Na Tajskem zahvaljujoč Frančku Gorazdu Tiršku zadonela slovenska himna
STRAN 27
Kugovski orel pristal pri Petru Prevcu v Dolenji vasi
STRAN 27
TEMATSKA PRILOGA:
Za uspešno kmetovanje je potrebno tudi znanje
STRAN 13	_ i
Oglasi
OlimTkk.Vt. tJKOV. IH.H H'- H I,m
i-i m rtvu on p ns i i m i nj^iiijF.oitKi F«ri>ii
možno« ruuč FH
1 h KO J'
2 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Iz vsebine:
Tema tedna:
Redna letna raziskava branosti zgornjesavinjskega časopisa...........................4
Pogovorni večer NSi:
Nezadovoljstvo s
standardom je resen problem..........................6
OO SDS Mozirje:
V načrtu pogovor z gospodarstveniki............6
Ljubno ob Savinji:
Uspel posvet predstavnikov
številnih slovenskih občin..................................7
Občina Solčava:
Bankomat za zdaj še ostaja..............................8
Občina Rečica ob Savinji:
Zaradi del na mostu
spremenjen prometni režim..............................8
Mozirjan Jure Bizjak:
Iz Bruslja o terorističnem napadu.................10
Matevž Lenarčič:
Tretjič na poti okrog sveta..................................17
Društvo upokojencev Luče:
Slavje ob 10-letnici
moške pevske skupine......................................19
Tretja stran
Na pragu digitalne dobe
Moram reči, da je kar izziv napisati uvodnik za prvoaprilsko izdajo časopisa, ki je za nameček še 13. po vrsti v letošnjem letu. Tudi če napišem vse po resnici, mi ne boste vsega verjeli, ker si boste sami pri sebi mislili, da sem se zagotovo glede česa zlagal. Laž je namreč na dan 1. aprila dovoljena tudi tam, kjer je sicer prepovedana. In če napišem tudi nekaj, kar ni res, kako boste vedeli, kaj je resnica in kaj ne?
Hm, nič, bom kljub temu nekaj napisal, čeprav bi lahko izjemoma pustil ta prostor prazen in bi prihranili nekaj tiskarske barve, kar bi se poznalo pri teži časopisa in posledično tudi pri znesku poštnine. Ampak na račun bralcev, torej vas, spoštovane in spoštovani, ne bomo štedili, to se res ne bi spodobilo, niti na praznik lažnivcev.
Poleg tega sodi uvodnik, sodeč po izsledkih raziskave, ki jih objavljamo v tokratni temi tedna, med bolj brane rubrike v Savinjskih novicah. Strokovnjak za medijsko področje, ki ne želi biti imenovan, ob tem opozarja, da je treba podatke o branosti uvodnika jemati z rezervo, ker so v direktnem nasprotju s siceršnji trendi. V mislih ima seveda trende na področju medijev, zlasti tiskanih medijev, zlasti časopisov in zlasti lokalnih časopisov.
Po prepričanju omenjenega strokovnjaka, ki se sklicuje na vire v krogih kulturnega ministrstva, je branost te rubrike še vedno visoka izključno zaradi tega, ker so ga bralci in bralke navajeni brati, navada pa je železna srajca in zato se na tem področju nič ne spremeni, čeprav bi se moralo, kar dokazuje tudi informacija, da bo
od 1. aprila dalje eden najstarejših in najbolj uglednih časopisov, britanski Independent, izhajal le še v elektronski obliki.
Naj torej začnem, pravzaprav nadaljujem, z resnico, da nam je uspel monumentalni podvig: skupaj s celjsko in mozirsko knjižnico smo spravili v digitalno obliko Savinjske novice od prve številke, ki je izšla novembra leta 1969, dalje. To pomeni, da bo lahko odslej vsak zainteresirani bralec (tukaj uporabljam moški spol, velja pa tudi za vse osebe drugih spolov), ki je vešč upravljanja s spletnimi brskalniki, ob vsaki uri dneva (ali noči) poiskal v javno dostopni inter-netni knjižnici arhivski izvod Savinjskih novic za vseh 47 let nazaj. Kaj pravite na to?
Širši svetovni javnosti bomo omenjeno novost predstavili 20. aprila v mozirski knjižnici, ob tej priložnosti pa bomo isti javnosti pokazali tudi novo spletno stran Savinjskih novic, ki bo omogočala branje zgornjesavinjskega časopisa v elektronski obliki. Za razliko od časnika Independent mi, kljub temu tehnološko razvojnemu preskoku, ohranjamo tiskano verzijo časopisa, tako da ste lahko glede tega brez skrbi.
Želim vam prijetno praznovanje 1. aprila in veliko užitka pri branju tokratne teme tedna!
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 13, 1. april 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
3
Tema tedna
REDNA LETNA RAZISKAVA BRANOSTI ZGORNJESAVINJSKEGA ČASOPISA
Pokazatelji ugodni, številke ne lažejo
Bralci Savinjskih novic, ki so nam zvesti že leta, so nam pomagali pri raziskavi branosti našega časopisa. Zaprosili smo jih tudi, da ocenijo posamezne članke, rubrike in priloge. Z rezultati smo lahko ustvarjalci Novic zadovoljni, kakor tudi bralci, saj so nam na najlepši možni način pokazali, da delamo dober in med širšim krogom ljudi bran časopis.
CILJ RAZISKAVE ...
... je proučiti odnos bralcev do Savinjskih novic, do rubrik, ki jih najraje berejo, do oglasov, potom katerih se najraje odpravijo v nakupe, do fotografij, ki so jim najbolj všeč, do križank, ki jih najraje rešujejo. Vprašali smo jih tudi, kaj jim je najbolj všeč pri kazalu, kako gledajo na naš način obravnave delovanj občin v dolini in še mnogo kaj.
Pri presoji meril je naša strokovna komisija izhajala iz izsledkov rednih letnih raziskav stanja anket in meril, po katerih smo v prejšnjih letih odmerjali izhajanja iz tega. Iz anketirancev nam je uspelo izvleči samo najboljše in tega je bilo med njimi veliko.
KRESANJA RAZLIČNIH MNENJ
Anketiranci so pohvalili številčno zasedenost člankov z občnih zborov, kulturnih in športnih prireditev. Cenijo rubriko Nasveti. Nekateri bi želeli, da bi jo razširili, drugi bi hoteli, da bi jih objavili večkrat, da bi jih potem lažje razumeli. Veseli so objav potopisov, sploh ko kdo krene okoli sveta, pa čeprav je to vedno Matevž Lenarčič.
88,8 odstotka sodelujočih v raziskavi meni, da v Kroniki poročamo dovolj, 11 odstotka anketirancev želi več zločinskih tem, samo 0,2 odstotka pa jih ne ve, da imamo to rubriko.
Od 11 tisoč, kolikor jih je sodelovalo v raziskavi, jih križanko rešuje 10 tisoč, od tega jih 9 tisoč meni, da pravilno, 472 jih križanko reši samo toliko, da izve, katera je oseba na sliki. 17 je bilo takih, ki si prazno križanko skopirajo, da jo lahko večkrat rešujejo. Trije so takšni, ki so se izjasnili, da lahko križanko rešijo samo tako, da se je ne lotijo. To je zanje rešena križanka.
RAZLIČNI PRISTOPI K NAČINOM BRANJA
Časopisa se loti brati od zadaj naprej 22,7 odstotka anketirancev, 17 odstotkov jih bere Savinjske novice od spredaj, 15 odstotkov jih bere tako, da časopis odprejo na sredini in se potem podajo v branje levo ali desno. Deset odstotkov jih začne na točno določeni strani (mali oglasi, zahvale, opravičila ip.). Večina ostalih se ne spomni natančno, kako začnejo brati časopis in jih ne moti, da tega ne vedo. Pet pa jih je prizna-
J_(
NN)
Naša anketa
Kaj občutite ob branju tega časopisa?
Vzporedno z raziskavo branosti Savinjskih novicah smo naredili anketo, v kateri smo povprašali naključno izbrane bralce, kako gledajo na zgornjesavinjski časopis, ki ga ravnokar držite v rokah. Zanimalo nas je, kaj jim pomeni, ob kakšnih prilikah ga berejo, kaj pri njem cenijo, a povedali so nam še kaj več.
Nada Brinovšek, poslanka SDS v državnem zboru:
Odkar so novinarji začeli objavljati slike nas v državnem zboru, kako beremo časopise, redno berem Savinjske novice, da bodo lahko prišli do dobrih slik. Všeč so mi vaše naslovnice, Cvetke in koprive, Bodice tedna. Sploh teh bi lahko sama spisala za par številk, a se bojim, da bi se vam pri davčni blagajni kaj zapletlo. No, tudi to je neke vrste bodica na njihov račun.
Franček Gorazd Tiršek, svetovni as med strelci invalidi in širše:
Nisem si mislil, da bom potom svojih tekmovanj po svetu naletel kje na naročnike Savinjskih novic, a se mi ravno to dogaja. Zgornjesavinjčani res nismo samo v Zgornji Savinjski dolini, ampak tudi na vsaki celini. Ko sem že ravno pri tem, Jaz-bečki Janez iz Avstralije pozdravlja Dobrdrajsovo Pepco iz Luč in pravi, da bo mogoče konec leta, ko pride poravnat naročnino na časopis, kaj naokoli tudi pri njej.
Franci Kotnik,
glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic:
Moram povedati, da včasih res ne preberem vsega, kar objavimo. To delo prepuščam sodelavcem in upam, da se ga držijo, čeprav jih včasih srečujem kje, kjer bi si ne mislil, da bodo med de-
lovnim časom. Glede na to, da me po tolikih letih urednikovanja Novice kdaj še vedno presenetijo, sem primoran priznati tudi, da se mi pozna, da hodim na delo izven doline.
Maja Mihalinec,
najboljša slovenska atletinja lanskega leta:
Zadnjič sem, ne vem točno v katerem časopi-
L A ■ su, v nekem članku prebrala, da še ne vem, če me ,1 bodo starši spustili na olimpijske igre. Me veseli, | da to niste pisali vi, ker bi bilo potem glede tega zaskrbljeno veliko večje število ljudi, kakor pa zaradi nekega rumenega tiska. Cenim vaše objektivno poročanje, da se nikoli, ampak res nikoli ne zlažete, jaz pa bom gledala, da boste lahko poročali o mojih dosežkih s čim manjšimi številkami.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic:
Rada bi kaj pohvalnega povedala o vašem časopisu, ampak ste rekli, da naj bom kratka, zato nima smisla začeti, ker je tega preveč. Po ogledu vsebine lahko samo izrazim mnenje, da me veseli, da mi vas ni treba okarati, da poročate samo o polni luni, čeprav so Veseli svinčniki pisali tudi o njej. Tudi ne jamrate in čeprav imate božansko službo, delate in celo pokrivate vsa področja. Čestitam vam, še posebej pa vsem vašim zunanjim in notranjim sodelavkam in sodelavcem!
W
Peter Prevc,
najboljši smučar skakalec na svetu:
A kdaj Savinjske novice najraje berem? Savinjske novice najraje berem takrat, ko imam čas. Prav gotovo ga na skokih nimam dovolj, si ga pa vzamem na poletih. Takrat najraje najprej preberem športne strani, če imam dober vzgonski veter, pa še male oglase, če kdo prodaja kake bloške smučke ali kaj takega. V tej številki sem na dopustu bral poročilo z Dolenje vasi. Nimam kaj več rečt, gremo dalje!
4 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Tema tedna
lo, da začnejo brati in končajo na licu mesta, v trgovini, če jih kdo ne zasači.
Med bolj priljubljenimi oglasi so barvni in z izjemo tudi mali oglasi, za katere bralcev ne moti, da so majhni, črno-beli in včasih z napačno telefonsko številko iz Gorenjske. Malo dlje je treba kdaj po kakega telička, se pa zato vidi malo več sveta, je nekdo pripisal na obrazec ankete.
PRILJUBLJENE RUBRIKE, DRUGIH NIMAMO
Nadvse priljubljena rubrika je Napovednik dogodkov. Redno ga berejo predvsem športniki, kulturniki, pravljičarji in ostali, ki jih zanima, na kateri prireditvi, na kateri dan in ob kateri uri naslednji teden nastopajo. 95 odstotkov bralcev, ki se odločijo oditi na napovedano prireditev, se ravna po Napovedniku dogodkov, pet odstotkov pa ne, a jim je potem običajno žal.
Rubrika Morda ste iskali prav to je bila deležna nekaj kritik, da je morda premalo obsežna, da bi res našli prav tisto, kar bi morda iskali.
DOBRODOŠLE KRITIKE SMO SPRAVILI POD MIZO
Tretjina vprašanih jih trdi, da imamo premalo člankov s političnega prizorišča, dve tretjini pa jih zatrjuje, da jih imamo preveč, tudi takrat, ko jih nimamo.
Uvodnik glavnega in odgovornega urednika prebere 99 odstotkov anketirancev, preostali odstotek pa to samo taji. Večini je všeč njegov uvod, jedro in zaključek, ostalim pa vse to, le v obratnem vrstnem redu. Mnogi so v rubriki opombe napisali, da bi lahko objavljali tudi zaključek, ne samo uvodnik.
Tudi kazalo na tretji strani večina sodelujočih v raziskavi prebere. Pripisovali so, da zato, da bi se lahko še dlje zadrževali na strani uvodnika.
Podobno se godi karikaturi, ki jo gledalci in bralci najprej proučijo, nato preberejo nanjo vezano temo tedna, nato preberejo nanjo vezan uvodnik, nato ponovno proučijo karikaturo. Naposled se jih 64 odstotkov odloči, da se ji bodo nasmejali, 13 odstotkov se jih namuzne, 23 odstotkov pa se jih zadrži, saj vedo, da, če planejo v krohot, tisti dan ne bodo mogli biti več resni in sposobni za trezno razmišljanje.
RADI SE VIDITE V ČASOPISU, KI VAS RAD OBJAVLJA
Glede teme tedna so izsledki raziskave pokazali, da jo imamo, da so jo bralci opazili in jo preberejo. Radi vidijo, da je poleg nje anketa, kjer povsem naključni občani zgornjesavinjskih občin odgovarjajo na vprašanja, ki se tičejo obravnavane problematike. Kakih osem tisoč tokratnih anketirancev je že sodelovalo v teh anketah, od tega okoli sedem tisoč že tudi večkrat. Včasih jih moti, če na objavljeni sliki niso oni, ampak ne preveč, sploh če niso odgovori takšni, kakršne so podali.
RADI BRALI VPRAŠANJA, NERADI ODGOVARJALI
Glede poročanj z občinskih sej in o občinah, bi si 30 odstotkov anketiranih bralcev želelo, da bi jih bilo več, od teh jih je 29 odstotkov za
več občin. Okoli 30 odstotkov jih meni, da je tega poročanja ravno prav, več kot 30 odstotkov pa nam prepušča odločitev glede tega, kako in kaj ter koliko naj pišemo o vprašanem in da naj vprašanja ne ponavljamo.
Glede gospodarstva in podjetij v naši dolini jih večina vprašanih meni, da o tem pišemo premalo. Ali bi bili o tem pripravljeni kaj več povedati, pa jih je večina vprašanih povedalo, da o tem ne želijo nič povedati.
Kakor v anketah so se naši bralci našli tudi na slikah fotoreportaž z raznih dogodkov. Vedno so veseli, če se lahko najdejo v časopisu, da se jim le ne čestita za previsoko starost, čeprav tudi to ni slabo. Skoraj polovica anketirancev je že bila na kakšni fotografiji v Savinjskih novicah, ostala polovica pa se jih megleno spomni, da so najbrž že bili.
KNJIGA PRIPOMB IN PRITOŽB OSTALA PRAZNA, KOŠ LE-TEH POLN
Zgornjesavinjski narod je zelo kulturen in ima rad, da o dogodkih s področja kulture poročamo v besedi in sliki. O tem priča 96 odstotkov anketiranih bralcev, ki preberejo vsak članek s tega področja, ostali štirje odstotki pa pregledajo slike.
Zveza združenj časopisnih hiš Slovenije nam je podelila zlato medaljo za časopis, ki mu uspeva ohranjati najboljše razmerje med branostjo in verodostojnostjo.
Vsi gasilci preberejo vse članke o njih, požarih, poplavah, žledolomih, plazovih, reševanjih, vajah, tečajih, občnih zborih, gasilskih domovih ... In vsi menijo, da bi lahko o vsem tem poročali še več, samo ne toliko, če se le da, z nesreč.
Rubrika Zgodovina in narodopisje je redno brana s strani večine bralcev. Nekateri jo sicer pogrešajo, če jo prestavimo s 13. strani, a so se pripravljeni s tem sprijazniti, če jo v naslednji številki najdejo spet na svojem mestu.
O športu se je 75 odstotkov sodelujočih izrazilo pozitivno, 25 pa negativno. Teh 25 odstotkov jih meni, da o športnih dogodkih premalo pišemo.
To je tudi prva resna kritika, na katero se bomo v bodoče morali ozirati in bomo pri teh člankih povečali pisavo, da ne bo več premajhna.
GLEDE SVOBODE GOVORA NI GOVORA, DA BI JO IMELI
Tematske priloge so pri veliki večini bralcev dobrodošle, kadar vsebujejo informacije, ki so zanje dobrodošle, kar se veliki večini bralcev tudi izpolni, saj jih konec koncev toliko tudi ni, da se ne bi. Oglasov so veseli, saj tako končno zvedo, kateri oglaševalci - proizvajalci sploh obstajajo. Temu pritrjuje 80 odstotkov vprašanih, preostalih 20 pa jih prikimava.
Kar se tiče člankov s področja kmetijstva, smo dobili izsledke, da jih je včasih premalo, včasih ravno prav, včasih pa preveč. Je pa to odvisno tudi od tega, na kateri strani časopisa se bralec nahaja.
Glede svobode govora so si bili anketiranci 100-odstotni, da je nimamo, saj nismo radio, ampak časopis. Par odstotkov jih tudi meni, da so Savinjske novice politično pristranske, saj o politiki po njihovem ne poročamo. Dva odstotka je takih, ki jim okvir časopisa ne ustreza, ostali so sprijaznjeni z oglatim.
24. STRAN OSTAJA, TUDI VSE OSTALE, NAJBRŽ
Veliko misli in truda so naši anketiranci pričeli usmerjati v odgovore na zastavljena vprašanja glede strani za razvedrilo. 50:50 je bil rezultat priljubljenosti Veselih svinčnikov proti nekdanjim Zadrečkim novicam, a sta se glede tega izjasnila samo dva anketiranca, tako da bomo še naprej objavljali Vesele svinčnike.
Cvetke in koprive so med najbolj branimi rubrikami v Savinjskih novicah! Tako meni en bralec, ostali pa se k temu nagibajo. 99 odstotkov jih meni, da bi v Cvetkah in koprivah morali objavljati čim več Zgornjesavinjčanov, samo pet odstotkov pa se jih je pripravljeno sprijazniti, da bi se v njih pojavili tudi oni.
20 odstotkov se jih je izgovarjalo, da so do 24. strani za razvedrilo že toliko utrujeni od branja, da te strani potem ne preberejo. 15 odstotkov od teh jih začne brati časopis od zadaj, od 28. strani.
Tudi naročniki izven Zgornje Savinjske doline so preko spleta podali svoje ocene Savinjskih novic. Na prevode še čakamo.
/' \ LOGIČEN ZAKLJUČEK
S pomočjo indikatorjev medijskega pluralizma ocenjujemo obstoj in zmožnost regulativnih varoval, ki stimulirajo in zavezujejo naš medij k ponujanju vsebin, ki odražajo široko raznolikost kultur in družbenih skupin na ravni vseh ostalih, da nas zavezujejo k temu, da še naprej skrbimo za svoj obstoj na zadovoljstvo vseh akterjev in širše.
Izsledke raziskave ni mogoče na splošno izvzeti iz ankete oziroma se odgovori ne štejejo za rešena vprašanja le, če je izpolnjena anketa za izvzem, saj ni bilo drugače misliti, če so segali nekateri ukrepi le kratek čas dogajanja.
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 5
Politika, Gospodarstvo
PREDSTAVNIKI NOVE SLOVENIJE NA POGOVORNEM VEČERU V JUVANJU
Nezadovoljstvo s standardom je resen problem
Obisk stranke Nova Slovenija v Zgornji Savinjski dolini se je 14. marca zaključil s srečanjem »Blizu ljudem« v gostišču Prodnik v Ju-vanju. Tam so se v sejni sobi zbrali člani, simpatizerji stranke in širša javnost ter prisluhnili besedam vodilnih. Poleg predsednice Ljudmile Novak so navzočim spregovorili in jim tudi prisluhnili vodja poslanske skupine mag. Matej Tonin, Jožef Horvat in Iva Dimic. Pogovor je vodil Robert Ilc.
SEZNANJAJO SE Z
NEŽIVLJENJSKO ZAKONODAJO
Ljudmila Novak je povedala, da kot opozicija poslušajo in beležijo ter odpravljajo neživljenjsko zakonodajo, s katero jih soočajo ljudje med tovrstnimi obiski. Dan so tokrat preživeli pri klarisah, podjetnikih, kmetih in županih. Država mora zagotoviti boljše pogoje za delo z manj sociale, da bodo ljudje imeli boljšo perspektivo, je dodala predsednica.
KMETI NAJ BODO POVEZANI IN VZTRAJNI
Iva Dimic se je med drugim dotaknila kmetijske politike in obdavčitve prve predelave pridelkov, kislega zelja, kisa in ja-bolčnika. Povezanost in vztrajnost kmetov lahko vpliva na ministrstvo, zadružno zvezo in državno bančništvo, da odigrajo svoje vloge. Ob začetku samostojnosti
Ljudmila Novak je povedala, da kot opozicija poslušajo in beležijo ter odpravljajo neživljenjsko zakonodajo, s katero jih soočajo ljudje med tovrstnimi obiski. (Foto: Slavica Tesovnik)
te in revne ne zaokrožajo blagostanja, je še povedal predsednik poslanske skupine in poudaril, da niso vsi politiki isti in da obstajajo tudi pošteni, ki lahko zagotovijo večjo stopnjo pravičnosti in enake začetne možnosti.
Med drugimi sta med obiskovalci spregovorila predsednik regijskega odbora Jure Repenšek, ki ga moti mlačnost ljudi v lokalnem okolju, in gospodar gostišča Edi Prodnik, ki je poudaril, da pogum pač vedno velja, saj politična opredelitev žal pomeni tudi pridobitev sovražnikov.
Slavica Tesovnik
je Slovenija imela dobro zunanjo politiko in učinkovito zunanjo diplomacijo, je zatrdil Jožef Horvat, danes, ko v svetu med sabo konkurirajo tudi države, pa temu ni več tako. Boljše davčno okolje in manjše administrativne prepreke bi bile rešitev za rast gospodarstva, je dodal, saj na primer lani ni Slovenija ustvarila nič več kot leta 2008.
DANAŠNJE NEZADOVOLJSTVO JE RESEN PROBLEM
Mag. Matej Tonin je dejal, da vsi statistični podatki kažejo, da je bilo pred sedmimi leti slabše, a je danes nezadovoljstvo s standardom resen problem. Nesorazmerja in dualizem standarda za boga-
OBČINSKI ODBOR SDS MOZIRJE
V načrtu pogovor z gospodarstveniki
Poslanka Nada Brinovšek je predsedniku Občinskega odbora SDS Mozirje Jožefu Jelenu izročila bronasti znak stranke za požrtvovalno delo.
(Foto: Marija Sukalo)
ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE
Petru Vrisku pripadel še šesti mandat
Predstavniki slovenskih zadrug, združenih v Zadružno zvezo Slovenije, so v torek, 22. marca, volili svoje organe. Za mesto predsednika sta se potegovala dva kandidata, in sicer dosedanji predsednik Peter Vrisk in Cveto Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Volitve je z 32 glasovi proti 26-im dobil Vrisk, ki bo kot predsednik upravnega odbora - tako kot že
v_
dosedanjih dvajset let - vodil zadružno zvezo še v svojem šestem mandatu. Krepiti namerava zadružni sistem, omogočiti podporo zadrugam na terenu, podpirati Deželno banko Slovenije in krepiti Semenarno. V šestnajstčlanskem upravnem odboru ostaja tudi v tem mandatu kot koordinator za Savinjsko-šaleško regijo Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
Marija Lebar
Mozirski občinski odbor Slovenske demokratske stranke je na svoji letni konferenci v ponedeljek, 21. marca, pregledal delo in si zadal načrte za prihodnje obdobje. Predsednik Jožef Jelen je poudaril, da so se člani aktivno udeleževali shodov in prireditev v Ljubljani in v drugih krajih po Sloveniji.
Februarja so v Galeriji Mozirje pripravili predstavitev knjige Romana Leljaka Speča Udba. Novembra so na pogovornem večeru gostili Jelko Godec, dr. Vinka Gorenaka in dr. Boža Predaliča. Udeležili so se srečanja in športnih iger članov stranke v Bovcu
in odborov stranke Savinjsko-ša-leške regije na Gori Oljki.
O delu stranke je spregovorila poslanka v državnem zboru Nada Brinovšek. Pri tem je izpostavila, da so v stranki začeli »s prevetritvijo« članstva in kontrolo plačevanja članarine, saj so prepričani, da s plačilom le-te člani dokazujejo pripadnost organizaciji.
Udeleženci konference so bili mnenja, da morajo člani mozirske-ga odbora pripraviti tudi kakšno gospodarsko srečanje oziroma pogovor z gospodarstveniki. Zato so si v plan dela zadali tudi to nalogo.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 6
Iz občin, Gospodarstvo
LJUBNO OB SAVINJI
Uspel posvet o delovanju skupnih občinskih uprav, o turizmu in lokalnem podjetništvu
V sredo, 23. marca, so se na Ljubnem ob Savinji na posvetu srečali predstavniki številnih slovenskih občin. Prijavljenih je bilo kar okoli 70 udeležencev posveta, ki so ga v sodelovanju organizirali ministrstvo za javno upravo, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in letošnja gostiteljica Občina Ljubno. Posvet je bil razdeljen na dva vsebinska sklopa. Prvi je govoril o skupnih občinskih upravah, drugi pa o turizmu in lokalnem podjetništvu.
TURIZEM NAJHITREJE RASTOČA PANOGA
Po pozdravnem nagovoru župana gostitelja Franja Naraločnika je zbranim spregovoril Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije in župan občine Podčetrtek. Predstavil je nekaj številčnih podatkov o tej pomembni gospodarski panogi. V lanskem letu je bila rast prihodkov iz turizma skoraj enajstodstotna, delež v skupnem bruto domačem proizvodu pa je bil preko 12 odstotkov. Zato je tej panogi, za katero imamo dobre pogoje, tudi v prihodnje potrebno namenjati veliko pozornost. Pri tem ima občina vlogo tako povezovalke kot tudi tistega faktorja, ki ustvarja ustrezne pogoje za razvoj panoge, ko skrbi za ureditev potrebne infrastrukture, med drugim tudi za športno rekreacijske površine.
OBČINA NAZARJE
Pri stanovanjski hiši Prihova 1, na meji z občino Rečica ob Savinji, teče javna pot tik mimo stanovanjske hiše. Ker tukaj poteka tudi tovorni promet, je lastnik hiše že pred časom na Občino Nazarje podal pobudo, da bi se tam cesta razširila na način, da se obstoječi oporni zid nekoliko umakne in tako cesta razširi. Na ta način bi preprečili nadaljnje poškodovanje objekta.
Občina Nazarje bo omenjeni odsek javne poti sedaj uredila. Sedanji oporni zid se bo porušil in zgradil nov v armiranobetonski izvedbi v dolžini 20 metrov. Napravili bodo še nasutje za zidom, odvod meteorne vode in postavili ustrezno prometno signalizacijo. V sedanji fazi ne bodo izvedli asfaltiranja.
Dela so ocenjena na okoli 4.700 evrov. Najbolj ugoden ponudnik za izvedbo je bil Samo Ri-bežl s. p.. Rok za končanje sedanje faze je bil konec marca.
Marija Lebar
Predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja je povedal, da je bila lani rast prihodkov iz turizma skoraj enajstodstotna.
(Foto: Marija Lebar)
Dela na širitvi ceste in izgradnji podpornega zidu na Prihovi (Fotodokumentacija Občine Nazarje)
NUJNO POVEZOVANJE PREKO OBČINSKIH MEJA
O svojih pozitivnih izkušnjah pri povezovanju občin na področju turizma je spregovorilo več predavateljev, ki so podčrtali nujnost sodelovanja, saj turistu občinske meje ne pomenijo ničesar. Med drugimi sodelujočimi je o odločitvenih modelih za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij spregovorila direktorica občinske uprave občine Rečica ob Savinji Majda Potočnik.
Kot govorka je iz naše doline nastopila še Mateja Brlec Suhodolnik, direktorica Centra Rinka iz Solčave. Naslov njenega referata je bil Vzajemnost razvoja lokalne samouprave in gospodarske dejavnosti turizma, na primeru občine Solčava - turističnega cilja (destinacije) Logarska dolina Solčavsko.
KAKO S SKUPNIMI SLUŽBAMI OBVLADOVATI STROŠKE
Kar nekaj pozornosti so predavatelji namenili nujnemu povezovanju občin pri izvajanju njihovih nalog, pri čemer je namen povezovanja zmanjšanje stroškov pri enakem zagotavljanju kakovostnih storitev za občane. Dr. Roman Lav-tar, vodja službe za lokalno samoupravo pri ministrstvu za javno upravo, je na to temo predstavil referat o medobčinskem sodelovanju kot strateški usmeritvi lokalne samouprave v Sloveniji.
O vseh temah, ki so jih predstavili, bodo izdali zbornik. Po končanem posvetu so si gostje ogledali še kulturne znamenitosti Ljubnega ob Savinji, že med samimi predavanji pa so izražali navdušenje nad lepo pokrajino in obljubili, da pridejo na obisk v Zgornjo Savinjsko dolino tudi zasebno.
Marija Lebar
OBČINA SOLČAVA
Delna zapora
ceste proti Logarski dolini
Iz podjetja Elektro Celje so na Občino Solčava naslovili obvestilo, da bo zaradi položitve visokonapetostnih vodov v zemljo od 29. marca do predvidoma 31. maja postavljena delna zapora državne ceste Luče-Sestre Logar na odseku med Solčavo in lovskim domom Solčava, to je od hišne številke Solčava 38 do Solčava 51. Delna zapora ceste bo postavljena od ponedeljka do sobote med 8.00 in 17.00 uro. V času delne zapore bo promet urejen s semaforji.
Marija Lebar
Na Prihovi tovorni promet ne bo več ogrožal objektov
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 7
Iz občin
I
OBČINSKI SVET LJUBNO
Z rebalansom omogočeno več nujnih investicij
Člani občinskega sveta občine Ljubno so na marčevski seji obravnavali zaključni račun proračuna za leto 2015 in prvo spremembo proračuna za letošnje. Sprememba proračuna oziroma rebalans prinaša pridobitev dodatnih povratnih sredstev od države in izvedbo nekaterih novih investicij. Svetniki so predloge v obeh točkah sprejeli.
OD DRŽAVE SPET MANJ DENARJA ZA OBČINO
Rebalans letošnjega proračuna je potreben, je povedal župan Franjo Naraločnik, ker so bile občine šele naknadno seznanjene s pogoji in višino sredstev, ki jim pripadajo po 23. členu zakona o financiranju občin. Ker je povpreč-nina za letos manjša, kot so načrtovali, bodo za občinske investicije od države prejeli manj denarja od predvidenega. Občinski svet je za-
OBČINA SOLČAVA
Bankomat za zdaj še ostaja
Sredi marca je nameravala Nova Ljubljanska banka odstraniti bankomat v Solčavi. Za namero so v Solčavi zvedeli v začetku februarja in na pristojne v NLB naslovili dopis za ohranitev ban-komata, ki pa ni prinesel želenega učinka. Potem, ko se je županja Katarina Prelesnik nedavno sestala s predstavniki banke, so se vendarle dogovorili, da bo občina za bankomat prispevala določeno vsoto, bankomat pa bo ostal v Solčavi vsaj še leto dni.
NLB je reagirala šele na drugi dopis, v katerem je županja Prelesnikova nanizala kar nekaj očitkov banki. »Doslej smo vsaj imeli bankomat, čeprav je bil velikokrat tudi prazen, in to ravno ob vikendih ali ob prireditvah, ko je več ljudi in bi se tudi več dvigovalo.« Občino je zanimalo, koliko dvigov je potrebnih, da bi bil bankomat rentabilen, vendar podatkov ni dobila.
Občina je dosegla sestanek s predstavniki NLB, na katerem so se uspeli dogovoriti in sprva zahtevani znesek za ohranitev bankomata v višini 7.800 evrov znižati. Koliko bo morala prispevati občina, še ni dorečeno. O tem bodo morali razpravljati na občinskem svetu, saj v proračunu za 2016 za ta namen ni predvidenih sredstev. Poskušali bodo zvišati število dvigov. Banka naj bi ban-komat označila na bolj viden način in nanj tako opozorila mimoidoče oziroma mimovozeče, saj se skozi Solčavo dalje proti Logarski dolini in Pavličevemu sedlu letno prepelje več kot 140.000 obiskovalcev. Občina bo svoje občane s problematiko in s potrebo večjega števila dvigov seznanila tudi v svojem občinskem glasilu Utrip.
Marija Lebar
to potrdil predlog, da občina izkoristi ponujeno možnost najetja dodatnih povratnih sredstev v višini malo čez 107.000 evrov. Iz denarja, prejetega po 23. členu in iz rednega proračuna, bodo tako v višini 200.000 evrov financirali obnovo lokalnih cest.
DODATNE INVESTICIJE IZ DRUGIH POSTAVK PRORAČUNA
Z rebalansom so predvidene še dodatne investicije iz drugih postavk proračuna. Uredili oziroma prenovili bodo sanitarije pri prireditvenem prostoru na Gmajni v Radmirju, ki bodo namenjene širši javni uporabi. Prenovili bodo obstoječe sanitarije na prireditvenem prostoru v Vrbju. Zamenjali bodo parket v stari telovadnici in izvedli rekonstrukcijo vodovoda v Za Ljubnico in v Podteru.
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Javno podjetje Komunala Mozirje je nedavno pričelo z rekonstrukcijo mostu čez Savinjo v Spodnji Rečici. Investitorica in naročnica del Občina Rečica ob Savinji je predvidela delno zamenjavo nosilnih jeklenih konstrukcijskih elementov in zamenjavo lesenega voziščnega dela mostu. Most, ki je vse, dokler ni bil zgrajen most na Pobrežje, pomenil najbolj pomembno povezavo do naselij na desnem bregu Savinje, je začasno zaprt za promet.
Ta torek so v občini začeli še z eno investicijo, in sicer z rekonstrukcijo cestnega odseka, ki vo-
PRIHODKI REALIZIRANI 99-ODSTOTNO
Poročilo o zaključnem proračunu je podrobno predstavila računovodkinja Janja Kosmač. Povedala je, da so bili prihodki realizirani v višini nekaj več kot 2.830.000 evrov ali 99-odstotno. Odhodki so znašali malo čez 3.009.000 evrov, kar je 96,6 odstotka glede na proračun, ki so ga med letom popravljali z dvema rebalansoma. Poročilo je pred sejo občinskega sveta obravnaval tudi nadzorni odbor.
Na samo poročilo o izvajanju proračuna svetniki niso imeli pripomb, so pa izpostavili nekatere predloge oziroma želje za potrebno izvedbo posameznih investicij in tako že delno oblikovali prioritetne naloge, ki jih bo potrebno vključiti v proračun 2017. Poročilo o izvajanju proračuna za leto 2015 so soglasno potrdili.
Marija Lebar
di preko Matijevega mostu v Varpoljah. Gradbena dela izvaja podjetje Mograd gradbeništvo iz Mozirja. Dela naj bi bila zaključena do 18. aprila.
V tem času je na lokaciji spremenjen prometni režim. Šolarji, ki se vozijo k pouku na Osnovno šolo Rečica ob Savinji, bodo začasno vstopali in izstopali na postajališču v Nizki, kar je dogovorjeno in usklajeno s šolo in izvajalcem šolskih prevozov. Zainteresirani si začasno ureditev obvoza in poteka prometa lahko ogledajo na spletni strani občine.
Marija Lebar
Most čez Savinjo v Spodnji Rečici je začasno zaprt za promet. (Foto: Marija Lebar)
Zaradi del na mostu spremenjen prometni režim
8 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Organizacije, Politika, Kultura
DRUŠTVO NOVUS, NOSILEC PROJEKTA REGIONALNO STIČIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Priložnost za društva, zasebne zavode in male ustanove s področja sociale ter mladih
Mag. Snježana Lekic (levo) in dr. Selma Filipančič Jenko sta predstavili projekt društva Novus. (Foto: Jože Miklavc)
V poslovnih prostorih društva Novus na Trgu mladosti v Velenju je sredi marca potekala novinarska konferenca s predstavitvijo projekta Regionalno stičišče NVO Savinjske regije Novus, ki poteka v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo in evropskim socialnim skladom. O tem sta spregovorili dr. Selma Filipančič Jenko, predsednica in zastopnica društva Novus, ter Snježana Lekic, vodja regionalnega stičišča Novus.
Projekt je namenjen krepitvi zmogljivosti nevladnih organizacij (NVO) za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev 2015-2019. Nosilec projekta in partnerji je Društvo za razvoj človeški virov in socialnih programov Novus in Mladinski center Dravinjske doline. Vsebina projekta je osredotočena na krepitev nevladnih organizacij preko strokovnega usposabljanja, za-govorništva, informiranja in mreže-nja. Temelji na poglobljenem poznavanju lokalnega in regionalne-
ga okolja in njegovih potreb.
V naslednjih štirih letih bo izbrane nevladne organizacije spodbujal k razvoju novih storitev, ki jih okolje potrebuje. Izvedli bodo skupno akcijo Zagotovimo mladim prakso in povezali šolske centre, dijake ter nevladne organizacije. Dijakom želijo zagotoviti pravočasno opravljanje šolske prakse in spo-
znavanje delovanja nevladnega sektorja v lokalnem okolju.
Skozi zagovorniške akcije bodo zagotovili sprejem strategije za mlade v različnih občinah, spodbujali bodo prenos javnih storitev s področja sociale na nevladne organizacije. Kot predstavniško telo bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju in izvajanju regionalne poli-
tike, aktivno sodelovali pri skupnih akcijah regionalnih stičišč.
Aktivnosti bodo prilagajali zaznanim potrebam v okolju ter prejetim pobudam in predlogov s strani nevladnih organizacij in drugih akterjev.
Namen projekta je torej krepiti nevladni sektor v Savinjski regiji, tudi v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini na osnovi razpisa oziroma povabila. Skozi štiri strateške cilje nameravajo okrepiti informiranost, organizacijsko, strokovno in zago-vorniško usposobljenost nevladnih organizacij, ki imajo potencial za naslavljanje lokalnih potreb ter s tem prispevati k večji vlogi pri izvajanju javnih storitev.
Društvo Novus je medtem že objavilo javni razpis v sklopu opisanega projekta za društva, zasebne zavode, ustanove in druge nevladne organizacije z območja Savinjske regije, ki izvajajo dejavnosti in naloge na področju sociale ali mladine.
Jože Miklavc
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SLS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Spodbujanje lokalne samooskrbe pomembno tudi
za našo dolino
Nedavno so članice Slovenske ženske zveze pri tukajšnji Slovenski ljudski stranki pripravile srečanje združeno s predavanjem o lokalni samooskrbi. Ta je po njihovem mnenju pomembna tudi za našo dolino. Dogodek je potekal v Centru za razvoj podeželja v Fa-šunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. Predavateljica Mihaela Rožej, predsednica območnega odbora SLS Šentjur, je prisotne seznanila s projektom, katerega pobudnica je.
Prisotnim je spregovorila o projektu v občini Šentjur ter o začetkih, težavah in o možnostih za naprej. Povedala je, da so povezali med seboj proizvajalce in porabnike v svojem okolju in podpisali pismo o nameri. Do sedaj so delali le prostovoljno, kar na dolgi rok ni zdržno, saj je projekt zahteven.
Rožejeva je poudarila, da je pot-
rebno imeti vizijo, kako povezati pridelovalce in kupce prehrane, ki je na voljo v domačem okolju. S to prehrano je treba oskrbovati predvsem najbolj ranljive skupine, kot so otroci v vrtcih, šolah in starostniki v domovih. Zavedati se moramo, je dejala, da je doma pridelana hrana bolj kakovostna in zdrava, med drugim tudi zato, ker ima kratko pot od njive do mize.
Po predstavitvi se je med udeleženkami razvila razprava, v kateri so ugotovile, da je v naši dolini lokalno pridelane hrane veliko, ni pa ustrezne povezave med pridelovalci in uporabniki. Na tem področju so precej napora vložili tako LAS Zgornje Savinjske doline kot kmetijska svetovalna služba in posamezne občine. Nekatere članice, ki se ukvarjajo s turizmom na kmetiji, so izpostavile problem zimske prodaje
svojih izdelkov in pridelkov, saj turisti in gosti prihajajo v poletni sezoni.
Udeleženke so si bile edine, da je potrebno zainteresirati občine, da v projektu Lokalno pridelano -doma porabljeno skupno sodelu-
Kulturno društvo Jurij Mozirje, ki letos praznuje dve desetletji delovanja, že od ustanovitve pripravlja druženje pevskih družin. Letos bodo jubilejno srečanje pripravili v nedeljo, 17. aprila, ob 15. uri. Na njem bodo nastopile družine iz doline, širše Slovenije in zamejstva. Na odru mozirskega kulturnega doma se bodo tako predstavili pevci in pevke s Koroške, Kozjanskega, iz Prekmurja in Porabja.
Po besedah predsednika društva
jejo in najdejo sredstva za izvedbo. Posebno še zato, ker so takim projektom naklonjeni sedanja evropska finančna perspektiva in ukrepi naše države.
Marija Lebar
Jureta Repenška želijo s prireditvijo ohranjati vrednote družine in negovati ljudsko petje. Pesem skozi zgodovino našega naroda namreč povezuje družine v različnih življenjskih preizkušnjah in krepi odnose v njej. Ker je letošnja tema prepevanja ljubezen, so organizatorji srečanja dodali tudi podnaslov: »Ljubezen je bila in bo, ko mene in tebe na svet' več ne bo«.
Marija Šukalo
Družinsko petje v Mozirju
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 9
Ljudje in dogodki
MOZIRJAN JURE BIZJAK IZ BRUSLJA O TERORISTIČNEM NAPADU
»Bojim se, da kri, ki je
Bruslju, ne
bila prelita 22. marca v bo zadnja«
V prejšnjem tednu je svet pretresel nov teroristični napad, tokrat na evropsko prestolnico Bruselj. Tragični dogodek je pretresel tudi Slovence in marsikoga prestrašil, saj v Bruslju živi in dela veliko naših državljanov. Med njimi je Jure Bizjak iz Mozirja, ki živi v bližini metro postaje Maalbeek, kjer je uro po eksplozijah na bruseljskem letališču, ko sta se napadalca razstrelila, prišlo do drugega napada. Bizjak je bil v času napadov k sreči že na svojem delovnem mestu v evropskem parlamentu (EP) in je na dan napada dal krajši intervju za Radio Slovenija, še podrobneje o dogajanju tega dne pa je spregovoril za naš časopis.
NOVICO IZVEDEL OD ZASKRBLJENIH PRIJATELJEV IZ SLOVENIJE
Jure Bizjak v EP dela kot asistent evropskega poslanca Franca Bo-goviča, in sicer od začetka aktualnega mandata Evropskega par-
teljev in znancev iz Slovenije, če sem na varnem, saj se na letališču menda nekaj dogaja.«
Kmalu so vsi prisotni na sestanku seznanjeni s tragičnim dogajanjem, čeprav, kot pravi Bizjak, šele malo po 13. uri dobijo prvo obvestilo o povišanju stopnje ogroženosti v Belgiji in s tem tudi v EP ter da jim zaradi varnosti svetujejo zadrževanje v zaprtih prostorih.
Bizjak se nasveta, da naj ostane v pisarni, ni držal. Ob izhodu je opazil bistveno več varnostnikov, ki so temeljito pregledali vsakega, ki je želel vstopiti. »Na ulicah, grem namreč mimo metro postaje Maal-beek in krožišča Schuman ter sedeža Evropske komisije, je popoln mir. Prometa, razen policijskih in vojaških vozil, ni videti, tu in tam srečam kakšnega pešca in nekaj televizijskih ekip. Glavna vpadnica v center mesta, ki se nahaja nad progami napadenih metro linij, sameva. Ob vhodu v metro postajo vidim večjo gručo policistov in prei-
Jure Bizjak je dan po napadih odšel na mesto, kjer so se ljudje množično poklonili žrtvam teroristov.
lamenta, torej od julija 2014 dalje. Kot pravi, njegov delovnik večinoma poteka od jutra do večera in tudi torek, 22. marca, ni bil izjema.
»Na delo sem prišel z mestnim avtobusom, bolj izjemoma, saj običajno hodim peš - mimo metro postaje Maalbeek. S partnerko namreč stanujeva v tako imenovani evropski četrti, kjer se nahajajo vse institucije EU, zato grem na delo najraje peš. Okrog 8.30 ure začnem prejemati sporočila od prija-
češ »imamo ga«, je dobro za moralo, a se lahko hitro vrne kot bu-merang. Žal se tudi je, in to v zelo krvavi obliki. Njegova aretacija je po mojem le pospešila načrtovanje napada, ki se je verjetno začelo že veliko prej. Napad na simbol-
imenovana afriška četrt Matonge, kjer večinoma živijo slednji, prav prijeten predel mesta, vsaj podnevi, so četrti z večinskim muslimanskim prebivalstvom povsem druga zgodba in se jih raje izogibam. Tudi podnevi.
Prometa, razen policijskih in vojaških vozil, po napadu ni bilo videti. Tu in tam je bil kakšen pešec in nekaj televizijskih ekip.
skovalcev. Pred sedežem Sveta EU začnejo spuščati zastave na polovico droga, tišina je bolj glasna kot kadarkoli prej.«
NAPAD NA SIMBOLNO SREDIŠČE
EVROPE IMA POSEBEN POMEN
Kot pravi Bizjak, je bil po aretaciji Salaha Abdeslama, do katere je prišlo v njegovi domači bruseljski soseski, precej previden pri pripisovanju zaslug belgijskim varnostnim organov. »Trkanje po prsih,
no središče Evrope ima poseben pomen, saj predstavlja vrednote, ki jih skrajneži prezirajo in želijo uničiti: svoboda, sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic.«
Kot preko medijev zatrjuje veliko Bruseljčanov, tudi Bizjak pravi, da svojih navad verjetno ne bo spreminjal, saj je treba živeti naprej. »Bom pa vsekakor zmanjšal uporabo podzemne železnice, že iz psihološkega vidika.«
SLABI PRISTOPI V PROCESIH
INTEGRACIJE PRISELJENCEV
Multikulturno mesto, kot je Bruselj, po izkušnjah Bizjaka prinaša obilo prednosti, a žal tudi veliko slabosti. V mestu živi preko 100 tisoč tujcev, ki, tako kot Bizjak, delajo v institucijah EU ali v zasebnem sektorju.
»Tu so močne muslimanske skupnosti iz Severne Afrike, veliko je tudi priseljencev iz podsaharske Afrike, največ iz nekdanje belgijske kolonije Konga. Medtem ko je tako
Visoka brezposelnost, socialni problemi, kriminal, več desetletno zatiskanje oči lokalnih oblasti pred realnostjo ter napačni pristopi v procesih integracije priseljencev so te soseske spremenil v gete. Danes ugotavljamo, da so to idealna gojišča za radikalizacijo mladih belgijskih (!) muslimanov, druge ali celo tretje generacije priseljencev, saj je zaradi zaprtosti skupnosti pretok informacij močno omejen, v skrbi za lastno varnost si ponekod ne upa niti policija. Medtem se je srednji sloj prebivalstva, večinoma »avtohtoni« Belgijci, preselil v varnejše soseske izven centra ali v bližnje kraje na podeželju.«
Iskanje razlogov za to stanje in reševanje problemov bo po mnenju Jureta Bizjaka trajalo dolgo časa in tudi v njem je prisoten strah, »da kri, ki je bila prelita v torek, 22. marca, v Bruslju, ne bo zadnja.«
Tekst Tatiana Golob, foto Jure Bizjak
^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
10 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Organizacije
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Pestrost delovanja društva izkazujejo
številne sekcije
Mozirski upokojenci so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednica Marija Franko je v poročilu o delu naštela vrsto aktivnosti, ki jih člani društva izvajajo in s katerimi si bogatijo jesen življenja. V društvo je včlanjenih 599 članov, ki lahko zadovoljujejo različne interese, se družijo, rešujejo pa tudi probleme, s katerimi se srečujejo.
Z namenom pomagati drug drugemu, predvsem pa ostarelim in bolnim članom, ki potrebujejo pomoč enako mislečih, jih je v projektu Starejši za starejše delovalo kar devetnajst. Projekt uspešno izvajajo že sedem let.
Med najbolj aktivnimi so članice sekcije zeliščark, ki so vstopile v osmo leto delovanja. Člani šahovske sekcije se redno se srečujejo, šahirajo in se udeležujejo tek-
Člani Društva upokojencev Ljubno ob Savinji so se po slabih treh mesecih ponovno srečali na rednem občnem zboru. Pregledali so, kaj se je dogajalo v društvu v minulem letu in kakšni so cilji za letošnje.
Podatke je številnim prisotnim predstavil njihov predsednik Jože Vodušek. Poročila so prispevali tudi ostali člani, ki skrbijo za različna področja delovanja najštevilčnejšega društva v občini Ljubno.
Med zanimivimi podanimi aktivnostmi je bilo poročilo vodje projekta Starejši za starejše Milana Ma-ranška, ki je podrobno opisal delovanje skupine. Lani so opravili 426 obiskov na domu in s tem občutno prekoračili planirane za to obdobje. Kar pri približno 70 odstotkih obiskov ne gre za pomoč obiskanemu starostniku, ampak za pogovor. Ljudem v starosti največ pomeni pristna komunikacija, toplina sočloveka in dejstvo, da si nekdo vzame čas ter jim prisluhne.
Predsednica Marija Franko je naštela vrsto aktivnosti, s katerimi si mozirski upokojenci bogatijo jesen življenja. (Foto: CMS)
Novi stari predsednik DU Ljubno ob Savinji Jože Vodušek (Foto: FA)
Na zboru so potekale tudi volitve novih organov društva, ki bodo v naslednjem štiriletnem mandatu skrbeli za dobrobit ljubenskih upokojencev. Na mesto predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji predsednik Jože Vo-dušek, na nekaterih ostalih mestih njegove ekipe pa bodo odslej novi obrazi.
Franjo Atelšek
movanj. V sekciji vezilj delujejo kar štiri skupine, na srečanjih vezejo in klekljajo. Široko zastavljen letni plan z mnogimi nastopi so izpolnili tudi članice in člani pevskega zbora. Sodelovali so na koncertih ši-rom Slovenije, pred koncem leta pa v Mozirju z gosti organizirali božič-no-novoletni koncert.
Pohodniki so se spomladi podajali na pohode v bližnjo in daljno okolico. Ko bodo našli primernega vodjo, planirajo oživitev dejavnosti. Uspešnost pikado sekcije se lahko meri tudi po dejstvu, da imajo v svojih vrstah državno prvakinjo.
Med drugim so se lani podali
Rečiški upokojenci pod vodstvom predsednika Hermana Pok-leke so na občnem zboru po skoraj dveh desetletjih in pol dobili novo tajnico. Vido Pokleka je namreč zamenjala Adrijana Gaberšek
Iz Poklekovega poročila je bilo razbrati, da so uspeli realizirati vse zastavljene naloge. Že desetletje prostovoljci delajo na projek-
Predsednik Herman Pokleka je povedal, da so za druženje članov poskrbeli z letovanjem, izletom in piknikom. (Foto: MŠ)
na izlet, ob koncu leta pa obiskali okrašeno Ljubljano. Zelo pridno so delovale članice sekcije telo-vadk. Kar 25 jih je vse leto telovadilo pod strokovnim vodstvom fizi-oterapevta. Pred koncem leta je pričela z delovanjem sekcija pletenja in kvačkanja.
Letos nadaljujejo začete projekte, s katerimi skrbijo za zdravstveno varstvo članov, za izpolnjevanje njihovih pravic in dolžnosti. Sodelovali bodo na različnih prireditvah, se družili na družabnih srečanjih. Obiskovali bodo starejše člane in skrbeli za njihovo socialno vključenost.
Benjamin Kanjir
tu Starejši za boljšo kvaliteto življenja na domu. Lani so obiskovali vse pomoči potrebne. Starejše člane so obiskali še ob njihovih jubilejih. Ob božičnih praznikih so se podali na obisk v domove ostarelih in svoje člane razveselili s priložnostnim darilom.
Aktivni so bili balinarji in tudi ve-zilje. Te so se tedensko srečevale v Medgen borzi in ob občinskem prazniku predstavile svoje delo na razstavi ročnih del.
Za druženje in razvedrilo so poskrbeli na letovanju v Izoli, izletu v terme in pikniku v Varpoljah.
Tudi v letošnjem letu bodo delali po planu, ki so ga predstavili. Srečanje so izkoristili za zahvalo za dolgoletno prizadevno delo v društvu Ferdinandu Atelšku in Jožetu Vučku. Oba sta prejela mali plaketi Zveze društev upokojencev Slovenije. Te sta jima izročila Herman Pokleka in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Silvo Malgaj.
Marija Šukalo
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
Vodušek ostaja na čelu ljubenskih upokojencev
DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI
Mala plaketa Zveze društev upokojencev Slovenije Atelšku in Vučku
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 11
Zgodovina in narodopisje
Grad Vrbovec (4)

Piše: Aleksander Videčnik
Leta 1933 je dr. Fran Mišič izdal zapis pod naslovom V porečju bistre Savinje. Iz tega zapisa pod naslovom Nazarje, v katerem opisuje samostan in okolico Nazarij, objavljamo del, ki je po vsebini zanimiv za naše bralce.
NAZARJE
Nič manj kot 193 stopnic, speljanih po vijugastem, s kapelicami okrašenim stopnišču, vodi popotnika na prijazen zelen hribček s frančiškanskim samostanom in dvostolpno cerkvijo, ki je dala hribčku novo ime, odkar je na njem ljubljanski škof Tomaž Hren v letih 1624-1626 dal sezidati cerkvico, podobno Marijini hišici v Nazaretu; odtod ime Marija Nazaret ali Nazarje. Prej, ko je bil ta hribček še last gospodov na Žovneku blizu Braslovč, poznejših celjskih grofov, je imel gotovo ime; zdaj je ono prvotno slovensko ime, kakor tudi ime Gradišče. To ime je pozabljeno in ga bo mogoče najti le v kaki stari listini iz časov pred Hrenovo dobo. Njegov sosed, še nižje ležeči skalnati griček in grad Vrbo-vec, ki se dviga le kakih 15 metrov visoko, na medvodju Savinje in v njo se zlivajoče Drete tik poleg njega, bo doživel s svojim imenom radi milobe svojega novega naslova isto usodo in jo deloma že doživlja. Sicer pa je tu, kakor sploh povsod v gornji Savinjski dolini vse pristno slovensko, bolj kakor marsikje drugod v ostali Sloveniji. Zato se ne moreš dovolj začuditi ob vesti, da naj bi bil resnično v teh lepih, pristno slovenskih krajih nekje doma človek, ki bi bil mogel celo s tiskano besedo smešiti in grditi Slovane med svetovno vojno, ko so stali v krvavi borbi za svobodo zlato. Resen memento vsem odgovornim činiteljem, da je prava vzgoja tudi v najbolj skritem svetu in tajnim vplivom še kako odmaknem gorskem kotičku nujno potrebna. Prava, dobra vzgoja drži; samo učenje in znanje pa ne vedno, ker dobro hotenje in dejanje ne sledi nujno iz golega poznavanja moralnih vrednot.
Prvotna, od škofa Hrena iz osebne pobož-nosti do Device Marije postavljena cerkvica, bolje rečeno kapelica, še stoji in hrani njegov grb nad onim stranskim vhodom, ki vodi v njo s samostanskega vrta. Pod grbom bereš latinski napis:
Sacellum hoc Nazaterhanum
veteri Lauretano, ut potuil,
conformatu: Thomas IX. Epus Labach.
Sledi še nekaj besed, potem pa letnica MDCXXV.
V kapelici sami pa, ki je nadvse lepa, čista, čedno poslikana, zagledaš besede:
Capella aedificata 1625
Picta 1888.
FRANČIŠKANI
Sedanjo prostorno, v poznorenesančnem slogu zidano cerkev, slovito božjo pot že v 17. veku, in samostan so zgradili bosanski franjev-ci, ki jim je Hrenov naslednik škof Skrlič leta 1632 podaril ves hribček s kapelico vred. V samostanu hranijo izredno vredno in lepo knjižnico, ki so jo ustanovili leta 1752. V njej se nahajajo vse mnogoštevilne knjige, ki jih je samostanu zapustil veleizobraženi mozirski župnik I. L. Umek. Imajo tudi dvorazredno javno ljud-
sko šolo, ki je bila ustanovljena že leta 1787. Posečajo jo otroci iz vasi in selišč, ki spadajo pod župnijo Matere Božje v Nazarjah, to so Nazarje, Žlabor, Doblatina, Zavodice, gorato Do-brovlje in Loke; slovenski frančiškani pa s priznanja vredno vnemo veselo nadaljujejo narodno in kulturno delo svojih bosanskih prednikov. Nekoč je imela cerkev znameniti križev pot, in sicer zunaj na prostem; saj so frančiškani, čuvarji božjega groba v Jeruzalemu, vedno s posebnim zanimanjem in razumevanjem širili povsod pot Kristusovega trpljenja. Leta 1733 pa so oni križev pot odpravili.
Krasen je pogled na hrib s cerkvijo in samostanom z bele ceste, ki pelje iz Mozirja ob Savinji navzgor. Jedva imaš trg za sabo, že stoji na mah mikavna slika pred tabo. Še lepši pa je razgled izpred cerkve in samostana samega, pa naj se oziraš na katerokoli stran.
IN ŠE NAPREJ OB POREČJU SAVINJE
Od Preseke in Mozirja pa tja gori do Ljub-nega je Savinjska dolina z majhnim presledkom pri Brdcih pod Vrbovcem skrbno obdelana z rodovitnimi njivami, ki dajejo do Zagreba znan, visoko cenjen krompir, s svežimi travniki in hmeljskimi nasadi, ne brez vidnih ostankov nekdanjih vinogradov; vsa posejana z večjimi in manjšimi vasmi, ki se sredi njih, ko so sadovnjaki v cvetju, cerkvice z belimi in rudečimi zvoniki kakor sredi velikih rožnatobelih šopkov radovedno ozirajo v bližnji in daljni svet, na pisano polje, na zelene hribe in na skalnate gorske velikane. Na vzhodni strani se razprostirajo kot srednje visoka planota kraškega značaja po-šumljene dobrave, Dobrovlje imenovane. Visoko gori do idealnega Paragonskega posestva žde na sončnih obronkih lepe kmetije; ljubezen
do dela in visoko razvit čut za snago in lepoto sta v njih doma, pa gostoljubnost, ki ti bo v vročih poletnih dneh rada postregla s priznanim »tokovcem«, sredi avgusta pa celo s svežim temnorudečimi ali rumenimi češnjami. Kakih dvajset minut oddaljena za samostansko goščo na sončnem bregu se razprostira Tirškova domačija, ki hrani stare, velezanimive listine iz graščine na Žovneku.
Tu vidiš kot redkost značilno domačo »žitni-co« ali »kašto« (sedaj je v rabi izraz kašča). To je v breg postavljena, podzidana stavba, ki ima v pritličju dve kleti, spredaj nad njima je hodnik (v sedanjem izrazju balkon).
www.savinjske.com
Knjižnica v nazarskem frančiškanskem samostanu (Fotodokumentacija: Matevž Lenarčič, monografija Grad Vrbovec, Nazarje : 1248-1998)
12 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016
Tematska priloga
V	Sloveniji smo se odločili, da bomo razvijali kmetijstvo, ki bo ekonomsko učinkovito in konkurenčno, socialno odgovorno ter okolju prijazno in vzdržno. Kmetijstvo mora ohranjati naravne vire za prihodnje generacije, biotsko raznovrstnost, tipično kulturno krajino in gospodarno ravnati z vodnimi viri.
Vsega tega brez umnega kmetovanja ne bo možno vzdrževati in nadgrajevati, zato je več kot pohvalna zavednost šmihelske mladine, ki goji zelo pozitiven odnos do kmetovanja. Člani ekipe Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem so nedavno zmagali na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo in se s tem uvrstili na državnega. Leta 2009 so na državnem kvizu že zmagali in ga leto za tem tudi organizirali.
V	Sloveniji se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja okoli 75 tisoč kmetijskih gospodarstev. Imamo sorazmerno omejene naravne vire na področju kmetijstva, razmere za kmetovanje pa so razmeroma neugodne, zato so se naši kmetje temu prilagodili tudi z inovacijami, kar pričajo tudi nagrade, ki jih prejemajo.
Med njimi se Jože Bider iz Dol-Suhe ob kmetovanju čestokrat sooča s problemi, ki jih rešu-
je z inovacijami. V podjetju, kjer je dejavnost po njem prevzel Bojan Bider, jih imajo že preko 50, nekaj od teh je patentno in nekaj modelno zaščitenih. Podjetje usmerjajo k razvoju in proizvodnji strojev za pridobivanje biomase in naprav za njeno uporabo. Za njegov projekt je Jožetu Bidru Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica podelila zlato priznanje za inovacijo.
Kmetje imajo številne organizacije na državnem, regijskem in lokalnem nivoju, ki so jim v pomoč in v katerih se združujejo. Naj opozorimo na
eno, ki je ponovno pričela z delom. Leta 2014 je na pobudo posameznikov in v sodelovanju z mo-zirsko kmetijsko svetovalno službo zaživel Strojni krožek Zgornje Savinjske doline. Delo so začeli z izobraževanjem in strokovnimi ekskurzijami ter sodelovati s sorodnimi organizacijami v okolici.
Da boste lahko pri svojih spomladanskih opravilih na njivah, poljih in v vrtovih čim bolj uspešni, vam v tokratni Tematski prilogi ponujamo številne koristne informacije naših oglaševalcev.
Igor Solar
Lahko se greješ tudi ceneje!
Razmišljal sem, kako izkoristiti ogromne količine lesa, ki so na razpolago. Kar nekaj let je minilo, da sem uresničil svojo zamisel. Izdelal sem naprave, s katerimi mi je uspelo predelati les v čisto nov energent, ki sem ga poimenoval »peletni sekanci«. To je kurivo, ki se ga da uporabiti za avtomatsko kurjenje, enako kot peleti v peletnih gorilnikih.
Peletni sekanci so izdelani iz čistega lesa brez kakršnih koli primesi, skladiščenje je enostavno, ker zaradi morebitne vlage ne razprhnejo, kot se to zgodi s peleti. Za izdelavo peletnih sekancev porabimo manj energije, zato je cena energenta nižja kar za 30 odstotkov v primerjavi s peleti. Dobava je možna v velikih ali malih vrečah ter
v razsutem stanju z možnostjo vpiha v skladišče.
Te vrstice pišem zato, da bi vam pomagal znižati stroške za ogrevanje. Časa do naslednje zime je še le nekaj mesecev. Vem, da domačemu znanju ljudje težko zaupajo, zato vam ponujam brezplačno testiranje tega novega energenta.
Za projekt »Proizvodnja pe-letnih sekancev« mi je Savin-sko-šaleška gospodarska zbornica podelila zlato priznanje za inovacijo.
Vse, ki pišete in berete Savin-ske novice, prisrčno pozdravlja
Jože Bider Dol-Suha 3 3332 Rečica-ob Savinji gsm: 051-355-787
Savinjske novicešt.13,1. april 2016 13
Tematska priloga
Vzdrževanje motornih žag Husqvarna XP
Zaradi vedno strožjih predpisov EU glede emisij izpušnih plinov je Husqvarna že pred 5 leti dala na trg novo generacijo motornih žag z Autotune enoto. Gre za popolnoma nov koncept uravnavanja goriva, zraka in temperature pri dvotaktnih motorjih. Sistem Autotune samodejno prilagodi delovanje motorja glede na zunanje dejavnike. Prednosti so precejšnje, in sicer ima žaga večji navor, manjšo porabo goriva, večjo toleranco pri mešanici ter dopušča brezhibno delovanje žage kljub možnim okvaram na žagi (zračnost motorja, umazan filter, tesnjenje ...).
Nalivanje goriva naj poteka preko lijaka, ki ima sito, da se prepreči vnos drobne žagovine v rezervoar goriva.
Priporočamo redno kontroliranje filtra goriva in menjavo le tega vsaj na 3 mesece, s čimer zagotovimo, da se v uplinjaču ne začnejo nabirati granule, ki so posledica kemičnih dodatkov v gorivu in ostale mikro smeti.
Priporočamo tudi redno in pravilno brušenje verige in pravilno brušenje čistilcev.
Motorne žage Husqvarna XP so zasnovane tako, da lahko iz njih iztisnete največ tudi v najtežjih pogojih.
Vse žage so izdelane iz skrbno izbranih in izjemno kakovostnih sestavnih delov. Ohišja motorja so iz magnezija, imajo tridelno kovano motorno gred za kar najdaljšo življenjsko dobo.
Preizkušene so bile v vseh mogočih pogojih -do tropske vročine in vlažnosti.
od arktičnega mraza
Seveda je za brezhibno delovanje žage pomembno tudi pravilno in redno vzdrževanje, kar pri starejših modelih motornih žag ni bilo tako zelo pomembno.
Pri profesionalni uporabi priporočamo vsakodnevno čiščenje zračnega filtra, vztrajnika, zagonskega mehanizma ter cilindra. Po končanem delu je najbolje žago spihati s kompresorjem, da se odstrani ža-govina.
Vse prevečkrat opažamo, da so čistilci znižani preko predpisanih meril, posledično pride do mikro vibracij, ki znatno zmanjšajo življenjsko dobo ležajev motorne gredi, do prekomerne obremenitve vijakov in do hitrejše obrabe rezalne opreme.
Predlagamo, da se redno pregleduje žaga tudi na pooblaščenem servisu, kjer se priključi na računalnik, pregleda delovanje, ki ga up-linjač zabeleži, po možnosti naloži nov »software« in še pravočasno odpravi možne pomanjkljivosti, če se te pokažejo.
Upoštevati je potrebno tudi namembnost posameznih modelov žag, predvsem prihaja do preobremenitve modela Husqvarna 550XP, ki se vse prevečkrat uporablja za vso delo v gozdu, namenjen pa je profesionalnemu kleščenju in je zaradi svoje teže in zmogljivosti zelo priljubljen med gozdnimi delavci.
Z upoštevanjem zgornjih napotkov lahko bistveno podaljšate življenjsko dobo motorne žage.
PR
14 Savinjske novicešt.13,1 .april2016
Kaj je Alliance?
fjALLIANDE
Herbicid: sistemični, selektivni, za zatiranje enoletnega in
večletnega širokolistnega plevela v žitih (ozimna pšenica,
ječmen, rž, tritikali in jarem ječmenu in jari pšenici)
Vsebuje dve aktivni snovi:
Metsulfuron - methyl 60 g/kg
Diflufenican(DFF)	600 g/kg
Uporaba: max. 0,1 kg/ha
Uporaba
Kako uporabimo Alliance?
količina ffs: 60 g/ha jeseni - spomladi max. 100 g/ha priporočena količina vode: 200 - 400 I

v
♦T	A
SPEKTER PLEVELOV
Tematska priloga
Predsezonska PONUDBA! Pokličite za ponudbo!
16 Savinjske novicešt.13,1 .april2016
ČITALNISKI VEČER NA DOMAČIJI DOBROVC
Mag. Ana Marija Zunter Nagy se danes posveča mandalam in indijski medicini
Ljudje in dogodki, Organizacije
Mag. Ana Marija Zunter Nagy je v pogovoru z Jožetom Tlakerjem poudarila, da je stres najpogostejši vzrok skoraj vseh bolezni. (Foto: Marija Šukalo)
sko gimnazijo. Tam se je spoprijateljila s hčerko ljutomerskega zdravnika in se odločila za študij medicine v Zagrebu. Po študiju se je vrnila v Celje, kjer je opravila stažiranje in specializacijo nevropsihiatrije v Vojniku.
V tem času se je poročila in si dom uslvarila v Zagrebu. Žunter-Nagyjeva je vrsto let dela tudi v Popovači in kot psihoanalitik dve desetletji v zagrebški kliniki za psihološko medicino. Ko se je začela vojna na Hrvaškem, se je odločila, da se z družino vrne v Ljubljano, kjer je delala vse do upokoji-Ive tudi v svoji zasebni ordinaciji.
STRES NAJPOGOSTEJŠI VZROK SKORAJ VSEH BOLEZNI
»Zdravljenje - psihoterapija je
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
Z regijsko zmago na državni kviz
dolgoročni proces, ki lahko traja več let, a se ne izvaja v bolnišnicah. Pacient živi in dela v svojem okolju in prihaja le na pogovore. Namen tovrstnega zdravljenja je, da človek spozna razloge svojih težav,« je med drugim povedala psihotera-pevtka in poudarila, da so bili ljudje s psihološkimi težavami v prete-
klosti pogosto stigmatizirani, ker je prevladoval strah pred duševno boleznijo.
»Prav tako je meja med zdravim in bolezenskim stanjem zelo tanka in se težko opazi. Stres pa je najpogostejši vzrok skoraj vseh bolezni,« je prepričana Žun-ter-Nagyjeva, ki meni, da se prav stresa lahko izognemo z različnimi tehnikami sproščanja. Mednje vsekakor sodijo pogovori, sprehodi, meditacije in avtogeni treningi.
Sicer se danes čila upokojenka posveča različnim hobijem, predvsem risanju mandal in indijski medicini ajurvedi. Za slednjo pravi, da obravnava človeka kot celoto in se od zahodnjaške medicine razlikuje po tem, da odpravlja vzroke, medtem ko zahodnjaška posledice bolezni.
Marija Šukalo
RECICAN MATEVŽ LENARČIČ JE POLETEL OKROG SVETA
Ponovno zbira podatke o koncentraciji črnega ogljika
Kulturno-umetniško drušlvo Utrip Rečica ob Savinji je pripravilo tradicionalni čitalniški večer. Na Dobrovče-vi domačiji v Poljanah so gostili mag. Ano Marijo Žunter Nagy, nevropsihia-trinjo in psihoterapevtko. Pogovor z gostjo je vodil Jože Tlaker, za popestritev dogodka sta s kulturnim programom poskrbeli Urška Bider in Urška Babič Kotnik.
OTROŠKE DNEVE PREŽIVELA PRI
DEDKU IN BABICI NA REČICI
Oplotnerjeva Ana Marija je svoje prve otroške dneve preživela pri dedku in babici na Rečici ob Savinji, saj sta starša delala v Velenju. Iz tega obdobja se rada spomni druženja z Roglčevimi otroci in Roglčevih nedeljskih štravb. Ko je dobila brata, so se skupaj živeli v Velenju, kjer je obiskovala osnovno šolo.
NAZAJ V SLOVENIJO ZARADI VOJNE V HRVAŠKI
Ker so njeni starši prijateljevali z zdravnikom, se je tudi Marija družila z njegovimi sinovi in veliko časa preživela ob različnih knjigah o zdravstvu in anatomiji. Obiskovala je privatne ure nemščine. Obe dejslvi sta vplivali na izbiro njenega študija. Učitelj nemščine je namreč pregovoril očeta, da jo je vpisal v maribor-
Ekipa mladih Šmihelčanov v sestavi Urške Goltnik, Klemna Raj-terja in Andraža Goličnika je sredi marca na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo v Ravnah pri Šoštanju zmagala in si s tem pridobila pravico sodelovanja na državnem kvi-zu. Slednji bo 16. aprila v Tomaški vasi v Mislinjski dolini.
Teme letošnjega kviza, ki ga vsako leto organizira Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine, so podnebne spremembe, ribogojstvo, obnovljivi viri energije in podeželska mladina. Obsež-
no gradivo od sodelujočih zahteva ogromno učenja in truda, kar Šmi-helčanom, ki jih v društvu vodi Lo-vro Lesjak, ni tuje. V konkurenci osmih ekip oziroma društev celjske regije so pokazali vse svoje znanje in dosegli zmago. Slednja jim je poleg možnosti sodelovanja na državnem kvizu, na katerem se bodo pomerili regijski zmagovalci, prinesla še eno obveznost ali čast. Prihodnje leto bodo morali organizirati regijski kviz. Kviz na državni ravni so organizirali leta 2010, po zmagi na državnem kvizu leto poprej.
Benjamin Kanjir
Že tretjič se je na pot okrog sveta podal svetovno znani pilot Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji. Z ultra lahkih letalom dynamyc WT9 bi moral s portoroškega letališča štartati že 21. marca, a se je zapletlo zaradi tehničnih težav na letalu. Tako je svojo 42 tisoč kilometrov dolgo pot v okviru programa GreenLight WorldFlight, ki jo je razdelil na 13 etap, pričel s štiridnevno zamudo. Ob tem bo zbiral podatke o koncentraciji črnega ogljika, globalnega onesnaževalca.
Iz Portoroža ga je pot vodila do Jereza na jugu Španije. Nato jo je nadaljeval na Zelenortske otoke, kjer zaradi visokih temperatur zraka ni mogel vzleteti ob predvidenem času. Vzel si je nekaj čas za počitek in nato v 18 urah preletel Atlantik in pristal na Martiniquu v Karibih.
»Vsak polet je drugačen, nikoli se nič ne ponovi, tudi če letim tisočkrat po isti poti. Druga svetloba drugačno počutje, več znanja, drugačen pogled na svet,« je ob začetku poti povedal Lenarčič, ki večji tehnični zaplet pričakuje na Maršalovih otokih, kamor mu bodo morali pripeljati gorivo s Havajev. A po besedah Domna Grau-fa, prijatelja, ki mu ureja vsa »zemeljske« obveznosti in je z njim v stiku tako kot v preteklih poletih, se Matevž dobro počuti. Čas v letalu si krajša z glasbo in meditacijo. Najdaljši polet bo z Bornea do Šrilanke, saj bo dolg kakih 4200 kilometrov in bo v letalu kakih 22 ur. Iz Ceylona bo poletel južno od Dubaja, nato proti Grčiji in na koncu iz Grčije nazaj na letališče ob Sečoveljskih solinah.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 17
Nasveti, Ljudje in dogodki
Razlika med spomladanskim žafranom in jesenskim podleskom
DARINKA PRESEČNIK,
svetovalka za hortikulturo
Spomladanski žafran je prvi znanilec pomladi. Na travnikih cveti od marca do maja. V Sloveniji rasteta dve podvrsti spomladanskega žafrana: pomladanski žafran (Crocus vernus ver-nus), ki ima navadno vijoličasto cvetno odeva-lo, dolgo 3,5 do 5 cm, in brazdo daljšo od pra-šnikov, ter beli žafran ali nunka (Crocus vernus albiflorus), ki ima navadno belo cvetno odevalo, dolgo do 3,5 cm, in brazdo krajšo od prašnikov.
Pravi žafran, ki ga industrijsko gojijo za začimbo, cveti v nasprotju z našim jeseni. Pri nas v jesenskem času cveti jesenski podlesek (Colchicum autumnale), ki mu pravimo tudi jesenski žafran. Cela rastlina je zelo strupena. Cveti od avgusta do novembra. Podlesek ne spada v družino žafranov, a ga lahko zelo hitro zamenjamo. Raste tudi skupaj s priljubljenim čemažem, zato se vsako pomlad zastrupi več ljudi z jesenskim podleskom, ker so pri nabiranju čemaža neprevidni in ga zamenjajo.
Prav vsi deli jesenskega podleska so strupeni in povzročajo drisko. Najbolj so strupena semena in gomolji. Nekaj gramov zaužitih semen je lahko smrtnih. V gomoljih je zelo strupen alkaloid kolhicin, ki ga uporabljajo v medicini za zdravljenje revmatičnih obolenj in putike. Je povzročitelj rakavih obolenj. Ovce in koze lahko jesenski podlesek zaužijejo brez posledic. Vendar naj vas opozorim, da se strup potem izloča v njihovem mleku. Zaužitje takšnega mleka vodi tudi v zastrupitev.
Kako bomo ločili ti dve rastlini? Žafran cveti spomladi, podlesek jeseni. Barva cveta pri žafranu je vijolična, včasih tudi bela. Pri podle-
Žafran cveti na travnikih od marca do maja.
Jesenski podlesek, ki mu pravimo tudi jesenski žafran, je zelo strupen.
sku je barva rožnata. Žafran ni strupen, podlesek je zelo strupen. Žafran ima tri prašnike, podlesek pa šest. Listi pri žafranu so ozki z vzdolžno belo črto in imajo krepke konice. Ko cveti, ima razvite liste. Pri podlesku so listi bleščeči in tem-nozeleni, precej dolgi, suličaste oblike in ploski. Ko cveti, nima razvitih listov. Gomolji pri žafranu so sploščeni, okrogli in simetrični. Pri podlesku so gomolji podolgovati in asimetrični. Razlika je tudi v tem, da žafran vsako leto naredi nov gomolj tik nad starim, medtem ko podlesek naredi novega jeseni, in to obstransko. Naslednjo jesen iz njega zopet zacveti.
r
V dneh, ko so očiščevalne akcije že v teku, smo v uredništvo prejeli številne informacije, da bodo tudi letos več kot potrebne. Onesnaževalci okolja ne puščajo za sabo samo »običajne« smeti. Zraven potoka Rečica na relaciji Rečica-Dol-Suha pri odcepu za Poljane je nekdo odvrgel zdravila, na območju gmajne v Nizki leži razbit priložnostni šank, na cvetno nedeljo, ko na Ljubno ob Savinji potice privabijo tudi turiste, je
Zdravila v naravi nimajo kaj iskati. (Foto: MŠ)
v_
Sesuta posoda za smeti je kazila podobo Ljubnega na cvetno nedeljo. (Foto: JM)
nekdo sesul posodo za smeti, da o divjih odlagališčih, ki jih je povsod polno, ne govorimo ...
Visoko razvit čut za snago in lepoto najdemo tudi pri nekaterih kmetovalcih, ki očitno še nekaznovano poleg njiv in travnikov gnojijo tudi potoke ter ceste po dolini. Vnos kakršnihkoli gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetij-
skih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih ter na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej v 15-metrskem pasu ob vodotokih prvega reda in 5-metrskem pasu ob vodotokih drugega reda. Kazni so temu primerne.
IS
Gnojenje njiv in travnikov je prepovedano v petmetrskem pasu ob vodotokih drugega reda, da se gnoj ne zliva v vodo, kot je to v primeru na
sliki. (Foto: IS)
_J
18 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Kultura, Organizacije, Oglasi
KULTURNO ZABAVNI VEČER
Slavje ob 10-letnici moške pevske skupine DU Luče
»O, slavljenec današnji, pozdravljen tisočkrat!« je Anica Podlesnik, voditeljica pevsko glasbenega večera v krajevni dvorani v Lučah, nagovorila nastopajoče ter goste. V čast 10-letnici prepevanja moške pevske skupine Društva upokojencev (DU) Luče in gregorjevemu so člani društva priredili kulturno zabavni večer. V goste so povabili vokalno skupino Bica band iz Dravograda, kulturno skupino iz Vodic ter folklorno skupino Oštarija iz Bočne.
Kristl Germelj in Podlesnikova sta po prvih zapetih pesmih jubilanta v prijetnem klepetu spomnila na začetke organiziranega petja v Lučah. Martenčkov Franc je po srečanju upokojencev leta 1984 v Logarski dolini ustanovil upokojenski oktet, ki se je z leti številčno okrepil. V skupini, ki jo vodi Jože Mlačnik, prepeva ljudske pesmi do 13 pevcev. Njihovi glasovi so ubrani, barviti, štiri ali več glasni ter vedno zaželeni. Leta 2012 so se jim kot samostojna ženska pevska skupina
društva pridružile še petja željne in vešče upokojenke.
Tudi tokrat so nastopile samostojno in v združenem zboru. V spremstvu harmonikarja so se izkazali še z znamenito pesmijo Hribčki ponižajte se. Ljudski godci društva so zaokrožili prvi del prireditve z nekaj poskočnimi viža-mi. Oder je nato zapolnila folklorna
skupina Oštarija iz Bočne, ki jo vodi Janez Oštir.
Zagreto so nato igrale na posebne etno instrumente članice Bica banda. Plesno glasbeni program so še popestrili gostje kulturne skupine društva upokojencev iz Vodic z lajnarjem Vinkom Novakom.
Da je bila mera pesmi in glasbe polna, so ponovno vzeli vajeti v ro-
ke domači glasbeniki, citrar Tonček Mlačnik in sestra Pavla Robnik, hišni bend Vlcerske bajte Ropotav-čki, klapa Lučkih dalmatincev ter še nekatere druge kombinacije istih glasbenih navdušencev. Ko so ptički na gregorjevo že davno potihnili, so se slavljenci in gostje še vedno veselo družili.
Jože Miklavc
Moška pevska skupina Društva upokojencev Luče je slavnostno obeležila deseto obletnico prepevanja.
(Foto: Jože Miklavc)
ZBV NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KO BOČNA
Največja prireditev je Mrazekov pohod
V	Bočni so se na občnem zboru zbrali člani krajevne borčevske organizacije. Predsednik Ivan Rop je zbranim povzel preteklo delo in pripravljen plan, ki je podoben lanskemu. Medse so sprejeli nove člane. Najstarejša članica je stara 96 let, najmlajši član pa 12, skupaj jih je 42. Pozdravne besede so spregovorili gostje na občnem zboru in predsednik območnega združenja Jože Rakun.
V	mesecu maju so organizirali 5. tradicionalni Mrazekov pohod od spomenika do bolnice v Bočkih grabnih. Pohoda se je udeležilo rekordno število, preko sto pohodni-kov. Starejšim so omogočili prevoz z gasilskim avtom. Povabilu na pohod se je odzval tudi bočki župnik Ivan Šelih, ki je blagoslovil grobišča petih ustreljenih partizanov.
V	juliju so se udeležili proslave na Menini, v oktobru so prisostvovali tradicionalni proslavi na Čreti.
Ivan Rop je zadovoljen z udeležbo na njihovi paradni prireditvi, Mrazekovemu pohodu. (Foto: SMS)
Prav tako so v tem mesecu izvedli komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve in dnevu požiga Bočne. Decembra so se udeležili spominske slovesnosti v Tuhinju in na Slapeh. Ob koncu leta so obiskali člane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za ostarele. Ob tej priliki so jim izročili skromna darila.
ŠMS
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Luče 77, 3334 LUČE, Tel.: 03/839 00 20, Faks: 03/584 40 01 E-mail: os-luce@guest.arnes.si

OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Luče 77 3334 Luče
VPISUJE OTROKE V VRTEC LUCE IN V VRTEC SOLČAVA ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
Prijavo za vpis otroka v vrtec Luče in Solčava pošljite na OSNOVNO ŠOLO LUČE, Luče 77, 3334 Luče.
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v
tajništvu OŠ Luče - tel. št.: 03 584 40 01. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Luče http://www.os-luce.si/Obvestila.htm
Vpis otrok v vrtec Luče in Solčava bo trajal do 6. 5. 2016.
Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 19
Šport
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Prvenstvo končale z dvema zmagama
Na parketu Športne dvorane Mozirje je bilo v soboto, 19. marca, odigrano še zadnje kolo v sezoni 2015/2016 2. DOL vzhod za dekleta. Domače odbojkarice so pod vodstvom trenerja Davida Skoka premagale motivirane gostje iz Benedikta. Podoben uspeh jim je uspel tudi pred tednom dni, ko so gostovale v Ljutomeru.
Mozirjanke so zadnjo tekmo v tej sezoni pričele suvereno. Zavedale so se dejstva, da so boljše nasprotnice, z več znanja in izkušenj. Igra jim je dobro stekla, večjih napak niso delale in od tod tudi rezultat 25:15.
Kar je sledilo, ne bi upal nihče napovedati. Igra domačink se je spremenila kot noč v dan. Začele so brezvoljno, napake so sledile druga drugi, organiziranih napadov ni bilo več, če pa že, niso obrodili rezultatov. Podobno je bilo s servisi, saj so domala po pravilu žoge letele izven označenega igrišča. Benedikt je to igro dobil s kar 25:12.
Podobna slika je bila tudi v tretji igri. Domače igralke niso našle odgovora na igro gostij, ki so z lahkoto prihajale do točk. Kljub igri, ki je bila daleč od dobre, so bile iz točke v točko bližje zmagi. Nekaj upanja za domačinke je bilo le ob koncu, čeprav so bile rezultatsko ves čas tik ob gostjah. Rezultat ob koncu 25:23.
Napake na eni in drugi strani so se kar vrstile tudi v četrti igri. Skok je poskušal z mnogimi me-
njavami, kar spremembe v igri ni prineslo. Ekipi sta bili ves čas izenačeni in zmaga je bila prava loterija, pogojena s srečo, bolj malo znanjem. Domače igralke so igro dobile s 25:22 in s tem izenačile nize na 2:2.
V zaključni skrajšani igri je sledila igra živcev na obeh straneh. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Sodeč po stanju na parketu je ob koncu vseeno slavila boljša ekipa, kar so Mo-zirjanke bile in zmagale s 15:11, skupno torej 3:2 v nizih.
Igra živcev na obeh straneh se je obrnila v
Precej boljšo igro so Mozirjanke prikazale pred tednom dni na gostovanju pri ekipi ŽOK Ljutomer. Ob porazu v prvi igri, ki so jo Ljutomer-čanke dobile s 25:13, so nato Skokove varovanke prevzele pobudo in naslednje tri igre dobile. Domačinke so jim ob tem odvzele 21, 20 in v četrti igri še 17 točk.
Prvenstvo so igralke OK Mozirje zaključile na osmem mestu, z osvojenimi štirinajstimi točkami, ob petih zmagah in trinajstih porazih.
Benjamin Kanjir
prid Mozirjankam. (Foto: Benjamin Kanjir)
DRŽAVNO TEKMOVANJE V ALPSKEM SMUČANJU ZA OSNOVNOŠOLCE NA KRVAVCU
Lučani ekipni prvaki, Tadej Klemenšek tretji
Po odličnih nastopih na področnem prvenstvu na Golteh, kjer so pobirali medalje kot za šalo, so učenci in učenke iz Osnovne šole Blaža Arniča Luče blesteli tudi na državnem prvenstvu v alpskem smučanju na Krvavcu. Na odlično pripravljeni progi so dosegli izjemne rezultate, tako v posamični konkurenci kot ekipno.
Po lanskoletnem drugem mestu so letos z veliko prednostjo premagali konkurenco in osvojili naslov državnih prvakov. Drugo mesto je pripadlo Osnovni šoli Naklo, s tretjim pa so se morali zadovoljiti večletni prvaki, Osnovna šola Železniki. Osnovna šola Nazarje je pristala na šestem mestu.
Med posamezniki je tretje mesto dosegel os-mošolec Tadej Klemenšek iz Solčave, ki že nekaj let zapored dokazuje svoj smučarski talent in je na področnih tekmovanjih nepremagljiv. Poleg Tadeja se je odlično odrezala Daša Zamernik, ki je osvojila 5. mesto in s tem pomembno prispevala k ekipni zmagi. K njej so s svojimi rezultati prispevali tudi Maja Zamernik z 8. , Filip Matk z 10. in Domen Ošep 11. mestom.
Odlično je peljala tudi najmlajša predstavnica lučke ekipe, Kaja Pečovnik, a je na žalost med vožnjo zapela količek in odstopila.
»Ti izjemni rezultati so še dokaz več, da smučišče v Lučah res služi svojemu namenu in da
mladi lučki nadobudneži, ki obiskujejo alpsko šolo pod odličnim strokovnim vodstvom Tomaža Robnika, niso zgolj naključje,« ni skrival veselja njihov mentor Rajko Rudnik.
Marija Šukalo
Lučki osnovnošolci so z veliko prednostjo premagali konkurenco in osvojili naslov državnih prvakov.
20 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Šport
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Zmagovalni niz se je končal v Kamniku
Članska ekipa nazarskega košarkarskega kolektiva ni počivala niti med prazničnim koncem tedna. V soboto so gostovali pri Calcitu iz Kamnika in zabeležili prvi poraz v drugem delu prvenstva, v katerem se moštva borijo za uvrstitve od 13 do 18 v 3. slovenski ligi.
Nazarski košarkarji so se odpravili na tekmo s popotnico štirih zaporednih zmag. S tem so bili poleg vodilne Bistrice še edino nepora-ženo moštvo v drugem del 3. SKL. V Kamniku jih je čakala ekipa Calcit Basketball, ki je v
drugem delu uspela premagati le ekipo Nova Gorica mladi. Na tekmi doma so bili Nazarča-ni prepričljivo boljši, saj so zmagali z rezultatom 110:83.
Tokrat sta bila nasprotnika veliko bolj izenačena, v prvem polčasu sta se večkrat izmenjala v vodstvu. Domačini so si pred odmorom priigrali otipljivo prednost, semafor je kazal 45:39. To prednost so nazarski igralci hitro izničili, kar je pomenilo napeto končnico srečanja. Nervoza pa se je poznala pri domačih ko-
šarkarjih, ki so si dovolili dve tehnični napaki zaradi nešportnega vedenja. Kljub temu so bolje odigrali zaključek srečanja in nazarski ekipi zadali prvi poraz v drugem delu sezone, končni rezultat je bil 76:70. Pri Nazarčanih sta strelsko izstopala Primož Bitenc in Filip Blatnik, ki sta dosegla po 13 točk.
Že danes sledi nadaljevanje prvenstva. Na-zarčani bodo gostovali pri Ajdovščini, proti kateri so na prvi tekmi zmagali s 75:64.
Roman Mežnar
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Pukart ostaja na čelu društva še en mandat
Na volilnem občnem zboru so člani Športnega društva Gmajna Varpolje izvolili nov upravni odbor, dosedanjemu predsedniku Franju Pukar-tu pa zaupali še en mandat. Pri predstavitvi poročila o delu v preteklem obdobju je izpostavil dobro delo »starega« upravnega odbora, ki se je trudil, da so bile vse naloge realizirane.
Kako uspešno je bilo društvo od ustanovitve do danes, torej v desetletju in pol delovanja, priča dejstvo, da je iz varpoljske gmajne nastal sodoben športni kompleks, ki ga koristijo različne generacije. Izvajanje rekreacije je namreč stalnica v programu društva. Mnenja so, da je šport najboljša droga, ki jo lahko ponudijo mladim.
Aktivno so se vključili v organizacijo prireditev v okviru občinskega praznika in izvedli Colna-rič-Žunterjev memorial v malem nogometu, tekmovanje v balinanju ter 24-urni maraton v od-
Franjo Pukart je prepričan, da bo novi odbor našel nove ideje in podal nove pobude za delo v društvu. (Foto: MŠ)
bojki na mivki. Konec avgusta je sledilo tradicionalno druženje krajanov in pokušina želodcev gmajnskih pridelovalcev. Polega rednih vzdrževalnih del v parku so sanirali leseno ograjo okrog igrišča in pripravili material za ureditev travnatega igrišča.
V planu dela je Pukart izpostavil, da je delovanje odvisno od novoizvoljenega, precej pomlajenega odbora, od katerega pričakuje, da bo dal nov zagon in nove ideje pri izvajanju športnih prireditev. Vsekakor pa morata ostati prioriteti društva povezovanje in druženje krajanov v zdravem športnem okolju. Pri investicijah, ki jih čakajo v prihodnje, predvidevajo posodobitev balinišča, dokončanje skladiščnega prostora. V dolgoročni načrt pa so si zastavili izgradnjo slačilnic.
Marija Šukalo
ŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE
Predsednik tudi v prihodnje Primož Vodušek
Na Gmajni v Radmirju so se zbrali člani Športnega društva Flosar na rednem letnem občnem zboru. Predsednik društva Primož Vodušek je članom predstavil delo v lanskem letu. Poročila so prispevali tudi blagajnik, gospodar in član nadzornega odbora.
Vsa dogajanja v društvu so večinoma v povezavi s Športnim parkom Radmirje, kjer so se tudi v lanskem letu vrstile različne prireditve, med katerimi je bilo še posebej omenjeno uspešno sodelovanje pri projektu Veter v laseh - s športom proti drogi, ki so ga organizirali v julija pod okriljem Športne unije Slovenije. Tudi ostali športni dogodki, kot je košarka za njihove člane, odbojka na mivki, so bili aktualni, vendar bi se po Vo-duškovem prepričanju lahko dogajalo še marsikaj, a marsikdaj zaradi premalo zanimanja odpade. Kot primer je navedel nogometno ligo, ki zaradi prenatrpanega programa tovrstnih tek-
Primož Vodušek je povedal, da bo treba za športni park v Radmirju poiskati še kaj novega.
(Foto: FA)
movanj po dolini ni bila organizirana. Prav zaradi tega je že v poročilu nakazal, da bo v prihodnje treba poiskati še kaj novega, kar bi privabilo zgornjesavinjske športnike, da bi koristili zmogljivosti, ki so na voljo v parku.
Sicer pa so se v njem odvijali tudi družabni dogodki, kot so športne igre podjetja KLS Ljubno, piknik Razborje, piknik društva upokojencev in še kaj bi se našlo. Veliko truda vlagajo v vzdrževanje objektov in okolice, pri čemer so velikokrat omejeni s finančnimi sredstvi, ki jih vedno primanjkuje. Proračun društva je majhen, zato morajo sredstva zelo racionalno uporabljati, je poudaril Vodušek.
Občni zbor je bil hkrati volilni. Za prihodnji dveletni mandat je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik društva Primož Vodušek, v ostalih organih društva pa je odslej nekaj novih obrazov.
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 21
Kronika, Informacije, Pisma bralcev
Pozor, motoristi in kolesarji so že tu!
»Katoliška cerkev v trendu padanja, katoličanstvo v trendu rasti«, uvodnik v Savinjske novice, 25. 3. 2016
Policisti ob začetku motoristične sezone opozarjajo na vse potrebne priprave, ki jih motoristi pred sezono ne smejo izpustiti, in pozivajo ostale voznike k večji previdnosti in zavedanju, da so se motoristi spet vrnili v promet.
Policisti vabijo motoriste, da se udeležijo katere izmed brezplačnih delavnic, ki jih organizirajo ali sodelujejo pri njih, ali tečajev varne vožnje. Ustre-
zno je treba pripraviti tudi motor in preveriti zaščitno opremo ter posebno pozornost nameniti tudi lastni vidnosti.
2. aprila ob 10. uri bo Postaja prometne policije Celje v sodelovanju z ostalimi subjekti izvedla regijsko preventivno aktivnost »Policisti in motoristi skupaj za večjo varnost« na avtopoligonu ZŠAM Lju-bečna pri Celju.
Policijska postaja Radlje ob Dravi konec aprila (glede na vreme) v sodelovanju s PPP Celje, PP Dravograd, Društvom motoristov Relax, Šolo vožnje Relax, SPV, ZŠAM, CVV AMZS Vransko, NMP Koroške, organizira osrednjo preventivno prireditev za motoriste, Policijsko izkušnjo kot nasvet pod sloganom »Motor + razum = varnost« na poligonu Šole vožnje Relax v Otiškem vrhu na Koroškem. Datum navedene prireditve in seznam preventivnih delavnic na območju drugih PU bo objavljen na internetnih straneh policije.
MS
V letu 2015 je na slovenskih cestah umrlo 25 (v letu 2014 15) motoristov, hudo telesno poškodovanih je bilo 163 (127), lahko telesno poškodovanih je bilo 366 (315) motoristov. V letu 2015 je umrlo 14 (13) kolesarjev, hudo telesno poškodovanih kolesarjev je bilo 222 (199), lahko telesno poškodovanih kolesarjev pa 977 (966). Poleg navedenih je umrl še voznik mopeda. Skupno je torej umrlo 40 voznikov enoslednih vozil ali 33,3 odstotka vseh mrtvih v prometnih nesrečah, kar kaže na izjemno veliko problematiko enoslednih vozil.
Matična kronika za februar
POROKE:
Robert Rakun iz Radmirja in Edita Mavrič iz Lenarta pri Gornjem Gradu SMRTI:
Roza Janež z Ljubnega ob Savinji Ana Stenšak iz Žlabra Antonija Jeraj iz Nizke Marija Robida iz Rovta pod Menino Ida Vajda iz Gornjega Grada Zdenka Kurmanšek iz Nazarij Ljudmila Zamernik iz Podvolovljeka Alojzija Stenšak iz Ljubije Jože Golob iz Tera Janez Potočnik z Rečice ob Savinji
Spoštovani, najprej naj izrazim drobno zadovoljstvo ob dejstvu, da se je tema, povezana z katoliško Cerkvijo v Zgornjesavinjski dolini, sploh pojavila v tedniku Savinjske novice ob Velikonočnih praznikih. Glede na dejavnost, aktivnost in vključenost katoliške Cerkve v življenje ljudi naše doline je namreč poročanje o njej v Savinjskih novicah sicer skoraj neobstoječe, kar se za lokalni časopis, ki poroča o dogajanju v lokalnem okolju, ne spodobi.
Ob uvodniku v Savinjskih novicah na veliki petek, 25. 3. 2016 z naslovom »Katoliška cerkev v trendu padanja, katoličanstvo v trendu rasti« pa sem bil milo rečeno zgrožen. Nekoliko nad vsebino, ki se ukvarja bolj ali manj s statistiko, pa tudi z namenom njene interpretacije, še bolj pa z jezikom pisanja, predvsem z naslovom. Zato želim nekoliko pojasniti terminologijo in vsebinsko plat uporabljenih besed.
Najprej, besedna zveza »katoliška Cerkev«. Katoliška Cerkev je občestvo ali skupnost vseh krščenih. Cerkev se v tem primeru zaradi teoloških razlogov piše z veliko začetnico, pa tudi zato, da poimenovanje za občestvo, skupnost, ki se imenuje Cerkev, ločimo od poimenovanja za cerkveno stavbo, cerkev. Torej, Cerkev je skupnost krščenih, cerkev pa stavba za bogoslužje. Nadalje, veliko nepozna-valcev meni, da je Cerkev zgolj in-štitucija in posledično samo hierarhija oziroma kler. To vsekakor ni res. Cerkev smo vsi, ki smo bili krščeni, tako duhovniki kot laiki, iz vrst katerih duhovniki tudi izhajamo in nismo nobena rasa nadljudi in se za to tudi nimamo, na kar neverni radi namigujejo. To razumevanje Cerkve je enako tudi pri pravoslavnih, evangeličanskih in drugih krščanskih Cerkvah. Zato vsekakor ne more biti katoliška Cerkev v trendu padanja, katolištvo pa v trendu rasti, ker katolištvo je katoliška Cerkev, to smo vsi katoličani, verniki, laiki in kler. Če pa se misli
na hierarhijo ali vodstvo katoliške Cerkve, pa je potrebno tudi v naslovu tako zapisati, čeprav iz gole statistike vsekakor ne moremo kar tako na to sklepati. Na primer, če se povečuje število rojstev v Sloveniji, manjša pa število krstov, bi se lahko razumelo, da katoliške družine otroke krščujejo manj kot včasih. Je pa pisec (namenova ali nevede) pozabil omeniti, da statistika tudi pove, da se je število rojstev v Sloveniji v zadnjem času povečalo le na račun družin priseljencev (albancev, bošnjakov), ki pa so muslimani. Slovenci (iz vrst katerih pa je večina katoličanov pri nas) pa imajo otrok manj kot včasih. Tako se najbrž število krstov iz katoliških družin procentualno ni zmanjšalo. Takšne napačne obdelave statistike (ali je to namenoma ali ne, ne vem) je sicer zelo veliko v naših medijih.
Seveda je tudi uporaba besede katoličanstvo napačna. Sicer je omenjena v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, vendar je pravilna beseda, ki jo katoličani uporabljamo katolištvo, od tod tudi katoliška Cerkev, katoliški (in ne kato-ličanski) prazniki, katoliški duhovniki, ... Sicer se v slovenskem prostoru lahko opazi mnogo poimenovanj za kristjane, katoličane in duhovnike, kot so krščanarji, papežni-ki, farji in podobno, kar pa so slab-šalne oblike, zmerljivke ali pa izpeljanke iz tujih jezikov (krščanarji je izraz bosanskih muslimanov za kristjane) in jih vljudni in izobraženi ljudje ne uporabljajo. Zato je prav, da se v duhu strpnosti in enakih pravic potrudimo tudi pri uporabi pravilnih besed. In tako, kot ima vsak pravico, da verjame, kar hoče, imamo tudi katoličani pravico, da verjamemo v Jezusa Kristusa in vse, kar iz njegovega evangelija izhaja (tudi to, da je On ustanovil Cerkev) in zaradi tega se nam nihče nima pravice posmehovat ali nam poskušati preprečiti naš način življenja.
Sandi Koren župnik v Mozirju
22 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	NEZNANEC ODPELJAL LES
Hom: V času med 14. in 16 marcem je neznani storilec iz Ho-ma odpeljal okoli 25 kubičnih metrov lesa. Šlo je za smrekovo hlodovino v vrednosti okoli 2.500 evrov.
•	VLOMILCI V CVETLIČARNAH
Mozirje, Nazarje: 23. marca ob pol štirih zjutraj so bili policisti obveščeni o vlomu v prostore cvetličarstva v Nazarjah. V jutranjem času istega dne je bilo vlomljeno tudi v prostore cvetličarstva v Lokah pri Mozirju. V obeh primerih je storilec vlomil skozi vhodna vrata objektov, iz notranjosti pa odnesel menjalni denar.
•	OGENJ ZAJEL OSTREŠJE
Radegunda: 23. marca ob 12.38 uri so v Radegundi zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Ogenj se je razširil na leseno konstrukcijo ostrešja v neposredni okolici dimnika. Osem domačinov je poskušalo pred prihodom gasilcev požar pogasiti. Gasilci PGD Mozirje so požar pogasili, odstranili žareče dele ostrešja, pregledali objekt s termo kamero in sanirali poškodovano ostrešje. Požar je uničil okoli tri kvadratne metre ostrešja.
•	Z OLJEM ONESNAŽENO VOZIŠČE
Nazarje: 26. marca ob 13.52 uri je na Zadrečki cesti v Nazarjah prišlo do onesnaženja vozišča z oljem iz neznanega vozila v dolžini okoli 150 metrov. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so preprečili nadaljnje širjenje oljnega madeža in očistili vozišče.
•	ZAGORELA PODRAST
Kokarje: 27. marca ob 19.51 uri je v Kokarjah zagorelo v gozdu. Gorela je podrast, grmičevje in ostanki od poseka. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in Gorica ob Dreti, ki so požar pogasili.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Zdaj se spočij - izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke! Zaprle so se utrujene oči, za vso dobroto, mama, hvala ti!
ZAHVALA
V 96. letu življenja se je poslovila naša draga mama, babica in prababica
Marija PLAZNIK
iz Podveže 36, Luče ob Savinji 16. 6. 1920 - 25. 3. 2016
Ob njeni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena zahvala patronažni sestri Verici in zdravnici dr. Andreji Podlesnik za lajšanje trpljenja v času bolezni. Srčna hvala g. župniku Vikiju za dolgoletno duhovno tolažbo in lep poslovilni obred, govorcu Cirilu za ganljive besede slovesa, organistki in pevcem za občuteno petje in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žaluj'oči vsi nj'eni
Naj klije Tebi, draga mama, dvojni cvet, pomladni čas dehteč in čas brezskrbnih večnih let.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Jožefe ŠTORGEL
5. 1. 1930 - 22. 3. 2016
se iskreno zahvaljujemo Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji izrekli spoštovanje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prostovoljne darove ter za vse besede tolažbe.
Iskrena hvala osebni zdravnici Blažičevi, gospodu msgr. Vratanarju za lepo opravljen obred, Štigličevim pevkam in ge. Rosani za podane besede slovesa, trobentaču Simonu za odigrano poslednjo melodijo, PGD Radmirje in pogrebni službi Anubis ter vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala Vam. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Nj'eni najdražji
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
VZGLEDI VLEČEJO, A NE POTEGNE VSAKEMU
Pred dnevi je nekdo na lepo cvetno nedeljo na Ljubnem ob Savinji nečedno sesul vsebino javne posode za smeti. Raje bi si vzel za vzgled družino, ki je prišla na idejo za inovativne potice. Otroci so pri cerkvi predstavili lepo izdelano posodo za smeti, metlo in smetišni-co. Ljudje na Ljubnem torej dobro vedo, da je čistoča odlika kraja in odraz kulture prizadevnih turističnih delavcev in soobčanov.
CVETNONEDELJSKA POTICA
FRANJO MAROVT OSEBNO
Če boste te dni srečali nasmejanega, prijaznega Ljubenca, ki je po pol stoletja obesil ključe od avta na klin ter spravil v tek svoj par nog, boste lahko začudeni. Njegova nova podoba bo v bistvu spet stari Franjo Marovt, občasno višji pastir s Travnika brez bujne srebrnobele brade. Nosil jo je še ob blagoslovu butaric na ljubenskem Forštu, kjer je posebej za Cvetke in koprive pojasnil: »Letos sem si omislil potico (beri butico) iz naravnega materiala in z malo dela. Le onduliral sem pričesko in bradico, dodal rdeče semenje in liste bodike namesto »šemiš« robčka, pa hajd k blagoslovu!«
DALA SE JE DOL
Izjemna mladenka in univerzalna »old smučarka«, Ema Rajgl od Podmeninskih gadov, je na Golteh doprinesla k skupni zmagi ekipe, v svoji kategoriji pa je bila v kar dveh disciplinah prvakinja. Enkrat v hitrostni vožnji med koli, drugič pa v skokih v daljavo. Trening (na sliki) se je obrestoval, zaščitno funkcijo pa so opravile tudi unterhoze, ko se je po skoku dala dol. Na tleh je pristala brez vidnih poškodb ter kasneje slavila dvojno zmago!
24 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Križanka, Informacije
■
	F j.- % 4								tretji			slovenski igralec (miha)	beljako-	pisarniški	država v
							žgana glina	oseba. ki odira	največji hrvaški	albee. edward			vina ki tkivu daje	delavec, pisar	južni aziji. gl mesto
									otok				prožnost	(slabi.)	new delhi
a w						debele ali naprej potisnjene, Štrleče ustnice					hrv. pevka (jurkovič)				
Arr ' m					t l						kdor ima nevrozo				
						hormon nad ledvične žleze									
						ameriška igralka (farrovv)				volovska antilopa					
		\								avstrijski politik (friedrich)					
						srb.tenisač (djokovlt)									
															
sestavil: peter udir	prebwalec straže na dolenjskem	razjeda-nje, spod-jedanje zemeljske površine	ruski iAJNIK	nevestino premoŽenje					drhtljaj						
									naramnik						
				snov											
kar nastane kot rezultat sestavljanja							del obraza nad očmi					rim. boginja jeze			
												reklamni posnetek predmeta			
							jutranja padavina								
vrsta metulja								sl. pisatelj (žarko)						oporno tkivo osrednjega živčevja	pecivo, plskot
								velik rastlinski list							
rim					barvitost barvna pestrost								george kennedy		
					krčevita jeza								rezultat		
azorski otoki						kurir				kikla					
						nekd indijSKI POLITIK (sastri)				kiselkast okus vina					
živo bitje, tudi PRO-toplazma				služabnik na kmetiji							politično zatočišče				
				novak. vlado							pijača starih slovanov				
indijsko arheološko najdišče							orlavav vzhodni afriki, sl. mestoadis abeba								
zobati kit enorožec							nakladalnik								
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Marcel Štefana«, jr.: Počnite, kar hočete, samo ubogajte!
Marcel Štefančič je v zadnjih letih napisal več med bralci dobro sprejetih esejističnih knjig, za svojo zbirko Kdor prej umre, bo dlje mrtev je prejel tudi Rožančevo nagrado. V esejistični knjigi bralca popelje čez paradokse in bizarnosti sodobnega časa. S čutom za družbeno realnost opozarja družbene paradokse, kot je med drugim neetično ravnanje mednarodnih korporacij, katerih delovanje je usmerjeno v zmanjševanje zaposlovanja in hkrati na spodbujanje potrošništva.
Avtor v knjigi razmišlja »o vlogi države in posameznika v življenju sodobne družbe, kdo ter v kolikšni meri mora prevzeti odgovornost za svoje bivanje in svoja dejanja, in kako na življenje v Slove-
niji vpliva tako globalizacija s svojimi vse bolj napadalnimi finančnimi institucijami na eni strani in vse bolj agresivnimi mediji ter socialnimi omrežji na drugi«.
Slovarček:
ADLER - nekd- avstrijski politik (Friedrich); GLIJA - oporno tkivo osrednjega živčevja; TRAVNAR - vrsta metulja;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
PODALJŠEK, OSEMLETKA, RADO, ROSS, MATERINSKI, DOB, KARE, LR, PREBADAČ, LAJNA, RATINE, ETAN, AM A, OGER, MATE, KAVAL, STRAN, KROMAT, CF, TIN, ALATRI, EMIR, OMIKRON, ERINIJE, RETRAKT, MOČERAD
v_
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 14. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 12, 25. marec 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 1. april	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Predavanje p. Petra Lavriha Sveta dežela v sliki in besedi
	ob 19.30. Kulturni dom Luče Komedija Agencija za ločitve
Sobota, 2. april	ob 9.00. Športna dvorana Mozirje 2. pomladni sejem športne opreme
	ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rogaška (člani)
	ob 19.00. Kulturni dom Šoštanj Območno srečanje odraslih folklornih skupin
	ob 19.30. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Agencija za ločitve
Nedelja, 3. april	ob 9.00. Športna dvorana Mozirje 2. pomladni sejem športne opreme
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rudar (ml. dečki)
	ob 15.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Srečanje ljudskih godcev in pevcev
Torek, 5. april	ob 8.00. Pred domom kulture v Nazarjah Pohod DU Nazarje po Polžkovi poti
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
	ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z Aleksandrom Videčnikom: Upor vrbovških podložnikov
	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Javna obravnava osnutka OPPN Rečica ob Savinji
Sreda, 6. april	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek, 7. april	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Piščanček ne more zaspati
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, 100-140 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam prašiče, 25-130 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca lim, 140 kg; gsm 031/759955.
Prodam bika s.r., starega 3 mesece, in kupim telička, starega 7 dni; gsm 031/855186.
Telica simentalka, visoko breja, pašna, prodam; gsm 041/411-191. Prodam 2 breji kravi in 5 telic RJ pasme; gsm 031/501-250.
Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 014/324-438.
ŽIVALI - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim bikca ali teličko, starega do 20 dni; gsm 041/226-251.
DRUGO - PRODAM
Ugodno prodam magnetno tekalno stezo x-plorer, 150 eur; gsm 040/169-477. Prodam kostanjeve kole, dolžine 1,8 m, za ograjo; gsm 041/657-638.
Prodam tračni obračalnik sip 220; gsm 041/793-597.
Žago motorno stihl ms 170, prodam; gsm 040/712-756.
Ugodno prodam skoraj nov otroški voziček quinny speedi; gsm 041/339-031. Prodam tračni obračalnik sip 220, novi jermeni, cena 390 eur; gsm 040/723-865. Prodam žagovino za nastiljo, možna dostava; gsm 031/716-809. Drva bukova, suha, cepljena, metrska, z dostavo, prodam; gsm 031/348-641.
DRUGO - KUPIM
Kupim smrekovo celulozo (vrhe) za drva, plačam takoj; gsm 041/217-785.
PODARIM/IŠČEM
Podarim kozarce za vlaganje; gsm 040/712-756.
Prosim, če imate za oddati malo rabljen trosed, da se raztegne v posteljo, nujno rabim; gsm 031/346-145.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor ursus, univerzal, zetor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387.
Kupim traktor in vso ostale kmetijske stroje; gsm 031/736-727.
VOZILA - PRODAM
Prodam lepo ohranjen vw passat, 1,9 tdi, l. 2001; gsm 041/783-643.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
¿ilr
invjtw41'«11
JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE
Šolska ul. 25, 3330 MOZIRJE
tel.:03/83-70-350; faks 03/83-70-356
E-poitni naslov: vrtec.mozirje@srol.nel
VPIS OTROK V JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE DETULIPAN MOZIRJE IN DE LIPA REČICA OB SAVINJI
za šolsko leto 2016/2017
Vpis otrok se bo vršil od ponedeljka, 4. 4. 2016, do petka, 15.4. 2016, na upravi vrtca, Šolska ulica 25, Mozirje.
Otroka Lahko vpišete v vrtec na podlagi pisne prijavnice, ki jo dobite na upravi vrtca v Mozirju aLi na spletni strani; www.vrtec-mozirje.si.
Vse dodatne informacije dobite v tajništvu vrtca Moziije, Šolska ulica 25, 3330 Mozirje, teLefon 837-03-50.
TEDEN ODPRTIH VRATV VRTCU DE TULIPAN IN DE LIPA EO od 4.4. 2016 do 8.4. 2016 od 9.00 ure do 10.30 ure.
Vabimo starše in otroke, da obiščete obe enoti našega vrtca ter spoznate del aktivnosti otrok, ki se izvajajo v oddelkih.
OSEBNI STIKI
Nimaš otrok, želiš resnega, trajnega razmerja? Odpiši mi; gsm 041/859-096.
NEPREMIČNINE
V najem vzamem njive in travnike; gsm 040/754-242.
Iščemo hišo za najem, lokacija Ljubno-Nazarje; gsm 040/560-914. V okolici Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/416809.
Poslovni prostor v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151.
26 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016
Šport
SPORT INVALIDOV - SVETOVNI POKAL V STRELJANJU
Na Tajskem zadonela slovenska himna
Zdravljica je v čast našega najboljšega strelca invalida Franč-ka Gorazda Tirška odmevala tudi na azijskem delu kontinenta. Na tekmi svetovnega pokala v Ban-gkoku je Nani v kategoriji zračna puška R-4 stoje z naskokom premagal vso svetovno konkurenco. Najboljši je bil že v predtekmova-nju, kjer je za las zgrešil celo svetovni rekord, brez napak pa je od-streljal tudi veliki finale in tako v svojo bogato športno kariero vpisal še eno zmago najvišjega svetovnega ranga.
Tudi v kategoriji R-5 leže je opravil vrhunsko s kvalifikacijami, žal se mu je v finalnem nastopu prikradel en slabši strel, kar je na koncu zadostovalo za še vedno odlično tretje mesto. Na podelitvi je od vodilnih mož mednarodnega paraolim-pijskega komiteja prejel še certifikat uradnega evropskega rekorda, ki ga je lani postavil na tekmi svetovnega pokala v Osijeku. Ta mu pripa-
da po novem pravilniku iz leta 2013, medtem ko je po starih pravilih lastnik absolutnega svetovnega rekorda in tako za vse večne čase zapisan v anale svetovnega streljanja.
Tajsko prestolnico si bo Tiršek zapomnil predvsem po neznosni vročini, tudi čez 40 °C, visoki vlagi in s tem pogojno izredno težkih
klimatskih razmerah na strelišču. Prav zaradi temperaturnih šokov, ko tekmovalci težko nadzorujejo srčni utrip in v bistvu klime vzdržujejo njihovo normalno funkcioniranje, spada to strelišče med najtežje v karavani svetovnega pokala. Tirška pa je v Bangkoku navdušila azijska hrana in predvsem sveže
Franček Gorazd Tiršek s svojima največjima navijačema, nečakoma Jašem in Maksom z medaljama, ki ju je prinesel iz Bangkoka.
(Foto: Franjo Pukart)
sadje je bilo več kot odlično.
V nadaljevanju priprav na vrhunec sezone, na paraolimpijske igre septembra v Braziliji, gornjegraj-skega strelskega asa maja čaka še močna mednarodna tekma v nemškem Hannovru, to pa naj bi bilo po programu tudi vse. Po njegovih besedah je to kar skrb vzbujajoče, saj za vzdrževanje tekmovalnega ciklusa in načrtovanje top forme potrebuje predvsem močne tekme, brez daljših prekinitev.
Seveda iščejo rešitve v dobrem treningu, iskati pa morajo še podobno klimo in pogoje, s katerimi se bodo srečevali v Braziliji. Veliko bo odvisno tudi od financ, ki jih imajo na razpolago. Večkrat pa se zgodi, da morajo žal tekmovalci, poleg vsega svojega dela, naporov in odrekanj seči še v žep in prispevati lastna sredstva. Ob takih primerih so seveda donatorji oziroma sponzorji še kako dobrodošli.
Franjo Pukart
LJUBNO OB SAVINJI - DOLENJA (KRISTALNA) VAS
Kugovski orel pristal pri Petru Prevcu
Fantastična zgodba, ki jo je skozi celotno letošnjo skakalno sezono pisal slovenski smučarski šam-pion Peter Prevc se je po spletu okoliščin ob samem zaključku sezone na sprejemu v njegovi Dolenji vasi malce dotaknila tudi naših logov. Tadej Brgles - Kugovski z Ljubnega ob Savinji, ki se ukvarja s kiparstvom z motorno žago, je namreč trenutno najboljšemu smu-
čarskemu skakalcu na svetu namenil eno svojih lesenih skulptur, orla v letu.
Prav Peter Prevc je s svojimi izjemnimi uspehi ljubenskemu umetniku z motorko dal še dodaten navdih in motivacijo, da mu izdela in podari ptico, ki je v naravi simbol poguma, moči in zvestobe, kot je pri predaji na prireditvi v priložnostnem pozdravu Prevcu
Zgornjesavinjčani so se prišli poklonit Petru Prevcu v »Kristalno« vas.
(Foto: Franjo Atelšek)
Peter Prevc (levo) je bil nad ptičjim kraljem neba, ki ga je z motorno žago izdelal Tadej Brgles - Kugovski, vidno navdušen. (Foto: Franjo Atelšek)
dejal Brgles. Vrline torej, s katerimi nas je navduševal Prevc v letošnji sezoni.
Na veličastnem sprejemu slovenskega šampiona, lastnika dveh kristalnih globusov, v njegovem domačem kraju, ki so ga ob tej priložnosti preimenovali v Kristalno vas, so v uradni program prijazni domačini vključili tudi predajo Brgle-sovega orla. Ob odkritju na slavnostnem odru je bil nad ptičjim kra-
ljem neba vidno navdušen tudi letošnji kralj skakalcev na smučeh. V podarjenih minutah pred množico navdušenih navijačev, med katerimi so bili tudi Zgornjesavinjča-ni, je bilo seveda predstavljeno, da je orel »priletel« z Ljubnega ob Savinji, kraja v Zgornji Savinjski dolini, kjer se piše zgodovina v ženskih tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih.
Franjo Atelšek
I
Savinjske novice št. 13, 1. april 2016 27
Šport
10. SMUČANJE PO STAREM NA GOLTEH
Spektakel starodobnih smučarjev zasenčil
sorodne dogodke
V soboto, 19. marca, se je najprej v Mozirju za prevzem startnih številk in na dobrodošlici, nekaj kasneje pa na Golteh zbrala skupina 64 tekmovalcev in še precej spremljevalcev na desetem srečanju slovenskih smučarjev staro-dobnikov iz 14 klubov. Čeprav je bilo druženje in srečanje prijateljev, ki negujejo tradicijo slovenskega smučanja, pomembnejše od tekem v vožnji med lesenimi prekla-mi in skoki v daljino čez »skočnik«, so se tekmujoči pomerili na delu družinske proge od vrha Medved-jaka do Koče na Treh plotih.
s sekcijo Veseli Savinjčani. Tekmovalnega dela so se številčno udeležili Veseli Savinjčani iz Mozirja in Podmeninski gadje iz Bočne.
Tekmovanje v veleslalomu in smučarskih skokih so izvedli na manjšem prirejenem tekmovališču med vrhom Medvedjaka do Koče na Treh plotih. Najprej so se med vratca pognali najmlajši, nato dame in vmes ter na koncu najštevilčnejša moška konkurenca.
Sodelovali so še škofjeloški Rovtarji, ekipa Kanin Bovec, »ol-diji« iz Gaberk, starodobni smučarji iz Juršincev, Ta leseni iz Kro-
Dvakratni zmagovalec v smuku in skokih Dani Stropnik je doskočil na letošnji rekord - 8 metrov. (Foto: Jože Miklavc)
V starodobnih oblačilih in tudi s stoletno, dobro ohranjeno opremo so blesteli kot unikati in mojstri obvladovanja posebnih tehnik smučanja in smučarskih skokov. Srečanje je organiziral Gornjesavinj-ski smučarski klub Mozirje (GSKM)
Da se ve, kje smo bile in zmagale! (Foto: Jože Miklavc)
Zmagal je Dani Stropnik pred Sreč-kom Ledinekom (oba Vesela Savi-njčana) ter tretjeuvrščenim Andrejem Jevšenakom iz Velenja. V krilu je s štirimetrskim skokom na prvo mesto skočila Ema Rajgl iz gnezda Podmeninskih gadov, z lok smučkami pa je na drugo mesto »poletela« Doroteja Podobnik iz Novakov. Ekipno so zmagali Podmeninski gadje, drugo mesto so si zaslužili Veseli Savinjčani, tretji so bili člani ekipe Kanin.
Predsednica GSKM Mojca Križ je bila zadovoljna z organizacijo in potekom prireditve. Zahvale je izrazila vsem pokroviteljem, ki so omogočili izvedbo prireditve, in dejala: »Smo izredno zadovoljni, da je to jubilejno srečanje in tekmovanje ljubiteljev smučanja po starem uspelo v vseh pogledih. Še posebno veseli smo, ker je bila prav pri nas največja udeležba sodelujočih v letošnji sezoni.«
Jože Miklavc
pe, Kamniške grče, sekcija Nova-ški lok smučar s Cerkljanskega ter nekaj posameznikov. Veleslalom-sko progo so prevozili le v enem teku, skakalo pa je le devet korenjakov. Ti so dosegli daljave od dobrega metra do že zelo dolgih osem.
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELESLALOMU
Robnikovo premagala le Ana Drev
Lučanko Tino Robnik (desno) je premagala le Ana Drev (levo) iz Šmarnega ob Paki. (Fotodokumentacija Golte)
V petek, 25. marca, so na Golteh speljali državno prvenstvo v veleslalomu, na katerem se je druge-
Na progo Žlajfer se je podal tudi mladi Ožbej Rezoničnik.
(Foto: Jože Miklavc)
ga mesta razveselila Lučanka Tina Robnik. Robnikova, ki je po prvi vožnji vodila, je morala v drugem teku
priznati premoč letos najuspešnejši slovenski smučarki Ani Drev. Sezono je Robnikova končala na stopničkah, pred tem je uspešno nastopila še na nekaterih FIS tekmah.
ŠMS
28 Savinjske novice št. 13, 1. april 2016