Ivan Kočar ~  Domžale.
Glavni vzrok neuspeha naše živinoreje.
Priobčujemo članek našega vr-lega sotfudnika iz hribovite Go-i t renjske žato, da se riaši številni na-%r ročnikf, kmetje iz Stajerske v pri-* merjanju seznanijo z razmerami ži-'      vinorejCev na Gorenjskem. —
— Uredništvo. —
' Pri pospeševanju živinoreje si o-$)etamo ugodnih uspehov vzlasti od ži-^vinorejskih zadrug. Od uspešnega delo-ivanja takšnih zadrug smemo upati v lepšo bodočnost. Skušajmo jih zato u-vesti povsod, kjer je živinoreja vee-jega pomena, vzlasti na Gorenjskem in Štajerskem.
Opozarjati pa moram na to, da so imeli Svicarji in drugi kraji že lepe u-spetie prj svoji živfnoreji, veliko preje predno so bi!e pri nas uvedene živino-fejske zadruge. Veliko se je pri nas komaj pričelo, ko je bila Svicarska ži-vinoreja že na visku  svojega razvoja.
Kaj hočemo s tem povedati? Nič icfcruzega kot to, da tudi pri nas ne bo* tno prišli do zaželjenega smotra, dok-ler nam bo leto za letom primanikovalo knne. Pomanjkanje krme je glavni vzrok neuspeha naše živinoreje. Ako je eno leto boljša košnja, je pa zato dve ali tri Ieta slabša, tako, da mora naša ži-vina vzlasti ob zimskem času trpeti. Tadi pomanjkanja hrane. Čez leto se Še kolikor toliko hranjuiejo ob zeleni jtlaji, pozimi pa dobivajo redno pre-slabo krmo.                                         !
.. ¦ ¦ jDokler se ne izpremeni prehrank iiaše živine, s pomočjo boliše krme, Tiam ni treba misliti na ugodnejši raz-voj, Kar vidimo v tem pogledu v-Svi-ci, to vidimo tudi po driigih napre-fcinih deželah.     ...         ,    ...   , ;,       ,
Po naših kraiih, ki redno trrce na pomanjfoiru krrne, moramo predvsem ^ledati na to, da preneha redno. po-manjkan-e krme, kakor Jdoslej onazu-jemo. Več krmskeora pridelka! To bor ^lf nujni klic Tiašim kmetovalcem Iry *iaj si pomaga~o do nje, kakor kdo mo-Te> Največ bomo dosegli z ojačenim de-lom, z izboljšanjem in dobrirn gno Jeniem travnikov, kakor tudi z boit u-spešnjm pridelovanjem krmskih ra§tlin na njivah. Z dobro volio .in resnirn iJelom se da še marsikaj dosečj in pre-msgati razne težkoče, ki se nam stavi-fo na pot.
Sedaj pozimi je največ časa, da, cazmišljamo o tem, kako bi se da^ po naših kmetijah trajno povečati pri-tlelek krme, da bo ustreženo potrebam naše najvažnejše gospodarske panoge, ki danes najbolj trpi zaradi rednega po-manjkanja krme. Z večjim pridelkom krme bomo pomagali živinoreji; pride-lali bomo pa tudi več domačega gno-ja, ki je najvažnejsi pripomoček za čmi izdatnejši uspeh vseh drugih pridelkov.