Domoljnbna skrb za slov. dijake. Cem bolj se nam kaže mestuo prebivalstvo sovražno, tem večja skrb je potrebna, da se obvarujemo škode, ki bi se nam utegnila izgo diti, ako ne pazimo na njo. Odkar se pa postavlja ono edino na nemško stran ter zametuje vse, kar je slovensko, odslej se ni čuditi, če trpč vsled tega tudi dijaei. Učenje je drago in požira veliko denarjev. Redki pa so stariši, ki imajo otroke za dalnje učenje in še reji so taki, ki imajo zadosti premoženja za to. Kaj dobra je torej bila misel nekaterih slov. mož, naj se v naših mestih, v katerih so višje šole, osnuje dijaška kuhinja, t. j. društvo, ki skrbi za uboge dijake, ki so marljivi ali nimajo zadosti podpore, vsaj v tem, da jim daje kolikor toliko hrane. Sedaj obstoje že tudi v resnici take ku liinje v Mariboru, v Celju in na Ptuju. Ona v Mariboru je najmlajša, to pa za to, kar je doslej ni bila še tolika sila. Prva je bila na Ptuju in kaj je ona storila za dijake, to smo bili tovnej na tem mestu razkazali. V Celju pa so imeli zadnjo nedeljo občni zbor tega društva in pri njem se je naslednje poročilo predložilo vdeleževalcem ter so ga ti s pohvalo vzeli na znanje. To-le je: Za šolsko leto 1886/87 so darovali pokrovitelji, to je tisti, ki dajo po 50 gld. gg.: 1. Mih. Vošnjak, državni in deželni poslanec v Celju. 2. Jurij Detiček, c. kr. notar v Gornjem Gradu. 3. Davorin Škerbec, vikar v Konjicah. 4. Jan. Schepitz, trgovec v Konjicab.. 5. Dr. Jos. Sernec, odvet. v Celju. 6. Slavna posojilaica v Zavcu. 7. Sl. posojilnica v Šoštanju. 8. Slavni okrajni odbor v Gornjem gradu. 9. Slavna družba sv. Cirila in Metoda je darovala 50 gld. 10. Posojilnica v Celju 100 gld. 11. Prec. g. Josip Žehelj, žup. v Mozirju V4