0 !:>!:> 4 A A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRli
126 ■'001 KOPER
riSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	_
Abb. postale i gruppo Cena i>00 lir
Leto XXXVIII. Št. 224 (11.352)
TRST, petek, 13. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MED DEMONSTRACIJAMI ZARADI UKINITVE SOLIDARNOSTI Nfl POUSKEM
V dramatičnih dogodkih v Nowi Huti izgubil življenje dvajsetletni študent
Protesti in stavke v mnogih mestih - Nepopolni podatki o žrtvah neredov Ostri posegi policije - Ilegalna Solidarnost napoveduje splošno stavko
VARŠAVA — Zaraili strogih ukrepov poljskih oblasti prihajajo vesti o zadnjih neredih v tej državi v dokaj nepopolni, obliki, pa tudi z zamudo ter si je včasih težko ustvariti popolnejšo sliko celotnega dogajanja. Tako je poljska uradna agencija PAP šele včeraj sporočila, da je v neredih, do katerih je prišlo v si e do v Nowi Hutl, izgubil življe-
nje 20-Ietni Bogdan IVlosik. Težko C& je ranil neki policijski funkcionar, včeraj pa je fant med operacijo v bolnišnici izdihnil. Sploh pa številni podatki govore o tem, da je prišlo v Nowi Huti do doslej najhujših neredov in je bilo mnogo o-seb ranjenih. Policija je namreč nastopila z izredno odločnostjo in je kmalu razbila glavnino demonstrantov, spopadi z manjšimi skupinami pa so se nadaljevali kasne v noč.
Na mestu, kjer je padel Wlosik,
so včeraj mimoidoči iz cvetja oblikovali križ, ob katerem se je v molitvi zbralo več sto oseb, v mnogih mestnih cerkvah pa so brali mase. Včeraj policijskih obhodnic v tem mestu skorajda ni bilo videti.
Dokaj napeto vzdušje je bilo včeraj v Gdansku. Potem ko so oblasti militarizirale tamkajšnjo ladjedelnico Lenin so se zjutraj skoraj vsi delavci javili na svojih delovnih mestih, vendar je mnoge med njimi čakalo grenko presenečenje. Ob militarizaciji podjetja so morali delavci namreč podpisati tudi novo
ZOPET USPESNA PROTITERORISTIČNA AKCIJA
V Turinu aretirali Natalio Ligas
TURIN — V oboroženem spopa- ostala do slarosti 15 let. ko ji je du s skupino teroristov so sinoči umrla mati in se je preselila naj-pripadniki varnostnih sil na tu- prej v Turin in nato v Rim. V Tinski železniški postaji aretirali glavnem mestu je obiskovala so-znano teroristko Natalio Ligas. ciolosko fakulteto in tu se je po
Skupino teroristov — bilo jih je štiri ali pet — so izsledili, ko so hoteli vstopiti na vlak, menda namenjen proti jugu (vendar te verzije še niso potrdili in obstaja možnost, da je šlo za vlak namenjen
vezala z nekaterimi krogi delavske avtonomije. Takrat je tudi prekinila vse stike s svojo družino. Ob koncu leta 1978 se je vključila v rdeče brigade in je delovala v Rimu. Decembra 1979 je
v Pariz). Prišlo je do streljanja, vzela v najem stanovanje v Ulici
vendar so policisti prijeli Liga-sovo preden ji je uspelo seči po orožju. Ostali teroristi pa so zbežali. Po nepotrjenih vesteh so kasneje aretirali še dva terorista, vendar1 njuni istovetnosti niso spo-
Pesci 11. ki je bilo pet mesecev baza rimskega voda rdečih brigad. Skupaj z Emilio I.ibcro se je nato preselila V Torvajmiieo in julija 1980 je že postala članica strateškega vodstva rdečih brigad. Ob
ročih. Kljub streljanju ni bil na ugrabitvi sodnika D'Ursa je ime-srečo nihče ranjen, pač pa je bil la pomembne organizacijske vlo-
tri ure prekinjen promet na turin-ski železniški postaji, pa tudi v okolici postaje je bilo mesto skoraj povsem paralizirano.
Natalia Ligas je ena najnevarnejših teroristk, tesna sodelavka Giovannija Senzanija. Izginila je že po aretaciji ugrabiteljev ameriškega generala Doziera, v zadnjih mesecih pa so preiskovalci prejeli vrsto informacij, da so Li-gasovo videli v Neaplju, na Sardiniji in baje tudi v Rimu. Preiskovalci so mnenja, da je bi'a ta teroristka v zadnjem času ena vodilnih osebnosti rdečili brigad.
Natalia Ligas se je rodila v Bonu pri Sassariju na Sardiniji pred 24 leti. V rodnem kraju je
ge in tedaj je postala tesna sodelavka Giovannija Senzanija. Obtožena je, da je sodelovala pri u-moru karabinjerskega generala Galvaligija 31. decembra 1980. Kasneje pa se je ukvarjala s praktično izvedbo ugrabitve demokri-stjanskega odbornika Čira Cirilla. Spomladi 1981 se je naselila v Neaplju in ob ugrabitvi Senzanija januarja letos je prevzela v roke vajeti neapeljske skupine rdečih brigad, s katero je baje sodelovala pri umoru odbornika Del-cogliana in njegovega šoferja, pri umoru podkvestorja Ammatura in pri napadu na vo laško kolono v Salernu ter na vojašnico v Santa Maria Capua Vetere.
delovno pogodbo in za 500 delavcev ■ hodnji torek v palači Chigi, te pogodbe ni bilo: bili so odpušče |	^
ni. Po nekaterih vesteh naj bi v tej ladjedelnici odpustili skupno kar 1500 delavcev.
V	Gdansku so včeraj spet obnovili telefonske zveze, promet v bližini ladjedelnice Lenin in okrog spomenika padlim delavcem pa je prepovedan.
Po ulicah krožijo policijske ob-hodnice in legitimirajo občane, zlasti mlajše.
Iz Wroclawa so prišle vesti o stavkati, ki so jih organizirali delavci nekaterih večjih podjetij v tem kraju. Tudi tu pa je policija nastopila z vso ostrino, vendar podrobnejših vesti o teh dogodkih ni. Prav tako ni mogoče preveriti vesti, da je prišlo do stavk v nekaterih drugih spodnješlezijskih mestih.
V	biltenu koordinacijske komisije Solidarnosti (v ilegali), ki .je šele včeraj prišel v roke zahodnih časnikarjev, je bilo sporočilo, da »še ni nastopil čas za splošno stavko poljskih delavcev, čeprav se mu zaradi nesprejemljive politike oblasti v bodeče ne bo mogoče izogniti*.
Dogodki na Poljskem so ponovno zanetili polemiko v vrstah KPI, katere tajništvo je izrazilo svoje nasprotovanje in obsodbo tamkajšnjega dogajanja, enako kot decembra lani ob uvedb vojnega stanja. Cos-sutta, član tistega krila KPI. ki se že pred časom ni strinjalo s kritičnimi pogledi italijanskih komunistov na odnose med Moskvo in Varšavo pa je izjavil, da so »dogodki na Poljskem dramatični in jih .je tre ba ocenjevati s premislekom.*
Iz Rima se je včeraj vrnila v Varšavo uradna poljska delegacija, ki se je udeležila v Vatikanu proslav beatizacije Maksimilijana Kol-beja. Vodja delegacije, podpredsednik sejma Jerzy Ozdovvski, je ob odhodu izjavil, da so bili ijpgovori z vatikanskimi predstavniki zelo pomembni omogočili pa so izmenjavi} mnenj o trenutnem položaju na Poljskem in odnosov med Cerkvijo in državo. Delegacijo je sprejel tudi papež.
Tajništvo sindikalne zveze se bo sestalo v ponedeljek, da odpravi še zadnja nesoglasja, da izdela skupno platformo predlogov in zahtev, ki jih bo enotno zagovarjalo v pogajanjih z delodajalci glede obnovitve delovnih pogodb in reforme stroškov za delovno silo ter z vlado glede investicij in davčne politike.
Ni še znano, kakšne predloge bo dal Spadolini za premostitev proceduralnih težav, ki so onemogočile 7. t.m. začetek pogajanj, toda združenje malih industrijcev (25.000 o-bratov z več kot milijon zaposlenimi) je včeraj ponovno podprlo stališče sindikatov o enotni mizi vseh delodajalcev ali pa o ločenih pogajanjih s posameznimi organizacijami.
Pozdravljena, nova gledališka sezona!
V Kulturnem domu v Trstu se bo drevi dvignil zastor Slovenskega stalnega gledališča za uradni začetek gledališke sezone 1982/83. Ritual, ki se ponavlja že 37 let od tistega davnega 1943, ko je v prvih decembrskih dneh na odru takratnega gledališča Fevice Cankar - Delakov Hlapec Jernej prižgal plamenico, ki je pod pepelom tlela vse do takrat, ko so fašistični plameni uničili Narodni dom in z njim takratno slovensko gledališče.
Teli 37 let našemu gledališču v Trstu nikoli ni bilo lahko, še najmanj mu je danes, če ne bi bilo žara navdušenosti, če ne bi bilo v igralcih in občinstvu žive potrebe po njem, če ga ne bi hranila naša kulturna zavest, bi najbrž že utihnilo. Tako pa živi in bo živelo, ker mara živeti zase, za vse nas, za Kulturo in njeno poslanstvo. V tem mestu in na tej zemlji.
Toda zavedati se moramo, da nas to ne odvezuje naših dolžnosti do njega, naše zvestobe odrski besedi. Kajti ni gledališča brez občinstva, predvsem pa ga ni brez takega občinstva, ki čuti po njem potrebo, ki mu je teater duševna hrana in ne morda samo parada.
Pozdravljena, nova sezona!
PRIZADEVANJA ZA POPOLNEJŠE URESNIČEVANJE POLITIKE GOSPODARSKE STABILIZACIJE V JUCOSLAVUI
Zvezna skupščina po hitrem postopku razpravlja o predlogih nujnih gospodarsko •političnih ukrepov
Že danes bodo verjetno sprejeli vrsto ukrepov za povečanje izvoza in za zagotovitev večje mednarodne likvidnosti države - Napovedani bencinski boni: po štirideset litrov mesečno za vsak avtomobil - Zanikane govorice o zamrznitvi deviznih
računov
Med sindikati in delodajalci
V torek posvet pri Spadoliniju
RIM — Po spodletelem poskusu obnovitve pogajanj med sindikati in delodajalci iz preteklega tedna je imel predsednik vlade Spadolini vrsto stikov z obema stranema in je sklenil ponovno pozvati k posve-u vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL ter Confindu-strie, Intersinda in ASAP Sestanek, katerega se bodo udeležili tudi pristojni ministri, je sklical za pri-
BEOGRAD — Na včerajšnji sknpni seji obeh zborov skupščine SFRJ je podpredsednik ZIS Borisav Srebrič obrazložil predloge zakonov, ki jih je ZIS po hitrem postopku poslal skupščini Jugoslavije, pa tudi nujne gospodursko - politične ukrepe, ki jih je sprejel ZIS. Pred delegati zveznega in zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je Srebrič dejal, da se ukrepi in zakoni predvsem nanašajo na uspešnejši izvoz, bolj smotrno porabo deviznih sredstev, varčevanje vseh \r*+ energije, njihov namen pa je pri-
spevati k premostitvi žgočih gospodarskih težav do konca leta in k ustvarjanju pogojev za popolnejše uresničevanje politike gospodarske stabilizacije v prihodnjem letu.
MAjsko poročilo ZIS o uresničevanju družbenega načrta Jngosla-vije je predvsem opozorilo na resno poslabšanje gospodarskega položaja z začetkom tega leta, je med drugim dejal Srebrič. Kljub sprejetim ukrepom in dejavnosti se ta stremljenja tudi sedaj nadaljujejo. Skupna domača potrošnja si prizadeva ohraniti določeno realno rast, čeprav v velikem razkoraku z materialnimi možnostmi. Uvozne omejitve ogrožajo kontinuiteto gospodarske dejavnosti. Pomanjkanja na tržišču so še vedno prisotna. Rast izvoza se zmanjšuje in bo verjetno v lanskoletnili okvirih. Na ta način bi nastali skorajda nepremostljivi plačilno - bilančni problemi. Edina sve-
Vlada postavljena	TAjm BE mn tmm m motnost stranke
dvakrat v manjšino
RIM — Dejansko strnjenost vladnih sil je čedalje pogosteje postavljena v dvom spričo ponavljajočih se primerov. ko ostajajo pri parlametar-nih glasovanjih v manjšini. Takoj se je zgodilo tudi včeraj in celo dvakrat, najprej v poslanski komisiji za delo, nato pa še v komisiji za vprašanja obrambe, ki sta izražali mnenje o proračunu za prihodnje leto. V oteli primerih sta komisiji, ob odsotnosti številnih poslancev večinskih strank, izglasovali nasprotovanje vladnim predlogom.
Poplave na Idrijskem
TDR1JA — Zaradi dežja, ki je pričel na Idrijskem padati že v sredo ponoči in se posebno okrepil v četrtek dopoldne, je narasla reka Idrijca, hudournik Nikova in njeni pritoki. Posebno v četrtek okrog 10. ure dopoldne je narasla Nikova, ki je prep'avi!a jedro mesta Idrije, kar starejši Idrijčani ne pomnijo že več kot 50 let in tako povzročila na šte vllnih objektih veliko materialno škodo, ki še ni ocenjena. Voda je zalila gostišče Soča. trgovino tekstila, piša, ne samoupravnih interesnih skupnosti, spodnje prostore idrijske pošte in Ljubljanske banke. Narasle vode Idrijce so preplavile tudi skladiščne prostore idrijskega Mercatorja in Iskre na Uti v Idriji. Za nekaj” ur je bila Idrija včeiaj dopoldne tudi odrezana od sveta, saj so bile poplavljene tudi cestne povezave proti Ljubljani in Tolminu; na strmih delih idrijsko kotli ne je voda povzročila zemeljske u-sade. Dve uri pa je bilo mesto tudi brez elektrike. Izredno hitri in u-činkoviti pomoči enot civilne zaščite, gasilcev in samozaščitnemu ravnanju delovnih ljudi in občanov Idrije in okolice ter ukrepom izvršnega sveta skupščine občine Idrija in štabom za civilno zaščito gre zahvala, da škoda poplav na Idrijskem ni bila še večia.
SILVO KOVAČ
Vsedržavni svet KD bo odločal o odnosu do drugih političnih sil
RIM — Pozornost italijanskih po Uličnih krogov je veljala včeraj napovedanemu zasedanju vsedržav nega sveta krščanske demokracije, ki bo danes zasedal v Rimu. V o suredju sestanka bo predlog političnega tajnika KD Ciriaca De Mite o skupnem volilnem programu, s katerim bi nastopile stranke vladne večine (pri tem je treba omeniti, da so socialisti njegov predlog v bistvu že zavrnili), odnos KD z lai enimi strankami in predvsem s PSI. odnos s komunistično opozi-
cijo in ne nazadnje odnos stranke do gospodarskega programa Spadolini,ieve vlade.
Glede slednjega vprašanja bodo demokristjani danes najbrž izglasovali dokument, ki bo v celoti nod-piral prizadevanja Spadolini jeve vlade, da bi premostila hudo gospodarsko krizo, ki pesti Italijo, bolj vprašljivo je, če bo De Miti uspelo pridobiti opozicijo znotraj stranke, da podpre dokument, ki bo pošto vil smernice odnosov z drugimi strankami. Če mu bo to uspelo.
Reagan išče podporo ameriških volivcev
IVASHINGTON - Ker so mu za sebne televizijske mreže zavrnile zahtevo po plačanem volilnem govora, se je ameriški predsednik Ronald Reagan poslužil (po mnenju političnih nasprotnikov nekorektno) »uradnega proglasa državi*, da je podprl republikanske kandidate za voUtve, pri katerih bodo Američani 2. novembra obnovili poslansko zbornico in tretjino senate. Reagan ni iz ovalne dvorane Bele hiše povedal nič novega, a se je v obrambo svoje dosedanje protiljudske politike z običajno spretnostjo bivšega filmskega igralca poslužil zgolj starih gesel, o obnavljanju moči Amerike, ki jih je uporabljal v predsedniški volilni kampanji.
Krivdo m najvišjo raven brezpo-
selnosti v zadnjih 40 letih (12 milijonov brez dela, drugih 12 milijonov z delno zaposlitvijo) je skušal naprtiti svojim predhodnikom, kar mu je slabše uspelo, saj so televizijske mreže omogočile zastopniku demokratske stranke Rieglu, da mu je takoj odgovoril, da je Reagan vodil svojo politiko po dveh poteh: »široko in gladko za bogataše, ovinkasto in kotanjasto za večino prebivalstva*. Obenem demokratska stranka Cigotavlja, da sestavljajo tretjino veljakov republikanske stranke milijarderji (v dolarjih). Reagan je vsekakor zatrdil, da bo vztrajal pri svoji politiki, s kaiero pa tvega, kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja, poraz na novembrskih volitvah.
pomeni da je v veliki meri premo stil razprtije, ki so nastale na zadnjem kongresu.
Kaže, da obstaja želja tako v vrstah večine kot v vrstah manjšine znotraj Krščanske demokracije, da bi dosegli sporazum. To narekuje demokristjanom hud gospodarski položaj ter splošno politično stanje v državi, česar ne bo mogoče rešiti brez enotnega nastopa vseh demo-kristjanskih sil. Željo po premostitvi nasprotij dokazuje tudi nastop enega najvidnejših voditeljev notranje opozicije Arnalda Forla-nija, nekdanjega predsednika stranke, ki je na predvečer vsedržavnega sveta dejal, da mora v sedanjem hudem političnem trenutku prevlada ti skrb za usodo drz.ave in je treba doseči skupen nastop vseh de-mokristjanskih sil. Treba je premostiti nasprotja in nezaupanja tako med strankami vladne večine, kot in še bolj med demokristjani sa mirni.
Na jutrišnjem zasedanju bomo videli, če so se stališča demokri-stjanskega tajnika približala stališčem opozicije ali obratno. Na zadnjem kongresu krščanske demokra cije je bilo jabolko spora vprašanje političnega sodelovanja s socialisti in z drugimi laičnimi silami. Ni bilo namreč jasno, če je to zavezništvo narekovala nuja, ali pa čc je šlo za zavestno izbiro politične linije, mimo drugih, ki bi prav tako bile možne.
Na včerajšnji seji političnega tirada KD niso več govorili o primeru zakladnega ministra Andre atte in o njegovih izjavah glede odgovornosti Vatikana v zvezi z bankrotom Calvijevega Banca Ambro-siana. Kaže torej, da je minister v svojih izjavah le imel prav.
tla točka je občutna porast kmeti j-' -pi oizvoduje. kar je treba čira bolj i/,koristiti v prid ob) ladovauja gmotnih težav, posebej plačjjno - bi lanenih. ,
Veliko prizadevanj je bilo, da bi ohranili zunanjo liKvidnost bank in države v celoti. Srebrič je dejal, da izhajajo iz dejstva, da je zunan.ia likvidnost vitalen predpogoj za ob novo tujih posojil v službi povečane proizvodnje, posebej izvozne in u-sklajevanja ponudbe in povpraše vanja na najbolj občutljivih točkah domačega trga. Vendar na je izpit d'a pričakovana finančna podpora iz tujine jugoslovanskemu gospo darstvu o novih razmerah. «Posa mezni finančni krogi v tujini, od katerih je bilo na podlagi doseda njih odnosov pričakovati finančno podporo, so čakali, ali bomo preživeli vrhunce letošnjih deviznih problemov Za njih so bili tudi partnerski predlogi nekaterih naših bank za pridobitev ugodnejših pogojev pri pokrivanju prispelih ob vez.nosti povod za preplah, kar je naša prizadevanja za ohranitev zu nanje likvidnosti že otežilo. Najbolj na škodo prilagajanja našega gospodarstva. Nadvse hitro so se širile govorice o kratki življenjski dobi nekaterih naših bank m vesti, da bo Jugoslavija reprogramirala vse zunanje dolgove. Pri tem na niso upoštevali, da povečanje obre stnih stopenj pomeni poseben udarec za našo zunanjo likvidnost. Naš delavski razred in delovni ljudje morajo vedeti, da bomo letaš sa mo za obresti tujini plačali 2 mi lijardi dolarjev in da smo največji del že odplačali.*
Srebrič je zatem dejal, da vse to kaže, da je treba pri obvladovanju plačilno - bilančnih težav čim več podpore iskati na lastnih proizvodnih zmogljivostih in lastnih skupnih materialnih možnostih, čeprav na račun večjega padca življenjske ra v ni. »Naš delavski razred in vsi delovni ljudje so pripravljeni tudi na to ceno. če bi sicer morali zastaviti svojo gospodarsko in politično neodvisnost — pod pogojem, da se breme razporedi na vse po materialnih možnostih. Razpolagamo s proizvodnimi silami, ki so sposobne premo stiti plačilno - bilančne težave tudi v najtežjih pogojih.
ZIS je sprejel ukrepe, ki naj bi i sovskih termoelektrarn. Tudi če u-hitreje spodbujali izvoz. Predvsem | poštevamo vse objektivne težave, ni
gre za svobodnejši uvoz surovin in reprodukcijskih materialov za proizvodnjo. ki je izključno namenjena izvozu.
Glede nujnosti, da je treba čimbolj skrbna trošiti devizna sredstva, je bilo v minulih dneh slišati govorice. da bo naša država prebivalcem odvzela devize. Takšne govorice so ne le netočne, ampak tudi uperjene proti stabilnosti nase države. Širijo jih maloštevilni špekulanti. ki ne želijo, da bi poiskali varno pot za izhod iz gospodarskih težav, v katerih živijo, je dejal Srebrič.
V minulih dneh je ZIS predlagal, sprejel ali dal pobudo za 20 ukrepov in dejavnosti, ki naj bi zagotovili čim manj boleče usklajeva nje potrošnje z razpoložljivimi viri energije. Prav tako je bila dana pobuda za bolj odgovoren odnos vseli udeležencev v izgradnji termoelektrarn Gačko, Plcvlja in Bitola, da bi s temi novimi zmogljivostmi čim prej omogočili proizvodnjo in v zimskem obdobju omogočili porast pa trošnje. Poseben problem je neza dostna zagonska pripravljenost ko-
razumljivo. zakaj te elektrarne nenehno delajo s polovico zmogljivosti ali še manjšo. Še bolj nerazumljivo pa bo, če se v njihovem delu ne bo nič spremenilo tudi v zimskem obdobju, ko bodo za gretje porabili velike količine energije vseh vrst.
Zaradi nujnega varčevanja z e lektrlčno energije je ZiS sklenil u vesti drugo stopnjo omejitve pora te v vsej državi. Prav teko so pre dlagali, da bi gospodinjstva s cena mi spodbudili k večjemu \ čeva nju električne energije. Z uvedbo tako imenovanih Mok - tarif naj bi porabniki, ki bi potrosili več kot do zdaj. plačali višjo ceno.
V sedanjih ra,.merah pomanjkanja goriva se je ZIS najprej odločil za uvedbo bonov, da bi s tem ure dil porabo bencina. Podobno rešitev predlaga tudi za porabo dizelskega goriva. Z uvedbo bonov naj bi dovoljene poraba bencina znašala samo 40 litrov na mesec na avtomobil. To je količina, ki jo je ma goče zagotoviti, je poudaril Srebrič.
Po skupnem zasedanju so se de legati sestali na ločenih — zaprtih
uskladili Podrobnejše
sejah, na katerih naj predlagane predloge, informacije v zvezi z novimi ukrepi bodo sporočili po zaključku u-sklajevanja. najverjetneje danes popoldne. (dd)
Posojilo 200 milijonov dolarjev bankam SFRJ
BEOGRAD — Beograjska »Politika* poroča o sporazumu med S ju-gos'ovanskimi bankami in konaorci-jem ameriških in japonskih bank o kreditu 200 milijonov dolarjev, ki naj bi služil povečanju likvidnosti v mednarodnih operacijah. Pri posojilu, vračljivem v po'drugem letu, naj bi ameriške banke pristale 160 milijonov, japonske 25, opalih 15 milijonov dolarjev pa ncw-yorška agencija Jugobanke.
COMO - švicarske oblasti so včeraj izročile Italiji 36 letnega Turka Onierja Bagcija, ki ga obtožujejo, da je priskrbel Ali Agci, kj je streljal na Janeza Pavla TI. orožje, s katerim je izvedel atentat.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiMiiiiMiiiHiintiMiiitiimiuiiMiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitimiiiimiiMiimiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiniitiiMiiiiiMiiMiiiit«
V Nabrežini s karabinjerji na zemljišča
Samo s posegom karabinjerjev in policijskih agentov ki so bili pripravljeni (udi s silo odstraniti vsakogar, ki bi se upiral, so zemljemerci lahko vstopili na parcele vzdolž trbiške ceste v Nabrežini In ugotovili njihovo stanje. Lastniki so protestirali, ker nimajo notenih jamstev, da bodo njihove zahteve
sprejete. Porov'1) na 2. strani
V Libanonu še vedno govori orožje
BEJRUT — Po petnajsturnem premirju je v libanonskih gorah spet prišlo do spopa dov med Druži in maroniti. pri čemer je na stala precejšnja škoda, spopad pa je terjal tudi več smrtnih žrtev. Neki topovski izstre lek je zadel električni daljnovod, zaradi če sar je prišlo v Bejrutu do hudih motenj pri razdeljevanju električne energije. V spor med obema stranema je posegla izraelska voj ska, ki je vzpostavila premirje. Izraelska vo jaška letala pa so včeraj nekajkrat preletela tudi Bejrut.
V libanonski , prestolnici so včeraj vladni predstavniki skušali opravičiti zadnje racije in So v podporo svojim tezam nuvedli podatek, da so našli v »palestinskem* podzemlju Bejruta ne le velike količine orožja, ampak tudi številne ponarejene dokumente iz raznih
držav, aretirali pa so tudi mnogo kriminalcev. med katerimi je bilo precej takih, za katerimi so že pred leti razpisali tiralice. Vojaški tožilec je tudi zanikal, da bi imeli v Libanonu zaprte politične jetnike, izjavil pa je, da so doslej aretirali skupno 1.441 oseb, od katerih jih je v ječi še 972. Vojaški tožilec je tudi potrdil vesti, da bodo morali oditi iz Libanona tisoči palestinskih beguncev. Lahko bodo ostali le tisti, ki so prispeli tja do leta 11)48.
Izraelske oblasti pa so obtožile Palestince, da so kršili dogovor o odhodu vseh njihovih voditeljev in ustanov iz Libanona. Po izraelskih trditvah, naj bi bili v Bejrutu namreč še vedno diplomatsko predstavništvo PLO, palestinski raziskovalni center (s 70 osebami) in pa urad za načrtovanje pri PLO.
Vse pa kaže. da želijo tclavivske oblasti v zadnjem času pred svetom nekoliko »popraviti* svoj ugled, ki po libanonskih dogodkih oi bil ravno deležen občudovanja. Tako so pristale, da si lahko palestinski begunci zgradijo zidana taborišča v južnem Libanonu, vendar pa ne smejo biti bližja izraelski meji od 50 km. Sploh so Izraelci sprožili dokaj poudarjeno diplomatsko ofenzivo doma in v raznih državah. Tako je trenutno v ZDA tudi i-zraelski zunanji minister šamir, ki skuša A-meričanom obrazložiti sedanje stališče Begino ve vlade do bližnjevzliodne krize. Obrambni minister Šaron ga je Ana. kanom ponudil, naj se okoristijo z izraelskimi izkušnjami v libanonski vojni, kot jim je tudi dal na razpolago zaplenjeno sovjetsko orožje, da si ga natančno ogledajo.
VČERAJ MED UGOTAVLJANJEM STANJA PARCEL OD NABREŽINE PROTI KRIŽU
Poslužili so se karabinjerjev in policijskih agentov za vstop na zemljišča, ki jih nameravajo razlastiti
Lastniki dovolili vstop na svoje parcele samo zaradi posega policijskih organov, ki so bili pripravljeni s silo odstraniti vsakogar, ki bi se upiral - Danes srečanje županov, v ponedeljek pa s tržaškimi parlamentarci
Domačini in lastniki zemljišč iz Nabrežine in Križa, ki bodo prizadeti zaradi izgradnje nove avtoceste, so včeraj odločno, a civilno nastopili, da bi branili svoje interese. Ni pa jim uspelo preprečiti vstopa na svoja zemljišča uslužbencem, ki so v imenu gradbenega podjetja Plače Moulin včeraj ugotavljali stanje parcel, ki jih nameravajo razlastiti vzdolž sedanje trbiške ceste iz Nabrežine proti Križu. Ni jim uspelo, ker so agenti javne varnosti in kar rabinjerji, ki so na zahtevo podjetja ANAS v velikem številu spremljali delo zemljemercev, zavzeli popolnoma drugačno in predvsem dvomljivo stališče kot pred kratkim v Lonjerju ob podobnem primeru. Takrat je namreč marešalo karabinjerjev, ki je prihitel na zahtevo zemljemercev, jasno povedal, da je ob pomanjkanju privoljenja lastnika vsakomur prepovedan vstop na kakršnokoli zemljišče; v pomanjkanju tega, če želi sploh nanj vstopiti, mora imeti sodniško dovoljenje.
V Nabrežini pa je bilo včeraj drugače. Uslužbenci, ki so v imenu podjetja ugotavljali stanja zemljišč, so z delom začeli že v jutranjih urah. Na parcelah so jih pričakali domači lastniki in številni prizadeti iz Križa, ki so jim z enotnim nastopom ter na kulturen in civilen način preprečili, da bi lahko vstopili na njihova zemljišča in jih o cenili. To pa so zemljemerci storili na drugih parcelah, kjer lastnikov ni bilo zraven. Medtem so prispeli karabinjerji iz Nabrežine, okrog 11. ure pa tudi načelnik policijskega komisariata iz Sesljana dr. Abbate. Takoj je bilo videti, da so tokrat organi javne varnosti drugačnega mnenja kot pred kratkim v Lonjerju in pripravljeni tudi s silo odstraniti vsakogar, ki bi se upiral. Dr. Abbate je namreč v pogovoru s prizadetimi zatrjeval, da policijske sile lahko posežejo brez vsakega sodniškega dovoljenja, ker da je odlok, s katerim prefektura dovoljuje zemljemercem vstop na parcele. takoj izvedljiv: po njegovem je policijskim silam dovolj le pre-fekturni odlok, da lahko nastopijo (in tudi s silo odstranijo tistega, ki bi se upiral), zaradi česar ne potrebujejo sodniškega dovoljenja.
Razvila se je vneta diskusija, ki pa ni nikoli presegla mej civilnega obnašanja: lastniki so policijskim organom ponovno potrdili svoje zahteve, k}‘ so že vsakomur znane, a pri odgovornih oblasteh ne naletijo na noben odziv: predvsem jamstva za pravične in v po zakonu predvidenem roku plačane odškodnine.
Pismo deželne SSk predsedniku Pertiniju
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi znano razsodbo deželnega upravnega sodišča ki odreka pravico do rabe slovenskega .jezika v tržaškem pokrajinskem svetu, in s tem v zvezi poslalo predsedniku republike Pertiniju nasled nje pismo:
♦Deželno upravno sodišče v Furlaniji - Julijski krajini je z razsodbo z dne 23 septembra t,l„ št. 197., potrdilo razvelja vitev določbe notranjega pravilnika tržaškega pokrajinske ga sveta, po kateri »svetovalci slovenskega jezika smejo govoriti v svojem materinem jeziku*.
To dejanje resno ogroža konkretno zaščito osnovnih pravic slovenske narodne skupnosti, zajamčenih po republiški ustavi, in polno izvajan.je mandata svetovalcev slovenskega jezika.
Obračamo se zato na vas. gospod predsednik, da vas informiramo o vsebini gori omenjene razsodbe, ki izvoljenim pripadnikom slovenske narodne manjšine v tržaškem pokrajinskem svetu ne priznava pra vice, da smejo uporabljati svoj materin jezik.*
11 jamstva za protivrednosti ter drugačen odnos odgovornih do njih in do njihovega teritorija sploh. Pri 1 vsem tem pa so še posebej pod ; črtali grenke izkušnje, ki jih imajo ! glede razlastitev, zaradi česar so | izgubili vsako zaupanje v lepe be-: sede in obljube, ker na konkretna ; dejanja še čakajo. Prepričati, da 1 naj bi ne izbrali pravilne oblike ( protestne akcije, jih je skušal tudi : predstavnik podjetja ANAS inž. Ma i ri, ki pa je tudi sam ponovil že : večkrat slišane in še neuresničene I obljube.
I| Diskusija se je ob še številnej-
ši prisotnosti prizadetih domačinov
:l in predstavnikov konzorcija »Naša 'l zemlja* nadaljevala tudi v popol-i; danskih urah; le-ti so namreč ospo-l, ravali takemu zadržanju in takemu l| nastopanju policijskih sil, ki so s 'l svoje štrani vztrajale pri svojem ■ stališču. Medtem je prispel tudi de L vinsko - nabrežinski župan, zemlje-I. merci pa so nadaljevali z delom.
' ne meneč se na poga.jania, ki so bila v teku, da bi na najboljši na čin izpeljali celotno zadevo. Prisot-ni lastniki so se v takem položaju j morali odločiti, kaj storiti. Da ne ijbi utrpeli hujših posledic — so skle-, niK po krajšem sestanku — kar bi i; naj tudi bilo v interesu celotne skupil nosti, ki je to bitko vodila na ci-l(vilen in demokratičen način, kot je
sicer tradicija naših organizacij, so poudarili, da se vsekakor ne strinjajo z načinom postopka in da se pred takim zadržanjem policijskih organov ne bodo upirali in dovolili vstopa na zemljišča.
Vsekakor pa so zahtevali in dosegli, da je v vsakem zapisniku, v katerem je ugotovljeno stanje vsa ke p>arcele, treba zapisati, da so proti takemu postopku in da so vstop na zemljišče dovolili le žara di nastopa policijskih organov S tem so si tudi pridržali možnost, da pri višjih forumih branijo svoje interese in svoje pravice. Zemlje merci so tako lahko ugotovili sta nje njihovih zemljišč, na parcele
tistih, ki so jim to preprečili v dopoldanskih urah pa se bodo vrnili čez nekaj dni.
Ob vsem tem, kar se je včeraj zgodilo v Nabrežini, so nujne neka tere bridke ugotovitve: predvsem je vsega obžalovanja vredno že samo dejstvo, da so posegli policijski organi, glede česar bo treba preveriti, če je bil njihov nastop po zakonu upravičen. Ponovno smo videli, kakšen odnos imajo odgovorne oblasti, to .je tržaška občina in dežela do zahtev, ki .jih imajo posamezniki ter ožje in širše skupnosti; zahtevajo se sestanki, da bi celotno zadevo rešili v obojestran skem interesu na najboljši način,
(IIIMItKIMIIMHmillltMlltlltMIIIIMItlltMIIIMlIftMlimifllflltllMtmMtIlillllIMIIIIIIHIIIIIIfllllmtntfll
OD DANES DO VKLJUČNO NEDELJE
«Gospodarsko srečanje med Italijo in Avstrijo»
Srečanje bo na ministrski ravni - Do nedelje vrsta zanimivih poročil o gospodarskem sodelovanju med sosednima republikama
Danes dopoldne se bo v našem mestu začelo »Gospodarsko srečanje med Italijo in Avstrijo*, za katerega je dala pobudo italijanska zbornica za odnose z Avstrijo in pri katerem sodeluje tudi deželna zveza trgovinskih zbornic iz Furlanije - Julijske krajine. Srečanje, ki bo trajalo do vključno nedelje, bo potekalo v dvorani »Baroncini* zavarovalnice Assicurazioni Generali, italijansko gospodarsko odposlanstvo bo vodil minister za industrijo Marcora — njegov prihod v Trst pa ni povsem gotov — avstrijskega pa minister za industrijo, trgovino in obrtništvo Staribacher.
Med poročili, ki se bodo odvijala v okviru manifestacije, naj omenimo naslednjega: »Blagovna izmenjava med Avstrijo in Italijo v luči sedanjega gospodarskega trenutka v I-taliji* (predsednik italijanske zveze trgovinskih zbornic Mengozzi); »Delovna skupnost Alpe - Adria in gospodarsko sodelovanje med sosednimi deželami* (podpredsednik Koroške Fruechbauer); »Furlanija -Julijska krajina, privilegirani partner za avstrijsko gospodarstvo* (predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Lupieri); »Vloga severnega Jadrana in dežele F-JK v blagovnih tokovih med severom in jugom* (deželni odbornik za promet Rinaldi); »Možnosti industrijskega sodelovanja v luči gospodarskega položa a v Avstriji* (predstavnik dunajske gospodarske zbornice Hack); »Avstrijske nabave energetskih virov danes in v bližnji prihodnosti* (minister Staribacher).
Med svojim bivan;em na našem območju si bodo člani avstrijskega gospodarskega odposlanstva v spremstvu italijanskih kolegov o-gledali tržaško luko, obiskali center za poddobave in pristaniške naprave v Tržiču ter si ogledali novi kongresni center na tržaškem sejmišču. Slovesen začetek del bo danes dopoldne ob 10. uri na sedežu srečanja v Ul. Trento 8.
Generalni konzul Mirošič pri Združenju aktivistov
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič je predsinoč-njim v spremstvu konzula Aleksandra Nikoliča obiskal sedež Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju kjer so
ga pričakali člani združenja skupno s predstavniki odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe v Trstu. Pomembnost obiska sta v svojih pozdravnih govorih poudarila predsednica združenja Neva Lu-keš in predsednik odbora Zveze vojnih invalidov Dušan Furlan, ki sta zaželela novemu generalnemu konzulu veliko uspeha pri njegovem delu, istočasno pa ga seznanila s pomenom dela obeh organizacij, ki vključujeta, tako sta poudarila, vse tiste, ki so se že v začetku druge svetovne vojne vključili v osvobodilno gibanje, v njem nadaljevali borbo do končne zmage nad nacifa-šizmom in s svojim delom za krepitev miru in svobode v svetu, za krepitev dobrososedskih odnosov med obema sosednima državama še danes nadaljujejo. Generalni konzul Mirošič se je zahvalil za res prisrčen sprejem ter poudaril pomembnost delovanja obeh organizacij. ki s svojo dejavnostjo, je dejal, krepita vrsto naprednih in demokratičnih sil na tem področju In ki sta prav s tem delom soustvarjalki dobrososedskih odnosov med obema državama, ki se odražajo tudi v najbolj odprti meji v Evropi. Obema organizacijama je zaželel še veliko delovnih uspehov.
na te zahteve pa ni od nikoder nobenega odgovora. V zameno se ob takih priložnostih pokliče kar policijske organe.
Kot poroča tiskovno sporočilo tržaške federacije KPI je tajnik To-nel, potem ko je od devinsko - na brežinskega župana Škerka zvedel o dogodkih, ki so se pripetili v Nabrežini, takoj nastopil pri deželnemu odborniku za prevoze Rinaldiju. Odbornik je Tonelu zagotovil, da obstajajo točna navodila deželnega odbora gradbenim podjetjem, po ka terih ne smejo nadaljevati z razlaščanji, dokler ne bo izplačana od škodnina lastnikom; glede lastnikov, ki so bili razlaščeni leta 1969 in še čakajo na odškodnino, je Rinaldi dejal, da je sedaj v študijski fazi refinansiranje podjetja ANAS prav glede tega specifičnega namena. O vseh teh problemih bo tajništvo KPI razpravljalo na svoji ponedeljkovi seji.
Da bi razpravljali o teh problemih, se bodo jutri popoldne na pobudo KGS zbrali vsi okoliški župani, predstavniki KZ, konzorcija Naša zemlja in drugih zainteresiranih organizacij. V ponedeljek pa bo na sporedu sestanek s tržaškimi parlamentarci.
V zvezi z vprašanjem izgradnje nove avtoceste gre še zabeležili, da se je včeraj delegacija koordinacijskega odbora za Lonjer, Katinaro in Sv. M.M. Spodnjo, ki so jo sestavljali Kjuder, Peteros, Gombač in Bukavec včeraj sestala z občinskim odbornikom za javna dela Jagodicem, in mu predočila svoje zahteve. Občinski odbornik .je prisotne seznanil, da še vedno čaka na nove načrte, ki zadevajo ta predel.
Posvet o novi ureditvi višje srednje šole
Krožek za politično-socialne študije «Che Guevara* priredi dane3 ob 17.30 v prostorih Časnikarskega krožka srečanje — razpravo na temo »Nova ureditev višje srednje šole*. Govorila bo članica senatne komisije za šolstvo A. M. Conterno degli Abbati.
PREDSINOČNJIM SESTANEK S KRAJANI PRI DOMJU
Vrsta posvetovalnih sestankov na pobudo dolinske občine
Razprava o krajevnih problemih, občinskih storitvah ter o raznih javnih delih
V sredo zvečer so se krajani zbrali na javnem sestanku pri Domju, ki ga je sklicala dolinska občinska uprava za razpravo o raznih krajevnih problemih, občinskih storitvah, o že opravljenih in še potrebnih javnih delih ter o predlogu posegov v raznih krajih občine za skupno vsoto 1 milijarde 800 milijonov lir. Dela, ki zadevajo izključno občinske ceste, bodo opravili v 5-letnem obdobju od 1982 do 1986. Dela bo finansiral tržaški sklad, ki je dodelil občini 1 milijardo 150 milijonov lir prispevka. Občina bo prejela nakazano vsoto v petih letnih obrokih.
Župan Edvin Švab, podžupan Marino Pečenik in odbornik Stojan Sancin so seznanili prisotne z deli in stroški za izgradnjo družbenega centra pri Domju, ki ga bodo predvidoma otvorili spomladi 1983. Predstavniki občinske uprave so nadalje poročali o priključitvi družbenega
centra na metansko omrežje in o možnosti razširitve priključkov v neposredni okolici centra samega. Govorili so tudi o načrtih za razširitev srednje šole pri Domju in pokopališča v Ricmanjih, o gradnji novega mostu v Frankovcu in drugega odseka hitre ceste (Sv. Ana -tovarna velikih motorjev), o varianti, s katero se je občina prilagodila deželnemu urbanističnemu načrtu in o sodobni, komaj postavljeni javni razsvetljavi. Upravitelji so še podčrtali potrebo po spoštovanju in uveljavljanju načela omikanega sožitja med prebivalci slovenskega in italijanskega jezika. Prikazali so vse napore občinske uprave pri izvajanju tega načela.
Prihodnji javni sestanki bodo v sredo, 20. t.m. v Borštu, v sredo, 27. t.m. v Dolini, v četrtek. 28. t.m. v Mačkoljah in v petek, 29. t.m. v Prebenegu.	(E. K.)
SINOČI V DOMU ALBERTA SIRKA
Večer ob pesniški zbirki Marija Cuka «Suho cvetje»
Zbirko sta predstavila glavni urednik knjižnih izdaj založbe Obzorja Herman Vogel in pesnik Ace Mer molja
Sinoči je bila v domu A. Sirka v Križu predstavitev nove pesniške zbirke Marija Čuka «Suho cvetje», ki jo je izdala mariborska založba «Obzorja». Pomemben kulturni večer je organiziralo K D Vesna.
V imenu organizatorjev je številne prisotne pozdravil predstavnik društva Sandor Tence. O Čukovi zbirki pa sta spregovorila glavni u-rednik knjižnih izdaj založbe Herman Vogel in pesnik Ace Mermolja, nakar je o svojem delu spregovoril avtor sam.
Vogel je poudaril, da je založba z zadovoljstvom sprejela Čukov rokopis bodisi zato, ker pomeni kvalitetno delo bodisi, ker je založba po svoji zemljepisni legi in tradiciji spremljala književno dogajanje v zamejstvu. Ace Mermolja je nato spregovoril o nekaterih izhodiščnih točkah Čukove zbirke, kot so občutek ogroženosti v plitvem in raz-
tiiiiiiiiiiiiiMmniiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiviMitiiiiiiMiNmfiMiiifMiiiiiiiiimiifiiiHMiiHiMiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiimmiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiima*
VČERAJ V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Prisrčno srečanje mladih bralcev Galeba z urednikom in ustvarjalci
0 načrtih revije je spregovoril glavni urednik Lojze Abram Prisotna sta bila pesnik Miroslav Košuta in slikar Klavdij Palčič
Po uredniku Abramu se je poslušalcem predstavil pesnik Miroslav Košuta, ki je prebral nekaj svojih novih, neobjavljenih mladinskih pesmi. Kot je sam pesnik povedal, so nove pesmi namenjene bolj odraslim otrokom, vseeno pa so jim z zanimanjem prisluhnili tudi najmlajši. Slikar Klavdij Palčič pa je po branju pesmi na velik bel list narisal hudomušno karikaturo pesnika Košute in na sliko dodal nato tudi sebe. Košuta je prebral pesmico o Palčiču, ki pije barvice namesto vode ali vina in riše. Otroci so tako lahko videli, kako nastajajo pesmi in risbe iz spretnosti in domišljije...
Ob zaključku srečanja je Lojze A-bram opozoril, da bo v Tržaški knjigarni stalen kotiček namenjen prav Galebu.
• Na Trgu Unita bo v nedeljo, 24.' oktobra, ob 10. uri svečanost ob zaprisegi rekrutov. Navzoči bodo podtajnik na obrambnem ministrstvu Scovacflcchi in predstavniki civilnih ter vojaških oblasti iz vse Furlanije-Julijske krajine.
Včeraj popoldne je bilo v prostorih Tržaške knjigarne prisrčno srečanje malih prijateljev in bralcev revije Galeb. Srečanje pomeni seveda srečanje z nekom in ti «nekdo» so bili glavni urednik Galeba Lojze Abram, pesnik Miroslav Košuta, ki je bralcem revije prav dobro znan
■llllllfllflMmMlllfHMIHIIIlilllllllllllMIIIIMIMIIMIllIlllllllMIIMIIIMIIIMIIIfmiMMIIIIIIHIIMIIIIMIIIIIIHIHimmtllHimttltllllllMIIIIIIIIIIIIIIMimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIMI
S SINOČNJEGA SESTANKA NADROBNIH TRGOVCEV NA SEDEŽU SDGZ
Deželna okrožnica o delovnem urniku trgovin ne bo zadovoljila prav vseh
Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je sekcija za trgovino na drobno sinoči priredila sestanek z lepim številom tr govcem, katerim sta ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič in načelnik sekcije Borivoj Švagelj obrazložila vsebino najnovejše deželne okrožnice o delovnem urniku prodajaln. Nadaljnje tri take sestanke bo omenjena sekcija pripravila v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini danes ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah v ponedeljek, 18. t.m., ob 18.30 in v Kulturnem domu v Boljuncu ravno tako v ponedeljek, toda ob 20.30.
Deželna okrožnica odreja nasled nje: tedenski delovni umik trgovin
S PREDS1N0ČNJE SEJE RAJONSKEGA SVETA ZA ZAHODNI KRAS
Podrobnostim načrta za Prosek Kontovel in Križ sta že v dela
»Kot so naši ljudje ostro obsodili pokol v palestinskih taboriščih v Libanonu tako danes enako odločno obsojajo zločinski napad na sinagogo v Rimu. Za časa nacifa-šizma so se skupaj z Židi borili zoper rasizem in proti vsakemu narodnostnemu zatiranju, danes pa se še naprej borijo in se bodo ve nomer borili za bratstvo med na rodi.* Tako je naglasil predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Slavko Štoka na začetku predsi nočnje seje skupščine in izrazil prepričanje, da iznaša tudi mnenje vseh svetovalcev demokratičnih strank in gibanj, ki so v ra.ion skem svetu zastopane.
Zatem je Štoka v odgovorih na vprašanja svetovalcev razložil da je pri zadolženih dejavnikir tržaške občine posredoval za namestitev dvojezičnih krajevnih napisov ob vstopu v vasi, ki jih zajema delokrog rajonskega sveta, to it Križ, Kontovel in Prosek. Prav tako se je pri pristojnih oblasteh zavzel za popravilo in ureditev cest, ki so res v slabem stanju.
Predsednik je nato sporočil, da je občinska uprava sestavila komisijo. ki ji je bila poverjena naloga, da proučuje in sled’ delu arhitektov Kokorovca in Rugrderi-ja. kolikor zadeva snovanje oodrob nostnih načrtov za Križ in za Pro-
sek ter Kontovel. Komisija, v ka tero je bil imenovan tudi sam Štoka, bo začela z delom že prve dni novembra, ko bo vzela v pretres prvo gradivo v zvezi s podrob nostnim načrtom za Križ; medtem pa se bosta arhitekta že lotila ustreznega načrta za Prosek - Kon tovel, tako da bo delo teklo sklad no in brez zapletlja.jev. Spričo tega je menda končno res upati, da se vprašanje popravil, preurejanja, obnavljanja in gradenj v starih delih teh vasi vendarle v kratkem začne reševati.
Skupščina .je med drugim začela razpravo o sklepu, ki se nanaša na število sekcij v občinskih otroških vrtcih in ki vsebuje tudi določila glede novega delovnega urnika vrtnaric, okrog katerega tečejo znane polemike; razprava se bo zaključila na prihodnji seji ra jonskega sveta čez štirinajst dni. Omeniti velja, da bo v kratkem pričela delovati urbanistična komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh svetovalskih skupin in ki bo sodelovala s predsednikom Štoko pri obravnavanju gori omenjenih podrobnostnih načrtov
Nazadnje je svet sklenil, da tudi letos, kot že v preteklosti, nabavi vence, ki jih bo 1. novembra njegova delegacija položila k sporne nikom padlim borcem Zadevni iz datek bo krila tržaška občina.
znaša 40 ur, dnevni največ 8 ur, dnevi tedenskega obveznega počitka ostanejo isti kot doslej trgovine lahko obratujejo v časovnem razponu od 7. do 20. ure (torej ne prej in ne pozneje), a obvezno morajo biti vse brez razlike odprte vsaj od
9.	ure do 12.30. Vmesno si dotični lahko sam prikroji umik.
Zanimivo je, da obstaja med deželno in vsedržavno zakonodajo v tem smislu dokajšnji razmak, ki pa je seveda (ali morda) odvisen od različnih razmer, ki vladajo v nadrobno trgovinskih naseljih, da ne omenjamo naše specifične zemljepisne lege, o kateri sicer v deželni okrožnici ni izrecno govor. Vsekakor drži, da gre pri vsem tem za liberalizacijo, se pravi za to, da si posamezni trgovci po novem smejo kar sami kolikor toliko krojiti umike. Prav v tem pa je tudi smoter sinočnjega in napovedanih sestankov, da se namreč SDGZ oz. njegova trgovska sekcija seznanita z željami, potrebami in zahtevami trgovcev in jih nato posredujeta zadolženim oblastem. Možnost v tem smislu imajo prodajalci do konca novembra, ko naj bi se deželna zakonodaja nekje prilagodila državni. Pripomniti velja, da takšni in podobni zakonski sklepi nikakor ne morejo rešiti krize v nadrobnem razdelitvenem aparatu v Italiji in pri nas, ki jo označujeta med drugim prevelika razdrobljenost obratov in preširoka posredniška mreža.
Res pa je tudi, da si je zakonodajalec z omenjeno liberalizacijo zadal cilj iti na roko vsem porab nikom: če bo ena trgovina odprta od te do te ure, bo pa potem druga odprta že spet po drugačnem ključu, tako da bodo vsi potrošniki prišli na svoj račun. Toda trgovci so zmedeni, bojijo se konkurence bližnjega, ki lahko postane nelojalna prav po zaslugi zakonodajalca. Kje pa so še drugi problemi, kot na primer vprašanje veleblagovnic in oodobno? Toda k vsemu temu se bomo še povrnili, kajti skromno nam odmerjeni prostor zdaj tega ne dopušča.
Pred objavo načrta za Sesljanski zaliv
Te dni sta se sestala izredni komisar Tržaške turistične ustanove dr. Santir. in predsednik družbe »Marina Muja* — ki je pred časom
prevzela tudi večji del glavnice družbe, ustanovljene za razvoj Ses ljanskega zaliva — D. Azzano. Slednji je orisal načrt za ovrednotenje Sesljana z gradnjo novih na prav za športno plovbo. Podrobno sti načrta, katerega uresničitev naj bi privabila v Sesljan tudi turiste iz tujine, bodo objavljene v krat kem. Dr. Santin je predsedniku Az-zanu dejal, da bo tržaška turistič na ustanova podprla pobudo.
V torek, 19. oktobra, se sestanejo rajonski sveti za Sv. Ivan, za Sv. Jakob in za področje Rojana, Grete in Barkovelj.
po svojih otroških in mladinskih pesmih. in slikar Klavdij Palčič, ki zelo pogosto ilustrira povesti, pesmi in druge spise v Galebu.
Glavni urednik Lojze Abram je mladim bralcem in njihovim staršem, ki so se v knjigarni zbrali v lepem številu, povedal, da je revija dobro znana in je ni treba nasploš-no predstavljati in je zato povedal, kaj bo novega prinesla v letošnjem šolskem letu.
S prvo, dvojno številko Galeba v roki je urednik obljubil, da bo revija še nadalje prinašala zgodbe, pesmice, novice iz šolskega sveta, objavljala bo nadalje pisma bralcev, skratka, tudi letos bo pestra in zanimiva.
Letos ne bo povesti v nadaljevanju, je dejal Abram, bo pa zato Galeb objavljal zgodbice medvedka Pikija, ki jih je napisal pesnik Kajetan Kovič. V prostoru, namenjenem pomembnim Slovencem, bodo letos našli svoje mesto predvsem znanstveniki, ki morda širšemu ob činstvu niso najbolj znani. Prva številka prinaša tako portret znamenitega slovenskega čebelarja Antona Janše, sledil bo portret matematika Jurija Vege in tako dalje. Galeb bo še nadalje prinašal barvno prilogo, ki govori o naših krajih, o naši zgodovini, skratka, o našem življenju in je, odkar izhaja, zelo uspešna. Galeb bo nadalje opozarjal na pomembne obletnice, na razne dogodke, skratka, malim bralcem bo govoril o svetu, ki jih obdaja.
Hill MII II || III tllltllifiillliiiiiiiiiiiiiiiMUHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111111111111
2 leti za Pettenatija in poldrugo leto za flsguinija in Perisuttija
TRI OBSODBE ZARADI EKSPLOZIJE V MILJAH
Dve leti za izvedenca Benita Pettenatija, poldrugo leto za vodjo delavcev tržiškega podjetja CMI Ennia Asquinija in gasilca bivše miljske ladjedelnice »Alto Adriatico* Silvana Perisuttija. Prvostopenjski proces o tragični eksploziji na splavu za prevoz tovorov v Miljah, ki je zahtevala smrt dveh delavcev, e-najst pa jih je bilo ranjenih, se je torej končal z obsodbo vseh treh obtožencev (lastnik tržiškega podjetja Giulio Bevilacqua je medtem preminil).
Sodišče jih je spoznalo za krive predvsem na osnovi včerajšnjih pričevanj izvedencev, ki so potrdili, da bi morali odgovorni za dela na pomolu poskrbeti za prehodno odstranitev vnetljivih plinov, ki so se pojavili po pleskanju. Kot znano pa so se delavci, pod pritiskom lastnika podjetja lotili del na krovu splava takoj. Uporaba varilnih a-paratov je bila zato usodna, saj je povzročila eksplozijo, ki bi jo z večjo marljivostjo in potrpežljivostjo lahko preprečili.
Potrebno pa je vseeno poudariti, da razsodba ni v celoti sprejela predlogov javnega tožilca dr. Staf-fe, ki je za Pettenatija zahteval obsodbo na tri leta in pol, za A-squinija in Perisuttija pa dve leti kazni. Vse obtožence je sodišče kaznovalo tudi na povračilo stroškov zasebnim strankam. Kazni ne bodo
I odsedeli, če bodo v roku enega leta •dvema delavcema, ki sta zadobila najhujše poškodbe, plačali štirideset milijonov lir odškodnine.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirane vrtnarice in učitelje, ki se nameravajo udeležiti natečaja za stalna mesta v državnih otroških vrtcih in osnovnih šolah, da pripravlja Sindikat izpopolnjevalni tečaj kot pripravo na pismen in ustmen izpit natečaja. Zainteresirani se lahko vpišejo na vseh didaktičnih ravnateljstvih in vsako sredo od 16. do 18. ure tudi na sedežu Sindikata.
Sindikat nadalje obvešča, da zapade rok za vlaganje prošenj za udeležbo na natečaju 30. oktobra; zainteresirani dobijo obrazce prošenj v slovenščini na vseh didaktičnih ravnateljstvih.
• Letos bodo božične počitnice trajale 14 dni. Tako je določil minister za šolstvo Guido Bodrato.
• češki pater Jiri Maria Vesely bo danes ob 18.15 v glavni dvorani tržaškega semenišča v Ul. Besenghi 16 predaval o evangelskem poslanstvu Slovanov.
Prispevki
v Namesto cvetja na grob tov. Du šana Kodriča daruje družina Alojza Markoviča 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V isti namen darujeta Rozalja in Josip Ota (Bo-ljunec) 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
človečenem prostoru, jeza in upor proti praznini vsakdana in kritika besedičenja, ki prikriva realno stvarnost.
Marij čuk je poudaril, da želi njegova zbirka priti k ljudem in izraziti stiske in praznino, ki obdajajo našo zamejsko in splošno človeško stvarnost.
V razpravo je posegel tudi pesnik Marko Kravos, ki je poudaril, da Čuk v svoji zbirki kljub vsemu ohranja ironijo in sproščenost, ki sta značilni za naš literarni prostor. Podrobneje bomo o predstavitvi poročali drugič, tu naj omenimo le še to, da so predstavitvi knjige med drugimi prisostvovali konzul SFRJ v Trstu Nevenka Kovačič, dolinski župan Edvin Švab in predsednik Z SKD Marko Kravos.
Okrogla miza krožka «Islria» v Sesljanu
Danes bo v socialnem središču t Sesljanu (Naselje sv. Maura) na pobudo krožka »Istria* okrogla miza na temo »Zgodovina izseljevanja: zaključki neke debate*. Okroglo mizo bo koordiniral prof. G. Mi-glia. sodelovali pa bodo nekateri predstavniki kulturnega, političnega in novinarskega življenja v Trstu in sicer Guido Botteri. Luciano Ce-schia, Giovanni Miccoli, Livio Pe-sante, Paolo Šema, Alfieri Seri in Vojmir Tavčar.
Jutri ustanovni kongres deželnega sindikata CISL - zdravniki
V hotelu Europa pod Nabrežino bo jutri (z začetkom ob 9.30) ustanovni kongres deželnega sindikata CISL — zdravniki. Na kongresu bodo izvolili člane deželnega vodstva nove sindikalne organizacije. Kakor poudarja poročilo, ki ga je sinoči izdalo pokrajinsko tajništvo CISL, se bo novi sindikat boril predvsem za izboljšanje odnosov med zdrav nikom in bolnikom, za izvajanje zdravstvene preosnove, za okre pitev javnih zdravstvenih ustanov, za racionalizacijo ustreznih storitev in za vključitev brezposelnih
Smučarski klub Devin izreka Mitji Pertot iskreno sožalje ob izgubi predragega očeta Filipa.
Ravnateljica, učne in pomožno o-sebje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini izrekajo iskreno sožalje prof. Magdi Pertot ob izgubi dragega očeta.
Zapustil nas je dragi mož, oče, nono in brat
HUP PERTOT
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 15. oktobra, ob 15. uri iz hiše žalosti v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Marica, hčerka Magda, sin Mitja z ženo Lidijo, vnukinja Erika ter drugo sorodstvo
Nabrežina, 15. oktobra 1982
Preminila je naša draga mama in nona
JOSIPINA DANEV vd. ŠTOKA
Pogreb bo jutri 16 t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovel.
Žalujoči: sinova Miro In Sveto ter vnukinja Ksenija z družinami
Kontovel, Buenos Aires, 15. oktobra 1982
Nenadoma nas je zapustil naš dragi sin, nečak in vnuk
DANIJEL LUXA
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: mama, sestra Mirjam, oče in drugo sorodstvo
Opčine, 15. oktobra 1982
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša mama in nona
MARIJA LAH vd. GOMIZEU
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: sin Albin z družino in hči Milka z družino
Fernetiči, 15. oktobra 1982
EKSPLOZIVNA MEŠANICA METAN-ZRAK KAJ BI NASTALA V STANOVANJU POKOJNIH MiNCfl V PRVEM NADSTROPJU PORUŠENE STAVBE
TRIJE MRTVI, HUDO RANJENA ŽENSKA IN EN POGREŠAN JE TRAGIČNI OBRAČUN EKSPLOZIJE V ULICI BAIAMONTI
Včeraj popoldne so gasilci potegnili izpod ruševin truplo 34-letnega Fabia Minca - Tragična usoda 42-letnega Pietra Comunaleja, ki ga je zadela srčna kap - Reševalci zanikajo, da bi pogrešani Giuseppe Visentini bil pod ruševinami - Ogromna škoda na bližnjih poslopjih
Nad razdejanje, ki ga je pred včerajšnjim povzročila strahovita eksplozija plina v Ul. Baiamonti, je sinoči spet'legla tema. Gasilci, vojaki, policija, karabinjerji in u-službeoci podjetja CIM so bili še vedno na delu, da bi odstranili goro ruševin, pod katerimi sta našla smrt 66-letna Anna Rusgnac vd. Minca in njen 34-letni sin Fabio. Truplo vdove so gasilci izkopali že v sredo zvečer, šele včeraj popoldne, ob 16.25 pa so našli truplo njenega sina, ki je bilo skoraj povsem zoglenelo. V vseh prisotnih se je
lili
srce za nekaj sekund ustavilo, ko ga Pietra Comunaleja, ki je v sre-
se je izpod kovinskih klešč buldožerja pokazala noga, še vedno o-buta v čevelj. «Stoj», je bil ukaz. Četa gasilcev se je nato zgrnila na mesto in z rokami odkopala truplo. «Verjetno gre za moškega, starega med 30. in 40. letom.» je zapisal zdravnik RK v potrdilu o smrti. Lahko so jo povzročili pomanjkanje kisika, opekline ali hude poškodbe. Zvečer je prišla potrditev: šlo je za Fabia Minco.
Med smrtne žrtve zaradi eksplozije moramo prišteti tudi 42-letne-
Fabio Minca
Anna Minca
v,
Pietro Comnnale
lPwPl
Pogrešani Giuseppe Visentini
do zvečer umrl zaradi srčne kapi. Comunale je svojo nekajmesečno hčerko zapeljal v otroško bolnico, kjer so jo zaradi lažje rane, ki jo je povzročilo steklo, sprejeli na oddelku. Nato se je vrnil v Ul, Baiamonti, pogled na zogleneli dom pa je bil prehud. Postalo mu je slabo, bolničarji so ga nemudoma zapeljali v bolnišnico, kjer pa je, kljub hitri pomoči, kmalu izdihnil. Na oddelku za oživljanje je še vedno 78-letna Emma Karis, ki so jo gasilci potegnili iz ruševin in je ostala čudežno živa. Plameni so jo hudo ožgali po obrazu, rokah in nogah, na glavo ji je padlo težko kamenje, peturno čakanje v peklenskih okoliščinah jo je močno šokiralo. Zdravniki so si pridržali prognozo, kljub temu pa se nagibajo k optimizmu, saj se je njeno stanje včeraj nekoliko izboljšalo.
Do večera so gasilci zaman iskali še dva pogrešana: 69-letno Lidio Bevilacgua vd. Campani in 64-letne-ga Giuseppa Visentinija. Za prvo se je nato izvedelo, da je. živa in zdrava in da se ja po eksploziji zatekla k sorodnikom, za drugim pa še vedno ni sledu. Z buldožerji so prekopali do 21. ure prav do temeljev, gasilci so pregledali vsako ped ruševin, vendar za Visentinijem ni sledu. Danes zjutraj bodo preverili, če je imel sorodnike (živel je namreč sam in ni imel stikov s sosedi), ki bi morda kaj vedeli o njem.
Obračun nesreče, ki je vznemirila ves Trst, je torej tragičen, lahko pa bi bil še veliko hujši. Preostale člane štirih družin, ki so živeli v porušenem krilu poslopja s številko 39, je namreč rešilo dejstvo, da se je stavba porušila šele nekaj minut po eksploziji in da so torej imeli dovolj časa za vratolomni beg po stopnišču, ki je sicer že bilo v plamenih. Težko je tudi domnevati, koliko smrtnih žrtev bi posejala eksplozija v nočnih urah
Vzroki. O tem vlada uradni molk, čeprav se preiskovalci strinjajo z domnevo, da je do eksplozije prišlo zaradi uhajanja plina v,prvem na-stropju, v stanovanju, kjer sta živela pokojna Minca. Zaradi eksplozije je nastal požar, kateremu je sledila še eksplozija osrednje cevi, po kateri so dovajali v stanovanja metan. Med izkopavanjem so včeraj potegnili, na dan več peči, gasilci pa niso-mogli ugotoviti, če so počile pred eksplozijo ali • po njej.
Policija bo zaslišala vse priče in stanovalce, uslužbence občinskega podjetja Acega in vse, ki bi lahko povedali kaj pomembnega. Mi naj pri tem, dodamo pričevanje Stanislave Mistasio, ki živi z možem v prvem nadstropju bližnje stavbe na št. 37. Izjavila nam je, da se je na dvorišču večkrat pojavil močan duh po metanu in to tudi v zadnjih dneh. Po njenih besedah kaže, da so tudi stanovalci porušenega poslopja pred kratkim čutili na svojem stopnišču duh po metanu.
Škoda. Zaenkrat si nihče ne zna predstavljati, koliko znaša. Gotovo je le, da bo presegla več sto milijonov lir, saj je eksplozija porušila štiri stanovanja, poškodovala (trajno) 18, manjšo škodo pa je naredila v vseh bližnjih stavbah in stanovanjskih blokih. Tako je 30 - 40 stanovanj ostalo brez okenskih stekel, s poškodovanimi okni in vrati. Porušeno poslopje, ki ga upravlja administrator Felice Vargiu, je zavarovano pri družbi Assicurazioni Generali za 200 milijonov za primer požara, za 500 pa za civilno odgovornost. Vse operacije v tem smislu' morajo še steči, čeprav so že včeraj nekateri stanovalci na lastno pest izplačali tudi 400 tisoč lir za vstavitev okenskih šip.
Delo z izkopavanjem se bo danes verjetno končalo, preiskava za rekonstrukcijo vseh vzrokov eksplozije in križev pot brezdomcev — da ne govorimo o trpljenju sorodnikov pokojnih — pa se bo šele začel.
NADJA FILIPČIČ
Odbornik Fragiacomo o pomoči prizadetim
Oddelek za socialno skrbstvo tržaške občine je imel včeraj polne roke dela, da bi preskrbel prizadetim nova, vsaj začasna stanovanja.
«Ves dan smo kontaktirali z Avtonomnim zavodom za ljudske hiše IACP, da bi našli čim bolj primerno rešitev tega pekočega problema*, nam je povedal vodja oddelka odbornik Fragiacomo.
»Poskušali smo dobiti stanovanja, ki bi bila blizu eno drugemu, da ne bi še bolj odtujili teh družin, a ni bilo mogoče.*
Stanovanja ste dobili, le ta pa so prazna. Kako to?
«Dobili smo, kar se je dobiti dalo. Ta stanovanja so zasilna, v bodoče
bomo morali dobiti kakšne ustreznejše rešitve.*
V stanovanjih ni ne postelj, ne perila, ne drugih pripomočkov za najnujnejšo rabo. Vse to, ležalnike, spalne vreče, stole, bi lahko prejeli od vojske. Zakaj niste zaprosili vojsko za pomoč?
»Mislimo, da bo občina lahko vse uredila sama, treba je le še nekaj časa. Jaz sem tukaj sam, sam se ukvarjam s temi problemi: župan je v Strassbourgu, drugi odborniki imajo drugo delo, praktično sem sam sebi gospodar?*
Kaj pa prizadeti?
»Njih čaka še ena težka noč», je povedal odbornik Fragiacomo.
Za številne družine, ki so ostale brez strehe, se je križev pot šele začel
ŠELE SEDAJ SE ZA PREŽIVELE EKSPLOZIJE V UL, BAIAMONTI ZAČENJA PRAVI KRIŽEV POT
Za prizadete sa našli začasna stanovanja vendar brez postelj, oblek, luči in plina
Kje bodo prespali stanovalci s hišne številke 41, če jim ne dovolijo vstopa v poslopje in jim ne morejo posredovati drugih stanovanj? - Dolgo čakanje ponesrečenih pred uradom za socialno skrbstvo tržaške občine, da bi zvedeli, kje bodo prenočili
Za ljudi, ki jim je strahotna eksplozija v sredo zvečer odvzela hišo v Ul. Baiamonti, se po obupu, grozi, a tudi sreči, da so odnesli celo kožo s tistega pekla, šele začenja pravi križev pot. V tragediji je ve čina od njih izgubila vse: ostalo jim je le tisto malo obleke in stvari, ki jim jih je uspelo v nekaj trenutkih zgrabiti predno so se pognali na ulico.
V sredo ponoči je večina zasilno prenočila, v hotelu Pošla, medtem ko jih je le malo prespalo pri sorodnikih. Z jutrom se je začelo v njih vse bolj prebujati vprašanje: «Kam bomo šli danes?*, »Kje bomo spali naslednjo noč?*
Z vprašanjem novih stanovanj za ponesrečence se je začel takoj zjutraj ukvarjati posebni urad za socialno skrbstvo pri tržaški občini. Problemi, s katerimi so se morali spoprijeti občinski upravitelji res niso bili triajhni, rešltVe. ki so jifi pod noč predlagali prizadetim pa' le-teh
PRIČEVANJA PRIZADETIH V HOTELU POSTA
^Najvažnejše je, da smo živi a kaj bo sploh z nami sedaj?»
Enaindvajset stanovalcev hiše v Vi. Baiamonti 39 je vrespaln prej šnjo noč, prvo po tragični eKsploziji, v hotelu Pošta, v zasilnem preno čišču, ki jim ■ ga je preskrbela tržaška obema. Z nekaterimi od njih smo se srečali včeraj zjutraj pred ho so zapustili hotel in se odpravili na postajo karabinjerjev
Enega od prisotnih smo takoj prepoznali: bil ie moški, ki je prej šnji večer v baru v copatah telefoniral sorodnici, da bi jo obvestil o tragediji in ji povedal, da je z njimi vse v redu. Tudi on nas je prepoznal in se približal. Na nogah ie nosil čevlie. Omenil nam ie. da mu je čevlje ponudil nameščenec pri bencinski črpalki v Ul. Baiamonti, ki mu je dal tudi vetrni jopič, da te je lahko ogrnil.
Moški je dejal, da mu je ime Stelio Makuc in da ie stanmal skupai z ženo Ivonne in otrokoma Enzom in Deborah v tretjem nadstropju. »Rešil nas je prvi nok», ie povedal. eTakrat smo se vsi pognali po stop nišču navzdol. Stopnice smo vre skakovali kar avtomatično, saj ie bilo vse okrog tema in dim nas je duših. Prejšnji večer, ko smo aa zapazili, ie telefoniral bratu, odgovorila va mu ie svakinja. Po poklicu ie avtomehanik; ima delavnico v Ul. del Bosco; sedaj upa da mu bo uspelo z delom pridobiti iz-aublieno.
«Nas je rešila obletnica poroke moje hčerke», je povedala aosoa Luciana Benver.uti, ki je stanovala skupaj z možem Silviom v visokem pritličju porušene zgradbe. *če ne bi praznovali pri moji hčerki bi bilo po nas», je pristavila. «sai kaže, da je prišlo do eksplozije v stanovanju družine Minca. ki je bilo prav zraven našega.»
Vse prisotne ie srčno skrbela u-soda Fabia Mince, sina gospe, katere truplo so predsinočnnm potegnili izpod ruševin. Mnoai stanovalci so pravili, da je bil ob uri eksplozije gotovo doma. Domov naj bi se vrnil približno i0 minut pred tragedijo, medtem ko se je gospa Minca vrnila domov še kake četrt, ure prej.
Med prisotnimi smo zvedeli tudi za ime moškega, ki je pridrvel na ulico s kisikovo jeklenko vod vaz-duho in kletko s kanarčkom v roki. «To je bil moj oče Carlo Gat-tolin*, nam ie vso zadevo osvetlila njegova hčerka Silvia. »Ob uri ek splozije sem bila doma, nedaleč od kra;a nesreče, v Ul. Baiamonti 54/13. Telefonirala sem staršem: slišala sem le očetov alas) ki je kričal: Ve tu, je tu!’ Nato se je zveza prekinila. Stekla sem nroti kraju nesreče in našla oba, očeta
in mamo Emilio ter z njima še ka nareka in psička. Vsi so prespali to noč pri nas; moj oče je skozi stokal za mačkom, ker mu ga ni u-spelo rešiti*, je zaključila svojo pripoved Silvia Gattolin.
c.Mene je kar obšla aroza. ko sem slišala gromki po/c*, je začela Lucrezia Mosca. ^Odpravljala sem se v mesto, bila sem na cesti, ne daleč stran. Stekla sem nazaj, začela sem iskati svojega moža Ezia in svoja otroka. 13-letno Tizianu in 6letnega Andrea. k a šla sem Uh šele po eni grozni uri: zatekli so se k našim znancem. Mož m; ie no-vedal. da ie prtiel ma’ega Andrea v roke in odbrzel po stopnicah, ko Ukor so na noae nesle*.
Vsak od njih ie hotel nato nore-dati še svojo zaodbo, kotel ie dodati še nekaj svojega k te; tragediji, k: se bo težko zbrisala z njihovih spominov. Vsi so tionavliali. da so imeli srečo, če so sedai še živi: vse. enega za drugim, pa ie že skelelo veliko vprašanje: -kam sedgj?
(mk)
OB BELEM DNEVU JE ŽIVČNOST KONČNO POPUSTILA
Po zagnanosti in naglici prvih ur ob ruševinah zavladala umirjenost
Gasilci začeli s smotrnim odstranjevanjem ruševin, brez nag'ice, saj je nemogoče, da je še kdo živ pod grmado opeke in tramov
Včeraj ob zori je bito/na prizorišču strahovite eksplozije v Ulici Baiamonti vsakomur jasno, da pod kupom ruševin ni več preživelih. Zagnanost in napetost predsinočnjih neskončnih ur je nekoliko popustila. Za gasilce pa tudi v sivem deževnem jutru ni bilo počitka, prav tako niso poznali odmora karabinjerji in policijski agenti, ki so trudoma odvračali radovedneže in legitimirali redke stanovalce iz prizadetega poslopja ob porušenem krilu, ki so s pomočjo gasilcev jemali iz svojih razdejanih stanovanj najnujnejše.
Predsinočnje mravljišče nesebične požrtvovalnosti se je moralo po sili razmer spremeniti v smotrno delovišče, kjer ni bilo več prostora za zagnanost in naglico. Gasilci so
,
* , >
Dnevna svetloba je grozljivo osvetlila praznino, ki je nastala po eksploziji
z buldožerjem razširili dostop do ruševin, mestni redarji pa so s pajkom odstranili poškodovane avtomobile. Vsi so tedaj pričakovali da se bo odstranjevanje ruševin nadaljevalo s pospešenim ritmom, a so bili razočarani. S skromno mehanizacijo enega buldožerja in enega tovornjaka niso bili gasilci kos tonam in tonam ruševin. Sele v poznem dopoldnevu je na pomoč s svojimi tovornjaki priskočila vojska, buldožer pa je zamenjal bager.
Ob prvi jutranji svetlobi pa so si zavihali rokave tudi stanovalci bližnjih poslopij, saj ni bilo hiše v oddaljenosti sto metrov, ki ne bi i-mela kake razbite šipe, okrušenega ometa. Dim in prah ob predsinočnji eksploziji si je z lahkoto utrl pot skozi razbita okna, da je tanka plast prikrila poliištvo in domala vse, kar e bilo v stanovanjih. Na neprespa-ih obrazih pa ni bilo znakov nejevolje. Svojo živčnost so sproščali v delu, v čiščenju. Niti pomanjka-kanje vode in plina, jih ni motilo, saj jim je bilo popolnoma jasno, da je to edina rešitev, dokler ne bodo občinski uslužbenci preverili celotnega omrežja. Navsezadnje ni nikjer razen ob porušenem krilu zmanjkalo elektrike. Tudi kopanje jaškov ob glavni vodovodni in plinski napeljavi jih je bodrilo, da bodo nevšečnosti kratkotrajne. In prav ta umirjenost in razumevanje za težave je bila glavna značilnost včerajšnjega dopoldneva. Nihče se ni potožil, nihče ni vzrojil, ko ga je policist, karabinjer, morda petič že vprašal, ali je tu doma.
Nejevoljo pa smo zasledili na o-brazih občinskih delavcev, ki so jih poslali na prizorišče nesreče, a se ni nihče pobrigal, da bi jim kdo poveril kako nalogo. Na tihem jih je bilo sram, da postopajo, medtem ko gasilci nadaljujejo s svojim delom. To pa je navsezadnje že običajen prizor ob vseh nesrečah, ko ni mesta za laike, ko se mora z ruševinami spoprijemati strokovnjak. Seveda pa so se upravičeno spraševali, zakaj ni pri odstranjevanju ruševin tudi občinskih tovornjakov, prav tako so upravičeno trdili, da bi že polovica prisotnih pometačev zadostovala za odstranjevanje razbitih šip.
V hipu si razumel, kdo je sosed prizadetih, ki je prav tako v tistih neskončnih sekundah mislil, da bo po njem in kdo je od daleč prišel, ker je vest bral v časopisu, slišal po radiu. Prvi so bili molčeči, nemo so
gledali v ruševine in na tihem z olajšanjem navajali, da so razsežnosti tragedije manjše, da je bila večina ljudi z doma. Drugi so kot o-bičajno poznali vsako potankost od letnice, kdaj je bila hiša zgrajena do trditev, da so bile plinske cevi v hiši že stare in neprimerne za metan. Prav ti so rinili najbližje, ne meneč se za pozive varnostnih sil. «Domačini* so le pristopili h kakemu gasilcu, ga poprašali o nadaljnjih pobudah, vprašali ga o mrtvih in se oddaljili. V njihovih očeh si opazil iskro zadovoljstva, da je število žrtev omejeno. Nad neprecenljivo gmotno škodo pa se ni nihče obregnil. Še tako dragoceno imetje ni nič v primerjavi s človeškimi življenji.
VOJKO COLJA
niso mogle zadovoljiti in to kljub njihovi uvidevnosti glede težav pri iskanju stanovanj.
Ponesrečence so poklicali v tretje nadstropje anagrafskega urada že dopoldne, ob 10.30, ti pa so morali čakati dobro uro preden so lahko izvedeli, da se morajo vrniti popoldne, ob 15.30 in da jim bodo takrat razdelili ključe novih stanovanj. Popoldne je morala skupina kakih 20 utrujenih oseb (mnogim se je po znalo, da so neprespani) spet čakati na dolgem gelem hodniku več kot tri ure ne da bi posamezniki vedeli, kje bodo in kako bodo lahko prenočili. Mrak je medtem počasi že ‘o-vijal mestb v temo, kar je še ve čalo njihovo negotovost in stopnjevalo nejevo/jo do oblasti, »če ne morejo dobiti stanovanj za 11 družin, kaj bi se zgodilo v primeru kakega potresa?*, so bila vprašanja nekaterih, , arj i,-	v t,,j „,v—
Malo pb 17 uri jih je pri sto in j odbornik Frggiacbljjo. sesnatj&.jfci opravljajo izvedenci Avtonomnega zavoda ljudskih hiš IACP preglede stanovanj, ki bodo začasno, za prvo silo, hamenjena prizadetim. «Ko se !x>do vrnili z ogleda, vam bomo lahko dali ključe stanovanj*, je dodal.
Urad za socialno skrbstvo je pri iskaniu stanovanj seveda upošteval števi čnost družinskih jeder. Tako je by)Q tedaj, rečeno, da so dobili za prizadete različno velika stanovanja (po potrebi družin) in sicer pri Sv. Ivanu, v Ul. Negri, v Istr ski ulici (Vatikan), , v Drevoredu D’Anntinzio in ‘na Pončani. Odbornik Fragiacomo je takoj uvodoma opozoril, da ni bilo mogoče najti stanovanj, ki bi bila v neposredni bližini, da se ne bi ta skupek drii-žin razdrobil. Poleg tega, da jim je edvzela hišo, je eksnlozija tako razpršila na štiri mestne vetrove ducat družin, ki so se dotlej poznale, med katerimi so vzklila znanstva in prijateljstva. Tudi ta moralni u darec bodo brezdomci težko pre boleli.
Zagotovilo o novi. vsaj začasni strehi (za 26 oseb) pa prizadetim ni bilo dovolj Začeli so spraševati, kakšni bodo ti njihovi novi domovi. Zadrega, s katero jim je odbornik Fragiacomo odgovarjal, jim je že pojasnila vse.
Nova stanovanja bodo vsaj za sedaj povsem prazna: včeraj niso imeli prizadeti na razpolago niti postelj, niti žimnic, ne rjuh, ne bri-
sač. ne oblačil. Šele po dodatnem pozanimanju jim je bilo zagotovljeno, da bodo lahko imeli v stanovanjih že cd sinoči vodo. Kaj pa luč in plin? Priključili, oziroma vključili jo bodo tel miki Acega, vendar šele danes.
Kako pa bo s hrano? Mnogi od njih niso imeli s sabo niti ficka. Odbornik Fragiacomo jim je zagotovil, da bodo prejemali prispevek za hrano, za dve kosili dnevno, v denarju ali v bonih. A tudi bone in denar za hrano bodo začeli prejemati šele danes. In za sinoči? Mnogi niso niti kosili. Sinoči so si morali pomagati sami!
Vsa ta »zagotovila* prizadetim niso šla v račun. Zdelo se jim je nepojmljivo, in res je nepojmljivo, da Trst, mesto; ki zmore kar 4.000 prostih stanovanj, ne premore enajst domov za prš v toliko nesrečnih družin.
Poleg" stanovalcev porušenega poslopja pa se je na dolgem hodniku
tretjega nadstropja anagrafskega tirada znašlo tudi več stanovalcev bližnjega poslopja s hišno številko 41. Z njimi bo nemara še hujše kot s stanovalci porušene hiše. Poslopje na številki 41 ni porušeno: eksplozija ga je poškodovala, in to do takšne mere, da niso pustili gasilci stanovalcem vstopa v stanovanja zaradi izredno »majavega* in nevarnega stopnišča. Zaradi tega obstaja resna nevarnost, da se znajde na cesti tudi 12 družin s tega bloka. Ive tem pa včeraj do večera niso mogli občinski organi priskočiti na pomoč (kot so to storili za stanovalce porušene hiše), in sicer zaradi tipičnega birokratskega zapletljaja. Predpisi namreč predvidevajo. da lahko občina priskoči na pomoč prizadetim potem ko tehnični organi izdajo odločbo o nevse-ljivosti poslopja. Te odločbe pa do včeraj zyečer na občini še niso pra-
MARJAN KEMPERLS
iMiiiimtmMHiimMiiinMiiMMiiiiiiiiiumiiiifMiiMfiiiitMmmtntitNHiiHiiiMimiiHimimiHKiiMiiifiiiiiiii«
1 *
a
i
Prihodnji teden razstava o alternativnih virih energije
KOPER — Prihodnji teden, v torek, 19. oktobra, bodo v Kopru odprli razstavo o racionalni rabi oziroma izkoriščanju alternativnih virov energije — »Rave 82». Lanskoletne izkušnje z organizacijo razstave so namreč pokazale, da med proizvajalci opreme, s katero se najekonomičneje izkorišča oziroma učinkovito ohranja pridobljeno energijo, vlaga relativno veliko zanimanje za to prireditev. Gre za prireditev, katere najpomembnejši cilj je populatizaeija dosežkov pri racionalnem izkoriščanju alternativnih pa tudi klasičnih virov energije, na njej pa si strokovnjaki, ki se ukvarjajo z energetiko izmenja'o tudi izkušnje s svojega področja dela.
Dan po otvoritvi razstave se bo začelo dvodnevno strokovno posvetovanje, podobno kot lani, ko se ga je udeležilo okrog sto strokovnjakov, katerih delo je tako ali drugače povezano z energetiko. Tudi letos pričakujejo podobno število udeležen cev, ki se lahko prijavijo vse do
nntiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiJiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiNiiiimiiMiiniiiiiMiiiiMtiiHiiiiiiMiiiiMiiHmitiiiiiimiMiHiKiiniiiMiiiiiiimiiiia
■j.
BENEŠKI DNEVNIK
Danes v Vidmu razprava o deželnem razvojnem načrtu
VIDEM — Videmski pokrajinski svet bo na današnjem izrednem zasedanju obravnaval vprašanje pokrajinskega programa za uskladitev deželnega razvojnega načrta 1983-85. Po vrsti posvetovanj, o katerih je tisk že obširno poročal, je pokrajina predstavila končno vsebino svojih predlogov. Gre za pomemben program, ki teži k racionalizaciji posegov in investicij, s posebnim poudarkom premagovanju ozemeljskih neravnovesij, industriji, obrtništvu, kmetijstvu, turizmu, zaščiti okolja in prometnim zvezam. Temeljna točka razprave pa bo bržkone vprašanje administrativne decentralizacije, ki jo predvideva deželni zakon štev. 7. Razpravljali bodo tudi o novem zakonu za obnovo in razvoj Furlanije, ki predvideva za 3 tisoč milijard lir investicij, Zakon, ki ga bodo v kratkem odobrili tudi v senatu, predvideva izdatek 200 milijard lir za razvoj gorskih področij, v isti namen pa bodo verjetno potrošili še 500 milijard lir iz splošnega sklada za obnovo potresnega področja. Dodatnih 300 milijard lir je namenjen za razvoj kriznih območij izven potresnega področja.
. .	7 „ i ;
Ostre polemike zaradi zakona o nabiranju gob
ŠPETER — Pod pokroviteljstvom občine Špeter Slovenov in gorske skupnosti je bila v špetrski občinski dvorani razstava gob. Razstavljenih je bilo več kot 170 vrst, ki so jih strokovnjaki Furlanskega mikološkega centra razvrstili v skupine. Animator pobude je bil dr. Renato Qualizza, odbornik občine, ki je s skupino prostovoljcev poskrbel za nabiranje in pripravo razstave. Kljub slabemu vremenu je pobuda doživela velik uspeh tudi zaradi deželnega zakona, ki je letos stopil v veljavo in ki omejuje nabiranje. Ljubitelji gob morajo odslej imeti izkaznico in zanjo plačati 20 tisoč lir mesečno oziroma 10.000 lir letno, če so domačini. Lahko pa jih naberejo do 2 kilograma.
O zakonu, ki je zbudil ostre polemike tudi v Nadiških dolinah, saj so na sejah gorske skupnosti dolgo razpravljali, preden so odobrili pravilnik, je spregovoril dr. Bianchi, strokovnjak Furlanskega mikološkega centra, na okrogli mizi, ki so jo organizirali v okviru razstave. Poudaril je, da je zakonodajalec pazil na posamezne aspekte tega vprašanja, ne pa na celotni problem. Opozoril je tudi na vlogo, ki jo imajo gobe v ekološkem ravnotežju in pozval nabiralce naj ne uničujejo neznanih ali strupenih vrst. Nato je podpredsednik gorske skupnosti Salvagno predstavil Vrtnarsko združenje in njegovega predsednika Andrea Visentinija iz Ažle. K združenju, ki je pred kratkim dobilo status zadruge, je pristopilo že več kmetovalcev, ki se tako lahko udeležijo razstavi in prodaji ter ščitijo svoje pridelke. Lani ko so prvič organizirali prodajo, je bilo prodanih 250 stotov kostanja. Letos bodo kupci imeli na izbiro tudi jabolke. krompir in lešnike. Poudarjeno je bilo, da ima prodaja gotovo trgovski značaj, istočasno pa želijo organizatorji opraviti tudi »izobraževalno* vlogo, predvsem v zvezi s turisti, ki prihajajo v. Nediške doline ob praznikih.
začetka posvetovanja, ki bo v prostorih koprskega Exportcentra (stavba Adriacommercea v ulici JLA). Organizatorji pričakujejo, da se bo razstave sistemov, elementov in o-preme za racionalno koriščenje e-nergije udeležilo okrog 30 proizvajalcev, kar je sicer skromno število, na svojstven način pa tudi kaže, da se s tovrstno proizvodnjo ne ukvarja veliko ozdov. Lani si je razstavo v Kopru ogledalo okrog 3.200 obiskovalčev, zlasti mladine.
Strokovno posvetovanje bo v sredo, 20., in v četrtek, 21. oktobra, na njem pa bodo predavatelji spregovorili o najnovejših rešitvah na področju uporabe sočne energije, hkrati pa o nujnosti sprememb tehničnih predpisov za racionalno izkoriščanja energije. Razen o soncu bodo govorili tudi o odpadkih kot viru energije in surovin, o uporabi bio plina in na koncu organizirali okroglo mizo o možnostih za hitrejše uvajanja izrabe alternativnih virov energija.
Za obiskovalce bo še posebej zanimiv predzadnji dan razstave, saj bo v soboto dopoldan predavanje o uporabi, oziroma možnostih uporaba sončne energije na slovenski obali. V Sloveniji .je to območje namreč tisto, kjer so razmere za relativno velik izkoristek neprav poceni naprav za izkoriščanje sončne energije v Sloveniji najboljše. Zato je tu že precej objektov, poleg zasebnih hiš, v katerih za ogrevanje sanitarne vode uporabljajo sončno i nergijo. Med večjimi sta tudi počitniški dom slovenskih upokojencev v Izoli in lucijski avtokamp.
DUŠAN GRČA
Priznanja ob občinskem prazniku v Piranu
PORTOROŽ - Na današnji slavnostni seji piranske občinske skupščine so ob občinskem prazniku podelili pet občinskih priznanj zaslužnim občanom in društvu. Priznanja iso dobili Elio Musizza za pomemben prispevek v razvijanju socialističnih odnosov v sožitju slovenske in italijanske narodnosti, Milan Grlj ob 60-letnici za zasluge pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov, posebno v samoupravnem kadrovskem odločanju, Rozi Kandus za dolgoletno revolucionarno delo posebno pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov v šolstvu, Franci Kuhar za zasluge pri kakovostni rasti kulturne dejavnosti v občini, gasilsko društvo Sečovlje za zasluge pn notranji organiziranosti društva in učinkovitih posegih pri čuvanju družbenega bogastva.
B. š.

SLOVENSKO ČSTALNC) GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83
TITUS MACCIUS PLAUTUS
<HVALISAVI VOJAK>
Komedija v dveh delih — Prvič v slovenščini Režija: MILE KORUN
PREMIERA
danes. 15. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED A — premierski.
PONOVITVE
jutri. 16. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri
v nedeljo, 17. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri.
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 14. ure. Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
DELOVNI SVET KULTURNIH DRUŠTEV ZAHODNEGA KRASA
VABI NA SREČANJE
«VSE MANJ JE DOBRIH OSMIC»
Humor z glasbo bosta točila kantavtor ANDREJ ŠIFRER — Kabaret skupina, ki jo sestavljajo šef MIRAN KOŠUTA, gost iz Toronta JOHN ČESNIK in trije vinski bratci BELMONDO, ŠČEN in DE - VETTAK
Osmica bo danes, 15. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu
Vljudno vabljeni!
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 17. t.m., tradicionalni in priljubljeni Dan planincev SPDT, ki bo tokrat na zgoniški gmajni. Zbirališče bo ob 9. uri na glavnem trgu v Repni-ču, od 9. do 10. ure pa bodo star-tale ekipe tekmovalnega pohoda. Ob 13.30 bodo na travniku razne družabne igre. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Vabljeni vsi!
Gledališča
VERDI
V torek, 19. t.m., ob 20. url otvoritev operne sezone 1982/83 s slavnostno premiero Rossinijeve opere »Semiramide*. Dirigent Daniel Oren, režija in scena Pier Luigi Pizzi. V glavnih vlogah Lella Cuberli. Lucia Valentini Terrani, Boris Martinovič, Raimundo Mettere, Luigi Roni, Re-dento Comacchio, Gianni Brunelli.
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE
obvešča člane, da bo
ODHOD
ČLANSKEGA IZLETA
jutri, 16. oktobra, ob 7.30 izpred zadružnega sedeža - Bazoviška ul. 2.
Zbirališče ob 7.15
KD V. Vodnik - Dolina obvešča, da je za
IZLET V GIESSEN (ZRN)
|e nekaj prostih mest.
.«.	■ oin*
Prijave sprejema Vojteh Lo-vriha, telefon 228723
Razstave
SKD Tabor. V Prosvetnem domu na Opčinah je odprta razstava Gradnikovih del. Urnik: danes in jutri, od 17. do 19. in v nedeljo, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	galeriji Babna hiša v Ricma-njih je odprta do 24. oktobra razstava Društva zamejskih Likovnikov. Urnik: četrtek, od 19. do 21., sobota, od 18. do 21. in nedelja, od
10.	do 12. ure.
V	galeriji «Torhandena» razstavlja slikarka Miela Reina.
V	Kraški galeriji v Repnu bo do 17. oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 15. oktobra
TEREZIJA
once vzide ob 6.21 in zatone ob
7.20	— Dolžina dneva 10.59 — Lu-a vzide ob 4.12 in zatone ob 17.06. Jutri, SOBOTA, 16. oktobra JADVIGA
'reme včeraj: na j višja temperatu-a 19,9 stopinje, najnižja 15, ob 18. iri 18,2 stopinje, zračni tlak 989.4 tib narašča, brezvetrje, vlaga 63-od-totna, nebo skoraj jasno, morje nirno, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Tram-»us, Davide Drago, Laura Settanni, Emanuela Perossa, Arianna Močnik, toberta Polenghi. Alessio Andreutti. UMRLI SO: 58 letni Donnio Del >iccolo, 79-letna Ortensia More. vd. i'alcieri, 74-letna Amadea Rusich ■d. Blason, 74-letna Antonia Meren-li por. Zucchini, 86 letna Giuseppina )anev vd. Stocca, 24-letni Fabio lemasi, 90-letni Giovanni Contento, 4 letni -Erminio Gellini, 79-letna O-clia Drioli vd. Petrin, 70 letna Ma-ia Pivetta vd. Franchioli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, JI. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Igonik. Milje (Drevored Mazzini), od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2, Zgo-ik. Milje (Drevored Mazzini).
LEKARNE V OKOLICI
! Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: (>1. 226-165; Opčine: tel. 211-001; !»rosek: tel. 225-141; Božje polje, 'gonik: tel. 225-596; Nabrežina tel. j 10-121; Sesljan: tel. 209-197;
Koncerti
Glasbena m. tiča razpisuje koncertni abonma 1982-83. Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29. od 15. ’o 17. ure.
Kino
Ariston 17.00 «11 signore della tnor-te». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00—22.15 «Grand Hotel Ex-celsior*. A. Celentano, E. Monte-sano, C. Verdone, E. Giorgi.
Nazionale 16.30 »Super sexual fan-tasy». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Porca vacca». R. Pozzet-to, L. Antonelli, A. Maccione.
Grattacielo 16.0(P—22.15 «Grahd Hotel Excelsior». A. Celentano, E. Montesano, C. Verdone, E. Giorgi.
Fenice 17.00 «Volpe di fuoco». Clint Eastwood.
Mignon 16.00 «Scomparso (missing)v Za vsakogar.
Filodrammatico 15.00 «Delizie eroti-che*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Sturmtruppen*. Renato Pozzetto.
Capitol 16.30 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto, P. Villaggio.
Cristallo 16.00 «Fico d’India». R. Pozzetto, G. Guida.
Moderno 16.00 «Sul lago dorato*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda in Jane Fonda.
Radio 15.30 «Giochi erotici delle sexy femme*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vlttorio Veneto 16.30 «Labbra voglio-se». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «1 cavalieri delle lun-ghe ombre». David Carradine.
Razna obvestila
Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82/83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo od ponedeljka, 18., do petka, 29. oktobra, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije tečaji slovenskega jezika, dva tečaja angleščine ter tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8. novembra.
Sekcija KPI »Josip Verginella* iz
Križa vabi na solidarnostno manifestacijo z bojem palestinskega naroda, ki bo v nedeljo, 17. t.m., ob
11.	uri v kriškem Ljudskem domu. Sodeloval bo zastopnik PLO.
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo seja danes ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Razpravljali bomo o natečajih. Vabljeni člani in odborniki.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
IZREDNA SKUPŠČINA UPRAVITELJEV V GORICI
S solidarnostjo odstranjevati težak gospodarski položaj na Goriškem
Dežela naj z izrednimi in posebnimi ukrepi pomaga gospodarstvu Prednost imajo podgorska tekstilna tovarna, Detroit in Ex Friuli
f Čestitke
Ravnatelj, učno in neučno osebje Strokovnega zavoda čestitajo prof. Borisu Udoviču ob rojstvu hčerke TATJANE.
DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure, «1. 732-627, predpraznična od 14. do l. ure in praznična od 8. do re, tel. 68-441.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
sporoča, da
ODPADE DANAŠNJE PREDAVANJE
zaradi obolelosti predavatelja
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča celoten ansambel, da pride danes ob 20.30 zanesljivo na vajo, ker bomo določili številke ka bin ladje Slavija za potovanje nz turnejo bratstva ob jadranskih mestih Italije in Jugoslavije, ki bo od 1. do 6. novembra. Na vaji bo mo imeli v gosteh ruske mornarje ladje Zaliv, ki je zasidrana v Tržaškem zalivu.
Delovni svet kulturnih društev zahodnega Krasa vabi na glasbeno -humoristični večer »Vse manj je dobrih osmic», ki bo danes, 15. 10. ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu. Sodelujeta kantavtor Andrej šifrer in kabaret skupina v sestavi: šef Miran Košuta, gost iz Toronta John Česnik ter vinski bratci ščen, Belmondo in De-Vettak.
KD Lipa vabi na koncert MPZ V. Vodnik iz Doline, ki bo jutri, 16. oktobra, ob 20.30 v bazoviškem domu. Dirigent Ignacij Ota.
KD F. Prešeren - Boljunec organizira plesni tečaj pod vodstvom prof. Karla Voduška. Vpisovanje pri Lauri v mlekarni do jutri, 16. oktobra.
FRIZERSKI salon »Draga* Dolina 320 obvešča cenjene stranke, da bo od jutri, 16. oktobra, ponovno odprt.
TRŽAŠKI oktet išče pevca za mesto drugega tenorja. Interesenti, ki so že odslužili vojaški rok, naj se zglasijo ali telefonirajo na Glasbeno matico (418-605) Ul. Ruggero Manna 29, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
100.000	lir nagrade nudim tistemu, ki prinese v Ul. Monrupino 57 (tel. 211507) psičko pasme boxer, ki se je izgubila 13. oktobra. Sliši na ime Inga.
PRODAM hišo z zemljiščem v Bo-ljuncu. Telefon 040/228370.
SLOVENSKA družina išče hišno pomočnico za enkrattedensko pomoč v gospodinjstvu. Telefonirati ob delavnikih od 13. do 14. ure na št. 040/826495.
ORIGINALNI BANFI - zeliščno te kočino proti izpadanju las dobite na Opčinah pri Kozmetiki 90.
PRODAM lancia fulvio berlina v o-dličnem stanju s petimi prestavami — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215.
IŠČEMO izkušeno/ega prodajalko/ca za trgovino radioaparatov in strojev za domačinstvo. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Trgovina*.
15-LETNI fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/54-390.
IŠČEMO vajenca za mizarstvo z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vajenec*.
DOKTOR komercialist organizira tečaj o davčni amnistiji (condono fiscale). Telefon 040/763965.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
IŠČEMO sposobnega mizarja, delavca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben mizar*.
MONTARBO mixer-amplifikator 456S 200 W, pomožni amplifikator lo-renzon 25; W in dva mikrofona s stojali prodamo po ugodni ceni. Telefon 040/942222.
DELAVEC tvrdke FIAT proda fiat 131CL doba osem mesecev, prevoženih 2700 km. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224.
NA OPČINAH v Repentabrski ulici •prodam zazidljivo parcelo. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 040/211454.
PRODAM mladiča, nemškega ov čarja, čistokrvne pasme s pedi-grijem po ugodni ceni. Telefon 040/208373.
ZA PRVI letnik trgovskega tehničnega zavoda kupim Algebro - prvi del. Slovensko slovnico in Slovenski knjižni jezik prvi in drugi del. Telefonirati po 15. uri na št. 040/200878.
PRODAM ford transit v zelo dobrem stanju opremljen za štiri o-sebe. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/751243.
IZREDNA PRILIKA; cirkutarka za hobbiste, mali kompresor 25 1, kombinirka za obdelavo. lesa s 4 operacijami - Ul. Conti 9/1 Trst. Telefon 040/793071.
	
	
	
	
	
	
14. 10. 1982
Ameriški dolar	1.418.—
Kanadski dolar	1.110.—
Švicarski frank	664.—
Danska krona	159.—
Norveška krona	194.—
Švedska krona	190.—
Holandski florint	514.—
Francoski frank	198.—
Belgijski frank	24,50
Funt šterling	2.415.—
Irski šterling	1.900,—
Nemška marka	565.—
Avstrijski šiling	80,40
Portugalski escudo	15,50
Pezeta	11.50
Jen	4,5
Avstralski dolar	1.260.—
Drahma	16.—
Debeli dinar	20,25
Srednji dinar	20.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Izredna skupščina 25 občinskih svetov goriške pokrajine in pokrajinskega sveta v avditoriju je s tako izraženo solidarnostjo nakazala pot, po kateri je potrebno reševati težavni gospodarski položaj goriške pokrajine, najslabši na področju celotne dežele. Toda ta solidarnost ni potrebna samo za odpravo krize v podgorski tekstilni tovarni, ampak tudi za Detroit v Tržiču in Tee Friuli v Krminu, treh kriznih obratov, ki imajo prednost v tem trenutku. Solidarnost je potrebna tudi za ves goriški proizvodni aparat, ki je zašel v tako globoko krizo, da je po podatkih zadnjega ljudskega štetja goriška (skupna s Trstom) med tistimi pokrajinami v Italiji, ki so najbolj propadle. Takšen bi bil prav na kratko lahko sklep sinočnjega sestanka v avditoriju. Sedaj pa še nekaj kronike.
Poleg predsednika pokrajine Cumpeta so za predsedniško mizo sedeli še župani Gorice, Tržiča in Krmina, Scarano, Blasig in Nunin, senator Baeicchi in deželni svetovalec Battello.
Cumpeta je uvodoma dejal, da je najbrž prvič v zgodovini goriške pokrajine prišlo do takšnega enotnega zborovanja upraviteljev. Zahteval je izredne in posebne ukrepe, ki naj jih dežela sprejme v korist slabega gospodarstva in dejal, da bodo k odpravi težav pomagala tudi sredstva, ki jih bo država dodelila za razvoj Trsta, Gorice in spodnje Furlanije (zakon 546 bis) in za izvajanje osimskega sporazuma. Bitka za rast goriškega gospodarstva se more nadaljevati, je dejal Cumpeta, in sklenil svoj govor s trditvijo, da bo uspeh zajamčila samo enotnost akcije.
Goriški župan Scarano je izrazil zadovoljstvo zaradi solidarnosti, ki jo je vsa pokrajina pokazala do vprašanja podgorskega obrata, in se je obvezal, da se bo vedno zavzemal za enotne akcije v pokrajini in za uravnovešen razvoj deželnega gospodarstva.
Blasig, tržiški župan, je izhajal iz ugotovitve, da ni mogoč noben razvoj ne v finančnem, ne v gospodarskem in ne v profesionalnem pogledu, (ne za delavce in ne za delodajalce) če bomo dopustili popoln propad gospodarstva. Njegova nadaljnja rast ni mogoča le na njegovih ruševinah, ampak na zavarovanju obstoječega in na razvoju, ki ga omogoča današnji čas. Svoj govor je sklenil s pozivom, naj solidarnost goriških krajevnih ustanov traja toliko časa, dokler ne bodo spravili na zeleno vejo podgorskega tekstilnega obrata, Detroit in Tee Friuli.
Senator Bacicchi je opozoril na stališče ravnateljstva tekstilne tovarne o le začasnem preklicu odpustov in zahteval, da ta preklic postane dokončen. Navedel je podat-
ke, ki govorijo o izrednem padcu proizvodnih sposobnosti. Goriška pokrajina je namreč z vodilnega mesta v deželi pred desetimi leti zdrknila na rep.
VČERAJ NA DEŽELI
Nov posvet o položaju v tržiškem Detroitu
Položaj v tržiški tovarni Detroit je bil včeraj predmet razgovorov na srečanju med deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem, sindikalnimi predstavniki prizadetega delavstva, predsednikom deželne finančne družbe »Friube* Chien-tarolijem in tržiškim županom Bla-sigom.
Odbornik De Carli je naglasil, da so potrebni ponovni in nolj poglobljeni stiki z družbo Gafin (Nuo-va Faema), ki naj bi prevzela o-brat. Medtem je konzorcij pado-vanskih industrijcev, med katerimi je tudi sedanji lastnik Detroita Dongato, vložil ponudbo za prevzem
obrata, vendar postavlja zahtevo po javni pomoči v višini 8 milijard lir, od tega 5 milijard za nakup nepremičnin in materialov stare Detroit. Da bi se problem čim prej rešil, se bo De Carli v prihodnjih dneh srečal z upravljavci obrata in s predstavniki družbe Nuova Detroit.
Socialna pomoč za vojne in druge invalide
Vojni invalidi in občani, ki so bili upokojeni zaradi specifičnih bolezni lahko zaprosijo za posebno obliko socialne pomoči v obliki hrane. Prošnje je treba predložiti na Krajevno zdravstveno enoto — urad bivše ustanove za vojne invalide, Ul. Boccaccio 4, najkasneje do 20. novembra. V uradu prejmejo interesenti tudi ustrezna pojasnila ter obrazec, ki ga je treba izpolniti.
SLOVESNOST BO ŠE V TEM LETU
v
Poimenovanje sole v Steverjanu po pesniku Alojzu Gradniku
Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi pesnikov kip
V prostorih števerjanske šole se je sestal odbor, ki pripravlja proslavo ob poimenovanju števerjanske šole po briškem pesniku Alojzu Gradniku. Sprva so poimenovanje nameravali izvesti konec tega meseca, zaradi tehničnih vprašanj pa so ga prenesli na poznejši čas. Na seji odbora so se dogovorili, naj bo konec novembra ali prve dni decembra, v vsakem primeru pa še v tem letu, ki je leto praznovanj stoletnice rojstva tega slovenskega in, seveda, briškega pesnika. V teku je akcija za postavitev doprsnega kipa, pripravljajo pa tudi izdajo brošure, v kateri bodo poleg utemeljitve poimenovanja objavili tudi veliko zanimivega gradiva o števerjanski šoli, ki ima za seboj že več kot sto let.
Na sestanku odbora so se dogovor rili, da bo program obsegal slavnostni govor, nastop števerjanskih šolskih otrok in nastop obeh števerjanskih pevskih zborov.
Ker je dogodek povezan z velikimi stroški, je odbor naslovil poziv na slovenske in druge organizacije, naj ga finančno podprejo. Nekatere organizacije so se že odzvale in jih tukaj navajamo: števerjanska občinska uprava, Kmečka banka iz Gorice, obrtno-kmečka posojilnica iz Ločnika, prosvetno društvo »Fran-
čišek. B. Sedej* iz Števerjana, Cas-sa di risparmio iz Gorice. Odbor pričakuje, da se bodo njegovemu povabilu za nabirko odzvale še druge slovenske in druge organizacije in ustanove. Odbor pa vabi tudi vaščane, naj prispevajo v sklad, saj gre končno za šolo, v kateri se učijo in vzgajajo njihovi otroci. V ta namen je odbor pooblastil naslednje člane za zbiranje prispevkov: Jožica Pintar za Dolenji konec, Dušan Drufovka za Ščedno, Jolanda Kornic - Corci za Sovenco in dr. Helena Knez za Britof. Odbor za poimenovanje se bo v kratkem ponovno sestal, izdelal podroben program slovesnosti ob poimenovanju in določil tudi dan.

OB OBČASNIH ZAMUJANJIH DIJAKOV
APT čuti potrebo po usklajevanju voznih redov in šolskih urnikov
Na slovenskih šolah zamujajo dijaki trgovskega zavoda in včasih dijaki učiteljišča • Dodatni avtobus iz Sovodenj odpelje prekasno
Poleg drugih lastnosti, ki jih šola vceplja mlademu človeku, je privajanje na točnost. Nekaterim je narava to lastnost položila v značaj ob rojstvu, drugim to last nost privzgoji šola, tretjim je ne more dati nihče, ker so zanjo enostavno nesprejemljivi. Takšni so, ponavadi rečemo o njih, dvignemo roko in jih vedno jemljemo kot... netočne.
Toda šola, ta mora otroka navajati, med drugim, tudi k točnosti, zakaj točnost je, poleg drugih last nosti za življenje potrebna kot »kruh. Kajti točnost se začenja zju-Hra*j, ko gremo v šole ali ha delo na" avtobus, vlak, in se konča e večer.	■> * -
Še in še bi lahko naštevali, toda pisanje bi nas vodilo od zastavljene teme, ki je... navajanje mladega človeka na točnost. Najbolj pa gre ta navada pod kožo mlademu človeku, tistemu, ki hodi v šolo. Toda prav tu se — in sedaj smo pri stvari, ki nas žuli — začenjajo težave. Ne ravno takšne,
iiiiiiiiiiiimiimfiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiitiiiiiHiiMiiiiintiiitiNMniniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiMHii
SKUPŠČINA KONZORCIJA ZA INDUSTRIJSKO CONO
Prihodnji teden naj bi prišlo do zamenjave v vodstvu ustanove
Socialdemokrata Boža Gruntarja naj bi zamenjal socialist Deve-tag • Bo tokrat prisotnost predstavnikov članic polnoštevilna?
Končno naj bi prišlo do zamenjave v vodstvu konzorcija za goriško industrijsko cono. Skupščina predstavnikov ustanov članic (goriška pokrajinska uprava, goriška in so-vodenjska občina, trgovinska zbornica in goriška hranilnica) se bo sestala v sredo, 20., oziroma v četrtek, 21. t.m., na sedežu goriške trgovinske zbornice. Poleg ratifikacije vrste sklepov, ki jih je u-pravni odbor v zadnjem času sprejel na podlagi pooblastil, je na dnevnem redu zasedanja izvolitev predsednika in podpredsednika u-stanove ter članov nadzornega odbora.
Dosedanjega predsednika Boža Gruntarja, ki pripada socialdemokratski stranki, naj bi zamenjal socialist Devetag. Za podpredsedniško mesto se menda potegujejo republikanci.
Naj ob koncu omenimo še, da je bila skupščina s podobnim dnevnim redom že sklicana sredi poletja, vendar niso bile sprejete nikakršne odločitve. Zaradi odsotnosti predstavnikov dveh članic skupščina namreč ni bila sklepčna.
Mesa primanjkuje Omejitev porabe
Na včerajšnji seji Izvršnega sveta skupščine občina Nova Gorica so med drugim razpravljali tudi o težavah v preskrbi z mesom ter sprejeli sklep o omejitvi prodaje. Občani bodo odslej vsakokrat kupih lahko le kilogram govedine. Omejili bodo tudi prodajo mesa tujim državljanom. Slednji bodo meso lahko kupovali le v mesnici v Rožni dolini in na Dobrovem in to proti plačilu v valuti. Kupih pa bodo največ tri kilograme govedine.
DANES V GORICI
Posvet o odstranjevanju smeti in varstvu okolja
O varstvu okolja ter o odstranjevanju odpadkov bodo razpravljali na današnjem srečanju uprav.<*ijev
in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Posvet, na katerem bodo prisotni tudi predstavniki nekaterih jugoslovanskih obmejnih občin, bo v kongresni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu, s pričetkom ob 9.30. Udeleženci bodo najprej poslušali poročilo inž. Liboria Ribauda, ravnatelja občinskega podjetja v Bergamu, ki bo govoril o izkušnjah s področja čistoče v urbanih središčih. Zatem bodo udeleženci prisluhnili poročilu dr. Marina, ki bo govoril o vprašanju prevoza smeti in odpadkov ter o deželnem načrtu za skupno reševanje tega vprašanja.
Poročilo bo imel tudi Robert Čehovin iz Nove Gorice.
Zasedanje bo trajalo ves dan.
da se bo zaradi njih podrl svet. pa vendar dovolj zanimive. Dijaki iz naše okolice, prihajajo v šolo z zamudo, vsak dan zamudijo po Det do deset minut. Ne vsi, ampak dijaki iz nekaterih območij in ne katerih šol. Naj povemo naravnost, da ne bomo hodih kot mačka okoli vrele kaše: zamujajo nekateri dijaki, ki se iz sovodenjske občine vozijo v trgovsko šolo in včasih dijaki, ki obiskujejo učite ljišče. Zakaj?
PozanimaU smo se na šolah, pri dijakih, na pokrajinskem avtobusnem podjetju in prišli ho nasled njih zanimivih podatkov, ki .jih že limo objaviti tudi zategadelj, ket bi radi osvetlili nekatera stanja in povedali tudi pripombe, ki smo jih shšah.
Sprva smo pri prevoznem podjetju APT izvedeli, da dijaki iz sovodenjske občine ne bi smeli za mujati, ker imajo na voljo avtobus, ki odpelje (po voznem redu) iz Sovodenj ob 7.52 in se priuči je na avtobusno postajo v Gorico ob 8.02. Ob 8.15 odpeljejo avtobusi s postaje, dijake po šolah.
Toda tisti avtobus, ki odpelje iz Sovodenj ob 7.52, se pripelje v So-vodnje že napolnjen z dijaki in de lavci z območja Tržiča. Za dijake iz Sovodenj. Peči in Rupe pride v poštev drugi avtobus (na APT mu pravijo «bis»), ki odpelje iz Sovodenj ob 8.05 do 8.10. Preden »pobere* dijake na Peči in v Rupi in se pripelje v Ul. Vittorio Veneto, kjer izstopijo dijaki trgovske šole. je že 8.20 in tudi čez Pouk na tej šoli pa se začne ob 8.20. V šolo prihajajo torej z zamudo.
Ko smo se s prometniki v pokra jinskem prevoznem podjetju APT pogovarjali o njihovem voznem redu, so se nam potožili da s šolami ne morejo najti skupne govorice. Večkrat so poskušah s po močjo šolskega skrbništva usklajevati potrebe, vendar jim to ni nikoli uspelo. Vedno so morah sestavljati vozni red na podlagi ugibanja, kakšne so potrebe šol. Kolikokrat bi šole (pri tem so mislih na italijanske šole) lahko telefon sko obvestile, da so stavke ali da so predčasno sklenile pouk, da bi na avtobusni postaji predvideli predčasni prihod dijakov in uvedli dodatne vožnje, da bi prišli dijaki poprej domov. Samo telefonsko ob-
SPODBUDA ZA GOSPODARSTVO
Avstrija kaže zanimanje za pristanišče v Tržiču
Pripravljena je aktivno sodelovati pri njegovih razvojnih načrtih
Stiska v industrijskih obratih in s tem povezana nevarnost narašča nja brezposelnosti narekuje iskanje drugih možnosti za gospodarsko rast goriške pokrajine. Med temi zavzema eno poglavitnih mest prav pristanišče Portorosega v Tržiču, ki je s svojimi tisoč delovnimi me sti tudi v finančnem pogledu najbolj aktivno in zdravo podjetje. Vendar pa njegove možnosti niti od daleč niso izkoriščene in je zares velika škoda, da pristaniških naprav niso gradili hitreje.
Kot smo poročali prejšnje dni, se za tržiško pristanišče zanimajo v Avstriji in tudi v Nemčiji. Av strijski interes je zbudila prisotnost, zastopstva tržiškega pristanišča na nedavnem sejmu na Dunaju. Italijanska stran je namreč političnim In gospodarskim krogom Avstrije predstavila razvojne programe v pristanišču, za katere je druga
stran pokazala interes in pripravljenost, da se v njihovo uresničevanje tudi sama aktivno vključuje O tej možnosti se bodo pogovarjali na prihodnjih sestankih, ki jih že načrtujejo.
Ob tem je avstrijska stran pou darila hudo obremenjenost avstrijskega cestnega omrežja in njeno preusmeritev na prevoz tovorov po železnici. Povedala je, da je tran žitni promet v Avstriji dvakrat večji kot v Švici in da je preus meritev na železnico nujno potrebna.
Avstrijski dejavniki so predlagali italijanski delegaciji, naj okrepi železniške zveze preko Trbiža, da bi lahko boljše izkoriščali to povezavo, predvsem pa omogočili hitrejše prevoze in s tem ponudili boljše storitve poslovnim krogom, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino.
vestilo bi bilo potrebno, pa bi vse rešili, so nam pravili. Tako pa na postaji izvejo za spremembe šele takrat, kadar se nabere nekaj sto tin dijakov, ki dolgo čakajo na pe ronu in na cesti.
Na te stvari so nas prometniki obvestili tudi zato, ker so v zad njem času pričeli s krčenjem stroškov, ukinjanjem nepotrebnih prog, z večjo izrabo vozil in osebja, boljšo organizacijo *ela; vse z enim samim namenom: ob zmanjšanju stroškov zagotoviti dobre zveze.
Ko smo jim pomeli.,.bi sq-vodenjski dijaKi ne zamujalP več šole, če bi dodatni (bis) avtobus iz Sovodenj odpeljal 10. minut po prej, so odgdVorili, da 'morajo upo števati, kdaj se tisti avtobus pripelje prvič v Gorico. Po razporeditvi voženj avtobusi zjutraj odpeljejo v Tržič, Trst, Gradež, na območje Krmina itd. Ti avtobusi, ki ponavadi odpel,jejo ob 6.30, so pr venstveno namenjeni delavcem, če naj bi se poprej vrnili v Gorico, bi morah zjutraj poprej odpeljat' iz Gorice. To pa postaja težko uresničljivo, so povedali na APT. Ob tem pa so dodali, da so pri izdelavi voznih redov vedno upoštevali, da se šolski pouk pričenja ob 8.30, kar v večini primerov ne drži. Kako res je to, pove že sa mo stanje na slovenskih šolah V zgradbi v Ul. Alviano se p<mk na vsaki šoh pričenja različno, na učiteljišču ob 8.20, na liceju oo 8.25, na nižji srednji šoh ob 8.30: na trgovski šoli se pričenia oh 8.20. Pričetek pouka je odvisen od šolskih programov in ga vsaka šola določa po svojih potrebah.
Če se šolske potrebe ne bodo ujele s potrebami prevoznega do djetja, bo posledica lega razhajanja zamujanje dijakov v šoh. Ali je pri tako majhnih časovnih raz likah, prometni gostoti in drugih neprilikah, ki se dogajajo na cesti, takšno uskla jenost med voznim redom in šolskim umikom sploh mogoče doseči?
Krvodajalci se bodo pomerili v briškoli
Na sedežu goriške sekcije združenja prostovoljnih krvodajalcev bo do v tem mesecu priredili tri za poredna tekmovanja v briškoli. So delujejo lahko samo krvodajalci in prijatelji združenja. Prvo tekmovanje bo na sporedu že danes s pričetkom ob 20. uri na sedežu v Ulici San Giovanni 8. Naslednji tekmovanji bosta v petek, 22. in 29 oktobra.
Danes zasedanje mešane komisije za gospodarsko sodelovanje
Na goriškem županstvu bo danes ob 9.30 srečanje mešane komisije za gospodarska vprašanja in sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Na sestanku bodo razpravljali o možnostih gospodarskega sodelovanja v proizvodnih dejavnostih ob meji, o sodelovanju v trgovinski dejavnosti ter o skupnih prizadevanjih za ovrednotenje mednarodnega mejnega prehoda pri štandrežu. Goriško delegacijo bo vodil odbornik Giannino Ciuffarin.
V Gorici, v deželnem avditoriju, bo danes zborovanje, ki ga organizira Komisija za prostorsko urejanje in varstvo okolja pri delavni skupnosti Alpe-Jadran. Predstavili bodo prvo skupno poročilo o prostorskem načrtovanju. To zasedanje se bo pričelo ob 10.30, zaključilo pa predvidoma ob 18. uri. Uvodno poročilo bo imel predsednik deželne vlade odv. Antonio Comelli.
SLOVENSKO ,5 STALNO ’ -GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z /vezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
Matjaž Kmecl
LEVSTIKOVA SMRT
Režija: Dušan Mlakar
jutri, 16. oktobra, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici
ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katohške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Brass tel. 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure
Predavanja
Na sedežu področnega centra ustanov ERSA v Gradišču bo drevi s pričetkom ob 19. uri prvo od štirih strokovnih predavanj za čebelarje. Predavanja organizira konzorcij čebelarjev goriške pokrajine. Danes bo predaval prof. Franco Frilli o prehrani čebel.
Razna obvestila
Tradicionalno martinovanje planinskega društva bo v Park hotelu, 14. novembra popoldne. Prijave in pojasnila na sedežu društva od ponedeljka, 18. t.m., od 10. do 12. ure.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 11. uri — M. Držič: Skopuh. Predstava za Tehnični šolski center v gledališki dvorani v Solkanu. Ob 20. uri ponovitev predstave za abonma red S petek in izven.
MALA SODNA KRONIKA
Zares je imel smolo. Vozil je avto brez vozniškega dovoljenja, povzročil nesrečo, včeraj pa so ga še obsodili na zaporno in denarno kazen. To je zgodba Luigi ja Rovena, možakarja, ki je sicer doma v Gorici in ki se je včeraj pred okrajnim sodnikom moral zagovarjati kar zaradi treh kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil septembra lani, ko je v Ulici Cordaioli z avtomobilom povzročil nesrečo ter nato policijski obhodnici povedal izmišljeno zgodbo. Nerodnost je bila v tem. da je bil možakar brez vozniškega dovoljenja ter da policija zgodbici ni verjela.
Na včerajšnji obravnavi so ga obsodili na tri mesece zaporne kazn; in 100 tisoč lir globe ker je sedel za volan, ne da bi imel vozniškega dovoljenja, leto dni zapora pa so mu odmerili zaradi lažnih izjav. Glede povzročitve poškodb pa »je sodnik umaknil obtožnico, ker za to kaznivo dejanje ni bilo tožitelja.
Kino
O ur Ir a

CORSO 18.00—22.00 «Di chi č la mia vita*.
VERDI 18.00-22.00 «Rocky III.*. S. Stallone.
VITTORIA 17.30-22.00 «I,a super be-stia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Conan il barbaro*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Sul lago dorato*.
Noro flori ca in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Lulu*. Francoska drama.
SVOBODA 18.00—20.00 «Ulice nasilja*. Ameriški film. 22.00 «Dama v črnem*. Ameriška kriminalka.
DESKLE 19.30 »Morilec King Fi-sher*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci, tel. 84-268.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PIRANSKE OBČINSKE SKUPŠČINE DRAGOM ŽERJALOM
Piran praznuje svoj občinski praznik
Razvoj delegatskega sistema in odnosov v občini - Pomorstvo in njegove težave V turizmu ni šlo tako slabo - Obnova starega mestnega jedra - Pobratena mesta
Piranska občina slavi danes, 15. oktobra svoj občinski praznik v spomin na ustanovitev mornariškega odreda pri Komandi mesta Koper leta 1944. Osrednji dogodek je bila včerajšnja slavnostna seja občinske skupščine posvečena 40-letnici ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva. Včeraj so tudi odprli razstavo sredstev samoupravnega informiranja in razstavo *Pomoč starejšim», na sporedu je bilo tudi predavanje prof. Bruna Bidussija o Giuseppu Tartiniju. Zvečer ob dvajsetih pa je bila slavnostna akademija v portoroškem Avditoriju.
Ob prazniku je naš koprski sodelavec obiskal predsednika piranske občinske skupščine Draga terjala, ki se je ljubeznivo odzval vabilu, naj bi za bralce Primorskega dnevnika odgovoril na nekaj vprašanj.
Najprej, tovariš predsednik, kako ste se vživeli v novo funkcijo in kako si zamišljate nadaljnji razvoj delegatskega sistema in odnosov v občini?
Menim, da je dolžnost vsakega našega človeka, da za določeno obdobje sprejme volontersko ali profesionalno družbeno funkcijo. Kakor veste, je pri nas časovna omejitev za predsednika skupščine dve leti z možnostjo ponovne izvolitve še za dve leti. Do sedaj sem delal v Splošni plovbi Piran in po končanem mandatu se tja ponovno vračam. Tako je funkcija predsednika skupščine le del moje življenjske poti in z zadovoljstvom lahko ugotovim, da sem se lahko dokaj hitro vključil v delo. Še posebno se moram za to zahvaliti sodelavcem, tako družbenopolitičnih organizacij kot tudi v upravnih organih.
Naš delegatski sistem izhaja iz predpostave, da vsak delavec in občan preko svojega delegata sodeluje pri delu in sklepanju skupščine občine. Delegat je dolžan v skupščini zastopati stališča, ki so jih sprejeli v njegovi bazi s tem, da lahko glasuje tudi za drugačne sklepe, če so ga razprave ostalih delegatov prepričale, da so drugačna stališča sprejemljivejša. Ravno delo in izpopolnjevanje odnosov z bazo in njenim delegatom je ključ do dobrega delegatskega sistema. Tem odnosom mislimo posvetiti vso pozornost. Začetek dober — vse dobro.
Pomorstvo je najpomembnejša gospodarska panoga v občini 'in zdaj preživlja resno krizo. Zanima me. kako ocenjujete vzroke in kje vidite izhod iz položaja. Ali menite, da je naš položaj le sestavni del splošnega padca prevozov blaga po morju, ali gre tudi za subjektivne slabosti in za zavlačevanje sprejema določenih si-
stemskih rešitev?
Pri vsakem delu imamo subjektivne slabosti. Menim, da so tudi pri našem ladjarju subjektivne slabosti, da pa so te tako nepomembne, da lahko govorimo o krizi in težkem položaju predvsem, če že ne skoraj izključno, zaradi svetovne recesije in s tem zmanjšanja prevozov blaga po morju in s tem viška ladij, ki pritiskajo na tržišče mednarodnih prevozov in so pripravljene opraviti prevoz za minimalno voznino.
2e leta nismo uspeli rešiti osnovnih problemov obnove jugoslovanske trgovske mornarice in drugih sistemskih rešitev. Ta problematika je bila kritična tudi zadnja leta, vendar je bila zaradi izredno u-godnega tržišča pomorskih prevozov zakrita v navidezno dobrih poslovnih rezultatih jugoslovanskih ladjarjev. Trenutno, kakor že to-likorat, živimo z novimi obljubami, da se b) vse to končno rešilo.
Ob pomorstvu je druga najpomembnejša panoga občine turizem. Čeprav še ne razpolagamo s celotnim obračunom glavne turistične sezone, pa so posamezne indikacije neugodne (padec nočnin tujih gostov za okrog 20%). Ali menite, da gre tu za posledice svetovne gospodarske krize, ali pa morda le nismo napravili vsega, kar bi bili morali?
Podatek, ki ga navajate, nd točen. Nočitve tujih gostov so v prvih osmih mesecih res nižje, toda le za 9.9% glede na enako lanskoletno obdobje. To znižanje gre deloma na račun skrajšanja povprečne dobe bivanja v naši občini, in sicer od lanskih 7,1 dan na letošnji 6.8 dni, tako da se je število tujih gostov znižalo le za 6,7%, kar je nižje od jugoslovanskega povprečja. Pri tem imamo nekaj večji izpad pTi gostih iz Švice, ki
Ribja rižota Tartufi Ribe Jastogi Rarogi Morski pajki Škampi ■ Školjke
VABIMO VAS V, ■	,
..I,. *. -. . •' f. • . c ,	.1
“1
Pavel-Piran
TEL. 066/37-619 PIRAN • Prešernovo nabrež|e
Solidna postrežba
zmerne cene
Predsednik piranske občinske skupščine Drago Žerjal
pa po številu ne predstavljajo pomembnega dela strukture gostov. Prav tako smo imeli manjši izpad gostov iz Čehoslovaške, DR Nemčije, Grčije, Madžarske, Poljske in nekaterih drugih evropskih dežel. Za vse druge evropske in izven evropske dežele se število gostov ni znižalo, iz mnogih se je celo zvišalo, nekatere pa so ostale na povprečju.
Med vzroke za ta padec gre šteti vsekakor posledice svetovne gospodarske krize in restriktivnih u-krepov, ki jih države emitivnega turizma sprejemajo zato, da goste obdržijo doma ali jih usmerjajo znotraj svojih ekonomskih grupacij. Vsekakor drži to, da so naše drobne pomanjkljivosti znali izkoristiti nekateri turistični operatorji in v zadnjem momentu preusmerili goste k naši konkurenci. Mi sedaj temeljito analiziramo naše pomanjkljivosti, ki so bile pri-
sotne v tej turistični sezoni in sprejemamo ukrepe za to, da bo turistična sezona za leto 1983 spet v okviru pričakovanj. Poudariti pa moramo, da primerjava letošnje turistične sezone z letom 1981, ki je bilo za naše območje eno izmed najbolj uspešnih v zadnjih petih letih, ni najbolj adekvatna, zato je treba \se te številke jemati z rezervo.
Naši turistično-gostinski delavci s*- se zelo potrudili v letošnji turistični sezoni in povečali tako i-menovano izvenpenziomsko ponudbo. Gre za to, da smo jugoslovanske kuharske specialitete približali tujim in domačim gostom po zmernih cenah. Imeli smo stalne kvalitetne prireditve, tudi z izvajalci svetovnega slovesa, tako da pri dinarski realizaciji naše pro daje ne pričakujemo nič slabših rezultatov, kot smo jih dosegli v letu 1981. Sicer pa turistična sezona v naši občini še traja. Ima mo 6 zimskih kopalnih bazenov s toplo morsko vodo, termalna kopališča, šport in rekreacijo, ki de lu.ie tudi v jesenski, zimski in spomladanski sezoni.
Portorož se je uveljavil v evrop skem merilu in ni bojazni, da bi zaradi manjših spodrsljajev, katerih se tudi zavedamo in jih tekoče tudi odpravljamo, prišlo do zmanjšanja povpraševanja. Nasprotno, interes za Portorož se nenehno povečuje.
Kaže, da se je uresničevanje načrta o obnovi starega mestnega jedra zavleklo, vključno z urejevanjem parkirišč in nekaterih drugih komunalnih objektov. Kje so vzroki?
Sredstva, sredstva in ponovno
LJUB AN OMLADIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
^ j
:	-J


Vn,:.
Piran — del starega mestnega jedra
Gradbena mehanizacija - ŽERJAL DUŠAN
Vilfanova 33, Portorož (telefon 75-570)
Ob občinskem prazniku občine Piran čestitam vsem občanom in poslovnim sodelavcem. Obenem priporočam svoje usluge z gradbeno mehanizacijo pri izvajanju zemeljskih del.
/O ljubljanska banka
splošna banka koper
Poslovna enota Piran
VARČEVALCEM ČESTITAMO 05 OBČINSKEM PRAZNIKU IN SE PRIPOROČAMO Z DINARSKIMI IN DEVIZNIMI USLUGAMI
/\— ALPETOUR
ALPETOUR
TOZD Hoteli Strunjan čestita vsem občanom in gostom ob občinskem prazniku in priporoča ISTRSKO KONOBO V RESTAVRACIJI RIVA V PIRANU, kjer vam nudi
vse vrste istrskih specialitet v poznih večernih urah vsak dan od 20. do 3. ure.
Splošno gradbeno pod|et|e «GORICA» n.sol.o. Erjavčeva 19 ■ Nova Gorica
£ilv
SGPGORICA
TOZD GRADBENA OPERATIVA KOPER .**•.
Obrtniška 30 — Telefon: 066/22-451 — KOPER
Čestitamo ob prazniku občine PIRAN

i :JJJIIir,r- jUIJ
sšiiši
Naziv THP nima slučajno na prvem mestu T, kar pomeni «turistično», kajti razen nastanitve v kvalitetnih hotelih, avtokampih in zasebnih sobah, nudi gostu še vse kaj drugega, da lahko na tem najsevernejšem delu Jadrana od Ankarana do Portoroža, preživi popoln dopust:
HOTELI S TRADICIJO
Hoteli Palače in Grand hotel Metropol v Portorožu
Hoteli Piran in Punta v Piranu
Hoteli Belvedere v Izoli
Hotel Adria v Ankaranu
Camping v Portorožu, Izoli in Ankaranu
Zasebne sobe
TERMALNO ZDRAVLJENJE
Zdravilno moč slanice in fango oblog so v tem delu Jadrana poznali že v 17. stoletju, sedaj pa ta dar narave s pridom uporabljamo v Termah hotela Palače v Portorožu. Najbolj uspešno se je to zdravljenje pokazalo pri naslednjih obolenjih: revmatika, nevrološka in ginekološka obolenja, obolenja dihalnih organov, posledice operacij ter življenjskega tempa in prevelikega apetita.
KONGRESI IN PRIREDITVE
Kongresni center «Avditorij« je eden najsodobneje opremljenih centrov v Jugoslaviji, ki razen z vso tehnično opremo, razpolaga tudi z vsemi potrebnimi izkušnjami in kadrovskim potencialom tudi za najzahtevnejše kongrese do 500 udeležencev.
«Avditorij» je tudi organizator vseh prireditev v Portorožu in drugih krajih slovenske obale.
IGRALNICA CASINO
Portoroška igralnica spada med 10 največjih in najbolj obiskanih v Evropi. Odprta je neprekinjeno vse leto.
Igre: roulette, baccara - chemin de fer, trente et quarante, biack jack, slot machines.
LETALIŠČE
Portorož ima lastno mednarodno športno letališče. Dolžina piste je sedaj 850 m, bo pa v kratkem podaljšana na 1200 m.
MARINA -»PRISTANIŠČE ZA JAHTE
“Trenutno je v portoroški marini 240 privezov in 15.000 m* , platoja za" prezimovanje z vsemi potrebnimi spremljajočimi dejavnostmi.
V nekaj letih bo zgrajenih še dodatnih 1.300 navezov.
ŠPORT IN REKREACIJA
Več pokritih bazenov, igrišča za tenis, mini golf, namizni tenis, avtomatska kegljišča, različni vodni športi...
IN ŠE:
Restavracije, nočni lokali, diskoteke, možnost številnih zanimivih izletov (Benetke, Lipica, Postojnska jama ...)
... in skratka vse in še več za popoln oddih.
INFORMACIJE
THP - Prešernovo nabrežje Hotel Punta p.p. 67 — 66330 Piran Prodajna služba, telefon 066/73281, 7*3235 telex 34154 YU LUCIJA Kongresni center Avditorij — tel.: 73569
telex 34206 YU AUTUR
Občanom, gostom in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku občine PIRAN
mm"
H t litp


■*-

.. + P
*..............-
,thp
turistično hotelsko podjetje
PORTOROŽ
3 'SE IN SE VEC
ZA POPOLNI ODDIH
S Sardinije pred posebno sodišče v Rim
(Ob 40-letnici procesa proti Ivanu Sivcu in tovarišem)
• Primorski Slovenci in istrski Hrvati so bili stalni gostje otoka Sardinije od leta 1915, pa vse tja do konca druge svetovne vojne, bodisi kot vojni ujetniki, vojaki ali pa politični pregnanci.
Slovenci so se prvič seznanili s Sardinijo med prvo svetovno vojno. Sardinija je prišla nadnje kot zlo, ki ga niso pričakovali in ni-• so bili nanj pripravljeni.
23. maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski, naslednjega dne pa je njena vojska že prestopila državno mejo in brez boja zasedla avstrijski del Furlanije, Brda in Kobariški kot. Prav ■ iz prvih dni italijanske okupacije Kobariškega kota in Brd pa beležimo prve internacije Slovencev na Sardinijo. Italijanska vojska je takoj po prihodu na Kobariško pograbila več slovenskih fantov, ki so jih zatem odpeljali na Sardinijo.
Med prvo svetovno vojno so i-talijanske vojaške oblasti poslale z zasedenega ozemlja v internacijo na Sardinijo tudi nekaj slovenskih dultovnikov. Tudi avstrijske vojne ujetnike so poslali na Sardinijo, znano je namreč, da so skupaj z umikajočo se srbsko vojsko proti koncu leta 1915, premi-,kali prek albanskih gora tudi njeni avstrijski ujetniki. Skupaj s srbskimi vojaki je na tej poti o-magalo in pomrlo več kot polo-
so se jim zdeli politično nevarni. Eden od takih je bil tudi znani revolucionar in protifašist Stanislav Vilhar, ki je prišle na Sardinijo že leta 1925. V vojašnici v mestu Sassari je bi'o na zidovih notranjega dvorišča v višini prvega nadstropja z velikimi črkami napisano besedilo državne himne nekdanjega sardinskega kraljestva. Vojaki so morali gledati v besedilo na zidu in peti «Salvet deus su re, salvet regnu sardu . . .» (Bog ohrani kralja, o-lirani sardinsko kraljevstvo), čeprav sardinskega kraljevstva takrat že davno ni bilo več.
Leta 1931 so vojaške oblasti na Primorskem prejele ukaz, da mora čimveč primorskih Slovencev služiti vojaški rok na Sardiniji. Zaradi tega je prišlo v Gorici leta 1832 do hudih demostracij slovenskih fantov. V letih 1933 1934 je bilo v 46. pešpolku v mestu Cagliariju kar 60 odstotkov primorskih Slovencev in le 40 odstotkov domačinov. (1)
Fašistične oblasti so leta 1935 poslale v konfinacijo na Sardinijo skupino Slovencev iz okolice Kopra. Med njimi sta bila tudi Viljem Turk iz Pridvora in Jožef Kodarin iz Kavaličev.
Albert Sulčič in Albin Dujc. ki sta bila kot italijanska državljana po prestani kazni v jugoslovanski kaznilnici v Sremski Mi-
lvan Sivec sept. 1935 kot pripadnik 2. regimenta grenadirjev v Kirnu
vica ujetnikov. Preživele je prevzela Italija in jih koncentrirala ha otok Asinara (Sardinija). Na otočku so bili nastanjeni od de-cepjjjjjjt 1915 do julija 1916, .ujetju'!:! srbske vojske, ki sp jih .fe-frošjij ^Italijanom po umiku skozi Albanijo. Med vojnimi ujetniki, ki so prišli leta 1915 na Asinaro, no bili tudi Slovenci. Leta 1916, ko so Italijani prvič zasedli Gorico, so zajeli precejšnje'število av-s rijskih vojakov, med njimi so bili tudi Slovenci, ki so prav tako končali na Asinari. Ujetnike na Sardiniji so uporabljali za težaška dela v rudnikih.
Že kmalu po italijanski zased bi Primorske. Istre in dela Dalmacije leta 1918, so začeli pošilja ti skupine aretiranih primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov v internacijo na Sardinijo. Med njimi je bil tudi Štefan I-ovrečič, ta kralni tajnik občine Marezige pri Kopni. Italijanske oblasti so ho-i l tele takoj po zasedbi u\e»ti uradno poslovanje v italijanskem je-s ziku. Ker pa so živeli v občini '; somi Slovenci, se je Lovrečič te-. j mu uprl. Za kazen so poslali na : t ta malarični otok tudi Josipa Fle-i e ga iz Štrpeda v Istri. Umrl je kot ' interniranec v mestecu Sindia. Interniranci so se z malaričnega o-teka vračali domov onemogli in izčrpani.
Kmalu pa so začele italijanske vojaške oblasti pošiljati na Sar-; dinijo tudi slovenske vojake, ki
■ r
„* r
fl 5
|j d
S "
i* s
■’ 5
" I I
'
*
trovici izgnana v Italijo, sta se potlej najprej znašla v italijanskih zaporih, zatem pa v kazenskem polku na Sardiniji. V svojih spominih pripoveduje Sulčič. da je tam skupaj z Dujcem ustanovil komunistično celico. (2)
Za primorskega Slovenca m istrskega Hrvata je Sardinija pomenila popolno osamitev. Prav zato so fašisti med drugo svetovno vojno tu zbrali množico primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov ter Hrvatov iz Zadra in z nekaterih dalmatinskih otokov (Lastovo. Cres itd.).
Kot že vemo, so takoj po vstopu It a'i je v vojno 10. junija 1940 prejele italijanske divizije ukaz, da morajo iz svojili vrst izločiti vse vojake slovenske in hrvatske narodnosti. Izločence so uvrstili v posebne kazenske bataljone. Okrog 30C0 pripadnikov teli enot pa so že avgusta 1940 poslali na Sardinijo. (3) Na tem otoku so jih kot vojne ujetnike vodili pod stražo na prisilno delo. Fašisti so se na vse načine trudili, da bi zlomili moralo pripadnikov teh enot. Že leta 1942 so jih začeli na otoku postavljati tudi pred vojaška sodišča. Med prvimi sta bila obsojena na več let ječe Vladimir Čepar iz Barke pri Vremskem Britofu in Rudolf Škabar iz Repentabra pri Trstu, ip sicer samo zato. ker sta pisala domov, da jih bo odrešil »beli medved* (Sovjetska zveza oziroma Rdeča armada). Po
obsodbi so ju odpeijhli na dvorišče vojašnice v Cagliari, kjer je v zboru čakala vsa posadka. Tu so jima potrgali našitke z uniform in ju proglasili za sovražnika domovine. Med vojaki v zboru je bilo precej Slovencev. Ko so čeparja odpeljali, so med vojaki padali vzkliki: »Korajža, saj jih bo kmalu hudič vzel!* (4)
Take in podobne obsodbe so se na otoku vrstile druga za drugo. Ko pa so fašistične oblasti odkrile, da je začela med pripadniki posebnih kazenskih enot in v redni vojski na Sardiniji delovati o-svolxxiilna fronta, so sklenili prirediti zastraševalni proces.
Februarja 1942 je zaradi očetove smrti prišel domov na kratek izredni dopust Zdravko Smrekar iz Kneže. Doma mu je Janko Kralj (iz Morskega pri Kanalu) dal s seboj večjo količino narodnoosvobodilnega tiska in mu naročil, naj na Sardiniji organizira med vojaki slovenske in hrvatske narodnosti odbore za boj proti fašizmu. Smrekar je zaupano nalogo dobro izpeljal. Narodnoosvobodilni tisk je začel krožiti po vsem otoku. Kmalu zatem je fašistična policija odkrila pri slovenskemu vojaku letak OF. Aretirala je tri pripadnike posebnega kazenskega bataljona, oziroma redne italijanske vojske, na Primorskem pa dva civilista. Proti Ivanu Sivcu iz Sužida pri Kobaridu. Milanu Krivcu iz Loma na Tolminskem in Alojzu Kutinu iz Kobarida, ki so bili a-retirani na Sardiniji, ter Josipu Kofolu iz Dobročnika pri Mostu na Soči in Jožetu Brezavščku iz Vrše pri čepovanu, ki sta bila aretirana doma, se je začela dolga policijska preiskava. Jeseni istega leta so vso skupino preselili v zloglasne zapore Regina Coeli v Rimu, da bi ji sodili pred posebnim sodiščem za zaščito države. Državni tožilec Dessy je za Ivana Sivca in Milana Krivca zahteval smrtno kazen.
Brezavšček opisuje prizor v sodni dvorani takole: «Dvorana .je bila polna fašistov v uniformah in s čeladami na glavah, na galeriji pa so stali civilisti. Zasliševali so vsakega obdolženca posebej. Ne spominjam se dobro, kaj so spraševali, ker so govorili italijansko. Prav posebno pa se mi je vtisnilo v spomin zasliševanje Sivca. Ni hotel govorili italijansko in morali so mu priskrbeti tolmača.* (5)
Ko je državni tožilec Dessy zahteval smrtno kazen za oba obtoženca, se je Sivec sodnikom smejal v obraz. Kljub velikemu topljenju je bila naša morala na višku.* (6)
Obsodilo jih je posebno sodišče v Rimu 16. oktobra 1942. V knjigi AULA IV piše:
«Sodba št. 717 z dne 16. oktobra 1942. Poročevalec Lanari. predsednik Le Metre. Spomladi leta 1942 so pri nekaterih vojakih 16. topniškega polka in drugih enot posadke v Cagliariju našli brošure in proglase slovenskega partizanskega gibanja. Vojaki nočejo povedati kdo jim je dal material. Sodišče jih je obsodilo kot 'člane uporniške tolpe’, in sicer brez slehernega dokaza, razen tistega, da se izjavljajo za protifašiste (pripadnost partizanskemu gibanki):
Jože Brezavšček. Čepovan, Gorica. rojen 23. 3. 1908, na 24 let ječe;
Jože Kofol. Most na Soči. Gorica. rojen 16. 8. 1891, kmet. na 24 let ječe:
Milan Krivec. Most na Soči. Gorica, rojen 2. L 1913, mehanik, na 30 let ječe:
Ivan Sivec, Libušnje, Gorica, rojen 7. 12. 1913, kmet, na 30 let ječe:
Alojz Kutin, Kobarid, Gorica, rojen 4. 10. 1914, kmet, na 26 let ječe.*
Ivana Sivca so iz Rima odpeljali v ječo na otoček Santo Stefano, okrog 50 km od Neaplja. Osvobodili so ga Američani v začetku septembra 1943 in ga prepeljali
l;
■iiulniitUM mmMiMumiimiiiiniiiii m minit iMiimiimiiiimiitiiiimniimiiiMiiiiiiMiiimiiiiuiiimniMimiiiiiiiiiiniiiMniiiiiiiiiiiiimimiiiiimniiimiiiniiiiiMia
> Piran praznuje občinski praznik
(Nadaljevanje s ». strani) * 1 * * * V
it sredstva. Že pred leti smo izdali j sanacijski načrt obnove starega Pirana. Pred dnevi smo določili
1 izvajalce obnove in izgradnje prve
1 etape obnove Židovskega kareja,
i» ki predstavlja začetek obnove sla-,i- f^gn Pirana v najpo(x>lnejši obliki. (R Oliranjajoč staro obliko Pirana bo ■ do stanovanjski pogoji v teli obli’ novljenih hišali enakovredni, če r ne boljši, tistim v novogradnjah,
vi Problem je v tem. da za tako o-jf.li bliko obnove celotnega Pirana ni-‘ijrtiamo denarja. Zato moramo iskati | > tudi druge oblike obnove. To je 4' odprodaja hiš z zahtevano obnove Vo., delno urejanje hiš in še po-. i sebe j zunanjega videza, da bi o-staii turistično zanimivi.
V našem mestu nismo uspeli raz-. rešiti prometnega vozla. Naročili , r5i7i<ikfivp in izdelali nairazliČ-
smo raziskave in izdelali najrazlič-Jnejše predloge. Vse pa zahteva
r!
velika sredstva. Do danes še nis-
i
i mo našli poceni rešitve. Mišljenja ij sem, da morajo predvsem krajani j Pirana povedati, kako si zamišlja-I jo ureditev prometa v Piranu.
. Krajevna skupnost Piran trenut-;!ino o tem razpravlja in pričaku-| jem, da bomo do prihodnje sezone vedeli vsaj kaj hočemo. Nisem pa 1 optimist. Mislim, da bo avtomo-v bliski promet v Piranu drugo leto '•■podoben letošnjemu. Samo malo tj več reda bomo poizkusili vpeljati. ’■) OkoVca Pirana in Portoroža je telo zanimiva, tako za domače , {kot za tuje goste. Vendar je še | zmeraj žgoče vprašanje ureditve Vest, vodovoda, razglednih točk, \ ifostrič in drugih objektov?
Vse. kar pravite, je res. Poizkušamo zainteresirati turistične organizacije in vključiti krajevne skupnosti, da bi tem problemom posvečali večjo pozornost. Glavne ceste so v redu. Manjka nam predvsem pešpoti, kolesarskih stez in podobno. Turistične organizacije poizkušamo prepričati, da bi tako imenovani izletniški turizem organizirali skupaj s kmečkim turizmom v naši občini. To bi prineslo ureditev razglednih točk v kombinaciji z. gostišči. kmečkim turizmom, šagra-mi in podobno.
Vode imamo v naši občini dovolj. razen na področjih, kjer gradimo višinski vodovod. Pri tem pa smo odvisni tudi od ostalih o-balnih občin.
Na splošno bi rekel, da še vedno šele postajamo turistično središče. Pred leti smo zgradili hotele. To je bil šele začetek. Vsi občani se morajo vključevati v turistično aktivnost, če že ne drugače z vljudnim in dostojnim odnosom do turistov, z redom in čistočo. s skrbjo za svoj kraj in občino tako. da bi se turist lahko resnično dobro počutil in občutil vse lepote naše obale.
Za konec še vprašanje, ki zadeva sodelovanje Pirana s pobratenimi mesti doma in v tujini. Ali načrtujete razširitev stikov, oziroma nova poznanstva, ki naj bi zajela tudi gospodarsko sodelovanje?
Naša občina je pobratena z O-glejem (Aquileia), Visom in Ohridom. Iz lastne izkušnje bi rekel,
da je sodelovanje z občinami, ki so zelo oddaljene, precej problematično. Zaradi finančnih možnosti, ali bolje rečeno nezmožnosti, se stiki omejujejo na predsednika skupščine in nekaj sodelavcev. To pa prav gotovo ne moremo imenovati tesno sodelovanje. Imamo posebne komisije, ki so predlagale in predlagajo razne o-blike sodelovanja kot izmenjavo otrok v počitniških kolonijah, razstave, prireditve. Vsi ti dobri predlogi ostanejo često samo na papirju. ker enostavno ni denarja. Še najprimernejše so oblike pobratenja z bližnjimi občinami, in mi ob meji imamo dovolj možnosti. kjer je zaradi bližine možno razviti širše sodelovanje. Nam je to delno uspelo s pobrateno občino Oglejem (Aquileia). Dovolite mi, da izrazim osebno mišljenje, da za dobro sodelovanje med dvema krajema ni potrebno, da imata listino o pobratenju. Krajani obeh krajev lahko navežejo tesno sodelovanje v kulturi, športu in gospodarstvu. In šele takrat, ko je tako sodelovanje že doseglo visoko stopnjo sožitja, se lah ko temu sodelovanju dpda svečana oblika in potrditev v obliki pobratenja dvčh občin. To. menim, je boljša oblika od tiste, kjer se podpiše listina o pobratenju in še le nato razmišlja, kako bi speljali sodelovanje.
Dovolite mi na koncu, da preko vas pozdravim in želim ugodno praznovanje občinskega praznika naše občine vsem našim delavcem in občnom.
v bivši sanatorij «La Rocca* v kraj Monreai pri Palermu. Skupaj z njim sta bila v zaporu tudi Franc Kavs, obsojen zaradi nameravanega atentatu na Mussolinija, in dr. Dorče Sardoč, zobozdravnik iz Gorice.
Sivec je skupaj s somišljeniki organiziraj v Palermu odbor O svobodiltte fronte in zbiral okrog sebe najrevoludonamejše soborce, ki so poslej usmerjali primorske Slovence in istrske Hrvate v NOVJ. v bazo NOVJ v Bariju. Sivec je delal tudi skupaj s španskim borcem Borivojem Leonti-čem, Francem Kavsom, Adolfom Dovžakom, Miranom .Ostanom, Hrovatinom in drugimi.
Ivan Sivec je ob sodelovanju organizacije KPJ in izvoljenega NOO, veliko naših sonarodnjakov, ki so z divizijo Sabauda (novembra 1943) prišli s Sardinije, usmeril v NOVJ (med njimi tudi Zdravka Smrekarja, ki mu je izročil proglas in program OF ter navodilo za ustanovitev organizacije OF v vseh enotah, v katerih so bili primorski Slovenci in istrski Hrvati na otoku Sardiniji). Veliko je pomagal tudi Ostanovi skupini, tj. organiziranim pripadnikom NOG, ki so se opredelili za odhod v NOVJ in so nosili oznake «Yugo-slavia - Partizan*,
Po opravljenem delu v Palermu je prispel v partizanski tabor Gra-vina in izrazil željo, da takoj odpotuje v borbo v domovino. Pozneje je prišel v Split in Crikveni-co, nato pa je odšel na Dolenjsko v Cankarjevo brigado, s katero se je udeležil bojev za končno osvoboditev ožje domovine.
Potem ko je bil 25. maja 1946 de mobiliziran, je nekaj časa spet delal na očetovi domačiji na Li-bušnjah. Zatem je z odličnim u spehom opravil zadružni tečaj v Rogaški Slatini od L 11. 1946 do 31. 3. 1948, kjer so se usposabljali zadružni organizatorji. Nato je de lal v raznih gospodarskih organizacijah (podjetje za regulacijo Soče, podjetje DES obrat Tolmin, pri KZ Smast, v Opekami v Kobaridu, na oblastnem odboru v Postojni. pri Kmetijskem posestvu Radrlo itd.) vse do leta 1980, ko je zaradi izčrpanosti prenehal z rednim delom.
Leta 1953 je bil nekaj časa na orožnih vajah na Krasu pri protitankovski brigadi. Po vojni je bil več let okrajni in občinski odbornik ter dejaven član družbenopolitičnih organizacij. Umrl .je 4. julija 1972, ko mu je bilo komaj 59 let.	ALBERT KLUN
Opombe:
(1)	Lojze Vilhar, Moji sporeini na Sardinijo, str. 1, rkp. v PAK
(2)	Albert Sulčič, Moji spomini na Sardinijo, rkp. v PAK
(3)	Zdravko Smrekar, Moja pot v battaglione »pedale, sto. 1 - 3 v PAK
(4)	Vladimir Čepar, Moji spomini na sardinske zapore, sto. 3 - 8, rkp. v PAK
(5)	Ježe Brezavšček, Moji spomini na Sardinijo in zapore, rkp. v PAK
(6)	Milan Krivec, Iz spominov na Sardinijo, rkp. v PAK
(7)	Viktor Pagon, Podatki za biografijo Ivana Sivca, rkp. v PAK.
C3 14. RAZSTAVI «ROVTARSKEGA KRAJINARJA^
V	mavričasto svetlobo zajet in doživet svet rovtarije
V	galeriji «ldrija» v Idriji razstavlja akademski slikar Rafael Terpin, ki se sam imenuje rovtarski krajinar
Galerija Mdr i jas,, ki je bila leta 106!) odprta za javnost v prenovljenem nadstropju takrat ravno dvesto let stare rudniške žitnice ali «magazim» leot pravijo Idrijčani, te oni gosti štirinajsto samostojno razstavo akademskega slikarja Rafaela Terpina iz Idrije, ki deluje kot likovni pedagog na osnovni šoli Spomenik NOB v Cerknem, sam pa se šteje in imenuje za «rovtarskega krajinarja» (na eni prejšnjih razstav je bil ^akademski in rovtarski slikan). Diplomiral je leta 1969 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, rojen je bil v Idriji leta 1944; njegov rod po stari materi izhaja iz kmečkega okolja na Cerkljanskem, medlem ko je bil njegov oče iz družine idrijskih Terpinov, ki je dala slikarja Matevža Terpina. v svoji ljubljanski veji pa pokojnega slilcarja in grafika Janeza Trpina ter še živečega akademskega slikarja Jožeta Trpina. Rafael ali Rafko Terpin je kot otrok doživljal Idrijo, ki se je od tistih časov precej spremenila. Njegovi prvi slikarski motivi so bile stare idrijske hiše s strmimi strehami, kritimi s tšinklni» (lesenimi slcodlami), in malimi okenci pa z neštetimi prizidki. Poleg olj ali akrilov se je posluževal tudi drugih materialov in tehnik, zlasti je rad upodabljal v lesorezu.
To pot razstavlja 64 del v akri-
uiuiiiiiiitiiiiiiniiniMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiirtinrniiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiMMiiiiiiiiiMiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiniiia
OB OSEMDESETLETNiCI NJEGOVE SMRTI
Ivan Nabergoj-plemenit borec za pravice tržaških Slovencev
Ko se je po »mračnih dogodkih* leta 1848 začel tudi naš slovenski narod politično in kulturno prebujati ter zahtevati svoje pravice, do tedaj prikrivane in nepriznane. so se po vseh slovenski!) deželah pojavljali predstavniki ljudstva, ki so stopili v ospredje v tem novem času. polnem upanja v lepše in pravičnejše življenje svojega tlačenega naroda.
Tudi na našem obmorskepvdelu-slovenske zemlje — na Tržaškem, so se oglasili možje krepke volje in značaja, ki so javno in glasno zahtevali pravice za svoje ljudstvo, tiste pravice, ki jih je tukajšnji večinski narod že užival, a jih je krčevito odklanjal tu-živečim tržaškim Slovencem.
Med take voditelje, ki so javno nastopili v tem zahtevnem boju, se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil v prve vrste mlad Prosečan — Ivan Nabergoj, ki je v tržaškem občinskem svetu predstavljal svoje slovenske rojake in se zavzemal za njih pravice ter vztrajal v tem zelo težavnem mestu nad 35 let.
Rojen na Proseku 28. maja 1835, je Naljergoj tam tudi obiskoval ljudsko šolo. Doma je po očetovi smrti prevzel in upravljal precej skromno domače posestvo'. V letih, ko so gradili Miramarski grad, je tudi on dobavljal razno gradivo ter se osebno seznanil z nadvojvodo Maksimiljanom, ki je postal pozoren naj. še niti tridesetleten (1862) se je že oglasil v »Novicah, in sicer o kmečkih zadevah; leto pozneje pa je užival že tak ugled, da je pozdravil in nagovoril Janeza Bleivveisa v i-menu primorskih Slovencev, ob 20-letnici izhajanja »Novic*. Leta 1864 pa je bil na Proseku prvič izvoljen za vaškega župana, «ker je že toliko koristnega storil za našo vas* . . . kot so povedali njegovi sovaščani. Dve leti pozneje pa je bil v svojem domačem o-krožju Prosek - Kontovel - Sv. Križ izvoljen v tržaški mestni in deželni svet in tam ostal nad trideset let.
V prvih letih tega svojega javnega delovanja je iskal sodelovanja z italijansko večino, a ni našel zaželjenega razumevanja; toda ko so v mestnem svetu leta 1869 razveljavili vse okoličanske mandate, razen njegovega, so mu pa rojaki očitali mlačnost ter so nekateri nasprotni slovenski krogi nastopili proti njemu precej napadalno.
Leta 1868 je zahteval, seveda brez uspeha, ločitev okoliških vasi od mesta ter združitev in ustanovitev samostojnega županstva in tudi neodvisnega šolskega odseka za slovensko okolico, rekoč: «Mi smo polnoletni postali. Zavedamo se narodnih pravic in vesoljnega napredka!*
Podobne pravice in zahteve v prid tržaških in okoliških Slovencev je Nabergoj zagovarjal tudi v vseh naslednjih letih. Tako je na primer leta 1883 podprl prošnjo 1428 slovenskih staršev za od prtje slovenske šole, a je prišel v še ostrejša nasprotovanja z svetovalci italijanske večine, zaradi česar je tržaški občinski svet kar dvakrat razveljavil njegov mandat: sicer pa sklepov italijanskih šovinistov vlada ni sprejela. Toda napetost med obema strujema je stalno naraščala in ob neki priložnosti leta 1897, ko so slovenski svetovalci vstopili v sejno dvorano. jih je italijansko občinstvo iz galerije tudi fizično napadlo. Ker je nekako takrat tudi obolel, se po omenjenem dogodku Nabergoj
Ivan Nabergoj
ni več učdeleževal sej v tržaškem občinskem svetu.
Ko so leta 1370 odprli na Proseku pripravnico za vstop c srednje šole, je Nabergoj odstopil prostore v svoji rojstni hiši, sam pa si je zgradil nov dom. In ker je bil tedaj predsednik domačega Bralnega društva, je dal temu društvu prostore na svojem novem domu. v nalašč zato grajeni majhni dvoranici za društvene prireditve.
Sodeloval je pri ustanovitvi političnega društva »Edinost* v Trstu ter je bil izvoljen na prvem občinskem zboru (1. 1875) za predsednika in ostal na tem mestu 15 let. Za tedaj je predlagal pomno-žitev slovenskih šol v okolici ter kot referent za šolske zadeve svetoval, naj «Edinost* zaprosi tržaški mestni svet, da spremeni v Rojanu 3. italijanski razred v slovenskega in da cdpre pri Sv. M. Magdaleni slovensko enoraz-rednico.
Ker so na omenjenem občnem zboru pol. društva «Edinosto predlagali, da bi »društvo* izdajalo tudi svoje glasilo, se je Nabergoj z nekaterimi odborniki zbal, da bi se z novim časopisom škodilo goriški »Soči*. so sc tržaški predstavniki začeli pogajati z Goričani, da bi skupno izdajali en sam časopis, kar pa so Goričani odklonili. Po tej zavrnitvi so tržaški Slovenci ob začetku 1. 1876 začeli izdajati svoj Ust «Edinost> in Nabergoj se je vneto oglašal s koristnimi nasveti in zanimivimi članki vse dokler so mu moči dopuščale.
Leta 1873 je kandidiral na parlamentarnih volitvah v državni zbor, ter bil izvoljen kot prvi Slovenec s Tržaškega v avstrijski parlament. Pridružil se je drugim slovenskim poslancem ter skupaj z njimi zagovarjal v parlamentu program »mladoslovencev*, ki so zahtevah razne pravice za svoj narod in ki so težili za tem, da bi se Slovenci vseh slovenskih dežel združiU v skupno »zedinjeno Slovenijo*.
V proračunskih razpravah .je vneto zagovarjal gospodarske potrebe Trsta in okolice in kot v tržaškem mestnem svetu, so mu bile tudi v dunajskem parlamentu prvenstvena skrb slovenske šole na Primorskem, ker tedanje «u-činlnice* so za naše otroke »mučilnice*. je dejal. Med drugim je zahteval, da naj bi bil pouk na bodoči obrtni šoli v Trstu tako urejen, da ga bodo lahko o-biskovali tudi slovenski dijaki. Vložil je tudi zahtevo, naj uka že ministrstvo tržaškemu mestnemu predstavništvu ustanovitev slovenskih osnovnih šol v Trstu. Pri-
dobil je nekaj štipendij za istrske in tržaške slovenske dijake za o-biskovanje slovenskega odseka kmetijske šole v Trstu in še mnogo koristnega je storil za svoje primorsko ljudstvo.
Ker pa na državnozborskih vo-Utvah leta 1897 ni uspel biti ponovno izvoljen (izvoljen je bil i-talijanski kandidat), se je Nabergoj umaknil iz (»obtočnega življenja in delovanja."’ Krepko pa je še naprej pomagal na kulturnem in gospodarskem razvoju v domačem kraju in tudi v Trstu.
Nabergoj je bil tudi dober in umen vinogradnik ter je pridobil penečemu proseškemu vinu splošno priznanje.
Značaja je bil neomahljivega in trdnega »kakor kraški kamen* . .. Vsi, tudi njegovi politični nasprotniki, so priznavali, da je bil ta preprosti sin slovenskega Krasa nenavaden in izreden talent, kajti drugače bi ne mogel vztrajati nekaj desetletij na krmilu tržaških Slovencev. Užival je veliki ugled, kakršnega še noben okoliški ali tržaški Slovenec pred njim. Njegova hiša je bila središče političnega in kulturnega življenja; tam sta ga obiskala dunajski in bu-dimpeštanski župan in tudi cesar ga je osebno poznal in visoko cenil.
Na »taboru* v Scmnasu pri Gorici (18 oktobra 1868) se je z Nabergojem prvič srečal znani štajerski rodoljub in politik dr. Josip Vošnjak, ki v svojih »Spominih* o tem srečanju piše: »Za menoj je stopil na oder Ivan Nabergoj. Bil je predstavnik in deželni poslanec tržaške okoUce. Tudi njega sem tukaj prvikrat videi in nisem mislil, da bodeva pozneje skozi 12 let skupaj sedela v državnem zboru na Dunaju. Nabergoj, mož lepe postave, je nosil, kakor tržaški okoličani, kratke modre hlače in bil obut v bele nogavice in solne. Tako opravljen je tudi še leta 1873 prišel v državni zbor in celo hodil k avdi-jencam in na cesarske plese , . .*
Toda čeravno se zadnja leta svojega življenja, predvsem zaradi bolezni, ni več udeleževal politične dejavnosti, se je še vedno zanimal za vsa dogajanja, ki so se tikala političnih in narodnostnih bojev tržšakih Slovencev, ki so še vedno videli v njem svojega pokrovitelja.
Umrl je 10 septembra 1902, doma na Proseku. »Edinost* je ob njegovi smrti prinesla žalno o-smrtnico, ki je obsegala celo prvo stran ter zaključuje:
«... Njegove zasluge so se pri-poznale tudi na najvišjem mestu in mu je naš cesar podelil vitež-tvo Franc Josipovega reda.
Kakor smo bili ponosni na tega uzornega slovenskega prvaka, ki je izšel iz preproste okoUčanske hiše, tako se sedaj s težkim srcem ločujemo od njega za vedno. Nabergoj je sicer umrl, a njegov duh bo vladal med nami še vedno. spomin na njegovo delovanje ostane živ, odkler bo na tem krasnem delu slovenske zemlje prebivalo slovensko ljudstvo. Nabergojev spomin nas bo še nadalje vspodbujal in navduševal v težkih bojih, ki jih bijemo za naš narodni obstanek. Hvaležnost do n.iega ne bo nikdar izginila iz slovenskih src.
To hvaležnost pa bomo skazo-vali s tem. da bomo po njegovem vzgledu tudi mi neomajljivi in trdni, kakor skala v boju za pravice slovenskega naroda.*
LADO PREMRU
ličnih barvah, večinoma so slike formata 80x80, manjši del slik je tudi manjših mer. do 60x50. Medtem /co je bil eno svojih prvih večjih razstav (leta 1972) posvetil svojim prijateljem iz revije Kaplje, pa je sedanja posvečena spominu njegovega očeta Poldeta, ki je mladega Rafka na nedeljskih izletih vodil na Gore nad Idrijo in mu od tam odkrival lepote rovtarskega sveta, domačih gričev, ki se dvigajo in vrstijo krog in krog Idrije.
V zgibanki s katalogom (seznamom) slik in običajnimi podal ki v pogovorni idrijščini, hote neolepša ni in tudi neokrnjeni v njeni knapovski živosti, nam avtor sam oalcriva svoj osebnostni odnos do tega raztrganega hribovitega sveta in njegovih ljudi, do predmeta svojega umetniškega zanimanja, ki ga — Terpina — os miši ja kot rovtarskega krajinarja. «Griči sa tam, kamar ih je buh naflancau, žl zla daugu. Griči sa tud u men; kamar grim ih gurbam ssaba. Kva čma! Uoče mi ih je pakazau, u Kalincaui snežet me je zasukau dalvan prut Idari. At tam sa se mi ja maugl ulišt u ači.*
Terpinovo dojemanje te deželice, ki v likovnem pogledu še ni imela svojega umetnika, če seveda izvzamemo Gostiševo, ki pa se je ponavadi omejevala na stavbarsko značilne impresije razpadajočih hiš in s svojo neposredno žensko čustvenostjo in dokumenta-rično skrbjo ustvarila nekaj vrednih slik, je lahko tako vsestran-t sko ih suvereno, ker je sam gor-j nik od mladih nog in bi lahko s pisateljem Šorlijem dejal: »Le tisto stezo vsak zares pozna, ki jo je sam prehodil!» Ni je kmetije, ne žive ne zapuščene, ne porušene in s kojrrivami preraščene v tem gorskem svetu, kamor ne bi bila že stopila njegova noga. S prijateljem. umetniškim fotografom Jelkom (Rafaelom) Podobnikom sta že zdavnaj vse prevandrala. Sad vseh teh dolgih let odkrivanja Rovtarije (tako imenuje zemljepisno področje svojega krajinarske-ga slikanja) in zvestega sožitja z njo je njegova sedanja razstava. Dvignil je iz nelcakšne likovne brezimnosti izrazno bogat svet v porečju Idrijce, to izredno razo-rano in spreminjajočo se pokrajino, bogato tudi na človeškem elementu, ki se tu stoletja bori z naravo in zgodovino, ta del slovenske pd'dalpski“ ih iČMrrrn hhepč-nčfe zemlje'," ki z' l-eč 'deSmnami imeni za zemljepisu f'i(Gšebnosti obdelanega ih heobdetanega sveta polni strani pri Preglju, Bevku, Kosmaču, in zadnje čase tudi Kavčiču. in ki se razteza med Golaki in Poldanovcem na jugu, pa Blegošem, Porezno-m in Pečmi na severu in zahodu.
Sedanja idrijska razstava obsega dela, ki so v glavnem nastala leta 1981, nekatera tudi leto ali dve prej »• zasnutku, le sedem je del z letnico 1982. Na vsaki je podpis v neizstopajoči barvi vgrajen v sam motiv; zraven podpisa je Uidi datum z dnevom, mesecem in letom, včasih sta dva. če se je slikar še vrnil tja in sliko dodelal. Črke in številke se kot nizka trava ob kolovozu ali snopje na robu njive izgubljajo v barvnih vijugah slike in ta podrobnost še poudarja slikarjevo zlitje s prostorom in časom, že sam seznam razstavljenih del nam daje slutiti slikarjevo pokrajino; Vojskarska pomlad, Jesen v Cerkljanskem vrhu, Porezen, Ob Trebušici. Maso-re, Izpod Kojce . ..
Pasovi ljubkih, mavričastih, nežnih in prav nič kmečkih barv se motajo in prepletajo, objemajo in ločujejo, tako da ustvarjajo nekakšne izohipse, ki naravne višinske, vodoravne in tuivpične danosti v plastični zvestobi samo še poudarjajo resnično izoblikovanost tal, bodisi da je ta poshdica nespremenljivega geološkega razvoja ali pa trdega dela, ki je ustvarilo domove in bajte, cerkvice, njive in kolovoze. Te Terpinove podobe, v rahlo nasprotnem, a vendar prijateljskem razmerju med barvo in obliko (barva cmoder-na» — oblika prastaro, a sodobno domišljena) nam ustvarjajo čisto nov, ponotranjen in zdajšnji odnos do teh, tako imenovanih rovtarskih krajev. V teh slikah je nedvomno veliko tistega <ttuhtanjav, brez katerega ni prave umetnine. Talco razumemo tudi avtorja, ki v svoji izvirni predstavitvi v katalogu pravi: »Malejne je drabna rič, se mure bit use drugu ži prit kam-pljenu.* A kaj, ko se tudi pristno doživeta in dobro začeta reč lahko hitro skvari in ne pride do zaželenega kraja: «Use gri u malora, če se farba sfajdegal*
Slilcar je sto in stokrat šel po strmih poteh v domače griče, a zdaj so tu pred nami slike kot vesela, nedoumljiva igra narave. Kamorkoli ti oko zaplava, ti spregovori naša zemlja, obudijo se spomini na mladc/st, ko si morda utrujen prišel navzgor od šumeče ldrij-
Mumm
ORVISI
Dogalo Izbiro vsakovrstnih Igrač
TRST — UL. PONCHIELU 3
c« m v bregu za stoletnimi teplca-mi našel surito domačijo, kjer si o vahtiii dobil pre.ico, na kmečke domove s toplimi velikimi pečmi, kjer se je bilo lepo pogovarjali in si v času vojske srečal partizane, čeprav to ni realistično slikanje, v barvnih ploskvah (kol nekak mehek mozaik z velikimi neenakimi kamni) živo zaslutiš zrele senožeti, ki te vabijo, da bi šel kosit, ali vsaj poduhat travo in sveže seno, v sliki Meglice nad Idrijo (pogled z Lokvarsnega vrha nad Šebreljami), pa skoraj zaslišiš rahlo šumeče šepetanje rovtarske reke. Pravzaprav bi Terpinove slike vesten risar s pomočjo fiktivne mreže z lahkoto brezhibno prerisal. Saj bi dobil razmejitev barvnih ploskev in le poiskal bi enake nianse. To pa samo dokazuje, da naš avtor prav arhitektonsko trdno gradi svojo Rovtarijo. Njegovo slikanje pa ni beg od sodobnega življenja, je le nikoli pretrgan živ stik z zemljo, ki nas je nekoč redila, z griči, ki nas navdajajo s hrepenenjem, s sanjavimi načrti. z voljo do življenja in odkrivanja lepote. Je znale zvestobe de lastnih korenin. V tem vidim podobno človeško in umetniško spo-
Rafael Terpin
ročilo kot ga najdem v delih Franceta Bevka in Cirila Kosmača. Terpinovo slikarstvo ni solzavo, ampak je v potezi in barvi prav nabito z likovnim in umetniškim občutjem sodobnika.
'Slike na razstavi šo si podobne, vendar je vsaka drugačna, ne le v izboru in kombinaciji barv ter v trirazsežnostnih koordinatah, ki plastično določujejo vse te vrhove in hrbte, rupe in globeli, grape in bregove, pa planote, gozdove, njive in senožeti, kozolce in cerkvice in sploh vse kar je prvotnega ali po ljudeh nastalega, pač pa tudi v svetlobi in doživetju letnega časa ter slikarjevem razpoloženju. Tako na primer v Meglicah nad Idrijco v svetlosinjih mehkih barvah valovi čista poezija hrepenenja, medtem ko podve-černi razgled z visokega Porezna, tega rovtarskega Triglava (Pod-večer na Porezm) s svojimi v mrak zahajajočimi odsevi in večernimi sencami budi spet drugačna razmišljanja in nam razodeva skrivnostnost narave in življenja.
Prepričan sem, da je sedanje Terpinovo slikarstvo uspel poskus celostnega dojetja oblikvvitosti Rovtarije in njunega pradavnega življenjskega utripa, ki je danes ponekod že olesenel, okamenel in se zarasel s koprivami v zapuščenih domačijah. Vendar pa ta svet ni povsem izumrl — nasprotno; še ves kipi in v svojih nedrjih ima še neizrabljen esile, le obdelati ga je treba, ali vsaj hvaležno pobožati z očmi, začutiti in ga odkriti ter spoznati v svojem lastnem bitju. In zapel nam bo v čudoviti barvni govorici, v veseli mavrici, katere odsev je prav gotovo Terpinov slilcarski opus o cRovtarij i*.
Morda ni dobro, da Rafko Terpin ustvarja popolnoma osamljena in ceh v društvu likovnikov severne Primorske le zelo redko ali sploh le izjemoma nastopa. Piav njegova vsebinska določemst — rovtarski svet, ki se zdi, da mu ni odkril le reliefa, temveč že zdavnaj tudi dušo, pa v sebi skriva nevarnost umetniške stagnacije in mu zapira pot naprej, saj s slikar sam odreka novi motivik,, š katero bi se ver je’no lahko prav tako uspešno spoprijel. Upati je, da mu bo doživljanje Rovtarije tudi še naprej ponujalo dovolj vzpodbud, da bo poleg novih barvnih kombinacij našel tudi nove prostorske in zlasti izpovedne rešitve v prikazovanju njemu skoraj do kraja znanega, a verjetno še ne dokončno odkritega sveta. Vse njegovo dosedanje slikarsko delo priča, da im, v sebi — poleg čisto slikarskega znanja — tudi veliko izpovedne moči in je izvirna umetniška osebnost.
TOMAŽ PAVŠIČ
O
-J
-I
iu
H
o
RIELLO 4ERMEC
m ffr mio i&ajoNAron
.2-	(LA N DIS & G Y R)
f^BILLMAN
O A A 07 T-o*
O a
C n
a U	—	34127 Trst
^	Ul. F. Severo	42
w	Tel. 56920/02
PRED DREVIŠNJO PREMIERO SSG
REŽISER MILE KORUN O HVALISA VEM VOJAKU
Patronat KZ-INAC svetuje
Upokojenec, ki je še v delovnem odnosu ima pravico le do minimalne pokojnine
»V začetku me Plautus ni po sebno navdušil. Čuti se, da je zgoden, da je na začetku gledališke literature. Pozneje pa sem ga vzljubil zaradi njegove elemen-tarnosti. Močno sem čutil to starinsko patino in ga jemal v roke z neko posebno spoštljivostjo, ker sem čutil, da je v tem delu vendarle skrito osnovno tkivo teatra.* Mile Korun govori počasi, vendar z zanosom o svojem Hvalisavem vojaku, s katerim se bo nocoj začela letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča. Pogled se zgublja nekje daleč, le od časa do časa povesi oči in jih upre v velik zvezek, poln zapiskov, vtisov, skic in risb. »Imam ga vselej s seboj — pravi z nasmeškom — ker je zanimivo primerjati vtise, ki si jih imel na začetku, ob branju teksta.*
VPR.: Ob predstavitvi repertoarja za letošnjo sezono ste predstavo primerjali ladjici, ki je izplula iz pristanišča in na odprtem morju išče pravo smer za pristanek. Kam ste sedaj pristali?
ODG.: Priznam, da ob tisti priložnosti nisem povedal vsega, ker se mi ni zdelo umestno, da bi s podrobnostmi motil svečanost trenutka. Kot sem že rekel sta me pri Plautu pritegnila njegova e-lementarnost, starinska patina in dejstvo, da komedija, če lahko tako rečem, kaže rebra, da je pisana za praktično gledališče. To sem skušal v predstavi ponazoriti.
Drugi aspekt, ki se mi je zdel važen, je bil sociološki profil starorimske družbe, ki izhaja iz Hvalisavega vojaka. Odnosi gospodarji sužnji, bogatini reveži se na nek način reflektirajo tudi v današnjem svetu, dovolj je pomisliti na milijone lačnih. Komedijo smo v tem sociološkem smislu razumeli precej zares. Veliko nam je bilo do tega, da bi gledalci razumeli vse to. Nismo jim hoteli dati samo zabave . ..
Tretji moment, iz katerega izhaja likovna komponenta predstave, pa je moj občutek, da so stari Rimljani doživljali Grčijo kot nenavaden, eksotičen svet, kjer sta bili doma kultura in fantazija. Zato smo se pri opredeljevanju likovne komponente naslonili na grško figurativnost, na Mediteran, na Bližnji in Daljni vzhod. Potrebovali smo prostorsko - časovni okvir, nek eksotični prostor, v katerem bi čezmer-nost, ki jo Miles izraža, bolj u-temeljena.
VPR.: Torej niste šli v zgodovinsko predstavo?
ODG.: Ne, nasprotno, predstava hoče biti moderna, če ima ta beseda v gledališču kakšen pomen. Gledališče se po mojem mnenju sedaj nahaja na križpotju, od koder gredo steze v različne smeri. Poti nazaj seveda ni, vsem o-stalim smerem skupno pa je raziskovanje v gledališču samem in v prostoru, v katerem to gledališče deluje. Tako raziskovanje je bilo temeljno za slovensko gledališče, ki je skušalo najti svoj avtohtoni izraz. Borilo se je z literaturo, ki ga je dušila, borilo se je s psihologijo, borilo se je z okostenelostjo struktur. Mislim, da je danes našlo neko novo razmerje z literaturo, s psihologijo, z gesto in elementi, ki so bili nekoč značilni za avantgardo, so skupni vse slovenskim gledališčem,
VPR.: Kako pa gledate na prihodnost gledališča?
ODG.: Mislim, da je neke premike v strukturi in avtohtonosti moral napraviti režiser. Ti premiki so bili storjeni. Sedaj je vrsta na igralcih. Mislim, da se bomo v prihodnje soočali s problemom interpretacije, odnosa igralca do besede in do geste, skratka do gledališke umetnosti.
VPR.: Problem je v tem pogovoru prisoten že od vsega začetka in morda bi ga bi'o treba nekoliko jasneje opredeliti. Kaj je pravzaprav za vas teater?
ODG.: Gledališče imam enostavno rad, ker me rešuje pred praznino, me socializira, mi odpira ne-
ko novo senzibilnost. Gledališče ni samo služba, igra, refleksija o svetu, gledališče, ukvarjanje z gledališčem je tudi terapija, ki blagodejno vpliva na mojo psiho in mi v nekem smislu odgovarja na temeljna vprašanja življenja in smrti. In pomaga tudi gledalcem.
VPR.: Vi torej pripisujete gledališču izjemno družbeno funkcijo ...
ODG.: Absolutno. Zdi se mi, da ni naloga gledališča samo vzgaja-jati, kritizirati, zabavati, teater mora predvsem pretresati publiko, razbijati mora tisto prekleto ravnodušnost, ki je rak današnjega sveta. To, kar vam pravim, ni nič novega, gledališče je vselej imelo to funkcijo, saj jo je nakazal že Aristoteles, ko je govoril o katarzi. In to katarzo osebno po.jmujem predvsem v terapevtskem smislu.
V gledališču doživljam čas zelo intenzivno, veliko bolj intenzivno kot kjerkoli drugje. Obenem pa se mi zdi gledališče nekaj strašno melanholičnega. Zaradi tega mi je bila tako všeč Strehlerjeva predstava «Il cam-
piello*: imela je v sebi tisto melanholijo, ki jo tudi sam čutim v gledališču in v svetu.
VPR.: V nekem smislu ste vi vzeli Cankarja kot dramatika iz naftalina in ga vrnili slovenskemu gledališču. Lani ste bili nagrajeni s Prešernovo nagrado za postavitve Cankarjevih del. Kako ocenjujete Idealista v priredbi Fulvia Tomizze, ki ga Je pred nekaj leti postavilo na oder italijansko stalno gledališče?
ODG.: Predstava mi je bila všeč, pa čeprav bi je sam ne režiral na taik način. Take stvari pa so vsekakor zelo zanimive, ker vidiš sebe in svoje pisatelje v ogledu drugih.
VPR.: In še zadnje vprašanje: kaj imate v načrtu po postavitvi Hvalisavega vojaka?
ODG.: Vrnil se bom k Cankarju. Vabijo me namreč na Kosovo, kjer naj bi postavil Cankarja v albanščini. Nedvomno bo zanimiva izkušnja, saj prvič režiram tega dramatika v tujem jeziku.
Razgovor zapisal VOJMIR TAVČAR
Vpr.: (Zdaj sem star 60 let in sem prenehal z delom pri gospodarju. te pred sedmimi leti mi je INPS priznal invalidsko po kojnino, vendar sem bil prisiljen delati še naprej, ker s tako nizko penzijo nisem mogel preživljati družine. Vsaki dve leti sem vložil na INPS prošnjo, da mi pokojnino povišajo. Moral sem čakati kar pet let, preden sem dobil odgovor šele na prvo prošnjo. Namesto denarja pa so mi na dom poslali le obračun. Sel sem na INPS zahtevat denar, uradnik pa mi je rekel, da mi ne pritičejo zaostanki, ker sem pač delal. Je to res? Meni se to ne zdi prav. sat so tako šli zgubljeni vsi moji prispevki po upokojitvi. Bi mi lahko, prosim, odgovorili t? vaši rubriki, ker se je kaj podobneaa prav ootovo zgodilo še marsikateremu drugemu delavcu.* D.O.
Pokojninski zakon odvisnih delavcev. ki so zavarovani pri zavodu INPS, je vse do lanskega leta predvideval, da upokojenec, ki je še zaposlen, dobi dodatek na pokojnino na osnovi novodo-
zorelih prispevkov. Sedaj pa so ta rok podaljšali na pet let in edino tisti, ki je že dopolnil 60 let, lahko vpraša za likvidacijo dodatka po dveh letih.
Tako ste tudi povsem pravilno vložili tri prošnje za dodatek, na katere ni bilo odgovora od niko der. To zamudo je treba pripi sati birokratskim zapletom pri INPS v zvezi z uvajanjem me hanografske službe, ki vse do le tos ni imela pripravljenih programov, da bi likvidirala dozorele zneske. Na INPS v Trstu so sicer formalno priznali pravico do dodatka, te podatke pa so preko terminala poslali v center v Rim, ki ni izračunal zneskov in ni poslal likvidacijskih prospektov vse do pred kratkim. To pa ni bil le vaš primer, temveč je bilo pravilo.
Sedaj, ko ste vendarle dobili toliko pričakovane prospekte, pa ste ugotovili, da vam dejansko niso izplačali zaostankov. To je povsem v skladu z zakonom, saj ima upokojenec, ki je še v delovnem razmerju, praviloma ora vico le do minimalne pokojnine,
KAJ NAM POVE SODOBNA PSIHOLOGIJA
Risanje v osnovni šoli je zelo pomembno tudi pri odkrivanju otrokovega značaja
Veliko otrokovo kreativnost moramo še pospeševati in sproti proučevati
Znani švicarski pedagog Froe-bel je v vseh svojih delih poudarjal veliko važnost risanja in igre v prvih letih otroštva. Ot-ok je v prvih letih življenja zelo kreativen. Ta se kaže v njegovi igri in v drugih dejavnostih. Od dveh do petih let je glavna otrokova dejavnost igra in risanje Pri igri je zelo važno, da se otrok svobodno in sproščeno igra. Starši mu ne smejo vsiljevati igre. ampak ga pustiti, da se pri igri sam ali z vrstniki sproščeno in kreativno igra. Otroka ni treba preplaviti z neštetimi igračami, ki jih današnji svet pozna Do Molj bodu preproste lesene kocke, razne kroglice in zložljivi leseni kvadri itd. Poleg igre je otrokova dejavnost usmerjena tudi v risanje in v poslušanje pravljic, ker sproščajo otrokovo fantazijo.
Otrok zelo rad riše in zato je prav, da mu omogočimo to dejavnost in mu dariK na razpolago papir in barvici, da bo svobodno risal to, kar doživlja v svoji notranjosti. Dcma. če je le mogoče naj ima na razpolago prostor, kjer lahko riše in »čečka*. To je lahko tudi stena pokrita z belim papirjem. Važno je le, da ima možnost svo.jega oro štora. Ke gre v vrtec in nftto v šolo, mora tudi tam imeti čim-več časa za risanje, ki na.i bo do 2. razreda njegova najvažnejša dejavnost. Tako menijo psihologi.
V risbi izraža otrok svoja čustva, vesel.je ali žalost, strah pred starši ali čem drugim Vsi smo prepričani, da je otroštvo za vse otroke brezskrbno in veselo, toda ni vedno tako. Da ni tako, povedo prav otroške risbe.
Psihologi, ki se ukvarjajo z otrokovim duhovnim razvojem, so mnenja, da je otrokova risba zrcalo njegove psihe. Učitelj, ki je predvsem vzgojitelj, mora poznati otrokov značaj in njegovo duševnost. Mnogo mu pri tem pomagajo starši otroka, a naivec mu pri odkrivanju otrokovega značaja pomaga otroška risba
En tak test .je lahko ta: Otroku damo bel, nepopisan list na pirja in mu naročimo, naj na riše prosto risbo, kar si sam želi.
Otroci od 5 do 7 leta starosti bodo najraje narisali to. kar jim je najbliže; starše, domačo hišo. domače živali ali tiste, ki jih bo lje poznajo. Zelo pomembno je. kako to narišejo na papirju." Porišejo vso polo ali le zgornji ali spodnji del pole. Rišejo raje na desni strani pole ali na levi.
Če otrok poriše vso polo in ne pusti prostih mest, je otrok zelo sproščen v okolju, v katerem živi, spontan in rad ima stike z drugimi ljudmi. Tisti, ki pusti mno go praznega prostora na papirju, je zaprtega značaja, nima stikov z drugimi, ker se boji.
Drugi pomemben test z' risbo je risanje družine. Učitelj naroči učencem, naj narišejo svojo družino tako, kot so .jo oni želijo. Iz teh risb lahko učitelj odkrije, kakšen .je odnos med učencem in člani družine. Če otrok nariše na prvo mesto očeta, pomeni, da ima do njega dober odnos in da .je v družini oče «po-glavar* družine. Če pa je na prvem mestu mati, .je ona «glavna» oseba v družini. Otrok ima lahko o sebi dobro ali slabo mnenje: če se v družinski risbi nariše med starši, pomeni, da se čuti v družini prav lepo in da "a imata starša rada. Če se nariše majhnega, ima o sebi slabo mnenje: čut manjvrednosti in neza dovoljstva. Še in še bi lahko našteli raznih pomenov ki jih ima prostor, ki ga nekdo zavzema v risbi.
Zanimivo je tudi ugotoviti, kako otrok simbolično ponazori svojo družino kot živali. Veliko vlogo igra v teh risbah žival: s kakšno živaljo je otrok ponazoril očeta ali mater ali kakega drugega člana družine. So živali, ki pomenijo prijateljstvo, zvestobo in ljubezen in tiste, ki pomenijo sovraštvo. strah in ljubosumnost. Te živalske lastnosti otrok dodeli staršem v risbi.
V risbah so velikega pomena tudi barve. Otroci navadno uporabljajo žive in tople barve kot so rdeča, zelena, modra in rumena. S temi barvami otroci izražajo svoje veselje do življenja, kreativnost in svoj notranji dina-mizem. Če .je v risbah malo teh
barv ali jih sploh ni, je znak, da z otrokom ni vse v redu. zlasti če v risbah prevladujejo hladne in mrtve barve kot so siva, vijoličasta in črna. Tak otrok potrebuje pomoč s strani učitelja ali psihologa, ker izraža s temi hladnimi barvami svoje notranje nezadovoljstvo, svojo otožnost itd.
Otrokova kreativnost, fantazija ali od časa drugega. Učitelj mora ta kemu otroku pomagati, da si spet pridobi samozavest in vesel.je do življenja in dela.
Učitelj ima zahtevno in lepo nalogo, vzgajati otroke za bodočnost, jim pomagati, da pridejo v svej. brez predsodkov, brez .stra hov, sproščeni in svobodni Zato
..............................................................
Veselo praznovanje v Mačkoljeh
mora poznati otrokovo duševnost, otrokov značaj in n.icgove težnje. To pa spozna, če spozna otroka, otrokovo duševnost di najlaže spozna s pomočjo risb in seveda s pogovori s starši ter iz raznih zunanjih znakov. Ninče ni rojen pedagog ali psiholog, toda lahko si pridobi mnogo izkušenj v šoli v stikih z otroki, toda še več z raznimi izpopolnjevalnimi tečaji. ki se organizirajo prav za šol nike. Treba je samo malo dobre volje in žrtvovati nekaj nrostega časa: toda splača se, ker ere vse v korist vzgoje naših otrok, služi pa tudi lastnemu notranje-mtf‘ obbgatenju.
M. P.
kar presega minimalni znesek, pa si INPS zadrži. Tako se je zgo dilo tudi vam in vse dokler ste bili zaposleni, niste imeli pravice do dodatka. Da se ne bi na pačno razumeli, vaše prošnje za dodatek so bile povsem na me stu in INPS je vsakokrat izraču nal, za koliko se je zvišai efektivni znesek pokojnine, le da so vam trenutno te poviške za mr znili. Odkar pa ste prekinili svo je delovno razmerje uživate v celoti pokojnino, ki .je dozorela na podlagi vaše celotne delov ne dobe.
Zamejska bibliografija v publikaciji «(juaderni»
V Padovi izhaja že več let pu blikacija *Quaderni del Lombardo Veneto*. Ureja to Nino Ago-stinetti m je to periodična pu blikacija Associazione cuiturale Lombardo Veneto.
Precej pozornosti posveča Nino Agostinetti, ki prihaja občasno na razna kulturna srečanja v Go rico, tudi tukajšnjim vprašaniem in tudi vprašanjem tu živečih Slovencev.
Kot priloga štirinajsti številki teh zvezkov je izšla pred kratkim drobcena publikacija z naslovom: (Bibliografia sulia mi noranza slovena in ltaaa (1970 1980*. Pripravil jo je sam Nino Agostinetti, ki se v uvodu zahvaljuje Branku Marušiču iz Nove Gorice in Marjam Peiiotu s Kontovela za njune podatke.
Gre za seznam 94 knjig, časopisov, člankov napisanih v itali jonskem jeziku, kjer je ocvor tudi o nas. Omenjene so knvge ZTT in drugih založb, nekatera univerzitetna diplomska dela, po samezni članki.
Marsikaj pa manjka. Omenjen ie beneški verski list (Dom* za to, ker objavlja članke tudi v italijanščini, ni oa orne njem (No vi Matajur*, ki ima prav tako nekaj člankov v italijanščini. Ni omenjena knjiga (Slovenski in italijanski socialisti na Primor skem — Socialisti sloveni e ita liani nel Litorale (1900-1918)», ki je izšla v Trstu in Ljubljani leta 1979 in v kateri so vsi članki v slovenščini in italijanščini. Ni o-menjena brošura, ki je izšla v Podaori ob odkritiif partizanske ga spomenika
MARKO WALTRITSCH
V	nedeljo popoldne so imeli v dvorani sreniske hiše v Mačko-liah lepo prireditev. Namenjena je bila starejšim vaščanom. Prireditev z naslovom «Veselo pra znovanie — Dan ostarelih* ie priredil domači otroški zbor (Slo venski šopek*. Na prireditvi so tudi mladi pevci sami nastopili. Za to priložnost ie bila dvorana nabilo polna tako starejših kot tudi mlajših aostov. Najprej so mladi gostitelji pozdravih vse starejše Mačkoljane in ostale u deležence. Nato se je pričel kul turni spored, na katerem je Slo venski šopek zapel več sl oven skih pesmi. Nato so člani istega zbora podali glasbeno igro (Rde ča kapica*. Mladi igralci so do dali še prizor (Sliko starosti* ter našteli več pregovorov o starših in starejših ljudeh. Kot zaključek prvega dela sporeda je sle dilo nagrajevanje likovnih izdel kov. ki so jih pripravili doma či otroci.
V	drugem delu programa ie kot aost nastopila Marija Mijol znana tržaška narečna pesnica, ki je recitirala več svojih pesmi. Za zaključek te prisrčne prireditve je Tone Bedenčič pokazal več krasnih barvnih diapozitivov

Narečna pesnica Marija Mljotova z dvema članoma otroškega zbora Slovenski šopek
od Višarij do Trsta in z lepimi besedami prikazal življenje Slovencev v teh krajih.
Veselo kulturno-zabavno prazno-
vanje se je nadaljevalo z bogato zakusko in odlično domačo ka pljico, kar so pripravili starši o
tmlr rtonnov &S*lrniPttvlrpnn snnk/l*.
Aleksander Zalar	2.
Zapisi s popotovanja po Sikkimo in Ladakhu
Ko se na letališču v Kalkuti vzpnemo v letalo za Bag-dogro, se oddahnemo. Velika vročina polna vlage se izgubi v aklimatiziranem ozračju letala. Kalkuta leži v delti Gangesa, tako kot bližnji Bangladeš. Vode Gangesa in tropska vročina so osnova za bujno vegetacijo in tropsko sadje: avokadose, papaje, banane, mandarine. Ko z letala opažu ješ vso to vegetacijo med neštetimi rokavi Gangesa na ravnini vzhodne Indije, ne moreš verjeti, da tu ljudje umirajo od lakote. Izobilje, ki ga tu daje narava, ne dela ljudi bogate. Ko hodiš po Kalkuti, vidiš ljudi, ki spe na ulici. Vse povsod se k tebi stegujejo roke. Oči dveletnih, desetletnih otrok, odraslih moških in žensk ter starčkov moledujejo za bakšiš. Kako naj s pestjo drobiža nasitim to množico. Premišljujem. Tudi v Evropi je še revščine, vendar ta revščina ni primerljiva s tisto, ki jo vidiš na ulicah Kalkute. Bombaya in drugih mest Indije. Tu ne gre za neko prehodno stanje do boljšega, človeka dostojnejšega življenja, marveč za trajno obliko vegetiranja milijonov ljudi, ki so se vživeli v življenje na cesti, ta cesta jim daje kruh - bakšiš, jim je prebivališče, prijatelj in zabava...
Ko smo ob prvem jutranjem svitu hoteli poiskati sobo v Bombayu ob naši vrnitvi v mesto in smo nemočno stali
na pločniku nedaleč od vrat Indije ob naših vrečah, je prišel mimo mladi Indijec, star okoli 17 let in nas v polomljeni angleščini vprašal, kaj delamo tu ob peti uri zjutraj, ko še vsi spe. Ko je zvedel, da iščemo prenočišče, je sprva začudeno pogledal, nato pa se mu je obraz razjasnil. Ponudil je svojo pomoč.
Z njim sem spoznal notranjost indijskih hotelov. Po hodnikih so provizorične kuhinje, iz skupne kopalnice teče voda, postelje so polomljene in pokrite s sumljivo belo sivo posteljnino. V zraku je težak vonj po indijskem kadilu. Či-kago, tako je bilo ime mladeniču, me je z izredno vztrajnostjo vodil iz hotela v hotel. Tako sva obšla kakih deset hotelov. Ko sva hodila po ulicah Bombaya, so vsepovsod ležali speči ljudje. Ležali so na vrečevini, oblečeni v skromna oblačila in spokojno spali. Nekateri so se prebujali. Čikago — tako so ga vsi klicali — jih je pozdravljal in v njihovih o-čeh sem videl, da mu zavidajo, ker je že na vsezgodaj našel «stranko». Končno sva prišla do hotela, ki je ustrezal našim »normativom«. Bil je to evropsko čist hotel s skromnimi sobami, ki so imele samo eno napako: bile so brez oken! Vsi veseli smo se zatekli v to oazo evropske omike. Naš Čikago je ob slovesu kar sam določil tarifo za svoje sodelovanje-. 10 rupij — in jih dobil. In tako bo preskrbljen za dan, morda dva. Ni vrag, da se ne bi v tem času pojavil kak drug tujec, saj jih tu, nedaleč od vrat Indije kar mrgoli. Tako teče življenje naprej: v Bombayu, v Kalkuti, Madrasu ...
Tako smo tudi mi vstopili skozi vrata Indije: spoznali smo tiste brezimene ljudi, uboge in prepuščene cesti, katerih je polna Indija, brez katerih ne more biti popolne predstave o Indiji.
Spuščamo se na letališče v Bagdogri. V daljavi vidimo obrise gora. Po neskončni ravnini končno gore. Zopet udari v nas val vročine, ko zapuščamo letalo. Majhna letališka zgradba: lesene klopi, prodajalna razglednic, prostor za oddajo prtljage. Pod stropom se vrte ventilatorji, čakamo: na naše vreče, na naš avtobus. «Polno do Dareelinga«, nam povedo in tako ostanejo za prevoz samo še taksisti, ki imajo parkirana svoja vozila ob letališki zgradbi. Zaslutijo izredno priložnost: trinajst oseb z obilico prtljage, je vseka kor omembe vreden plen, ki se ga splača dobro izkoristiti Pogajanja so dolga in truda polna. Končno klonemo. Cena odraža monopolni položaj taksistov in našo prevozno za drego. Kolona taksijev se premakne. Ljudje se ozirajo za polnimi vozili, obloženimi s težkimi črnimi vrečami. Sedim ob šoferju. Noge imam zverižene med potovalkami, v naročju pa veliko vrečo. Zelo je vroče. Obleka se mi lepi na sedež. Cesta je asfaltirana. Ob njej so naselja: lesene koče, krite s slamo ali bambusom. Nasadi banan. Ob namakalnem kanalu so riževa polja. Ženske hodijo oblečene v raznobarvne sarije.
”0 dobre pol ure vožnje, na razpotju za Siliguri se prične cesta vzpenjati. Dvigujemo se. Avto cvili na ovinkih, vendar vztrajno rine v breg. Iz gozda se dvignemo na pobočje gora, kjer raste čajevec. Vročina popušča. Avto se vzpenja po serpentinasti cesti in kmalu vidiš spodaj ravnino, na kateri se bleščijo pritoki Gangesa. Iz velike vročine nižin se dviguješ v hlad gora. Ob cesti teče ozko tima železnica, ki na ovinkih seka cesto. Majhni vagončki, odprti z vseh strani, polni ljudi se kot igračka pode čez cesto. Lokomotiva je majhna in neprestano piska. Hupajo tudi avtomobili. Nikjer zapornic ali opozorilnih znakov.
'A

RDIO
■pa cz 1 c.
mm
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Program o arheologiji
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	TV film iz serije MASH
14.30	Danes v parlamentu
15.00	Šola in vzgoja - življenje živali
15.30	TV film Streljanje v bolnišnici
16.20	Risanke
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Risanke
17.20	Trije nečaki in majordom
17.45	Risanke
18.30	Prosti kotiček
18.50	Sandra Mondaini in Raimom-do Vianello
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Ping pong
21.20	Major Hubal - film
Major Hubal prikazuje zgodbo poljskega častnika, ki se ob nacističnem napadu na Poljsko ni hotel predati in je s svojim junaštvom zadal napadalcu precej izgub in prizadejal veliko težav. Kot je znano, so nacisti napadli Poljsko 1. septembra 1939 in je bila Poljska zelo slabo pripravljena na odpor proti napadalcu. Čeprav se zdi Čudno in skoraj neverjetno, mnogi strategi menijo, da če bi bila Poljska količkaj bolje pripravljena in bi se bili zavezniki — Francija in Velika Britanija — vsaj nekoliko bolj zavzeli in bi se Francija ne bila «skrila» za svojo Maginotovo linijo, bi bili mogli nacistično Nemčijo u-staviti na njenem osvajalnem pohodu in jo celo premagati. Tako menijo tudi številni nemški vojskovodje. Toda to je tema strategov in zgodovinarjev, nas zanima le zgodba junaka, ki se nacistom ni hotel vdati
00.05 TV dnevnik in vremenske razmere
Drugi konal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik
13.30	šola in vzgoja
14.00	TV za otroke - humor
16.00	Bruno Munari risar
16 30 Univerza popevke
17.30	Dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Odaja o turizmu in prostem času
18.40	TV - šport
18.50	TV film:	I professionals
19.45	TV dnevnik
20.30	Oddaja o Verdiju
In spet smo pri Verdiju, pri velikem glasbeniku, ki je dajal pečat vsemu preteklemu stoletju, seveda na glas benem področju. V današ niem nadaljevanju bo še vedno govor o mladem Verdiju, o njegovih družinskih za devah. Žena Margerita. hči trgovca - dobrotnika Barez-zija. mu rodi dva otroka. Toda družinska sreča je kaj kratkotrajna in Verdi je spet sam. sredi Milana, k;er se je težko znajti, pa čenrav je Verdi že osebnost. In prav to mlademu glasbeniku pomaga. Zanj se zavzame u pravnik milanske Scale Mo-relli
21.45	Dnevnik - Dossier
22.45	Indic - pet vprašanj za komisarja
Indic je naslov ciklusa pe tih detektivk, katerih prva pride nocoj na vrsto Nocojšnji film ima naslov «D ter-zo colpo* in govori o indi cu, ki bi ga vsaj preiskova lec mirne duše zanemaril ali celo spregledal, a pripelje do razkritja ozadja vse za deve. V vseh teh detektiv-
kah igra glavno vlogo Lino Troisi. ki se uspešno preizkuša tudi v tem žanru
23.45	TV dnevnik
Tretji kanal
17.35	Studs Lonigan - 3. epizoda
18.30	L’orecchiocchio
19.00	TV dnevnik
19.35	H teatro del fuoco - 2. dei
20.05	Šola in vzgoja
20.40	Mednarodni natečaj »Rojeni za ples*
21.55	Poletna plošča
22.55	TV dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8 55. 10.35 TV v šoli
17.25	Poročila
17.30	Prvi cvetovi - otroška serija
18.00	Srečanje oktetov - 3. oddaja
18.25	Obzornik
18.40	Ekonomska terminologija
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Fantje s Hill Streeta
20.55	Ne prezrite
21.15 Zgodbe iz delavnice - humoristična serija
22.00	Spremljajmo - sodelujmo
22.10	Nočni kino:	»Življenje in
časi sodnika Roya Beana* Filmska zgodba se dogaja okrog leta 1890 v Teksasu, kar že pove, da gre za Div ji zahod in tamkajšnje dogodivščine. Roy Bean je lopov in baraba kot toliko njemu podobnih. Zaradi ropa razpišejo za njim tiralico. Roy Bean se nekaj ča sa uspešno skriva, dokler ga v nekem kraju ne pretepejo skorajda do smrti. Neka Meksikanka ga reši, preskrbi mu pištolo in Roy se od pravi na pot maščevanja. Proglasi se za »sodnika*, ki nekoliko po svoje, predvsem pa izrazito neusmiljeno deli pravico. Kraj. v katerem se naseli, se kmalu spremeni v Varno mestece. Mine nekaj časa in Roy Bean sklene, da se bo umaknil. Toda čez dvajset let. ko se ostarel vrne. najde spet nered, na siPe in kri. Poznavalci legend Divjega Zahoda trdilo, da je lik Roya Beana resničen, spet drugi trdijo, da filmska podoba izkrivlja res nične dogodke
00.10 Poročila
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
V okviru oddaje »Odprta meja* bodo med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Pogovor z Miroslavom Košuto o letošnji sezoni SSG TRST — Srečanje z »Galebom* TRST — Predstavitev pesniške zbirke Marija Čuka TRT — Razlastitve TRŽIČ — Razvoj pristanišča
17 00 TV šola
17.30	Z nami pred kamero • TVD - novice
18.00	Film - ponovitev
19.30	Z nami pred kamero TVD Stičišče
20.15 Umreti v Rimu - čelov film
21.40 TVD - Danes 21.55 Baletni večer
Zagreb
17.45 Mali svet
18.25 Kronika občine Reka
19 30 TV dnevnik
20.00	Jean Christophe - nadalje vanka
21.00	Večer z Nedžmijo Paga rušo
22.00	Kulturni mozaik
TRST A
7.00.	8.00. 10.00.	13.00, 14.00.
17.00.	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 četrtkova srečanja; 6.40 Glasbena matineja:
10.10	S koncertnega in opernega
repertoarja:	11.30 Poldnevniški
razgledi: Beležka: 12.00 Pogovori o kulturi: 13.20 Naša gruda;
14.10	Roman v nadaljevanjih
Drago Jančar: »Galjot*:	14.3f
Glasbene skice; 14.55 Naš jezik:
15.00	Od ekrana do ekrana 16 00 Almanah Sprehodi po tržaških predmestjih: 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18 00 Kulturni dogodki:	18.30 Prilju
bi jeni motivi: 18.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski prnqram)
6.00	6.30. 7.25. 13.00, 14.00 in
16	00 Poročila: 6.10 Glasba za do
bro jutro; 6.37 Objave; 6.45 Cest ne razmere: 7.15 Radijski tele vizijski in filmski spored: 7 28 Zaključek: 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Kooer; 13.15 Kinospo red; 13.30 Zanimivosti:	14.10
Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.39 Pesmi in plesi naših narodov: 15.00 Dogodki in odme vi: 15.30 Glasba po želiah; 16.15 Aktualna tema: 16.40 Piknik oh koncu tedna: 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.37, 7.30, 12.30 15.30, 18.30 Ra dijski dnevnik: 8.30. 9.30. 10.30 11.30, 13.30, 14.30. 16 30. 17 30 Po ročila; 6.00 9.30 Glasba za do bro jutro: 7.15 Horoskop: 8.32 Pesem tedna: 9.00 štiri četrtine: 9.32 Lucianovi dopisniki:	1015
Edig Galletti: 1100 Kirn, svet mladih; 11.36 Audio box; 12.00 Na prvi strani: 15.00 Pesmi in ple.-J sveta; 16.00 Ljud.je in kultura:
17	32 Petkov koncert: 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00.	10.00, 12.00.
13.00,	19.00 Poročila: 6.00 - 9 02 Jutranja oddaja: 9.51) Zeleni val; 10.03 Radio tudi mi; 10.30 Pesmi skozi čas: 11.10 Glasbena odda ja: 11.34 Buddenbrookovi: 13,03 Variete; 13.25 Karavana; 13.35 Master; 14.28 Šola in vzgoja; 15.03 Radio I - servis1 16 00 II pagi none: 17.30 Master under 18: 18.3C Globetrotter; 19.25 Nabožna odda ja: 19.30 Jazz na radiu; 21.05 Simfonična glasba; 22.55 Dane* v parlamentu: 23 15 Telefonski po ziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30. 8.00. 9.00, 10.00, tl 00.
12.00,	14.00, 15.00.	19.00.	21 00
22.00	23.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci1 7.00 Jutranji, kronika: 7.25 Iz naših sporedov:
7.30	Z radiom na poti; 8.05 Ra-
dijska šola: 8.35 Glasbena nrav ljica: 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Glasbena ma tineia; 10.05 Rezervirano za.. ;
11.05	Brahms: Madžarski plesi1
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Iz glasbene tradicije 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe:	13.00 Iz naših kraiev;
13.20	Obvestila in zabavna glas ba:	13.30 Priporočajo vam...;
13.50	Človek in zdravje; 14 05 V ljudskem tonu z godali; 14.25 Na. ši poslušalci čestitajo; 15.30 Na potki za turiste: 15 50 Radio da nes, radio jutri: 16 00 Vrtiliak:
17.00	Studio ob 17.00; 18 0(1 Poje mo in godemo: 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci:
19.45	Vsa žemlja bo z nami za pela...: 20 00 Uganite, pa vam zaigramo: 21.05 Oddaia o morju: 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Radi ste jih poslušali: 23.05 Lirični utrin ki; 23.10 Glasbeni mozaik; 0.05
4.30	Nočni program - glasba.
Jrednistvo, uprava, oglasni oddelek
1 kST Ul. Montecchi 6, PP 55»	Tal. (040) 78 4« 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 120o!oo!
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 siolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
15. Oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
■•H
Član italijanske P*	zvez« časopisnih
frst	založnikov FIEG
g
PORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
PO KATASTROFALNI IGRI JUGOSLAVIJE PROTI NORVEŠKI
Veselinovič in «zvezdniki» na zatožni klopi
Jugoslovanski selektor zelo slabo sestavil in vodil reprezentanco * Sušič in Petrovič le dobra «virtuoza» - Do tekme z Bolgarijo krepko spremeniti postavo in tudi koncept igre
KOLESARSTVO
DIRKA PO PIEMONTU
Ruperez presenetil
Drugouvrščeni Francoz Jules: «Nisem vedel, da je še kdo pred mano, sicer bi drugače vozib
(Poseben dopis)
LJUBIJANA — Novi jugoslovanski zvezni kapetan Todor Veselinovič je po tekmi z Norveško v Oslu, kot kaže, napovedal vojno jugoslovanskim nogometnim zvezdnikom. Vsaj tako bi lahko sodili po njegovi i-zjavi v Oslu: »Sušiča bi moral zamenjati že po petih minutah. Za igralce, ki se ne znajo bori«, takšna pa sta uaša uajbolj ugledna igralca Sušiš in Petrovič, najbrž ne bo več prostora, mesta bodo morali prepustili boljšim.*
Toda selektorju streznitev v Oslu ne more kaj prida pomagati, kajti pred očmi jugoslovanske televizijske javnosti, ki si je nadvse želela, da bi »plavu. oprali madež tmundia 1*>, so jugoslovanski nogometaši de
monstrirali za las podobno igro kot v Španiji. In nekdanji golgeter jugoslovanske reprezentance (Veselinovič je v 37 reprezentančnih tekmah od leta 1953 do 1961 dosegel 28 golov, tako da velja za najučinkovi-tejšega strelca »plavih* vseh časov) je režiser tega sramotnega na-•topa na Norveškem.
Veselinovič se od španskega «de-bakla* očitno ni prav nič naučil, predvsem pa ne tega, da na današnji svetovni nogometni sceni igralci brez volje, vrhunskih telesnih sposobnosti nimajo nobene možnosti za uspeh. In Sušič ter Petrovič sta prav očitno takšna tipa igralcev, tu m tam sicer z virtuoznimi potezami, a navadno le tedaj, ko ne gre povsem zares. Miljanič je v Španiji hotel njuno ležernost nadoknaditi z večjim deležem nogometnih «bor-cev», kot so Gudelj, Stojkovič, Zajec, Šljivo in še nekateri. Toda pokazalo se .je. da tudi kombinacija tako različnih tipov igralcev ne more prinesti uspeha. »Azzurri so piedstavili pravi in učinkoviti model:	enajst borcev in virtuozov
hkrati *.
Veselinovič je torej vztrajal pri Miljaničevem konceptu ter zašel še nekaj korakov stran od sodobnih nogometnih tokov. Odrekel se je na primer odličnemu Zagrebčanu Zajcu, nesporno enemu najboljših jugoslovanskih nogometašev (preprosto ga je razglasil za poškodovanega, čeprav je Zajec sam priznal, da bi lahko igral, ni pa bil pripravljen sedeti na klopi), iz tujine je poklical le vratarja Svilarja, čeprav v .Jugoslaviji ta čas ne manjka njemu vsaj enakovrednih vratarjev, za vrhunec nogometnega nesmisla pa si je umislil še igro s klasičnim srednjim napadalcem.
V tej vlogi je v vodstvu nastopil Dušan Savič, ki je bil sicer res strelec edinega (srečnega) gola za Jugoslovane, toda zaradi njega so imeli »plavi* skoraj vseh 90 minut praktično igralca manj.
Nobena reprezentanca na svetu danes ne igra več s klasičnim «cen-trorm (odrekli so se mu celo An gleži. ki so bili leta in leta pojem visokih skakalcev v kazenskem prostoru nasprotnika, zahodnonemški selektor Dervall pa je bil v Španiji pripravljen pokopati celo tako ugled nega hrusta, kot je Hrubesch). Ve-
selinovič si je pač omislil eksperi iv Franciji za »plave* najbrž že ne ment s Savičem, če bi to storil v ' dosegljiv, preostalo pa mu ne bo
tekmi na domačih tleh. kjer prileti v kazenski prostor nasprotnika več predložkov, bi ga še lahko nekako razumeli. Tako pa lahko sklenemo le to, da novi jugoslovanski selektor prav zares nima pojma o sodob nih svetovnih nogometnih tokovih. To pa lahko sodimo še po nekaterih njegovih potezah: da ni poskusil z bolj agresivno igro. da je na igri šče postavil Zvezdin branilski tandem, čeprav so Beograjčani po prejetih golih tretje najslabša moštvo v prvi ligi. da je favoriziral vojvodinske igralce, od koder je tudi sam . . .
17. novembra bo imel Veselinovič s svojim najbrž spremenjenim moštvom (morda brez Sušiča in Petroviča, a z Mlinaričem. Zajcem in Šljivom) popravni izpit v Sofiji z Bolgarijo. Če ga ne bo opravil, potem bo finale evropskega prvenstva
nič drugega, kot da bo odstopil.
Sodeč po njegovem uvodnem nastopu v Oslu posebne škode ne bo. To bi lahko bila le prava priložnost, da bi Ivic, Blaževič, Stankovič ali kak drug sposoben jugoslovanski nogometni strokovnjak «ju nogomet* popeljal po bolj perspektivnih poteh.
FRANCI BOŽIČ
Italija-(M v Milanu (13.11.)
RIM — Italijanska nogometna zve za je določila, da bo italijanska nogometna reprezentanca odigrala kvalifikacijsko srečanje za EP proti ČSSR v Milanu, v soboto. 13. novembra.
Tekmo z Romuni pa bodo »azzur-ri» odigrali 4. decembra v Firencah.
Začela so se ženska mladinska odbojkarska prvenstva.
prvem kolu sta se v slovenskem derbiju
spoprijela Sokol in Kontovel (na sliki). Zmagale so Kontovelke s 3:1
OLEGGIO CASTELLO (Novara) — Eaustino Ruperez, bivša velika nada španskega kolesarstva, si je zmago na včerajšnji dirki po Piemontu zagotovil s 60 kilometrov dolgim samotnim pobegom, katerega je zaključil z nekaj sekundami prednosti pred Francozom Julesom Pascalom.
Ruperez svojega pobega ni začel na kaki vzpetini, kot bi se pričakovalo od specialista na vožnjo v hrib, ampak ko so se spuščali s prelaza La colma (942 m). V vodstvu je bila tedaj skupina 18 kolesarjev, med katerimi pa ni bilo Sa ronnija, Hinaulta ali Gavazzija. Ruperez se je odločil za napad ravno v trenutku, ko je Norvežan Peder-sen, ki je imel nekaj metrov prednosti pred ostalimi, preluknjal zračnico. Nabral si je skoraj polminut-ni naskok in se vse do cilja ni pustil presenetiti.
Med najbližjimi zasledovalci sta si zlasti prizadevala najprej Conti-ni in zatem Jules. ki je približno deset kilometrov pred ciljem pustil za sabo ostale Ruperezove zasledovalce. Dajal je tudi vtis, da lahko dohiti Španca, kar pa mu ni uspelo. Po prihodu pa je izjavil, da se ni zavedal, da je pred njim še kdo in se zato ni potrudil, kot bi lahko naredil. Ko pa mu je nekdo od spremljevalcev dejal, da je pred njim Ruperez, je do cilja manjkal le kilometer, vsekakor premalo, da bi ga lahko dohitel.
V zaključnem naletu za tretje me sto je bil najhitrejši Avstralec Wil-son. Saronni, Cavazzi in Hinault pa se niso posebno trudili in so končali na 31., 33. oz. 38. mestu. Hinault je izjavil, da bomo šele na jutrišnji dirki po Lombardiji videli pravega Hinaulta, Saronni pa je dejal, da je kolesarstva letos že sit in če ne bi moral braniti ugleda svetovnega prvaka, bi že končal sezono.
VRSTNI RED:
1 Ruperez (Šp.), ki je 193 km dolgo progo prevozil v 5.C’ s poprečno hitrostjo 37,826 km na uro
2.	Jules (Fr.) po	11”
3.	Wilson (Avstr.)	51”
4.	De Wolf (Bel.)
5.	Kelly (Ir.)
6.	Ceruti (It.), 7. Bombini, 8. Van-denbroucke (Bel.), 9. Mutter (Švi.), 10. Rabottini (It.), 11. De Rooy
(Niz.), 12. Den Haute (Bel.), 13. Sa vini (It.), 14. Gayant (Fr.), 15. Ha-gedooren (Bel.) vsi v istem času.
Skupno je startalo 157 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo 77.
Prihodnji teden sklep o nastopu «Alfa Romeo* v formuli ena
PARIZ — Kot je včeraj izjavil predsednik Alfa Romeo Ettore Mas sacesi. bodo v začetku prihodnjega tedna odločili, če bodo tudi v naslednji sezoni nastopali v formuli ena. »Vprašanje je gospodarskega in ne političnega značaja,* je pristavil Massacesi med svojo včerajšnjo tiskovno konferenco.
Massacesi je tudi povedal, da je Alfa Romeo ovrgla proračun, ki ga je predstavila »Autodella* in ki predvideva okrog 20 milijard lir izdatkov za dirkalni sektor. «Auto-delta* je zatem svoj proračun skrčila za polovico, tako da je dogovor dosegljiv V lanski sezoni, je še pristavil Massacesi, so potrošili okrog 13 - 15 milijard.
ŠPORT PO SVETU # ŠPORT PO SVETU
Italija boljša od Norveške
južnoafriško državljanstvo, bi kar za dve leti moral prekiniti svojo dejavnost.
MONTE SAN SAVINO (Arezzo) -V drugem kolu namiznoteniškega prvenstva evropske lige je Italija — v moški in ženski konkurenci - s 4:3 premagala Norveško. V italijanski reprezentanci je nastopila tudi Marina Cergol, ki v letošnjem pr venstvu brani barve ŠK Kras.
Pokal prvakov
Zagrebška Gibona je brez večjih težav tudi v povratnem kolu premagala moštvo Uniona (Egipt) s 89:52 (51:26) in se uvrstila v nadaljnje kolo.
Koračev pokal
Kot je bilo pričakovati, je Zadar tudi v povratni tekmi odpravil ciprsko ekipo Keravnoso s 112:61 (55:33).
Kriek dobil
ameriško državljanstvo
PARIZ — Južnoafričan Johan Kriek, ki je na 13. mestu svetovne teniške lestvice ATP, je pred kratkim dobil ameriško državljanstvo. To je izjavil včeraj v Parizu in do dal, da se je za ta korak odločil, ker se je tako izognil odsluženja vo-vaškega roka. Če bi namreč ohranil
Higueras odstopil
NEAPELJ — V prvem srečanju finalnega dela teniškega turnirja WCT v Neaplju je Južnoafričan Kriek premagal Španca Higuerasa, ki je v drugem setu odstopil. Izid: 6:3, 1:4.
V Brindisiju za italijanski
naslov v težki kategoriji
CAGLIARi - Boksarsko srečanje za italijanski državni naslov v težki kategoriji med Guidom Tranejcm in Danielom Laghijem bo 4. novem bra letos v Brindisiju.
V torek Hagler v Sanremu
SANREMO (Imperia) — Marvin Hagler bo v torek, 19. t.m.. dopotoval v Sanremo, kjer bo zaključil priprave na srečanje proti Eulgen-ciu Obelmejiasu iz Venezuele. Srečanje bo veljalo za svetovni naslov v srednji kaetgoriji in bo na sporedu 30. t.m.
S svoje strani pa je izzivalec O-belmejias že teden dni v Genovi, kjer vestno trenira in je po besedah obeh trenerjev, ki sledita njegovim pripravam, v izredno dobri formi, tako da sta prepričana v njegov uspeh.
NiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimtiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiitiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
KOŠARKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Na startu več naših peterk
Z oktobrom so seveda vsa naša košarkarska moštva že krepko na delu.
Če je Jadran v tretjeligaškem prvenstvu že opravil dva nastopa, pa se ostala naša moštva pripravljajo na skorajšnji začetek v raznih ligah.
S kolikšnim številom ekip bomo letos nastopali?
Promocijsko prvenstvo
To prvenstvo je predvsem na Tržaškem še prava «uganka*. Glede na določila italijanske košarkarske zveze bi morala biti ta liga «odpr ta*, to je, da bi se lahko vanjo vpisalo vsako društvo. Na Tržaškem pa je še vedno število nastopajočih ekip omejeno. Lani je v promocij skem prvenstvu nastopilo 17 moštev. Letos pa je zaprosilo za vpis 17 dru

Danes igra za vas
im
Edi Kralj
mmmi
sterico z Opčin. Proti koncu svoje, kariere je igral za, Primorje in Primorec.
Potem ko je obesij eev'je na •klinu, je začel s trenersko kariero. Najprej je treniral Primorje in Primorec, sedaj pa se posveča naraščaju Primorja.
Povedal nam je, da je trenntno zamejski mladinski nogomet v krizi predvsem zaradi pomanjkanja mladine, ki bi se bacila z nogometom, zaradi tega pa je tudi selekcija težja. Poleg tega pa je, po njegovem mnenju, premalo trenerjev, ki bi znali uspešno delati z mladino.
Avellino - Fiorentina Catanzaro - Aseoli Genoa - Cagliari Inter - Napuli Piša - Verona Roma - Cesena Torino - Sampdoria Udinese - Juventus Bologna - Lazio Campobasso - Atalanta X Como - Palermo	1
Trento - Spal	I
Civitanovese - Monopoli I
X
X
X
2
2
X
Edi Kralj je začel svojo nogometno kariero pri mladinskih ekipah Triestine približno leta 1951. j Leta 1954 je bil tudi član Primorca, Id je bil takrat včlanjen pri ;UCEF, tako da je istočasno nasto-;wl pri dveh moštvih in večkrat je gr ul isti dan tudi dve tekmi.
‘ Leta 1959 je prestopil k Espcrii, | lato pa je igral za slovensko enaj-
AVTOMOBILIZEM
FORMULA ENA V MOSKVI
V Sovjetski zvezi še nič odločenega
MOSKVA — Včeraj smo zapisali, da je italijanska tiskovna agencija Ansa posredovala vest, da bedo avtomobilske dirke v formuli ena prihodnje leto tudi v Sovjetski zvezi. Po zadnjih vesteh pa kaže. da je bila vest le preuranjena. saj je na primer uradni glasnik zveze za avtomobilski šport iz Sovjetske zveze, Sergej Ušakov, izjavil, da morajo o tem vprašanju šele razpravljati.
Drugačnega mnenja je bil Mario Galanti, predstavnik avtomobilskih konstruktorjev formule ena v Moskvi: «Ne samo. da smo se s sovjetskimi predstavniki domenili o izvedbi dirke,* je dejal Galanti, «ampak smo tudi že določili datum, 28. avgust 1983.* Prav zaradi tega naj bi v prihodnjih dneh prišel v Sovjetsko zvezo predsednik FOČA Bernie Ecclestone, sovjetska avtomobilska federacija pa naj bi na FOČA naslovila pismo z uradnim vabilom zahodnim izvedencem, da obiščejo Moskvo, kjer naj bi pre učili progo za dirko.
Tudi o tel) podrobnostih Ušakov ni nič vedel, tako da bo res treba še počakati, da vidimo, če je kaj resnice v vseh teh vesteh.
KOŠARKA
JADRAN PRED NEDELJSKIM GOSTOVANJEM
Boris Vitez: <V Budriu moramo zmagati da ne izgubimo stika z najboljšimi
Boris Vitez je bil v 'sobotnem srečanju v Trstu proti bolonjski ekipi CEAM najboljši iadranov stre-lec. Dosegel je kar 36 točk Sicer pa za Borisa to ni nikakršen »podvig*, saj je v minulem prvenstvu večkrat krepko presegel »tridese-tieo*.
Pomembnejše je seveda to, da je Jadran v soboto zmagal. Da so si igralci opomogli po nerodnem do razu v prvem kolu, ko so nepriča kovano, toda tudi zasluženo izgubili proti videmskemu moštvu Eurocar.
»Verjetno nam bo še kako žal. da smo nerodno izgubili v Vidmu,* je začel najin kratek razgovor Bo ris Vitez. »Izgubljeni točki bo tre ba kaj kmalu nadoknaditi. Zato je tudi nujno, da v nedeljo v Budriu zmagamo. Nasprotno bi izgubili stik z najboljšimi na lestvici.*
"fJo dveh kolih je bil napredek vse ekipe dokaišen. čeprav moštvu vendarle še ni zaigralo, kol delan slco zmore. . .»
»Mislim da predvsem obramba še ni povsem nared. Na sobotni tek
prošnjo za ob
|i 9 Prejeli smo s ;.:avo.'
p ŠD Zarja iz Bazovice se je od počilo za zelo pozitivno in pametin. :'}obudo. Odslej bo izdavilo meseč )'ro društveno glasilo »Zarjam*. Ta ijco hoče seznanjati širšo vaško l.ikupnost o vse bol) pestri dejui i-wsli društva. Smuier «Zarjana> i)a naj bi bil tudi spotlbuda k ve aktivnosti in angažiranju vsen ;! ;i so preveč zaprti vase ter oc 1 tolnoma odmaknjeni od vaškega 1 ivljetija. Nenazaanje si «Zarjan-> 1 cli vsestranskega dialoga z bral •/ tudi o splošnih vaških nroble-k'H:h.
V Te želje zasledimo v uvodnem Uoročilu Mirjana žagana, nekdo 'i vaga uspešnega igraica. seda j ak livnega odbornika Zarje. Seveda Jake želie so tudi nase in tudi dru 1 ta društva in organizacije to pri-!' okujejo. Doslej pa kljub prizade-) •anju še vedno nismo uspeli, razen lekaterih izjem, pritegniti pozornosti večine mladih Hudi ter vsai podredno, kai še aktivno, vključiti v l 'efovan je posameznih društev. r Pri tem bi se pa rad malce zaustavil in seveda te misli povezal sestavkom v «Z ar jami* o m la-u j inski ekipi. Nimam nilcakršneaa Ramena polemizirati z nikomer, i^endar ne morem mimo nekaterih i igntovitev. Pri samem društvu Za-
Pismo uredništvu
rja ie v preteklih letih deloval ženski odbojkarski odsek. Verjel no je pozneje nastala kriza, no manjkanje tako trenerskega kot igralskega kadra. Zato so se od govorni odločili za združeno žensko odbojkarsko ekipo Sloge. Poteza se je izkazala za povsem uspelo, saj moštvo uspešno nastopa v tretje ligaškem prvenstvu. Pri baz'ivskem društvu so se tako i e šili iz zagate. tudi finančne, kajti na lak na čin so lahko osredoMih vse svoje moči in vlaganje sredstva samo n člansko nogometno ekipo. Vodstvu društva še sanmlo se ni. da bi v teh letih pomislilo na vse tiste «krat
ZSŠDI
organizira
PLAVALNI TEČAJ
v Lipici
informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. do sobote, 16. oktobra, vsak dan od 10. do 12. ure.
kohlačnike», ki so se pod orehi po dili za žogo in čakali nrave pri ložnosti. Načelno ie društvo imelo za nepotrebno, da se sploh ne do lahne problema tistih, ki « nogo metom in odbojko nimajo nikakršne zveze. Tu mislim predvsem itd veliko število mladih deklet ki so bila popolnoma odrezana od vsa ke vaške dejavnosti. Znano ie tudi. da je poz neje društvo posvetilo pozornost mladinskim kategorijam, pri čemer pa ie posvečalo pozornost samo nadarjenim in perspektivnim fantom. Drugi mani narta rimi so prišli v poštev le v pri meru, da število igralcev ie bilo nezadostno. Dogajalo se je. da je trener raje vključeval v moštvo tuie, tudi slovenske igralce, doma čin pa je v najboljšem primeru grel klopco ob robu igrišča. Danes smo prišli že tako daleč, dn na slovenskih nogometnih igriščih v slovenskih derbijih leti že žaljivka *sciavo*.
V takih primerih bi moralo dru štvo drugače ukrepali. Zavzeti bi moralo odločno ostrejše ukreve. km je bila sicer zahteva nekaterih r, odboru društva, va četudi are »a igralca, ki ■je še tako pomemben sami ekipi.
ŠD Zarja ne sme obstajati m de lovati izključno zato. da bi zašle clovalo čimvečje športne uspehe. Pri tem nogometne uspehe. Moralo bi težiti predvsem k vsestranskemu izobraževanju ter vzgon vosa meznika. na privaditi na zrtvora nia, k delovnim navadam v šoli in izven nje. k zdravi kritični pre soji ter ocenjevanju današnje stvar nosti. Naši športniki se morajo še bolj zavedati svoje narodne pripadnosti in v tem smislu pristopiti k boju za uveljavljanje pravic svo jena naroda.
Svoje misli zaključujem z željo, da bi SD Zarja v prihodnje še bolj iskalo sodelovanja ter razvijalo in utrjevalo medsebojne stike z dru (rimi vaškimi društvi in ar ganita ciiami. kaiti le tako bomo pravil no tolmačili potrebe širše vaške skupnosti Mladini naj bi omaga rali več samostojnosti da si sama nekaj ustvari in no svoje uredi, ter postane na tak način soodaovnrna ori upravljanju svoje dejavnosti.
\	R. K.
Delovanje ZSŠDI
razil precejšen optimizem kar zadeva organizacijo letnih olimpijskih iger v Los Angelesu in zimskih v Sarajevu (1984). De.jal je. da je bil trikrat v Los Angelesu in da je po njegovem mnenju organizacija iger v rokah mladih, dinamičnih ljudi.
Tudi v Sarajevu so po Samaran chovem mnenju na dobri poti V glavnem mestu BiH bo Samaranch decembra, ko bo otvoritev nove športne palače, katero so zgradili več kot leto dni pred pričetkom iger.
štev. med le-temi so tudi tri sloven I »Propaganda*
SP; ^or* Kontovel in Polet.	V tej ligi bomo imeli le dva za-
Medtem ko so si borovci že v mi-1 stop„ika: Bor in Polet, Tudi v tem
Boris Vitez
mi je bil predvsem skok slab. N" treningu smo zato tudi prav tem košarkarskim elementom posvetih veliko pozornost.*
V Budriu boste igrah na vse ali nič. Nujna je zmaga. Vaša naloga pa vendarle ne bo lahka.*
«0 nasprotniku vemo zelo malo Da pa nas v Budriu čaka težka naloga .je povsem jasno, saj so na ši nedeljski nasprotnik) zmagali kar v gosteh proti Pacheri. In zmagati proti temu moštvu v gosteh res ni lahka stvar. Vemo tudi, da košarkarji iz Budria igrajo consko o brambo 3-2 in za to smo se ustrezno tudi pripravili.*
«Sobotna zmaga proti Bolonjča nom je v vaše moštvo vneslo nove na elana, samozavesti.*
«Gotovo! Po tej zmagi smp si mo ralno opomogli in fantje so optimi stično razpoloženi pred nedeljskim gostovanjem, žal. tokrat ne b<, igral Edi Kraus. ki je službeno zaposlen. Predvsem v obrambi pa je Edi izredno koristen. Po drugi strani pa bo lahko igral Valtei Sosič, ki ie okreval in že trenira s poln i paro Njegov doprinos bo v nedeljo zelo pomemben.*
Srečanje Budrio Jadran bo v nedeljo, ob JI. uri. Glede na to, da bodo naši fantje odpotovali v Budrio blizu Bologne v nedeljo zjutraj, potem je vprašanje, če se je bati več nasprotnika ali dejstva, da bodo jadranovr.i po dolgi poli dopotovali na igrišče v Budrio ma lo pred začetkom tekme,	i bi)
McEnroe v polfinalu
SIDNEY - Na mednarodnem »o-pen* turnirju v Sidneyu je Američan John McEnroe premagal Avstralca McNarnaro s 6:4, 6:4.
Noah v drugo kolo
BASEL - V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je Francoz Noah premagal rojaka Portesa s 3:6. 6:3, 6:2.
nulem prvenstvu zagotovili nastop v tej ligi, pa naj bi bil fe v dvomu nastop ostalih dveh slovenskih pred stavnikov. Skoraj gotovo pa je, da bosta tudi Kontovel in Polet igrala v tem prvenstvu, saj sta dve tržaški društvi (Barcolana in Inter 1904) prestopili v višjo, D ligo.
Možnosti naših treh predstavnikov v promocijskem prvenstvu?
Mislimo, da se lahko vsi trije bo rijo za mesto na sredini lestvice, čeprav sta predvsem Bor in Kontovel pomladili svoji vrsti. Polet pa bi lahko celo startal na višja , mesta, saj bo igral z izkušeno ekipo,
Prva divizija
Za to prvenstvo so se doslej vpisali ie Borovi veterani. Upati pa je, da se bo do začetka prvenstva še kako slovensko društvo vpisalo v to ligo, in to predvsem s kako mladinsko postavo.
Mladinci
V	tem prvenstvu ni velikega šte vila moštev. Jadran že nastopa na turnirju za «Trofeja mesta Trst*, nato pa bo sodeloval na državnem mladinskem prvenstvu. Jadranovci imajo lepe možnosti, da se visoko uvrstijo
Borovci in poletovci pa bodo poskušali srečo v pokrajinskem mladinskem prvenstvu, v katerem bodo nastopili z dokaj mladima postavama.
Kadeti
V	kadetskem prvenstvu bo nasto pilo večje število moštev, med le temi tudi Kontovel. Sokol in Bor z dvema ekipama.
Nabrežlnci, Kontovelci in drugi Borova postava bi se morali boriti za sredino lestvice. Več možnosti za boljšo uvrstitev pa imajo košarkarji prve Borove postave, ki že dlje ča sa trenirajo pod vodstvom Valterja Vatovca.
Naraščajniki
V	tem prvenstvu ne bomo imeli svojega predstavnika Nedvomno .je to velika škoda tudi /ato. ker na šib društvih je nekaj dokaj obeta jočih košarkarjev letnikov 1968.
Dečki
Kontovel bo v tem prvenstvu na stopal z dvema ekipama, Bor pa z eno. Naši v tej ligi niso brez mož nosti.
MiiiiiainiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaiiiiiiiiiiiniiiiiiiMmuiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiimitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiii
Optimizem Samarancha
LOUSANNE — Predsednik med-ZSšDI obvešča, da bo danes, 15. ] narodnega olimpijskega odbora, t.m., ob 20.30 v Praprotu seja Juan Antonio Samaranch, je na smučarske komisije.	I svoji zadnji tiskovni konferenci iz-
OBVESTILA
ŠZ Jadran
obvešča, da bo sestanek tehničnega odbora Jadrana v torek, 19. oktobra, ob 20.30 v prostorih ŠD Kontovel na Kontovelu (poleg Društvene gostilne).
Kdor želi pomagati Jadranu tako pri organizaciji kot v upravi, je vljudno vabljen, da se sestanka udeleži.
* * «
ŠD Sokol — košarkarska sekcija
sporoča, da so urniki treningov v nabrežinski telovadnici za začetnike oh torkih in petkih od 14.45 do 16. ure.
* * *
ŠD Breg
sporoča, da je v teku v dolinski telovadnici tečaj otroške telovadbe, in sicer ob sredah in petkih z naslednjim umikom: od 17.00 do 17.45 — prva skupina
od 17.45 do 18.30 — druga skupina * * *
Športna šola Trst
sporoča, da bo skupna vadba za otroke stare od 2. do 4. leta (vključen 1. letnik otroškega vrtca) v ponedeljek; 18. t.m., ob 17. nri. Pri vadbi sodeluje odrasla oseba:
starši, babica ali dedek. Potrebna je telovadna oprema za otroke in za odrasle. Vadbene ure bodo vsak ponedeljek In četrtek od 17. do 18. ure na stadionu «1. mnj»,
Vrdelska cesta 7, tel. 51-377.
* * «
Športna šola Trst —
Sv. Ivan
sporoča, da sc bo telovadba za otroški vrtec začela v ponedeljek, 18. t.m., ob 16. uri Otroci na: i-majo seboj telovadno opremo, vpišejo pa se neposredno pred pričetkom. Vadbene nre bodo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure na stadion: «1. maj*, Vrdelska cesta 7, tel. 51-377.
# * *
ŠD Sokol - Odbojka
sporoča, ure treningov v nabrežinski telovadnici za začetnice* v ponedeljek in četrtek od 14.30 do 16.00. Igralke sc lahko vpišejo uc-posredno pred treningom.-• * »
SPDT
obvešča, da bo b pefkih ob 20.30 na stadiona «1. maj» predsmnčar-ska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prof. Furia-niča.
prvenstvu je torej naše predstavništvo dokaj skromno.
«Minibasket*
Tudi letos gojijo minibasket pri Boru, Kontovelu, Poletu in Sokolu. Delo z najmlajšimi je za bodoč-
Seznam naših moštev in trenerjev
PROMOCIJSKO PRVENSTVO BOR: trenerja Rajko Ožbolt in Štefan Pegan: POLET: Adrijan Sosič: KONTOVEL: Igor Luksa PRVA DIVIZIJA BOR: Franko Perco MLADINCI
BOR: Dorče Okretič; JADRAN: Jože Splicbal; POLET: Sergij Tavčar
KADETI
BOR A: Valter Vatovec; BOR B: Robi Klobas; KONTOVEL: Henrik Lisjak: SOKOL: Andrej Pupis DEČKI
BOR: Massimo Raseni in Boris Vascotto; KONTOVEL A: Igor Luksa; KONTOVEL B: Ivo Volpi »PROPAGANDA*
BOR: Marko Oblak in Luka Furlan; POLET: Bogdan Godnič ((MINIBASKET*
BOR: Renato Štokelj:	KONTO-
VEL: David Perini; POLET: Bogdan Godnič; SOKOL Marko Koja-nec.
nost naše košarke še kako pomembno. Brez naraščaja tudi bodočih u-spehov ni in zato bo veljalo slediti nastopom naših najmlajših s posebno pozornostjo. (Max)
Borovci presenetili
Bor — Libertas	62:39
BOR: Kovačič 12. Žetko 6, Tram puž, Lippolis 24. Civardi 7. Pertot 8, Burolo, Mosetti 5, Žgur.
SODNIK: Vascotto.
V prijateljski košarkarski tekm) so Borovi dečki nepričakovano, toda zasluženo premagali naraščajnike Libertasa. ki so leto in več starejši od »plavih*.
Borovci so se tokrat zares izkazali. še posebno pa sta izstopala I-gor Civardi in David Žetko.
JUTRI NA RADIU TRST A
«Šporlni lrira»
Na radiu Trst A se jutri nada lju.je ciklus oddaj »Špoitru trim.*, ki jih pripravlja Mario Šušteršič. Na tem drugem srečanju bo govor raziskavi prof. dr. Aleksandra Webra. slišali pa bomo tudi nekatere značilnosti o vzdržljivosti tekačev.
Gost jutrišnje oddaje bo (Udi novinar ljubljanskega radia Stane Urek, ki je skupno z Mitom Trefaltom pobudnik in organizator akcije »Brazde vzdržljivosti*.
Zanimivost vseh oddaj na bo prav gotovo pregled rekreacijskih prireditev ob koncu tedna.
L -
2. -
3.	-
4.	-
5. -
6. -
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
1
X
1
X
1
2
X
1
2
2
1