zaradi povečanega obiska sprožila obrnjenega nega- tivnega razvoja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Verja- memo, da je odgovor takšen: pametno načrtovanje turističnega razvoja, ki naslavlja trajnostne, sonarav- ne in nemasovne rešitve. Mija Bokal in Barbara Strajnar Balkan River Defence 2 Balkanski polotok je dom zadnjim prosto tekočim rekam Evrope, a hkrati območje, na katerem je na- črtovanih več kot 2.700 novih hidroelektrarn. Te bi s svojimi jezovi potopile divje doline, vodo iz rečnih strug pa preusmerile v cevi. V zameno za oznako zelene energije bi bila to zgolj priložnost za zaslu- žek, ki bi za vedno spremenila podobo teh izjemnih krajev. Z majhno skupino ljudi, združeno pod okrilje Balkan river defence, skušamo preprečiti to nepo- trebno uničenje. Zadnjih pet let smo bili aktivni v kar devetih državah in povezovali male lokalne pobude, ki se borijo za svoje domače reke, v mrežo, ki zdaj deluje odločno in uspešno. Ob tem smo večkrat nehote zanemarili domače kraje in reke, zato smo se leta 2020 odločili, da bodo naš glavni fokus spet postale prelepe slovenske reke. Sava, naša najdaljša reka, je s svojimi globokimi ze- lenimi tolmuni, ki so prebivališče orjaškim sulcem, posebnost v svetovnem merilu − v očeh nekaterih pa samo tokava, ki še vedno delno "teče v prazno". Čeprav je dodobra razrezana že s 16  jezovi, se nekako še upira pritiskom. Pravkar si je opomogla od onesnaževanja in se je v njene vode in bregove, še posebej v njenem srednjem toku, veličastno vrnilo ži- vljenje. Načrti za vsaj deset novih jezov med T acnom in Zidanim Mostom bi njen zdaj divji srednji tok vsakih 7−8 kilometrov prekinili z betonskim zama- škom. Skupina strokovnjakov na področju ekologije in rek je formirala skupino Za Savo (www.za-savo. si), ki je zdaj glavni vir informacij za zainteresirano javnost. Mi smo svoje za Savo delno primaknili z lanskim veslanjem po vseh 258 km Save v Sloveniji, delno pa bomo to naredili s celovečernim dokumen- tarnim filmom o Savi, ki bo premiero doživel prav na mednarodni dan Save, 1. junija 2022 (več informacij na spletni strani in socialnih medijih Balkan River Defence). Rok Rozman CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp Alpska skupnost se prvič sooča z vodnim neravno- vesjem, ki se kaže v pomanjkanju razpoložljive vode za potrebe kmetijstva, turizma, energetike in tudi oskrbe s pitno vodo. Število obiskovalcev v Alpah narašča in alpske skupnosti se zaradi povečane porabe vode in proizvodnje odpadnih voda že sre- čujejo s preseženimi nosilnimi zmogljivostmi javne infrastrukture. Hkrati so presežene tudi zmogljivo- 2 Balkanska rečna obramba. sti okolja, na kar pri CIPRI Slovenija opozarjamo že dlje časa. Problematično je predvsem upravljanje z odpadnimi vodami, ki je v visokogorju zahtevnejše, vendar ključno za ohranjanje vodnih virov in ekolo- ških funkcij vodnih teles. Zadnje študije so ponovno dokazale, da se odpadne vode iz Koče pri Triglavskih jezerih izcejajo nepo- sredno v Dvojno jezero ter tako dokazano prispe- vajo k onesnaženju vodnega vira in tudi evtrofika- ciji Bohinjskega jezera. Prav tako so raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU s sledilnimi poskusi izcejanja vode iz Triglavskega ledenika potrdili podzemne povezave z izviri Trigla- vske Bistrice v dolini Vrat ter odkrili povezave tudi na bohinjsko stran. To pomeni, da se v obe smeri verjetno izcejajo neprečiščene odplake iz greznice Triglavskega doma na Kredarici. Zaradi spremembe v padavinskem režimu – več dežja in manj snega – ter višjih temperatur v prihodnosti pričakujemo po- slabšanje vodnih razmer. Zato bo ravnanje z vodo še pomembnejše. Poskrbeti moramo, da vse znane vire onesnaženja voda v visokogorju čim prej uredimo. Špela Berlot, dr. Matej Ogrin Posoški razvojni center Območje Posočja je bogato z vodami in tudi intere- si. Ob javni zavesti, da jih je treba ustrezno varova- ti, se vedno znova pojavljajo novi izzivi − od zdaj že 18