Številka 214. Trst v nedeljo 5. avgusta 1906. Tečaj XXXI. Isfc&ja dan tifi cc K&a Ib jiama :-3 5. ui, as jsirtefltii cb 9. ui mtrci. Poi&mitre Številke e* prodajajo po 3 avč (G stotink) r nanosih tcbakarnah v Ir*ia in okolic', L;obijani, Gorici, čranjiT, Petru, Sežsni. Nabrežini, J uciji; Tolminu, Ajdovščini, Po^vc-ni, Domtergu. SjiVranu itd. -se oglasov se raćnnajo pc vrFt&h iEuoke 73 min, visoke t mm!; ?a trgovinske h obrznz czlzae po 20 ztot. ; :t> osmrtnice. zahvele, jcslaniee, oglase denarnih zavodov : o -jO §lot. Za oglase v teksiu lista do 5 vrst .v 20. rsasa na--•aljna vrpta K 2. Mali c glasi po 3 ct. heee Ja. t-sjmarj pa •;:> 40 sto?. — Oglase sprejema inć-ratni cddelek oprave -dinoet". — Plačuje ?e izključno le upravi .Edinosti'. 9'asiia peiitičr?ega društva „Edinost" zs Primorsko. V edinosti je moči Saroitloa snaAa :a vse leto 24 K, pci !eta 12 K, 3 iiesece 6 K. — Na r.aročbe brez doposlare naročnine &e uprava ne oeira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStro lista. Nefrankov-ica piema se ae sprejemajo In rokopisi se ne vražajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uL. Giorgio Gjilatt! 18. (Narodni d-jsr). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Las v. i k konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorrija lista „Edinost" v Trstu, nlica Giorgio Galatti 5t. 18. Pofitno-branilničui račun SI. 841.652. - TBXXFOar stav. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Ex Oriepte Iux. Potem, ko je zapad doživel in skoro preživel humanizem, renesanso, francozko revolucijo. pak Dar\vma in čudnega Nitsche-a, 1 »maj malo potresen tu pa tam od rudeče >:itike socijalizma, spreletela je po vzduhu krili'.ta beseda : luč od V z t o k a ! Davno že je Puškin zapel slavčevo pesem, ali trebalo je nekoliko desetletij in ogromnega dela vstrainih sodobnikov, Rusov in Poljakov, (govorimo samo o Slovanih), predno e na nedoglednih poljanah carstva slovan-':ega vsklil prvi sad probujene zavesti, ki je v rani zori zasijala sijajneja od poldneva na toplem jugu, da ob tem sijaju zapadu .iblestelo in mu izvabilo vskiik : luč od V z t o k a ! Prispodabljali so jih divjakom. Rus. kozak. Azijat, medved : to je bilo jedno in isto. -'vj-jppjec si je nataknil naočnike, navlekel si rokavice, po 24 ur se je sprehajal po Prrogradu, Moskvi, Varšavi. In potem se je \ uil. da nam pripoveduje pripovedke iz drugega sveta, kjer vlada „krnit-. Ali narod se otrese tiranije, obnove se dnevi 1. 1793 v ruskem izdanju. Rusija doživi novo svobodo v — anarhiji. V Evropi modrujejo Evropejci, da v naravi ne more biti skokov. Tu se z r -ignacijo trpi laž trozveze ; nemški imperija izem je navadna stvar, a kolonijalna politika Anglije dobiva celo tudi pohvalo. Ali prosimo vas : če tudi nekoliko tisočev Burov ali Indijancev pogine od gladu, kaj za to, ko e je to vendar zgodilo v imenu — civilizacije ? ! Ali Anglija ni znala braniti človečan-skega prava svojih v slučaju Hulla ? ! Tako ne more biti v Rusiji. Prevelika je 1 i -bežen Evrope do Racije ; in ta ljubezen i ) delala tudi čudeže: anarhija z' laga in r-v. par let bodo delili plen zmrvljene Slavije. Vsaki večer čitamo, da bo jutri poslednji čan ruskega carstva, ali vsakega jutra morajo na Zapadu priznati po sili, d a j e v li u s i j i drugače, n e g o s e j e m i s 1 il o, <1 a ne nastopa smrt, ampak življenje, da revolucija ne vodi do anarhije, ampak do novega reda : luč od V z t o k a ! V čem sestoji borba Rusije ? V emanci-- i j i ruskega življenja od tujega, osobito nemškega vpliva. Borba je med vlado in narodom. Ali ne bodimo tesnosrčni in ne ome-jajmo se samo na pojedine osebe. Naj nas .:-.* impresijonirajo niti ekstremna sredstva, ki -e upotrebljujejo v teh spopadih! Patrijar-' no življenje Slovanov je ustvarilo samo-lriavje in to je našlo najbolje opore na volji 1; "oda. Kaj nam pripovedujete o parlamentih kor o novostih ? Naše narodne skupine so stare, kolikor je star naš PODLISTEK. Ženstvo v Slovencih. Beligrajska ..Pravda" jc priobčila na-^•jpni članek. Še mi je v živem spominu prizor iz borbe za narodnega poslanca v Trstu. Bilo ;b to prav pred desetimi leti. Neki Italijanaš J- očital navdušeni Slovenki, da Jse spuščajo boj oni. ki doma nimajo niti dovolj kruha, izžaljena žena je odšla ter je kupila velik leb ; našla je omenjenega gospoda v gostilni v veliki družbi ter mu je podala v roko leb, rekši : -Za kruh si se prodal ; evo ti orodnega kruha : kesaj se !" Preden se je "užba zavedla od iznenađenja, oni gospod A od srama in poniženja — se je bila ena že oddaljila. In tega dne so Slovenci v okraju zmagali, izvolivši tedaj glasovitega ritelja, a sedaj na žalost že umrlega Na-j rgoja, ognjevitega Slovenca in velikega pri-1 ^lja Srbov. Da je žena vrlo važen faktor v narodni, J •a>ti pa v kulturni borbi, o tem ne more f ti nikakega dvoma. Toliko zgodina, kolikor osebno sedanjost nam potrjuje to dovolj. Od tega pravila ni nika- narod. Tako samodržavje je bilo tudi za moskovsko Rusijo v blagor, dokler je Rusija živela od svojih tradicij, svoje narodno življenje. Ali prišel je Peter Veliki da napravi „okno v Evropo". Sezidal je Petrograd in za Rusijo je nastopila nova doba. Nemštvu je bilo doma pretesno. Njegovi valovi so za-valovili v Rusijo in kmalu r a z n a r o d i 1 i upravitelje dežele: na dvoru in v birokraciji so bili Nemci in njim slični — prvi!! Od tedaj hodi vlada v Rusiji desno, a narod levo. I11 tako sta oba prišla do mand-žurskih poljan, do Čušime — in car se je o d ločil, da se povrne k narodu. Z oktoberskim manifestom se je začelo drugo poglavje v ruski zgodovini. Ali sedaj je nastopilo ono, česar se je bilo najbolj bati: borba na življenje in smrt med tujin-stvom, — ki, potisneno k vratam, naskakuje okna — in pravo idejo rusko in slovansko idejo, ki neobdelana, surova, ali iskrena in pred svetom skrita leži po stepah in žito-rodnih poljanah, kjer živi priprosti mužik, Prva vojska — tujinska — je drzna, ima zaveznikov po vsem svetu, bori se licememo, sredstvi sta jej požiganje in ubojstvo, a cilj grabljenje in anarhija. Druga vojska je v svoji dobrodušnosti naivna, zaupava lažnjiv-eem in hujskačem, ker misli, da po vsem svetu vladata zvestoba in poštenje, kakor po kočah mužikov. Spoprijele so se ekstremnosti, pak ni čuda, da je bilo grdik pogreškov na strani onih, ki dobro ž e 1 e R u s i j i, ko je toliko perridije v čifutskih vrstah sovražnikov Rusije in Slovanstva. Lahko je grajati današnjo vlado rusko in carja Nikolaja, a kdo bi hotel pohvaliti vse te ruske p atrij ote v bivši ruski dumi, katerim je tudi republika' še premalo ?! Preblizo smo dogodkom v Rusiji, pod živo impresijo stresljajev smo, pak ne moremo in ne smemo prenagljeno soditi o rezultatu gibanja. Ali v tej naši slovanski duši, ki je navajena, da v najtežem suženjstvu najživeje hrepeni po svobod', ki je ne bo strla nobena sila — čujemo ta močni glas samozaupanja in vere v našo slovansko bodočnost: nič evo! Ponavljamo: v naravi ni skokov! Še močni vpliv germanstva na voditelje ruskega naroda se bo manjšal postopno in tem bolj, čim bolj se bo ruski narod dvigal v kulturi, da v nedaljnjem času popolnoma preneha nesrečno delovati na usodo slovanskega carstva, ko ruska zavest popolnoma probudi kolosa iz brezbrižnosti. Tedaj preneha tudi druga ekstremnost. Sama po sebi odpade moč magije onih lažnjivcev, ki danes puntajo mužika in delavca proti lastni bodočnosti in sreči. In po drugi zmoti sesta-neta se zopet vlada in narod, da poiščeta sama v sebi moči za pomlajeno življenje, da od svoje bujnosti podelita blaginjo tudi osta- relemu Zapadu, ki je že danes prepričan, da — ex oriente lux! J w s k i. I2 HrvatsKe. Zagreb 3. avgusta 1900. Že davno ni kak slučaj izzval toliko z rJovoljstva v deželi, kakor ga je izzvalo imenovanje nove vlade. Tako novinstvo kakor občinstvo dajata vidnega izraza temu zadovoljstvu svojemu, ker so po tolikih zaprekah vendar izbrani narodni možje. Cha-vrak in Marjanović, bivša predstojnika, sta penzijonirana, pa je prvi dobil komturni križ z zvezdo, drugi pa red železne krone. Po takem je Chavrak dobil manji red nego Marjanović, kar tudi ni brez vsakega pomena in je vredno, da se naglasi. Novi predstojniki so že nastopili svoja mesta in položili uradno prisego. Uradništvo njihovih resortov se jim je predstavilo in je ob tej priliki prišlo do prvih izjav novih predstojnikov. Te izjave so zelo važne, ker v njih leži jedro programa nove vlade. Temeljna točka izjave podbana Nikolića je : „Ne smemo pustiti iz uma, da živimo v ustavni deželi, kjer je ekseku-tiva (izvršujoča oblast) — če tudi je avtonomna v svojem delovanju — vendar odgovorna legislativi, s katero sploh mora računati vsaka parlamentarna [vlada4*. To so velevažne besede, kakoršnjih ni bilo slišati doslej s podbanske stolice. Podbanom je bil doslej Chavrak, a ta je bil navaden policaj, ki je gospodaril nad legislativo, a ne ta poslednja (sabor) nad njim. Novi podban za-meče vsako nasilje, kakoršnjega ni bilo nikjer več, nego pri nas, pak izjavlja, da bo za vsa svoja dela odgovarjal saboru, od katerega bo vsprejemal inicijativo za svoje delo. On se torej podvrgava saboru, za katerim stoji ves narod naš. S tem priznava podban ob enem, da prenehuje z zistemom svojih prednikov : zistemom bajonetov in korupcije. Izjava pod-banova je bila vsprejeta z navdušenjem ; le „Hrvatsko pravo** jej nekoliko prigovarja, češ, da sta v njej premalo povdarjena hrvatsko ime in hrvatski karakter domovine naše. Kdor pozna Nikolića, ne bo dvomil niti za trenotek na njegovem rodoljubju. In zato se mu ne more očitati nikako izogibanje hrvatskemu imenu, ker mu je to ime gotovo sveto, kakor vsakemu Hrvatu. V izjavah dra. Rojca in dra. Badaja nahajam tudi po eno velevažno točko. Dr. Roje je naglasil, da se vlada ne bo vmešavala v avtonomijo vseučilišča. S tem je torej obsodil vmešavanje vlade v stvari vseučilišča, ki si bo moglo izbirati svoje sile iz svoje srede, in ne bo — kakor je bilo doslej — prisiljeno vsprejemati (po nalogu vlade) za vseučiiiščne profesorje sinove in nečake raznih mogočnikov. Dr. Badaj je naglasa!, da ostane na svojem mestu tako dolgo, dokler se ne izvede popolna neodvisnost sodnikov. S tem je povedal, da nova vlada stremi po popolni neodvisnosti sodnikov, kar je zelo važno, ker bi bila s tem izpolnjena davna želja našega sodstva in novinstva, ker. le popolnoma neodvisno sodstvo more po vesti vršiti svojo službo, dočim je do sedaj moralo vršiti svojo dolžnost po — komandi od zgoraj. Tudi je važno, da so vsi trije oddelni predstojniki naglašali, da se po uradih uvede hitro uradovanje in najnaklonjeneje občevanje z občinstvom, ker le na ta način se more občinstvu roditi ljubezen do oblasti, ki imajo posla žnjim. Znano je, da so za časa prejšnjih vlad po Khuenovili uvedbah dobivali stallume le oni odvetniki, ki so imeli veliko protekcijo, ali so celo kaki vplivni osebi plačali, da jim na vledi preskrbe stallum. Kdor je hotel dohiti stali um, se ni smel baviti s „politiko", to se pravi: ni smel biti opozicijonalec! Tako vidimo, da so nekateri opozicijonalci morali čakati po 10—12 let na stallume, dočim so sinovi nekaterih vplivnih oseb dobivali stallume tudi brez potrebne kvalifikacije. To nemoralo mora nova vlada odločno odpraviti. A da je tudi odločila tako, vidi se potem, da včerajšnji uradni list donoša podeljenje stal-luma devetorici odvetnikov, ki so najdalje čakali na podeljenje. Še to treba naglasiti, da je tudi dr. Franko Potočnjak, kateremu je bil Khuen odvzel pravico odvetnikovanja, dobil zopet dovoljenje, da sme vršiti odvetniško prakso v Zagrebu. Tako je temu možu, ki se je nad deset let boril za to pravico, slednjič dano zasluženo zadoščenje. ..Splošna volilna pravica t Avstriji 10 ustavi iz leta 1848."") Piše Josip Mandić. Naj premotrimo „splošno volilno pravico" v Avstriji, tisto ustavo, v kateri je rečena pravica p r v i k r a t prišla do izraza v kodificirani obliki. V prvem članku naših raz-motrivanj o bitstvu splošne volilne pravice smo skušali predložiti si trojico vprašanj, od katerih sta poslednji dve dobili nepopolen, pomanjkljiv odgovor, ker značaj tega lista ne dopušča, da bi se razsežneje bavili s takimi vprašanji. Sedaj pa k prvemu vprašanju**) Ali je *) Primerjaj članek v ..Edinosti" od 29. in 31. julija. **) Po neprevidnosti v tiskarui je moj drugi članek na nekaterih mestili pogreben, tako, da mu je zatemnen smisel. kor izvzeta ni slovenska žena. Ona ima važno vlogo v narodni borbi, na delovanju v fdomoljubnih, narodno-kulturnih društvih itd. Najlepši dokaz za to je — pravi neka navdušena Slovenka — naše šolsko društvo sv. Cirila in Metodija, kateremu je slovensko ženstvo, izlasti v najnoveji dobi, glavna za-slomba. Da je slovensko ženstvo ostalo po srcu i narodno, nam kaže njega moralna pomoč, njega požrtvovalnost in navdušenje za to društvo, ki mu je cilj, da Jmateri Sloveniji I ohranjuje lastno deco, da jo iztrže iz grab-ljivili nemških in italijanskih rok, ter da osnuje nov rod, ki bo še po korenini slovenski... Kolikor je probujenega slovenska ženstva se isto z velikim navdušenjem zavzemlje za vse, kar je narodno ; potem čita in proučava, kar se na kulturnem in književnem polju pojavlja novega v najbližjem narodu srbsko-hrvatskem ; zanima je pa tudi češka, ruska in poljska glasba in književnost, tako tudi umetaost. Oa skupščinah sv. Cirila in Metodija vplivajo ena z drugo, in ker nobena noče zaostati za drugo, tekmujejo in se izobražujejo neprestano bolj in bolj!! Na književnem kakor tudi na novinarskem polju imajo slovenke že mnogo svojih zastopnic. To s\edoči bivši list „Slovenka" in ostala enaka podjetja. Prva, ki se je z boljim vspe-hom poskušala na književnem delovanju, je bila Josipina Turnogradska, žena rodoljuba Tomana, ki je, na žalost, umrla vrlo mlada. — Bolj se je odlikovala Lujiza Pesjakov a, ki je pesnikovala, pisala pripovesti, sestavljala operne librete — za to delovanje je dobivala tudi nagrade — delovala tudi na književnosti za mladino i t. d. Ni se omožila, a umrla je pred nekoliko leti v precej visoki starosti. Tretja je pokojna Pavlina Pajkov a, žena profesorja Pajka, vrlo plodna pisateljica romanov, razprav, pesmi in poučnih člankov. Njena dela so polna sentimentalnosti in romantike, a posebno jej je v pohvalo prizadevanje, da bi se slovenski ženski svet pro-budil in pričel delovati. Ona se je prva med Slovenkami izjavile za žensko ravnopravnost. Spomina je vredna tudi J a n ž a Miklavči-čeva, prevoditeljica De Amicisovega „Srca" in drugih del književnosti za mladino. Real-neji sta Marica Nadliškova in Ivanka Anžič-Klemenčičeva, ki sta delovale v Trstu in mnogo storile za probujo slovenskega ženstva. Prva je pisala pesmi in eseje, druga je pa uredovala list „Slovenka". Zofka K ve dr ova je popolna realisti- nja, a v noveji čas tudi pristašica simbolizma. Njene povesti in slike so znane tucli u nemški literaturi, nekoliko jih je prevedenih tudi na srbski jezik. Kakor pesnice so se v no-vejein času zelo odlikovale ženske, od katerih pišejo nekatere pod pravim, druge pa pod izmišljenim imenom: Vida, Marica II., Natašr, Kristina in druge. Glasba se pri slovenskem ženstvu izvrstno neguje, a pred nekoliko leti pisalo se je L učil i Podgornikovi iz Trsta, da je njeno ime protivnikom Slovenstva strah, ker se ž njo v Trstu in daleč izven Trsta ni mogel nobeden meriti. Za gledališko umetnost so se znale Slovenke tako zavzeti in navduševati zanjo, da je že davno nehala potreba za nemško gledališko umetnost, a Srbom svedoči to najbolj talent V. Nigrinove (ki deluje v Belemgradu). Slikarska umetnost ima prilično število delavk a pred vsemi je Ivanka Kobil-ca, ki je odlikovana v Parizu in Monakovem. Ako pridodamo k vsemu temu pomen mnogoštevilnih narodnih učiteljih tedaj vidimo najbolje kako je slovensko ženstvo važen faktor v novem in srečnejem narodnem življenju. Bog jih poživi ! „splošna volilna )>ravicau res produkt soci- j sedaj, ostane zahteva za pasivno volilno pra-jalno-demokratičnih stremljenj zadnjih časov ? vico 30 let,) Kmalu na to je izšla ministeri- Je-li mogla „idejau splošne volilne pravice res še le v konstitucijonelni ustavni formi priti na površje ?m Ne ! Splošne volilne pravice ne smemo — in iz naših prejšnjih razmotri vanj l)i moralo to izhajati samo po sebi — smatrati morda kakor posledico neopazno visečega se socij alno-psihičnega procesa, ali celo kakega zgodovinsko pripravljanega razvoja. ki mu je rezultat: zaklavzuliranje „splošne volilne pravice" v državnopravnih zakonih. Volilna pravica ni — in to hočem povdariti še enkrat — niti zahteva logične konsekvence, niti zgodovinske potrebe. Vsa splošna volilna pravica" je navstala potom oktroiranja. — ako ni slučajno navstala po a I »normalni poti. torej izven okvirja, ki ga predvidja državna t orma. n. pr. kakor revolucije (na Francozkem). ali preobrata (v severni Ameriki). Še le poznejim fazam razvoja je moglo biti pridržano, da so ta državnopravni problem po ustavni poti — v sporazumljenju in ob sodelovanju konstitucijo-nelne zakonodajne oblasti: parlamenta in vlade — dovedle do izvedenja. (Primerjaj govor ministerskega predsednika barona Oautscha v seji zbornice poslancev dne 28. novembra m. 1. !) S tem smo prav za prav označili svoj šema. (formular) Za splošno pravico rilevantni leti sta torej : 1848 (oktroa) in 1005—1900 (parlamentarno rešenje). O drugem letu (1905— 1906) bo možno pisati še le, ko bo Gautsch-Hohenlohevi načrt vsprejet in pleno zbornice. Oinejamo torej svoje momentano delo na prvo (1848). Splošna volilna pravica v Avstriji je prišla skupno s prvimi državnozborskimi volit coni sploh. Zavedlo bi nas preko naše naloge, ako bi se hoteli pobližje baviti s temi poslednjimi. Le toliko : prve državnozborske volitve v Avstriji so bile one v ustavodajalni državni zbor (constituirender Reichstag) v februvarju leta 1848. Prva oktroirana ustava od 25. aprila 1848. je sicer namerjala državni zbor. ki bi sestajal iz dveh zbornic (senata in poslanske zbornice s 383. členi), vendar je cesar že 16. maja 1848, sklenil „dati voliti le eno zbornico za pni državni zbor", „da se ugotovljenje ustave po usta vodaj alnem državnem zboru doseže na najzanesljiveji način".*) S tem je torej odpadla volitev 150 členov senata, to je, tistega dela senata; ki naj bi g:i volili iz sebe najznameniteji posestniki za vso dobo 5-letne volilne perijode (§§. 34. 35). Volitev vsoh členov zbornice poslancev je imela sloneti na številu prebivalstva in na zastopstvu vseh državljanskih interesov (§ 36.) (Torej povsem modern princip). Volitve v prvi državni zbor naj bi se bile vršile po provizoričnem volilnem redu, definitiven volilni zakon pa naj bi bil sklenil zbrani državni zbor 38.) Vsled tega je bil s patentom od 9. maja 1848. izdan provizoričen volilen zakon. Določeni sta bili dve volilni kuriji : za mesta in za deželo. Volilno pravico je imel vsaki polnoletni in samosvoji državljan, ki je že 6 mesecev bival v volilnem okraju. Izključeni so bili delavci z dnevnim in tedenskim plačilom, posli in osebe, ki so dobivali podpore iz javnih dobrodelnih zavodov. Volitev je bila indirektna in vsakih 50000 prebivalcev naj bi volilo po enega poslanca (celo ugodneje torej, nego po fran-cozki ustavi od leta 1791 : po 1 poslanec na 70000 prebivalcev). V ta namen naj bi se teritoriji obeh kurij razdelili po principu vsrrutin individuelu (volitev na eno ime), tako. da bi vsaki volilni okraj volil enega poslanca. Pasivno volilno pravico je imel vsaki avstrijski državljan, ki je dovršil 30 leto in ki je imel aktivno volilno pravico. Ta določila o volitvi poslancev so se razvijala dalje in se spreminjala. Že poprej, nego ie imel državni zbor priliko : „die Anordnungen des NVahlgesetzes, vrelclie Bedenken hervor-geruten haben, einer neuerlichen Priiiung zu unterziehen'* (proučiti volilni zakon glede izzvanih pomislekov), je izšel ministerijalni razglas od 1. junija 1848., ki je za pasivno volilno pravico v sedaj jedino zbornico potrebno starost znižal na 24 let. (To je bila res liberalna ustanova. Po zakonu, ki se ima uvesti jalna naredba od 10. junija 1848., ki je podelila aktivno volilno pravico vsem samostojnim, 24 let starim, samosvojim delavcem, stalno bivajočim v katerem volilnih okrajev. S tem je bila, mislim, dosežena najviša stopinja razvoja, ki jo sploh more doseči splošna volilna pravica: starost 24 let in nikako določilo časa stalnega bivanja! To so mogli roditi ravno le prevrati viharnega leta 1848. Ako se torej ne oziramo na še vedno izključene posle, je tu govora o resnični splošni volilni pravici. Besede proklamacije od 16. maja, da „za volitev ne bo obstajal nikak cenzus in da odpade vsaki dvom radi nepopolnega ljudskega zastopa" — so se torej uresničile popolnoma. Na toj podlagi je bil torej zgrajen dunajski (pozneje kremzirski) ustavodajalni državni zbor (prvo konstitucijonelno ljudsko zastopstvo v Avstriji in prvo zastopstvo današnje cislitvanske (skupne države). Zal le, da je bilo — kar pa se je moralo predvi-djati — kmalu konec vsem tem lepim rečem. Trebalo je pač prehoditi pot, ki ie predpisana od narave vsakemu normalno razvij ajo-čemu se državnemu bitstvu. Splošna volilna pravica je bila zadeta v svoj življenski živec od — kremzirskega drž. zbora samega! Moralo bi se strmeti na tem — in vendar je stvar le prenaravna. Nočem se spuščati globlje v kremzirski ustavni načrt. Omenim naj le, da je določil dve zbornici. Direktne volitve. Aktivna volilna pravica je dana sedaj vsakemu polnoletnemu, samosvojemu avstrijskemu državljanu, ki plačuje direkten davek v znesku, ki ga ima označiti volilni zakon, a ki nima presegati 5 gld., ali pa istotoliko obdačeno najemščino in zakupnino. Iz tega je razvidno, da se ta volilna pravica, kakor jo je namero val svobodno izvoljeni, iz splošnih volitev izišli in svobodomiselni ustavodajalni državni zbor, jako oddaljuje od splošne volilne pravice, kakor jo je obsezala formalno oktroirana, ali po dejstvih in viharjih burne perijode 1. 1848. izsiljena aprilska ustava ministerstva Pillersdorf. To je migljaj, ki ga ni smeti pod-cenjati. V njem čitamo — v smislu naših prejšnjih člankov — ob enem njegovo pojasnilo : princip socijalne sukcesije. To ie razumljivo tembolj, ako pomislimo, da Avstrija se svojo ustavo od 1. 1848 ni bila osamljena, torej „splošna volilna pravica" ni pomenjala nikake novosti v absolutnem smislu. Bilo je prejšnjih izgledov v obilici — ali sad ni še dozorel. To, kar je bilo v nekaterih državah utemeljeno v drzavno-političnem razvoju, je bilo v Avstriji politiška novost brez organične kavzalne zveze z razvojem. Le tako je umeti, da so se — med tem, ko je v Avstriji splošna volilna pravica bolehala kakor na sušici — volitve v frankobrodski narodni zbor leta 1848. vršile na podlagi iste volilne pravice, ki je bila projektirana prvotno za prvi avstrijski državni zbor. in da so nemški ustavni načrti: 17 zaupnikov (iz Avstrije Schmerling) in frankobrodskega predparlamenta 1848, kakor tudi sklep zveznega zbora od 7. aprila 1848, in glasovite „temeljne pravice" ljudstva (sklenjene 21. decembra 1848.) vstrajale pri principu splošne volilne pravice. In v Franciji ? Ni-li nova, iz februvarske revolucije navstala francozka republika vspo-stavila princip „suffrage univer-seltt?! Opozoriti treba le na volitev konsti-tuante, na ustavo od novembra 1838. V tej luči se nam kaze kromerižki sklep znameniteji in podpirajoči naše gornje domnevanje. Posledice spremembi so morale nastopiti in predpostavljam, da so te posledice znane! To je državna ustava od 4. marca 1849, ki se je raztezala tudi na dežele ogrske krone : na vsacili 100000 duš naj odpade najmanje po en poslanec ; za deželo in mesta do 10000 prebivalcev davek ne pod -5 gld. konvencijske veljave, a za mesta nad 10000 prebivalcev ne pod 10 gld. Napovedan volilni red ni nikoli zagledal belega dne in nas ne Mnima dalje. Cesarski diplom od 20. oktobra L 1860. je odločal: „dotedanje svetovalstvo krone" se spremeni v konstitucijonelen ljudski zastop. 26. febrnvaija 1861 (februvarski patent) pa bazira sestavo poslanske zbornice izključno na deželnozborske volilne rede, ki so se imeli uvesti (indirektne volitve). S tem so bila ustvarjena stanovski navdahnena, vendar pa moderneja,konstitucijonelna, na principu zastopstva interesov zgrajena voja ni treba posebej preiskovati: 21. december 1867., drž. zak. 141 ; 2. april 1873; 4. oktober 1882, 1885 (Taaffe). Končno je bil z zakonom od 14. junija 1896. zadan parlamentu privilegijev prvi veliki udarec ter se je odprla pot splošni volilni pravici (po uvedenju V. kurije pod ministrom Badenijem). Ali se razvoj splošne volilne pravice pri letu 1906—1907 zaustavi?! Ako vse ne vara, bo imel državni historik zabeležiti še marsikatero leto. Temeljne reforme se morajo še le uživati, izkusiti, predno morejo postati sestaven del ustavnega telesa. Dotlej pome-njajo le nekak ekskurs na interesantna polja. XXI stopščina družbe sv. Cirila in Melodija v Logatcu. li. blagajnikovega poročila pa je posneti: V minolem poslovnem letu je imela družba 57.833 K 53 stot. dohodkov in 56.762 K 55 stot. stroškov, prebitek 1070 K 98 stot. Prispevki podružnic znašajo 24.239 K 91 stot., darila občin, posojilnic in društev 3286 K 24 stot., darovi Mohoijanov 509 K 80 st., razni darovi 2593 K 63 stot., dohodki iz družbinih nabiralnikov 61 K 2 stot., zbirke časnikov 6229 K 62 stot., dohodki iz prodaje družbi-nih vžigalic 4000 K, dohodki iz prodaje druž-bine kave 2636 K 56 stot., dohodki iz prodaje družbinega pralnega mila 42 K 50 stot., družbinega šampanjca 236 K, družbinih valčkov 230 K, družbinih peres 60 K, družbinih knjig 612 K 6 stot., šolskih knjig in učil 1200 K 66 stot., družbinih znakov 219 K, družbinih poslopij in posestev 576 K, dohodki f narodnega koleka 4075 K 97 stot., volila 1836 K 48 stot. itd. Stroški šolstva v Trstu znašajo: šola 10.761 K 72 stot., dekliška šola K; stroški šolstva v St. Rupertu ob kovcu 3850 K, na Muti 1713 K 46 stot., v Tržiču 1522 K, na Savi in Jesenicah 1696 K 74 stot., v Celju 848 K, v Mariboru 1068 K, v Rojanu pri Trstu 1715 K 68 stot., pri sv. Ivanu pri Trstu 1281 K 33 stot., v Rocolu pri Trstu 1396 K 34 stot., v Skednju pri Trstu 741 K 33 stot., v Pevmi pri Gorici 927 K 84 stot.. stroški vodstvene pisarne 3332 K 91 stot., stroški narodnega koleka 295 K 58 stot. itd. Toliko po poročilu tajnika kakor po onem blagajnika se je vnela daljša debata. Ob 2. uri in pol popoludne je bil banket. Vrsto napitnic je otvoril g. nadučitelj P u n č u h, ki je napil prvomestniku in od-bom. G. notar Hudovernik je napil svojemu kolegi g. Luki Svetcu, ki obhaja letos 80-letnico in ki je najdelavneji člen družbe, pri katere porodu je bil. G. Luka S v e t e c se je zahvalil za izkazane simpatije občinstva in predgovornika. Misel družbe sv. Cirila in Metodija je sprožil g. župnik Vrhovnik. Želi, da bi Slovence navdajala vedno le na- Banda je ugrabila vse dragocene kamne in zlate okraske, ki so bili na dragocenem spomeniku in ki so bili velike vrednosti. Nato so roparji raztresli svetnikove kosti. Oskrunje-valci so izginili brez sledu. Atentat na guvernerja v Samari. Iz Samare poročajo od 3. t. m.: Danes zvečer je neki neznan človek vrgel bombo proti guvernerju, kateremu so bile odtrgana glava in obe nogi. Storilec je bil aretovan. vendar se ni zamoglo konstatovati njegove identitete. Dogodki na Balkanu. Protigrška agitacija v Bolgarski. Kakor poročajo iz Sotije dne 3. t. m., se je po deželi zopet pričela protigrška agitacija. V Dobriču je množica zasedla grško cerkev. V raznih vaseh so se Bolgari polastili grških samostanov. Pripravljajo se novi shodi v Plovdivu in Stanimaki. Kakor poročajo novine, so se Grki v omenjenih mestih oborožili, da se bodo v slučaju novih napadov mogli braniti. deška 6180 Veli- Drobne politične vesti. Admiral Fournier o francoski floti. Iz Marsilje poročajo od 3. t.m.: Admiral Fournier je imel včeraj po dovršenih velikih pomorskih vajah govor, v katerem je rekel med drugim : Izid pomorskih vaj je vznesen s stališča varnosti naših obmorskih mest in po jamstvu, ki nam je vaje dajejo, da bo Francija v kratkem v stanu zmagoslavno odbiti vsak napad od morsl-e strani, naj isti pride od kateresibodi strani. Admiral je konečno povdarjal važno vlogo podmorskil in torpednih čolnov, ki so pripravni, da preprečijo napade velikih vojnih ladij. Koliko zemlje posedujejo m a d j a r s k i Ž i d j e !! Pred 50 leti niso bili Židje gospodarji ni pedi zemlje na Ogrskem. Leta 1900. so bili Židje lastniki oJ 130,965.000 oral zemlje. Da se bolje umejt, kaj to pomenja, treba vedeti, da poseduje ogrsko plemstvo 217,498.500 oral zemlje, državni erar 139,320.550, katoliška cerk- v 120,160.600, dobrodelni zavodi 12,400.000. Židje so torej gospodarji toliko zemli, kolikor država, a več nego katoliška hierarhija na Ogrskem. Ali to še ni vse. 1900. je bilo od 48opis.) vi lasti g. prvomestniku. nolo neaeljo dne 29. julija se je vršil v naši Urednik celovškega „Mira" g. E k ar je skromui vasici javen sl1Qd agrarne stranke, i.:* v dolgem in ognjevitem govoru pojasnjeval kllterem je predaval naš znani kraški govoi-razmere na Koroškem. Koroško slovensko nikj g yekoslav Večerina iz Tomaja. Shod. lindcfrn - 1 ip vslrlilrnil tovornik — listaia in i • __ • ____:i »j.___i • •_____ ~ t'„, „„ -,. Domače vesti. ljudstvo — je vskliknil govornik — ustaja in govori! Kar koroški Slovenci hočejo, morajo doseči! Po banketu se je pričela vrtna veselica. ^cini) tudi mogo ljudi iz bližnjih krajev, U 21. skupščina družbe sv. SQ veseli pohiteli, da slišijo in vidijo te- ki ga je otvoril štorski župan g. Kos, se obnesel kar naravnost izborno. Poleg domačega občinstva si videl tu (vkljub nežno-. Tako se je završila Cirila in Metodija ! *) To je bila povsem srečna misel 1 vedno mi oi povsem jasno, da-li je zistem dveh zbornic smatrati kakor dobroto. Posebno je to dvomljivo, ako pomislimo, da z uvedbo sploine volilne pravice nastopi slučaj, da si bosta stali nasproti dve n a različnih podlagah zgrajeni zbornici. I zlasti se mi zdi, da pravo krone, veljavno v praksi ui uiti implicite po zakonu omejeno, po katerem more krona iz lastne volje imenovati „zaslužne" može v gospodsko zbornico, daja vladi preveč svobodnega 'deželna zastopstva, polja, kakor že zahtevajo momentane politične po-! ysled teg& tudi pravna naray ^^^ trebe vladine. Ali o tem ne more biti tu nadaljnegaj govora. j zbora ni mogla biti drugačna. Ostalega raz- Dogodki na Ruskem. Splošni štrajk v Petrogradu. Najvažneje, kar so nam sporočile sinoč-nje vesti, so podatki o splošnem štrajku v Petrogradu. Štrajkujočih je bilo do včeraj okolo 20.000. Železniški obrat nadaljuje. Tudi predstave po gledališčih se vrše dalje. Prebivalstvo se vede povsem mimo. Anarhistična brošura. V Ženevi je bila te dni razširjena anarhistična brošura na francoskem in italijanskem jeziku, ki je bila natisnjena v Parizu in ki poživlja na umorstvo ruskega carja. Iz Moskve. Iz Moskve javljajo od 3. t. m.: Neka revolucij onarna banda je včeraj napadla samostan. kjer se nahajajo smrtni ostanki sv. Tri-fona. kraškega govornika. V poldrngourneiu govor je bila glavna govornikova točka volilni ! preosnova in njen pomen za kmetski stan. poleg tega se je govornik tudi dotaknil za«l-njih škandaloznih ravnanj političnih instanci1 ob otvoritvi nove železnice. Ob tej točki y dalo ljudstvo odduška svojemu silnemu ogor-čenju, tako, da se je moral govor prekir.:; za nekoliko časa, na kar se je glavna točk-nadaljevala. Ljudstvo je bilo izredno posl -šno in glasno odobravanje iz ust starčkou pa do ust mladeničevih je bilo pravim dok zom, kako se je pričelo ljudstvo buditi, k;-ko poganja že tudi na našem Krasu seme i -rodne ideje, in s kakšnim, skoro bi rek -pritajenim veseljem se zanima za novo \ lilno reformo, katero je g. Večerina o preprosto in jedrnato razvijal na tem shot. . Od vseh strani je donela glasna pohvala vskliki. kakor tudi poznejša srčna zahvala, sogovorniku. Vse to je dovolj pričalo, k. ko priljubljen je našemu kmetskemu stanu prvi buditelj in osnovatelj agrarne stranke, gosp. Vet erina Saj vsi mi vemo, da se je prvo pri njem porodila ta važna pomembna ideja, da je on prvi pričel prirejati v ta namen shode in kjer so se ti vršili, povsodi so se i/iborno obnesli na splošno zadovoljstvo ljudstva. Pri nas pa smo ga sprejeli še z večjim veseljem in zadovoljstvom, ker nas je tako nepričakovano posetil z volilno reformo. In kakor je rekel g. govornik ob zaključku svojega govora, tako rečemo tudi mi: on je rekel namreč, da mu je solnce zasijalo v oči in da je s tem prisiljen zaključiti shod ; nam pa je drugo solnce posijalo: solnce narodne pro-svete, solnce vzajemnosti. Da, skupno in složni, kakor je rekel g. govornik, moramo biti in potem dosežemo tudi mi kmetski tr--•ni to, kar so drugi stanovi že davno, da dobimo tudi mi svoje kmetske zastopnike, ki bodo čuvali in branili naše interese ter se bodo vsikdar odločno potezali za naše pravi in potrebe. Torej Še enkrat: skupnost i i složnost! Po shol i se je razvila prijela zabava in trčili =>:jio hvaležno g. govornika Večerinu in napili njegovim idejam. C. in kr. eskadra. Včeraj ob 8. uri - dpoludne je pud poveljstvom kontread-ir i: al a Jedina priplula v naše pristanišče c in kr. eskadra, ki ostane tukaj -tiri dni. Eskadra obstoji iz 10 velikih vojnih la-,','j in 10 manjih in vetih torpedovk. Ob 10. ifi ?>oi nri je na jahti .Lacroma* dospel tudi »veljuik vojne mornarice Montecuccoli. Dopolnilna volitev v Istri. Na dopolni deželno-zborski volitvi za mesto Rovinj i - bil v četrtek namesto pokojnega dr.a Ma-t-, a Campitellija izvoljen kandidat italijanskega istrskega političnega društva, stavbeni podjetnik Ivan Beaussi. Slavnostni sprevod tržaških društev z razvitimi zastavami danes 5. avgusta k Sv. ivanu. Ta sprevod bo v našem mestu prvi s /oje v. ,:e. Za:o je odbor nTrž. j>odp. in bral. društva"*. določil natančneji red, da bo čim lepši rva. Sprevoda se udeleže društva, zbori, de-; -tacije in občinstvo sledečim redom : Najprej bo stopala godba, za njo Sokol e zastavo. Za tem bodo sledile zaporedoma ustav* pevskih društev iz Trsta in okolice in •cer v tem le redu: „Kolo*, -Zarjau. Hai-rAdrija"% „Slava*4. Potem pride zastava podpornega društva iz Ajdovščine, za njo :astava -Delavskega podpornega društva"* in Mednjič nova zastava skrita v zavoju „Trž. podp. in bral. društva*4. Za vsako zastavo bo stopalo sprens.vo Ibora, udov in drugih, tako, da bodo zasta-\ • se svojimi društvi redno razdeljene. — Pri-oročamo da se že v naprej na ulici grupi-i.ijo društva, razni zbori se svojimi členi. Ako bo katera zastava imela manjše spremstvo, naj pristopijo i a navzoči v gotovem številu. Pred » sakim društvom bosta stopala po dva odbor-nika „Trž. podp. društva"4 znamenjem, kate-iih naloga bo paziti na red in oddaljenost • r^vga zbora od druzega. Opozarjamo občinstvo, katero se bo po .!. uri zbralo na Corsia Stadion, naj se mirno in tiho vede, tudi ko se bo sprevod ^razvijal, ' .. mirno in redno stopimo vsi v vrsto, ko >ride čas za to. • Sprevod ostane ves čas v svojem redu, uli tedaj ko pridejo prve zastave, pred »Na-Jni dom*' pri sv. Ivanu. Vsak naj ostane na svoj em mestu. Samo ^ v. septembra bodita torej „naša dneva** ! Ta dva dneva naj pokažemo tržačani, da nas je in da smo res Slovani!! P o h a j a č. Današnjega slavja „Trž. podp. in bralnega društva** se udeleži — kakor nam brzojavno naznanjajo iz Tolmina — po deputaciji tudi odbor za tamošnjo veliko narodno slavnost. Poseben vlak iz Trsta v Postojno. Danes teden se odkrije v Postojni spomenik slovenskemu pesniku M. Vilharju. Slovenski narod, ki se zaveda, koliko hvaležnosti je dolžan nasproti svojim duševnim velikanom, pohiti v obilem številu v notranjsko metropolo, svetovno znano Postojno, da s svojo udeležbo poveliča slavnost, ki se bo vršila v proslavo dičnega pesnika. Od vseh strani naše lepe slovenske domovine pride ta dan veliko ljudstva. Tudi mi Tržačani moramo pokazati, da znamo ceniti zasluge znamenitih mož ! Zato je naša narodna dolžnost, da se udeležimo tega slavja mnogoštevilno. Da se pa omogoči udeležba kolikor možno vsemu tižaškemu občinstvu, je stopilo naše „Trgovsko-izobraževalno drrštvo"* v dogovor s pripravljalnim odborom za Villiarjev spomenik in se v ta namen priredi poseben vlak do Postojne. Ker upamo, da se naše zavedno ljudstvo udeleži tega slavja v čim večem številu, prosimo vse tiste, ki mislijo poleteti prihodnjo , nedeljo v Postojno, da se zglase med urad-i nimi urami v „Trgovsko-obrtni zadrugi", ulica j s. Francesco 2 (kjer je bila poprej sloven-i ska posojilnica). Tam izvedo podrobnosti o | slavnosti in o posebnem vlaku. Natanjčnosti priobčimo seveda tudi v „Edinosti**. Mahrova trgovska šola v Ljubljani je završila letos svoje 71. šolsko leto. Na njej se je šolalo do danes 12.505 učencev. V brežiškem okraju kandidira za štajerski deželni zbor namesto pokojnega Zič-karja, državni poslanec g. dr. Anton Korošec. : Iz sv. Ivana nam pišejo: Ceni. „Edinost** od minolega torka je že v kratko poročala o novi maši, ki jo je imel v nedeljo v naši župni cerkvi č. g. Anton K r i ž m a n. Naj dodam k omenjenemu poročilu še nastopno : Po cerkveni slavnosti so se povabljeni gostje podali v rojstno liišo novomašnikovo, ki je bila krasno odičena zelenjem in narodnimi zastavami. Na obedu razvila se je prava narodna slavnost. Vrsto napitnic je otvoril č. g. Cink, ki je napil novomašniku ter mu v svojem nagovoru priporočal, naj v svojem duhovno pastirskem delovanju skrbi za duševni in gmotni blagor svojega naroda. Gosp. novomašnik se je g. Cinku zahvalil za krasni govor v cerkvi in na napit niči, pozdravil je vse navzoče goste, a zahvalil se očetu in materi za njuno požrto valno st, da je dočakal, kar je želel postati in kar je postal. Govor D2 p2 Povodom premeščenja prihodnjega 24. avgusta v ulice E. CATERINA štev. 9 bivši trg Gadola prodaja tvrdka blaga za moško obleko JOSIP SPEHAR vse letno in zimsko blago pod izredno znižanimi cenami. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kancick Nasledniki Luigi Rieei-ja Trst - ulica Malcanton št lO - Trst Velika množina perifa po ceni, da se ni hati tekmovanja. Kotonina surova za srajce po nvč. 14 in več Chiffon „ „ „ „ 16 „ Madapolam ., ,, ,, „ 18 „ Nazoviplatno ., „ ., 16 „ Kotonina surova za rjuhe „ „ 40 ,, bela „ ., 18 „ VELIKA IZBESA perkaiov, batist, zephir, borgetov itd. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki Luijri Kiecl-j > Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst Ne čitaj samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne mere tekmovati z narodno zalogo olja IUflN MILLONIG TRST, Fiazsft Barri« a it. 3, TRST FIL1JALKO Canipo S. Gfaeoino št Iti. m raz-pošilj anj e na debelo in na drobno. Ceniki na razpolago. P C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta i livnicsi ia rezervni nakladi Ijive prednosti za vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varstveno znamko 'upnik Kneipp. rionoiiOHOiionoiiOHOiioiioiii O mmr Tovarna pohištva 1 Aleksander levi Jfiazi Mika Teta Siv. 52. * (Ustna Mia). ZALOGA: PlflZZK KOSARI O (Šolska paslepH- o«n«, iiHnl bat) n«b«nt hntornoi. Sprejemajo m vaakomtu dtU tnA p* poerimifc satrtih brMfUiatla loiioiioifiioiioiioiiononoii nnnmi Alojz Jasbitz stavbeni mizar Trat, ulica đella Rotonda Stev. 4 IZDELOVALNICA umehtinskega pohištva (mebljev) fino delanega in navadnega. — Sprejema naročila po uzorcih. -i ■■ ■ Cene zmerne. KttKMKKXXX«UHKMUU C. VEfCHIET mm- zlatar -n TRST - Corso stev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. sgr. Cene smerne. o p d r-* 9 U ft k I OI I O I I O I t O i 1 O 1 tFavAomm n«q ei vp <91193 <01 r o 1 101 101 tOi ISHOD **I tucpn 'inojjsiqo iuiuflqo z ojpsuood 0a;sui.H|0 *aojs oua^js oq uS «p ftpua \ 'offsojjrq ui ofisoupo? ofp9^fnu 2 9AOIO&MI 9s gag '9ag9gqo ssfšom vz jj9m od vjioojvu 9S oCvm9f9jds *a>|9|qo ejfsoui ez BSejq bBojbz — 'arjojiueijaui ui aoEAo>f bz — ajpoui ui auauinj — a>|amo auauiauj -iJfiuzap usuaz ui i)(som iiJBAo; ijjAjd |)jnqo|>f ojsofl •eDABiap bz bjsja Buqasod »SNOIAIHOD" ofBJS uj ?B|i| Bjeqzi b>}I|9a — -o>|$ouj bz Udiupajd iSrup m;sJAO>fBSA ui aoiAoSou 'ooiuibjao M^iu^bjao 3Diua;a|d 'auBAaBq ui ai©q aofBJS 'ijjiUAo'ia; 'opBiV'ipidor •33|33{ H! 3HS01C K 3|3|qO l|lll3f|A040fizi PfiO|BZ W|ipA 5tB0UB!aajJ0i|B60A JSJIJ^ "'J SI »»uajjoi E0.|n A ISA as aipa^z l loa^c^o ouao ui ojqop as a^aoojj i {OU3AOJS JOZOcJ ouiaoSj; 1 Garlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenala A UTO RIZO V AN A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. MU zaloga priprav za žarne loči na plin. £pflr" Kdor I5če službo »li kakoršno-ko!i zat>!>-slenje; kdo? išče uradnike al! službeno esobje ; kdor ima za oddati sobe« stanovanja, dvorcev : kdor ima za prodati bi>e, polja, dvorce ; kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASOV v „E d i n o s t i*4, ki so najceneji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena. SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin Biilškor & Arambašin. T TRSTU, Biica Samta 22, m TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poiilja na dom t steklenicah ali sodCekih. Andrej Rudeš, mizar mm- in Izdelovalec pohištva (ulica Ireneo detla crcce 4, ia ulica Scassa 8) Ima vedno v zalogi zakonske in obeđo valne sobe najfinejše in trdno delane v lastni delalaiei. Posebna izbera kuhinjske oprave. Specijaliteta: W OMARE-LEDENICE. Sprejemlje kakor5no-koli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave. ^ Trgovina z urami o Antonio Bucker v Trsi, ulica Barriera vecchia 19. Velika izbera zlatih in srbrnih žepnih ur za moške ia ženske. Sobne zidne ure [peudole], bu-dilniee a gld. 1-jO in več z jamstvom za dve leti. Izvršuje poprave z uajvečo natančnostjo. Cene po dogovoru. 3 9 Q S C 9 a o A. Beccari It. autorizovana mehanika in inštalaterja vode in plina TBST, ulica Acquedotto štev. 2 2 Telefon štev. 144S. Sprejemajo se v popravo svetiljke, sesalke, kopeli, closei, vodne pipe itd. itd. osnujeta ii upmljata 7oda3 Kaltaiatorji ter iiata Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svetiijio Proračune na zahtevo brezplačno. Začudenje vzbuja! Mesto K 18 le K Krasna Gloria remontoirska srebrua ura, s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3-letno jamatvo pošilja po povzetju za samo K 7 Tovarna ur I. KO^IG Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117. Na prodaj je 0 pohištvo o svetlo in temno, spalne sobe, posamezni komad', ! omare za knjige, pisalne mize. stolice, modiljoni, tilike, elastične železne postelje, blazine, izbera dt-; vanov, moderne kuhinje za smeino ceno raji pomanjkanja prostora. — ..... = 1 ulica Chiozza S frudeče table) VIKTOR DOPLICHER Tovarna, sladsčičarna in tovarna biškotov VinHo ŠHerH — T R 8 T JOSIP ROŽ mizarski mojster v Trstu, ulica Raffaele Zovenzoni 6 izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsnmnim, posojilnim in drugim z\- TRST — ulica Acquedotto Stf 15 (vis-a-vis Kavarne Centrale) Podružnica ulioa BElramar it. 13 • Vsaki dan 3-krat svež kruh. Moka vsake vrsie iz I najboljših mlinov po najugodneji ceni. Izvrstni bi- vodom 00 deželi ZSL nove Stavbe, j skoti, toliko navadni, kolikor tudi finejši; specijaliteta biškotov za čaj in druge potrebe. Pošiljam na deže.o ! ; s poštnim povzetjem od 2 klg naprej. Razpolagam i tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov in čokolade 1 napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kruh |l|iz krompirja. Vsakovrstni likerji in čokolade; bon _ ; boni. ruski in kitajski čaj. Svoji k svojim. 1x1 moenate jedi so za nekatere predmetom neutešljivega hrepenenja, ker jih njihov želodec ne prenaša. Toda le tako dolgo, dokler niso pripravljene s CereSOVO mastjo. Ako so pripravljene s to, jih prebavija tudi najšibkeji želodec. »c—»r^g—»^i ■ ______ ___ _ (DcDA g)QJ 5COCXXXXXXXXXXXXX Prvi tržaški mehanični zavod za :: pranje in likanje perila ulica del Beivedere štev. 35. Specijaliteta za moško perilo, kakor ovratnike, zapestnice po dunajskem zistemu. zajamčeno lepše kot novo in del časa trajajoče. Centrala ulica Beivedere 35. — Tu navedeni i lokali sprejemajo in oddajejo na vsako željo: L. G. Colombani ul. Vincenzo Bellini 18. Enrico Bonetta. mirodilnica. ul. Geppa voi^a. , Carradori. Arnaldo de Štefani, brivec, ulv: I Massimo Dazeglio 22, vogal ul. Foscolo. I>n-satti Francesco, brivec ulica Cavana 3. Man Gustavo, mirodilnica ul. Giulia 2<>. XXXXXXXXXXXXXXX>'-' r?3 Tapecirska delalnica IVAN KRSTNIK CAZOR, TKST uliea Dom. Kossetti §t. 1 (vogal ulice Stadion) Izvršuje vsako tapecirarsko delo z največ o hitrostjo, eleganco in po zmernih cenah. Specijalitete: okrašeuja sob, stanovanj in hotelo. Vsakovrstne dekoracije V nedeljo, dne 5. avgusta 1906 >EDINOSTc št. 214. Stran V. C „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani'1 g Dunajska cesia St. 19 — v JffesiJatovi hiši v pritličja — Dunajska cesta št. 19 J sprejema : 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premeeitin tu pridelkov proti požarni škodi ; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaj i za življenje in nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže* na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. ^ V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane o9ebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamci zavarovancem popolno varnost. Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim ! glavno povgrjgnistvo za Trst, goriško in 3stro pri g. Srag. Starec na ftoseku pri frstu ^ Čevljarski rr.ojster Viktor Schenk priporoča V. svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode in otroke. ■u. ; k V Prodaja najboljši biks Fredin gracosa cavaiier. g^ —__ - - 'S%k TRST _ ■» > » ' u,ica Selvedere štev. 32 :OOOCJKXXXXXXXXX> grand hotel „Union" v Ljubljani. Jgomfort prve vrste. Jfad 100 sob. Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „prima autorizzata agenzia di mediazione 6ambruiusM (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „(aambrinus") ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor so : PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim Josnrnm, Prva avtorizovana agencija „Ganibrinus" TRST — ulica Farneto štev. IO, II. nadstropje = od 9. zjutraj do 12. opol. In od 3. pop. do 7. ure zvečer. ------ MATEJ ŽAGAR mizarska delalnica Trst, ulica (Jgo Foscolo štev. 10 IzvrSi vsako mizarsko delo. popolnoma urejene spalne, zakonske in obedovalne sobe t modernem Stilu in priproste, po načrtu, kakor tudi kuhinjsko pohištvo. — Ima vedno pripravljeno pohištvo. Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela in popravljanje pohištva. Delo fino in solidno. Cone zmerne. S to znamko zavaiovan FELLERJEV rastlin-esenčni-FLUIL) o i pravlja kapelj, zagrljenost, .? vozaoat. prehlajeiije. vratne bolezni, bolezni v jrui iu Členkih, utrujenost, slabost, unetja, težko di-\-.\e. mrzli^avoHt. influenco, zaaliženje itd. 12 malih, <> dvojnih steklenic stane Franko 5 K ; 24 i in 12 dvojnih steklenic 8 00 K ; 48 malih iu 24 ih 16 K pri izdelovalcu E. V. FELLERJU, arju v STUBICI, Elam trg, št. 202, Hrvatska. M orno se hvali tudi FEL.LERJEVE ČlfcTILNE ti AR A KROGL.TICE z znamko „ELSA-<> -kattjic franko 4 K, 12 .-katljic franko - aot. Pristni balzam se ne dobiva 1, ampak 2 du-. ..'.a franko za 5 K. ki deluje izvrstno pri želodčnih l ale/nih. ZAGORSKI SIRl'P za prsi in kameli : dve *te»'.enici 5 K. — Pristno norveško RIBJE OLJE; 2 steklenici franko .r> kron. Alesandro Rizzo Trst — ulica Riborgo št 27 — Tr»t Zaloga vsakovrstnih = klobukov in kap = fiit^aujlli in znnanjili toTarn. — Zaloga slamnik Zmerne cene. Vilnmo °-rake gld. 2— iz gnjati zelo OitlctlilC priljubljene gld- 130; dunajske 86 L. bo'j line gld l bO za kilo. f^riiaf- Ia 1>raSa 1 > ,jrei kosli ; vJliJaL pleče brez kosti 1*5 kr. : suho meso 9t> e-.: slanina SS kr.; glavina lica 5 J kr. za kilo. — brinje yec gld. 1-20 liter po--- J O vlidj d po.-tnim povzetjem od 5 kilogramov naprej : Janko Ev. Sire v Kranju, *..; io--ijeuo leta 18^"». — Mnogo priznanj o dopo-esn blagu. — Kupujem pa vedno brinjevo olje. • )Oi DOMENICO RAVALICO ISOVA ZALOGA VI \ A istrska vina, furlansko belo in črno vino, dpolo in kraški teran. Vino v steklenicah od enega litra 72 stot., v steklenicah od pol litra 36 atot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 104, od pol litra 52 stot. skupno z steklenico. 8MF" Fina vina v buteljkah različnih vrst. - Za krČmarje in gostilničarje posebne cene. ■ ■ - FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulic« delP Acquedotto 5t. Antorimana elektrotehnična delalnica s pridelano mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kakor tu
  • 0 učnem načrtu za oscinrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 4o0 kron. — Hiia z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku; v godbi, glasovir, gosii citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. - Šolske sestro Trst — ulica G. Besenghi št. 6 -- Trst Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelca in zasebnike sploh. 80 „MALI OSLASr v „Edinosti" OQOOOQOQQOQOQOQD GLAS. V t jgahj zalogi pohištva Em. Ehre ifrsund (prej J a Ji) _J ulica Mn 24 C?ritilGje> daja novo in raMjcr ? p^hižtvo po | konkurenčnih ca^ab v najem, zz^ j j edina slovanska delniška zivuemska zavarovalnica t Kai'jncdneiše in naiceneise zavarovanje: i ^ _ yr _ ^ 1 _ __i __ Najugodnejše in najcenejše zavarovanje: j ni 7a slučaj smrti. 1 ) .. „ ^ in dožlvenja. «i Zavarovanje dote in oprave nevest. d> Moderno /aTarovunje s soe.-.snim obre- stoTanjem vs< I« e» Sioderno zavaiovanje s sočasnim z:iv:i- T' ranjeni za slufaj nesposobnosti. < * > : jiazl!« nejse L« mbin;.eije jafrotov-ijeja; p(tkojnine. Prva v PRAri tvrdki Uršič & Lipej v Brežicah ob Savi. Slovenci! Narodni sovražniki nas vedno bolj in bolj pritiskajo, tuji naval grozi preplaviti naše pokrajine. Bolj nego dosedaj moramo ponosno povdarjati vsepovsodi : -Slovenec sem Pokažimo se Slovence vsepovsod]. s fclovensko govorico, s slovenskimi šegami. s slovenskimi znaki! Segajte pridno po slovenskih znakih : nosite jih ob vsaki priliki, iziasti na potovanju ! Odbor za slovenski znak. Poskus samomora ali nesreča? Sinoči ob 10. uri in pol je bil zdravnik se zdravniške postaje telefoničnim potom pozvan na pomoč I8-letni Josipini Milic, stanujoči na Pončani št. 57. Na zdravnikovo vprašanje, kaj da je dotični, so mu po telefonu povedali, da je izvršila poskus samomora s tem, da je skočila v morje, m da so jo komaj rešili. Ko pa je zdravnik prišel na Pončano, je našel Josi-gino Milic popolnoma mirno, a ko je vprašal, da li je res izvršila poskus samomora, so mu dejali, da to ni res. Josipina Mihe da se je bila šla kopat, a v morju da je izpodrsnila in da je bila tako res v nevarnosti, da utone. Nesreča na delu. 37-letni zidar Fran Višnovec, ki stanuje na Vrdeli, je delal pri popravljanju hiše št. 4 v ulici di Torre bianca. Včeraj predpoludne okolu 11. ure je bil na odru, ki je v višini I. nadstropja. Bodisi pa, di je napačno stopil, ali pa da se mu je morda zvrtelo v glavi, je nesrečnež pa! z odra na ulico, kjer je obležal brez zavesti. Njegovi tovariši so takoj prihiteli k njemu, da bi mu pomagali, a eden njih jo šel po zdravnika na zdravniško postajo. Prišedši k njemu, je zdravnik konstatoval. da je nesrečnež precej ranjen na glavi in — kar je najhuje — tudi v notranjosti. Izpral in obvezal mu je glavo in ga dal potem odvesti v bolnišnico. Bratje Sokoli! Danes se „Tržaški Sokol4' vdeleži slavnosti razvitja zastave in 25-let-s i f** niče „Tržaškega podpornega m bralnega društva" z društveno zastavo. Bratje v kroju se zberejo ob 2. uri in tri četrt popoludne v društveni telovadnici. Od tod odkoraka „Sokol" pred prostore „Tržaškega podp. in bralnega društva", ulica Stadion št. 19. Ob 4. uri pop. bo slavnosten sprevod na veselični prostor „Narodni Dom" pri Sv. Ivanu. Poživljamo brate Sokole, da se mnogoštevilno v kroju vdeleže te slavnosti. Ob jednem prosi odbor vse brate člene, ki se mislijo vdeležiti I. hrvatskega vsesokol-skega izleta v Zagreb dne 2. in 3. septembra 1906, da mu to naznanijo ustmeno ali pismeno in to čim prej, da zamore preskrbeti zadostno število prenočišč in ukreniti vse potrebno za ta izlet. Onim, ki bi se prepozno prijavili, ne bo možno jamčiti za prenočišče. Na z d ar ! Založba kavinih izdelkov v korist družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani Od 1. julija t. I. naprej je edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu. Postala je pa ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod. P e r d a n o v a kava je n a j b o 1 j-š a in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove „družbine kave"* je umetniška in ob enem poučna. Na nje ovitkih je videti, naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Ve-likovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odslej le to novo druž-bino kavo! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. H c le de r ln vreme. Danes : Marija s^ež-iica; Tisoslav; Dabrina. — Jutri: Spremenjenje Je-2-.<«u; Dobrovi! ; Vla-tSca. -- Temoeratura včeraj: j cb 2. uri popoluine 3i 5° Ce:sius. — Vreme : vroće. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo „Kolo" priredi dne 7 kimovca t. L običajno „vinsko trgatev". Toliko na znanje bratskim društvom. Kamniška podružnica „Slov. plan. društva" otvori v nedeljo dne 12. avgusta t. 1. kočo na Kamniškem sedlu (1879 m). — Pot do koče je iz Kamnika, kakor tudi iz Logarjeve doline čez OkrešeJj udobno popravljena. Planinci in planinski prijatelji dobrodošli. o.— Obrtniško društvo pri sv. M. Magd. Spodnji (pri sv. Ani) priredi v nedeljo dne Tržaško podporno in bralno društvo v Trata naznanja vsem onim gospem in gospicam, katere misiijo sodelovati pri slavnosti omenjenega društva, naj pridejo danes do 3. ure popoludne v društvene prostore. ulica Stadion štev. 19. Razne vesti. Temperatura v raznih mestih Avstro-Ogrske. Po vsej Avstro-Ogrski vlada zadnje dnj velika vročina. Tako je kazal v zadnjih dneh toplomer zjutraj : v Pragi 22'3, v Lvovu 17*2, v Išlu 18*6, v Gradcu 18*2, v Celovcu 17*6. v Budimpešti 20*6, v Saraje-vem 16*6, v Trstu 24*8 stopinj. * Mlin pogorel. V velikem Kubejevem parnem mlinu v Pragi je včeraj nastal velik požar, ki je uničil vse poslopje. Škoda je ogromna. Pravoslavni Škof prestopil v k atol i- Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Via 3. Francesco d' Assisi št. 2,1, n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje po . 41 o * 2 o Sprejema tudi vloge po 1 K na teden tako da se po 260 j d vsakogar, tudi 41 o; * 2 o vloge po 1 K na teden tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100. • tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži S0 po K 20 in po K 2. Nadallia pojasnila se dajejo v urada wA uradnimi uran', ki sc: o& deteiiM od 8. no 12. dopol. in od 3. do 5. popol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu tegis trovana zadruga s neomejenim jamstvom. i! OOOOOOO OOO O O Nobena Razprodaja obuval bi ne mogla tekmovati se svetovno tovarno obuval ■i MODUNG k za častnike, uradnike, penzijonisie in j privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi v 13 letih s poroštvom ali brez poroštva. — hipoteke na prvem mestu. Agencija, Via Kuova 11. II. n. od 10.—1. in od 4. 7 ure -u TRST, Copso st. 29. Izgled: Dobri moški čevlji . . „ ženski „ . . Množina ženskih čevljev s trakovi in z gumbi s temnega usnja . . Množina moških lakiranih čevljev . . . Enaki ženski s trakovi Otročji čeveljčki rumeni ali črni..... gld. 2 90 2*60 2*20 2 — 3*75 I* — Velika zaloga - APNEISEGA KAE?3ID£ prve vrste đo K 26 za 100 Lj? i-iste tc/e, prosto vozarit ' za I »tro in Goriško pri Faolo Patrizi TRS r — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRS I 0000000030000000 V Kobdilju pri Štanjelu priporoča se slavnemu občinstvu iz Tista iu okolice dobro urejeno 10 minut od kolodvora oddaljeno gostilno „pri jVlahmču" Toči izvrsten kraški teran, belo vipavsko, pikulit in D r e h e r j e v o pivo. Kuhinja vedno preskrbljena s svežimi in mrzlimi jedili. Filip fclahn!5 posestnik in gostilničar. OODOOOOOOOUGOOD Kdor \fmM kakao ia tekolado, tarna bo41 pfip«n««B : f* Ivan« v "* l Kandol-K« ki ima najmanj toUi* ▼ sebi, je torej cajlai* prebaven, n« proTirotrn nikoli zaprtosti in j« ob najbolj- ©Ua okusu irrtdco poevni-frlitku samo s imtcoa •, 3 Ivan Hoff in a levjo \c.rstvei.o ir.&atp. ZftTOji po V* kg 90 vin tvrj e v • » V« > 50 > Dobiva »• pcTlod. K impoznntnemu spomeniku >i š Podpiraj m o Dijaško kuhinjo v Trstu! ndreja barona Gehovina — . ■ v Branici ===== postavljen leta 1898 pred njepra i rojstno hišo, v kateri se tudi vici,jo njego, e insignije, se dospe s postaje Štanjel - ICobdilj nove železnice sr peš v I. uri. 12. avg. velik domači koncert v korist otro- Sko cerkev. Grško-pravoslavni škof Antim, sk: ga vrtca. Na koncertu bo sodelovalo pev-! koadjutor metropolita v Amasiji v Mali Aziji, sko društvo „Slava*4 in škedenjska godba. Pro- \ ki je bil odstavljen ter je nekoliko časa živel v Serravallo-vo železnato kina vino* za bolehne otroke in rekonvalescente. gram se objavi pravočasno. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : „Istarsko planinsko društvo" s sedežem v Pazinu. Pevsko društvo ..Šumadija'. Osem jih je, plečasti, kršni, zažganih obrazov, sokolovih očes, v narodni beli noši. Ko si jih Carigradu, je prestopil v katoliško cerkev. Škof Antim je star 70 let. Brzojavne vesti. C. in kr. vojna ladija „Cesarica Elizabeta*'. DUNAJ 4. Vojna ladija „Cesarica Eli- ugledal, zdi se ti, kakor da jim vidiš v zobeh -zabeta"4 Je predvčerajšnjem dospela na Samos. jatagan, za pasom kubur (samokresi), v de-,Na k™™ vse zdrav<>-Rniei dijjko-puško, a v levici sabljo-damasceno. j 12.000 delavcev odpuščenih. Med njimi Musa Kesendžija, neki arabski su-' OPAVA 4. Tovarne tkanin v Bielic-ienj, ali kaj ? Orjak — beži, da te ne poko-jJBiali so danes sklenile, da ustavijo v pone-l r Proviroča voljo do Jedi, utrjuje želodec In ojadoje organizem. - Priporočeno od naisloveših zdravnikov v vseh -jih, kadar |e treba se po bolezni ojaeiti. ... s s 16 kolajnami na raznih raziavcb lo z sad 30GC zdravilnimi spričevali. I. SERRAVALLO = Irst. = ^ V nedeljo, dne 5. avgusta 1906. ►EDINOST« štev. 214 Stran Vir. .jLoek delo. ker se niso v njih obratu do .danes povrnili redni odnošaji. Vsled tega bo .uščemh okolu 12.000 delavcev. Nevihte na Tirolskem. INOMOST 4. Sinoči so bile v okolici ir.ouiosta in v drugih delih severne Tirolske velike nevihte z grmenjem in bliskanjem. Na poestvu Reiehemui blizo mesta je vdarila strela. Pred hišo ie sedela skupina tamkaj .nTi-tanjenih lovcev na konju. Enega lovcev je strela ubila, tri druge omamila in poškodovala. Nadvojvoda Evgen je kmalo potem obiskal ranjence v bolnišnici. t) u s i j a. PETROORAD 4. (Petrogr. brz. agent.) (ur Nikolaj je vsprejel včeraj v avdijenci riega prokuratoria svetega sinoda Samari- cova. PETROGRAI> 4. (Petr. brz. ag.) V očigled položaja v Petrogradu je mestni glavar sklenil prepovedati izdavanje lista rRječ"% L. ie glasilo koiw»titucijonelno-demokratične stranke. PETROGR Al» 4. (Petr. brz. ag.) Vkljub sklepa sveta delavskih odposlancev, da se dane a prične generalni štrajk, se vzdržuje Železniki promet na progi proti Sestvorjezku. Me-6. > ju mirno. Peti del delavstva praznuje. V d ..ogih javnih in privatnih zavodih je odposlala električna luč. V vseh gledališčih se ie igralo. Vse prodajalnice so odprte. Prosi et ladij in pamikov je normalen. Prišlo je c' ■ neznatnih spopadov le povodom zaustaviva i a tramvajskega prometa, sicer ni nikakih vesti o nei tirili. PETR OGRAD 4. Zdi se, da pride vendar le do generalnega štrajka, ki ga je skle-r.i! strajkovski odbor, vzlic temu, da se je o t-..« doslej dvomilo. Štrajk prične baje o 12. i i po noči, ko se truplo pokojnega poslanca • di ne Herzensteina prepelje z Finskega na Nikolajev kolodvor. Prebivalstvo je razburjeno, kei je bilo v Kronstadtu nekoliko puntarjev (•o naglem sodu ustreljenih. Oblastnije se nade; da vzdrže promet na glavni železnici {»o vojaštvu. HELSINGFORS 4. (Petr. brz. agent.) Brzojavni in železniški promet je reden. Vse o'jUstniie prizadevajo, da vzpostavijo zopet zgleda mnogo mirneje. Sinoči se 't v sejo, da se posvetuje o od-;enje r rudeče garde". . (Petrogr. brz. agent.) Tor-i uovKa st. 106, ki se je branila slediti cklopnemu križarju rPamjat Azova", je predrla v Reval. Moštvo drugih ladij se je izkrcalo ter je poiskalo zavetja v gozdu. Kri-v ^Abrek" je pustilo moštvo na bregu. Na rPospešniju" je posadka ugasnila ogenj t pustila, da je voda udrla v ladijo. HELS1NGFOR8 4. (Petrogr. brz. agent.) Glasom zanesljivih poročil so bili povodom zadnjih nemirov v Sveaborgu in na. bližnjih otokih ubiti polkovnik Natava in deset vojakov ter tri civilne osebe, 35 oseb je bilo teiko. 40 pa lahko ranjenih. Med žrtvami na otokih so tudi nekatere osebe, ki se niso . leležile nemirov. KRALJEVEC 4. Iz Mitave poročajo, da ;-e vsa tamošnja posadka spuntala ter ubila V- veljnika in 2 stotnika. VARŠAVA 4. Glasom neke brzojavke iz li.liave je bil v minoli noči med Libavo in hasenpotom napaden osebni vlak in je bil i poštnega voza ukraden znesek 80.000 rabljev. Oropanih je bilo tudi več potnikov. HELSINGFOR* 4. Boji z rudečo gardo & i onehali, veliko gibanje je pa za štrajk. \ m- državi prijazne stranke so se od rudeče (junie ločile. PETROGRAI > 4. Iz Sineferopola porotno. da je včeraj nekoliko oboroženih oseb \»H'.> v gubernijsko tiskarno, ki so tamkaj c' *la!e od 3. ure popoludne do večera in natopile 5000 izvodov viborškega manifesta. PKTROGRAD 4. Zdi se, da generalni Štrajk izpodleti. Železniški promet se vrši ' 'li;0. Večina hiš je v zastavah povodom 1 < :.d:ie carice - vdove. Razpoloženje večine ('rlavcev je apatično, na drugi strani so o l !ne pričeli štrajkati tiskarji, tako, da naj- ne izideio listi. JUSOVKA 4. (Petrogr. brz. agent.) Radi Stro ka delavcev v tukajšnjih plavžih so v ini-noli noči dospela ojačanja redarjev in eska-^ ilragoncev. ki so takoj aretovali vodite-I štiajkovskega gibanja. Ko so delavci o tem •"•t.-ueH, so se zbrali in skušali osvoboditi to-i>e. Pri tem je prišlo do spopadov z vo-"•;,vom. vsled česar je bilo več oseb ranie-,1 •. voditelji so pa bili aretovani. PETROGRAD 4. Glasom vesti dospelih iz Finske, protestirajo senat, časniki in prebivalstvo proti grozovitostim rudeče garde. Tudi finski socijalni demokratje nočejo o njih ničesar vedeti. Modra garda je zasedla Abo in nekatere druge strategične točke, da pomaga uničiti terorizem Rusov. Modri so izgubili v boju z Rusi tri najuglednejili državljanov Finske. včeraj danes 100.4 > \ \ > ) "7 Išče aa eno oseba na stanovanje in hrano Ulica Solitario 1«, vrata '21 (831 Odda ▼ najem meblirana soba ena sli dve postelji. Belvedere 23, vrata 9 (824 Qlll^hn v piMrn' i^Če slovenskega, nemškega ia OIU&UU angleškega jezika zmožen mož. kateri je v vseh pisamiSkih delih navajen. Naslov „F. S. K.u na „Edinost" (Inseratni oddelek) 810 lin nMlfloi je ena hlSa v Rojanu v bližini 11«t KjrUUdJ vojaSnice. Naslov v tiskarni „Edinost". SOS Za goldinarjev 14 se proda Siralni Ulica Farneto 3L, I. stroj, nad. 813 Išče nosti". q a zmožen delavec za voziti s konjem. Več g« izre pri „Inseratnem oddelku V. li- S14 Soba Pekarna. in sobica s prostom uhodom v I. napatropju odda se v najem. Ulica Belvedere 5t. >7, *>7 Dolenjski cviček l^Z r<>ntoni, ulica Miramar št. 1. in vinarske Grmu toči A. 833 Kmetijsko društvo UŠT^r!^ veliki filtr, s katerim se lahko na dan do 8000 litrov vina filtrira, in rensko pumpo z vso garnituro. Do-valijo se tudi plačilni roki. Oba stroja sta še v prav dobrem stanjn. .^50 QP 15 letno dekliro za otroke, oziroma za domaČo vporabo; naslov pove „Inse- Išče ratni oddelek Edinosti'-. 848 Sežana restavracija Bevčič iaQ" razpolago 20 opremljenih sob za tujce in letoviSČarje. Toči Dreher-jevo pivo. kraški teran in razna druga vino v steklenicah. Kuhinja mrzla in gorka. Postrežba točna, cene zmerne. Na razpolago je senčnat vrt. 151 Prva slovenska zaloga ^„„ir™ ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije 5t. 18 (za deželnim sodiščem). Cene .brez konkurence. — Svoji k svojim ! Mirodilnica Alojzija Mermol nasled. Leban — Trst — (ul. Barriera vecchia St. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadkiiljiv prah proti mrčesom. Liana* QI#>»fffllo (ulica Rafhneria št. 3). Tovarna nunr. onruict aladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo. 351 PnhiefuA 8TetI° a,i temn0' se prodaja; po-rUlIlolVU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 ich,__ 451 Ivan Nasutti Palača Salem)i Trgoviua s kuhinjsko opremo z emailiranega in litega železa glinastih posod in steklenine. CVoilf* ClIP (ulica Barriera veechia štev. 5) rVCMlti OUU Razprodaja lončevine in kuhinjske opreme. Zmerne cene. (ulica Belvedere _ št. 7) Toči ss istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. obči ust tu Katarina Vatovec. Trst olja Krčma „Al Trifoglio" Veletrgovina Luigi Trevisan. razpošilja kavo, riž, PnetSInO "stadt Laiba*h'1 (ulic« Giulia št. 15) UUollllld. Toči vino istrsko, vipavsko, furlansz in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. Gostilna „Alla Costanza' Vu Nuo-^A it 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kra*r teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o u <• nril7ina Jamšekna Opčinah, obstoječa >r. UaIIIcI dveh oseb, sprejme takoj v služ »j deklo izurjeno v kuhanju in vseh hišnih delih. Mali oglasi računajo »p po 3 stot. betsedc; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. I ---Plača se tr.koj a Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male o„»*ase in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejemi rInseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. i? (Narodni dom) polunadstropje, levo. Ura.i jc odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pon. Po noči se sprejema v ,.Tiskarni Edino-st- Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli: Škarpa, brnčni ravn., ZADAR; Dr. l'odcbskv, zdravnik. TR£T; Zapećke, zaseb., LJUBLJANA: Kenner, učitelj, BRAUNOU ; Dr. Mi ek, praktični zdravnik, PR4G ; Macha, prof., MAER OSTRO V ; Oraschen, c. k. rittmojster v pok., DUNAJ ; Siwiz, ravnatelj DUNAJ ; Karpfen, potov., DUNAJ ; Schle-hau, potov., DUNAJ; Tralka, prof-, GALICIJA; Sliber, trgov., SELCE; Krsich, dijak, DUNAJ: Plervicb, c. k. notar, VIŠNJAGORA : Frischbsuer. zsseb., DUNAJ : Schuman. tovarnar. l»UNAJ ; Jarod učitelj. PRAGA. Mirodilnica Silvija Schnssnig se je preselila od trga S. Giovanni ■i v Via delle Torri ■ vogal ulice S. Lazzaro št. 17. Radi preselitve vično ceno f-rodcjalnica jest in. v kateri se prodaja vino. \i\o. :pirit. pe'.r)- lej itd Prodaja!u:.ca ima tri loka!e : k'il i^jo. niaga- zin, straniSČe. vttdo. Nnjenin na mesečno glt!. 10'—. UHch Cbiozza 83. __852 Hiša na prodaj kovliah : tri sobe in kuhinja ; oko.i hiše vrt. Naslov daje „Inseratni oddelek Etiinosti*. Urar nizke. Prodaj G i o v. P 1 i s k a, Corso St. 13, izvrši v*a-koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cen? >da?a vsakovrstne ure. (--i-) Ificln "volin rePa 8 KranJ'9ke' Je v v9eh !et* IVIOlU fcCIJD nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i Č, ulica Sorgente 7, telefon 14>i5. (2l'7> (Corso šL 13, L u.) w klobukov za gospe. Parižki in dunajski uzoici cenah. Novi modni salon ^ po najzmerueitu 155 Gostilničarji Stanovanja v najem via Torricelli 4 ___________— _ m podstrešje soba in kuhinja Kron 164-80; soba z ognjiščem K 135%; kateri si žele nakupiti v!:i-> 1. vrste iz vinograda brača V e-1 e n i č a brez t'a odpotujejo v Istro, za zmerno ceno franko Trst naj se obrnejo za nasvete in vzorc«-v ulico S. Francesco d' Assisi st 64 (Trst> Pel agi Tuja k._ (•vlniitilfi I>0 cov' železnici idite IZII/IVIIIVI v Skopo, kjer dobite d sploh dobro postrežbo. ober teran i:i 333 \lr iclri domaČi, najfinejši med v kovinsko (her-IV" dbKl metično) zaprtih steklenicah po % in 1 k!ij ponuja po, zmernih cenah posestnik Pavel Ž f b e r n a, Stcrje pri Sežani. Trgovski pomočnik T^Žp^E- rega blaga, z dobrimi spričevali želi svojo službo premeniti v svrho, da se nauči italijanskega jezika, najraje kam v tržaško okolico. Ponudbe je pošiljati na naslov: A. Z. 20 H poš-a Trem (Notranjsko). Po»te restaute. VllhoNPO ali hi5nn ^ranteljica »e sprejm--rVUlICtl IUcI JPonudbe naj se poiilja A. Dolenc v Ajdovščini. -43 MoIq Hrinin*) obstoječa iz tleh oseb, išče m d Id. UrilillllA malo s anovanje z vrtom, vodo, nko mogoče plin v ulic&h Kabio Severo, R magna, Commerciale, ali v fc^korklji blizu mesta. Podpisala bi »e pogodba za več let in vzelo bi »e tu !i stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene aii ustmeue prejme „Inseratni oddelek Edinosti4' pod „Mala družina". Mali dvorec Javni ples v Povirju pri Gre«°rju„ ?er,ha,uc nabrežinska godoa. bo danes 5. avgusta. Svirala bo Plrnnnm z v^emo pnitso v trtoreji;sadjere i, kHUIIUIII zelenjarstvu — cvetličarstvu išče primerne službe. Pcnudbe je pošiljali pod .Priden" na „ Inseratni oddelek Edinosti". 83- Dimiioii PfoJa p° nizti ceai v Bo:štu pri DlblliCIJ Ivanu Zerjal št. 1. 800 v ^korklji je na prodaj. Dv> rec ima v prit' čju: 1 sobo, kuhinjo, rušnico ; v I. nadstropju: - sobi in kuhinji; • v II. nad-itr. tudi 2 sobi iu kuhinja, urejeno risovo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z i vodniakom>. Radi preselitve se dvorec proda za niz> ► " 5.i) i ceno.__J 1 1 himi nloc bo d a n c s v Orieku. Svir i ! Javili |IICO bo godba s Prošeka pod voistv., j: kapeln ka g. M a j c e n a. V slučaju slabega vremeja se p!es odloži na dan V2. avgusta. Uljudni v.i; i č istil ničar C e b u 1 c._ Pionict 9tar' jSi£0 zmož*a-.*~ ' ' •''-"f' ? iCtliiOl ia zasebuiiom za koi.< -tie :-r t-, v igranju na glasovir proti zmernim i > Za r. i- glor ie prašati pri „Trtseratnem uradu Eii^o-tt: ' ?7u0 JAPRANSKA BANKA F«siffimntu»e menice, daie Dreduime na vrednostne papirje ©0S30® V i i \ L L- NICOLO /AACHIAVELLI 26. Eskcmptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih......| I HM MMII WIHt*t«S«Et I I I4.II.I I II" •«■«• I«.« I « I Ml I t li ir* ..irtc I I » I » III g Preskrbuje vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje | loiioiiotioiionch pod kuiantnimi pogoji. .o.ioi.omo..ohoi ^ »«.,.«« .m «i. 1MM111 » i . ..»«=< •■>»•»»«»»• * " mmmmmmmmmr m •«»« | Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih | zavodih, pod najugodnejšimi pogoji Sprejema vloge: na knjižice po 3 */«•/„ na tekoči račun po 3 V«7o z odpovedjo 8 dnij, na žiro-rafiun po 37/'0 bez odpovedi do K 40.000, za veBje zneske pa se je treta glede odpovedi sporazumeti................. Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. Izdaja nakaznice na vsa glavna tržišča monarhije in inozemstva in dovoljuje kredit proti dokumentom ukrcanja. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji Ifi tf» <$> V prodajalnici obuvala rjA! Bnon ©peraio" TRST — ulica di Riborgo št. 31 je ta razpolcgo velika izbera obuvala za rr>oške, ženske in otroke. Cene smerne. Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni ud ter obrestuje po ,40L brez kakega odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čiste 4 krone od vsacih 100 K vloženih * U na leto. Daje posojila samo udoin in sicer: na vknjižbo po S'/t°!0; na osebni kredit, to je na zadolžnice po 5t2; menjice so izključene. Uraduje pri sv. Ivanu št. U2 (v hiši gosp. TROBEC-a) vsak delavnik od 9.'j, do 11. ure dopol. in od 5.-7. ure popol. — Ob nedeljah od 11.—12. dopol. — Ob praznikih je urad zapit. Nli. Ker je posojilnica in hranilnica ustanovljena po zistemu Reifeisnovem ima za sedaj določen delokrog samo za III. volilni okraj in vas Lonjer. Načelstvo. CORDIAL ZAf3AGLIOK£ odobrena od oblastnij. Narejen iz belega vina iu rumenjakov jaj--. vrstno sredstvo za ojačenje želodca za rekonvalescente in '.se otebe, ki trpe na slabem želodcu. Prirej VIT T O HI O BIDUTTI TRST, ulica Sotte Fontano štev. I Na prodaj v prodajalnieah tekočin, ?.ganjnr:.j::i, ■ ■ kavarnah itd. itd. --- — Guermo Marcon ulica Tivarnella štev 9, Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. (j.Xehiayan TRST, Corso fitv. 23. Ve!!ka izbera ur verižic, prstanov, priveskov, nb*-nov z demanti in brez isti* itd. Prečsr.cTi to zaznamovati t. tajrmer-uejiinj tecani:. Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano ali popravljeno uro. Kupuje tn menjava. eenab, da »i hati tekuutanja. Velika izdelovalnica nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči se za največo hitrofet in točnost "^rb Za naročbe seje oglasiti izdelovaloici nogovic gospe Fanny Jakob — Ivessich ulica Rapicio št. 4-, IV. nadstr. . Pet" urar TRST - ril. FcJir? n:io\e St. g priporoča velik1 izbor ur: j Schafrtiause, Longir.es, Tavanes kd. kaior tudi zlate, srehrce in kovinske ure za gc-sps. ar sa lilrmo. Sprejema poprav;]ar.]a pa nizkih csnah. Vi? ,=hrfILU/\LKfl BfiNKE „0NI0N" u TR5T0 se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2*/»7o obresti na leto ali pa proti blagajničkim potrdilom na ime n po 3V/. *V/e proti na V kronah: dnevni 4 30 lest odpovedi rt » mesecev stalno v Napoleonih: 30 dnevni odpovedi stalno po 3% proti u 3'/«% na Sest mesecev „ 3a/t°/e ua eno leto etalno ; Velika zaloga koles (bicikljev) Senrsiassia in ll^siočiai© Lcles n lMGia (motocttlst) ROSSLER & JADER8I6 pri kolesih in ir.otocikletah potrebnih pritiklin r >hanićna delalnica ^ ^r kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. bančni širo plačevaje brez nikake omejitve zneska 2a///o letnih obreatij, izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila % dnom zvrtivJega se vplačila. Izvrtaj e m s ve je korentiste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Buda pest in za druga glavna mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaSčuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov. Izdaja ia kupnje po dnevnem knrzn, prosto vsakorSnih troškov, menjične vrednote italijanske banke (Punca d' Italia), neapeljske banke (Banca di Napoli) in na sicilijansko banko (Baaea di Sicilia). Prevzema pod naj zmernejši mi pogoji nakup in prodajo javnih kredltnln H»tln državne rente, delnice, obveznice, srečke, naj bs iBte kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost. Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-ljenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča ▼ Londonu, Panzu, Hamburgu, Berolinu itd. po pcsebuih pogojih. . Izdaja in prejema menjice in nakaznice na katero-koli evropsko ali lzven-evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržišče. Depositnl oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iziirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnm dvignjenih srečk, vse to pod naj zmernejšimi pogoji, Filijalka Banke Union — cddelek za blago — preskrbljujfe nakup in _ prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, [police o nakrcanju, warrante itd. m jamci za 1 plačilo carine. 1 L i Hermangiid Troees Barriera recchia št. 8 ima veliko zalogo iBFtvaškik pr^ilsnotir ža ctroke in oaražčt-ne. Venci od porcelaiia in biserov vezanih z deno žico. od umetnih c-verlie £ . ko vi in napisi. Eiiie na porceiaiiesliii pMča n spnieii • Najniicjo honkuresise cen&. "gggMBMEr .1 11 1» i Umetni otografleiil atelie pri sv. Jakobu ulica. Rivo št. 42 (pritličje) T It S T. Izvr?uje vsako fotograrično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost -lokalo v,por-celanaste.ploače za ppomeuike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobaosti P. N. narečniko/ sprejema nmečbe in jih izvrš' je na dorr.u a!i zunaj me3ta. I % 1 I i di i h ch j. u Mednarodna razstava v Milanu. Šest velikih mebliranih hotelov, moderni komfort ————— dva cmnibusa skupaj s pri vsakem vlaku. — It i. lir 5 ena postelja v Jo'«i r. 1 posuljo „ „ 4 vsaka „ „ „ 2 postelji 3 „ „ „ „ e 3-4 postelj. 2 - .....- e 5 itd. ^ ». ,, a „ „ „ „ e 5 itd. „ ** possrežbo in razsvetljavo V „Biro-u" so na prodaj listki za zajutrek ali kosilo po zmernih cenah toliko v mestu, kakjr na razstavi. — Zglasiti se je pri afiGfli ateiie B. Peteier ulica Torrente žt. 20 že toliko Ca?a »lol.ro poznan 'Vojli.i t-Manim stalnim ia prigodnim odjeraalcem radi svojega natančnega i u umetiifga izvrSevauja, naznanja, da zniža z >lana--njim J nem rdatuo tarifne ceLe tvijih del iu *lcer t-« izdeloval : 6 fotografij v vizitnem formatu za samo 3 K. Vzlie temu hode pa kakor doslej izvrševati naročena um tlela natančno in vestno v umeini-Skeiu ozirj in točno po uajmoderniSih najinih umetno-ti. H tem zadošča «g"raj omenjeni atelj