a. NO. 45 Ameriška Domovi^i/i AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, MARCH 6, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX John F. Kovačič predviden za zvezno službo Zastopnik 23. varde v mestnem svetu Clevelanda je med prvimi kandidati za zveznega pobiralca carine v Clevelandu. N jegovo imenovanje zavisi največ od sen. Franka Lauscheta. CLEVELAND, O. — Mesto pobiralca carine (U.S. Collector of Customs) v Clevelandu je visoka služba zvezne vlade in mora imenovanje odobriti zvezni senat. Letna plača znaša $17,000. Za to mesto se je že pred Rožičem prijavil zastopnik 23. Varde v našem mestnem svetu rojak John F. Kovačič. Njegovo imenovanje podpirata kongresnika Michael Feighan in Charles Vanik, zvezni senator Stephen Young ter okrajna organizacija demokratske stranke, katere zvest in dela-,ven član je John Kovačič že dolga leta. Po splošni sodbi v tukajšnjih demokratskih krogih in Ro sodbi ohijskih demokratov v Washingtonu zavisi imenovanje Johna F. Kovačiča na to visoko mesto v zvezni službi le od senatorja Franka Lauscheta. Le bo ta imenovanje Johna F. Kovavica podprl, bo ta to mesto dobil in nobenega dvoma ni, da bo zvezni senat imenovanje potrdil. V senatu je običaj, da senatorji, v kolikor ni kakega posebnega vzroka, potrdijo predloge, ki jih podpirajo senatorji zadevne države. Frank Lausche uživa v senatu posebno velik ugled in Johnu F. Kovačiču je potrdilo zagotovljeno, če se bo on zavzel zanj. Sen. Frank J. Lausche je naš senklerski rojak, kot je John F. Kovačič, ona in njihove družine se poznajo že dolga leta. John F. Kovačič in njegov brat Edi Kovačič sta ob vsaki kandidaturi Franka Lauscheta pri volitvah vneto delala zanj. Zato smo demokratski volivci slovenskega rodu na Senkleru, pa tudi drugod v Clevelandu in okolici skoraj gotovi, da bo John Kovačič na visoko mesto imenovan in potrjen. že v privatnem življenju velja rek, da roka roko umije, v političnem pa še veliko bolj. To vesta tako sen. Frank J. Lausche kot John F. Kovačič. lito je dolgo čaka! Na čestitke Kennedvu ob umestitvi 20. januarja, je predsednik ZDZ odgovoril Titu šele 25. februarja. WASHINGTON, D.C. — Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito je na dan umestitve 20. januarja poslal predsedniku ZDA Ken-nedyu čestitke in izrazil prepričanje, da se bo Kennedy zavzel za izboljšanje mednarodnega položaja in za mirno reševanje perečih mednarodnih vprašanj. Tito je dejal nato, da upa, da se bodo odnosi med obema država-nia razvijali tudi v bodoče v “medsebojnem; spoštovanju, razumevanju in sodelovanju.” Predsednik ZDA je Josipu Brozu-Titu odgovoril šele 25. februarja: “Delim popolnoma Vaše zaupanje v nadaljevanje u-godnega razvoja odnosov med našima deželama in Vaše priznanje potrebe za največji na-P°r pri reševanju kritičnih vprašanj, ki stoje pred svetom, z mirnimi sredstvi.” Besedili poslanic nista toliko načilni po svoji vsebini, ta je v takih slučajih že skoraj formalno določena. Značilno je to, da Je Kennedy na čestitko odgovoril šele več kot po enem mese-cu> v času, ko se Tito s svojim “Galebom” vozi ob zahodni a-friški obali, obiskuje tamkajšnje države ter širi v njih ko-naunistično propagando, pa naorda tudi svari pred tesnejšo 'Povezavo s — Sovjeti. Novi grobovi Alice Oblak V soboto zjutraj je nenadoma umrla 45 let stara Alice Oblak z 1297 E. 55 St., rojena v Clevelandu. Njen mož William je umrl januarja 1960. Imela je gostilno na istem naslovu. Tukaj zapušča sestro Florence H. Jan-drokovic.. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Zakrajskove-ga pogreb, zavoda na pokopališče West Park. Sovjelija zavlačuje končanje boja v Laosu \z sovjetskega zapora vrojena Eataloa molčeča TOPEKA, Kan. — Letalska kapitana Freeman B. Olmstead in JoJin.R. MeConc, katerih letalo BR-47 so Sovjeti sestreli nad Barentsovim morjem preteklega 1. julija, sta imela pretekli petek prvo tlakovano konferenco. Radovednosti časnikarjev sta ustregla le delno. Povedala sta, da je bilo njuno letalo sestreljeno najmanj 50 milj od sovjetskega kopna, da so ju Sovjeti zajeli in prepeljali v ječo v Moskvi, kjer sta bila zaprta ves čas v samici in zasliševana skoraj vsak dan, včasih celo po večkrat. Razkrila sta, da je letalo BR-47 vrnilo ogenj ob napadu sovjetskega lovca, da pa je bilo skoraj zadeto v dva motorja in je začelo goreti. Nobenega odgovora nista dala na vprašanje, kakšno nalogo je imelo njuno letalo na poletu ob meji vzdolž Sovjetije in ne na vprašanje, kako je prišlo do njune izpustitve iz sovjetske ječe in vrnitve v domovino. Sovjetska zveza hiti oborože-vati čete Konga Le in Pa-tet Lao, ko zavlačuje razgovore za končanje državljanske vojne. WASHINGTON, D. C. — Sovjetska zveza in Sev. Vietnam pošiljata v Laos četam upornega Konga Le in gverilcem Patet Lao velike količine lahkega in ce_ lo težkega orožja. To naj bi levičarskim silam omogočilo utrditev njihovega položaja, če ne naravnost osvojitev celega Laosa. Zahodne sile se trudijo, da bi našle pot za mirno rešitev spora, ki je povzročil državljansko vojno. Pripravljene so priznati nevtralnost Laosa, ki pa na] ostane povezan s svobodnim svetom:. Sovjetija zavlačuje diplomatske razgovore in mirno rešitev, da bi pripravila levičarske sile na osvojitev dežele. Tu kot v Londonu priznavajo, da se je položaj v zadnjih tednih za Zahod poslabšal in da bodo morale zahodne sile tekom dveh ali treh tednov nekaj ukreniti, če nočejo, da pade Laos pod komunistični vpliv in nadzorstvo. Združene države so posvarile Sovjetsko zvezo, da bi poseg rdeče Kitajske v Laos nemara sprožil večji vojaški spopad med Zahodom in Vzhodom. Da ne bi dale rdeči Kitajski povoda za tak poseg, so Združene države pritisnile na Formozo, naj ustavi vsako pomoč kitajskim nacio-nilnim gverilcem, ki se drže v Obmejnem področju med Burmo, Tajsko in Laosom, ter jih pripravi k vrnitvi domov. Indija ponudila ZN za Kongo 3,080 vojakov Hammarskjoeld bi ratl povečal števiio čet ZN v Kongu na 25,000. Doslej je uspel šele delno. NEW YORK, N. Y. — Zaradi odhoda čet Združene arabske republike in Gvineje se je število čet ZN v Kongu znižalo trenutno na okoli 18,000, nevarnost pa je, da bo padlo še bolj, ker se pripravljajo na odhod tudi maroške in indonezijske čete. Glavnemu tajniku ZN Dagu Hammarskjoeldu je med tem uspelo pridobiti nekaj vojaških enot drugod. Indija je v soglasju z obljubo Nehruja izjavila, da je kljub lastnim težavam pripravljena poslati v Kongo v okviru ZN eno celo brigado, o-koli 3,000' mož. Nove vojačke enote sta obljubila tudi Tunizija in Liberija, ki ima že sedaj večje število vojaštva v Kongu. Indija je trenutno v precej napetih odnosih s (Pakistanom, v mejnem sporu pa z rdečo Kitajsko, ki ima zasedenega preko 15,000 kv. milj indijskega ozemlja. ZN je vseeno sporočila, da je njena brigada pripravljena za službo v okviru ZN v Kongu, kakor hitro jo morejo ti prepeljati tja. K0NG0SKE ČETE POGNALE ČETE ZN IZ PRISTANIŠČA V soboto je prišlo na področju ustja reke Konga do ostrih spopadov in bojev med četami Združenih narodov in domačo kongoško vojsko. Čete ZN so se morale umakniti iz glavnega kongoškega pristnišča Banana. Glavni tajnik ZN Dag Hammarskjeld je ZN naročil, da morajo mesto dobiti zopet pod svojr nadzorstvo, če ne Iz Clevelanda in okolice Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri zv. ob sedmih v SDD na Re-cher Ave. sejo in po njej zabavo. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KŠKJ ima nocoj ob sedmih v šoli sv. Vida sejo. , , iii Asesment bo tajnica pobirala od gre mirnim potom, pa s silo. — Sestanek kon- e. ure dalje. goških politikov na Madagaskarju. Jutri zvečer ob sedmih bo ■— Eno petino vseh tovornih avtomobilov, iki jih izdelajo v* Združenih državah, je določenih izvoz. , [J SHOWERS Vremenski prerok pravi: VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV Trgovska odgovornost! ALBANY, N. Y. — Prizivno sodišče je odločilo, da je trgovec odgovoren za hrano, ki jo prodaja. Če proda pokvarjeno, nezdravo hrano, ni odgovoren le za zdravje kupca samega, ampak vseh članov družine, ki jedo pri skupni mizi. Predlog ia nova zvezne sodnike sprejel v senatu WASHINGTON, D.C. — V petek je senat odobril predlog za ustvaritev 73 novih zveznih sodniških mest v deželi, od tega tri v državi Ohio. Predlog je bil poslan v razpravo v predstavniški dom. Do glasovanja in odobritve je prišlo, ko je bil zavrnjen predlog republikanskega vodnika sen. Dirksena, naj se glasovanje odloži do 16. marca, da bo mogoče predlog natančnejše proučiti. ------O------- Morilec treh čikaških žena obsojen na dosmrtno ječo OTTAWA, IH. — Porota je spoznala Otta Weger, 22 let starega drvarja, krivega umora ene izmed treh poznanih v prostorih slov. šole v Collin-woodu sestanek pripravljalnega odbora Slov. pristave. Vsi vabljeni! Zadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Dorothy M. Strniša ob 1. obletnici njene smrti. j Popravek— V dopisu SŽZ pretekli petek LEOPOLDV1NNE, Kongo. — Kongoške domače čete so v soboto pritisnile na glavno oristanišče Banana ob ustju reke Konga, ki je bilo pod nadzorstvom Združenih narodov, s kopnega in morja. Po ostrih bojih, v katerih je bilo uporabljeno tudi težko pehotno orožje, so se čete Združenih narodov umaknile v Kitono. Poveljstvo ZN je poslalo z letali vojaške okrepitve v obalno področje Glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld je bi! o položaju takoj obveščen in je osebno ukazal, naj se čete ZN vrnejo v Banano na temelju dogovora, če to ni mogoče, pa s silo. Do ostrih spopadov med domačimi četami in četami ZN je prišlo tudi v mestecu Matadi. giavnem bl nioral° svtali>Pole3 imena D°-oporišču za oskrbovanje čet ZN v Kongu. Mestece leži ka j l0'thy Strnisa> članica, ne — taj- kih 60 milj od rečnega ustja.____________________________ nica- Nai prizadeti pomoto o- Do sovražnosti je prišlo za-, proste, radi napetosti med domačimi > doseči vzpostavitev nevtralnih | Glasbena Matica dosegla četami in Združenimi narodi,. ko je bila objavljena reso]uci-imi skupinami domačinov. Koncert Glasbene Matice ja Varnostnega sveta, da naj ZN razore že domače kongoško vojaštvo. Domače čete so postale do čet ZN skrajno ne zaupljive in oprezne. Izgleda, da so s svojim nastopom, do katerega je prišlo brez ukaza od poveljstva, prehiteti ZN. Do prvih sovražnosti je prišlo že koncem prejšnjega tedna, te so se nato ponavljale na raznih krajih, dokler ni prišlo v soboto do težkega bojevanja na več krajih. pasov med sovražnimi vojaški- lep uspeh— lasbene Matice v 3ND včeraj popoldne je bil lepo Sestanek na Madagaskarju ' obiskan in je krasno uspel. Ob-TANANARIVA, Madag. i činstvo je bilo nad sporedom in Sem so pripeli predsednik kon- njegovim izvajanjem navduše-goške republike Kasavubu, no čombe, predsednik Katange, in [»0jt,ni„c_ Kalondži, predsednik “Mine- V Jožetu in ge. Pepci Kaste- ralne države, ki obsega '.fuzm Uc, roj gtepeCj 38 Eith To_ del pokrajine Kasai. Povabi]e-. ronto,Canadaj se je prcteku te_ m so bii tudi zastopniki levi- > . „ den rddnl drugi fantek. S tem carske skupine v StameyvrUu. Poveljstvo kongoških čet je že v soboto skušalo skupno s poveljstvom čet ZN doseči premirje med borečimi se enotami. Načelnik glavnega stana domače vojske polk. Kiem-be in zastopnik poveljstva čet ZN sta odš’a na bojišče, da pomagata vzpostaviti mir. ZN skušajo ustvariti nevtralni pas Gen. McKeown, poveljnik čet ZN, se je razgovarjal v Stanleyvillu pretekli petek s poveljnikom čet Gizenge gen. Lundulo. Privil ga je, da ne bo pošiljal svojih čet iz Vzhodne pokrajine. Gen. Lundula je trdil, da so bili vsi vojaški nastopi lumumbovcev izven Vzhodne pokrajine zgolj “obram- sta postala g. Jože Štepec in njegova žena na 793 E. 154 St., Cleveland, dvanajstič stari oče in stara mati. Čestitamo! V bolnišnici— Mrs. Helen Tomažič s 434 E. ki se smatrajo za zakonite naslednike Lumumbe. Vse kaže, da teh na razgovore ne bo. V tem slučaju ni mogoče računati na kak uspeh, ker imenovani trije kongoški vodniki so med seboj že tako dogovor-i “ 3t. je \ St. Vincent charity jeni in povezani za skupni na_ bolnišnici prestala težko opera- stop proti lumumbovcem. Pa Prfc’leKh petek pre- ______o_____ peljana v Cleveland Glinic, kjer — ■ ••n ! leži v sobi 514. Tornado napravil veiiko ______()______ škodo v južnem Chicagu Alžirija je končno na CHICAGO, 111. — V soboto 11A.; -am«*.#«:««*! malo do peti je močan vrtin- P®” V SantOwlOjnOSf čast vihar udaril nad juž. del Chi- i PARIZ, Fr. —* Francoska caga in povzročil velikansko; vhuia je zmanjšala delokrog škodo. Priče trdijo, da je tor- ‘n °^af^ sv°jih oboroženih sil nado drvel nekako 17 blokov ; v ^ *:em J6 ugodila pr- na široko sedem milj daleč, iv * zahtevi začasne uporniške čikaških žena pred enim letom v državnem parku tega okraja.' bnega značaja Sodišče ga je obsodilo na Gen. McKeown se je preje dosmrtno ječo, iz katere pa se utegne rešiti po 20 letih, ko bo imel pravico zaprositi za i pomilostitev. razgovarjal že z gen. Mobutu-jem, poveljnikom čet vlade predsednika Kasavubuja. Izjavil je, da upa v nekaj dneh Stevenson svari Sovjetsko zvezo pred prenaglenostjo NEW YORK, N. Y. — Pri i padalo staro turško cesarstvo večerji, ki so jo priredili nje- in na njegovo mesto sta rinili Oblačno in topleje. Verjetnost dežja. Najvišja temperatura 55. mu v čast, je Adlai Stevenson, stalni zastopnik ZDA pri Združenih narodih, govoril presenetljivo ostro in odkrito o nevarnosti sedanje sovjetske igre v Afriki. Navzočih je bilo kakih 400 političnih, trgovskih in finančnih prvakov z mestnm županom Wagner-jem na čelu. Stevenson očitno ni naslovil svojih besedi le na nje, ampak je govoril svetovni javnosti. Ta je govor sprejela kot odločno stališče sedanje vlade Združenih držav v vprašanju Konga in Afrike. Stevenson je sedanje stanje v Kongu in Afriki primerjal s stanjem na Balkanu pred prvo svetovno vojno. Tam je pro- Avstro-Ogrska in Rusija. Sledilo je neizmerno gorje narodov, ki so hrepeneli po samoodločbi, dokler ni strel ubil nadvojvode Ferdinanda in srožil svetovni požar. Zgodba se bo ponovila v Afriki, če ne bomo nesreče preprečili. Proglasili smo načelo pravice samoodločbe malih narodov. Spoštujmo ga! Sklenili smo odpraviti kolonij alizem. Odpravimo ga in ne uvajajmo novega v nikaki obliki! Združene države hočejo preprečiti vsak enostranski tuj vpliv na razvoj afriških razmer. Pustimo enkrat narode same, da si urede svojo bodočnost. Hočemo, da se Belgijci u- maknejo iz Konga in da se nobena nova sila ne meša vanj, zlasti ne Sovjetska zveza s svojim novim imperijalizmom. Združenim državam je Stevenson svetoval; Podpirajmo Združene narode, ki so edini ščit svobode in miru v sedanjem stanju! Narodom Afrike je dejal: Združeni narodi so edino jamstvo, da bodo nove narodne države ha afriškem kontinentu mogle ebstati in delati po želji svojih ljudi, da ne bodo postale plen grabežljivih vlad. Sovjetsko zvezo je svaril: So še močnejši zakoni zgodovine, še globlji, in še bolj neizogibni kot tisti, ki sta- o njih sanjala Marks in Ljenin. To so zakoni, ki ne govore o razrednih odnosih in ne o gospodar- dokler ni dosegel jezera. Najhujše so prizadeti predeli med 71 St. na severu in 87 St. na jugu, med Loomis Ave. na zahodu in Stony Island na vzhodu. Vihar je trgal strehe, ruval vlade. Namesto vojaških so povsod imenovani civilni prefekti. Iz zapora bo izpuščen Ben Bella, eden izmedl voditeljev upornikov, in 20,000 nacijonalistič-nih internirancev bo dobilo po- skih razvojih, ampak povedo smisel življenja in namen človeka. Na sabotirajte edine u-stanove, ki more preprečiti im-perijalizem. Samo Združeni narodi morejo preprečiti državljansko vojno, samo oni bodo onemogočili splošen požar. Kdor jih ovira, ta požar izziva. Končno je Stevenson pozval vse afriške narode naj podpirajo Združene narode v Kongu in v vsaki drugi deželi svojega kontinenta, ker je v tej politiki edino jamstvo, da bo iz sedanjih previranj izšla mirna, uspešna, samonikla in samostojna družba neodvisnih afriških narodov. drevesa, uničeval trgovine. Za- , polno svobodo gibanja, radi pretrgane električne na, 5 se to se je zgodilo na pri-peljave, je bila v večih prede- | Poročilo predsednika Tunizije lih tema in promet se je sko- Burgibe, ki kot posrednik pri-raj ustavil. Ena oseba je bila | pravlja osebne razgovore med mrtva, okoli 60 pa ranjenih, jvoditleji uporniških skupin in predsednikom De Gaullom. Sporazum in mir v Alžiriji tudi močno p o d p ir a mladi kralj Maroka Hasan II., ki se je osebno udeležil prvih razgovorov z uporniško vlado. Odbor za preskavanje munistične dejavnosti bo nadaljeval delo WASHINGTON, D. C. — Predstavniški dom je odglaso-val sklep, da naj odbor za razkrivanje podtalnega, Ameriki škodljivega delovanja nadaljuje svoje delo in je tudi odo- Predsednikov svak na čelu “Mirovnega zbora” WASHINGTON, D. C. — bril znesek $331,000 za ta na-1 Predsednik Kennedy je v soboto objavil, da bo začasno vo- men. Stvar je vzbudila pozornost zato, ker je kongresnik James Roosevelt, sin pokojnega predsednika, izjavil, da je ta odbor slaba ustanova in postaja dil Mirovni mladinski zbor njegov svak Sargent Shriver iz Chicaga kot neplačani direktor. Shriver bo vodil zbor tudi vedno slabša in vedno hujša kasneje, če ,bo Kongres pred- nevarnost za naše demokratične svoboščine. Rooseveltu je ogorčen odgovarjal kongresnik Walter, munizem Zbornica je Walterju burno ploskala, ko je ugotovil: Ko- log predsednika za njegovo u-stanovitev potrdil. nima dveh strani. Glede komunizma ni dveh stališč, ni kompromisa. Ameriška Domovina -/I-rvi C III (Ut H O/VI F- 6117 St. Clair Ave. — HEnderaoa 1-062« — Cleveland S, Ohia National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Pdblieber: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAt Za Zadlsjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kasado in dežele izvea Zed. držav; $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto rednega življenja njim, ki so jih podobne razmere pognale z doma v beli svet, naj pozivi Lige slov. kat. Amerikancev ne bodo glas vpijočega v puščavi! . XxXXXXX xxxxxxxxxxx XXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxYXXXXXXXXi Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejiek nrTYTxxxYYYXTXlfXgfrX SUBSCRIPTION RATES« JJnited States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $8.00 for one year 83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 45 Mon., March 6, 1961 Ameriški “mladinski mirovni zbor” Predsednik Kennedy je doslej napravil malo tako tveganih političnih korakov, kot je njegova ideja o “mladinskem mirovnem zboru.” V zbor naj bi bili sprejeti mladi ljudje, ki so pripravljeni, da nekaj let, povprečno dve do tri, delajo v raznih tujih državah. Delajo kaj? Menda največ na prosvetnem in zdravstvenem polju. Administracija jim bo dala priliko, da se pred nastopom vežbajo za svoj posel na tečajih, ki bi trajali od šest tednov do šest mesecev. Na tečajih naj bi dobili pojme o kulturi in jeziku dežele, kamor bodo poslani na delo. V zbor bodo sprejemali samo dobro-voljce; plačani pa ne bodo bogato. Vkljub temu računajo, da bodo znašali stroški za vsakega dobrovoljca $5 — 12,000 na leto. Prva skupina bo štela predvidoma okoli 1,000 do-brovoljcev. Denar za to akcijo mora senat šele odobriti. Kakor je ideja sama po sebi lepa, se ne zdi, da je že do-zorela. Vsiljuje se nam najprej vprašanje, kaj naj ti mladi ljudje delajo v tujini? Imeli bodo, vsaj po večini, dobro voljo, da nekaj pomagajo revnim in neizobraženim domačinom v zaostalih državah, toda le optimist more upati, da imajo za tako delo potrebno kvalifikacijo. Dobra volja in študij na šestmesečnih tečajih še ne zadostujeta. Povrhu bodo člani zbora pravi novinci v življenju izven njihove domovine. Niso bili nikoli v tujini kot delavci, samo izjemoma tu pa tam kot turisti in nič več. Kdor je delal izlete v Evropo, Kanado ali Mehiko, s tem še ni kvalificiran za delo v Afriki ali Aziji. Druga neyar-nost preti dobrovoljcem v posledicah samevanja. Poslani bodo v kraje, kjer bodo sami. Res je, da se bodo hoteli dru žiti z mladim rodom v tistih krajih, kjer bodo živeli, toda to zanje ne bo Amerika. Pri tem niti ne mislimo na vse težave z jezikom. Kako naj se razumejo z ljudmi njihovih let, ako ne znajo jezika? Druga velika nevarnost je v želji, da ohranijo ameriški “način življenja.” Te želje se ne morejo rešiti niti stari Amerikanci, kadar so v tujini, niti takrat, ko potujejo ali stalno živijo v večjih ameriških skupinah ali kolonijah. Kdor hoče na tujem ohraniti “ameriški način življenja, naj rajše ne hodi v tujino, tako pravi znani angleški filozof Toynbee; bo Ameriki na tujem več škodoval, kot koristil. Kdor hoče pridobiti na tujem zaupanje tamkajšnjih do rnačinov, mora živeti na njihov način in ne na ameriški. To je velika žrtev za vsakega Amerikanca. Kako naj jo vzamejo nase mladi Amerikanci v samoti, ko dela težave še celo starim, ki živijo v ameriških skupinah? Kje je jamstvo, da ne bodo hitro podlegli vsem težavam in žrtvam in jo popihali domov? Nevarnost je tudi v tem, da načrt stavlja preveč upanja, na strokovno usposobljenost članov mladinskega mirovnega zbora. Strokovna kvalifikacija se ne dobi s kratkim tečajem in dobro voljo. Upajmo, da federalna administracija ne bo obešala dela mirovnega zbora na veliki zvon in jda bo rajše čakala na prve uspehe, preden se bo hvalila z idejo samo. Tak nasvet dobiva od kritikov te ideje, ki so se pojavili že prvi dan, ko je bil načrt objavljen. Značilno je, da je med kritiki največ takih, ki poznajo delo v tujini. Pravijo, da mora šele praksa pokazati, ali se za tak mladinski mirovni zbor da ustvariti pametno delo. Sami ga zaenkrat še ne vidijo, toda tudi ne zanikajo. Novi vseljenci - nove službe! Kanadski oddelek za državljanstvo in vseljevanje je ob javil, da so vseljenci, ki so prišli v Kanado po drugi svetovni vojni, ustanovili tekom zadnjih 1! let 5,957 novih podjetij in kupili 5,385 farm. Za svoja podjetja in farme so plačali takoj ob nakupu v gotovini $69,284,200 ali skoraj polovico celotne cene. To je skupina vseljencev, ki je ustvarila stotine no vih delovnih mest tudi za druge Kanadčane. Poročilo kanadskega zveznega urada brez dvoma ni veljavno samo za Kanado. Kdor le malo pozna razmere v Združenih državah, ve, da je tudi tu na tisoče in morda celo desettisoče povojnih priseljencev ustanovilo svoja lastna podjetja ali se kako drugače osamosvojilo. Vseljevanje samo je torej deželi koristilo; zaradi novih priseljencev ni nihče starih izgubil svojega delovnega mesta. Dobrodelne ustanove nas zopet prosijo, da bi prevzeli odgovornost za vselitev nekaj sto slovenskih rojakov, ki čakajo po begunskih taboriščih Evrope. Vemo, da je trenutno gospodarski položaj v deželi do neke mere težaven, toda to bo minilo in delo se bo zopet lažje dobilo. Vprašanje je le, če bomo takrat imeli še možnost katerega izmed sedanjih beguncev spraviti v deželo. Begunski zakon ima veljavo za omejen čas in samo za omejeno število. Če bomo priložnost zamudili, nam ne bo pomoči. Spomnimo se na svoje lastne težave in pomagajmo do Duluth, Minn. — Pred nedolgim je objavil zanimiv članek neki M. Gastman pod naslovom “Tretja svetovna vojna se je že začela”. Potem povdarja, da smo resnično že sredi te vojne in v posebnem odstavku razpravlja dalje o tem pod naslovom “The Communist Masters Plan for Conquest” in zaključuje zopet s povdarki, da smo sredi “Tretje svetovne vojne”, katera se ne vodi še s tanki, bombniki, podmornicami in neukler-skimi izstrelki, ki jih sicer že imajo velesile za take namene v svojih skladiščih. Potem navaja dalje: Vse se vodi podtalno v tisku, potom radia, televizije in z ustno kampanjo od ust do ust. Vse po točnih načrtih, da se polagoma in nevidno ustvarja v mišljenju ljudi dvomljivost do ob stoječega reda v svetu in s tem novo zavest, da je treba sedanji red spremeniti in pomagati do uveljave nekemu novemu redu. Z izborno zamišljeno propagando se pojavljajo po vsem svetu novi “gospodarski in socialni misijonarji”, ki dopovedujejo revnejšim slojem, kako jih imo-vitejši sloji vse križem izkoriščajo in kje je za nje rešitev iz težav življenja. Ti “socialni misijonarji”, ki jih je najti v vseh različnih stanovih, so prednje straže komunizma, ki to podtalno vojno nenehno pospešujejo na vse razne načine. Po Afriki, Aziji in zdaj celo po državah Latinske Amerike dopovedujejo domačinom, kako jih izžemajo in izkoriščajo ameriški kapitalisti, kateri pobero povsod vso smetano, domačinom pa še vodenega mleka ne puste, itd. itd. In kjer nastane kaka nova država, so hitro tam, posredujejo jim gospodarsko pomoč, kot posojila in drugo iz Moskve in seveda nalašč pod ugodnimi pogoji, boljšimi kakor pa jih nudi zapadni svet. Vse to, da kalini raje sedajo na komunistične li manice. Za vsem tem sedi zadaj tajno vpliv in sila komunizma, ki ima svoj sedež v Moskvi. Ta nenehno šola in vzgaja naprej in naprej komunistične “socialne misijonarje”. Za vsak del sveta in vsako deželo trenira posebne kadre, da delujejo potem v vsaki deželi tako in v takem duhu, da prija in ugaja ušesom njihovih ljudstev in tako opaja z vsemi mogočimi obljubami mišljenja in pamet vseh, ki jih hočejo poslušati. Nenehno so na delu, tu tako — tam tako, kakor že slučajno bolj ustreza. Med delavci zlasti povdarjajo, kako je v komunističnih deželah vse socialno u-rejeno in preskrbljeno za delavce. Vse jim je prosto, bolniška oskrba, brezposelnosti tam1 ni, na počitnice jih pošiljajo k morjem, vse brezplačno, vsi so enaki. Kaj takega po zapadnih deželah ni, najmanj seveda pa v Ameriki, kjer imajo vse pravice le bogatini, da se senčijo na o-brežjih Floride in Kalifornije, ki žive na račun revnih. T^m za plotom njihovega “življenskega raja” pa sije večno sonce socialne pravičnosti, itd. itd. Tako člankar. — Če tako pesem čuje delavec enkrat, dvakrat, parkrat — mu ne ostane premočno v spominu. Če jo pa sliši sleherni dan naprej in naprej in ga pri tem še zadene in teži kaka 'gospodarska sitnost, začne pa polagoma premišljevati: kaj zlodja, morda imajo komunisti res prav! Sam ne ve, kdaj jim začne v svojem mišljenju prav dajati — jutri je že kar njihov. Komunistični agitatorji pa u darjajo njihove takte naprej in naprej in z njimi oplojajo mišljenje in pamet milijonom in milijonom ljudem. Tako poteka “tretja svetovna vojna”. Stno v njej, pa če to verjamemo ali ne, položaja to ne spremeni. In demokratičen svet, kolikor ga še ni pod vplivi raznih propagand, ki napeljujejo vode na mline komunističnih teženj, kaj dela, kaj stori proti vsemu temu? Ne drži sicer roke križem, se trudi in skuša zadržavati propagandni pohod in pritisk komunističnega vpliva. Toda, ali dela učinkovito in pa pravilno, to je vprašanje, ki bi ga moral vsak demokratičen človek, ki se kaj te nevarnosti zaveda, proučiti in nanj odgovoriti. Baš v tem in pri tem smo na zapadu silno pocepljeni. Vsak po svoje sodi in misli pri tem. Enotnosti v delu je pogrešati na vseh koncih in krajih. Komunisti imajo v tem< oziru zase in za svoje cilje jasne načrte in jasen evangelij. Vsi delajo po enem in istem skupnem načrtu. 'Mi na zapadu vsak po svoje. Pri nas so mnenja nekateri, da se da vse poglihati in uravnati z denarjem. Ali se da? Amerika že petnajst let siplje svoje milijone in bilijone po vsem svetu. Vsaj dosedaj je tako delala. Rezultati? Mrzli dolarji niso nam kupili skoro nobene simpatije in ljubezni, ne pri Evropejcih, ne pri Afrikancih, ne pri Azijatih, niti ne pri naših najbližnjih sosedih ne na ameriškem jugu. Še bolj mrzel kakor so mrzli dolarji sami, je postal mrzel in hladen svet proti nam. Ali je naš način proti komunistične borbe pravilen? To, to vprašanje zahteva odgovora! Tisto, kar kdo samo radi denarja naredi, ne drži dolgo, ne aprila, ob 3:30 popoldne v dvorano sv. Janeza na Deve/ti cesti, boste videli predstavo, v kateri boste poslušali našo lepo besedo in pesem, ki jo Vam bodo igrali in peli slovenski igralci in igralke, člani društva Triglav, ob priliki uprizoritve veseloigre s petjem “Svojeglavček.” Uživali boste igro naših mladeničev in mladenk, uživali boste Ob naši besedi in pesmi in uživali boste, ko se boste nasmejali od srca raznim veselim in zabavnim prizorom na odru. Po predstavi boste imeli pri-Jiko uživati odlične domače krvave klobase in domače vino. Vsi, ki ste dobre in slabe volje, stari in mladi, od blizu in daleč, ste že danes prijateljsko vabljeni na veseloigro “Svojeglavček”, ki bo na Belo nedeljo, 9. aprila, ob 3:30 popoldne v dvorani sv. Janeza. Slovensko kultu m o dr uštv o TRIGLAV je imelo že dolgo časa v načrtu, da kupi primerno zemljišče ob jezeru, da mi imeli člani in članice, posebno pa naša doraščajoča mladina v poletnih vročih dneh shajališče v prosti naravi, kjer bi se na svojem zemljišču navžili vročega soln-ca, svežega zraka in hladne vode. Po velikih ovirah in po velikem prizadevanju predsednika Franca Mejača in drugih pridnih članov, se je društvu posrečilo kupiti 15 akrov zemlje ob jezeru na eni strani, na drugi pa lep in košat hrastov gozdič. Ta “Triglavski kot” leži na Hw 36 okrog 20 milj izven mesta Milwaukee v občini Norway. Mnogi člani so že prišli na to zemljišče. In ko s0 ga videli, so ga vzljubili in rekli: Ta Triglavski kot bo poletnih mesecih slovensko središče, kjer bomo vsak dan svoj način uživali v prosti naravi. Tu bomo lahko prirejali slovenske veselice na prostem, gpjili razne športne igre in članske sestanke. To je velika, koristna pridobitev društva Triglav! Večina članov z rodbinami je že podpisala, da bo plačala svoj obrok za to zemljišče. Ostali člani in prijatelji, ki tega še niso storili so prošeni, da čim prej podpišejo tudi svoj delež, — posebno še ker ga lahko izplačujejo v mesečnih obrokih. Prosimo vse, da podprejo dru- AL PA NE (JLP O O P 0 0 0 0 0 0 Q 0 OOP o o 0_p_0 Q Q Q 0- Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestaivkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. ppOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOn Ne verjamem, če bi dobro za-špinil pripovedovanje o naši slavni Menišiji, če ne bi še eno povedal o Blažonovi Mici. Saj sem nekaj že govoril o nji, pa se mi zdi, da vem še nekaj posebnega, da bo vedela, kdaj me je spravila v talko sramoto. Saj veste, kako me je nekoč ošpota-ia pred vso vasjo, ko me je zagledala s pasjo vprego na cesti: “Joh, joh, dekliči, ali ga vidite, Grmikovega! Za oženit je, pa se še igra. Da ga le sram ni, mulca!” Dobro, ji bom pa zdaj vrnil, da bo vedela, kdaj me je spravila v sram in špot, opravljivka in klepetu Ika. Veste, k spovedi je šla in je takoj, ko je napravila velik križ pri okencu v spovednici, zajavkala: “Saj ne vem, če mi boste mogli dati odvezo, prečastiti oče. Ne vem, če mi jo boste mogli dati za ta moj veliki greh. Ampak če pa vi ne, pa naj jo da škof, če pa on ne ,pa papež!” Razume se, da je postal gospod župnik pozoren nad to izjavo. Poznal je Mico, poznal, da se rada pohvali s svojo pobožnostjo, da obira vsakega bližnjega čast bolj in večkrat ko živi dolgo. V Idejah je moč in sila! Saj svet ima dovolj vzgle- v t . 6 , , ^ v rvMlTk f«vLr /-\ /~i rt l-v/V*-V»/v 17 dov za to, pa se jih ne poslužu- je. Premehak je in se boji žrtev in trpljenja. Ideja, ki se ne porodi iz trpljenja in potreb, je mehka in nima pogonske sile. Ideja, ki se rodi in nastane iz trpljenja, ima moč in silo, ki podira pred seboj vse. Ideja krščanstva je nastala iz trpljenja, dela in truda za ta svet in onostranstvo, zato živi in Bog ga spremlja. Treba pa je njegovo silo in moč stalno jačiti na vse razne načine s trpljenjem in delom1. Tudi komunisti uporabljajo trpljenje za pogon njihovih idej. Trpljenje je vrt, na katerem ideje nastajajo in poganjajo. S trpljenjem prekalijo zavest mas in v kolikor se jim to posreči kje, v toliko se pojači njihov vpliv. Tu, prav tu nekje se pojavljajo tiste “nove meje”, o katerih je nekaj povdarjal naš novi sedanji predsednik Kennedy. Kako jih bo branil /svobodni svet, kolikor je še svobodnega, pred vplivi komunizma, se bo kmalu videlo. Treba bo v tej borbi drugačnejšega orožja kakor do-sedai. Sam mrzel dolar ne bo zadostoval. Treba bo tej borbi udahniti tudi novo dušo, ki bo pripravljena trpeti in žrtvovati tam, kjer in ’kakor to zahteva življenje okrog nas- Brez tega orožja, ki sem ga ravnokar omenil, ne bo zmage! Andrejček. i! Pridi, gls) m uživaj Milwaukee, Wis. — Dragi rojaki in rojakinje, če boste prišli prvo nedeljo po Veliki noči, 9, čno, tako da bomo Slovenci v Milwaukee imeli v poletnih mesecih svoj kot, svoje shajališče in prijeten oddih v vročih dneh. Pridite na to zemljišče, oglejte si ta Triglavsikd kot in prepričani smo, da ga boste vzljubili. Društvu Triglav častitamo k tej pridobitvi in mu želimo popolnega uspeha. L. G. ------o------ . Novfce iz Ely Ely, Minn. — Spet se je oglasila smrt med našimi rojaki. V Cadillac, Mich., je umrla Marija iStajer, rojena Rom, doma v Doibličiki gori, ki spada pod vas Dobljiče. Pokojnica zapušča tri sinove, več vnukov in pravnukov, v Ely, Minn., pa brata Matijo Ram ter mnogo drugih sorodnikov. Stara je bila 93 let. Naj v miru počiva! Pri nas v Ely imamo krasno spomladansko vreme. Včasih se malo skisa, pa postane spet lepo. Ely je letos konvenčno mesto. Pet različnih organizacij bo imelo tu svoja zborovanpja. Slovenska ženska zveza bo imela veliko zborovanje v mesecu maju. Senator Frank Lausche z družino pride v Ely. Prav lepe pozdrave vsem! Joseph Peshel. Konec kengurujev! Ko so opravili z zajci ,so s'e avstralski farmarji lotili klokanov Čeprav tožijo severno - avstralski farmarji o najhujši kengurujski nadlogi, odkar pomnijo ljudje, grozi pogin tem poskočnim vrečarjem, ki so postali neke vrste simbol “najmlajše” celine, zakaj za-tiralni ukrepi kmetovalcev so ob pomoči tehnike temeljiti in učinkoviti. Že pred leti so izjavljali avstralski živinorejci, da so postali klokani ali kenguruji največji sovražniki, odkar so začeli biologi z miksomazoto u-ničevati zajce kot dotedanje najbolj nevarne gledalce. Velikanske črede kengurujev so napadle pašnike, zato so jim farmarji napovedali vojno. •Spočetka je bilo lovce težko pripraviti do tega, da bi streljali kenguruje. Ljudje se niso branili iz sentimentalnosti, temveč iz dirugih razlogov, saj ni nihče vedel, kaj na počne z množico ustreljenih klokanov. Nihče ni povpraševal po kengurujskih kožah, ljudje niso marali jesti kengurujskega mesa. ,Ko se je kmalu potem podražilo tudi strelivo, je le še kdaj pa kdaj kak lovec poslal krogi« proti kenguruju. Potem pa je na mednarodnem trgu nenadoma naraslo zanimanje za kengurujske kože in tudi za meso. Uničevalna bitka se je začela. V Južnem Queenslandu ustrelijo zdaj kakih 2,000 kengurujev na teden. Lovske skupine, ki imajo delovne pogodbe, delajo ponoči, pri luči žarometov. Vsepovsod so zrasla, izvozna podjetja, ki so razpredla poslovne mreže za prodajo kengurujskega mesa in kož po Ameriki, v Singapuru ter po Beligiji in Nemčiji. Avstralci ,ne vedo, kaj se prav za prav zgodi s kengurujskim mesom na tujem trgu. Meso je užitno, nekateri sladokusci celo trdijo, da je ustrezno pripravljen zrezek iz tega mesa boljši od govejega. Kljub temu pa uporabljajo kengurujsko meso večinoma za živilsko krmo. V Pennsyivaniji je konkurenca sprožila pravdo proti štirim tovarnam klobas in konserv, ki so svojim izdelkom dodajale kengurujsko meso. kurje bedro, da bi bila pa zmožna takega greha, ki ga ne bi mogel odvezati, to mu ni hotelo v glavo. Poznal je svoje ovčice, kostrune in kozle, poznal j-svoje opravljive srake, ki včasih oplazijo z jezikom, da kar zaščemi, a Vse to je lahko odvezal. Odvezati ni mogel kaj hujšega, kot umora ali očitnega odpada od vere, ali kaj takega. In zdaj mu pride njegova pobož-njaška dušica, ki ni nikoli nič slabega storila, razen nekaj “besed” — kakor se je sama obtožila, ki se je pa rajši pohvalila za dobro delo, kakor obtožila slabega. Lahko si mislim, kakšne strašne misli so se mu podile po glavi. Kaj bi bilo, kakšen greh bi neki imela, da ga ji ne morem odvezati? žažgala ni, odpadla od vere ni, ubila ni nikogar. Župnik se je primerno oborožil in primerno pripravil kaj bo prišlo. Če je talko in če je greh tak, morate povedati vse podrobne okoliščine. Natančno in brez olelpšavanja,” ji je lepo očetovsko prigovarjal. “Po vodo sem šla h koritu in sem se podila, pa nisem zaklela,” se je pohvalila. “Nagajalo mi je in kakor sem škaf dela na glavo, ni bilo prav, pa nisem zaklela, prečastiti. Ravno mimo Skrlove hiše sem nesla, ko me je začelo grozno črvičiti in nisem niti ene hude besede rekla, čeprav sem se težko premagala.” Župnik je postajal nestrpen in je dejal: “Do zdaj ste se samo še hvalili! Morda bi ne bilo napek, če bi se začeli obtoževati z grehi.” “To pride, to pride!” je dihnila Mica. “Počakajte, da povem lepo po vrsti. Saj ste rekli, da moram povedati vse okoliščine.” “No, dobro, kaj je bilo potem?” se premaguje župnik, da bi bil potrpežljiv z ovčico. “Bila sem z vodo že mimo Krznar j eve hiše, ko mi je noga zadela ob kamen, da sem kar zaječala. ' Mislila sem zakleti, pa sem se spomnila na vas in sedem Kriščevih ran, pa nisem. Težko sem se premagovala, pa ki sem tako krotka in pobožna, sem se obnesla, da nisem izrekla nobene hude besede.” Mica isi je oddahnila za hip. Župnik je mislil, da je počakala, da bo povedala, kaj jo teži. Nič mu ni bilo všeč, da se je spominjala njega in sedem Kriščevih ran, a bolje je tako, kakor če bi zaklela.” “In potem sem dela na nogo, ki sem jo zadela ob kamen, jazbečevo mast, ki mi jo je dal Kranjč France, ki je lovec in ima vedno take stvari doma. Aha, jažbečeva mast, da rečem, ni nič boljšega za rane kot je jaz. bečeva mast. Vsakemu priporočam jazbečavo mast in mu povem, naj gre h Kranjnčim, ki mu jo bedo radi dali. ičle ni drugega doma, so pa mama, ki so strašno dobri. Zastonj jo dajo in če bi se vam, prečastiti, kdaj primerilo, da bi kam zadeli z no-go,go, ne hodite k padarju v Cerknico. Kar h Kranj nčim po jaz-oečevo mast, pa si jo denite nekoliko na rano in v dveh dneh bo nega zdrava, vam rečem. Nekatere ženske pravijo, da je trpotec tudi dober, jaz pa pravim, da edino jazbečeva mast pomaga pri ranah, posebno še, če se udarite na kost. Oteklina iz-plakne, da nikoli tega. Nekateri si navežejo na boleče mesto sa-io, ampak jaz nimam vere v salo. Jazbečava mast pa tako lepo hladi, da vam ne morem povedati.” župnik je postajal nestrpen. Cela vrsta ljudi je še stala okrog spovednice, čakala v klopeh in ura za mašo se je bližala. Ta pa pripoveduje o jazbečevi masti-Zbral je vse svoje moči, da se jc mogel premagovati. Čakajte, bom pa drugič pove- — Poljedelski sejmi so bili važen del ameriškega družinskega življenja preko 150 let. dal, kako sta se nazadnje zmenila za tisti greh, o katerem jo sodila Mica, da ga ji ne bodo mogli odvezati domači gospod, da bo morala iti naravnost do škofa, ali pa celo do papeža. Velik greh je moral to biti, bi rekel človek. , Aleksander Pelofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN “Ura tvoje smrti je odbila”, sem rjul, “umrl boš. . . v plamene tega drevesa te vržem!” Vlekel sem ga proti goreči smreki. . . še en sunek. . . in že bi bil v ognju. Tedaj sem se domislil nečesa drugega. “Ne, ne vržem te v ogenj”, sem rekel. “Nekaj drugega storim s teboj. Obesim te. . . visel boš na vrvi, na kateri je visel moj sin. Še jo hranim.” Vedel sem, da mi ne more ubežati, preden se vrnem, pregrozno je bil pohabljen. Tekel sem v kočo, da prinesem vrv. Ko sem se vrnil, je Janez pravkar prihajal po hribu. “Kaj delaš tu zunaj v tem vremenu?” me je vprašal. “Obešal bom, prijatelj. Baltazarja Ternjeja bom obesil”, sem mu odovoril. “Glej, tu leži kakor je dolg in širok, tako beden; kot sem si ga le TCogel želeti, ki mi je uropal ljubico in sina.” “Stoj, Matija”, je rekel Janez in me je zgrabil za roko. “Tega ne morem dopustiti., da bi postal krvnik. . . in vprašam te: kaj je za tega bed-ueža večja kazen, smrt ali življenje?” “Življenje,” sem odgovoril, da življenje. Pustim ga živeti. Hvala ti, prijatelj, da si me zgrabil za roko.” Nato sem se okrenil do Ternjeja, ki je ležal ne tleh in stokal s težko sapo. . . krvav... z izlitim očesom. S peklensko radostjo sem opazoval njegove muke in sem mu rekel: “Baltazar Ternjej, zadovoljim se samo z enim očesom, drugega ti pustim, da me boš lahko videl, ko se bova zopet srečala. . . Zakaj še se bova srečala.” 26. Moj zadnji prijatelj, Janez, Je morda živel samo radi tega tako dolgo, da me je obvaroval pred umorotn. Umrl je nedolgo po onem nastopu, potem k° je bil preživel z menoj šestnajst let v tej žalostni samoti. Zdaj je že deset let, odkar selm | sam|,popolnoma sam. Poleg sinovega groba sem izkopal tudi grob za Janeza. Tam leži, poleg njega, ki mu Je bil nekoč tako velikodušen skrbnik. In kje bom jaz nekoč strohnel? V tej koči ali pod svobodnim nebom, kjer me bo doletela smrt? Nikogar ne bo, da bi me pokopal. Toda saj je en° in isto: na zemlji ali v zemlji — ne tu ne tam mi ne bo več bilo srce in tako bo vse dobro. O, to srce, to srce! Če bi mogel, bi si ga hotel iztrgati ^ Prsi, da bi si ga ogledal ih '‘del, kakšen je ta košček Pmsa, ki objema neskončne svetove blaženosti in prekletstva, v katerem zdaj mesto teh svetov tava le medlo brleča, ugašajoča zvezda. . . življenje. Pogosto sem hodil v mesto in Povpraševal po Ternjejevih Potomcih. () Baltazaiju nisem ku.i izvedel, od njegove dru-žine ni živel nihče več, razen edinega vnuka, ki se je bil izuči' rokodelstva. Nestrpno sem čakal, da dorase. Leta so tekla in nekako > šest let po Janezovi smrti je postal iz dečka mladenič. Poiskal sem Klx. Stopil je iz delavnice, v kateri je delal, gledal me je Začudeno: kaj mu hočem? “Mladi mož, stopite z me-Uoj ’, sem mu rekel. ‘Kam?”, je vprašal. “Ne vprašujte, kar pridite. “Daleč?” moram za- “Precej daleč.” Za dolgo časa?” “Za kak dan.” “Že, toda pustiti delo.” “Pustite delo.” “Toda rad bi vedel, kaj?” “Da dobite srečo.” “Na kakšen pačin?” “Na lahek način.” “Kdo mi jo da?” “Jaz.” “Vi? Ha, ha, ha!” “Komu se smejete?” “Vam.” “Če vam je to v veselje, prav. Toda pridite, če hočete biti srečni.” “Kdor bi ne hotel biti srečen? Toda če me imate za norca?” “Kaj bi imel od tega? Saj vidite, da nisem več otrok.” “To vidim prav dobro.” “Torej mi lahko zaupate.” “Vaš obraz sicer ne zasluži zaupanja, toda v božjem imenu! Vaše besede so tako lepe, da se jim ne morem ustavljati.” Prišel je z menoj v gozdno dolinico. “Kaj je to?” je vprašal, ko je zagledal nagrobni spomenik mojega sina. “Preberite napis, pa boste videli.” “,Moj sin’. . . Vaš sin?” “Da, moj sin, ki ga je tvoj ded, dragi moj nečak, spravil na vislice.” “Ha, za vraga”, je vzkliknil ves iz sebe, “le kako sem' vam mogel verjeti? Maščevali se boste, ne res? Me ubili?” “Pomiri se”, sem mu prigovarjal, “pomiri se. Maščeval se bom, toda ne z umorom, ampak na plemenitejši način. Pridi z menoj v kočo in ne boj se. . . le pridi!” Tresoč se je vstopil. “Tu sem”, je rekel, “kaj naj naredim?” “Vzemi to lopato.” “In potem?” “Potem koplji na tem mestu v zemljo.” “Čemu?” “Ne vprašuj. Stori, kar sem ti rekel. Boš že videl.” Začel je kopati. Kopal je in kopal. “Zlatnik!” je zavpil. Poberi jih. Vse, vse. Ali koliko je to?” “Ne vem.” “Več kot sto tisoč goldinarjev. Ali veš, čigavi so? “Ne vem.” “Tvoji.” “Moji?” “Vse je tvoje.” “Vse?” “Le čudi se. Pozneje, ko pri deš k pameti, ti povem zgod bo.” “Govorite, gospod, govorite.” “Ali si že kdaj slišal o mojem razmerju, do tvojega deda?” “Vi ste Andorlaki?” “Da, jaz sem.” “Slišal sem nekaj, a ne mnogo.” “S tvojim dedom sva si bila prijatelja. A svoje prijateljstvo mi je dokazal s tem, da mi je uropal deklico, ki sem jo ljubil, prav v trenutku ko sem šel z njo v cerkev k poroki. Maščeval sem se nad njim na ta način, da sem mu ugrabil pri kartanju vse premoženje. Zato je spravil na vislice mojega sina, ki počiva pod tem stebrom. Zdaj je zopet vrsta na meni, da se maščujem. In maščujem se na ta način, da ti, njegovemu vnuku, darujem ves ta denar.” KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 11.-12.—Sejem, modna razstava in predstave peke v farni dvorani pri Sv. Vidu pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze v Ohio. Modno razstva-vo bo pripravila Grdina’s Bridal Shop. 19.—Slovenski oder bo podal v dvorani pri Sv. Vidu Gregori-novo pasijonsko igro “V času Obiskanja”. APRIL 9.—Pevski zbor SLOVAN poda svoj pomladanski koncert v AJC na Recher A ve. 9.—Korotan priredi svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 23.—Pevski zbor Jadran poda Spomladanski koncert ob 3:30 pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po koncertu večerja in ples- Igra Urankarjev orkester. 30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 3.-7.—KSKJ tekma v MAJ vzhodna kegljaška Grdino vem keglji- šču. Ples v novi dvorani sv. Vida v soboto, 6. maja. 7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATER INSKO PROSLAVO. 27.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. 27.—Federacija slovenskih društev v Barbertonu priredi zabavni večer pod naslovom “Ena noč v Ljubljani” v Slovenskem centru. Pričetek ob sedmih zvečer. Igra Frank Spetich orkester. NOVEMBER 5.—G 1 a s b e n a Matica priredi opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 11.—K o r o t a n priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. 26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert, Zvoki "vesoljskega šepeta' Strokovnjaka Cook in Young iz ameriškega nacionalnega ura-za standarde sta obrazložila tehniko infrazvočnih meritev na zasedanju združenja strokovnjakov za akustiko. V bližini Washingtona sta bila razpostavila okoli pet milj vsaksebi štiri mikrofone, priključene na merilne instrumente. Talko sta ugotovila, da je oddajal za človeško uho neslišne šume vrtinčasti vihar, ki je maja divjal nad Okla-lomo in Texasom. Hkrati sta oostregla s podatki, ki sta jih zbrala po tej metodi med potresom v narodnem parku Yellowstone. Zvoki oziroma šumi so takrat prihajali v “rafalih.” V tem primeru je potres povzročil v zameljski skorji nihljaje, ki so se potem širili kot valovi na jezerski gladini. V Washingtonu so zaznamovani potresni premiki nakazovali navpično nihanje z amplitudo delca centimetra. Vsak nihljaj je traljal kakih enajst sekund. Zemeljslka površina je bila podobna velikanskemu bobnu, ki se po zraku širijo do opisanih mikrofonov. Strokovnjaka napovedujeta, da bodo njuna infrazvočna odkritja morda pripomogla, da bodo poslej lahko napovedovali smer tornadov, vrtinčastih vihai’jev, d zahtevajo včasih precej človeških žrtev in napravijo veliko gospodarsko škodo. Na zborovanju je prebral poročilo tudi dr. Wescott z michiganske univerze, ki je govoril o “pravcati reki šepeta” kakih 12 milj nad zemeljsko površino. Weseot in njegovi sodelavci so v minulih petih mesecih spustili sedem balonov, da bi v velikih višinah merili nizkofrekvenčni zvoik. Po radijskih signalih sodijo, da povzročajo nekatere stai-ne zvoke vetrovni sunki, strele in meteorski dež. Ugotovili pa so tudi enakomerne sunke in močnejše zvoke, ki so se ponovili največ po trikrat na uro in so trajali nekaj minut. Vzrokov za te zvoke znanost doslej še ni mogla ugotoviti. Primitivni ljudje imajo še mnogo bolj razvit voh kakor omikanci. še zdaj se Amerikan. ci spominjajo Indijancev, ki so na lepem obstali na stezi v pre-nega prava, da prerešetajo d,o-|riji in globoko zajeli sapo sko-ločila diplomatične olike, pred- zi nos. Zaduhali so na veliko piše protokola in na novo do- razdaljo vonj po živali ali Znamenje miru! DUNAJ, Avstr. — Tukaj se je zbralo nad 500 diplomatov in strokovnjakov mednarod- ločijo obnašanje za prilike, ki doslej niso omenjene niti v pismenih niti drugih postavah mednarodne vljudnosti. Dunajčani so dobre volje in pravijo, da je ta konferenca znamenje, da smo v rednih in mirnih razmerah, ker imajo diplomatje čas, države pa denar za take stvari Nove sovražnosti med Indijo in Pakistanom Demonstracije in izgredi v obeh deželah ter izjave političnih vodnikov v tej zvezi so zaostrile doslej znosne medsebojne odnose. drgeta v počasnem ritmu. Namesto slišnega hrupa je drget zemeljske površine povzročil spremembe v zračnem pritisku. Zvočne valove je bilo mogoče meriti, čeprav se je pritisk spre. menil komaj za milijoninko merske enote. \ Znanstvenika menita, da sta odkrila infrazvočne valove, ki nastajajo kot posledica magnetnih viharjev im ki jih zaznamujejo njmni mikrobarografi. Magnetne viharje povzroča “dež” na elektrenih atomskih delcev s sončne površine, zaradi teh delcev pa nastajal]o v zemeljskem magnetnem polju kratke, nagle spremembe. Delci s Sonca bombardirajo vrhnje' plasti zemeljskega ozračja in s tem povzročajo tako imenovano polarno svetlobo. Po njunem mnenju polama svetloba ni tako hladna in tiha, kakor so znanstveniki mislili doslej, nasprotno, zelo glasna je, čeprav naše uho ne zazna tega hrupa. Zrak se krči in širi, pri tem pa nastajajo infrazvočni valovi, ki NEW DELHI, Ind. — Odnosi med Indijo in Pakistanom so se lansko jesen umirili in državi sta podpisali pogodbo o vzajemnem izkoriščanju vodovja porečja Indusa. Predsednik Nehru je za podpis pogodbe potoval v prestolico Pakistana in v obeh državah so bile manifestacije prijateljstva. Mesec dni po tem dogodku so muslimani v centralni Indiji demonstrirali proti Nehru j e-vi vladi, češ, da pospešuje in podpira krivice, ki se gode muslimanom s strani hinduistične večine po celi Indiji. demonstracijah je bilo muslimonov. Predsednik vlade Pakistana je dal demonstrantom prav in javno izjavil, da Nehrujeva vlada namenoma zanemarja svoje dolžnosti napram muslimanskim dravljanom. To je seveda vzbudilo v Indiji zopet vrsto protestov. Odnosi med obema državama so sedaj napeti in naravnost sovražni. Pri zadnji demonstracijah v največjem mestu Pakistana ,Karačiju so bili ubiti trije visokošolci. V ozadju so stari spori ra8 Leta tri so že minula, odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije. Skupaj mnogo let živela, sjabe in dobre čase imela, Bog pa hotel je tako, da Tebe prvo vzel je v nebo. Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripelja, ko zemljo bomo zapustili, za vedno bomo se združili. Žalujoči ostali: JENNIE, soproga JEAN, AGNES, JOSEPHINE, hčerke TONY, EDWARD, JAMES, zetje Vnuki in vnukinje Cleveland, G., 6. marca 1961. Hiša naprodaj Proda se 3-družir.ska hiša z dobrim dohodkom §275 mesečno v okolici St. Clair in E. 147. Cena $17,900. Kličite od 5 do 7 zv. Ke 1-4557. (46) Ženitbena ponudba Zdrava, pridna in prikupna I vdova, 41 let stara, želi spoznati starejšega gospoda v svrho že-nitbe. Pismene ponudbe poslati | na Ameriško Domovino pod [značko “Pridna gospodinja”. Slika zaželjena. —(46) PrijaieFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas m, GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Višarska polena spisal Narte Velikonja W VMJTjTjtrjrjrjrjrjFjerjPjsrjrjp&j&jrjrjr* Nepopisna svečanost je legla romarjem v dušo in na obraze. Mirno, dostojanstveno, pobožno se je vila procesija po rebru navzdol na kolodvor. Matijec, Franca in Klančarka, Mohor, Klančar in župnik so šli zadnji. Svetlordeče banderce je frfotalo v jutranjem soncu; Blaž ga je nosil, ker ni imel brašna in so mu obljubili romarji, naj ne skrbi za jed. “Osma ura bila je, Jezus kliče romarje: Pojte, pojte, romarji, tja k Mariji žalostni...” Množica je pela vdano, pobožno, od srca skozi borove nasade, čez pašnike in travnike, pela pesem o tej duši vicani, ki je šla na božjo pot, zadnjo pot s tega sveta na onega, k tej Mariji žalostni. Starec župnik je samo sklepal roke na prsih ter ihtel kakor o-trok od nepopisnega ganotja. Na postaji je vlak že čakal. Matijec je veleval rezko in glasno. Potisnil tam dekle od fanta v drug vagon, in še nedoraslega fanta k očetu. “Da bo red! Da bo vsepovsod in v vseh stvareh red!” je dejal odločno in s poudarkom. Romarji so se pokorili vsakemu njegovemu ukazu. Izpraznil je bil vagon drugega razreda, kamor so se bili nagnetli fantje, ter ukazal: “Tu sem ženske z otroki! Vsi drugi lahko stojite po hodnikih, če ne bo prostora!” In je odkazal vsakemu svoj prostor. Popoldne so že lezli romarji po pobočju svetovišarske gore. Na jasi so stale skladovnice polen. Možje in žene so stopali mimo skladovnice ter jemali polena na rame. Klančar je pristopil, pa ga je Matijec potegnil nazaj: “Ali ti, ni otrok dovolj?” “Vidiš ga, ta ni za pokoro, ta je za sladkost!” “Vsak mora vzeti svoje poleno, vsak, kdor le more,” je dejal župnik ter pograbil 'grčasto poleno na vrhu skladovnice. “Vi pa res ne!” je zaprosila Franca. “Matijec, ne pusti gospodu!” “Vidiš, jaz sem ga postavil, pa bi meni branil. Ali naj ta o-trok, ki gre za nami, pobere to grčo. Vsak mora pobrati po vrsti. Ne izbirati. Ta bi bila lepa, če bi si ljudje še izbirali pokoro, češ: Gospod Bog, ali mate primernejšega polena ni- za- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE NORTHBROOK - 2865 WALTERS. Owner will raise price before Spring. Beautiful stone home. Att. 2 car gar., 9 large rms., 4 bedrms., landscaped % or 1 Va acres. Will sacrifice. Call for appt. OR 3-1332. (45) me? Jaz sem izjema, jaz hočem primerne pokore. — In otrok za teboj naj pograbi grčo!” se je razvnemal starček ter zagrabil poleno. Blaž je molil rožni venec: “... ki je za nas krvavi pot potil...” Romarji so stopali počasi navzgor, molili od srca, vsi zatopljeni v strašno skrivnost božjega trpljenja. Stari župnik je drobil z naporom vseh svojih moči z Matij-cem ter vlekel svoje težko poleno. Čutil je, da mu bije v sencih, nekam težke so mu postajale noge in pred očmi so se mu delali žareči kolobarji. “... ki je za nas s trnjem kronan bil...” In so šli navzgor in imeli morda še par sto korakov do cerkve. Nenadoma je župnik zakrilil z rokami: “Glejte, glejte, otroci moji, kakor da so nebesa odprta!” je kriknil ter se zgrudil ob Matij-cu na tla. Matijec se je sklonil k njemu: ‘Gospod, ali Vam je slabo?” “Ne, ne — samo do cerkve, samo do cerkve me nesite, da bom videl v obraz Mariji,” je sopel ves bled in onemogel. Matijec je namignil močnemu fantu in prijela sta starčka pod pazduho ter ga dvignila na roke. Stopali so naprej, starček si je brisal potne srage s čela in polglasno šepetal: “Samo do cerkve, pred obličje Mariji!” Blaž je molil in strah in bolečina sta bila v njegovem glasu: “... ki je za nas težki križ nesel!.. .” Procesija je zavila v cerkev, naravnost pred oltar Marije. Župnik je zaprosil, naj ga pu- * :• % PRIJATELJICA NARAVE — Julie Arms v Palo Alto, Calif, ima dobra štiri leta. Kot otrok narave navdušeno objema drevo na tleh Stanford University. CHICAGO, ILL. HELP WANTED — MALE MACHINE DESIGN ENGINEERS Grow With a Dynamic Corporation CROWN ZELLERBACK Leading National Paper Manufacturer Now offers challenging positions with excellent future in machine design development center. San Francisco bay area at Antioch, Calif. In the interest of your future, investigate this unusual opportunity for progress in a permanent industry. Salary will be based on your experience and potential. Must have security clearance and proof of citizenship. Please send complete resume to: Mr. J. A. GALEN, Crown Zellerbach Corporation Box 3475, Rincon Annex, San Francisco 19, California Openings also available at west coast locations for Electrical, Mechanical, Industrial and Chemical Engineers Polž kol rešitelj ljudi! Poskusi so poikazali, da se puščavski polž “ehrenbergi roth” lahko meri — seveda v nekoliko drugačni obliki — z znanimi psi bernardinci pri reševanju gorskih popotnikov v stiski. Pravijo, da lahko tak polž reši preživele potnike letalske nesreče, če pristanejo sredi puščave ter jim zaradi prekinjenih zvez s svetom grozi smrt od žeje. Veliki beli polži te vrste živijo v puščavi Negev na jugu Izraela in v puščavskih pokrajinah vzdolž severnoafriških o-ba'l. V hišici nosi polž pol žličke “vode,” ki je pravzaprav sok njegovega organizma. V dneh suše, ki spremlja najhujšo vročino, se polž zapre v svojo hišico in živi v njej — štiri leta. V podobnem položaju ostane na printer pilot ponesrečnega letala živ komaj štiri dni. Za te polže so se začeli zanimati, ko je neki strokovnjak za prvo pomoč pri letalskih nesrečah stopil na tega polža, mu nehote zdrobil hišico in opazil tekočino v njej. Potem so letalci nabrali na' tisoče takih polžev in jih poslali na inštitut za letalsko medicino v Famboroughu. S tekočino iz teh polžev so za poskušnjo hranili dve laboratorijski podgani, ki nista kazali znamenj izčrpanosti, temveč na. spretno — celo zredili sta se. Analiza je pokazala, da polžji sok ne vsebuje niti strupenih sestavin niti nevarnih mikrobov ali parazitov. Sok puščavskih polžev vsebuje precej proteinov. Prof. Bil-linighaim je na samem sebi preizkusil užitnost in hranilnost “pol. žje vode.” Ugotovil je, da človeku povsem zadostuje nekaj nad dva litra te tekočine dnevno, pa čeprav je okoli njega huda vročina. Med poskusom je bil Billingham zaprt v sobi s stalno temperaturo 45 stopinj Celzija. Hranite denar za deževne dne« —kupujte U- S. Savings honde Hiša iz časopisnega papirja V ZDA so pridobili iz starega časopisnega papirja novo gradivo. Papir najprej zmeljejo v prah in ga pomešajo z raznimi kemičnimi snovmi, potem pa ga prekuhajo pri visoki temperaturi. Medtem ko se pavir ohlaja, ga oblikujejo v plošče. Sodelavci ‘ gradbenega inštituta pravijo, da je nov material po jakosti intrpežnosti enakovreden cpdki, posebno prednost pa ima zaradi manjše teže. Razen tega ga je mogoče obdelovati z različnim orodjem, na primer za instalacijske cevi itd. ste, da bo šel v cerkev. Napravil je par korakov do oltarja, dvignil roke, kakor da blagoslavlja, ter omahnil pred oltarne stopnice. Sladek smehljaj — zadnji žarek življenja — se mu je razlil po licu ... Blaž je molil: .. ki je za nas na svetem križu umrl...” (Konec) NAROČITE ŽE SEDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri Four Points Food Market 667 East 152 Street GL 1-6316 Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu Sprejemamo pobtna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti! PIVO IN VINO LAHKO VZAMETE VEN ALI PA VAM DOSTAVIMO! Imamo tudi KISLO ZELJE! CIRIL in URŠULA ŠTEPEC, lastnika Dajemo G. I. BLUE znamke! Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 Kast 02 St.T/002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči BEnderson 1-2083 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina’ I . iti Bči' : wimtXi OBIŠČITE SVOJO LEPO SLOVENIJO! Najboljše boste potovali, če se pridružite eni od naslednjih skupin, katere organizira slovenska potniška pisarna AUGUST KGLLANDER TRAVEL BUREAU 6419 St. Clair Ave. — Cleveland 3, Ohio Skupine z letalom: V Ljubljano PAN AMERICAN “JET”—29. maja, 15. julija—skupino vodi g. John Sušnik AIR FRANCE “JET”—1., 2., 3. junija—S.N.P.J. SABENA “JET”—27. maja—Progresivne Slovenke SWISSAIR “JET”—16. junija—Glas naroda AIR FRANCE—17. junija—skupino vodi August KoIIander TVVA “JET”—28. junija—skupino vodi August KoIIander SLOVENSKO ROMANJE, Lurd, Fatima, Rim. Ljubljana. Romanje vodi Rev. Francis Baraga—30. junija. Cena romanja je §778.00 Za rezervacije kličite čimpreje: IIE 1-4148 St priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj NAROČITE Sl DNEVNIK V Mag spomin DFVETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA James Debevec ki je zaspal v Gospodu dne 6. marca 1952. Deset let je že minulo, odkar si ločil se od nas, Itako tužno je življenje, ko Te več med nami ni. ■ • \ Čas beži. a rane nam ne celi,. spomini dnevno nam hite, k Tebi ■— soprogu in očetu, ter nove nam odpirajo solze. Le počivaj v božjem miru, kjer ni gorja, kjer ni solza, , in trudapolna pot na svetu, naj nas pripelje k Tebi vrh zvezda. Žalujoči ostali: MARY, soproga; SINOVI in HČERI; SNAHE, ZETJE, VNUKI in VNUKINJE. 5:, fp; s? 1-5 §§5 \ I Vt’ m *F-f 7 : M AMERIŠKO DOMOVINO Cleveland, O., 6. marca, 1961. smm m NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK J**-!**/'» NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI PRIJATELJSTVO NA PRVI POGLED? — Irski vojak Callinan krmi opico v kongoški prestolnici Leopoldvillu, ki ga je prišla pozdravit, kot je stal na straži.