TITOVO DELO NADALJUJEMO Sto enainpetdeset delegatov osnovnih organizacij je ob navzočnosti dveh članov CK ZKS celovito obravnavalo dražbenopolitične ra-zmere v obdri, ocenilo uresničevanje politike ZK v preteklem letu in sprejelo programske usmeritve za leto 1981. Uvodne kritične misli o delu, rezultatih dela in pomanjkljivostih v preteklem letu je podal predsednik OK ZK Dino Kodarin. Za nami je leto velikih pceiz-kušenj. Leto, v katerem smo iz-gubili našega dragega Tita, vodi-telja in učitelja. Veličino njego-vega dela potrjuje tudi dejstvo, da nadaljujemo njegovo delo prav tako zavzeto in odgovorno, kot v času, ko je bil še med nami. V lanskem letu so se gospodar-ske in politične razmere v svetu in doma še poslabšale. Zato je bila aktivnost ZK v naši občini usmerjena pretežno v bitko za stabilizacijo. To bitko smo vodili z idejnopolitičnim razčiščeva-njem in spočanji, s tehnokrat-skimi, birokratskimi, uradni-škimi in anarholiboralističnimi tendencami v naši družbi. Priprava ustavnih amandma-jev in sprememb statutov druž-benopolitičnih skupnosti je bila poleg uresničevanja preobrazbe krajevnih skupnosti pomembna družbena akcija, ki je spremi-njala družbene odnose v nadal-njem poglabljanju in krepitvi so-cialističnega samoupravljanja. Idejnopolitična in akcijska enotnost ZK v Ljubljani, ki se je odražala v skupnih programskih izhodiščih in njihovem uresniče-vanju, je v veliki meri prispevala k uspešnemu reševanju vrsti težav. Naši dosežki, uspehi in tudi te-žave so izčrpnoopisani vosnutku poročila, ki sta ga prejeli že ja- nuarja. To poročilo so skupaj z idejnopolitičnimi izhodišči za programsko usmeritev obravna-vale vse osnovne organizacije ZK v občini, tnestne in občinske organizacije ter ga uskladili z osnutkom programa dela občin-ske organizacije ZK za leto 1981. Na ta način so bili v pri-pravo današnje seje vključeni vsi komunisti naše občine. V osnov-nih organizacijah so potekale razprave o teh dokumentih vkri-tičnem in samokritičnem vzduš-ju. In prav je tako. Brez kon-struktivne kritike ni revolucio-narne akcije. Učinkovitost organov in čla-nov ZK pri uresničevanju spre-jete politike je bilo osnovno vprašanje, ki so ga postavili v osnovnih organizacijah, ko so analizirali svojo aktivnost in delo posameznih članov v preteklem letu. Glede tega ni manjkalo kri-tičnih pripomb na delo višjih or-ganov ZK, tudi občinskih. Kopi-čenje problemov zaradi neure-sničenih političnih sklepov, družbenih dogovorov in samou-pravnih sporazumov je preveč očitno. Le povečana osebna in kolektivna odgovornost vodi k večji družbeni disciplini in spoš-tovanju sprejetih političnih in samoupravnih dogovorov. Z letošnjim letom stopamo v novo desetletje, začenjamo ure-sničevati naloge, ki smo si jih za-stavili s srednjeročnim načrtom 1981—1985. Letos in v začetku naslednjega leta bodo potekli mandati članom večine družbe-nopolitičnih organizacij in dele-gatom skupščin družbenopoli-tičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Začeli bodo z intenzivnimi pripravami na kongrese in skupščinske voli-tve. Najpomembnejši družbeni dogodek v tem letu pa bo 3. kon-gres samoupravljavcev Jugosla-vije. Pečat našemu delu bo da-jalo delovno praznovanje 40-Ietnice vstaje jugoslovanskih na-rodov in 40-letnice ustanovitve OF. Mednarodne politične in gospodarske razmere so vedno bolj zapletene in težke Nobene krize ni tnoč reševati z lahkoto, temveč se obstoječim pridružujejo nova, še ostrejša krizna žarišča. Sodobne komu-nikacije so zmanjšale svetovno razsežnosl. Soodvisnost vseh prebivalcev postaja vedno izra-zitejša. Nafta postaja strateško sredstvo in je na svetovnem tr-žišču vse bolj podvržena raznim špekulacijam multinacionalnih družb. Vse to se kaže tudi v političnih in ekonomskih razmerah pri nas. Zaradi trenutnih gospodarskih težav prihaja do zaostrovanja odnosov in napetosti, ki se pone-kod manifestirajo tudi v odkri-tem izražanju nezaupanja v naš sistem. Inflacija je v pretežni meri odraz divjanja cen. Zaradi nje prihaja do izkrivljanja do- hodka in dohodkovnih donosov kot rezuitatov dela in zmanjše-vanja zaupanja v učinkovitost samoupravljanja. Družbenoe-konomski vpliv delavca se v takih razmerah ni mogel uveljavljati, kot smo zapisali v kongresnih sklepih in drugih političnih sta-liščih, sprejetih po zadnjih kon-gresih ZK. S takim razvojem so se povečale možnosti za delova-nje notranjega in zunanjega so-vražnika. Politične razmere, ki so nastale po zadnjih podražitvah, terjajo maksimalno budnost, več odločnosti in učinkovitosti pri re-ševanju težav ekonomske in so-cialne politike. Cene postajajo osrednje politično vprašanje Ta trenutek ima vsaka podra-žitev daljnosežne politične po-sledice. V bodoče ne bi smeli do-pustiti nobene podražitve, ne da bi poprej opravili temeljite eko-nomske in politične analize v njenih posledicah. V tem smislu bo treba zagotoviti večji vpliv de-lavcev na politiko cen, ne glede na to, kje in kdo o tem odloča. Pri tem velja opozorititi, da ne poz-namo primera, ko bi poklicali na odgovornost tistega, ker je neu-temeljeno predlaga! ali dosegel povišanje cen. Dogodilo pa se je že, da so se morali komercialisti zagovarjati, ker povišanja cen niso dosegli. Zaradi tega so bili proglašeni za nesposobne. Delo subjektivnih sil v takih okoljih gotovo ni na zadovoljivi ravni. To se pozna pri sprejemanju in uresničevanju stabilizacijskih programov. Deklarativno smo vsi za stabilizacijo, kadar pa po-trka na naša vrata, ji nismo pri-pravljeni odpreti. Nihče se noče odreči stroškovnemu zddanju cen. Dviganje produktivnosti dela je edini realni izhod iz go-spodarskih težav. Kljub slabostim tudi pomembni uspehi Beležimo pa nekatere po-membne uspehe, ki so rezultat politične akcije in delovanja sta-bilizacijskih ukrepov. Omeniti velja pomemben prodor našega gospodarstva na tuja tržišča, ugodnejša delitvena razmerja, umirjenejše zaposlovanje, iz-boljšanje preskrbe z nekate-rimi pomembnimi življenjskimi izdelki in ne nazadnje spreme-njen odnos do vseh vrst porabe. V naši zavesti so vendarle utrjuje prepričanje, da naše možnosti niso neomejene. Prav je, da se delavci uprejo porabi, ki presega realne možnosti. Ocena gospodarskih gibanj v naši občini za preteklo leto potr-jujeomenjene ugotovitve. Plani-ranje stopnje gospodarske rasti niso bile dosežene. Nižja rast in-dustrijske proizvodnje je posle-dica uvoznih omejitev. To je imelo odločilen vpliv na zmanj-šano rast fizičnega obsega indu-strijske proizvodnje. Zaradi po-manjkanja surovin so mnogi ozdi delali z zmanjšanimi zmoglji-vostmi (Saturnus, Embalaža, Julon, Totra, Papirnica). drugod so opuščali določene izdelke, ki so pomembni za nadaljnje re-produkcijske procese (Teol, Ko-Iinska, Arbo), težave s preskrbo industrije z reprodukcijskimi materiali se nadaljujejo tudi letos. Znani negativni procesi, ki so se odvijali pri nas glede pre-skrbe surovin in reprodukcij-skega materiala in smo jim v zadnjih dneh napovedali neiz-prosen boj, niso obšli moščan-skega gospodarstva. Izsiljevalski sporazumi o navideznem sa-moupravnem in dohodkovnem povezovanju in sodelovanju pri preskrbi deviz, urejanju cen in sovlaganjih so prihajali v našo občino iz raznih predelov države, pri čemer naše gospodarstvo ni prav nič zaostajalo, in je v neki meri oskrbovalo svoje partnerje s prepotrebnimi (beri: nepotreb-nimi) sporazumi.. Plan izvoza je bil v preteklem letu dosežen že v prvem polletju. Zaradi uvoznih omejitev se je uvoz povečal le za 40%. Zapo-slovanje se je gibalo v okviru re-solucije in družbenega plana. Število zaposlenih se je povečalo za 2 %, pri čemer beležimo v in-dustriji rahel padec zaposlenih, saj je njen indeks le 98 % v pri-merjavi z letom 1979. Kvalifika-cijska struktura zaposlenih je še vedno nezadovoljiva, saj odpade 50% vseh na novo zaposlenih delavcev v lanskem letu na nek-valificirane delavce. Ugodnejše razmerje v delitvi dohodka se kaže predvsem v po-večanju akumulacije ter uskla-jeni rasti splošne porabe. Skupne porabe za družbene dejavnosti in potrebe tozdov ter osebna po-raba nekoliko presegata okvire resolucij. Reprodukcijska spo-sobnost gospodarstva je kljub povečani akumulaciji še vedno slaba. Ob plačevanju anuitet ter združevanju sredstev iz poslov-nega sklada za samoupravne do-govorjene obveznosti za razvoj gospodarske infrastrukture iz manj razvitih republik ter pokra-jin ostane gospodarstvu občine nekoliko manj čistih sredstev za investicije kot znaša minimalna obvezna amortizacija. Osebni dohodki so se povečali le za 15%. Pri 28% rasti življcnjskih stroškov to pomeni znižanje realnih osebnih dohodkov ozi- roma standarda delavcev. Zaradi tega so upravičene pripombe de-lavcev, da uresničujemo politiko ekonomske stabilizacije le na področju delitve osebnih dohod-kov. Takim pripombam bo treba resno prisluhniti. Planski dokumenti Izdelava planskih dokumen-tov ne pot^ka zadovoljivo. O tem smo se politično dogovarjali in sklepali na treh sejah občinske konference. Po zakonu bi morali biti srednjeročni plani sprejeti do konca februarja 1981. Samou-pravne sporazume o temeljih plana so sprejeli skoraj vsi nosilci planiranja, le dobra tretjina pa je sprejela tudi plane. Vplanskihdokumentihpogre-šamo konkretna prizadevanja za stabilizacijo. Naloge in ukrepi za uspešnejše vključevanje v zuna- njetrgovinsko menjavo niso do-ločeni. Manjkajo konkretne opredelitve dohodkovnih pove-zav. Pri investicijah so ohlapno upoštevani kriteriji, ki naj bi pri-pomogli k hitrejšemu prestruk-turiranju gospodarstva; kadrov-ska politika se v planih zadovo-Ijuje s številnim prikazom potreb po delavcih, ne da bi predvideli ukrepe za izboljšanje kvalifika-cijske strukture zaposlenih z ak- tivnejšo vlogo v usmerjenem izo-braževanju. V planih je največ izmikanja konkretnim nalogam. Zadovoljujemo se s deklarativ-nimi frazami »treba bo, morali bomo, zavzemali se bomo« itd. Tak pristop zamegljuje odgo-vornost in v veliki meri prispeva k družbeni neučinkovitosti. Kritične pripombe na račun samoupravnega planiranja kot najpomembnejše sestavine sa-moupravnega odločanja dokazu-je, da v bitko za stabilizacijo še vedno niso vključeni vsi delavci m njihovi interesi. O mnogih za-devah niso niti seznanjeni in še daleč nimajo možnosti, da bi sprejemali konkretne odločitve. Neposredno odločanje na zborih in z referendumom se še vedno osredotoča na formalna statusna in organizacijska vprašanja, o bi-stvenih vprašanjih gospodarje-nja in razvoja pa se odloča v ozkih skupinah. Tak primer so administrativni ukrepi, ki ome-jujejo samoupravhe pravice de-lavcev in povzročajo veliko škodo samoupravljanju. Četudi se trudimo dokazovati. da služijo hitrejšemu razvoju samouprav-Ijanja, se je še vedno izkazalo, da je njihov vpliv škodljiv. Otiplji-vih dokazov za to trditev je v zadnjem času dovolj. Sprejemanje samoupravnih sporazumov jc preveč formalistično Zmotno je prepričanje, da mora biti vsak sporazum sogla-sno sprejet. Da bi se izognili družbeni kritiki, sprejemamo ponekod vse sporazume kar po vrsti in na hitro. Sprejete obvez-nosti pa potem marsikje zane-marjajo. Če so skupščine sisov mesto samoupravnega spora-zumevanja, zakaj so tudi dejan-sko ne sporazumevamo v leh skupščinah, temveč silimo z vsemi opravičenimi in neopravi-čenimi predlogi in aneksi na zbore delavcev. Zaradi formalističnega sa-moupravljanja se utaplja zavest, da gospodarimo z družbenimi sredstvi.4Krepijo se podjetniške tendence tozdov in slabijo vezi, ki združujejo interese delavcev v sestavljenih organizacijah zdru-ženega dela. Navzoče so celode-zintegracijske težnje, ki se spretno skrivajo v iskanju novih organizacijski oblik, da bi zado-stili podjetniškemu zapiranju tozdov. Na srečo so ti pojavi redki (živilski kombinat Žito), vendar nanje moramo opozoriti zaradi njihove konzervativnosti. Če nekje niso zadovoljni z delom skupnih služb, ne pomeni, da morajo ustanoviti svoje službe, ki obremenjujejo celotno družbo z dodatno režijo. Pravilneje bi bilo, da se dogovorijoo svobodni menjavi dela med delavci tozdov in skupnih služb ter konkretneje opredelijo odgovornost za lzpol-njevanje tnedsebojnih obvezno-sti. Uspehi pri združevanju dela in sredstev na dohodkovnih osnovah Dosežki delavcev naše občine na tem področju v zadnjem času utrjujejo prepričanje, da se na-predna stremljenja uveljavljajo hitreje in odločneje kotpreživelo zapiranje v ozke okvire. V Emoni se uspešno nadaljujejc pozitivni procesi in dogovarjajo se o združevanju s kmetijskim kombinatom Ptuj. Tudi delavci Tectuma so končno spoznali, da jim je mesto v širši asociaciji. kot je sedaj Izolirka, ki postaja po-memben nosilec proizvodnje in vgrajevanja izolacijskih materia-lov v Sloveniji, Indos je postal tozd Drude. Ustanovljen je bi! sozd Kemija s Teolom in Arbom iz naše občine in z vrsto drugimi organizacijami iz širšega ljub-ljanskega prostora. Združiti se nameravata tudi Perutnina Zalog in Perutninski kombinat Pivka. V sozdu Sap-Viator se nadaljuje izgrajevanje in vzpo-polnjevanje notranje organizi-ranosti ter pridobivanje novih članov sozda (Avtoradgona). Mineral se je povezal v poslovno skupnost z drugimi proizvajalci naravnega in umetnega kamna v Sloveniji. Vsi ti uspehi potrjujejo pravilnost politike ZK, ki ne-nehno vzpodbuja idejnopoli-tično združevanje in dohod-kovno povezovanje. Tu nas čaka še veliko naporov, kajti gospo-darstvo naše občine je še vedno preveč razdrobljeno. O pobu-dah, ki jih je dalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, bodo morali ustrezni organi še veliko razpravljati. Gradbeništvo predstavlja četrtino gospodarske zmogljivosti občine V priprave na problemsko konferenco ZKS o problematiki te gospodarske panoge so se vključile vse OO ZK. vključno s komitejem OK, ki je oblikoval" delovne skupine za spremljanje priprav in oblikovanje stališč. Produktivnost, cene in dohod-kovni odnosi ter družbenoeko-nomski položaj gradbenih delav-cev bodo osrednja vprašanja teh obravnav. Seveda ne bomo za-nemarili problemov stanovanj-ske gradnje v občini. Na največ-jem stanovanjskem gra'dbišču v Ljubljani v Novih Fužinah osta-jajo odprta mnoga vprašanja. V ziičetku leta so se v nova stano-vanja naselili prvi stanovalci. O trgovini, šoli in vrtcu pa ni ne duha ne sluha. Prav gotovo je lako zastavljena soseska, kot so Nove Fužine, prevelik zalogaj za občino, mesto Ljubljana pa stoji preveč ob strani. Mestni organi nam sicer dajejo veliko moralne podpore, kar pa očitno ne zadoš-ča. Seveda ne mislimo. da bi mo-ralo mesto zgraditi šolo, vrtec in trgovine. Ni nam pa vseeno. ko najdemo te objekte v progratnih naslednjega sjimoprispevka kot solidarnostni prispevek Ljublja-ne. Nekaterim nikako ne mo-remo dopovedati. da največje stanovanjske soseske v Ljuhljani ne gradimo zaradi potrcb naše občine, temveč zarndi potreb de-lovnih Ijudi celotnega mesta.