NOVICE Dolenjske Novico inbfljajo vsiik pelok; ako : : je ta dan |iraziiik, flan poprej. : : Cena jim ju za celo leto (od aprila do ajiriJa) Iv, za pol letu l-TiOK. ísaroťmitm za Nemčijo, Jiosiio in druyo evro]>ske države znaša .'ï'50 K, za Ameriko 4'r>U IÍ. [jist in «jîlasi se itliicnjejo iihih'oJ. "^(Qf Vse ilojtise, iiarovniiio in oznanila siircjeiiia tiskarna J. Krajcc nasi. Gospodarstvo. v št. Sl.pisi! „Slovenec": „Slovenci Sino prcil vsem kmečki iiavotl. Jiiivimo sc torej s iitroko, ki ji; ena iiřijiiiaiij doMčko-nosnili. (gledati [pa nuiranio, dii se po-vspnenio vsaj na polju k met i j sit va, da nam bo to donašalu večje doluMlke. 'i'ndi na polju kmetijstva mogoči' priti do boljše bodočnosti. Koliko ima naš kmet piiaelkov, ki bi se labko spravili v diMiai, ko bi bili kmetje boljše oi-f^anizirani in boljše poučeni." Naše „Dolenjske Novice" ko že trideseto leto v službi utntief^a gospodarstva, prinesle so že nebroj teineljitili člankov. V intercsii ljudstva je, ako se podpira list s tem, da se ga razširi kolikor mogoče, llriîz Novic ne sme Tiiiti noben kmelovalec na Dolenjskem! Da ))odo ostale Novice v gospodarskem oziru na višku, je povabilo uredništvo k sodelovanju gg. sti'okovne učitelje ]ia (jrniski šoli, ki so vsi ]'adevolje obljubili pomoč. Sodelovali bodo: g. šolski vodja V. Rolirmann, gg, stroko\'ni učitelji K. ZdolŠck, A. Veilernjak, F. Malasek, '/.a Čebelarska v))raŠa!ija A. Lapajiie, adjunkt, '/M vinogradska pa li. Skalický, c. kr. vinarski uadzoi'nik. Vabimo pa Se enkrat tnili vse druge sti'okovnjake, ki se i)ečajo s to ali o!io jianogo gospodarstva inten-y.iviKíjŠe, da s svojitni i/kuŠnjaiui jtripo-iiioj-djij k splošnemu napredku, l^a bo ta del Dolenjskih Novic v zajiesljivib j'okah, je prevzela zanj uredništvo drniška šola. Zato prosin\o, da se vsi gospodarski članki pošiljajo tjekaj. „Prijatelji ljudstva^'. Ko so začeli požrtvovalni diiliovnitd snovati prve i)osojilnit(., da iztrgajo kmeta in obrtnika i/, nenasitnih krempljev de-iiai'nih oderuhov, bili so ravno liberalci pi-vi, najhujši nasprotniki tega gibanja. In zakaj'? Ker se je Šlo za nikdar polne Žepe oderuhov, ki so bili že od ju-vili po-Četkov glavni stebri libei'alne stranke; ker se je Slo za korist in dobiček liberalnega oderuha je libi-ralna stranka riskirala ves ugled pri kmetu in obrtniku, samo ridelke prodajati. Kaj je liberalni stranki, čc strada kmet, kaj to mar liberalnim voditeljem, če se obrtnik vsled draginje živil mesto trikrat zanioi'e le enkrat na dan pošteno najesti! Liberalœm gre za bisage oderuhov, ki tvoi'ijo jedro liberalne stranke in jired libi'raluim ode-ruštvoni tnora pasti vsak ozir na trpečega kmeta, pn;d oderuštvom mora utihniti vsak glas malega ineščana po ceiiejšein življenju! PnijSnjo snido se je zbrala v Ljubljani večina ljubljanskih mesarjev, kakor tudi lu'eeejšnje število liberalnih mesarjev iz dtižele, ki so gromovito protestirali proti ki'aiijskemu kmetu in jiialemu meščanu, kej' se nočeta pustiti od njih za vsako ceno odreti. Y })rvi vrsti so protestirali proti temu, da koljejo kmetje in nekteri gostilničarji živino sami donui in jo lui tlrobno prodajajo. Sklenilo se je organizirati po celi deželi mesarje v zadrugali v svrlio solidarnega nastopa in pozvati vlado, da naj strogo pazi, da se bodo kmetje držali zakonitih določil, ki baje kmetu prepovedujejo klati živino. Obenem so se priporočali liberalni stranki, naj jih v njihovem stremljenju podjiira, in liberalna stranka Jim Je tudi podporo obljubila. Tako torej! Naš kmet ži; mora itak mesarjem za naravnost sramotno ceno prodati svojo živino, in sedaj mu hočejo liberalni mesarji /. liberalnimi iioslanci vred celo prepovedati, da se ne sme niti braniti s tem, da živino raje sam zakolje in na drobno i'azprodaja! lu meščan? Ali naj jnolči, ko vidi, da mora za tretjino dražje kupovati meso, kakor hi bilo treba! Kmetje in meščani, tu gre. /a skupne koristi; ako zalit.evajo mesarji solidarnost \m odiranju, koliko večje solidarnosti treba vam, da si varujete svojo kožo. I\Ieščani morajo le v svojem interesu želeti, da se našemu kmetu dovoljuje tudi za naprej khiti svojo živino doma in jo razprodajati; kajti to je za sedaj jedim» si-edstvo proti nezmernim zahtevam izv(!stnih nu^sarjev. Deželni odbor je že storil kot ))i'vi važne korake pri vladi v varstvo kmetijstva; tudi kmetijska družba kranjska je na svojem zadnjem občnem zboru soglasno sklenila na predlog deželnega odbornika dr. Lam])eta sledečo resolucijo: A'isoka (;. kr. deželna vlada se )uii)]'osi, da izda na vsa c. kr. okrajna glavarstva pouk o izvajanju določb v cesarskem patentu z dne 20. dee.emhra ISTiit in v naredbi trgovinskega ministrstva v, dne 21. dec. lyOB v tem smislu, da se ktiietom pusti prosto klanje lastne živine in kmetijskim zadrugam klanje zadružne živi^ie kot dovoljena postranska kmetijska obrt. Deželni odbor in kmetijska družba sta torej storila pi've korake v prid kmečkega stanu i[i odjemalcev mesa, dolžnost naših organizacij osobito po deželi pa je sedaj, da ti; podvzete korake s i)odobnitni skle]n podprejo. Videli pa smo zopet, da je naša liberalna stranka Še vedno to, kar je bila od vsega početka, iu\nireč zaščitniea oderuške neicsihie bisage. Naš kmečki trpin si naj dobro zapomni sedajni nastop liberalne stranke, ki hoče glavni vir kmečkih žuljev vtakniti v že]»e izvestnih mesarjev. l'a tudi naš meščan ne bo pozabil, da je sedaj ravno liberalna stranka tista, ki v korist neznatnega dela meščanstva izroča draginji velikansko večinomeščanstva. Kje so torej bisag*;, ali }iii Slovenski ljudski stranki, ki je vedno iiosvetila vse svoje moči, da iztrga ljudstvo oderuškim kretiijiljem, ali ]ia ]U'i liberalni stratiki. koje prvo in zadnje načelo s(s glasi „Za oderuško bisago?" § 14. Zadnji čas se vtdiko govori iu))išeoiio-rabi § 14. Še ko ji; di'žavni/bor zboroval, je vlada grozita s tem paragrafom in grozi navadno vedno, kadar ji ne gre jio godu. Kaj jia pravzajirav jjotneni ^ 14, ali je to v resnici že od vs(;ga počelka^bav-l)av, s katerim vlada straši poslance, kailar ji ne grejo na roko V § 14 je ona določba državnih osnovnih zakonov, ki daje vladi pravico v slučaju zelo nujne poti'ebe in ako državni zbor lU! zboruje, izdajati naredbe, ki imajo za določen čas veljavo od di'žavnega zbora sklenjenega in od cesarja polrjenega zakona. Di'žavni osnovni zakoni juimreč večino državnih odi'edb pi'idržujejo državnemu zboru, katei'i zakon skl(;ne ali ne sklene; ako pa ni državnega zbora zbranega in v slučaju nujne jjotrebe ]ia take odredbe vlada s ij 14 uveljavi. Takt; eesai'ske naredbe morajo líod-pisati cesar in vsi tninistri in so za tako naredbo tudi vsi ministJ'i odgovorni. Taka naredba se objavi v državnem zakoniku (poseben list za objavo zakonov in na-redb) sklicujoč se izrečno na določbe t; 14. l'o obsegu so omejene te naredbe v toliko, da ne stuejo vsebovati nobenih sprememb državnih osnovnih zakonov (ustave), niti drža\o stalno obremeniti (n. pr. veliki dolgovi) niti skrčiti državno premoženje (n. pr. odstopiti kos dežele). Bolj pa so omejene te cesarske naredbe. časovtio; ako nanii'eč vlada ob ])rvem zasedanju državnega zbora, ki se vr.ši ])o objavi te cesarske naredbe, pi'edloži tekom 4 tednov po početku zasedanja naredbe najprvo poslanski in nato gosposki zbornici, ali ])a ako ena teh zbornic tui-redbe m; odobri, zgubi cesarska naredba satna po sebi veljavo zakona in se ni treba nikomur veČ na njo ozirati. Pa tudi sicer bi morala biti npoiiiba i; 14 zelo omejena; ])osluževati bi sega vlada smela le, ako bi di'žavnega zbora ne bi mogla sklicati za luijne poti'ebe. Vlada ]ia dela ravno nai'obe, da že grozi, ko je še državni zbor zbran s ^ 14, torej ob času, ko ima vso priliko predložiti nujne zakonske načrte drž. zboi'u v odobritev. Kadar dobro ve, da poslanci ne bodo vladi volje iz])olnili, pa posije poslance domov, LISTEK. Paradajzarji proti novomeškemu kapiteljnu. Siiisii! tvun Steklasň. Dalje. Isti dan je po tem storjenem zločiini isto tako napadel Mihaela Stesa, kapiteljskega slugo ter ga enako neusmÍlj(;no bi-čeval. To iiasilstvo je kažnjivo s 400 cekini. Dne 27, avgusta je našel omenjeiii 1'aradajzar -iurja Slugo ter ga vpraševal, čegav podložen je. Krnet je odgovoril, da je kapiteljski, on pa mu je rekel: „Mulec, nočeš dajati tueni desetine?" ter ga je s se-kiri(;o, ki jo je nosil s seboj, udaril dva-ki-at po hrbtu. Za to nasilstvo se plača f'O cekittov. avgusta so sluge istega gospoila Paradajzarja vzeli nasilno iz gutima Matevžu [lavsu ta snopov prosa. Za to nasilstvo plača riO cekinov. Istega dne so vzeli Luki Havsu tuili nasilno iz gunnia 70 snoiiov prosa. Njima je namre.č to ostalo od žetve. ^Nasilstvo se eeni rni cekinov. Tudi lîoStjanu Lavku iz Valte vasi so vzeli ííO snopov prosa. Za to nasilstvo plača 30 cekinov. V.sa ta nasilslva je izvel omenjeni gospod Paradajzar brez vsake pravne podlage, sanio da sebi podvrže desetino novomeškega kapiteljna, kazaje pri tetn nekakšen generalni dekret Nj, Veličanstva, ki ])a ni bil nikdar odobren niti objavljen. Ta dekret in pa vsa razjasneiija o teh dogodkiii je poslal prost deželnemu glavarju, tla more radi kazni vse pregledati in presoditi po svoji razsodnosti. Kadi teh pritožb je moral prošt Nikolaj Mrav prebivati več časa tudi v Ljubljani, kar izvemo iz druge listine, ki je pa brez datuma in vsake oznake z napis45. ))obral pi'i ,lanczu Mahorjii desetino od rži, ki je zrastla na krčevini, nazvani „na zemeljskem delu'' — (tia ťemelťke delle), Prošt je tožil Paradajzarja deželnenui upravitelju llenrikn baronu Paradajzarju, ki je bil zajedno z iiudolfom jiosestiiik graščin Novega (irada in UradišČa, Me-hovega in Loža. Ker je liudolf Paradajzar zahteval, da bode svoje pravice dokazal s pi'iéami, je določil deželni upravitelj za prisednika lU'i preslušavanju prič gospoda Kranea (Jašparja Pei'uerja in Baltazarja s Knežjega gradu, ])ot,em Ivana Kerna, Andreja Kozlarja in Ivana Tnovravča za komisarje. Deželni upravitelj je zahteval od njih v ime vladarjevo in deželnega glavarja, da zaslišijo priče ter vse izjave natančno zapišejo. Priče so bile jia s]i>-deče: .lin'i Klun, (iašpar Hlebec, Anže Snn-ekai', ,Iuri Maho]', l^lihel Snirekar, (■iašpar (bi'dastij Sovan, Tomaž lllebee, Prane l^avko, líošte, Lavko, Anže (íorše, Maitin k'ristotlič, Ambrož Skobšc, Oregor .luraj, LnkaSnu'ekar, Simon Hlebec, (iTi'egoi' Kulovic, Boste Ivnlovte, jiodložna tíallen- češ, potem pa tlržaviii zboi' nc bo veË zi)raii ill § 14 1)0 na mostu. Podobno ji; iiariidila. tiidi před A'oliko iiořjo; ])0slala je poslance doiiKiv iti sedaj je pa § 14 iiii díieviiciu redu. Kmečka Zveza za novomeški sodni okraj. (Nadaljevanje.) G. poslanec Ziirc obrazloži nato tudi solnéno stran novega /akona. Tîazbvpnic-njene 1)0([0 po tioveni zakonu občine, ker bo dežela prispevala za vzdržavanje cest '7", sti'oškov, ''(:, pa dotični skladovni cestni okraj. Pri novili važncjsili cešlnib zj^rad-l)ali in niiwtovili bo sedaj dežela }ilaeulti jioiovieo yradbenili sťroškov in t"i() nii-nistr.^tvo /a javim dela. Tako je ii, ]>r. to ministrstvo ]»riííp(íva]o za zgradbo mostn v Vavtivasi iiO.OUO kron. Zalo se je tndi naklada za ce.sfne potrebščine znatno znižala. Tndî razvažanje. gramoza bode za naprej na svoje stroške prevzela dežela m cestnim okrajnim odborom, kar bo velika razl)r('itienite\' občin, kajH doslej so tiioriib> oî)eine same skrbet: za 1'azvažanjc gramoza. V našem eestniim okraju jilačale so ol)éÍnc vsako leto za razvažanje gramoza po (jkrajnib cestab do 4(HJn kron. Kdor vse to nepristransko vjmsteva, na {!ni strani ]iotrebo zvišanja dež. doklad, na drngi strani pa razbremenitev oličiii, mora })riznati, da jc pravzaprav povišanje dež. dokîad za kniela malenkostno, da so p-jslanci 8. h. S. res varovali kmeta. Tudi ])riporoča g. poslanec, naj si kmetje iiapi'avijo gnojne jajne. (inojniea je za travnike boljša kut innetna j^nojiUi. Za napravo gnojnib jam jo piipravljen dež. odbor piis])evati. Ravno tako prisptiva dež. odbor, kjer je pomanjkanje pitne vode, k zgradbam ka])]iic. K'dor namei'ava zgraditi tako kapnieo ali pa gtiojno jamo, naj Sli oglasi pi'i županstvu, da dobi od dež. íMlbora tlačit, ker se podpora dobi samo pod pogojem, da je kapnica ozir. gnojna jama narejena po dotieni'iii načrtu. Nato dolii besedo deželni poslanec g. Alojzij ^[iUelěič in obrazloži počunjanje liberalciîv pri zvišanju dež. doklad. Zabavljali so in še zabavljajo čez povišanje doklad, olienem pa so zahtevali, naj se plače, učiteljem Se b(dj povišajo, zabt.evali so (;elo, naj se povišajo plaće dež. uradnikom. Kje jc l\! dosbidnosi;'? 8ama hinav-ščina in pesek v oCi, da bi nčiteljstvo navezali nase. Nobene oilkritosi'čnost.i nimajo, zato tudi ne damo nié na njibovo v]iitje. Liberalce je proti kmetu in njega koristim, to se je že neštetoki'at dokazalo. Saj je tudi v zadnji jiroračiinski debati govoril nek liberalen govornik, naj bi se vse višje doklade dale samo na kmeta in nič na mesta, Narodno-napredna stranka se bori proti nam z dvema protisilovji. Na eni strani biijska proti nani nicšČane, da smo samo za kmeta in da Iiočemo meščane odirati, na drugi strani jia bujska kmete, Češ, da kmete odirann). Odborniki Kmečke Zveze so z zanimanjem sledili jioročilu obeh gos]K>dov )k>-slaneev, stavili nanje več vprašanj z ozirom ua krajevne potrelxi in jim izrekli svoje zaupanje. Kako je z nakupom zemlje v Bosni in Slavoniji? ilaťaelova dntžl)a je poslala dva od-biu'iiika v IJosno in Slavonijo, da se sama prejirieata in dogovorita glede nakupa zemlje za naše ljudi, ki bi jib veselilo nas<;liti se tam doli. V liosni se dobi zemlja, šc bolj pa v Slavoniji, na katero bi se naši Ijndje labko naselili. Seveda jc potreba za to nekaj denarja. Nekaj bi ga morali sami imeti, nekaj bi se pa dobib) v i(osojilni(;ab in baiikab v Ljubljani, ali Zagrebu, ali v liosni. Najbolj pi'evidno bi bilo, če bi si tisti, ki žele iti doli, zemljo sami ogledali; ker za druge ljudi jo težko nositi odgovornost. (Jo pa Uaťaclovi družbi zaupajo, jim pa že ona posreduje. Vsi, kateri želijo ali sami doli iti ))oglcdat, ali jiada jini družl)a posrtsdnje, naj se obrnejo pismeno do nje. Slišimo pil, da se dobi zemlja tndi v Jieti Krajini na Kranjskem, kamor bo ravno sedaj nova železnica stekla. Nekoliko tiaida bo paČ na novi zemlji. A tndi v Ameriki se dolarji po cesti no ))obi]'ajo. Kdor so jirvega truda ne bo ustrašil, si labko na])ravi lepo domačijo. Svota in dela za jiridne roke je dosti bližje kakor jc Amerika. (Je se tujci iz daljnili krajev, iz Nemčije, Poljsk(!ga in Mažarskega trumoma naseljujejo v iiosni in v Slavoniji, zaliaj bi za nas Slovciuro to ne bilo, ko sta nam lîosna in Slavonija v(diko bližje? iioljo bi bilo, da so naši Ijddje svobodni kmetje v nam sosed nib doželali, kakoi' jia sužnji v tovarnab in l»odzomeljskib rndoko])iit v Amei'iki, kjer se jili toliko ponesreO.i. Kmečki stan jo najbolj naraven in zdrav stan. Tudi bi v teb slovanskih krajih naši Ijudjfi ostaii ložje zvesti svoji veri in svojemu rodu, kakor v tuji Ame-riki. Zato še enkrat lu iporočaino naseljevanje v teh ki'ajih. Ko bodo ejikrat naŠi prvi rojaki doli, ])otem bo lažje šlo, Le začetek je težak ; pa se ga ne smemo ustrašiti. Če so te težave premagali drugi, zakaj bi jih mi neV Rafaelova družba, Ljubljana, 1 )unajska Costa 2í). bergli) lïernard Kulovic, -litri Štrukelj, podložna 1'ortiki v Zalogu. ('I'a grad je imel poprej novomeški kapitelj). SodnijsUa odlokaotcj preiskavi in obsodbi pa nimamo. (Listina z dne 7, junija 11^4"). na celi poli v nemškem jeziku brez vsake oznake v novomeškem kapiteljskem arhivu. Xa kraju listine se nahaja lep jiečat Paradajzarja Henrika, deželnega upravitelja, z love; strani črko [11'T.L z desne !>AN.) Posmrli li.udolt'aParadajzarja(l.H;47,) pa tudi š(i niso iirenehali napadi na kai)i-telj.ske ]iodložne od strani Paradajzarjev. Vilova Doroteja grofica Frankopan, posest-iiiea ňíeliovegii, ni bila nič bolja nego njen soprog, in novomeški ])rošt Ivan Andrej Sternberg fl (i^li—1 (.;ii(;) ni imel nič iminje pravd s to rodovino nego njegovi predniki. Po ohranjenih listinah (4 na ])ol pole, 2 na četrt poli s številko lot;/!] IS označene in pisane v nemškem jeziku) nam dokazujejo, da so se nadaljevala nasilstva na isti način kakor pod liuilolfom J'aradaj-zarjeni. Tako so dne 4..februarja ]. 1()57. sluge posestiiif-e .Mehovega jio sili odvzeli Andreju i\oenvnnu iz Vinje vasi, ki je bil ka])iteljski jiodložen, kar na costi par volov, ko je })eljal iz šume drva. Ker je bil prost miroljubiv in je hotel ostati dober sosed, jc poprosil najprej vdovo Dorotejo grotieo Krankopan, da so ž njim pobota radi toga nasilstva, da se ne bode treba jíravdaíi pred deželno sodnijo. Pretrpljeno Škodo ceni na (;n(l cekinov. Iver se pa grotica na to pismo ni niti izjavila, jc jn-ošt in ijavil vso zadevo deželnemu glavarju tor ga ]U'osi], naj jo oljomni on, da jiovrne storjeno škodo, sieer se bode moralo postopati po deželnih postavah. Ker se grofica ni hotela ]>o)'avnati, je tekla jirofi njej redovita tožba in (;. novembra D)57. je sjioroČil Šh^fan liclčtč kot dekan novomeškega kaiiiteijna, da j(i grofici radi odvzetih volov bil dostavljen dvorski jiravni odlok že ô. novembra, A ker se jo groliea še zdaj protivila poravnati škodo, je bil nioseca januaija I. DioS. izdan proti njej nahig, ki ga je dobila ])a še lo č{iz leto thii, da dokaže s pričami svoje zahteve jn'oti kapiteljnii. Ni dvoma, da ji! to jiravdo do))il slednjič novomeški kaiiitolj. (Dalje sledi.) Grubatije žlahtnega lesa pri cepljenih trtah. Žalibog ni noi)ena ]'eč toliko nespametna, da se jc no bi kdo lotil. To velja ])osel)no glede grubanja ce])ljenib trt. V mnogih krajih na Dolenjskem se zlasti h'tos opaža, da vinogradniki iiovii cepljenc Irte zopet tako grnbajo, kakor nekdaj stare trte, to je tako, da priile domač, žlahten les v zemljo. Ker pri tem delu pz'oti vinogradnikom nevarnost, da pridejo v malo letih ob vinograde, jih tudi na tiiiii mestu resno svarim pred tem nevarnim in nespametnim početjem. Nihče ne sme misliti, da jo s tem. ee jo v novo prerigolan vinograd posadil ameriško trto in jo eepil, pregnal trtno uš, ki mu je staro domačo trto uničila. S ti']n, da smo cepili žlahtno doiiKičo trto na divjo amerikanko, smo dali naši trti Ic trdne noge (aiiioriške korenine), na. kterih lahko trta trdno stoji. smo storili dobro vedoč, da naša trta na lastnih nogah (koreninah) ne more stati, ker jih trtna uš olijo in nniči. Ne smemo jta misliti, da lui ameriških koreninah trtne uši ni. Tudi na njej se nahaja, čeprav v manjšem številu, samo uničiti jiii ne more. Kakor hitro pa pogrubamo copljtiue trte tako, da pride domač les zo])et v zemljo, napravi trta, ki itak iz domačtiga (cvropejskega) lesa raje korenine dtila kot iz ameriškega, na grobenici obilo korenin. (irobeni(;o redijo foraj v pr\em času dvojne korenine in sicer jirejŠnje ameriško od matiirne l.rte (podlage) in nov(i evro-])cjskc, ki jih je napravila grubeniea sama. Zato tudi v p]'vih letih grobenico močno rasto. Toda kaj stí zgodi pozneje? Ker se evropske kon^ninc na domačem lesu čedalje bolj razvijajo, oslabe stare ameriške korenine. V tc.m času })a se silno pomnoži trtna uš in napadts iz ])ogrni)a-iiega domačega lesa izraslle. korenine. Posledica tega je, da vsa trta močno oslabi in če so ameriške korenino že l)rez moči — čisto pogine. Najpozneje v potem alt šestem Ictn ))ogrubane Irte i)slabijo in kmalu potem lahko popolnoma, poginejo, pa smo ob težko in drago impravljcn vittogra.d! Zato ju'oč z grubatijem domačega lesa pri cepljenih trtah. K'er ni iz naših goric izginila Irtna uš, ne sme naŠ les nikdar v zemljo, da. bi korcîiine napravil! Tisti, ki se poslužuje gnibanja, žene sam sidn; v ])ognbo in bo tako nespametno ravnanje v malo lotih britko obžaloval. Sicer pa velja: „Kdor ne uboga, ga tc.jie nadloga!^ Tistim vinogradnikom pa, ki so iire-jeli v svrho olmovljííiija od trtne uši uni-Čenili starih vinogradov državna in deželna brezobrestna jiosojila, je to delo, ki meri na poiioliio uničenje njih vinogradov, strogo îirepovedano in síí kaznuje s takojšnim odvzetjem in iziirjanjem posojila! ('. kr. vinarski nadzornik H. Skalický. Našim gospodinjam in mlekaricam! Kdor hoč(i svoje iiridclko dobro [prodajati, mora tudi za to skrbeti, da so pridelki dobri. To velja za vse kmetijsko pridelke, brez izjeme. To velja tudi za mleko in za mlečno izdelke. Kjer je prilika, da se mleko lahko jirodaja, morajo gospodinje tekmovati v tem, da bodo svoj{' odjemalcc zadovoljile z dolnim, zdravim mlekom in ravno lakimi mlečnimi izdelki. Ako bi se nase gospodinje tega držale, bi se po naših trgili in mestih lahko ])roilal() dosti več mleka in ndečtiih izdelkov, ker se mestni prebivalci čim dalje bolj zavedajo, kako zdrava in kako cenena jed je mleko in kako velike vrednosti je za razvoj in zdravje otrok in sidoh mladine. resnici pa vidimo, da se v tem p{}gledu še mnogo greši od strani našili mlekaric in da se šc vse iiromalo na to Itazi, da bi bili (Mljcmalei prav [tostreženi. Le pogoste so tožbo o slabem mleku in o slabili mlečnih izdelkih! Da v takih od-nošajih no more mlekarstvo evi^teti, je jasno. Ljudje so večkrat silijo z mlekom in ga le toliko jemljejo, kolikor ga je neobhodno potreba, dočini bi ga radi več jemali. Če bi bili z njim zadovoljni. Zato ))a glejmo, da bomo naše mlekarstvo izboljšali! Didžnost vsake gospodinje je, da postreže svoje odjemalce ko-likiu- mogoče dobro z mlekom in z dobrimi, pristnimi izdelki! Svojo Čast naj zastavi vsaka za to, da ima. vseskozi dobro mleko in dobi'e mlečne izdelke najirodaj ! Za tak iiajH'edek je iia treba seveda več pogojev. Je treba, da imamo dobre krave, da smo jiošteni in da z mlekom snažno in pravilno ravnamo. rnídvsomjctrelía d obf i h molzni h krav. (jlede ti'ga je med kravami in kravami velika razlika. Skušajmo rediti le dobre krave, ki dosti molzejo in dajejo dobro mleko. Na ta nai'in se bo riija veliko bolj izplačala. Pri kravah je iskati dobiček jirtul vsem v mlečnosti, Krave, ki so slabe molznice in dajejo manj vredno mleko, naj se iia odstranijo iz hleva. iSodinto v tem ozirii bolj izbirčni kakor dozdaj ! Z dobro domačo rejo se bo dalo v tem ozirn največ doseči! V drugo jc treba, da smo })ri mleku vseskozi pošteni in da oddajamo mleko, kakor ga dobimo iz vimena. lYiile čas, da se bo tudi jio malih mestih in trgih bolj na ])rste glodalo raznim mlekarieam, kakor se to že godi po mlekarnah in v večjih mestih. To je potrebno, da se prepreči prodaja takim iidi-karicam, ki imajo ]ireiaalo vesti. Kdogoj, Malo katera tekočina je tako občutljiva kakor je mleko. Zaradi-(ega so mleko liiti'o in rado navzame sla-liega duha, slabega (diusa in drugih napak, Čo ne paziino dosti na snago. Snage je treba hlevu, ])ri iindži. jiri posodi in ])ri sebi, povsod, kamor jiride mleko. Tudi v tem jmgledu jo treba [iri nas še marsikaj izboljšati in popraviti! Sh:dujič jc treba seveda, da z mlekom tudi pravilno i'avnamo. Vtem ozirn je za nas najbolj važno, da mhdio skrbno jjrceejamo, dobro shladimo iii dobro shra-iiiijemo. Dobro preccjanje, zadosijio hla-jisnje in shranjevanje v hladnih in zračnih prostorih, to so zahteve, ki jili moramo izpolnjevati ! Ako bomo v vseh t.c]i ozirib storili svojo dolžnost., sem prcjiričan, da pridemo tudi pri nas naprej, da. so l)o dalo tiiloko lažjo prodajati in da se bodo dali na ta način tudi dohodki naše kj'uvjereje [lo- vzdigniti. Rohrman. Politični pregled. Državni zbor š<í, kakor vse kaže. dolgo nc. bo sklican. Pred počitnicami ga hajo hoče vlada le sklicati, ako ji vcčjfs stranke jamčijo za dido zmožnosti. Zato se bo pa seveda pridno jiosluževala ij 14. Kompromis na Tirolskem. Za bmioče deželnozborske volitve na Tirolskem sklonile sta obe katoliški stranki, konservativno-katoliška in krščansko-socijalna stranka jvompi'omis. Tako bo lorej odpadel to jiol medsebojni l)oj obeli katoliških strank, ki goiovo za katoliško stvar ni bil ravno najbolj uinestcn. Švica proti hazardistom, v večjih zdraviliščih gorate Švico so se vgnezdilo hazardne igralnice, kjer so gostje, ki so prišli iskat zdravja, zapravili z nevarnimi igralci vse svoje inictjo. Zato se je pred kratkim osnoval poseben odbor, ki l)o delal lia to, da bo Sviea zakotiitim potom te brlom' zaprla. Načrt namorava vsako novo Uáttinovitíív tiik« igraliiit;^.^ i)reiiovt.'-ilaU, že obstoji'čc pil v teku 5 let zapr(iti. Da se tak /akim siircjnie, treba je ."io.ooo ixjtl-pisov, Vfiiilar jii ozii'om Jm razsodnost ill zdravo mišljenje Švicarjev z zanesljivostjo pričakovati, da bo /akon sprcje,!.. Moravska v denarni krizi. Dolgo časa so slepili na Moravském češki in nemški libei'tilci, ki imajo deželno gosjio-darsl vo v rokah, moravsko ljudstvo, češ, da njim ni trel)a doklad zvišati, samo, da |)i se lažje kot stranka obdržali na ))o-vi-Šjii, Ravno zadiiji čas pa je prišlo na (lan, kako Jiespanietna in škodljiva jc bila njihova jtolitika. Kajti ]K) zashiženju nciiiško-českih liberalcev jc Moravska tako zagazila v dolgove, dajo Ito Icžko kaiahi resili ali pa le z veiiUanskijiii ži'tvaini davko]ilaČevalrev. Sedaj, ko jim teče že voda v grlo, so vendar sklicali sejo vseh sii-aiik, da to vprašanje rešijo, laberalci so pač ]iovsod jednaki; saj (udi naši kranjski liljei-alci sedaj na vse pretege ziiolj i/, i^rdih strankarskih oziiov bujskajo čez S. L. S., ki je pravočasno skrbela za času in ]-iistočiiii potrebam i)rÍmerno ureditev deželiiib linane. líavno Moravska nas pa poirjuje teîii bolj, da je le tisti skrl)eii g0S])0([ar, ki si zna ]JoÍskati večjim izdatkom primei'ue dohodke, malov-reden gospodar lia tisi i, ki večje izdatke le z novimi dolgovi ]iokri\a kakor liberalci vseli dežel DomaČe Ën tuje novice. Novo mesto. J^etošnji, kakoi' lanski Veliki jtetek. so zapeli zvečer ob K. nri tranéiškanski pevci na d()ma.čem koru nekaj postnili pesmi. 'Ííxia letos so se pi-edvsem odlikovali v točnem jirLídnašaiijn in lepeai l)o\'dark(i. Mnogoštevilni poslitŠavci so z zanimanjem sledili ])0sami'Ziiini ])cvskim (očkam. Čast pev(;em in pevovodji iiatru Ambrožu. 1'olnoStevilni zl)or se je Idos liidi udeležil šaiilielske \'elikon()čue procesije. Tndi j)n tej priliki se je zlior odlikovtd. Cestni okrajni odbor novomeški je dež. odboru priporočal, da se naj stgni'iio Še^to leto pričiio preložitve in korekture več cest v lukajšnjem skladovnem okraju z ozirom na sklep' cestnega odboi-a / dne 1. dec, IííH in sicer: cesto od Toplic čez Sela na Podtuni, Sotrska-Stimiole. klane v ňt. .lostu, preh)žit..v klancev (»olj. in tiorenje Sušice v topliški občini, korektura klanca Ivandija-lîi-od, p,ci,jžit,ev klanca do kolodvorske ('.este v Mirni p^^ři, korektura dež, cestc v Strmbregn i)i'i Novem mestu. Odšel je neznani» kain zna n solici-tator notarja dr. i'oznika v Xoveiii mestu I\ledvcŠček. Neposredni vzroki nam še. niso znani. Šmiiiel. 1'iav slovesno stno obliujiili vstajcjije (^spoilovo Veliko nedeljo oli gji. rib zjutraj. >íbríilo se je toliko vernikov, da je l)ila cerkev premajhna. Procesije in slovesne sv. tnaše se je udeležil tmli gospod žujian in dež. posl. Ziirc, zastoi>nik <■• kr. žeiidurmerije, ter načelnik gasilnega društva g. .IevŠČ(ik z dvema odboniikouia v ]iovih lični]i unifoMnah, Slovesnost je povzdignil ]iosebno Indi pevski zbor iran-čiškanski z ljubkimi pesmicami med pro-c.esijo 1Î1 z vzornim ]ietiem meil sv. maso. HvalaJ Smihel. — Ljudska knjižnica v ňnii-beln je imela pretečetii mesec svoj redni Itítni o),čni zbor, ])ri katerem je bil izvolji^n i'o vi^čini nov odl)or. Predsiidnikom je'bil soglasno izvoljen č. g. župnik ňtelaii'IVrŠ-kan. (>111110, ďa bo z novim odborom prišlo t"di \'eč navdušenja in vtumie za knjižnico. 7- t'fi«iopnimi zjiašii letno I K, in za vsako '^^•IHisojeno knjigo se vplača 2 vin. za obrabo. _ Jviijijre se izposojujejo vsako nelil praznik po i o. sv. maši in [»o krščanskem uanku. Nesreča pri streljanju. Aniiui Kralj, hlapec v Oadražah pri St. .lenieju, je hotel s streljanjem jiroslaviti velikonočne praznike, \'sled pre\'elike na\dttšrtinsíi stre- ljanje jc pa Anton med zažiganjcia topiča pozaliii na svojo glavo, in tako mu jc pognalo izstrelek v olii-az. PonesreČcuisc se zdravi v katidijski Ixdnisniei su upa, da kmalu ozdiavi. Iz Mirnepeči. Zaradi,oddaje zgradlie nove župne cerkve v ;\Iii-nipeči razpisana je oiertna obravnava za vlaganje pismenih jionudb do iU). aprila t. 1. in ojjozarjamo tozadevno na naš insérât. Na dan 30. aprila o!) U). tiri dop(d-dnc bo tudi seja stavljenega odbora pri okrajneni glavarstvti in se bodo dela oddala. l 'i-osto je tndi vsem Članom občinskega odhora se te seje tideležiti. Iz Jablana pri Mirni pe5i, A' naši fari je, neki jezičen krojač, ki se v(idtu) jezi na naŠe duhovnike in poslanec, češ, da so sami farji nai-edili, da je vino tako di'ago in meso. To ga namreč zato tako jezi, ker se je jtrej dostikrat zastonj v gostilni pri kakem revčku zastonj napi! in najedel, sedaj so )ia ljudje bolj iianietni, pa mu zastonj nobeih'u nič ne da, Sedaj naj pa sam pi-esodi, ali so tudi „farji'' ki-ivi, ilii je bilo njegovo poslojije in živiiui „[lošacana" za neko iiiejiieo, Tmli laže. da liodc moral ííti kron plačati vsaki ])o-sestnik od svojega živinčeta, če ga doma zas<'ka in pi'oda, če se. kaj jiolomi, ker ga n(i nuj]-e mesarju prodati, in tudi, da bo 11101'al vsak jiosestnik od svt^jega vina v s\'oji zidanici davek )ilačeviiti kakor gostilničarji. -b'zikavetnti krojaču pa za sedaj le svetujemo, naj ostane pri svoji šivanki. [lolitiko pa naj prt^piisli bolj pametnim iiKJŽeiiL Pretep, -lanez šenica iz .Meniške \asi [tri Toplicah in l-'rideiik Smuk iz Spodnjih l'odstenic, hlapea, sta gojila tako medsebojno prijateljst^'o, da sta. za pirnh<; drug drugega s krvjo i^oharvala. Najprej sta si s kamenjem kri i)ttščala na glavah, kei-je pa menil Smuk, da iii io ne zadostovalo, je vzel Se nož, ga zasadil Šetiiei lirsu in v lii-hiit. Nato sla. sla oba na ve-likoiiočiu' izlet., stiveda ne v Ktnavs. marveč v lioltiišntco. ICo ozdravita, ju pa povabijo na c. kr. sodišče, da povesta kako in kaj. C. kr. kmetijska družba kranjska je imehi 14. t, tii. svoj občni zlior, lui katerem je podal odhor zelo {jbsirtnj (»o-i'očilo o svojem dehivaiiju, iz katc.i'ega posnamemo, da je imela družim )>rctcklo leto í)]lJl> udov in izdajala lu,(ii)(i izvodov „Kmetovalca". Promet gospodarskih [(o-IrehšČin j(; dosegel višino ilOO vagono\', (hiiiarni proniei pa je znašal 1 1, l L t. m. zadel je v Ljubljani jutranji brzo^Hak v poštni voz. 1'osttii voz je razbil, udarjen ji' bil neki poštni uslužbenec po roki in veliko velikonočnih zavojev je razbitih. Na tleli so ležale gosi, kure, potice in di-ugo velikonočno blago. Nesriičo je pii-pisovati dejstvu, da se poštni vozovi vsled premalcga prostora i)red kolodvorom koma.j vlaktmi izogibljiîjo. Konj ga je ubil. Na Viču pri Ljubljani je K), t. tn. -JI lel starega hlapca \'aletdina (iolina konj ndai'il v prsa s tako silo, lia it' (bdin v deželtii tioliiišnici Prestolonaslednik v Monakovem. Dne 14. t. m. dospel je v ]\lotuikovo ]ii'estolo-naslednik nadvojvoda l'Iran ÎA'rdinand. ^Inožica ga je z navdušenjem sprejela. Upravno sodišče na Dunaju je zopet pred kratkim izreklo sodtjo, da mora vsak avstrijski jiodanik skrbeti za verski poduk svojih otrok in da vzgajanje otrok lirez vsake \ere nasprotuje avstrijskim zakonom. Vojne ladje moiajo ttidi praznovati A'eliki i>etek, kakor je bilo svoj Čas v navadi s tem, da visi zastava na \'eliki petek od osuk; ure zjutl'aj do solnčnega zahoda in na \'ehko soboto od osme ure zjutraj do opoldan na polovici jatiibora mesto na vrhu. Xa. polo\'iei jambora viseča zastava namreč sicer pomeni, da imajo na ladji mrliča, torej v tem slučaju spo-înin na smrt Zveličarjevo. To b'po navado so bili zadnji čas jirerej ojnisi ili ; letos pa se je ta navada zopet obligatno ti[>eljala. Opatijski sestanek, v (ipatiji sta se te dni sestala avstrijski zniianji minister lierchtidd in hiški zunanji uunister di San tiiuliano. Stranke lolmačijo ta sestanek vsaka po svoje, osoldto si Italjani od tega sestanka veliko obetajo. Rusija za poljedelstvo. Kakor poročajo nid\leri 1'uski listi, nann'ra\'a Knsija uvesti po nekod jiopoliKuna nov tiačiii za ]jovzdigo kmetijstva. Lrediti tnisli posebne vlake, ki bodo vozili od [>ostaJe do postaje, ojtreadjeni z vsemi mogočimi učnimi sredstvi; na \suki postaji ho slal določeji ěas, med katerim îiodo nalašč v to določeni učitelji bi-cz|iIačno na feh nčnih sredstvih podueevali ljudstvo. Strašen zločin se je zgodil na liuskem. Trije so napadli neko dekle, \lekli jo na pokopališče, kjer so jo posilili, na to pa. so jo pribili z dolgimi žreblji lui ]H)ko])altški križ. Celo oči so hudodelci lieklelu iztak-nili. V jniro so našli ilekle mrtvo na križu; zločincev še idso zasledili. Amerika proti alkoiiolu. v Anuiiki je izšla naredba, ki preitovediije'iiijače na vseh ameriških vojniii ladjah in v vseli obmorskih postajali. Tudi častniki ne smej(j piti ]iri (d)edu vina. Onim osebam, katerim smo prvo številko poslali v skupnem zavoju, pošiljamo tudi to številko v istem številu. Prav vljudno pa prosimo še enkrat, da nam pridobite kar največ naročnikov in pridno dopisujete. Nabrane naročnike nam blagovolite čimprej javiti, da vemo za število potrebnih iztisov. Dopisi. Brusnice, i^alostno oblei.nico bi bili skoraj obhajali letos lírusuičaiii. Tjiini na Veliko nedeljo je gorela liosta, iu mlada l)ožarna bi-amba, ki ni imela. Se gasilke, je moiala iti s krampi in motikanii nad uničujočega sovražnika. In letos? Na liko nedeljo zjutraj nekako ob pol desetih je začel biti plat zvona. 1'od kozoh'eni Janeza dazvode, }io domače Dulčana, so si hoteli otroci privoščiti tnalo zai)avo s tem, da so zažgali slanuiatega moža z njive. Ah ta. Šala bi bila brez dvoma povzničila, da bi polovico liriisnic obliajalo vstajenje Oospodovo na pogorišču! Da se to ni zgodilo, se imamo zalivaliti naŠi vrli požartu hrambi, ki je bila v par minutah na lieu mesta, da pi'ejireči razširjenje ognja. .Mlado je še to društvo, a precej prvo pot jc pokazalo, da razume svojo nalogo. Starši, ali ]io tolikih nesrečah Še ne. boste iiazili na to, kaj imajo oii'oci \h) žepih V Svoje din je nek orožnik poghMlal v trj aH oni hiši, kje imajo s]iravljene. žve]deiike. .Modi'o, in nekaterim ljudem res id drugače dopovedati. Čudne zahteve dolenjskih liberalcev. Liberab-i l»Í radi imeli vse, meščansko šolo in še mogoče nižje srednje sole bi jim morala vzdrževati dežela v Krškem. Dežela bi jim morala, priskrbeti vinai'sko zadrugo, lirašičeivjsko zadrugo, pašinško zadrugo. pletarsko zadrugo, ne ]ioiaislijo i>a oni, ki vedno zabavljajo, da deželni odbor ila vse le za tiorenj.sko in Dolenjski ničesar ne privoši'i, da skoraj vsaka občina na Dolenjskem dobi samo za učitelj.stvo, razne reveže v bolnišnicah ô krat do (i krat toliko, kolikor piačuje deželnih doklad, líačuni so na lazpolago; naj ])remiš-Ijnjejo ljudje, ki zabavljajo o i-aznili do-kladah.' Zveza Z Jugoslovani. Jz Novega mesta bi bilo zi'lo želeti, da bi se napravila avto-mobilna zveza Novomesto-Samobor, da bi bili tako Slovenci in llivatje prometno tesneje združeni [iied seboj. Tinli v go-s]H)darskem ozirii lii bila la zveza prav \elikega iiomcna. Št. Peter. Na Dobovém je utonil 27. m. m. IS mesecev slari Kranc Simončič luži za hišo. I\er je bil otrok juiščen brez nadzorstva, bodo imeli stariSi sitnosti z oblastjo. — Tukajšnje kmetijsko društvo je sklenilo, da [lo dveletnem neplodnem žividarenju likvidira. Priznamo: pri delo-ki'ogu, na kakLšnega se je d]'ušt\'o omejevalo do sedaj, ni kazalo drugega nego likvidirati. Ko bi se pa bilo društvo zavzelo za drug, lukajšnjim razmei'am primeren delokrog, z!i|iočeIa bi zailrnga vse uspešm\jS(; delovanje. Zato ji; treba ziiiisla z;l skupnosl. A lega manjka žalibog na-šini ljudem. Naših Ijtidi geslo je: Vsak za-se! To je eoklja za vsak korak v zadružnem napredkti. LejiSo bodočnost si ustvarijo ]ire\idni diijštveniki s skupnim ilelovanjem. Vsi za enega, edi'ii za vse! — Pri izobraževalni organizaciji h\m na- jiredujeiiio, l/.obraŽL'\ahio diuštvo je dobilo svojo društveno sobico. Tu so na raz-jiolago časopisi in knjižnica. Predavanj je ])riredilo društvo v tekočem letu četvero, s, marca se je ustanovila ., I iogomila", poseben odsidi. za ženr: in dekleta. Slednje moramo ]iosebno jjolnaliti. - Vprašanje O brodu čez Krko je pi'ecej dozorelo. Za inijno potrebo sta se hvalevredno zavzela v deželnem zboru \)oslanca Zurc in Mi-helčič. Intereseutje iz Mihovega seUi in Dolenje vasi so za eidvrat ])ri|u'avljiîtu iz lastnega prispevati 7iii) kron. .Morda še kak stotak navržejo, od (iežele je zagotovljena jxidpora. Seveda mora bití brod občinska. ne privatna nai)rava.. Treba je torej, da še i>i-izadete (dičine stoi'é svoje korake. Če bo le količkaj doiire volje in zniisla za. občno dobro, je stvar |U'av lahko izpelji va. Mladeniški tabor. Važni so taki ta-tiori in zato moramo pohvaliti, če sami mladeniči zahtevajo, naj se mipravi na Slinovici pri Materi božji dolu'ega sveta vsekakor vsaj meseiia maja tabor vseh tiiladeiiičev leskovške dekanije. i\lla.deniči, zares lepa zahteva; pridobivajte tovarišev. — tabor se bo vršil —, da bo udeležba res velika. Najbolj zanemarjena Dolenjska. Do-sedaj je vozila pošta iz Krškega v Krško vas tla .leseniec z zvezo s Samoborom, seveda grozovita nesmisel. Ljudstvo se je pritoževalo in sedaj jepošttio raviniteljstvotistregloŽelji Ijtidstva, a tako ue,i'oduo, da bode i)ošt.a odhajala iz F.režic šele ob K), uri in da je )iošlno vožnjo dobila Luiza Ivastelletz, Nemka iz lSr<'žic, torej tujka iz Štajerske dežele, dasi je bilo domačinov Kranjcev dovolj kot Iďosileev. Vesela novica za Kostanjevico, iz Kostanjevice na Ošterc liode dež. odbor v tiajkrajšem času razpisal zgi'adbo nove deželne cest.e. (V'sta bode gotovo dograjena, ker l)ode dežela prispevala ót)"/,!. tiiinîster-sl.vo za javna dela mijbi-že gozdna in domeiiska direkcija tudi nekaj, drugo doda cestni odboi', Kostanjeviško-krški okraj. Pri nas imamo nekega dimnikarja, ki ima zelo čudne koncesije, liačuna silno veliko, (;elo [U-istojna oblast niu večki-a.t njegove j'ačune črta. Ta človek misli tudi, da bi morali dežehii odborniki se voziti okrog v gnojniii koših in ne v ileželnih avloiiudiilib ; za- bavlja tudi silno Čez deželno elektriko, in misli, (îa bi se od sedaj moralo Laiiipetu svetiti s trskami, kadar bi reševal razne akte. Tudi mirovna sodišča so nui siltio narobe, ker on kot i)osebno nespreten strokovnjak nc /more toliko, da bi plačal svojo Julko. Ribnica, I^cpega medveda — inia-diča je ujel v našili gozdovih posestnik Kîrcii,^ v Zadolju. Morda se bo še celo posrečilo žival vsled njene iiiladosti ndo-itiačiti. Gospa Kiideževa je ponudila za njo že 100 K. Torej še medvedi v naših gozdovih vendar niso izumrli. Prečna. Kako lepo in ])rijetno jc vrenui i)omladanskega jutra, kako se vse oživlja in probuja k noveiiiu rastlinskemu življenju. Tudi za ]iašo íaro je prišla prijazna društvena pomlad. Zasijalo jc di'u-štveno solnce naše mladine. Leta 1907 so pri nas ustanovili Marijino družbo naš bivši gospod kajjlan ŠtefanjTerškan, sedaj žiipnik v Ôitiihelu; istíiga leta so je tudi pričelo v, zidavo nove farne cerkve. Uos-pod svetnik Anton ňmídovnik so skrbeli za novo cei'kev, gospod ka])lan Terškan l)a za ustanovitev Marijine družbe, tako, da sc lahko reče, da se je pričelo z novo cerkvijo novo življenje. Maja lanskega leta so pa ustanovili gospod svetnik „Slov. kat, izobraževalno društvo" s pomočjo naših mož in fantov, ki je do sedaj že precej napredovalo. Treba je izobrazbe naši mladini, Zato jia imamo večkrat kako ]iod-uÊljivo predavanje, ter za čitanje lepo število dobrih časopisov, Jinamo tudi okolu (iOO dobrih, podučljivib knjig, katere je naprosil pri dobrih Ijitdeh požrtvovalni društveni knjižničar Jakob Planinšek, za društvo. Letos smo dobili nov oder za igre, kakor je bilo omenjeno že v zadnji številki „Novic", Uprizoritev iger je bila že dvakrat, tretjo igro so ])a uprizorile naša dekleta iz Marijine kongregacije na velikonočni pondeljek in sicer „sv. Cita" in pa „"IVi gosx)odi". tlspeii je bil zeto lep in zadovoljiv. TXvklela, ki še v svojem življenju morda niso videla odra, so v igri nastopala kot izvežbane igralke. Na splošno zahtevo se igra ponovi na Belo nedeljo, t. j. H), ajtrila popoldan po krščanskem nauku ob uri. Pridite v obilnem številu! Prva igra je posneta iz življenja svete „Cite" in njenega vestnega poselskega službovanja in jc za vsacega zelo i)odvična. Pa tudi šaloigra „Pri gospodi", ima poleg šaljive in smešne vsebine lejie natike za osobito naša dekleta, kako potreben je poduk tndi v gospodinjstvu, zlasti v kuliinji. Dekleta in fantje korajžno naprej ! Nikar ne poslušajte onih, ki vas hočejo zapeljati na krivo pot. Mladina, v društvu bodi tvoja i)oštena zabava! Kostanjevica, Redni občni zbor tukajšnje posojilnice in hranilnice v žujtnišču se je vršil v nedeljo, dne 1, Jiiarca popoldne, Važen je bil zlasti v tem oziru, ker se je tedaj odobril sklep nacelstva, naj se odslej trajno obrestujejo hranilne vloge po S^fiT posojila pa dovoljujejo po fZ/'Z/o', I^t) tega sklepa je [»rišlo načelstvo vsled ugodnega računskega zaključka v zadnjem u-liravnem letu in pohvalnega revizijskega ])oročila. Menda je malo hranilnic, ki bi nudile tolike ugodnosti svojim članom kakor j,udi vlagateljem. Zato je le svetovati vsakomur, da se je v svoj prid prav pridno poslužuje. — Tukajšnji mesarji so ob praznikih prodajali meso kg po 1 K, 1'ovod tenui je dal mesar Avgust Ki'žičnik, ki je i)rvi ceno znižal. Isto sta morala storiti potem tudi ostala dva mesarja. Eevnejši]U slojem ljudstva je bilo s tem kar najbolj nstreženo, M('sni(;a g. Avg. Kržičnika je bila dva dni od množice ljudstva kar oblegana. Mesa se je razprodalo v izredni množini. Da hi pa bili mesarji vsled tega kaj na izgubi, nam doslej nt znano. Nasprotno čujemo, da so bili z izkupičkom prav zadovoljni. Običajno Častno stražo pri božjem gi'ohu je tudi letos oskrbela tukajšnja me- ščanska korporacija. Tudi godba, kateri je Še pred kratkim grozil popoln razpad vsled pomanjkanja članov, je svojo nalogo lu'i budnici in ])rocesiji zelo častno rešila. Obema korjioracijama za trud nase priznanje. Belokranjski - vestnik. - Pripravljalni odbor za otvoritev belokranjske železnice je imel svojo sejo dne lij, t. m, O nekterih sklepiii poročamo priliodnjič. Belokranjska železnica se otvori 20, maja. Otvoritev bo naj))]'ž počastil tudi eden nadvojvod. Tako ho Belakrajna vendar enkrat dosegla tudi zaželjen cilj. Ameriški novičar. v Anacondi Mont, so dne 10. marca pokopali Janeza JiVankoviča, po domače Belaviča. liil je doma iz Nove Lipe pri Vinici na lielokranjskeni. Hil je četrtič v Ameriki in tu ga je dohitela smrt. Njegova rodbina je pa doma. — V Mihvau-kee-u Wis. je 19. marca zjutraj v Windsor-hotelu nastal požar, ki je napravil škode za 300.000 dolarjev. Ljudje so se rešili, — V New York-u je po zadnji štetvi ino-zcmeev 3,72C).0I4, med temi je 217.814 Slovanov, — V Pittsburg-u Pa. preti vzbruli-niti stavka premogarjev. Kakor znano, je ondi mnogo Slovencev, — V New York-u so dobili prvega slovenskega notarja v osebi Ivana Zupan. — V 13raddock-u Pa, so 18, marca pokopali Martina Jlalkoviča. Zapustil je mlado vdovo s 3 otroci, — V Mineral-u Kan. je umrl 40 letJii Janez Gale, zapustivši tudi vdovo s tremi otroci, — Slovenec Jos. Kems, obče čislan med ameriškimi Slovenci, je obhajal petindvajsetletni jubilej svojega službovanja pri banki Knauth & Co, v New Yorku. — Meseca Jiiarca se je s posredovanjem Sakserjevc tvrdke iz New Vorka vrnilo nad sto Slovencev, nekateri z I'odbinami, v staro domovino. — V Mehiki divja še vedno di-žavljanska vojska. Hudi boji so med ustaši in zveznimi vojaki okoli mesta Torreon, Zadnje vesti naznanjajo, da posežejo vnuis ameriške zvezne države, ki so že ])oslale ultimatum v Mehiko. Ako do 14. aprila zvečer mehikanske ladje ne l)ozdravijo zveznega brodovja, začne njegov admiral ilaio takoj botiibardirati Jiiesto Tampico. Slovenski rojak dr. Schwegel, dozdaj avstro-ogrski konzul v Denveru Colo, je itiienovan v St. Ijouís za konzulatno okrožje držav Missouri, Kanzas in Nebraska. -V Jolietu je umrl 30, marca 23 letni ,)os, ííivec, rojen v StopiČah, ■— V Chicago je nmrla Frančiška Jvakner, zelo delavna od-bornica ženskega društva, — Dne 2. aprila je preteklo dvajset let, kar je pokojjii žu[>-nik ňusteršič v .lolietn z nekaterimi rodoljubi ustanovil K. S. K. Jednoto, ki je največja podporna organizacija ameriških Slovencev. Zdaj ima že lastnega premoženja 308.000 dolarjev, torej nad poldrug milijon kron. Vse druge Zveze so se več ali manj osnovale po jijenem zgledu. Jednota temelji na dveh zvezdah vodnicali: na katol. veri in slovenski narodnosti. K tej .lednoti vsak Slovenec lahko pristopi brez pomisleka. Loterijske átevilke, GRADEC, 14. aprila 5.5 4 24 6 3tí Izjava. Podpisani Josip Matko, gostilničar v BrSljinu, preklicujeai in obžabijem vso žalitve, katere sem izgovoril dne 4. doc, prêt. leta v moji gostilni proti Matko Maloviču, mizarju v Novetii Tucstu, v zadevi njegovega poslovanja pri obrtni zadrugi v Novem mestu, izjavljam, da so bile vso moje takratne obdol-žitve v tej zadevi neutemeljene in nereanične in ae mu zahvaljujem, da je odstopil od na-daljnega kazenskega postopanja proti meni. Novo mesto, 6, aprila 1914. Josef Matko, 12-3-1 ae takoj sprejme v trgovino z železnino in speeerijskim blagom, ki je 14 let star iu je dovršil ljudsko šolo z dobrim vspeboni. Franc Guštin, trgovina z mešanim blagom. Advokat 13-2-1 Đ' Ignoc Malnerič jc otvoril svojo pisarno v Novem mestu, Glavni trg nasproti trgovine Ogoreutz. obstoječe iz dveh sob, kuhinje in vrtoui, se odda s 1. majem v najem v Olivo-tovi hiši pri Božjem grobu. Pojasnila dajo upravništvo Dol, Novic, e-o-2 Vinograd 7-2-2 in pod vinogradom njivo za 2 mernika po-setve po ceni proda Marija Cimperman v Sevcih št. 14 občina ňniibcl pri Rudoltoveiu, Naznanilo. Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril v hiši g, Illowsky v Rudolfovem, Glavni trg štev. 100 protiajiilno S prekajeniin mesom in suhimi klobasami. Ob onem bodem imel na razpolago dobro mast in špob, salami in vse drugo v to stroko spadajoče blago, kakor tudi vedno sveže in suho siiclje ter ki-uli. Ker sem si pridobil pri najboljših mojstrih prekajevalcih vso potrebno znanost v tej stroki, se bodem vaikdar potrudil, slavno občinstvo iz mesta in okolice solidno in z zmernimi cenami vsestransko najboljše postreči in se prav toplo priporočujem v ceigeni obisk. Odličnim spoštovanjem 2-14-2 Jvan Kafrie, prekajevalec in trgovec s suhim mesom v RudoKovcm, V založniiStvu J. Krajec nasi, v Novem mestu se dobe Še Šmarnice. "Wl p. Ijad. Hrovatove: Premišljevanja o Srcu Marije. Dena 1 K 80 vin,; po poŠti 10 vin. več, A. Žlogarjevo: 4-3-2 Lupški prizori. ('ena 2 K; po poŠti 10 vin, več. Popolnoma varno naložen denar. IliifllLilOi ie PeSiJfiWICâ /a Kaiidijo in okolico, reg. zadr. z neont. zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vlogo od vsaeega, če je igen nd ali ne, ter obrestuje po __1-0-2 O — i*" na leto brez odbitka rentnega davka, katerega aama iz svojega plačuje. IP Radi oddaje [lotrcbnih KtavUenili in lokodclíikih del tor dobav A. zf^riidbo nove cerkve v Mirni peci v Knesku Ka; 1. Zidai-iika in tořaíkn dola tive/, niatorijala iii vožnje ampak 2 dobavo vode Ka stavbo.................S!2.H2U (i2 Jlotonska dola z niiiiravo gliivnili obokov iz iiilezobutona iim- tOTijaloiti vrod.....................28.1)05 KaiiiuoHeàka dela /- inatorijalom............ rodutjimkft dela z materijalom .............1.00;r— 'J'esarKka dela brez Ktavboncjia le.'ia ...........— Krovska dolft k nabcstao cemeatoo ikrlo x malerijaloru vred , „ a.'i45'— Klojiarska dela z materijalom ...............3.ťi3tí ií8 Mizarska dola / niaterijaloiii .............„ 2..l3e'40 KljufiavniOftTiikft iii kovaSka dela z dobava kormtriikc, íolezja . „ fj.l55'-- ťleskaTBka dola z materi j ...................iiST'ëO TImetno msteklenje..................a.SiJl'— Steklarska dola......................................2ÍW-50 SI. 10. 11. 12, Skupaj K 74.7.I8'40 Ji. za popravo stare hopelice in demoliranje stare cerhue v Mirni peci v iiDoskn /,a: Zidarska in teža,ška delu brez materijala in vožnjo, atiijjak n dobavo vode xa, Btavbo.................. iiotonska dola z ......................... Tesarska dela brez Btavlieaega iosa .......... Krovska dela z asboistao ecmeutno škrlo z materijalom vred K 3.060'[I5 „ 520'~ „ iiU70 Kleiiarska dela t. iiiat.erijabiti...............56010 Mizarska dela z materijalom.............„ 120'— Kovaiktt dela » iiiatorijaloni............ , . „ 17&'— Skupaj ' .... K 5.52S 05 se bode vršila pismena ponudbena obravnava dne 30. aprila 1914- ob 10. uri dopoldne ])ri C. kr. okrajaem glavarstvu v Kudolfoveiii. Tozadevno pouudbo, ki ho iabko glaaijo nu vsa dela ali tudi iia posauio/no kategorije ietih, morajo biti spisane po uradnem v/orru, kolekovane b kolkom 1 K, oiireuiljene S pobolniro c, kr. daviiiiega »tada v Jtudolfovoin, da jo ponudnik položil !>"!„ vadij v gotovini, avstrijskih vrednoatnili impirjili ali vlo(fab na branilaiiine knjiiieo, ter isapeJateuG v ovitkih, ki so oznaioni z napisom „Punudbii za zgradbo nove corkve v Mirni peči". Ponudbe, ki bi iioziioje dospele, ae ne vpoitevajo. Z delom se mora takoj po doniikit, kojega odobrenje je no glede na vi.íino ponudbo pridržano c. kr. okrajuemn fflavarst.vu v sporaïuuiu b stavbenim odborom, priéeti, in mora biti zgradba do koo^a oktobra 1914 spravljena pod strebo iu do konca septetnbra 1915 popolnoma dovršena. NaéTíi, snmariíci proraiínii s popisom dol, tíjilosni in posamezni stavbeni pogoji bc morejo vsak dan ob navadnih uradnih urah vpogledati pri podpisanem uradu, kjer ko tudi dobijo za ponudbo potrebni 1'oruiularji. C. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem, dno i. aprila 1ÍÍ14. II