PRIMORSKI DNEVNIK SSfKffiftijr" Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 89 (9394) TRST, četrtek, 15. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRESENETLJIV ZAKLJUČEK SEJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Fanfani izvoljen za predsednika KD Vodstvo PSI bo odločalo danes o krizi Spor v vrstah «kartela levice» zaradi sporazuma o Fanfanijevi kandidaturi Zaccagriini ponavlja La Malfov predlog - Prve negativne reakcije na levici (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 14. — Presenečenje na de-•nokrščanskem vsedržavnem svetu: Po nenadnem padcu kandidature Ciuha Andreottija, ki so jo voditelji RD zagovarjali še. v dopoldanskih Prah, je bil za predsednika stran-ke izvoljen Amintore Fanfani. «Oh, to nam prinaša srečo,» so ta-koj komentirali na sedežu vodstva £PI v Ulici Botteghe Oscure: «Pred .• junijem je bil Fanfani samo taj-n>k stranke, sedaj pa je kar predhodnik...» v sedežu PSI v bližnji U-hci del Corso so novico povedali De Martinu ob 17. uri, kmalu po Fan-. nijevi izvolitvi. Ko je to izvedel "'p Pe Martino izbruhnil v krohot: .uklonili so nam darilo za volitve,» le dejal svojim ožjim sodelavcem. Kako je namreč mogoče verjeti stranki, ki se v brk družbenim pretresom in zagotovilom delegatom na kongresu KD o «obnovi», zopet zdru- Vlada bo danes določila datum za referendum Vlada se bo danes dopoldne sestala na izredni seji, ker mora P° ustavi določiti datum referenduma o prekinitvi nosečnosti. Zatem bo predsednik , republike Leone imel do 24. aprila čas, 6a s svojim odlokom potrdi ta datum, ki mora vsekakor biti sredi junija. Gre za formalnost, ki vendarle dokazuje, da je perspektiva predčasnih volitev zares na obzorju, kajti zakon določa, da v takem primeru zdrkne datum referenduma za eno leto, se pra-vi do junija 1977. Tedaj bi mo-rali glasovati o splavu, če ne Lo medtem zbornica odobrila no-vega zakona o prekinitvi noseč-nosti ali vsaj kratkega zakona, ki ukinja člene fašističnega zakonika o «zaščiti rase». uJe pod znakom «triumvirata» Zac-agnmi, Moro, Fanfani? Komunisti i iSOcialisti so Fanfanijevo izvolitev ^koj tolmačili kot «zelo hud korak», m 5j0k0nčno zabriše celo prvi sra-ni-^i * znak obnavljanja, ki ga je edstavljaM izvolitev Zaccagninija s kongresu te stranke. Saj se je tem glasovanjem razdrla celo j, ‘?c?agninijeva večina». Ko so nam-F» f1Zvadeli za predlog o izvolitvi nat ani'*a’ 80 Nazisti in pristaši Do-st ' Gàttinà zahtevali takojšen se-Ma» - kartela levice», a sta ga Lev'0 *n sam Zaccagnini odklonila, lo a*13 Nujama v KD ni preosta- žav USe®a’ *50t' na se^' vsedr- t,,- ae£a sveta izjavita, da naspro- tdjeta , ,Vezani de- la v na sklepe enega samega so j , cca§ninijeve večine». Oddali Vali 6 Slusovnice, oziroma glaso-za druge kandidate. Sovanfa.nl je tako od skupnih 184 gla-čian.preiel komaj 100. Na isti seji so p0vA. vsedržavnega sveta KD ime- Belc'- trž.aškega poslanca Correda §ova')a’i k* Je doslej v vodstvu od- sto za krajevne uprave, na me- «II pravna(elja strankinega glasila i2 Vo?Polo». Zato je moral izstopiti mo astva, v katerem bo ostal, a sa-Posvetovalnim glasom. strana sec^eku vodstva socialistične mentrn,.80 to izvolitev glasno ko-naj in se spraševali: «Kako logu Sartlemo kakršnemukoli pred-Predč ^ za sporazum, ki naj obide Prav fSn8 voiitve?» In vendar je Zac t°’ .kar so demokristjani, storili. stvaKg^ ie na poznejši seji vod-deSnjp (v katerem ima 15 članov, 2, a a 13 in «skesani fanfanijevci» Štern 8e razmerje sil obrne, če pri-Svetovi *'ern 86 òlnne vodstva s po-ima ,0'nini glasom: v tem primeru desnin CcaSnini 18 ali 19 članov, Popreit P? 21 ali 22 *1 Ponovil nekaj Zacogi311.!1.1 Predlogov. V bistvu je razi®n*ni ponovno predlagal spo-°blik > kakršnega je zaman skušal di Dnva« La Malfa. Postavil je tu-vlade S°Je' Najprej obstoj sedanje med kratek «krog posvetovanj temi rankami». Predvsem pa se s da bi «mora strinjati tudi PSI, so Sl.ne dajali ljudstvu občutka, da predian6111’0!3 večina». Zaccagnini členih Jla*;o dogovor o «preostalih rahlo 0Z| ona o splavu», kar pušča zutneti C?r'‘a vrata, vendar daje ra-P°veda’t- a se NH ne namerava od-gega j,,1 nesPrejemljivi vsebini dru-MSI 7ena’ ki ga je vsilila z glasovi zadržan?CcaSnmi je nato kritiziral sProto socialistov, češ da so na-tem kr,3 ' Podlogu La Malfe, med-Kpj n 80 se strinjali s predlogom ni nitj , tnni je dejal, da vsebinsko sPrejeml^i^' s'3*3’ 3 «PuHtlùnn ne‘ čil ND je svoj predlog ozna- ki nai <iiiiii|lll,llll([,lllli,l,,iiimi S PREDSINOČNJE SEJE KONZULTE ZA VZHODNI KRAS Konzulta sprejela vrsto predlogov prebivalstva za perimetracijo vasi Konzulta sprejela tudi sklep, da naslovi na pravosodnega ministra reso-lucijo v zvezi s predvideno namestitvijo zapora za mladoletne na Padričah Vprašanje perimetracije kraških slovenskih vasi in določitev podrobnih načrtov k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu, problem namestitve zapora za mladoletne v bivšem begunskem taborišču na Padričah in pregled šolskega položaja na področju vzhodnega Krasa so bile glavne točke predsinočnje seje vzhodnokraške rajonske konzulte. Konzulta je najprej po krajši razpravi osvojila predloge koordinacijskega odbora za Bazovico, Gropado, Padriče in Trebče o perimetraciji kraških vasi ter o gradbenem pravilniku za zgodovinske in nove predele vasi. Kot je znano, je odbor na podlagi študije o gradbenih potrebah vaščanov posameznih vasi, ki jo je sam izvedel, ter na podlagi okvirne študije, ki sta jo po naročilu občinske uprave izdelala arhitekta Kokorovec in Roggeri, določil “nekatera nova'zemljišča, na katerih naj bi občina s posebno varianto omogočila gradnjo zainteresiranemu prebtvaistvu'yzho'dhega Krasa. Te predloge je obravnavala že urbanistična komisija konzulte skupaj s predstavniki koordinacijskega odbo- V SREDO, 21. T. M, BO V KULTURNEM DOMU ZANIMIVO PREDAVANJE Seja deželnega odbora Deželni odbor, ki se je včeraj spet sestal pod predsedstvom odv. Comellija, je proučil in odobril vrsto predvidenih posegov v raznih sektorjih. Med drugim je odbor obravnaval nov zakonski osnutek, ki naj SVETOZAR MARKOVIČ IN TRST Slavni srbski politik je pred sto leti umrl v našem mestu Narodna in študijska knjižnica . žice», in «Sem pa t> kamrico šel», v Trstu je — kot smo v našem ! Odbornik dolinskega prosvetnega ZADNJA VEST V STOLNICI SV. JUSTA SLOVENSKO BERILO MOTILO ŠOVINISTE Tik pred zaključkom redakcije smo bili obveščeni (in vest so nam potrdili na kvesturi), da je skupina ljudi v stolnici sv. Justa med velikonočnim obredom, kateremu sta sinoči poleg vseh duhovnikov tržaške škofije prisostvovala tudi škof msgr. Cocolin in bivši škof Santin, ko je slovenski duhovnik, prvič v tej katedrali, bral evangelij v slovenščini (prej so ga prebrali v italijanščini), z mrmranjem in glasnim pokašljevanjem motila slovensko berilo. Poseči je moral stolni župnik, ki je pozval motilce obreda naj utihnejo ali zapustijo svetišče, če se ne strinjajo z branjem evangelija tudi v slovenščini. Na ta poziv je katedralo zapustila manjša skupina ljudi, ki so jih a-genti političnega oddelka tržaške kvesture legitimirali. Prisotnost a-gentov je treba pripisati anonimnemu telefonskemu obvestilu, da je v stolnici bomba. dnevniku že lani poročali — nameravala ob stoletnici smrti slavnega srbskega politika in socialističnega teoretika SVETOZARJA MARKOVIČA organizirati posebno predavanje ne le zaradi tega. ker predstavlja Markovičevo delovanje preobrat v političnem in ideološkem razvoju naprednih socialnih sil največje jugoslovanske republike, temveč tudi zato, ker je njegovo ime povezano z njegovo tragično smrtjo, ki ga je dohitela prav v našem mestu 26. februarja leta 1875. NŠK ni uspelo — iz upravičenih razlogov — uresničiti že lani tega njenega sklepa in šele pred dnevi je prejela obvestilo, da bo prišel o Markoviču predavat eden najuglednejših današnjih srbskih kulturnikov — dr. M1LORAD NAJDANOV1Č, namestnik upravnika beograjske Narodne biblioteke, največje in najuglednejše srbske knjižnice. Medtem ko iz obeh najbližjih re publik Slovenije in Hrvaške naše matične SFR Jugoslavije pogostokrat njeni kulturniki obiskujejo naše zamejstvo, so gostje iz SR Srbije bolj redki. Prav zaradi tega na predavanje o Svetozarju Markoviču opozarjamo naše bralce že danes, ker nam je včeraj NŠK sporočila, da je zanj Mala dvorana v Kulturnem domu rezervirana za sredo, 21. aprila, ob 18.30. društva «Valentin Vodnik» Marij Čuk je podčrtal pomen enotnega kulturnega prostora, saj so na večeru nastopili vsi Goričani, od Demetrija Ceja, ki je sicer zaposlen kot scenograf v SSG do članov noneta, ki pa so se predstavili sinoči le v osmih. Z zelo vlitim petjem so ti zaključili otvoritveno slovesnost s pesmima «Malo ja, malo ti» in z «Venčkom koroških». Demetrij Cej je v «Torkli» izobesil predvsem novejša dela, šest manjših in pet večjih olj, ter najnovejšo ogromno ra ter jih v celoti sprejela. Pred-sinočnjim se je o tem pozitivno izrekla tudi konzulta, ki bo te predloge z vso dokumentacijo posredovala občini. K dokumentaciji je priložila še naknadne predloge posameznikov iz mesta, ki imajo na vzhodnem Krasu zemljišča in bi radi gradili. O teh predlogih se konzulta ni izrekla, zahtevala pa je, da občina pri proučevanju teh naknadnih predlogov najprej zaprosi za mnenje konzulto in posredno koordinacijski odbor. Istočasno je od občinske uprave zahtevala, da čim-prej začne z izdelavo samih podrobnih načrtov ter da pri tem upošteva naravne in etnične značilnosti kraških vasi. V zvezi s pripravami za namestitev zapora za mladoletne na Padričah je konzulta izrazila vso solidarnost s prizadetim prebivalstvom, ki se odločno bori,1 da bi to namero pravosodnega ministrstva preprečilo. Osvojila je resolucijo, ki so jo sprejeli udeleženci nedeljskega protestnega zborovanja proti zaporu na Padričah, ter sklenila, da bo s tem seznanila pravosodno ministrstvo. Obenem pa je sklenila, da bo stala ob strani krajevnemu prebivalstvu v njegovem upravičenem boju ter da bo posredovala pri županu z zahtevo po skupnem nastopu _ pri državnem pravdništvu in drugih j pristojnih oblasteh. Svetovalci konzulte so nato razpravljali o raznih vprašanjih na šolskem področju, ki še vedno čakajo na ugodno rešitev, čeprav je konzulta skupaj s krajevnimi združenji staršev ter izvoljenimi šolskimi organi večkrat posredovala pri občinskih upraviteljih z jasnimi zahtevami. Položaj na tem področju ostaja še naprej skrajno nezadovoljiv. sedilo osnutka kanclistu rimskega ka-sacijskega sodišča dr. Cirelliju. To je namreč potrebna formalnost za začetek zbiranja 50 tisoč podpisov. Urnik trgovin med prazniki Zaradi velikonočnih praznikov bodo v nedeljo in v ponedeljek trgovine v tržaški občini zaprte. V nedeljo bodo odprte le slaščičarne ter trgovine s pripravljenimi jedmi in sicer od 8. do 20. ure. V dopoldanskih urah, od 8. do 13., bodo odprte tudi cvetličarne ter stojnice s cvetjem. V ponedeljek bodo poleg slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo odprte od 8. do 20., odprte od 7.40 do 13 .ure tudi mlekarne in pekarne. Trgovine, ki so običajno zaprte ob sobotah popoldan, bodo v soboto, 17. t.m., lahko izjemno odprte. Slaščičarne in trgovine z jestvinami pa lahko med tem tednom preskočijo tedenski počitek. kraju, ki je bil prvotno predviden in da se ohranijo prvotni naprti. Naglasil je, da je deželni tehnični odbor že leta 1971 določil področje, ki ne sovpada s kraškimi rezervati; znano je, da je dežela pristojna za perimetracijo zaščitenega področja. «Nasprotno trdijo nekatere osebe, ki so zainteresirane pri razlaščanju in ki jih zastopa profesionalec, ki je strokovno že podkovan pri pogajanjih v zvezi z razlastitvami za javna dela in za dela javnega interesa. Predlogi za spremembo lokacije in načrtov (ki jih naglašajo in osvajajo nekateri upravitelji repentabrske občine, ni povsem jasno v čigavem interesu) bi ne mogli doseči drugačnega rezultata kot da se še zavlačuje z realizacijo strukture, ki jo nujno potrebuje tržaško gospodarstvo, promet in predvsem pristanišče.» Ob koncu svojega odgovora je predsednik Zanetti naglasil odločno nasprotovanje zavlačevanju, še predvsem zato, ker v tem primeru upravitelji razpolagajo z vsemi potrebnimi sredstvi za gradnjo infrastrukture. Vsekakor pa je dopustil možnost, da v pokrajinskih svetovalskih komisijah preverijo nekatere aspekte avtoporta. predvsem v zvezi s stroški za gradnjo. Pampanin je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom z izjemo možnosti o preverjanju. Naglasil je pravilnost svojega stališča, vsekakor pa zahteval od predsednika pismeni odgovor. Glavna točka sinočnje seje je bila resolucija za pospešitev gradnje suhega doka; pokrajina je dala pobudo za enotno delegacijo strank u-stavnega loka. krajevnih uprav, tovarniškega sveta arzenala Sv. Marka in sindikatov, ki naj bi iznesla na vseh pristojnih ravneh nujnost nadaljevanja gradnje suhega doka. # Drevi ob 20. uri se bo na sedežu na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska konzulta za Naselje sv. Sergija in Valmauro. Na dnevnem redu je razprava o načrtu superceste. Prisostvoval bo tudi občinski odbornik za javna dela Ennio Abate. • Matični urad bo za sporočila o smrtnih primerih odprt tudi v ponedeljek, 19. aprila, od 8. do 10. ure. 0 V miljski občinski umetnostni galeriji «Lo squero» na Trgu della Repubblica bodo 16. aprila.odprli razstavo o dokumentaciji glede «predloga za peto varianto miljskega splošnega regulacijskega načrta». aiiiiiMiiiimiisiiiiimdiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiitimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiuiiiiiKiiuiiiiiii IZNAJDLJIVA POBUDA DVEH SLEPARJEV Elegantna ia olikana «zakonca» osleparila dva tržaška trgovca Moški, ki se je izdajal za uslužbenca letalske družbe Ali. lalia je plačal za milijon lir blaga z ukradenima čekoma STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Scena Demetrij Cej, Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ V ponedeljek, 19. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški. V sredo, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo. V četrtek, 22. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H. V četrtek, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. V petek, 23. t. m„ ob 15.30 ABONMA RED L Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 15. aprila ANASTAZIJA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 18.51 — Dolžina dneva 13.32 — Luna vzide ob 20.27 in zatone ob 5.42. Jutri, PETEK, 16. aprila BOŽA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18,3 stopinje, najnižja 11,4, ob 19. uri 14 stopinj, zračni pritisk 1010,2 mb rahlo narašča, vlaga 72-odstotna, nebo skoraj jasno, veter 5 km na uro severozahodni, morje skoraj mirne, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. aprila se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 82-letni Arduino Ba-gatin, 75-letni Venenzio Raguzzino, 5-letni Davide Scuor, 79-letna Anna Maria Turk, 85-letni N.colò Sergo, 86- letna Rosa Sirza por. Flamiani, 88-letna Teresa Coluzzi vd. Romanelli, 68-letna Maria Calligari por. Valente, 83-letna Ida Snider vd. Suste, 74-letni Marino Scucimarra, 71-letni Mario Millo, 68-letni Leone Fano, 68-letna Leonilda Ravasini por. Candusso. 20-letni Giorgio Gallo, 53-letna Andreina Apollonio por. Del-ìavalle, 85-letna Vittoria Pegan, 65-letni Giuseppe Rodriguez, 62-letna Amalia Vianello, 75-letni Felicino Lapi, 72-letni Agostino Callegaris, 87- letni Giovanni Zabbia, 76-letni Giovanni Cosulich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Al-l’Igea (Godina), Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 8,3.0) . . Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg. Venezia .2; ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev, 732-627. Leteči oddelek tržaške kvesture ki se je, kot smo že včeraj napisali kakor je ugotavljal predsednik šolske komisije socialist Turito. tudi odnos upraviteljev do konzulte. Posebej so obravnavali sklep občinske uprave, da namesti v prihodnjem šolskem letu v prostorih openskega Marijanišča sekcijo slovenskega otroškega vrtca, ne da bi pri tem upoštevala mnenje konzulte in posre- sliko, kateri je dal naslov «Od Ga- i dno zainteresiranega prebivalstva. ribaldija do Kissingerja», ki prika-1 _________ zuje politične osebnosti Razstava | a v ^eU so pobudniki zakonskega bo odprta jutri, v petek in soboto, os>nutka na ijudsko pobud0j ki zade. zvečer ter v nedeljo zjutraj. V. L. va ustanovitev integralne proste cone v Trstu in pokrajini .predstavili be- Gostovanje šole GM v Beogradu Na povabilo glasbene šole «Josip Slovenski» v Beogradu, odpotuje jutri v jugoslovansko prestolnico skupina dijakov šole Glasbene matice, ki se bo v nedeljo predstavila s koncertnim sporedom. V času svojega bivanja v Beogradu si bodo dijaki Glasbene matice in njihovi profesorji ogledali znamenitosti mesta in navezali stike s tamkajšnjim glasbenim življenjem. Gostovanja se udeleži tudi prof Janez Sivec pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu. Odprtje razstave Demetrija Ceja Sinoči je slikar Demetrij Cej odprl razstavo v dolinski «Torkih. Na otvoritvi je nastopil tudi gorički nonet «Prijatelji petja», ki je 1 zapel «Na poljani», «Čej so tiste ste- Urednik našega dnevnika je vče-1 zdravniškim nadzorstvom. Počuti se raj obiskal na njegovem domu na še kar dobro, vendar ne more oprav-Katinari Marija Ivašiča in mu izro- Ijati nobenega dela. Velikodušna počil znesek 2.246.500 lir, rezultat do- moč naših čitateljev mu bo poma-sedanje nabirke preko našega dnev- gala v težkih razmerah, saj so nika, za katero so dali pobudo nje- stroški za operacijo mnogokrat pre-govi prijatelji in kateri so se naši segli njegove gmotne možnosti, brez-naročniki in čitatelji odzvali s priz- poselnost po sili pa njegov položaj nanja vredno človekoljubnostjo. Marij Ivašič se je moral lani novembra podvreči težki in tudi zelo dragi operaciji presaditve ledvice v specializirani kliniki v Belgiji. Sedaj je na okrevanju pod stalnim še otežuje. Marij Ivašič, ki živi s priletno materjo, se je ganjen zah-valil vsem darovalcem in našemu dnevniku za pomoč, ki je zanj predvsem nujna, ki pa mu pomeni tudi veliko moralno spodbudo. prostovoljno prijavil tržaškemu preiskovalnemu sodniku dr. Serbu. Ferrabone se je z neko žensko predstavil 23. avgusta lanskega leta v dveh tržaških trgovinah. Bil je elegentno oblečen, tudi ženska je bila izredno elegantna, na vrvici pa je vodila psička, na videz dragoceno žival redke pasme. V prvi trgovini se je moški predstavil kot pilot družbe Alitalia Roberto Clementi. Izredno olikano vedenje, elegantna obleka in izpiljena govorica, vse to je prepričalo trgovca, da gre za poštenega kupca; Ferrabone je plačal nakup s čekom za 710 tisoč lir, v jamstvo pa je pokazal trgovcu posebno izkaznico družbe Alitalia, na kateri je bila njegova fotografija v uniformi s činom kapetana. Iste prevare se je Ferrabone po-služil še v neki drugi trgovini, le da se je tu predstavil kot letalski kapetan Roberto Micoli. Nakup je plačal s čekom za 285 tisoč lir, takoj nato pa sta se kupca premislila in kupila nekaj znatno cenejšega, zaradi česar jim je trgovec vrnil 165 tisoč lir v gotovini. Ko je nekaj dni kasneje banka «Credito Italiano» iz Turina vrnila oba čeka s pripisom, da sta bila iztrgana iz bloka, ki so ga neznanci ukradli iz nekega avta v Turinu, je bilo že prepozno: za elegantnima kupcema ni bilo ne duha ne sluha. Tudi družba Alitalia je zanikala, da bi bil katerikoli od obeh «kapetanov» njen uslužbenec. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so nemudoma uvedli preiskavo, ki jo v zadnjem času vodi preiskovalni sodnik dr. Serbo. U-gotovili so, da sta sleparja «delala» na isti način že v drugih mestih in na osnovi podatkov, ki so jih zbrali v raznih mestih, so pred časom a-retirali žensko: gre za 39-letno Gabriello Denti por. Gennari iz Cre-mone, ki se je izdajala za Gabriello Marangon. Dr. Serbo jo je obtožil večkratne sleparije z obteževal-nimi okoliščinami, navajanja lažnih osebnih podatkov ter drugih kazni- vih dejanj in izdal zanjo zaporni nalog. V ponedeljek pa se je, kot že rečeno, prostovoljno prijavil v koronejskih zaporih 30-letni Giuseppe Ferrabone iz Alessandrie, verjetno zato, ker upa, da bo tako dosegel osvoboditev Dentijeve, ki je — tako se šušlja na kvesturi — njegova ljubimka. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel 225-141 ; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: teL 213-137: Milje: tel. 2.71-124. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V sredo, 21. apnla, bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bo razprava o občnem zboru, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 8. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Ker gre za zadnjo sejo pred občnim zborom, priporočamo točno in gotovo udeležbo. JANCA ni\!?entacii0' l31^2 katere jim ni ^ soce pomagati, in sicer: ^ osebni podatki vseh dru-nskih članov (osebne izkaznice • 1 družinski list), tudi staršev tastov starejših od 60 let in ki o imeli svojega dohodka (v gavnena gre za pokojnine) v letu 1975 manj kot 840.000 lir; 2. davčne kartele za leto 1975 ali zadnje, ki so jih prejeli; 3. kopijo lanske prijave (kdor je lani izpolnil prijavo pri Kmečki zvezi jo bo dobil v naših uradih). Če kdo lani sploh ni sestavil prijave mora prinesti katastrske izvlečke za zemljišča in za zgradbe; 4. kdor je v podrejenem delovnem razmerju, mora prinesti potrdilo delodajalca o dohodkih in odbitkih (mod. 101) tei o izplačanih zaostankih ali odpravninah (mod. 102). Prav tako si je treba priskrbeti potrdila o drugih podobnih dohodkih (kot so sejnine) od ustanov, ki so jih izplačale; 5. kdor je imel dohodke od neodvisnega dela (na primer prevozi —čeprav občasni — za druge) naj prinese dokumentacijo o dohodkih in stroških; 6. če je kdo imel podrejeno delovno silo, mora prinesti tiskovino mod. 770; 7. potrebna je vsa dokumentacija o stroških, ki jih je mogoče odbiti (bančne obresti, davki, šolske pristojbine, zavarovalnine na življenje, proti nezgodam, za zdravstveno skrbstvo itd.). Tajništvo Kmečke zveze da bi odkrili morebitne povezave z morilcem Tutijem. Pri Ugu Fabbri-ju in drugih fašistih je šlo vse v redu, zataknilo pa se je pri Fran-cescu Neamiju, ki je zahteval prisotnost svojega odvetnika, misovske-ga občinskega svetovalca Barbagal-la. Agenti so hotel; stanovanje takoj pregledati, -ker pa se jim je Neami uprl, so ga aretirali. Odv. Barbagallo je seveda vložil priziv, v pogovoru pa je baje izjavil, da bodo kmalu poravnali račune. In res, nekaj dni kasneje je vskočil de Vidovich, ki je obtožil prav funkcionarje, kj so bili odgovorni za pregled v Neamijevem stanovanju. Vsa tržaška demokratična javnost je seveda odklonila dejanje, ki ga je označila kot očitno fašistično provokacijo. O tem je govoril poslanec Belci in tedanji podpredsednik deželnega odbora socialist De Carli, ki sta ugotovila, da to ni le gonja proti policiji temveč proti republiškim inštitucijam; dejansko se je tudi vsa zadeva izvodenila in današnja razprava o ponarejenih menicah bo le nepomemben epilog dogodka, ki ga je misovski poslanec tako razpihnil. Julija proces proti obtožencem petoveljskega atentata? V torek so pripeljali iz Rima v Trst akte sodne obravnave o pe-toveljskem atentatu, o kateri je pred česom razpravljalo kasacijsko sodišče. Kot smo že poročali je ka-sacija z dvema odlokoma zavrnila priziva odvetnikov, ki so oporekali pristojnosti tržaškega sodišča in pristojnosti sodnega zbora, ki je bil izbran za prizivno razpravo novembra lanskega leta. Po vrnitvi aktov lahko že ugibamo, kdaj bo prizivno porotno sodišče razpravljalo o Petovljah. Glede na roke, ki so predvideni za določitev seznama procesov in izžrebanje porotnikov predvidevamo, da se bo zasedanje prizivnega sodišča pričelo v zadnjih dneh maja ali v začetku junija. Na sporedu bo kakih 12 o-bravnav, petoveljska pa bo zadnja, ker bo najdaljša in ni mogoče predvidevati, koliko časa se bo dejansko zavlekla. Pred njo bo tekla razprava o štirih ali petih umorih, o preusmeritvi letala na ronškem letališču in še o drugih kaznivih dejanjih, kar se bo zavleklo vsaj mesec dni. Najverjetnejša je torej domneva, da bodo obtožencem pe-tovaljskega atentata sodili v juliju. POMEMBNA ODLOČITEV LJUDSKE OBČINSKE UPRAVE Osnutek pravilnika o decentralizaciji občine Krniin predvideva rabo slovenščine Izmed šestih četrti, na kolikor naj bi razdelili Krmin, bi morala biti ena popolnoma slovenska Demokratična občinska uprava v Krminu, ki jo vodijo komunisti in socialisti, se pripravlja na razdelitev občinskega področja na manjše ozemeljske enote, da bi na takšen način spodbudila zanimanje prebivalstva za vodenje krajevne uprave. Gre za vnašanje nove metode dela, kakršne so se oklenili v vseh večjih krajih, med drugimi tudi v Gorici, ki naj omogoči prebivalstvu neposredni stik z oblastjo. Občinska uprava v Krminu je prejšnji dan razdelila svetovalcem in strankam osnutek pravilnika, ki bo urejeval delovanje rajonskih svetov. Iz tega osnutka izhaja, da nameravajo občino razdeliti na šest četrti. Izvedbo decentralizacije nameravajo zaupati tričlanski komisiji, v kateri bodo pristojni odbornik in dva svetovalca, od katerih eden iz vrst politične manjšine. V osnutku so nanizani decentralizirani organi: skupščina prebivalcev četrti, rajonski svet ter predsednik rajonskega sveta, ki mu pomagata dva podpredsednika. Opredeljene so tudi njihove dolžnosti in trajanje mandata, ki zapade skupno z zapadlostjo mandata občinskega sveta. V osnutku je predvidena izvolitev članov rajonskega sveta, vendar je po nedavnem sprejemu zakona o vo-litvi rajonskih svetov samo v občinah z nad 40.000 prebivalci, veljavnost takšnega predloga za Krmin postala vprašljiva. Pomembno se nam zdi gledanje občinske uprave na pravice naše narodnostne skupnosti v tej občini. V členu 15 osnutka pravilnika je pod naslovom «Pogovorni jezik — pravice manjšin» zapisano tole: «V rajonskih in vaških svetih so pravice slovenske manjšine v celoti priznane in uveljavljene, tako kot je predvideno v republiški ustavi. Na sejah rajonskega sveta ter rajonske in vaške skupščine (nekakšnega zbora volivcev) imajo svetovalci in občani pravico izražati se v lastnem jeziku.» V 16. členu, ki vsebuje končna in prehodna določila, pa je zapisano: «Občinska uprava bo s svojim osebjem poskrbela za delovanje rajonskih in vaških svetov. Z ozirom na člen 15 pravilnika bo občinska u-prava dala na razpolago osebje z znanjem pogovornega jezika, kjer bo to potrebno ali zahtevano.» Ob tem se pojavlja vprašanje, kako bodo mesto razdelili in ali bodo pri tej razdelitvi upoštevali nekatere posebnosti, recimo, strnjeno naseljenost enega dela občine s slovenskim prebivalstvom. Ne da bi hoteli vplivati, kakšna naj bo odločitev — povedati je treba tudi to, da je sklep o decentralizaciji občine razmeroma nov in da stranke niso še zavzele svojega stališča — pa je potrebno že sedaj razmišljati o takšni razmejitvi, ki bo zagotavljala združitev čimvečjega dela Slovencev v eni četrti. Ker sivijo na Plešivem, v Ceglem in sploh na področju med Krminsko goro in državno mejo skoraj izključno samo Slovenci, se povsem naravno ponuja ugodna priložnost, da bi to področje predstavljalo eno izmed šestih četrti. Ta četrt bi bila zaokrožena celota s svojimi problemi ter je naseljena s Slovenci, kar ustvarja ugodne pogoje tudi za rabo slovenščine. Seveda pa je to le eden izmed pogledov na celotno in s stališča razvoja demokracije zelo zanimivo problematiko, ki jo bo občinski svet v Krminu skupno s strankami poglobil ter poiskal takšne rešitve, da bodo rajonski sveti resnično omogočili vsem občanom in skupnostim, da čimbolj razvijejo svojo participacijo pri gradnji oblasti od spodaj navzgor. Korzo bo za pet dni postal otok za pešce Od danes do ponedeljka bodo glavni del Korza zaprli za promet ter uredili otok za pešce. Občinska pobuda, ki pa je bila predmet nekaterih pomislekov s strani občanov in trgovcev, hoče dati najbolj prometni goriški ulici nov, nam nenavaden videz ob letošnjih velikonočnih praznikih. Zaradi ureditve otoka za pešce je občina izdala odlok, s katerim prepoveduje vožnjo ali parkiranje avtomobilov in drugih vozil na zgoraj omenjenem delu Korza. Ker bodo promet usmerili v druge ulice, občina nadalje prepoveduje parkiranje vozil na enem delu Ulice Margotti, obenem bo Ulica Cascino te dni postala enosmerna. Od 30. aprila do 9. maja bodo v Ulici della Barca odprli mednarodni sejem ESPOMEGO. Zaradi tega bo v teh dneh potrebno delno preusmeriti promet, da ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev. Vozniki bodo morali upoštevati naslednja navodila, ki jih je izdala goriška občina. Na Ulici Aquileia bodo uvedli dvosmerno vožnjo, obenem bo na tej ulici prepovedano parkiranje. Ulica della burostile76 stroji in sistemi za obdelavo in posredovanje podatkov/ pisalni stroji in potrebščine/računski stroji in pripomočki, stroji za knjigovodstvo in fakturiranje/pohištvo in oprema/ ureditev in oprema arhivov/komunikacijski sistemi in sredstva/razna pisarniška oprema/pisarniške potrebščine in tehnični predmeti/pomožna in razna didaktična sredstva/ specializirano založništvo FIERA Dl TRIESTE pA^o-r-. urnik cd 10. do 18. ure brezplačen vstop z vabilom za fi®ARNišK|Hstrojev,pohištva obi,i,o.,i,,v j UPREME Pri vhodu v razstavišče Jp SOBODNO PODJETJE LHu'9- maja informacije in vabila daje . . ente autonomo fiera di trieste piazzale de gasperi 1 Barca bo postala enosmerna, in sicer na delu, ki gre od Ul. Aquileia do Ul. Campagnuzza. Prav tako bo na tej ulici prepovedano parkiranje. Ulico Bolivia bodo zaprli za promet ter bodo uredili parkirišča. Enosmerna bo postala tudi Ulica Campagnuzza, na kateri bo prepovedano parkiranje. Seja četrtega prometnega konzorcija Na današnji seji 4. prometnega konzorcija, ki bo ob 18. uri v «Pa-lazzettu» v Tržiču, bodo razpravljali o publicizaciji avtobusnega podjetja Ribi. V zvezi s tem vprašanjem bodo poiskali rešitev vprašanja, ki se vleče že več mesecev. Obenem bodo danes zvečer razpravljali tudi o proračunu konzorcija, katerega bodo volili na prihodnji seji, ki bo 22. aprila. Spekulacij« pri povišanju cen blaga Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL ostro obsoja špekulacije grosistov ob podražitvi blaga široke potrošnje. V zvezi s tem zahtevajo, naj pokrajinski odbor za cene uvede politično ceno za navaden kruh ter naj poskrbi, da se ga bo dobilo v vseh pekarnah pokrajine. «Ribje predjedi in bela vina» je bil naslov predavanja, ki ga je na sedežu krožka «Club del Tulipano» imel ravnatelj znane tržiške restavracije Roberto Pascoli. Gost je številnemu občinstvu pojasnil, katere vrste belega vina se družijo z raznim; predjedmi. Predavanje spada v ciklus večerov, ki jih krožek namerava pripraviti v tem letu, da bi svoje člane in prijatelje seznanil predvsem s tipičnimi krajevnimi jedmi in vini. Težave na ronškem letališču zaradi stavke Zaradi stavke uslužbencev letališč v Milanu in Rimu, ki so včlanjeni v sindikat FULAT, je včeraj ronsko letališče delno ostalo paralizirano. Iz Ronk je namreč včeraj vzletelo samo eno letalo. Kot je ravnateljstvo letališča potrdilo, danes bi ne smelo priti do nobenih težav v letalskem prometu. Urnik trgovin za praznike Ob priložnost; velikonočnih praznikov bodo goriške trgovine poslovale z naslednjim urnikom: Sobota, 17. aprila: vse trgovine bodo odprte; mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah. Nedelja, 18. aprila: vse trgovine bodo zaprte. Ponedeljek, 19. aprila: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. LETNA SKUPŠČINA CRIPEL V TRŽIČU Poudarek posodobljenju storitev ter prenosu v javno upravo Javna podjetja bodo v težavah, dokler ne bodo izvedli reforme krajevnih financ Na letni skupščini CRIPEL (deželni odbor javnih podjetij krajevnih ustanov), ki so jo imeli prejšnji dar. v Palazzetto Veneto v Tržiču, so obsežno razpravljali o stanju tistih podjetij v naši deželi, ki se ukvarjajo z javnimi storitvami. Med takšna podjetja sodijo, na primer, mestna podjetja v Gorici, vodovodni konzorcij CAFO itd., da omenimo samo nekatere na Goriškem, ki jih najbolj poznamo. Na tem sestanku so bili navzoči vodilni predstavniki javnih podjetij iz vse dežele, prav tako pa je bil navzoč predsednik CISPEL, ki ima na vsedržavni iste naloge, kot jih ima CRIPEL na deželni ravni. Predsednik CRIPEL dr. Marin je v svojem poročilu razčlenil stanje v teh podjetjih ter njihove odnose s političnimi in sindikalnimi silami in z deželo. Ta položaj je ocenil tudi ob upoštevanju nadaljnjega razvoja. S tem v zvezi je poudaril, da bo potrebno nekatere storitve čim-prej prenesti v javno upravo ali pa posodobiti njihovo delovanje in upravljanje. Dr. Marin je zlasti vztrajal pri izoblikovanju nove pravne ureditve te uprave ter je predlagal racionalnejšo ureditev storitev na področju, ki ima skupne značilnosti in ga je zato obravnavati celovito. Seveda pri tem ne gre samo za ozemeljsko razdelitev, ampak tudi za decentralizacijo in za racionalizacijo. Potem ko je poudaril, da bo samo ob resnem deželnem načrtovanju mogoče javne storitve prilagoditi zahtevam in potrebam skupnosti, je predsednik govoril o resnih težavah, ki nastajajo zaradi odlašanja reforme o krajevnih financah, in 0 Občina v Sovodnjah obvešča, da imajo na županstvu na razpolago občanov obrazce 740 za davčno prijavo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S PONEDELJKOVE OBČINSKE SEJE V DOBERDOBU' Pokojnega odbornika Severina Devetaka je nasledil njegov sovaščan Darij Legiša Kmalu enoten urnik za dijake podeželja, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici Vprašanje šolstva, pomoči onemog- bližamo končni rešitvi. V glavnem; Vpisovanje, ki se bo zaključilo v lim, jusarska zemljišča, javna dela in regulacijski načrt so bili glavni predmet ponedeljkove seje doberdob-skega občinskega sveta. To je bila tudi prva seja po nenadni smrti mladega in prizadevnega občinskega odbornika Severina Devetaka iz Jamelj. Po enominutnem molku je v imenu občinske uprave o njegovem liku spregovoril odbornik Jože Jarc, ki je med drugim dejal: «Nenadna smrt Severina Devetaka, ki smo ga vsi poznali in cenili predvsem kot lojalnega in neutrudljivega delavca, kjerkoli je bilo to potrebno, na sindikalnem, političnem, prosvetnem, športnem ali upravnem področju, je velika izguba, ne samo za njegovo rojstvo vas Jamlje, temveč za celo občino in širšo skupnost. Fant je kljub težkim delovnim pogojem našel čas, da se je z vnemo vključil v javno življenje in kljub prerani smrti pustil za seboj mnogo opravljenega dela.» V imenu Slovenske skupnosti je izrazila sožalje za pokojnim Severinom Devetakom tudi Marija Ferletič. Kot je bilo pričakovati so se svetovalci najprej zadržali pri zadnjem mazaškem podvigu, ki so ga pred nekaj dnevi opravili na Poljanah in pri Vrhu «neznani» pobalini, ko so s črno barvo pomazali slovenske kažipote. O tem ponovnem «obisku» na Doberdobskem, (prvič so namreč pomazali tablo sredi vasi v noči med 31. oktobrom in 1. novembrom lanskega leta) so domače prosvetne in športne organizacije, borčevsko združenje VZPI ter občinska uprava že izrazili svojo ogorčenost nad nekaznovanim početjem takih dejanj na neki prejšnji seji pripravljalnega odbora za proslavo 25. aprila. Zato popravljamo sedaj napako storjeno v prvotni objavi, kjer smo po pomoti izpustili prisotnost občinske uprave pri tej protestni izjavi. Župan Andrej Jarc je seznanil svetovalce, da je pokrajinski predsednik Agati že obljubil namestitev novih dvojezičnih smerokazov. S tem v zvezi je tudi Slovenska skupnost poslala protestno brzojavko odgovornim oblastem in pozvala občinsko upravo, naj namesti dvojezične table na vseh križpotih, kjer jih še ni, in to naj stori na lastne stroške, če tega nočejo narediti tiste ustanove, (pokrajina ali država), ki so to dolžne storiti. Marija Ferletič je še vprašala, zakaj ni občina očistila napisa sredi vasi, ki je pomazan že pet mesecev. Podžupan dr. Marjan Lavrenčič je svetovalki odgovoril, da tega niso storili zaradi preobremenjenosti občinskega o-sebja. Mimogrede naj povemo še, da je pokrajinski cestar že očistil vse pomazane table na Poljanah in pri Vrhu. Kot smo že omenili, pripravlja občinska uprava proslave 25. aprila skupaj s krajevno zvezo borcev VZPI in vsemi športnimi in prosvetnimi društvi v občini. S tem v zvezi je bil sestavljen odbor, ki pripravlja poseben lepak in skrbi, da bo prireditev lepo uspela po vseh zaselkih. Povsod bo občina položila vence na spomenike padlim, godba na pihala «Kras» in zbori, ki delujejo v občini, pa bodo pri svečanostih prisotni z lastnim programom. Po zadnjem sestanku, ki so ga slovenski župani imeli na pokrajini _____ s šolskimi in pokrajinskimi pred- obšla Gorico in druge'vasi. bo tre-stavniki o ureditvi pouka šoloobvez- j ba prevoziti najkasneje v 2 urah in nih otrok v Gorici, zgleda, da se ! 30 minutah. so se zainteresirani že sporazumeli soboto, 8. maja, sprejemajo na se-za enoten urnik, treba ga bo še u- dežu društva. Ulica Kugy 2. skladiti z urnikom avtobusnega podjetja, ki skrbi za prevoz učencev v Gorico. V zadnjem času je sicer šolsko skrbništvo izrazilo določene pomisleke nad nameravano . uvedbo enotnega urnika, župan Andrej Jarc pa je dejal, da bodo te ovire čim-prej premeščene. Občinski svet je še potrdil sklep posebnega odbora za dodeljevanje šolskih podpor. Slednji je namreč odobril 23 prošenj dijakov, ki obiskujejo razne šole. Župan Andrej Jarc je še zagotovil, da bo do pričetka prihodnjega šolskega leta končno preurejeno šolsko poslopje v Dolu. Vač govora je bilo tudi o pomoči onemoglim in ostarelim občanom. Glede tega je občina že pristala za skupen konzorcij z občinami trži-škega območja, vendar ta ustanova še ne deluje, zato je uprava na svojo roko zaprosila deželo za finančno pomoč, ki bo omogočala dajanje pomoči potrebnim občanom do tedaj, ko bo konzorcij začel delovati. Če bo dežela tej prošnji ugodila, bo občina prejela po 120.000 lir za vsakega občana, ki potrebuje domačo oskrbo. Ob odprtju konzorcija, ki bo imel svoj sedež v Škocjanu ob Soči, bo slednji moral sprejeti v službo tudi slovensko govoreče zdravstveno in pomožno osebje, da se tako omogoči tesnejša povezava med osebjem in onemoglimi, posebno tistimi, ki so iz slovenskih vasi. Za pohabljene otroke pa pripravljajo vse tri slovenske občine skupen načrt za enoten šolski zavod. Pokojnega odbornika Severina Devetaka je nasledil Darij Legiša, ki je sprejel tudi vse druge obveznosti umrlega vaščana. Precej govora je bilo tudi o ju-sarskih zemljiščih, ki jih je družba Autovie Venete razlastila za avtocesto Trst - Benetke. Manjšina je pri tem vprašanju vztrajala, da je treba užitnikom teh zemljišč odstopiti celoten izkupiček, medtem ko je župan Andrej Jarc pojasnil, da so užitniki omenjenih parcel že pred leti podpisali sporazum z družbo in vnovčili denar za izgubljeno uživanje parcele, medtem ko preostaja sedaj po zakonu občinski upravi le katastrski iztržek. Občinsk; svet je še zaupal arhitektu Jožetu Geju izdelavo občinskega regulacijskega načrta. Svetovalci so še odobrili posojilo 13 milijonov lir za kritje primanjkljaja lanskoletne bilance, potrdili mezdne izboljšave občinskemu osebju in knjižničarki ter pretresli spor med ustanovo ONAIRC in osebjem otroškega vrtca; svetovalka Anamarija Peric je povedala, da je to vprašanje zelo nejasno in daleč od rešitve. Kolesarsko-turistična prireditev v Gorici Po uspehu, ki ga je doživel pohod prijateljstva, bo kolesarsko društvo «Interbartolo» pripravilo v nedeljo, 9. maja, zanimivo mednarodno kolesarsko - turistično tekmovanje, katerega se lahko vsi udeležijo. Trideset kilometrov dolgo progo, ki bo rthcl o */-n-\ s_ j _ j zaradi odnosov z ENEL, SNAM in s kreditnimi zavodi. Govoril je o tarifni pohtiki in o sindikalni politiki ter poudaril vlogo dežele na tem tako občutljivem področju. Podobno kot je za krajevne ustanove ANCI, mora tudi CRIPEL postati sogovornik dežele v vseh zadevah, ki se tičejo storitev. Poudaril je pripravljenost ustanove, da pomada občinam in konzorcijem z nasveti, kako na nov način upravljati javne storitve. Svoje poročilo je sklenil s pozivom na krajevne ustanove ter politične in sindikalne sile, saj posvečajo več skrbi podjetjem krajevnih ustanov in naj pri tem upoštevajo tudi njihov prispevek. V razpravi so ' spregovorili predstavniki ACEGAT iz Trsta ter prevoznih podjetij in vodovodnih konzorcijev iz naše dežele. Deželni odbornik Bruno Cocianni, ki je na sestanku CRIPEL zastopal predsednika Comelhja, je pohvalil uspehe ustanove na področju prevozov ter zagovarjal stalno obliko stikov med deželo in tako važnim sektorjem kot so javne storitve. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «La moglie vergine». E. Fenech in R. Montagnani. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «S.S. sezione sequestri». L. Daniels in N. Gain. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. MODERNISSIMO 16.15—22.00 «L'importante è amare». F. Testi in R. Schneider. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «005 matti: da Hongkong con furore». Igrajo: Charlots. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Magia erotica». Igrata: H. Jorge in S. Maria. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Come una rosa al naso». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Vivere pericolosamente». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Super policaji», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Deset malih črncev», italijansko-španski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Nekoč je bil Hollywood», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Simone Piran, Elisa Pe-rusin, Mauro Colautti, Carla Comini, Michela Brumat. SMRTI: 79-letni Marcello Rossi. miiiiiitiiiuiuiiiiiiiimuiiiiuiimmiiiiiiitiHiimimimmiuiiiiiiiiuiiiiiiiiimiHiiiiiimiiuimiumiiimiiii* Umrl je protifašist Mirko Mašera iz Kobarida Pred nekaj dnevi ga je velika množica spremila na zadnji poti na kobariško pokopališče. Prezgodaj je Mirku ugasnilo življenje, prezgodaj nas je zapustil plemeniti in zavedni slovenski rodoljub, poln volje in borbenosti za časa naše brezpravnosti v fašistični Italiji. Zelo je bil prizadet zaradi fašističnega nasilja, a tudi veliko je naredil za svoje ljudstvo. Kot sodelavec Zorka Jelinčiča in Alberta Rejca je pritegnil v svoj krog dejavnosti Rudija Uršiča - Jeronovega, Jožeta Gruntarja -Pepčevega, Franca Boneša, Slavka Grahlija, brata Rudija in Slavka ter mlajšega Andreja Manfreda. Njegove tipalke dejavnosti so bili zaupni sodelavci v okoliških vaseh Kobarida, ki jim je s sodelavci izročal antifašistično literaturo in i-legalni tisk. Bil je povezan z antifašistično dejavnostjo na Kobariškem in ji sledil po goriški deželi. Pri Mirku so se zadrževali Jelinčičevi in Rejčevi kulturni in politični sodelavci Zmago Krašna iz Idrije, Drago Bajc iz Vipave, Tone Majnik iz Volč in še vrsta drugih, ki jim je Mirko vlival poguma, nudil nasvete, a tudi hrano in prenočišče. Teh ugodnosti so bile marsikdaj deležne skupine dijakov na izletih. Kljub fašističnim grožnjam, zahrbtnim šikanam podeštata in tajnika fašija, ki so jih podpirali v strahovanju domačinov orjaški pretepači Amleto, Bordoni, Bassini, Vano in drugi, se je Mirko kakor tudi sestre in brata izpostavljal s svojo narodnoobrambno dejavnostjo velikim nevarnostim. Sodelovali so v prosvetnena društvu, šolskem društvu in Ženskem društvu, jih gmotno podpirali in dajali na razpolago veliki salon nad vežo v prvem nadstropju za prireditve, proslave in srečanja. Zato so fašisti kovali zloben načrt, da bi jih gospodarsko uničili. Zadnjo nedeljo novembra 1921, po proslavi 15. obletnice smrti Simona Gregorčiča v Mašerovem salonu, ob sodelovanju več pevskih zborov, so fašisti zanetili požar v velikem 25 metrov dolgem Mašerovem hlevu, ki je stal zraven hiše. Kljub nasilju in škodi se Mirko in njegovi niso plašili. Žensko društvo. ki jo je vodila Mirkova sestra Anica, je z otroki kmalu potem uprizorilo igro «Pepelko» z drugimi recitacijami in petjem v Mašerovem salonu. Fašistična nasilja pa so se povsod pojavljala in Mirko jih je sam doživel. Okrog leta 1925 je kobariški župan (podeš-tat) Cavallotti pozval presednika prosvetnega društva Mirka Mašera in tajnika Antona Golanda v občinski urad in od njiju zahteval, da morajo sprejeti v prosvetno društvo 25 fašistov. Cavallottijevo zahtevo sta zavrnila, ker sta se zavedala, da hočejo fašisti prosvetno društvo «Simon Gregorčič» spremeniti v «Dopolavoro». Čez nekaj dni je sledilo maščevanje: fašisti so zmetali društveni inventar in knjige skozi okna. Vsa leta zlasti po fašističnih pogromih v Gorici novembra 1926 so Jelinčič in njegovi sodelavci oddali pakete do sto knjig Mirku med njegovimi posli v Gorici. V Kobaridu jih je delil med zaupnike po vaseh. Kobariški dijaki So jih nosili v Benečijo. Največ jih je Ivan Mašera iz Avse po svoji hčerki Ivi spravil v Trčmun pesniku Trinku. Ob vstopu Italije v drugo svetovno vojno 1940. leta so bili internirani Mirko, Rudi in mati iz Ma-šerove hiše. Med NOB sta bila brata zaprta v Vidmu, sestro Sonjo pa je Collotti s svojimi pajdaši mučil v Ulici Bellosguardo. Mirko je stoično prenašal fašistična nasilja, zato je njegov pogum vreden hrabrosti bratranca Sergeja Mašere, njegova borbenost in kremenit značaj pa bosta trajno o-svetljevali Mirkovo ime. T. Rutar UGOTOVITVE NA LEIPZIŠNEM POMLADANSKEM SEJMU Države tretjega sveta zabeležile pomemben napredek gospodarstva Kljub hitremu razvoju pa je še vedno potreben boj za drugačne odnose na mednarodni ravni ■ Jugoslovanski uspehi LEIPZIG, april — Okoli 70 izvozno - uvoznih organizacij iz Jugoslavije je na tri tisoč kvadratnih metrih razstavilo svoje proizvode na letošnjem leipziškem pomladanskem sejmu vzorcev in tehničnih dosežkov. Od te površine sta jugoslovanski informativni in poslovni center ter kolektivna razstava zasedla okoli 1.700 kv. m. Pri kolektivni razstavi sodeluja 41 organ'zacij združenega dela. Letošnji leipziški pomladanski sejem je privabil devet tisoč izvoznikov iz 63 držav ter večje število uvoznikov iz skoraj 100 držav. Sedaj se je zgodilo prvič, da je samo na enem mestu in v tako velikem obsegu prikazan gospodarski razvoj neuvrščenih držav in tistih v razvoju od Afrike in Azije do Južne Amerike. Novo lice in napredek teh držav so mogli opaziti posebno tisti, ki vedo, kakšno je bilo gospodarstvo pri njih samo pred desetimi leti. V resnici vse kar je prikazano na svojstven način pojasnjuje gospodarski potencial in razvoj tretjega sveta. Indija je med drugim prikazala sodobno elektronsko o-premo, orodne stroje in elektrotehnični material. Alži-ija in Sirija sta razstavili televizorje, hladilnike in druge tehnične proizvode široke potrošnje. Mehika je prikazala stroje za obdelovanje kovin. Ko se je sejem bližal koncu, so poslovni ljudje vedno bolj pogosto-ma obiskovali tudi razstavne prostore Srilanke, Ljudske demokratske republike Jemen, Gane, Nigerije in drugih d"žav v razvoju. Zanimanje je vzbujal tudi razstavni prostor Peruja s svojimi bogatimi tekstilnimi proizvodi in proizvodi domače obrti. Peru je letos prvič razstavljal v Leipzigu. Na sejmu so bile zastopane tudi nekatere države Daljnjega vzhoda, kot na primer Mongolija in Ljudska demokratična republika Koreja. Prvič je razstavljal tudi zedinjeni Vietnam, in sicer predvsem kmečke proizvode, zdravila in proizvode prehrambne industrije. Predstavniki nekaterih neuvrščenih držav, ki so bogate na gozdovih (tu gre predvsem za afriške države) so v razgovorih z drugimi partnerji izražali željo, da bi se posvetila posebna pozornost sodelovanju na področju predelave lesa. Predstavniki skoraj vseh držav tretjega sveta pa so posebno poudarjali potrebo po sodelovanju na področju nizke in visoke gradnje ter skupnih naporov za investicije v industrijske naprave, da bi tako zagotovile izkoriščanje lastnih naravnih bogastev. Kitajsko gospodarstvo je razstavljalo v celem paviljonu. Razstavljavci te velike države Daljnjega vzhoda niso prezrli nič, da bi prikazali v najpopolnejši obliki vse svoje zmogljivosti: od orodnih strojev in elektronskih naprav do biaga široke potrošnje. S tem se je ta socialistična država predstavila v primerjavi z državami Evrope in Amerike kot vedno bolj enakopraven partner in vedno močnejši mednarodni gospodarski dejavnik. Kljub opaznemu gospodarskemu napredku držav v razvoju, pa je vendar še vedno občutiti veliko razliko med njimi in gospodarsko ter tehnično razvitimi državami. To pa ponovno očitno potrjuje pravilnost stališča o nujnosti u-pornega in neprekinjenega boja za drugačno gospodarsko podobo sveta in za zmanjšanje prepada med bogatimi in revnimi. Amerika, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, švedska, Švica, Zahodna Nemčija in druge države so prikazale svojo gospodarsko moč ne samo s kompjuterji najnovejše izdelave, z velikimi dosežki na področju komunikac:j, proizvodnjo težkih in zapletenih strojev ter drugimi novostmi s področja znanosti in tehnike, temveč tudi z izpolnjenim: tehnološkimi procesi za proizvodnjo novih vrst sintetike in transportnih sredstev ter s kemičnimi in raznimi drugimi industrijskimi proizvodi. Toda tudi države, ki so članice sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, niso štedile z napori pod geslom «vedno močnejše socialistične gospodarske integracije». Skušale so prikazati, da tekmujejo uspešno s kapitalističnimi državami pri proizvodnji v svojih tovarnah vseh vrst blaga in da uspešno napredujejo tudi v raziskovalnih inštitutih. Poleg o-stalega se je na sejmu lahko o-pazilo opremo za daljnovode z zmogljivostjo 750 kilovatov (proizvedi nemških, sovjetskih, češkoslovaških, madžarskih, poljskih, bolgarskih in romunskih strokovnjakov in delavcev). Videti je bilo tudi inštalacije za varnostno pilotiranje letal, velike obdelovalne stroje, ki so popolnoma avtomatizirani in ki jih kontrolirajo kompjuterji. Nadalje je bilo videti naprave za vodstvo iz daljave sistemov cevi, skozi katere teče nafta. V tej konkurenci svetovnih dosežkov in možnosti si je Jugoslavija zagotovila precej vidno mesto, čeprav ni prikazala vsega, kar lahko proizvaja. Eno od jugoslovanskih podjetij, in sicer slovenska Raš ca je prejela zlato kolajno za prikaz modela, ki je bil sprejet tudi kot najvišje priznanje jugoslovanski industriji konfekcijskih oblačil. Jugoslovani imajo še druge razloge zato, da niso nezadovoljni. Predstavnik ustanove «Jugoslavija - Publik» Vladimir Maravič je izjavil, da so jugoslovanske organizacije dosegle tudi pomembne poslovne uspehe. Tako sta na primer «Potisje» iz Ade in «Prvomajska» iz Zagreba sklenili pogodbe s predstavniki Nemške demokratične republike vsaka v višini e-nega milijona 800 tisoč dolarjev. Pogodba zadeva dobavo orodnih strojev. Podobne pogodbe so sklenila tudi druga podjetja. Razen tega so se predstavniki posamezni! držav, ki so razstavljale na sejmu, med temi tudi Libija, prepričali o kvalitetnosti jugoslovanskih proizvodov ter so že odpotovali v Jugoslavijo, da bi se tam na mestu samem, se pravi v tovarnah, spoznali še bliže s pogoji pod katerimi bi bilo mogoče navezati trajnejše in dolgoročno poslovno sodelovanje. Po mnenju gospodarstvenikov je leipziški sejem potrdil v določenem smislu tudi možnosti za nadaljnje razvijanje gospodarskih odnosov med Jugoslavijo hreBemO-' kratično republiko Nemčijo. Poudarili so, poleg drugega, da med obema državama raste obseg. izmenjave iz leta v leto. V razdobju 1971. do 1975 je bila predvidena .vsota ene milijarde in 100 milijonov dolarjev presežena za skoraj 1/5. Predvidevajo, da bo obseg trgovinske izmenjave narasel v prihodnjih petih letih za 12 od sto vsako leto. Na ta način bi ta izmenjava leta 1980 dosegla tri milijarde dolarjev. Obstajajo pa utemeljeni up', da bo spričo u-godnega razvoja gospodarskega sodelovanja in ob tesnem spoštovanju enakopravnosti partnerjev in njihovih gospodarskih interesov, tudi ta vsota presežena. (Po «Politiku) Nov trajekt v dalmatinskih vodah REKA. 14. — Jugoslovanska brodarska družba «Jadrolinija» je najela od največje danske družbe trajekt «Skipper Clement», ki lahko prevaža sto osebnih avtomobilov. ali 22 tovornjakov ter 30 osebnih avtomobilov. Ladja, ki razpolaga z 253 potniškimi posteljami. je dolga 88 metrov in široka več kot 16 m ter razpolaga s stabilizatorji proti valovom. «Jadrolinija» je bila prisiljena, da najame ta trajekt, ker ni mogla drugače zamenjati nekega dru- gega, ki ga je že prodala. Sicer pa je poletna sezona pred nami in je bilo treba hitro ukrepati. Najeti trajekt bo plul na progi Reka - Dubrovnik dvakrat na teden (ob četrtkih in nedeljah) z vmesnimi pristanki na Rabu, v Zadru in Splitu, na Hvaru, Korčuli in v Dubrovniku. Enkrat na teden se bo potovanje nadaljevalo preko Bara do Krfa, a na povratku bo tudi pristanek v Šibeniku. Za ves čas, ko bo plul pod zastavo «Jadrolinije» se bo trajekt imenoval «Slavija». Domnevajo, da bo prvič priplul v reško pristanišče 1. maja. S «slovenskega dne» na prvi mednarodni razstavi športnega lova in varstva narave v Vidmu: nagačeni gamsi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||1IIIIIII1IIIIIIIIIIIIII||III|||||IIII,IIIIII,I||,I|II,,,,,,,I,,I,I,,III||||,II,||||||||||IIII||||,,|I,II|,,|I|||||IIIIIIIIIIIIII|||||||||IIIIIIIIIIIII|||||I||||||I|||I,I,IIIIIIIII|||||,,|II,||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,I S SLOVENSKE KNJIŽNE POLICE EVGEN LOVŠIN: Rod in mladost Otona Zupančiča Repentabrska cerkvica V zbirki Kultura, ki jo zdaj urejuje agilni Janez Mušič, je Mladinska knjiga izdala zanimivo knjigo, ki pomeni dobršno dopolnitev literature o Otonu Župančiču. Medtem ko smo v zadnjih letih ob slovenskem kulturnem prazniku dobili vrsto knjig tako ali drugače posvečenih Francetu Prešernu, smo na Otona Župančiča skorajda nekako pozabili. Nova knjiga, ki je zdaj pred nami in katero je napisal pesnikov sorodnik Evgen Lovšin, pomeni morda prelomnico v tem pogledu. Po daljšem premoru smo torej dobili knjigo, ki govori o Otonu Župančiču, njegovem rodu in predvsem o njegovi mladosti, deloma pa tudi o življenju v zrelih letih. Ta knjiga, ki je po svojem značaju svojevrstna in ni ne biografija, ne znanstveno delo, morda ne bo zadovoljila strokovnjakov, poprečnim ljubiteljem poezije in domače literature pa spet morda ne bo toliko všeč, ker je bolj dokumentarna kot romansirana pripoved. Evgen Lovšin, ki je sicer znan kot ekonomist, profesor na ekonomski fakulteti, velik planinec in avtor knjige o Triglavu pa je s tem svojim delom vendar zbral dragoceno,-, gradivo o pesniku Župančiču. 'gradivo iiporabil za svojo pripoved o pesniku in njegovi mladosti in tako biografom in bodočim avtorjem raznih študij o Župančiču zbral in ohranil dragoceno biografsko gradivo. Avtor je v svojem predgovoru sam obrazložil svojo srednjo pot. Pravi namreč, da se ne strinja niti s tistimi, ki v vsaki umetnini vidijo odsvet umetnikovega doživetja, niti s tistimi, ki menijo, da je treba umetnine presojati brez razglabljanja o življenju avtorja. Lovšin sam pravi, da ne more mimo spoznave, da je umevanje pesniške stvaritve globlje in bolj občuteno, če pesnika spremljamo tudi na njegovi življenjski poti. Tako ga je zanimalo h kateremu dogodku sodi umetniška beseda, ne glede na to ali je bila napisana ob dogodku ali pred njim kot slutnja ali kasneje. In če k tem avtorjevim besedam dodamo ugotovitev, da je Lovšin napisal knjigo, ki deloma govori o pesnikovem rodu, življenju v mladosti, ob tem pa tudi o pesniškem ustvarjanju in da je sicer rahlo romansira-no besedilo prepletel z odlomki iz Župančičevih pesmi, potem lahko govorimo ne samo o zanimivi knjigi z vrsto zbranih podatkov, temveč tudi o pisanju, ki pesnika O-tona Župančiča odkriva bolj s človeške kakor z umetniške plati. Mimo človeške plati pa seveda pri proučevanju umetnine v celot', najbrž nikoli ne moremo iti. Opisu rodu in mladosti Otona Župančiča je posvečenih devet poglavij knjige. To torej pomeni, da je bistvo Lovšinovega gradiva in pripovedi v mladosti pesnika in v prikazovanju njegove rodbine. Pesnikova moška in starostna leta pa so v enem poglavju opisana le bolj na splošno, vendar kljub temu z zanimivimi drobci iz Župančičevega življenja. Naslovi posameznih poglavij knjige (Maličev rod V prejšnjih stoletjih. Rod O-tona Župančiča, Pesnikovo stransko sorodstvo v Vinici, Dragatuš in pesnikova zgodnja mladost, Kako so se znašli Župančičevi v Ljubljani, Pesnik v Beli krajini, Leta pesnikovega vseučiliškega študija, Pesnik v boju za vsakdanji kruh, V zenitu življenja, Čas usodnih odločitev) sami v prepričljivi govorici kažejo) čemu je avtor posvetil največ svojega raziskovanja in zbiranja gradiva in kako je svojo knjigo v resnici namenil predvsem pesnikovemu rodu in pesnikovi mladosti in da je zrelim pesnikovim letom v knjigi posvečenega le malo prostora. To pa morda o-beta, da pripravlja Evgen Lovšin nadaljevanje svoje knjige o Župančiču. z nadaljevanji svojih raziskovanj. Vsekakor pa bi bilo prav, da bi na to mislil, kajti čas neusmiljeno beži, kot živ in neposreden spremljevalec Otona Župančiča in njegov sorodnik pa bo lahko Evgen Lovšin zbral in ohranil še veliko dragocenega gradiva o pesniku. Ni odveč omeniti, da ima knjiga nekaj posnetkov še neobjavljenih Župančičevih pisem, nekaj originalnih fotografij, dva rodovnika, da ima tudi opombe, vrsto odlomkov in Župančičevih pesmi, tako da predstavlja svojevrstno stvaritev, ki sicer, kot rečeno, ni niti znanstveno delo, niti biografija, temveč ima samosvoj značaj. Kot celota pa predstavlja vendar dragoceno stvaritev predvsem za o-hranitev podatkov za bodoče raziskovalno delo in za razumevanje pesnika kot človeka. si_ ru_ Kakšno bo vreme letos poleti Ko so jugoslovanskega vremenoslovca amaterja Borisa Koljčicke-ga spomnili, da je bila njegova napoved za zimo 1975/76 drugačna od zime, ki smo jo imeli (januarja je namreč v Srbiji zapadlo toliko snega, da so imeli z njim preglavice), je- odgovoril, da je~to golo naključje. Snežni val se je pomikal zelo počasi in je na sorazmerno majhnem prostoru v enem dnevu stresel ves sneg, ki go je imel. Za to poletje pa Koljčicki napoveduje: «Lepše bo, bolj suho in topleje kot lani. Zlasti druga polovica julija in skoraj ves avgust bosta v znamenju vročine, tudi več kot 35 stopinj.» Za posamezne mesece pa pravi: Maj: Začel se bo z dežjem in ohladitvijo (ni nujno, da bo bilo prav na L maj, ampak okrog prazničnih dni precej zagotovo), zato bo kasneje vreme ustaljeno Dovolj bo sončnih dni, temperatura do 30 stopinj. Izjema bo čas med 20. in 23. majem, ko naj bi bila močnejša neurja. Junij: Začel se bo podobno kot maj, vreme bo nestalno do 15:, v drugi polovici pa izrazito toplo. Julij: Pravi čas za počitnice. Temperatura 35 stopinj, nevihte, ki bodo ohladile ozračje bodo o-krog 15. in 25., vendar je poglavitna značilnost meseca vročina. Avgust: Vročina se bo še stopnjevala, zlasti v prvih 15 dneh si bomo zaželeli dežja, maksimalna temperatura okrog 40 stopinj, šele v drugi polovici avgusta nevihte in nalivi, tako da bomo prvi jesenski mesec september dočakali nekoliko ohlajeni. PREJŠNJO SOBOTO V MAČKOLJAH Uspela proslava stoletnice Cankarjevega rojstva Priložnostni govor predsednika prosvetnega društva Kot je bilo napovedano na občnem zboru, je Prosvetno društvo — Mačkolje v soboto, 3. aprila priredilo ob stoletnici rojstva našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, na kateri so nastopili otroški pevski zbor, govornik, recitatorji, harmonikarji ter glasbeni ansambel Explorer 74. Pobuda je naletela na zelo pozitiven odziv, tako da je bila dvorana v župnijskem domu, ki je bila dana blagohotno na razpolago prirediteljem, očitno premajhna, da bi lahko, udobno sprejela vse domače udeležence ter nekatere goste iz sosednjih vasi. Pisan in bogat spored je pričel otroški pevski zbor Slovenski šopek, ki je pod dovršenim vodstvom Ljube Smotlak doživeto zapel več pesmi. Priložnostni nago- -vor je imel predsednik društva Danjel Novak, ki je najprej poudaril pomen proslavljanja velikih mož, med katere upravičeno spada pisatelj in narodni glasnik Ivan Cankar, katerega stoletnico rojstva letos praznujemo. Kdo 'je torej v resnici velik? Pesnik Aškerc nam na to vprašanje odgovarja: «. . . Kdor rojakom" švojim kaže pot iz sužnjega mraku v sonca in svobode domovino z baklo plamenečo brez strahu. Kdor svoj čas izpolni, kdor življenja vso žrtvuje moč idealom in najvišjim ciljem, dokler smrt ga ne zagrne v noč», — Prav oni, naši veliki možje, so znali v vseh časov silah ločiti dobro od slabega, pravilno od krivičnega, in so tako kazali ljudstvu pravo pot. Eden najodličnejših ustvarjalcev slovenske kulture je pisatelj Ivan Cankar, ki se je rodil na Vrhniki 10. maja 1876 in je umrl zadnje leto prve svetovne vojne — leta 1918. star komaj 42 let. V tem razmeroma kratkem življenju je napisal toliko in takšna dela, kakršnih ni dotlej še nihče pisal. Po Trubarju, ki nam je dal prvo slovensko knjigo, po Prešernu, ki nam je ustvaril najlepše pesniške umetnine, in po Levstiku, ki je praktično pokazal pot ,po kateri naj hodijo slovenski pisatelji, je nastopil Cankar s svojo odločno in kritično besedo, s katero je bodril svoj narod, naj se. reši tujega in domačega hlapčevstva in naj sam postane gospodar svoje lastne usode. Kljub trdemu življenju in nenaklonjenemu okolju je Cankar do zadnjega vztrajal v neizprosnem boju proti vsem krivicam in zapostavljanjem z edinim orožjem, ki ga je imel — s pisateljskim peresom. Pri tem je brez usmi- ljenja razkrinkoval in bičal tudi naše napake: hinavščino, hlap- čevstvo, nezaupanje vase, zaradi katerega tako radi podlegamo tujim vplivom in se odpovemo celo svojemu narodu in materinemu jeziku. — V tem nam je Cankar še danes potreben glasnik — je zaključil govornik. Sporea proslave se je nadaljeval z branjem in recitacijami pesmi in izbranih odlomkov iz Cankarjevih del, ki so jih podali u-čenci in dijaki nižjih in višjih srednjih šol: Darja Smotlak, Le ticija Zobin, Robert Smotlak, O-tilija Štrajn in David Stepančič. — Nekaj skladb na harmoniko sta izvedla harmonikarja Marino Zobin in David Stepančič. Sledil je nastop domačega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Dušana Jakomina zapel štiri pesmi ter prikazovanje barvnih diapozitivov ob glasbeni in govorjeni spremljavi na temo Cankar in. njegov dom, med katerim smo se v duhu preselili na Vrhniko in njen Klanec. Na koncu je nastopil še mladinski ansambel Expldrer 74 od Sv. Ivana pri Trstu, ki je izvedel izbran koncert narodnih in umetnih skladb in tako pripomogel k u: spčšnemu zaključku prireditve ob splošnem zadovoljstvu številnega občinstva. Prijetno družabno razpoloženje se je v dvorani nadaljevalo tudi po kulturnem sporedu. — Prire ditelji se vsem nastopajočim in sodelujočim iskreno Zahvaljujejo za sodelovanje. Obenem sporočajo da bo letošnji tradicionalni praznik češenj v nedeljo, 30. maja. V SZ že tretji jedrski ledolomilec MOSKVA, 14. — Prvi sovjetski ledolomilec na jedrski pogon je bil «Lenin», ki so ga zgradili 1. 1959 Izgradnja ladje takega tipa je pomenila pomembno etapo v svetov nem ladijskem inženirstvu. Jedrske naprave omogočajo ladji skoraj neomejeno avtonomijo. Uporaba ledolomilcev na jedrski pogon po daljša trajanje zimskih potovanj . Zato je razumljivo, da so v Sovjetski zvezi posvetili temu vprašanju veliko pozornost. Kmalu za «Leninom» je bil zgrajen «Arktika»,, čigar moč je še večja. Ta ledolomilec so zgradili predlanskim. Letos se je prejšnjima pridružil še «Sibir». «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif,iiIUi,iiiiiiiiiiiiiiiii,nuni,m,iiiiiI,;iIiiI,i,mi,ll„„ll,„(„ll,l|I|n||m|||||||||||||||||||m||||||||||||||||||||||||||||| ZAKLJUČKI NEDAVNEGA POSVETA NA REKI Nova ureditev italijanskega šolstva na reškem območju Predvidena ustanovitev štirih centrov za Reko, Buje, Rovinj in Pulj - Sedanje stanje na italijanskih šolah REKA, 14. — Na ozemlju reške regije so v zadnjem času večkrat preučili in analizirali obstoječe stanje in razvojne perspektive šol in predšolskih zavodov z i-talijanskim učnim jezikom. Na področju Skupnosti občin za Istro in Hrvaško Primorje deluje trenutno v 14 krajih sedemnajst o-troških vrtcev s skupno 278 otroki. Njihovo število se je v zadnjih petih letih nekoliko zvišalo, saj so bili leta 1970 štirje vrtci manj, otrok v njih pa je bilo 200. V dvanajstih osnovnih šolah je v sedanjem šolskem letu 105 sekcij z italijanskim učnim jezikom, skupno število učencev pa je 987. V primerjavi z letom 1970 je njih število manjše za 115, vključno z vpisanimi v prve razrede, katerih število je v istem razdobju padlo od 126 na 85. Drugačen je položaj v srednjih in usmerjevalnih strokovnih šolah, v katerih je bilo leta 1970 294 dijakov, v letošnjem šolskem letu pa jih je 326. Zaključki, ki so bili izdelani na nedavnem posvetu na Reki v organizaciji Skupščine občin s sodelovanjem predstavnikov pokrajinskih socio-političnih organizacij in sekretariata za prosveto hrvaškega Sabora, predvidevajo za področje reške regije ustanovitev štirih šbl-skih usmerjevalnih centrov z italijanskim učnim jezikom za Buje, Rovinj, Pulj in Reko. V okviru srednjega šolskega centra «Vladimir Gortan» v Bujah za dijake italijanske narodnostne skupnosti, naj bi delovala ena srednja šola splošne smeri, poklicna šola za elektro-metalurške, gospodarsko-administrativne in hotelske poklice ter gimnazija, šole z isto poklicno usmeritvijo naj bi bile tudi v okviru srednjega šolskega centra za Rovinj, vendar pa- bi namesto šole gospodarsko-administrativne smeri delovala strokovna šola za ribištvo, prehrambno in tobačno industrijo. V Pulju in na Reki naj bi poleg srednje strokovne šole splošne smeri ter gimnazije obstajala tudi šola za dopolnilni pouk splošne vzgoje za tiste učence, ki bodo po dokončani srednji šoli splošne smeri v italijanskem jeziku, nadaljevali svojo poklicno usposabljanje v šolah s hrvatskim jezikom. V te zavode bi lahko bili vključeni seveda tudi zainteresirani u-čenci iz Buj in Rovinja. Zahtevali pa so da se v okviru šolskega centra za Pulj uvede pouk v italijanščini v gospodarsko-admini-strativni strokovni soli metalurške smeri, ker da to zahtevajo potrebe mesta. E. K. ČETRTEK, 15. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 POLJUDNA ZNANOST: Pustolovščine z Julijem Vernom 12.55 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 16.45 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE: Kaj je pod klobukom? 17.15 PROGRAM ZA MLADINO: Klovn Božo — risani film 17.20 Pustolovščina 18.15 POLJUDNA ZNANOST: Tommaso d’Aquino 18.45 Srečanje z Maynardom Fergusonom in njegovim orkestrom 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 GLI IRREPERIBILI Po delu Heinricha Bólla, je za televizijo prevedel Italo Alighiero, pripravil pa Enrico Colosimo. Pisatelj Heinrich Boll je že znan naši javnosti, ker je med drugim leta 1972 prejel Nobelovo nagrado. V delu, ki ga bo posredovala televizija, Boli ponovno izpriča svojo usmerjenost, ki se ne drži ustaljenih in konformističnih klišejev. Razplet zgodbe pa je tak: po ulicah nekega malega nemškega mesta, mogoče Stuttgarda, drvi velik črn avto. V njem sedijo katoliški duhovnik Briihl, ki so ga neki gangsterji zvabili ponoči na cesto, češ da bo moral sprevideti nekega bolnika, v resnici pa ga prisilijo s pištolo, da gre znjim. Dva duhovnika sobrata, ki sta zaskrbljena zaradi njegove odsotnosti, se obrneta na policijo. Agenti pa jima povedo brez ovinkov, da je izginuli duhovnik verjetno zapleten v tatvino 500 tisoč mark v neki banki, ki jo je izvedla neka slovita tolpa. Že tri ali štiri leta ta tolpa ropa in krade. Vedno pa se dogaja, da odpelje s seboj osebo, za katero se potem zve, da je že več let pripravljala roparski podvig 21.50 Srečanje z Mario Carto Glasbena oddaja, ki jo vodi Riccardo Cucciolla 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 15.30 Belgija: KOLESARSTVO 18.00 Protestantizem 18.15 Izvir življenja: Tedenska oddaja o judovskem življenju in kulturi 18.30 Rubrike dnevnika št. 2 19.00 Kratke vesti dnevnika št. 2 19.02 GROF MONTECRISTO — deseta epizoda, risanka 19.30 DNEVNIK 20.45 Včeraj in danes Oddajo vodi Mike Bongiorno. Nocoj bosta prišla na vrsto dva znana filmska umetnika in sicer Marcello Mastroianni in Claudia Mori 22.00 O MEDICINI — tretje nadaljevanje Danes bo prof. White, ki je navrolog v neki bolnici v Clevelandu, pojasnil, kako se lahko izvede presaditev glave. Doslej je kirurg opravil samo tovrstne presaditve samo pri opicah. Trdi pa. da se jo lahko izvede tudi pri človeku JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00, 14.10 TV ŠOLA Krajevna skupnost, Avstrija, Polje in dvorišče, Francoščina, U-čenci pred kamero, Zagrebški solisti itd. 16.10 Hokej: FINSKA — ŠVEDSKA 17.25 Cvetlične pravljice — otroška oddaja 17.40 NEVEN — nadaljevanka 18.10 Obzornik 18.30 Avtomobil in njegova prazgodovina 19.30 DNEVNIK 20.00 MLADI GARIBALDI — dramska nadaljevanka '1.10 četrtkovi razgledi: KIDRIČEVI NAGRAJENCI 21.40 Glasbeni magazin 22.10 DNEVNIK 22.25 Goli Evrope Koper — barvna 19.55 Otroški -kotiček m ^ris&tilw : 20.15 DNEVNIK 20.30 UPORNIK IZ CASTELMONTEJA - celovečerni film 22.05 Grappeggia Show — zabavno glasbena oddaja 22.35 Mi in umetnost — dokumentarna oddaja Zagreb 17.45 Pravljice iz lutkarjevega vozička — otroška oddaja 18.45 Popularna glasba 20.00 Aktualna oddaja 20.50 HALA — celovečerni senegalski film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Popoldanski koncert; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 KlavičembalistJra Dina Slama; 17.20 Franc Joseph Havdn; 18.00 Harfistka Rajka Do-oronič-Mazzoni; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenski znanstveniki na univerzi; 18.50 Slavko Osterc: Koncert za orkester; 19.10 Človek pred rojstvom; 19.25 Za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 «Budnost» — drama; 22.35 Simfonična glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Falk glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.00 Z nami-je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Orkester Jimmy Sedlar; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.15 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.45 Plesna glasba; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 Večer v glasbi; 21.00 Slovenski solisti in ansambli; 21.45 Plošče klasične glasbe; 22.45 Poje Elton John. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Po- sebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 četrti program; 13.10 Posebne reportaže dnevnika št. 1; 15.30 Program za mladino; 17.00 Iz Vatikana — Maša; 18.30 Radijska nadaljevanka; 18.50 Strani iz albuma; 19.30 Simfonični koncert; 21.15 Scarlattijeve skladbe; 22.00 Spirituals — glasbena oddaja ; 22.30 Beethovnove skladbe. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasbe; 8.40 Orkester; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.40 Pesmi; 10.35 Skupen radijski program; 12.40 Alto gra' dimento; 13.35 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebne reportaže; i7.50 Gershwinove skladbe; 18.35 Orkester; 19.55 Zbo-^ ri izvajajo Bachove skladbe; 20.50 Simfonični koncert; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 13.00. 17.00, 22.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnJ1 dan; 9.05 Radijska šola za viš.l0 stopnjo; 935 Zborovsko 10.45 Turistični napotki; Lb'’1' Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 14.40 Med šolo, družino m delom; 15.00 Dogodki in odmevi, 16.45 Jezikovni pogovori: 17-28 U' perni arhiv; 18.05 Naš gost; 18-3. Vedre melodije; 19.50 Lallko„I'nn otroci; 21.00 Literarni večer; 22-^ Našim rojakom po svetu; 22-^ Slovenska satirična glasba; 23-Naš gost: Janko Ropret. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S svojim prispevkom boste omogočili, da se bo neko zapleteno vprašanje ugodneje rešilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zagotovite si vse možnosti, da bi dosegli uspeh, ki si ga želite. V čustvenih zadevah se boste morali izkazati. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Priporočljivo bi bilo, da bi najprej rešili neka manjša vprašanja. S sumničenjem si boste nakopali nevšečnosti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne spuščajte se v tvegane podvige, ker se boste težko izkopali iz situacije. Prijetno presenečenje, LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Resen spor ogroža uresničitev vaših načrtov. Zahteve nekaterih, ki vas obkrožajo, vas spravljajo v slabo voljo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Danes lahko ukrepate, ne da bi bili izpostavljeni kakim nevarnostim. Ne trošite denarja po nepotrebnem. y- d0 23' Ina 50 vam bodo ra premagate Iren ten večer s P«latelJ N (od 24. 10. d° " iste na poslovno previdni bodite, družini bo odveč. (od 23. H- do 10. 1 Q. h sklepov raz”gZulta-akujte kakih ie. jie renili odnosih stm (od 21. 12- do20:Jjh se otresite nekater^ eznosti. Zadosc oljubjo- , ) (°d 2L žganim ’f6 "fmste doseg» . ker se msie “ , , Udeležili se b°sC 0. 2. do 20. 3.) Bodd.. k pr utegne P primorski dnevnik SPORT SPORT SPORT 15. aprila 1976 NOGOMET V EVROPSKEM POKALU PRVAKOV Bay er n zasluženo v finalu Španski prvaki odpovedali Reai igral z okrnjeno postavo - Oba gola je dal srednji napadalec Muller Bayern — Real Madrid 2:0 (2:0) BAYERN MUENCHEN: Maier; Hansen, Schwarzenbeck; Becken-bauer, Horsmann, Roth; Durnber-pr, Kapelmann, Rummenige, Multo. Hoeness. REAL MADRID: Miguel Angel: pl. Benito; Pirri, Camacho, Del Bosque; Netzer, Breitner, Amancio, Santillana (Urria), Guerini. SODNIK: Cliff Thomas (Wales). STRELEC: v 10. in 30. min. Muller. GLEDALCEV: 80.000. MONCHEN, 14. — Bayern iz Miinchna je zasluženo premagal Real Madrid in si tako priboril pravico »astopa v finalu evropskega tekmo-Vanja za pokal prvakov, ki bo 12. toja v Glasgowu. Nemški nogometaši so bili tokrat nedvomno boljši nasprotnik. Gre pa pleniti, da so gostje nastopili v o-Krnjeni postavi, saj sta manjkala Martinez in Velasquez. , Domačini so že v 10. minuti igre povedli s srednjim napadalcem Miil-lerjem, ki je s silovitim strelom u-kanil vratarja gostov. Dvajset minut kasneje pa je zopet Muller spravil na kolena Miguela Angela, že v prvem polčasu so domačini vodili z 2:0. S tem izidom pa je bilo tudi tekme konec, še posebno ker španski prvaki niso znali izkoristiti nekaterih ugodnih priložnosti pred vratarjem Maierjem. Real pa je tudi s prikazano igro nasploh razočaral. Minuto pred koncem še neljub dogodek: Amancio je namenoma daleč brcnil žogo, tako da ga je odločni sodnik Thomas tudi izključil. A-mancio je tako z izključitvijo zaključil svojo izredno bogato kariero. Za Real pa se je letos tudi zaključila pot v tem tekmovanju. St. Etienne kvalificiran Drugo polfinalno srečanje med PSV Eindhoven in francoskim prvakom St. Etienne se je končalo brez ••'Hllliu 'tiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiifiiiiiiiumimtimiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiii Iz planinskega sveta nedeljski izlet SPOT V BRKINE Nedeljski avtobusni izlet v Brki-e’ ki ga je organiziralo SPDT, je ~°°ro uspel. Prisotnih je bilo skoraj u planincev, ki so se razdelili v skupini. Prva je ves izlet oprana z avtobusom in si je ogledala največje značilnosti Brkinov, med aterimi je tudi vas Lipa, katero so očisti med zadnjo vojno popolno-a Požgali. Druga skupina pa je Prehodila pot s Tater čez Pregarje J1 Janeževo Brdo na Prem, kjer jih čakal avtobus. Lepo vreme je v lefa mer* botrovalo k uspehu iz- NÌLADINSKI IZLET SPDT nrr.°i nectoj° je bil izlet za osnov-solsko mladino, ki ga je organi-.!r, SPD iz Trsta. Izlet je dobro otu’ S saj so bili otroci v popoldan-urah že doma. .................. .BUžNJI IZLETI SPDT Za veliko noč, 18. aprila, bo izlet osybnimi avti k Abramu na nea°S^ °b priliki množič- cp ? Pohoda v spomin padlih bor-Vin V NOB na Nanoški planoti in v P Dr/- dolini. Pohod organizira k AhlpaVa’ Princi pa se bodo lann.mu Povzpeli po plezalni, Fur-t0*t-Vl ki je s svojo slikovi- cpJ°. ^dlni cilj nedeljskih planinci « izletnikov. ^“slednjega dne prekinili. Trajal bo pet ali šest nedelj, tako da se bo zaključil verjetno konec maja. Mladoletniki, ki se nameravajo tega tečaja udeležiti, morajo prinesti pismeno dovoljenje staršev. O tečaju bomo še posebej podrobnejše poročali. Dušan Jelinčič SMUČANJE SINOČI V TRSTU Nagradili so najuspešnejše udeležence Z SI V Kulturnem domu v Trstu je bilo sinoči nagrajevanje najboljših u-deležencev 10. jubilejnih zimskih športnih iger, katere je priredilo v preteklem mesecu na Nevejskem sedlu tržaško Slovensko planinsko društvo. Organizatorji so med najuspešnejše tekmovalce razdelili vrsto lepih nagrad, nato pa so si še ogledali filmski posnetek tega tekmovanja. V okviru nagrajevanja je bila tudi okrogla miza o letošnjih igrah, na kateri so se udeleženci dotaknili raznih vidikov te manifestacije. ATLETIKA DANES NA KOLONJI gola. Ker je v prvi tekmi zmagal St. Etienne z 1:0, se je tako francoska enajsterica uvrstila v finale, v katerem bo 12. maja igrala v Glasgowu proti Bayernu. Pokal pokalnih prvakov West Ham - Eintracht 3:1. V prvem srečanju 1:2. Finalist: West Ham. Anderlecht - Sachsehring 2:0. V prvem srečanju 3:0. Finalist: Anderlecht. Pokal UEFA Liverpool - Barcelona 1:1. V prvem srečanju 1:0. Finalist: Liverpool. Bruges - Hamburger 1:0. V prvem srečanju 1:1. Finalist: Bruges. CANNES, 14. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju sta Italija in Brazilija igrali neodločeno 0:0. V drugi tekmi pa je Škotska premagala Finsko kar s 5:1. NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA NA PROSEKU UKANI NA VDUSILI OBČINSTVO IN VISOKO PREMAGAL! ZSŠDI » Trener Rijeke Sangulin: «Zelo korektna igra in za nas koristen trening Zamejski igralci so bili zelo požrtvovalni - Kustudič in Desnica najboljša MLADINSKI TURNIR Edera — Vesna 2:0 (1:0) EDERA: Papandrea, Santalesa, Starace A., De Marchi, Gardel, Campagnolo, Andreutti, Mozzon, Zac-cigna, Starace M., Verch, 13. Seccavo, 14. Budicin. VESNA: Eva, Alessio Slatič, (Kovačič), Košuta, Zucca, Švab, Dagri, Pipan, Russignan, Degrassi, Guštin. STRELCI: Andreutti za Edero. KOTI: 6:3. GLEDALCEV: 70. Vesna je klonila s klasičnim 2:0 močnejši enajsterici Edere, ki trenutno zaseda vrh lestvice v A skupini. Prvi polčas je bila igra obeh ekip zelo hitra in dobro organizirana na sredini igrišča. Toda «plavi» napad, ki je bil tokrat ojačen z Rus-signanom in Dagrijem, ni izkoristil predloženih žog, tudi zaradi tega, ker je ekipa Edere prevladovala na celem igrišču in tudi v obrambi. Vsekakor se je Vesna potrpežljivo branila, toda kljub temu je Edera povedla v 25. minuti z odličnim Andreottijem, ki je izkoristil predložek iz kota in tako z glavo premagal negotovega vratarja Evo. V drugem polčasu pa je hiter ritem igre zaustavil mladince Vesne in Edera je nato organizirano napadala ter v kratkem času zadela dve vratnici. Prav druga vratnica, ki je spet odbila žogo v kazenski prostor, pa je povzročila drugi zadetek Edere, katerega strelec je bil zopet Andreutti. Ves trud «plavih», ki vsekakor s prikazano igro niso razočarali, ni pripomogel k spremembi rezultata in tako je sodnik odžvižgal konec tekme. P. K. NK Rijeka — ZSŠDI (5:0) ZSŠDI (1. polčas): Plesničar, Ger-golet (v 30. min. Bezin), Nanut, Metlika, Križmančič, Rišmondo, Grgič, Kraljič, Ferletič, Mikuš, G. Ferfolja. ZSŠDI (2. polčas) : Kapun, S, Husu, Nanut, Verša, Križmančič, Bezin, K. Ferfolja, Rišmondo, Ferle-t;č, Kraljič (v 25. min. Pahor) in Rustja. NK RIJEKA: Bobič, Durkalič, Filipovič (Stilinovič), Devčič, Juričič, (Ružič), Silič, čerič, Čohar (Moho-rovič), Kustudič, Desnica, Uljan. SODNIK: Bertok iz Kopra. KOTI: 7:2 za Rijeko. STRELCI: v 3. in 13. min. Kustudič, v 23. min. Desnica, v 34. min. Kustudič, v 45. min. Desnica, v 53. min. čerič, v 69. in 75. min. Mo-horovič. GLEDALCI: 500. V prijateljski nogometni tekmi je Rijeka, ki nastopa v prvi jugoslovanski ligi, visoko premagala zamejsko reprezentanco Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Za to srečanje je tokrat vladalo veliko zanimanje, kajti gledalci (sicer maloštevilni), so si želeli videti na Proseku dober nogomet. V bistvu, kot je dejal trener NK Rijeke šan-gulin, je bila tekma dober trening za hrvaškega prvoligaša. Gostje so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in pričeli s hitro ter točno igro pritiskati na Plesničarjeva vrata, že 8:0 po daljšem pritisku padel drugi zadetek po, zaslugi srednjega napadalca Kustudiča. V 23. minuti je hitri Desnica, preigral kar tri domače.nogometaše, zvabil vratarja iz vrat in nemoteno položil žogo v mrežo. V. seznam strelcev pa se je tretjič vpisal Kustudič v 34. minuti, ko je z odličnim skokom potisnil z glavo žogo neubranljivo v vrata. Z natančnim pokrivanjem so Rečani tudi v nadaljevanju nadigrali «plave», ki so bili za odtenek nevarnejši kot v prvem delu. Slovenski nogometaši so si prizadevali, da bi se izognili hudemu porazu in s Ferletičem zapravili najresnejšo priložnost, da bi dosegli častni zadetek. Ker rezultat ni bil pomemben, je predvsem izstopala velika športna korektnost in borbenost, ki sta jih prikazali obe enajsterici. edko UKREPI DISCIPLINSKE KOMISIJE Como zmagal z 2:0 MILAN, 14. — Kot je bilo pričakovati, je disciplinska komisija dosodila Comu zmago z 2:0 zaradi nešportnih dogodkov, do katerih je prišlo v Firencah 4. aprila med tekmo Fiorentina - Como. Neki gledalec je namreč z izvijačem zadel vratarja Coma Rigamontija, ki so ga morali odpeljati v bolnišnico. V tedanjem srečanju je sicer zmagala Fiorentina s 4:1. že tedaj pa je bilo jasno, da bo disciplinska komisija ostro ukrepala proti Fiorentini. In tako se je tudi zgodilo. Como je zmagal z 2:0. Fiorentina pa bo morala plačati 6 milijonov lir globe. Med drugimi disciplinskimi ukrepi gre omeniti, da sta bila Roggi (Fiorentina) in Gola (Ascoli) izključena za eno kolo. NAMIZNI TENIS V EVROPSKI LIGI Se tretja trofeja za Jugoslovane V odločilnem srečanju so odpravili ČSSR s 4:3 SARAJEVO, 14. — Jugoslovanski namizni tenis je letos slavil izjemen uspeh, kakršnega v športnih kronikah beležimo le redko: po naslovu evropskega ekipnega prvaka v Pragi, po pokalu evropskih prvakov (zagrebški Vjesnik), so danes «plavi» pridobil; svojim barvam tudi prvo mesto v evropski ligi, elitnem tekmovanju najboljših evropskih e-kip. Jugoslavija je imela v tem srečanju izredno nevarnega nasprotnika: Čehoslovaki so namreč jasno napovedali, da odločno merijo na zmago, kajti le ta je prvouvrščeni ekipi zagotovila vrh lestvice, poraz pa bi lahko pomenil izgubo celo srebrne in bronaste kolajne. Izkazalo se je, da so bile ambicije Čehoslovakov realne: v Sarajevu so se predstavili kot izredno nevarna ekipa in ker so domačini pokazali v nekaterih dvobojih naravnost neverjetno slabo igro, bi se prav kmalu zgodilo, da bi domačini ostali v .......................................................................................................................................................unii KOŠARKA V SOLSKEM PRVENSTVU Slovenski dijaki le četrti V finalu za 3. mesto jih je premagaia Volta - Pristranska sodnika ■ Klobas 25 pik Volta — Žiga Zois 80:77 (46:43) VOLTA: Moschioni 13, Zampa 8, 3. minuti je Kustudič povedel Michelis 26, Conca, D’Andrea, Čuk, za svoje moštvo s silovitim strelom, j Pascon 17, Prassel 6, Metlica 10. Napadi jugoslovanskih predstavni- j ŽIGA ZOIS: Sancin 12, Vatovec 14. kov pa se niso še končali, saj je i Košuta 10, Ražem 12, Klobas 25, So- Prvi nastop najmlajših Danes popoldne ob 15.30 bo na šolskem stadionu na Kolonji prvo tekmovanje iz serije desetih nastopov za «Trofejo primavera» za najmlajše atlete. Za lonjersko Adrio bodo na- ^k.».«.«„ oral°b?riški stol (1674 m), ki ga dadr,lla. Planinsko društvo iz Če-seln Zbirališče je v vasi Staro 0oc«7PTe<^ Kobaridom ob 7. uri, pred «Pri Franku». dnp,,C9a to drugega maja bo dvo-katp?1 avtobusni izlet na Koroško, bodi S-e tobko udeležijo vsi, sj jj1 Planinci kot neplaninci, saj skuj;Jr P0le9 vzpona na Dobrač, nje , ! ogledati stvarnost in življe-Proških Slovencev. Med dru- nikaSli10mo P°d vodstvom predsed-štVa sj;0venskega planinskega dru-skakai^0mec 09le^aH smučarsko Mlinsko gimnazijo v Celovcu, ije v.a pl bo lahko uredila spačili v s°torih, ostali pa bodo preno- sedpi, Penzionu. Vpisovanje je na 20. u .fSSDI v Ul. Ceppa 9 še do lir Jl^to.Cena avtobusa je 10.000 ali pa je 220 novih din. p/0 šilingov. plezalni tečaj spdt spei jikonočnih počitnicah se bo terena a^eval alpinistični tečaj', ka-9 smo med zimo za tri mesece , Paolo Blokar v krogli, Dario Druškovič v teku na 2000 m, medtem ko bodo v B kategoriji tekli na 80 m Diego Batič, Igor Kakovič, Igor Čok, Vasilij Pečar, na 2000 m pa Livio Maver, Aleksander Zudek in Ivo Glavina. R. P. TENIS MONTE CARLO, 14. — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je Italijan Adriano Panatta presenetljivo premagal Jana Kodeša (ČSSR) s 6:4, 6:3. O-stali izidi: Jauffret (Fr.) - Hutka (ČSSR) 3:6, 6:1, 6:2; Moore (Južna Afrika) - Giltinan (Avstralija) 6:4, 6:4; Vilas (Argentina) - Hrebec (ČS SR) 6:1, 6:3. Villaflor ostal prvak HONOLULU, 14. — Filipinec Ben Villaflor je ohranil naslov svetovnega prvaka v super peresni kategoriji. Villaflor je namreč boksal neodločeno s Sammyjem Serranom iz Portorika. KOŠARKA DANES V BOLOGNO Kolona avtobusov za Pallacanestro Trieste Pallacanestro iz Trsta bo danes v Bologni, ob 20. uri igral odločilno tekmo s Pintinoxom za obstanek v A 2 ligi. Kot je znano, sta obe peterki zaključili prvenstvo z enakim številom točk. Vodstvo Pali. Trieste je organiziralo pravo «kolono» avtobusov, ki bodo danes odpeljali navijače v Bologno (cena za pot je samo 1.000 lir). sič 2, Lukša 1, Taučer, Kneipp 1, Perini. PM: Zois 11:22, Volta 6:12. PON: Vatovec, Ražem, Zampa. SODNIKA: Festini in Gilleri (TS). Slovenski dijaki Žiga Zoisa so tudi v finalu za 3. in 4. mesto izgubili. V dokaj izenačenem srečanju so naši košarkarji tokrat klonili pred ekipo Volta, ki je bila predvsem v ključnih minutah boljši tekmec. Poleg tega sta slovenskim nasprotnikom tudi sodnika v dokajšnji meri pomagala in tako so se morali slovenski dijaki zadovoljiti s četrtim mestom, kar je navsezadnje za naše igralce neuspeh. Že v uvodnih minutah so slovenski košarkarji prikazali dokaj medlo igro, saj so jih nasprotniki vselej s hitrimi protinapadi ukanili in so bili tudi pri lovljenju odbitih žog pri-sebnejši. Kot se je pripetilo že v sredo, so košarkarji Zoisa proti koncu tekme močno reagirali in se tudi, nevarno približali nasprotniku. Prav v teh odločilnih trenutkih pa sta sodnika z dokaj čudnimi odločitvami. oškodovala slovenske dijakè, ki so tako morali poraženi z igrišča. Ne glede na slabo sojenje pa je treba priznati, da so slovenski dijaki tako v sredo kot včeraj igrali pod svojimi sposobnostmi. Izid finala za 1. mesto Da Vinci — Oberdan 84:80 Končna lestvica 1. Da Vinci, 2. Oberdan, 3. Volta, 4. Žiga Zois. edko V začetku drugega polčasa sta si bili ekipi enakovredni. Toda zaradi napora v prvem polčasu so našim dijakom pojenjale moči. Trener pa ni mogel nič storiti, ker ni bilo rezervnih igralcev. Tako so dijaki zavoda Galilei imeli prosto pot do zmage. Dijaki slovenskih šol bodo odigrali prihodnjo tekmo proti zavodu Fermi v telovadnici ITI prihodnji četrtek ob 16.30. Vladimir Sarajevu danes praznih rok. K sreči so se stvari odvijale drugače, vendar je bilo treba čakati prav do zadnjeba dvoboja in do zadnjega niza, da je bilo mogoče določiti zmagovalca: pred zadnjim srečanjem posameznikov SLpančič -Orlowski je bilo namreč stanje neodločeno 3:3. Izidi posameznih srečanj v tem dvoboju so bili taki: Šurbek - Orlowski Stipančič - Kunz Palatinuš - Uhlman Šurbek in Stipančič Orlowski in Turai Stipančič in Palatinuš -Uhlman in Orlowski Šurbek - Kunz Stipančič - Orlowski Presenetil je v tem srečanju zlasti Čehoslovak Kunz, ki je premagal oba najboljša Jugoslovana, Šur-beka in Stipančiča. 2:0 1:2 0:2 2:1 0:2 2:1 Dijaki zavoda «Ž. Zois» so na medšolskem košarkarskem prvenstvu v Trstu včeraj osvojili 4. mesto. Zgoraj: Klobas med metom na koš; spodaj: pubUka V MEDŠOLSKEM PRVENSTVU Živčnost usodna goriškim dijakom Galilei — Slovenske šole 46:39 (22:18) SLOVENSKE ŠOLE: Dornik M. 13, Semolič 11, Figelj 6, Čubej 5, Dornik U. 4, Marušič. ZAVOD GALILEI: Michelin 17, Boem 10, Zoff 10, Colla 6, luric 2, Munarin, Giubergia, Todon, Chizzo-lini, Venier. V četrtek se je začelo na Goriškem šolsko košarkarsko prvenstvo za naraščajnike. Slovenski dijaki so si zapravili prvi par točk, zaradi prevelike živčnosti in okrnjene postave. Naši fantje so začeli s hitrim tempom in so z učinkovitimi meti na koš prešli takoj v vodstvo (10:2). Tedaj pa so italijanski dijaki uredili svoje vrste in začeli manjšati razliko. V teh trenutkih se je opri- TURNIR LIBERTAS Visok poraz Brega Breg — Sorvolane B 46:74 (20:38) BREG: Korošec 6, Riccobon, Rajko Pertot 22, Igor Pertot, štrajn, Meneghetti (k) 18, Debernardi. SERVOLANA B: Chissich 10, Ma-guz 2, Carlin 6, Filipaz 16, Valenti 12, Trimboli 10, Žiberna 4, Ferruzzi 12, Dapas 2; Cassano. SODNIK: Valter Vatovec. PROSTI METI: Breg 0:4; Servola-na B 2:12. V prvem kolu košarkarskega turnirja za naraščajnike, ki ga prireja Libertas iz Trsta, sta se včeraj v Dolini spoprijeli peterki Brega in Servolane B. Brežani so nastopili v zelo okrnjeni postavi in so bili kos nasprotniku le v začetku drugega polčasa. Bilo pa je premalo, da bi zaustavil; razigrane goste. Med domačini sta izstopala Rajko Pertot in kapetan Meneghetti. * # * V drugi tekmi «Turnirja Libertas» je Bor sinoči premagal Libertas A z 59:57 (32:27). * * * V zaostali tekmi prvenstva «Propaganda» je Italsider premagal Bor s 65:21. «TURNIR COCA - COLA» Derbi borovcem Bor — Breg 38:24 (18:5) BOR: Vassallo 14, Furlan 8, Bra-dassi 2, Mitja Jankovič, Branko Jankovič, Pertot 14, Cej, Jogan, Ambrosi. BREG: Adrijan Slavec, Boris Slavec, Milini 2, Štefančič, Pečar 2, Žerjal 19, Maver 1, Hacin, Lovriha, Kozina. SODNIK: Igor Canciani. Včeraj sta v Dolini v prvem kolu prvenstva v minibasketu za turnir «Coca-Cola» igrala v slovenskem derbiju Bor in Breg. Zmagali so zasluženo borovci, ki so bili predvsem boljši pri lovljenju odbitih žog. Med nik prehitel v zadnji minuti. I jala od Brega Dve pritožbi: ena sprejeta druga zavrnjena Minili so dobri trije meseci, odkar bi morali po prvotnem razporedu že oddati državni ekipni naslov v ženski namiznoteniški A ligi, v resnici pa niso še odigrali niti srečanj prvega dela tega prvenstva. Po raznih prigodah je tekmovalna komisija namiznoteniške federacije pred tremi tedni odredila, da bodo zaostalo srečanje Kras - Bacigalupo Terni odigrali med mladinskim prvenstvom, ki bo konec tega tedna v Riminiju. Proti takemu sklepu se je odločno uprl odbor Krasa. Izkazalo se je, da je bila pritožba Krasa povsem utemeljena, zato je federacija preklicala svojo prejšnjo odločitev in prenesla omenjeno srečanje na poznejši datum, ki ga bodo določili naknadno. Vsekakor pa je bila sprejeta zahteva, da mora Bacigalupo, ki je skupaj s Krasom še neporažen na vrhu lestvice, odigrati srečanje s Kraševimi dekleti v Nabrežini. To pomeni, da se enkrat v maju obeta zamejskim ljubiteljem nanrznega tenisa res edinstvena priložnost, da prisostvujejo spopadu dveh izmed najboljših ekip v državnem merilu, v katerih vrstah nastopata Miličeva (Kras) in Cardinali-jeva (Bacigalupo), ki tvorita ost državne reprezentance. - bs -• * * ŠK Kras je te dni prejel sporočilo od nogometne zveze, da je športni sodnik zavrnil zahtevo Krasa, naj bi se ponovila tekma med naraščajniki Krasa in Esperie. Kot smo že poročali v našem listu je sodnik Corsini prekinil tekmo, ker je stal fotoreporter PD Mario Magajna ob robu igrišča. Komisija je verjela samo sodniku in dosodila zmago gostom z 0:2 brez borbe. Sodnik je namreč v nasprotju z resnico napisal, da mu je fotoreporter celo grozil, ga žalil in se neobzirno vedel. Dejal je tudi, da je Mario Magajna oviral reden potek tekme, vendar so vsi prisotni videli, da je odprl usta šele tedaj, ko ga je sodnik pričel poditi z roba igrišča. Sodnik je stal na sredini igrišča in se ni približal, da bj se prepričal, če je izkaznica, i ki jo je Magajna od daleč kazal sod-1 niku, res novinarska. Napisal je tudi, da je vodstvo Krasa pasivno spremljalo obnašanje fotografa in ni storilo ničesar, da bi ga odstranilo z igrišča. Komisija je v svojem odgovoru na priziv napisala tudi, da fotoreporterji sicer lahko stopijo na igrišče s privoljenjem vodstva domačega društva, katero pa prevzame tudi vso odgovornost za njihovo obnašanje. Krasu je očitala, da se je v svojem prizivu zavzemal samo za «pravico Magajne, da stopi na igrišče», športni sodnik je tako označil športni krožek Kras za odgovornega in je odbil priziv ter celo obdržal plačano takso. Nekateri sodniki si res veliko u-pajo in naredijo vse, da bi škodovali slovenskim društvom: v nogometni zvezi pa jim vse verjamejo, kar je tudi razumljivo, saj je znano, da vrana vrani ne izkljuje oči. B. R. i i 22. ISTRSKI ODRED Odlomki iz knjige v avtorjevem izboru) 2jje 5. in 15. oktobrom 1943 je bila glavnina 14. divi-ceria~~r SNOUB Toneta Tomšiča, 2. SNOUB Ljube šer-UBJyP° 8- oktobru 1943), 13. SNOUB Loška in 11. SNO Cerkn'rynSka ^r^Sac^a — v snežniških gozdovih, Loški in pa sta1S|vl dolini ter na Zgornji Pivki. Na samem Mašunu ske bri 3 te<^aj komanda mesta Mašun in večji del Brkin- prejJ'ezjšče sovražne ofenzive je po 6. oktobru postopoma striceJai0 Istre prek Reke, Klane, Sušaka in Ilirske Bi-g°rn' Proti Gorskemu kotarju, Snežniškemu pogorju in tobra p111 Poročju Kolpe. Zaradi pretrganih zvez do 8. ok-dimir’ r>° j?. Prispel na Mašun komisar Istrske brigade Vla-nanjen enèi6Brkin- 14- divizije ni bil natančno sez- in Kra 2 razmerami in dogodki v Istri — tudi z Brkini pa s,0m niso zveze redno delovale — zato je bil v skrbeh ZaPletlafi jstrske, Tržaške in šercerjeve brigade. Ta se je g°v 2a , . ' oktobra v hude boje z Nemci v Brkinih. Razlo-Sn •'tro ukrepanje je bilo več ko dovolj. Rlcčja riC° odhoda partizanskih brigad z brkinskega ob-in PoŠ^°treBe P° dnevnem obveščanju višjih vodstev NOV ° zbiranju in premikih sovražnih enot na območju Ilirske Bistrice in Pivke ter po cestah med Trstom in Reko ter spričo čedalje močnejšega sovražnega pritiska proti Gorskemu kotarju in Notranjski je štab 14. divizije sklenil čimprej ustanoviti odred in ga napotiti v Brkine, da bi vzpostavil pretrgane zveze z Istro in obvščal o razmerah na tistem območju, štabu se je tako mudilo v Brkine, da niso čakali niti na vrnitev Antona Dolana-Branka iz Brkinov, čeprav je bil imenovan za odrednega političnega komisarja. Razen tega je divizijski štab 8. oktobra 1943 zahteval, da se mora komisar Vladimir Benčič-Brkin že naslednji dan vrniti v Istro, z njim pa tudi obveščevalec Anton Mavrič ter Kamilo Kratochwill. V tistih dneh je divizijski štab poslal z enako nalogo na Kras obveščevalca Jožeta Markučiča. Brkin, Mavrič in Kratochwill so prispeli s kurirjem Istrskega odreda 14. oktobra v Brkine in takoj nadaljevali potovanje v Istro. Nepopoln odredni štab, v katerem je bil Jože Iskra določen za komandanta, Anton Dolgan za komisarja, Anton Pišot za vršiča dolžnosti namestnika komisarja, Stanko Zadel-Vojko pa za štabnega intendanta, je z dvema kurirjema in nekaj borci krenil z Mašuna mimo Šembij proti Brkinom. Srečno so prekoračili progo severovzhodno od Ilirske Bistrice pri Topolcu, nato pa se napotili čez ce sto pri zaselku Mežnarija in šli pri Novakovem mlinu čez Reko. Tam so se sestali s svojim političnim komisarjem Antonom Dolganom-Brankom, ki se je vračal s skupino borcev iz Klivnika, kamor ga je bil nekaj dni prej poslal komandant 14. divizije Mirko Bračič z nalogo, da organizira pokop 2. oktobra padlih borcev Brkinske brigade, pobere ranjence, preostalo orožje in opremo. Ko je Dolgan zvedel, da je imenovan za političnega komisarja odreda, je takoj prevzel novo dolžnost in organiziral pri Novakovih, ki so bili naklonjeni narodnoosvobodilnemu gibanju in so z njim sodelovali že od 1941, za svoje tovariše večerjo in prenočišče, borce in tovorno živino pa je odvedel na Mašun drug vodič. Dne 8. oktobra zjutraj se je štab napotil pod Dolganovim vodstvom v Celje, popoldne pa krenil skozi Pregarje na Rjavče. Tu je bil pri Angeli in Francu Filip-čiču-Klančarjevih prvi sedež odrednega štaba do prihoda bataljona v noči na 12. oktober in do drugega dela nemške ofenzive, ki je bila v osrednjih Brkinih 12. in 13 ok-tobra 1943. Odredni štab so čakale v Brkinih in Slovenski Istri zahtevne naloge, ki so se jih člani štaba energično in takoj lotili z veliko vnemo. Najprej so ugotovili, da Nemci niso odkrili velikega skladišča tovornih vozil, orožja in vojaške opreme, skritega v gozdnem jarku, imenovanem Podravi-šče, med Brezovim brdom in Kovčicami. Potem se je štab povezal s četo približno 30 borcev, ki je pod vodstvom komandirja Franca Tomažiča in političnega komisarja Stanka Margona-Iztoka ostala po odhodu Brkinske brigade v Brkinih z nalogo, da zbira orožje, municijo in opremo ureja in varuje skladišča.* Poiskali so tudi nekatere druge manjše skupine, npr. štiričlansko varnostno ki jo je vodil Rudi Ludvik-Barjak, in posameznike, razkropljene m skrite po Brkinih, ter jih priključili odredu; vzpostavili so zveze s terenskimi organizacijami in okrožnim komite-jem KPS Brkmi-Slovenska Istra, katerega člani so notem pogosto prihajah v štab. že na dan prihoda se je štab se-stal v Filipčiče vi oziroma Klančarjev! hiši na Rjavčah, o cenil položaj m napisal poročilo, ki sta ga kuriria Anton Vičič in Maks Zadnik takoj odnesla na Mašun ? štab dS vizije. Tja. je prispelo naslednji dan okoli poldne. • u cJae> k° je bil ustanovljen odredni štab, so izbrali iz Brkinske brigade 80 borcev in ustanovili poseben bataljon kot jedro bodočega odreda. (nadaljevanje sledi) Jože Iskra, prvi komau dant Istrskega odreda Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ lire f*čun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubija^, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 15. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst Paviljon, kjer so proizvajali sedeže za Fiatova vozila lk8, 131 in 130, po požaru, milijardi škode. povzročil nad (Telefoto ANSA) gotovili varnost proizvajalnih sredstev ter vseh delavcev. Deželni svet Piemonta v svoji resoluciji ostro obsoja teroristični a-tentat na Fiatovo podjetje, ki ga označuje za «ponoven, hud udarec proizvodnji in borbi za ohranitev delovnega mesta ter za podlo provokacijo, katere namen je oškodovati delavsko gibanje.» Deželni svet trdi, da gre za ponoven člen v verigi reakcionarnih in prevratniških načrtov, da bi povzročili zmedo v državi. V deželni svet je vest o požaru prinesel predsednik Sanlorenzo, ki je pozval vse politične sile, naj čim-prej dosežejo sporazum, da bi rešili Italijo pred mračnimi silami, ki bi hotele s strategijo' napetosti, z inflacijo in s špekulacijami o liri privesti državo na rob propada. Nekaj po 13. uri je nekdo telefoniral redakciji turinskega dnevnika «La Stampa» in z močnim južnjaškim naglasom dejal, da so atentat na tovarno Fiata v Rivalti organizirale tako imenovane rdeče brigade. Šlo naj bi za opomin: rdeče brigade zahtevajo osvoboditev Renata Curila, dokler bo slednji ostal v zaporu, bodo atentati na dnevnem redu. Ocena demokratičnih sil, da gre namreč za prcvakatorsko dejanje, ki naj zaostri politično krizo v Italiji, je bila torej pravilna, saj se rdeče brigade, NAP in podobni provokatorji pojavljajo vedno pred volitvami. UMnillliiimiliiiliiiiiiliiliiimnilMlIniiiriiiiiiiiiiiimniiiilniiiuinllllliliimiiiuiiiimiiiiiinmiiilimmilliiiiimuinimiiiiiiilimimilMliniiiHiiiiimmiliiiiiHHiA V ZVEZI Z ZADEVO LOCKHEED Parlmentmna komisija bo kmaiu zasiišaia ministra KD Bisagtio Prihodnji mesec sklep o obtožbi demokristjana Valsecchija in socialdemokrata Ferri ja v zvezi s petrolejskim škandalom - Komisija še vedno preverja finančni položaj bivšega obrambnega ministra Tanassija (PSDI) PONOVEN POSKUS, DA BI V ITALIJI USTVARILI VZDUŠJE NAPETOSTI STOPNJEVANJE PROVOKATORSKIH ATENTATOV: NAMEREN POŽAR V OBRATU FIAT V RIVALTI Ogenj je zajel skladišče penaste gume - Nad dve milijardi lir škode - Proizvodnja se redno nadaljuje - Zveza kovinarskih delavcev ostro obsoja atentat TURIN, 14. — Nekaj po polnoči je v Fiatovi tovarni v Rivalti izbruhnil hud požar v oddelku, v katerem izdelujejo sedeže za Fiatove avte 128, 131 in 130. Požar, ki je kot kaže nameren, je zajel 100 metrov dolg in 40 metrov širok paviljon pokrit s ploščami iz eternità. Kljub takojšnjemu posegu gasilcev in delavcev je požar uničil 50 odst. poslopja, ki se je delno tudi zrušilo. V poslopju je bila velika količina penaste gume, iz katere izdelujejo sedeže in tudi dokajšnje število avtomobilskih gum. Hranilniki penaste gume so bili popolnoma uničeni, požar pa je poškodoval le majhen del pnevmatik. Gre za ponovno zločinsko dejanje neznancev, katerih namen je povzročiti pred skorajšnjimi neizogibnimi volitvami vzdušje negotovosti in zmede v državi, ki jo že tako in tako pretresa huda gospodarska in politična kriza. Gre za dobro znane politične sile, ki se pod krinko skrajno desničarskih ali skrajno levičarskih organizacij prepuščajo vandalizmom, da bi spodkopali zaupanje državljanov v demokratične inštitucije. V ta okvir sodijo tudi požari, ki so zajeli pred dnevi tovarno Motta, Stando, drugo Fiatovo podjetje v Mirafiori, delavsko zbornico v Sassariju itd. Škoda, ki jo je povzročil požar, ki je izbruhnil ponoči v obratu Rivalla znaša več kot 2 milijardi lir. Po mnenju sindikalnih organizacij in vodstva Fiata se bo proizvodnja lahko takoj nadaljevala, ker imajo še dokajšnjo količino penaste gume v zalogi. Kar zadeva vzroke požara si preiskovalci še niso povsem na jasnem, čeprav gre nedvomno za atentat. Delavci, ki stanujejo v bližini tovarne trdijo, da so slišali dve ali tri eksplozije, nakar so opazili ogenj. Njihovih izjav pa člani notranje varnostne službe in delavci, ki so ob tisti uri bili še v tovarni, niso potrdili. Tudi šef političnega urada tu-rinske kvesture dr. F.orello je izrazil prepričanje, da je bil požar pame-ren. Gasilci omenjajo dve možnosti: nekdo naj bi podtaknil tempirano bombo v kupe penaste gume, ki so nakopičeni v velikih hranilnikih, ali pa so neznani atentatorji vrgli za-žigalne bombe čez zid. To domnevo naj bi potrjevalo dejstvo, da je požar izbruhnil v tistem delu paviljona, ki je bližji zunanjemu zidu. Požar ni povzročil človeških žrtev, kar gre pripisati dejstvu, da ob tisti uri ni bilo več delavcev v tovarni, razen tistih, ki skrbijo za stroje. Pc mnenju preiskovalcev je požar zelo podoben tistemu, ki je 3. aprila na pol uničil delavnico št. 81 v podjetju Fiat Mirafiori. Tudi takrat je o-genj izbruhnil nepričakovano in z izredno silo ter zajel skladišče, v katerem je bilo mnogo penaste gume in avtomobilskih gum. Kot so preiskovalci ugotovili kasneje je bil požar skrbno pripravljen. Neznanci so najprej zažgali vhodna vrata stanovanja nekega Fiatovega uslužbenca in avto, ki so ga pravkar dokončali, da bi tako privlekli pozornost gasilcev na stranske požare. Sploh je bila prejšnja noč v Turinu dokaj razgibana. Ob 23.30, pol ure preden je izbruhnil požar v Rivalti so neznanci zažgali vhodna vrata stanovanja 33-letnega Fiatovega uslužbenca Fulvia Roberta. Vrata so polili z vnetljivo tekočino in jih zažgali. Plameni in huda vročina so zbudili Robertovo ženo, ki je s pomočjo sosedov pogasila o-genj. Ob isti uri so zažgali avto fiat 131. ki je komaj prišel iz tovarne Mirafiori. Preiskovalci so mnenja, da gre za dejanji, ki naj bi odvrnili pozornost gasilcev in tako olajšali atentat na podjetje v Rivalti. Danes zjutraj se je delo v posameznih delavnicah podjetja Rivalla redno nadaljevalo. Sekcija zveze kovinarskih delavcev v Rivalti je preklicala notranjo triurno stavko, ki bi morala biti danes zjutraj, obenem pa je poudarila, da preklic stavke nikakor ne pomeni, da so se delavci odpovedali borbi za obnovitev delovne pogodbe. Kljub preklicu stavke je kakih 1500 delavcev vseeno prekrižalo roke ter zahtevalo takojšnje odkritje atentatorjev. Zveza kovinarskih delavcev pravi v letaku, ki so ga sestavili, ko so preklicali stavko, da je potrebna največja budnost, da bi' preprečili provokacije. V letaku poudarjajo, da je samo takojšen poseg prisotnih delavcev in gasilcev omogočil, da so v relativno kratkem času pogasili ogenj ter rešili del materiala, preden bi se požar razširil na druge oddelke. Tudi sindikalne organizacije so mnenja, da sodi atentat na podjetje Fiat v Rivalti v okvir vzdušja napetosti, ki ga skušajo reakcionar ne in protidelavske sile ustvariti \ državi, ki jo pretresa globoka gospodarska in politična kriza. Zveza kovinarskih delavcev poziva vse u-stužbence k največji budnosti, da bi preprečili vsak nadaljnji poskus provokacij in atentatov v duhu borbe delavskega razreda za ohranitev delovnega mesta. Sporočilo vodstva podjetja izraža prinanje uslužbencem za takojšnji poseg, ki je preprečil razširitev požara. Tudi Fiat poziva vse svoje uslužbence k največji budnosti, da bi za- ZARADI GROBEGA IZPADA NA PROCESU PROTI GEMILEVU Policija je zopet zasiišaia disidenta Andreja Saharova Z ženo Jeleno je opsoval in napadel agente javne varnosti v Omsku - V Moskvi obravnava proti A. Tverdohlebovu MOSKVA, 14. — Nobelov nagrajenec za fiziko Andrej Saharov in žena Jelena sta povzročila hude preglavice policijskim agentom v Omsku (Sibirija), kjer sé'je'danes popoldne začela sodna obravnava proti Gemilevu. Motila sta reden potek obravnave, tako da so ju morali odvesti na policijsko poveljstvo. Po zasliševanju so ju izpustili. Proces proti 31-letnemu Mustafi Gemilevu, ki se zavzema za povratek krimskih Tatarov v domovino, potem ko jih je Stalin dal 1. 1944 izgnati pod obtožbo sodelovanja z nacisti (Hruščev jih je sicer rehabilitiral), se je imel pričeti že decembra lani, vendar je bil dvakrat o-dložen. Gemileva obtožujejo protisovjetskega klevetanja. Doslej je bil že trikrat v ječi. Saharov se je z ženo pripeljal iz Leningrada v Omsk nalašč, da bi prisostvovala obravnavi in s tem vlila poguma obtožencu, kakor sporoča tiskovna agencija TASS, ki pripominja, da sta s svojim nasilnim vedenjem v sodni dvorani prekršila zakon. Dopisnik agencije Viktor Loboda ve povedati, da sta zakonca koj po vstopu v dvorano na ves glas zahtevala, naj jima preskrbijo stolici. Ko so ju agenti opozorili, naj ne motita obravnave, je fizik po pripovedovanju Lobode oklofutal najbližjega policista, nato pa s pestjo RIM,,,.!)},,,— P^jl^ipentarna preiskovalna komisija, ki proučuje zadevo Lockheed bo na zahtevo komunističnega poslanca Angelosanteja na svojih zasedanjih 21. in 22. aprila zaslišala ministra za državne udeležbe demokristjana Bisaglio in pa predsednika IMI dr. Cappona. Slednjega bodo zaslišali v zvezi z vestmi, češ da je IMI, ki sodi v okvir družb ministrstva za državne udeležbe,, začel pogajanja s tovarno Lockheed, ki pa se niso zaključila. Minister naj bi zahteval poseg IMI s pismom, ki ga je pisal maja 1970. IMI naj bi zaprosil za posojilo neko ameriško banko, da bi lahko krili stroške- za nakup herculesov, čemur pa se je Lockheed baje uprl, nakar so vsoto za kritje stroška našli v proračunu za obrambno ministrstvo. Na istem zasedanju bodo preiskovalci zaslišali ludi predsednika družbe Ikaria, ki je bila ena od tolikih posrednic pri vsotah, ki jih je tovarna Lockheed plačala, da je lahko prodala svoja letala Italiji. Zaslišana bosta tudi rezervni general Zattoni, ki je takrat odgovarjal za letalsKe gradnje m generalni tajnik obrambnega ministrstva.. Preiskovalna komisija za sedaj ne bo zaslišala generala Fanalija, ki je trenutno pod preiskavo navadnega sodstva. Poleg tega so zavrnili zahtevo po preklicu zapornega naloga za bivšega pred- Ncslana šala BENETKE, 14. — železniška proga Benetke - Videm je bila danes tri ure prekinjena, potem ko je nekaj pred 9. uro nekdo telefoniral na postajo v Treviso ter sporočil, da je železniška proga minirana. Promet so takoj ustavili, natančna preiskava, ki so jo izvedli agenti javne varnosti in. osebje železnice, pa je pokazala, da je šlo samo za neslano potegavščino. Po 12. uri je promet spet redno stekèl. NOVICE 12 KOPRA POMEMBNE NOVOSTI V ODDAJAH RADIA KOPER V PRIHODNJIH MESECIH Na sporedu bo nova oddaja za zamejstvo ročju podružabljarija sredstev množičnega informiranja. Slišali smo vrsto pobud in predlogov, predvsem kar zadeva razširitev dopisniške mreže, tako v posameznih primorskih občinah,-kakor tudi v .zamejstvu. Programski delavci Radia Koper pa so seznanili člane sosveta s pripravami za okrepitev oddajniške postojanke na Belem križu, o ločitvi frekvenc in programov v slovenščini in v italijanščini ter o bližnji postavitvi lokalne postaje in dopisniškega centra v Novi Gorici. L. O. KOPER, 14. — V Kopru so se sestali člani sosveta Radia Koper za program v slovenščini ter se pomenili o trimesečnem planu za razdobje april, maj in junij ’76 ter o nekaterih drugih aktualnih nalogah. Radio Koper bo v tem trimesečju intenzivneje spremljal uveljavljanje delegatskega sistema in samoupravljanja sploh, vključno z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Pomembna novost je razširitev programa za zamejstvo. Nedeljska oddaja «Sosednji kraji in ljudje» bo odslej trajala 20 minut namesto 15, vsako sredo pa bo na sporedu, še posebna oddaja za rojake v zamejstvu. V tej oddaji bodo obravnavali predvsem kulturno problematiko zamejstva ter hkrati zajeli njegovo glasbeno in tudi siceršno ljudsko u-metniško ustvarjalnost. Oblika te oddaje bo sodobna, kar pomeni, da bodo ekipno obiskovali posamezne kraje, predvsem odročne, ter snemali intervjuje z domačini, pevske zbore. recitacijske skupine, ljudske u-metnike in podobno. Radio Koper bo tudi sicer vnesel v program prihodnjih treh mesecev vrsto privlačnejših oblik posredovanja gradiva. Razprava je pokazala, da so sosveti zelo pomemben dejavnik na pod- V Kopru delegacija iz pobratene Ferrare KOPER, 14. — V Koper je danes pripotovala na obisk delegacija iz pobratene Ferrare, ki jo vodi predsednik deželne uprave Ugo Marzola. V sejni sobi predsedstva občinske sednika Finmeccanice Crocianija, za Mano Fava, za Ohvija m za Uvi-dio D'Ovidia Lefebvra. Preiskovalna komisija je tudi sklenila ponovno zaslišati tajnika Socialdemokrata Tanassija Bruna Palmiot-tija, pregledali pa bodo tudi njegove dohodke in dohodke bivšega obrambnega ministra Tanassija in njegovih sorodnikov in tesnih sodelavcev. Obrambna komisija senata je danes soglasno odobrila besedilo zakonskega odloka o ustanovitvi posebne parlamentarne preiskovalne komisije o zadevi Lockheed in o vseh. vojaških dobavah. Zakonski odlok bodo obravnavali po velikonočnih praznikih najprej v senatu takoj zatem pa bo šel v poslansko zbornico, kjer bi ga morali dokončno odobriti. Petega maja se bo sestala parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo začela z razpravo o dokončni razsodbi glede petrolejskega škandala. Sklep so sprejeli ob koncu dolge nočne seje, ki je trajala do prvih jutranjih ur, potem ko je parlamentarna komisija vzeia na znanje objavo na Uradnem listu zakona, ki določa, da so zaključne seje javne. Komisija je določila, da bodo njeni člani lahko vložili do 30. aprila svoje predloge, za obtožbo ali za oprostitev dveh bivših, ministrov, ki sta zapletena v zadevo, in sicer demokristjana Valsecchija in socialdemokrata Ferrija. Danes se je sestal' ožji odbor, ki ga sestavljajo poslanci in senatorji ih ki sta mu predsednika poslanske zbornice in senata poverila nalogo, naj prouči možnost reforme pravilnika parlamentarne preiskovalne komisije. koli poslužili. Piloti filipinskega DC-8 so rekli, da so zelo trudni/ Cla"TJa jih med poletom ni bilo nikoli strah, saj so gverilci z njimi dobro ravnali. Posadka filipinskega letala bo prespala v Rimu. Karabinjerski podčastnik žrtev mladih zlikovcev TRIDENT, 14. — Antonio Zucca, 25-letni karabinjerski podčastnik, je bil danes zjutraj ubit na državni pesti, ki pelje na Brenner, kakih 10 km severno od Tridenta. Zucca je vodil patruljo na motornih kolesih, ki je vozla pred kolono vojaških tovornjakov. Dohitel je fiat 1100, ki je vozil zelo počasi. Ukazal je vozniku, naj pohiti ali pa naj se ustavi na desni strani cestišča, da bi omogočil prehod tovornjakov. Voznik fiata je baje nalašč zavozil na levo in tako povzročil padec podčastnika, ki je skončal pod kolesi prvega tovornjaka in bil na mestu mrtev. 'Kasneje so ugotovili, da je bil fiat 1100 ukraden, karabinjerji pa so že aretirali dva mladeniča, ki sta bila v avtu. Gre za 17-letnega Kurta Pedrona in za 18-letnega Enza Pellegrinija, ki sta oba že imela o-pravka s pravico. Obtožili so ju u-mora, tatvine in vožnje brez dovoljenja. AGRIGENTO, 14. - Na državni cesti med krajema Palma di Montechiaro in. Licata sta čelno trčila fiat 127 in mini-minor. Pri nesreči je izgubilo življenje šest oseb, nadaljnjih pet pa je bilo hudo ranjenih. - WASHINGTON, 14. — Severnoviet namska vlada je s posebno noto od govorila na ameriški predlog, naj se med hanojskimi in washingtonski-mi oblastmi pričnejo pogajanja za ureditev nekaterih še nerešenih problemov; tako npr. vprašanja ameriških pogrešanih vojakov. Kaže, da je hanojski odgovor hladen, vendar naj bi dopuščal možnost takih pogajanj. Zaključena avantura filipinskega letala RIM, 14. — Avantura treh filipinskih gverilcev, ki so prepotovali tako rekoč pol sveta z letalom DC-8, na katerem so imeli tri talce' in 8-člansko posadko, se je zaključila v Bengaziju. Libijske oblasti so privolile na njihovo zahtevo in jim podelile politično zavetišče, potem ko so trije gverilci zagrozili, da bodo pognali v zrak letalo s talci in posad ko vred. Kot znano so gverilci s Filipinov odpotovali najprej v Ma-laizijo, nato v Tajsko, potem v Pakistan in končno v Libijo. Iz Bengazija je filipinsko letalo odletelo proti Italiji, kjer je zvečer pristalo na rimskem letališču Ciam-pino. Na krovu je bil tudi podpred- udaril majorja; pri tem naj bi policiste. surovo žalil. Njegovemu zgledu je sledila tudi žena. Na policijskem poveljstvu sta Andrej in Jelena, kot piše TASS, priznala izpad, in sicer naj bi ženska poudarila, da se je spravila nad a-gente namenoma, medtem ko naj bi možakar udaril policista in majorja v samoobrambi, češ da sta ga hotela pretepsti. TASS zaključuje z ugotovitvijo, da sta Saharov in žena s svojim tepističnim vedenjem hotela preprosto izzvati pozornost ljudi. Sočasno s procesom v Omsku se je pričela v moskovskem predmestju obravnava proti drugemu disidentu, sicer fiziku Andreju Tverdohlebovu, ki je ravno tako obtožen širjenja protisovjetskih klevet. Šestintridesetletni obtoženec tvega zaradi tega zaporno kazen do treh let. Tver-dohlebov je bil v preteklosti tajnik sovjetske sekcije mednarodnega razsodišča za človečanske pravice Am-nesty International. Po navedbi obtožnice je priznal, da je v letih 1970/75 širil tako v domovini kakor na tujem razno gradivo in dokumente, ki jih tožitelji označujejo kot Sovjetski zvezi sovražno propagando. Tverdohlebovi prijatelji in znanci, ki so prisostvovali današnji obravnavi, zatrjujejo sicer, da je obtoženec zavrnil sleherno obtožbo. Ti so tudi poslali protestno pismo sodnim funkcionarjem, češ da so prekršili zakon, ker so odredili, naj se proces odvija za zaprtimi vrati. Podoben protest so naslovili tudi na generalnega pravdnika Romana Rudenka. Obravnava proti Tverdohlebovu se nadaljuje jutri. Iz moskovskih disidentskih krogov je tudi prišla vest, da je sodišče v glavnem mestu Litvanije, Vil-njusu, obsodilo na šest let prisilnega dela Valerija Maresina. Gre za 35-letnega disidenta, ki je bil postavljen na zatožno klop, ker ni hotel pričati na decembrskem procesu proti biologu Sergjeju Kovalevu, članu organizacije Amnesty International. Slednjemu so naložili sedem let prisilnega dela. Sovjetske oblasti so zadnje čase sploh ostreje nastopite proti disidentskim skupinam, kakor tudi tistim, ki uradno ne sodijo vanje, a utegnejo s svojo dejavnostjo prizadeti družbeno - politično ravnotežje v SZ. V prvi vrsti strogo nadzorujejo državljane, ki nameravajo v tujino, tako so npr. te dni odklonile osmim likovnikom vizum za študijsko potovanje na Poljsko, v Jugoslavijo, obe Nemčiji, Francijo, V. Britanijo, Italijo, Kanado in ZDA. Umetniki so se med popotovanjem nameravali finansirati s prodajo svojih slik. Pristojne oblasti so odklonile vizume z utemeljitvijo, da veljajo ti le za posamezno in ne za več držav. Likovniki so zaradi tega naslovili protestno pismo na notranje ministrstvo. Bandifi odnesli 300 milijonov iz sicilske banke CATANIA, li. - Nekaj po 14. uri so neznanci vdrli na sedež Banco di Sicilia, onesposobili čuvaja ter prodrli v sobo, kjer je blagajna, iz katere so odnesli 300 milijonov lir. Doslej se še ne ve. ali je bila blagajna odprta. Znanstveni oddelek policije je ugotovil, kako so banditi lahko prišli neopazno v banko. Kaže. da so zlikovci ostali v uradih denarnega zavoda, potem ko so uradniki odšli na kosilo. Policija in karabinjerji so razpredli obširno mrežo, ki pokriva vso vzhodno Sicilijo, da bi skušali ustaviti bandite. PO 33 DNEH JEINIŠIVA V NOVAM Petični pater Eligm že na začasni svobodi Kavcijo 10 milijonov lir so plačali njegovi varovanci V pričakovanju procesa mn v lastnem gradu ne bo hudo NOVARA, 14. — Pater Eligio je bil danes izpuščen na začaspo svobodo proti plačilu kavcije v višini 10 milijonov lir. Sedaj je zopet v svojem razkošnem gradišču, ali morda bolje gradu, ki stoji v Cozzo Lo-mellini. Pred opisom postopka za njegovo izpustitev iz zapora, kjer je bil 33 dni, ne bo napak, če bralcem osvežimo spomin na pustolovščino Pe-ligia, kakor ga prijateljsko imenujejo njegovi varovanci (in varovanke) . Angiolo Gelmini, kot se glasi izvirno ime patra, se je vselej ravnal v nasprotju z načeli samoodpovedo-vanja in revščine, po katerih se ali bi se vsaj morali ravnati pripadniki frančiškanskega reda. Ravnal se je po čisto drugačnem načelu, ki ga je tudi javno izpričeval: V prvi vrsti Italija zanemarja jezikovne manjšine BOČEN, 14. — Na predvče-rajšni manifestaciji solidarnosti s slovenskima narodnostnima skupnostima na Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini, ki jo je priredila zveza južnotirol-skih vseučiliščnikov, je spregovoril tudi znani strokovnjak za vprašanja zatiranih jezikov in manjšin Sergio Salvi. Njegova izvajanja so znova dokazala, kako zaskrbljiv je položaj velike večine enajstih etničnih skupin, ki živijo v Italiji in za katere se osrednja vlada tako rekoč še zmeni ne. Južnotirolska jezikovna manjšina je zdaleč najbolje zaščitena, meni Salvi, v povsem drugačnih, seveda slabših razmerah pa živijo pripadniki druge nemške skupnosti, to je tridentinske iz doline Mochenijev, ki nima pri državnih oblasteh nobene opore. Po izvedenčevrm muc,nju Prisostvujemo danes v vsej Evropi prebujanju narodnostnih manjšin, ki je jasen odraz njihovega odpora proti sodobni potrošniški družbi oziroma njenim kulturnim modelom; z druge strani se pripadniki manjšin zavedajo, da pomeni proces vrednotenja etničnih skupnosti pomemben dejavnik na poti k nadaljnjemu razvoju in utrjevanju demokracije. V Italiji biva, kot rečeno, 11 narodnostnih skupnosti. Gre za Francoze iz doline Aoste, Nemce, Albance, Okcitanee, Katalonce, Grke, dolomitske Ladin-ce, Hrvate in seveda Slovence, h katerim pa prišteva Salvi tudi še Furlane in Sardince. Vseh je okoli 3 milijone, torej odpade nanje 6 odst. italijanskega prebivalstva. Nepojmljivo pa je, da je le 7. del (nekako 400.000 duš) «manjšinskih državljanov» bolj ali manj zaščiten po ustavi ali raznih državnih zakonih. Ako izvzamemo južne Tirolce, prebivalce doline Aoste, Slovence in Ladine: s Tridentinskega-Gornjega Poadižja, nadaljuje Salvi, država povsem zanemarja druge manjšine, oziroma jih uradno sploh ne priznava. To je tembolj obsojanja vredno, ker bi ustrezna zaščita jezikovnih skupnosti nikakor ne zahtevala kakih izjemnih zakonski ukrepov, temveč je uresničljiva preprosto tako, da se v celoti spoštujeta duh in črka ustavnih predpisov o enakopravnosti in varstvu manjšin. (iiiii«iiiiiiiiii!i!iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuijjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Slaba letina za kavo v Braziliji skupščine Koper so se ferrarski I sednik filipinske letalske družbe Ra-gostje pogovarjali s predsednikom fael Igoa, ki se je prostovoljno po-občinske skupščine in njegovimi so- nudil za talca. Dejal je, da je bilo delavci o kulturni izmenjavi ter o; obnašanje treh mladih filipinskih drugih vrstah sodelovanja med po- i gverilcev prisrčno, pa čeprav so bi-bratenima mestoma. I li oboroženi, s samokresi. Večkrat so ' L. O, i baje izjavili,' da'se jih ne bodoni,- treba blažiti gorje bogatašev, ti so pravi nesrečneži, tem treba pomagati, ne pa preprostim, siromašnim ljudem, ki nimajo problemov . .. Ustanovil je mladinsko klerikalno organizacijo «Mondo X» s sedežem prj Pavii, kjer tudi sam biva in si s tem nadel nekakšno krinko za človekoljubjem in širokosrčnostjo stremečega redovnika .Podobno krinko si je oskrbel z uvedbo telefonske službe «Telefono amico» za nasvete, kako naj se ljudje rešijo duševnih tegob in spravijo z Gospodom . .. Krinka je kajpak kmalu zdrknila z njegovega zalitega in nič kaj skromnost izpovedujočega obraza. Postal je duševni pastir milanskega nogometnega kluba Milan in spovednik nogometaša Rivere, to pa je pomenilo zanj odskočno desko za kar najbolj varen in obetujoč pristanek na z milijoni in milijardami postlani livadi najvplivnejših finančnih in političnih krogov. Postal je, skratka, zvest spremljevalec petičnežev, krščanskodemo-kratskih veljakov in švicarskih magnatov draguljarstva, udeleževal se je razkošnih in z moralnega vidika nič kaj nedolžnih sprejemov, _ kjer je razkazoval svoje modne čevlje in rdeče 'spodnje hlače (!), se koketno muzal prikupnim in z vrtoglavimi «dekolteji» oblečenim dekletom ali ženam raznih mogotcev, delil na levo in na desno dušnopastirske modrosti ter v zameno kasiral ček za čekom. Bogatini so pač potrebovali njegovo «elastično» moralo, on Pa njihove denarce, ki so mu omogočili, da se je vozil z bmw ter si namesto samostanske celice izbral za domovanje kar grad. Z vsem tem se pa še ni mogej zadovoljiti. Od finančnikov (družil se je na pr. z milijarderjem Francom Ambrosiom, ki je ravno tako bil za zapahi zaradi prekrškov denarnih predpisov ipd.) se je naučil, kako treba služiti, le da je pretiraval. Z bratom Pietrom, samozvanm1 monsinjorjem. ki je bil suspendiran «a divinis» in bil v zaporu zaradi bankrota (razne naivneže doma 'J1 po svetu je ogoljufal za nad 90 n11,” lijonov lir) in prijateljem odv. Car' ttielom Gontejem je ogoljufal trgovca s sirom Vita Passero iz Crescen-tina pri Vercelliju za 50 milij°n0 lir, odtod prijava sodni oblasti in rešetke. Sodne oblasti so za njegovo izP^1' stitev na začasno svobodo zahteva sprva 25, nato pa so se zadovolji z 10 milijoni lir. Kavcije ni placa^ Eligio, temveč so denar zbrali Pr'' padniki organizacije «Mondo X>>. pravijo, da so to storili proti nie®° vi volji v prepričanju, da se bo P ter laže branil pred klevetanjem i sodnim izkrivljanjem dejstev, če na svobodi, kot pa v ječi. = Eligia sta iz jetnišnice v Nova odpeljala z mercedesom njegov ° vetnik Dina in neki prijatelj. Cene biarilske kave iz leta v leto rastejo, predvsem zaradi špekulacije nekaterili krogov, letos pa tudi zaradi slabe letine. Na sliki: skladiščenje brazilske kave v Santosu, največjem izvoznem središču: te vreče bodo kaj kmalu odpotovale v ZDA, v Evropo in v druge kraje sveta. Kongres KPC strani) (Nadaljevanje s 1. proti ostankom desničarjev, revizionistov, nacionalistov in protisovjet skih elementov. ENOTNOST IN RAZLIKE tribuni vsi posebno novega H°- Včeraj in danes so se 15. kongresa KPČ zvrstili tudi tuji govorniki. Kaj posebno nov nismo slišali. Predstavniki sociabs__ nega tabora — Kirilenko, Gierek, necker. Kadar in Živkov — 80 ^ novih svoje dobro znane teze o e ^ nosti, monolitnosti in povezanos i -čelu s b0* tega J® cialističnega tabora na jetsko zvezo. Temelj vsega seveda socialistični, oziroma Pr0 ski internacionalizem, ki zahteva iletar- pod- skuP- skupni m- rejanje posamičnih interesov ^ nim — v tem primeru so sk teresi vedno enaki sovjetskim-Danes popoldne je kongres P” . vil tudi vodja jugoslovanske cije član predsedstva CK Z jetin Mijatovič. Med drugim J |.o_ jat, da v pogledih in 0Cf"T,iénih munističnih partij in soc mumsticmh partij in »“Z" z]j|ce, držav obstoje specifičnosti m st;no-ki pa so izraz širine, raZ”° j^jja sti in intenzivnosti sodobneg nuj. za socializem v svetu in I1. . no treba upoštevati. Nadalje jal, da je škodljivo, če, _n°sociali-lutizira lastno pot in PraK k3.kv'sen‘ stičnega razvoja in če na samo-koli način preprečuje ^ru^)Cjaiizem. - po stojno izbiro poti boja za Če kdo tako ravna, potem - fron. sedah Mijatoviča — nujno prednib to boja socialističnih in socia- sil. otežuje dinamični razJ j. enot-lizma v svetu in ne prjspe, ga giba-nosti mednarodnega delavs ^ ^gjgva-nja. Kar zadeva odnose m M:;at;ovič komutestmm^ nje med partijami pa dejal: sodelovanje kor delavskih partij ter vseh nap a demokratičnih gibanj m sam°‘ melju popolne enakopra ' stojnosti in odgovornos i , ■ ^vom nim delavskim r^domin^ ,,. i tičnih sil ter za*«—- ga P1U, socializma kot 8Vet°v,ne!0udanl je osnova za krepile demoki14' Udarnosti vseh naPre°nl ,15nešen raz- zagotavlja uspej* ^ cesa. Mijatovič je tudi pomen neuvrščenosti «a: ki predne in konstruktivne Politlk-l ima tudi jasno izrazen listični in razredni značaj. ,tiimPeria'