, last nemškega turističnega podjetja »Alpen und Stid-Express« iz Gorlitza, ki namerava ustanoviti direktno avtobusno zvezo med Nemčijo in Jadranom. Z avtobusom se je pripeljalo 28 jeotmkos. Dr. Ninko Peric - poslanik v Bukarešti Beograd, 18. marca. AA. V imenu Nj. Vel. kralje P1 leta zunanji resor, y volilni vladi L 1927. pa je bil minister brez portfelia do 23. februarja 1928. ko je bil izvoljen za predsednika Narodne skupščine Po 6. januarju lete 1929 je Perič pc«tal referent pradisedsrtva ministrskem sveta pri vrhovnem zakonodajnem svetu. Na tem mestu ]e ostal še kasneje, ko je postal predsednik Državnega sveta, nafvišjega upravnega sodišča v neši državi. S t£ga vfdnega položaja se vrača sedaj v diplomacijo, iz katere je izšel. Madžarska volilna pravica Bratislava, 14. marca V povojni Madžarski so politiki po vsakih volitvah svečano obetali, da bo v bodoče madžarski volilni zakon izpremenjen v modernem duhu, kajti sedaj se Madžarom ni več bati, da bi jih preglasovale narodne manjšine. Znani grof Apponyi, ki mu je bil sedanji volilni zakon dovolj dober kot sredstvo za zatiranje narodnih manjšin, je po prevratu slavnostno izrazil, da je volilni red prava sramota za Madžarsko. Kljub tem visokoletečim besedam, ki jih madžarski politiki v teoriji tako zelo ljubijo, pa je ostalo vse pri starem. »Sramota« Madžarske je še nadalje v veljavi in pri sedanjih volitvah je Gombos zopet ponovil staro obljubo, da bo novoizvoljeni parlament na vsak način izpre-menil zastareli volilni red. Na Madžarskem je dobro znano, da te obljube niso naslovljene domačemu ljudstvu, ki jim že davno več ne verjame, marveč inozemstvu, ki pozna način volitev na Madžarskem in ki rado pokritizira zavoljo tega vse madžarske uredbe. Listi tudi neprikrito izjavljajo, da bo »neprijatelj-sko« inozemstvo gotovo pograbilo za to agitacijsko sredstvo ter bo primerjalo, kako se godi v pogledu volilne pravice Madžarom v nasledstvenih državah in kako v lastni državi »Pesti HLrlap« se zelo boji te propagande, znani nacionalist Štefan Milotay pa je v svojem listu »Uj Magyar-sag« šel še dalje in odkrito priznal, da se madžarske manjšine v državah Male an-tante ne morejo pritoževati, da bi bile pri volitvah kakorkoli zapostavljane, dočim je madžarsko ljudstvo v svoji lastni državi še danes brez najosnovnejših političnih pravic. Te madžarske tožbe so značilne, ker kažejo, da je Madžarom v državah Male an-tante omogočeno, da po svojem številu sodelujejo v političnem življenju na temelju boljših volilnih zakonov, nego ga ima domovina, ki naj bi bila vsakemu Madžaru obljubljena dežela Madžarska manjšina v Jugoslaviji ni niti tako številna, niti nima zaradi svoje raztresenosti tako dobre organizacije, kakor jo imata madžarski manjšini v češkoslovaški in osobito v Ru-muniji. Kljub temu pa so bili Madžari zastopani v naši Narodni skupščini. Na Češkoslovaškem je madžarska manjšina pri zadnjih volitvah oddala 265.000 glasov, tedaj skoro polovico od celokupnega števila 690.000, kolikor je Madžarov na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Več volilcev pač ni mogoče izbi ti iz enakega števila prebivalcev. V Rumuniji pa je od skupnega števila 1,350.000 Madžarov glasovalo samo v madžarski nacionalni stranki 120.000 volilcev. Ostali so se razdelili na druge stranke, zlasti na marksistične, tako da je število oddanih madžarskih glasov seveda znatno večje. Temu nasproti ima Madžarska le 2 milijona 500.000 volilnih upravičencev, od katerih je prišlo na volišče le 1,900.000, ker je velika večina ostalih bila oropana glasovalne pravice že z znanimi madžarskimi predvolilnimi praktikami. Prizadeti so bili pri tem v prvi vrsti Nemci in Slovaki," v znatni meri pa tudi socialistična opozicija. V resnici pa je svoje glasove oddalo le 1,500.000, kajti stotisočem so še med volilnim aktom državni organi samo-lastno odrekli volilno pravico, kakor je to od nekdaj priljubljena navada madžarskih upravno-političnih mogotcev. Madžari že itak ne poznajo splošne in enake volilne pravice, zato je število volilnih upravičencev močno skrčeno. Kakor vidimo, so razne upravne manipulacije oropale volilne pravice še 40% zakonitih volilnih upravičencev. Skoro 1 milijon volilcev ni smel izvršiti niti one skrčene volilne pravice, ki jo jamči volilni zakon. Ako tedaj računamo, da dosegajo madžarske manjšine v državah Male antante 2,300.000 duš in da število njih volilnih upravičencev znatno presega 400.000, vidimo, da gre v državah Male antante na volišče skoraj Vs vsega madžarskega prebivalstva, medtem ko je v Madžarski samo 1/7 volilnih upravičencev, pa še od teh jih izpade lepo število, ako se vlada boji, da je njena stvar v nevarnosti. Iz teh računov je dovolj jasno, da imajo Madžari dovolj razloga za bojazen, da bi se ob volitvah pokazali v nelepi luči. K temu je treba še dodati, da imajo skoro 1 milijon duš broječe narodnostne manjšine na Madžarskem samo enega poslanca v parlamentu, medtem ko so v Pragi, Beogradu in Bukarešti Madžari zastopani prav v razmerju njihove številčne moči m v razmerju njihove strnjene naselitve v posameznih volilnih okrožjih. Ako bi države Male antante postopale z madžarskimi manjšinami na sličen način, bi te ne imele v češkoslovaškem. jugoslovenskem in rumunskem parlamentu 22 poslancev, marveč komaj tri. Iz teh številk se da tedaj z vso pravico 1 zaključiti, da je v nasledstvenih. državah Volilno gibanje Minister dr. Kojič kandidira v Skoplju Kakor smo ie včeraj poročali, je bil povodom velikega nedeljskega shoda v Kra-gujevcu minister pravde g. dr.- Kojič proglašen za kandidata v gružanskem srezu v Šumadiji, za kandidata v kragujevskem srezu samem pa g. Milan Nikolič, odvetnik iz Kragujevca. Včeraj se je oglasila pri ministru dr. Ko-jiču tudi deputacija meščanov iz Skoplja in mu ponudila kandidaturo v Skoplju. Kandidatura je bila postavljena na volilni konferenci uglednih skopskih gospodarstvenikov in drugih meščanov, ki je bila v soboto v Skoplju. Minister dr. Kojič je obe kandidaturi sprejel, gružansko in skopsko. Uradniška kandidatura za Ljubljano Poročali smo že o akciji, ki je bila pokre-njena med predstavniki organizacij javnih in zasebnih nameščencev ter nacionalnega delavstva in ki dela na to. da bi bil eden od obeh ljubljanskih poslancev zastopnik nameščencev. Posvetovanja so se nadaljevala ves pretekli teden in so privedla do soglasnega zaključka, da se ponudi kandidatura direktorju drž. železnic g. Josipu Cugmusu, namestništvo pa magistratnemu direktorju g. Francu Jančigaju. Določena je bila posebna deputacija z nalogo, da obvesti oba gospoda o tem sklepu in izposluje njun pristanek na kandidaturo, obenem pa ukrene vse potrebno tudi pri drugih čini-teljih. Kranjski srez V Kranju je bila včeraj seja sreskega volilnega odbora JNS. Navzoči so bili tudi delegati občinskih organizacij iz škofje-k>3cega okraja. Politično poročilo je podal dosedanji poslanec g. Ivan Lončar. Razvila se je daljša debata o volilni taktiki in kandidaturah. Govorili so med drugimi gg. notar Sink iz Škofje Loke, Fr. Dolenc iz Stare Loke, Meršol iz Kovorja, Križnar iz Stražišča, Kalan iz Suhe, La-pajne mL iz Cerkelj, Bohinc iz Trboj itd. G. Franc Ažman iz Kranja je predlagal, naj se proglasi zopetna kandidatura dosedanjega poslanca Lončarja; njegov namestnik naj bo zastopnik škofjeloškega okraja. Za predlog je glasovalo 27 delegatov, dočim je bilo 7 kandidatov mnenja, naj se kandidatura še ne postavi takoj, marveč se še enkrat poskuša doseči sporazum za enoten nastop s skupino g. dr. Sabothvja. še en kandidat v celjskem srezu Kakor poroča zagrebški »Jutarnji List«, so osnovali tudi celjski bojevniki poseben volilni odbor. Za celjski srez nameravajo postaviti kot bojevniškega kandidata na Jevtičevi listi upokojenega sodnika upravnega sodišča g. dr. Likarja. Kandidature t ljutomerskem srezu Včeraj je bil v Slatini Radencih sestanek zaupnikov, ki jih je sklical takozvani glavni volilni odbor iz Ljubljane. Navzočih je bilo 150 oseb, prišel pa je tudi g. senator Pucelj, ki je podal daljše politično poročilo. Poudarjal je ziasti, da se g. Jev-tič ni odrekel JNS, marveč je sprejel ves program stranke ter ga še razširil in poglobil G. Jevtič želi, da se pridružijo vsi, ki hočejo delati zs zboljšanje razmer. Glede kandidatur je g. Pucelj izrazil željo, naj se jih v ljutomerskem srezu postavi več, vsaj tri. Nato se je soglasno potrdil na seji sre-skega odbora JNS dne 27. IL sprejeti sklep, da se pretvori sreski odbor JNS v sreski volilni odbor ter pritegne tudi vse one, ki so se izjavili za politiko g. Jev-- čin, so orožniki aretirali Wotflingovoga sopotnika, 231etnega stragarja Grotten-thalerja Klemena, češkoslovaškega državljana, stannjočega na Dunaju. Kratko so ga zaslišali in nato odpravili v zapore sreskega sodišča t Ložu. Kakor je Grot-tenthaler povedal orožnikom, je na kra-jn nesreče potegnil revolver, da bi ustrelil nekega ptiča, menda vrano. Ko je vtikal naboj, pa se mu Je revolver sprožil ta krogla Je zadete tovariša v desno sence. Grottenthaler je obžaloval svojo neprevidnost in je Jokal za svojim tovarišem. Kakor je dalje izpovedal, sta prestopila s pravilnimi potnimi Msti severno mejo tn prispela v Maribor. Iz Maribora sta krenila proti Suftatoo, kamor sta tndi brez ovir prispela. Hotela sta v Italijo, Toda na meji so Ju karabinerji zavrnili, češ da nimata dovolj gmotnih sredstev za potovanje po Italiji. Zavrnjena sta se odločila, da se vrneta na Dunaj, čez Delnice ta čabar sta prispela v Babino polje, kjer ee Je primerila nesreča. Grottenthaler Je še v zaporih loškega sreskega sodišča, kjer čaka končne rešitve državnega tožilstva v LJubljani, ki Je bilo o dogodku obveščeno. Kazen za star greh Ljubljana, 17. maroa. Mali kazenski senat Je obravnaval tatvine, ki so se vršile že pred desetimi leti od novembra na glavni postaji v Ljubljani, odnosno v kurilnici. Bila je troperesna deteljica, ki je kradla kar na debelo ter prodajala kovinski material in les. V celoti Je napravila škode za 74.000 Din. Dva železniška uradnika sta bila že L 1927. obsojena pred takratno poroto, in sicer eden na 4 mesece, drugi pa na eno leto Ječe. Pozneje sta bila amnestirana. Tretji, glavni iniciator, moetovni mojster Fran Bobek, po rodu iz Celja pa je pred porotno razpravo pobegnil v tujino ter se potikal po češkoslovaški kjer je bil naposled zaradi nekega sleparstva obsojen na daljšo zaporno kazen. Bil Je izgnan iz češkoslovaške ter se je nato zadrževal v Avstriji, kjer so ga lani prijeli na podlagi tiralice ljubljanskega okrožne-ga sodišča in ga izročili našim oblastvom. Pred malim senatom je Bobek delno priznal tatvine materiala na Škodo železniške uprave. Bil je obe oje n na eno leto in osem mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Radio kotiček Ljubljana, 18. marca. Spored naše oddajne postaje za torek, 19. t m., je izredno bogat in pester. Ob 7.30 bo v kmetijski uri, katero organizira kmetijski oddelek banske uprave, govoril ing. \Venko Boris o svojih opazovanjih na razstavah zadružne živine, ob ,8.00 bomo slišali zaokroženo revijo plošč pod zaglav-jem »Preljubi sveti Lenart«, ob 8.20 poročila, ob 8.30 nam bo radijski orkester pod taktirko kapelnika Narodnega gledališča g. Antona Neffata zaigral pobožne pesmi, med drugimi tudi Wagnerjev »Čar velikega petka«. Ob 9.40 bo v uri verskih predavanj govoril priljubljeni verski predavatelj g. Valerijan LTčak. nato bo naša postaja prenašala službo božjo iz stolnice. Dopoldanski spored zaključuje radijski orkester, ki bo igral v prvem delu pred poročili slovenske narodne pesmi, v drugem delu pa skladbe po željah radijskih abonentov. Popoldanski spored prične ob 15. s ploščami po željah. Ob 15.30 vprizori dramski studio naše postaje — poslednjič v letošnjem letu — izredno uspelo Vombergarje-vo slušno igro »Idealni smučarji«, veselo reportažo iz smučarskega življenja neemu-čarjev, ki je žela pri obeh dosedanjih vpri-zoritvah izredno lep uspeh io našla močan odmev pri radiiskih poslušavcih. Večerni spored navaja klavirski koncert ge. Mimi Smalc Švajgarieve z deli Mendelssohna, Schuberta in Schumanna. ob 21.50 radijski orkester z znamenitimi operetnim: v*'2ki in ob 22.30 angleške plošče.. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob S., 5. 1.\\ In 9J/4 zvečer velika premiera velefilma . RUDOLF FORSTER, Cljri|>n|te4 ANGELA ZALOKAP J V* g ^ H 8 B I v pretresljivi ljubavni drami Predprodaja vstopnic od 11. do ^13. Rezervirajte si vstopnice! Karla Cavelliia Don ♦ S sodišča. Preiskovalni oddelek XI. okrožnega sodišča v jubljani je prevzel pristav g. Ernest Rus kot naslednik sodnika g. Oirila Goiouha, ki odhaja na novo službeno mesto k sreskemu sodišču na Vrhniko. ♦ Diplomiran je bil z odličnim uspehom na pravni fakulteti zagrebške univerze g. Milko Križman s Planine pri Sevnici, sin šolskega upravitelja, čestitamo! ♦ Gasilska počastitev življenjskega jubileja starešine Josipa Turka. Poročilo o občnem zboru Gasilske zajednice za dravsko banovino, ki ga je objavilo ponedelj-sko »Jutro«, naj izpopolnimo še z navedbo, da so gasilci pri tej priliki na prisrčno lep način počastili tudi 70 letnico, ki jo je praznoval njihov priljubljeni dolgoletni starešina 10. aprila. Pri tej priliki je imel prvi podstarešina, bivši narodni poslanec Cerer lep nagovor, v katerem je slavil velike zasluge jubilanta za razmah našeg3 gasilstva in vobče njegovo živahno, mnogovrstno delavnost v našem javnem življenju ter mu želel še mnogo zdravih in srečnih let. Čestitkam g. Cererja se je z burnimi aklamacijami pridružila vsa zbrana delegacija gasilskih funkcionarjev. ♦ Počitniški tečaji v Zagrebu in ob morju. V času šolskih počitnic priredi savska sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udiruženja v Zagrebu več tečajev. V času od 4. do 31. Juresbiro. odnosno propagandno ministrstvo, ki se baje namerava ustanoviti. Beograjska občina namesti v tej palači vse svoje zdravstvene ustanove, ki so bile doslej nameščene v razmih starih, nehigi; nskih poslopjih in bodo odslej mode v polni meri in res smotrno vršiti svoje za preslolniiko prebivalstvo tako važne naloge. ♦ Nacionalna ura radia. Današnje predajanje bo oddajala ljubljanska postaja. Predaval bo g. dr. Rudolf Andrejka o nacionalnem pomenu Bleda. ♦ z češkoslovaške bo obiskalo naš Jadran veliko število turistov. Znižanje voznih cen in uvedba posebnih ugodnosti za turiste na naših državnih železnicah ima že sedaj velik uspeh. Železniška uprava dobiva prijave iz inozemstva za potovanje večjih izletniških skupin z rednimi in posebnimi vlaki. Ravno tako pa dobivajo številne prijave tudi poverjeništva raznih kopaliških uprav in drugih ustanov ob Jadranu. Doslej je že gotovo, da bo od 20 aprila do 28. septembra vsak teden prispel posebni vlak, ki bo pripeljal iz inozemstva na naš Jadran lepo število gostov. Prvi posebni vlak bo prispel na Sušak 20. aprila. Samo lz češkoslovaške bo prispelo na naš Jadran 5 posebnih vlakov. ♦ G. Boris Tomažič. poročnik boimespa broda in adjutant se je zaročil z gdč Bo-ženo čorakovo iz znane veletrgovske hiše v Splitu čestitamo! ♦ Združenje trgovcev za srez LJubMano-okcllco poziva vse člane, da se udeležb polnoštevilno občnesa zbora v četrtek 21 t. m ob pol 9 dopoldne v veliki dvoran' Trfinv«Vesa * v Lnibliani PETJE tn GOVORJENJE pozimi često povzroča hripavost. Zato jemljejo pevci, predavatelj! in govorniki MR. BAHOVČEVE hcnhone iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki desinficirajo usta in grlo. obvarujejo pred kašliem ln hripavostjo, preganjajo žejo. nadomeščajo kajo in oživljajo razpoloženje. Originalni zavitek po Din 3 — in 5.— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Rahovec Ljubljana, Kongresni trg št. 13 ♦ Poročilu o pogrebu g. dr. Boehma v poiiedeljbkem ..jutru« dostavljamo, da se ga je udeležil iudi španski konzul g. Hieng ter da je govoril v imenu mirenskega Sokola g. Franjo Bule, Jadransko stražo pa je zastopal g. Viktor Pirnat. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umrl upokojeni magietratnii pisarniški ravnatelj g. Jernej B o 11 a r. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob 16. — V Majšperku je podlegel dolgi mučni bolezni general-štabni kapetan češkoslovaške armade v pokoju ter solastnik in ravnatelj tamoš-nje tovarne stroji! g. Karel K u b r i c h t. Pokopali ga bodo jutri ob 15. v Majšperku — V Ljubljani je preminil g. Viktor N i e-f e r g a 11. Njegov pogreb bo jutri ob 10. — Pokojnim biag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3, priredi v sredo 20. t. m. društveni sestanek s predavanjem univ. profesorja Inž. Bonclja o Mihajlu Pupinu. Začetek ob pol 21. Gostje dobrodošli. ♦ Rezultat natečaja za Idejno osnovo uradnega poslopja OUZD v Osijeku. Razsodišče omenjenega natečaja je končalo delo in podelilo nagrado v znesku 25.000 Din projektantu pod geslom M. S. O. Inž. arch. Iblerju Dragu, nagrado v znesku 20.000 Din projektantoma pod geslom 777 inž. arch. Auerju in inž. arch. Vrkljanu Zvonimdru in nagrado v znesku 17.000 Diu projektantoma pod geslom O arch. Kuzla-riču Mladenu in inž. arch. Gombošu Stje-panu. Nadalje je razsodišče predlagalo v odkup za 9000 Din projekt pod geslom 7,000.000 in po 6000 Din projekte pod gesli Klasije, Ave, in OUO/II. Odkup teh projektov se bo izvršil, če bodo njihovi projektanti pristali na prodajo. ♦ Neresnične vesti. Glede na poročila nekaterih listov, da se je na gostilničar-skem kongresu v Zagrebu zahtevala ustanovitev posebnih gostilničarskih zbornic, sporočamo, da se čudimo taki objavi, ker predlog sploh ni prišel do glasovanja. Našo izjavo potrjuje že sama resolucija, ki zbornic sploh ne omenja. Zveza »druženj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani. ♦ Varaždlnci in grška revolucija. Ves svet je z velikim ■animanjem spremljal potek revolucije v Grški in so bile ponekod simpatije razdeljene na pristaše vlade in Venizelosa. Posebno zanimanje za grško revolucijo je bilo tudi v Varaždinu, a so Varaždincl vsi od prvega do sadnjega »drukall« sa Kondilisa, ne baš zaradi tega, ker je Venizelos nasprotnik balkanskega sporazuma, temveč zato, ker so vsi želeli, da bi prišlo čimveč beguncev — če le mogoče naravnost v Varaždln, da bi tam nadomestili avstrijske hltlerjevce, ki so dali toliko zaslužiti, da jih še sedaj vse mesto zelo pogreša. ♦ Zaključek velike etavke. V preoblju-denem Hrvatskem Zagorju je Oroslavlje središče tekstilne Industrije. Tam so tri velika podjetja, v katerih Ima veliko število delavcev sicer zelo skromen, a vendar silno zaželen zasiužek. V tovarni »Presli-ca« je pred nekaj dnevi izbruhnila stavka, ker letos za božič stalni delavci niso dobili običajne nagrade, ki je znašala nekaj preko 100 Din. Po posredovanju oblasti in Delavske zbornice je ta spor sedaj poravnan in so v ponedeljek vsi delavci 6pet začeli z delom. Pogodili so se tako, da bodo namesto male denarne nagrade dobivali ob koncu leta nekaj blaga v vrednosti 137 Din. * Izaruhil je in zonet našel 37.000 Din. Blagajnik državne Hipotekam« banke v Beogradu. Života Mirkovič. je ob zaključku blagajne s strankami opazil, da mu manjka točno 37.000 Din. Iskal je m ;6kal, toda ogromnega zneska n; bilo nikjer in tudi pomote ni mogel najti. Naposled mu ni kazalo drugega. ko da je primanjkljaj naznanil bančnemu vodstvu. Vodstvo, ki je imelo zsunanie v biagajnikovo poštenost, ni izvajalo drug:h posledic, ali denar se ie morol nadoknaditi. Zbral? so nekaj blaga inikovi uradniški tovariši, neka i na =»; ie imosodil in tako pokril primati ikljaj Toda. ker je še vedno iskal, ie naposled prišel na dejstvo. da je litega dne feritni s]u ko i e M:'"kovič stvar n**nfln>'l policiji, ie •Tovanov'6 neka* še bi hI. potem na r>r? znal. r'a s? ie pridrži prwč »n.* sek in da hrani derm v han^i kleti Tamkaj «0 potem v rpflTl?" dofi'1? cVrit rarr»J med dr vrni im v niem točno 37.000 Din Tskn ie blagajn-k M?rVovič prišel most do izgubljenega denarja sluga Andreievič pa v solili preiskovalni zapor. " Bivši »Anierikanee« n«?e pri*u»h »iua. Pred dolgom leti te je iz Bilolja izselil v Ameruko Toma Naumovič. živel je dalje časa v Filadelfiji m se leta 1916. oženil tamkaj s Cehmjo Ano Kuskovo. Leto dni po poroki si jima je rodil sin, ki sta ga po češko imenovalo Jana. Zakon je b:i vsaj navidezno prav srečen. Toda leta 1920. je Nau-movvča iznenada prijeila želja, da se vrne v domovino. 2eni je dejal, da pojde v Bi-tolj sam, a ko pripravi vse potrebno, pride za njim tudi žena 7, otrokom. Tako je odpotoval in odtlej ni dobila žeua več glasu o njem. Ker se sama ni tnogla preživljati v Ameriki, se je vrnila v svojo češko domovino in je odslej neprestano poizvedovala za svojim možem. Naumovič je med tem v Bitoliu odprl gostilno in izpremenil svoj priimek, tako da se sedaj imenuje šečer-djijevič, ker je bil njegov oče »šečerdjiie« (.slaščičar). Za ženo in otroka se pa ni zmeni prav nič. Toda v tem je dorastel Jan. ki ima sedaj že 18 let. in je, ko skd Češke oblasti poz i vedele za bivališče njegovega očeta, te dn; prispel v Bitolj in iznenoda stopil pred očeta v njegov gostilnici »Kan-tariu«. Toda oče ga noče spoznati in celo trdi. da ni bil nikdar oženjen. da«»i mu sin dokazuje nasprotno s poročnim listom in drugimi dokazili, tudi s! kn otrokom. Ljudje so si podobni, nravi Toma. pa se je kdo drug izdajal zanj. Ali sin ne popušča. Nastanil ee je v Bit^lju in iziavlja. da se ne ho genil od tod. dokler ga oče ne prizna. Kakor vse kaže. bo končno besedo moralo izreči sodišče. Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Danes velika premiera senzacionalnega velefilma Srce kapetana Sama Film lepote morja, ljubezni, sreče. Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. Vstopnina Din 4.50 in 6.50. * Ciganska bre«srčnost. Cigana Branko in Mladen Jovanovič, ki se bavita 6 konjsko kupčijo, sta se morala pred sodiščem v Ru-mi zagovarjati zaradi pregreska, ki kaže vso njuno cigansko brezsrčnost. Posestnik Zehntner v Rumi je namreč imel starejšega konja, ki sta ga cigana na vsak način hotela kupiti od njega, da bi ga prodala nekemu mesarju, ki z zmletim konjskim mesom krmi prašiče. Ker pa Zehntner konja ni hotel prodati, sta ponoči vdrla skrivaj v njegov hlev io konju iztrgala jezik. Ko je gospodar Zfjutraj videl, kaj se je zgodilo konju, ea je seveda moral takoj ubiti. Nazna-flil pa je stvar oblastim, ki so kmalu prišle na sled zločincem«. Na sodišču sta sicer trdovratno tajila, toda priče so dokazale, da je dejanski krivec Branko, katerega je sodišče obsodil na tri mesece zapora, dočim pa je Mlad ena oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Beograjsko društvo za varstvo živali in rastlinja je prosilo r umsko sodišče za prepis sodnih spisov in razsodbe v tej razpravi, da jib bo imelo v svojem arhivu. CIMEAN Vzemi Jožek >CIMEAN< prav vsaki dan! ♦ Na poti na gostijo sta bila obstreljena. Te dni so imeli gostijo pri posestniku Mesariču Simonu v Stopnem. Ženil se je domači sin. Po stari navadi so prišli fantje na prežo. Tako se je napotilo iz Sesterž več fantov na pot, ki jih je vodila ob gozdu mimo hiše posestnika Ferčiča Jurija v Sesteržah. Ko so bili fantje blizu hiše, je v gozdu nekdo trikrat ustrelil Lz lovske puš&e in že sta se zgrudila vsa v krvi na tla posestnikova sinova Doberšek Leopold in Grmek Maks. Hudo ranjena poškodovanca so prepeljald v ptujsko bolnišnico. Napadalec je bil neki posestnikov sin iz Trnovcev, ki goji nasproti fantom iz Sesterž že staro sovraštvo. Orožniki so fanta ovadili sodišču. šivalni stroji kolesa, otroški vozički, glasbila pohištvo in še dosti drugih rabljenih predmetov, ki odgovarjajo večkrat novim, a so zato zelo poceni naprodaj pri »PROMET" nasproti križevniške cerkve. ♦ Surovost na vasi. Ponekod na deželi se je med našim kmečkim ljudstvom v novejšem času razpasla grda navada, da posamezni mladii ljudje, ki se jim pa dajo včasih zavesti v takšno reč tudi odrasli, resnejši gospodarji, poravnavajo svoje umišljene medsebojne račune ter dajejo duška svoji maščevalnosti s tem, da ponoči napadajo ljudi, ko mirno spe v svojih stanovanjih Tako nam poročajo z Javor ja pod LJubljano, da so v petek neki po balini. ki so jim orožniki že na sledu, okrog polnoči pričeli metati kamenje skozi zaprta okna hiše posestnika in lovskega čuvaja Jerneja Jančarja r sobo, kjer sta spala gospodar in gospodinja, in Je kamen padel tudi prav na posteljo. Gospodar se je nočnih napadalcev otresel s tem. da jih je razgnal V nedeljo pa bo malopridneži napadli njegovega 231etnega 6i-na Tomaža, ko se je vračal iz cerkve, in ga začeli pretepati in obmetavati s kamenjem. Za podivjanost, ki ji je brez dvoma vzrok slaba vzgoja, bodo krivci gotovo prejeli svoje plačilo. ♦ Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti. tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki. da naj-verHa razbuHenja. ki imajo svoi vzrok v slabi prebavi' tako-? preberemo Slovit' zrlravpild priznavajo, da učinkuje »Fm.PT •To=/>fovqOj Mirjano« in Devova a-Mjesečino«, brezhibna je bila Ravnikova komplicirana »Kam si šia, mladost ti moja«, prav tako tudi Adamičeva »Regiment po cesti gre«, tema z zelo posrečenimi 8 variacijami. Koncert, ki je bil žalibog le erednje obiskan, je nudil lep umetniški užitek. Pevce in občinstvo pa je motila godba iz sosednje kinodvorane, zato bi bilo prihodnjič priporočljivo, da bi postavili oder na nasprotni strani male dvorane. Septet bratov živkov je zelo razveseljiv pojav v našem pevskem življenju in bo kljub svoji visoki stopnji gotovo še znatno napredoval in obogatil našo pevsko kulturo. — R. P- e_ Lepa zmaga celjskih šahistov. Pred meseci je gostoval Celjski šahovski klub v čakovcu in premagal v medmestni tekmi tamkajšnje šahiste v razmerju 6:2. V nedeljo je bila v hotelu »Evropi« v Celju revanžna medmestna tekma med Celjem ln Cakovcem. Ker je bilo pet glavnih celjskih šahistov odsotnih, si je klub pomagal z drugimi svojimi igralci in si zopet priboril iepo zmago v razmerju 5 tn pol proti 2 fn po1.. Podrobni rezultati: inž. Sajovic (C) : .Halasz (č) 1:0, Cijan : Berače Pe- terman : Legenstein 0:1, mag. ph. Hočevar : Nothig 1:0. Grašer : Romeš 1:0, Dobrajc : Pintač 1:0, VI. Diehl : Madjarič ©:1, Kocmur : Goricaj 1:0. e— Umrla .ie v soboto popoldne v Celju ('Mariborska cesta 7) v 87. letu starosti siasebnica ga. Ana Rodetova rojena Liko-vičeva. mati tiska rnarjev gg. Adolfa in Antona Rodeta v Celju. Blagopokojnico so položili včeraj popoldne ob veliki udeležbi občinstva na okoliškem pokopališču k večnemu počitku. — V nedeljo je umrl v Celju (Slomškov trg 5) v visoki starosti 89 tet mestni ubožec Ignac K od rune. e— Nabavite si srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 14.15, 16.15, 38.30 in 20.45 ter iutri ob 16.S0 in 20.30 Evočna opereta »Poljska kri« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Nove nastavitve pri MP. V Službo mestnih podjetij sta sprejeta diplomirani eksportni akademik g. Koštomaj in g. Rudolf Lorger. a— Bolgarska razstava t Študijski Imjfžnici ostane odprta do konca tega tedna t_ j. do vključno 23. t. m. Ogledate ?! jo lahko vsak dan med uradnimi urami. a— Mariborski slikarji razstavljajo v Celju. Člani tukajšnje »Braarie« bodo imeli svojo razstavo v Celju, ki se otvori v nedeljo dne 24. t. m. v mali dvorani Celjskega dc ta. Nastopijo tudi z nekaterimi novimi Jeii. r— Za mariborski spomenik kralju Uedinitelju so darovali po 250 Din: Mr. Vidmar, P. AJbanežo, Fr. Mfnafik, Fr. VaupoL, C. Maver. V. Savost in M. Kčnig. Gasilske čete: Kamnica pri Mariboru 50, Pob rež jo 100, Hordek »0. Pekre 174.50, Murska Sobota 103, Porova 50, Okoslav-«*i 70 Din. a— Duhovna proslava, ki jo je priredila na pravoslavno nedeljo 17. t. m. v dvorani tukajšnjega kina Apolo mariborska pravoslavna občina, je odJIČno uspela. Obisk od strani pravoslavnih vernikov, pa tudi drugih, je bil tolik, da je bila dvorana nabito polna. V središču duhovne proslave je bil globoko zajet govor prote Trbojeviča, ki je v pesniško izbranih be-pedah obrazložil pomen takozvane pravoslavne nedelje, ki se v pravoslavni cerkvi proslavlja kot spomin na dolgoletne borbe vernikov za češčenje ikone. a— Protituberkulozna liga v Mariboru si je na svojem občnem zboru izvolila na-fledn^i n-ovi upravni odbor: upok. sreski načelnik dr. Tpavic, predsednik, dr. I. Jan-f ič, prvi podpredsednik, šolski upravitelj Alt drugi podpredsednik, tajnik Ravter biagajnik Kasper, blagajnik I'I. Stenovec A. Kukovčeva, dr. Tominšek, msgr. Umek, dr. Korenčan, dr. Jurečko, dr. Novak, dr. Vrtovec, R. Rehar, dr. Vari, V. Grčar, •Meglič, Miohorko, dr. Dernovšek, Perme, Milica Grčar, odborniki. a— mariborski krojači so imeli r nedeljo popoldne pri Gambrinu svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik Fronjo Rei-cher. Poročala sta tajnik Martin Pravdič in blagajnik Franjo Zidarič. Organizacija mariborskih krojačev šteje 200 članov, 179 pomočnikov in pomočnic, 158 vajencev in vajenk. Dohodki so znašali 19.670.20, izdatki pa 18.570.25 Din. Proračun za 1935. izkazuje Din 16.800 dohodkov in ravno toliko izdatkov. Na občnem zboru se je govorilo tudi o šušmarstvu. Pri zboru so bili tudi mestni obrtni referent dr. Senkovič, nadzornik J. Založnik tn g. j. Novak kot zastopnik okrožnega odbora. a— Zaradi velikega dovoza manjvrednih južnih vin Je naše vinogradništvo v največji opasnosti. Vsak vinogradnik naj pride 24. t. m. ob 10. na veliko kmetijsko zborovanje, ki se bo vršilo v Mariboru a— Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so včeraj v Mariboru: v Delavski ulici 56 cestar Jožef Marko, star 67 let, v splošni bolnišnici 781etna zasebnica Lucija Prešeren, v Vrbanovl ulici 191etni učenec 4. razreda osnovne Sole Franc Duh star 12 let. žalujočim iskreno sožalje! a— Trije gostje bodo ^nastopili v »Hoff-rnannovib pripovedkah«, ki se bodo v kratkem uprizorile v tukajšnjem gledališču, in sicer: odlična koncertna ih operna pev- ka Alfreda Herzogova, članica bivše mariborske opere, Vida Žamejič-Kovdčeva in Fran Neralič. Ostale partije pojo Udovi-čeva, čepičeva, Sancln, P. Kovič, Gorin-šek, Skrbinšek, Medven, Košič, Verdonik Blaž in Harastovič. u— šušmarstvo tudi v zidarski stroki. V nedeljo dopoldne 60 imeli pri Bmeršiču zidarski mojstri, organizirani v tukajšnjem ZdTuženju zidarskih mojstrov, svoj re>dni občni zbor. Ireečne so bile številne pritožbe proti šušmarstvu v zidarski stroki in poudarjala se je potreba strožje kontrole. Občni zbor je otvoril predsednik Združenja Vinko Lašič. Navzočni so bili tudi mestni obrtni referent dr. Senkovič, obrtno zadružni nadzornik Ignacij Založnik in tajnik J. Novak za zborndoo za TOi. Združenje obsega območje bivše mariborske oblasti in šteje 63 mojstrov, 144 pomočnikov in 30 vajencev. Dohodki znašajo 12.835.15 Din izdatki 12.680.75 Din. Proračun za 1935. izkazuje 12.000 Din. Volitev letos ni bilo. Občni zbor je pozdravil v imenu mestne občine dr. M. Senkovič. a— V Studencih je imelo v nedeljo ta-mošnje kolesarsko društvo svoj redni občni zbor pri »Beli zastavi«. Društvo obstoja leto dni in se lahko ponaša z zglednim društvenim in nacionalnim delovanjem. Tajniško poročilo jt podal Ivan Kuhar. Pri volitvah so bili izvoljeni: Srečko Fer-lič, predsednik, Ivan Toplak, tajnik, Ivan Baumkirchner, blagajnik. Iz življenja na dežel? Iz Kranja r— Odisejada dveh kranjskih dijakov. Te dni so privedli orožniki nazaj v Kranj 9. t. m. pobegla četrtcšolca tukajšnje gimnazije. Skoro teden dni sta blodila peš po svetu in niti dobro oblečena nista bila. Nameravala sta priti do Sušaka in potem z ladjo daleč po svetu, kakor je to zapisano v raznih storijah. Včasi sta prenočevala kar pod milim nebom. Vsa obupana so nazadnje prijeli orožniki in ju odvedli v Kranj. V Kranj pa je na podoben način pribežal sin nekega kapetana iz Med-muria. Z Jesenic 8— Ustanovni občni zbor podružnice Kola jugoslovenskih sester se je vršil 10. tega meseca pod predsedstvom poverjenice ge. Matilde Mušičeve. Prisotnih je bilo lepo število žen in deklet. Poverjenica je Zdenka Zikova — gost naše opere Radostno, z neskončnim aplavzom pozdravljena je Zdenka Zikova po dolgih letih v nedeljo zvečer kot ljuba in nepozabna nekdanja članica naše opere stopila zopet pred naše občinstvo, — sedaj, žaL, le kot dobrodošel, ljubezniv gost. Veselili smo se njene obljubljene Marinke v Prodani nevesti, ki ji je prav ona na Dunaju pripomogla do tako ogromnega uspeha. Na našo opero pa se je kakor mflra vlegla grda hripa ter tlači in mori naše najboljše pevce. Ni prizanesla menda nikomur. Umakniti se mu je morala tudi »Prodana nevesta« in namesto nje smo slišali »Tosco« z Marčecam (Cavaradossi). Zikovo (Tosca), v Primožičem (Scarpia), z Be-tettom (cerkovnik) in z Jankom (Ange-lotti). Izmed teh pa je bil celo g. Betetto le napol zdrav. Najboljše bi bilo, ako bi opero za teden ali dva zaprli, da izgine iz nie tudi ta nepovabljeni gost. Zdenka Zikova je vsa in cela ista, kakor je živela v našem spominu: zavidno mlada, bleščeča zdravja in lepote, kot To-sca ponosna, strastna Rimljanka, ki v blesteči igri in samopozabnosti umetniški doživlja in prikazuje vse etape srvojega burnega romana, od ekstatičnih ljubezenskih spevov, od vroče molitve do skoka v brez-dno, in to v taki igralski in pevski povezanosti, tako skladno in prepričevalno, kakor more le velika, prvovrstna umetnica Dragocene njene toalete so pa še pod-črtavale in poglabljale njeno nepozabno ustvarjeno Tosco. Da ae ji publika do sita kar ni mogla naploskati, je samo po sebi razumljivo. Prav rad zapišem, da se je ob Zikovi tudd g. Marčec kar razcvetel in ga Je občinstvo odlikovalo z odobravanjem celo na odprti »cent G. Primožič je še vedno prepričan, da je Golarjev prevod za nič. Ni pa tega mnenja ravnatelj konservatorija, najodličnejši naš pevec g. Betteto, ki je kot gost, d asi bolan, pel odlično in po naše cerkovnika. •—č. Delavski koncertni večer Letošnji tretji, v celoti že trideseti delavski prosvetni večer se je vršil v soboto zvečer v dvorani Delavske zbornice. Nastopili so moški in mešani zbori pevskih društev »Svoboda« iz Dobrunj, Zaloga, Ljubljane, dalje pevsrtci zbor »Cankarja« in septet natakarjev. Začetno in zaključno točko pa so zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom agilnega in požrtvovalnega pevovodje Krista Perka. Vmes so bile recitacije Spored koncerta je obsegal skoraj 20 točk, ki so se zaradi strumne organizacije vrstile skoroda brez presledka tako, da je bil vzlic dolžini sporeda končan Se pred 10. zvečer. Na sporedu so bili jugoslovenski skladatelji Ipavec, Adamič, Zaje, Jereb. Mirk, Dev, Ferjančič, Pavčič, Sta-huljak, Gotovac, Krnic in komponist delavskih buiaic jja gssei, Sclieu. Eteio, ki ga v pozdravnem govoru nazdravila Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. VcL kraljici Mariji ter se spomnila pokojnega velikega kralja. Število članic znaša 120 in je upanje, da se bo še podvojilo. Delegatki ga dr. Hrašovčeva in ge. Fakinova iz Ljubljane sta očrtali pomen in smoter društva. V odbor so bile izvoljene naslednje ge. in gdč.: inž. Peruzzijeva Vida, predsednica; Mušičeva Matilda, prva podpredsednica; Vohinčeva Darinka, druga podpredsednica: Peršičeva Marija, prva tatnica: Cebuljeva Anica, druga tajnica; Mesarjeva Marija, prva blagajničarka; Šlibarjeva Eleonora, druga blagajničarka; Zalo kar jeva Tončka, tretja blagajničarka; Pogačniko-va Julči. gospodarica; Rostoharjeva Marija, gospodarica; odbornice: dr. Marčičeva Justina, Pibrovčeva Ema, Majerjeva Ivana. Slokasova Hela, Čopova Kati, Sitarjev« Elizabeta Oražmova Marija, Potratova Vida. Pristovova Hilda, Pavbnova Zora m Tancarjeva Marija; nadzorstveni odbor: dr. Obersnelova, predsednica: dr. Vovko-va, prva podpredsednica; dr. Kogojeva druga podpredesdnica. Pristopite k društvu Iz Trbovelj t— Zasavska podružnica SLD je imela v nedeljo redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik direktor g. inž. Loskot, ki se je v uvodu spomnil velikega kralja in naglasi! vdanost vseh lovecv mlademu kralju Petru II. Nato je v krepkih obrisih podal poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu. Najbolj je zanimal lovce novi lovski zakon, ki se namerava v kratkem uveljaviti. Tajnik učitelj g. Suligoj je poročal, da je podružnica lani živahno delovala. Podružnica šteje 353 članov, od teh 99 lovskih čuvajev. Priporočal je novo knjigo »Naš lov«. Ta knjiga bo dobro služila zlasti lovskim čuvajem. Blagajniško poročilo je podal g. M^I^r iz Zagorja. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v odbor dr. Matjo iz Radeč Burnik iz Litije, Premerstein iz Radeč, za revizorja Plesko-vič iz Laškega in Radej iz Trbovelj, za podružnična zaupnika pa Knaflič iz Smart-nega in Adamič iz Laškega. Zaradi prezaposlenosti je odložil podpredsedniško mesto g. dr. Roš, kar je vzela skupščina z obžalovanjem na znanje. Izrekla se mu je iskrena zahvala za njegovo delo v prid lovstva. Zastopnik osrednjega društva gospod Zupan iz Ljubljane je poročal o prizadevanju osrednjega odbora za novi lovski zakon in o vprašanju zavarovanja organiziranih lovcev za primere smrti ali nezgode. Napravljen je načrt in bi po tem načrtu prejel vsak organiziran lovec za primer smrti 10.000 Din, za primer invalidnosti pa 15.000 Din. Prispevke za to zavarovanje bi plačeval osrednji odbor iz članarine. Občnemu zboru je sledilo predavanje g. Zupana o novem lovskem zakonu. Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v sredo m četrtek ob 20. film »Kadar žena ljubi«. Dodatek Paramountov tednik. je izvršil pevovodja, Je res ogromno. Z neizšolanim materialom, ki je mestoma prav zelo krhek, je študij resnega glasbenega programa izredno težak, Če ne kar brezupen. Pevovodja je opravil to delo z očitnim potrpljenjem in vztrajnostjo, ki Je bila dobro nagrajena Zaupanje, ki ga vidno gojijo pevski zbori »Svobode« do njega, mu je lahko najboljše zagotovilo, da je njegovo delo smotrno in da najde odziva med sodelavci. Dvorana je bila do kraja zasedena s publiko, ki je z vzornim zanimanjem sledila vsem izvedenim točkam. Ako bi naša stalna in nestalna koncertna publika znala s tako vnemo in sožitjem sprejemati koncertne produkcije, kakor je bilo videti v soboto v Delavski zbornici, bi naše koncertno življenje gotovo znatno oSivelo. I* Al* Š. K beležki o Horatijevi dratisofletnici. ki smo jo priobčili minle dni v »Jutru«, nam sporoča g. Josip S u e h y, da 6e že dolga leta bavi s Horatijevo poezijo. Prevedel je v slovenščino skoraj vsega Horatija, tako tudi pesmi, ki jih ne najdeš v običajnih šolskih izdajah. Prevod je dobeseden, v ritmični prozi. G. Suchv meni, da bi bilo dobro, če bi se v zvezi z rimskim kongresom hora-tiologov, o katerem smo poročali, sestali naši raziskovalci, prevajalci in častilci nesmrtnega poela ter poskrbeli, da bi bili tudi Jugosloveni zastopani na tem kongresu. Nedvomno je Horatij vplival na starejšo jugoslovensko poezijo. Vzpodbudno delovanje. Najnovejši »Srp-ski književni glasnik« poroča, da si je neka skupina beograjskega PEN-kluba zastavila nalogo, obiskati vsak mesec kateri večji kraj v deželi. Decembra so obiskali Osijek, januarja Sabac. marca Valjevo in Užice. »Beograd pred 200 leti« obravnava zgodovinska študija dr. Dušana Popoviča, ki je izšla v založbi Geze Kohna v Beogradu. »Češke slovo« • slovenskem prevodu Olbrachta »Hajduka Nikole Šuhaja«. V kulturni rubriki »Češkega slova«, enega najboljših praških dnevnikov, (kulturno rubriko urejuje odlični pesnik Josef Hora) je izšlo poročilo o slovenskem prevodu znamenitega Olbrachtovega romana, ki ga je pravkar izdala Tiskovna zadruga. Poročilo je spisal V. C e j c h a n. Pisec opozarja na tesne stike, ki vežejo oba prevajalca (B. Borka in dr. Otona Berkopca) s češko kulturo in pravi: »Prevajalcema je uspelo doseči popolno enotnost; zlasti sta nenavadno srečno podala tudi najtežavnejša mesta izvirnika, tako da je bil povsem ohranjen avtorjev svojski slog. Prevod je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani kar v luksuzni opremi inž. Dom. Serajnika; tako opremo je dobil izmed dosedanjih prevodov samo nemški.« Ob koncu izraža g. Cejchan, ki se živo zanima za našo literaturo, svoje veselje, da je Olbrachtova mojstrovina izšla v obeh književnih jezikih Jugoslavije. _ Naj v zvezi z Olbrachtovim »heroičnim epom Podkarpatske Rusije« zabeležimo ie to. da je avtor pravkar prejel književno nagrado ugledne založbe »Melantrich« v Praei za svojo novo obsežno knjigo o Podkarpatski Rusiji, ki bo izšla v začetku aprila pri »Me-lantrichu« z naslovom: »Hory a staleti« (Gore in stoletja). »Saldov zapisnik«, ena najoriginalnejših čeških revij, ki jo polni od prve do zadnje strani s kar dragoceno vsebino en sam avtor, — največji češki literarni kritik F. X. Salda, priobčuje v pravkar izišli številki: Članek »Nekaj o ljudski literarni umetnosti«, v katerem se bavi s problemom tako zvane ljudske knjige in njenega mesta v literaturi. Salda odklanja ljudsko knjigo kot posebno slovstveno zvrst in pravi, da naj se pot do dobre umetnosti vsem ljudem, intelektualcem enako kot veleinest-janom. neprestano pripravlja, rahlja in popravlja. Prav zaradi tega ima šola tem večje naloge za vzgojo Čitateljev, ki bodo lahko brali dobro literaturo. Nasproti delitvi književnosti v >visoko« in »ljudsko« poudarja Salda samo eno književnost, ki bo vsem dostopna. Toda do nje se morajo po-vzpeti čitatelji, nikakor pa naj se književnost ne ponižuje na najpovprečnejšo nižino slabih in površnih čitateljev. — V posebnem članku obravnava Salda nekatere nove češke romane, med njimi Knapovega »Tujca«, o katerem je takoj ob izidu poročalo tudi »Jutro«. V članku »Ceštvo in Evropa« se češki kritik bavi s temeljnimi vprašanji češke kulturne usmerjenosti in nje odnosa nasproti zapadu. — Zaključuje se kritični pregled najnovejše češke proze. Polemike in nekatere beležke dajejo tej številki posebno mikavnost. »Salduv Zapisnik« izdajata založništvi »Melantricht in 0. Girgal v Pragi. (—o). Ali je to »nor bodoče kulture«? Tistim, ki vidijo v sovjetsko-ruski kulturi nekak vzor bodoče kulture, deli odločne lekcije češki kritik F. X. Salda v polemiki z Bog. Mathesijem v novem zvezku zgoraj omenjenega »Zapisnika«. Beseda levičarsko usmerjenega, a kritičnega in duhovno svobodnega Salde bo tem bolj zadela v živo. Kako je torej 6 kulturno svobodo v Rusiji? Salda piše: »Prav te dni je opozoril Josel Hora v neki beležki v literarnem delu »Češkega slova«, da je bilo v ruskem prevodu Olbrachtovega »Hajduka Nikole Suhaja« izpuščenih nekaj vrstic samo zaradi tega, ker se tam pojavlja beseda Bog, kajpak brez vsakršnega filozofskega dokazovanja božjega obstoja, brez filozofskega stavka o postu-latu Boga. Samo beseda Bog, kajti že z njo bi se kompromitiral privajalec... Ali nesvoboda sploh še lahko gre dalje? Ta primer je do smesnosti spačen, toda prav zaradi tega značilen. Po takih malenkostih spoznaš človeka. Razumite me. prosim: ne mislim, da bi bil lahko Bog »užaljen« zaradi tega ali podobnega duševnega siromaštva, take ali podobne omejenosti, niti ne menim, da naj mu bom jaz ali kdo drug zaščitnik in branilec, ne verujem, da je to bogokletstvo — moji predstavi o božanstvu je docela tuje takole zamorsko an-tropomorfiziranje. Ne, ta primer ni nič drugega nego neumnost, čista, pristna, gola neumnost, ki izdaja žalostno zasužnjenega, zamračenega in vsaki svobodi nasprotnega duha. Literature, poezije, umetnosti ni brez svobode. Toda kakšna svoboda je to. če ne smeš napisati besede iz treh črk. Lahko da prepovedo še rabo nekaterih črk, kaiti človeška malodušnost je brezdanja in v nekaterih dobah in deželah je omejenost v tesni zvezi z blaznostjo .. Nadalje pravi F. X. Salda: »Nasproti nekritičnemu stališču naših sovjetnikov in neštetih snobov, ki jih opičje posnemajo in ki mislijo, da rešijo vprašanje, kaj je treba storiti danes, če gredo za mesec dni na Rusko in tam povohajo vse te dnjeprostroje in kuzneckoslroje in kaj vem kakšne hudiče še in kakšne ma-šine, naglašam češko stališče, stališče češkega razuma in Češkega izkustva.« — Tako pravi Salda, katerega pač ne bo nihče mogel osumiti, da ima kakršnekoli simpatije do fašizma. Tako trezno govori samo kritičen duh, ki se ne boji misliti in ki se zaveda obveznosti zdrave mislil (—o) »Rnski Arhiv« je nedvomno najreprezen-tativnejši časopis, kar jih ruska emigracija izdaja na neruskem jeziku. Pravkar mi je ljubeznivo uredništvo poslalo najnovejši (30.-31.) zvezek, ki na 288. okusno natisnjenih, z ilustriranimi prilogami opremljenih straneh prinaša mnogo izredno zanimivega gradiva. Dobršen del teh razprav in člankov se tiče ruskega kulturnega in posebej še literarnega življenja. Tako zlasti omenjam Evgenija Z a m j a t i n a spomine na pesnika Aleksandra A. Bloka, članek A. Re-mizova o Cehovu, nadaljevanje in konec prodorne literarno - filozofske razDrave prof. Iv. L a p š i n a »Gogoljeva estetika« in zadnji del razprave E. A. L j a c k e g a »Tolstoj i pri roda«. V globino estetskih analiz nas vodi razprava Aleksandra Prokopen-k a »Biologija lirskog principa (Ogled o lir-skom osečanju sveta.«) Znani emigrantsko- ruski kritik Mark S1 o n j i m je prispeval članek »Novi putevi sovjetske književnosti«, ki »e objektivno, vendar pa kritično (ne tako servilno, kakor nekatere naše literarne revije, ki so kar zaslepljene od posameznih ruskih pojavov) bavi z vseruskim pisateljskim kongresom v Moskvi. O slikarju V. A. Sjerovu obsežno razpravlja Nikola J e 1 e -n j e v, dr. Aleksije J e i a č i č pa piše o kritiku N. K. Mihajlovskim (1842—1904). O ruski »skaski« v sodobnosti razpravlja K. Meljnikova - 1'apouškova. K. Postni-kov pa piše o prednjih stražah ruske znanosti v arktičnih pokrajinah. Omeniti je še I. Goluba članek o satiriku Saltvko-vu - Ščedrinu. Ostali del tega obilnega zvezka zavzemajo članki, ki se tičejo gospodarskih, političnih in socialnih problemov današnje Rusije. V časopisu prihaja do izraza kritična miselnost narodni tradiciji zveste, a socialno usmerjene ruske inteligence, ki ne zavisi ne od temne mentalitete izumirajočih reakcionarjev in ne od enostranskega fanatizma današnjih diktatorjev v Rusiji. »Ruski Arhiv« izdaja »Zemgor« v Beogradu. Posamezni dvojni zvezek stane 35 Din. (—o). Današnji kulturi Grfije posveča več zanimivih strani najnovejši zvezek »Srpskega književnega glasnika«. Bogdan Radica je prispeval esej »Duša Grška« in prevode nekaterih pesmi Koste Varnalisa in Koste Uranisa ter proze A. Papadiamandisa. Izmed ostale vsebine opozarjamo na članke dr. J. Gjorgjeviča »Teorija rase« in Pers Slijepčeviča »Gorski Vijenac i pozornica«. Leposlovje zastopa Nikola Trajkovič s sliko iz beograjske vsakdanjosti »Pred ,Mo-skvom«. Znaten del številke zavzema jo pregledi s poročili o raznih pojavih in novih knjigah. Med beležkami je Potokarjev referat o novi knjigi M. Javoraika. Drobne vesti ii Prage. Nedeljski »N&rod-ni Listi« so posvetili leposlovno prilogo jugoslovenski literaturi (v zvezi i razstavo naše knjige v Pragi). Prinašajo novelo Ver-ke Skurla Ilijič »Djevičanstvo« v prevodu ge. Anne Urbanove, Dragiše Vasica prozo »Padel je s stavbe« v prevodu Jirine Karasovc in Cvetka Golarja pesem »Gospa sveta« v prepev Fr. Hrbka. — Krog slovanskih pisateljev in pisateljic se je ustanovil v Pragi pod okriljem Enote slovanskih žena. — Dne 20. t. m. predava v Slovanskem institutu dr. Boliuš Vvbiral o knjižnicah in knjižničarstvu v Jugoslaviji. — Naš praški poslanik dr. P. Grisogono je v prostorih praške osrednje knjižnice predaval o predmetu: »Jugosloveni na razpotju med Vzhodom in Zapadonis. _ Miroslava Feldmana komedijo »Profesor Žič« ie pravkar uprizorilo praško Mestno gledališče. To je ie drugi komad istega avtorja v tem gledališču. Richard Voss v slovenskem prevodu Skoraj neopazno je izšel pri nas prevod Vossove knjige »Dva človeka«. Skoda. Saj zasluži po svoji vsebini precej več uvaieva-nja. Med Nemci sta Vossova »Dva človeka« še vedno ena izmed najbolj čitanih knjig. Doslej je izšla v nakladi 700.000 izvodov, kar tudi pri Nemcih nekaj pomeni. Prevedena je skoraj v vse važnejše evropske jezike — tudi Hrvati so jo dobili lani ali predlanskim — in filmana je tndi Se. Kaj je njena glavna odlika? Prijetna vsebina, združena s prijetnim slogom. Vom je znan stilist in hkratu pisatelj, ki zna pisati tako, da ga bere z enakim užitkom preprost človek in intelektualec. Motiv knjige ni nov. Problem netrteiena ljubezni med mladim plemičem, ki gre zaradi matere v samostan, in lepim dekletom, je snov, ki bi utegnila zavesti povprečnega pisatelja v banalnost. Voss pa ni tak. Tudi na najnevarnejših mestih ee zna spretno ogniti osladnosti. Prav zato je nastala iz te knjige visoka pesem žive, močne ljubezni. , ^ Se nekaj moramo Vossu priznati. Da zna čudovito lepo opisovati prirodo. Njegovo slikanje tirolskih pokrajin, ki so marsikje podobne skrajnemu koncu naše Gorenjske, nam izdaja slikarja, kakršnih poznamo malo. Prevod Borisa Rihteršiča je lep in se gladbo bere. dasi je včasih težavno izraziti z adekvatnimi besedami pestrost Vosso-vih opisov. Vidi se, da se je prevajalee potrudit da je ohranil pestrost in izcizelira-nost originala. Knjiga, ki obsega 368 6trani, je lepo opremljena. Opremo je oskrbel nai priznani strokovniak na tem področju, inž. arh. Domicijan Serajnik. Zlasti fe prikupen format knjige. Roman »Dva človeka« bo nedvomno vsaki knjižnici v okras, P. Kulturni pregled Iz glasbene kronike Gospodarstvo Zahteve jugoslovenskih vinogradnikov V soboto se je vršil v Vršcu, središču banatskega vinogradništva, IV. kongres jugoslovenskih vinogradnikov in sadjarjev, ki mu je prisostvovalo poleg številnih domačih vinogradnikov preko 300 delegatov posameznih vinogradniških organizacij iz vseh vinogradniških okolišev naše države. Iz dravske banovine so se kongresa udeležili predsednik Vinarskega društva za Slovenijo g. Lovro Petovar, za kmetijski oddelek banske uiprave inž. Gorjup in svetnik Trampuž, za vinske trgovce pa g. Ivan Veselic iz Ormoža in dr. Pfrimer iz Maribora. Kongres se je vršil v mestni posvetovalnici. Za kmetijsko ministrstvo se je kongresa udeležil šef odseka za vinogradništvo g. Niketič z odposlanci skoro vseh banskih uprav. Kongresu je predsedoval g. Joca Georgijevič, ki je v svojem nagovoru predvsem podčrtal potrebo ustanovitve kmetijskih zbornic v naši državi. V posameznih referatih so bila obdelana vsa aktualna vprašanja, ki danes težiio vinogradništvo. Predvsem je bila izne^ena visoka obremenitev vinskega ko'nsuma s trošarinami, kar zmanjšuje možnost potrošnje, ki znaša v naši državi le 37 1 povprečno na prebivalca in leto, dočim se n. pr. v Franciji popije na leto 150 1 vina povprečno na glavo. Treba je omogočiti, da se v naši državi vino v najboljših lokalih ne prodaja dražje nego po 8 do 10 Din liter, ker je le pri takih cenah računati, da se bo konsum povečal. Slab konsum vina v naši državi je zlasti zadel naše vinogradnike v Primorju, kjer je pred vojno znašala površina vinogradov 100.(XX) ha, danes pa z-naša le še 50.000 Našemu vinogradništvu je tudi v škodo znaten uvoz suhega grozdja in fig za kuhanje žganja. Lani je bilo uvoženo v našo državo 300 vagonov suhega grozdja, kar ustreza količini preko 1000 vagonov vina. to je skoro toliko, kolikor na leto pridela vršački vinogradniški okoliš. Siuho grozdje pa uvaža predvsem naša industrija špirita. V referatih je bila nadalje iznešena nujna potreba, da se prepreči nadaljnje širjenje površine vinogradov, zlasti v ravnini in na zemljiščih, ki niso primerna za vinograde. Revolucija Na kongresu je bila sprejeta daljša resolucija, ki pravi med drugim naslednje: Vinogradniki iz vse Jugoslavije ugotavljajo, da je osiromašenje širokih slojev vinogradnikov le deloma pripisati splošnim gospodarskim razmeram, ker je sedanje sta nje v znatni meri posledica pretiranih dajatev in obremenitve proizvoda. Te dajatve so dosegle dvakratno vrednost samega proizvoda. Cene so zaradi tega izredno nizke in ne morejo kriti produkcijskih stroškov. Zato vidijo vinogradniki edini izhod v tem. da se ukinejo vse trošarine na proizvode vinogradništva. Dokler pa ni mogoče docela ukiniti trošarin, je treba njihovo pobiranje spremeniti v sporazumu z Glavnim savezom vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije. Prav tako je treba v interesu zaščite kvalitetnih proizvodov preprečiti višjo obremenitev vina v steklenicah. Nadalje zahteva resolucija, da se uvede monopol na špirit, da se do uvedbe tega monopola obdržita banovinska in občinska trošarina na špirit vsaj na dosedanji višini, da se poraba špirita dovoli izključno samo v industrijske svrhe, da se prepove proizvajanje octove kisline iz špirita in se le začasno dovoli proizvodnja octove kisline iz vinskega destilata. Nadalje naj se uporaba špirita prepove za proizvajanje kakršnekoli alkoholne pijače. Do uvedb® monopola na špirit naj se prodaja špirit samo v takih posodah, ki jih plombira finančna kontrola. Tvornicam špirita naj se prepove vsako kuhanje vinskih in rastlinskih destilatov ter žganja. Kuhanje žganja irz žita in sladkorne pese naj se strogo kaznuje. Konč-no naj se prepove uvoz suhega grozdja, fig in drugega sadja, ki se uporablja za kuhanje žganja, ker je treba vino povsod in vedno ščititi. Glede novih vinogradov zahteva resolucija, da se izvrši rajoniranje vinogradništva in določijo kraii odnosno lege, kjer se lahko v bodoče sadijo odnosno obnavljajo vinogradi. Uvesti je treba tudi obvezne trs-ne sortimente, ki jih bo dovoljeno v bodoče saditi. Prepove naj se obnavljanje vinogradov, ki bodo ostali izven vinogradniških rejonov. k prometa naj se izključijo kot pijače vsa bela vina, ki imajo manj nego 8.5 odst. alkohola in vsa črna in rdeča vina. ki imajo manj nego 9.5 odst. alkohola. Olajšati se mora predelava slabših vin v vinske destilate in vinski kis na ta način, da se ukine trošarina na vinski de-stilat in uvede trošarina na esence, ki se uporabljajo za proizvodnjo kisa. Oni vinogradniki, ki bi prostovoljno opustili vinograde izven vinogradniških rejonov. naj se na opuščene vinograde za vrsto let opro- i sti jo zemljarine. Glede samorodmic zahteva kongres, da se s samorodnimi trtami zasajeni vinogradi v vinogradniških rajonih opuste in se doti ona zemljišča za vrsto let oprostijo davka. Vinogradnikom v vinogradniških rejonih naj se olajša in omogoči iztrebljenje samorod/nic na ta način, da se jim prizna odškodnina. Najstrožje se mora prepovedati uporaba vina od samorodnic v svrho proizvodnje octove kisline. Kongres nadalje zahteva, da se izreče prepoved popravljanja mošta z dodatkom tvorniŠkega sladkorja. Zato pa se naj ustanovijo ustanove in zadruge za proizvajanje grozdnega sirupa, ki naj se v bodoče uporablja namesto sladkorja pri popravljanju mošta. Kongres nadalje zahteva občutno znižanje prevoznih stroškov za vino, za vinske m sadne destilate, kakor tudi za vse predmete, ki služijo vinogradništvu. Ukine naj se carina na modro galico, žveplo in vsa sredstva za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu in sadjarstvu. 20 odst. znižanje zemljarine naj se razširi na vse vinogradniške okoliše tako. kakor je bilo to določeno za vinograde v Dalmaciji. Zakon o vinu se mora povsod najstrožje izvajati, da se preprečijo zlorabe. Končno prosi resolucija kr. vlado, da čimprej pristopi k organizaciji kmeti jsk:li zbornic. Občni zbor trg. potnikov in zastopnikov V veliki dvorani Trgovskega doma se je vršil v nedeljo dopoldne občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov. Zbor je otvoril in vodil dolgoletni, zaslužni predsednik Janko Krek, ki je v nagovoru pozdravil navzočega častnega člana društva dr. I. Plessa, zastopnika Zveze trg. združenj g. Kaiserja L dr. Nato je tajnik L. Remic podal obširno poročilo o poslovanju društva, zlasti o akcijah, ki jih je izvršilo proti inozemskim potnikom in glede znižanja žel. tarif za trg. potnike, pri čemer se je pohvalno zavzel za interese društva bivši minister g. Mohorič. O tej akciji je še posebej poročal predsednik g. Krek. Tajnik ZTOI dr. Pless je nato pozdravil občni zbor, poudarjajoč važnost funkcij, ki jih vršijo trgovski potniki v gospodarskem organizmu, zlasti kot propa-gatorji nacionalne trgovine in domačih izdelkov. Pri mnogih akcijah v zaščito trgovskih potnikov dela težave mentaliteta gospodarjev v južnejših krajih, ki važnosti in pomena trgovskega potništva ne pozna in zadostno ne ceni. Zbor je nato pozdravil še tajnik Zveze trgovskih združenj g. Kaiser. O stanju blagajne in o denarnem poslovanju je poročal blagajnik g. A. Gril. Njegovo poročilo, kakor tudi poročilo preglednika računov je zbor soglasno odobril. Po kratkih pojasnilih društvenega predsednika je bil soglasno izvoljen nov odbor, in sicer predsednik: Janko Krek, predsednik razsodišča: Franc Urek, revizorji: Alojz Hočevar, Adolf Goltes; ostali odbor: Alojzij Gril, Ludvik Remic, Rudolf Vidmar, Viktor Bogataj, Jakob Novak, Ciril Kobal, Andrej Šturm, Franc Zalokar, Franc Živič. Gospodarske vesti = Polovična vožnja »a velesejem v Ljubljani in v Zagrebu. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah za vee obiskovalce pomladanskih mednarodnih velesejmov od 11. do 20. maja v Zagrebu in od 1. do 11. junija v Ljubljani. Za razstavljeno blago veljajo polovične cene po določbah tarife za prevoz blaga, zvezek 1 a 9. = Ukrepi za zaščito belgijske valute. Ko je pred tedni prišlo do ponovnega padca angleškega funta, so se s tem v zvezi cule vesti, da je v nevarnosti stabilnost belgijskega franka odnosno belge. Dejansko se je na deviznih tržiščih belgijski frank ves zadnji čas slabo presojal. Pritisk na belgijsko valuto se je kazal zlasti pri terminskih sklepih. Oficielni tečaj devize Bruselj prejšnji teden sicer ni nazadoval, včeraj pa Je tudi ta tečaj nekoliko popustil, in sicer v Curihu na 71.85 nasproti paritetnemu tečaju 72.052. Belgi jska vlada se je obrninla na pomoč k Franciji. Belgijski ministrski predsednik Theunis skuša v Franciji dobiti posojilo 4 milijard frankov. Po najnovejših vesteh iz Bruslja je belgijska vlada včeraj nenadoma izdala zasilno uredbo o ureditvi deviznega prometa ter namerava ustanoviti državno devizno centralo. Iz Pariza pa poročajo, da je po francosko-belgijskih pogajanjih izšel komunike, ki pravi, da sta obe državi glede obrambe zlatega standarda enakih misli ter bosta preprečili vsako špekulacijo. = Dobave. Komanda pomorskega eree-nala v Tivtu sprejema do dne 27. t. m. ponudbe glede dobave 10 kub. metrov je-lovih gred, 100 kub. m jelovih desk, 500 m bele tkanine za zastave, 500 m rdeče in 500 m modre. Direkcija državnega rudnika v Ugljeviiku. pošta Bijeljina, sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo 300 k? železnih žebl jev. — Dne 30. maja se vršr pri inženjerekem oddelku dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani druga ofertna licitacija za dobavo 220.000 kg portlandskega cementa. Borze 18. marra. Na ljubljanski borzi je bil danes v zvezi z okrepitvijo dinarja v Curihu (od 7 na 7.02) znižan oficielni tečaj za devizo Curih od 1424.22 — 1431.29 na 1421.01 — 1428.08. Deviza London se je nekoliko okrepila, prav tako deviza Trst, dočim je Newvork popuščal. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.60 — 8.70. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60, v angleških funtih po 230.31, dočim so se španske pezete nudile Ponovno opozarjamo da se bo prvo žrebanje v državni razredni loterij? vršilo že dne 10. in 11. aprila. Kdor namerava poizkusiti svojo srečo, naj si takoj nabavi srečke. Dobite jih v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica, r. z. z 3. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 po 5.35, madžaraski pengi pa v Beogradu po 8.60. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila in je bila za kaso zaključena po 380 in 381 (v Beogradu promet po 379 — 378). Nadalje je bil promet v 7°/» investicijskem posojilu po 77, v 46/* agrarnih obveznicah po 45, v 7°/» Blairovem posojilu po 68.25, v 8»/. Blai-rove mposojilu po 78 in 79 ter v 6°/» beglu-ških obveznicah po 66.50 in 67. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2911.43 — 2986.03, BerliD 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1020.99—1026.05, Curih 1421.01 — 1428.08, London 200.65— 212.70, Newyork 4360 77 — 4397.09, Pariz 289.56 — 291.—, Praga 183.20 — 184.30, Trst 365.27 — 368.35. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.60 — 8.70. Zagreb. Amsterdam 2971.43 — 29S6.03, Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 1020.99 do 1026.05. London 210.65—212.07. Milan 365.27 do 368.35. Newyork kabel 4382.77—4419 09. ček 4360.77 — 4397.09. Pariz 289.56 _ 291, Praga 183.20 — 184.30, Curih 1421.01 do 1428.08. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3625. London 14.6650. Newvork 308.50. Bruselj 71.85, Milan 25.75. Madrid 24.2350, Amsterdam 205.9750, Berlin 124.05, Dunaj 57. Stockholrn 75.65, Oslo 73.65. Kobenhavn 66.30, Praga 12.90. Varšava 58.25, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. klirinsu.) Beograd —, London 25.48, Milan 44.65, Nevvvork 535 01. Pariz 35.45, Praga 22.26, Curih 173.80, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 378—380, 7% investicijsko 77—78, 7% Blair 68—69, 8% Blair 77—78. 4% agrarne 47—48, 6% begluške 66—67. Zagreb, Državne vrednote: Vojna škoda 378—380, za april 381 bi., za maj-junij 382 bi., 7% investicijsko 76—77, 4% . agrarne 45—48.50, 7% Blair 67.75—68, 8% Blair 78—79, 7% Drž. hip. banka 71—73, 6% begluške 66—66.50; delnice: PAB 260—263, Trboveljska 124 den. Beograd. Vojna škoda 377-50—378, za marc 376—377 (379, 378), 7% investicijsko 77.25—78 (77), 4% agrarne 48.50— 49 (48.75, 6% begluške 66.50—66.75 (67), 8% Blair 75.5C den., 7% Blair 67.50—68 (68), 7% Drž. hip. banka 70.50—72.50, Narodna banka 5180—5300, PAB 260—261 (261, 260). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.10. Državne železnice 22.10, Trboveljska 13.30. Al-pine-Montan. 10.64. Blagovna tržišča + Chicago, 18. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 91.25, za julij 87—8750, za sept. 88.50; koruza: za maj 76.50, za sept. 70.50. + Winnipeg, 18. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83, za julij 82.6250. -I- Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica; baška, 78 kg, po 132.50 — 135; banatska, 78 kg težka po 127.50 — 130; oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 71 _ 74; banatska po 67 — 69; moka: baška in banatska >0« po 210 _ 230; baška »2« po 195 — 215; baška »5< oa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 105 _ 110. + Norosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca je bila slaba. Promet slab. — Pšenica; baška potiska 130 — 133; slavonska 129 _ 132; baška in sremska 123—125; banatska 120—125. — Oves: baški, sremski in slavonski 88 — 90. — Rž; baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 - 130: iari. 67/68 ks 135-140 — Koruza: baška in sremska 68 — 69: banatska 65 — 66. Moka: baška in banatska »Og« in >0gg« 192.50—215; »2« 172.50—195; »5c 152.50 — 175; >6« 135 — 147.50: >7< 110 — 115; »8« 80 — 85. — Otrobi: baški in sremski 81 — 83; banatski 80 — S3. — Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50. -f Budimpe&tanska termlnska borza (18. t. m.) Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: za marc 16.22. za maj 16.53— 16.54, za julij 16.62—16.65; koruza: za maj 11.65—11.66. Rodbinska žaloigra na Pobrežju Ljubimec pobil do smrti moža — Aretirani ubijalec pravi, da ni hotel nikogar ubiti — Tudi žena aretirana Maribor, 18. marca Vse Pobrežje je stalo danes pod vtisom strahotne žaloigre, ki se je odigrala okoli polnoči v Nasipni ulici št. 5. Vest se je v zgodnjih urah razširila tudi po mestu ter povzročila precejšnje vznemirjenje, saj gre zopet za družinsko žaloigro, kakršnih imamo v Mariboru in okolici skoro vsak mesec. Včeraj zvečer je prišel h Gselmanovim v omenjeni hiši 261etni mizarski pomočnik Anton Straus, zaposlen pri mizarskem mojstru Paitzu v Taborski ulici. Okoli polnoči je prišlo med njim in 411etnim mizarskim pomočnikom Antonom Gselmanom, ki stanuje s svojo ženo v tej hiši, do prerekanja in prepira. Straus je v prepiru zgrabil za kol in ga zavihtel proti Gselmamu, ki ga je tako dolgo obdeloval, da se je Gselman zrušil mrtev na tla. Ko je Straus videl, kaj je napravil, je pobegnil. Ubijalca so orožniki takoj aretirali in zaslišali. Ozadje krvavega dogodka je ljubavno razmerje, ki ga je imel Straus z Gselma-novo ženo Angelo. V Nasipni ulici v Pobrežju je že dalje časa stanoval mizarski pomočnik Anton Gselman. Pred leti se je poročil z Angelo, ki je imela z mizarskim pomočnikom Antonom Strausom nezakonskega otroka. V zakonu je Angela povila Gsehnanu dva otročiča. Razmerje med Strausom in Angelo pa se tudi po poroki ni ohladilo. Za vse to je prav dobro vedel Gselman. Iz ravnotežja ga niso spravili niti hudobni je- • ziki, ki so pikali dan na dan. Tudi je njegova žena Angela lani pobegnila in živela nekaj časa s svojim ljubSkom Strausom. To da Gselman ji je vse odpustil in prosil, naj se vrne na njegov dom. Angela je ubogala in gospodinjila kakor prej svojemu možu. Straus je snoči popival v neki gostilni na Pobrežju. Okrog 10. ure je prišel v gostilno tudi Gselman. Ko je opazil Strausa, je postal nevoljen in spregovoril z gostil- ničarjem nekaj besed. Gselman se je kmalu poslovil, za njim pa je odšel tudi Straus, ki se mu je med potjo pridružil. Pričela sta se glasno prepirati. Ko sta prišla na dvorišče, pa je Strausu zavrela kri. Poiskal je leseno toporišče in udaril Gselmana s tako silo večkrat po glavi, da mu je prebil lobanjo. Gselman se je zgrudil nezavesten na tla in je kmalu nato umrl. Aretirani Straus priznava dejanje, zagovarja pa se, da ni hotel Gselmana ubiti. Tezenski orožniki so aretirali tudi Gselma-novo ženo, ki jo tudi zaslišujejo. Bistvenega ni vedela ničesar izpovedati. Gsel-manovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču, kjer je bila danes sodna obdukcija. V komisiji so bili preiskovalni sodnik Emil Kramer, sodni zdravnik dr. Zorjan in gdč. Felserjeva kot zapisnikar. Haloški eksekutor prijet Ptuj, 18. marca Kakor je »Jutro« že poročalo, se je v Halozah zadnje dni pojavil neki moški, ki se je izdajal za eksekutorja in sleparil ljudi. Orožniki iz Zavrča, ki so bili stalno na preži, so zdaj prijeli lažnega eksekutorja v osebi 231etnega Slačka Franca, rojenega v Ivanjcih pri Ljutomeru. Slaček je obhodil vse Slovenske gorice in Haloze ter se na sleparski način preživljal več tednov. Izdajal se je enkrat za upokojenega orož-niškega narednika, drugič spet za financar-ja, potem spet za eksekutorja in mesarja, kakor je pač kazalo na uspeh. Mož je dobro jedel in pil ter dobival brezplačna udobna prenočišča Aretiranec ima za seboj že precej črno preteklost, saj je že odsedel štiri leta ro-bije zaradi uboja. Tudi zdaj ima razen sle-parstev na vesti tudi več tatvin. Oddan je bil v ptujske sodne zapore v družbi še nekih štirih prijateljev tuje lastnine. 50dinarski ponarejenci v Ptuju Ptuj, 18. marca Na ptujski pošti je službujoči uradnik spet zaplenil pet ponarejenih 50dinarskih kovancev. Z njimi je hotela neka stranka plačati večji znesek. Ker se v zadnjem času češče pojavljajo ponarejenci po 10, 20 in 50 Din, gre očitno za večjo razpečeval-sko družbo, katere sled drži v Haloze in tam preko v savsko banovino. Orožniki so takoj začeli zasledovanje. Volišča in njihovi predsedniki Danes objavljamo seznam volišč in predsednikov volilnih odborov še za one tri sre-ze, ki jih nismo objavili v nedeljo, ter za mesto Ljubljano, ki tvori volilni okraj za sebe. Srez Metlika Gradac: notar Rant iz Metlike; Metlika: s. dr. širko; Metlika okolica: 1. Metlika občinski urad o. Pretnar, 2. Suhor šolski nadz. v p. Barle iz Metlike; R&datoviči: viš. sod. ofic. Drobnič iz Metlike. Srez Novo mesto Brusnice: 1. Velike Brusnice s. MerSol lz Novega mesta, 2. Orahovica š. u. Prusnik; Čermošn jice: s. Kuder iz Novega mesta; Dobrniče: viš. sod. ofic. Šmit iz Trebnjega; Dvor: š. u. žem iz Soteske; Hinje: sod. ofic. Osolnik iz Novega mesta; Mirna: š. u. Ju-naček; Mirna peč: s. Romih iz Novega mesta; Novo mesto: 1. s. v p. Kozina, 2. notar Marinček; Prečna: 1. Bršljin u. Ivanetlč iz Novega mesta, 2. št. Peter š. u. Požar; Šmarjeta-BeLa cerkev: 1. Smarjeta šoL nadz. Matko iz Novega mesta, 2. Bela cerkev š. u. Zagorc iz Novega mesta; šmihel-Stopiče: 1. šmihel direktor Vagaja iz Novega mesta, 2. Stopiče prof. Krajec, 3* Podgrad sod. ofic. v p. Knol iz Novega mesta, 4. Vavta vas s. Durinl iz Novega mesta, 5. Mali Slatnik u. Menard iz Novega mesta, sts.; Toplice: š. u. Gregorc; Trebnje: š. u. v p. Vozel; Velika Loka (vol. št. Lovrenc).: š. u. Pugelj; Zagradec: 1. Ambrus prof. Prosen iz Novega mesta, 2. Zagradec š. u. Sivec; Žužemberk: notar dr. Ločnik. Srez Radovljica Bled: Sol. nadz. Gradnik iz Radovljice; Bohinjska Bistrica: š. u. Habič Anton; Breznica: š. u. Mokorej; Dovje-Mojstranac notar dr. Penko iz Kranjske gore; Gorje: 1. Gorje s. Torelli iz P^adovljice, 2. Blejska Dobrava š. u. Laharnar; Jesenice: L carinarnica odvetnik dr. Vovk, 2. Jesenice dr. Obersnel, 3. Hrušica prog. nadz. Napokoj. 4. Sv. Križ ravn. Klavora; Koroška Bela: 1. Koroška Bela š. u. Pibrovec, 2. Javornik s. dr. Bregar iz Kranjske gore; Kranjska gora: s. Bieiweis; Kropa: odvetnik dr. Ko-blar lz Radovljice; Lesce: 1. Lesce s. dr. Štular, 2. Begunje š. u. Knez; Mošnje: š. u. Prestor; Ovšiše: š u. Blažič; Radovljica: s. šmalc; Rateče: š. u. Bitenc; Ribno: š. u. Vrezec; Srednja vas: 1. Srednja vas a. Krištof, 2. Koprivnik š. u. Torelli. Mesto Ljubljana Ljubljana Ima 26 volišč z oaMcOnfizni predsedniki volilnih odborov: 1. p rim ari j dr. Alojz Zalokar, 2. univ. prof. inž. Ivo Pehanl, 3. direktor Teh. sred. šole Josip Reisner, 4. odvetnik dr. Oton Fettich, 5. načelnik žel. dir. Ivan Deržič, 6. inšpektor dr. Anton šaplja, 7. tajnik Zbornice za TOI dr. Ivan Ples, 8. tajnik Zbornice za TOI dr. Josip Pretnar, 9. odvetnik dr. Ivan Subic, 10. direktor drž. žel. Josip Cugmus, 11. odvet. pripr. dr. Boris Puc, 12. odv. dr. Viljem Krejči, 13. univ. prof. inž. Alojzij Hrovat, 14. prof. Franjo Sič mL, 15. odv. dr. Vladimir KnafliC, 16. direktor klas. gimn. dr. Janko Lokar, 17. odv. dr. Viktor Vovk, 18. odv. dr. Joahim Ražem, 19. odv. dr. Boris Furlan, 20. fin. svet. Ivan Volčič, 21. odv. dr. Viktor Maček, 22. prof. dr. Rudolf Koprivnik, 23. prof. dr. Josip Mihelak, 24. sodnik Rajko Lederhas, 25. sodnik Vlado Velušček, 26. sodnik Josip BariCevič. Pristopajte K »Vodnikovi družbiu Plamen sv. Ilije Doživljaj na morja. Tudi mi, ki nismo filologi, vemo, da obstoje razni žargoni. Imajo svojega poulični otroci v Parizu (gameni), ameriški gangster ji, trgovci z dekleti v Buenos Airesu kakor v Marseilleu — in če ga imajo blod-nice, zakaj ga ne bi imeli tudi mornarji? V mornarskem žargonu je znan izraz »mrtvaški brod«. Nikar ne mislite, da prevaža mrliče. Kako pa! Sicer si pa tak milje — pošten Slovenec, kdor je v svojem cenjenem življenju morebiti enkrat potoval s »Karadjordjem« do Raba ali Splita, si tega res ne more predstavljati. Tak brod je še najbolj podoben norišnici na morju ali, še boljše, plaveči prisilni delavnici. Mornarja, ki je že kdaj plul na »mrtvaškem brodu«, niti v peklu ne more ničesar več presenetiti. V glavnem se moštvo takih brodov po navadi rekrutira iz pristaniških tihotapcev, katerih slike imajo čast krasiti liste policijskih albumov. Nočem dalje opisovati takega broda in tudi upam, da ne bom nikoli na takem oral valov Oceana. Kogar pa zanima, naj vpraša starega »božmana« (Boots-man) Jima, kj mi je povedal naslednjo zgodbo. ★ »Sv. Trojica« je bil tak brod. Razen mene je bilo na njem še 15 ljudi. Petnajst ljudi, ki jih je življenje zgrabilo z vso svojo krutostjo. Po pestrosti državljanstev bi lahko konkurirali Društvu narodov. Med seboj so se spoštovali po hierarhiji, ki jo ie odločalo število let, kolikor jih je kdo izmed njih odnesel. Kako sem jaz med nje prišel, vam tu ne bom pravil. To bi bilo poglavje zase. Kapetan je bil Anglež, star morski volk. oziroma gusar, notoričen pijanec, 24 ur dnevno piian. Bilo je v času ekvinokcijalnih viharjev. Vozili smo ob obali Južnega kitajskega morja. V brodskih dokumentih je bilo zapisano, da vozimo marmelado v Hong-Kong. »Marmelada« je bila v kon-zervnih škatlah in v zabojih. Vendar bog ne daj. da bi slučajno padel žareč čik v to »marmelado«. Vseh 16 s »Sv. Trojico« vred bi zletelo v stratosfero. In kitajske puške bi ostale brez »marmelade«. V temni noči, a ob mirnem morju smo pluli blizu obale in bolj slutili, kakor videli ogromne pečine, ki so se spuščale strmo v morje. Vladala je tišina — moreča in težka — ki vlada pred usodnimi dogodki. Ko sem o polnoči šel na poveljniški most, da prevzamem svojo službo, se mi je naenkrat zdelo, kakor da na vrhu sprednjega jambora plapola ognjen jezik. Nikoli še nisem kaj podobnega videl. Pokazal sem ga »Dolgemu Miju«, od katerega sem imel sprejeti krmilo. Dolgi Mijo je edini človek na brodu, ki mu okolica, v kateri živi, še ni mogla ubiti humorja. Še nikoli ga nisem videl tako resnega kakor ta trenutek. »Fant, nekaj se bo na brodu zgodilo. To je ogenj sv. Ilije in še vedno je na brodu, Kjer se je pojavil, prišlo do nesreče.« Pet dni je minilo od one noči. Pet dni na Oceanu in na takem brodu ne pomeni mnego. In vendar je teh pet dni bilo dolgih kakor pet tednov. Življenju na brodu so vtisnili pečat, ki je kakor mora legel na nas vse. Mornarji se več ne prepirajo med seboj in tudi papige Klare ne dražijo več. Dolgega Mija. našega Ullenspiegla, že 5 dni nisem čul kleti — da celo banan in cigaret mi več ne krade iz omare, na kateri mi je eden izmed tovarišev takoj prvi dan »popravil« ključavnico. Štiri dni in četrto noč smo se že borili z razbesnelim elementom, štiri dni in noči je brod ječal od dna do vrha jamborov. 18 ur smo se neprenehoma menjavali pri črpalkah, da bi iz broda zmetali vodo, ki je sproti vanj vdirala. To noč je večina mož omagala. Ce do jutra ne pridemo do obale, kjer bi . se moglo pristati, pojdemo na dno, v glo- I bino. Sedeli smo v mornarskem prostoru, razsvetljenem od zakajene petrolejke, okoli steklenice ruma, iz katere smo črpali moči za trenutek, ko bo treba ledeni smrti pogledati v obraz. Nenadno se odpro vrata in v prostor bolj pade kakor pride Dolgi Mijo. Za njim se razlije val vode. ki je v trenutku napolnila prostor do dolnjih postelj. Sedem parov vprašujočih oči se je uprlo v Mija. Saj je prihajal s poveljniškega mosta. »Fantje, to bo še veselo? Ravnokar se je na mostu onesvestil I. častnik. Bdi je pri njem in ga skuša z brcami in vodo pripraviti k zavesti. Nu, pa saj bi tudi hudičeva mati v takem ne zdržala 18 ur na mostu.« Nemo smo poslušali Mija — iskali smo rešilno misel — ha. Mijo je nadaljeval: »Stopil sem seveda v kabino, da pokličem starega (kapetana). Ali on za našo rešitev ne pride več v poštev. Okajen je kakor muha v žganju. Na tleh ob postelji sedi in vliva iz velike steklenice whiskv v svoj škorenj. — pije ga in v enomer ponavlja: »»Jaz. Napoleon in Cont La Plas smo trije mušketirji... «« Stavim dolar proti črnemu nohtu« — nadaljuje Mijo — »da ne razloči več kompasa od samokolnice za premog.« »Kaj sedaj?!« je vrtalo v naših možganih. Noč temna kakor v rogu in morje vre kakor v kotlu. Vsak trenutek lahko treščimo ob navpične stene strme obale ali se razbijemo ob kakšni koralni čeri. Proseče smo upirali oči v Mija. saj smo vedeli, da ni prvič v takem položaju in na pomorske karte in kompas se tudi nekaj razume. In čital je v naših grozeče prosečih očeh in _ odločil se je. Mene, ki sem bil kos brod-skega zdravnika, je poklical seboj, da pomagam I. častniku. Oblekla sva vsak svoj mornarski plašč in stopila k vratom. Od njih pa do stopnic na most je bila napeta vrv, za katero sva se držala, da naju valovi ne odneso. Skočila sva na krov. Mijo prvi, jaz za njim. Še sem ga videl, kako je z eno roko prijel za vrv, drugo pa je dvignil k očem. da jih obrani morske vode, ki je peneče brizgala na vse strani. In v tem trenutku — blisk — grom —! Zazdelo se mi je, da je pred mojimi očmi skočila ogromna črna pošast! — Tresk! — Obupen krik! — Blisk, ki je sledil, mi je razsvetlil prizor, ki se £a nikoli v življenju ne bom otresel. — --Pod ogromnim, zrušenim jamborom je ležal Mijo... »Mati! — Umiram! — Vrzite me v morje! Saj se ne spodobi, da bi Mijo gnil v zemlji!« * Tako mi je pripovedoval božman Jim. Pri tem je kadil iz velike piipe in pljuval čez brodsko ograjo v morje. Rad bi bil še izvedel, kako so se tistikrat rešili. Ali Jim je že tak, da ne pove niti besede več, kadar ga na lepem mine volja Ničesar več nisem spravil iz njega. Če pa mi kdaj še kaj pove, vam napišem drugič. Sergej Epih. P O R T Občni zbor M. K. Ilirije XXIII. redili letni občni zbor M. K. Ilirije se je vršil ob polnoštevilni udeležbi prošli četrtek zvečer v restavraciji »Zvezda c. Ob uvodnem pozdravu se je predsednik g. Rudolf Zaloker v toplih besedah spominja1 smrti našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter tudi poročal, da se je 12. oktobra 1934 vršila klubska žalna seja. Celokupno članstvo se je udeležilo zaobljube mlademu kralju Petru H. 4. novembra p. 1. Zboro-valci so stoje poslušali predsednikovo poročilo nakar so zaklicali trikratni »Slava« spominu blagopokojnega kralja, trikratni »živel« njegovemu nasledniku, vladarju Nj Vel. kralju Petru n., in trikratni »Živel« Nj. Vis. knezu - namestniku Pavi* Spomnil se je tudi prerano umrlega klubskega ustanovnika in dobrotnika g. Josipa Malenška, podravnatelja Kmetske posojilnice Obširno tajniško poročilo dokazuje Ogromno klubsko delo v zadnji sezoni. Iz blagajniškega poročila se je razvidelo, da Lrna klub nekaj čiste imovine ter skrbno upravljan inventar, v katerem je 12 dragocenih klubskih trofej. Skupna klubska imovina znaša 14-811 Din. Gotovina je varno naložena ter se bo porabila izključno le za prireditev V. jubilejne gorske dirke na Ljubelj 11. ozir. 15. avgusta t. 1. Po poročilu nadzornega odbora je občni zbor izrekel soglasno razrešnico s posebno pohvalo upravnemu odboru, nakar se je izvolil tale upravni odbor: predsednik Zaloker Rudolf, podpredsednik Jerman Janez in Borštnar Franc, gen. tajnik Kepec Vekoslav, blagajnik Fritz Franjo, odborniki Rekar Ivan, Pintar Slavko, Friedrich Aleks, Holchaker Franc, Verovšek Milan, Maček Josip, šolar Joso, Zupančič Franc. Namestnika Pele Pavle, Starin Franc. Športna komisija: načelnik Kocbek Viktor, načel, namestnik Miklavčič Ivo, člani inž. Bartl, inž. Bloudek Stanko, Mohorčič Anton, Weibl Aloiz. inž. Luckman Marto. Kobal Ernest. Revizijski odbor: Goreč Joso, Volkar Franc. Skrajner Anton. Na občnem zboru se je razmotrival težak položaj motoristike zaradi velikih davčnih bremen. Razne statistike so itak pokazale točno stanje, iz katerega je razvidno. da je število aktivnih motociklistov padlo na izredno nizko število. podpredsednik g. Jerman je občnemu zboru poročal da praznuje klubski starostni predsednik g. Jaka Gorjanc letos jubilej 401etnega aktivnega delovanja na športnem polju in obenem svojo 601etmco. Dalje je poročal o pomembnem jubileju nadvse agilnega klubskega predsednika g. Rudolfa Zaiokerja, kateri praznuje letos lOletnico, odkar je nepretrgoma na čelu upravnega odbora M. K- Ilirije. Izmed članov M K. Ilirije sodelujejo v upravi Moto-saveza kraljevine Jugoslavije člani Gorjanc kot predsednik, Kepec in Jerman kot odbornika. Občni zbor je izrekel najtoplejšo zahvalo podpirateljem in dobrotnikom kluba, k; so tudi letos priskočili na pomoč, da se je mogel izvesti obširni program dela. Tudi se je izrekla iskrena zahvala našim dnevnikom, ki so šli klubu vedno na roKe. M. K. Ilirija si je za letošnjo sezono stavba na program skupni pohod na Oplenac k poklonitvi bl&gopok. kralja Aleksandra I. ter že danes opozarja celokupno članstvo, da se bo točno ravnalo po tozadevnih navodilih Moto-saveza kraljevine Jugoslavije. Dalje se namerava udeležiti velike zvezdne vožnje, ki se bo vršila o priliki otvoritve svetovno znane alpske ceste na Veliki Klek. Največjo pažnjo pa hoče M. K Ilirija posvetiti V. jubilejni gorski dirki na Ljubelj 11. oz. 15. avgusta t. I Službene objave ljubljanskega podsaveza JSŽS (Seja u. o. dne 14. marca.) Na znanje se vzame prijava Ilirije za podsavezno countrv prvenstvo. Dopis TKD Atene od 13. marca se vrne Ateni, ker ie dopise take vsebine treba nasloviti na savez in jih poslati preko podsaveza save-z-j. Areni se*v tej zadevi pošlje poseben dopis. Ker TKD Atena kljub vsem pozivom suvezne in podsavezne uprave ne vrne pokala za country tek, ki bo 19. marca, njene članice Ulaga Ema in Nada, Jurkovič Ema pa ne vrnejo pokala odnosno plaket, se uvede proti TKD Ateni m proti navedenim trem atletinjam kazensko postopanje s takojšnjim suspenzom. Dopis SK Ptuja od 12. maTca se vzame n.a znanje. Podsav. sodniku Verselu se v zadevi predlaganja sav. sodnikom pošlje poseben dopis. S K Ptuj se kaznuje po § 51 kaz. prav. J5ŽS z globo 50 Din, ker kliub opetovanim pozivom še vedno ni odgovoril na dopis podsaveza od 5. januarja. SK Ptuj se poziva pod pretnjo najstrožje kazni, da odgovori na predmetni dopis najkasneje do 20. t. m. Istočasno naj javi SK Ptuj, kdaj sta bili predloženi v verifikacijo igralki Spruschma Trauti in Osenjak \'alv ker podsavez istih nima v evidenci verif. hazenašic. Dopis JSŽS od 1. marca se vzame na znanje. JSŽS vrača dopis zbora lahkoatlet-skih sodnikov v Ljubljani od 25. februarja, ker je bil poslan isti direktno savezu, in ne preko podsaveza, kakor zahtevajo to predpisi. Dopis se vrne zboru. Sivezna uprava je sporočila podsavezu, da je zadeva lanskega podsaveznega country teka zanjo likvidirana in da ostane njen sklep brezpogojno v veljavi. Termin za ponoven tek, katerega je določila podsav. uprava, je odobren. Opozarjajo se vsi klubi da se vrši coun-try za drž. prvenstvo dne 14. aprila v Zagrebu. Po nalogu savezne uprave se naroča SK Iliriji, da posveti posebno pozornost treningu Mirtičeve, ki prihaja v poštev za drž. reprezentanco, katera potuje v maju na Poljsko in v Češkoslovaško. Opozarjajo se vsi klubi, da je savezna uprava predložila za letošnje hazensko drž. prvenstvo lanski sistem. Ako imajo klubi k temu sistemu kake pripombe aii izpremin jevalne predloge, naj javijo t-> najkasneje do 28. t. m. podsavezu. Redna glavna skupščina podsaveza s» vrši dne 24. aprila t. 1. Za lahkoatletiko se čita s pravico takojšnjega nastopa za SK Ilirijo Am&rozič Mira. LZSP. (Službeno.) Seja upravnega odbora v sredo ob 18.30 v posebni sobi restavracije Emone. Prosimo polnoštevilne udeležbe, ker je seja važna zaradi izvedbe podsaveznega prvenstva 24. in 25. t. m. na Pokljuki. Seje naj se po možnosti udeleže tudi vsi savezni smuški sodniki, ki hi hoteli pri prvenstvu sodelovati. Službene objave JTTS. Zaradi kršenja pravic na občnem zboru LTTP 11. februarja se OZLP razpušča in imenuje za komisarja g. Drovenik Dore. S tem se razveljavijo vsi sklepi, ki jih je izdal OZLP. Komisar bo vršil vse funkcije, ki jih je do sedaj vršil LTTP. Novi naslov je: Drovenik Dore, Tyrševa 89/111.. Ljubljana. _ Zbor neodvisnih nogometnih sodnikov. (Sekcija Ljubljana.) Redna seja upravnega odbora jutri v sredo ob 18.15 v Evropi. Zaradi izredno važnega dnevnega reda je udeležba vseh odbornikov strogo obvezna. Plenarni sestanek neodvisnih nogometnih sodnikov bo jutri v sredo ob 20.30 pri »Štruklju«. Zaradi važnega dnevnega reda se pozivajo vsi v Ljubljani bivajoči člani, da se sestanka zanesljivo udeleže Tajnik I.: Pfundner 1. r. Službene objave ljubljanskega podsaveza JSŽS. Vabijo se vsi lahkoatletski sodniki, ki so prijavili svoj vstop v JSŽS, k sodelovanju pri današnjem country teku za prvenstvo podsaveza. Start je ob 11. dopoldne v Stadionu. Sodniki naj bodo v Stadionu ob 10.30. Kaj so imeli Avstrijci v Planici? Ostavki avstrijskih skakačev, ki so tik pred pri-četkom tekem odstopili in povzročili prirediteljem še zadrego več, smo izvedeli iz krogov JZSS naknadno, da saveza glede te neljube demonstracije, ki je vzbudila med občinstvom mnogo nevolje, ne zadene nobena krivda. Delitev na dobre in slabe je opravil vodja njihove ekipe Eder, ki je za start prijavil izmed navzočih 27 tekmovalcev samo 14. Ta odločitev je izzvala med tekmovalci samimi vihar protestov in razprav, ki so se končale z nesportno gesto vodje Ederja nasproti enemu izmed tekmovalcev. V znak protesta so nato vsi tekmovalci — razen Holla — odpovedali sodelovanje ter obenem zahtevali, naj Eder takoj zapusti Planico, vodstvo pa prevzame navzoči predsednik tehn. odbora inž. Bi lds te in. Slednji je sicer res prevzel funkcijo, toda moštvo zaradi Ederjeve navzočnosti kljub temu ni hotelo na start. Toliko v pojasnilo, ker nočemo odgovornosti za nepopolno konkurenco še v tem pogledu nalagati tistim, ki je nimajo. Cross country za prvenstvo države se vrši letos po sklepu glavne skupščine v Ce-iju 7. aprila. Športni klubi in sploh vsi športniki v Celju se vneto pripravljajo na to važno prireditev, ki je dosedaj prvikrat v Celju. Potrudili se bodo, da ostane vsem udeležencem v lepem spominu in bodo vse potrebno ukrenili, da izpade v vsakem oziru čim častnejše za Celje. Table-tenis. Danes ob 9. dopoldne se bo vršila v salonu restavracije »Keršič«, Celovška cesta, revija vseh razpoložljivih sil ZSK Hermesa, ki se pridno pripravljajo na bližnji nastop. Zlasti polagajo veliko važnost na pripravo za nastop na 111. prop. table-tenis turnirju, ki bo 13. in 14. aprila. Današnji nastop bo zanimiv zlasti zaradi tega, ker bodo nastopila Daviš moštva Hermesa v istih postavah, kot nameravajo nastopiti na III. prop. table-tenis turnirju Vstop prost. SK Celje : SK Atletdk. Danes ob 15.30 se bo pričela na Glaziji v Celju prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo zanimiva in napeta, kakor so vse tekme med tema dvema kluboma. Ob 14. bo predtek- ma. Otvoritvena klubska kolesarska dirka Celje—Sv. Peter—Celje (24 km), ki jo je nameraval prirediti Klub slov. kolesarjev v Celju v nedeljo 17. t. m., je preložena na nedeljo 24. t. m. Start bo ob 14. pri Glaziji, cilj istotam okrog 15. ASK Primorje (nogometna sekcija). Naprošajo se gospodje, ki želijo vršiti re-diteljsko službo pri liginih ^ekmah, da se zglasijo v tajništvu do četrtka vsak dam od 18. do 18.30. Moštvo, ki potuje v Kranj naj dopoldne dvigne opremo pri hišniku; na kolodvoru morajo biti ob 11.45. Zaradi tekme s Slogo, naj bodo v garderobi ob 13.30: Logar, Baltazar, Jerman, Strnad, Vahen, Pišek, šlamberger, Tavčar, Pupo, Djordjevič, Petrič, Mirtič, Kovačič. SK Ilirija. (Hazenska sekcija.) Pri današnjem country prvenstvu startajo: Zaje, Ambrožič, Darinka, Perdan, Pribošek, Oman, Ponikvar, Božič, Pirš. Vse navedene morajo biti v Stadionu najkasneje ob 10.30. Pozor na toplo obleko. Start je za navedene obvezen. Po country teku je v garderobi sestanek vseh članic zaradi določitve treningov na igrišču. — (Lahkoat-letska sekcija.) Danes ob 9.30 trening za vse country tekače v Stadionu. Trening je strogo obvezen zlasti za atlete: Starman I. in II., Šporn, Tavčar, Jazbec, Križ-man, Habič, Megušar. Pridejo pa naj vsi juniorji, ki želijo v nedeljo startati. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes igrajo juniorji na Mladiki. Med 9. in 9JO naj dvignejo opremo: Kos, Eržen, Zargi, Acko, Mihelič, Stojanovič, Kumer, Boris Zaje, Vovk, Erber, Vodnik. Rogelj, Lovi-šček in Perharič. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes igrajo v Domžalah: Oblak, Klanonik, Košmerl, Kretič, Košenina, Sočan, Ferjan, Rihter, Kariž, Zalokar, Brodnik, Derenda, Primar. Oprema naj se dvigne pri Kočarju od 9. do 11. dop. SK Reka. Seja poslovnega odbora v četrtek ob 20. v konzumu. Za tekmo s Slovanom morajo biti ob 13.30 v garderobi: Jaka (Tremel) Tone, Dane, Lojze, D. S„ Cankar, Novak, Rožmanc, Laznik, Kokolj, Stane, Lukman ob 14.30: Nani, Debevc, Korli, Korle, Kamilo, Pino, Edo, Milo, Broni in Tine. Igrači, ki se nahajajo izven Ljubljane in ki niso tu omenjeni, se pozivajo, da pridejo zanesljivo. Tekmovalci: Tičar, Jaka, Dular in Ambrož naj se v sredo od 15.45 do 16.15 zanesljivo javijo pri načelniku zimsko-sportne sekcije. SK Jadran. Danes ob 12.30 naj bodo na glavnem kolodvoru: Vili, Viki, Stane, Franc, Jože. Ivan, Cmi, Marjan, Viki Moša, Vujo. Igra se v Zalogu. Ob vsakem vremenu. SK Mars. Danes ob 11.30 naj bodo na glavnem kolodvoru: Zavrl, Klingenstein, Trček I., Kranjc. Humar, Trček II., Vrhove, Kalari. Jenko. Petelin, Perko, Ska-za, Tomšič. Igramo v Škofji Loki s Soro. SK Grafika. Danes ob 9. on se mišjo na igrišču Primorja javiti sledeči igralci: Gašperič, Mekina, Katavič, Stupic* M, Potrato, Žagar, Pipan, Trobevšek, Bežan E, Ronc, Vili Ceglar, Štrukelj Slavko, Rezerva Pavlica, Ošabnik, Orehek, Usenik Jože, Bežan M., Ogrin, Gjuran, Jurca, Frelih, Zgonc, Perhavec, Vakuta. SK Slovan: Danes ob 14. naj bodo na igrišču Reke: Pesi, Kobal Jovanovid, Pere, Rozman, Bogel Jerančič, Sinček, Por, Galle, Sluga; rez. Batič. Frkov in Zemljič. Ob 15.30 naj bodo istotam: Marjan II. Kobal II, Grm, Dečman, Kolarič, Poljfeak, Thuma, Jankovič, Gerjol, Kera-vec in Stojanovič; rez. Martinčič. Opremo preskrbi gospodar. Reditelji običajno! SK Slavija. Danes ob 13. morajo biti na Korotanu: Pavle, Franci, Milko, Ge-strin, Fajon, Oto, Turi, Lipovec, Bučo. Milar, Pečan, Zonokatto, Pogačar, Kve-der, Baumgartner. Igra se ob vsakem vremenu. * Andersen in Birger Rtmd y Nemčiji Norvežana Ravdar Andersen in Birger Ruud sta 3. t. m. startala v Johanngeorgen-stadtu na veliki skakalna tekmi. Prvi je porazil celo vrsto Nemcev s tremi skoki po 44, 61 m 72 m. Birger je imel na sicer dobro znani skakalnici smolo in se je dvakrat zavalil v sneg. Birger Ruud v Garmischu Naš planiSki junak je preteklo nedeljo skakal na olimpijski skakalnici v Gar-misch-Partenkirchenu in s 77 m dosegel najdaljši skok dneva; seveda »ta bila tudi ostala dva skoka v konkurenci tako lepa, da je z lahkoto zavzel prvo mesto. Seveda se po tej dolžini olimpijska skakalnica niti meriti ne more z našo v Planici Potem pa naj se kdo čudi, da nam od vseh strani mečejo polena na pot, če hočemo tudi letos pokazati, kaj se da doseči v Planici? Finski »HofmenfeoHen« Kakor Norvežani imajo tudi Finci svoj »Holmenkollen«, nacionalni smučarski praznik tkzv. SalpauLselka. Na startu za 17 km je bilo nič manj kot 30.000 gledalcev (!). Udeležba je bila razen finske tudi švedska in norveška. Srednjeevropce pa so zastopali Nemci. V teku samostojno je zmagal sloveči Nurmela s časom 1:20:17; za kombinacijo pa Norvežan Oe&terkldft Med slednjimi je bil na 5. mestu tudi Nemec Bogner s časom 1:27:15. Na 50 kan je startalo »samo« 230 tekmovalcev. Zmagal je — deloma zaradi posebnih vremenskih razmer — Šved Vikstrom s časom 3:57:35. Nemci so poslali v boj edinega človeka Ponna, ki je seveda izginil v tej hudi konkurenci. Slednjič so imeli še skoke! Bogner je zasedel 6. mesto v kombinaciji s skokom po 36-5 in 34 m, zmagal pa je Norvežan Oesterkloft z dvema skokoma po 37.5 m. V skokih posebej je bil prvi domačin Valcmen s skokoma po 42 m 46.5 m. o k o I Sokolsko društvo v Skof£ Loki priredi jutri ob 20.30 predavanje o tesmi: Sodobni imperializem. Predava predavatelj Tscn g. dr. Vrčcn. Predavateljski odsek 8ofcola v FttbnfcH je priredil 7. t m. predavanje o Masary-ku. Predaval je br. Josip Ančik. Predavanja se je udeležilo veliko število poslušalcev. — V četrtek 14. t. m. je priredil prednjašfki zbor uspelo čajanko aa sokolsko deco. Prireditev je otvorll br. Kmet, ki je imed na deco lep nagovor. Sledile so deklamacije (naštudirali sestri Krista Kmetova in Marija Pucova) in telovadni nastopi (naštudirale sestre Pavla ki Štefka Bartolovi, Kmetova in Fuoova). Nato so bili otroci pogoščeni s čajem in pecivom. Odsek za toino pa Jim je predvajal film iz naših krajev in film is pokrajinskega zleta v Zagrebu. Take prireditve za deco naj se prirede še večkrat. aCPEBTOAA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 19.: Postržek. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Sreda, 20.: Vihar v kozarcu. Sreda. Četrtek, 21: Siromakovo jagnje. Četrtek. OPEKA. Začetek ob 20. Torek. 19.: Ples v Savoju. Izven. Cene od 30 Din navzdoL Sreda, 20.: Prodana nevesta. Gostovanje ge. Zdenke Zikove in g. Josipa Križaja. Izven. Četrtek, 21.: Zdaj vam eno zaigram. A. ★ Proslava 25letnic« umetniškega delovanja režiserja ln igralca g. Milana Skrbinška se je morala preložiti zaradi obolelosti nekaterih dramskih Oaaov na prihodnjo soboto. Igrala se bo Shakespear-jeva igra »Beneški trgovec« v Ciril De-bevčevi režiji. 2e kupljene vstopnice veljajo za premiero v soboto, nadaljnja pred-prodaja se vrši dnevno pri operni blagajni. 9ENTJAK0BSK0 GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Torek, 19.: Vzroki in učinki. (Kozarec vode). ★ V Šentjakobskem gledališču bede drevi zaigrali staroslavno veseloigre »Koiaree rode< ali »Vzroki in ažinkic Veseloigra ima polno izvrstnega, duhovitega humorja in je prav dobro naštudirana. Kreacije ge. Petrovčičeve, Baranove in Subičeve ter Klemenčiča in Petrovčiča so bile predmet burnega odobravanja pri vseh dosedanjih obiskovalcih. _ V manjSih vlogah sodelujejo skoro vsi člani odra. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. MARIBORSKO OLEDALISCR. Začetek ob 20. Torek, 19. ob 15.: Veseli kmetič. Znižane cene. — Ob 20.: Štambulska roža. Nepreklicno zadnjič! Znatno znižane rene od 20 Din navzdol. Sreda. 20.: Zaprto. Četrtek, 21: Profesor 2ič. A. Radio Torek 19. marca LJUBLJANA 7.30: Kaj smo opazovali na razstavah zadružne živine (inž. VVenko Boris) — 8: Plošče — 8.20: Poročila — 8.30: Radijski orkester: Pobožne pesmi vmes plašče — 9.40: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 10: Prenos iz stolnice — 11: Radijski orkester — 12: Cas, radijski orkester (po željah) — 15: Smuk, smuk, smuk — urno vozi drug! (vesela vrsta tragičnih in komičnih dogodkov iz smučarskega življenja nesmučarjev, izvaja radijski dramski studio) — 19.30: Nacionalna ura: O nacionalnem pomenu Bleda (dr. Andrejka — prenos v Zagreb in Beograd) — 20: Cas, jedilni Hst, program za sredo — 20.10: Klavirski koncert ge. Mimi gmalc-švajgarjeve — 20.50: Akademski pevski kvintet — 21.30: Cas, poročila, radijski orkester — 22.30: Angleške plošče. Sreda, 20. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. _ 13: CCs. plošče. — Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). — 19: Kritičen pregled razvoja našega Sokolstva v zadnjih treh letih (Ve- rij Švicar). _ 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura: Dubrovnik v borbi za narodno uedi-njenje (proL Barič — iz Beograda). — 20: Govor ministra za pravosodje dr. Kojiča (iz Beograda). — 20.20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. BEOGRAD 16.20: Klavir. — 19: Plošče. — 20.20: Prenos iz Ljubljane. — 20.45: Bachov koncert. _ 22.30: Lahka glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.30: Godalni tria _ 20.20: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 19.30: Iz Brna. — 22.15: Pevski koncert — BRNO 19.30: Pre:.os opere iz gledališča. _ 22.15: Iz Prage. — VARŠAVA 18.45: Operna glasba. — 20: Orkester. — 21: Chopinov koncert. _ 21.40: Poljske pesmi. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: \Vagnerjeva glasba. — 19.30: Moderni šlagerji. — 2o.30: Slušna igra. — 22: Plesi iz oper. — 23.30: Plošče. _ 24: Kvartet — BERLIN 20.45: Godba na pihala. — 22.30: Mešan program. — KONIGS-BERG 20.45: Orkestralen koncert. _ 21.30: Italijanske pesmi. — 22.45: Lahka elasba. — STUTTGART 18.30: Mešan glasbeni program. _ 20.45: Koračnice. — 22.3>: Komorna glasba. _ 23: Orkester. — 24: Nočni koncert Slike iz Planice Na tribuni za častne goste. Od leve na desno so: zastopnik vojnega ministra načelnik Štaba dravske divizije podpolkovnik Orlovič, dr. Berce, zastopnik kralja brigadni general Jovanovlč, minister za telesno vzgojo dr. Auer, zastopnik divizionarja Nedeljkoviča podpolkovnik Popovič «n soproga ministra Auerja s hčerko Pogled z odskočiSča nizdol na iztek, obrobljen z desettisočglavo množico gledalcev, ki so kakor mravljišč® bili videti od vrha. Na levi Cehosiovak Franta S i m u n e k med skokom, dvakratni jagoslovenskl prvak v kombinaciji Avstrijec Gregor H 511, najodličnejši avstrijski skakač, je skočil 86 in pol metra Po vrsti od leve: Albin NovSak je i 74 m dosegel najdaljši skok med Jugosloveni, žal je pri skoku padel. Pokaza lpa je odličen slog ln moremo pričakovati, da se bo kaj kmalu uvrstil med najboljše Srednjeevropce, mladi nadarjeni Švicar Guido B o r-ter pri skoku 86m in njegov so rojak Rejrmond Marcel, Id je skočil 86 in pol ta. Po turnirju v Moskvi Borba med vzhodom in zapadom - „Stari" in mladi - Botvinnik med kandidati za svetovno prvenstvo - Flohrov razvoj: iz sirotišnice preko nogometa k šahu - Zaslužena zmaga dr. E. Laskerja Po šestih tednih srditega boja se je zaključil po blejskem turnirju največji šahovski turnir zadnjih let. Borila sta se vzhod in zapad, staro in mlado pokolenje. Zmagovalca sta z enakim številom točk Botvinnik in Flohr, oba zastopnika mladega pokolenja in zastopnika obeh strani sveta. Flohr se lahko pobaha s tem, da ni izgubil niti ene partije, dočim beleži Botvinnik kar dve ničli. Na zunaj bi bila stvar videti torej tako, kakoi da je mlado pokolenje v premoči pred starin-., zapad pred vzhodom. Toda v obeh ozirih bi bilo napačno izrekati prenagle trditve. Kar se tiče zmage mladih, je treba namreč takoj ugotoviti, da pripadajo vsa nadaljnja mesta do šestega izključno mojstrom starejšega letnika (Lasker, Capablanca, Spielmann, Lowen-fisch) in med temi je Lasker samo za pol točke za prvakoma, Lowenfisch pa samo za poldrugo točko in kakor Flohr se tudi Lasker ponaša s tem, da ga ni v turnirju nihče premagal. Kar se tiče premoči zapada, pa velja omeniti, da imajo Rusi z edino izjemo zapadlega mojstra Lilienthala, poleg deljene-n^ga prvega in drugega mesta absolutno prevladujočo pozicij o v srednjem delu razpredelnice o turnirskih uspehih, t. j. od 6. do 15. mesta, na kar šele sledi zopet zapadni mojster Stahlberg in po novem presledku naš Pire, ki mu na tem turnirju sreča ni bila naklonjena. Najbolj pravilni sklep iz vsega tega je pač ta, da sta staro in mlado pokolenje danes po moči prilično izenačena, kar se tiče vzhoda in zapada, pa je stvar ista. Vsekakor ne bo noben nadaljnji mednarodni turnir pokazal prave slike o današnjem stanju šahovske igre, če ne bo na njem zastopan tudi vzhod — in za to ugotovitev je ruski vladi pri prireditvi tega turnirja v prvi vrsti menda tudi šlo. Botvinnik, ruski soimetnik prvih dveh mest, je mojster največjega formata, čeprav šteje danes komaj 24 let. že pred desetimi leti, ob priliki I. moskovskega turnirja, je kot 141eten dečko zbudil pozornost vsega sveta, ko je v neki simul-tanski prireditvi igral proti tedanjemu svetovnemu prvaku Capablanci in ga gladko porazil. Od tedaj je šla njegova pot, če izvzamemo zadnji, ne preveč važni mednarodni turnir v Hastingsu, neprestano navzgor in je danes med tremi, štirimi najresnejšimi konkurenti za naslov svetovnega šahov skega prvaka. Rusi so upravičeno ponosni nanj in mu izkazujejo ta ponos na zelo Nemčija v orožju V mirnem času bo imela 750.000 mož! Predvojna Nemčija je imela kakor večina evropskih držav zakon, po katerem je bil vsak zdravi moški podvržen splošni vojni obveznosti o d 17. d o 45. 1 e t a Versailleska mirovna pogodba je to vojno obveznost zanjo odpravila. Nemčija je ela — vsaj na zunaj — samo vojsko iz prostovoljcev, torej nekakšno poklicno vojsko, ki ni smela obsegati več nego 3798 častnikov in 94.900 vojakov, častniki so se morali obvezati za nepretrgano 251etno, podčastniki in prostaki pa za 121etno službovanje. Vojska je bila razdeljena v 7 pehotnih in 3 konjeniške divizije. Pehotna divizija je štela 410 častnikov in 10.830 mož, to je tri polke po 40 častnikov in 2300 mož, tri stotnije metalcev min, polk poljskega topništva s 85 častniki in 1300 mož, bataljon pionirjev z 12 častniki in 400 možmi, po-ročevalni oddelek, sanitejski oddelek, štab, oarke in kolone. Materialna oprema je znašala 84.000 pušk, 18.000 karabin, 792 težkih strojnic, 1134 lahkih strojnic, 288 lahkih topov in 63 srednjih metalcev min. Tankov in letal nič. Po udaru zadnjih dni hoče imeti Nemčija 12 zbornih poveljstev. Vsak zbor bo imel tri divizije. To bi dalo najmanj 350 tisoč do 400.000 mož v mirnem času. Pri tem je pa računati še s tem, da ostane Nemčiji tudi dosedanja poklicna vojska, poleg nove vojske na podlagi splošne vojaške obveznosti. Poklicna vojska pa dejansko tudi ne šteje manj nego 350.000 do 400.000 mož. V mirnem časru bi imela Nemčija potemtakem tri četrt milijona ljudi pod orožjem, vrhu tega najštevilnejše m najbolje opremljeno vojno letalstvo in seveda tudi vojno mornarico, kajti če se je odpovedala vsem drugim omejitvam na podlagi mirovne pogodbe, se bo odpovedala tudi tej. Najhitrejši motocilcfist na svetu je Belgijec Renč Milhonz, ki je dosegel vztrajnostni rekord z motociklom s povprečno brzino 224 km na uro Živ proglašen za mrtvega se je hotel poročiti z lastno hčerjo Franc Klein iz Budimpešte se je v svojem 22. letu poročil s 171etno hčerjo nekega trgovca Kmalu po poroki je moral v vojno in je prišel Rusom v roke. žena ni mogla zvedeti, kako je z njim, zaman je povpraševala preko Rdečega križa Nekega dne so ji sporočili, da ga ni več med živimi in madžarske oblasti so ga proglasile za mrtvega. Kleinova in hčerka ki se je rodila že po odhodu svojega očeta na bojišče, sta prejemali podporo in mati se je pozneje Kateri motor se bo hitreje ookvaril, ali tisti, ki vozi po sladkem asfaltu, ali oni, ld vozi po razrvani vaški cesti? Katero srce bo dalje izdržalo — ali po sladkih žilah, ali po sklerozi? Radenska vsebuje jod v najpravilnejši množini. Preprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikaciie. redči in čisti kri in deluje na večino žlez. Kar je o»ie za motor, to je Radenska za sr^p in žile! Imejte va? življenjski motor v redu, posebno sedaj pozimi l poročila z drugim možem, ki pa je umrl 1. 1926. Po skoraj dvajsetletni odsotnosti se je Klein vrnil iz Rusije domov in se je trudil najti svojo ženo, kar mu pa ni uspelo, saj je Kleinova po drugem možu dobila drugo ime. Mislil je, da je umrla. Slučajno se je seznanil z mladim dekletom, ki mu je zelo ugajalo. Tudi ona ga je kmalu vzljubila in sklenila sta, da se poročita. Klein se je z njo dogovoril za dan, ko stopi pred njeno mater, da bi jo prosil za roko hčerke. In ko je prišlo do tega sestanka, sta mož in mati kmalu ugotovila, da sta mož in žena, dekle, ki se je hotelo s Kleinom poročiti, pa je bila njegova lastna hči! V zadnjem trenutku je usoda preprečila tragedijo in spravila po najbolj čudni poti dva človeka skupaj, ki nista vedela skoraj dvajset let ničesar drug o drugem. Mož in žena, ki sta se našla na tako nenavaden način, sta sklenila, da obnovita zvezo, ki sta jo bila sklenila 1. 1915., hči, ki bi se kmalu kmalu poročila s svojim očetom, pa je vesela, da je dobila vse drugačnega zaščitnika v očetu, ki bi skoraj postal nje mož. Najslovitejši lev je poginil V živalskem vrtu v Filadelfiji je poginil od starostnih tegob svetovno znani lev Leo. žival je bila prav za prav last nekega filmskega koncema v Hollyvoodu in je večkrat nastopala v filma. V jetni§tvu je preživel ter 19 tet praktičen način. Tako mu je ljudski komi-sarijat za težko industrijo po njegovem sedanjem uspehu s posebno odredbo poklonil krasen osebni avtomobil v dar »za dobre uspehe v tehničnem študiju na industrijskem zavodu in za uspehe v šahovski igri.« Botvinnik je namreč tudi izvrsten inženjer elektrotehnik. Flohrovo ime se blišči že dolgo v mednarodni šahovski areni, čeprav šteje šele 27 let. Rodil se je v Horodenki na Polj-j skem in je od leta 1930. državljan češkoslovaške, kjer je prebil svoja deška in mla-deniška leta. Njegova življenska usoda je bila precej zanimiva, že zgodaj je izgubil starše in je otroška leta prebil v sirotnišnicah. Ljudsko in mehčan ?k o šolo je obiskoval v Litomericah. Takrat je bil dečko vnet samo za nogomet, a ker je raztrsral preveč čevljev, so mu to igro prepovedali in mu priporočili šah. Tega se je naučil s samim gledanjem po nekoliko mesecih pa ni bilo v Litomericah nobenega moža, ki bi bil mlademu fantu v kraljevski igri kos. Kot trgovski praktikant je prišel v Prasro in se je sredi velikega pomanjkanja dokopal na vrh praških šshistov. Turnir v naši Rogaški Slatini, ki mu je prinesel drugo mesto, je bil njegov velik skok v svet. Ta skok se bo skoraj gotovo končal s tem da dobi naslov svetovnega prvaka. Botvinnik in Flohr sta po številčnem uspehu prvaka moskovskega turnirja, toda za moralnega prvaka smatra vse — koga? Moža. ki šteje danes skoraj 70 let ki ga šahovski leksikon uvršča med klasične mojstre, v kategorijo Steinitzev, Tarra-schev, Schlechterjev, Janovskih in Pills-buryjev, kraljev šahovske igre, ki jih je nekoč pred mnogimi leti premagal in ki so že vsi legli v grob. Ta mož, ki je celo četrt stoletja vladal v mednarodni šahovski areni, dr. Emanuel Lasker, o katerem so tudi po desetih letih miislili, da ne bo nikoli več nastopal na šahovskem mejdanu, je bil spet središče velikega turnirja in je s svojo igralsko kulturo in tehniko pokazal, da se lahko še vsi stari in mladi, učijo od njega. Zbujal je nedeljeno občudovanje med vsemi in vsi, prav vsi, so mu na pragu najvišje starosti privoščili veliki, zasluženi triumf, ki si ga je priboril na tem turnirju. Da bosta Botvinnik in Flohr reflektirala prej ali slej na žezlo šahovskega kralja je gotovo, a značilno je to. da se vsi ljudje zanimajo bolj za to, da-li se bo za najvišji šahovski naslov potegoval tudi sivolasi Lasker. Izključeno ni, kakor ni izključeno, da ga bo dobil. Lasker je v svojem življenju že dovoljkrat presenetil svet... Popravljanje telefonskih «c Moderni meščan neštetokrat na dan rabi telefon, a se le redkokdaj domisli nevarnosti, ld so jim izpostavljeni uslužbenci brzojava, ki popravljajo pretrgane zveze visoka nad zemljo Letala brez posadke Vodi jih brezžično krmilo Kakor smo že poročali te dni, eksperimentirajo v Ameriki z letali, ki jih krmarijo z brezžičnimi valovi z zemlje. Dosedanji poskusi so potekli zelo ugodno, a ta čas pripravljajo vse potrebno, za velik polet takšnega letala iz San Francisca v Honolulu. Stotnik Hegenberger, izumitelj tega letala, ki ne potrebuje posadke, je dal časnikarjem zanimivo izjavo o svojem delu. Pravi, da se bo ameriško vojno in trgovsko zračno brodovje dopolnilo z velikim številom novih letal brez posadke, če se bo polet v Honolulu iztekel srečno. Bistvo novega izuma je radiokompas. Igla tega kompasa vztraja v določeni smeri in daje tudi letalu to smer, dokler vplivajo nanjo brezžični valovi določena dolžine z ravnalne oddajne postaje. Ko stopa letalo iz obmoCja oddajne postaje, zaniha igla proti levi ali desni. Tedaj je treba ojačiti valovne toke. da pride letalo epet v pravo progo. Mogoče ga je tudi uravnati s spremembo valovne dolžine. Stotnik Hegenberger pravi, da je jasno in mirno vreme najugodnejše za takšna letala, v nizkem oblačnem vremenu pa jih je •*reba spraviti nekoliko sto metrov nad oblake. Baje hoče tudi ameriški rekordni letalec WBey Post vgraditi v svoje stratosfemo letalo Hegenbergerjev radiokompas. Čitofte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Letalo za 14 potnikov V \ illucoubluvu delajo poskuse z dvomotornim aeroplauoin družbe Air Jb ranče, ki prevaža 14 potnikov in 3 može posadke ter doseže 1100 m višine pri povprečni brzini 318 km na uro Krvna zveza med Dansko in švedsko Danski prestolonaslednik se je zaročil z vnukinjo švedskega kralja V petek minulega tedna so v Stockhol-rou obhajali zaroko danskega prestolonaslednika Friderika z vnukinjo švedskega kralja Gustava V., ljubko princeso Ingrid. Sflavnost je bila zelo prisrčna. Princesa Imgrid, ki je v pogledu lepote ponos švedske prestolnice in ljubljenka svojega deda, je tudi znana športnica, posebno na tenišču. še ko je hodila v šolo, pa se je eoučenkam priljubila z izrekom: »Knjige me ne zanimajo posebno. Kadar bom velika, se bom omožila, to bo moj pravi poklic.« Danski ženin je prišel na zaročni obisk v spremstvu svoje matere. Princesa Ingrid je sedla poleg prestolonaslednika Friderika v avto, ki ga je nato sama vodila proti dvoru. Na švedskem so te za- roke silno veseli, danski in švedski listi poudarjajo, da pomeni ta krvna zveza med vladarskima rodbinama obeh dežel novo potrdilo skandinavskega pojma. Poroka Spletnega danskega prestolonaslednika s 251etno nevesto bo čez dva ali tri mesece v Kodanju. Novoporočenca se bosta potem naselila v krasnem gradu Amahenborgu sredi Kodanja. Zaročna ceremonija v Stockholmu se je zaključila z neveselo epizodo. Kraljica danska, ki je prišla s sinom v Stockholm, je drugi dan po zaroki nevarno zbolela. Prepeljati so jo morati v bolnišnico, kjer so jo operirali. Baje so se ji zmešala čre-va. Operacija je potekla dobro in upajo da bo kraljica v kratkem okrevala. Nevesta princesa Ingrid 4n Kruh iz mizarskega kleja V Rusiji so letos 1. januarja odpravili krušne izkaznice, preskrba prebivalstva s kruhom pa se navzlic temu ni posebno izboljšala. V dobavljanju kruha so nastali takšni nedostatki, da je treba čisto resno misliti na to, ali ne prihaja za Rusijo nov val gladu, ki bo zajel vse sloje prebivalstva. V Dnjepropetrovsku so na ukaz državnega tožilca zaplenili velike množine kruha, ker so odkrili v njem s kemično analizo večje količine mizarskega kleja! V nekaterih drugih mestih pa se je pokazalo, da pečejo peki popolnoma nehigiend-čen in neužiten kruh. Birokratizem razdeljevanja kruha prizadeva ljudem še druge skrbi. Ponekod čakajo ljudje na kruh v še daljših verigah kakor v dobi krušnih izkaznic — le s to razliko, da do kruha zdaj sploh ne pridejo. Takšen je v resnici komunistični »raj«. Zavarovanje proti samstvu V Kodanju se neka zavarovalna družbd bavi z osnutkom zavarovanja proti samstvu. Ze deklice se lahko zavarujejo proti temu zlu, ki jih bo v starejših letih tešilo vsaj z izplačevanjem premij, ki jam bodo pomagale lajšati gmotne skrbi. Ko dovrši takšna zavarovanka štirideseto leto, ima že pravico do samske pokojnine, rento pa zopet iz^ibi, če se omoži ali umrje. A N E K D O T A Na neki soareji bi morala neka dama zapeti pesem Richarda Starssa, ki je bil tudi navzoč, a se je obotavljala. »Ah, tako me je strah, mojster,« se je branila. — »In mene! Kaj šele mene!« se je odre-zal Strauas. VSAK DAN ENA »Klobuk mi je všeč, samo pero na njem mi ne ugaja.« »Milosti v a, toda ravno pero na njem vas napravi deset let mlajšo.c »Potem prosim, da nataknete na HHj jBBTn EElBBB [bagflBfflSjjj H m UJMI ftj Is Hfiij KAJ BI MORAM MLADENKA Nasvet neke matere KOMPLETNO UREJENA VINSKA TRGOVINA s kletnimi ln transportnimi sodi, vsemi pripravami in z večjim številom dobrih odjemalcev, v lepem vinorodnem mestu Slovenije se radi bolezni ugodno proda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vinska trgovina.« 2536 .-A /s/ v X* Najmodernejše damske plašče za pomlad nudi najceneje F. L GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Lastna šivalnica za izdelovanje konfekcije. Plašče in kostume izdelujemo tudi po naročilu ter jamčimo za prvovrstno izdelavo po solidnih cenah. M&pePt $ct u&peftom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika »Nikar nc obupavaj«, sam dejala, »kaj takega se primerjava mnogim dekli-" cam. Stvar pa same često poslabšajo, ko počenjajo, ^ar ni dobro«. Vedela je, da sem uganila vzrok njenega obupavanja. Občutila je, kakor da bi bila zavržena, ker je imela temno in ovenelo kožo z razširjenimi znojni-cami in zajedalcL Za vedno se rešite vseh napak svoje polti tako. da bo Vaša koža postala bela, čista in lepa, samo po naslednjem lahkotnem in cenenem načinu. Uporabljaitp vsako jutro pred pudranjem kremo Tokalon, bele barve fni mastna). Njene dragocene sestavine, ki čistijo, osvežujejo ter napenjajo kožo, učinkujejo naravnost magično tudi na najgršo polt. 2e v 3 dneh boste navdušeni nad svojo dražestjo. Ta enostavni recept je prinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater Poizkusite kremo Tokalon, bele barve, še danes. •••...___.J.V . •;■ . :. i;...... . v..•-- :• Naznanjamo tužno vest, da je umrla danes ob 12.30 naša skrbna žena, dobra mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Kos roj. Kalan Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 20. t. m., ob pol S. url popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Trbovlje—Ljubljana—Zagreb, dne 18. marca 1935. JOŽE KOS, soprog; MIRKO, MAGDA, ELA in MICI, otroci, in ostalo sorodstvo. Mag. št. 1/5 št. 13110/35 z dne 14. marca 1935. 2593 Na osnovi §§ 7. in 25. zakona o zdravstveni zaščiti učencev z ine 12. septembra 1930., §§ 56., 57. in 58. zakona o narodnih šolah z dne 9. decembra 1929., § 1. pravilnika o delokrogu zavodov za zdravstveno zaščito mater in otrok z dne 31. maja 1930. čl. 1. in 2. pravilnika o zdravniških pregledih učiteljev in učencev narodnih in srednjih šol z dne 4. decembra 1930. in čl .1. pravilnika o zdravniškem pregledu otrok za sprejem v šole za nezadostno razvite in defektne otroke in o dolžnosti zdravnika v teh šolah z dne 19. IV. 1932 vabi fizikat mestnega poglavarstva v Ljubljani, da se nepreklicno do 1. aprila 1935. javijo gluhonemi, slepi in pohabljeni ali njih namestniki, oziroma varuhi otrok v predšolski dobi (do 8. leta) in v šoloobvezni dobi (do 17. leta), bivajoči v Ljubljani. Prijavo je izvršiti med uradnimi urami od 10. do 13. ure v pisarni mestnega fizikata. Neupoštevanje tega povabila se bo kaznovalo po kazenskih določbah navedenih zakonov. Predsednik: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Uradništvo ln delavstvo »Tovarne strojll« d. d. v Maišperku sporoča tužno vest, da je njen visoko spoštovani in zaslužni ravnatelj, gospod Kare! Kubricht po dolgi m mukepolni bolezni dne 18. marca preminul. Blagopokojnika ohranimo v najlepšem in trajnem spominu! PEBJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! STAREŠINSKO DRUŠTVO TRIGLAV V MARIBORU naznanja da je preminul njegov zvesti član dr. Anton Pms odvetnik v Slovenskih Konjicah Triglavani mu ohranimo blag spomin. Maribor, dne 17. marca 1935. v •-'•'S " ; * Vestni pogrebni nrrod Občina Ljubi j Maišperk, dne 18. marca 1935. j 2596 llestni pogrebni zavod Občina Ljubljana ZAHVALA Sprejmite vsi, ki ste obiskovali za časa dolgotrajne bolezni našo nepozabno teto in svakinjo, gospodično Ano Suzano Petrovčič učiteljico v pokojn ji poklonili cvetja in jo spremili v tako velikem številu na zadnji poti, iskreno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo preč. župniku g. Flnž-garju, kr. šolskemu in občinskemu odboru iz Smlednika in čč. sestram usmiljenkam. Vsem še enkrat Bog plačaj! Maša zadušnica se bo vršila v petek, dne 22. t. m., ob 7. uri v trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 18. marca 1935. Globoko žalujoči ostali. V globoki žalosti sporočamo prijateljem ln znancem, da je dne 18. t. m. preminul naš očka, gospod Niefergall Viktor Pogreb se bo vršil v sredo, dne 20. marca 1935., ob 10. uri dopoldne z Vidovdanske ceste 9 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. marca 1935. Rodbini: NieSergall-Lap. 2583 ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob bridki izgubi našega ljubega očeta JOŽEFA STEGENŠKA se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo še cenj. darovalcem krasnih vencev, prečastiti duhovščini, g. oblastnim zastopnikom, vrli gasilski četi In vsem, ki ste spremili blagopokojnika na zadnji poti. Konjice, dne 16. marca 1935. 2599 Žalujoči ostali. • 1 ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja ln sožalja ki smo jih prejeli ob smrti naše nad vse ljubljene mame, sestre, tete in tašče, gospe •Marije kakor tudi za poklonjene krasne vence m Šopke, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. pevcem za v srce segajoče žalno petje, mestni godbi in železničarski godbi z Zidanega mosta za turobne žalostinke in končno vsem prijateljem in znancem, ki so drago po-kojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Radeče pri Zidanem mostu, dne 18. marca 1935. Žalujoče rodbine: FRANK, CHRISTOF + Po volji Vsemogočnega nas je zapustil naš zlati, nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, prastari oče, stric, gospod Dernej Boltar magistratnl pisarniški ravnatelj v pokojn in meščan ljubljanski dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne in mirno z Bogom združen zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 20. marca, ob 4. url popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta štev. 23, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 18. marca 1935. Globoko žalujoči ostali. 2594 cfp - Sv- + * Globoko užaloščena naznanjam v svojem kakor v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospod Karel Kubricht kapetan generalnega štaba češkoslovaške armade v pokoja in ravnatelj ter solastnik tovarne strojil d. d. v Maišperku previden 8 tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni dne 18. marca preminil v starosti 46 let. Pogreb se bo vršil dne 20. marca 1935. ob 15, uri v Maišperku. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 21. marca 1935. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Maišperku. Naj v miru počiva! Maišperk, dne 18. marca 1935. lir--.'-"; mi r.-Cii-v. - * Mici Kubricht roj. Novak. 2598 .V1*,-'-! 'v-1 v "••'t1 •J®-.',' + TOVARNA STROJIL D. D. v MAIŠPERKU sporoča žalostno vest, da je njen visoko spoštovani in zaslužni ravnatelj, gospod Karel Kubricht kapetan gen. štaba čeSkosL armade v pok. in solastnik tovarne po dolgi in mukepolni bolezni dne 18. marca 1935. v 46. letu starosti mirno zaspaL Pogreb bo v sredo, dne 20. marca 1935., ob 15. (3.) uri v Maišperku. 25.97 Maišperk, dne 18. marca 1935. FRANJO NOVAK, predsednik. Ii WOL«FF ; 49 Pokonci glavo D' Ormesson je e težavo pogoltnil slino, nato pa zelo napeto vprašal: »Ali bi hoteli biti tako dobri, Sancediila, da bi mi poeodrli deset tisoč frankov?« »Rade volje, d'Ormesson.« Odklenil je predal, vzel iz njega sveženj tisočakov in jih odštel deset, ki jih je porinil pred d' Ormessona. D' Ormessonn je z brezprimerno ravnodušnostjo spravil denar v hlačni žep. »Ali smem prositi za potrdilo, dragi d' Ormesson?« D' Ormesson je na vizitki potrdil prejem denarja. Sancediila je pazljivo pogledal karto in vljudno dejal: »To je zadnji denar, ki vam ga morem posoditi, dragi d' Ormesson. Vaš kredit je izčrpan. Dolžni ste mi deset tisoč frankov.« »Mislil sem, da je mnogo več,< je odvrnil d' Ormesson. »A nerad bi vas motil pri vasem zanimivem opravilu. Do svidenja.« »Do svidenja, dragi d' Ormesson.« D' Ormesson se je odpeljal v igralni klub v Ulici 4. septembra. Preden je stopil v hišo, je dal Benitu tisočak, naj ga spravi. »Za jutrišnji zajtrk, se je pošalil. Benito ni trenil z obrazom. D' Ormesson je jel staviti kar najmanjše vsote, da bi preizkusil svojo srečo. Odkar je spet igral v Parizu, je bil postal popolnoma negotov. Sreča, ki mu je bila v Berlinu tako nenavadno mila, mu je ta obračala hrbet. Vsi drzni poizkusi, da bi jo ujel, so mu iz" podleteli. Vsaka banka, ki jo je držal, je šla po zlu. Ker je bil kot pravi igralec praznoveren, je valil krivdo na CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa En 20.-p Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Dta 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dia 17.—-. Sarloto. Jel se je bati srčne dame, ki jo je bil pri odločilnih igrali nekajkrat po naključju dokupil kot tretjo karto. Njegov prazno-verni strah pred to karto se je izpreminjal v idiosinkraaijo. Nič več se ni upal kupiti tretje karte, zakaj ta karta je bila neizbežno srčna dama. Ce ni dobil v prvih dveh kartah števila med petimi in devetimi, je bil na tleh, zakaj nemogoče mu j« bilo zahtevati tretjo karto. Po treh urah je bilo d' Ormeesonovih devet tisoč frankov zaigranih. Sel je na ulico, da bi vzel od Benita poslednji tisočak. Benita ni bilo. Tuj mož je sedel v vozu. >Kje je Benito?« »Benito se je začutil bolnega in je moral oditi. Jaz sem njegov bratranec. Agostino mi je ime, gospod vikont.« »Kje je Benito?« »Ne vem, gospod vikont.« »Vrag vaju vzemi!« je besno vzkliknil (T Ormesson in krenil peš domov. Šarlota je še bedela. Ležala je v postelji in strmela v strop. »Zakaj ne spiš?« je togotno vprašal. Ni mu odgovorila. »Zakaj me čakaš?« Molčala je. Vikont je strgal suknjič s sebe. »Nesrečo mi prinašaš, da veš!« Pogledala ga je. Jel je divjati. »Preklet bodi dan, ko sem te zagledal. Trikrat preklet. Ne smeš me več ljubiti, slišiš? Nočem, da me ljubiš.< Z drgetačočimi ustnicami je odgovorila: »Ne bom te več ljubila.« D' Ormesson se je zdramil. Planil je k Sarlotini postelji, padel na kolena in obupno zaprosil: »Odpusti mi, Charly, odpusti mi. Saj ne vem, kaj govorim. Bla- Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^ddelka »Jut^c jjj^ j . y ^^^ zen sem. Se nikoli nobene nisem tolikanj ljubil kakor tebe. Ti si največja sreča mojega življenja. Blagoslovljen bodi dan, ko sem te zagledal! Tisočkrat blagoslovljen! Nočem te izgubiti, mala Charly. Ne morem živeti brez tebe. Imej usmiljenje z menoj!« Zaihtel je v blazino. »Nikar ne bodi nesrečen, ubogi moj Olivier,« ga je jela tolažiti, in njena roka ga je hladno božala po laseh. Ukletje je bilo pregnano. Drugi dan sta se preselila v mali hotel »Rochambeau« v La Boetijevi ulicL 33 Spletična Anita, ki se ji je Margie razodela v svojem temnem obupu, ji je priporočila dr. Pronava, ogrskega zdravnika, ki se je naselil v vzhodnem koncu mesta in je bil med služečim ženstvom zelo na glasu. Anita ji je tolikanj hvalila spretnost tega zdravnika, ki z majhnim vbrizgom joda takoj uredi vso stvar, da je Margie nekega dne privolila in se z Anito odpeljala k dr. Pronava. Ko sta stopili v mračno, nesnažno hišo. jo je obšla taka tesnoba, da ji je malo manjkalo do omedlevice. Vendar se je vzpela po iz-hojenih stopnicah. Dr. Pronay, človek z očmi preganjane živali, jo jo sprejel z negotovim nasmehom na ustnicah. Zadal je nekaj vprašanj, in Margie je odgovorila nanje, vsa tresoča se od groze. Potem je previdno in prežeče napeljal pogovor na honorar. Ali bi bilo gospe sto dolarjev preveč? Margie je izvlekla denar in ga dala zdravniku In zdajci jo je pograbil krčevit jok, ki ga je komaj ukrotila. Zdravnik jo je položil na star, zanemarjen divan, ki mu je oči-vidno nadomestoval operacijsko mizo. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutraw, Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivski pomočnik a t i m » delavec, onduier, vešč tudi vodne ondulaci-ie. dobi mesto za vodstvo filiale. — Nastop 1. aprila ali najkesneje 16. aprila. R. Kreutz, Sevnica. 4065-1 Ekonom ki bl hotel prevzeti posestvo v planinskem letoviškem kraju v bližini večjega mesta, ima priliko si ustvariti ■ugodno eksistenco. Posestvo je večjega obsega. arondlrano s poljem, travniki in gozdom. — Po lopje je ren ovirano s tujklml sobami za ltrtoovlščarie. z gostilniško koncesijo ln gospodarskim poslopjem. — Resni reflektanti, ki so vešči v ekonomiji in gcetltaiški obrti ln imajo tudi potrebno obratno glavnico, naj pošljejo svoje naslove na oelasni odd. »Jtrfcra« z vsemi podatki pod šifro »Ekonom 1300«. 5032-1 Inštmmentarko epretno in pošteno išče ljubljanski zobozdravnik. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 521G-1 Služkinjo za vse k at rta dobro kuha, samo z daljšimi spričevali se sprejme. Vrstovškova 27, Mirje. 5400-1 Mesar, pomočnika 4obr« rzvežbanega sprejme Zaje, Vodnikov trg. 53494 Postrežnico I?čem sa popoldne. Kode-ljevo 19. 53604 Atelje Bazanella r Gaje vi ulici štev. 6/1 ■prejme takoj 3—3 samostojne pomočnice — speci-jelne za fa-zone. 5381-1 Krojaškega pomočnika zmotnega konfekcijskega in boljšega dela ter krojenja, sprejme takoj v stalno službo Anton Slak, kroja-štvo, 9v. Jurij pod K um »m 53904 Presvečevaka in vlagatelja jajc izvežbanega sprejmem takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Export«. 53-0-1 Hotel, slugo i dobrimi spričevali. sprejme hotel Štrukelj. 53954 Avto-tapetnika sprejme takoj Joško Horvat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 85. 5S45-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivskega vajenca ki že ima nekaj prakse, • hrano in sta.nova.njem v hiši sprejme takoj Lesjak Franc, Slovenska Bistrica. 5318-44 Učenko s hramo in stanovanjem v hiši sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uma c. 5817-44 151etno deklico zdravo, dobro računa rico, bi dala učit v trgovino — kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Poizve se v mlekarni Filter, Ljubljana — Novi trg 1. 5672-44 Sluf.be išče Beseda 50 par«, davek 8 Din, za Slfro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Preprosta kuharica (orožniška) želi s U aprilom kamorkoli premenitd mesto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in zanesljiva kuharica«. 5303-0 Dobra kuharica čista in poštena, išče službo pri boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V Ljubljani« 5339-2 Brivski pomočnik babi štucer, vojaščine prost zmožen nemščine, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nekadilec«. 530^8 Brivski pomočnik perfekten, išče slnžbo za takoj. Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra«. 5376-2 Postrežnica g priporočilom, išče zanosi en je. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5339-3 Postrežnica ki zna dobro kuhati, šivati in opravljati vsa hi Sna dela, išče primerno slnžbo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 5391-2 G. Th. Rotman: Brata Smuka In res, so bile lepe reči! Vsakih nekaj minut je avtomobil obstal, in na ubogega Izidorja so leteli novi in novi pljuski kavnega usedka, krompirjevi olupki, stare marmeladne škatle, raztrgani časniki in prah. Nazadnje je prišel avtomobil do odlagališče. Tam so obrnili gornji del voza, In Izidor se je z vso ostalo vsebino vred za-kotalil v neizmerno zbiralno jamo, kamor so vozili smeti Iz vsega mesta Kavarniška kuharica z večletnimi spričevali — išče kjerkoli službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra kuham«. 5363-2 1000 Din dam onemu, ki mi preskrbi službo prodajalke, blagajni žarke ali kaj stičnega. Poleg slovenščine obvlada perfektno srbohrvaščino in nemščino. Absolventka trg. šole. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Hitro«. 5891-2 Samostojen vrtnar z 30Jetno prakso ▼ neodpo-vedani službi želi spremeniti službo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven vrtnar« 5606-2 Potniki Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro al) dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 1? Din. Zastopnike i 11 e m sa privatni obisk strank. Mesečni zaslužek 1000 Din ia več. Ponudbe na podružnico »Jutra« T Mariboru pod »Novice«. 5091-5 Zastopnike za zavarovanj« iščemo. — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Složnost«. 5397-5 Zaslužek Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din- Pleskarska, pohištvena in stavb, dela KI pO h. Vzj kurenčnih cenah. Vzamem tndi hranilne knjižice. Za mizarje poseben popust. — Melunda, Miklošičeva c. 18 — mizarstvo »Sava«. 3360-3 Dober zaslužek se nudi pri prodaji v gospodinjstvu neobhodno potrebnega predmeta. Odda se tudi v komisijsko prodajo. Dopise je poslati na upravo lista Maribor pod »Sirena«. 5394-3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši inesek 17 Din. Tovarne! Kupujem partije ali blago z napakami in ostanke — nogavice, sukno, svilo in drugo. Plačam takoj. Ponudbe na naslov: Dragotin Samardžič, Ljubljana — poštni predal SCIS. 4963-7 Izložbeno okno in vrata z roleto za trgovino, v dobrem stanju kupim. Vič štev. 46. 5334-7 Prodalm Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifre ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek H Din. Sadno drevje jablane, hruške, češplje, češnje, višnje, marelice in breskve, same žlahtne sorte {.dobite pri Kmetijski družbi r Ljubljam Novi trg 3 M92-6 Gozdne sadike za pomladansko pogozdovanje 4- ln 5 letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne meces-nove, prvovrstne, močne tn zdrave, kakor tudi cipresne sadike za vrtne ograje ln parke v različnih višinah do 1.20 m Ima poceni naprodaj Prane Dolenc, Preddvor nad Kranjem. 106. Globok voziček po nizki ceni proda Kariš v Šiški, Frankopanska nI. št. 28/11. 53OT-6 Športne suknjiče prlma a 98 Din, pumpar ce, modne hlače Itd. kupite zelo ugodno pr: Preskerju, Ljubljana. Sv. Petra 14. 31-6 Otroški vozički najcenejši in najmodernej; ši edino v speciil. tovarni Kncler & Co. Celovška cesta štev. 38. 6363-6 Vodovodno sesalko nerabljeno, z motorjem 1% HP, poceni prodam. Pojasnila daje »Textil Slavi-ja«, Maribor, Kralja Petra trg. 4844-6 Novo perje Ia vrste ter pirotsko preprogo (ročno delo) poceni prodam. Maribor, Razlago-va ulica 3aTa. 5892-6 Za spomladansko sajenje oddajamo iz naše drevesnice v Celju: raznovrstna drevesa za drevorede in parke (liPa- kostanj, javor, topol, okrogl. akacija), okrasno grmičevje, doma^ in eksotične konife-re, nizke in visoke vrtnice, trajnice-perene. Blago je prvovrstno, cene konkurenčne. Prijave za ogled drevesnice in naročila sprejema: Olepševalno in tujsko - prometno društvo v Celju. 5089-6 Samo odraslim p oži jemo novi katalog 8, nazvan »Šola ljubezni« sreče in obojestranskega zadovoljstva t zakonu. — Katalog je opremljen z to-teresantnimi slikami iz spe-cijalnih področij higijen-skih pripomočkov r zakon skem življenju kot n. _ pr. ženska in moška zaščitna sredstva, jmriške novosti in fotografije in druge in timne specijalitete za ea konsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto brez zu nanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI. USPEH TAKOJ!« pošljemo proti rvovzetju za Din 1.7.50. »ŠOLO ujU-BF.ZNT« in »MOŠKI. DSPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50 Zastopstvo »Salus«. Zagreb ?-Jo., Samostanska uli<-a 11 1910-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dva Tatra dvocilinderska dobavna voza, dobro porabljiva tu di kot oeebna, za izlete love etc., za 6—8 ljudi, ugodno naprodaj. Pojasni la daje »Merkur« ▼ Mari boru, Meljska 18. 3 tovor, avtomobile dva, tri in Stonskega. malo rabljene * novimi pneu-matikami ugodno proda E. Rosa. I.iubljana, Poljanska cesta 69. 5379-10 Beseda t Din, davek 2 D-, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Jožeti in Jožice se vabijo na domačo veselico v gostilno »Dalmacija* v Šiški, kjer se bodo najbolje zabavali. Priporoča se Lasan Ivan. 5302-18 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Licitacija lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Aleksandrova eesta i/H. razpisuje na panju v svojih gozdovih pri Kočevju in Straži: lTUlS plm bukove hlodovine, 29497 plm jelove hlodovine, 9850 plm bu-kovine za drva in oglje. Pogoji pri gornji upravi. 587446 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Spalnico vogalno klop, mizo, oto-mano, knjižno polico Itd. ugodno prodam. — Ogledati od 12. do 14. tire. Cesta na Rožnik št. 45. 5190-12 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjižico kočevske mestne hranilnice glasečo se na 41.000 Din, proda Tomšič 1-an, motor ni mlin in žaga, Kočevje. 5010-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja ia zaloga, vseh vrst posojila kulantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb, llica J Telefon interurb. 44-09. Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 92-16 Kontokorent. vlogo eca 415.000 Din Prve hrvatske štedionice kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »3305«. 536646 5—600.000 Din rabim proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Samo gotovina«. 53:646 Vložnico Ljubljanske kreditne banke 160.000 nominaie kupim proti plačilu 65 '/t. Pismene ponudbe na naslov: Hor-vatič, Zagreb, Ribnjak 8. 5322-16 Vloge domačih tudi podeželskih hranilnic, kupimo. Ponudbe na »Fortuna« Ljubljana, poštni predal 331. 567)146 Nudim posojilo 100.000 Din v vlogi Kmet-ske posojilnice ljubljanske, na prvovrstno hipoteko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo 100«. 53704Jff Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 )!■. Vrtnarji! Vrt v Kranju ob glavni cesti predmestja oddam ugodno v najem za daljšo dobo. Vprašanja na oglas oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Kranjvrt«. 4991-17 Gostilno s stanovanjem v sredini mesta oddam v najem. Pojasnila daje Ivo Petrič, Gosposka ulica 10. 597347 Lokali Beseda 1 Dia, davek 2 Oln. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajtnaoJU znesek 17 Din Pozor!—V Kozjem naprodaj dne 28. marca gostilna, trgovina in mesarija. — Potreben kapital T5.000 Din. Pojasnila daje Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju. 50574A Trgovski lokal na Poljanski cesti v Ljubljani oddam s 1. majem 1935. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5311-19 Lep lokal oddam za delavnico ali skladišče, 50 do 100 m', prav oooen! Kolodvorska 18 pri hišniku. 5120-19 Trgovino v večjem obsegu, a Špecerijskim In koionijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi Izdelki, dobro vpeljano, t industrijskem mestu Gorenjske radi selitve oddam i stanovanjem v najem za vei let Ponudbe pod značko »Trgovina Gorenjske« aa oglasni oddelek »Jutra« ▼ Ljubljani. 4798-19 Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najaiaojii znesek 17 Dia. Novo trgovsko hišo v fari na Gorenjskem, bres konkurence, ugodno prodam. Vprašanja pod značko »Trgovska v fari« na ogl. oddelek »Jutra« t Ljubljani 4799-20 Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, za gostilno ln mesarijo posebno priporočljiva ugodno naprodaj. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod Šifro »Hiša Domžale*. 4800-30 V Kršld vasi pri Brežicah prodsm enonadstropno hišo s trgovskim lokalom ia vrtom, ob glavni cesti — avtopoetaja Brežice—Novo mesto. — Informacije daje Unger Karolina, Brežice. 5006-30 Hišo s pekarno in gostilno v eentru Maribora ugodno prodam. — Pojasnila daje Adolf Bernhard, Aleksandrova cesta SL 9276-20 Zemljišče cca 16.000 m* ugodno naprodaj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo knjžice Mest n e hranilnice. Pojasnila daje Miškee. Ljubljana VII — Medvedova 38, telefon 35-75 5696-30 V centru Ljubljane poceni naprodaj hiša s skladiščem in vrtom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 9183-30 Stavbna parcela 1004 m» velika, zelo ugodno naprodaj na Viču 46. 53^30 Ugodna prilika ■e nudi za nakop večjega zidanega poslopja s cca. 1000 m* veliko parcelo. — Pojasnila: Moste, Zaloška eesta 74. 5353-30 Vilo ln del vrta primernega za parcelo — prodam skupaj ali posamezno. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirje«. 33B5-C0 Čedno hišo z vrtom r toplicah blizu Celja ugodno proda Drago Ulaga r Slov. Bistrici. S8E»<» 4 lepe parcele uradi bolezni prodam. — Svet je lep in suh ter na najlepšem kraju ob glavni cesti v Zg. Šiški. Plačilo nekaj v denarju, ostalo hipoteka ali pa hranil, knji-iice. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. SU4-30 Valjčni mlin moderno opremljen — na konstantni vodi, v dravski banovini prodam ali dam v zakup. Objekt je prikladen tudi za tekstilno tovarno, ker ima voda 7 Vi trdotne stopnje. Ponudbe pod »A. B. 110« na oglasni oddelek »Jutra*. 5331-30 Hišo z vrtom prodam. Poizve se v Rožni ulici št. 16. 5075-20 Lepo posestvo rentabilno, 10 oralov, v Mariboru prodam proti gotovini ali zamenjam za nišo v Gradcu. 4 orale stav-bišča. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »300.000«. 5398-30 Hišo tudi večjo, s primernim donosom, v Ljubljani kupim. Ponudbe z opisom in ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iz Kanade«. 5310-20 Novo hišo s 8 aobami, kuhinjo, kletjo, shrambo, elektr. razsvetljavo, vodo in velikim ograjenim vrtom, na lepi solnčni legi, eno postajo od Ljubljane, blizu kolodvora, avto-postaje, šole, pošte in cerkve prodam za 68.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifTO »Ugodni plačilni pogoji«. 5402 <30 Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo s posebnim vhodom, Sčem za gospoda, ki pride za 10 dni po trg. posiih v Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Privatna«. 51