Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko izdata celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp petll-vrala mali oglasi po 130 ln 2 D, večji oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, V urednlikem dela vrstica po 10 Dir □ Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka In dneva po prazniku Urednlitvo /e v Kopltarfevl ulici it. 6 II1 Kokoplal se ne vračalo, nefranltlrana pisma se ne aprelema)o Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva itev. 329 Političen list sa slovenski narod llprava /e vKopltarlevI ul.il. O Čekovni račun: C/ubl/ana itev. to.tmo ln 10.34» za ln»erate, Saralevo it. 7563, Zanreb it. 39.011. Vraga In Dunaf it. 24.797 Trgovska pogodba z Italijo v skupščini. Posl. Smodej proti konvenciji in za varstvo slovanske manjšine v Italiji. PREZIR AN JE NAŠIH GOSPODARSKIH KROGOV. - TAJNA ZUNANJA IN TRGOVIN. SKA POLITIKA NAŠE VLADE. - POGODBA NUDI ITALIJI VSE PREDNOSTI. -NAŠA VLADA SE NI ZAVZELA ZA NARODNE PRAVICE NAŠE MANJŠINE V ITALIJI. - RADICEVCI ZOPET KAPITULIRALI. Belgrad, 9. junija. (Izv.) Ob 10 dopoldne se j© pričela seja narodne skupščine. Tajnik Kobasica je čital zapisnik. Skupščino je obvestil, da je poslanec Mihajlo Zivkovič odložil poslanski mandat. Slučaj se je odka-zal verifikacijskemu odboru. Nato so se pre-čitale razne prošnje in pritožbe. Na dnevnem redu je bila razprava o poročilu odbora o pogodbi za trgovino in plovbo med našo in italijansko državo. Prvi je govoril trgovinski minister K r a j a 6. Njegov dolgi ekspoze je poslušalo le malo poslancev, tako od vladne večine kakor od opozicije. V ekspozeju je naglašal, da je ta pogodba prva po vojni, ki je modernega tipa in ki se približuje predvojnim pogodbam. Nato je razlagal historijat in geografsko lego medsebojnih mej in naglašal, da nas ozki Jadran veže na sosedno Italijo. Neposredni motiv za sklepanje te pogodbe je bil ta, da smo z rapalsko pogodbo vezani, da reguliramo svoje finančne odnošaje z Italijo. Trumbič je ugovarjal, da to ni res. Po govoru ministra za trgovino je dobil besedo poslanec Smodej, ki je pojasnil stališče Jugosl. kluba. To je prva pogodba po vojni in vsebuje odredbe o obmejnem prometu. Sklenjena je bila 14. julija 1924, do danes pa je ostala tajna. Enako so ostale tajne vse konvencije, ki so se potem sklenile. Zdi se, da ima vlada slabo vest, ker se boji opravičene kritike javnosti in skupščine. Trgovinska pogodba se je sklenila brez sodelovanja gospodarskih krogov, čeprav se je v odboru zatrjevalo, da so pri sklepanju sodelovali. Poslanec Smodej nato navaja pisma, ki jih je prejel od posameznih zbornic in ki dokazujejo, da niso imeli gospodarski krogi pri sklepanju te tako važne pogodbe nobene besede. Zato je ta tarifna pogodba takšna, da je v veliko škodo našega ljudstva. Zdi se, da pri nas nimamo samo tajne zunanje politike, ampak tudi tajno trgovinsko politiko, v kolikor moremo reči, da imamo sploh kako določeno trgovinsko politiko. Poslanec obsoja to politiko. Najostrejše graja dejstvo, da se tako važni zakonski načrti predlagajo skupščini šele v poslednjem trenutku. Nato prehaja na kritiko konvencije. Ugotavlja, da reciprociteta, ki je v tej pogodbi, ne pomeni ničesar drugega, kakor popolno kapitulacijo pred Italijani in uničevanje naše slabotne trgovske mornarice. Iz vse pogodbe se da razvideti, da se naša trgovska mornarica ne more razvijati in da je vsaka konkurenca izključena. Z reciprociteto, ki jo daje naša država Italiji, skuša Italija z vsemi sredstvi priti na Balkanu do nadoblasti, tako na morju kakor na kopnem.. Globoko je treba obžalovati, da zunanji minister s tem dovolj ne računa, vsaj v tej pogodbi ne. Še manj se more govoriti o reciprociteti v tarifnem delu te pogodbe. PosL Smodej navaja posamezne postavke in pravi, da se iz te primerjave najboljše razvidi reciprociteta. Pri uvozu v Jugoslavijo ima Italija 23 carinskih postavk, oziroma 66, nasprotno pa naša država proti Italiji 14, oziroma 3 postavke. To ni nobena reciprociteta. Nato našteva posamezne postavke, ki dokazujejo, da bo vsled te pogodbe naša industrija trpela veliko škodo. Posebno je nezaščitena železna in oljarska industrija in druge. Na ta način se omogoča konkurenca Italije v naši državi, naša domača industrija pa se uničuje radi težavnega gospodarskega položaja, v katerem se nahajamo. Kritizira nekatere odredbe glede obmejnega prometa in navaja, da naše obmejne oblasti obmejnega prometa ne vodijo dobro, da ne gredo občinstvu na roke, ampak da ga celo šikanirajo. Treba jc, da vas opozorim na stališče našega nacionalnega elementa v Italiji. V naših vrstah se mnogo čuje, pa tudi med ljudstvom, da zunanji minister ne računa zadosti z našimi narodnimi manjšinami v Italiji. Ugotoviti moram, da se pri teh konvencijah ni prav nič računalo s težnjami in željami naših rojakov v Italiji. Poslanci nimamo nobene prilike, da bi se med štirimi očmi razgovarjali z zunanjim ministrom o raznih vprašanjih in o željah našega elementa v Italiji. Pri nas se vodi tajna zunanja politika. Hrvati in Slovenci v Istri in na Primorskem so imeli skozi desetletja narodno šolstvo. Sedaj je Italija ukinila ljudsko in srednje šolstvo. Deci zabranjuje, da bi govorila v materinem jeziku. Poslanec Besednjak je v rimskem parlamentu predložil mi istru Fe-deleju listino, po kateri se v 65 občinah niso dajale dodatne ure, ki jih določa zakon. Slovenski učitelji se preganjajo in šikanirajo. Urcdno se jim naroča, da se vpišejo v fašistične organizacije. Vprašam, kaj je vlada storila, posebno pri teh konvencijah, ki se smatrajo kot nadaljevanje prijateljstva z Italijo? Vemo, da gre približno tretjina našega izvoza v Italijo. Zato nismo za to, da bi se sprejela ta pogodba v našo škodo in da bi se uničilo naše majhno pomorstvo. Smo proti pogodbi, ker Italija namreč v tem času ne postopa prijateljsko z našo nerodno mar.jšino. Iz razlogov, ker vlada ne računa s temi vprašanji, zahtevamo, da se naša narodna manjšina v Italiji zaščiti! Poslanec izjavlja v imenu Jugosl. kluba, da bo glasoval proti. Nato je govoril poslanec Pera Jovanovič (rad.), ki je pozival poslance, da glasujejo za pogodbo. Nato se je vršilo glasovanje in je bila pogodba sprejeta. Zanjo so glasovali vsi radičevski poslanci, dasi so na shodih in v »Domu« proti njej grmeli, med njimi pa tudi Pucelj. Belgrad, 9. jun. (Izv.) Zunanji minister dr. Momčilo Ninčič je med skupščinsko sejo hodil od kluba do kluba in se razgovarjal z zastopniki posameznih opozicionalnih skupin ter jih nagovarjal, da glasujejo za pogodbo z Italijo. Dr. Korošec na Hrvatskem. Zagreb, 9. junija. (Izv.) Dr. Anton Korošec »e je včeraj mudil v Veliki Gorici, kjer je imel s predsednikom HPS Baričem sestanek duhovščine. Zvečer je imel sestanek zaupnikov iz celega okraja. Udeležilo se ga je okrog 200 zaupnikov, ki so dr. Koroščeva izvajanja burno odobravali. Zagreb, 9. junija. (Izv.) Pretekle dni so sc vršili sestanki HPS po raznih krajih požeške okolice. Na teh sestankih so govorili Kuntarič in Radočaj ter dr. Rcbok. Posebno sta uspela shoda v Selnici in Murskem Središču. Belgrad, 9. jun. (Izv.) Vse belgrajsko časopisje je prineslo objektivna poročila o dr. Koroščevem shodu v Požegi. Današnja »Samouprava« se na uvodnem mestu peča s Koro-ščevim govorom in ostro napada dr. Korošca in njegovo akcijo na Hrvatskem. Pri tem se poslužuje prostaških izrazov. Očividno je tem krogom akcija HPS na Hrvatskem zelo neprijetna. Vesela vest sa kronske Vprašanje razširjenja sveta Društva narodov odložene. snee* Belgrad, 9. junija. (Izv.) V finančnem ministrstvu so se pričela dela za prevedbo kronskih upokojencev v dinarske, tako da bo vprašanje v kratkem času povoljno likvidirano in da se bo to pereče vprašanje rešilo. S tem sc proračun obremeni za 17 miljonov dinarjev, za kar je finančni minister že našel kritje. Nov ' R bonbon xa uradnike. Belgrad, 9. jun. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se naroči ministru za izenačenje zakonov, da izdela zakonski načrt, s katerim se podaljša uradniška provizorična nestalnost. Ta načrt bi imel stopiti v veljavo 1. sept. t. 1. Za trboveljske rudarje. Belgrad, 9. junija. (Izv.) Poslanec G o -s a r je poslal na ministra za soc. politiko in ministra za šume in rude vprašanje radi netočnega izplačevanja plač trboveljskim rudarjem. Zahteval je, da družba dela, kakor določa zakon, in da izplačuje mezde vsakih 14 dni. Ženeva, 9. jun. (Izv.) Zborovanje odbora J za razširjenje Društva narodov, ki bi se imelo vršili 28. junija, je odloženo na poznejši čas. Sklicano l>o izredno zasedanje sa rešitev tega vprašanja. Dosedaj še ni dosežen sporazum o tem vprašanju s Španijo in Brazilijo. Žoneva, 9. juu. (Izv.) V dobro poučenih krogih se izve, da namerava svet Društva narodov koncem julija sklioati izredno sejo, da pripravi vse potrebno za vstop Nemčije. Gre za to, da se odstranijo vse težkoče in se osigu-ra Nemčiji sprejem v Društvo narodov v septembru brez novih težkoč. Ženeva, 9. jun. (Izv.) Pred sklepom današnje dopoldanske seje je svet Društva narodov sklenil, da se popoldne vrši nejavna seja, na kateri bodo obravnavali reformo sveta. Ta predlog je stavil japonski delegat Iši, podpiral ga je tudi Briand. Ženeva, 9. jun. (Izv.) Svet Društva narodov bo še danes razpravljal o predlogu ministrskega predsednika Brianda o ukrepih proti ponarejevalcem denarja. Ženeva, 9. junija. (Izv.) Španski zastopnik De Anerbulle, legacijski svetnik pri bernskem poslaništvu, se je pri vseh glasovanjih sveta Društva narodov vzdržal glasovanja. Ženeva, 9. junija. (Izv.) Na popoldanski tajni seji sveta Društva narodov so razpravljali o reorganizaciji sveta. Sklenili so sestaviti posebno študijsko komisijo, katera mi-ra proučiti stališče Španije in Brazilije. Finančna kontrola nad Avstrijo ukinjena- Ženeva, 9. junija. (Izv.) Prva točka dnevnega reda današnje seje sveta Društva narodov je bila ukinitev finančne kontrole nad Avstrijo. Poročilo avstrijskega odbora je podal Chamberlain, ki je poudarjal s kolikimi žrtvami je avstrijsko ljudstvo sprejelo nase breme gospodarske sanacije. Poudarjal je tudi velike zasluge vlade pri sanaciji in častital na uspehu. Častitkam Chamberlaina se je pridružil tudi Scialoia. Češki miniter Beneš je izrazil svoje veselje nad tem, da je bilo njegovi vladi pridržano sodelovati pri tem saniranju. Zelo laskavo se je izrazil o razmerju med obema državama. Predlog odbora jc bil nato sprejet. Zatem je govoril komisar dr, Zimmcrmann, ki je podal sliko o težkočah, s katerimi sc je imela boriti avstrijska republika. Težek gospodarski položaj je povzročil povojni evropski položaj, nestalnost svetovnega gospodarstva in silno zmanjšanje izvoza v sosednje države. Neugodno je vplivala nestalnost valut v srednjeevropskih državah. Čeravno so večkrat nastopale stvarne težkoče, je bilo delo vendar vedno skupno in osebni odnošaji izvrstni. 0 vseh osebah s katerimi je delal ima najboljše vtise. Avstrijsko ljudstvo je izvršilo veliko delo. — Za njim je govoril dr. Ramek, ki je opozoril r.a važnost tega trenutka, ko je Avstrija izpolnila vse svoje obveznosti. Veliko in težko delo, ki ga je pričelo Društvo narodov in kancler Seipel, jc srečno dovršil avstrijski parlament in ljudstvo. Vsem tem gre naša srčna zahvala. Gospodarski položaj še ni ugoden in se bo vsled kriz v drugih državah še poslabšal, toda vlad bo storila vse, da se polagoma zboljšuje. Zato bo vlada tudi podpirala vsako akcijo za konsolidacijo Evrope in bo vedno pripravljena aktivno sodelovati pri tem velikem delu. Nov madiarski škandal. VAGONE SO PRIKRIVALL — PONAREJENE LISTINE PRED POSLANIŠKO KONFERENCO. — ŠKODA NASLEDSTVENIH DRŽAV. Pariz, 9. junija. (Izvir.) Sauervvein je v »Matinu« objavil novo afero, ki strašno kompromitira madžarsko vlado. Gre za goljufijo, s katero so Madžari hoteli oškodovati nasled-stvene države pri razdelitvi bivših avstrijskih železniških vagonov. Ze osem mesecev so ogrski uradniki po navodilih ministrskega predsednika Bethlena delali na to, da utaje nekaj tisoč železniških voz, ki bi se morali razdeliti med nasledstvene države, Reparti-cijska komisija je prišla prikrivanju na sled in je zahtevala letos v februarju, naj Madžarska izroči 5650 vagonov. Ogri so začeli protestirati, pa jim je komisija odgovorila z očitki, da predlagajo napačne izkaze. Našle so se celo okrožnice, v katerih je vlada uradništvu naročila, da naj se seznami vogonov aliiranim državam prikrijejo. Ogrski delegat v komisiji Nikel je izjavil, da so vagone, ki manjkajo, ugrabili Romuni. Toda s tem pojasnilom se komisija ni zadovoljila. Izvedla je preiskavo na češkoslovaški in romunski meji. Kontrola je izkazala, da ima Madžarska okoli 11.000 vagonov več, kakor pa jih izkazuje. 25. febr. so preiskavo zaključili in predložili rezultat ogrskemu zastopniku. Nikel je nato zahteval od Bethlena nova navodila. Bethlen je takoj prostovoljno ponudil 1400 vagonov. Ker se poslaniška konferenca s tem ni zadovoljila, so Madžari ponudili najprej 2600 vagonov, nato 3000 vagonov. Hkrati je madžarska vlada dokazovala, da je od leta 1921. kupila 1500 novih vagonov. Dokaz pa se ji ni posrečil. Končno se je komisija zadovoljila s 5600 vagoni. Ta odlok so 20. marca sporočili madžarski vladi z naročilom, da mora do 15. okt. vozove izročiti. Pri tem je Madžarska še dobro odrezala, ker ima po izjavah romunskega zastopnika 19.452 voz, od katerih bi jih morala 7116 izročiti nasledstvenim državam. Poslaniška konferenca je s šestmesečnim delom mogla odkriti to madžarsko goljufijo. Razumljivo je, da vlada s takimi aferami nima kredita na mednarodnem torišču, da ji nihče več ne zaupa in da dežela strašno trpi pod takimi oblastniki. Finančna kontrola nad Madjarsko ostane. BETHLEN JE DOBIL LEKCIJE V ŽENEVI. — MADJARI VZTRAJAJO PRI DOSEDANJEM REŽIMU. — NOVE VOLITVE. Ženeva, 9. junija. (Izv.) Svctovalski odbor za Madjarsko se je izjavil proti popolni ukinitvi finančne kontrole nad Madjarsko. Sedanji generalni komisar Smith bo sicer koncem tega meseca zapustil svoje mesto, in nc bo dobil naslednika, toda kontrola nad zastavami in preostanki posojila Društva narod.v v znesku 83 miljonov zlatih kron bo ostala. Tehnične podrobnosti o nadaljni kontroli bo še proučil finančni odbor Društva narodov. Ženeva, 9. junija. (Izv.) Predsednik finančnega odbora D u b o i s je pred pričetkom razprave v svetu Društva narodov o madjarski prošnji za ukinjenje mednarodne kontrole nad madjarskimi financami izjavil, da ne more biti govora o popolni ukinitvvi te kontrole, ampak kvečjemu je mogočo razmotrivati vprašanje ali more ta kontrola pogrešati generalnega komisarja ali ne. To stališče je osvojil Chamberlain. Briand je v svojem govoru napadel Madjarsko s tem, da je ponovno poudaril potrebo po mednarodnih sankcijah proti ponarejanju denarja. Budimpešta, 9. iuniia. (Izv.) Madjarsko vladne stranke so imele konferenco, na kateri so sklenile, da tudi po sedanjem ncusDehu v Ženevi vzdrže Bethlenov režim za vsako ceno, Nacionalistične organizacije bodo Bethlenu priredile ob povratku manifestacije, v katerih ga hočejo proslaviti kot rešitelja suverenitete Madjarskc in protestirati proti zadržanju Francije in Male antante v Društvu narodov. Vso krivdo za neuspeh v Ženevi vali vlada na opozicijo in inozemsko časopisje. Istočasno se pripravlja vlada na nove volitve. Vodil jih bo Bethlen sam. Bethlen hoče pri volitvah izsiliti od ljudstva odobritev za svojo politiko. Veliki župani so žc dobili ukaze, da naj začno z vo-livnimi pripravami. Notranji minister Rakow-ski jc imel več konferenc z nacionalističnimi bojnimi organizacijami. Ženeva, 9. junija. (Izv.) Ogrski finančni odbor je na današnji popoldanski seji sklenil, da generalni komisar Smith zapusti svoje mesto že konccm tega meseca. Nadaljna kontrola nad preostankom posojila kakor tudi nad amortiziranjem državnih posojil bo poverjena dvema zaupnikoma-trgovcema, ki bosta imela svoje zastopnike v Budimpešti. Ogrska bo morala razpolagati s preostankom kakor to določajo statuti Društva narodov. Nepotreben trud. Belakrajina je nasprotnikom slovenske ljudske stranke priljubljeno torišče za njihove politične nastope, dasi so jih nade, da bi se z njeno pomočjo v Sloveniji kaj okrepili, vedno varale. Pred tremi in pol meseci smo Belokranjci Imeli čast videti in slišati v naši metropoli samega gospoda Stjepana Radiča, ki nam je pridigal o bližnjem nastopu kmetskega kraljestva v Jugoslaviji. Odkar nas je zapustil, pa imamo priliko na lastni koži občutili dobrote Radičevega režima, v prvi vrsti 13 mi-lijardni proračun »kmetske« vlade v Belgradu, kakor tudi vse dobrote, ki nam jih siplje »kmetski« minister gospod Pucelj: prazne obljube namreč, dočim naše gospodarstvo vedno bolj propada, so davki vedno hujši, od vlade pa ne dobimo prebitega groša niti za svoje najnujnejše potrebe. To nedeljo pa se nam obeta v Metliki gospod Svetozar Pribičevič. Da je prišel Radič, to je še nekako razumljivo; mož se je kot neka resnična posebnost med ministri HSS predstavljal ljudem, ki so bili radovedni na kmetskega »mesijo« in bivšega predsednika hrvatske mirotvorne republike, kateri izjavlja, da je v politiki doslednost neumnost. Ne vemo pa, čemu se hoče k nam potruditi gospod Pribičevič, ki ga itak kot mejaši bratov Hrvatov predobro poznamo kot šefa bivšega bati-naškega rer/ima in vodjo samostojne demokratske stranke, katera je glavni krivec vseh i nesreč v naši državi. Samostojni demokrati pač mislijo, d« je i belokranjsko ljudstvo tako preprosto kakor so . preprosti »inteligenčni« bravci »Jutra«, pa da I ne ve, kaj je ta stranka uganjala, ko je bila | na vladi in kaj bi, če bi nesreča hotela, da zopet pride na vlado, kar pa se hvalabogu nikoli več ne bo zgodilo. Baš gospodu Pribičevi-ču se imamo poleg Žerjava največ zahvaliti za vidovdansko ustavo, ki nas stiska in duši v svojem centralističnem objemu. Samostojni demokrati in njihovi vredni drugovi v bivših vladah so nas oropali naše prejšnje avtonomije in nam mesto nje dali kilavo »samoupravo« in še ta je samo na papirju. Pod de-mokratsko-radikalskimi režimi se je uveljavljal davčni sistem, ki iz nas iztiska vse, ne da bi nam za to kaj dal. Gospod Pribičevič je bil devetkrat minister, pa za Slovenijo ni čisto nič naredil razun da je prestavljal naše učitelje. Samo >narodno in državno edinstvo« nam neprestano ponuja, toda državno edinstvo smo si sami že davno ustvarili in ga nam od g. Pribičeviča ni več treba, narodno edinstvo pa kot bratska vzajemnost in sporazumno sodelovanje slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva v poštenosti in pravičnosti pa se bo tudi čedaljebolj ustvarjalo brez Pribičeviča in Žerjava. Onadva nam nista prinesla narodnega edinstva. pač pa s svojo znano politiko le ustvarjala neslogo in razdor ter najhujše razdirajoče strankarstvo. Zato bi g. Pribičevič najbolje storil, da ostane doma in si prihrani politični neuspeh, ki ga v Belikrajini čaka. Saj vsi dobro vemo, da nam g. Pribičevič lahko veliko obljublja, kajti v tem oziru je enak mojster kakor Radič, storil pa istotako ne bo nič, oziroma še manj, ker na vlado nikoli več ne pride! Njemu in njegovi stranki je odklenkalo za vedno v Jugoslaviji! Iz Pašičeve patriarhlje. Nedeljski zbor radikalov v hotelu »Pariš« je v mnogem pogledu zanimiv; pred vsem, ker je precej ostro osvetlil globoke razpoke, ki so jih dogodki novejšega časa povzročili v strukturi in tradicijah radikalnega tabora, na katerega je g. Pašič doslej opiral svojo moč. Nedeljski zbor je imel pač namen dokumentirati in znova utrditi složnost in enotnost radikalov Pašičevega kova, a je v resnici podal ravno nasprotno sliko. Pokazalo se je, da z izključitvijo Ljube Jovanoviča radikalska pravda še ni končana; da, zdi se, da se pripravlja nekak drug slučaj Ljuba Jovanovič. Tu sta kar dva gospoda, ki sta bila na tem zboru predmet jako vehementne atake od strani Pašičeve telesne garde; to sta sedanja ministra Božo Maksimovič in dr. Perič. Oba sta si sicer po najboljših močeh prizadevala s svojimi ekspozeji na pašičevsko občino narediti »dober vtis«, kakor se to reče, in sta sedanji položaj na splošno, z ozirom na zavezništvo radičevcev pa še posebej, naslikala v vseskoz rožnatih barvah, pomagalo pa ni veliko ... Bilo je sicer ploskanja, a zadušilo ni nezaupanja. .. Pa je vstal zvesti oproda starega Pašiča g. Ljuba Živkovič in zavrnil govor g. Maksi-moviča češ, dogodki so pokazali, da gre vse tako, kakor se pripoveduje in kakor je »predvideno«. S povzdignjenim glasom: So Brankoviči (aluzija na Kosovo polje) v radikalni stranki, ki so mislili, da je treba, da gre Nikola Pašič s politične pozornice. Toda, pokazalo se je, da nc more biti tako, kakor ti Brankoviči mislijo. Nekaj Brankovičev je že izključenih iz radikalne stranke ... Pa bo g. Pašič že še naredil red v stranki. Pa se je vzdignil za g. Živkovičem že mož !z naroda, iz ljudstva takorekoč, Božo Božovič in je obrnjen proti Maksimoviču in Periču to-le naravnost in prav krepko povedal: Gospodje ministri! Mi smo vas izvolili za poslance, da čuvate radikalno stranko in njene pridobitve, > nismo poslali naših poslancev v skupščino, da se prepirajo in ovirajo delo šefa stranke. Brez dovoljenja g. Pašiča ni noben narodni poslanec smel sprejeti mandata. Ker se je naredila vlada brez Pašiča, zato je radikalna stranka doživela težke trenutke, in pa ta sedanja politična situacija ni najmanj nič »sijajna«. Ra- j dikalna stranka hoče iti samo z gospodom Pašičem in tako imajo njeni poslanci tudi delati. Kdor se s tem ne strinja, ta je imel ali iti iz stranke ali pa ga je vodstvo stranke moralo izključiti. — Zlata duša, ta g. Božo Božovič! Kako globok vpogled nam je podal v notranjost radikalne stranke, njen smisel in svrho njeno ... In kako genljivo-primitivno in uprav idealno-patriarhalično je tam vse! G. Pašič, on je konec in začetek in vse. Njegovi volji in zapovedi se mora vsak radikal ukloniti. Kdor tega noče, mora ven. Zdaj sta dobila razločen migljaj tudi gg. Maksimovič in Perič. Ali — ali—. Kaj bosta sedaj naredila? Zakonski predlog o valorizaciji. Belgrad, 9. junija. (Izv.) Odbor za proučevanje zakonskega predloga o valorizaciji je imel danes razpravo o podrobnostih. Narodni poslinec Pušenjak je stavil razne predloge. Načrt se je spremenil tako, da se bo vršila valorizacija financ vseh družb, ki so zavezane k javnemu polaganju računov. Glede odobritve valorizacije bo trgovinski minister zaslišal razne zbornice. Vsaka vlopra glede valorizacije se mora rešiti najkasneje v treh mesecih. Predlog je bil sprejet z 8 proti 3 glasovom. Trgovinski in finančni minister bosta razpravljala o vprašanju koeficienta, da se ijoveča od 4 na 5, kar se splošno zahteva. Opozicija je določila za svojega poročevalca Vladimirja Pušenjak a. Radikali o novom davčnem načrtu. Belgrad, 9. junija. (Izv.) Popoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je fin. minister Ninko Perič obširno poročal o zakonu o izenačenju davkov. Potem se je razvila živahna debata. Izvolili so poseben odbor, ki bo pretresal ta zakonski načrt. Na ta način se bo vprašanje tega zakona za nekaj časa odložilo. Zelo malo verjetno je, da bi se zakon sprejel v tem zasedanju. Opaža se, da srbski poslanci naglašajo, da ne gre, da bi se Srbiji nalagali novi davki. , Obsodba časnikarjev. Belgrad, 9. jun. (Izv.) Pred sodiščem sc je vršila razprava o tiskovnem deliktu proti uredniku »Reči« Pandureviču. Obsojen je bil na tri mesece in 10.000 Din globe. Urednik »Radikala« Ivanič je dobil tri mesece je^e radi priobčitve članka o aferi »Nihag«. Tožil je dr. Žerjav. Ivanič je vložil pritožbo na višje sodišče. KRALJEVSKA RODBINA NA POČITNICE. Belgrad, 9. junija. (Izv.) Prestolonaslednik Peter bo prihodnje dni odšel v Oplenac, kjer se najboljše počuti. Kraljevi par bo ostal še par dni v Belgradu, nato pa sc odpelje na Bled. NOV PRAVILNIK ZA CARINJENJE. Belgrad, 9. junija. (Izv.) Finančni minister bo po naročilu ministrskega sveta poostril nadzorstvo nad carinjenjem v posameznih carinskih središčih. V poslednjem času se namreč vrše velika tihotapstva na škodo države. Zato misli izdelati posebno strog pravilnik, na podlagi katerega bi se vršilo carinjenje in kontrola nad potniki, ki prestopajo mejo. Dr. Bszala o zagrebškem vseučilišč. Dr. Bazala je priobčil v »Hrvatu« članek, kjer z ozirom na znano pravdo Vodnik proti dr. Verniču ugotavlja, da se je širša javnost premalo zanimala za boj, ki se je vršil na zagrebškem vseučilišču. Zlasti ni hrvatska javnost dovolj pazljivo zasledovala ciljev in metod one skupine, ki so pod krinko »nacionalnih« in »znanstvenih« interesov hoteli »pene-tracijo« vseučilišča, kakor jo je razumela gotova politična stranka. Juraj Demctrovič je pred sodiščem izjavil, da so nekateri, ko je šlo za prevedbe, zahtevali upokojitev nekaterih zagrebških profesorjev in je priznal možnost, '-> se je ob tej priliki o tej stvari govorilo v njihovem političnem krogu. Dr. Bazala ugotavlja da so zahteve teh ljudi bile brez vsake pravne, strokovne in moralne podlage in se je z navidezno zakonito »penetracijo« hotelo izpodriniti splošno načelo svobodne znanosti in avtonomije vseučilišča, da se vgnezdi na to mesto politika in strankarstvo. Mi vsi, ki smo se bojevali za svobodo in avtonomijo vseučilišča, smo Demetroviču hvaležni, ker je potrdil to, o čemer smo vedno govorili in kar smo vedno dokazovali. PAVLE RADIČ PREDSEDNIK HSS KLUBA. Ker je Karlo Kovačevič odložil mesto predsednika parlamentarnega kluba HSS, se je izvolil nov odbor. Za predsednika je izvoljen Pavle Radič, podpredsednika sta Preka in Kovačevič, tajnika pa dr. Bankovič in Za-gorac. ZOPET PRIPRAVE ZA VOLITVE. Režimsko časopisje javlja, da je minister za notranje zadeve pripravil vse potrebno za občinske volitve v Bosni, Hercegovini in Vojvodini in da se bodo izvršile kmalu tudi volitve v oblastne skupščine. Rudarska pogajanja v Angliji zopet prekinjena. London, 9. junija. (Izv.) Zastopniki podjetnikov in rudarjev so se sestali k informativni konferenci. V imenu rudarjev je prisostvoval ves izvršilni odbor rudarske zveze. Konferenca ni imela nikakega uspeha. London, 9. junija. Sin ministrskega predsednika Oliver B a 1 d w i n , ki pripada levemu krilu delavske stranke, nadaljuje srdito borbo proti vladi svojega očeta. Oliver Bald-win je imel v Liverpoolu politično zborovanje pod milim nebom. V svojem govoru je doižil vlado kapitalističnih tendenc in je imenoval svojega očeta »sužnja britanske državne banke in britanske visoke finance«. Dolžil ga je, da je s svojo politiko povzročil stavko in z njo združeno bedo v delavskih krogih. London, 9. junija. (Izv.) Vodje rudarjev so ukrenili, da bodo izvedli med rudarji glaso vanje o tem, ali sprejemajo znižanje flač 'n podaljšanje delovnega časa. Po izidu glasn vanja se bo vodstvo ravnalo pri pogajanjih. London, 9. junija. (Izv.) Lastniki rudnikov so ponudili mesto dosedanjega sedemurnega delovnika osemurno delo pet dni v tednu, na šesti dan pa šest ur. Plače bi ostale dosedanje. Konferenca rudarskih zvez je po burni debati proti odporu voditelja Cooka sklenila, da se morajo obnoviti pogajanja z lastniki. London, 9. jun. (Izv.) Vlada objavlja, da so pogajanja radi rešitve rudarske krize zopei prekinjena. Voditelji rudarjev so odpotovali v svoja okrožja. Tajnik Cook je izjavil, da bodo rudarji zopet začeli z delom samo na podlag' starih pogojev. Lloyd Gorge je dobil zaupnico London, 9. jun. (Izv.) Klub liberalnih poslancev je z dvajsetimi proti dvanajstim glasovom odobril zaupnico Lloyd Georgeu. Seja se je vršila v spodnji zbornici. Predsedoval je Lloyd George sani. Nekateri listi računajo z možnostjo, da bodo Asquitovi pristaši pod vodstvom sir Johna Simona izstopili in osnovali samostojen klub. Resolucija, ki jo je sklenil klub, namreč obsoja Asquitov nastop v javnosti kot nedisciplino v stranki. Predlog je stavil sir Robert Thomas. London, 9. jun. (Izv.) Liberalni poslanci spodnje zbornice so sprejeli z 20 proti 10 glasovom sklep, v katerem obžalujejo, da je prišel v javnost spor med voditelji liberalne stranke. Izražajo upanje, da bo mogoče v tem sporu doseči zopet enotnost. Zadržanje Brazilije. Ženeva, 9. jun. 'Izv.) Semkaj je došlo pol-uradno obvestilo, da bo Brazilija izstopila iz Društva narodov. Brazilijanska vlada utemeljuje svoj sklep s tem, da je Društvo narodov v zadnjem času pokazalo, da noče biti svetovna inštitucija, ampak le evropska zveza. Ženeva, 9. jun. (Izv.) Brazilijanski zastopnik Mello Franco je izjavil, da se bo Brazilija za nekaj časa odstranila iz Društva narodov, ne bo pa izstopila ali prekinila vseh zvez. Mello Franco se je v poslopju Društva narodov sestal z Briandom in imel z njim daljši razgovor o dodelitvi nestalnega mesta, ki bi obenem omogočalo vedno ponovno izvolitev brazilijanskega zastopnika v svet Društva narodov. NOVA POLJSKA VLADA. A^aršava, 9. jun. (Izv.) Profesor Bartel je snoči ob 12 sestavil drugi svoj kabinet V novi vladi so zastopani vsi člani prejšnje vlade. NA FRANCOSKE.M NI VLADNE KRIZE. Pariz, 9. jun. (Izv.) Po današnji seji ministrskega sveta je izjavil notranji minister, da ni govora o ministrski krizi ali o preosnovi dosedanjega kabineta. OBŠTRUKCIJA V ČEŠKEM PARLAMENTU. Praga, 9. jun. (Izv.) Parlament je danes žarel razpravo o zakonskem predlogu meščanskih strank za vpostavitev enotnih poljedelskih carin. Opozicionalne stranke so tudi v parlamentu začele z viharno obsirukcijo. MEDNARODNA AKCIJA PROTI KITAJCEM London, 9. junija. (Izvir.) Vsled vpadov kitajskih čet v mednarodno upravo kitajskega solnega monopola, ki je zastavljen za posojilo, je angleška vlada energično nastopila v Tientsinu. Angleži zopet groze z mednarodnim zavarovanjem inozemskih koristi na lda s samimi resolucijami in peticijami ne bomo desegli svojega cilja, ampak le z delom. V tem delu pa slovenski štajerski Slovenci ne smemo biti pasivni glcdalci, temveč moramo krepko poseči vmes, tembolj, ker se pri nas ravnokar bije boj za slovensko gimnazijo. — Znanstvo je ona orjaška moč, pred katero se mora prej ali slej ukloniti tudi kruta sila.« Po tolikih težkočah se je dne 28. maja 1903 vršil ustanovni občni zbor, se izvolil odbor s predsednikom Matejem Slekovcem, ki je pa še istega leta 15. decembra umrl in tajnikom dr. Fr. Kovačičem. Slekovcu je kot predsednik sledil dr. Pavel Turner do 1. 1921., od tega leta naprej pa je predsednik društva prof. dr. Fr. Kovačič, Urednik »Časopisa« je bil od leta 1903—1917 prof. Anton Kaspret, od tega leta pa ga urejuje dr. Kovačiči Z mirno vestjo lahko rečemo, da je ustanovitev društva delo dr. Kovačič , ki je še tudi danes duša društva, Slovenski listi so novo društvo simpatično pozdravili, Ravnotako poedini naši znanstveniki. »Marburger Zeitung« in graški listi so označili društvo kot nov korak za »proč od Gradca«. Društvo se ni nikdar spuščalo v politiko, a Nemci so zadeli rcsnico in društvo je sedaj lahko ponosno na tisto spričevalo. Društvo sc je takoj lotilo dela, izdalo razne pozive, prirejalo predavanja, ustanovilo »Časopis«, položilo temelj muzeju, knjižnici in arhivu. Toda te dobrotljivosti naj državna oblast, posebno veliko županstvo, nikar napačno ne ras-ume. Ko se sedaj mudi veliki župan v Belgradu, se vrši tudi razgovor o zgradbi i>oslopja za tinanč-ne urade. T i uradi so zdaj nastanjeni v mestni hiši. Pogodba letos poteče. Veliki župan je pred dvema letoma dal zagotovilo, da se v tem času postavi uradno poslopje za finančno oblast. Kakor vidimo, se to ni zgodilo. Mestna občina je v teh letih storila veliko, postavila uradne in stanovanjske hiše, dočim državna oblast ne zida za svoje urade ničesar. Čas pa bi bil, da se za oblasti, ki so v Mariboru, postavijo e r a r i č n a poslopja. Kajti ravno številni državni uradi, ki so tu, s številnimi uradniki, so povzročili veliko stanovanjsko stisko. Za novo poslopje, ki bi nnj služilo zopet le državni koristi, naj predvsem žrtvuje država .sama, občina ima itak v načrtu zidanje nove velike šole in še razne regulacije me^ta, ki tudi zelo obremenjujejo davkoplačevalce. Pričakujemo, da se bo g. veliki župan izkazal naklonjenega mestu Maribor in imel pred očmi tudi koristi mestne občine. Ameriški liti o Slovencih Slovenci v Kansas City, Mo., si grade lastno župno cerkev, ki bo posvečena Sveti družini. Cerkev so pravkar dogradili do strehe. Ob tej priliki piše lokalni list »The Kansas City Kansanc: K narodom, ki so bili osvobojeni v svetovni vojni in združeni s svojimi slovanskimi brati v eno državo — Jugoslavijo, se prištevajo tudi Slovenci. Slovenci so živahni ljudje. Njih jezik je milo-doreč; oni so podjetni, pa tudi naglo se amerika-nizirajo. V Kansas City je nekako tisoč Slovencev, približno 800 izmed teh so člani župnije Sv. družine, katere župnišče se nahaja na 515 Ohio cesti. Dasi niso po številu močni, vendar so prispevali k skladu za gradnjo nove cerkve 60.000 dolarjev; delo pri tej cerkvi zelo hitro napreduje in bo že do konca tega leta popolnoma dokončano. Načrt aa to cerkev sta izdelala H. VV. Brinkman tn Hagan, arhitekta v Empire, Kans. Župnik tukajšnje slovenske tare je Rev. John Perše. Njemu pomaga pri administrativnem in finančnem delu odbor, ki je sestavljen iz sledečih mož: J. Anžiček, Leopold Martinčič, Moth Petek in Avgust Toplikar. Cerkev bo imela sedežev za 500 oseb. Za cerkvijo se nahaja dvorana, kjer se razvija družabno življenje Slovencev. Oni imajo več podpornih društev, katera so v pomoč bolnim in plačujejo posmrtnine ostalim. Z župnijo je tudi v zvezi slovensKa šola, katero oskrbujejo častite šolske sestre reda sv. Frančiška. Šolo obiskuje 195 otrok. Sam bi rad na vešala. Pri porotni razpravi dne 8 junija v Maribora je bil, kakor smo včeraj poročali, Kajič, tovariS 21?htičev, obsojen na dosmrtno ječo. Ko je izvedel svojo obsodbo, je postal zelo nevoljen. Pozneje v ječi je izjavil, da je popolnoma pričakoval, da ga bodo obsodili na vešala. Ni mu prav —• tako toži — da je obsojen na dosmrtno ječo, ker je še mlad, komaj 27 let star Lahko še živi kakih 40 let in bo sebi v nadlego, državi pa bo povzročil velike stroške. Morali so ga pomiriti, da naj ga to nič preveč ne skrbi, da pride itak še pravočasno tudi pred sodbo božjo. Seveda ee zdaj obsodba v smislu njegove želje ne da več spremeniti. Sicer pa, če bi ga res obsodili na smrt, bi bržčas svoje sedanje mnenje takoj spremenil. Samoumor za samoumorom. Iz apatije do sveta je izvršil v Bileču samomor pravoslavni prota Gjorgje Palič. Obesil se je v vasi Markovcu neki kmet Sava Domaskin. Svojo namero je že večkrat poskušal izvršiti, a mu ni uspelo. Slednjič je pa uspel s samomorom V Skoplju si je neki Tomo Apostolovič zada! z nožem šest ubodljajev v prsa, 12 v trebuh, slednjič pa še skočil v Vardar. Roparski umor. V Belgradu je našel sluga mestne občine 8i-monovič, ko se je vračal ponoči domov, vrata zaklenjena. Ker se ni hotel nihče javiti, je šel po sosede, ki so s silo vdrli v stanovanje. Na tleh so našli Simonovičevo ženo zadavljeno, odnesenih pa je bilo stvari v vrednosti 26.000 Din. O morilcu ni sledu. Deficit sarslevske občine. Sarajevska mestna občina izkazuje v letoS» njem času 1,200.000 Din manj dohodkov kot ob istem času lanskega leta. Uvoz v mesto znaša mnogo manj kot lansko leto in so torej davčni viri mnogo manjši. Računajo, da bo proračunsko lato končalo z velikim deficitom. Aretirana zvcdnica, Žalibog so se začeli tudi pri nas pojavljati žalostni slučaji, da nasede neizkušeno ali slabo vzgojeno dekle brezvestnim baburam. Te ženske obljubljajo dekletom, ki niso posebno zadovoljne doma, ali ki si morajo iskati vsled težkih domačih razmer kruha v tujini, najlepše in razkošno življenje zunaj in jih končno pregovore, da gredo res ž njimi, seveda skrivaj in brez vednosti staršev ali varuhov. Tako smo imeli v zadnjem času več slučajev, da so izginile od doma mlade deklice. Sedaj pa se je posrečilo policiji, da je aretirala neko tako zvodnico in ji dokazala, da je odpeljala neko še nedoletno deklico iz ljubljanske okolice v tako človeško peklo. Obenem pa so spoznali v tej brezvestnici tudi nevarno tatico, ki je izvrševala kar dve zločinski obrti v škodo človeške družbe. O njej iiomo poročali več, ko bo dovršena preiskava iu ko jo '"obf v roko sodišče. Dnevne novice it Ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe nas naproša za objavo naslednjega obvestila: »Vsled sklepa naše uprave s dne 8. t. ni. smo prekinili poslovno zvezo glede prodaje našega premoga z »Mednarodno delniško družbo premoga« v Zagrebu, Belgradu in Ljubljani. Vsa naročila za premog bomo vsled tega odslej sprejemali in izvrševali za Slovenijo neposredno, za Hrvatsko in Slavonijo potom našega »Prodajnega urada Erwin Weiss« v Zagrebu ter za Vojvodino, Srem in Srbijo potom našega zastopstva v Belgradu, tvrdke »Ugalj« a. d.« ir Lep čin denarnega zavoda. Zadružna zveza v Ljubljani je v spoznanju, da obligatorno pokojninsko zavarovanje njenih nastavljencev ne zasigura zadostno za starost in svojcev za slučaj njihove smrti, prostovoljno in iz lastne i n i c i j a -t i v e zavarovala svoje nastavijence še posebej pri neki domači zavarovalnici za slučaj smrti ali starosti 60 let za visoke zneske od 100 tisoč do 200 tisoč dinarjev. Ta plemenita gesta kaže o visokem čutu navedenega zavoda za socijalne dolžnosti napram svojim nastavljencem in je le želeti, da bi našla posnemovalce. Čast komur čast! * Slovensko ženstvo in KSK .Teilnota. Meseca avgusta tekočega leta se vrši v Pitts-burgu XVI. konvencija KSK Jednote. Na dnevnem redu bodo važne točke: izpremem-ba imena v Ameriško slovensko katoliško Jednoto, vprašanje zgradbe novega Jedno-tinega doma, volitev glavnih uradnikov in mnogo drugega. Zanimivo je, da nameravajo topot izvoliti za glavne uradnike več žensk — doslej so imele ženske samo eno svojo zastopnico v glavnem uradu — kar je spričo velikega napredka ženskih društev postalo nujno potrebno. Po Jednotiuih pravilih ženskih društev na konvenciji sploh ne morejo zastopati moški, marveč le ženske delega-tinje. ir Dne 27. junija, na dan orlovske prireditve v Ljubljani bo popoldne javna telovadba na Stadionu. Nastopili bodo člani in članice z raj al ni m pohodom in prostimi vajami, nato člani na orodju in sicer na drogu, bradlji in na krogih. Nastopili bodo tudi v sledečih panogah lahke atletike: skoku ob palici, štafetnem teku in teku na kratki progi. ir Imenovanja na zagrebški tehniki. Na zagrebški tehniki so imenovani rednim profesorjem: Inž. Milan Čalogovič za mostne zgradbe, inž. Pavle Horvat za geodezijo, arhitekt Edo Schon za stavbarstvo, Ivan Marek za organsko in analitično kemijo, inž. Gjuro Stipetič za ladjedelstvo, arh. Karel Gelakov za gradbene konstrukcije, dr. Josip Belobrk za pravoznanstvo, arh. Ciril Ivekovič za arhitektoniko srednjega veka, inž. Stjepan Bela za vodne zgradbe, dr. Franjo Hanaman za anorgansko in tehnično kemijo, inž. Jerko Alačevič za cestne zgradbe, inž. Valerij Reis-ner za vodne zgradbe, Juraj Božiče vič za opisno geometrijo, dr. Vladimir Njegovan za organsko in analitično kemijo, dr. Živojin Markovič za matematiko, dr. Milivoj Prejac za tehnično teorijo, arh. Janko Holjac za gospodarsko in industrijsko stavbarstvo in arh. Vukič za ornamentiko. * Konvencija H. B. Z. »Glasilo KSKJ« v Clevelandu poroča: Dne 22. maja je bila po Tritedenskem zasedanju zaključena prva konvencija Hrvatske Bratske Zajednice, vršeča se v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu Te konvencije se je udeležilo 361 delegatov z glavnim odborom vred. Tako številne udeležbe zastopnikov kake jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki še ne pomnimo. Ker je bilo ogromno dela na tem zborovanju, je konvencija trajala cele tri tedne, oziroma 18 dni. Računa se, da bodo zmšali skupni stroški okrog 100.000 dolarjev. Na tej konvenciji sta nastopali dve stranki ali struji med delegati. Hrvatski narodni blok in Napredna delavska (komunistična) stranka. Zavedni delegatje so potegnili v večini s prvo stranko, tako da so ostali komunisti s svojim Grško vide ni v o-zadju. Predsednik konvencije je bil naš so-brat John D. Butkovich iz Puebla, Colo., pravni odbornik KSK Jednote. Delegacija je bila z njegovim spretnim vodstvom izredno zadovoljna. Poleg tega je bil brat Butkovich tudi z veliko večino izvoljen predsednikom nadzornega odbora Hrvatske Bratske Zajednice. Volitev odbora za prihodnja tri leta je trajala dva dni. Za predsednika je bil izvoljen Anton Gazdič, za vrhovnega zdravnika Slovenec dr. Jos. V. Grahek, Pittsburgh, Pa., za upraviteljico mladinskega oddelka Dragica Rački, Pittsburgh. Pa. Prihodnja konvencija Hrvatske Bratske Zajednice se vrši čez tri leta v St. Louis, Mo. Nova pravila določajo, da nima Hrvatska Bratska Zajednica nič posla s kako strankarsko politiko in stran-karstvom; vsled tega je bila tudi zavržena resolucija, da bi konvencija pri poznala vlado sovjetske Rusije. S tem je HBZ s komunizmom, ki je bil preje zelo razširjen v njej, obračunala. ir Nevi državljanski zakonik. Posebna sekcija stalnega zakonodajnega odbora pri ministrstvu za pravosodstvo je začela z delom na osnovi enotnega državljanskega zakonika. Plenu m se sestane v jeseni. * Slovenska razstava ▼ Sarajevu. V nedeljo se otvoni v Sarajevu razstava sloven- skih slikarjev pod pokroviteljstvom društva »Cvijete Zuzorič«. ir Umrl je v Ljubljani 8. junija poštni uradnik Matevž Zupan. Pokopali so ga slovesno v ljubem mu domačem kraju, v Mošnjah. Vsak, ki ga je poznal, ga bo ohranil v dobrem spominu. ir Inšpekcija slovenskih in hrvatskih železnic. Minister za promet bo v tem mesecu nadzoroval in pregledoval promet po slovenskih in hrvatskih železnicah. ir Novinarska konferenca na Bledu. 20. t. m. ob priliki sestanka zunanjih ministrov male antante se vrši na Bledu tudi novinarska konferenca novinarjev male antante. •k Loterija Katoliškega doma v Ljutomeru. Ali Vaša loterija spi, ali kaj? — nas vprašujejo; žrebanje ste napovedali že za 25. november 1925. Prijatelji, le pomirite se, | v pozni jeseni je slanca uničila vse dobitke, sedaj spomladi so se pa bujno razcveteli, dozoreli bodo pa do avgusta, kajti žrebanje se vrši 29 avgusta t. 1. Tedaj dobiš pri nas za borih 5 dinarčkov: opremo za spalno sobo iz trdega lesa v vrednosti 7.500 Din, kolo, šivalni stroj, pisalno mizo, 3 hI ljutomeržana, ! prašička, moško ali žensko obleko, srebrno uto itd. itd. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan! Hitro piši, da ti pošljemo srečke, ponudi jih še svojim prijateljem in sorodnikom; za trud dobiš 10 odstotno provizijo. Denar pošlješ po priloženi položnici na: Društvo »Katoliški dom« v Ljutomeru. it Avtomobili z močno svetečimi žarometi povzročajo po mestu kot po deželi občutne neprilike. Taki žarometi so samo za slabe oeste in odprti teren. Po drugih deželah je njihova uporaba že davno strogo prepovedana Nuino potrebno bi bilo, da jo sledniič zabranijo tudi pri nas. Za naše kraje popolnoma zadoščajo navadne avtomobilske luči. ir Dalmacija v italijanski poeziji. Bivši dalmatinski časnikar Mario Russo, ki je začasa vojne pobegnil v Milan, kjer se je stalno naselil, je pred kratkim izdal zvezek poezij v dalmatinskem narečju pod naslovom »Nel cieli di Dalmazia«. Poezije so vse prepletene z iredentistično politiko. Že preje je Russo izdal knj go »L'epoca dalmatica e il suo eroe« (Dalmatinska doba in njen junak), v kateri opisuje življenje in delo bivšega italijanskega župana v Splitu: Antonia Baja-niontija. Obe Russovi deli italijanski tisk zelo propagira. * Italija proti preklinjevanju. Italijanska kletev je ena najgrših na svetu in je dejansko okužila vse dežele, kamorkoli so kdaj prišli Italijani. Po naših lastnih cestah ti vsak hip zadene uho kaka spakedrana — na srečo! — italijanska kletev. Sedaj so Italija-ni sami uvedli pravo križarsko vojno proti kletvini. Ustanovili so posebno narodno organizacijo, ki razpreza svojo protikletvin-sko propagando po celi deželi. Pokroviteljstvo je prev-el sam kralj. Fašistovska vlada pa je sprejela v novi kazenski zakonik ostre določbe in kazni pToti kletvini. Kako resno je Italijanom do tega, da oč:stijo svoj jezik l>ogokletstva in se stresejo žalostnega slovesa, da zavzamejo v preklinjevanju prvo mesto med vsemi narodi, priča dejstvo, da se pečajo s stvarjo tudi največji italijanski časopisi. Tako priobčuje zadnja številka univerzalne revije »Echi e Commenti« članek G. Montemurrija, ki z zadoščenjem pozdravlja, da se je končno našla vlada, ki si upa v pozitivni zakonodaji nastopiti proti kletvini; tega si nobeden prejšnjih liberalnih režimov ni uipal. * Premalo uradništva. Sarajevska odvetniška zbornica je vložila na pravosodno ministrstvo protest radi nedelavnosti sodišč, ki ima svoj izvor v tem, da je premalo uradništva sodne stroke na razpolago. ir Aretacija madžarskega špiona. V Osi-jeku so zaprli madžarskega špiona Seb5ka. Seb&k je špionažo priznal. ir Konferenca meteorologov. V Sarajevu se vrši konferenca meteorologov iz cele države. Predseduje ravnrielj sarajevskega meteorološkega zavoda dr. Markovič. Glavna točka dnevnega reda je vprašanje reorganizacije meteorološke službe v državi. ir V Sarajevu se po odloku ministra za narodno zdravje otvori šolska poliklinika. it Upravnik arheološkega zavoda v Splitu. Za upravnika znanega arheološkega zavoda v Splitu je imenovan dr. Mlhovil Abrašič. * Strokovni poštni izpiti. Pri strokovnih izpitih v ministrstvu za pošto je od 50 kandidatov napravilo izpite 19 priglašencev. * šumadijski proces. V Kragujevcu se vrši veliki proces proti 13 tolovajem, ki so cela tri leta ropali, plenili in morili po šu-madiji. * Pogreb Kasandrlda. Včeraj so na Hvaru slovesno pokopali truplo našega atašeja v Rimu Kasandriča. V Split »o ga pripeljali na ladji »Kumanovo«. ir Komentar k zakoniku o tisku. V Zagrebu je pripravil sodni svetnik dr. Miroslav Muha obsežni komentar k zakonu o tisku. it Podržavljenje neeraričnih pošt. Ministrstvo za pošto je podržavilo ostale nedržavne pošte in jih uvrstilo v IV. razred državnih pošt. ir Osebna vest. Upokojen je Andrej Plečnik, profesor v Mariboru. it Higijenski zavod v Cetinju. Za zidanje zigradbe higijenskega zavoda v Cetinju je odobren kredit 400.000 Din. it Otvoritev gledališča. Danes v četrtek, 10. t. m., se v Bitolju na svečani način otvori novo gledališče. Na proslavo je pozvana vlada in predstavniki kulturnih organizacij. ir Zveza zaseb. nameščencev okradenn. V Zagrebu so neznani vlomilci vdrli v prostore »Zveze zasebnih nameščencev« ter odnesli iz blaga in 10.000 Din. ir Prepovedan list. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo v naši državi list »Der Grenzbote«, ki izhaja v Bratislavi. ir Propagando na Švedskem za našo državo je prevzel naš konzul v Stokholmu Karlson. Izdal je v švedskem jeziku potopis po Jugoslaviji in pripravlja o naši državi večje delo. ir Država kupi nekaj Meštroviževih del. Ministrstvo za prosveto je odobrilo kredit, da se zanj nakuipi nekaj del Meštroviča. ir Poslanik Rakič se je vrnil v Sofijo. Naš poslanik v Sofiji Rakič, ki se je dalje časa mudil v južni Srbiji privatnim potoni, se je vrnil na svoje službeno mesto v Sofijo. it Pozor trgovci z lesom! Dne 12. junija bo ob 10. dopoldne v Hotemežu pri Radečah sodna javna dražba 900 m3 bukovih in hrastovih hlodov. Nogometna tekma Drama -- Opera v nedeljo ob 11 dopoldne. CfuMfana © Šentjakobska prosveta v Ljubljani bo imela 13. t. m. ob sedmih zjutraj sv. mašo s pridigo na Rožniku. Vsi člani in tudi drugi prijazno vabljeni. O Rokodelski dom. Danes ob 8. uri zvečer je zadnja pevska vaja za prireditev na Vrhniki, ki bo v nedeljo, 13. t. m., popoldne. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. © Osebna vest. V Ljubljani se mudi te dni ravnatelj newyorške Frank SakseT State Bank, g. Roland Kuss. Obiskal bo vsa večja trgovska mesta v naši državi. Imenovani gospod je doma iz Celja. O Umrla je v nedeljo zvečer po težki operaciji, previdena s sv. zakramenti v 22 letu svoje starosti gdč. Marija Doklerjeva. Bila je jako ljudomila gospodična, ki se je kljub bolezni, katero je prenašala nad pet let, žrtvovala bližnemu. Zlasti je skrbela za dijake, obiskovala bolnike ter tolažila revne ter zame prosila. Bog ji bodi plačnik, njenim domačim pa naše sožalje! © Streliško ulico so včeraj po treh mesecih zopet odprli prometu. Med Mestnim in Ljudskim domom so ulico znatno znižali, tako da sedaj ni skoro nič čutiti klanca. Ob straneh so napravili široke hodnike z robniki. Ulica je sedaj v tem delu prav lična. Kakor čujemo, bodo s polaganjem robnikov ob straneh ulice nadaljevali. Nujno potrebno pa bi bilo, da se čimpreje podaljša kanal od tam, kjer se odcepi Mišičeva cesta, proti Gruberjevemu prekcpu. Potreba tega kanala se posebno vidi v okolici Verbičeve vile, kjer se noč in dan cedi po cesti gnojnica. Ze iz higienskih o:'irov je kanal nujno potreben. Ko bo regulacija Strel >ške ulice popolnoma izvršena, omiljen ovinek ob Gruberjevem kanalu in odstranjena mestna šupa ob Strmi poti. bo Streliška ulica gotovo ena najlepših v Ljubljani. Upamo, da se bo to kmalu zgodilo. © Zobni atelje Franjo Radovana se nahaja še nadalje v Ljubljani VII., Celovška cesta 14, vis-a-vis velesejma. Novootvor-j e n i zobni atelje Ivana Radovana pa se nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prosinagg, nad trgovino Stacul). © Zadruga krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da se vršijo prihodnje ' pomagalske preizkušnje v prvi polovici meseca julija t. 1. — Prošnje za pripustitev k tej preizil ušnji je opremljene s predpisanimi dokazili vlagati v zadružni pisarni, Gosposka ulica 5, do 20. t. m. — Načelnik. © Stanovanjska mizerija. Kdo bi dal brezplačno ali pa ceneje proti poznejšemu plačilu 5 članski družini (vpokojencu), kateremu je stanovanje vsled previsoke najemnine odpovedano in je radi tega izgubil najemninsko zaščito, suhi prostor za shrambo pohištva, da se mu še isto ne pokvari. Ker bo radi deložacije družina popolnoma razcepljena, bi moral biti ta prostor dobro zaklenjen. Naslov pove uprava lista. © Nesreča na žele viškem prelazu. Mestni voznik Štefan Klobot je peljal v spremstvu mestnega delavca čez železniški tir na progi iz glavnega na gorenjski kolodvor. Ko sta bila že na sredi proge, je uvidel voznik, da bodo zatvornice že padle in je poznal konja ter res še srečno prevozil železniški tir. Toda v zadnjem hipu je trčil z vozom v prednico in sicer s tako silo, da Jo je en ko« odlomil. Odlomljeni del preč niče je zadel Petana, ki je korakal poleg voza, v glavo. Mož je dobil težke poškodbe na bradi in na čelu in je obležal na cesti. Poklicali so rešilni voz. Za silo »o ga obvezali, nakar so ga izpustili na lastno prošnjo v domaČo oskrbo. Voznik Hlobot trdi, da on ni zakrivil nesreče. Železniški čuvaj pa tudi ne more biti kriv, ker so te prečnice za ovinkom in on ne more videti, jeli proga prosta ali ne. Vsekakor umestno pa bi bilo ravno na tem prelazu za ovinkom, da bi bila napravljena pri teh prečnicah naprava zvonov-nega predznaka, predno se prečnice zapro. Preiskava bo ugotovila, jeli kdo obeh kriv ali je povzročil nesrečo nesrečen slučaj. 0 Dve tatvini. Viktorju Jeločniku je bil ukraden fotografifni aparat vreden 3000 di. narjev. —■ Josipu Škarja, peku na Igu pa je bila ukradena ponoči iz dvorišča 7 m dolga in 5 m široka vozna plahta, rjava, Še dobro ohranjena vredna 700 Dim Plahta je bila na enem mestu zaznamovana. Pred nakupom obeh predmetov se svari. Maribor □ Razstavljena slika kralja. Znani, mla. di in nadebudni slikar Ante Trstenjak je razstavil pri tvrdki Preis v Gosposki ulici v Mariboru oljnato sliko kralja Aleksandra v generalski uniformi. Slika je v naravni velikosti in glede tehnike, barv in razdelitve sveilobe ena najboljših, kar se jih je izdelalo v zadnjem času. Ta kraljev portret res zasluži, da si ogleda vsak Mariborčan, ker je na ogled zastonj v izložbenem oknu. Umetniku Trstenjaku častitamo. □ Vaja pevskega društva Maribor se vrši v četrtek zvečer ob 8. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Ker je zadnja vaja pred nastopom, prosimo polnoštevilne udeležbe. □ Sklep šole. Srednje šole zaključijo šolsko leto z dnem 28. junija, pouk se konča že 12. junija, tako bodo dijaki letos kmalu šli na počitnice. Spričevala pa se jim bodo poslala po 28. juniju po pošti domov. Od 12. do 28. junija se vršijo razni izpiti in konference. □ Šala. »Glas Naroda«, ameriški delav-ski list, prinaša notico, da je Abd el Krim proglasil sveto vojno v — Mariboru. □ »Obzor« se boji, da bo na radikalnem shodu v Mariboru prišlo do incidentov. Mislimo, da je strah zastonj. Kajti »ogromna*-množica, ki se bo shoda udeležila, če sploh bo, bo poskrbela za vsesplošno varnost. □ Slike v izložbah. Opazili smo, da mnogi trgovci dajejo v izložbo slike, ki nikakor niso spodobne za javnost. Imamo tudi •^slučaj«, da je taka nespodobna slika izstavljena sredi med Marijinimi podobami. Pozivamo lastnika lokala, da to takoj odstrani, če hoče računati na našo naklonjenost. □ V mestnem parku se šele sedaj vidi, kako škodo je napravila pretekli pondeljek toča in naliv. Cvetje na gredicah se je pričelo sušiti in morali bodo vse nanovo obnoviti. Iz cvetlic umetno sestavljeni grb pri godbenem paviljonu je pričel mestni vrtnar že na novo zasajati. Pota in trate so pokrite z odbitimi vejicami in listjem ter zasute s prstjo in blatom. Trava na tratah med drevjem, katero so nameravali ravnokar pokositi, je zabita v tla. V parku delajo sedaj cele gruče delavcev na čiščenju in popravljanju. Olepševalno društvo bo imelo zopet ogromne stroške. V ribniku v parku je pretrpela tudi družino rac izgubo. Toča je zalotila nekaj živali na ribniku ter jih ubila, predno so se mogle skrita v varno zavetje v grmovju ob «regu. □ Trije ribniki. Že drugič se je zdaj v kratkem času ponovilo, da je pridrla voda iz treh ribnikov in se je razlila v mesto. Nujno je, da se v tem vprašanju zedinita obe občini, mesina in okoliška, in uredita kanalizacijo, da se take poplave ne bodo ponav-ljale. □ Ljubljansko dijaštvo v Mariboru na iz« letu. Te dni so prišli na izlet slušatelji filozofske fakultete s prof. dr. Ozwaldom in dva letnika srednje tehnične šole v Ljubljani na izlet in ogled v Maribor ter okolico. □ Nov specialist za očesne in ušesne bolezni. Z Dunaja v Maribor se bo preselil te dni nov specijalist za očesne in ušesne bolezni g. dr. Gostiša. jKamnite Vozniki v Kamniku vozijo zelo malomarno., posebno oni, ki vozijo les iz Tuhinjske doline. Mnogokrat vozijo vozniki tako pijani, da je čudo, da se ne zgodi več nesreč. Tako bi bil nedavno neki tak pijan voznik kmalu povozil triletnega otroka g. finančnega komisarja Savinška, ako bi ne bili konji bolj pametni od voznika V zadnjem hipu, ko otrok ni mogel nikamor več, ker so ga konji že potisnili k zidu, se je vzipel levi konj pokonci, da so zamogli očividci fantka potegniti izpod konj. Enako drve kolesarji, motociklisti in avtomobili tako naglo skozi mesto, da vedno pretc nezgode. Naj bi oblastva strogo kaznovala nagle in neprevidne vožnje, ker le na ta način bo mogoče obvarovati ljudi nesreči Meščanska korpornoija je sklenila, da dvigne avojo hišo, kjer je nastanjeno glavarstvo, za eno nadstropje. Tako pridejo vsi državni uradi pod eno streho, opuste pa se najmanj tri poslopja, kt bodo potem na razpolago za privatna stanovanja. Razvaline na Starem gradu, ki je last kriške baronice, kličejo po odrešeniku, dn popolnoma nc propadejo. Zadnji obok razvalin je v nevarnosti, da se zruši in ostale bi samo kleti. Škoda bi bilo, posebno zdai. ko ie Mali grad urejen, da bi izginili zadnji zgodovinski ostanki na Starem gradu. Saj je g. baronica uvidevna gospa, gotovo bi šla kakemu društvu ali drugI korporaciji na roko, ako bi se savzelo za to, da se ostanki starega gradu ohranijo. Hrastnik Zidanje nove šole je sedaj predmet večjih debat. Tudi listič »Domovina« ve poročati v št. 21 ln piše, da se je »Slovenec« blamiral, ko je pisal, da je radoveden, bo li načelnik krajnega šolskega Bveta sklical sejo ali ne, da se obravnava ponudba, ki jo je stavil g. Al. Loger, ter pravi, da se je seja vršila en dan prej, nego je »Slovenec« poročal. K temu povemo, da je dopis bil malo predolgo v Ljubljani, preden je bil objavljen. Dalje pravi »Domovina«, da je radovedna, ali bo »Slovenec« poročal, da se je zastopnik SLS g. Arnšek, krojač, žaljivo obnašal napram ravnatelju Gnusu, tako da je sejo zapustil, in da se je šolski upravitelj g. Le-bar združil s tremi klerikalci v eno fronto proti petim demokratom. — Kakor je že »Slovenec« poročal, je naš zastopnik J. Arnšek stavil predlog, naj krajni šolski svet vzame vsa ponujana stavbi-šča v poštev ter se naj v nakupu ali odklonitvi sklepa potem, ko bo podal svoje mnenje komisio-nelni ogled. Pri tej priliki mu je g. Gnus vpadel v besedo, nakar sta se nekoliko spoprijela, ne da bi ga g. Arnšek žalil, pač ga je pa nekoliko za-frknil, kakor pravimo, nakar je Gnus odšel. Vsi skleipi so bili izvršeni enoglasno, kar je tudi iz zapisnika razvidno, in je poročilo »Domovine« o skupni fronti treh klerikalcev in g. Lebra proti petim demokratom neresnično. Da pa ne bo kdo mislil, kako in kaj, povejmo, kako so se stvari godile. Demokrati so svoj čas oddali ves stavbni materijal stare dekliške šolo za Narodni dom za ceno 133.000 kron. Tedaj so pisali po »Jutru« in »Domovini«, koliko so prihranili davkoplačevalcem, ker bo imela šola telovadnico v Narodnem domu in v šolski telovadnici bo lahko novi razred. Ko je bil čas, da se naredi v šolski telovadnici novi razred, so gospodje vstali in rekli, da omenjena telovadnica ni za razred iz higijenskih razlogov, kar je res; prašamo samo, ali tega niso poprej vedeli, ko so glasovali za oddajo omenjenega materiala? Da bi ljudje lažje pozabili »demokratsko« delo, so se dolgo upirali zidanju nove šole. Prišla je šolska oblast ter zahtevala, da si nabavi krajni " iski svet stavbišče za novo šolo. Sestavil se je odbor, ki je imel namen poiskati stavbišče. V odboru je bil tudi načelnik g. Roš, ki je bil mnenja, da bi bila njegova njiva za stavbišče primerna. Kakor hitro so ljudje o tem izvedeli, je bilo hitro dosti ponudb. Tako je ponudil g. Al. Loger dve stav-bisci. Eno nad socialističnim konzumom, drugo pa njivo na griču nad Benetkom. Dalje je ponudila stavbišče gospa Šentjurc, in kakor čujemo, tudi demokrat Majcen iz Brnice. Kakor izvemo, je določen komisijonelni ogled 11. junija in je baje naročilo okrajno glavarstvo trboveljski občini, naj povabi na ogled vse mejaše okoli Roševe njive, dobro bi pa bilo, da bi se povabili sosedi vseh ponudenih stavbišč. O vsem tem bomo še poročali: javnost pozivamo, naj sledi in sodi. Dobrna prs Cdju Naše zdravilišče je vsako leto izredno dobro Obiskano. Tudi letos se pričakuje obisk, ki ne bo manjši od prejšnjih let. Zdaj imamo okrog 50 gostov. Dobrna pa ni le zdravilišče, pač pa eden najp riljubl jen e jših letoviščnih krajev lepe štajerske. Vojaška godba pride prihodnji torek na Dobrno in zaene v sredo z rednimi koncerti. Letina, posebno sadna, letos ne kaže najbolje. Vreme v spomladnih dnevih cvetenja je napravilo precej škode. Vendar enkrat je popravljena okrajna cesta iz Vojnika na Dobrno, ker za avtomobilni promet je bilo to že nujno potrebno. »Slovenec«- bo vso sezijo na prodaj tudi v trafiki v vasi, kjer ga p. n. gostje lahko dobe. Kino. Z ozirom na neki dopis v »Slovencu« nas naproša g. Josip Destonik za ugotovitev, da nima on nič opraviti s potujočim kinematografom, ki je tu nekaj časa prirejal predstave in proti kateremu so se čule pritožbe. Kino, ki ga bo on otvoril, bo čisto nekaj drugega in bo pazil, da se mladina ne bo pohujševala. Okrožni svet vrhniškega okrožja se vrši v nedeljo, dne 20. junija ob 11 dop, na Vrhniki. Dolžnost srenj ie poslati po 2 zastopnika. Vabimo tudi vse odsekovne načelnike ali njih namestnike na okrožni svet. Primorsko Razpust »Kluba Esperantistov« v Sv. Križu. Tržaški prefekt je z dekretom z dne 30. maja t. 1. razpustil »Klub Esperantistov« pri Sv. Križu pri Trstu z motivacijo, da so njegovi člani očitovali protidržavna in protisocijalna načela in da je klub težko in trajno ogrožal javni red. Brigadir, ki ie izročil odlok, je zaplenil vse društvene knjige in odnesel vse esperantske časopise. Namignil je tudi, čaka enaka usoda podružnice tržaške »Prosvete« v Sv, Križu »Vesne«. Praznik državne ustave v Trstu. Kakor po vseh mestih Italije, se je tudi v Trstu praznovala obletnica dneva, ko je italijanska država dobila ustavo in s tem bilo izvršeno popolno zedinjenje Italije, z običajnimi paradami. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Itajpisi Tz Kočevja. Predpreteklo nedeljo je napravila mladina tukajšnje meščanske šole ' v »Marijinem domu« svoj vsakoletni telovadni nastop pod vodstvom gdčne učiteljice Pipanove. Nastopili so posamezni razredi od prvega do četrtega, potem po dva in dva ter končno rajalni pohod in skupina vseh gojenk. Nastopili so tudi malčki zavodove zasebne ljudske šole, ki so vzbudili s svojimi nad vse ljubkimi otroškimi vajami najprisrčnejše simpatije. Vaje so bile sestavljene, kakor jih more sestaviti le strokovnjakinja. Nekatere vaje s težkimi sestavljenimi gibi zahtevajo innogo energije, bodisi od gojenk, kakor tudi od vaditeljice. Izvajale so proste vaje, simbolične vaje in tehnične z okrašenimi loki, z disku podobnim krogom, prevlečenim z blagom v narodnih barvah, s slovenskimi zastavicami in šerpami. Več vaj so izvajale s petjem. Posameme pojme besedila so spremljali tako primerni gibi, da bi lahko vsak brez besedila mogel sklepati na pomen vaje. Posebno »Slovo« je napravilo globok vtis. In »Jugoslovanke smo«, »Peričice« itd. Nastop s šerpami je vseboval zelo veliko raznolikih gibov. Ta izvanredno težki del so gojenke nad vse častno rešile. Posamezni razredi so nastopali v lepili enotnih oblekah, okrašenih z narodnimi motivi, belih, v narodnih barvah vezenih avbicah, bluzah in predpasnikih. Tudi razkošno izgledajoče papirnate obleke so napravile mnogo efekta. Vaje so bile izvajane prav dobro. Posamezni gibi so bili točni, mehki, pa tudi prav odločni in krepki, kakor je pač laiiievala smotreno zamišljena vaja. Poudariti treba, da so bili zlasti obrati in raane izmene stoj prav točno in lepo izvršeni. Na-stop na gredeh je bil za občinstvo ne'.:nj novega. Nudil je najrazličnejše umetne korake, ki so jih izvajale gojenke vsesko.i dosledno in natančno. Ua je mogoče tudi v ljudski šoli doseči lepe uspehe so pokazali malčki, ki so vzbujali s svojo pestro obleko in s pisanimi veternicami splošno živahnost in simpatijo med občins-vom. Izbor vaje je bil zelo primeren in posrečen. Brezhiben jc bil rajalni pohod gojenk in lepa skupina vseh telovadkinj. 'em nastopom je zavod ponovno pokazal, da stoji na vrhuncu svoje težke naloge, da jo pa ne samo pravilno in točno pojmuje, ampak jo tudi dejansko zelo vestno izvršuje. O tem se je prepričalo številno občinstvo, ki je zeio pozorno prisostvovalo. Loški potok. Dne 6. junija - v nedeljo -Je bilo v društveni dvorani na Hribu ves dan živahno življenje. G. Puhar - uradnik drž. higie-ničnega zavoda v Ljubljani - je imel na en dan kar tri predavanja o alkoholizmu. Po prvi sv. maši za ženske, po drugi sv. maši za mladino in popoldne ob 2 pa za moške. Predavanje je bilo s ekioptikonom in vse skozi nazorno. Predavatelj je izborno rešil svojo nalogo. Tri dolga predavanja — vsako po 2 uri — na en dan, tega ne zmore vsakdo. Bili smo mu pa za njegov trud tudi hvaležni. Poslušalo ga je vsega vkup do 850 ljudi. Žensk je bilo okoli 200, mladine z vsem učitelj-stvom do 400 in popoldne gotovo 250 moških. Poslušalci so poslušali dolga predavanja izredno pazljivo. Bog daj, da bi tudi kaj koristilo! Gospodarska kriza se malokje tako britko čuti, kakor v naši dolini. In tega je marsikje kriv demon alkohol. Potočani, uvažujte zares gorke in prisrčne nauke g. predavatelja in mnogo se bo zboljšalo v naših družinah! Žene in matere, naznanite vsako gostilno, ki ne drži policijske ure v teh hudih časih, okrajnemu glavarstvu! Ne stane več, kakor 1 Din znamka. Na vas je, gospodinje, da zlorabo gostiln preprečujete! G. Puhar ju in higieničnemu zavodu pa: letežo< na spodnji rob slike. To je ona nova renesanca, makari novi klasicizem, ki je, 7„-imenil staro subjektivno-individualno umetnost, >7.denje«' in optične prevare, občutenje in senti-ment. zamenil za nov stil zdravega razmeroma objektivnega realizma in stroge logične forme, ki ponekort kompozicijo približuje ornamentalnemu, vase zaključenemu, objektivno razumljivemu organizmu. •T. Oorup v bistvu pogledan, ni Jakacu ni; kako nasprotje s svojo ljubeznijo za živali, pomeni pa s svojo umetnostjo kakor Jakac eno izmed bistvenih sestavin sodobne psihe. Naturalist je. bome ne dosti drugačen kakor je bil stari, postavim Lio-nardo, ki je s svojim srebrnim svinčnikom »šel »kozi vso naravo«, da bi jo obdržal z umetnostnimi sredstvi in ne dosti drugače kakor oni, študira Gorup lisičje kretnje, anatomijo, gibanje mišičevja oh napeti stoji, plazeči hoji, si ugaja v kopici izraznih študij, »portreti« volkov, tigrov, tičev, rib . v morje se da pogrezniti, da bi izkopal še tam na dnu zaklad zelenja v večnem zelenem in ko-raljnem in se povzpne v žrelo vulkana. Košček trave je naslikal dvakrat — po vseh burnih vizijah ekspresionizma z večnostjo, dušo in idejami — aodaj trava! — nobenega dogajanja ni v njem, še hroščm- i e, le bilje ga je privlačilo v svojem šu-Itenju ln tihem ždcnju. še med njih je odkril kvoje-rrttno, tankoFiimeče življenje in ga nam z umetno«! i« obdržal. Nara\a mu jc konfesija kakor ne-kl-ij kvatročimtistom. Kakor Jakac tudi on kljub > -, • riz lo.45 (15.25), Pra«a 15-31 (15 31), Dunaj 72.98 (73), Bukarešt 214 (210), Sofija 3.75 (3.74), Amsterdam 207.60 (207.55), Kopenhagen 136.75 (136.75), Stockholm 138.25, Oslo 115.10 (114.60>, Madrid 78.75 (78.25) Dunaj. Relgrnd 12.47. Kodanj 187.10, London 34.40, Milan 26.14, Newyork 706.30, Pariz 20.93, Varšava 09.05. Valute: dolarji 706.50, angleški funt 34.32, francoski frank 21.17, lira 26.3'.\ dinar 12.44, češkoslovaška krona 20 895. ,De1M! Lira 124 80' Za«reb 69.48, Parts 101.05, London 164.126, Newyork 83.75. VREDNOSTNI PAPIRJI, ■v. LJubljana. 7% invest. poeoj. 72-79, volna odškProsim, prosim, prijatelji, bodite mirni!« (Dalje sledi.) IIIEIIIE i -S S Sgi i o ?> s $ « s g | S 2 I ca o S S - f v a K n s t* 1 3 a 5 šL ® sg 3 « - J o tc d Q iS? a i -s * 3 * k = •s > > '3 -H. S .. « 2 o £ ~ . •• o, — H M ■s*!*! — O oroto 27 letni Alojzij Intihar, pristojen v Tržišče, samski rudar, vlačugar, katerega je obdolžilo državno pravdni-štvo, da je 25. julija 1921 v Gredicah starki Mariji Juntez grozil, naj mu da 1000 K, sicer bo njena smrt, ter jo udaril dvakrat s krepelcem po glavi, da jo je oblila kri, in jo res oropal gotovine v znesku 100 Din. Nadalje je obtožen, da je ukradel dne , 25. julija 1921 v Gredicah iz zaklenjene kleti Fr. Tratarja okrog 10 litrov vina; v noči na 28. april 1925 na Mirni v družbi tatinskega tovariša iz zaklenjene hiše gostilničarja Ivana Bulca več dragocenih predmetov; nadalje gostilničarju Janku Ko-lencu istotam iz zaklenjene kredence istotako več predmetov; ravnotako gostilničarki na Mirni Ani Smoletovi in pa 29. decembra 1925 v Frankolovem v družbi tatinskega tovariša iz zaklenjene trgovine Valentina Gorenška blaga v vrednosti več kot 6000 Din; vsega skupaj znašajo njegove tatvine vrednost nad 11.000 Din. O tem možu, ki je bil že predkaznovan, pravi obtožnica, da je dne 25. decembra 1920 pobegnil od druge čete 36. pešpolka v Varaždlnu in se od tega časa potepal po Sloveniji, zlasti po Dolenjskem okrog svojega domačega kraja ter se preživljal večinoma s tatvino. Mož, kateri je moral po svojem begu svoj rok odslužiti, je po končani vojaški službi bival večinoma v Avstriji, od koder pa se je večkrat povrnil v domovino, izvršil kako drzno tatvino ter zopet izginil. Tatvine je izvrševal večinoma v družbi znanega in nevarnega vlomilca Janeza Šebata, ki odslužuje sedaj šestletno težko ječo v avstrijski kaznilnici Karlau. Po izvedbi teh tatvin je obtoženec vnovič izginil v Avstrijo ter se pojavil šele 29. decembra 1925 v Frankolovem, kjer je v družbi še neznanega tovariša vlomil t trgovino Valentina Gorenška in odnesel stvari, o katerih smo že govorili. Dne 13. oktobra 1925 je bil obdolženec izpuščen iz jet-nišnice okrožnega sodišča v Celju ter se je od te- daj naprej do svoje aretacije 30. decembra 1925 potepal po Sloveniji ter se ne more izkazati, da se preživlja na pošten način. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj in sicer glede ropa, glede raznih tatvin in glede prestopka vlačugarstva. Tri vprašanja so porotniki potrdili soglasno, ostali dve pa z devetimi, oziroma osmimi glasovi, nakar je bil obtoženec obsojen na 11 let težke ječe, poostrene vsako četrtletje s trdim ležiščem in postom, vsakega 25. junija pa a temnico. Sodnemu dvoru je predsedoval deželno-sodni svetnik dr. Dolenc, votanta sta bila višji sodni svetnik Kozina in okrajni sodnik Hočevar. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Barle, zagovarjal pa je obtoženca dr. Česnik. Mariborska porota. DVA PROTINRAVSTVENA ZLOČINA. 9. junija sta se vršili pred porotnim sodiščem dve tajni razpravi in sicer proti Maksu Kovaču, rojenem 16. 9. 1898 v Vojniku pri Celju, sedaj go-> r-arju in mesarju v Mariboru, v Trdinovi ulici št 18, ker je zapeljal svojo še ne 14 letno rejenko Vero Hajsinger. — Radi enakega zločina je prišel pred poroto Franc Veronik, rojen 20. januarja 1906 v Polani pri Mariboru, poljski delavec v Hoč-kem Pohorju, ki se je pregrešil nad komaj 13 letno hčerko svojega gospodarja Marijo Domadenikovo. Zločin je prišel na dan šele, ko je deklica dne 16. februarja letos povila dete. Poleg omenjenega zločina je Veronik obtožen tudi ropa. Dne 12. julija 1925 je mladoletnemu Jakobu Kropeju grozil z nožem, ker je fant odtrgal eno črešnjo s sosedovega drevesa. Odvzel je pri tej priliki fantu s silo dva dinarja, katera je našel v žepu. Porotniki so potrdili vsa stavljena vprašanja in je bil Maks Kovač obsojen na dve in pol leta težke ječe, Franc Veronik pa na šest let težke ječe. Nassnanlla Pokrajinska zadruga kleparskih, Inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani obvešča č'an»tv°. da se vrši vajeniška preizkušnja 25. junua 1926 ob petih popoldne v začasni zadružni pisarni pn »Se-stici« na Dunajski cesti. Po preizkušnji ne vrši vpisovanje vajencev in splošni sestanek članov, nato odborova seja. Vič-Glince. Prostovolino gasilno društvo vab» na veliko vrtno veselico, katera se vrši v nedeljo 13. t. m. v gostilni pri g. Pavliču na Glincah z običajnim sporedom in zelo bogatim srečolovom. "Darovi Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wol-fova ulica 12, so darovali: Uradništvo direkcije državnih železnic (strojni oddelek) preostali znesek od cvetja na krsto pok. direktorja g. Bračič-a Din 277.—. Neimenovana, tu Din 25.— G. Ignac Žargi, mesto venca pok. poslovodju g. A. ^irant-u Din 50.— Posojilnica v Cerknici Din 500.— Posojilnica v Framu Din 200.—. — Vsem plemenitim darovalcem se v imenu društva kar najprisrčneje zahvaljuje predsednik G. Jurasek. __ Poizzvedovanfa Oseba dobro znana, katera je menda pomotoma vzela ženski dežnik v sredo dne 9. t m. ob pol 11. uri, naj istega nemudoma odda pri frančiškanih na porti. Izgubila sta se 2 ključka, zvezana z vrvico. Kdor bi ju našel, naj ju blagovoli oddati v naši upravi.________ Dolenjci, v nedeljo, 13. t. m. na orlovsko prireditev v Tržišču 1 Vremensko poročilo MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 9. junija 1926. Višina barometra 308'8m Opazovanja krai L|ubl|ana (dvorec) Maribor Zagreb Be »rad Sarajevo SkopHe Dubrovnik Praga ros Barometer Toplota » C' Kel. vlaga y% Velel ln brzina t m Ubloč nosi 0-10 Vrsta padavin ob opazovanju I m.<»7* V Ljubljani je 761*0 760-6 759-4 759-9 760-2 760-3 759-4 761-1 760-1 759-7 15-2 17-7 22-9 18-4 18-0 20-0 18-0 160 20-0 15-0 81 69 55 62 40 70 73 58 46 NE 0-5 ENE 0-5 SW 5 SSW 1 NW 1-5 SW 7 W 3 mirno SE 1-5 NW 5 0-1 31-0 11*0 1-0 n «—. £ o g.5 is-f Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica Din 1'SO ali vsaka beseda SO par. Naj-bS* Sb nad detet vrstic se računajo vtia. Z. odgovor znamko! Proda se dobro ohranjen HARMONIJ. Naslov v upravi lista pod: »Harmonij« 3943. ■miiiiiimiiiiimiiiiiiMiiimmimiimiiitiiiiinii Stekleno steno kupi »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani fniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii""11'11'1"111" Trgovski POMOČNIK fnlajša moč, mešan, blaga, išče službe v mestu ali na deželi. - Ponudbe upravi lista v Mariboru pod -Marljiv«. 3939 Točilni paviljon se odda ZA VELESEJEM. Pojasnila da Al. Kocmur, Kongresni trg 2, čnfor s 16 let- Praks0' dUlCI Oženjen. išče službe, najraje k oseb, avto. - M. Železnlk, pošta Šmartno pri Litiji. Kuharico pridno in pošteno -katera razumi tudi druga gospod, dela, sprejmem talcoj. Starost od 24 do 40 let. Plača po dogovoru. — Fani Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. 3985 Prodajalka ki je zmožna sama voditi trgovino, se išče za takoj, — Ponudbe upravi lista pod šifro; Poltena 3984. Opremljena SOBA, mala, v sredini mesta, se takoj odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3976. Dva VAJENCA za mizar, obrt se takoj sprejmeta. K. Magister, Št. Vid 59 -nad Ljubljano. 3968 15-20 zidarjev dobi trajnega dela pri stavbeniku H. Schellu v Sp. Šiški, Maurerjeva 29. tiče se zanesljiv, trezen hlapec vajen konj, za kmetijo. -Plača po dogovoru. Zahteva se treznost in sposobnost. - Fran JUVAN, Guneline, Št. Vid n. Lj Poravnajte naročnino i VEZILJKA y »troj. vezenju popolnoma brešbana. predvsem Knr-bel stroj, se takoj sprejme. * »V«--- — Ponudbe pod as npravo lista. stenje« se odda 2 gospo doma ali gospodi toama. Naslov Soba_______________ v upravi pod: »Dre osebi«. iflKMPU^ f* T. RABIČ *) \ Ljubljana ^Vorskk^ Naprodaj vsled »mrti (polkovnika Puteanyja) v grada Tivoli (I. nadstropje, levo) JEDILNICA, SPALNICA, jedilni SER-VISI, stekl. SERVIS razne URE in Se vež drugih predmetov. Pogleda in kupi se isto tam od 14. t. m. napre Pes - dobermar S KLAVIRJI! Tovarna In zalogs klavir Jev, prvovrstnih instra meutov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. UglaSevanje in popravila za Glasb. Matico, Kon-servatorij in za druge institute se Izvršujejo od moje tvrdke. — Točna postrežba, zmerne cene, tndi na obroke. — Izdelovale« klavirjev R. Warbinek, LJubljana, Hillerfeva ulica itev. 5. Trgovci in gostilničarji — POZOR! Redki slučaji Staroznana in dobro idoea trgovina z mešanim blagom, nadalje istotako gostilna, z raznim zemljiščem vred ali brez istega, v lesnoindustrijskem kraju, vsako podjetje posebej, se zaradi obiteljskih razmer takoj proda. Cena je zmerna (po dogovoru.) -Ugodni plačilni pogoji. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3941. Zaradi odpotovanja ne sprejemam strank do 23. junija 1.1. Zob. atelje Holchaker - Kranj. Priporoča se železnina A. SUŠNIK Ljubljana, Zaloška cesta. STANOVANJE 2—3 sobe, s komfortom, iščem za čim preje. Ponudbe: ZAGREB L, poit ni pretinac 232. 3001 NAPRODAJ vsled smrtnega slučaja večja pritlič. hiša velik vrt za zelenjavo ter s sadnim drevjem, skoraj priprava za vkuhavanje. ob drž. meji. - Informa- - Tovarn, zaloga: t KUC-cije pri POTOČNIK, Zr- TUS, Ljubl|ana, Krekov kovska c. 3, pri Mariboru, I trg 10. - Tudi na obroke! Celo življenje traja, — v par letih se izplača WECK-ova Zobozdravniški atelje dolgoletni in dobroidoči, v sredini mesta MARIBOR, se takoj ugodno ODDA radi bolezni lastnika. — Ponudbe in informacije naj se pošiljajo na upravo »Slovenca« v Mariboru pod šifro; »ZOBOTEHNIK«. KROJNA ŠOLA Ljubljana, Stari trg 19 14. Janija pričetek tečaja kateri je urejen za kro-ače, šivilje in nešivilje, da ga lahko obiskujejo, v popoldanskih ali večernih urah. — Revnejšim ugodnejši plačilni pogoji. Vsem, ki so jo poznali in z njo čuvstvovali, naznanjamo tužno vest: da je našo nč hčerko, oziroma sestro Stavbno podjetje ACCETT0 & drogovi drnžba i o. ■ Maribor, Frančiškan. nI. Damske obleke ter za deklice in dečke, in perilo - najceneje pri ANI DOBNIKAR J Celovška c. 81, Sp. Slika. ■ 7 mesecev star, se zelo poceni proda. Pogleda *e ia lshko od 13.—15. ure. aslov v upravi it. 3973. Večji ŠTEDILNIK v dobrem stanju, naprodaj. — Naslov se izve v M74 upravnlštvu pod M. 3973. Marijo Guček rešil Bog dne 6. t. m. dolgega in težkega trpljenja. Pogreb rajnice se vrši dne 9. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče. Kozje, dne 7. junija 1926. FRANC GUČEK, oče. FRANC, KARL, JOSIP, IVAN, FRIC, ROBERT, bratje. MILKA, ANA, sestri. IJE.I KAlCllK^pm IN P0TPLAT! morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez „Palme". ii.Mii;iiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiliiiiiiinn>iiiiiii»""i"»'i"'»" Znižane cene in na,-večje skladišče dvo-J koles, motorjev, ši-1 valnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadome-j stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, cmai-liranie in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. - Ceniki tranko. JRIBUNA" - F. B. Iu, tovarna vokoles in otrošk h vozičkov, Ljubljana Karlovska4 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Italijansko - slovenski slovar Slovensko - italijanski slovar Dr. ee. Cena vez. Din 65 — Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ca«. Izdaiateli: «lr. Fr. Knlotac. Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je v torek zjutraj umrla naia draga mati, gospa Roza Šporn roj. Suhoveršnik Pogreb nepozabne rajnke bode v četrtek 10. junija ob 9 dopoldne na farno pokopališče v Mekinjah. Mekinje, dne 8. junija 1926. Alojzija Gams roj. Šporn, Ivana Sore roj. Šporn, hčere — ln ostali sorodniki. Urednik: Frane Tersetflav.