s*. 97 postbtm mM T Bot^asntt mm cu ia wm
V Trstu, v nedeljo 23. aprila 1922
Posamezna številka 20 stotink LŠtalii
jzhaja, tzvzemSi pondeljek, vsak daa AsiSkega St. 20, !. nadstropje. Dopis« pfsma se ne sprejemajo, rokopisi % Štefan G od in «, — Lastnik tisk ziuša za mesec L 7. —,3 mesece L
^^. ^Stvo: ulica sv. FVanHSka ^ređtilStvu. Nefrankiran*
J^lzdajat^to	lcels)C
.ost Tisk tiskar^
:ol leta L 32. —. J .	—
Za inozemstvo mesečno 4 lire vet -	uredništva In uprava IL 11-57.
Spomenico Zveze slovenskih županstev
3NOS
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v < Urok ost i ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent • osmrtnice, in zahvale, poslanice ln vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st besedi, majnanj pa L 2 — Oglas! naročnina ln reklamacije se pošiljajo izklutno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-S7«
Zveza slovenskih županstev na Goriškem je poslala poslanski zbornici, ministrskemu predsedniku, ministru za pravosodje in osrednjemu uradu za nove pokrajine v Rimu ter ^generalnemu civilnemu komisariatu in višjemu deželnemu sodišču v Trstu sledečo spomenico:
Podpisana zveza slovenskih županstev na Goriškem se vidi primorano nastopiti v obrambo pravic in koristi, ki jih je poklicano varovaiti, proti sklepu deželne sodni-je v Trstu, ki se ž njim »v tržaških sedma uradih popolnoma izključuje raba slovenskega in hrvatskega jezika .. .« m določa, da ».... naj se od 1. majnika t. 1. vsi slovanski spisi, ki bi dešii tržaški deželni sod-n;ji in podrejenim, čisto italijanskim okrajnim sodnijam (Koper, Piran), vračajo vla-. i. - - *---- J- vnovič vloži
v
ga tel ju s pozivom, da vnovič vloži spis italijanskem jeziku, in s pretnjo, da se diru-gače spis ne bo smatral za vloženega« m nadalje odreja, da » ... se pri jezikovno mešanih okrajnih sodniiah (Vcl-osko-Opa-tija) razprave in odločbe bodo morale vršiti, oziroma izdajati v italijanskem jeziku, mej tem ko se bo dopuščalo vlaganje spisov v slovanskem jeziku; kadar bi pa proti-stranka bala italijanske narodnosti ali iz kateregakoli razloga odklonila slovanski spis. da bo vlagatelj meral pridejati italijanski prevod na svoje stroške v roku, ki ga bo določiti«.
Z navedenim sklepom se sicer »pri pretežno slovanskih okrajnih sodni j aH (Pod-grad, Kamen, Sežana, Bistrica, Postojna, Senožeče) obdržuje raba dotičnega jezika.« Ali mimo posledic, katere mora sklep tržaške deželne sodnije imeti vzvratno za jezikovne in občne razmere vse dežele, zadevi je popolna izključitev slovenščine m hrvaščine iz tržaških sodnih uradov imenovane sdovanske okraje tudi neposredno, ker deželna sodnija v Tirstu, kakor g.ede svoje posebne pristojnosti, trgovinska in pomrrska sodnija v Trstu, poslujeta za nje kot sedniji druge stopnje, ne samo, temveč, in sicer ravno za najbolf važne stvari, tudi kot sodniji prve stopnje.
P.azlogi, iz katerih se sklep deželne sod-Trstu mora preglasiti za neupraviče-zakonitega in ne samo neumestne-ipak tudi naravnost pogubnega in Lga najstrožje obsodbe, so preočitni, podpisajia Zveza slovenskih županstev mogla biti dolžna, jih bolj obširno razvijati. Naj tc<rej zadostujejo sledeče kratke opazke.
Kakor v vseh človeških odnosih, tako posebno v odnosih med sodnimi oblastvi in strankami je najpopolnejše vzajemno razumevanje temeljna zahteva. Poglavitno sredstvo za to je beseda, govorjena ali pisana, ki pa, če naj doseže največjo, prist-- ost krepkočo in obsežnost izreza, ne more in ne sme biti druga, kakor beseda jezika, ki je tistemu, ki govori ali piše, svoj, a ga tisti, ki ga posluša ali bere, neposred-eo razume. Kje gre, kakor v civilnih in kazenskih pravdah, za to, da se ugotovi resica in, mnogokrat, da se prodre prav v globino človeških misli in čustev, ali kjer ie. kakor v izvenspornem postopanju, v varstvu najobčutnejših moralnih in materialnih koristi, treba najbližjega stika msd sodnikom in onimi, ki se po zakonu za-upavajo njegovi pomoči m njegovemu vodstvu, tam je zmiraj v veliko težavo, in često v hudo škodo in zato bistveno nasprotno s vrha m sodnega postopanja če je strankam, pričam, sirotam in oskrbovancem,
mjc
neg g
vre da

Edina opravičba, ki bi se dala zamisliti za sklep deželne sodnice v Trstu, ki slovenskemu in hrvaUkemu ljudstvu svojega okoliša hoče odreči ugodnosti sodne rabe lastnega jezika* m naložiti neugodnosti njegove izključitve, bi bilo nezadostno število Slovencev in Hrvatov v rečenem okolišu. Pa če sam sklep govori o šestih pretežno slovanskih sodnih okrajih in enem jezikovno mešanem nasproti samim trem, ki so (pret-vezno) čisto italijanski? Pa če je obče znano, da ne samo je onih šest okrajev čisto slovanskih, nego da tudf oni jezikovno me-
tvorijo za njo fe zakonske določbe pridobljeno pravico, ki jo je potrdi! prvi Italijanski gubernator, general Pettfti, m je njeno nepremenjeno veljavo pred kratkim vnovič podkrepil justični minister v odgovoru na vprašanje slovanskega poslanca.
Če so slučajno v deželi italijanski državljani, ki so rečenim zakonskim določbam nasprotni, jih je pa ravno toliko in še mnogo več, ki s>e oklepajo teh določeb kakor pridobljene pravice, ki se jim ne more vzeti drugače kakor potom novega zakona. Zakon ne razlikuj« mei italijanskimi državljani prvega in drugega reda, in ni torej dopustno, da se enim jemljejo njihove pridobljene pravice, saino da se ustreže drugim, ne da bi se to izvršilo potom zakona.
šani okrai ima le številoma neznatno ita-,	- .
lijansko manjšino, da od obeh okrajev, pi- To je torej v f«mahi^
ranskega in koprskega, prvi ima močno stran stvari: da si tržaška drfelna sodn.ja slovansko manjšino, a drGgi je slovanski za | prisvaja zakonodapo oblast <da °*pravi se celo polovico, in da je končno v samem obstoječe zakone m da postav* na njih me-
tržaškem okraju, v mestu namreč z njegovo okolico, znatna slovanska manjšina, ko je, med drugim, domače prebivalstvo okolice skoraj izključno slovansko?
Odločilno pa je, da slovansko prebivalstvo okoliša tržaške deželne sodnije tvori-----—■--	-
eno samo kompaktno maso z vsemi ostali- zaupanje prebivalstva moglo ostati od tega
mi Slovani dežele, ki dosezajo vkupno šte- ««m£no? ^ podp^na Zveza
sto določbe, ki so se samolastno izdelale na nekakem zborovanju njegoivih članov izven in preko kakršnekoli zakonite oblike.
Sodniki, ki imajo vrhovno dolžnost, da spoštujejo in storijo spoštovati zakone, jih nasprotno odkrito zatajujejo: kako naj bi
vilo najmanj 600.000, trikrat toliko, kolikor ----- -- —,	- -	. ,
je Nemcev bosega okoUia, k! jim nih- slovenski županstev.	dS
brani rabe njihovega jezika pred ta- primerne ureditve vprašanja, se obrača do
ce ne
mošnjimi sodnimi oblastvi, večkrat toliko, | pristojnih faktorjev s P02*™*^
v še večjem razmerju, kolikor štejejo nc-slovanske narodne manjšine v inozemstvu, za katere se jc pogodbeno, z vneto skrbjo zagotovilo najstrožje spoštovanje njihovih jezikovnih pravic.
Nasproti takšnim dejanskim razmeram se neopravičljiv ost obžalovanja vrednega sklepa pokazuje v vsej svoji nago t L A ne manj kričeča je njegova nezakonitost.
Vprašanje jezikovne rabe pri sodnih ob-
.1__!L -J —— _ 1—.----*---- »a	n
1.	da naj se takoj m najpozneje v tekočem mesecu aprilu prizna javno absolutna nezakonitost in neveljavnost sklepa deželne sodnije v Trstu glede jezikovnega vprašanja, in naj se podelijo strogi ukazi za točno izvrševanje predpisov, ki še veljajo za
to tvarrno;
2.	da naj se brez zamude poskrbi, da bodo jezikovne pravice italijanskih državljanov slovanske narodnosti spoštovane vsaj
lastvih dežele je urejeno, po pozitivnih za- toliko, da bodo
konskih predpisih, ki jih navdihuje temelj- sproti oblastvom, zlasti sodn^kim, in do-
• t 1	a___a? ____ 1_	Ir/M* Klorati
na misel 'dopustnosti vseh deželnih jezikov bivati od njih tudi uradne odgovore v istem v sodni rabi. To velja za ves okoliš tržaške jeziku;	,, • „a„:
deželne sodnije ie po§ 13 oblega sodnega j 3. da r^se	^^tom^ori-
reda od 1. majnika 1781., a velja tudi za. takx>j na pot	potom P"
so,dna okraja piranski in koprski po zako-, mern.h zakonski	'.j
nu od 15. majnika 1883., ki je v tem zmislu i ustavnopnstopn fatoorp popravil § 14sodnega reda od 19. decem- bodo izdelan, na počl^	.F™,:
bra 1769.: ki se je tam vpeljal L 1815.	uienja vprašanja, ne da bi se ne	h
In s toliko večjim pravom se slovansko prebivalstvo sme na to sklicevati, kolikor
zastopniki neposredno prizadetega valstva.
Konferenca v Genovi
spomenica ruske delegacije - Gos^odai^e In^vneref^meij sovjetski Rusiji - s^roU kapiiulacll^m - Ugodnosti za tuji kapiiaa
Vprasanfe vojntii dolgov
morala poravnati. Namesto tega pa se zahteva odškodnina od Rusije, ki je žrtvovala za zaveznike več človeških življenj nego vsi zavezniki vkupaj Sovjetska vlada je torej pripravljena le na vzajemno povrnitev skoti.
skrptka tištim, ki jih naj sodnik zaslrši, vzeta možnost rabiti svoj jezik, ali če jim, ako ga rabijo, ostaja samo to, da jih sodnik razume potom prevoda, ki ni nikdar popoln ne primeren za popolno posnemanje misli, čustva, naglasa izvirne besede. K temu je dodati, da tvori potrebnost prevoda, vseeno, ali se prevaja šele pred sodhikom, ali že prej v listinah in spisih ravno radi jezikovnega formalizma, težko obremenitev za drugo jezično prebivalstvo ki sploh neekonomičen in zamuden element v vsakem, s odr em ali izvensodnem poslovanju.
Tudi se ne more proti temu navajati, da posebno pred sodnimi dvori ne bo čutiti posledic izključitve slovanskega jezika, ker so tam strankam redno ob strani odvetniki in ti znajo ital janski. Kajti očitno je, da je to, kar pric1 čujejo strank* sodnikom potom svojih odvetnikov, samo del tiste množine zaznav, ki tvorijo podlago delu sodnikov. Sodni dvori irorajo ne samo poslušati odvetnike, ampak tudi sprejemati dokaze, zosiišavši priče in stranke ter čitati in proučevati dokazilne lirtine, zakar je neob hodno potrebno, da stranke in priče zamo rejo neposredno občevati s sodniki in da sodniki tudi neposredno razumejo stranke in priče. Oč;tno je torej, da jezikovno znanje edveoiika ne more zadostiti iskanju resnice, katoro ima ugotevki sodnik za svoje razsodbe.
Z druge strani pa tvori pravosodje v najširšem pomenu fces«ede znamenit činitelj v razvoju omike in kulture, če je jezik ljudstva izključen iz sodnih dvoran, ne more •ono biti v polni meri deležno dtobrodejnih učinkov, M jih delovanje odličnih sodnikov in pravnikov lahko ima za omiko in za kul-•ii-ro. Samo če se na sodnijah govori jezik ljudstva, more vanje trajno in krepko prihajati oživljajoča sapa resničnega življenja, in iz njih se širiti med ljudstvo s polnim fospehsoni blažil ni in vzgojev al ni duh pravice.
GENOVA, 22. Skupno z odgovorom Lloyda Georgea so Ruski delegati sestavili tudi spomenico, naslovljeno na konferenco. Spomenica je zelo obširna dn vsebuje 13 poi pisanih s strojem. Predvsem govori o sklepih v Cannesu in povdarja, da povabilo ni bilo podrejeno sprejemu sklepov ne nobenemu drugemu pogoju. Vendar pa je ruska delegacija spričo dejstva, da bi moglo avtentično in primerno tolmačenje sklepov v Cannesu ustvariti po-
Spomenica pravi končno, da bi se hotel vpeljati v Rusijo lastninski red, ki je v PJPol; nem navzkrižju s sedanjim in poudarja, da bi se moral izvršiti spložni obračun finančnih vojnih obvez U na podlagi državnih do-
dlagoTr medsebojni sporazum in rešitev spor-i hodkov. nih vprašanj med sovjetsko Rusijo in zapad- Schanzer o avstrijskem vprašanju nimi državami, že v prvi plenarni seji izjavila, GENOVA 22. Evo izjave italijanskega da načelno sprejema sklepe v Cannesu, toda	^rinisira Schanzer-ja na seji
podlagi
1.	absolutno suverenost vsake države v izberi zakonov glede lastnine in gospodarskega in upravnega reda v lastni državi;
2.	zakonodajna sodna in upravna jamstva za osebne in stvarne pravice priti v Rusijo, da se tam stvujejo;
3.	splošno priznanje načela o vzajemnosti pri izvrševanju obvez odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli tuji državljani.
Spomenica pravi, da se spomenica zavezniških izvedencev odaljuje od bistvene podlage določeb v Cannesu in da ne govori o primernih ukrepih za dosego gospodarske obnovitve Rusije in vzpostavitev njenih proizvajalnih raoči: Edino sredstvo za hitro gospodarsko obnovitev Rusije je takojšnja in energična pomoč ruskemu narodu potom evropskega kapitala in evropske tehnike. Sovjetska vlada je po svoji novi gospodarski orientaciji preuredila svojo civilno zakonodajo in sodno proceduro ter dala tujemu kapitalu največja jamstva, ki jih londonska spomenica ne upošteva. V zadnjih mesecih je uvedla: 1. prosto trgovino v notranjosti; 2. pravna jamstva za prostost podjetnosti s privatnim kapitalom v industriji in v podjetjih, prepuščenim od države zasebnikom; 3. jamstva za vse državljane in posebno za tujce proti vsakim nezakonitim rekvizicijam ali aretacijam; 4. posebna jamstva za zakupne pogodbe; 6. civilni zakonik in civilno pravniško sodišče. Delavske organiza-neob- cije v Rusiji so sklenile, da bodo sklenile s _; podjetniki kolektivne pogodbe in se ne bodo " 1 vtikale v upravljanje podjetij.
Ruska delegacija je pripravljena — nadaljuje spomenica — vzeti v poštev vse predložene želje glede spopolnitve omenjenih jamstev. Toda prvi j>ogoj za to je, da se sovjetska vlada
pravno prizna.
Spomenica naglaša dalje, da bi se Lio.fi londonske soomenice uvesti
hotel na
podlagi londonske spomenice uvesti v Ruajo sistem kapitulacij, kar bi pomenilo kršitev roške suverenosti. Sovjetska vlada je vedno izpolnila sprejete obveze; priznanje obvez prejšnjih vlad je odklonila zaradi političnih vzrokov nastalih po revolucij, ki je pretrgala vse ci>ilne obveznosti, če bi bile druge države vzpostavile stike s sovjetsko Rusijo, bi bila Rusija ukrenila potrebno za ustavitev rek vi. zicij in odškodnino za povzročeno ikoda Toda drug« države to ne sauno prekinile vse odnosa je s sovjetsko Rusijo, temveč so nastopile proti njej tudi z orožjem h blokom. Meščanska vojna, ki »o jo podpirale tuje države, je povzročila Rusiji ogromno škodo, ki bi se
cajskili plačil kakor tudi plačil za v letih 1919., 1920, m 1921. Avstriji dobavljenih živil. Vprašanje odreditve plačil se je pro-.. , , učevalo ž« pred dolgim časom. Vriiovni ice tu)cev, ki žele	.	^ prmi6evanje finančnim ne-
gospodarski	J nTstrom raivezniSkfli držav, ki se je mislilo
da bo imelo kak definitiven zaključek. Vendar je ostalo vse prf starem, ker so se pojavljale sedaj tu sedaj tam težkoče. Danes so pa vsi zbrani, vsi, ld imajo od Av-strije kaj terjati; manjkajo samo Zedinjene države in Argentinija, katerih velikodušnost v tem pogledu pa je obče znanna. Naloga genovske konference je, da to vprašanje reši, da vrne AvstrHj kredit na inozemskih trgih tet da omogoči proskrbo Avstrije z denarjeft; kar tvfcri podlago za njeno gospodarstveno vzpostavitev, katero vsi želijo.
Bolgarska predlaga moratorij za svoje obveznosti
GENOVA, 22. Boiganski delegat na mednarodni gospodarstveni konferenci minister financ Tur lakov je izjavil v plenarni seji finančne komisij® sledeče: Bolgarska bo sprejela sldepe podkomisij finančne komisije, ne morem si pa kaj, da ne bi opozoril, da bo njihova izvršitev vsled kočljivega položaja financ in gospodarstva v državi precej težavna. Ako naj Bolgarska spravi svoj proračun v ravnovesje, skrči izdajanje bankovcev, pospeši proizvodnjo, razvije svojo mednarodno trgovino, zboijša svoj kurs, doseže mednarod. posojilo za najnujnejše potreb* države ter plačuje sproti dolgove, za to je potrebno: da ae dovoli Bolgarski popolna In dolga odgodHev, kar se tiče njeni rinsiifiifti obveznosti valed mirovne pogodbe, Sicer pa ta pogoj popolnoma odgovarja doku in namenom konference same kakor tudi obvestilu veščakov in neu21ydd mkoviii pogodbi
torpedolovkah m vojni ladji «Andrea Do-ria». Moštvo na vojni ladji «Dante Alighie-ri», vsidrani v ltiki, je pozdravilo kraljev prihod s trikratnim klicom «Živio kralja, kateremu se je odzvala množica na obali Ob 9.15 so zagrmeli topovi in zazvonili zvonovi. Kmalu nato se je kralj izkrcal in se odpeljal burno pozdravljen v odprtem avtomobilu, v spremstvu vojaških in civilnih dostojanstvenikov na prefekturo. Pred prefekturo so ga pozdravili ministrski predsednik Facta, minister vnanjih stvari Schanzer, ministra Peano Bertone in Teo-filo Rossi, prefekt kom. Poggi senatorji, poslanci in zastopniki raznih korporacij.
Govori se, da se bo udeležila banketa, ki se bo priredil kralju v čast, tudi —- ruska delegacija. Ta vest je naredila na javnost velik vtisek.
Rusa čičerin in Krasin predstavljena italijanskemu kralju
GENOVA, 22. (12.30) Na bojni ladji «Dante Alighieri» je priredil kralj pojedino na čast delegacijam, ki so se zbrale v Genovi. Delegacije je sprejel na ladji ceremonijalni mojster kom. Depretis. Kralj je stopil na ladjo ob 11.30 ob zvokih kraljeve koračnice. Kralju so se nato predstavili načelniki vseh delegacij. Kralj se je z vsemi spustil v razgovor. Tudi Rusa Čičerin in Krasin, ki sta se vdeležila pojedine za rusko delegacijo, sta se predstavila kralju. Nemčija in Rusija sta sklenili vojaško pogodbo in se pripravljata ca razdelitev Poljske?
LONDON, 22. Genovski poročevalec «Daily Maila* navaja te-le podrobnosti o določbah neke tajne pogodbe med Nemci in Rusi, ki ni bila še objavljena. S prvo določbo, podpisano od Rakovskega kot predsednika ukrajinske sovjetske vlade in Rathenaua, nemškega ministra vnanjih stvari, se Nemčija obvezuje, da bo plačala Rusiji svoto 20 miljonov šterlingcv, ki jih je dobila tekom njene okupacije v Ukrajini. Ta svota bi se plačala v gotovem.
V	drugi določbi obljublja Nemčija, da bo razpustila taborišča ujetnikov, v katerih je že zaprtih kakih 6000 Rusov, in da bo šfa na roko tistim, ki se bodo hoteli vrniti v domovino.
V	tretji določbi se Nemčija obvezuje, da bo preprečila sestavljanje društev častnikov caristične vlade na svojem ozemlju in da bo razpustila vse revolucionarne organizacije.
S četrto določbo se Nemčija obvezuje, da ne bo dovolila, da bi se prevažal skozi njeno ozemlje vojni material, namenjen za Poljsko, Romunsko, Estonsko ali kakršnokoli drugo rusko nasledstveno državo.
V	peti določbi se Rusija obvezuje, da bo dovolila tvornici Krupp, da izdeluje topove in vojni material v gotovem številu tvornic na ruskem ozemlju, posebno v tvor-nicah pri Ljuioviliki pri Permu, v Hart-mannu pri Luganskem in važnih tvornicah v tamborski pokrajini.
Določbi 4. in 5. — pravi «Daily Mail» — sta podpisani od Čičerina in Rathenaua in tvCjUa res zelo primerno podlaga za bodoče vojaško pogodbo. Obenem tiči v teh dveh klavzulah zarota proti evropski svobodi. Boljševiki sami smatrajo, da tiči v teh klavzulah podlaga za četrto razdelitev Poljske.
Nemška delegacija zanika vesti o tajni pogodbi z Rusijo
GENOVA, 22. Nemška delegacija odločno zanika vesti angleških in drugih listov o sklenitve tajni pogodbe z Rusijo.
glede Zadra nove gospodarske koncesije, ki niso vsebovane v pogodbi.
Zunanji minister dr. Ninčič je na podlag} vladnega pooblastila kategorično odbil in zavrnil te nove italijanske propozicije.*
Vprašanje razdelitve lokomotiv bivše Avstro - Ogrske pred genovsko konferenco?
BELGRAD, 21. Jugoslovenska vlada namerava spraviti na genovsko konferenco tudi vprašanje razdelitve lokomotiv bivše Avstro - Ogrske med njene nasledstvene države in je tozadevno poslala jugosloven-skim ekspertom v Genovo posebna navodila. Kakor znano, so lokomotive ki se nahajajo sedlaj v posameznih nasledstvenih državah, lastnina vseh. na teritoriju bivše monarhije nastalih df^Svl Lokomotive pripadajo posameznim državam sorazmerno z železniškim omrežjem, kil jim je pripadlo. Po tem razmerju bi morala dobiti jugoslovenska država veliko več lokomotiv, kakor pa se jih je nahajalo za časa prevrata na njenem ozemlju. Madžari in Avstrijci so pridržali največ lokomotiv. Zaradi tega bo jugoslovenska delegacija zahtevala sedaj v Genovi, da se nam čimprej izroče one lokomotive, do katerih imamo nesporno pravico in ji je v tem oziru zajamčena tudi podpora delegacij estalih držav Male entente, ki so istotako interesirane v tem vprašanju. Pričakovati jc, da bo jugoslovenska država glede razdelitve lokomotiv bivše monarhije uspela in da ne bodo potrebne nobene represalije proti Avstriji in Madžarski.
Dvanajst oseb utonilo BELGRAD, 21. Iz Užice poročajo: Na reki Drina se je v soboto zvečer pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala 12 človeških žrtev. V čolnu se je nameravalo iz Eajine Bašte prepeljati preko Drine v Bosno osem moških, dve ženi in dva otroka. Vsled močnega vetra se je čoln prevrnil in vreh dvanajst oseb je padlo v visoko naraslo Drino. Ker ni bilo hitre pomoči, je vseh 12 oseb izginilo v valovih. Trupel še niso našli.
fivsiriia.
Delavska demonstracija na Dunaju
DUNAJ, 21. Sledeč paroli konference treh internacional v Berlinu je priredilo socialno demokratično in komunistično delavstvo včeraj veliko demonstracijcAa Ring-strasse. Trgovine so se zaprle že ob 4. pop. Obhod je bil ogromen. Demonstrante so nosili zastave in napise, obsegajoče znane delavske zahteve, predvsem enotno prole-tarsko fronto. Komunisti so imeli napise: «Hoch Sowjetrussland!». Obhod jc trajal skoro tri ure. Potekel je mirno.
Sklepani^ M, ml iiemisijg o avtonomiji
Na včerajšnji seji deželne svetovalne komisije, katere se je udeležilo poleg slovenskega od vlade imenovanega člana
tudi
Jugosfavi]a
GENOVA, 22. Pričakajo* peset kralja se ie m mesto odšlo t zastave. Po vseh vogalih so bili nabili lepaki s puaWi na meščanstvo, naj dostojno sprejme evojega kralja. OkoA 8. ve je priplula v loko ladja «Conte <4i Cavour», spremljana po dveh
Jugoslavensko - itali janska pogajanja prekinjena?
BELGRAD, 21. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so bila prečitana vsa poročila zunanjega ministra dr. Ninčiča o jugot-slovensko - italijanskih pogajanjih, ki so se nadaljevala dne 19. t. m. Kakor javljajo belgrajski listi, je ministrski svet na podla-di dr. Ninčičevih poročil odobril sklep, da odločno vztraja na integralni izvršitvi ra-pallske pogodbe. Vlada je iz poročil dobila vtis, da ima Italija namen razgovore zavlačevati in na ta način doseči, da ne pride rapallska pogodba pred Zvezo narodov v času, ko še ni genovska konferenca zaključena. V političnih krogih vlada splošno prepričanje, da je Italiji glavno ležeče na tem", da zavleče rapallskc pogodbo preko genovske konference in obenem prepreči intervencijo Zveze narodov.
LJUBLJANA, 22. «Slov. Narod« javlja iz Genove: cZunanji minister dr. Ninčič je nadaljeval z italijanskimi pooblaščenci razgovore o rapallski pogodbi. Sestal se je s podtajnikom Tosti in Valminuto, ki se je vrnil iz Rima s popolnoma novimi instruk-erjami. Kakor javljajo iz Rima, je ministrski svet na eni svojih zadnjih sej sklenil, da italijanska pooblaščenca Tosti in Contari-ni uvedeta nove razgovore na popolnoma drugi osnovi. Tendenca tega sklepa gre za tem, da se doseže revizija rapallske pogodbe. Italijanska pooblaščenca izjavljata, da je Italiji v sedanjem momentu radi faši-stovske agitacije nemogoče izvršiti evakuacijo luke BaroS in Sušaka. Ne^ more prepustiti severnega mola. Fašisti se protivio vsaki evakuaciji. Italija pa je pripravljena privoliti, da jugoslovenska vlada jjrosto n svobodno započne pogajanja reško vlado glede rešitve reškega vprašanja. Vsi ti predlogi imajo gotovo tendenco zavlačevati končno ureditev rapallske pogodbe. Italijanska de4egactja pa zahteva
vseh pet naših poslancev, je po daljši razpravi prišlo končno do glasovanja glede perečega vprašanja deželnih in občinskih avtonomij. Glasovalo se je o dnevnem redu, predloženem od gg. Asquini, Mrach in Ta-maro, proti avtonomijam, nasprotnem, predloženem od predsednika izrednega deželnega odbora za Goriško, Pettarina, za avtonomije, in posredovalnem, predlaganem od g. Ara, ki je v bistvu za uvedbo laškega občinskega in pokrajinskega zakona, omiljenega v avtonomističnem zmislu. Nasprotniki avtonomij so upali, da rešijo vsaj Arov dnevni red s tem, da ga postavijo na glasovanje pred Peltarinovim. Uspeh je bil ravno nasproten, ker so pristaši Peitarinovega dnevnega reda morali glasovati proti vsakemu drugemu dnevnemu redu, ki je bil postavljen prej na glasovanje. Uspeh glasovanja je bil zelo zanimiv. Protiavtonomistični dnevni red, o katerem se je najprej glasovalo, je sprejelo 10, in odklonilo 17 glasov. Posredovalni Arov dnevni red je sprejelo 11, in odklonilo 14 glasov; vzdržala sta se od glasova-nja gg. Puecher in Valerio. Avtonomistični dnevni red je pa sprejelo 11, in odklonilo 13 glasov, mej tem ko so se vzdržali gg. Chersich, Puecher in Sbisa. Tako so bili odklonjeni vsi trije dnevni redi, prodiavto-nomistični s 7 glasovi, posredovalni s 3, in avtonomistični s samo dvema glasovoma. V razpravi sta se oglasila od naše strani poslanca Wilfan in Šček. Posl. Wi!fan je zavrnil izjave g. Zanolla, kolikor so se tikale našega stališča, ki ni nikakor tako oz-kosrčno, kakor se domneva od nasprotne strani, ker priznavamo naš sedanji položaj in uvidevamo popolnoma, kako je tudi v našo korist, če ima Italija dobre zakone in dobro upravo in če gospodarstveno in kulturno uspeva. Nikakor ne zahtevamo posebnih privilegijev in vkljub vsem slabim izkušnjam in neugodnim razmeram upamo vsaj za daljno bodočnost, da bo Italija radi svoje časti in v lastnem, tudi materijalnem interesu izpolnila dane obljube. Ce bi v vprašanju avtonomij šlo* za zgolj narodnostno vprašanje, bi — vsaj iz svojega osebnega stališča — govornik glasoval proti avtonomijam, ki bodo lahko koristne sem in tja za našo narodnost v kakšni občini, a gotovo škodljive v glavni točki, namreč, kar se tiče pokrajinske avtonomije, ki bo Ie orožje v rokah naših narodnostni nasprotnikov. Če smo torej za vzdrževanje avtonomij, smo za to ne toliko iz narodnostnih ozirov, kolikor, ker hočemo
fifrtii s
»EDIKOm
T mto, zi
1922,
jAranlđ naši deželi politična, adbmnistra- dotma, v kolikor je potrebno, oni h Po-
Kvno, ekonomsko in kulturno pridobitev, ——*—----J---
fc jo te avtonomije tvorijo brez ozira na parodnoetno vprašanje, te se z odpravo jvtonattnfc zasleduje čimprejšnje vedinjenje povik pokrajin s staro kraljevino, opozarja govornik na to, da se doseže za željeno ve-dinjeoje veliko prej s spoštovanjem tukajšnjih pcsebnih potreb m navad, nego z odpravljanjem tega, česar je tukajšnje prebivalstvo vajeno in kar želi, da se še dalje pkrani Posl. Šček je ko*t politični zastopnik Goriške izjavil, da so na Goriškem vsi, stranke, občine, tisk, edini v zahtevi, naj se avtonomije ohranijo, in da on tudi po nalogu 100 shodov, na katerih se je v tem pmislu glasovalo, ne sme drugače glasovati kakor v prid te zahteve. _
peča), izvršuje potom svojega posebnega upravnega sn knjigovodstvenega oddelka, splošno nadzorstvo posebno s politično upravnega stališča nad potekom službe, skrbi za izvrtitev določil in navodSl gen. civ. komisarijata, napoveduje ta vodi dražbe, sklepa pogodbe,, priskrbuje plačila na podlagi tozadevnih potrdil o stanju, vzpostavit venili del, iz virov, ki so mu dani na razpolago po gen, civ, komisarijatu.
(Dalje prih.)
Vojna !M m javni lastnini
Poroča dr. J. F.
L'Osservatore Triestino je priobčil v sredo dne 19. 4. 1922 ped št. 82 dolgo pričakovano«, okrožnico generalnega civilftega komisarijata za Julijsko Benečijo z dne 10. aprila 1922 St. 921/2000, oddelek IX.
Gorenji naslov bi se moral dobesedno glasiti: vojna škoda na lastnini krajevnih bitij (enti locali); kdo so ta krajevna bilja, bomo pozneje videli, ker jih okrožnica imenoma označa.
Odločil sem se prevesti okrožnico v celoti in dodati morda h koncu par opazk. Za danes omenjam le toliko, da je okrožnica, četudi dobro mišljena, vendar prepojena a tako zvozlano birokratično navlako, da ne bodo mogla naša uboga < krajevna bitja* še cela desetletja priti do svoje vojne odškodnine. Vsebina okrožnice nas sili k temu zaključku; dalje opozarjam iz vnaprej na rok 31. maja t. L, do katerega je treba naznaniti prizadete vojne škode.
Okrožnica se deli na 4 poglavja z 21. odstavki in sicer:
I.
Preureditev vzpost&vitvene službe
1.	Kakor znano, je kr. dekret od 5. 10. 1921 št. 1569 ustanovil neke posebne določbe za uredbo vojnoodškodnin&ke službe v novih deželah ter je razširil na te dežele določila izvršiine naredbe ali opraviinika (regciamento) odobrenega s kr. dekretom cd 1. 9. 1920 št 1524. Ta opravilnik je bil že v veljavi v beneških osvobojenih deželah in je urejeval vzpostavitev in popravo po ■vojni posušene aJi pokvarjene lastnine krajevnih bitij.
V smislu omenjenega dekreta od 5. oktobra 1921 ter z ozirem na ustanovitev generalnih civilnih podkomisarijatov v Gorici in Pc^pču je podpisani generalni civilni komisarijat sklenil preurediti važno« in kočljivo vzpcetavitveno službo z namenom docenftralizirati jo v smeri imenovanih dveh dežel (Goriška in Istra).
S kemisarijatnim dekretom, ki se bo v kratkem objavil, bo preskrbljeno za tako preureditev. Medtem ko si pridržuje podpisani gen. civ. komisarijat (oddelek IX in knjigovodstvo) izdajati vodilna službena navodila in odobritve tozadevnih troškovnikom in računov, se ustanovi v Gorici, (lo-čivši ga od tržaškega tehničnega oddelka) državni tehnični organ (Vzpostavitveni urad - ufficio per le rkostruzioni), pri generalnih civ. komir»arijat:h v Gorici in Poreču pa se ustanovijo upravni in knjigovodstveni uradi za isto službo.
Ta preureditev bo imela to prednost, da spravi vzpostavitvene organe v bolj neposredno zvezo s prebivalstvom, ki dobi na ta način priložnost opozoriti na potrebe lastnih krajev in na bolj nujne ukrepe za gmotni preporod dežele.
2.	Generalni civilni komisarijat (oddelek IX) izdaja, kakor gori rečeno, temeljna navodila in določila potrebna za potek vzpostavitvene službe. On izdaja odobritve in pooblastila za vse troške na podlagi predlogov, ki mu dospejo od gen. civ. pocf-komisarijatov, odnosno na podlagi predlogov in načrtov izdelanih od vzpostavljenega urada (ufficio per le ricostrazioni). V smislu členkov 6 in 7 kr. dekreta od 5. 10. 1921 št. 1569, se predlogi in načrti za zneske nižje od Er 50.000, morajo odobriti od višjega uradn'ka — nadzornika civ. ženija (genio civile), medtem ko so načrti za zneske, ki prekoračijo lir 50.000 podvrženi odobritvi odbora za popravo vojnih škod. (Comitato per le riparazioni dei cLanni di guerra). Toliko višji nadzornik kot imenovani odbor imata svoj sedež pri1 gen. civ. komisarijatu.
Gen. civ. komisarijat (osrednje knjigovodstvo - raggioneria centrale) ima nalogo pregledati račune, ki se potem odpošljejo ministrstvu za osvobojene dežele (člen 8, kr. dekreta z dne 5. 10. 1921 št. 1569).
Odbor za popravo vojnih škod je sestavljen v smislu člena 6. imenovanega dekreta iz 1 delegata gen. civ. komisarijata, ki mu predseduje, iz imenovanega višjega nadzornika ali uradnika civilnega ženija, iz predstojnica vzpostavitvenega urada v Go-rici in iz pooblaščenca zakladnoga ministrstva. Višji nadzornik civilnega ženija ni le član canenjenega odbora, ter nima samo pravice o<Jobrfti izvršitev načrtov in proračunov za zneske nižje od lir 50.000, ampak ima tudi splošno nalogo tehničnega nadzorstva vsega vzpostavitvenega delovanja.
VzpostavKvem urad v Gorici vodi eden glavnih inžinirjev civilnega ženija. On opravlja tehnično stran službe, pripravlja načrte za ona dela, ki se imajo izvršiti, izdaja mnenja o načrtih pripravljenih od krajevnih brttj, izdaja vse predloge, ki se mu zde potrebni v korist službe, nadzira izvršitev dela in skrbi za kolavdacije, izvršuje pogajanja afi dražbe v slučajih, kjer so Ista predvidjena in sklepa tozadevne pogodbe, ki jih potem oddaja pristojnemu gen. dv. podkomisarijattL
Oso. civ, podkomisarii&t v Gorici (in do-
Onavne vesti
SUvranstvo in Genova. Zagrebški »Ekonomista* je priobčil zanimiv članek, iz katerega po s nemi jemo naslednje misli:
Na konferenci se bo moral Izčrpali obalen program. Na dnevnem redu so vprašanja, radi katerih so se zadnja Štiri leta pletle diplomatske vezi po vieh odličnejših mestih v srednjem, zapadnem, vzhodnem in južnem delu Evrope.
Nas zanana v prvi vrsti gospodarska stran genovska konference. Važno je vprašanje vz-postave gospodarskih odnosa je v v Srednji pvropi in pri tem Ima za Jugoslavijo veliko važnost dogovor, ki le bil sklenjen med malim sporazumom in Poljsko.
Teorija o gospodarski tn politični zvezi v Srednji Evropi kakor tudi o carinski zveri dokazuje, kako dobro je rekel dr. BeneŠ, da zapadne države še ne poznajo dovolj razmer v Srednji Evropi.
Rešitev tega vprašanja mora biti taka, da se raztegne na vse države, a da pri tem ne bo na ikodi nobena izmed njih.
Nazori sedanje genovske konference ae tolmačijo različno. Tisti, ki pričakujejo od nje izpreraembo mirovnih pogodb menijo — po besedah dra Beneša — da bi predložitev tega vprašanja pomenila neuspeh zborovanja. Tisti pa, ki pričakujejo od nje rešitev za Rusijo, so polni nade, da se <to pričakovanje uresniči.
Veliki petek, ki ga preživlja današnja Rusija, je po svoji veličini grozen — in nesreča je teuj večja, ker danes v Rusiji, tej deželi velike slovanske duše, umira dnevno nad 70.000 državljanov, otrok is vnakov ttstih velikih borcev, ki jih je ruska narod žrtvoval za Člo-večansko klejo in za svobodo malih slovanskih narodov, ki so mu dolžni za to posebno zahvalnost.
Naj že rešitev ruskega vprašanja pred genovsko konferenco izpade kakorkoli, eno pa je gotovo: d« se svetovni mir in gospodarski preporod v Evropi dasta doseči edino-le z ozdravljenjem Rusije, te polovice kontinenta!
Dejstvo je, da današnja mrtva Rusija predstavlja mrtvo Evropo! Temu primerno moremo motriti tudi zaključne besede Lloyda Geor-gea, ki je v svojem nastopnem govoru na prvi seji konference, rekel, da naj Genova, iz katere je odšel mož, ki je odkril Ameriko, sedaj dovede do tega, da Amerika odkrije Evropo!
Do sedaj pa ni na genovski konferenci zastopnika Amerike m vprašanje je še, ali se bo ta sploh udeleževala reševanja teh prvenstveno evropskih vprašanj.
• Ekonomista* naglasa, da Jugoslavija — z ozirom na napeto razmerje z Italijo — nima mnogo pričakovati od genovske konference ter pravi: «Ta nevzdržljivi vnanji položaj onemogoča tudi gospodarsko krepitev in notranjo uredbo.
Če bi imela Jugoslavija — pravi dalje — na konfcrenci več prijateljev nego nasprotnikov, če bi se v tem mednarodnem zboru uredilo vprašanje njene zunanje politike: potem bi se ji — na zdravi podlagi, ki jo ima drž va v svojem namočnejšem državljanu, poljedelcu — hitro posrečila uredba tudi notranjih in gospodarskih vprašanj, radi katerih je Jugoslavija tudi šla v Genovo. Zdi se pa, da bodo razen Jugoslovenov še drugi, ki se bodo vrnili, iz Genove bolnega srca in razočarani.
Ista usoda bi znala zadeti tudi Rusijo, katere predstavniku, Cičerinu, je rekel angleški ministrski predsednik, ko sta se prvič sestala, da naj ne vznemirja ladje te mirovne konference, ker da njegovi potniki ne vedo, kake sopotnike imajo.
Cičerin ni odgovoril niti besedice, na ta izziv angleškega oblaslneža. Poslušal je te težke besede molče, ali ratno v tem molku se je mogla videti vsa moč bodoče Rusije.
Danes razpenjajo Rusijo v Genovi tisti, ki so pribijali slovanstvo na križ skozi stoletja. Ali kakor mora po Velikem petku priti Velika noč, tako pride po 6edanji veliki izkušnji tudi za Rusijo dan vstajenja, da bo silnejša in močnejša, nego je bila kedaj. V tem bodo našli tudi vsi slovanski narodi svoj splošni in gospodarski preporod.
V daljavo vidijo, predse pa ne! Kakor smo poročali pred par dnevi, je izšel kraljevi dekret, ki odreja, da se na našem višjem trgovskem zavodu ustanovi posebna stolica za ruski jezik. Italijanski listi hvalijo ta ukrep, naglasujoč, da se s tem italijanskim dijakom nudi prilika za pouk, ki še ni uveden na drugih takih zavodih v kraljestvu.
Vse prav in lepo tn res nujno potrebno, da se italijanska mladina začne enkrat učiti tujih jezikov, posebno tudi ruskega jezika, ki ie jezik dežele z neizmernimi bogastvi in bodo zato trgovska odnošati ž njo oplojali gospodarstvo vseh držav Evrope. Čudno pa je, da italijanski listi vidijo le koristi v. daljavi in preko bližine, preko sosedov. Med Trstom in deželami ob Črnem morju je menda nekaj ozemlja, s katerim je imela doslej trgovina Trsta tudi stare, in če ne «*lavne», pa gotovo zelo koristne stike. In na tem ozemlju govorijo ljudje menda tudi svoj jezik, ki ni Italijanski Ravno sedaj se trucfi jo italianski državniki ▼ Sv, Margeriti Ligurski na vse pretege, da bi prišlo do gospodarskega sporazuma s tem ozemljem, m $ tem do čim obsežnejšega trgovskega prometa. Dan na dan pa vkfimo in Slišimo, kako isti italijanski listi vzgajajo svojo mladino k preziranju in omalovaževanju onega naroda in njegovega jezika, kako izganjajo ta jezik iz uradov, kako ga preganjajo v vsem javnem življenju in kako smatrajo nepoznavanje tega našega jezika naravnost sa znak patriotičnega miMjenja! Večkrat čujemo iz ust laških trgovcev, aa prt trgovskem občevanju s Slovenijo prav dobro izhajajo z —nemščino. To utegne biti resnično do nek* mere — zrn sedaj! Ali naj te nikar ne zanašajo preveč na to tuđi za vso bodočnosti Vedo naj pa, da onkraj meje raste svoj tod, ki ne bo imel za seboj vzgoje germani za torične Avstrije I Ti Časi so bili, sedaj je za njimi le še nekaj sledi, ki jih pa v d oglednem čaeu tudi na bo več!
In potem?! O tem naj razmišljajo razsodni tržaški trgovski knogi, ako hočejo vabiti k Trstu trgovski promet ozemlja med Trstom in Črnim morjem. Preziranje in omalovaževanje bo le oviralo to prizadevanj*!
Itafija in Gnom Kako vlogo ifra Italija v tem obsežnem m teatraličnetp zboru? ffcbaiMr meni, da naj aa kalija zadovoljuje z vlogo posredovalca mod prepirajo-čicni se Njemu utegne ta vloga prijati, ne more pa mu pritrditi, kdor se čuti Italijana! Še bolj Čudno pa. je postopanje tiska, ki hoče biti demokratičen ali liberalen. Zagovarja ruske boljševike in Nemce. Internacionalizam, ki ga boljše viki uveljavljajo v inozemstvu, ni nič drugega nego njihov imperializem, osvoje valni napor nove buržoazije, ki hoče druge države slabiti v notranjem, da s tem olajša osvojevalno delo slavizma. Mednarodnost boljševištva je le z a vrstna oblika oevojevalnega pansLavi-
prefc kot (z Bologne. Vsa čast naii poštni upravi ki je doživela tak — rekord.
Slov. dskMfta Marijina družba v Rojann priredi danes ob 5. uri pop. v svojem domu (Vicoio deli« Rose 13) veselico s sledečin sporedom: 1. «Vestalka», Žalo igra v 5 dejanjih in 2. «VbogIjiva služkinja», burka v 5 dejanjih Vdeleženca so naprošeni prispevali z 1 liro za družbene namene.
MD «Prosveta» Magdalena priredi danes izlet v TrebČe. Shajališče ob 2 pri Kons. dr. na KoJonkovcu. Prijatelji društva dobro došli. V slučaju slabega vremena se vršijo dramatične vae ob 3 v navadnih prostorih- V pondeljek odborova seja ob 7J4, vaje mandolinističnega odseka ob 8K.	Odbor.
Pevsko društvo «Ilirija« Sv. Jakob. Podpisani odbor javlja, da se je pričelo z vajami za
zrna. Velike financtelne kombinacije, ki sol?1^*11* srborjn zato vabi ponovno^ vse šent-v ozadju genovske konference, morejo zanimati le države, ki morejo posojati denar in pa le ozke bančne kroge. Vprašanje surovin je važno za pretežno industrialne države, ne pa za pretežno agrarne, kakršna je Italija, ki preživlja sedaj težko krizo brezposelnosti, to pa ne vsled pomanjkanja surovin, ampak vsled pretirane proizvodnje. Italija je. kljub temu v prvi vrsti, četudi ne izključno, v moralnem zmislu prizadeta na pogajanjih v Genovi. Italiji, ki nfena vojske in se nahaja v težkih fi-nancielnjh razmerah, gre zrn to, da si zagotovi stanje primerne varnosti svojih še ogroženih mej. Nevarna točka za Itafijo predstavlja danes Mala entenia. Mi Italijani bomo imeli mir v Evropi, če pridobimo in si ohranimo prijateljske odnosaje z malim sporazumom* Ključ do tega pa ima — Francija. Će je naša politika nasprotna Franciji, občutimo to v svojih odnosa jih do malega sporazuma. Tega ne razumejo ne naši javni detavci, ne naši politiki. Zato je treba obsojati njih protifraacosko pisavo v mnogih nadih listih. Najbolj žalostno pa je, da naša vlada nič ne sluti nevarnosti takega položaja Italije. Vsled tega naprav-Ija v Genovi vtis dežele, ki nima nikaklh svojih smernic in jih tudi ne išče. To pa ne vzbuja zaupanja niti pri tistih, ki imajo ko-rwt od tega. Facta, fri je dober človek, je zdovoljen, da igra vlogo domačina. Doslej je bila Italija že dovolj na giasu ko* muzej in goetilmca, ali trda disciplina vojne bi nas bila morala poučiti, da je treba stremeti k boi j plemenitemu ponosu.
Tako je napisal Arturo Labriola, znameniti italijanski publicist ki bivši minister. Primerne zaključke naj si izvede razsodni čitatelj sam!
Žalostna usoda korofidh Slovencev. Spričo sedanjega stanja stvari bi se zdelo neverjetno, da ima sedanja Avstrija interes na tem, da vztraja nasproti slovanskim manjšinam pri politiki pokopane Avstrije. Ni prav ljubo o tem poročati, toda resnica mora na dan, in zaželjivo bi bilo, da pride tudi do ušes avstrijske vlade, da ta naredi konec nesodobnim razmeram na Koroškem. Tudi v Burgenlandu je postopanje Avstrijcev nasproti tamošnjim Hrvatom vse prej nego sodobno, na Koroškem pa je postopanje nasproti tamošnjim Slovencem naravnost neznosno in — nedopustno.
Evo, kaj piše o tem ljubljansko «Jutro»»: Narodno življenje Slovencev na Koroškem je kratkomalo onemogočeno vkljub saint-germainski mirovni pogodbi. Njihovo naredilo življenje je težko zlasti tudi zaradi tega, ker nimajo narodne inteligence, ki je po prevratu morala pobegniti v Jugoslavijo. S pomočjo čehoslovaškega Narodnega odbora na Dunaju so korerski Slovenci začeli izdajati tednik »Koroški Slovenec». Priborili so si dva mandata za koroški deželni zbor, a ta dva poslanca sta prava naredna mučenika. Poslanec župnik Polja-nec je bil nedavno od političnih najsprot-nikov težko ranjen, ker je v svoji župniji priredil dramatično predstavo. V lokal, kjer se je vršila predstava, so vdrli člani «Heimatsdiensta» ter do krvi pretepli poslušalce, zlasti poslanca PoJjanca, od katerega so pod grožnjo smrti zahtevali, da odloži mandat in zapusti Koroško. Seveda se godi to X namenom, da ae izženejo iz dežele zadnji slovenski inteEgenti in zavedni rodoljubi.
Politično in gospodarsko društvo koroških Slovencev je v posebni brošuri osrvetilo preganjanja slovenskega življa na Koroškem. Slovenska deželna poslanca si ne upata več izvrševati svojega mandata, a zvezni predsednik na Dunaju in deželna vlada na Koroškem nista doslej niti 9 prstom ganila, da preprečita divjaške izgrede članov «Heimatsdiensta».
Svetosobotsld trsmvaf zvezan z omrežjem mestnega tramvaja. Od danes dalje bo vozil svetosobotski tramvaj po mestu, in sicer po progi: Goldonijev trg, Ponte della Fabbra, ulica Carducd, ulica Ghega, trg Liberti, tekališče Cavour, trg Nicalo Tovnmaseo, Borzni trg, tekatiftče V. E. III. Tramvaj bo privozil na postajo vsakih 9 minut. Cene od Sv. Sobote do Goldonije-vega trga ali nazaj ostanejo v Veljavi Od Sv. Jakoba na trg Libert* ali nazaj bo stala vožnja 40 vin.; od Sv. Sobote na trg Liberta ali nazaj 75 vin.; vožnja, ki bo prekoračila eno zono, bo stala 75 vin.; od Goldonijevega trga na trg UberU, oziroma na trg. N. Totnmaseo 40 vinarjev.
Tiskovine n |iiigjei—nameščencev za obvezno zavarovanj* proti brezposelnosti (v smislu novega zakona) se dobivajo v knjigo-tržnici gosp. Slaka (aa voglu nfic Milano in Carducci). Prijave m poCOjsjo okrajni blagajni sa račun me&ane blagajne sa zavarovanje proti brezposelnosti. Opozarjamo vsakovrstne delodajalce, da so po zakonu dolžni pri gl a Sati tudi poljedelske delavce.
Rekord aaiih po«. Neka goniča v trfaški okolici je prijela na VeHko noč razglednico, ki je bila oddana laaf 21. marca v Bologni Do Trsta je rabila torej nad lete Ml Stvar je tako nezaslilana, da predlagamo voditelje naših poŠt, ki siatematsčno satkalo aai jezik, v po-sebno-odlikovaaj*. Izračunali sam, da bi raz-gledndca (ki je na razpolago) med tem lahko popotovala — okoli sveta, pa bi hOa prifla
jakobske pevke da se vpišejo v naš edini pevski zbor pri Sv. Jakobu. Naj ne zamudi nobena te prilike, da stopi v društvo, ki bo, ako bodo sodelovali vsi šentjakobski pevci in pevke povzdignilo ime stare «Ilirije v na prejšnjo stopnjo časti in slave.	Odbor.
Dramatični krožek v Skednju. Dne 7. maja ob 11. uri predpoidne se bo vrSil II. redni občni zbor v dvorani GD.
* Delavsko podporno društvo* bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 30. t. m., ob 9'30 dopoldne v svojih društvenih prostorih v ulici Romagna it. 26, II. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. TajniSko poročilom 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo pregledovalo« v računov. 5. Volitev odbora. 6. Razno.
V smislu S 23. društvenih pravil se morajo predlogi za občni zbor vsaj osem dni prej predložiti društvenemu načelništvu.
Načelništvo.
Lonjer. Pevsko društvo «Zastava* v Lonjer-ju, priredi danes v nedeljo 23. t. m. v prostorih Konsumnega društva v Lonjerju veselico. Uprizori se Krekova trodejanka «i ri sestre*. Na spored: petje in deklamacije. Međ raznimi točkami bo igrala sv. ivanska mladinska godba (iz Frdeniča). Začetek ob 4 H pop.
Skedej. Današnja prireditev ob 4. popoldne na «Dvorani* obsega sledeče točke: 1. Pomlad*, pesem; 2. «Koga ljubim?, deklamacija; 3. «Pipa», igrica; 4. *Polda rise», prizor; 5. • Sest let, ko sem služil«, pesem; 6. «Mati», deklamacija; 7. Mati in &m», igrica; 8. «K Tvojim nogama, molitev; 9. «Mali zaspanček», igrica; 10. «Veseli majnik pri<ii», pesem. Vstopnina: Stoj&ča za odraale L 2, za otroke L 1; sedeži I. vrste 4 L, II. vrste 3 L.
iz frlaikegs Si^SI^^Ia
Pogreb ubitega lašs^la. Včeraj popoldne ob 3. uri se je vršil iz mrtvašnice mestne bolnišnice pogreb ubitega fašista Olivaresa. Pri Sv. Jakobu je dobil neki moški par zaušnic, ker se ni odkril mimoidoČemu sprevodu. Do drugih incidentov ni prišlo. Po šentjakobskih ulicah, koder se je premikal žalni sprevod, so stali večji ordelki vojaštva.
Dve prevrtani železni blagajni. Kakor po navadi vsak petek, tako so vlomilci tudi ta petek naskočili dve Selezni blagajni. Eno so naslvočrli in prevrtali v skladišču Gastone DoHnarja v ulici Ugo Polonio ŠL 5, drugo pa v skladišču račke tvrdke Maiani na trgu della Libertd ®t. 4. V prvi so našii 4000 lir in nekaj čekov, v drugi 15.000 lir in nekaj neveljavnih čekov za 120.000 lir.
Tatvina v banki d£ Sicilia v Katanip. — Se dve aretacij v našem mestu. Krivci predrzne tatvine, ki je bila izvršena v banka di Sicilia v Kataniji, padajo polagoma v roke pravice Policijskim oblastvom se je posrečilo do sedaj zapleniti cn del ukradenih Kr, in sicer 3 mi-Ijone 207 tisoč lir. Vendar pa je (težko soditi, ali se bo policijskim oblastvom posrečilo zakleniti vseh 11 mšljor.ov ukradenih lir, kajti fatovi so pobegnili z denarjem v inozemstvo. Pred včerajšnjim sta bila aretirana v našem mestu še dva krivca tatvine v banki di Sicilia v Kataniji. Kdo sta ta dva krivca, drži policija tajno, da ne izgubi sled za nadaljnje preiskave.
Vesti z Goriškega
Nabrežina. V nedeljo dne 30. aprila t. 1. ob 17. uri priredi »Godbeno društvo« v Nabre-žini v dvorani gosp. F. Grudna koncert z uprizoritvijo veseloigre v 3. dejanjih «Prd belem konjičku*. Ker je spored zelo zanimiv, se uljudno vabijo vsi domačini in okoličani k obilni udeležbi!	Odbor.
Dornberg. Na Velikonočno nedeljo dne 16. t. m. je sklicalo Slov. akad. društvo «Balkan» v dvorani dcrnberške «Hranilnice in posojilnice« sestanek, na katerem je poročal predsednik imenovanega društva gosp. Alojzij Berce o «Dijaški Matici*. V kratkem jedrnatem govoru je očrt al najprvo slabo povojno stanje našega ciijaštva v JuHjskl Krajini, govoril o naših akad. društvih in dijaških podpornih ustanovah, povdarfal potrebo enotne organizacije dijaškega podporništva -ter pojasnil nato namen in organizacijo D. M. Nastopila sta za njim še dva govornika, ki sta povdarjala potrebo D. M. za vse sloje našega ljudstva in pozivala Domberžane, naj vsi brez izjeme po svotih močeh pmna^ajo ob ustanovitvi D. M.
Udeležba je bila izvanredno velika in slu-šalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanju govornikov, kar pomeni, da se Dornberžani dobro zavedajo važnosti tega vprašanja. S vsestransko željo, da bi prišlo kmalu do ustanovitvi D. M. in z obljubo Dornberžanov, da ji bodo bodisi z društvenimi priredivamd, bodisi potom nabiranja nudili po pomoč po svojih močeh, se je ta zanimivi sestanek zaključil.
«Desetf brat* v Mirnn. «Slov. izobraževalno društvo* v Mirnu uprizori v nedeljo 30. aprila točno ob 4. uri popo. Jurčič-Govekarjevo pet-dejanko: »Deseti brat*.
Igra se bo predstavljala v nanovo popravljeni dvorani gosp. Jos. Marmolja pri mostu.
Slivje. Tatvina v cerkvi. V noči od VeL petka na VeL soboto je bila v tukajšnji cerkvi izvršena bogokrunska tatvina. Zločinca so odnesli obhajilni kelih s Sv. Rešnjim Telesom, več altarnih prtov, miloščino in druge stvari. Tatovi »o se najbrže skrila zvečer v cerkvi, da »o po noči lahko nemoteno izvršili svoje zločinsko delo. O storilcih ni dosedaj nobenega sledu.
Is Koprive. Pevsko dramatična zabava, ki jo je priredilo na velikonočni pondeljek pevako in bralno društvo »Zarja« v Koprivi, je v vsakem pogleda žela kar najboljši uspeh. G. Bolč, ki je s svojim pozdravnim govorom otvorfl prireditev, je v kratkih a jedrnatih besedah vzpodbujal ljudstvo k vztrajnemu delovanju in to poslednje se je z viharnim odobravanjem izjavilo pripravljeno nadaljevati z neumorno vztrajnostjo pričeto delo za narodno stvar. Močan pevski zbor je pod vodstvom znanega učitelja g. Alojzija Sonca pokazal s svojim nastopom dokaj zmožnosti in dobre volje pevcev, ki so posebno z Einhutovo pesmijo
»V naravi« pokazali vso svojo disciplini-, ranost in popolnost. Deklamacija, ki je bila jako dobro podana, je pričala o veliiki ljubezni našega naroda do svoje grudi, ki mu je nad vse draga. Finžgarjeva drama »Razvaline življenja« je dokazala, da je na-5 dramatični odsek kos svoji nalogi m da bo poslednji žel v prihodnosti §e marsikatero pohvalo, če bo nadaljeval začeto delo z vztrajnostjo in ljubeznijo. Glavne vloge so bile dobro razdeljene, le morajo igralci bolj paziti na menjavo tonov m mimike, da ne zadabi igra nekako monoton značaj, ker bi poslednje uplivalo jako dolgočasno na poedine gledalce. Izgovorjava je bila povoljna. Samo na eno stvar bi rad opozoril igralce, i s. da naj izgovarjajo na odru ravno tako kot v vsakdnjem življenju ne pa pretirano, ker je to poslednje napačno. Mislim tu na izgova rjav o raznih »1« na koncu in v sredi poedinih besed; n. pr.: »delal« naj se izgovarja kot navadno »delau«, »molk« kot »mculc«, »želel« kot »želen« itd. in nadalje še na izgovorjavo raznih »e« kakor n. pr. »cerkev« naj se izgovarja »cir-keu« itd. Toliko le vam v dobro. V splošnem pa je igra dosegla popoln uspeh in ljudstvo se je zadovoljno in z zadoščenjem razšlo. Društvo »Zarja« pa je lahko ponosno na tako dobro uspelo prireditev, za kar mu je lahko živ dokaz veliko število udeležencev, vaščanov in meščanov, med katerimi poslednjimi veliko število naše akademske mladine iz ak. fer. društva »Balkan«, kar bo nam vaščanom vsem ostalo v trajnem spominu in kar nas bo Še bolj vzpodbudile, da se zanimamo za naše dijaštvo posebno sedaj ko se govori v »Edinosti« o »Dijaški Matici«. Le pridi med nas, dijaiska omladina, ker ti si naša bodočnost! Mi pa vaščani iz Koprive delujme* naprej z vztrajnostjo in veseljem za narodno presveto*. — Udeleženec.
Iz Skopega na Krasđ^ V nedeljo dne 3G; t. m. nameravajo domači fantje prirediti zabavni večer, ki bo posvečen ustanovitvi (ali boije rečeno obuditvi) pevskega in bralnega društva »Kras« katero vsa občina željno' potrebuje posebno v današnjih Časih, ko vidimo, da se naš narod pov sod uničuje. Torej v tem resnem času nas žene naša zvesta narodna zavednost, da sedaj obnovimo, kar nam je bila vojna zatrla. Sfsi F2 spominjamo, Itako je bilo v naši vasi pred 20. leti, ko stho imeli pevsko društvo, bogato čitalnico m peleg še vpeljano vinarsko društvo, katero je dcfcro občini pomagalo. Zatorej fantje in možje, Vaša sveta dolžnost je, da se zbudite iz predolgega spanja. Le poglejmo našo scEcdno Koprivo, kako nj^na »Zarja« vneto deluje. Plod njenega dela smo videli v pondeljek, ko je toliko ljudstva k sebi privabila h krasnemu petju in k lepi Fmžgarjevi drami »Razvalina. Življenja«, ki jc nad vse dtrbro uspela. Kras je lahko ponosen, da rodi t alte narodu zveste sinove. Tccej drugo nedeljo vsi na zabavni večer našega pre-bujajočega se društva. Vabimo tudi naše Trž&čane - Adrijaše, da pridejo in pese jejo med nas seme, ki bo narodu v korist. Začetek točno ob 3. popoldne. Veselica se bo vršila na dvorišču gospe Živec št. 21., katera bo poskrbela za izborno kapljico kraškega terana in za izvrstno kuhinjo. Torej na svidenje I K obilni udeležbi uljuJnc vabijo mladeniči.	Mladeniči.
Novice iz srednjega Krasa. Slabo deževno vreme pred prazniki nas je napravilo že apatične, toda ko je na velikonočno nedeljo posijalo zares krasno solnce, smo dobili upanje, da si bomo v pondeljek pri sosedih Koprivcih privoščili par uric prijetne zabave. In res? kar po »borštu« smo jo mahnili v to našo vedno mlado, živahno m »nepekočo« Koprivo. Bili smo prepričani, da nam bodo po slaroslovenski navadi nudili potosn »Zarje« najboljšo duševno hrano - zabavo, in to še posebno, ko ima društvo dva taka mecena, kot sta domačin g. Bole in »Tc»r.'ajc'< g. Šonc. Vse točke so se izvajale z neko pc^ebno preciznostjo in eleganco. Naravrrcst očarala na nas je gdč. Mrcina, s svcfim govorom-deklamacijo »Kraška cvetka«. Prej nekam veselo brezskrbno razpoloženje, pc> deklamaciji — ki je bila burno aplavdirana — pa si zapazil marsiktero solzno oko! Toda na trpko in — žal — britko resnico, ki smo jo slišali v deklamaciji, pa smo si odgovarjali z besedami pozdrava — g. "Boleta — »ne obupujmo in verujmo, in zraven po svojih močeh delujmo vztrajno za dobrobit domovine svoje.« Po zabavi smo si »naši« še par veselih povedali »z našimi« in ko so po prijaznih hišah prižigale gospodinje luči, smo dvignili kosti svojega rojstva ter odšli vsak v svoje »gnezdo« s prijetno zavestjo, da smo bili za izlet bogato poplačani po vedno vzhajajoči in kvišku se penjajoči koprivski »Zarji«.
»Bližnji«.
Zagorje na Krasu. Na Velikonočni pondeljek so priredili šolski otroci v Gasilnem domu lepo veselico, ki se je vršila v korist šolske knjižnice. Stariši so se udeležili prireditve v obilnem številu. Otroci so lepo govorili, peli in igrali igro »Snegulj-čica«. Pozdrav Iv. Balohov je govoril Bra-tetov Viktor. Pesem prinese »Novi rod«, da . se lahko drugetdi uporaba, Gregorčičevo »Domovina« je govorila Črnekova Milka, izmed deklic je bila najboljša seveda Pekova Pavla izmed dečkov v narodni noši BlaiSkov Francek. Igra je prav lepo uspela. Dekliški zbor je lepo zapet več narodnih pesmi, za kar gre g. nadučitelju A. Keniču vsa čast in priznanje. Upamo, da jc tudi gmotni uspeh dober,
Ponikve. Na velikonočni pondeljek popoldne se nas je zbralo skupaj mala druž-bica in smo jo vdarili v »Emavs« k tam-kajšni lepi prireditvi, ki jo je ponikovska mladina priredila »v proslavo štirideset-letnice izdanja prvih Gregorčičevih poezij«, takoimenovane Gregorčičeve »zlate knjige«. Drugod so žc v jeseni prirejali
T Tdne 23. aprila 1921
jntttf&fti
Stran ff
gortičrve večere ob petnajstletnici nje-e smrti in gotovo so Pooikovci sedaj prav storži, <1» »o proslavili Gregorčiča ob tako znameniti štiridesetletnici
Vsa prireditev je bila zelo resna. Bilo je več deklamacij in pesmi, katere so peli mošk5 in mešani zbori pod vodstvom g. Lapanfa. Od zadnje prireditve v predpustu je d mača g. učiteljica še precej dobro iz-vežbala ženski zbor, ki se je na odru zelo dobro izkazal- Domači g. vikar Belč nam je v jako lepem govoru orisal Gregorčiča od njegovih detmskih let pa do tedaj, ko •o ga s pesmijo »nazaj v . planinski raj« spremljali k počitku v njegovo ožjo domovino.
Ni naš namen tu razkladati ,kako, da so se izvajale posamezne točke. Lahko rečemo, da dobro. Pri deklamacijah bi ilo opozoriti, da bi bilo lepše, ko bi se počasneje in pa bolj glasno deklamiralo. Med deldamacijami so bile jako ljubke »Veseli pastir« m pa »Oj zbogom ti planinski svet«. Zadnja se je morala ponoviti Cela prireditev je bila dobro izvajana, čeravno je bil predsednik društva prinesel tudi nekaj žalosti na oder, ko se je v imenu društva poslavljal od g. vikarja, kateri jojde v kratkem za dekana v Kanal. Nato e tudi g. vikar sam prišel na oder in se e poslovil z Gregorčičevimi besedami kot nekdaj Gregorčič od Rihenberga. Prireditev je bila še posebej dopadljiva, ker so bile pevke kot deklamatorke v naših pestrih narodnih nošah.
Iz Emavsa smo se vračali zadovoljni in ni nam bilo nikakor žal za par uric, ki smo jih porabili na velikonočni pondeljek za pet v »Emavs«. Želimo le, da se nam kmalu zopet ponudi prilika občudovati na odru našo napredujočo mladino.	V.
in «MUdfs>, obe enodsfsnJd. 4. sv. K.
Vouk: «Trifs saubcU, vesela igra v treh slikah. — Vsak cresek stane 1*50 L. StHbrajr Doanfk. Strnem GregsriSUL V
Ljubljani 1922. Izdala m založila Tiskovna aa-
druga. 152 str. (Pota in cilji 10. zv.)
Knjiga je slovenski prevod češkega spisa mladega, žalibog ie pokojnega učenjaka. Po kratki bijografiji Gregorčiča podaja podrobno, z vso znanstveno metodo a vendar poljudno napisano analizo Gregorčičevega pesniškega dela. Iz vsega dela odseva ne samo temeljito znanje predmeta, ki ga je pisatelj vseskozi preštudiral, ampak tudi velika pisateljeva ljubezen do Gregorčiča In njegovega naroda. Odkar jc Čelakovski pred devetdesetimi leti pisal o Prešernu, nismo dobili iz Češkega peresa s takim znanjem in tako ljubeznijo pisane knjige o kakem slovenskem pisatelju. Saj se skoro lahko reče, da niti mi sami nimamo o nobenem našem pisatelju tako podrobno pisane razprave, kakor je ta češka. Tako je knjiga znamenit pojav tudi na polju znanstvene književnosti, prekrasen spomenik češko-slovenake vzajemnosti« ljubiteljem Gregorčičeve pesmi, posebno njegovim ožjim rojakom, pa najlepši velikonočni dar.
Knjiga se naroča pri Tiskovni zadnigi v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Cena broširanemu izvodu 10 din, mehko vezanemu 13 din.
Fran Erjavec: Srbske pripovedke. V Ljubljani, 1922. Tiskala, izdala in založila Učiteljska tiskarna, str. 198. Cena vezani knjigi 18 din. Znana sta veliko bogastvo in lepota srbske narodne poezije, zato bo gotovo vsak z največjim veseljem pozdravil srečno misel Učiteljske tiskarne, ki nam je poklonila za velikonočne praznike zgoraj navedeno zbirko • Srbskih narodnih pripovedk* v prevodu Fr. Erjavca. — Knjiga obsega 30 pravice in pripovedk iz Vuk ovih m drugih zbirk srbskega narodnega blaga ter je namenjena zlasti mladini, ki jih bo gotovo čitala z največjo naslado. Knjiga ima zelo okusno zunanjo opremo.
ZLATA veriftioa, pni tramvajski na JAteft Je »aj grada v via Tsr S.
se Js fefttbflo
i Barko vijak. Potu* prinese proti ea-WL 1.	390
Vesti Iz Istre
Materija. Prostovoljno gasilno društvo v Materiji se najtopleje zahvaljuje za obilen obisk pri veselici, posebno pa pevskima društvoma »Zvezda» iz Herpelj in «Venec« iz Ko-zfne, katera sta s svojim sodelovanjem pripomogli k moralnemu in materijalnemu uspehu. Obenem izrekamo zahvalo vsem darovalcem za »prostovoljne darove*. Vtisi iz Materije. Zapustil sem zaduhlo sobo,
Kašne ulice tržaškega mesta ter se napotil v aterijo, da se tam naužijem prirodne lepote fn čujem milo slovensko pesem iz grl naših istrskih bratov, ki so za Velikonočno nedeljo organizirali prireditev z raznimi pevskimi točkami in eno enodejanko. Prireditev, ki je bila nad vse dobro organizirana in h katerem dobremu uspelm je največ pripomoglo tamesnje • Gasilno društvo* s svofrm pevskim zborom in dramatičnim odsekom, je v vsakem oziru fzvrstno uspela. Močani pevski zbor, ki ima izvrstne glasove, fe rešil svojo nalogo nad vse
?ričakovan;« dobro. Posebno s pesmijo- «Oj riglav moj dem* je pokazal dobro tehniko in Izvrstno rzvežbanost poedirdh pevcev. Igra enodejanka «Braf Sokol* je dokazala, da je mladina tudi na dramatičnem polju svoji nalogi kos in da ima Materija režiserja, ki stvar razume. Ne morem at kaj, da ne Izrečem zahvalo tamošnjemu gosp. učitelju, ki lahko služi kot vzor celokupnemu našemu učiteljstvu, g. učitelju, Id se je s tako požrtvovalnostjo poprijel dela za narodno prosveto in ki je na tej prireditvi pokazal sad svojega delovanja. Vsi vaj?ćam so mu hvaležni in tudi mi meačani se veselimo skupno z našimi brati nad krasno uspelo prireditvijo. Le naprej Materija, naprej po začrtani poti! Zapustil sem Materi;o s smeh-ija«m krog ustnic in se napotil z veselim srcem v Trst, kjer sem pripevedoval o vas istraki bratje, ki delujete neumorno za narodov blagor.	______
USTNICA UREDNIŠTVA Vse naše cenjene sotrudnike in dopisnike
najvljudneje prosimo, naj pišejo svoje prispevke izključno s črnilom. S svinčnikom pisanih rokopisov stavci ne sprejemajo. Vsled tega mora uredništvo take spise še le prepisovati, ako jih hoče porabiti To delo je nepotrebna, brezplodna in nenadomestljiva izguba časa ki si je uredništvo ne more dovoljevati.
Prosimo torej ponovno vse tiste, ki nam pošiljajo kakršnekoli prispevke, naj nam pišejo s črnilom in ne s svinčnikom. Rokopisov, ki bodo pisani s svinčnikom, ne bomo nikakor upoštevali.
KUHINJSKO pohištvo se proda. Sprejemajo se naročfla m popravila. Mizar Majeen, vja Torquato Taaao.
289
TRGOVINA z mešanim Uagom in trafiko, ustanovljena L 1872, iŠobrokfoča, v večjem prometnem kraju, se radi družinskih razmer takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji. Cenjene ponudbe pod »Trgovina 1872® na upravništvo.	778
BRIVSKI pomočnik, starejši, išče mesta. Naslov pri upravništvu.
KDOR želi kupiti fatfe, zemljišča, gostilne, prodajalne tukaj ali v Jugoslaviji naj se obrne na Štefana Spetfča, Via Chiadino S. Luigi 529.	780
SOBA z dvema posteljama ce odda v bližini južnega kolodvora. Vratarica, via G. Boc-caccio 14.	763
OMARA s štirimi predali nastica 24, I, vrata 5.
proda. Via Gin-784
SLUŽKINJO, dobro, sposobno, pošteno, veščo kuhanja sprejmeta zakonca sama. Predstaviti se od 8—12, 14—18 Via Commer-ciale 352 (viHa ex Robba).	785
DRUŽINA spremne na hrano gospode in gospodične. Via Udine 57, DL vrata 30. 786
ŽABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obKči, žag«, pile, zaviti žablp, vijaki, žeblji, železna in medena iica, kositer itd. Zaloga železa, Via Fabio FUzi 17.	782
PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v IL Bistrici.	28
DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udme 32, I.	544
Eorzna poročila.
Tuja valuta na tiiaSkm	trgai
Trst, dne 22.	aprila 1922.
ogrske krone...............—• 2.40 2.50
avstrijsko-nemške krone ••••••	,-—.28.— —.31
Češkoslovaške krone •••••••	36.40.— 37,—
dinarji .. .....................28.50 — 29.50
le j i	13.25.— 14.50
marke......................6 80.— 7.80
dolarii..........................18.50— 18.45
francoski frank!.........171.50.—171.80
švicarski franki •••••••••	358.—.—361.—
angleški funti papirnati. . . • • . 81.--81.40
angleški funti, zlati..............91.75.— 93.75
r.apoleoni	73.50 74.—
SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt	331
KDOR želi popiti kozarec pristnega vipavca, iz bornega rizlinga ali istrskega refoika, naj obišče Gostilno «Andemo de Franc* ▼ ulici
Geppa H. 18. Tam dobi tudi izborno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili. Tujcem na razpolago čedne sobe. Postrežba točna. Cene
699
zmerne.
NOVE POSTELJE za L 65.-^ vzmeti L §5.—, žimnice Iz morske trav« L 45.—, popolne sobe od L 950.— naprej. Prodajajo se tudi posamezni kosi. Via raoderia 3.	46
MLADENIČ, 28 letra, srednje postave, resen, gospodarsko Izobražen, po poklicu zrako-plonrec, želi znanja v s vrbo poenejie SenKve z gospodično v starosti; od 17 do 24 let. Prednost imajo hčerke-edmke veleposestnikov. Pcaudbe s s&ko na upravništvo pod * Sreča v Rocoiu*. Tajnost zajamčena. 763
ali
HARMONIKA, dve vrsti, 12 basov, tržaškefa sistema, se proda. Pasqualle RevolteUa 463, vratarica.	293
NOVO ODPRTA zaloga zidarskih potrebščin kakor n. pr. opek«, plošč, in ffičnikov bilj-ske tovarne, cementa, apna in peska po naj-nižjftt cenah. Ivaa Daneu, OpCtee, pri
kovač«.
771
ODDAM 2 postelji s hrano, eventuelno tudi brez. Via Molino Grande 2, prodajalnica. 294
Rnjlžesnosl tn umetnost
. * Šest mladinskih iger. Spisala Josip Ribičič in Ivan Vcuk. Izdalo in založilo društvo « Presvet a » v Trstu kot I. zvezek mladinske knjižnice.
Ravne kar je izšla lepo opremljena knjiga z gccenjim naslovom. Je to knjiga, ki bo zlasti clobro došla vsem mladinskim odrom. Igre so živahne, kratke, ko-t nalašč pripravne za otroške veselice. Poleg celotne knjige, ki se dobi broširana ali vezana, je založništvo poskrbelo, da se morejo dobiti tudi pesamez. deii, ki so pripravni za učenje ulog, katerih ni potrebno tako prepisovati. «Presveta^ je s tem izdanjem izpolnila zelo občutno vrzel v naši mladinski književnosti. Dolžnost našega občinstva fe, da podpira to novo akcijo našega kulturnega dela in si naroči knjigo. Knjiga se dobiva v naslednjih trgovinah: J. Stoka, Tret. Via Milane; U. Trani, Trst, Via Cavana; Kat. tisk. društvo, Gorica, Via Carducci 4. Naroča se ttidt pri društvu «Prosveta» v Trstu, Via Fabio Filzi 10. L — Celotna vezana knjiga stane 7 L, broširana 5 L.
Posamezni zvezki imajo sledečo vsebino: 1. zv. Jos. Ribičič: «Vraže«, vesela igra v 3 dejanjih. 2. zv. Jcs. Ribičič: « Škrati*, dvodejanka, «Pri Sv. Petru», slika v enem dejanju. 3. zv. Jos. Ribičič: «Čadodelna sraj-
P020R! Veliko izbero cvetličnih sadik sa ] vrte, sobe in grobove, ima na prodaj in s« priporoča slavnemu občinstvu Jakob Šal, Pendice Scorcola 350 «Villa Cambiagio*
295
HIŠA v mestu, s šestimi stanovanji, Jestnaj-timi prostorft se proda za L 25.000. Koruza via Geppa 18, gostilna.	291
HIŠICO, snažno, s tremi sobami, kuhinjo in malim vrtom, lep razgled, kupim. Ponudbe pod « Ugodnost» na upravništvo.	292
JEDILNA SOBA iz pesilandra, druga iz spa-Ijcne+a hrastovega lesa, spalnice » jeaene-vega, brestovega in hrastovega lesa ter iz pušpajna, se prodajajo v skladišču Via Udine
štev. 25.
761
POROČNA SOBA, Is poftrane£a hrastovega lesa, popolna, snIMba, te proda sa L 1108.— puMBtvo aa predsobe, vrte in piaarne, b«i« omare, stolice, nad ne ja ft, tudi posamezni kosi, se prodajajo po agodnik cenah. Via Geppa 17, Aladiščc._767
PRIPOROČA se đobroznaaa brivnica Josip Jerman. Trst, ul. XXX Ottobre 14.	IS
UBIRALEC in popravijalec glesovirjev in harmonij« v. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1« V. nadstr.	1"?
HIŠICA, z dvoriščem, malim konjskem hlevom, v bližini mesta, se kupi. Ponudbe pod «Resnost» na upravništvo.	288
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Maazini 46 (v bližini drvenega trga).
-PRAŠIČE, 2—3 mesec« stare, lepe vrste, te prodajo. Chiadino in Monte 155.	296
HIŠA z vrtom na Vrdeli—Sv. Ivan 6e proda za 55 tisoč Lir. Naslov pri upravništvu. 287
PRODAJA SE po zelo ugodnih cenah poročne
sobe celotne z mizico m dvomi atolicami sa L 1106, . Lnkstnae poročne aobe od L 2G&Č. naprej, jedilne sebe z sedeži s pravim usnjem od L 3d00. naprej, vrtna, ka-hinjska, predsobna kakor tudi opr«' urade , posamezni kosi, stcKce in njači. Za prekupoe in gostilne posebni pusti. Skladišče via Geppa 17.	297
POZOR! Srebrne krene, zlato, platin in sobo vje po naivišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleti vita, via Madoonina 10, I. 16
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvtftjib cenah Portot. Via S. Fraacesco 15, O. 19
POROČNA SOBA iz spaljenega bukovega lesa, masivna, polirana, s krasno psiho, t velikimi brušenimi ogledali, samo za L 1450. VeKka izbera fesenovih, hrastovih &n javo-rovih sob, solidno slavonsko delo. Razpošiljanje na deželo. Prevozi z avtomobili. Turk, Via Rossini 20. Ogledati si v pondeljek.	298
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, mnivainiki, nočn« omaric«, ohiHoaiers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonjeria 12. I. d«ano._25
KOLARJI IN MIZARJI! Izbran specijalen les, na strojih po naročilo prirazan, po ob lan, ostrugan. dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična Zaga, Fužine, Ajdovščina,	38
TOVARNA VOZOV išče pomočnike. Pismene ponudbe s prepisi spričeval itd. sprejema: Mehanična žaga Fužine p. Ajdovščina. 53
KULISNI MOJSTER se priporoča društvom na deželi za izdelovanje kulis in vsakovrstnih oderskih dekoracij. Josip Bizjak, Trst, Via dei Lavora tori 213.	639
PODLISTEK
KAPITAN MAKRYAT
Leteči HoSande*
Roman
(122)
„ Par dni po tem razgovoru so sedeli vsi trije pri mizi, ko je vstopil korporal in naznanil, 4a je prišel v trdnjavo neki holandski mornar, ki prosi za vat op. FiKp in Kranc sta ob tej vesti prebledela, kajti slutila sta nevihto, toda Sadržala sta se tiho. Mornar je bil sprejet in 6ez nekaj trenotkov je vstopil — eno oki Schrrften. Ko je zagledal Filipa in Kranca pri mizi, je hitro vzkliknil:
•	Ah, tu sta, — kapitan Filip Vanderdecken in moj prijatelj Mynheer Kranc, prvi pomagač «Utrechta». Zelo me veseli, da vaju spet vidim!«
i «Kaprtan Filip Vanderdecken* je zakričal poveljnik in skočil iz stola.
•	Da, to je moj kapitan, Mynheer Filip Van-tferđecken, ta pa moj prvi pomagač Mynheer Kranc, ob« od ponesrečene ladje «Utrecht». Skupaj smo se ponesrečili, kaj ne Mvnheer?
Bil Hil»
*Sangue de — Vanderdecken — njen soprog?! Corpo del Diavolo — je K mogoče?» fe vzkliknil poveljnik, bil ves iz sebe in potegnil za sabljo. *Ha, varala ste m«, za nos sta me vodila!!« In ves rdeč od Iju tosti je nadaljeval:
• Gospod — hvala vam! Toda zdaj, zdaj — Ho! Ho!
Korporal! Vojaki — sem — sem takoj!»
Filip m Kranc sta bila prepričana, da je vsako zanikavanje zaman. Prvi j« nrirno prekrižal roke in molčal, Kranc pa je le rekel: «Če le malo premislite, Signor, boste spoznali, da se nimate vzroka razbiafjati.«
«Da nimam vzroka?« ae je poveljnik divje zasmejal.
•Varala sta me, toda sama sta padla v ke. Jaz hnam podpisani papir in ga bom uporabil. Vi, kapitan, ste mrtvi, vsste, in vaša žena bo z veseljem pozdravila to vest.«
•Ona vas je varala, poveljnik, da bi vam ušla,« je rekel Vanderdecken, «kajti Če bi bila tudi prosta kot veter, bi zapodHa takega gnilega bedaka!«
•Ho! Ho! Dobrni Ha! Korporal, vrzite ta dva človeka v ječo in ju zastrašite do nedalj-pa. Proč a nama!« —	^
o jaki so FiMpa in Kranca odpeljali, čuoeč

se tej hitri izpramembf. Sdiriften jima je sledil m kot so šli Čec nasip proti stopnicam, ki so vodile v ječo, so js Kranc ves divji vojakom Iztrgal in zadal {floto tako silen udarec z nogo, aa je ta zlat«! več korakov naprej in padel na obraz.
•To ste dobro napravila, hi! bil« je zaklical Schrrften. lu se j« naglo pobral in zasmejal Krancu v obraz.
Na poti po stopnicah sta zagledala — Pedra, Id jbna j« prijazno in zaupno prikimal O, kolika tolažba! Vedela sta. da je njihov prijatelj, kl juna bo pomagal! Vsaj mal žarek upanja, ko eta opet začula hreičanje vrat, ki so sa njfcna j«no zaloputnil«.
(Dalje.)
33. POGLAVJE.
«Tovtj «o uuftaue vse naše nede,» fe rekel Filip bolestno. Kale Izhod nama 8e preostane?«
•Zidati morava na slnčat«, je pristavil Kranc, •čeprav se nam ne obeta kaj dobraga. Toda npajva!«
•Zdaj sem spomnil na nekaj, kar bo mogoče izvedljivo,« je rekel Kranc č«z neka) časa. • Videla bois kaj se db napraviti Ido s« enkrat taoiu in •Nota
IIIHIHU!

Voile iz bombaževine, z risbami in rožami, zadnja novost
Voile iz bombaževine, moderne risbe • . . Voile kakor volnen, velikanska izbera . . . Tiskano blago (stampato) najfinejše vrste, solidne
barve............*
Blago bayadere9 pralne barve *.....
Tiskano blago (Dirndl) z rožnanitimi risbami . Crepon za vestje, modne barve . * i . . . Blago bayadere, svetle barve • . . ^ . .
L	3.90
L	4.9C
L	5.50
L	6.—
L	7.50
L	8.-
L	8.—
L	12.—

tOffl V. LIII. 16
Tli 18-09
Corss U. IIII. 18
TtL 24-24
|—li |i | II II I i 111| I ■
maM&tiimefa <3. tm
Blsgo pa izrodiš BlžEkifli cestah
Madapolan, muilinast, najfinejše vrste Kotenlna, nava<4n«, 70 cm ... Koten ina, . 80 cm . . . Kot en in a, bela, 80 cm . . ♦
Kotenlna za rjnhe......
Trli! za fimnsce in vzmeti . . . Blago za predpasnike (rigadin) . .
Zefir I vrste za srajce.....
Blago za hlače.......
Satio, Črn, I. vrste ......
ftte&tit PG MmMi ceaaS.
. , . . . L 3.— m
.....L 2.80
.....L 3.—
L 4._
od L 6.— do L 8.— od L 5.50 do L 7.50 od L 4.20 do L 6.—
.....L 3.50
od L 3.50 do L 9.— od L 4.— do L 12.— „
Pifuroteiaici iefcilo znata pggost.
Vedno novi dohodi.
bg&f«v!i«na obi«fce od L 2.30 ni prej.
Oblake po meri	od L 500.— naprej.
Omot oblafila. obstoječ iz elegantne obleke, spodnjih hlač, srajce z ovratnikom, nogavic, dveh ovratnic, naramnic, klobuka ali čepice, vse p« izberi za L 499.—.
Bogata izbera aajfrnejiega volnenega blaga( obuvala, molkega in ienskega perila, pletenin, j ep. ovratnic, klobukov, čepic, bombaževine, platna itd. itd.
Bogata izbera slalMfii« hi irebrnfne kakor tudi proprofl, vzmeti, žlmnic, di-vanov, naslonjačev itd. Itd.
Krojačnlsa prvega roda. '
Cene brez konkurence. Dobri pogoji.
Uradniki I Ne zamenjale naše tvrdke z
drugimi i« predno se odločite za nakup na obrok«, obiščite tvrdko
R. JERALLA - Trst
Via XXX. oHobr« 3/1 (prej Via Caserma) Slovenska postrežba.
Predaja na otroke!
Pr. A. €3ru$CK?§vt
specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioiiiran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Pfazza grande) Travnik hiša Paternoli.	(60)
rBIfBBB IIBBMi I ■ ■njBBHB !j C BHBO
McJceneUo trgovine v TnlB 1
I Geatilli h Križmančič I
Trsi, Via Mazzlr.l SI. 40 Oorlca, Plasza Viltoria (YfavRBk> 17
Srebrne krone In zlato plačujem po naJuKjih cenah
ALOJZU POVH
Tnt Piozzn taMfl a z
i (prej Barrfera)
BLAGO bombažasto in volneno za moške in ženske obleke v vseh barvah kakor tudi češkoslovaško blago.	(67)
MLA&tVIlfa iz prvovrstnih tovarn.
ZA NSVEiSrre. Bombaževlna za perilo, rjuhe, blazine (volnene in Žimnate), posteljne vzmeti, vatirane odeje, brisače, namizni prti, trlUE za iimnice in druge potrebščine.
rjuhe,	g
steljne	E
amizni	&
t)5činc.	ff
■ ■ UBM
Županstvo Ilirska Bistrica
razpisuje
mesto tajnika
s pisarniško prakso in perfektnim znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Prednost imajo _ muzikalično na ob raž eni kompetenti, ki imajo veselje do vodstva pevskega aH godbenega društva, ter bi bil to njih postranski zaslužek. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo zgoraj imenovanemu županstvu
Stran IV.
JEDINOST«
I lrstu, dne 73. ap-rtla 1V7"/.
DOBROZNANA MANUFAKTURNA TVRDIM
M. AITE
Trst — VI« Mazzlnl it«y. 37 (prti Vi« Nuova)
Tieunm
— Trst •
ni znanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela i veliko labero blaga za maik« ta fenake
obleke, platna, bombaževine, volnenih odej. žimnlc in vatiranlh odej lastnega izdelka, trllla, volne In žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po nsjzmemejiih cenah.

ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Clica Roma vogal bI. MaiziaL — Ustna oalafi
Delnilka flavnic« In rezervni x«W*d K C. SI. MI.OOO.OOS
lisišsjfi kalalH fse bančne ia majalniču! transakcij«.
Uradne ura ođ 9-13 =
Županstvo občine Col pri Vipavi
Poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo tukajšnjemu županstvu najkasneje do 15. maja 1922. družinske liste, izstavljene od občinskega (župniskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo.
Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu.
COL, dne 20. aprila 1922. (266)	Župan: Franc Bii+dk.
Županstvo občine Loie pri Vipavi
poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo takajšne-mu obč. uradu najkasneje do 1. maja t. L družinske liste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo.
Te liste rabi županstvo v svrho sestave imenika občanov, ki zadobijo v smislu kr. naredbe z dne 30. decembra 1920 št. 1890 italijansko državljanstvo^ po polnem pravu.
Župan: Evgen Mayer.
ŽUPANSTVO PRVfiCiMA
Alajno seno . . • • L 50.— q Španska trava . . . L 55.— q Mešano seno . . . ♦ L 42.— q
u novem skladišču 224
Via Malo lica !!. S Pmtrn no prodal y Slovim
Krasne graščine in veleposestva, lepa gosposka posestva blizu Celja j vsake vrste kmetijska posestva, hotel, mlini, fužine, trgovine in gostilne, gozdna posestva s žagami, hise, vile i. t. d. Karoi Breznik, Celje, Dolgcpolje 1, Jugoslavija.
V smislu 3. člena odloka ministerskega sveta z dne 1. februarja 1922. kateri urejuje pridobitev italijanskega državljanstva s polnim, pravom — javlja podpisano županstvo, da je od 21. aprila do 21. maja 1922 razpoložen v občinskem uradu seznam oseb v to občino pristojnih «po polnem pravu^ v smislu sangermenske mirovne pogodbe.
Do 21. maja 1922 je čas vložili ugovore oziroma prednje za vpis izpuščenih pri podpisanem uradu.
Županstvo Prvačina, dne 21. aprila 1922.
Župan: J. Furlani.
Trst Cono Vttt Em. 21
(nasproti zastavljalnici) □□□
Velika tzlrcra oblek za molke in dedke, površnikov, perila, pletenin In nogavic.
Na Mo. Ha debelo.
Ma ii niiiSi jiM
Velika zaloga In tovarna pohištva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21
Zaloga ul. sv. Lucija 5 In nI. dei Fabbrt 10
VeHka zaloga spalnih hi jedilnih sob, kuhinjskega
pohištva kakor tudi dni gib predmetov. Delo solidno.	11 Cene zmerne.
Urarna In zlatarna
FRUNCESCO BUDA
Trat, Via Scaftnata št. 1
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	18
Kupuj« arabrit« krona.
Pozor na naslov!	Pozor na naslov!
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi Hajraznovrttnejie
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluaiioi, steklnin. lca a m$m* prsti TRST — Piazza San Giovanni
Velika zaloga manifakturnega blaga in lz-gotovijenih oblek z lastno krojaČnico za moške in ženske obleke
Andrej Maurli
Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gor ca.
bggaaEsapoi
!e Slatina iSacliraci
Slatini RasSEnsi, okraj Ljutomer
I- edino Z€Šravi91Š£e v Jugoslaviji z naravnimi ogfjikokislimi in mineralnimi kopelji iz ZfiameniSltl radinskih slatin proti
srčnim, ladvičnlm (Hieren)9 mehurtnim in mm boleznim.
Ugodni zdravilni uspehi! Zmerne cene!	34 13
Sezlia od 1, Junija sk> 15.	a
en
io
Trst, Via ildllne 26.
Velika izbera budilk, regulatorjev, ku- • hinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 24) Dela se izvršujejo tekom dneva.
pozna že večina naših gospodinj testenine „PEKATETE". Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da z njimi najbolj postrežejo i5,2	svojo družino.
Žispanslva občine Dekani
poživlja vse v to cbčWo pristojne, a izvea iste živeče esebe, da predložijo tukajšne-mu obč. m adu najkasneje do 10. maja L 1. družinske liste izstavljene od obč.nskega (župnijskega) urad a one občine, kjer sedaj bivajo.
Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu.
261	Župan: Grižon.
Na novo ©tvorjena zaloga
POHIŠTVA
spaln'h sob, vsakovrstnih b!azln in kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk
iean Zupanciž
65	GORICA na starem trgu.
in n ti itm ku* j
Trst, Bia Sstta Mimz št 8f
Odprt vsak dan od 9-13 in od 15 19
Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom
kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10% popust in plačilo na obroke. Delo zajamčeno. (58)
vsake vrste in mere. Sieklenine, porce-lani in lončevine. — Predaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22
■SEKSilšSSiSEs
Odlikovani zavod za vrtnarstvo in cvetličarstvo
©muni
Trst, CReoHpiilje) Via Roma 3. Via Mic'ii«ian|«lo Baon. 711
TeleFon 12-49.
Imm ussMtdrem rastline, sadni čeDnk'ek itd. Iti
Cenik na zahtevo.	Pošiljatve na vse kraje
irinadstropna, visoki parter, z elek-: trično razsvetljavo, deloma parketi,
se pro€?a za L 6S.S33,-.
Ponudbe pod „Solidna stavba" poštno
I
ležeče, glavna poŠta Maribor. 2t>2 ČEVUJIRNICA 23 *
MICOLICH
Trst, vin Bdine 32 (vogai L' flriotfo)
Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne.
Zalsga pohištva 54
ANTON BREŠČAK
Gorica, Via Carducci št. 14
(prrj Gosposka ulica).
Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni iuči — omare mize, stole, poste! jnjak — in v?e kar ra!?i sploh v domači Kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci.
um Mfizztai m& S. CnterteB)
Samo še nekoliko dni prodajamo po izredno nizkih cenah
Maso zo ženske ofilehe
dvojna visokost, iz same, volne po L 18, 20, 22 in 29.
Mm za mM obleke
140 cm visoko, iz same volne, angleški tipi, fant risbe po L 20, 22, 24, 30 in 36.
♦♦♦♦♦♦
FEftHC SfiHK, Corics, Gosps&fi ulica s m Kd Carttecci št. 25,
naznanja slavnemu cbčintvu. da ima veliko zbero S9va2ffth Sfrojv več vrst za krojače, Šivilje in čevljarje
iz najiselJšiH nemških mm, Hntere jen « 10 le!-
Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zalitevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica.	45
H
8fl J
0 LELI9 CI
Via Mazzini štev. 39
11
Telefon 29-85
Sp2claliteta tu- in inzemskega blaga za moške m ženske obleke. Patetot — lzgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej ; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste.
Prm^Ea ras dro&zi® in cie&al©«	9
Priliko! Priliko!
Šarpe, svilene, z ajour-jem v vseh barvah po L 22.—.
Vse potrebščine, perilo in svil^ ni na po izredno nizkih cenah.
m
spočilasiteta
W H
mlMli kovin tieđiiteH 'mmm> aroimitinissa okusa.
Samo s figovo kavo »LEVANTE- pripravi gospodinja izborno kavo tečne barve, ali pa z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj ne manjka ta v nobenem gospodinjstvu.
Zahtevajte povsod Stavo „LEVaHTE". Prva tovarna figove kave „Lev&nte ' H©sar & Lut£a, Trsi, Via €arpss03i 10-12, Telefon 44-03
Ha——n
p———-
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
IAMGB PERHAUC
ustasov^ctia teta 1378
Trst, v«a S, T.	SU 6. tefofon 2-S6.
V«dr>o v i^te^ in po cenah izven vsf ke konka-kurenc«: pristen fstnki tropinovec, kraiki brinjevec in kranjski slivorec.
L^thU Ifrfnllrl« tnmrfti vina k^kor šampanjec, Sumeči tEtrškJ refoik Lacrlma Cristi in draga.
IpirliHTltl I Jijčji konJ«k In Crema maršala ter rJzno\Tstnl Ukerjl in »trirpi, kakor pristni malino-vec in dragi.	(50)
za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
Marsiljskl streSnlkl. opeka.
Za velike množine cene po dogovoru.
DAIfiELE PILLIM, Trstf COTOasa 25
Telefon 1306.
37
Inserirojte
F
^ggnaiii™ gissa i^F^pgriaff^aags^^E'^^aBi BBiiasasEsiagggi
Podružnica v Trstu.
Uoia! m Vuldtrivo ll — vin 30 oitoDrc 11
Izvršuia vse bantRa posle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru.
Vioge na knjižice v Lirah obrestuje
G
Vioge na tekoče račune po dogovoru.
CllšVftl sedež barake: LJUBLJANA-
Podružnice: CcrKa, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad,
Sarajevo, Split.
&e;nI2ka s>avniS3 3	^.OCO.COO.-.
Eteservni saklads ,» » 45.OOD.OiSO—.
Tel. št. 5-18.	Uraduje od 9-13.
i SHS 34SSS 8 8 3 S &&E^B BI " 2 * S
Državno
RENATO LEVI MINZ1
36
fu Alessandro
Trst vio Sna SemgHnno 3f Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah.
ROGASK
S	SEZONA: MAJ • OKTOBER.
I Znatni pred. in poanaljaki popustit	Zahtevajte prospekte I
=	RAVNATELJSTVO. m