GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE ^Bto 2. Štev 293 - Gena 4.- lire Poatnina plačana v gotovini ^_________________________________________Spedizione in abbon. postale TRST, petek, 17. maja 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St. 1 - L Tel. St. 93806 93807. 93808. Rokopisi »e ne vračajo Cef*bi bilo primorsko ljudstvo, po vseh težkih pre. iskušnjah v zadnjih letih, zopet prevarano in razočarano, bi moralo primorsko ljudstvo na eni strani in z njim ves pošteni svet izgubiti vero v pravico in pošteno besedo zaveznika,' na drugi strani pa bi bili ustvarjeni pogoji za nove spore v bodočnosti-« Iz pisma PNOO-ja za Slov-Primorje in Trst konferenci zunanjih ministrov v Parizu. Le nasilno je mogoče ločiti Trst in Gorico od zaledja Pismo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Trst In Slovensko Primorje Konferenci Ni hu]Se krivice na sveta, kot vzeti s pismenim odlokom naroda svobodo in zemljo, ki si jo je s • priboril s krvjo svojih najboljših sinov s s zunanjih ministrov v Pariz GOSPODJE MINISTRI! Pokrajinski narodno osvobodilni od-'3or *a Slovensko Primorje in Trst, najeli svobodno izvoljeni predstavnik Prebivalstva Slovenskega Primorja in si vam usoja nasloviti pismo naslednje vsebine: Ko je londonska konferenca lanske fcseni odločila, da odpošlje posebno komisijo v Julijsko krajino, ki naj ugoto-1,1 etnološko mejo med Jugoslavijo in Kalijo, je tukajšnje prebivalstvo verjeli da zasledujete namen določiti tako ki ustreza pravemu etnološkemu 8taaju te pokrajine, resnični volji nje-DeSa prebivalstva in ki bi popravila k^ce, storjene v preteklosti. Naš na-ro 16. Tanjug. — CTK spo-pbri da je ministrski predsednik 5^ nS'er prinesel iz Beograda dar {jgf?4'4 Tita delavcem treh velikih tovarn, med njimi Skodo-ij ^odom v Plznu. Dar sestoji "jona Jugoslovanskih cigaret. Pari, ilu, '6 ji Bmbra volitve v franco-zasedbenem področju Nemčije *°eil *’ ***’ ' japp — V svojem potki ?a je imel na dopoldan- 'f* zunanjih ministrov Geor-‘dault, je francoski zunanji *t»l{ f Prec"0^" ne samo fran-Predloge o zapadni Nemčiji, h. Pojasnil tudi francosko sta- Slede politike napram Nem- ^Bi 80 P°JasnlM v *po' hi je bila predložena 14. Lon ,rril>ra. na konferenci «petih» v <1» , °nu’ kjer je bilo poudarjeno, Francija nasprotna upravni fiiria'1?'aC^i Nemčije. ault Je poudaril, da je sedaj pre(J0 Ustvariti krajevno upravo, Se sprejme bodoča ustava Tako bodo preprečili ne-la 8s* centralizacije, ki bi povrni. Usk®ma vojaškemu*duhu nje-v° Prejšnjo vlogo. 1janooski zasedbeni coni bodo Voij^ 8 Vo"'Ve prvega septembra. 'kh? okrožja bodo 1. oktobra. ^tloA6Slt0 " ameriško stališče se kar SpU^6 0,1 francoskega stališča čijt /^Jsnia osrednjo upravo Nem-°*rean ranc°ska je mnenja, da bi Šriav a UPrsva omejevala pravice PoztiM ogošo, da bodo te države BUirai 5le M '"Ul. da bi se erga- re* pozdrave. Pri Ul)# ra*a svoje najboljše pre*a T1 uspešno delo kon-*ta, j,n usodo mesta Tr-ttftiija atereJa slovensko in ^unisT*0 onMfa*ist4<*no pre-»rto 3.1° ponovno in gla-in sukteva pri-rtpUbliha^ kot sedma čilo dan sklicanja mirovne konference. Bidault je dejal, da Je bila francoska delegacija prva, ki Je to predlagala pred nekaj dnevi, da pa je spočetka sprejel Svet ta predlog zelo hladno. Kljub temu pa se sedaj Svet približuje predlogu. Ce bi bil ta predlog sprejet takoj, bi pridobili obilo časa. Bevin je vljudno pripomnil, da to, kar misli danes Francija, misli ostali svet nekaj časa pozneje. Bidault Je pripomnil, da bi bilo vsekakor dobro, če bi se mogle sile, ki sedaj zborujejo v Luksemburški palači, zbra. ti 15. junija ter se dogovoriti o tistih osnovnih točkah mirovnih pogodb, ki so še sporne. Nova pogodba o premirju z Italijo Tretji ameriški predlog je obravnaval podpis nove pogodbe o premirju z Italijo. Bymes je predložil Svetu načrt novega dokumenta, ki znatno spreminja klavzule prvega premirja. V prvem Selu vsebuje dokument nekatere ugotovitve. Navaja, da se sedaj, ko so sovražnosti minule ki' Je Italija, ki se ni borila na strani zaveznikov, stopila v položaj «kobeligerence», razve, ljavljajo klavaule premirja z dne 3. septembra 1943,- kakor tudi pogoji brezpogojne predaje z dne 29. septembra. Ukinja se zavezniška komisija, ki deluje v Italiji. Posebni zavezniški odbor bo prevzel nadzorstvo nad bivšimi italijanskimi oboroženimi silami. Italijanska vlada bo sodelovala pri aretaciji vojnih zločincev. ■ Sodelovala bo tudi pri iskanju do-broimetij, ki so Jih odnesli združenim narodom in so sedaj na italijanskem ozemlju. Italijanska vlada se obvezuje, da bo organizirala svobodne volitve, ki bodo omogočale italijanskemu ljudstvu, da sl bo lahko samo Izbralo svojo vlado. Po francoskem stališču bo postala Fl-ancija sedaj resnična podpis, nlca revidiranega premirja, med-tem ko so jo doslej samo imeli m podpisnico prvega premirja. Bese. dilo, predloženo od Bymesa, je bilo dejansko sprejeto brez sprememb in ga bodo jutri podpisali zunanji ministri. Novo premirje bodo podpisali tudi zavezniški vrhovni koman dant v Italiji in italijanski ministrski predsednik. Mirovna pogodba z Avstrijo Četrti ameriški predlog se je nanašal na sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo. Byrnes je predlagal, naj se to vprašanje postavi na dnevni red zasedanja 15. junija in sestava načrta te mirovne pogodbe poveri namestnikom zunanjih ministrov. To vprašanje je bilo predmet dolge debate. Molotov je poudaril, da ni priporočljivo postaviti na dnevni red prihodnjega zasedanja avstrijsko vprašanje, ker je ta dnevni red že itak zelo obegžen. Omenil Je, da ni še rjobena izmed petih dru. dih pogodb, to je z Italijo, Finsko in balkanskimi državami izdelana in da ni zato pjimerno postaviti na dnevni red šesto pogodbo. Byrnes QJ Posnet hecen! UoiNB UemN Cesoišct lez/c 't Goe/c*a M, Nov/ Ce*D~t-f* J • UČKA PULA Tredlog strokovnjakov sovjetske jlelegaclje Predlog strokovnjakov francoske delegacije ■■ Predlog strokovnjakov angleftke delegacije mm Predlog strokovnjakov ameriške delegacije Državna meja -kfiMvšSMsa se je nato vrnil k svojemu predlogu. Podprl ga Je Bevin, toda Be-vinov predlog se nekoliko razločuje od predloga ameriškega zunanjega ministra. Byrnes je namreč predlagal, naj bi od sedaj pa do 15. junija namestniki zunanjih ministrov pripravljali avstrijsko pogodbo. Bevin je izjavil, naj bi 15. junija zunanji ministri pričeli obravnavati načrt avstrijske pogodbe. Predlagal pa je, naj bi do 15. junija oni sami in ne njihovi namestniki pripravljali avstrijsko mirovno pogodbo, s tem da bi si po diplomatični poti sporočili svoj načrt te pogodbe. Bevin ki je zagovarjal ameriški predlog z navedenimi spremembami, je podčrtal, da bi ta rešitev mogla ustvariti zaupanje. Bidault je podprl Bevinov predlog in pripomnil, da ga lahko sprejmejo vsi. Bymes je tudi banj pristal, toda Molotov je vztrajal na svojem stališču, to je, da se protivi pričetku obravnave avstrijske mirovne pogodbe, zaradi česar ni bil sprejet noben sklep. Bevin je vztrajal še nadalje na tem, naj bi bil določen rok, ko bodo obravnavali predlog o avstrijski mirovni pogodbi. Molotov je naz-načil, da bo sovjetska vlada pričela pripravljati načrt avstrijske pogodbe, da pa ne more odrediti nikake-ga roka, do katerega bi bil ta načrt gotov in kdaj bo mogoče o njem razpravljati. Izrazil je željo, da bi načrti ostalih petih pogodb bili pripravljeni naglo, tako da bi bilo mogoče brez kakega odlašanja pristopiti k pogodbi tj Avstrijo. Seja se je končala s kratko diskusijo o drugem vprašanju. Bevin je omenil željo grške vlade, naj bi še na osnovi paragrafa 2., člena 3. potsdamskega sporazuma jelo o-bravnavatl vprašanje severnega E-plra. Molotov Je dejal, da se temu ne upira, da bi po morala biti v tem vprašanju zaslišana tudi Albanija, na kar je Bevin pristal. Sočaj je Molotov omenil, da bi mogli postaviti še vrsto drugih . \ "H vprašanj ter navedel kot primer nekatera vprašanja, ki zanimajo posebno Češkoslovaško in Madžarsko. Odločili so, da bodo tudi še razna vprašanja mogla biti postavljena na dnevni red zasedanja 15. junija. Danes popoldne se je seja štirih ministrov nadaljevala v mirnem ozračju, posebno ko je bilo sklenjeno. da bo konferenca odložen« na 15. junij, ko se bo sestala v Parizu na drugo zasedanje. Zasedanje jutri zjutraj bo posvečeno nemškemu vprašanju. Malo je pa verjetno, da bi bilo na tej seji mogoče rešiti to vprašanje. Byrnes je v tej zvezi jasno pove-dal, da je pripravljen ostati v Parizu tako dolgo, da bodo mogli nemško vprašanje temeljito preučiti. Nadaljuje se razpravljanje o nemškem vprašanju Pariz, 16. - Tass — Sovjetska delegacija je predložila svetu zunanjih ministrov predlog, naj se pred. lože mirovni konferenci predlogi mirovnih pogodb, v katerih bi naz-načili pomanjkanje sporazuma med velesilami v tem ali onem vprašanju. Medtem ko sta torej ameriška in angleška delegacija predložili korenito spremembo načina priprav-lj&ja mirovne konference, ki so ga določili prejšnji sklepi zavezniških velesil, je sovjetska delegacija, ne da bi predlagala noben dodatni pogoj za sklicanje mirovne konference, vztrajala na zahtevi po spoštovanju teh sklepov. Po preučevanju tega vprašanja je bilo sklenjeno, da bo svet zunanjih ministrov določil datum sklicanja mirovne konference na svojem zasedanju, ki se bo pričelo 15. junija. Svet zunanjih ministrov Je odo. bril spremenjeno besedilo pogojev premirja z Italijo z nekaterimi spremembami, ki jih je predlagal sovjetski delegat. Kar se tiče zadnje točke ameriškega predloga, ki govori naj se dnevnemu redu zasedanja 15. junija doda še vpiašanje mirovne pogodbe z Avstrijo, J« sovjetski pred- stavnik poudaril, da to vprašanje nikakor še ni zrelo za razpravljanje. Doslej ni nobena izmed delegacij pripravila besedila mirovne pogodbe z Avstrijo. Ce bi postavili na dnevni red zasedanja 15. junija, ki mora razpravljati o precejšnjem delu mirovnih pogodb in se sporazumeti o zapletenih vprašanjih, ki Se niso bila rešena, še novo mirovno pogodbo, bi naravno nastali nadaljnji zapletljaji v pripravljanju mirovne pogodbe Svet zunanjih ministrov nadaljuje z razpravljanjem o nemškem problemu, nakar bo prekinil svoje delo do 15. junija. Sklenjeno je bilo, da bodo v tem času namestniki zunanjih ministrov razpravljali o vprašanjih, ki jim jih je poveril svet zunanjih ministrov. Delo namestnikov se bo vršilo v Parizu, kjer se bo prav tako vršilo prihodnje zasedanje sveta zunanjih ministrov, ki se bo pričelo 15. junija. Podpis revizije premirja z Italijo Pariz, 16. AFP. — Štirje zunanji ministri so podpisali besedilo revizije premirja z Italijo. Pariz, 16. AFP. — Delegacija italijanskih uradnikov bo prispela jutri iz Pariza v Rim z besedilom novega premirja, ki ga bosta verjetno še isti dan podpisala vrhovni zavezniški poveljnik v Italiji in predsednik vlade De Gasperi. Delegacija Julijske krajine pri tajniku francoske K P Pariz, 16. — Včeraj Je Jaoques Duclos, tajnik francoske komunistične partije, sprejel v prostorih partije delegacijo JK, ki Je prišla v Pariz, da bi izpovedala pred svetom zunanjih ministrov svoje zah-teve. V spremstvu Antona Piščanca, župnika iz Trsta, Boža Milanovič«, duhovnika iz Istre, Franceta Bevke, Dina Faragone in De Stradija, delavca iz Trsta in člana CK KPJK, je dr. Pogassi, italijanski odvetnik iz Trsta, predsednik Mestnega osvobodilnega! sveta, prikazal položaj in voljo prebivalstva, vštev. ši italijanskega, po priključitvi k Jugoslaviji. Ob tej priliki Je tudi Jaoquea Duclos prikazal stališče francoske komunistične partije, ki oetaja v vprašanju Trsta dosledno: Trst mora biti z vso JK priključen k Jugoslaviji, KRATKE VESTI] RIM. Izvedelo se je, da je Dino Pellegrini Gianpietro, bivši finančni minister fašistične republikanske vlade, ki je pobegnil iz pravosodne palače med dvema zasliševanjema, našel zavetišče v Španiji. RIM. Naval kobilic, ki se je iz Sardinije razširil na Apulijo, Cam. panjo in Lacij, povzroča vladi velike skrbi. KAIRO. Trgovinski ataše ZSSR v Beirutu je prispel v Kairo, kjer bo preučeval možnost trgovinskega sporazuma med ZSSR in Egiptom. Byrnesov predlog za 25 letno pogodbo o Nemčiji Pariz, 16. - tAFP — Zunanji ministri so razpravljali danes pred-podne predvsem o Bymesovem predlogu, naj se ustanovi komisija namestnikov, ki bo preučevala nemško vprašanje. Francozi in Britanci so načelno pristali. Bevin je pa zahteval, naj se delo komisije raztegne na celotni nemški problem in ne zgolj na delna vprašanja kot vprašanje Po. rurja in Porenja. Molotov je postavil Byrnesu več vprašani o 25-letni pogodbi in o komisiji namestnikov. Bymes je odgovoril, da njegov predlog nikakor ne pomeni revizije potsdamskih sklepov. Molotov }e odgovoril, da načelo pogodbe ni sporno, ampak samo način, kako se bo izvedla. Npto je izjavil, da je sovjetski predstavnik v Berlinu dobil navodila, naj odobri drugi Byrnesov načrt o štiri-stranski komisiji, ki naj preišče sedanje stanje glede razorožitve Nem- ,aj* Bevin je nato dejal, da bo Attlee še danes podal pred parlamentom izjavo, ki odobrava 25-letno pogodbo. Ko je nato Bidault sprožil vprašanje Posarja, je Bevin odgovoril, da nima pooblastila svoje vlade, da bi razpravljal o tem vprašanju. Byrnes načeloma ni -ugovarjal, dejal pa je, da bi bilo prej treba rešiti vprašanje nemške osrednje uprave. Na dopoldanski seji je Bymes govoril tudi o sklicanju posebne konference o nemškem vprašanju za 12. november. Izjavil je, da ne gre za sklepanje mirovne pogodbe z Nemčijo, temveč za sporazum med zavezniki o glavnih obrisih nemške bodočnosti. V ameriških krogih vztrajajo n* tem da bi bilo zgrešeno imeti konferenco o nemških problemih za mirovno konferenco, temveč da bi jo bilo treba imenovati »zavezniška konferenca o Nemčiji*. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 17. maja IS**1 PRIMORSKO LJUDSTVO OB PARIŠKI KONFERENCI: Nikoli ne bomo dopustili da bi bile pravice narodov, demokracija, Atlantska karta prazne besede Črte smrti, katere so »e za nas zamislili predstavniki zapadnih velesil, nas vse ločijo od prirodnega središča na j večjega predela Slovenskega Primorja — Goriške, ki je v svoji ogromni večini in skoraj izključno naseljena po Slovencih. Toda kaj jim mar v Parizu? Ali Jim res ni mar za pravico našega ljudstva? Ali jim res ni mar, da to ozemlje končno pripade onemu predelu h kateremu prirodno teZi in a katerim je v vseh ozirih povezano, in da na ta način končno preneha služiti vojnim pustolovcem za odskočno desko in za stalno vročo kuhinjo vojnih hujskarij in šovinističnih napetosti? Ne vemo, kako o tem mislijo oni, ki bi nas hoteli oblagodarlti v Parizu z eno ali drugo črto smrti. Mi vemo le, da so tu dejstva in da je pravica na naši strani. In po tej bodo morali prej ali slej skleniti tudi v Parizu. Zgodovina - naš dokaz Kaj pravijo atarl foljanti ? Stari foljanti govore, da so bili v 14. in 15. stoletju v Gorici poleg slovenskih posestnikov in gospodarjev italijanski plemenitaši in nemški obrtniki, katere so poklicali iz Koroške goriški grofi. Tujci so se hoteli hudo razbohotiti toda slovenski kmet in obrtnik se je s prebujajočo narodno in socialno zavestjo v nadaljnjih stoletjih otresel vse navlake nemških in italijanskih gospodarjev - izkoriščevalcev. Prvi glasniki meščanske revolucije Vodnik, pozneje Prešeren, pri nas na Primorskem Valentin Stanič, so dramili narodno zavest slovenskega kmeta. Pozneje sta revoluciji iz leta 1830. in še posebno ona iz leta 1848., kazali pot slovenskemu človeku. Doba taborov Ta narodna zavest se je posebno pokazala v času taborov In v tako-zvanl čitalniški dobi. — Res je, da j« Gorica kot mesto, karalo v večji meri furlanski značaj (in ne ita-, liJanški!) — naši hribovci pa, Vipavci in Brici so se cbračali do svojih mestnih gospodarjev prav prijateljsko, saj so le-ti mešali med fUTlanščiao obilo slovenskih izrazov. Primorski Slovenci so prebivali pred ISO leti in prej ravno tam kjer danes; vsa okolica fe bila izključno slovenska to slovanski iivelj je bil v mestu Gorici zelo^io-čan. Zato Je naravno, da so se pri. morski Slovenci zavedali svojega poslanstva. Doba, v kateri so živeli, Jo govorila v prid slovenskemu življu, bila je doba narodnega prebujenja in razmaha. »Terra Itallanissima Znano Je, da se Je prav pred prvo svetovno vojno v Goric! razširilo kulturno ln prosvetno delo primorskih Solvencev; pritok z dežele je bil naraven. Pri prvih volitvah v mestni svet bi Slovenci imeli tudi Dva denunclanta oproščena Včeraj so pred izrednim porotnim aodiše-em sodili d vedle ovaduhoma in oba oprostili. Najprej" se je zagovarjal 19 letni bivii miliinlk Trucco Giampieri iz Trevella v Piemontu. Obtofcan je bil, da j« Julija 1944. ovadil dva miličnika iz 14. bataljona, ki je bil takrat pri postojankah pri Saloni ob Soči, in sicer Corrado Alojzija in Valleto Viktorja, čes da sta sodelovala s partizani. Zaradi tega so prvega obsodili na smrt, drugega pa na deportacijo v Nemčijo. Priča Valleto Je potrdil obtožen-čevo krivdo in povedal, da so Cor-rada obsodili na smrt, ker so na podlagi obtoienčeve ovadbe nasTli pri njem dvoja pisem partizanov. Javni tožilec je zahteval za obtoženca 10 let ječe. Upoštevajoč obto-ienčevo mladoletnost in dejstvo, da Je kasneje predel k partizanom, kjer se j« mesec dni boril proti okupatorju, pa ja znižal svoje zahtevo po kazni na dve leti in 6 me. secev zapora. Po zagovoru odvetnika Olivierija in Kezicha je sodišče oprostilo Trucca zaradi pomanjkanja dokazov. Nato so sodili Jetntčarju Rovella Josipu, ki J« bil obtoien, da Je ovadil Batič Cecilijo, ker je poslala svojemu bratu Batiču Josipu v Co-roneo med hrano listič. Zato so Jo poslali v taborlJče v Nemčijo. Nastopile so razne priče, ki pa niso izpovedale nič bistvenega. Zato J« sodiiče obtofcenca popolnoma oprostilo. Predsednik sodliča Nachlch, Javni tožilec odvetnik Ferlug-a, zapisnikar Neri. večino, če ne bi priseljen! Nemci glasovali z Italijani. Tu smo se morali boriti na dve strani, proti Nemcem in proti italijanskim nacionalistom. Čeravno smo bili v Gorici v večiiai, nismo imeli nobenih pravic. Vsa uprava je bila v rokah italijanske gospode, domače slovensko prebivalstvo pa so smatrali za nadležne tujce. Toda kljub brezobzirnemu zatiranju etn o napredovali z lastnimi sredstvi, ustanavljali smo otroške vrtce, zidali šole in tako pokazali našo pcav!co do živ-vljenja. Bil se Je boj na življenje in smrt za tisto, kar je bilo po prirodni pravici od nekdaj naše. Po avstrijskem ljudskem štetju iz leta 1910. je bilo na Goriškem le 10% Italijanov, torej po statistiki, k! je štela ljudi po občevalnem Jeziku in ne po materinskem. S kakšno pravico se torej danes nekateri predrznejo nazivati to zemljo »terra italianissima»? Zaradi uapehov terorja ? Londonski pakt In nesrečna rapalska pogodba sta odtrgala Julijsko krajino naslloma od njenega telesa Jugoslavije. Od takrat šele doživljamo Slovenci svojo kalvarijo in šele od takrat se toliko »po-naša» liberalna Giolittijeva, Nitti-jeva ter Mussolinijeva Italija z ita-lijanstvom Gorice in jo imenuje «citta italianissima*. Nikoli prej nismo bili pod Italijo, nikoli prej si niso Jemali kot pravico, imenovati Gorico ccitti santa» in »mar-tfc-e*! Sele potem ko so nam zaprli šole, izgnali v notranjost .Italiji? naše učitelje ter pahnili naša uradnike, duhovnike in druge zavedne Slovence v zapor in taborišča ter so naselili v našo Gorico sicilijanske ln napoletanske kve-sturine in karabinerje, železničarje in vse mogoče uradnike, so dali slovenski Gorici italijansko lic«. A tega še n! bilo dovolj! Z ognjem in meiSem so se vrgli še na zadnje ostanke našega razumništva ln zavednega ljudstva; združili so se s hitlerjevsko Nemčijo ter nas hoteli — kakor Je sam Mussolini v Gorici izjavil — izbrisati z zemeljske oble. V tistem poslednjem trenutku ni bilo več nobene izbire; naše primorsko ljudstvo si Je Iz- bralo edino pravo, edino rešilno pot: Osvobodilno fronto. Z nadčloveškimi napori, katerim ni primera v Rodovini, se nam je posrečilo uničiti vse peklenske nakane italijanskih fašističnih in nacističnih armad ter si priboriti svobodo. M! ne stegujemo rok po tujem, mi hočemo imeti samo to, kar je cd nekdaj naše. Hočemo biti v svoji hiši gospodarji skupno z italijansko manjšino; nikoli več hlapci imperialističnih nasilnikov. Zahtevamo pa naše prirodno središče Gorico — mesto, ki smo ga skupno z Jugoslovansko armado osvobodili. To je naša pravica! Desettisoči naših najboljših mož in sinov so to potrdili s svojo krvjo. Njihova kri je oporoka, katere se bomo držali do poslednjega diha. Nobenega barantanja za našo zemljo! Ce je še kaj pravice na svetu, nam tega ne morajo in ne smejo odreči. Gorica je obrobljena od slovenskih hribov in dolin, ona srka sokove slovenskega življa, v svojem naravnam razvoju Je postala kulturno in gospodarsko središče go-riških Slovencev. Isto velja za Trst. Seveda so to poskušali zatajiti Danes pa tega ni več mogoče. Demokracija, pravice narodov, Atlantska karta ne morejo biti pra-zno^besede, ker ne smejo biti, ker tega ne bomo nikoli dopustili. J. K. B. «Mi gradimo dalje -to je naš odgovor» »Vsi krivični predlogi raznih črt na .pariški konferenci, s katerimi bi nas sekali na dvoje ln nas prepuščali ponovnemu Šovinističnemu besu, nas prav malo zadenejo. Saj uresničeni tako ne morejd biti! Naj razpravljajo v Parizu kakor koli — mi mirno gradimo dalje, ker se zavedamo, da gradimo za svoje življenje, svojo svobodo. Gradimo in obnavljamo, popravljamo razrušeno in opustošeno, ker čutimo in vemo, da Je to na»a zemlja, prepojena z našim znojem in krvjo, zemlja, do katere so nam neštete žrtve pridobile pravico in jo zato nihče ne bo mogel kratiti. Dejstvo, da stoji vsa Sovjetska zveza neomajno na braniku te naše pravice, je še bolj okrepilo našo samozavest za časa pariške komference. Zato je tudi naš delovni polet, še moč-nej&i.* Tako govore v teh dneh naši ljudje. Nišo to prazne besede. Evo mogočnih dokazov: Italija je uničevala naše gozdove Eno naših največjih prirodnih bogastev so gozdovi. V Idrijsko-cerkljanskem okraju so fašisti gozdove neusmiljeno in načrtno uničevali. Dan na dan so odvaiali tfte-j vilnl kamioni naše gozdno bogastvo proti Gorici in dalje v Italijo. Naša ljudska oblast pa je takoj po osvoboditvi ukrenila vse potrebno, da prepreči ‘nadaljnje uničevanje gozdov. Lastnikom gozdov je dovolila sečnjo brez prošnje samo za domačo uporabo in le do 15 m za kurjavo in 3 m za gradnjo. Kdor hoče sekati več, mora vložiti prošnjo preko krajevnega NOO na okrajni INOO. Okrajni gozdar mora na mestu pregledati, ali je prošnja upravičena. Sele nato se izda dovoljenje. Za red v gozdovih skrbijo gozdni čuvaji. Vojaščini, ki je v prejšnjih časih samovoljno posegala v privatne gozdove, ni več dovrljena samovoljna sečnja. Vse te določbe se zdaj točno izvajajo. Ml pa pogozdujemo na novo.« Obnavljajo se vseh vrst vzgaja-lišča gozdnih sadik ln gozdni vrtovi. Vsa leta borbe niso nič sejali in marsikje so nastale prave gmajne. Kar Je bilo prej posejanega, je postalo že pravo drevje in ni več uporabljivo za sadike, razen v parcelah z globoko zemljo. V Cerknem so imenovali upravnika z mesečno plačo, ki ima na razpolago 4 delavke za pletje in presajanje sadik. •••K udarniškim delom... Delavci sindikalnih podružnic, cestarjev, poStne uprave, okrajne ln mestne podružnice so očistili 3 ha. gozdne površine. V Gorjah in Trebenčah je mladina v 9 dneh o-člstila 10 ha gozda, z napravljenim materialom pa so nato sezideli apnenico. Povrh tega so z 800 udarniškimi urami popravili gozdne poti. V Sebreljah so na isti način očistili gozdove ln z materialom sezidali 2 veliki apnenici. Gozdni vrt v Cerknem »o očistili s 340 u-darniškimi urami. V Zakrižu Je mladina posadila 2.000 smrekovih sadik, na Cerkljanskem vrhu pa so izkopali 15.000 jam za saditev smrečic. Na zemljišču državne gozdne uprave je Šolska mladina posadila 2.000 mladik, delavci gozfflie uprave pa 14.000. Mladina v Cmetn vrhu je skupno z ASI7.Z napravila 160 ur pri čiščenju gozda, mladina Idijskega loga 00 ur, mladina Godoviča 200 ur. ••• in širimo gozdarsko strokovno izobrazbo V raznih krajih so se vršila predavanja, iz katerih so se mogli posestniki učiti pravilnega gospodarjenja v gozdovih ter obrambe in zatiranja raznih gozdnih ikodljiv- cev. To posebno v Črnem vrhu, Godoviču, Dolih in Ledinah, kjer je v sončnih legah precej razširjen smrekov lubadar. Na teh predavanjih so tudi vzpodbujali k prostovoljnem delu pri čiščenju in pogozdovanju goličav, kar j« rodilo lepe uspehe. Ne damo jih nikomur več Gozdove tudJ vestno čuvajo pred škodljivci. Tako preučujejo zdaj pojav novega škodljivca na meces-nu, neke črno-rumene, tri do štiri mm dolge gosenice, ki obžre mlado brstje, da izgledajo mecesni kot ožgani od slane. Škodljivec se pojavlja samo v višini 600 do 700 m nad morjem in zdi se, da se je pojavil iz Baške grape. Gozdovi so dragoceno skupno ljudsko bogastvo. Zato jih ne damo več iz rok! Delo v njih je dragocen doprinos k bodočemu blagostanju, ki je, kot je jasno pokazala preteklost, možno le v Jugoslaviji. V bodoče blagostanje pa verujemo kot vdelo svojih rok in svoji-ga uma, kot v pravico, za katero je bilo že toliko trpljenja. K U U K? XIII. kolo tekem za pokal „PlNO COVERLIZZA- K U R Kulturno in prosvetno delo naših kmetov Nastopil je čas, ki zahteva od natega kmeta največ dela in truda. Kljub temu, da so si naSi kmetje in kmetice zadali nalogo, da ne sme ostali niti koiiek zemlje neobdelane, dobijo te vedno toliko časa. da se lahko vsestran-iko i»obratujejo. Kmeta, ki je ves dan oral, vidimo zvečer na sestanku prosvetnega druStva, na predavanju ali na odborovi seji, NaS kmet, fci je napel vse svoje sile, da zabriše sled, M jo je zarezal okupator s tem, da je porušil nate vasi, se zaveda prav tako, da mora zabrisati okupatorjevo sled tudi na kulturnem in prosvetnem polju. On ve, da mora skrbeti tudi za svoj duSevni razvoj, kajti tako si bo čimprej pridobil ono znanje Jn prosvet-Ijenost, kt mu jo je kratil fašizem skozi vseh *5 let suienjsttn. Danes imamo po naSth primorskih vaseh najlepSe primere, kako »i kmetje samoiniciativno in prostovoljno obnavljajo svoje društvene domove, kjer »o po- stavili te okusne odre, n« katerih nastopajo s petjem, dtklau.acija-mi in recitacijami ter z uprizarjanjem iger. Dramatski krotki, ki jih po deteli skoraj izključno tvorijo kmetje, skrbno in uspeS-no pripravljajo programe za kulturne prireditve. Velik, no prede k na tem polju se opaia zlasti v coni B Julijske krajine, kjer je ljudska oblast ustvarila vse pogoje za pravilen razvoj kul tur no-prosvetnega dela■ Najltpii primer, ki vsem lahko sluti za vzgled, imamo v vasi Oorenji Lnkoveo, v Orgarskem okraju, kjer naSe kmetsko ljudstvo naravnost hlepi po kulturi in prosveti. Ta vasioa "je ena izmed najrevnejših. Doma imajo premalo zemlje, zaradi Cesar so prisiljeni hoditi na delo drugam, da se lahko pretivljajo. Kljub tem najteijim ttvljenjskim pogojem pa vaSčani z največjim veseljem delujejo v pro*\ et‘" m dru-Itim. DruStvene seje se rrii^o redno, Društveni prostor je po- Odobrene tekme Z objavo št. 13 Je nogometno vodstvo odobrilo sledeče tekme: Skedenj . Gasilni: 2:1, Kavčič -Rocol: 0:0, Prosveta - Nabrežina: 2:0, Rojaneso - Kačun: 4:1, Rinal-di - Montebello: 2:2, Primorje -Pisoni: 3:0, Cebulec - Dugolin: 6:0. Kazni ■ Na podlagi sodnikovih poročil so opomnili sledeče igralce: Bralni (Skedenj), Gerin (Gaslini), Brando-liaio (Montebello), Velikonja (Ri-naldi). Klasifikacija Po šestem dnevu povratnih tekem v okviru turnirja za pokal »Pino Coverllzza» je klasifikacija sledeča: (Kratice pomenijo: O odigrane, D dobljene, N neodločene, Z zgubljene, D dani goli, P prejti goli, T točke). SKUPINA A O D N Z D P T Primorje 12 8 1 3 37 22 17 Montebello 11 6 4 1 26 13 16 Tov. strojev 11 6 3 2 29 12 15 Rinaldi 11 5 2 4 28 24 i2 Cebulec 11 4 2 5 31 25 10 Pisoni 11 2 2 7 11 26 0 Dugolin 11 0 2 9 15 5J5l 2 stal premajhen, da bi sprejel vse članstvo prosvetnega druStva na mesečnih sestankih. Tudi njihov oder fe zelo skromen. To pa jih ne ovira, da ne bi na njem prirejali kulturnih prireditev. V»t *< na moč prizadevajo, da bi društveno delomnje izboljšali. Vse so si ustvarili iz nič. Njihova mesečna poročila so boljSa, bolj izčrpna, kakor v drugih prosvetnih društvih pokrajine. Člani dramatikih krotkov so v grgarskem okraju te toliko napredovali, da lahko uprizorijo tudi tetje igre. Tako bodo na primer v iwt Ravne uprizorili € Rokovnjače*, v Trnovem pa t Hlapca Jerneja*, Vsa druitva tega o-kraja so z velikimi kulturnimi prireditvami, z bogatim In pestrim sporedom proslavila tudi obletnico Osvobodilne fronte, V vaseh, kjer se mudi vojska, se ku’tumo in prosvetno delovanje razvija Se bolj uspeSno, Zvečer vidimo kmete in vojake, ki skupno sodelujejo «o sejah, na preda linjih ali pa pri nastopih. V teh revnih vaseh raste pomen tudi stenčdsa. Kmečka mladina ima docela praiilno razumevanje za stenčas. NajboljSe stenčase v grgarskem okraju imajo v vasefc Grgar, Trnovo rch0<^ oblast v Julijski krajini, toda »J ne opravičuje, ko ljudstvo kruba. Ta kratek čas, ko bo ® mora ljudstvo prav tako 1 w se oblačiti — to Je jasno dej* Nobena obljuba, ki ostane le ba, ne more tega ovreči ali meniti. ( Potem, ko bo tu Jugoslavija čemer je ljudstvo trdno prepri no — takih žalostnih vprašanj bo več. Saj jih nikoli ne bi smelo ^ Slovensko nMno gledališče za Trst ln Primorje V Cerknem danes «Vdova Ro-Slinka*, v Sv. Luciji ob Soči Jutri «Raztrganci», dne 19. t. tru pa «Vdova Rošl!nka», v Ajdovščini dne 21. t m. «Raztrganci», dne 22. t. m. pa »Vdova Rošli.nka», v Vipavi, dne 23. t. m. cRaztrgafi-ci» ln v Sežani, dne 24. t. m. «Raztrganci». Cene povsod: sedeži 40 lir, stojišča 20 lir. Pogrebi In žalne svečanosti POGREB PADLIH PARTIZANSKIH BORCEV NA PROSEKU IN KONTOVELU. V nedeljo 19. t. m. ob 16. uri bo na Proseku in Kontovelu pobreb dveh padlih partizanskih borcev. Bivši partizani vabijo vse ljudstvo, naj se udeleži pogreba junakov, ki so nesebično dali svoje mlado življenje za svo-bodo ljudstva. SVEČANOST OB 3. OBLETNICI POŽIGA RAVN PRI ŠTJAKU. Dne 19. t. m. ob 14. uri bodo imeli vaščani svečanost ob tretji obletnici požiga vasi po italijanskih fašistih. Priredili bodo velik kulturni miting. Igrala bo novo ustanovljena godba iz Kazelj. Vabljeni vsi! Prireditve In predavan]a PRIREDITEV PIONIRJEV V EORSTU. Borštanski pioni-rji se pripravljajo na. veliko prireditev, ki bo v nedeljo 19. t. m. pod okriljem Prosvetnega druStva »Slove. nec». Nastopilo bo nad 70 pionirjev s pestrim in bogatim sporedom. Cisti dobiček so pionl-ji namenili svojim tovarišem pionirjem, ki so v osvobodilni vojni izgubili starše. Udeležite se te predstave! KULTURNI KROŽEK «M. KRALJIC*. V soboto 18. t. m. ob 18. url bo učitelj Lenarduzzi pričel s tečajem angleščine za začetnike. PROSVET. DRUSUVO «SKOR-KLJA». Vse tiste, ki imajo še listke za Izlet v Izolo obveščamo, da lahko dvignejo denar pri tajništvu od 15. do 20. ure. Zadnji dan za dvig poteče danes 17. t. m. PROSVETNO DRUŠTVO «VE-SNA». Gostovanje prosvetnega društva tVesna» iz Sv. Križa pri Trstu s trodejanko »Svet brez sovraštva*, ki bi se moralo vršiti v jami na Pliskovici, na Krasu že preteklo do do zime mogli nabaviti nove knjige, ki bodo naSemu kmetu slutile za pouk in razvedrilo. V sploSnem smo prepričani, da se bodo naSa prosvetna druStva lepo razvila. Povrh vsega tega delujejo «aS( kmetje tudi na drugih poljih. Na eni strani delujejo v okviru prosvetnih druStev, na drugi strani pa se borijo in delajo za priključitev k Jugoslaviji. Oni vedo, da bodo ime1 i v tej drla vi najlepSe motnosti za razvoj na kultumo-prosvetnem polju, za gospodarsko obnovo in .ra dosego blagostanja. Pregled prireditev KOSTANJEVICA NA KRASU. Pred kratkim so člani domačega prosvetnega druStva priredili lep kulturni miting. Nastopili so z rajnimi deklamacijami recita* oljarni, z rasnimi partizanskimi in narodnimi pesmimi. Poleg tega so bile na sporedu tudi igrice. ANKARAN PRI KOPRU. Po zaslugi mladine je bil dne lt t. m. otvorjen ljudski dom. Mladinci in mladinke so ga obnovili za časa prvomajskega tekmovanja-Prvič po tolikih letih sutenjstva je v tem domu zopet zadonela iz grla ankaranske mladine slortn-sla ]ies‘.m. Tokrat so na ljudskem odru nastopili tudi naSi najmlaf- C* v»/l * A \ClVJZ — opoAoam m &Uue m nedeljo, a Je bilo preklicano vsled počastitve spomioa tovariša Srebrniča Jožeta, bo v nedeljo dne 19. t m. ob 16. uri. Vabljeni vsi! OTROŠKA PRIREDITEV PRI SV. IVANU. Dne 19. t. m. ob 16. uri bodo v prosvetnem domu »Škamperle* pri Sv. Ivanu nastopili otroci slovenske ljudske šole in slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu. Nastopili bodo na kulturni prireditvi z bogatim sporedom. Vabimo vse občinstvo, da posoti nastop naših najmlajših, PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVEC* IZ RICMANJ. Dme 19. t m-ob 16. uri bo v Ricmanjlh nastopilo prosvetno društvo »Slavec* s kulturno prireditvijo. Na sporedu je Igra pionirjev, pevski in godbeni koncert Cisti dobiček gre za postavitev spomenika padlim, borcem. Prireditev bo tudi ob slabem vremenu. Pridite! PROSVETNO DRUŠTVO «F. MARUŠIČ. Prosvetno druitvo «F. Marušič* v Rocolu vabi svoje člane na reden mesečni sestanek, ki bo v soboto 18. t. m. ob 21. uri v društveni dvorani pri »Lovcu*. GODALNI IN PEVSKI KONCERT V SE7.ANI. Kakor je bilo že javljeno, bo v nedeljo 19. t. m. oh 16.30 url v kinodvorani v Sežani godalni in pevski koncert, ki ga priredita prosvetno društvo »Sežana* in škorkljanski pevski zbor cFlmil Adamič* iz Trsta. PROSVETNO DRUŠTVO »ISTRSKI GRMIČ*. Prosvetno društvo »Istrski grmič* iz Spodnjih Škofij priredi v nedeljo 19. t. m. ob 16, url pevsU godbeni koncert na prostem. Sodeloval bodo pevski zbori in godbeni odseki iz Spodnjih ter Srednjih' Skoflj, lz Sv. Barbare, Plavij, Elerij in Bertokov. Prireditev bo pravi kulturni užitek za vse ljubitelje godbe in petja. Vabljeni vijl! PROSVETNO DRUŠTVO »NAS PRAPOR* V PEVMI. V nedeljo, 19. t m. bo imelo prosvetno društvo »Naš prapor* svojo prvo kulturno prireditev na prostem v Pev-mi. Na sporedu Je veseloigra v **, naSi pionirčki. Na sporedu je bilo mnogo zanimivih točk. Lepe so bile partizanske in narodne pesmi, lepe deklamacije in recitacije, NABREŽINA. Nedavno so v prosvetnem domu v Nabretini imeli kulturni nMing, katerega izkupiček je Sel v korist ttedna za vojne siroti». Najprej so «fl-stopili pionirji. Izvedli so več zbornih recitacij v podobah. Navzoče je najbolj ganila Aškerčeva *Sirota Anka». Lepo Je na-stopil tudi meloni pevski zbor pod vodstvom dr. Pertota Vojteha. Največ uspeha je tela pesem *KatjuSa», pri kateri Je kot solistka sodelovala Danica Perto-tova. Mladinke so prav dobro recitirale zborno zVojna*. Ob tej priliki so sodelovali tudi pionirji iz nabreUnskega kamnoloma, ki so nastopili z nekaj točkami v italijanščini. Lepo s« je postavila pionirka Cimador. Za vse to delo in uspe* gre nnjree zasluge tovarišici Ivanki Miheličevi, ki se Je mnogo trudila, da fe pionirje in mladinke v prav kratkem ča su dobro pripravila. Med odmori in po prlreditii fe igrala nabre-Hnska godba. To fe ponoven dokaz, kako slovensko in italijansko ljudstvo te pokrajine sodeluje tudi na kulturnem polju. SLAVA SLAVSC treh dejanjih: »Stari grehi*. Med odmori bo sodeloval domači pevski zbor. • Fizkulturne tekme in izleti IZLET NA TRSTELJ. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 19. t. m. izlet na Trstelj. Odhod ob 6.40 uri zjutraj z glavne postaje z vlakom do Nabrežine. Povrattk ob 18.30 uri iz Rubij z vlakom v Trst Hrana iz nahrbtnika. Vabljeni vsi planinci! IZLET NA KUCELJ. V nedeljo dne 19. t m. vsi na Kucelj (1239 m), na prvi večji skupni izlet, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici. Enotni sindikati in zadruge ENOTNI SINDIKAT KOVINARSKE STROKE. Ta sindikat Išče med svojimi pripadniki, ki so trenutno brezposelni ali začasno odpuSčenl, dva Izkušena gradbena kleparja. Zadeva je nujna! Prijaviti se v ulico Imbrlani 6, I. Danes ob 18. uri bo sestanek odbora kovinark. ENOTNI SINDIKAT PAZNIKOV. Vse paznike, ki so nameščeni pri družbah Vigile, Coop. triestln« vigilanza diuma e notturna, Stabi-limento trlestino di sorvegllanza e chiusura, Unita Fortior, Istituto di vigilanza diurna e notturna vabimo, naj se udeležijo skupščine, ki bo v soboto 18. t. m. ob 20. uri v ulici Imbrlani 5. Na dnevnem redu je mezdni sporazum. ENOTNI SINDIKAT TEKSTIL-NE IN OBLAČILNE STROKE. Danes ob 19. uri bo v ulici Imbria-ni 6 sestanek direktivnega sveta. ENOTNI SINDIKAT OBČINSKIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV. Članstvu tega sindikata so na razpolago usnjeni škornji za delo po cenah od 1.300 - 1360 lir par. Dvignejo jih lahko v ulici Zonta št. 2. OBČNI ZBOR OGUARSKE ZADRUGE. Zadruga prodajalcev na drobno poziva vse člane, da so udeleže v nedeljo 19. t m. ob 9. uri dopoldne v Sv. Ivanu, Strada di Guardlella št. 27, izrednega občnega zbora. Razdeljevanje živil ZAKLJUČEK DELITVE. Vse potrošnike opozarjamo, da bo Jutri zaključena delitev koruzne moke graha in paradižnikovega izvlečki* za občino v pokrajini. Jutri bo tudi zaključena delitev testenin In riža za mesto in pokrajino, ki se je pričelo 11. t. m. Po tem dnevu ne bo več mogoče nabavljati teh živil z zapadlimi b9nl. DELITEV MLEKA. Od sobote do 30. t. m. bodo vsem spodaj navedenim skupinam, ki imajo živilske izkaznice za mesto Trst, delili sledeče količine mleka: umetno dojenim otrokom: 12 škatel e lega mleka v mlekarnah; B0 ( kom: 6 škatel shlapelega mle*^ mlekarnah; potrošnikom od *■ 65 let: 500 gramov mleka v v mlekarnah; delavcem, ki s® postavljeni nevarnosti zastrup f nja: 500 gramov mleka v pra < mlekarski centrali, v ulici P*’ ( 10. Lastnike mlekarn vabimo^ urad za živilske izkaznice, do danes dvignili tozadevne Cene: shlapelo mleko 19 lir * lo, mleko v prahu 68 lir za **' ski tednik», ki Je nami najiirSim ljudskim mno. Čitajte «Ljudski tednik8- Braloem «Primorskega , nihat toplo priporočamo ,enj‘n sica*1 Slovenskega Primorja. so pestro gradivo z vseh P° ročij javnega iivljenja. ^ zen resnih člankov najdemo tudi zabavne zgodbe. tudi zanimiv roman *H° Šanghaj», v prevodu Albrehta* tLjudski fe(Jn' stane samo S lir in ga naročite v Trstu, v ulici O ducci 6. Najdeno ^ V nedeljo 12 t m. sc je Rojcah pri Rtandrelu usnjat* . bica. Lastnik naj «8 oglasi Pr‘ ^ pomem društvu v Ljudskem v Gorici. Odg. urednik DUŠAN HR* Z A H V A U A Vsem, ki so »premili na poti naš;ga nepozabnega SLAVKA DURJO ^ borca, ki Je padel za svobodo jega naroda. D Posebna zahvala prebivalce^, olenje vasi č. g, duhovniku, „, bi, darovalcem cvetja ln v® - Dolenje vasi č. g. duhovnik'^' c stalim, ki so mu izKazu** - , i čast ob prekopu lz Dolenje v Postojno. Postojna, 17. B. 1946, Žalujoča rodW^ Poizvedbe Kdor bi vedel kaj o tov»f^ ŠORLI JOŽETU, sodniku, p* dni aprila 1945. Je bil najpr^rf' komandi vojnega področja Y , n,j Tribuši in Gorici^ nem, nato v sporoči podruinlci »primor'!; dnevnika* v Gorici. L1udskl_4£~-< PAHOR STANISLAV, let«* „,»• je bil odveden v Mathausen. 10ic«' ja 1945. so ga poslali v naj ^5 Kdor bi kaj vrdel o njen% ^ja roči Pahor (Gorica) Terezi, MALI OGLAji ~Ze Vr°: SPALNICE, nove in modem • uijc' daja po nizki ©Mil mizar, p* della Tesa 37, Trst PRIREDITEV Mladina i* KREPELJ vabi vse na JAVNI PLES, b° dne 19 t. m. ob 15 url. Vabimo tudi u ko**r * dobrega terana I ^ NOVE 1TC N JIGT! GRUDEN IGO; Pesnikovo srce KRANJCi Tihožitja In pefsail INGOLIČ* Prad sončnim vzhodom GODINA i Bele Tulplke 33 molkih in mešanih zborov Naša pesem — ZBORNIK* 1945 |fl Dobite pri LJUDSKI ZALOŽB vTRSTD, vla Carduccl 6. ■ v vseli njenih razprouajalnlcah In okr^nlh kolportažan^