PRIMORSKI DNEVNIK V-SrVSST • Cena 35 lir Leto XVm. - Št. 179 (5263) TRST, sreda 15. avgusta 1962 «VOS TOK 111» IN «VOS TOK IV» ŠE VEDNO KROŽITA OKOLI ZEMLJE ikolajev in Popovič nadaljujeta svoj polet Sr. ™.. ,A, h. _ «vesoljska dvojčka*. Nikolajev in Popovič, kakor ju je začel imenovati % i tisk, nadaljujeta svoje kroženje okoli Zemlje in vse poteka v največjem redu. Ur' P° srednjeevropski] rt moskovski radio toL f kozmonavta, «ki sta v Privadila pogojem mičnega poleta, si-"Jt J: nadaljujeta znan-MaZOVanJa»- Nikolajev n sta se popolnoma privadila pogojem v vesolju Oba astronavta se odlično počutita ter sta v stalnem stiku med seboj in z Zemljo Pozdrav Nikolajeva ameriškemu ljudstvu - Brzojavka matere Nikolajeva svojemu 8inu - Popovič ponavlja v prostem času angleščino 'stitj'0 se od časa do časa * 'tl niias?v- vstaneta s se- i iti h,, vatiiiicLči s se* ?0Stl poučujeta učinke brez-tS °a Premikanje in na !'% ®P?sobnost med kometom. oba kozmo- S J Pn najboljši volji, vsi S - V N’ikn!aia,no delujejo. ii ajeya ie p°s'aia svo- h*1 rtio; ^slednjo brzojavko: » "'ati ,?ln Andrija, govori ti (.“h ,:Vse te dni je bilo moje J*0j k '• Ne skrbi zame, moj ivan mi pomaga pri ,A L*r'čana sem, da boš sto-se pričakuje od tebe. ločena za daries. Njuno razpoloženje je odlično. Polet se nadaljuje v skladu s programom*. Moskovski radio je dodal, da kozmonavta zapisujeta svoja opazovanja v ladijski dnevnik, na magnetne trakove in z rednimi razgovori s postajami na Zemlji. Nikolajev je opazoval in fotografiral Luno. Sporočil je, da je temperatura v njegovi kabini 20 stopinj, pritisk 1,02 atmosfere, vlaga 75 odstotkov, Popovič je sporočil, da je temperatura v njegovi kabini 15 stopinj, pritisk 1,1 atmosfere, vlaga pa 75 odstotkov. Oba kozmonavta se počutita dobro in zdravniške ugotovitve dokazujejo, da odlično prenašata pogoje poleta. Pulz se spreminja od 60 do 65 utripov na minuto, dihanje je 10-12 vdihov na minuto. Ob 6. zjutraj po srednjeevropskem času sta obe vesoljski ladji leteli nad Južnim tečajem. Ob 9.30 po srednjeevropskem ča- že izbrana in sodelujeta pri nadzorovanju poleta dveh vesoljskih ladij. Ta dva kozmonavta se zamenjujeta z Gagarinom in Tito- letel nad dva milijona kilometrov; »Vostok IV.» pa je v^dvehjvom pri radijskih stikih s kozmo- navtoma Nikolajevom in Popovi- ča , tud* Pavla. Nestrpno Vain „1. _ 1 • ___ >!V|>jemVa^u °ha objamem*. iv',kov<1J)rvem poročilu, ki Listke; ^ radin nddninl nV . radio oddajal ob 6. W {1 ,)• ob 4. po srednjeev- ir' i- rlmnir« «rt_ C'Pol je med drugim po- , Vostoka III. in Vo- \ ?kla(ju formaciji se nadalju-j '.z določenim progra-ti!f Voj* i *ra>j P° moskovskem « III. napravil 4fi kro- C' Ko^ie. Vostok IV. pa 30 i.lb’ t i ,navta sta spala ae- '4. tl 21 sinoči do 4 zju- ? 9hrlV’im sPan.iem je nad-ePoLu8,?v v obeh vesoljskih lv*tje *a'o avtomatično. Pulz li SaijSPečih kozmonavtov so ’ sistemom telemetrič-V,!iev‘a^*' 'Ko sta se zbudila, i((|( Ctštli?1'®’ kakor vsak dan ji stj? Za.itrkovala. Ko sta J 'bjsta rt ? Zemljo, sta sporo-m^tit* • *5ro spala, da se do- sir WUta j — - i« Vt vi 1 »U icmpcinvuio, 3» FCIi. , a?a zraka v kabinah so temperatura K“i, >-sa zraka v kabinah ,?tem sta nadaljevala °/ Ugotavljanja, ki so do CITATELJEM Zaradi velikega šmarna izide prihodnja številka našega dnevnika v petek, 17. t. m. UREDNIŠTVO su je Nikolajev dokončal 72 ur letenja in začel četrti dan bivanja v vesolju. Popovič pa je dokončal 48 ur letenja in začel svoj tretji dan bivanja v vesolju-Deset minut po obnovitvi današnjih jutranjih oddaj, ob 9.30, je sovjetska televizija oddajala sliko Nikolajeva neposredno iz njegove kabine. Oddaja je trajala tri minute in jasno se je videla gosta brada Nikolajeva. Videlo se je, da astronavt govori. Zatem se je videlo, kako nekaj zapisuje v dnevnik. Ob 10. uri po srednjeevropskem času je agencija TASS sporočila, da je »Vostok III.» v treh dneh letenja napravil do tedaj 49 krogov okoli Zemlje in pre- dneh letenja napravil do tedaj 33 krogov okoli Zemlje in preletel 1.400.000 kilometrov. Agencija je dodala, da sta pilota stalno v medsebojnem stiku in v stiku z' Zemljo. Imata tudi možnost, da do neke mere regulirata temperaturo v svoji kabini. Ob 14.08 po srednjeevropskem času je sovjetska televizija ponovno oddajala neposredno iz kabine »Vo-stoka III.*. Major Nikolajev je pregledoval ladijski dnevnik in je nekaj govoril. Zveza je trajala tri minute Ob 15.07 po srednjeevropskem času je moskovski radio sporočil, da oba kozmonavta nadaljujeta svoj polet Približno eno uro po zvezi z »Vostokom III * je televizija oddajala slike iz kabine, v kateri je Popovič. Oba kozmonavta sta poslala brzojavko Hruščovu in sovjetskemu ljudstvu, v kateri sporočata, da obe ladji letita «v kratki razdalji druga od dru-ge». ((Kozmični polet traja sedaj četrti dan, pravi poročilo. Polet obeh kozmičnih ladij poteka strogo po določenem programu. Sva v kratki razdalji drug od drugega. Med seboj sva v stalnem stiku. Vsi aparati dobro delujejo. Zelo dobro se slišiva. Hvala za vaše očetovsko zanimanje. Žago. tavljava vam in sovjetskemu ljudstvu, da bo program v celoti izvršen.« Ob 15.37 po srednjeevropskem času je sovjetska televizija znova oddajala iz kabine «Vostok III«. Gledalci so videli Nikolajeva, ko je nekajkrat prijel dnevnik in listal po njem. Zatem je nekoliko premaknil glavo in je nato poje-' del obložen kruhek. Slišal se je tudi del razgovora med obema kozmonavtoma. Med drugim se je slišalo, ko je Popovič rekel Ni-kolajevu; «Počutim se dobro. Slišim te zelo dobro« Moskovska «Pravda» je danes javila, da sta bila kozmonavta številka 5 in ti '$f "'"""'Hlini.im,im,............Hlinili.i.............. 4 Man je predor pod Mont Blancom 1 Pa bo odprt za promet leta 1964 čem. »Pravda« dodaja, da sta bila kozmonavta izbrana, da eventualno zadnji • trenutek nadomestita Nikolajeva in Popoviča. ((Komsomolskaja Pravda« piše, da sta kozmonavta 5 in 6 poročena in da sta njuni ženi obiskali ženo Popoviča, ko ie bil sporočen odhod njenega moža. Švedski strokovnjaki v Stock. holmu so danes izjavili, da obe vesoljski ladji porabita sedaj manj kakor 88 minut za en krog okoli Zemlje in da to dopušča možnost, da se bosta kmalu vrnili na Zemljo. Vendar pa so švedski strokovnjaki ugotovili, da se je v prvi fazi poleta trajanje e-nega kroga naglo zmanjšalo, da pa so to zmanjšanje pozneje popravili. To dopušča domnevo, da sta oba kozmonavta manevrirala, da popravita hitrost in višino svojih vesoljskih ladij. Velikanski radioteleskop Jodrell Bank je znova ujel znake obeh vesoljskih ladij ob 12.30. Ravnatelj Lovell je izjavil, da je v tistem trenutku vesoljska ladja Popoviča letela za ladjo Nikolajeva, Razni observatoriji, ki sledijo poletu obeh vesoljskih ladij, so ves dan ugibali, koliko časa bi ..i . • i v. rt no n 1 •» _ utegnil še trajati polet obeh ladij, ter so v teku dneva že na- Nikolajev je poslal danes pozdrav ZDA, ko je njegova vesoljska ladja letela nad Severno A-meriko. «Ko letim nad vašo veliko deželo na sovjetski kozmični ladji »Vostok TIT«, je rečeno v pozdravu, »pošljem svoje pozdrave ameriškemu ljudstvu. Želim mir in srečo prebivalcem vaše dežele. Kozmonavt Nikolajev.« Nove pozdrave je Nikolajev poslal tudi ((miroljubnim narodom Afrike«, ((socialističnim narodom, prijateljem moje domovine« in prebivalcem dežel Latinske Amerike. Skupno s Popovi čem sta poslala brzojavko ostalim sovjetskim kozmonavtom. Sporočila sta jim, da se v svojih kabinah zelo udobno počutita. Presledek, s katerim so se pojavile na t elevizijskem zaslonu slike dveh kozmonavtov, ki jih verjetno sprejemajo v istem centru, kaže, da «Vostok III« leti za približno 70 sekund pred ladjo «Vostok IV«. Sovjetski astronavti med skupnim vežbanjem: Od leve proti desni: Nikolajev Popovič Gagarin in Titov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii..iiiii,miHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiroi,iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHH„iimiiiniiiiiiMnnninMmMiMiiiininiiHHHHiinHiim»inMimHiiiHiHHiiiniiiMiiiiiiiiiiimiiHiMHiii» NADALJUJEJO SE BREZPLODNE SEJE V ŽENEVI \9*k° srečanje med italijanskimi in francoskimi delavci - Predor je ' "■GOO metrov ■ Od sinoči že deluje carinski urad ob vhoda v predor KS? jcv1 )l »Jkosk *°čil italijanski del "V v predoru pod HS ga Giscard D’Estaing 51) zart^Umh m nastala je V t,Niviia eksplozija, ki je s čl i- ’? tri metre debelo dela pre- V EES*. i4. jnami razstrelili kubičnih metrov ska- Danes ob zad- ^V°čiu ■ je- prišlo ob v*. «re - Pa je bilo skoraj fji*5»t ri’iJ?rec*en se je poraz-fS - ki je sledil eks- S si je sledu ess- ?• Sar-;-1banska in fran- . '"‘JS gtu c ^ t-nc j dl i rtV» “‘";i3a sta se sestali ob i PiJ^ijanske družbe '»195 I' Sv VU a,i° ° Alfonso Farinet . jjrugih članov uprav- v pfvi festitai pred- .:vAv,c°ske družbe D’E- so bili tudi žu- :;V?‘ čepi1; Vsi italijanski ruši,. i-- ‘»Jo \r ___i___ I-. - o Cl uili [UUl z. u tBayeurja in župan iz d.* ^dnilr rl m 7 A i1' ČežBlednik dežele Aosta, IS (.«• d1? Caveri in drugi. IJ L s0 veliko veselje Pojemati ter ma-<\ 9varilinsKimi ;n francoski- “».V ^ESVsols redoru prosta dva I«. i*1lans^raijca-.kjer sta za- J '“5Ko in francosko za- |i^la'ta-p? p™"1 sre' Predsednika obeh fA K ^Kstainginpo- Vi sftf" povedovali, da se bosta ladji morda vrnili še danes. Toda v Moskvi trenutno ne dajejo glede tega nobenih pojasnil. .. Ravnatelj observatorija J odrell Bank je popoldne izjavil, da sta v prvih popoldanskih urah bul ve-mljski ladji oddaljeni približno 1500 kilofnetfov druga od druge. Ravnatelj središča za raziskovanja v ameriški državi Ohio dr. A.L. Jones je danes izjavil, da sta se začeli vesoljski ladji oddaljevati druga od druge nekaj po 19.26 po srednjeevropskem času v nedeljo, in da je prva ugotovitev pokazala, da sta bili oddaljeni približno 120 kilometrov. Dodal je, da grafikon o zaporednem položaju obeh ladij v vesolju kaže, da preden sta se začeli v nedeljo oddaljevati, sta bili ladji v stiku. «Vsi podatki, ki jih imamo, podpirajo tezo, da sta se obe vesoljski ladji združili,* je izjavil Jones, ki je pripomnil, da ni moč izključiti možnosti, da je potnik v »Vostok IV.» prišel na krov »Vostoka III.» Dr. Jones je pripomnil, da gre za čisto domnevo. V Moskvi pa tega ne potrjujejo, in vsa dosedanja poročila jasno govorijo o ločenih stikih z obema vesoljskima ladjama. Med svojimi poročili je kozmonavt Popovič tudi sporočil, da je izkoristil popoldansko uro prostosti, ki mu jo dopušča načrt poleta, za študiranje angleščine. Izjavil je, da je «ponovil» nekaj te snovi in da namerava prihodnji počitek po večerji, izkoristiti za telovadbo. A. Castro: Jedrskim državam ne manjka besed ki pa se na žalost ne ujemajo z dejrnji Brazilski delegat je ponovno poudaril nujnost sporazuma - Novi sovjetski delegat Kuznjecov je zavrnil zadnje ameriške predloge ŽENEVA, 14. — Na današnji seji ženevske konference so govorili o prekinitvi jedrskih poizkusov. Na seji so dolgo govorili člani tristranskega pododbora, ki so poročali o svojih dosedanjih sestankih in, na žalost, o negativnem rezultatu teh sestankov. Prvi je govoril ameriški dele- Uč^u dogodka. j! So “ uradnega dela 1 „.aželi odpirati ste- Skupina italijanskih delavcev, ki so delali pri vrtanju predora pod Mont Blancom §1: lz*nenjali obiske: P / °bisk v Cha- c'iii h. Zl pa v a.lso 10 V a , irlija*žvečeniti na carino. Ze J MilLs)ti začenja delovati ‘ “ V.a).tku,?"1 carinska po- / <0* S Cour- 2ji'’ ?a . ItalijoJ in i »Jj. v,*hančnSno bo3ta začeli -na in f/, Spri? K \ th‘a' Pa 30. maja i „V*trov edor je dolg IC^Vu. * “‘i razdeljen ■|'ib ■ 3iK) metrov ie itaHa^altai'.ianski družbi l>er le condotte V 1 . drugih "KŠOO nceSs^Skl družbi «So-°haire Fran«aise pour la construction et 1’eirplo-ration du tunnel routier sous le Mont Blanc«. Italijani so izvršili dodeljeno jim delo nekoliko prej kakor Francozi, potem ko so v zadnjilh mesecih spet izpolnili precejšnjo zamudo, ker so pri vrtanju naleteli na vodo m np plasti mehke skale, k' *® ie vs^ pala. Skupno so skopali milijon kubičnih metrov skale. Med delom je osem italijanskih rudarjev zgubilo življenje; druge žrtve so bile tudi na francoski strani. Sporazum med Italijo in Erah* cijo za prevrtanje predora je bil podpisan 14. marca 1953 v Parizu Italijanski parlament je spo-razum odobril 1. avgusta 1954, francoski pa 17. aprila 1957. Avtomobilski predor pod Mont Blancom bo najdaljši na svetu. Dosedanje prvenstvo je imela Japonska s predorom, ki veže dva otoka in ki je dolg 8 kilometrov. ugotovili, meri obeh Ob zaključku dela so da je bila razlika v smeri obe predorov komaj 5 centimetrov kar je tudi novo prvenstvo. Vhod v predor s francoske strani bo 4 kilometre in 250 metrov od vasi Des Pelerins v višini 1274 metrov, medtem ko b na italijanski strani vhod v . žini Entreves v višini 138* trov. Predor bo širok fl,15 trov, visok pa od 7,75 do • av trov. Del, ki bo določen oy tomobile, bo visok omo Debelost cementne Plast . ro bo obdan Pred?rseentimetrov’ ne bo koli manjša od ^"oTp^t “za s »• r„ promet uinci dora so uporab- Pri vrtanju ljali zelo močan sJr, ;iK .j Ijan zelo svedri, ki jih je opremljen z 12 toliko rudarjev. gat Dean, ki Je povzel ameriško stališče o tem vprašanju in je podrobneje obrazložil nove a-meriške predloge. Izjavil je, da so raziskovanja ameriških znanstvenikov pokazala, da sedanja seizmografska sredstva lahko zaznamujejo jedrske eksplozije, tudi če so podzemeljske in zelo oddaljene. Razen tega so zbrane statistike dokazale, da je večja možnost ločiti Jedrske eksplozije od potresnih sunkov, čeprav so še vedno negotovosti. Na podlagi teh dveh važnih u-gotovitev so nastali novi ameriški predlogi, ki omogočajo uvesti sistem, ki bi temeljil na domačih nadzorstvenih postajah, katere pa bi morali postaviti pod mednarodno inšpekcijo in koordinacijo, kajti čeprav je zmogljivost teh postaj zelo velika, vendar dopušča potresna področja) nekaj negotovosti. Prav zaradi tega, ker se je zmanjšalo število dvomljivih primerov, se lahko določi manjše število inšpekcij na kraju samem. Ameriški delegat je zatem poudaril, da ni moč ugotoviti vseh eksplozij, in je pozval Sovjetsko zvezo, naj nudi dokaze o svojih trditvah in naj pove, kdaj in kje so ZDA izvršile okoli 40 podzemeljskih šibkih jedrskih eksplozij, vlerte katerih ni bila iavnost ob- glede katerih ni bila javnost o veščena. Tudi britanski predstavnik God-ber je vztrajal, naj Sovjetska zveza dokaže, da lahko loči vse jedrske eksplozije od potresnih sunkov. «Mogoče je, je izjavil God-ber, da ima Sovjetska zveza res taka sredstva, ki lahko ugotovijo vse eksplozije. Toda ni dovolj to trditi, logično je, da je treba tuni dokazati.« Zatem je Godber izjavil. da so zahodne države pripravljene sprejeti tudi sporazum brez Č.C1U VClino, --r----- nekatera področja (zlasti za ........................Hlinim........m...n...........m.....mi.....................................""""""......""" Odložena do 22. odločitev glede avgusta Soblena LONDON, 14 — Angleško vrhovno sodišče je sklenilo odložiti na 22. avgust svoj sklep o zahtevi dr. Soblena, naj se mu prizna »habeas corpus*. To je sodišče sklenilo, potem ko je poslušalo tezo Sobleno-vega zagovornika, laburističnega poslanca Jonesa. Soblen je opustil akcijo proti tikam za deportacijo, toda nadaljuje akcijo, da bi preprečil to deportacijo v ZDA, kjer bi moral odsedeti dosmrtno ječo. Soblenov zagovornik je izjavil, da ne gre za vprašanje, ali ima Anglija pravico deportirati kogar koli temveč vprašanje, ali ima pravico, deportirati ga v kraj, ki ga ie izbral notranji minister, in v tem Drimeru v ZDA, kamor Soblen ne želi iti. Advokat je dodal, da je Soblen dobil 23. julija vizum za CSR in da želi iti v to državo. Zvedelo se je, da je uprava zapora v Brixtonu, kjer je Soblen zaprt, sklenila, da bo jutri popoldne pregledal Soblena specialist z* zdravljenje levkemije. Danes zjutraj je prišel v London pomočnik ameriškega državnega pravdnika David Hyde. Hyde je iz; javil, da je njegov prihod v zvezi z razpravo o Soblenu pred angl*-škim vrhovnim sodiščem. Indonezijski padalci na Zahodnem Irianu dovali povprečno trov na dan. me* . HOLLANDIA, 14. — Več sto j"' uonezijskih padalcev se je spust*' Preteklo noč iz številnih letal n zahodnem in vzhodnem koncu ve Gvineje. Nizozemsko voja»^0 Poveljstvo javlja, da gre za J" naj večjih operacij te vrste, od* , so se začeli indonezijski P®d8ne_ spuščati na Zahodno Novo OVJ y jo. Nizozemski vojaki so bi'1 stalni pripravljenosti, medtem . so nizozemska letala krožila prestolnico. Zdi se, da »o >e dalci spustili na področje džungle. Kakor poročajo iz New Yorka. namerava tajnik OZN U Tant poslati nekaj sto vojakov iz afriških in azijskih držav na Zahodno Novo Gvinejo za vzdrževanje reda v prehodnem razdobju, ki bo trajalo do 1. maja prihodnjega leta, ko bodo Indonezijci zasedli to ozemlje. «Bionika» MOSKVA, 14. — »Sovjetski znanstveniki — piše prof. Proho-rov v časopisu »Trud«, glasilu sovjetskih sindikatov — so se začeli ukvarjati z novo znanostjo, ki se imenuje »bionika« in ki prou- čuje možnost aplikacije bioloških procesov v tehniki, zlasti pa pri avtomatizaciji. Namen poizkusov, ki jih opravljajo in ki so dali dobre rezultate, je uporaba nekaterih živih organizmov med vesoljskimi poleti namesto tehničnih a-paratov, ki registrirajo določene pojave, ali pa vzporedno z njimi. Ti organizmi imajo namreč izredno razvite čute. Med operacijami vesoljskih poletov se morajo nujno uporabljati zelo natančni kontrolni in usmerjevalni aparati. Zakaj ne bi dopolnili in v nekaterih primerih nadomestili te aparate z nekaterimi živimi organizmi, ki s svojimi čuti instinktivno in naglo reagirajo,« piše prof. Prohorov. lllu*|||il,nnn||n||HIIHIIIHIIIHHIImillllllllllln,IIIIIIIIIIIHIIIHnHIIHIHIIIIIHIHIHIIIIIIIIIIIHmillllllllllHll NA JUŽNI KOREJI Smrt 72 ribičev zaradi tajfuna «Opale» Izginili so prejšnji teden v valovih Rumenega morja inšpekcij, če bo SZ odgovorila na to vprašanje. Pripomnil je, da je mogoče, da bodo v bližnji prihod, nosti res imeli natančnejša nadzorstvena sredstva. Zato bi lahko določili načelen sporazum o in. šinekcijah na kraju samem, ki pa bi bil začasen. Pripomnil je, da hoče Sovjetska zveza obdržati privilegiran položaj in ohraniti tajnost glede svojih akcij. Govoril je zatem novi voditelj sovjetske delegacije Kuznjecov, ki je znova obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da nočejo sporazuma in da hočejo nadaljevati jedrske poizkuse. Pripomnil je, da inšpekcije, ki jih zantevajo zahodne države, ne bi služile drugemu, nego vojnim namenom Pentagona Kuznjecov je zatem poudaril važnost spomenice osmih izven-blokovskih držav in dejal, da zahodne države to spomenico odklanjajo, medtem ko da jo Sovjetska zveza v celoti spreiema. Od skupine osmih izvenblokov-skili držav je govoril danes samo brazilski delegat 'AraUj° Va' stro, ki je poudaril, da trem jedrskim državam ne manjka besed, ki pa se na žalost ne ujema-jo z dejanji. Vztrajal je pri spomenici osmih in poudaril, da je to zelo širok delovni dokument, in potrebno je samo najti način resničnega nadzorstva. Razpravo o tem bodo nadaljevali na jutrišnji plenarni seji, ker so to izrecno zahtevale nekatere delegacije, ki so poudarile, da je potrebno nadaljevati, razpravo o prekinitvi jedrskih poizkusov, do kler ne bodo posamezna stališča jasna. Jutri bodo verjetno govorili predstavniki Poljske, ZAR in Italije. Incident pri Kassclu KASSEL, 14. — Danes je prišlo na meji med Vzhodno in Zahodno Nemčijo pri Kasselu do streljanja, pri čemer je bil ranjen neki vzhodnonemški stražnik. O tem, kako je prišlo do spopada, so na razpolago samo vesti iz zahodnonemške-ga poveljstva v Kasselu, tako da vzhodnonemška verzija ni znana. Predstavnik poveljstva v Kasselu H■llll■■■llll■llllllll!!!|■lllll||IHIIIIIIIHHIII■tl■IIIIIHI■l SINOČI NA PROSEKU Z nožem v rebra.. Bilo je okrog 17. ure, ko sta se eški gostilni «Pri de- SEUL, 14. — Dvainsedemdeset | 5. avgusta zgubilo pet švicarskih al- w * . ■ , v 1-1 *,inistnv Iran« .i I a kllrin JUžnokorejskih ribičev je zgubilo življenje med strašnim divjanjem tajfuna »Opal«, ki je prejšnji te-?en razsajal nad Rumenim mor-lem. Rešilne ladje, ki so več dni 1 skale izgubljene ribiče, so se da-nes vrnile v južnokorejska prista-n*4ča, ker so izgubile sleherno u-pBnje’ da bi ponesrečence našle. Trupla petih alpinistov .ŽENEVA, 14. — Na področju cia-ridentook, v kantonu Glarus, se je pinistov verjetno, med zelo hudo nevihto. Danes se je zvedelo, da so trupla petih ponesrečencev našli. Dveh niso mogli identificirati; našli so jih blizu Zermatta in jih prepeljali s helikopterjem v Siom. Pač pa so ob tej Priložnosti našli mumificirano truplo nekega švicarskega hribolazca, ki je izginil že pred 13 leti. Truplo je ležalo ob vznožju nekega ledenika nad Munsterom v kantonu Valais. Njegovo istovetnost so ugotovili s pomočjo raznih predmetov, ki so jih našli pri njem. v znani prose vetih sestrah« zelo ostro sporekla 69-letni upokojenec Karel Giulia-ni s Proseka št. 141, po domače Karlo Kržanov, in deset let mlajši Ivan Periani-Pirjevec p. d. Vane Ukec, ki je prav tako doma a Proseka štev. 29. Ko je prepir dosegel višek, je Ivan Periani potegnil 12 centimetrov dolg nož in ga zabodel Giulianiju med rebra. Ranjenca so odpeljali kaj kmalu v tržaško bolnišnico, kjer je bil okrog 18. ure sprejet v prvi kirurški oddelek. Zdravniki so ugotovili, da bo ozdravel v 10 dneh, če ne bo prišlo do komplikacij. Rana, ki je bolj pod levo pazduho, je namreč tako globoka in nevarna, da zdravnik domneva, da je ranjeno tudi Giulianijevo drobovje. Orožniški brigadir, ki je prišel kmalu po dogodku v gostilno, ni mogel ugotoviti nič drugega, kot da je do zločina prišlo zaradi prepira. Zakaj sta se prepirala, pa še ni ugotovljeno. Vse kaže, da je vmes prevelika količina zaužitega vina. je izjavil, da so zahodnonemškl stražniki morali odgovoriti na streljanje vzhodnonemških vojakov zaradi obrambe. Najprej so baje streljali v višini zemlje, dokler se niso umaknili v zaklon in sicer na njivo z ržjo. Od tam so nadaljevali s streljanjem in pri tem ranili nekega vzhodnonemškega stražnika, ki so ga potem njegovi tovariši odnesli. Isti predstavnik poveljstva je do. dal, da so trije zahodnonemški vojaki hodili počasi po zahodnonem-škem ozemlju, ko je vzhodnonemški stražni« zaklical čez mejo: Stojte, ali pa bom streljal*. Takoj nato so vzhodnonemški stražniki začeli streljati, baje na povelje treh vzhodnonemških oficirjev. Kmalu za tem so vzhodnonemški stražniki izstrelili belo alarmno raketo. Pred tem pa so *z poveljstva v Kasselu sporočili, da so zahodnonemški vojaki opazovali, kako vzhodnonemški vojaki utrjujejo obmejne zapreke. Po incidentu so z delom prenehali. Kljub napovedovanju se niti včeraj sovjetska kozmonavta Nikolajev in Popovič nista vrnila na Zemljo, hkrati pa še ni gotovo ali se bosta že danes. Tako občudovanje vsega sveta za najnovejši sovjetski uspeh vedno bolj narašča. Komentarji se mno. žijo, množijo Pa se tudi vprašanja, ki se tičejo pravih name nov najnovejšega dvojnega vesoljskega poleta. Toda ne glede na ugibanja, koliko se bo s temi poleti človek približal možnosti, da poleti na Luno, nato pa na ostale planete, Nikolajevič in Popovič pravkar dokazujeta, da se človek na takih vesoljskih ladjah lahko kar dobro počuti; lahko je, lahko spi, dela, se pogovarja, ne iz. gublja zavesti itd. Mar ni že to dokaz, da bo moč doseči tisto, kar so napovedali najbolj drzni pisatelji fantastično znanstvenih romanov; postaviti v vesolje stalne postaje ki bodo služile za nadaljnje napredovanje v vesolje? Mislimo tudi, da ni zmotno trditi, da je a Istočasnim dvojnim poletom NL kolajeva in Popoviča taka prva postaja v svoji najelementarnej. št obliki že uresničena. Verjetno gre sedaj za poskus, da se se taka postaja ustvari s postopno izstrelitvijo njenih posameznih delov z Zemlje v tir okrog nje, kajti nemogoče je zgraditi vso postajo na Zemlji in je v celoti Izstrelili. Taka postaja M potem služila za izvrševanja brezštevilnih nalog, predvsem, bi njeni prebivalci opravljali vsa potrebna astronomska op*, zovanja, služila bi kot lako—ša. rij za liziko v breztežnem prostoru, za najbolj različne bšošn. ške poizkuse predvsem pa — kot rečeno — kot odskočna deska za nadaljnja potovanja v vesolje. Vreme včeraj: najvišja temperatura 32.2, najnižja 25.1, ob 19 url 2)8.6; zračni tlak 1013 redno stanoviten, vlage 61 odst., veter 6 km severovzhodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SHEDA, IS. a**"*" Vnebovzetje M. 0. Sonce vzide ob 5.03 in t'k» 19.15. Dolžina dneva l413 vzide ob 19.13 In zatoflf^| Jutri, ČETRTEK, 16. Rok V ČETRTEK SE VRNEJO IZ ZACRERA Povratek mladincev iz Trsta in Gorice ki so delali na avto cesti v Srbiji V petek se prične v Kopru mednarodni mladinski seminar o narodnostnih manjšinah ■ Ekskurzija odličnjakov slovenskih srednjih šol Tržaški in goriški mladinci, ki so sodelovali na gradnji avto_ ceste • Bratstvo in jedinstvo* v Južni Srbiji, se bodo vrnili v Trst v četrtek zvečer. Mladinci so se vključili v slovensko študentovsko mladinsko delovno brigado »Franc Roz-man-Stane» in so delali na cesti dva tedna. V razgovoru s komandantom mednarodne delovne brigade in članom CK Ljudske mladine Slovenije Ivanom Rudolfom smo izvedeli, da so se tržaški in gori-ški mladinci dobro izkazali. Po dvotedenskem delu na avto cesti so bili mladinci gostje CK Ljudske mladine Jugoslavije in so si ogledali Beograd, Niš ter nato odpotovali v Zagreb, kjer so še danes. Imeli so več razgovorov s predstavniki jugoslovanske mladine. Udeležbo tržaške in goriške mladine je organizirala Mladinska iniciativa, ki je tudi med pobudniki mednarodnega seminarja o vprašanjih narodnostnih manjšin, ki se bo pričel v petek v Kopru. Na se: minarju bodo prisotni vodilni predstavniki socialistične in komunistične mladine iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, predstavniki socialistične in komunistične mladine iz Avstrije ter Zveze slovenske mladine iz Koroške. Prisotni bodo tudi mladinci Ljudske mladine Jugoslavije in predstavniki italijanske manjšine, ki živi v Jugoslaviji. Med tridnevno diskusijo se bodo mladinci temeljito pomenili o številnih perečih vprašanjih narodnostnih manjšin in o načinih, da se narodnostnim majšinam zagotove njih pravice. V ponedeljek pa so odpotovali iz Trsta v Beograd dijaki-odličnja-ki slovenskih višjih srednjih šol. To potovanje je nagrada za njih prizadevni študij in ga je priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza. Dijaki si bodo pod vodstvom profesorjev-spremljevalcev ogledali Beograd, se z rečno ladjo odpeljali po Donavi do Železnih vrat. Vrnili se bodo v Trst iz Beograda v soboto ob 13.17. Najboljša vina na IV. kmečkem taboru Predsinočnjim se je sestala ocenjevalna komisija, ki je pokusila in ocenila vina, 'ki so jih razsta vili vinogradniki na IV. kmečkem taboru. V komisiji so bili tržaški občinski odbornik dr. Faraguna, funkcionarja kmetijskega nadzor-ništva dr. Radillo in prof. Baša ter naš urednik. Komisija je med belimi vini izbrala za najboljši vzorec, ki ga je predložil Josip Škerjanc iz Campor, na drugem mestu je Lenard Grilanc iz Saleža, na tretjem pa Rihard Krmec iz Krogelj. Med vzor- ci navadnih črnih vin je dobil pr-1 Odhod iz Trsta ob 15. uri na po-vo mesto Mario Lenardon iz Milj, I molu Audace. Vozni listki stane- drugo Alojz Debeliš od Sv. Ane, tretje mesto pa Josip Sancin iz Doline, Končno sta bila ocenjena še dva vzorca terana, pri čemer je bil izbran kot najboljši vzorec Jo- žeta Bizjaka z Repentabra, drugi pa je bil pridelek Lenarda Grilan- ca iz Saleža. Komisija je ocenjevala vinske vzorce po številkah na steklenicah, tako da je bila tajnost zajamčena. Tretji obisk vinskih kleti Jutri 16. avgusta bodo pri. redili tretji obisk vinskih kleti na Goriškem, ki ga organizira pokrajinska turistična ustanova. jo 850 lir iz Trsta in 750 iz Ses-ljana in Devina. V ceno je vračunano tudi pokušanje žlahtnih vin. Urnik trgovin za veliki šmaren Danes bodo zaprte vse trgovine. Izjemno bodo odprte od 8. do 13. ure cvetličarne, od 8. do 21.30 ure slaščičarne ter od 8. do najkasneje 12. ure mlekarne; to je, dokler ne prodajo vsega mleka. Danes bodo ves dan zaprte briv. niče. Tudi fotografi ne bodo de iali. OB NOVI AVTOBUSNI PROGI fACEGATA» za Zakaj niso prej poskrbeli zadostno število avtobusov? Zdi se, da je občina sklenila pogodbo z nekim zasebnim podjetjem, ki je dalo na razpolago Acegatu svoja vozila in osebje Preteklo soboto je začela obrato- vodnika—robota, vati posebna avtobusna proga od! Neki pomisleki svoje vrste pa se glavne postaje do grada Šv. Justa. Kot smo poročali, je Acegat vpeljal na tej progi šestmesečni poskus zamenjave običajnih sprevodnikov z avtomatičnim sprevodnikom—robotom. Poskus ne predstavlja neke posebne novosti, saj so podobne avtomatske naprave uvedli že na marsikateri avtobusni progi v Italiji in drugod. Torej ne gre za neko posebno novost, ki bi postavila naše mesto v prvo vrsto v tekmi za tehničnim napredkom. Tudi odnos sindikalnih predstavnikov, ki so dolžni braniti koristi delavcev in uslužbencev pri tem največjem občinskem podjetju, do te zadnje novotarije, ni povzročil nekih posebnih težav. Sindikati se namreč zavedajo, da gre napredek svojo pot naprej in da je vsako podjetje dolžno, da skrbi za svojo gospodarsko rentabilnost. Torej tudi s te strani ni bilo nekih posebnih pomislekov proti uvedbi spre- ^TOLAŽILNA NAGRADA* ZA TISTE, KI SO OSTALI... Za na veliki šmaren je še naj lepše Repentabru in v njegovem okolišu Seveda je lepo tildi v senci drugod po Krasu . Ko se boste vračali z Repentabra, pokukajte tudi na kmečki tabor Tržačani, ki za veliki šmaren o-stanejo doma, izkoristijo današnji praznični dan bodisi za kopanje bodisi za izlete v bližnjo tržaško okolico. Največ ljudi se danes zbere na Repentabru, ki ga tradicija postavlja na prvo mesto v vrsti drugih, priljubljenih krajev in izletniških točk našega področ ja. Ni samo Repentabor kraj, ki vabi ljudi iz bližnje in daljne okolice. Vsa repentaborska občina zaživi na današnji dan, saj Repen-tabor v ozkem pomenu besede še zdaleč ne bi mogel prenesti prometa, ki se odvija po pobočjih od cerkve do Cola in Poklona. Obisk Tabra je obvezen. Na poteh, ki vodijo do njega, zlasti pa na obzidanem prostoru okoli cerkve, se utaborijo domačini, ki nudijo lačnim in žejnim obiskovalcem dober nanošiki, sir in domač teran. Na Poklonu postavijo svoje stojnice kramarji in pod cesto je vrtiljak, od katerega nenehno prihajajo .glasovi modernih popevk. Morda prav to moti praznično razpoloženje, saj nima prijazno in domače repentaborsko okolje prav nič skupnega z Dallaro in drugimi kričači. Toda to le mimogrede. V določeni uri bo glasove iz vrtiljaka preglasilo več ali mani ubrano petje veselih in zadovoljnih ljudi, ki se bodo razkropili po vaseh re-pentaborske občine. Nekaj jih bo odšlo na Fernetiče, drugi bodo zasedli razpoložljive prostore v Velikem Repnu, marsikdo pa jo bo potegnil še do Briščikov, kjer bo jama razsvetljena. Vsekakor vemo, da so se gostilničarji za današnji obisk gostov dobro pripravili, tako da ni nevarnosti, da bi zmanjkali proizvodi kuharske u-metnosti, po kateri so znani re-pentaborski lokali. Ko se bodo ljudje vračali z Repentabra, se bodo prav gotovo u-stavili na Opčinah, kjer se bo o-polnoči zaključila ljudska veseli, ca s plesom in z njo četrti kmeč-tabor. posedanji obisk je do- bo šlo čez mejo, bodisi na obisk sorodnikov na Kras ali pa recimo v čudovite in hladne gozdove Rakove kotline pri Postojni. In če so že tam, zakaj ne bi napravili še izlet v podzemlje, kjer je tako prijetno hladno in že kar prehladno? SESTANEK ODBORA POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE Na tržaškem področju je 116 hotelskih obratov V Trstu je 63 hotelov raznih kategorij Poročali smo že o sestanku u-pravnega sveta pokrajinske turistične ustanove, na katerem so klasificirali hotele našega področja. Po zakonu je treba to delo opraviti vsaki dve leti do 15. avgusta in je torej nova klasifikacija veljavna do poletja 1964. leta. Skupno je na našem področju 116 hotelskih obratov v Trstu samem pa 63. Med njimi so trije hoteli prve kategorije, 6 hotelov druge, 15 hotelov tretje, 6 četrte, 5 penzionov tretje kategorije in 28 gostišč. V devinsko-nabrežinski občini je en hotel druge kategorije, 9 tretje, 5 četrte, 2 penziona druge, 6 tretje, zionov tretje in 14 gostišč. V repentaborski občini so trije hoteli četrte kategorije. V miljski občini sta dva hotela tretje kategorije, en penzion tretje kategorije in 7 gostišč. V dolinski občini je en penzion tretje kategorije in dve gostišči. Skupno razpolaga tržaško področje z naslednjimi hoteli: trije prve kategorije, 7 druge, 26 tretje, 14 četrte, 2 penziona druge kategorije, 13 tretje in 51 gostišč. Upravni svet je na vabilo prefekture imenoval v novo avtonomno ustanovo za turizem in ietovi-ščarstvo za devinsko-nabrežinsko obrežje za nadzornika dr. Giorgia Višala in kot predstavnika pokrajinske turistične ustanove kav. E-milija Paternitija. Nekoliko prej pa se je sestal izvršni odbor pokrajinske turistične ustanove, ki je odobril nekatere izpremembe proračuna ustanove in izrekel pozitivno mnenje o treh predlogih za državni prispevek pri gradnji turističnih objektov. Obsojeni ženski izpuščeni na svobodo Včeraj zjutraj so iz koronejskih zaporov izpustili na svobodo 30-letno Sonjo Počkaj por. Rovič iz Dekanov ter 35-letno Klaro Likul Iz Bržičev pri Labinu. Obe žen-•ki je pred nekaj dnevi obsodil sodnik Ouglielmucci na 1 mesec zapora ter 15.000 lir globe. Kot smo že poročali, sta ženski ukradli v veleblagovnici Upim nekatere predmete, in sicer za razmeroma nizke vsote. V preteklosti se je vedno zgodilo, da je v teh primerih, zlasti ko je Slo za nekaznovane osebe, sodnik postopal zelo milo. Vedno je priznal obtožencem splošne olajševalne o-koliščine ter s tem v zvezi tudi pogojnost kazni. Pri tej zadnji razsodbi pa je 1>il sodnik nepo-pustljiv. Obtoženkama ni priznal splošnih olajševalnih okoliščin (ki jih sodniki priznavajo pravzaprav tudi ljudem, ki so imeli že prej opravka s pravico) in zato bi morali Počkajeva in Likulova prestati dejansko v zaporu vso kazen, g; jima jo je sodnik naložil. Zgo dilo pa se je, da sta se ženski pritožili na prizivno sodišče. Zelo verjetno je, da jima bo to sodišče kazal, da je tabor postal manifestacija, ki iz leta v leto bolj pridobiva na svojem pomenu. Prav Rotovo pa ne bodo vsi Tržačani odšli na Repentabor in na Opčine, zlasti tisti ne, ki ljubijo mir in počitek. Take ljudi bomo srečavali po gozdovih in gmajnah vse tržaške okolice, mnogo pa jih Ljubitelji morja in sonca bodo šli prav gotovo na morje, vprašanje je le — kam? Vsa naša obala se bo trla kopalcev, le kdor i-ma prepustnico, se bo skušal izogniti gneči in bo odšel v Istro, kjer človek še najde prostor na soncu in v morju. Naše mesto pa je včeraj postalo cilj številnih turistov. Vsi hoteli so polno zasedeni in na cestah je bilo videti avtomobile z najrazličnejšimi evidenčnimi tablicami. Ponavlja se vsakoletna pesem, ko Tržačani odhajajo iz mesta in ga prepuščajo — čeprav samo za dan ali dva — tujcem. Varnostni ukrepi proti tatvini 2e štiri dni policijski agenti ne počivajo. V soboto zjutraj so policijske sile začele izvajati poseben načrt, ki sta ga pripravila kvestor dr. Pace in načelnik letečega oddelka dr. Cappa. Načrt za. deva zaščito javne in zasebne i-movine ter varnosti ob priliki priznalo splošne olajševalne oko- velikega šmarna in sploh vsega liščine in prav zato si lahko nni. 1 . — bolje razlagamo odločitev sodišča, ki je sklenilo ,da izpusti obe na svobodo. Potek nalezljivih bolezni Tržaško županstvo sporoča, < je bilo v prvih desetih dneh avgusta 14 primerov parotitisa, 10 Prl* merov oslovskega kašlja, 3 primeri ošpic, 4 primeri škrlatinke, 1 primer tifusne mrzlice, 3 primeri da-vice in 5 primerov noric. obdobja, ki gre od 11. do 21. t.m. Ta izredna varnostna služba traja neprekinjeno 24 ur vsak dan. Mesto so razdelili na določeno število odsekov, kjer vršijo varnostno službo policijske patrulje, bodisi peš ali z motornimi vozili. Poleg tega so policijske oblasti pregledale pred nekaj dnevi vse podzemeljske odtočne jarke, da bi preprečili morebitne tatinske pod. vige podzemeljskih miši. Sporazumno s policijskimi oblastmi so tudi karabinjerji poskr- beli za izredno varnostno službo prihodnjih dneh. 200 karabinjerjev bo delovalo na mestnem področju in 200 na podeželju. V «topolinih» vsak dan tatvine Predvčerajšnjim med 15,30 in 16,05 je neka kopališka miš skrbno pregledala žepe v obleki, ki jo je 18-letni Fabio Barini iz Ul. Panzea 66 obesil v slačilnici enega izmed kopališč »topolino« v Barkovljah. Plen je bil bogat, saj je neznani tat odnesel Bariniju ročno uro znamke «Gala» in listnico s 1.000 lirami v gotovini. Barini je prijavil tatvino policijskemu komisariatu v Barkovljah. nam vsiljujejo, če proučimo malo globlje sedanji položaj v podjetju Acegat in njegove zmogljivosti. Predvsem je treba pripomniti, da ni bila uvedba nove avtobusne proge posebno nujna. Na dlani je namreč, da gre za skoraj izključno turistično progo, ki služi le v zelo omejeni meri tržaškim uporabnikom. Sv. Just in Sv. Vid sta namreč že precej dobro povezana s središčem mesta in z železniško postajo z eno avtobusno progo ter z dvema filobusnima progama. Z druge strani pa je treba pripomniti, da je Acegat že več časa v precej hudi zagati glede razpoložljivosti avtobusov. Ze pred nekaj lgti je naročil 20 avtobusov, toda do sedaj jih je prispelo v naše mesto šele kakih deset. Poslali so na preizkušnjo tudi neki drug tip avtobusa, ki pa se na tržaških progah ni obnesel. Kako je bilo torej v teh pogojih mogoče ustanoviti novo progo? Govori se, da je mestno podjetje premestila nekaj avtobusov iz nekih drugih mestnih prog ter jih določilo za progo postaja - Sv. Just. Toda kako obratujejo proge, ki so ostale brez avtobusov? Zdi se, da je občina v ta namen sklenila pogodbo z nekim zasebnim podjetjem, ki je dalo na razpolago Acegatu svoja vozila in svoje osebje. prejeli številne prošnje prebivalcev v zvezi s spremembo proge avtobusa štev. «21», ki vozi v naselje «San Sergio». Od danes naprej avtobus štev. • 21» ne bo več vozil skozi osrednje ulice naselja, ampak bo vozil po zunanji poti ob sedanjih stanovanj* skih hišah. Ostali del proge ostane neizpremenjen. Opozorilo potrošnikom Kraškega vodovoda Razstava o Italiji in Nemčiji v združeni Evropi Pri tem se upravičeno sprašujemo, kako je mogoče, da podjetje Acegat, ki je takorekoč pasivno pri svojem poslovanju, daja v najem avtobusne proge. Ce se je zasebnik odločil, da bo vozil na nekaterih mestnih progah, pomeni, da pričakuje od obratovanja določen dobiček. Zakaj pa ne bi moglo mestno podjetje črpati iz tega obratovanja določene koristi in dobičke, ki bi bili v korist vseh Tržačanov in ne samo nekega posameznika. Menimo, da bi bilo potrebno, da bi občinski svet dobro proučil ta vprašanja ter čimprej poskrbel za izpopolnitev Acegatovega avtobusnega parka. Ko se to vprašanje ne bo postavljalo več, potem ne bo nihče ugovarjal zamenjavi sprevodnikov z avtomatičnimi sprevodniki. V tistem primeru bo vsaka nova proga dobrodošla in bo res služila koristim vseh meščanov. Nove znamke ((Razstava Evropa« priredi v Trstu 18. t. m. z začetkom ob 11. uri razstavo ((Italija in Nemčija v združeni Evropi«, ki bo na Trgu Unita. Otvoritveni ceremoniji bodo prisostvovale tudi krajevne oblasti. Poštna uprava sporoča, da bodo od 30. avgusta dalje v prodaji v vseh poštnih uradih spominske znamke na svetovno kolesarsko prvenstvo v vrednosti 30-70 in 300 lir. Omenjene znamke bodo veljavne do 31. decembra 1963 in se bodo lahko zamenjavale do 3Q. junija 1964. Spremenjen potek avtobusa proge št. 21 Ravnateljstvo prometnega odseka podjetja Acegat sporoča, da so IIHimoiIttniiifillllllllliilllliiiiiMiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO KRATKEM ZASLEDOVANJU SUMLJIVEGA AVTA OdKrili so 60 Kg amerišKih cigaret Predvčerajšnjim ponoči se fi-nancarski oddelki patruljirali s podvojeno skrbnostjo po miljskem področju. Okoli 3. ure včeraj zju-traj je neki financarski avto, ki je prihajal od Lazareta, opazil, da je iz gozdička blizu Sv. Roka prišel na glavno cesto neki avte znamke Fiat 1100. Začelo se je kratko zasledovanje, ki je trajalo nekaj manj kot 1 km. Pri pregledu avtomobila niso financarji odkrili nikakršnega tihotapskega blaga. Opazili pa so, da ni bilo v avtu sprednjega desnega sedeža in da je bilo naslanjalo zadnjega sedeža upognjeno do dna vozila. Zato so financarji zahtevali ou vozača samo njegove osebne po- z višine enega metra. Pri pregledu v bolnišnici so mu ugotovili zlom leve stegnenice. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 3 mesece. datke- šlo je za 23-letnega Glauca Savija iz Ul. Pagliericci 23, ki je potem nadaljeval pot proti Trstu. Financarji so nato natančno pregledali gozdiček ter našli pod vejami 6 škatel ameriških cigaret v skupni teži 60 kg. Gre za 3000 zavojčkov v skupni vrednosti okoli 600.000 lir. Takoj so agenti odšli na Savijevo stanovanje, kjer so napravili preiskavo. Ob tej pri’i ki so našli prazno škatlo, ki služi za embalažo ameriških cigaret. Savi je priznal, da bi moral prepe-ljati v Domio cigarete, ki so jih našli blizu Sv. Roka. Ni pa znal povedati imena osebe, ki mu je naročila prevoz. Za svoj trud bi prejel 20.000 lir. Avto, s katerim se je peljal Savi, je last nekega trgovca, ki s tihotapstvom nima nobenega opravka. Savija so zaprli v koronejske zapore. Po šestih dneh našli mrtvo žensko Ze pred nekaj dnevi je v svojem stanovanju v Ulici Giusti 2 umrla 70-letna Carmen Toros. Truplo priletne ženske so odkrili šele včeraj zjutraj. Okoli 8. ure so nekateri sostanovalci telefonirali na policijo, ker Torosove že nekaj dni ni bilo na spregled. Policisti so vlomili v stanovanje, kjer so našli žensko v postelji. Takoj je prišel v stanovanje po-licijski zdravnik, ki je ugotovil, da je Torosova preminila ze pred 6 dnevi. Nato so truplo prepe-ljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sod-nijskim oblastem Nezgoda ribica Se nikoli ni bilo toliko turistov v našem mestu. Ustavili so se pred termometrom in z zanimanjem gledajo, kako narašča živo srebro Včeraj ob 10. uri so prepeljali v bolnišnico «HRa . Ivana Starca s Kontovela 68 ki se je ponesrečil že Pret£„„ nedeljo. Okoli 9. ure omejenega dne je stopil v neko ribi'’1' skladišče v Grljanu, kjer je .Poiskat Zašla sta čez mejo Dva 15-letna dečka sta predvčerajšnjim nehote prestopila državno mejo v bližini Gropade. Hotela sta napraviti kratek izlet, toda ker nista poznala kraja, sta nehote prestopila obmejno črto. Jugoslovanski graničarji, ki so^ ju prijeli, so ju na kratko zaslišali in potem izročili karabinjerjem na bloku pri Gropadi. Uprava Kraškega vodovoda sporoča vsem potrošnikom vode, da so zaradi suše vodne zaloge zelo izčrpane. Zaradi tega poziva vse potrošnike, da z vodo varčujejo in jo rabijo, le kolikor je najbolj nujno potrebno. 15 tisoč gledalcev na operetnih predstavah Okoli 15 tisoč gledalcev je letos obiskalo operetne predstave na gradu Sv, Justa, kar priča, da je ta pobuda avtonomne letovi-ščarske ustanove naletela na dober odziv. Začetka je najbolj vžgala opereta «Pri treh dekle- tih«, katero je obiskalo 2.440 gle- dalcev, ob zaključku pa jo je prekosila ((Lizbona ponoči«, katero je videlo 2.765 djeb. Predstav je bilo deset in torej odpade povprečno na predstavo 1.500 gledalcev. Prireditve in objave Šolske vesti Ravnateljstvo državne nižje Indu-strijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan. Ul. Montorsino št. 8-III.) obvešča, d-a se vrši vpisovanje v 1 . II. in III. raz. red za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine; 1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne šole; 2. rojstni list Izdan oj občinskega urada; 3. potrdilo o precepljenju koz. Obenem opozarja učence m učenke, ki So bili pripuščenl k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prlčno nižji tečajni in razredni popravni izpiti v ponedeljek 3. septembra t.l. ob 8.30. * * >► Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje Za šolsko leto 1962-1963 vsak dan od 18. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Ivana Bandela darujejo družine Bandelli, Zini in Gomezel 10.000 lir za Dijaško Matico. Nevaren sladoled Giuseppina Pipan por. Zuliani, stara 75 let iz Ulice Baiardi 46, bi se predvčerajšnjim skoraj zastrupila s shiloledom. Uro potem, ko je zaužila sladoled, ji je postalo slabo. Takoj so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, kjer so jo sprejeli na IV. zdravniški oddelek s prognozo 5 dni zdravljenja. Ranila se je s steklenico sifona Predvčerajšnjim, in sicer okoli 19. ure se 'je'v gostilni v Ulici piccardi 45 ponesrečila 50-letna Santina Delben por. Muggia iz Ul. Ananian 15. Ko je hotela položiti v hladilnik steklenico sifona, ji je ta padla iz rok ter se razbila. Drobci so jo ranili po desni roki. Na II kirurškem oddelku splošne bolnišnice se bo flnorala zdraviti dva tedna. Okrepljen promet avtobusov na Repentabor Av‘°nbus"a d,ru*ba »La Carsica« 15. gdS,tut. neko orodje. Po nesrefi je padel slovalo °Bvrstilo gloVensko gospodarsko združenje v T#u.:?bV?»a, da ne bo 15. in J6. avgusta t. 1. Nazlonale 15.30 ((Princesa Nila« (La principessa det Nilo). Jefrey Hun-ter, Debra Paget. Fenice 15.00 »Tajna šifra« (Codice segreto). Roger Hanin. Excelsior 15.30 »Divji trenutek« (Mo. mento selvagigio). Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 ((Gospa zločin« (Sl-gnora omicidi). Technlcolor. Alec Guimnes, Peter Sellers. Arcobaleno 15.00 »Vojni lov« (Cac-cla di guerra). Supercmema 14.30 »Sončni mrk« — (Leclisse). Prepovedano mladini. Aiabarda 15.00 «Veliko Izdajstvo« — (Alto tradimento). Elizabeth Tay-lor, Robert Taylor Aurora 15.00 »Krinka In mora« (La maschera e 1’lncubo). Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 «Nered» (tl disordine) A. Lualdi, Jean Sorel. Prepovedano mladini. Garibaldi 15.00 »Novi angeli« (I nuo-vi angeli) Prepovedano mladini. Capitoi 15.00 (cBuffalo Bill«. Tech-nicolor. Antihony Quinn. Impero 15.00 »Paperino na bojnem pohodu« (Paperino sul piede di guerra). Massim0 15.00 »Plaz na reki« (La vaianga su| fiume). Tedhnicolcor. Kelth Larsen. Moderno 15.00 »Odisej proti Hera-kleju« (Ullsse contro Ercole). Teoh-nlcolor. George Marohall, Mara Lane. Astorla Počitek. Ai*r® ‘5.30 »Svet ponoči štev. 2» — (Mondo di notte N. 2). Prepovedano mladim. Vlttorio Veneto 15.00 Revija policij-skih filmov: «FBI proti doktorju Mabuseju« (FBI contro M dr Ma-buse). Abbazia 15.00 «Vam ugaja Brahms« (VI plače Brahms), jngrld Bergman, Anthony Perklns. Prepoveda. no mladini. Marconi 15.00 »Lovci na Indijance« (Cacriatorl di indlanl). Technlcolor Kirk Douglas. Ideale 15.00 »Divja dežela« (Paese selvaggio). Technlcolor. LEKARNE ODPRTE DANES AlPAlabarda, Istrska ulica 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Lei. tenburg, Trg S. Giovaonl 5; Al Ga-leno. Ul. S. Cilino 36; Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmettl, Borzni trg 12. NOČNA SI-UZBA LEKARN Cipoiia Ul uelpogglo 4; Godina Enea. ui Glnnasttca 6; Aila Madoa. lena. Istrska ul 43; Hiz/ui ('iguola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale '26. KMETIJSKA ZADRUGA V TRS1 vabi svoje člane, kmete in prijatelje zadružništv8 IV. KMEČKI TABOl ki bo danes 15. avgusta na OPČlN^ c v %, Silo RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA RAZSTAVA UMETNIH KRMIL, RAZSTAVA P0, VRTNIN, RAZSTAVA IN POKUŠNJA DOMAČIH Vil* Posloval bo dobro preskrbljen bife z domačimi s---- ZVEČER PLES IGRAL BO ANSAMBEL «VESELI PL A ti v »iat ta S iei »tv ^So •Ji VSTOP PROST! PLES BREZI S i KINO «IRIS» PROSEj predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 16. uri t**® film v cinemascope; »••••» » VIl»WIUWUVV|fV. LOVEC INDIJANCI' (II cacoiatore di Indiani) To je drzni pustolovski film s krasnimi razgledi. Igrajo: KIRK DOUGLAS in ELSA MARti: ittm na Dncii 0»3A WI1PE Dorottrv STOKI UOItOH Qona predvaja danes *' ""ji* četkom ob 16. uri bafvn LL IVVVJ1II (JU IU> Ul* M NAJVEČi PREDS0 NA S V El (II piu grande sPe del mondo) v, te kt0i hN «io Ne lO: • , MAGLIABELLA u0r»^ ,» paldi St. 11 nekaj , (čj topusne postaje e ifj.i IŠČEMO DELAVKE |>l»' J let stare. Plača brka Cartotecnlca. 2001 Opicina-Opčlh'' Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. lelu za vedno zapustil naš dragi brat ta stric IVAN BANDEL Pogreb je bil dne 14. t. m. Žalujoče družine: BANDEL, BANDELLI, ZINI, in ostali sorodnik* Trst, Milan. 15.8.1962. ?*oblemi, ki so nastali z osvoboditvijo afriških držav *» zadnjih let se pogo- e__izraz, da so to »leta S, Razviti svet se bo moral Nekoliko več zavzeti za Afriko Skrajna nerazvitost - Nizek nacionalni dohodek - Ne-zadostna pomoč - Pomanjkanje domačih strokovnjakov ^0 se trdi v zvezi z dej-je v nekaj zadnjih || llvj] postalo neodvisnih večje 'v afriških držav. To je vse-j( res. V Združenih narodih 'ilo v 2adnjih nekaj letih poja-Hj^^cejgnjc število novih hj0 ,Polti'h delegacij, ki zasto-ai*2.ele črne celine. Temu, da-SH , * ne oporeka, saj je vsa-,i, lo8ično, da se je kolonial- 'iste id '(1. preživel in tudi izži-\o j ie za vsakogar nor- 10 h lel aa neka čeprav nerazvi-Postane svobodna, pa I ^ tlolfia desetletja deli- _p, ali bolje prenašala u-ift»vP*7Le civilizirane toda tuje ' Toda ob tem je nastalo a°vlh problemov medna- značaja, problemov, ki 2ani le na posamezno no- S le n0 Pao Pa na ^"1 ioj. države in na mednarodni Ho ^ a^riSke države so dobile I %j ^odvisnost, svoje ime, * pe,iastave, razposlale so svo-.....anike p0 raznih deželah d? ^oij^a^poslanstva v Združene ''ti J Načele so, praktično, ži- V narodno dtžavno življe-^ j Pa so te iste države za-'Njr«. ^i svojb samostojno go- |t(j(‘nvo, ko so za{ele živeti . hivt-'°nomsko življenje, so |.i'h n ®°sP°darji obrnili hrbet 'i. .Postili, naj se sami izmo-j Si težav, v katerih so jih v" pWo,?0sP°darji po desetletjih J 'hld zapustili. Zgodilo se \lj’■ 8 so bivši funkcionarji % ill telpf bivših kolonij s seboj 1 7% . nske aparate iz svojih W ’ P. arn. Bivši gospodarji ~ S'" stallšče: «Ko nas že J * ir Pomagajte si, kot ve- '^So ‘e*- jjili ySe Pa isti ljudje pozneje llto, te dežele kot diplomati Ita °vnjaki, ali če so istim k|u 3a^eli dajati posojila, ki 1 S M Hi Sdj obresti in to pičle 'j H it j_"a bogastva, ki so jim * tiso tletjih odvzeli, jim te- ri / jA ' ''"tpatije. d/l Sa v večji ali manjši meri of jI^So novih dežel Afrike, 1,1 Pa usoda tistih novih so svoii poli-hotele dati ali fe 'S fi i .ali iz nekega človeko-C"itl ,'z simpatij, pač pa iz i3#, jH bi jih ne prehitel kdo 1,ve „• ' 8 posojilom pridobil gospodarsko vsebino. no\ e O . ,e 'matične« države, po- Ljatik, suspodarsko vsebino. i C-tj -,n°v'h afriških držav je Ji' V;’. -ne so bolj vezane na < S & neposredno torej na tl- Lih o!?ge pa so manj vezaji Pfoti °^’ 'n rade poškilijo ,(l C Mti ,yzhodu. Tretje pa sku-j" kNoi. .Ubolj neodvisne pred 7. u K n ri n tyi Ocnn\nn I ^ P ^ ^l,vy ________ neodvisnost, sredstev . l. . cij0 zaostalosti, pomanj- /) PoVSe*1 *eh drzav pa so r "'anjkanje gospodarskih V^i edina more A u deželam iz zača- ^ S*ti monokulturne od- 5 w ^ ^Udca. U>v v tem pomanjkanju danagPyoblem' t0 ie Pro’ ^ne* sedanjega Hitiji *h *• celo prihodnjih de. in za njihova stališča v diskusijah, ko gre za trenutno najbolj pereč problem na svetu, za problem razorožitve. Ne smemo pozabiti, da bi razorožitev na svetu mogla omogočiti, da se milijarde dolarjev, ki se danes trošijo za oboroževanje, mogle uporabiti za izdelovanje pljugov in traktorjev, strojev in naprav v tovarnah, šolskih oprem in bolnišnic in še marsičesa, kar v teh državah tako krvavo potrebujejo. • Afriki ne manjka nasvetov, manjka ji sredstev, da bi se ti nasveti dali uresničiti«, je rekel neki afriški diplomat. In to velja predvsem za one velike sile, ki trošijo 120 milijard dolarjev na leto za novo orožje, tem nerazvitim, komaj osvobojenim deželam pa odštejejo le manjhen odstotek, ki komaj zaleže za o-hrani-tev sedanjega stanja, ne pa za konkretnejši in vidnejši napredek v smeri večjega razvoja in blagostanja. Razvite dežele dajejo nekaj pomoči Afriki. Toda ta pomoč je tako šibka, da se afriške dežele ne morejo dvigniti na enakopravno raven. Zato ostajajo in bodo še dolgo ostale vir cenenih surovin, katerih cena iz leta v leto pada, uvažati pa morajo industrijske naprave in izdelke, katerih cena narašča. Iz tega logično izhaja, da je treba tu nekaj spremeniti, da je treba sistem gospodarskih odnosov med razvitimi deželami in deželami, ki so šele v razvoju, zamenjati z nekim drugim, bolj poštenim sistemom. O tem se je govorilo na mnogih mednarodnih zborovanjih in to kvalificiranih zasedanjih, kot n. pr. v Beogradu lani in letos v Kairu. In tudi ekonomsko socialni svet Združenih narodov je govoril o tem pred kratkim v Ženevi. Končni cilj sklepov, ki so bili na teh mednarodnih kvalificiranih zasedanjih sprejeti, je bil: združitev svetovnega gospodarstva in enakopravna trgovina bogatih in siromašnih. K uresničenju tega bo verjetno pripomogla konferenca o trgovini in razvoju, o čemer je sklepal gospo-darsko-socialni svet Združenih narodov v Ženevi. narediti, toda ob izrednih ži^ tvah domačega prebivalstva. Tretji prbolem — trgovina — ostaja zato na starih osnovah: izvažajo se poljedelski pridelki in surovine in to za vedno nižje cene, uvaža pa se industrijsko blago, kateremu cena na svetovnem tržišču narašča. Kako nizka je raven gospodarskega razvoja teh dežel, ki so desetletja in stoletja služila kot surovinska baza razvitim deželam, nam bodo pokazale tudi sledeče številke: 166 milijonov prebivalcev 25 afriških držav živi od povprečnega nacionalnega dohodka 150 dolarjev na prebivalca na leto. Ena tretjina gornjega števila pa je komaj čez to žalostno nizko povprečje. Pomoč, k: so jo tako bogate ZDA dale v lanskem letu tem 25 afriškim državam — 203 milijone dolarjev — pa je komaj 250. del tega, kar so v istem letu ZDA porabile za lastno oboroževanje. Afriki pa ne primanjkujejo le materialna sredstva, Afrika potrebuje tudi strokovnjakov. Nekaj številk. Gana in Nigerija imata največ ljudi z visokošolsko izobrazbo, in sicer 4.500 do 5.000. Toda to je veliko več kot imajo takšnih strokovnjakov vse ostale afriške dežele južno od Sahare. Kongo n. pr. ima v celoti na univerzah 85 študentov, Gabon, Gornja Volta, Noger, Cad in Centralnoafriška republika pa imajo vsaka po 10 študentov na univerzah. Kdaj bodo te države mogle imeti vsaj znosno število svojih zdravnikov, inženirjev, profesorjev? Ko so Belgijci zapustili (vsaj formalno) Kongo, niso po tolikih desetletjih vladanja pustili tu niti enega Kongožana-domačina, ki bi imel fakultetsko izobrazbo. To je sramota, ki Afrika belemu človeku ne bo mogla nikoli odpustiti. Cas bi bil, da bi se beli človek tega zavedel —■ Znaš ti, Jakec, s kol-ko sort fudbalistov je nar-jena ana škvadra? — Ja, jest mislem vseh sort: dobri, slabi, veliki majhni, mladi, stari.... — Ja, ja, ma vsi vkep se delijo na tri ye- Ma pr nas vela samo: do-kumjente! Jen če z do-kumjentov shaja, de si beu, si beu, magari če si tašen ku špacakaminar. Jen tistmi čmemi Bra-ziljanci so najdli ven dokumjente, čeglih u like sorte jen tu so: domačini, forešti jen tisti vasi, kamer se je rodila njegova nona u orjundi. — Pej kej je tu — orjundi? — Znaš, orjundi so prou navadni forešti, ke se jeh stri pasat za domačine. Denmo reč, de jema ana škvadra vre dva jorešta jen be tela jemet še trečega. Alora nardi ta trečega za orjunda. Samo mu morejo naredet dokumente, de je biu kašen njegov prednik Ta-Ijan. Zdej so — denmo reč — tisti od Interja najdli u Braziliji anga skori zamurca al — koker rečejo — mulata. Jen ke ga po vsej sili čejo jemet za fudbalista, so mi najdli ven ano nono z Italije. Jen tu je zadosti. Samo de jema nekej taljanske krvi u sebi, pej ni več jorešto, ma orjundo. — Caki, ma vsak človek jema po štiri no-note, dva po materi jen dva po očeti. Jen če poverba od vsacga glih, jema kumej an kvart taljanske krvi. — Ja, če poverba od vsacga glih. Ma lahko tudi poverba od anga dosti, od anga malo, od anga magari neč. Tisti jegrauc jema lahko tudi pu taljanske krvi, ma lahko tudi, de je nima nanka an joc. — Se zna, de ni neč gvišno. Ma če jema dokumente! Pr nas karta kanta, dragi moj. Nismo miga zamurci. Uani ja, ke be ga nečko vzeli za svojega, kader be vidli, de je črn jen ne bi neč prašavali, kašne nonote je jemu. tistem cajti, niso nanka jemeli krstnih bukev. — Ma alora aden iz Južne Amerike, jen tudi Severne, je lahko orjundo u štirih državah. Zatu ke u Ameriki so pršli vkep ledje s celga sveta jen so se, se zna, med sabo tudi ženili. Jen tisti jegrauc je lahko po anem no-noti orjundo Taljan, po drugem magari Turk, po trečem Rus jen po četrtem pej zamurc. — Ma sej Amerikanci so vsi orjundi u kašnem kraji. Zatu ke vsi so pršli od drugod. Samo domači Indjanci ne, ma tisteh je for-te malo. — Ma kej misleš, de se ledje mejšajo samo u Ameriki? Pej tle u Trsti? Kolko orjundov be jemeli? Kolko takeh, ke be ku orjundi lahko jegrali u češkeh škvadrah, u austriskeh, madžarskeh. poljskeh, gregovskeh, albanskeh, srbskeh, judovskeh, de od slovenskeh nanka ne govorimo. — Ma pej ke u Trsti jemamo tudi tašne orjunde, ke iemajo vse štiri nonote Slovence. Kej pei tisti? — Videš, tisti so pej ku ani ekstra orjundi. Tu so ku ani orjundi na kvadrat. Tu je prou tržaška specialiteta. Takeh nimajo povsod. Du zna, morbet be se jeh splačalo kazat u cirkuseh! — Bejži, bejži, kej me mešaš glavo, sakra-menski orjundo! | Iz umetnostnih galerij Castelreggio in Bernardis Premnogokateri gost kopališča »Castelreggios v Sesljanu gotovo ne ve, da so slike v obširni jedilnici delo lostnika samega. Kako pa, ko v sesljanskih gostiščih vise trenutno dela kar šestih' slikarjev. Gospodar podjetja je torej slikar in ni aa težko najt} med pestro množico. Izdajajo ga barvni madeži na hlačah. Čeprav je umetniško občutljivost podedoval po materi, ki je slike kopirala vezoč jih z iglo in svilo, je pa Castelreggio ta dar pričel smotrno razvijati šele pred kakimi petimi leti. Od tedaj se njegove slike redno pojavljajo na sindikalnih ter drugih razstavah in lani tudi jia osebni razstavi v «Lofjgi». Toda 42 slik, ki vise v Sesljanu, nismo še videli v javnosti. Poleg teh ima pa zelo plodoviti likovni k še nekaj sto slik. katere namerava jeseni pregledno razstaviti v vseh prostorih gostišča, ki nosi nad vhodom pomembni tiapis »Morda pa je nekaj drugega». S tem geslom Castelregg io verjetno o-pravičuje dvotirnost svojega življenja. Z njim se tudi podpisuje v slikah abstraktno nepredmetne izraznosti, ker so figuralna dela tu redkejša. Vsekakor pa arvi način slikanja bolje le- -...................................................................-............................................................................... KAJ MENIJO AMERIČANI O BODOČIH SOVJETSKIH PODVIGIH Sovjeti imajo že načrt za «pohod» na Luno, Venero in Mars Rakete kot zdravilišča, ^Globalna raketa» - Gravitacijska sila kot komunikacijsko sredstvo - Sovjeti so za nekaj let pred Američani V teh dneh, ko so Sovjeti zabeležili ponoven velin uspeh v njih raketni tehniki, morda ne bo odveč, ogledati si, kaj sklepajo Američani o sovjetskih načrtih in napovedih, posebno, ker so ti sklepi sestavljeni na temelju izjav sovjetskih znanstvenikov. Članek, ki govori o tem, je bil objavljen v publikaciji «Reader’s Digest« jn smo ga ponekod nekoliko skrčili. Ki se odraža tudi v ^' diplomaciji in v vsem 'Ut(j dežel. Ta problem 'ti^ Značaj njihovim med-tu' RL; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Monblanc pripoveduje svojo zgodovino; 21.00: Klasiki jazza; 21.35: Večerna glasba. 17.00: Registriran športni dogodlek; 18.30: Program za najmlajše; 20.20: Šport- 20.30: Dnevnik; 21.05; TV igra «Rokopis«; 21.55: Poje Glorgio Gaber; 22.40: Dnevnik. III. program II tj ‘-80. p, "vl»> 6.15: Jutranja 17nn. Iam_, uanlev- «Sprehod v 18.30: Program za najmlajše; 20.15: V^.On^o RIi;nn'15o° svet« - radijska Igra- 17.55: Simfo- Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film nična glasba; 18.40- ' Ob stoletnici »Narednik kn gospa«; 22.45; «11 P«- DRUGI KANAL 21.10: Film »Bele noči«; 23.00: TV dnevnik. Četrtek 1*. avgusta 1982. 18.30: Program za najmlajše; 20.15: f: i, aklaJiK anski koktail; 12.45: mena 5y V°°: !w 13.40: Zabavni rit- rojstva G-.Hauptmanna, 19 00: Na S Ž Odmev" iz Jugoslavi 'e- programu Messiaen; 19.15: Urbani- «•« p«"- s; ““ “ 22.15: Literarna oddaja; 22,45: f^CišlS eks L*5: e.Orkp,?’’ 19.30: Prenos RL; Slovenila Duke Elllngton; JlOVem/U J 23.00 pnata 73 violino in i prenos 5,00: Dobro jutro!, 8.05: Pisana orkestralna matineja; 8.55: Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25: Operetni napevi; 9.45: Melodije Bruna Bjelinskega; 10.15: Od tod ln od tore di Morazzone«; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Enodejanka Gina «11 cocomero«; 22.00: Dnevnik: U Šport. Jug. televizijo Beograd 19.45: Loto 'n jj^nik. prognoza. JTV 20.00: TV M30; Zagreb 20.20: Kratki Jutri bo prepozno — J grani film. „ Četrtek 16. avgusta ' • JTV 20.00: TV,dnevnik. LjubUa- LiSi, °rkitloniJa št. 101; 10.15: r- ,,a‘ ,,SM- Bjelinskega; 10.15: Od tod in od JTV 20.00: iv _ serijski film ondod; 11.00: »Štirje fantje«; 11.15: na 20.20: Interpol koilja _ se Človek In zdravje-, 11.25: Uvertura Beograd 20.20: Po 20,S0. TV Qb iz Pikove dame: 12.05:: Kmečki rljski f“®-J"!?airadlMi uganka valčki: 12.15: Kmetijski nasveti; zornlk; »L*®- /J?* 21.30: Glasb 13.15: Obvestila; 13.30: Grieg: Peer avtomobil ami-», se- ob- ?:> MPromenadni koncert; lo.ia. wvw,n», — Abate, Nicola A- Gynt; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: oddaja. nimi mesti med njenimi kraterji. Za Venero se bodo Rusi •spravili« na Mars. Ta planet bo moral torej še nekoliko počakati. Najboljši predlog za lan-siranje raket na Mars je že leta 1958 dal generalmajor T. M. Melkumov. Raketo oziroma vesoljsko postajo bi izstrelili posredno, z zemeljskega umetnega satelita. To metodo je prvi očrtal ruski raketni pio-nir Konstanti E. Ciolkovskij pred pol stoletja. Na ta način so že izstrelili medplanetno postajo proti Veneri (Venusnik). Ce bi izstrelili raketo direktno z Zemlje, bi taka raketa tehtala toliko, kot pet težkih tovornih vlakov. Seveda je samo ob sebi u_ mevno, da bi bila gradnja ln izstrelitev take rakete zelo težka. Eden glavnih problemov bi bilo seveda gorivo. Z metodo indirektne izstrelitve pa bi *e startna teža zmanjšala za Bajcih 125-krat. Pomožna raketa, ki bi bil* pritrjena na raketi, ki bi starj tala z umetnega satelita, bi pomagala popraviti vse morebitne naapike v letu sateli*®-Poleg tega bi zagotovila raketl prav° smer. Medplanetne postaje in oP°-rišca vseh oblik in veli11®5*,} bodo po mnenju SZ nasledo) korak človeštva v osvajanju v ' solja. Ruski znanstveniki so * - postaje že pripravili . 'meni: raketno pristanišče kozmodrom. Sternfeld predlaga, da bi * ke za raketna goriva naJP* upodabili kot življenjski P a štor za kozmonavte, nato e bi jih napolnili z gorivonj: bi kozmonavti na svoji po'1 F i nhili vse gorivo, bi rezerv [e je uporabili kot sestavne vesoljskih postaj. Verjetno bi bile stene nekoliko načete od goriva in bi bilo življenje v takem rezervoarju zasadi strupenih plinov nemogoče, toda že majhna luknja v steni bi uredila glavno. Strupeni plini bi ušli skozi luknjo v medzvezdni prostor. Rezervoar bi bil tako v kratkem času očiščen. Sternfeld tudi pravi, da bo SZ kmalu začela z izstrelitvijo tovornih raket. Nekega dne se bodo take postaje uporabljale tudi kot zdravilišča. Zakaj ne? Specialist za vesoljsko medicino A. Nikolajev pravi, da bi breztežnost u-godno delovala predvsem na srce. Taki bolniki bi prišli nazaj na Zemljo kadarkoli, pravijo sovjetski znanstveniki. Ce bo treba, ne bo šel bolnik v zdravilišče — satelit samo enkrat, temveč tudi večkrat, verjetno v prav isti kabini. Prof. K. Sergejev je v članku v reviji »Izvestja« poudaril, da sta kabini Gagarina in Titova še vedno uporabni za polete. Na vesoljskih postajah nameravajo ustvariti umetno tež- nost. B. Tikohonov in I. Sipiv pa dodajata, da bi bilo zelo praktično, če bi bila težnost na postajah manjša kot tista na Zemlji. Omenjena strokovnjaka sta do sedaj najb ,lj podrobno opisala tako vesoljsko podajo. Prav jasno sta opisala v nekem predavanju stopnje sestavljanja postaje. Veliki mehanični »vitli« bi pomagali povezati med seboj vse rakete, ki bi jih izstrelili z Zemlje. Seveda je pri tem najtežje spraviti vse rakete primerno skupaj in kasneje v neposredno bližino postaje. SZ že dolgo časa misli na u-t porabo atomske energije kot pogonsko sredstvo za rakete: V zvezi s tem si poglejmo intervju z dr. C. Cernijem, ki je bil objavljen v reviji »Izvestja«. »Recimo, da imamo raketo z nuklearnim reaktorjem,« pravi dr. Cerni. »Da dobimo reaktivni pogon za tako vozilo, moramo imeti neki plin ali navaden zrak. Verjetno bi bil najbolj primeren vodik. Energija iz reaktorja bi segrevala plin, ki bi hitro uhajal skozi izpušno šobo in potiskal raketa naprej. Tovrstna raketa bi lahko ponesla s seboj dovolj plina, da bi lahko dosegla Venero ali Mars. Najbolj prikladno bi bilo tako raketo izstreliti indirektno, t j. z umetnega satelita. V bližini teh dveh planetov pa bi raketa itak lahko dobila dovolj plina iz njune atmosfere » Ionski pogon bi bila tudi rešitev raketnega pogona. Ionska raketa uporablja za svoje gorivo električne delce, ki j;m močno električno polje zelo pospeši hitrost. Idealno bi slvar rešila sončna energija, ki bi proizvajala ione in hkrati še električno polje. Ker je ta način za zdaj tehnično še skoraj nerešljiv, se raje ukvarjajo z ioniziranim cezijem. Tega so že uporabili pri zaviralnih raketah »Vzhod I.» SZ ima mnogo prednosti pred ZDA v tem, ker ima taka goriva, ki so zelo učinkovita To omogoča SZ izstreljevanje večjih raket z več merilnimi instrumenti in več goriva. ZDA si pač pomagajo tako, da izdelujejo svoje merilne naprave v zelo majhnih dimenzijah. mu pr . _____ ži. Castelreggiova slikarska moč je namreč predvsem intuitivna in zato močno zasidrana v bar-vi, osnovni sprostiteljici umetni. škili emocij. V prikazanih oljih razrija ra*, ne barone lestvice, od začetnih bolj surovo kontrastnih, do izredno nežnih odtenkov, kot v paru okrasto sivih slik s pticami, pa do onih živahno pestrih, kot v večji sliki z osrednjo rumeno pahljačasto obliko. Notranja napetost po uveljavljanju stremečega slikarskega gona ga žene prvenstveno v barvno izživljanje. Barva mu je vse in ponekod jo skoro otipljivo modelira v površinske učinke znatne prefinjenosti. ★★★*★★★★★★★**★★★★★★*★★★★*★★★***★**★********★★***★*****★$ * Harkov mesto industrije in zelenja Sovjetsko mesto Harkov, ki so ga nacisti skoraj do tal porušili, je popolnoma obnovljeno. Čeprav Je Harkov industrijsko mesto, je polno zelenja. Na sliki harkovska katedrala, lci so Jo nacisti porušili, sedaj pa Je spet obnovljena. (Foto M. Magajna) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlično ae boste počutili, kar vam bo pomagalo, da boste svoje opravke pravočasno izvršili. Prijetno razumevanje z ljubljeno osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo dobro boste izvedli svoje delo, kar vam bo prineslo veliko dobička. Nepričakovano srečanje vas bo zelo razveselilo. DVOJOKA (od 21.5. do 22.6.) Preden se za novo delo odločite, temeljito premislite. Popustiti boste morali načrt, da bo v družini mir. Rak (Od 23.6. do 22.7.) Svetovati boste morali v zadevi, ki ne bo prijetna. Z ljubljeno osebo boste delali "ačrte za bližnjo in daljnjo bodof-bost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Na pro. HOROSKOP gramu je potovanje, ki pa ne bo le poslovnega značaja Popolno razumevanje v družini ln soglasje z ljubljeno osebo. tod 238- do 22,9.) V dopoldanskih urah vam bo šlo vse prav. popoldne bodite bolj previdni. Iskrenost bo najboljši odgovor opravljivcem. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Z nekom se bos e ?est*u i„ crjS|0 b0 do zelo P'm 'o1'" h »kiepov. Ne za-vrafaile Krivue na druge, ko ste sami krivi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Neka vest vam bo prinesla veliko zadoščenje in upe za boljšo bodočnost. Ne družite se z neznanci. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) U-bratl boste morali novo pot, kajti star sistem Je odpovedal. Neka oseba se zelo zanima za vas. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V dopoldanskih urah boste odkrili nove možnosti. V družbi z novimi znanci boste prišli do neprijetnega spoznanja. VODNAR (Od 21.1. do 19.1.) L*Pi predlogi in nasveti, toda sklepe boste morali sami izvajati. Bodite čimbolj uravnovešeni, da ne bo napak. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Manjši spor poslovnega značaja. Ohranite mirno kri. Precej dolgočasno vzdušje, za katero ste sami krivi. Risba, ki je bolj razumski del slikanja, ga ne zanima toliko. In tako jemlje iz predmetnega sveta enostavnejše oblike. Z izje. mo dveh obrisno podanih glav vidimo v njegovih slikah le jadrnice tn ptice. Z lasti prve podaja zelo poosebljeno, a proste snovne teže, kot prikazni v nevihtah potopljenih ali izgorelih ladij. Vendar pa, kot omenjeno, težišče najboljših del je utripajoča obdelava barv in ustvarjanje pestro žarečih barvnih prividov. Taka je skupina petih sličic desno od vhoda in drugih šest nasproti temu. V njih se barve naravnost krešejo kot vzbliski bengalskih ognjemetov in združuje, jo v migotajoče cvetno grozdič-je. Zanimivo je dognanje, da iz večine slik kriči želja po odmaknjeni samoti nestvarnega sveta lastne domišljije. In vse so kot prešinjene z drhtenjem velikega duševnega nemira, ki žene slikarja sredi poznih noči pred slikarsko stojalo, na katerem nato mrzlično ustvarja, v resničnem potu svojega obraza, ognjene vizije in ledenomrzle nezemske pokrajine, tajinstvene barvne eksplozije, ki ne motijo veličasU ne tišine vesoljstva, ujetega v njem in nas samih. Vodstvo Občinske galerije je moralo reševati v preteklih dneh najbrže nelahko nalogo. Namreč, katerega slikarja predstaviti v tem najtoplejšem tednu poletja onim redkim in prepotenim ljubiteljem umetnosti, hi _ s® «usd mogli umakniti naraščajoči vrtP čini z begom v gorski hlad. Vsak razstavljalec si pač želi čim ji obisk. Da pa bi bil obisk »(► dovoljiv v teh pasjih dneh. k o je mesto napol opustelo, tega pa verjetno nikakor ni moč priča- kovati. Kaj storiti, da ne bo mere, kajti domači umetniki bo za-so glede tega zelo občutljivi. In ta- o je morala rešiti kočljivo vpra-šanje razstava slik starejše gospe. ki biva v Gradiški. Je to v Trstu rojena Isabella Bernardis, ki se je tekom preteklih desetih let slikarsko razživela, kot to obširneje tolmači njen katalog. V njem beremo vi. sokodoneča imena raznih razstiu višč in priznanja raznih enako. donečih akademij. Je pa vse to za poznavalca bolj skromnega značaja, enako kot je za nas tudi njeno slikanje. Jsabella Bernardis se nam predstavlja z dvajsetimi olji. V, petih izmed njih prikazuje posamezne like svetnikov in angelov, v treh pa obsežnejše kom. pozicije nabožne vsebine. Vse so slikane z veliko ljubeznijo, ki pa ne rodi želj enega umetniškega sadu sprejemljive kakovostne dozorelosti. Ozadje teh slik je bogato pozlačeno, toda to ne rešuje njih šibke figuralnosti. Le ta se da težko uskladiti s hotenim primitivizmom, ker pač ne izvira neposredno iz poglobljenega poenostavljanja oblik, temveč je preje izraz otroške preprostosti, kar pa lahko štejemo v edino dobro postavko te razstave. Ostalih dvanajst slik predstav. Ija pokrajine in tri podobe oseb. V slednjih je še najbolje uspe. la v sliki »Pričakovanje«, ki je barvno dobro zasnovana. Ako bi bile vse podobe na razstavi na isti višini kot le-ta ter pokrajine kot sta to podoba mirno učinkujočega goričkega gradu in ona tržaškega obrežja z razkoračenimi fantiči, potem bi lahko Isa-bello Bernardis uvrstili med de. korativno primitivistično strujo likovnikov. Tako pa njeno slika-nje ostaja za nas vse preveč netočno opredeljeno zaradi premajhne pozornosti pri izbiri primernih del za to razstavo. MILKO BAMBIČ PREJEM SMO BOREC. Glasilo Zveze združenj bor. cev narodnooovobodiilne vojne Slovenije. Letnik XIV. Številka 6-7. Junlj-julij 1962 Ljubljana. PERSPEKTIVE. Mesečnik za kulturo ln družbena vprašanja. St. 17. Le. to II. Marec 1961-68. Izdaja Državna založba Slovenije. Ljubljana. t Gorišlio-liencšlit dnevni! 1 TUDI ZA OBČINSKI SVET SO SE ZAČELE POČITNICE Po novem bo 37 oseb v korpusu mestnih stražnikov Občinski svet komemoriral umrlega arhitekta Fabianija V ponedeljek zvečer je bila zadnja seja goriškega občinskega sveta, nakar so tudi zanj začele poletne počitnice. Prihodnja bo verjetno proti koncu septembra in hudo zanjo svetovalci ob pravem času dobili vabilo. Na začetku seje je podžupan ar. Gallarotti komemoriral arhitekta Maksa Fabianija, ki je prejšnji večer umrl v Gorici v starosti 97 let. V nadaljevanju seje pa je odbornik za personale Candussi poročal o razpisu natečaja za mesto šolskega zdravnika. Kandidat bo vsekakor moral imeti diplomo univerze. Nadalje so razpravljali o organič-nem seznamu in o plačilnih tabelah mestnih stražnikov. Sklenili so, da se njihovo število poveča od dosedanjih 25 na 30. V njem so všteti tudi trije poljski stražniki. Ce dodamo še vodilno osebje s komandantom na čelu, tedaj bo štel korpus goriških mestnih stražnikov sedemintrideset oseb. Za spremembo ob dosedanjih pravil, ki urejajo vstop med mestne stražnike, ne bo več zadostovala samo osnovna šola, ampak bodo morali kandidati imeti spričevalo opravljene nižje srednje šole. Ker se bodo njihove plače nekoliko višale, bodo spremembe, ki jih je odobril občinski svet, prinesel upravi 8 milijonov več stroškov na leto kot doslej. Nova določila so pričela veljati 1. januarja 1962. leta. O zadevi se je razvila živahna diskusija. Vanjo so posegali skoro vsi prisotni svetovalci, predvsem pa odv. Sfiligoj, dr. Tripani, dr. Battello, Bergomas, Chiozza in drugi. Omejili so se v glavnem na predloge, kako naj občinska upia-va uredi to vprašanje. Končno so prešli na glasovanje, ki je pokazalo, da so vsi svetovalci soglasni s predlogom odbora. Drugo stran tega vprašanja, in sicer pravilnik mestne policije, pa sploh niso obravnavali, ker se morajo svetovalci z njim temeljito seznaniti; na vrsto bo prišel šele jeseni. S sejnim sklepom je občinski svet sklenil potrošiti 4,5 milijona lir za ureditev trase, kakor tudi ^UJIKIVU --— — — | chin, prof. Telaro iz Rima m za- ■MimiMiiiniiiiiiiiiMMiiiiiiiniiiiiiiitiiiiuimmiiiiiia VERDI. Zaprto. CORSO. 15 00: ((Lotosov cvet« (Fior di loto), N. Kwan in J. Shigeta. Ameriški barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 15.30: »Osvajale; (Gli invasori), C- Mitchell in F. Cri-stophe. Italijanski barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 15.00: «Živi Kongo« (Congo vivo), G. Ferzetti in J. Seberg. Italijanski črnobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242; tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo dnevno temperaturo 36,8 ob 14,50 uri, najnižjo 19 stopinj ob 8.30 uri. Povprečna vlaga 50 odst. Avtobusni izlet n a Višarje in k Belnpeškim jezerom organizira SRD iz Gorice v nedeljo 26. t.m. Odhod iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 5. uri, iz Podgore.ob 5.15. Cena za vožnjo je za člane po 1.000 lir, za nečlane po 1.100 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš do srede 22. t.m. Kosilo iz nahrbtnika. Povratek v Gorico ob 22 30 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvo- vali in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta cestišča zadnjega dela Ul. Mr.nte-cucco. Ker se pozivu na dražbo 2. avgusta 1962 ni odzvalo nobeno podjetje zaradi prenizke cene, so predlog ponovno dali na glasovanje pred občinskim svetom, tokrat s poviškom za 600.000 lir. Odobrili so tudi preureditev in razširitev zgradbe na Catterinijevem trgu, kjer je sedež šole za umetno obrt. Prav tako so odobrili manjši znesek skavtom v Gorici za njihovo taborenje. Seja se je začela oh 21.30, zaključila pa okoli 13. ure. Zadnji del seje je potekal za zaprtimi vrati. Zadnja pot arhitekta Fabianija Včeraj dopoldne so položili 'c večnemu počitku arhitekta Maksa Fabianija, ki je umrl v nedeljo zvečer v starosti 97 let. Na njegovi zadnji poti sta ga spremila hči in sin, kmetijski inženir Lenard Fabiani iz Milana, bližnje sorodstvo ter zastopniki strokovnih združenji V imenu podpredsednika vsedržavne zbornice arhitektov Umbena Nordia iz Trsta je bil na pogrebu prisoten arhitekt Giordano Malni, Inženirsko zbornico so zastopali predsednik Belinger, Luigi Orzan in Fornasaris, intendenco za spomeniško varnost njen podpredsednik iz Gorice g. Privileggi, občinsko gradbeno komisijo je predstavljal stavbenik Faganel, občinsko upravo sta predstavljala odbornika l.u. pieri in Lodi, občinski tehnični tirad inž. Visintin s svojimi sodelavci, mestna občinska podjetja inž. Rigonat, Prisotni so bili namestnik tajnika občinske uprave dr. Del- stopniki krajevnega tiska. Pokojnikove posmrtne ostanke so iz mrtvaške kapele sanatorija sv. Justa pripeljali najprej v cerkev, od tam pa se je razvil pogrebni sprevod na glavno pokopališče. Večkrat je pokojnik izrazil željo, da bi ga pokopali v njegovi rojstni vasi, toda želja se mu zaenkrat ni izpolnila. Ob navzočnosti najož jih sorodnikov in skromnega števila oseb, od tistih, ki so širom sveta poznali in cenili njegovo delo, so ga položili k zadnjemu počitku na goriškem pokopališču. «TRE VALLI VARESINEs Fezzardi (It.) pred Belgijcem Hoevenaersom Urnik trgovin za danes in jutri Suša In veter uničujeta pridelke Števerjanu primanjkuje vode - Solata po 200 lir na trgu na debelo Vročina ožgala sovodenjska polja ■ Živino bo treba prodati V deževnem obdobju Steverjan-ci nekoliko pozabijo na enega njihovih največjih bremen: pomanjkanje vodovoda, o katerem so do slej slišali samo velike obljube, toda suša, ki jo danes čutijo tudi v Brdih, je ponovno vzbudila njihovo Ogorčenje proti onim, k, zanemarjajo življenjske potrebe našega podeželskega človeka. Vsi vodnjaki in mlake so prazni, ni dovolj vode niti za človeka in žival, kje pa naj bi jo vzrij za zp-lenjavo in druge pridelke, ki brez vode tudi ne morejo živetil Finančni stražpiki so že pred drevi začeli voziti visoke cisterne do števerjanskih domačij in vsana kaplja je dragocenost, ki jo briški človek vedno bolj ceni. Ob takem sušnem vremenu, ki preti uničiti vse, kar so delovne roke kmečkega človeka s težavo in včasih z nepopisnim trudom storile, je skoraj razumljiva želja mladih ljudi, ki beže v mesto in zapuščajo domačije, ali pa skušajo poleg domačije priti do stalnega zaslužka v mestni tovarni Ste-verjanci so se sicer tudi že precej mehanizirali, toda tudi še najbolj moderna oprema ne mori ob suši pomagati, če ni vode, s katero bi kmet lahko po potrebi raz-polagal. Ko tako Siteverjanci tožijo nad pomanjkanjem vode, se dosti boljše ne godi tudi dolincem, ki sicer imajo vodo pri roki, toda občina ne dopusti, da bi se uporabljala čez mero. Posebno Standrežci. So-vodenjci, Kupenci itd., bi je potrebovali na hektolitre: vrtovi in polja so popolnoma suhi, veter, ki veje čez njive ob tržaški cesti, čez sovodenjska polja vse do Peči, Rubij in Rupe, je uničil že mnogo pridelkov. Krompir je kazal pred časom dobro, toda sedaj ga je vedno manj in bolj droben je, še slabše je z zelenjavo. Solate skoraj ni, pa čeprav je pred dobrimi 14 dnevi ni bilo moc niti prodati. Včeraj so jo na goriškem grosističnem trgu prodajali po 200 lir kg (bila je pa že po 20 lir kg in so jo mnogi vozili celo-domov). Občuti pa se tudi pomanjkanje petršilja, zelene in celo radiča je zrasla cena. Sadja pa je kJjub vročini še vedno ogromno. Včeraj je bil dan -hrušk! Pridne briške žene in dekleta so jih prinesle polne koše! Toda prišlo jih je polno tudi iz Furlanije in drugih dolinskih krajev, kjer so pričeli poleg breskve gojiti tudi ta hvaležni sadež. Okrog 11 dopoldne je bilo na trgu s prodajo na debelo še več briških žena, ki so nudile hruške skoraj zastonj, samo da bi se ne vrnile domov z blagom. Povpraševanja je tudi manj, ker so mnogi Goričani odšli na počitnice, mnogi pa se še pripravljajo in zato nočejo nikakršnih zalog Zaradi suše so najbolj obupani živinorejci, ker ne vedo, kako bodo nahranili žival, ko krme ni in je tudi ne bo! Ze sedaj, ko so nekateri seno komaj spravili pod streho ni skoraj mogoče kupiti krme, pa če prav živinorejec ne gleda več niti na ceno. Ce bi štandrežkim kmetom pustili letališče v najemu bi bili vsaj ta predel Goriške, misliiho na So-vodnje, Standrež, Rupo, Peč in Gabrje preskrbljen, toda novi najemnik sicer vozi vsak dan z letališča krogle sena, toda v okoliške kmetije ga ne da! Mnogi živinorejci so že pričeli računati katero glavo bodo lahko obdržali to zimo v hlevu in katero bo morala na trg ali v klavnico. Tako slabega leta za krmo že dolgo ne pomnijo naši skrbni živinorejci, ki gojijo žival, za katero so pre- jeli že več odličnih priznanj. Morda bi jim pokrajinski inšpektorat lahko priskočil na pomoč in nudil svoje posredovanje pri nabavi krme, brez katere bo živinoreja, ki je važna kmetijska panoga v naši pokrajini in občini posebej, vidno nazadovala. Iffff Teodora Prinčiča ■e iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom civilne bolnišnice v Gorici, darovalcem cvetja in pevcem iz Pevme za lepo zaipete žalostinke. Žalujoča žena Ana z otroki Pevma, dne 15. avgusta 1962. Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo danes, 15. avgusta in jutri 16. avgusta v veljavi naslednji urnik za trgovine na Goriškem: Danes, 15 avgusta bodo vse tr. govine vključno pekarne, mlekarne, mesnice in prodajalne zelenjave zaprte ves dan. Samo cvetličarne bodo odprte do 13. ure. Jutri, 16. avgusta bodo mesnice odprte do 11. ure, prodajalne zelenjave do 11. ure, pekarne in mlekarne pa do razprodaje blaga. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. VARBSE, 14. — Kolesarska dirka «Tre Valli Varesine«, ki je služila tudi za določitev zadnjih kandidatov za nastop na svetovnem prvenstvu, se je končala z zmago Italijana Fezzardija pred Belgijcem Hoevenaersom, Sarto-rejem in Balmamionom. Druga skupina, v kateri so bili Trape, Tonoli in Pambianco, je prišla na cilj skoraj 1 minuto kasneje, medtem ko so drugi še bolj zaostali. Med dirko sta med drugimi odstopila tudi Baldini in Carlesi, ki sta člana italijanske profesionalne reprezentance za svetovno prvenstvo v cestni vožnji. VRSTNI RED NA CILJU 1. FEZZARDI (San Pellegrino), ki je prevozil 266 km v 7 urah 10’29”, s povprečno hitrostjo 37,093 km; 2. Hoevenaers (Fhilco): 3. Balmamion (Carpano) 4. Sartore (Carpano), 5. Trapč (Ghigi) z zaost. 57”, 6. Tonoli (Philco), 7. Pambianco (Ignis), 8, Mealli (Ignis) 2’25”, 9. De Rosso (Melterni) 5’1”, 10. Zanacaro Popravni izpiti na osnovnih šolah Ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol v Gorici obvešča vse u-čitelje, da se bodo popravni jesenski izpiti čez 2. in 5. razred začeli v ponedeljek 3. septembra ob 8.30 uri. Sestav komisij je nespremenjen. Zainteresirani učitelji naj dvignejo vpisnice na ravnateljstvu do 1. septembra 1062. Požar na MajnicI Nekaj po 12. uri so odhiteli gasilci na Majnico, kjer je nastal požar na površini okoli 15.000 kv. metrov. Zgorela je samo suha trava in grmičevje. Skoda ni kdo ve kolikšna. Požar so pogasili v eni uri. Jetnik dvigala Guerrino Gandolfi iz Ulice Loo-chi se je ob 14.20 peljal z dvigalom v peto nadstropje. Dvigalo pa se je povsem na lepem u-stavilo na nepravem kraju, tako da je moral prisilni jetnik počakati skoraj eno uro v dvigalu, preden so njegove klice na pomoč zaslišali stanovalci in poklicali gasilce, da so kabino odprli in ga osvobodili. ffitimiitmiiiiiiimmtiiiiiiiitiilltmiitiiiiiiiiiiiillliiil m m PRED STARTOM V SLOVENSKI CONSKI LICI Gorica tudi letos ^ samo z domačimi fanti V nedeljo prvi gost: celjski Kladivar bo P 4 tekmovali, saj so bili ves rej to mesto, S tem so Prelc‘n^j NOVA GORICA, 14. — V nedeljo (il9. t. m.) se »o r jesenski del prvenstva slovenske conske lige. Ligaško mošt j, rice, ki je lani edino, toda zelo uspešno zastopalo primorski ^ gomet v družbi najboljših slovenskih klubov, se zelo resno^ pravlja na bližnje prvenstvo. Tudi v letošnjem prvenstvu zastopali barve Gorice v glavnem igralci, ki so že iani nas ^ Vratarji: razen Brezavščka in x ,______________77T* u;li č»*™ Medeota bo letos stal v vratih še Leban, ki je pravkar odslužil vojaščino. Branilci: Mozetič Anton, Terpin in Kuzmin. Desni branilec Anič je odšel na študij v Ljubljano in se začasno vpisal pri ((Ljubljani«. Krilci: Markič, Mermolja, Tor-lakovič in Černič. Napadalci: Križaj, Hlede, Uršič, Reščič, Besednjak, Mozetič Emil in Mavrič. Slednji se je po končanem študiju vrnil iz Ljubljane domov. Med študijem je Mavrič igral za ((Ljubljano«. Lani so Goričani zelo uspešno letno tradicijo ((plavanja« "J lestvice. Ker so ta uspeh. -»m,,. samo z domačimi fanti, ”0(n A stvo Gorice sklenilo, da^(jr vrstah Gorice tudi letos >i“ mači fantje. Ligaška enajstorica . . .... F*?!®? zelo popularna, saj pride » ^ ^ Tudi med pasjo vročino smučarski skoki Stavka zidarjev še vedno traja. Na sliki Jih vidimo pred poslopjem prefekture, ko čakajo, kaj bo pri prefektu dosegla delegacJ*. ki je šla prosit za njegovo posredovanje v sporu z delodajalci NOGOMET DUNAJ, 14. — Avstrijska nogometna zveza je sklenila, da se ne bo udeležila nogometnega turnirja na olimpiadi 1964. leta v Tokiu. Po mnenju avstrijskih funkcionarjev, domači amaterji ne morejo biti (glede amaterskih pravil) na višini ((državnih amaterjev« držav Vzhodne Evrope. .........................................................mm nejše tekme tudi skoraj gledalcev, ki vneto bodrij0 ^ če fante. Gorica tudi letos nima v j f ...-a juh ambicij in si samo |j K držati ustvarjeni sloves 1 M? sti mesto nekje v zlat' ^ « .11 lestvice, kar odgovarja | * Ji. motSi- jiovffllvt',' Letošnje prvenstvo 1 K Pre, conske lige bo težje od , _ • ^lnnnV 0 ..4 ker se je število članov od 12 na 16. Od lanskih^. sta odšla ljubljanska II. zvezno ligo) in marib° #), vinar (v mariborsko P°A1 ^ S kvalifikacijami pa 40 borili članstvo v slove" ski ligi Delamaris U*°la(yeH čar (Ljubljana), Rudar in Železničar (Maribor). rf V nedeljo bo Gorica v j(lij sprejela v goste celjske®"Il8(/ varja. Kljub temu, da )e "j, J f k0 " 4 e nik zelo solidno moštvo. kaj let ni odnesel točk l '1’vt - - ni " ffli šempetrskih tal. Goriča: da jih tudi tokrat ne btl>W Ostala srečanja I. kol® 1 Celje - Ilirija, Rudar (T) . Ljubljana, Grafičar - Delamaris, Železničar - Triglav, Murska Sobota - Slovani . Rudar (V) - Odred KOLESARSTVO Italijanski amater!1 za svetovno prveflr fiM Mb] h K! (N >»*! J? % S JfO' hi TU IN TAM KARAJBSKE IGRE Več novih srednjeameriških rekordov KINGSTON, 14. — Prejšnjo noč so se v Kingstonu začele karajb-ske in srednjeameriške igre. Prva zlata kolajna je pripadla por-toriškemu dvigalcu uteži peteli-nje kategorije Fernandu Baezu, ki je z dvigom 305 kg dosegel tudi nov srednjeameriški rekord, V izločilnih plavalnih tekmah je Alfredo Guzman (Mehika) iz- boljšal s časom 19’11'’9 srednjeameriški rekord na 1500 m prosto. V prvih nogometnih srečanjih je Mehika premagala Venezuelo 2:1, Holandske Antilije Kubo 2:1 in Jamajka Portoriko 6:1. BOKS RIM, 14. — Med boksarsko prireditvijo, ki bo z osrednjo točko v dvoboju med Italijanom Rinal-dijem in Angležem Caldenvoo-dom 2. septembra v Rimu, bo nastopil tudi italijanski prvak Petelinje kategorije Federico Scarpo-ni. Italijan se bo spoprijel z angleškim prvakom iste kategorije Jackyjem Brovvnom. Ljubljana je obogatela z novim športnim objektom, ki je bil zelo potreben: na Mostecu pod Šišenskim hribom je zrasla skakalnica za smučarske polete. Sredi poletja so to kaj čudno sliši. Pa ven lar je res. Skakalnico ne bo pokrival sneg pač pa umetna snov. Skakalci so jo že preizkusili in čeprav prvi skoki niso bili stilistično najboljši, so navdušili nastopajoče, ki 3e bodo lahko tudi sredi pasjih dni poganjali visoko v zrak in si pripravili izkušenj za zimske tekme. Skakalnica (na sliki med prvimi poskusi) dopušča skoke do 35 m. Do danes so skakalci že dosegli dolžino 32 m, kar pomeni, da je objekt zgrajen po vseh predpisih. Treningi najboljših slovenskih skakalcev bodo triKrat tedensko in jih bo vodil pod nadzorstvom zveznega referenta za skoke Boga Šramla Zoran Zalokar. BOKS RICHMOND. 14. — Kalifornijski prvak težke kategorije Dan Borgny je v dvoboju, ki je bil sinoči, premagal s tehničnim k.o. v šesti rundi rojaka Jessa Bow-dryja. RIM, 14. — Italijanska ^ ska zveza je že vpisa'* pry ske kolesarje za svetov y ^ stvo tako v cestnih ko* rePi‘ liščnih panogah. Izbran' tanci so sledeči: no"1 CESTNA VOŽNJA: tjz Renato, Bettin Amedeo,.. lej Danilo, Ferretti Gianca* si Danilo, Lotti Franco, fLfBjjji Giampiero, Maino •rv^2fheft°' fc'1 sotti Pietro, Poggiaii “olpii>%)' gliani Antonio. Zandeg" ficL.f ZENSKE: Farenti j,, ► Scotti Paola, Cressari M . j gari Giuditta, Vitali R,. y HITROSTNA VOZN^ fil f chetto Sergio, Pettenelia ^ ni, Beghetto Giuseppe, co, Bruno, Costantino Fra" ficio Mario. ,,/vr ZASLEDOVALNA VO®? W sta Franco, Belloni L*u • ,jk ti Carlo, Zuccotti ^ui?r>oV' EKIPNA ZASLE^ ffo VOŽNJA: Testa Franco- «11 j. Luigi, Rancati Carlo. 0 gi, Costantino Franccsc Mario STA YERS: Meneghe’!1 )8' O^i nn+r»T'«4 Poli i -rva fi ^ (motorist Pellizzari) (motorist Dagnoni), como (motorist lotti)* BERLIN. 14 Tud' f. nemška Kolesarska ®veZ jeti V vila svojo amatersko Mj« tanco, ki jo bodo «eS gch® : thar Appler, Hans gti rat vso zadevo dobro pretresia. Bosta... , bi Lj ? Sam bi storil, dejal ali obl jubi) karkoli, sam° pe\ict'fj % šel iz te sobe in se umakni! pogledu Johnn.vj* jjjjčf ^9 je tako vztrajno upiral vanj. Kakor da ta človek g) ‘jj moč in prosi za spodbudo, še več, da to zahte1'*1’' |ii Cochran. A potem, ko je Moorey zaključil jd j,/ chran pograbil suknjo, nekaj zamrmral v bil prijateljski, in stopil iz sobe, ga ia čakalo se ga. čakala ga je Elien Morison. Bila je zelo bleda in v očeh i pek' ga ja čakalo sc nel j j se z Reynoldom preklemansko zmotila v vsej ^ oj' Odmaknil se je od nje in se ni spraševal. »*’ Ve;n, u ali ne. Komaj se je bil odmaknil, ko ga je ‘ ii čutil, še nekaj hujšega. t Nadal1evan' SJ ------------------------------------------lTvoaOlf/ (j< - Tel. št 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 ur- ^ tržaškega tiska Trst 11-5374 — /,a FLRJ: pri 1,P U d..';, mesečno 420 din Nedeljska: posamezna ' ls. finančno-upruvni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi «i lir beseda. — Vsi oglasi se naroči Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO — lzdaia '» ~ ^'oamitvo tržaškega tiska, Trst____________________________ K