Leto LXXI Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserat«. Podrninieat Novo mesto. Izključna pooblaščenca za oglalevanjo Italijanskega ln tujega izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznikih a Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, a | Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva 6, Lubiana. | Telefon 4001—4005. Abbuuamcoti: Mes« 18 Lire. Estero, meta 31 50 Lire. Edi-rione domenic*. nuno 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C P.l Lubiana 10 650 ptr gli abbonamenti, 10.349 per I« in-serzionL Filial«! Noto mestom Concessionaria eselnslva per la pubbllelti dl prorenienz« italiana ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 1012 Živahni boji v Tunisu Napad na Bono in Tripoiis štiri sovražna letala sestreljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Živahni nastopi in pospešeno delovanje ogledniških oddelkov ter topništva na t u n i-š k e m bojišču. Osno letalstvo je v boju zbilo tri letala. Kaši bombniki so napadli pristanišče v Boni ter povzročili znatne požare, druga italijanska in nemška letala pa so uspešne delovala nad T r i p o I i s o m. Sovražna letala so včeraj zmetala številne bombo na B i z e r t o in Tunis, občutna Skoda na zgradbah ter okoli sto mrtvih in dvesto ranjenih iped civilnim prebivalstvom. Angleško-nmeriška letala so bombardirala A vol o (Sirakusa), Poz zal I o in otok Lam-p e d u s a. Protiletalsko topništvo Jp zadelo večmotorno letalo, ki je treščilo v morje pri P o z i a 11 u. Ducejevo priznanje junaškim borcem Ducejevo dnevno povelje ob povratku velikih oddelkov osme armade iz Rusije v domovino - Italijanski narod js ponosen na svoje junake Rim, 3. marca. AS. Ob vrnitvi velikih italijanskih edinic 7. ruskega bojišča, ki odhajajo na oddih in na dopolnitev, je Duce dal naslednjo dnevno zapoved: »Častniki, podčastniki in vojaki osme armade! V trdem boju. ki ste ga oh boku nemških in zavezniških armad prestajali nu ruskem bojišču, ste dali nešteto odločilnih dokazov o svoji v/t m j nosti in hrabrosti. Zoper mogočnejše nasprotnikove sile ste se borili do skrajne možne ineje ter ste s krvjo posvetili zastave svojih divizij. Od »Julie«, ki je mnogo dni trla prve valove boljševiškega napada, do »Tridentinec, ki jc bilu obkoljena, pa si je odprla prehod s pomočjo enajstih zaporednih bitkah, do »Cuneense«. ki je držala vse do zadnjega po izročilih italijanskih planincev, vse divizije zaslužijo, da pridejo v narodno dnevno zapoved. Tako ste se vse do žrtvovanja življenja izkazovali vi. bojevniki iz »Ravennet, iz »Cosserie«. iz »Pasnbia«, iz »Vi-ccuze«, iz »Sforzeschc«, iz »Cclcre«, iz »Torina«, Velike ameriške izgube v Afriki 6000 mrtvih in 13.000 ranjenih ter ujetih — Na bojišče sta morala prihiteti celo Eisenhower in Alexander Tanger, 3. marca. AS. Uspehi osnih ofenzivnih sunkov v srednjem in južnem Tunisu so predmet živega zanimanja po vseh večjih krajih bivše francoske Severne Afrike, število ranjenih Amerikancev, Angležev in Francozov je tako veliko, da niso polne le vse bolnišnice v Alžiru in Maroku, marveč ludi nekatere šole. I.ažii ranjenci pa so bili poslani v Gibraltar. Mnogi ranjenci so pripovedovali o popolnem sodelovanju med osno pehoto, topništvom in letalstvom. Nadalje je na njih zelo vplivalo to, da so italijansko-nemške sile po zavzetju kake postojanke svoj uspeh takoj izkoristile in niso dale sovražniku časa, da bi se ustavil in preuredil. Neki pehotni častnik Je izjavil, da sta bila izsiljena v angleško-ameriško ra/.postavitev dva klina, odkoder so se osne čete hitro razlile proti Gabsu in Kasserinu, kjer so sprotniki zelo težko dobivali okrepitve. Naše zaledje — tako nadaljuje častnik — je bilo slabo organizirano, ker nihče ni pričakoval tako nenadnega in močnega osnega napada. I)a je bil udarec trd za Amerikance, dokazuje ne le visoko število njihovih izgub — govori se o OOOO mrtvih, 13.000, pogrešanih ali ujetih — marveč tudi nenaden priiiod Eisenhower-ja s vojim štabom ter Alcxandra na to bojišče. Prepad med cilji osi in njenih nasprotnikov Monakovo, 3. marca. AS: »Abcndzcitung« se bavi zopet z anglosaškim načrlom. stremečim seveda po uničenju nemškega naroda, po njegovi dokončni razorožitvi ter po nadzorstvu nad njegovo industrijo. Danes je na vrsti angleška revija »Ni-netenth Centuryc, ki razlaga svoje prostaške načrte, pa »i mane roke in vzklika: »Nemci bodo morali nekaj časa živeti v pravi muki.« V ostalem pa — sadistično pripominja list — je nemški genij ustvaril 6voja največja dela ravno v trenutku, ko je bil narod politično in vojaško najslabši in ravno zato si Anglija pridržuje hvaležno nalogo, da ee ti angleški načrti brez vsega izvedejo. »Abendzeitung« pripominja, da imaio ti in jiodobni načrti, ki jib od časa do ča6a izdelajo ali Amerikanci ali An- gleži, skupno glavno potezo, to je težnjo za izključno negativnimi cilji. Zaman pričakuješ od njih — tako nadaljuje list — eno samo besedo o obnovitvenem načrtu; rušenje, uničenje, razvaline in iztrebljenje, to so besede, vredne naših nasprotnikov. Velikanski je ideološki prepad, ki zija med obema borečima se taboroma. V nasprotju z negativnimi cilji naših sovražnikov 6e dvigajo pozitivni cilji Nemčije in njenih zaveznikov, ki 6e bore za to, da bi narodom in sebi preskrbeli malo zraka in prostora, neobhodno potrebnega za življenje svojih sinov. Torej ne težnje po ropih, marveč pravične težnje po večji pravici, ki naj jo zgodovina nakloni v enaki meri vsem narodom. črni oblaki nad Avstralijo Lizbona, 3. marca. AS. V Londonu naraščajo skrbi za Avstralijo. General Mac Arthur je izdal posebno jioročilo, ki pravi: »Zadnje tedne je naše ogledniško letalstvo poročalo o stalnih okrepitvah vseh vrst japonskih sil na otokih, ki obdajajo severno Avstralijo. Zdi se, da sovražnik zbira tukaj svoje glavne sile in se pripravlja na napad. Treba se je torej pripraviti.« Mac Arthur torej priznava, da je nevarnost za Avstralijo velika. Japonska je zadnja dva meseca mrzlično delala ter jo pomnožila in preuredila svoja pomorska, letalska in kopenska oporišča. Japonska vojna sila se na tem področju stalno veča, zlasti dovažajo nove čete z letali. Japonci se utrjujejo v 2000 milj velikem loku, segajočem od Timorja do Salomonskih otokov. Na severozahodni strani so Japonci le za 200 milj oddaljeni od Avstralije, na severovzhodu pa so okrepili svoje posadke na Novi Gvineji. Prevoz čet ne dela Japoncem nikakih težav. Imajo dovolj trgovskih in vojnih ladij, s katerimi lahko popeljejo veliko armado proli Avstraliji. Prav tako ima Japonska sijajno letalstvo. Iz vsega tega torej izhaja, da Japonska mobilizira vse svoje možne količine vojaštva, ladij in letal za uničujoč udarec zaveznikom v jugovzhodnem Tihem morju. Zakaj se Angloamerikancem mudi Rim, 3. marca AS. V članku z naslovom »Zakaj se jim mudi« obravnava »Messaggero« vzroke, ki silijo Angloamerikance k hitrim korakom. Čim več časa mine, tem bolj sc veča izguba njihovega ladjevja. Os zgradi več podmornic kot jih izgubi, zavezniki pa izgube več ladij kot jih narede. im več ča.sa preteče, tem bolj problematična postaja »likvidacija« Jajx>nske, kajti podaljšanje borbe v Evropi omogoča Japonski organizacijo njenih neizčrpnih virov. Čim več časa preteče, tem bolj nevzdržljive jjostajajo utvare o zvezi s Sovjetsko Rusijo. Dokler je šlo za izrabljanje ruskega odpora, ki je vezal stotine evropskih divizij, je vladala skladnost med Moskvo in Tx>ndonom ter Washingtonom. Ko pa so se Angloamerikanci prepričali, da stremi Rusija po izkoriščanju svojih uspehov za uresničenje svojih teženj proti Dardanelmm, Baltiku Pred novo finsko vlado Helsinki, 3. marca. AS. Predsednik finske republike Ryli je izročil mandat za sestavo nove vlade Vainots Hakkilu, ki je bil do danes predsednik narodne skupščine in pripada socialno-de-mokratski stranki. Roosevelt bo četrtič kandidiral Stockholm, 3. marca AS. Nevvvorški dopisnik lista »Stockholm Tidningen« poroča, da !>o Roo- sevelt jio vsej verjetnosti četrtič kandidiraj pri eriškii letno je i—, ...-----,....... „- . kandidat republikanske stranke. V ameriških It po .„„ ------------- ameriških predsedniških volitvah leta 1944. Verjetno je tudi, dn bo newyorški guverner Dewey političnih krogih govore tudi o ustanovitvi nove stranke, ni pa še točno znano, kakšen bo njen program. in Perzijskemu zalivu, se je vse spremenilo. Čim več časa preteče, tem bolj se podira papirnati grad oficielne ideologije o vojni »demokracij«. Primer Indije in Gandija je najjasnejše zanikanje križarske vojne za svobodo in neodvisnost norodov. Čim več časa preteče, tembolj se bližajo nove predsedniške volitve v Združenih državah. Vsakdo ve, da bi Roosevelt rad nastopil pri volitvah kot zmagovalec. To je poleg drugih pet vzrokov, zakaj se našim sovražnikom na zahodu tako mudi. Prav toliko vzrokov imamo tudi mi, da vztrajamo z odporom in v 6melih pobudah. Načrti tega »aktivnega odpora«. jwroštva zmage, so bili izjiojrolnjeni na sestanku med Ducejem in Hitlerjevim odposlancem — zaključuje »Messaggero«. katerih odpor pri Cerkovu pomeni stran slave in ve. črne srajce i/ skupin »23. marec« in »3. ja nuar«, ki ste tekmovale s tovariši drugih edinic. Pomanjkanje trpljenje, neskončni pohodi so bili Izredna preizkušnja za vašo telesno in duševno odpornost. Premagati jo je bilo mogoče samo /. visokim čutom za dolžnost ter s podobo povsod pričujoče domovine v srcu. Nič manj hude niso bile izgube, ki jih je od vas zahteval boj zoper boljševizem, toda šlo t'e in še gre za obrambo tisočletne evropske orni-e zoper moskovsko divjati v«. Častniki, podčastniki in vojaki! Nedvomno ste čutili, s kakšnim ganotjem in s kakšno neomajno vero v končno zmago je ita lijansko ljudstvo spremljalo potek velikanske bitke in kako je ponosno na vas.« Glavni stan Oboroženih Sil, t/3'l943-XXI. MUSSOLINI. Počastitev spomina Vojvode Aosta Napoli, 3. marca. AS. Ob prvi obletnici smrti kr. Vis. vojvode D'Aosta so v Napoliju odprli dobrodelno ustanovo, ki naj ovekoveči njegov slaven spomin in bo nosila ime slavnega pokojnika Ustanova je bila osnovana po valji kr. vis. vojvodinje matere ler uresničena ob prisrčnem sodelovanju oblasti in obilnem prispevku zavoda Banca di Napoli. Ustanova je ena izmed tistih zavodov, imenovanih »Picoli totollengo«, ki jih je zamislil Don Orione za pomoč najpotrebnejšim. V zavodu, ki je svoj prvi odsek odprl v središču Napolija, so sprejeli in nudili pomoč rodbinam, prizadetim po letalskih napadih. Pozneje bodo tam imeli zavetišče potrebni siromaki. Pri Izjumu Nemci dosegli srednji Doneč Nemci so napadali tudi pri Slavjansku in Harkovu - Močan sovjetski pritisk pri Orelu - V februarju so Sovjeti zgubili 886 letal Hitlerjev glavni stan. 3. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovražnik je nn nekaterih mestih znova napadel nn kubuujskem mostišču in na postojanke ob Miusu. Bil je povsod krvavo zavrnjen. Nemški protinapadi so i.a prostoru pri Izjumu nn široki črti dosegli srednji Doneč. Tudi vzhodno od Slavjnnska iu nn prostoru severozapadno od llarkova so naše divizije zasledovale umikajočega se sovražnika, odrc/.alc več sovražnikovih skupin in jih uničile. Medtem ko jugozapadno od Orla še zmerom traja močan pritisk sovražnika proti naši fronti, so nemške pehotne in oklepne divizije nn prostoru severo/.npadno od Orla ustavile močne sovražne napade, razbile sovražnikove sile, ki so vdrle na glavno bojišče in jih \rglc po uničenju 16 težkih in najtežjih oklepnih voz spet nazaj. Mesto Ržev je bilo v nizu načrtnih premikanj za skrajšanje fronte izpraznjeno. Zaščitni oddelki, ki so že nekaj dni mesto imeli samo še zasedeno, so se v noči na 3. niarec^ po razrušen ju mostov preko Volge neopaženo odmaknile od sovražnika. Na ostalih odsekih srednjega in severnega dela vzhodnega bojišča je potekel dan razen nekaterih krajevnih napadov v splošnem mirno. Naprave nn murmanski železnici so učinkovito uničevala nemška strmoglava letala. ) V mesecu februarju so Sovjeti izgubili 886 letal, in sicer od teh 701 letalo v letalskih bojih, 118 po obstreljevanju protiletalskega topništva, 50 pa po obstreljevanju oddelkov kopne vojske, medtem ko je bil ostanek uničen na tleh. Na severnem tuniškein bojišču so bili kljub močnemu sovražnemu odporu doseženi nadaljnji krajevni uspehi. Oddelki letalstva so obstreljevali sovražne topniške postojanke in motorizirane oddelke. Bojna letaia so nupadlu pristanišče v Tripolisu. Posamezna sovražna vzncmirjevalna letala so metala preteklo noč bombe nn zapadno nemške kraje. Eno anpleško letnlo je bilo sestreljeno, dve nadaljnji pa je sovražnik izgubil po obstreljevanju nnd obalo Rokavskega preliva. Berlin, 3. marca AS. Kakor jioroča zadnje n to navzlic ne/nosnem vremenu. S nemško vojno poročilo, ie bila izpraznjena naj sprednejša postojanka Demjansk težavnemu ozemlju in tem sc je po izjavah pristojnih vojaških krogov trenutno končala dolca vrsta nastopov, trajnjo-čih 14 meseccv in sicer od 6. januaria 1942. Od 8. januarja do I. marca se je na tem odseku v popolnoma izolirani utrdbi, ki jo dobivala pomoč in hrano samo po zraku, junaško branila skupina nemških sil pod poveljstvom generala von BrookdOrf-IlaHerelda. Divizije, pripadajoče ra/nim pokrajinam Nemčije so vzdržalo in odbijale stalne napade številčno veliko močnejšega sovražnika. Ko je bila končana najhujša zima 1941-42, jc ofenziv« maršala Rii*cha, sijajno podprta z letalstvom pod poveljstvom generala Kiillerja. dosegla zvezo z junaško skupino odreznnih sil in od takrat naprej so poskušali Sovjeti stalno, toda brez uspelio z močnimi napadi zopet prerezati zveze, ki so vodilo do tega klina. Od 8. januarja 1942 pa doslej *o imeli Sovjeti na tem odseku velikansko število mrtvih, prijetih je bilo 30.319 ujetnikov, uni« čenih 2292 tankov, 6)7 topov vseh velikosti, 4S86 možnarjev in strojnic ter zelo veliko letal. Berlin, 3. marca AS. Ob kulvin^kem mostišču so nemški ofenzivni nastopi včeraj izjalovili bol jševiške obkoljevalne načrte. .Nemci so razpršili sile, ki so jih začenjale obkoljevnti. Pri Izjumu so nemške divizije navzlic slabim vremenskim razmeram zasedle več krajev. Razpršene sovražne sile so bile uničene. Med mrtvimi se nahaja tudi poveljnik 23. sovjetskega oklepnega korpusa general Pavlov. Ali je sovjetska ofenziva končana? Moskovska propaganda tolaži svoje zaveznike z novimi napovedmi Berlin, 3. marca. Tudi v zadnjih 24 urah so nemške divizije pri Izjumu dosegle znatne uspehe. Sovjeti so morali zapustiti nadaljnje važne postojanke, ko so zaman poskušali ustaviti napredovanje napadajočih nemških sil. Sovražnik pošilja v borbo nove rezerve, toda brez uspeha. Verjetno bo skušal za vsako ceno braniti važne postojanke na vzhodni obali Donjeca ter mostišče med Izjumom in Sla-vjanskim. Zadnje sovjetsko poročilo pravi, da se nemška ofenziva nadaljuje. Ker na jugu Sovjeti ne morejo več doseči važnejših uspehov, je njihova propaganda začela trobiti o uspehu pri Demjansku na severnem odseku vzhodnega bojišča, kjer da so nemške čete le čudežno ušle obkolitvi. Sovjetski vojaški list »Krasnaja Zvezda« celo grozi, da se bo kmalu zgodilo na severnem odseku i6to, kar se je zgodilo na južnem odseku. Toda ta propaganda ne povzroča nikakšnih skrbi v Berlinu. Vsi sovjetski poskusi po uničenju nemških postojank so propadli in Sovjeti so jih morali drago plačati. Zanimivo je, kakšna navodila so dobili moskovski dopisniki anglosaških listov, ki morajo pisati v naslednjem smislu: Stalin je moral trenutno prenehati z na- Anglija Sovjetska Rusija sovraži Anglijo na vsak način želi, da bi se Sovjeti naprej vojskovali Bukarešta, 3. marca. AS. Urednik lista »Cu-renlul« piše o nasprotju med begunsko poljsko vlado v Londonu, kateri se je angleška vlada v posebni pogodbi zavezala obnoviti poljsko državo, ter med Sovjetsko Rusijo: »Pri vsem tem je zanimivo dejstvo, da Sovjetska Rusija ne upošteva obvez njene zaveznice Anglije in zato Sovjeti odklanjajoč priznanje poljskih meja zelo ponižujejo Anglijo samo. Sovjetska Rusija je s tem pokazala, da sovraži Anglijo. Toda angleški molk k tej poljski zadevi kaže, da je Angiija pripravljena sprejeti marsikaj, samo da bi rdeče armade nadaljevale I vojno. Eno pa je gotovo: v angieško-ruekih računih manika potrebna odkritosrčnost.« Stockholm, 3. marca'. AS. O sporu med sovjetsko in poljsko vlado piše tudi angleški časnikar Comminghes v listu »Ne\vs Cronicle« in pravi: »Nekega dne bo Poljska lahko osvobojena, toda Poljaki naj si ne domišljajo, da ne bo imela Sovjetska zveza glavne besede o mejah med obema državama. Moskva ostaja hladna in samo daje vedeti, da Sikorski ni opustil zahtev po Ukrajini in Vilni.« Pisec svetuje Pol jakom, naj sodelujejo s Sovjetsko zvezo, pa bo Poljska >postala po vojni najbogatejša in najmočnejša evropska dežela«. Na koncu vzpodbuja Sikorskeca, naj bo miren in naj ne sili k odločitvam, ki bodo padle le še na mirovni konferenci. padi, da bo lahko zbral nove armade za nadaljevanje ofenzive. Kakor lani, bo tudi letos nekaj tednov počitka, nato pa se bo ofenziva nadaljevala in ne bo pravega miru. Cilj te propagando je jasen. Vzdržati je treba mnenje, da bodo Stalinove vojske lahko povsod ohranile pobudo. Tako propaganda. Resnični položaj na bojišču pa ne bo odvisen od le propagande, marveč ga bo odločilo orožje. 21 letal sestreljenih nad Berlinom Berlin, 3. marca AS: Po jx>ročilih iz pristojnega vira znaša ugotovljeno število smrtnih žrtev pri zadn jem velikem angleškem bombnem napadu na Berlin 191, število ranjenih pa 268. V posameznih mestnih okrajih jc bila zadana znatna škoda stanovanjskim hišam in javnim zgradbam. Dve zaklonišči za starčke in tri bolnišnice so bile po|>olnoma uničene, število sestreljenih sovražnih letal znaša 2t. , 300 do 400 nemških podmornic v akciji Bern, 3. marra. AS. Iz Washinglona poročajo, da se po cenitvi ameriškega ministra Knoxa udeležuje podmorniške vojne najmanj 300 do 400 nemških podmornic. Gandijev post končan Bern, 3. marca. AS. Iz Bombaya poročajo, da je bilo včeraj na 20 dan Gandijevega posta njegovo zdravje nespremenjeno Gandi je veder in moralno dobro'razpoložen. Danes se je njegov post končal. Salgon, 3. marca. AS. Slavni švicarski bakterio-log dr. Aleksander Jorsym, ki je odkril kužni bacil, je umrl 80 let star v Pasteurjevem inštitutu v inc-stu Natrange (Francoska Indokina). »čiiaj in širi »Slovenca!« Strategija in kri Berlin, februnrja. Poslednja poročila, ki so dospela z vzhodnega bojišča, so sprejeli v vojaških berlinskih krogih z največjim zaupanjem v bodočnost. Tudi sovražnik je spoznal, du se je položaj nekam ustalil in da ne bo moči kar taiko napadati. Od vsepovsod so došla poročila, ki pričajo o uspešnih nastopih nemškega orožja. Posrečena obramba med Doncem in Dnjeprom. V južnem odseku bojišča, kjer so se vršili najhujši in najbolj razburljivi sovjetski napadi, se je zdaj začutilo pojemnnje prvotnega zagona. Nemški oddelki 60 spoznali nevarnost, še preden je bilo moči sovražniku izvesti ves svoj načrt v ofenzivi ob Dniepru in na odseku desno od pozo-rišča Miusa. V6a sovjetska sila se je bila zagnala v smer proti Dnjepropelrovskemu in Kijevu kamor so hoteli rdeči vojaki prispeti na vsak način še pred koncem zime. Toda, kakor pravi nemško vojno poročilo, je to rdeči vojski temeljito spodletelo, dasi je imela spočetka precej krajevnih uspehov. Na najvažnejšem odseku bojišča, med Doncem in Dnjeprom, je nemško poveljstvo osredotočilo svojo najbolj žilavo pehoto, tankovske čete topništvo in napade z bombniki. S temi združenimi napadalnimi silami so Nemci v krvavih bojih zavrli poglavitne rdeče sunke in zn sleherno ped zemlje 6e je vršil 6rdit boj, tako dn se rdeča vojska pač ni mogla veseliti niku.kršnih uspehov. V nemških bojnih vrstah se je očitovala visoka morala vojakov, ki se niso niti za hip po-mišijoli in so se slepo pokoravali poveljem, zavedajoč se svoje dolžnosti do konca, ln prav zato jim je usoda naklonila zmago nad sovražnikom, ki se je v siilni premoči spet in 6pet zaganjal vanje. Strahotne številke. Veliko zanimanja je vzbudila nocoj objava nemškega poveljstva na seji neunškega tiska, govoreč o sovjetskih izgubah do 31. januarja t. 1. Izkazalo se je, da je do danes izgubila trdeča vojsk« neizmerno število ljudi in bojne opreme. S tem seveda si nemško poveljstvo noče delati nobenega upanja o kakšni morebitni izčrpanosti sovjetskih sil. Vendar so te številke tako strašne, da dajo človeku marsikaj misliti. Oglejmo si jih! Do zdaj jc bilo 5.4 milijona ruskih voiakov ujetih; zajetih ie bilo 43 oklepnikov, dalje 48 tisoč topov in bilo razrušenih 36 tisoč bojnih letal. Po [joročilih ujetnikov iz razgovorov ali pisem, ki 60 jih pošiljali domov, je nemško poveljstvo spoznalo, da je bilo poleg vsega tega tudi še 10.8 milijona rdečih vojakov ubitih in ranjenih. Po vsem tem so sovjetske sile do 31. januarja letos izgubile V6ega skupaj 18,200.000 mož. Armada, ki je bila takole zmanjšana, pa če bi bila se tako polna navdušenja ze svoje smotre mora sčasoma vendarle opešati, posebno še, če pridenemo k temu kolikšne so bile izgube orožja, topov, tankov, letal itd. Toda boljševi-ška propagand« noče o vsem tem nič vedeti. Kot slepa in brez uma trosi po svetu svoje navidezne uspehe, na vsa usta govoriči o zmagali in meče v svet stare puhlice o svetovni revoluciji, lz Moskve neprestano prihajajo pozivi na partizane v Ukrajini in na vse tjste, ki z njih geslom počenjajo strahote po pokrajinah bivše Jugoslavije proti Italijanom in Nemcem. Sovjetsko vodstvo še zdaj noče spoznati, da se je njihove ofenziva ob trdih_ protisunkih nemških in zavezniških bojnih sil Ze tako rokoč razpršila. Nič nočejo spoznati voditelji rdeče vojske, kaj pomenijo tisoči razmesarjenih trupel, nič jim ni za ljudi, ki jih tako brezvestno nnganjajo v mesnico, nič za izgubljene topove, tanke, letala. Kaj hočejo še? S tem si v Berlinu ne belijo glave, marveč so prepričani, da je odgovor na to vprašanje v njih roknh, dn je v sili nemškega orožja in da bodo rdeči voditelji svojih čet doživljali zmeraj hujše razočaranja. Po poslednjih poročilih iz južnega vzhodne^ ga bojišča, so zaznali v Berlinu, so se sovjetske edinice spet zagnale v napadalne boje, s tem uspehom, da so zadele v strnjen nemški obroč. Pri tem je bila uničena oklepna sovjetska armada v trikotu Kramator&kaja—Harkov—Dnjepro-petrovsk. Na bojišču pri Orelu. Na tom odseku vzhodnega bojišča je zdaj najhujše pozorišče bojev med južnim in severnim delom fronte. Tu so osredotočene velike si le rdeče vojske, a jim nemške čete enako močno odgovarjajo. Najhujši so sovjetski 6iinki proti severu, ki jočejo zajeziti vsakršno delovanje nemških bojnih sil in jih odrezati od sodelovanja v smeri proti jugu. Toda vprav tu si je nemško poveljstvo že prej zagotovilo močne rezerve in postojanke svojih čet, ki s strani vpadajo v sovjetski zagon in mu onemogočajo prodiranje z vsemi razpoložljivimi bojnim sredstvi. Tako so nemške bojne sile pri Suheničih povsem zdeset- 1 z mlm nastaia mmm mini POT POLITIČNE M0CI PETROLEJA kale in razpršile štiri oklepne sovjetske brigade, Nemški bombniki ne mirujejo ne podnevi ne ponoči, Rdeča vojska, ki je tu zbrula svoj najboljši material, se ne more ganiti z mesta, ne da bi pri tem ne imela najhujših izgul). Ob se/ernih jezerih Tudi na vzhodu od Možajska so v tem času rdeči množestveni napadi zahrumeli v pravi pravcati bojni vihri in 60 prav tako v množicah izgubili ljudi in številne tanke ameriške konstrukcije. Na severnem odseku, ob 1 Imenskem jezeru, je sovružnik napadel s stotinami tankov in raznimi divizijami pehote, pa ni imel nikjer vidnega uspeha. Povsod je zlasti nemško letalsko orožje krvavo motilo sovjetsko prodiranje in je razpršilo rdečo vojsko in jo zasledovalo še daleč v njeno ozemlje. Pri tem je skupina nemških letal dosegla že 1500. zmago v ozračju na vzhodnem delu bojišča. Boji trajajo dalje tudi na jugu Ladoškega jezera. Na skrajnem severu se bijejo nemški i gorski lovci v najhujšem snežnem metežu in v ' Nov ilustrirani tednik Dopolavora »Gente nostra« J Haho DALE CARNEGIE Kodo si pridobiš prijateljev Začasno je tednik »Gente nostra«, uradno glasilo Dopolavora, prekinil izhajanje, da bi začel izhajati v elegantnejšj tipografski obleki, tako kakor izhajajo največji italijanski ilustrirani periodični listi. Tiskal se bo na 16 straneh v barvah in bo™-—---- -:----;■, , , • f kniprp imel za sodelavce najbolj znane in cenjene pisa« J. -dodaje bil Je; _ . , „ , x, -n S kovano priložnost, hotel sovražnika popolnoma ob- Letna naročnina je 40 lir vsaka številka pa, g ko„ti le'r takoj kon6all vojno. Poslat je v največji ki l>o na raz[»olago po kioskih, bo stala Ur l.oO. g nagljci sle z navodili evojemu generalu Meadeu Tovarišu najlepše željel JJ ter^ mu ukazal takojšnji nastop. General pa je H Ko je prišel s poraženo vojsko do reke Pa-i tumaka, se je znašel med naraslo, neprehodno ™ reko ter med zmagovito vojsko nasprotnika. Lincoln videl, da je bil sovražnik ujet v past, iz katere mogel več uiti. Takoj je pograbil za nepriča- B storil prav nasprotno. Zbral je najprej vojni svet, " se obotavljal in mečkal, brzojavil opravičila vsako Gospodarstvo žrebanje 6% mestnih obligacij Pri XIII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti din 20,000.000, ki je bilo dne 15. februarja 1943, so bile izžrebane naslednje obligacije: Po din 10.000.—, serija A, št. 29, 171, 179 23' 241 270, 345, 363 376, 400, 410, 416, 440, 44",; 4S8, 490, 503, 540, 567, 575, 64«, 663, 786, 7%, 822, 885, 887 , 894, 930, 996, 1004, 1025, 1051, 1058, mrzli burji s sovra.žnikom, ki so ga razpršili in H vrste ter se branil napasti nasprotnika. Medtein pa zasedli 35 sovjetskih trdnjavic in zajeli več ujet- SI je voda v reki upadla in južna vojska je zbezala nikov. S čez Patumak. Skupine nemških strmoglavcev so uspešno* Lincoln je besnel ter napisal generalu v naj-bombardirule železniško omrežje proti Murman- J večjem obupu sledeče pismo: skeinu in uničile neko veliko železniško posta- ■ »Dragi general, ne verjamem, da vi dovolj ce-jo, ki je bila ob železnici vzhodno od zaliva ■ njte ogromnost naše nesreče zaradi bega sovraž-Kandalakšča. (La Stampa) M n;ka, ki emo ga že držali. Ce bi ga takrat napadli g po vseh naših zadnjih zmagah, bi gotovo s tem Produkcija Glasbene akademije Na tretjem javnem nastopu Glasbene akademije je predstavilo občinstvu svojo umetnost deset gojencev. V splošnem so vsi pokuzali lep napredek in resno stremljenje pri delu. K posameznim bi imeli tole pripomniti: pianistka Petelin Majda je v igri odločna, ton ima poln, kultiviran, dobro pedulizira. — Buritonist Lan-gus Jože ima dokaj dober material; skladbe občuteno podaja, kur ga deloma zavaja v prekomerno treinoliranje, ki se zdi, du mu prehu-ja že v navado; pevska linija pri tem trpi. — Rog je instrument, ki ga na nastopih ne slišimo velikokrat. To pot je nam je 2nidar Janez zaigral celo Beethovnovo sonato v f-duru za rog in klavir; pokazal jc že precejšnjo tehnično spretnost, intonacija je bila dosti dobra, ton še ne povsem izdelan. — Pertot Dušan ima svetel, lirično barvan bariton; najboljše je-odpel Musorgskega; tudi pri njem ie bilo opaziti lahno, vendar ne vsiljivo tremoliranje; arti-kulaciji bo trebu posvetiti še več pozornosti. — Tudi pianistka Raj h Breda je pokazala lepo tehniko, izvajane skladbe je dobro interpretirala; na nekih mestih je rabila skoraj preveč pedala. — Kot tretjega baritonista smo na tem nastopu slišali Kosa Marjana, ki ima izdaten material, prijetno barvo glasu in prodoren ton, v nastopu pa lepo mero okretnosti; opazna je bila lahna indispozicija. — Čisto, prozorno igro je pokazala Kruljc Štefunija; majhne negotovosti v zadevanju niso preveč motile. — Violinistko Stanič Jelko dobro poznamo že iz mnogih nastopov; na tej produkciji je odigrala F. stavek violinskega koncerta v d-molu, ki ga je napisal \Vieniawski; poleg lepe tehnike smo posebno opazili njen pojoč, materiji odmaknjen ton. — Stritar Nada je odpela arijo Kon-stance iz Mozartove opere »Beg iz seraja«. S svojim svetlo barvanim sopranom je dobro zadela Mozartov slog; koloraturna mesta je brezhibno izpeljala; za spoznanje več toplote in čustva bi si pa tudi v Mozartovi glasbi želeli. konec je zaigral pianist Marolt Sveto dve skladbi, ki jih je predvajal z dobro tehniko, s prozornostjo v igri in s primerno poglobljenostjo. — Soliste so spremljali na klavirju Osana Jože, Cvetko Ciril in Bizjnk-Valjalo Marta. Nastopajoči gojenci so bili iz šol profesorjev: Vogelnikove, Ang. Trostove, Šlaisa, Daria-na, A. Trosta in rektorja Betetta. M. T. R zaključili vojno. Tako se je pa vojna 6pet podalj-(1 šala v neskončnost. Ce se niste čutili dovolj moč-g nega, da bi napadli sovražnika pretekli ponedeljek, , S vam bo to še teže sedaj, ko so južnjaki prešli reko. , 1076, 1085, 1168, 1187, 1254, 1277, 1306, 1327,1390, g Tudi je treba vedeti, da vi sedaj razpolagate samo i 1401. g z dvema tretjinama one sile, ki ste jo takrat imeli. Po din 5000.—, serija B, št. 40, 52, 60, 136, J Sedaj je nemogoče izkoristiti zmago. Jaz v to niti 189, 266, 326, 374, 388, 392, 425, 44«, 471, 472, 474, ■ ne upam. Vaša zlata priložnost je že mimo in s tem I 522, 646, 697. "sem jaz zašel v silovito zagato.« Po din 1000.—, serija C, št. 22, 54, 170, 210, ■ Kaj mislite, kaj je storil general Meade, ko 236, 274, 285, 300, 335, 347, 394, 407, 448, 504, g je prejel pismo? Nič, kajti pisma ni prejel, ker 519, 571, 603, 637 641, 763, 765, 796, 799, 818, 841, J lnu ga Lincoln sploh poslal ni. Pismo so našli 867, 884, 894, 898, 974, 1006, 1080, 1088, 1093, 1168, ■ med Lincolnovo zapuščino šele po njegovi smrt. 1179, 1190, 1242, 1322 1344, 1402, 1409, 1458, 1535, g Mislim — kar je le moja podstavka —, da 1540, 1576, 1577, 1601, 1604, 1624, 1635, 1693, 1798, £j je Lincoln takole rekel sam pri sebi, ko je na-1806 1820, 1825, 1917, 1982, 1992. ■ pisal pismo: »Počakajl Nikar se ne prenagli. Izžrebane obligacije so plačljive dne 16. av- 5 Je n1.?™' " 6C,m »ukajna LBS" gusta 1943 pr, m Jm blagajni v Ljubljani. g hllM« p^ljam MeadeUy povelja, naj .napade. Ce * 5 liko krvi, kakor je je videl on teči v zadnjih Kreditni zavod za trgovino in industrijo v g tednih, Če bi slišal toliko vpitja in stokanja ra-Liubljani je imel 2 marca svoj XXIII. redni letni ■ njencev ter umirajočih, se mi gotovo ne bi toliko občni zbor Snreieti Jo bili vs predlogi tako gle- S mudilo pri drugem napadu. Ce, bi imel boječ zna-do razdouVv^ čistega dobička^ divkfendel kakor tu- S čaj kakor Meade, bi morda naredil isto kakor on. di plode ostalih točk. Bilančne postavke in po- ■ Vsekakor pa, kar je bilo, je bilo. Ce mu pošljem s,'avle računa dobička in izgubeU sledeče: 5 * P-o, ^rt Bilanca do 81. decembra 1942-XX-XXI: Bvičil, bo dolžil mene, se mi bo uprl, in tako ne Aktiva: blagajna 4.895.272.77 lire, žiro računi H bom mogel več izrabiti njegovih sposobnosti pri i denarnih zavodih 6,135.543.01 lire, državni za- n nadaljevanju vojne.« In Lincoln je pismo zadržal, kladni boni 6,410.350 lir, menice 7,948.630 pri denarnih zavodih 6,135.543.01 lire, državni za- m nadaljevanju vojne.' kladni boni 6,410.350 lir, menice 7,948.630 lir, ■ Teodor Roosevelt je pripovedoval, da kadar vrednostni papirji 2,317.451.86 lire, konzorcialni 2 se mu je kot predsedniku stavila na pot kaka račimi 3,369.618.10 lire, naložba rezervnega fonda ■ težka ovira, je imel navado, gledati na veliko v državnih papirjih 688.i58.01 lire, debitorji: n "Lincolnovo sliko, Ki je visela nad njegovo pisal-vista tekoči račimi 14,183.840 lir, ostali dolžniki 5 no mizo ter se sprasevati, kaj bi naredil Lincoln, 54,110.639.61 lire, debitorji skupaj 68,294.479.61 li- ■ če bi bil v njegovi koži. re, inventar 1, realitete 2S5.350.50 lire, garancije g Ali bi vam ugajalo če bi kdo sklenil spre-562.602.65 lire; aktiva skupaj 100,314.954.86 lire. g meniti sistem, se kontrolirati ter se poboljšati? . , . • f i-. 5 Kako ne! Toda zakaj ne bi začeli kar pri vas? , ^^r™ ^fL^^TdS BZ osebnega vidika je to mnogo bolj koristno, ka-redni 2,875.0^1,^1»rednii W lir. m dubioz . gUati spreminjati druge, iu tudi precej no terjatvp 2,546.000 lir, azijski 1,425.000 lir, za te- ■ '^ čajno izgubo pri vratnih papirjih ^.987.10 g J • , s samim geboj , lire; rezervni fond, skuhaj: 7 (^710 lire fond g { ' in nekaj velja. za izgubo »vestnih terjatev V«-«*.«I hre, re- » izpopolnitev je seveda treba časa. Ce se zerva ' fr; S boste izpopolnili do božiča, se lahko odpočijete, trate 12.529.9^ir^vdozne knjiz ce n blaga nisi« g pra7,£ikih pa lahko začnete kritizirati in iz-pnznanico 24,242.248.96 lire, kreditorji 60,824.012.29 ■ . lire, nedvi^jenadividenda2 9a4 40 lire 5.55 lire, dobiček skupaj ** - plsa,K°nef^a ^"Jfto^haVJ^aSu Da- rancije 5K.W2.6a lire; pasiva skupa, 100 milijo ■ Hard^g DawiH3 je bil slave„ pisatelj in nje-nov 314.JD4.oo lire. ■ gova zvezda je takrat živo blestela na ameriškem Račun zgube in dobička dne 31. decembra H literarnem nebu. Moral sem napisati za revije čla- 1942-XX-XXI ■ nek o ameriških pisateljih ter sem prosil Dawisa, Debet: plače in vojne doklade 1,484.707.88 li- g da mi nekaj pove o svoji delovni metodi. Nekaj re, stroški 1,108.902.03 lire, davki in socialne da- H tednov prej sem prejel od nekoga pismo, ki je jatve za uradništvo 240.047.74 lire, davki in pri- g na koncu imelo tole pripombo: »Diktirano, a ne-stoibine 399.140.98 lire, odpis od realitet 5.900 lir, g prečitano.« Pripomba je name naredila odličen dobiček: prenos iz leta 1941 244.779.34 lire, za le- a vtis. Moj dopistlik je moral biti zelo zaposlena in to 1942 714.905.55 lire, dobiček skupaj 959.684.89 £ važna osebnost, sem sklepal. Jaz seveda nisem bil. lire; debet skupaj 4,198.383.52 lire. g Imel sem pa bedasto misel da bo slična pri- ' ... • i , 1 o 11 i;™ ia pomba od moje strani naredila enak vtis na l)a- Kredit: prenos iz ^a 1941 244.-7934 lire ^ Qb koncu , islavjl domi§. obresh >n P^^1^ 3f 5.819.K lire doh ček /. g pripombo: »Diktirano, a neprečitano.« drugih.P^ov 477.784.63 lire; kredit skupaj 4 mi- N 1 pj^^ mi ni nikoli 0(^0v0ril, pač pa mi je lijone 1 JH.dtW.a- ure, _ B vrnil pismo s sledečo pribombo: »Vaša neotesa- Dividenda je bila določena na 10% netto in B nost se more merjti je s pomanjkanjem vaše se bo izplačevala od 15. marca dalje. Izšel je znameniti roman POSTRUZKA 40 Leta 1913 je proizvajala Anglo-Persian 80.000 ton petroleja, leta 1932 je narasla proizvodnja na 6.5 milijona in leta 1938 na 10.2 milijona ton. Letno zasluži Anglo-Iranian s petrolejskimi polji v Perziji 150 milijonov mark. V petih letih se je dvignil kapital Anglo-Persian od 2 na 13.5 milijona funtov. Da bi mogla družba dobro investirati ta kapital - leta 1937 je imela 7.46 milijonov funtov netto - je ustanavljala povsod podružnice svojega glavnega podjetja. An^lo- Iranian je tudi eno izmed največjih angleških ladijskih podjetij. Družba sama je imela leta 1939 93 petrolejskih ladij s skoraj milijonom ton tonaže. Družba predstavlja finančno moc, kakor malokatera te vrste. Vse to pa je ustvaril slučaj, ki ga je izkoristit ua tako premeten način Reilly. Iran je tako velik kakor Nemčija, Francija in Anglija skupaj, ima pa danes okoli 11 milijonov prebivalcev. Deželo so vladali krajevni' mogočniki, čeprav je bil vrhovni poglavar dežele šah. bvoj vpliv nad Perzijo so skušaliuvelja viti Rusi s severa, Angleži pa z juga. Pogodba iz leta 1907 je deželo tudi v resnici razdelila med dve interesni zoni. Leta 1910 so zasedli Rusi Taurus, in Kasvin, Angleži pa Bušir, Širas in Isfahan. V svetovni vojni je bila Perzija nevtralna, a to je bilo prav malo mar njenim sosedom, da se ne bi bojevali na njenem ozemlju Ko je v Rusiji vstala revolucija, je v Perziji zavladal popolnoma angleški vpliv V začetku leta 1919 je bilo kavkaško petrolejsko ozemlje skoraj vse v angleških rokah. V tem letu je Anglo-Persian dobila tudi vso petrolejsko moč v Perziji. Perzijski petrolej je bil odločilna premoč zaveznikov v svetovni vojni, Dasi tedanja voina še daleč ni bila tako imenovana motorizirana vojna, je bil vendar petrolej tako važen faktor pri končnih in odločilnih zmgah, da so vojskovodje, politiki in industrijci bili prepričani, da je petrolej odločilno pomagal zaveznikom do zmage. Abadan, glavno pristanišče petrolejske družbe Anglo-Persian v Terzijskem zalivu je bilo v začetku tega stoletja že majhna vas, Igra »Scampolo«, ki je spisana po tem romanu, je šla čez gledališke odre že po vsem svetu. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. obdana od palmovih gozdičev, med svetovno vojno pa je zraslo v razgibano mesto. Tod je nastala rafinerija, ki je danes največja na svetu. Angleži so v južni Perziji gradili ceste, polagali telefonske kable in nadzorovali ves promet dežele Že davno so bili dejanski gospodarji dežele. Angleži so to gospodstvo hoteli tudi na zunaj poudariti. Lord Curzon je izdelal leta 1919 pogodbo, na podlagi katere pridejo perzijske finance, njena vojska in notranja uprava pod vodstvo angleških svetovalcev. Perzija je postala angleška kolonija. Meseca februarja so v boju proti ruskim četam zmagale perzijske. Vkorakale so v Teheran, pregnale so anglofilske ministre. Parlament je razveljavil pogodbo z Anglijo. Iran se je pričel dvigati, se otresati tujega vpliva iu gospodstva. Resah khan voditelj in ustvarjalec novega Irana, je bil leta 1916 še kadet. Kot kmečki sin je služil vojsko, česal konje, kakor delajo danes še tisoči perzijskih vojakov. Toda ta preprosti vojak je postal diktator in leta 1925 šah-i-šah, cesar in edini vladar vse Perzije, ki se je po letu 1935 imenovala Iran. Dvig tega človeka je naravnost pravljičen. Bivši .vojak, sedanji Resah šah-Pehlevi je že leta 1928 ukonil inozemcem vse pravice. Stališče Angležev je bilo vedno bolj otežkočeno, njihove pravice so bile dan za dnem manjše. Niti pravice letenja preko Irana jim sedanji poglavar ni dovolil. Angleži so so bili vedno bolj izpodrivanj, na njihova mesta so prihajali domačini. Dne 5. decembra 1932 je šah ukinil d'Arcyjevo koncesijo. Kako je Resah šah to izpeljal? Pričel je s tem, da je pripravil upor proti tujim častnikom, proti Rusom, in Angležem, ki so tedaj zapovedovali perzijski vojski. Ko je sam stopil na čelo vojske, je strmoglavil od Angležev postavljeno vlado v Teheranu. Novi vladi je dal nacionalni značaj. Naglo je izkoristil nesporazume med Rusi in Angleži. Vse, kar koli je prišlo, je izrabil v svojo korist, obenem se je pa znal trdno nasloniti na perzijskega kmeta, ga zavaroval pred špekulanti in izkoriščevalci in je brezobzirno zatrl korupcijo. Za deželo je zainteresiral ameriški in nemški kapital. Veliko Nemcev je tedaj prišlo v Perzijo. Dalje je izboljšal prometno omrežje Perzije, ki je bito doslej slabo in zanemarjeno. Leta 1927 so pričeli ameriški in nemški inženirji z gradnjo železnice, ki bi vezala Kaspiško morje s Perzijskim zalivom. Gradnja, ki je terjala toliko naporov in dela zaradi neprehodnega ozemlja, je bila leta 1938 dovršena. Perzijci so bili na svoje delo ponosni. Resah BI vzgoje.« Brez dvoma sem ustrelil kozla ter si za-H služil nauk. Toda končno sem bil tudi jaz človek S in sem bil užaljen. Ko sem deset let nato slišal c • 1 b o smrti pisatelja Davvisa, je bila moja edina mi-. opi!>ai B gel _ in tega ge sraraujem — misel na nauk, ki Dano Nicodemi 5 mi ga je dal pisatelj. n Če se torej hočemo izogniti uzaljenosti, ki K lahko traja desetletja, se zdržimo prenagljene kri-5 tike ter obsojanja, tudi če naš bližnji to kateri- ) krat zasluži. Ko občujemo s svojimi tovariši, [3 H____ ________ ■ pomnimo, da nimamo opravka z bitji, ki jih vodi E logika, temveč z bitji, ki so igrača strasti, polna B predsodkov, napuha in častihlepja. (Dalje.) šah se je s svojim uspehom narodu še bolj priljubil, utrdil si je svoj položaj. Leta 1932 je odpovedal koncesijo družbe Anglo-Persian. Z denarjem, ki mu ga bo prinesel petrolej, bo gradil železnice, ceste. Nova vojna je Angležem in Rusom spet dala možnost, da uveljavita svoje interese v Perziji. To sta tudi storili. Kdo bo pa bodoči gospodar Perzije, njenega petroleja, o tem bo odločil izid sedanje vojne. XIV. Arabski petrolej. V srcu Arabije, polotoka, ki hkrati loči in združuje Azijo in Afriko in ki je le za tretjino manjši od Evrope, v visoki planoti Nežda, leži Riad. Iz te puščavske trdnjave je moral leta 1891 bežati mladenič s svojimi starši, brati in sestrami. Potomec Abdula Vah-haba — islamskega Kalvina — je bil ta mladenič Abdul Asis Saud le eden izmed tisočerih sestradanih beduinov. Danes pa je kralj dela Arabije. Od leta 1924 je gospodar svetih mest Mekke in Medine in s tem tako rekoč ena izmed glavnih osebnosti islama, odločujoča o usodi 240 milijonov mohamedancev. Odkar pa so našli petrolej v Bahreinu in v llasi, je eden glavnih borcev v boju za »tekoče zlato«. Ibn Saud je še kot otrok sanjal o združeni, veliki in močni Arabiji, on je tudi začel ta sen uresničevati. Osvojil je s peščico svojih prijateljev rodno mesto Riad, nato si je podvrgel okoliške vasi in končno vse bližnje pokrajine. Bil je prvi Arabec, ki je pričel spreminjati puščavo v rodovitno polje, ki je vrtal studence in be-duine napravil za kmete. Leta 1908, ko si je Ibn Saud utrdil mesto v Nedždu, je vstal v Carigradu upor proti sultanu. V istem lelu je proglasila Bolgarija svojo neodvisnost. Leta 1911 je bila vojna za Tripolis, naslednje leto je izbruhnila prva balkanska vojna. V času teh bojev je Turčija umaknila svoje čete iz osrednje Arabije. Ostale so le še čete v Hasi, v arabski obalni pokrajini, ležeči nasproti perzijskim petrolejskim poljem in je velikega strategičnega pomena. Ibn Saud je izrabil trenutek in leta 1913 je osvojil Hufuf, pomembno mesto pokrajine Ilasa. Ta naselbina s 30.000 ljudmi obvlada karavanska pota od j Perzijskega zaliva do Meke. Hufuf je bil tudi sedež guvernerja in ;od tega je dosegel Ibn Saud predajo vse pokrajine. Turki so se umaknili in tako odprli Ibn Saudu pot do morja in do angleške politike, kajti Perzijski zaliv je »britansko morje«: kdor ima v svoji [ oblasti Hasa, je s tem obenem za London važna osebnost. Metliška okolica pod knuto komunističnih krvnikov Bolj malo se je Bližalo doslej o velikih grozodejstvih, ki so jih povzročili komunistični partizani v metliški okoLici. Med partizane je šlo od nas nekaj ljudi, ki se še vedno odlikujejo po svoji krutosti in krvoločnosti, kot na primer dr. Alojzij Mi-lielčič, zdravnik, Slanec Jože, čevljar, Borštnar Jože, prometnik, Fuks Manek, dijak, sin trgovca, Male-šič Rudi, mizarski pomočnik (s priimkom Čaruga), Škrlj Rafael, šofer, Jurejevčič Olga, zasebnica, Ba-juk Stanka, občinska uradnica in še nekaj drugih, katerih imena so znana in 6e bodo ob svojem času objavila. Iz metliške okolice pa so znana imena visokih komunističnih dostojanstvenikov in velikih krvolakov, kot n. pr. brata lle in Marko Badovinac I iz Rosalnic, bratje Janez, Jožef in Franc Pezdirec iz Trnovca, Kocbek Jože, šolski upravitelj na Lok-vici, brat proslulega Edija Kocbeka, Vilfan Hinko, učitelj na Lokvici, Vrezec Stanislav, učitelj na Su-horju, in njegov 6in dijak Milan, Stefanič Ivan in Muc Franc, posestniška 6inova iz Drašič, Ban Alojzij, zidar iz Kamanice, Ncmanič Janez, kajžar iz Trnovca. Ne bomo naštevali nadaljnjih imen, toda naj vedo vsi tisti partizani, ki so sodelovali pri šest in tridesetih, doslej izvršenih umorih v metliški okolioi, pri požigih in ropih po naših vaseh, da so vsa imena s primernimi opombami znana in zapisana. Vsi ti so krivi, da je bilo v naši okolici pobitih toliko nedolžnih ljudi. Bili 60 to umori, proti katerim nekateri niso imeli niti besedice protesta na ustih, vsi, ki so zaradi justifikacije štirih znanih komunistov kričali o vnebovpijočih krivicah in o prelivanju bratske krvi. Suhor — nai Alcazar Nikoli ne bomo pozabili na Suhor, kraj junaštva, 6lave in mučeništva naših najboljših borcev za vero in Boga, borcev za ohranitev 6toletne kulture in svetih človečanskih pravic med slovenskim narodom. Vaša junaška kri, slavni junaki, je napojila nehvaležno, izdajalsko 6uhorsko zemljo. Odšli ste, da kot mučeniki pri Bogu podpirate sveti boj svojih tovarišev po slovenski zemlji Osemnajst vas je naijlo 6kupni grob na pokopališču pri Sv. Jakobu. Tam čakate v božjem miru, da bo zopet mogel stopiti na suhorska tla duhovnik, ki bo blagoslovil vaša od podivjanega sovražnika oskrunjena trupla. Manj zavidanja vredna je usoda vas, ki ste živi padli sovražniku v roke. Slanj zavidanja vredna u£Oda, toda ne manjša slava. Dokaj se vas je že rešilo iz strašnega ujetništva in zdaj s pomnoženim pogumom nadaljujete sveto borbo proti brezbožni-kom. Ostali ste s strašnimi mukami in s svojo krvjo dali pričevanje Bogu in narodu, v katerega zgodovini bodo za vedno ostala z zlatimi črkami zapisana vaša imena. Blestelo ho tvoje ime slavni Iztok — Vasiljevič, ki si, ne meneč se za svoje muke, do zadnjega mislil samo na rešitev tovarišev, in tvoje ime, dragi p. Norbert, ki se nisi pomišljal javno zaklicali v svet: »Motili smo selc in si to svoje spoznanje zapečatil z lastno mučeniško krvjo. Blesteli bosta vajini slavni imeni, vrla borca Okorn in Gale, ki sta celo odklanjala V6ak zagovor pred zločinskim sodiščem in sta prostodušno, slovenskega fanta vredno zaklicala: »Od V6ega početka 6e boriva proti komunizmu in sva na to ponosna I« deno dne 31. decembra v partizanski tabor na Drage in bilo tam zasliševano. Poleg neodpustljivega zločina, da je bila hči zavednih katoliških staršev, je bila njena edina krivda ta, da je od šolske upravi-teljice nesla neko pismo v Metliko svojemu očelu. (Nesla je podpisat šolski proračun svojemu očetu kot predsedniku šolskega odbora.) Dne 3. januarja so jo še enkrat privedli na zaslišanje pred zbranimi prebivalci vasi Drage. Priznala je, da je nesla pismo, ni pa vedela, kaj je bilo v njem. Nekaj dni pozneje je po izjavi partizanov samih ni bilo več pri življenju. Njena smrt je prav za prav izbruh onemogle jeze in maščevalnosti komunistov, ker ne morejo doseči njenega očeta, ki se je umaknil od doma. Druga žrtev je Anton Repovž, samski sin, v septembru od komunistov zaklanega Antona Re-povža z Božakovega št. 3. Anton Repovž ml. je bil Legionar Okorn Miko Moravec Nove partizanske žrtve Ni še minil mesec po suhorskih dogodkih, že sta v decembru padla pod morilsko partizansko roko oba Ileta Ljubiniča, oče in sin, iz Boldraža št. 5. Nato prav o božičnih dneh Stare Ivan, delavec, sin posestnika iz Rosalnic št. 26, in Alojzija Ivec, roj. Pavlovčič, žena trgovca z Gornjega Suhorja 11. Bila je odvedena dne 23. decembra in nato na Dra-gah v glavnem partizanskem taboru obešena. Dne 30. decembra sta bila odvedena in nato usmrčena zakonca Rudolf Golja in njegova žena Ana, roj. Badovinac z Dolnjega Suhorja št. 14. Kot vzrok smrtne obsodbe 60 navajali, da sta v svoji gostilni postregla dvema »belogardi6tičnimac oficirjema. Takoj prve dni januarja je sledila nadaljnja žrtev, šestnajstletno dekle Karolina Nemanič, hči bivšega župana občine Metlike-okolica, Leopolda Nemaniča iz Bereče vasi št. 30. Dekle je bilo odve- Karlina Nemanič Anton Repovž kakor njegov pokojni oče eden tistih, ki jim Bog in vera niso prazne besede. Vsakdo se spominja ponosnega, krepkega fanta, ki je obenem s svojim bratom Jožetom leto za letom nosil baldahin pri telovski in velikonočni procesiji. Takoj po smrti svojega očeta je prevzel cerkovniške posle pri bo-žakovski podružnici. Komaj štiri mesece je izvrševal to službo. Zdaj je odšel za svojim očetom in vsemi slovenskimi mučeniki. Krvniki so ga ujeli v vidošičkih vinogradih, kjer je kupoval vino, dne 28. januarja. Odvedli so ga s seboj. Hoteli so mu izsiliti neke izjave o stvareh, o katerih dejansko ni ničesar vedel. Dobesedno vzeto so ga dva dni ubijali. Končno — po dvodnevnem ubijanju — 60 ga na Sošicah ubili. Med mučeništvom se je zadržal junaško, slovenskega fanta vredno. Vmes 66 je z molitvijo pripravljal na smrt. Obenem z njim je pomnožil število mučencev tudi Jožef Pečarič, poljedelec, sin posestnika iz Drašič št. 13. Bila sta istočasno ujeta, se skupno z molitvijo pripravljala na smrt, ki ju je za vedno združila pri Bogu. Poslednja žrtev je komaj šoli odrasli petnajstletni Stare 1'avele, sin posestnika iz Rosalnic 46, brat zgoraj imenovanega Starca Ivana. Bil je odveden in ubit prve dni v februarju. Ropi, požigi Umorom naših najboljših ljudi se pridružuje cela vrsta ropov in požigov. O požigu šole in žup-nišča na Radovici 6ino ze poročali. Ob suhorskem napadu je ista usoda zadela tamkajšnjo šolo in žup-nišče. Temu 60 pridruži požig cerkvene hiše pri znani belokranjski božji poti Treh farah ter požig desetih poslopij v Bereči vasi in ene hiše ua Božakovem. Požigom sledi cela vrsta ropov. Tu ne gre za rope, kot 60 bili včasih v navadi med razbojniki. Tukaj gre za popolno izpraznjenje domačije: od-gon vse živine iz hleva, odvoz vseh življenjskih potrebščin,ki si jih je kmet s trudom in znojem med letom pridelal, ter obleke in obutve. Edina možnost, da po takem ropu še kaj ostane je, če zločinci ne morejo vsega naenkrat odpeljati. Na tak strašen način je bilo v naši okolici že pred božičem izro-panih okoli petnajst domačij, po božiču pa zopet nadaljnjih najmanj petnajst. Med njimi naj omenimo g. .ložetaNemaniča z Zelebeja, bivšega narodnega jioslanca in poznejšega župana metliške okolice, ki si je ob tej priliki komaj rešil življenje. Ker je bil komunistom že od nekdaj trn v peti, so milost prepustiti krvolokoin in se umakniti v mesto, da si rešijo vsaj golo življenje. Pred podobo Matere Objavljamo spet nalogo uči-teljiščnice, ki vabi k posnemanju. Vzgojitelj, ki tako skrbi za obaovo verskih vrednot med inteligenčnim naraščajem, je gotovo najboljši kla-divar zdrave bodočnosti. Način te vzgoje vabi tudi druge vzgojitelje k plemenitemu posnemanju. Zato škofijski pripravljalni odbor /a Marijino sobotno pobožnost vljudno vabi, da bi tudi po drugih šolah marijanska misel dala snovi za šolsko delo. Jasen, svetel zimski večer. Na razprostrti božji dlani trenečejo zvezdice, se utrinjajo in izginjajo v medl rpečejo ....... . _ . , „ r 1/.U111 iu iu » medlem obzorju. Sam Bog čuje nad je po tem ropu moral z ostankom svojega premo- l ^ J, Jn"si ki jc pris|on>n« ob gorsko reber žen a z vso družino umaknit, v Metliko m pustm debelo snežno odejo. Vse mir- svoj dom prazen. Enako se je zgodite tudi njego- P ■ koncu ^ (nm „,, g07<|u brli ven.u sinu Antonu, poročenemu na Lokvici. Pa tudi . Jlftbofnn ,nikn. V revno opremljeni izbi jo več drugih gospodarjev, k. zaradi svoje priznane J f " , , , , Bogorodice vernost, in poštenost, niso bi več varni na do- l > «>'« • Njen 'plamen se zvija i« ™>,vlf!' Je moralo.avoje ,domač.je^naju, los t m ne- ^ slabotne S(,nce nn J|)od,!bo. Na revnem ležišču počiva bolna mati. Ze nekaj mesecev je. Poslednji krči umirajočega Vsem tem nasilnim dejanjem komunistov, kakor 60 6trahotna in boleča za naše ljudstvo, je pridružena ta tolažilna zavest, da niso nič drugega, kot poslednji obupni poskusi partizanstva, da so še nekaj časa obdrži; nič drugega kot poslednji mrtvaški krči poginjajočega. Toda tolažilno je, da je to tudi vse, kar partizanstvo še zmore. Tu, v teh obmejnih krajih so 6e skupaj nateple v6e slovenske in hrvatske komunistične tolpe. Hočejo še s poslednjimi sredstvi straliovati ubogo ljudstvo. Toda puške, strojnice in topovi 6ekajc dan za dnem že od božiča dalje obupno vrzeli v njihove vrste. Prepadi po vivodinskih, sošičkih in žumberških gozdovih ee polnijo z njihovimi mrtveci, ki jih hočejo na ta način prikriti pred ljudstvom. Teh obmejnih bojev proti komunistom so se udeležili tudi legionarji iz Metlike, ki so zlasti v štiridnevni bitki od 29. januarja do 2. februarja pokazali neverjetno junaštvo in spretnost v boje- P vanju. Pri tej priliki je 31. januarja slavno padel " eden izmed najboljših tovarišev, legionar Miko Mo- ' u ravec, rojen 1. 1918. v Svržakih pri Metliki. Tako so torej partizani okoli Metlike ob pogledu na svoje zdecimirano vrste 6egli po zadnjem brezupnem sredstvu: po prisilni mobilizaciji. Pozabili pa 60, da s to gesto ne bodo dosegli nič drugega, kakor okrepitev in razmah protikomunističnega boja. Res 6e jim je posrečilo, da so s silo odvedli v svoja taborišča nekaj fantov iz vasi okoli Metlike. Toda drugi, ki so doslej še nihali v neodločnosti, so v tem trenutku spoznali, kaj je njihova dolžnost in kje njihovo mesto: kar čez noč so se vrete metliških legionarjev podvojile iu sj odkar jo jc priklenila zavratna bolezen na posteljo. Danes ji je posebno hudo, pokašljuje in prsi se ji nemirno dvigajo. Zdi sc, kot da bo vsak čas izdihnila. Veter tuli okrog hišnih oglov, da zazebe bolnico pri duši. Zdi se ji, kot da bi trkala božja poslanka — smrt ni vrata. Družina je zbrana pred podobo Materinega Srca in vroče moli za bolničino zdravje. Upadli in bledi so obrazi vseh domačih in nemo se premikajo njihove ustnice v goreči molitvi za ubogo mater. Bolnica zavzdihne. Vsi se ozrejo v njo. Zdi se, kot da se je v njenih ugaslih očeh utrnil svetel plamen in da je spreletel njeno izmučeno obličje blažen smehljaj. Blede, izsušene ustnice hočejo nekaj povedati in upadle roke nekaj pokazati, toda tega ne zmorejo. Onemoglo ji zdrknejo na belo blazino in solza ji kane pri tem na očetovo roko, ki podpira izmučeno njeno telo. Naenkrat se vzdigne, kot bi jo podpirala neka nevidna moč. Po vsej sili hoče vstati. Raz-pne roke, a takoj omahne izmučeno na posteljo in ustnice ji samo zašepečejo: »Mati, ne zapusti ubogih otrok, čuvaj nad njimi in varno jih pripelji v svoje naročje!« Beseda ji zamre, telo se strese in uhogn, trpeča duša splava v večne višave, kjer ni gorja, kjer ni trpljenja. Vsi se zdrznejo. Veter se zaleti v vrata in jih na stežaj odpre. Zdi se, kot da je materina duša splavala skozi in se dvignila pod jasno nebo. V mali koči vse zamre, čuje se le pritajena molitev ubogih otrok in očeta, ki skrušeno kleče pred Materino podobo in molijo sv. rožni venec za materino dušo. Trepetajoča lučka ugasne, zmanjkalo ji je olja... Temna noč se zgrne nad pokojno vasico in še vedno, dan za dnem množijo. Pa to ne ftamo z \ t '"»' ,"'"! P°*»J»" «:«« » neizkušenimi mladeniči, ki bi jim manjkalo za 5 <«" ob robu gozda je ugasnila. Zd. se, vojsko vse drugo, razen dobre volje, marveč z od- J, ^^S^MS? ^ZltAS^ raslimi fanti in možmi, izkušenimi vojak'., ki do-bro vedo, kdaj puška zadene in kdaj ne zadene. Danes končno doživljamo v Beli Krajini to, kar so . mnogi drugi slovenski kraji doživeli že pred pol leta in z upanjem v srcu ponavljamo Gregorčičeve verze: Množe borilcev se vrste, gorje ti bo, 60vrag, gorje I Marija Potočnik. Semenogojski tečaj vrtnarskega odseka SVD Ljubljana, 3. .marca. Danes se je v prostorih Krekove gospodinjske šole v šiški vršil semenogojski tečaj, ki ga je priredil Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva. Tečaj je prav lepo l.s-pel in ee je predavanj udeleževalo nad 70 tečajnikov. Na sporedu je bilo več predavanj; tako so dopoldne govorili inž. Gvido Fajdiga o zakonih dedovanja (mendelizmu), inž. Josip Maček o pripravi zemlje in gnojenju, sadjarski nadzornik Štrekelj pa o zelenjadnem izboru in tehničnih delih. Popoldne so se predavanja nadaljevala; inž. Sergij Gorjup je obravnaval splošna selekeijska pravila, o desinfekciji semenja in zemlje je razpravljal inž. Fr. Janežič, o pre-zimovanju in sajenju scmenic je govorila Tita Hribarjeva, selekcijo zelenjadi je obdelal ravnatelj mestnih nasadov Lap, selekcijo cvetic pa asistent mestne vrtnarije Fr. Pirnat. Namen tega tečaja je bil, da se ljudje prince pridelovati čim več zelenjadnega semenja po zelenjadnem izboru ankete bivše banske uprave v Ljubljani. Posebno potrebno je to v današnjem času. Po nalogu Visokega komisari-jata je treba izkoristiti vsak razpoložljivi košček neobdelane zemlje za pridelavo zelenjadi. Ni samo krivda na uvozu, če primanjkuje zelenjadnega semenja, temveč tudi zaradi premalo skrbnega zanimanja ljudi, da bi to semenje pridelovali na domačih tleh. Upoštevati pa je treba še semenske in Mimalične razmere, kajti prerado se zgodi, da marsikdo poseje 6eme, ki mu je najbližje pri roki. Zamisel in uresničitev tečaja, ki je tako koristen in potreben, je vredna vse pohvale; ker pa bo takih tečajev v prihodnjih dneh še več, ie prav, da se jih zainteresirano občinstvo udeleži v čim večjem številu. Prav gotovo bo vsak udeleženec tečaja nekaj pridobil, kar ne bo koristilo samo njemu, pač pa tudi skupnosti. Navodila in .misli, ki jih predavatelji razvijajo, niso samo za danes ali jutri, temveč ostanejo in vedno prav pridejo. Sprememba tramvajske postaje na trimostovju Od danes dalje je dosedanje postajališče tramvajev, ki vozijo proti Mostan, pomaknjeno više — vzporedno s trgovino Šmalc. Sprememba je bila nujno potrebna, kajti na mostu je zastal ves tovorni promet, kadar sta stala dva križajoča se vozova. Seveda se ljudje še niso navadili na novo postajo. Mnogo jih je namreč čakalo pri mostu, začudeno opazujoč, kaiko da se je voz ustavil sredi klanca. Še bolj pa so bili presenečeni, ko jo je tramvaj s precejšnjo brzino rezal naravnos-t proti magistratu, ne da bi se kaj ustavil. Nokaj dni bo poteklo, pa se bomo navadili. Propagandni turistični plakati Pobuda Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet za prireditev razstave propagandno turističnega plakata, je vzbudila veliko zanimanje v našem mestu. Turistična propaganda je ena najvažnejših činiteljev za razvoj mesta v bodočnosti. Zato jo j>otrebno, da se zlasti turistični propagandi posvetijo najboljše moči našega meščanstva. Zaenkrat so poklicani umetniki, da pokažejo s svojimi deli zgodovinske in folkloristične motivo pokrajine ter pejsaže, ki morejo takoj vzbuditi zanimanje. Opozarjamo umetnike, da morajo biti kompozicije 0.70X1 m pripravljene za takojšnjo reprodukcijo za tisk. Rok za prijave in sodelovanje pri razstavi jo določen do 20. maja t. 1., toda želeti bi bilo, da bi umetniki, ki nameravajo sodelovati, že prej sjx>ročili svoj pristop Pokrajinskemu poverjenistvu za tujski promet zaradi skrbnega organiziranja razstave. Preselitev urada za kontrolo cen Urad Visokega komisariata za kontrolo cen se je preselil v \Volfovo ulico 12., 1. nadstropje. Iz hrvatskega gospodarstva Ukinitev stanovanjske zaščite na Hrvatskem. Konec leta 1942 je na Hrvatskem prenehala veljavnost omejitev glede stanovanjskih odpovedi. Dokler ne bo uveljavljen nov zakon, je torej odpadla zaščita najemnikov na Hrvatskem in se lahko najemi odpovedujejo z ozirom na druga veljavna do«, iočila. Hranilnica v Križcvcih na Hrvatskem. Mestna občina Križevci na Hrvatskem namerava ustanoviti svojo občinsko hranilnico, kateri bo dala na razpolago 350.000 kun kot osnovno glavnico. KULTURNI OBZORNIK F. S. Finžgar; Zbrani spisi, zvezek XII. Mladinski spisi. Str. 360. Založila Nova založba v Ljubljani. Cena knjigi je broš. 36 lir, pol-platno 45 lir, platno 48 lir. Svoje zbrano delo je pisatelj zaključil z mladinskimi spisi. V njih Je še enkrat razgrnil svojo pot od prvih pisateljskih začetkov do zadnjega klenega mojstrstva. Nad vse značilen je njegov klasičen uvod. »Svojemu očetu«, posvetilo, ki ga naše slovstvo skoraj ne pozna, ne v načinu ne po vsebini. V njem ni postavil samo spomenika očetu, izvirnemu možu stare korenine, ampak je s prisrčno odkritostjo tudi razodel, od kod izhaja njegova osebnost, značaj in osnova njegovega dela: vse je ljudsko, jasno in zdravo, obrnjeno v pošten napredek, dobrot-nost in človeško srečo. Knjiga- je razdeljena na tri bistvena poglavja: Za pridne in poredne, Študent naj bo, Gospod Hudournik. Ta tri poglavja nam kažejo tudi tri stopnje Finžgarjevega pisateljskega razvoja. V prvem razdelku so večinoma šegave poučne zgodbice v slogu starejšega mladinskega pisanja, kjer se poučnost rada odeva v zgodbo in se ji dobro prilega tudi domačijska romantika (Vrbenski ovčar). Najznačilnejši med temi mladostnimi spisi je »Gospod Lovro«; tu se v povestni obliki in kratkih navodilih razvršča cela domača mladinska vzgoja, nekak Blaže in Nežica ali Stritarjev Griški gospod. Slovstveni zgodovinar pa bo ugotovil, da je >Go-epod Lovro« naatail prej kakor Stritarjeva mla- dinska šola »Pod lipo« in je zato tem značil-nejši; obenem je treba vedeti, da je bil ta gospod Lovro znameniti brezniški župnik, sadjere-jec, narodni gospodar in politik Lovro Pintar. Središče knjige je dijaška povest »Študent naj bo!«, kos pisateljevega lastnega življenja, napisan v letih njegove največje moči in oblikovalne sočnosti. Ta lepa in živa podoba stare Ljubljane, tedanjega dijaškega in družabnega življenja mojstrsko prekriva svoj vzgojni namen, pa iz nje vendarle jasno čutimo vso toplo resnobo, s katero pisatelj gj)j0L§i& stcmce Koledar Četrtek, 4. sušca: Kazimir, spoznavalec; Lucij I., papež in mučenec; debeli četrtek. Petek. 5. sušca: Janez od Križa, »poznavalec; Evzebij, mučenec; Foka, mučenica. Novi grobovi "f" Ivana Kralj. V Ljubljani je umrla vdova po železniškem uslužbencu gospa Ivana Kralj rojena Dermastja. Blago rajnico bodo pokopali v četrtek, dne 4. marca ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah. ■f- Tilka Školic. V Ljubljani je umrla 2. marca gospa Tilka Škofic. Na zadnji poti jo bodo pospremili v četrtek, dne 4. marca ob 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Naj rajnima sveti večna Luči Vsem, ki žalujejo 2a njima, naše iskreno sožalje! Osebne novice = Diplomski izpit so dokončali na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani v februarskem terminu 1943 in prejeli fakultetno diplomo sledeči kandidati in knndidatlnje: Zdenko Aljančič (filozofska skupina), Jožef Felicijan (izjemna skupina, in sicer; obča zgodovina, francoski jezik s književnostjo in starofrancoskim jezikom, latinski jezik in južnoslovanska književnost). Nikolaj Košir (romanska skupina), Dušan Kuščer (mineraloško-geološka skupina), Zvonimir Miki a-vič (filozofska skupina), Tomaž Podnar (pedagoška skupina), Marija Tršar (romanska skupina), Ana Z i beri (skupina za slovenski jezik in književnost), Vinko Vovk (matematična skupina). — Čestitamo! = Promocija. V torek 2. marca je bil na na* Si univerzi promoviran za doktorja bogoslovja g. Anton Soklič, duhovnik misijonske družbe. Ker je že pred nekaj tedni šel v Rim študirat misi-jonstvo, ga je pri promociji nadomestoval g. dr. Jakob Kolarič. Inavguralna disertacija g. dr. Sok-liča nosi naslov: »Struktura nadnaravnega življenja po sv. Tomažu«. V nekaj dneh izide »P0STRU2KA« (Scampolo) Dario Nicodemi. tv^-vvvvv^vv^^vvvvvvvvvvvv Kateheti in misijonski tečaj. Misijonsko predavanje, namenjeno vzgojiteljem mladine, ki je odpadlo včeraj zaradi pogreba župnika Barleta, bo danes, v četrtek, ob 3 popoldne pri lazaristih. Predaval bo g. svetnik Čadež o inisijonih v šoli in Dejanju sv. Detinstva, g. Sodja pa o misijonski misli med izobražonstvom in dijaštvom. Ker so predavanja tako važna za katehete, prosi Kate-hetsko društvo svoje člane, da se sestanka polno-številno udeleže. — Še lepo vreme. Barometer v Zvezdi je v sredo zjutraj napovedoval še lepo vreme. V torek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +18.2, v sredo zjutraj jutranji minimum +0.8. Barometer v sredo zjutraj 7GG.5 mm. V sredo zju- Bogoslovna knjižnica * Izšel je novi zvezek: SVETEGA AVREUJA AVGUŠTINA IZBRANI SPISI Govori o Janezovem evangeliju 34i strani. Broš. 53, vez. 70 L. Ta zvezek vsebule 44 govorov, kl jih je Imel sv. Avguštin o evang. sv. Janeza. Prevod je napravil dr. Ks. Lukman. — Klasično delo pa-tristike, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici naših izobražencev. tra j jo bilo Barje brez meglo. Na južni strani je bilo delno oblačilo. Čudovita je bila jutranja zarja. Sonce je kmalu posijalo in pozlatilo mestne in okoliške hišo. — Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužhcncov z o. j. v Ljubljani, javlja, da bo v soboto 13. marca 1943 ob 17 v njenih poslovnih prostorih. Verdijeva ulica 9, 68. redna letna skupščina z običajnim sporedom, ki je ua vpogled v zadružni poslovalnici. — Delo, ki tudi čaka novega pogona. V Ljubljani se vrši misijonski mesečni tečaj. Morda bo tudi knjižica »Vestnik DSD, letno poročilo o sve- tem Detinstvu za leto 1942, bolj zainteresiral. Na- f zuanjeno je že bilo, da se dobi »Vestnik« z dru- I giini potrebščinami vred v prodajalni Ničman (Miklošičeva cesta) ali pa v papirnici Ljudske knjigarne »gratis« za poverjenike. Opozarjamo tudi, da bo predavanje in razgovor o DSD v četrtek 4. marca ob treh pojioldiie. — 1'rcdpust se bliža koncu. Letošnji predpust je najdaljši v 20. stoletju. Pravi predpust od 1. januarja do 10. marca šteje letos 69 dni. Zaradi resnosti časa so sicer odpadle vse one tradicionalne prireditve s plesi, vse predpustne zabave in ma-škerade, toda resnejše prireditve, kakor koncerti, gledališko in kinopredstave zaznamujejo v tem času velikanski obisk. Pustni torek je letos 9., pepelnica pa 10. marca, to je na dan 40 mučeni-kov. V nedeljo je pustna nedelja. Mnogi so računali, da se bodo zaradi dolgega predpusta vrstile poroko za porokami. Kljub dolgemu predpustu, je bilo doslej, kakor nam poročajo, v Ljubljani po raznih cerkvah le do 50 porok. Iz dela in življenja - o J tu in tam Iz Gorizije Za podvig vinogradništva. Pokrajinski korporacijski svet je iz prispevkov, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za poljedelstvo in gozdove, dal na razpolago večje število nagrad v skupnem znesku 50.000 lir za zboljšanje vinogradov po naših sončnih gričih v predelu Collio. Nagrade bodo dobili oni trtorejci, ki v letošnji spomladi skop-1 jejo nov vinograd s prvovrstnimi trtami. Za vsa podrobna pojasnila naj se kmetovalci obrnejo na Korporacijski svet (Consiglio delle Corporazioni) ali pa na Pokrajinski poljedelski inšpektorat. Hoče pomagati prijatelju — pa ne pozna mere. Med zakoncema Francem in Mileno Figel ne vladajo dobri odnošaji. Živila ločena, vendar pride še vedno do prepirov. V zadnjem času je mož, ki stanuje na Montevecchio, zahteval od žene, ki biva v Ossegliano, nekaj pohištva, ki ga potrebuje za lastno stanovanje. Milena je bila trda in o moževi zahtevi ni hotela nič slišati. Razjarjeni France jo svojo gorje položil 30 letnemu čevljarju A. Rug-gero, ki stanuje v našem mestu. Temu se je mož smilil in mu je hotel pomagati. Pomenila sta so in odšla skupaj k trdosrčni Mileni. Tam se je prijatelj čevljar izdal za tajnega policaja in je v imenu postave oblastno hotel dobiti od Milene zaželeno hišno opravo. Slednja se pa ni dala ugnati in preplašiti, temveč je odhitela po pomoč k orožnikom na bližnjo karabinjersko postajo v Sam-busso. Varuhom postave se je čevljarjev nastop zdel sumljiv. Ko so zadevo preiskali, so ugotovili, da se je nesrečni možakar po krivem izdajal za policijskega agenta. Spravili so ga pod ključ in ovadili sodni oblasti. t ■ Svetovno znana igra »Scampolo« v romanu »P0STRU2KA« v »Slovenčevi knjižnici«. Z Gorenjskega Mestna straža v Kranjn ustanovljena. Pred nedavnim je bila ustanovljena v Kranju mestna straža. Njen prvi naslop je bil slovesen. Strumna četa stražnikov je prikorakala od železniške postaje v mesto in se ustavila pred županstvom. Iz urada je prihitel župan Friedrich Morth, z njim pa tudi krajevni skupinski vodja Klesch. Župan je imel pozdravni nagovor na četo in poudarjal pomen mestne stražo v Kranju. Naložil ji je odgovorno dolžnost, ki jo mora že v smislu nemškega reda vestno, 6trogo, pravično, a hkrati tudi ljubeznivo izvrševati napram prebivalstvu. Ogenj v Moravčah. V nedeljo 28. februarja je začelo okrog desetih zvečer goreti pri posestniku Mihaelu Šlibarju v Moravčah. Ogenj je zajel v kratkem času velik hlev in še večje gospodarsko poslopje. Verjetno je, da bi pogorela ceio stanovanjska hiša, če ne bi priskočila na pomoč policija v Moravčah, ki je ogenj lokalizirala ter hkrati rešila z veliko požrtvovalnostjo tudi vso živino. Zborovanje v Mežici. Pred nedavnim je okrožni vodja Grum govoril na zborovanju članom stranke in svojim sodelavcem o postanku tretjega rajha in podčrtal, kako trdno voljo za sodelovanje ima Mežiška dolina. . Smrtna kosa. V Vodicah se je ponesrečil 35-letni posestnik Alojzij Kosec iz Sela. Zapušča vdovo z dvema malima otrokoma. — Po dolgi bolezni je umrl Ivan Urh v Šmartnem pod Šmarno goro. 20 let je delal v tovarni za čevljarske po- ti ebščine Seta-Seunig. Zadnji čas je bil zaposlen v kamt-olomu. 46letni pridni delavec zapušča vdovo in iri otroke. Zaslužen je bil kot celični vodja in član prostovoljnih gasilcev. — Na Pristavi je umrla v 73. letu staiosti posestnica in gostilničar-ka Antonija Primožič roj. Čadež. Pokopali so jo pri Sv. Križu. S Spodnjega štajerskega Vsako ped zemlje je treba obdelati. Mariborski župan je izdal odredbo, naj se tudi letos vsako zemljišče, ki je le količkaj primerno za pridelovanje zelenjave, obdela. Posestniki, ki sami zemljišč nc mislijo obdelovati, so dolžni zemljišča dati v najem. Kdor sam ne najde najemnikov, naj se oglasi pri mestni upravi nepremičnin, ki mu bo dodelila najemnika. Zemljišča, ki kljub temu ne bi bila obdelana, bo dal župan uradno zaseči in dati v najem obdclovalccm. Isti urad, ki bo dodeljeval najemnike, bo sprejemal tudi prijave o neobdelanih zemljiščih v mestu. Spremembe v uradu deželnega svetnika za mariborsko okrožje. Zaradi vpoklica k vojakom so predali svoje posle 26. februarja deželni svetnik za okrožje mariborske okolice: Herbert Toscher glavnemu vodji SA oddelka dr. Erwinu Engel-hartu; vladni svetnik dr. Erwin Wennigerholz vladnemu svetniku dr. Mauthnerju; vladni višji inšpektor Ervvin Trinkler vladnemu svetniku Hu-berju. Zaradi preprostejšega uradovanja je bila podružnica deželnega svetnika v Slovcnjgradcu ukinjena, vodja podružnice vladni svetnik dr. Hans Bauer pa vpoklican k vojakom. Sprememba v trgovinskem registru. V trgovinskem registru jc bila vpisana sprememba tovarne Zlatorog, Dračar & drug. Z odlokom pooblaščenca državnega komisarja za utrditev nemštva je bila v trgovinskem registru črtana pripomba o zaplembi premoženja deleža družabnika Oskarja Dračaria. Za tovarno mila sta bila vpisana družabnika Ri-har Lettner in dr. Hans Lettner. Podjetje je bilo pretvorjeno v komanditno družbo in se njegov naslov glasi H. G. Lettner & sinovi. Ljubljana pozna širom sveta znano igro »Scampolo«. Njen roman »P0STRU2KA« bo v nekaj dneh izšel v »Slovenčevi knijižnicic. Številne poroke. V Ptuju so se poročili: Stanislav Arnejčič in Neža Bratuša, Lovrenc Ce-bek in Katarina Lozinšek, Franc Železnik in Marija Ropič. — Na Pragerskem so se poročili: Ernest Tramšek in Ivana Kovačič, Franc Volav-šek in Terezija Kancler. — V Slovenji vasi pri Ptuju 6ta se poročila Ivan Sagadin in Marija Skaza. — V Laškem so se poročili: Mihael Deut-schmann in Julijana Sivka, Franc Romih in Marija Pinter. — V Rogaški Slatini so se poročili: Franc Kocbek in Marija Berghaus, Ivan Lovren-čak in Ema Lesjak, Ivan Polajšer in Ana Sket. Smrtna kosa. V Ptuju in okolici so umrli v zadnjem času: Roza Cestnik, Anton Pavlinič, Ma rija Kirbiš, Neža Bezjak, Marija Skerbinšek, Anton Kuhar, Johanna von Mollinz, Katarina Selin-šek, Ivan Goleč in Ana Jager roj. Pec. — V Ro-Lah, Ivan Pohorec, Ivan Emeršič, Ana Pfeifer, Marija Vičar in Franc Pintarič. — V Laškem in okolici so umrli: Marija Seiberl, Marija Kraj-šek, Itan Goleč in Ana Jager roj. Pec. — V Rogaški Slatini in okolici so umrli: Blazina Valter, Roza Mlinarič, Tereza Mlinaric in Katarina Ja-godič. V nekem italijanskem pristanišču nakladajo tovorno ladjo z vojnimi potrebščinami, namenjenimi za Severno Afriko. Iz Hrvaške Dekanu Gregoriju Potokarju, o katerem smo včeraj poročali, da je umrl dne 19. februarja v zagrebški bolnišnici usmiljenih sester in bil pokopan naslednjega dne na Mirogoju, objavlja v slovo spominski članek tudi zadnja številka zagrebške »Hrvatske Straže«. Občni zbor Družbe sv. Hieronima. Dne 25. februarja je bil v Zagrebu v tamkajšnji hieronimski dvorani 75. redni občni zbor Družbe sv. Hieronima. Kot pokrovitelj družbe je prišel na občni zbor tudi zagrebški nadškof dr. Stepinac. Navzoči so bili tudi številni člani, družbeni odborniki in zaupniki. Občni zbor je začel predsednik msgr. dr. Ferdo Rožič s pozdravnim nagovorom in referatom o psihologiji ljudsko-prosvetnega dela. Tajnik družbe je poročal, da je lani razpečal nad 107.000 članskih in 113.000 drugih knjig. Od vlade NDH je dobila družb« lani podporo 49.751 kun, od mesta Zagreba 25.000 kun in od zagrebškega nadškofa 10.000 kun. Blagajni kMirko Kapič je poročal, da je imela Družba sv. Hieronima lani 2,623.781 kun izdatkov ter 2,665.440 kun dohodkov. Iz poročila družbenega urednika dr. Josipa Andriča posnemamo, da je lani hrvatska Mohorjeva družba izdala 18 knjig v 320.000 izvodih. Poleg knjig je družba izdajala tudi štiri časopise. Dr. Andrič je napovedal tudi nove izdaje in to okoli 30 knjig ter dveh časopisov. Med izdanimi kniigami so dela Lovre Katiča, Ante Jakšiča, dr. Toneta Smerdela,' Ive Jurasa, dr. Draganoviča, Josipa Butorca, dr. Veli-mirja Deželiča sina in drugih. Na koncu svojega poročila se je urednik s toplimi besedami spominjal tudi vseh umrlih sotrudnikov družbe, predvsem dr. čire Truhelke, kateremu je Hieronimska družba izdala veliko delo »Starokrščanska arheologija«. ^ Iz Srbije Preimenovanje bclgrajskih ulic. Belgrajskl župa.n Dragi Jovanovič, ki je kakor znano istočasno tudi upravni svetnik mesta Belgrada, je izdal odredbo o preimenovanju 84 bclgrajskih ulic. Po tej odredbi bo belgrajska občina preimenovala vse tiste ulice, katerih dosedanja imena nimajo ničesar ali pa zelo malo skupnega s srbstvom. Med drugim bodo dobile nova imena n. pr. ulice: Briandova ulica, Abrahamova cesta, Ameriška rulica, Vilsonov trg. Angleška ujlica, Izraelitska cesta. Judovska ulica. Ulica George Clemenceatia, Mozesova cesta in druge. Notranji minister Tasa Dinič je potrdil prednjo naredbo belgrojskega župana, ki pomeni nacionalizacijo in srbizaci jo imen belgra jskih ulic,. _ Slovenska prireditev v Valjevu. Slovenci, živeči v Valjevu, so imeli pred kratkim druža.bno prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen za podpiranje siromašnejših slovenskih družin. Drobna ljubljanska kronika Mesečna rekolekctja ljubljanskih Kg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 5. marea. Popoldne od 4—5 skupna adoraeija, nato premišljevanje in predavanje. ZbiraiiSSe v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Navodila za stanovanjske odpovedi. V februarju je bilo podanih pri okrajnem sodišču nekaj stanovanjskih odpovedi. Za juv-nost je važno, zlasti za hišne lastnike, da se vedo ravnati, kuko je treba postopati pri vlaganju stanovanjskih odpovedi, zlasti enomesečnih. Ni vsoono, da li je odpoved poduna poprej ali pozneje. Za enomesečno odpoved je potrebno, da je vložena na sodišču ob takem času, ko bo omogočena sodišču pravočasna dostavitev odpovedi najemniku, ki ima pravico do popolnoma neokrnjene in popolno enomesečne odpovedi. Ire-ba jo gledati, da teče odpovedni rok polnih mesec dni, ne pa mogoče nekaj dni manj. Naj to upoštevajo hišni gospodarji, da no bodo imeli nepotrebnih potov in sitnosti ter tudi nepotrebnih stroškov. 4. javna produkcija šole Glasbene Matice bo jutri v petek, dne 5. t. m. ob 5 popoldne v mali filhnrmonični dvorani. Na tej produkciji bodo nastopili gojenci klavirskega In violinskega oddelka Matične glasbene šolo, in sicer iz klavirskega oddelka gojenci: gdč. Bradačeve. ge. Cemlčove, go. Dernovskove, ge Bizjakove, ge. Kolaričeve, ge. Sancinovo Miree in ge. Strukljeve. Iz violinskega oddelka pa gojenci gg: Oregorca. Ivančiča in Karta Sancina. Na sporedu petkove produkcije je 23 nastopov. Ravnateljstvo vabi staršo ln prijatelje mladine k tej produkciji Takoj v soboto bo 5. javna produkcija ob istem času in v istih prostorih, kakor 4. Podrobni spored 4. in 5 produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Strojepisni tečaji — novi dnevni tn večerni — (eno-, dvo- in trimosečm) se prlčno 4 marca. Najuspešnejša desetprstna učna motoda. Pouk jo dopoldne, popoldne nli zvečer po željah obiskovalcev Specialna strojepisna Sola: Največja modoma strojo-pisnica. raznovrstni stroji. Učnina zmeren Informacije, prijavo dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učlllšče »Chrl-Štorov učni zavod«, Domobranska 15. Vedno večje zanimanje za .lfone*r„t!" lijubljana ie nostala mesto ljubiteljev glas- be. Ne pretiravamo. Res je tako,. Kdor ne verjame, nuj opazuje dolgo vrsto, kl so formira prod kujiguruo Glasbene Matice ua Kongresnem trgu. Vrsta sega daleč po hodniku proti naslednji hiši in žo zgodaj zjutraj stoji do 50 ljudi, ki čakajo, da od-pro knjigarno. Ta jo v sredo ob pol 9 zu-čela prodajati vslopuice za IX. simfonični koncert Uil je volik naval občinstva, da si pribori vstopnice. V dolgi vrsti so stali mladi in stari, moški in ženske, da si kupijo vstopnico. Da so prepreči morebitna špekulacija, je odrejeno, da ena oseba lahko kupi le štiri sedeže, več jih ne moro dobiti. Veliko zanimanje za koneorto nam pokazo, da se jo kulturna Ljubljana usmerila na glasbeno polje, da se armada ljubiteljev glasbe množi in veča od leta do leta. Sta-reiši ljubitelji glasbe Inhko povedo, kako so bije redko vrste obinstva, ki jo pred 20 leti in še poprej obiskovalo razne koncerte, Bili so pa v Ljubljani tudi poprej veliki koncerti, ki so napolnil' koncertne dvorane do dobra, bili so koncerti v stolnici, h katerim je bil pritisk občinstva velikanski. Drugi koncerti pa so spot imoli velike praznine. Pustna nedelja na Rokodelskem odru. V nedeljo bo Rokodelski oder ponovil veseloigro: »Vihar v kozarcu«, kl je že trikrat do zadnjega kotička napolnila dvorano Vse. ki se hočejo na pustno nedeljo prijetno zabavati, vabimo in opozarjamo, da bo to posled-nia vprizoritov to igre v letošnji sezoni. Začetek predstave bo točno ob 6. Vstopnico f0 v predprodaji v- nedeljo od 10-12 in dve url pred predstavo v društveni pisarni, Po-trarkova ulica 12, I. nadstropje. Prvi tržni dan v marcu. Ker je žo daljši flnn so to pozna tudi na živilskem trgu okoli Vodnikovega spomenika Stalni branjcvci že mnogo poprej dovazajo svoje blngona pizbIi na trg in go razstnvl.ia.io po svojih prodajnih kfopeh. Trg že pred T^ uro oživl, oh 8 P?ijie že.polno žUhno vrvenje. Jfsre; on n pa .ie k« jjuiiiu ----------- do je bil prvi tržni dan v tem. mesecu, ki je bil srednje živahen. Veliko je še vedno povpraševanje po, pomarančah, katerih je prispela konoc tedna pr merna pošiljka Ve ik c promet s čebulo, ki jo prispela iz Gorizije GMpodtn je jo zelo kupujejo. Tudi cvetače je na veliko izbiro. Mnoge žensko se kaj rnde pulijo za cvetačino perjo Nekatere imajo to no!epo navado nli bo jo razvado, da hočejo branjevcem per e kar pobrati, ne da bi odštelo kako liro. Zajčki namreč zelo radi jedo ovetačino perjo. Mnogo jo na trgu lepih limon. Jabolka so zelo redka. Trnovčnnke, Krakovčanke in kmetice iz okolice so dobro založile z domačo zelenjavo in vrtnino. Lelos je na trgu mnogo rdeče pese. Tudi sladka repa je v primerni množini na prodaj. Zelo mnogo je bilo v sredo domačega očiščenega motovilea, ki so je primerno poceuil. Tudi rdeči radič je bil dobro na prodaj. Trg je postal okoli 10 zelo živahen. Zaseden je bil tudi prvi otok. Na drugem otoku pa je vladalo veliko vrvenje. Zanimanje za veseloigro »Ulica št. 15« je še vedno veliko. Prva predstava jo bila razprodana in igra je dosegla uspeh, kakršnega šo ni doživela nobena predstava v letošnji sezoni na frančiškanskem odru. Igrali jo bodo na pustno nedeljo, 7, marca ob 5 popoldne, da bo s tem ustreženo številnemu občinstvu, ki si želi predpustnega razvedrila. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Veliki simfonični orkestri vseh kulturnih središč sestavijo včasih, posebno pa v času predpusta, koncertni spored Iz del, ki so jih napisali slavni mojstri v plesnem ritmu. To so jo povsod uveljavilo z velikim uspehom in v izrecno zadovoljstvo koncertnega občinstva, ki želi slišati tudi tovrstno glasbo v polni zasedbi velikega orkestra. Temu uveljavljenemu vzgledu je sledil tudi nnš simfonični orkester s svojim dirigentom Drago Mnrio šijnncem in sestavil za ponedeljkov koncert, spored iz nnjpriljublje-nojšlh del, ki so jih napisali skladatelji: Jobnn Strauss, \Veber, Rosslnl, Dvofnk, Poneliielil. Rihard Strauss Bernard in Lo-linr. Koncort bo v ponedeljek. 8. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Podrobni spored «o dobi v knjigarni Glasbene Matice Mejnike prestavljajo. V zadnjem času «o mnogi lastniki gozdnih parcel na Rožniku iu drugod opazili, da so jim bili mejniki prestavljeni, dn so jim bili mejni kamni od-nešonl in vrženi v knk jarek ali za celo zakopani. Začeli so paziti in so kmalu dognnli, da so nngnjivl pnglavci imeli nad tem veliko veselje, ko so izruvall mejnik in ga nato odnoeli ali vrgli v kak potoček. Gledališče OPERA, Četrtek, 4. marca ob 17: »Zemlja smehljaja«. Red Četrtek. P. Lchnr: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Llchtenfelškl — Anžtovar, Liza — Miejnikova, Lora — Ja- pljeva, grof Pottensteinski — M. Sancin, general — Pianecki, prino Su-hong — Čuden, Mi — Barbičova, Cang — Debevec, Fu-li — Skabar, evnuh — Simončič. Dirigent: R. Simoniti; režiser ln koreograf: inž. P. Golovin. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Pogačar. Načrti za kostume: Vilfanova; klobuki za balet: Ivanka Kuno; cvetlični aranžmau: tvrdka Pavel Simeno. DRAMA. Četrtek, 4. marca ob 17.30: »Jesen«. Premiera. Red premierski. — Petek, 5 marca ob 15.: »Kovarstvo ln ljubezen«. Izven. Cone od 12 lir navzdol. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 7. marca 1943: »Vihar v kozarcu«. Predprodaja ua dan predstave od 10—12 ln dve uri pred predstavo v društveni pisarni, 1'etrarkova 12-1. FRANČIŠKANSKI ODER: Nedelja, 7. marca ob 5 popoldne: »Ulica št. 15«, veseloigra v štirih dejanjih. Vstopnice v predpro-duji v trgovini Sfiligoj. RADIO. Četrtek, 4. marca. 7.30 Slovenska glasna — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Oporetna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijnnco. Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 17.35 Godalni orkester vodi dirigent Angelo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glnsha — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevni li dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert orkestra Cora — 21 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftl-jnncc, sodeluje soprnnistka Ksenija Vidnli. Opernn glusba — 21.30 Simfonični koncert vodi dirigent Provitati. V odmoru: prodnvn-njo v slovenščini — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiweisova o. 43, mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. V vsako hišo »Slovenca« I , Parliamo 1'italiano! ESERCIZI NELL'USO DEL GERUNDIO 1. Sostituite il gerundlo nelle seguenti proposizioni: Poiche s'avvicinava alla mor-te, fcce testamento. — Non potč essere lui, pcrche era gio morto quando accaddero quel fatti. — Parleremo mentre cammineremo. — Allorchft si č accorto di aver agito ^ poco corretlamente, si č pentito. — Poichč era partilo ierisera alle venti, ha potuto arri-vare stamattina alle sette. — Cerca di espri-morsi ln tedesco, perohč non sa lo sloveno. — Quando non si ha ne tempo di leggere nč occasiona di parlure, una lingua si di-mentiea facilmente, — Quundo nrrivamnio in cima «1 monte, diluviava orribilmente. — Poichč ci fnmmo riposati, riprenilemmo la via. — Se si viaggia molto, si comincia a capire che, dni piu al meno, tutto il mondo č paese. — Perdete la voce, perchč aveva molto gridato. — Se torni tu, 1'ordine sara ristabillto. — Se le serivi, salutata. — 1'oi-vhč gli avevo promesso di venire, non man-curo alla inia popoln. — 6 un libro difficile, ma se lo leggi adngio, lo cupirai. — Perche l'avevo trovato indisposto, ritornal. — So lo porti ogni giorno, quel vestito lo Boluperai ben presto. — Siccome era malato, non ha potuto partire. 2. Traducete: Sreča vodi naše korake. —' Ko sem mu govoril o materi, som opazil, da joče. — Ko je vstopil, je zaprl vrnta. — Ko sem šol zdoma, sem opazil, da nimam niti beliča v ženu. — Ko me je ugledala, je zardela. — Ko je stopila v cerkev, se je po-križala (farsi il segno della eroce.) — Ce zamolčimo (tacere) resnico, smo lažnlkl (bu-giardo). — Kaj delašt CasopiBe prebiram. — Ce žollte drugih pojasnil (sohiarlniento), obrnite se (rivolgersl) nnnj. — Co si ti zdi potrebno, pa stori. — Ker ste raztreseni (di-stratto). se Vam zdi (trovare) težko. — Stvar sc slabša (peggiornro). — Ker je vse dopoldne deževalo, smo ostali doma. — Co mu jih pošlješ danes, jih bo prejel že čez štirinajst dni. — Ko mu jih je predstavil, se je priklonil (Inchinnnrsi) — Ce ml ga prepišeš, ti bom zelo hvaležen. — Ker me on ne mara, ga tudi jaz ne maram. Tu natisnjeno besedilo je samo ktjuJ *a vse one. ki sledo pouku itnlijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu oh ponedeljkih in Bredah za znčetnikc, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vodno ob 19. NeUa za mlada srca Medvedje in razbojniki Jezdili smo po dolini, ki je bila obdana s temnimi jelovimi gozdovi tistega skalnatega gorovja, ki se razteza ob zgornjem teku Missouri|a in ki je tako vse ra/klano. da ie ježa s konji tod |ako težavna. Spremljal nas je don Miguel, bikoborec iz Madrida. Dalje te bil z nami še »črni Jaka«, tako dragocen član naše skupine, saj je on edini poznat to pokrajino. Priporočljivo je bilo, da smo bili z njim prijazni, navzlic njegovi redkobesednosti, da nam ne bi v teh divjih gozdovhi pretila nevarnost, da bi zašli. Spotoma se nam je bil ponudil za vodnika in prav z veseljem smo sprejeli njegovo ponudbo. Imenoval se je sam kar kratko •črni Jaka«, kar je nemara kazalo na njegovo temno polt. Kot tretji te skupine je jezdil z nami neki slikar, a je bil navidez bolj podoben kovboju kot umetniku. Poslednji v skupini 6em bil jaz, »zele- frjk. Skrivnostni jezdec je bil na preži, gledajoč v dolino. nec«, zakaj moje jahaško znanje je bilo še jako pomanjkljivo in tudi puška mi |e bila povsem novo orožje. ko smo tako mi štir|e že ure in ure jezdili molče drug za drugim, se je končala pot, — ali bolje nekaj, kar snw imeli za pot, v neki tako razčeledrani grapi, da smo morali razjahati, da si ne bi konji polomili nog Krog in krog se je spremenil gozd v neizmerno, neprodirno goščo, kjer so vsevprek ležala debla in bruna in skale. Bržkone so plazovi grušča spremenili gozd v tako razsulo. Posvetovali smo se. kaj bi bilo storiti. 6aj 6mo hoteli biti še i6ti večer pri Missouriju. Slednjič je dejal Jaka, naj se usedemo in počakamo, češ da 6e bo on prej malo razgledal okoli. Storili smo kot je nasvetoval, privezali Kon|e in 6e usedli na 6kale. Ko je minilo dobre četrt ure, 6etn mahoma opazil, da 60 postajali konji bolj in bolj nemirni in so preplašeno re/getali in se hoteli odtrgati s konopcev. Spočetka si nismo mogli misliti, zakaj naj bi bili konji razburjeni, saj ni bilo okoli in okoli ničesar takega, kar bi utegnilo vzbujati strah in sum. Ker pa topotanje in razdraženje konj le ni pojenjalo in se je še povečalo, smo sklenili, da si gremo okolico ogledat. Slikarja sva z Miguelom pustila pri konjih in 6va sama odšla. To je bilo Kaj težavno prodiranje v goščo in plezanje čez neštete ovire. Pa sva tako polagoma dospela na nekakšno skalnato ploščad, od koder sva utegnila opazovati grajjo in nasprotno skalnato 6teno. Nenadoma pa 6em visoko zgoraj vrh pečine opazil jezdeca, ki 6e je sklanjal nizdol in opazoval dolino. Kolikor 6em sprevidel, je bil jezdec na muli in 6e je dozdevalo, ko da nekoga pričakuje. Poklical 6em dona Miguela in mu pokazal 6voje odkritje, kar ga je neznansko razburilo. Mahoma sem zasumil, da je Jaka v zvezi z onim jezdecem Sklenil 6em, da born to zadevo zasledoval. Don Miguel, ki je bil istih misli, 6e je molče usedel na skalo in jaz 6em storil isto. Tisti jezdec je bil medtem razjanal in je urno plezal nizdol po steni, dokler ni izginil v jelovem goščavju. Tudi mula je bila izginila in midva sv« počasi vstala. »Ali mislite, da so tu razbojniki?« me je nedadoma vprašal don Miguel, medtem ko |e strmel ua ono skalo Skomignil sem in brez besede sva šla nazaj po svoji težavni poti. Prišla sva do slikarja, ki že kar ni mogel več krotiti plašnih konj. Se zmeraj oi njih plušljivosti nismo mogli razlagati. Pa smo manorna zaslišali odmev strelov iz gošče nad 6eboj. Hkrati je za-donelo k nam neznansko riovenje, tako da nas je po hrbtu kar mrzlo spreletelo. >To je medved,« je vzkliknil 6likar. »brž na pomoč! Jaka je v nevarnosti!« Umetniku ni bilo se nič znanega o tem. kar sva midva videla, in zdaj niti ni bilo časa, da bi mu bila kaj povedala. Rjovenje je trajalo dalje in je zamolklo odmevalo s skalnatih 6ten, vmes pa so se venomer oglašali streli, a dobro 6em razločil, da so prihajali iz različnih pušk. Slišalo se je, ko da prihaja rjovenje iz bližine, t a zdaj se je izkazalo, da cmo 6e motili. Sele Čez precej časa smo zagledali skozi vrzeli med debli mogočnega medveda, ki je stal na zadnjih nogah pred Jakom, ki je negibno ležal na tleh. Malo bolj v ozadju 6em zagledal človeka, ki je navidezno meril na medveda. Tedajci 6em začutil sunek na hrbtu in sem lopni', na tla. Hkrati sem zaslišal slikarja, naj 6« tudi Spanec vrže na tla. Takrat je počilo in krogla je zažvižgala nad nami. Tedaj sem opazil kako ie neznani jezdec počenil in izginil v gozdu. Nič nismo utegnili, da bi se biti še kaj pobrigali za jezdeca, saj je zda| medved krenil proti nam Strahotno je zarjovel in neznansko je odpiral 6voje rdeče žrelo, da sta bili razločno videti obe vrsti 6trašnib zob Spet smo bili na nogah in smo V6i trije naglo streljali v medveda. Medved je krvavel iz več ran. vendar je skušal s poslednjimi močmi navaliti na nas. a je telebnil na tla in poginil. V tem hipu je mahoma planil slikar mimo mene. i nekaj skoki je bil na Koncu ploščadi, kjer smo stali, ir. je začel gibčno plezati po pečini navzgor. Misleč, da bi mu utegnil kaj Koristiti, sem šel za njim, kolikor naglo sem le mogel. Čez pol ure sem ga zagledal vrh pečine, prav lam, kjer sem bil malo prej opazil mulo. videl sem. kako je dvignil puško in 6em zaslišal dva strela, ki sta še dolgo odmevala s skalnatih sten. Prišedši do njega, ie položil prst na usta, rekoč: »Prisluhnite brž, ali kaj slišite?« Napeto sem Z eno potezo Videli smo medveda poleg Jake, ki je negibno ležal pred njim na tleh. prisluhnil in dozdevalo se mi je, da 6lišim peke-tanje izza skalovja. »Skoda,« je dejal slikar, »prepozno 6em prišel semkaj, 6icer bi bila ustreljena vsaj dva razbojnika.« — »Dva?« sem vprašal,- saj ni6em bi! videl nobenega. »Seveda,« je odvrnil, »eden leži spodaj z zlomljeno hrbtenico pri medvedu, drugi je bil pa, žal, že tako daleč, da ga nisem mogel zadeti.« Že je hotel splezati spet nizdol, ko je ob6tal in pokazal z roko, rekoč: »Vidite tamle zadaj tisti srebrni trak med hribi? To je Mi660uri! ,Crni Jaka' je bil 6tab vodnik!« Oprtal si je puško' in začel plezati po 6teni navzdol. Ko smo prišli do Jake, je bil že mrtev. Pokopali 6mo ga pvod skalami, nato smo dali medveda iz kože in si v dolini pripravili šotor, 6aj je bilo že prekasno, da bi bili ta dan dospeli še do reke. Naša punčka se igra v pesku Lejx> je, če skrbimo za svoje manjše bratce iu sestrice in jih s čim razveselimo, lakšno-le majceno belo pohištvo za lutke je na primer kaj kmalu narejeno in ga oo mala sestrica kaj vesela. Vzemi trdo, belo lepenko, pa ravnilo in svinčnik in nariši tele načrte za fM.uiiitvo. Nekaj izreži, nekaj pregani — i>a imaš lične stolčke 1CDT .0 mizice, zofe in pručice za sestrine lUtke da se bo z njimi v pesku lahko igrala. Celo kaka lutka se ti Ivo posrečila, da bo lahko sedela na teh stolčkih. Kar poskusil Vrtnar - Izumitelj železobetona Brez dvoma vas bo zanimalo, da je moderno gradivo, ki brez njega zdaj ničesar velikega ne zidajo, iznašel uavaden vrtnar in ne, kot bi mislili, kak stavbenik in inženir. To je bil Jože I Monier. ki je bil leta ISOO lastnik oranžnega rastlinjaka blizu Pariza. Ker so leseni škufčki, ki je v njih gojil drevesa, le prehitro strohneli zaradi vlažne prsti, mu je prišlo na mar, da bi jih obdal s plastjo betona. Toda ta mešanica iz cementa in peska se je razpočila, čim je škafčke prinesel iz rastlinjaka, saj cement pač zdrži nenavadno hud pritisk, a ne pretresa. Potem pa se je Monier domislil, da bi obdal posode s tanjšo plastjo betona. V vlažen beton je pritisnil železno, žič-nato mrežo in je to ponavljal še z dvema betonskima plastema in dvema ovojema z žičnato mrežo. Ko je vse to pustil, da se je sušilo tri tedne, je imel velikanski uspeh. Zdaj je lahko počenjal 9 škafčki, kar ie hotel, pa se beton ni več ne k rušil ne lomil. Monier je na ta način dosegel veliko iznajdbo. Lahko bi rekli, da je iz njegovih posod za orožna drevesa vzklila nova doba za stavbarstvo. Dandanes izdelujejo iz snovi, ki je varna spričo ognja in primerna zdravju, ker ne trohni, stopnišča, stebre, strope, zidove hiš, mostove, kanale in predore. Ž.elczobcton uporabljajo po vsem svetu, na njem temelji bodočnost stavbarstva. Črkovnica a—a—ar—a—b—b- -e—g—i—k—k—m—n— n—n—o—o—o—o—r—r—s—t—t—t—v—v—z Ar DROBNE »Smešni« rastlina V nekaterih predelih Arabske raste rastlina, ki ji pravijo Arabci »smešna rastlina«. V lagodah te rastline so za grah velika, črna zrna. Ce človek ta zrna zaužij«. s« začne smetah in 6e smeje pol ure dolgo. Nato pa je neznansko utrujen in za vse neobčutliiv Arabci uporaoljaio to zrnje kot sredstvo zoper bolečine. Ptiči imajo svoje stalne' spalnice Skorai vsi ptiči una|o stalne prostore, kamor hodijo spat. Znanj so kaka votla, trhla debla, ki nanje ptiči zmerai sedajo k jx>čitku, prav tako so znane razne skalne vo*line, slemena hiš, topoli in razvaline, kamor hodijo ptiči že po več desetletij spat. Zlasti vrane se držijo te navade Z vseh strani neba se jih zvečer zbere na stotine tn stotine, da zasedajo po običajnem »krakarskem koncertu« svojo staro »spalnico«. POVEST PILOTA ŠTEFANA 91. Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) sledeče: Slovenski pisatelj (roj. 1871); mesto v Palestini; italijanski epski pesnik (t 1533); starogrško bojišče; žensko ime; del Jadran«. Rešitev črkovnice z dne 25. februarja: Andora, pandžah, granada, chianti, Poljane, Ciciban. »Ali ni to višek vseh viškov, da imam doma dve odrasli hčeri in še ženo, pa hodim okoli 6 suknjo, ki ji manjkata dva gumba!« »Oh, očka, prava reč, pred nami te pa res nI treba biti sram!« Hitro se je dvignilo veliko dvomotor-no letalo. Bil sem pilotu kažipot. Med letom sem se nekoliko okrepčal. Jasen, sončen dan nam je pripomogel, da smo imeli krasen razgled. Že se je od daleč prikazalo gorovje, v katerem je bil usoden hrib. Izkušeni pilot se je dobro izkazal. 92. Dim se je razločno videl. Na cilju smo. Krožili smo nekaj časa nad vrhom, nato pa smo se počasi spuščali proti zemlji. Uka-željno sem opazoval pilota, ki je mojstrsko obvladal letalo. Dasi tla niso bila zravnana, sem vendar čutil veliko razliko od mojega pristanka. Ptice gradbene umetnice Toplo sonce razvname tudi pticam drobna srca in jim vzbudi močno hrepenenje za * mladim zarodom. Samci omamljajo družice s sladkimi napevi in jih skušajo z umetnimi plesi prikleniti nase. Ko si izbero, včasih po hudi borbi, ženičke, prično kmalu iskati pripravna mesta, kjer bi zgradili prijetne domove. Vsaka ptica si dela gnezdo; nekatera preprosto, druga manj ali bolj umetno. Nagon, katerega si ne znamo prav jjojasniti, jo žene, da si zgradi gnezdo, kot so ga stavile njene prednice Oglejmo si nekaj krilatcev, ki polagajo prav posebno važnost, da bi si postavili čim prijetnejši domek. Veliki umetniki v pletenju gnezd so tkalci, ki žive v južni Aziji in Afriki. Ptice so so-rodnice našega vrabca, a so nekoliko večje. Kot gradivo jim služi protje, razne koreninice, vlakna in bilke, katere tako spretno spleto, da se pred takimi gnezdi vsakdo ustavi in jih občuduje. Imajo obliko buče ali mošnje in navadno sfiodaj vhod, včasih pa tudi ob strani. Nekatera imajo posebno sobico za valečo samico in samca, a pri drugih stanuje samec v drugem gnezdecu. Pripenjajo jih najrajši na konec šibke vejice. Tu so privezana na dolgem motvozu, a drugje spet vise med dvema vejicama kakor majhne gugalnice, ki se lahno pozibajo žo ob rahlem vetru. Za naselitev si rade odbirajo drevesa, ki stezajo svoje veje nad breznom ali vodo. Tako ne morejo do živega mlademu zarodu lakomne opice in pretkane kače, ki jim gre tovrstna pečenka posebno v slast. Tkalec si napravlja za vsako valitev novo gnezdeče, a poleg vise še vedno stara, in zato se veje včasih pod njihovo težo kar šibe. Ne služijo jim s/imo v valitev, ampak jih uporabljajo tudi kot udobna prenočišča. Malajci pripovedu-» 7.VP7.I « tem zcrodbo. da si živalce nanesejo polno svetlikajočih hroščev, ki naj bi jim preko noči služIli kot svetilke. Dosedaj raziskavanja tega še niso potrdila, pač pa so tovrstne pravljice dokaz, kako veliko je zanimanje preprostih ljudi za te majhne stanovalce. V resnici pa srečamo taka gnezda tudi pri nas. Drozg si stavlja svoj dom v grmovju ali pa na nizkih vejah. Za podlago si nanese suhljadi, nanjo j>oslavi okroglo gnezdeče, spleteno iz mahu, trave in koreninic. Njegovo kotanjo obloži z zgrizenim in oslinjenim preperelim lesom, pomešanim z ilovico. V razpadajočem lesu je skoraj vedno glivino pod-gobje. ki se svetlika in zato naletimo včasih na bolj ali manj razsvetljena gnezda. V gradbeni umetnosti tekmuje drozg zlasti z lastavico. Ta ptica pobira na cesti ali ob potoku s kljunom blato in ga odnaša na mesto, kjer namerava graditi gnezdo. Drži se s krempeljci, a podpira z rejjom, s kljunom pa pritrja grudico za grudico, pri čemer jo oslini, da se bolje sprime. Da je zgradba trdnejša, vplete med blato kako bilko, pe-resce ali dlako. Dno dobro obdela, da je gladko, a zunanji del pusti grob, da se hitreje gnezdo posuši. Za dograditev potrebuje najmanj osem dni. Kljunoro-žec, ki živi v Azija, si prav tako napravlja gnezdo iz blata. Na kljunu ima koščen, navzgor zakrivljen rog, ki je v notranjosti votel. Velik je približno kot puran, a sicer je podoben vranu in se tudi slično hrani. Njegovo meso je neužitno in ga zaradi tega ljudje ne preganjajo. Za gnezdo si pioišče votlino v drevesu, katero si po potrebi razširi. Samica vanjo znese jajca in prične z va-lieniem. Sedaj jo samec zazida z blatom in ji pusti le tolikšno odprtino, da more skozi njo pitati svojo boljšo polovico. V tem zaDoru ostane tako dolco. da se mladiči zvalo in ptostanejo godni. Mati skrbi za narod, se oskubi in dobi prvo perje. Uboga samica pri tem tako shujša, da preostane od nje le še kost in koža, vendar pa pogumno vzdrži, dokler ne pribori sebi in mladičem svobodo. Lahko si predstavljamo, da tudi moži-ček nima lahke naloge, če more preživljati družico in mladino, zato tudi on močno oslabi. Čemu to nenavadno zazi-davanje? Domačini pripovedujejo, da se posluži te rešitve skrbni oče zaradi ljubosumnosti. Zenica bi se mu lahko ta čas izneverila, ko on daleč naokrog stiče za hrano. Če pa vkljub temu, da se nahaja v zaporu, pokramlja s kakim prijateljem, jo razjarjeni možiček zazida popolnoma, da mora v utesnjeni temnici nezvesta družica docela istradana poginiti. Resnici na ljubo pa moramo zagovarjati dobrega očela. On se namreč boji, tla no bi kak nepridiprav požrl ženico in mladiče ali bi celo morda padla iz gnezda, pri čemer si ne bi mogla oskubena ubožica pomagati. Posebne vrste graditelj je tudi salan-gana. To je majhna, v velikih združbah živeča ptica, ki je sorodnica našega hudournika. Med gnezdenjem se ji slinavke močno (Dovečajo in izločajo mnogo snovi, ki se na zraku strdi. Iz te gradi in pripenja gnezda, slična majhnim košaricam, na najstrmejše in nedostopne skale, najraje podmole, ki jih je izglo-dalo neprestano udarjen je morskih valov. Ta gnezda Kitajci drago plačujejo kot posebno redko slaščico. Pobirajo jih ljudje, ki se že od mladih nog ukvarjajo s tem poslom. Na dolgi vrvi spuste v globočino tovariša, ki drži v eni roki železno kljuko, v drugi pa gorečo bakljo, ako so gnezda v temnem podmolu. Kljuko zapiči v tnko razpoko in se tako pritegne do stene, s katere nato z nožem odstranja gnezdo za gnezdom, dokler ne naj>olni koša, ki ga nosi na hrbtu. Gnezda pobirajo trikrat na ieto in šele četrtič dajo pticam mir, da lahko vale. Slinaste skledice še očistijo, posuše in razpoši- ljajo. Cena zavisi od beline in čistosti. Tvarina se v vreli vodi rdzstopi in uslu-zi kot klej. Posebno prijetnega okusa nimajo, vendar je ta slaščiča redka in kot taka dragocena. Med pticami opazimo tudi imenitnega gospoda, ki si privošči kar trisobno stanovanje. To jo senčna prebivalka gostih gozdov v Afriki in na Madagaskarju. Sliči naši štorklji in se hrani z živali-cami, ki jih najde v močvirju. Živi paroma in si zgradi med rogovilami močnih dreves svodasto gnezdo. Ker uporablja kot stavbno gradivo zlasti ilovico, med katero pomeša trsje in vejice, sjdo-minja na krušno pečico, ki ima do dveh metrov v premeru. V notranjosti vidimo troje sobic, izmed katerih je najudob-neje urejena zadnja, kjer je tudi mehka posteljica. Tukaj se košati ženica in je obenem valilni prostorček. Srednji-oddelek naj predstavlja jedilnico, v katerem se nahaja tedenski prfgrizek, ki sestoji iz žuželk, črvov, polžev in rib. Sprednja sobica služi bojevitemu mo-žičku kot sprejemnica. ali bolje stražnica, kjer on kraljuje in budno čuva svojo družinico. V Afriki živi nadalje ptica, ki gnezdi v duplih, pred katerimi zgradi iz dosti velikih kamenčkov nasip. Ta ublaži silovitost peščenih viharjev, a zaščiti obenem gnezdo pred kuščarji, da no uničijo zaroda. Med evroj>skimi pticami napravlja prav umetno gnezdo neka mala sinica, ki jo imenujemo plašico. Njeno gnezdo sliči velikanski hruški, ki ga obeša na kraj vrbove vejice ali pa tudi na trst. Spleteno je iz belkaste mehke volne, katero si ptica nabira iz vrbovih in topolo-vih semen. To volno oslini ter jo nato tako spretno splete in spolti, da močno spominja na klobučovino. Pravcati krojač med pticami je šivec, ki je doma v Vzhodni Indiji. V gostem listju si poišče pripraven Ust, k! ga na robeh na več mestih prehode z drobnim kljunom. Potlej si poišče kako nitko, bo- disi vitko vlakno ali ozek trak ličja, kar pretika križem v narejene luknjice, zvleče in stakne robove. Tako si sešije iz lista tulec, ki je za njegovo drobno mladino zadosti čvrsta in prostorna zibka. Njeno notranjost si primerno postelje z volno in perjem Na ta način je domek varen pred opicami in drugimi nadlego-valci. ker ne morejo zlepa do njega. Ta krojaček je seveda drohen kot naš slavec in ima za to delo prav primerno tanek, raven in dolg kljunček. Z našimi Ribničani bi se lahko kosal južnoameriški lončar. Ptiček je drozgove velikosti in si sezida na debelih vejah gnezdo iz gline. To spominja bolj na majhno krušno pečico kot na domek. Širšemu obroču .sledi vedno ožji in prehaja v svodasto obliko. Prostor je razdeljen v nekako kmečko hišo in izbo, med katerima so majhna vratca. Za izmenjavo zraka poskrhi s posebnimi prezračevalci. Praviloma gradi gnezdo samica, a gradivo ji prinaša samec. Seveda opažamo tudi tu izjeme. Med tkalci pleto jrcez-da samo samci, a družice jim le malo pomagajo pri urejevanju njihove notranjosti. Pri nekaterih drugih vrstah se možički prav malo zmenijo za delo in prevzamejo samo stražo, ali pa kratkočasijo pridne ženice s sladkimi napevi, prijetnim čehljanjem in radostnim spre-letavanjem. Pri napravljanju gnezd si izbirajo najrazličnejše gradivo in jim služijo pri njihovi postavitvi ne le kljun in noge, temveč tudi krila, prsi ter kažejo pri tem delu čudovito spretnost. Ce vzamemo vse izkušnje v pretres, moramo pritrditi, da sta nagon in prevejanost za graditev gnezd pticam sicer prirojena, da pa ee v marsičem lahko izoblikujeta in spopolnita z večkratnimi vajami. Zato si grade starejše samice boljša, odpornejša gnezda ter tudi spretneje Izbirajo gradivo kot njihove mlajše in nezrelejše vrstnice. Ugodno priliko hitro izkoristijo in zato se n. pr. šivec takoj posluži niti, čeprav si jo zna stkati tudi sam. S. S. VAN DIN R; Umorjeni Kanarček »Ne, gospod! Snoči je šla večerjat z nekim gos|KRlom, [X) večerji pa je nameravala od-diti v gledališče in je zalo hotela biti elegantna.« Ah, je vzkliknil Markham in se sklonil nekoliko naprej. »Kdo pa je bil ta gospod?«• »Ne vem, gospod. Gospodična mi tega nI povedala.« »Ali bi ml morda mogli povedati kako ime?« »Nikakor ne!« »In kdaj vam je gospodična naročila, da morate danes priti bolj zgodaj?« »Medlem ko sem odhajala.« »Jasno je torej, da ni mislila na nikako nevarnost iu se tudi ni bala svojega spremljevalca?« »Tega nikakor ni bilo videti!« Ženska se je nekoliko zamislila, nnto pa izjavila: »Ne, nilui-kega strahu... Ravno nasprotno, bila je zelo vesela.« Markham so je okrenil k Ileathu. »Želite še kaj, gospod narednik?« lleath je vzel cigaro iz ust, se sklonil na-•prej in naslonil roke ob kolona. »Kakšne dragulje jo imela snoči Odeli?« jo vprašal s trdim glasom. Vodenje ženske je jioslalo hladno in nekoliko ponosno. »Gospodična Odeli,« močno je poudarila besedo gos]>odična, kakor da bi hotela grajati I.Iea- tha zaradi njegove nevljudnosti, »je imela vse svoje prstane, štiri ali pet in tri zapestnice: eno iz biserov, drugo iz rubinov in tretjo iz diamantov in smaragdov. Okrog vratu je imela biserno ogrlico in lornjon iz platine, tudi okrašen z biseri.« »Ali je imela še druge dragulje?« »Morda eš kako malenkost, vendar pa nisem poginoma gotova.« »Ali jih je hranila v jekleni skrinjici v svoji sobi?« »Da, kadar jih ni imela na sebi!« Odgovor jo bil nekoliko sarkastičen. »Domneval sem, da jili ima spravljene tudi, kadar jih nosi!« Ta Heathov odgovor je izzval dekletovo besede. Ni prezrl, da ni uporabljala besede gospod; ko jc govorila z njim. Vstal je in pokazal na odprto skrinjico za dokumente na mizi. »Ali ste jo videli že prej?« Ženska je brezbrižno prikimala. »Večkrat,« je dejala. »Kje je bila navadno?« »V onile omarici,« je odvrnila in z glavo pomigniln proti omarici Boule, ki je stala poleg divana. »Kaj je bilo v škatli?« »Kako naj lo vem?« »Ne veste? Hin...l« Heath je napravil divji obraz, kar pa na žensko ni napravilo nobenega vtisa. »Niti pojma nimam, kaj bi moglo biti v njej,« je mirno odgovorila. »Bila je vedno zaprta in nikdar nisem videla, da bi jo bila gospodična od-ptla.« Narednik se je približal omari v sprejemnici. »Ali vidile ta ključ?« je rezko vprašal. Ženska je zopet prikimala, vendar pa sem opazil v njenih očeh nekoliko začudenja. »Ali je ta ključ bil vedno na notranji strani vrat?« »Ne, vedno je bil nn zunanji.« Heath je pogledal Vanceja. Ko je nekaj časa jezno gledal kljuko, je pomignil policistu, ki je pripeljal žensko. »Odvedite jo v čakalnico, Snilkin, in naj vam podrobno opiše Odelline dragulje... Vendar pa nam naj ostane na razpolago, ker jo bomo še potrebovali.« Ko sta Snitkin in ženska odšla, se je Vance leno zleknil na divan, na katerem je sedel, medtem ko sta Markham in Heath zasliševala žensko, in puhnil proti stropu oblak dima. »Zelo osvetljujoče, kaj ne?« je pripomnil. — »Temnopolta deklica nam je pripomogla precej naprej! Zdaj vemo, da je ključ na nepravi strani vrat in da je naša deklica šla v gledališče z nekim prijateljem, ki jo je, zelo verjetno, spremil domov malo prej, preden so je ona za vedno ločila iz to solzne doljne.« »Domnevate, da bo to služilo čemu, kaj ne?« Heathov glas je Izražal neko zmagoslavno pomilovanje. »Počakajte nekoliko, da boste, slišali telo-fonistovo izpoved.« »Naprej, gospod narednik,« je je nestrpno prekinil Markham. »Ali hi ne bilo prav, da nadaljujemo z zasliševanjem?« »Rad bi vam nasvetoval, da zaslišile najprej vratarja. Povedal vam bom, zakaj « Heath je krenil proli izhodu in ga odprl: »Poglejte za trenutek sem!« je dejal. Šel je v predsobo in pokazal na mali hodnik na levi. llil je dolg približno tri metre in se je raztezal med stanovanjem plesalke in zadnjo steno čakalnice. Na koncu hodnika so bila masivna hrastova vrata, ki so vodila na dvorišče oU, hiši. »Ta vrata,« je fKijasnjeval Heath, »so edini stranski vhod le hiše in kadar so zaprta z zapahom, nihče ne more vstopiti drugače kot skozi glavna vrata. Tudi ni mogoče priti v to stanovanje skozi katero izmed ostalih, ker so^ vsa okna v pritličju zavarovana z železnimi križi, na kar sem vas že prej opozoril. Vse to sem ugotovil, kakor hitro sem dospel sem.« Vrnil se je v sprejemnico. »Ko sem zjutraj proučil razporeditev prosto-storov in vrat,« je nadaljeval, »sem si predstavljal. da je neznanec vstopil skozi stranska vrata na koncu hodnika in je dospel v stanovanje, ne da hi ga videl telefonist. Sel sem, da pregledam vrala: bila so zaprta z zajiahom na notranji stra-ni — zapomnite si dobro — ne zaprla s ključem — pač pa z zapahom. Tega zapaha tudi ni mogoče na noben način odstraniti od zunaj, niti z vitrihom ne. Je eden izmed starinskih, izdelan iz trdne medenine... Zdaj pa bi želel, da bi zaslišali vratarja.« Markham je prikimal in Heath je oddal povelje enemu izmed policistov, ki so stali pred vrati. Par trenutkov pozneje je stal pred nami čokat Nemec srednjih let. izrazitih potez in z močnimi (jčnicnmi. Krčevito je stiskat čeljusti in poln nezaupnosti gledal zdaj enega, zdaj drugega izmed navzočih. Henth je takoj prevzel vlogo zasliševalca, »Ob kateri uri odhajate zvečer?« Navzel se je tega bojevitega videza iz gotovih razlogov. »Ob šestih... Včasih prej, včasih pozneje.« Domani - lutri UNION AL CINE V KINU UMA Savi. ROBERTOVILLA IRAJEMA DIL1AN CARLA DEL P^CIO ft.KŽSfo' • <'v . ŠPORT Goethe kot športnik rEU KINO SLOGA "30 Napeta kriminalna drama »PLESALKA« "*<: z najboljšimi Švedskimi Igralci: Haken VVester-green, Annallsa Erlcson, John Ekmani Režija: Weyler Htldbrand! Predstave od 11.30 dalje! TEL. KINO MATICA 22-41 Dnevno dvojni program: Ob delavnikih ob 14.30: »ZVEZDA IZ RIA« — Ob delavnikih ob 16.30 in 18.30 ter v nedeljo ob 14.30, 16.30 ln Ob 18 30: »DUNAJSKA KRI«! »ZVEZDA IZ RIA« Diven romantičen film s plesom in muzlko . . . Najlepša plesalka La Jana, Gustav Diesel. Ne gre za tiskovno pomoto in tudi ne za kogar koli, ki so slučajno piše Goethe; pesnika Goetheja imamo v mislih in nikogar drugega. Precej domišljije bi bilo potrebno, da bi si predstavljali Goetheja kot izvrstnega metalca diska ali kot slovitega srednjega napadalca te ali one nogometne enajslorice. Gre pa kljub temu za športnika Goetheja. Sam dr. Carl Diem ga slavi v mednarodnem olimpijskem vestniku kol velikega prijatelja š|K>rlnega udejslvovanja. In če mu je jioklonil tako temeljit človek, kakršen jo Diem takšen pridevek, tedaj smo prepričani, da ne gre za tiskovno pomolo ali kaj podobnega. Dejansko je bil Goethe človek, v katerem je prebival zdrav duh v zdravem telesu. Njegov dolgoletni prijatelj in življenjski tovariš F. \V. Rie-mer je napisal o Goethejevi zunanjosti in o njegovem odnosu do športa naslednje: »Krepko in trdno je stal na nogah; njegov korak je bil resen in odločen, njegovo telo pa izurjeno. Njegova gibkost in spretnost sta bili rezultat telovadbe, plesa, sabljanja, drsanja in ježe*.« Isti pisec poroča dalje, da je bil Goethe varen na ledu, pa tudi spreten v skalovju. Kot mladenič se je rad plazil po pečevju in jo bil pri tem nenavadno srčen: tudi pozneje, ko je bil že 50 let star, mu ni bila nobena gora previsoka in nobena podzemska jama pregloboka. Učinkovite so tudi besede, ki jih je napisal Eckermann ob truplu 83 letnega pesnika. »Strmci sem nad božansko krasoto teh udov, nad mogočnim oprsjem, širokim in izbočenim, pa nad miši-čnstimi rokami in nogami. Na n,egovem telesu ni bilo niti sledov o rejenosti in tudi ni bilo videti, da bi bil shujšal ali sicer propadel. Popolen človek je ležal pred menoj v veliki lepoti.« Tako je lažje razumljivo, da slavi ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta dr. Carl Diem velikega pesnika tudi kot žilavega pešča in kot planinca. Po Diemovih izvajanjih je bil Goethe tudi izvrsten jahalec, prav posebno rad pa je gojil drsanje. V spojili prostih urah ie zahajal na drsaiiš'e, kjer ni v ničemer zaostajal za dtugimi, ki so Kili samo š[>ortniki. Toda ne gre za morebitne Goethejeve storitve ali uspehe v športu. Že sama okoliščina, da se je. utrjeval potom telesnih vaj in da je rad iskal razvedrila v ježi, drsanju in sabljanju, je zanj značilna in za njegovo dobo tudi znninv"". Nobenega dvoma pa ni o tem, da je Gocthejeva veličina v veličini njegovega duha, kakor je vse, kar je na človeku velikega in trajnega, sad njegovega duhovnega življenja. okrepila položaj na vrhu razpredelnice. Zmaga pa ji še ni zagotovljena. Za njo so kar tri moštva, ki imajo [>o 20 točk: FAC, Dunajski športni klub in Austria. Podrobni izidi pretelile nedelje so bili: Wacker : Dunajski športni klub 1:1, Vienna : Rn-pid 6:4, FC Dunaj : Železničarji 1:1, Austria: \VAC 2:0, FAC : Sturm (Gradec) 11:0. Na igrišču mariborskega Rapida so otvorili v nedeljo nogometno sezono 1943 s tekmami za Tschammerjev pokal. Prvi so nastopili moriborski naraščajniki proli celjskim in jih odpravili s 4:3. Veliko bolj živahna pa je bila tekma med Rapi-dom in Celjani za točke. Izid je bil 3:3 in ko so tekmo podaljšali, so zabili Mariborčani odločilen gol. Prireditev je obiskalo okrog 1000 gledalcev. Jeseniški nogometaši v Litiji. Litijska nogometna družina, ki je prestala okrožno prvenstvo brez poraza, je imela v nedeljo v gosteh športno tovariše z Jesenic. Igra z močno enajstorico Jeseničanov je bila ves čas odprta in so jo zaključili z neodločenim izidom 3:3. IZGUBLJENO Zeleno platneno taško s 3 ključi. Bom Izgubil. — Oddati: trgovina Kadunc, Mestni trg 8. SGARAVATTI SEMENU I. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ec«. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chledera ofterta. — Zahtevajte ponudbo. gBiugnmcg Športni voziček dobro ohranjen, ob straneh zaprt, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »športni« 1409. Nov otroški čevelj 6t. 31 sem Izgubila. Gospoda, Ul ga jo pobral v Strellškl ulici v bližini Ljudsko kuhinje, vljudno naprošam, naj ga odda v RtrellSkl ulici St. 9-II. desno — proti lepi nagradi vseh kvalitet kupite že od 32.— lir naprej pri »ŽIMA« - Milan Jager mehanična predilnica žime Trgovina: Sv. Petra c. 17, predilnica: FUŽINE JOP* »DUNAJSKA KR!« Najboljši film sezone! Remek delo Willy Forstal Divna muzika, šlagerji, ples, humor! Najboljši komiki: Hans Moser, Theo Lingen ter simpatična Maria Holst ln Willy Fritsch! šport v kratkem TEL. KINO UNION 22-21 Poguba mednarodnega pustolovca zaradi sentimentalne zaljubljenosti »DEKLE Z NASPROTNEGA BREGA« V glavni vlogi: Marta Mercader, Milena Penovich. (5. Lazzarlnl tn.CJ. Barnabo. Predstave: ob delavnikih ob 16 in 18.15; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30. Športna sekcija »Hermes« — nogometni odsek. Redni treningi v telovadnici j>oleg stadiona na Vodovodni cesti (vhod z dvorišča) se vrše vsak torek in četrtek od 18 dalje. Pozivajo se vsi stari člani kakor tudi novi interesenti, da se teh treningov zanesljivo udeleže. Za nabavo copat, brisa? in nogavic naj vsak prinese s seboj točke oblačilne nakaznice. — Načelnik. Dunajsko nogometno prvenstvo je že v polnem razmahu. Posebno obilen spored so imeli preteklo nedeljo, ko so množice prijateljev nogometa napolnile vse dunajske stadione. Vienna, ki je igrala z Rapidom in ga odpravila s 6:4, si' je Semena za vrt in polje dobite v trgovini Dominik BEZENSEIv, Miklošičeva cesta št. 6 (palača Ljud sko posojilnice). (1 Parcele že od 23.000 Ur proda re alitetna pisarna Prlsta-veo Franjo - Ljubljana, Cesta Arlelle Rea St. 3 Zgubila sem denarnico s približno 1000 lirami, od železnice do Sv. Krištofa Pošten najditelj naj Jo odda v župniSču Sv. Kri Stota proti nagradi. Več tricikljev različne velikosti so raz proda po zelo nizki ceni, Gasogeno — Merkur, Pu-harjeva 6. * Za vedno nas je zapustila in šla k Bogu po večno plačilo moja dobra žena, gospa Tilka Sftofrc ki je umrla 2. marca ob pol 6 zvečer. K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, 4. marca ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. marca 1943. Janez Skoiic, mož — in sorodniki. Kupimo stare biciklje bicikolj-gume tn motorna kolesa ln vreče. Plačamo zelo dobro. Gasogeno — Merkur, Puharjeva St. 6. 1 Poizvedbe! Stranka, ki je pomotoma odnesla lz Bonačeve tovarne pri nakupu škatelj, v eni istih dva pasa od oblek, naj jih blagovoli vrniti Istotam. Umrla nam je naša dobra teta, gospa Ivana Kralj roj. Dermastia vdova po žel. uslužbencu Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 4. t. m. ob pol 3 popoldne z Žal, iz kapele sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2, marca 1943. Žalujoči ostali. Ljubezen itaisiine Homanovc Dosedanja vsebina: Pisatelj Erik Hergen je obtičal v malem podeželskem nieslu, kamor jo prišel, da bi se poglobil v študije za svoi ' roman. Tam jo zagledal nenavadno žensko, zadržano v vedenju, zelo lepo, vendar nepristopno Njena pojava v nieslu ga ic tako presenetila, da jo v pričakovanju, da se 1)0 z njo seznanil, iz dneva v dan odlašal s svojim odhodom. Na obisku pri Hartwi-govih ie zvedel, da ji je ime Kristina. Malomeščansko omizje ženskega krožka p« m vedelo povedati o njej ničesar dobrega, iu-kole so nadaljevale, ko so jo obiralo: »V ostalem jo lahko vidiš vsak dan v nieslu. Saj vendar ne moro zdržati, da bi se ne kazala.« »In gnezdo, kjer jo nihče ne vidi, si je uredila lako naduto! Tam ima kočijo in konje, — dirkalne konje posebej. Seveda, Kristina Homanova mora jahati, in kolikokrat dirka divje, da bi se lahko ljudje po pravici zgražali!« »Homan zasluži seveda ogromno. Lepo se je vgnezdil v dobro vpeljani pisarni nekdanjega To-mana, zaračunati pa zna veliko bolj krepko od njega. V ostalem, ali že veste, da so ga imenovali pred dnevi za pravosodnega svetnika? Drži pa se še vedno v skromnih prostorih pisarne svojega predhodnika. Kajpada, tam na spodnjem trgu, kjer mu noben proces ne uide! — ,Gospa svelnikova" — Ta naziv ji bo šo bolj zavihal nos. znradi tega si bo dopustila še marsikatero norost. Sle že sli- šali, da pokriva čez noč svoje lilije na vrtu s ten- čicami — ?« Bučno hihitanje je 6ledilo temu pripovedovanju. Spet je povzdignila glas gospa Olga: »Da, da ne pozabim! Res, da, nemogoče, pomislite: že v maju je hotela imeti na prostem lilije za rojstni dan svojega meža!« Gospe in gospodične so se spet zasmejale. Eriku Bergenu, ki je moral vse to poslušati, se je zdelo, kakor da so 6e porušili vsi nasipi njegove duše. .Najrajši bi skočil pokonci, ah, najrajši bi poiskal debelo odejo in prekril z njo svoja čustva. Koliko je prestal, kaj vse je občutil in doživel v teh kratkih minutah! Vse doslej je sanjal o neznani ženski. Njegovo premišljevanje in iskanje je bilo prepleteno z nežnimi čustvi, z gorečimi željami, s toplini upanjem. Sedaj je zvedet — in na kakšen način je moral zvedeti —, da je Kristina gospa, poročena gospa. Zdelo se mu je, kakor da je kruta roka raztrgala najlepšo podobo njegove domišljije. Kristina je gospa... Ne, lepo sli,ko so samo za hip raztrgali. Takoj za tem je čutil, da se poraja v njegovi duši nova simpatija do žene, katero je omizje ženskega krožka na terasi tako kruto napadalo. Kaj je čutil? Ljubezen do nje in občutek va-ruštva ter zaščite hkrati. To, kar 6o tam pravile in govoričile, je delovalo nanj ravno nasprotno. Hudournik obrekovanja je gospo Kristino v njegovih očeh samo povzdignil. Plahost, ki ga je doslej spremljala, se je razblinila v nič. Človeka, ki stanujeta tam na vasi, na Poljanah, kjer nihče ne biva, sta mu bila v tem hipu tako blizu kakor sestra in brat iz dežele prav- ljične domačije. Da, z vso močjo si bo utrl pot do njiju; zdaj, prav zdaj, čeprav ne bo to pot upanja, temveč otožnosti. Naj bo še tako težko, pot do llomanovih mora najti V mislih je že potoval iz mesta — na Poljane. Vendar, v naslednjem trenutku je bil nastavek te poti, ki se je vzpenjala proti Poljanam kakor mavrica, spet porušen in uničen. »Erik Bergen!« Gospa Olga ga je poklicala s svojim visokim glmom. Ženski krožek je utihnil in gospe in gospodične eo se ozrle na drugo stran proti pisatelju Eriku. Olga Hartvvigova je sprožila svojo duhovitost: , , , »Bi hoteli najti nekaj oseb za vaš roman kar tukaj pri nas? Gospod Bergen, to bi bilo sijajno! Z izbornimi figurami vain lahko postrežemo. Kajne, Angela? Kaj praviš Konrad? Homanove imam v mislih. Gospa evetnikova in gospod svetnik, to bi bila sijajna tipa za novoinodni roman. Ali ne? Mož je nenavadno zanimiv, pri štiridesetih letih je skoraj že osivel — precej življenja mora imeti za seboj — in njegova žena, štiriindvajsetlelna žena! Zakonski par, puščavnika, ki sta se naselila v čisto navadni vasi ob reki tam zunaj. V kraju, kjer si nihče ne postavlja vile, sta si zgradila nekaj gradu podobnega. Da, o gradu bi lahko govorili, čeprav sta brez premoženja in navezana samo na mastne dohodke. Deset oralov vrta imata, v vrtu pa samo sadno drevje in cvetje — cvetja pa nikoli ne trgata. To, kar potrebujeta za mizo in za šopke v sobah, kupujeta tupaj pri nas na trgu. Cvetje kupujeta, gostov pa nimata nikoli.« »Živita samo zase,« je nadaljevala gospa Olga ■»Tn tako zdržita iz lela v leto. Tudi poleti ne gresta na potovanje, kar stori dandanes vsakdo, ki količ- kaj zmore. Tako se zdi, kakor da bi hotela demonstrativno dokazati, da lahko zdržita tam zunaj. Veste, mi v mestu jih no maramo in sc tudi ne družimo s Homanovimi. Ah, Konrad, molči vendar! To ni prišlo samo zaradi tiste zadeve e podedova-njem po očetu. Saj je nihče ne more trpeti in bi se vsakdo o-ltujil oil nje. To ni bila otročja zadeva. Ne. gotovo ne! Toda, dragi gospod Bergen, pustolovščine pri vaši novi junakinji romana so 6e začelo že zelo zgodaj. Bila je neznosna, neugnana, nihče je ni inogei ukrotiti. Toda, o tem vam bom pripovedovala izčrpno ob priliki, ko bova sama.« »Na vsak način si morate privoščiti zabavo, ■tla ju boste obiskali. Moj mož vam bo rad posredoval poznanstvo, kajne, Konrad? To mu ne bo težko kljub vsemu nasprotstvu. Saj^ v poslovnih zadevah vendar ne poznamo sovraštva. Homan, Kristinin mož, vodi ravno zdaj spet velik proces za naše podjetje. — Torej, če hočete —« Erik Bergen ji je odgovoril hladno in ravnodušno: »Ne, hvala, gospa Hartvvigova, hvala lepa. Ne rečem, da ne bi bilo poznanstvo zanimivo, zadostuje mi pa, kar sem dosle| slišal v mestu o odnosih. Gradivo, ki sem ga zbral za pisateljevanje, mi zadostuje V ostalem nameravam odpotovati že v nekaj tednih Kristina Homanova. Erik Bergen ni odpotoval. In nekoč je vendarle prišel v domačijo na Poljanah. Precej časa je poteklo do tega, nič manj kakor četrt leta. Umaknil se je iz mesta v vas, ki je ležala na nasprotni strani mesta zelo daleč od Poljan. Tam. na mestu, je hotel dokazati roman iz preteklih dni. Tako je bil še bolj daleč od samotne hiše, kjer je stanovala Kristina. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniti