URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 8 Ljubljana, sobota 17. marca 1934 Cena 70 dinarjev Leto XLI 433. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni bst SFRJ. št 47/83 — prečiščeno besedilo/ in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke PREGLKD stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 I. Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so: S S? , M rt m? P «3 E 5 rt 2 j Skupnost otroškega varstva i Slovenije ▻ C •c Si a>z X S d N Občina Posebni republiški prispev rep. blagovne rezerve Posebni republiški prisnev i intervencije v proizvodnji Q O o % X3 ;! O Posebni občinski prispevek 1 obč. blagovne rezerve Posebni občinski prispevek intervencije v proizvodnji Občinska skupnost otroškega varstva ! ! I ll a as to O O. i/ č s Kulturna skupnost Sloveni i F £ X 3 Vi 5 0 ! - Telesno-kulturna skupnost M X « a c. 1 Ed h H 11 I™ Skupnost poko ir inskega in lidskega zavarovanja v | SR Sloveniji ■SSS ■0" o32 f + •os” 5-,-c + lat m > + rt v + 3 ^:CV3 N s. a E c . i VU rt I cn 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 1. Ajdovščina 0,40 0,40 0,35 0,15 0,80 0,90 1,08 0,74 4,84 0,50 0,42 0.69 1,01 0,92 12,54 10,64 25.74 2. Brežice 0,40 0.40 — 0,15 0,70 0,90 1,02 1,16 5,82 0,50 0,46 0,34 1,27 0,82 12.54 11,06 20,48 3. Celje 0,40 0,40 0,35 0,15 0,70 0,90 1,76 0.97 4,44 0.50 0,84 0,71 1.03 0,60 12.54 11,28 26.29 4. Cerknica 0,40 0,40 0,50 — 0,80 0,90 0,84 1,14 5,32 0,50 0,31 0,20 1,09 ■ 0,93 16,54 10,36 29,87 5. Črnomelj 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,13 1,26 5,73 0,50 0,37 0,24 1,01 0,81 12,54 10,78 26,29 6. Domžale 0,40 0,40 — 0,20 0,60 0,90 1,28 1,01 3,67 0,50 0,43 0,71 0,70 0.50 12,54 8.89 23,84 7. Dravograd 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,02 1,22 4,78 0,50 0,25 0,23 1,22 0.53 12,54 9,80 25,04 8. Gornja Radgona 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 2,30 0,68 5,58 0,50 0,33 0,22 0,83 0,37 12,54 11,56 26,05 9. Grosuplje 0,40 0,40 0,50 — 0,40 0,90 1,19 0,71 5,45 0,50 0,37 0,20 0,61 0,41 12,54 10,02 24,58 10. Hrastnik 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,15 0,74 5,94 0,50 0,71 0,35 0,84 0,95 12,54 11,29 26,42 11. Idrija 0,40 0,40 0,50 — 1,00 0,90 : 1,25 0,83 5,49 0,50 0,61 0,44 0,90 0,77 12,54 11,49 26,53 12. Ilir. Bistrica 0,40 0,40 0,50 — 0,90 0,90 1,30 0,79 5,64 0,50 0,26 0,27 1,14 0,74 12,54 11,31 26,28 13. Izola 0,40 0,40 0,20 0,30 0.50 0.90 1,58 0,90 4,55 0.50 0,60 0,90 1,19 1,33 12,54 11,12 26,79 14. Jesenice 0,40 0,40 — 0,20 0,80 0,90 1,16 0,81 5,16 0,50 0,37 0,52 0,55 1,00 12,54 10,08 25,31 15. Kamnik 0,40 0,40 0,50 — 0,40 0,90 0,65 0,99 4,53 0,50 0,39 0,39 0,45 0,95 12,54 8,61 23,99 16. Kočevje 0,40 0,40 0,50 — 0,40 0,90 1,55 1,07 4,17 0,50 0,29 0,41 0,91 1,36 12,54 9,53 25,40 17. Koper 0,40 0,40 0,35 0,15 0,60 0,90 1,76 1,10 5,12 0,50 0,91 0,48 1,29 0,55 12,54 11,96 27,05 18. Kranj 0,40 0,40 0,25 0,15 0,50 0,90 1,30 0,45 4,47 0,50 0,71 0,44 0,71 1,00 12,54 9,83 24,72 19. Krško 0,40 0,40 0,50 — 0,50 0,90 1,01 1,14 5,71 0,50 0,48 0,33 1,39 1,20 12,54 11,22 27,00 20. Laško 0,40 0,40 0,35 — 0,65 0,90 0,75 6,77 6,17 0.50 0,26 0,31 0,92 0,56 12,54 10,71 25,48 21. Lenart 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,40 0,73 5,15 0,50 0,53 0,20 1,24 1,00 12,54 10,82 25,99 22. Lendava 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,01 0,80 4,52 0J>0 0,38 0,22 0,93 0,43 12,54 9/9 24,06 23. Litija e,40 0,« 0,56 — one 0,99 L24 M3 5,43 0,50 0,46 0,35 6,80 0,61 12,54 18/8 25,86 24. Lj. Bežigrad 0,40 0,40 0,25 0,20 9,60 0,90 1,63 0,94 4,29 0,50 1,13 0,49 0,62 0,86 13/4 10,51 25,76 25. Lj. Center 0,40 0,40 0,25 0,20 0,60 0,90 1,63 0,94 4,29 0,50 1,13 0,49 0,62 0,86 12,54 10,51 25,75 26. Lj. Moste-Polje 0,40 0,40 0,25 0,»9 6,60 0,90 1,63 6,84 4^9 0,5« US 0,4ti 0,62 e,*6 12/4 18/1 S»/5 27. Lj. Šiška 0,40 0,40 0,25 0,20 0,60 0,90 1,63 6,94 4.29 0,50 1,13 0,49 0,62 0,86 12,54 10,51 25,75 28. Lj. Vič- Rudnik 0,40 0.40 0,25 0,20 0,60 0,90 1,63 0,94 4,29 0,50 1,13 0,49 0,62 0,86 12/4 16/1 25,78 1 S 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ia M 14 15 16 17 18 19 29. Ljutomer 0,40 0,40 0,35 0,40 0,50 0,90 1,48 0,85 5,79 0,50 0,33 0,20 0,99 0,44 12,54 11,34 26,07 30. Logatec 0,40 0,40 0,35 0,15 0,80 0,90 1,47 1,03 5,63 0,50 0,30 0,26 0,83 1,52 12,54 11,09 27,08 32. Metlika 0,40 0,40 0,35 0,15 0,85 0,90 0,70 1,25 5,30 0,50 0,30 0,45 1,05 0,70 12,54 10,45 25,84 33. Mozirje 0,40 0,40 0,50 — ' 0,80 0,90 1,03 0,89 '4,98 0,50 0,33 0,26 1.01 0,64 12,54 10,21 25,18 34. M. Sobota 0,40 0,40 0,15 — 0,85 0,90 1,56 0,70 5,12 0,50 0,37 0,28 1,05 0,70 12,54 10,68 25,52 33. N. Gorica 0,40 0,40 0,50 — 0,80 0,90 1,90 0,71 5,73 0,50 1,08 0,52 0,98 0,78 12,54 12,41 27,34 36. N. mesto 0,40 0,40 0,50 0,40 0,50 0,90 1,27 1,20 5,96 0,50 0,75 0,4! 1,02 1,26 12,54 12,11 28,01 37. Ormož 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,45 0,73 4,23 0,50 0,37 0,32 1.06 1,20 12,54 9,73 25,10 38. Piran 0,40 0,40 — 0,50 0,50 0,90 1,74 1,20 4,64 0,50 0,83 0,33 1,23 0,69 12,54 11,07 26,40 39. Postojna 0,40 0,40 0,35 0,15 1,00 0,90 1,06 1,11 5,48 0,50 0,53 0,46 0,98 0,36 12,54 11,31 26,22 40. Ptuj 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 0,84 0,73 4,13 0,50 0,61 0,24 1,28 0,81 12,54 9,40 24,38 41. Radlje ob Dravi 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,10 1,05 5,40 0,50 0,18 0,18 1,08 0,55 12,54 10,24 25,28 42. Radovljica 0,40 0,40 — — 0,80 0,90 1,10 0,69 6,31 0,50 0,33 0,45 0,72 0,70 12,54 11,01 25,84 43. Ravne na Koroškem 0,40 0,40 0,35 0,30 0,50 0,90 1,15 0,94 5,08 0,50 0,62 0,53 1.00 0.72 12,54 10,83 25,93 44. Ribnica 0,40 0,40 0,50 — 0,40 0,90 1,13 0,60 5,20 0,50 0,32 - 0,43 0,73 0,30 12,54 10,01 24,35 45. Sevnica 0,40 0,40 0,35 — 0,60 0,90 1,30 0,74 5,50 0,50 0,60 0,43 1.16 1,17 12,54 11,29 26,64 46. Sežana 0,40 0,40 0,35 ' 0,55 0,90 0.84 0,80 5.34 0,50 0.86 0,27 1,07 0,41 12,54 10.58 25,26 47. Sl. Gradec 0,40 0,40 0,35 0,30 0,50 0,30 1,27 0,72 5,67 0,50 6,44 0.36 0,95 0,37 12,54 11,14 25.67 48. Sl. Bistrica 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,28 0,88 4,50 0,50 0,29 0,27 1.31 0,58 12.54 9,95 24,85 49. Sl. Konjice 0,40 0,40 0,35 0,15 0,60 0,90 1,18 0,98 5,84 0,50 0,32 .0,31 0,87 0,42 12.54 10,92 25,76 50. Šentjur 0.40 0,40 0,35 — 0,55 0.90 1.47 0,73 6,26 0,50 0,41 0,32 1,39 0,64 12,54 12,05 26,86 51. Škofja Loka 0,40 0,40 0,35 — 0,80 0.90 1.22 0,77 6,96 0,50 0,45 0,59 0,71 0,74 12,54 12,38 27,33 52. Šmarje 0,40 0,40 0,35 — 0,40 0.90 1,05 1,08 5,52 0,50 0,32 0,20 1,19 0,67 12,54 10,33 25,52 53. Tolmin 0,40 0,40 0.35 0,15 0,50 0,90 1,21 0,63 5,62 0,50 0,63 0,36 1.69 0.74 12,54 11,81 26,62 54. Trbovlje 0,40 0,40 #,35 — 0,5C 0,90 1,10 1,00 4,76 0,50 0,61 0,47 0,89 1,05 12,54 9,89 20,38 55. Trebnje 0,40 0,40 0,50 0,50 0,50 0,90 0,69 0,73 6,50 0,50 0,34 0,21 1,36 1,04 12,54 11,90 27,11 56. Tržič 0,40 0,40 0,50 0,50 0,90 1.57 0,77 4,30 0,50 0,47 0,43 0,97 0,80 12,54 10,04 25,05 57. Velenje 0,40 0,40 0,50 — 0,90 0.96 1,37 0,88 5,77 0,50 0,62 0,61 0,75 1,27 12.54 11,85 27,14 58. Vrhnika 0,40 0,40 0.50 — 0,40 0.90 1.23 0,79 5,39 0,50 0.33 0,41 0,67 1,36 12,54 10,23 25,87 59. Zagorje 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,06 0,76 4,94 0,50 0,57 0.31 0,93 1,20 12,54 10,11 25,51 60. Žalec 0,40 0,40 0,35 — 0,50 0,90 1,46 0,74 5,27 0,50 0,45 0,43 1,04 0,41 12,54 10,80 25,39 61. Maribor - Pesnica 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,45 0,58 4,35 0,50 0,99 0,51 0,92 1,06 12,54 10,52 25,60 62. Maribor - Pobrežje 0,40 0,40 0,35 6,15 0,50 0,90 1,45 0,58 4,35 0,50 0,99 0,51 0,92 1,06 12,54 10,52 25,60 63. Maribor - Rotovž 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,45 0,58 4,35 0,50 0,99 0,51 0,92 1,06 12,54 10,52 25,60 64. Maribor - Ruše 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,45 0,58 4,35 0,50 0,99 0,51 0,92 1,06 12,54 10,52 25,60 65. Maribor - Tabor 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,45 0,58. 4,35 0,50 0,99 0,51 0,92 1,06 12,54 10,52 25,60 66. Maribor - Tezno 0,40 0,40 0,35 0,15 0,50 0,90 1,45 0,58 4,35 0,50 0,99 0,51 0,92 1,06 12,54 10,52 25,60 II. Stopnje prispevkov iz dohodka se: A. Prispevek iz dohodka po osnovi hodkal e) Skupnost zdravstvene** varstva b) Skupnost za zaposlovanje osebnega do- Skupnost Skupne** Občina zdravstvenega varstva za zaposlovanje 1 2 3 4 1. Ajdovščina 10,53 6,28 2. Brežice - 11,20 0,31 3. Celje 1 10,15 0,22 4. Cerknica > 9,60 0,28 5. Črnomelj 8,75 0,27 6. Domžale 8,68 64» 7. Dravograd 8,53 0,26 8. Gor. Radgona 10,87 0,23 9. Grosuplje 10,37 04« t a t 4 ie. Hrastnik 11,65 o#i ii. Idrija 16,80 0,23 MU litrska Bistrica 10,54 0,*l 11. Izola »,77 0,23 14. Jesenice 8,24 0,21 15. Kamnik 7,74 0,18 16. Kočevje 9,55 0,20 17. Koper 9,65 0,26 18. Kranj 7,56 0,25 19. Krško 7,82 9,23 20. Laško 11,30 0,28 21. Lenart 10,38 0,35 22. Lendava M,43 04» 23. Uti Ja 12,14 6,20 24. Ljubljana Bežigrad 8,17 0,20 25. Ljubljana Center 8,17 0,20 28. Ljubljana Moste-Poije 8,17 0,20 1 2 3 4 27. Ljubljana Šiška 8,17 0,20 28. Ljubljana Vič-Rudnik 8,17 0,20 29. Ljutomer 9,87 0,28 30. Logatec 10,77 0,22 32. Metlika 8,60 0,30 33. Mozirje 8,73 0,24 34. Murska Sobota 9,75 0,32 35. Nova Gorica 9,80 0,23 36. Novo mesto 8,22 0,26 37. Ormož 10,02 0,27 38. Piran 10,04 0,29 39. Postojna 10,17 0,26 40. Ptuj 9,33 0.26 41. Radlje ob Dravi 9,55 .0,30 42. Radovljica 8,50 0,29 43. Ravne na Koroškem 8,92 0,24 44. Ribnica 9,95 0,25 45. Sevnica 11.50 0.26 46. Sežana 9,60 0,23 • 47. Slovenj Gradec 8.50 0,24 48. Slovenska Bistrica 9.43 0,25 49. Slovenske Konjice 9,65 0,23 50. Šentjur 10,92 0,31 51. Škofja Loka 7,39 0,20 52. Šmarje 11,05 0,32 53. Tolmin 9,42 0,22 54. Trbovlje 9,30 0,22 55. Trebnje 9,83 0,23 56. Tržič 8,00 0.21 57. Velenje 8,58 0,24 58. Vrhnika 8.T5 0.19 59. Zagorje 11,33 0,33 60. Žalec 10,73 0,21 61. Maribor - Pesnica 8,47 0,25 62. Maribor - Pobrežje 8,47 0,25 63. Maribor - Rotovž 8,47 0.25 64. Maribor - Ruše 8,47 0,25 65. Maribor - Tabor 8,47 ' 0,25 66. Maribor - Tezno 8,47 0,25 * 5. Izobraževalna skupnost za kemijske, far- macevtske, gumarske in nekovinske usmeritve 0,83 6. Izobraževalna skupnost za lesarsko usmeritev 0,86 7. Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije 1,01 8. Posebna izobraževalna skupnost za gostinstvo in turizem 1,49 9. Izobraževalna skupnost za ekonomsko usmeritev 1,16 10. Posebna izobraževalna skupnost tiska In papirja 0,62 11. Izobraževalna skupnost za elektrotehniško in računalniške usmeritev 1,33 12. Izobraževalna skupnost za metalurško in kovinarsko usmeritev 1,17 13. Izobraževalna skupnost prometa in zvez 0,83 14. Izobraževalna skupnost za rudarsko in geološko usmeritev 1,13 15. Izobraževalna skupnost za zdravstvene usmeritev 2,59 16. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 1,65 17. Posebna izobraževalna skupnost xa druš- , boslovno usmeritev 1,66 18. Posebna izobraževalna skupnost za kulturo 2^0 b) Raziskovalna skupnost Slovenije — skupni program * 0^8 — posebne raziskovalne skupnosti: 1. Kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo 0,12 2. Energetika, mineralne surovine in metalurgija 0,11 3. Elektrokovinska industrija 0,14 4 Kemija 0,12 5. Gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafika 1 0,08 6. Graditeljstvo 0,11 7. Promet in zveze 0,07 c) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji %> — za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni od osnove (bruto) osebnega dohodka zavarovancev za polni delovni čas, skrajšani delovni čas, krajši delovni čas od polnega delovnega časa in za delo prek polnega delovnega časa 1,50 — za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem: povečanje od 12 na 14 mesecev 3,50 povečanje od 12 na 15 mesecev 5,20 povečanje od 12 na 16 mesecev 7,00 povečanje od 12 na 17 mesecev 8,80 povečanje od 12 na 18 mesecev 10,50 B. Prispevek iz dohodka od osnove dohodek: a) Izobraževalna skupnost Slovenije 0,22 1. Izobraževalna skupnost za agroživilstvo 1,34 2. Izobraževalna skupnost gozdarstva 0,95 3. Posebna izobraževalna skupnost za usnjarsko predelovalno industrijo 0,71 4. Izobraževalna skupnost za tekstilne usmeritve 0,82 8. Trgovina, turizem, gostinstvo ter drobno gospodarstvo 0,66 9. Zdravstvo in socialno varstvo 6,68 10. Družbene dejavnosti 0,08 11. Družbena infrastruktura 6,14 12. Tekstilna in usnjarsko predelovalna in- dustrija c) Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije: Zap. št. Občina Občinska raziskovalna skupnost 1 2 3 i. Ajdovščina 0,04 2. Brežice 0,04 3. Celje 0,04 4. Cerknica 0,02 5. Črnomelj 0,07 6. Domžale 0,05 7.- Dravograd 0,05 8. Gornja Radgona 0,03 9. Grosuplje 0,03 10. Hrastnik 0,05 11. Idrija 0,03 12. Ilirska Bistrica 0,018 13. Izola 0,04 1 S 3 14. Jesenice 0,014 15. Kamnik 0,10 16. Kočevje 0,023 17. Koper 0,025 18. Kranj 0,01 19. Krško 0,04 20. Laško 0,07 21. Lenart 0,07 22. Lendava 0,05 23. Litija 0,05 24. Ljubljana Bežigrad 0,025 25. Ljubljana Center 0,025 26. Ljubljana Moste-Polje 0,025 27. Ljubljana Šiška 0,025 28. Ljubljana Vič-Rudnik 0,025 29. Ljutomer 0,04 30. Logatec 0,04 32. Metlika 0,03 33. Mozirje 0,13 34. Murska Sobota 0,03 35. Nova Gorica 0,05 36. Novo mesto 0,07 37. Ormož 0,02 38. Piran 0,02 39. Postojna 0,04 40. Ptuj 0,05 41. Radlje ob Dravi 0,05 42. Radovljica 0,025 43. Ravne na Koroškem 0,06 44. Ribnica 0,030 45. Sevnica 0,05 46. Sežana * 0,03 47. Slovenj Gradec 0,05 48. Slovenska Bistrica 0,07 49. Slovenske Konjice 0,02 50. Šentjur 0,095 51. Škofja Loka 0,05 52. Šmarje • 0,04 53. Tolmin 0,05 54. Trbovlje 0,03 55. Trebnje 0,02 56. Tržič 0,04 57. Velenje 0,03 58. Vrhnika 0,08 59. Zagorje 0,07 60. Žalec 0,03 61. Maribor - Pesnica 0,05 62. Maribor - Pobrežje 0,05 63. Maribor - Rotovž 0,05 64. Maribor - Ruše 0,05 65. Maribor Tabor 0,05 66. Maribor - Tezno 0,05 C. Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstav- Ijajo sredstva poslovnega sklada: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarova- nja v SR Sloveniji: a) zavezanci — temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva: — elektrogospodarstvo, — pridobivanje premoga, — predelava premoga, — pridobivanje nafte in zemeljskega plina, — proizvodnja naftnih derivatov — črna metalurgija, — pridobivanje rude barvastih kovin, — proizvodnja barvastih kovin, — predelava barvastih kovin, — pridobivanje nekovinskih rudnin, — proizvodnja cementa, — kmetijska proizvodnja, — kmetijske storitve, — ribištvo, — vodno gospodarstvo, — železniški promet, — pomorski promet, — zračni promet v — prekladalne storitve, — gostinstvo, — turistično posredovanje, — obrtne storitve in popravila, — osebne storitve in storitve gospodinjstvom, — urejanje naselja in prostora, — stanovanjska dejavnost, — komunalne dejavnosti, — prevoz potnikov z drugimi sredstvi po stopnji 0,27 b) zavezanci, ki opravljajo vse druge dejavnosti po stopnji 1,27 III. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 9. marca 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 434. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82. 71/82, 77/82 in 68/33) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ■* področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 1/84, 3/84, 4/84, 5/84, 6/84, 7/84) se stopnje v tabelah IV.a in IV.b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: Z*tp' Občina Zbirna stopnja 1 1 3 l. Ajdovščine 10,64 2. Brežice 11,06 3. Cet*e IMS 1 2 S 4. Cerknica 10,36 5. Črnomelj 10,71 6. Domžale 8,89 7. Dravograd 9,80 8. Gornja Radgona 11,56 9. Grosuplje 10,02 10. Hrastnik 11,29 11. Idrija 11,49 12. Ilirska Btetrtea 11,31 13. Izola 11,12 14. Jesenice 10',06 15. Kamnik 8,61 16. Kočevje 9,53 17. Koper 11,96 18. Kranj 9,83 19. Krško 11,22 20. Laško 10,71 21. Lenart 10,82 22. Lendava 9,39 23. Litija 10,98 24. Ljubljana Bežigrad 10,51 25. Ljubljana Center 10,51 26. Ljubljana Moste-Polje 10,51 27. Ljubljana Šiška 10,51 28. Ljubljana Vič-Rudnik 10,51 29. Ljutomer 11,34 30. Logatec 11,09 32. Metlika 10,45 33. Mozirje 10,21 34. Murska Sobota 10,68 35. Nova Gorica 12,41 36. Novo mesto 12,11 37. Ormož , 9,73 38. Piran 11,07 39. Postojna 11,31 40. Ptuj 9,40 41. Radlje ob Dravi 10,24 42. Radovljica 11,01 43. Ravne na Koroškem 10,83 44. Ribnica 10,01 45. Sevnica 11,29 46. Sežana 10,58 47. Slovenj Gradec 11,14 48 Slovenska Bistrica 9,95 49. Slovenske Konjice 10,92 50. Šentjur 12,05 51. Škofja Loka 12,38 52. Šmarje pri Jelšah 10,33 53. Tolmin 11,81 54. Trbovlje 9,89 55. Trebnje 11,90 56. Tržič 10,04 57. Velenje 11,85 58. Vrhnika 10,28 59. Zagorje 10,11 60. Žalec 10,80 61. Maribor - Pesnica 10,52 62. Maribor - Pobrežje 10,52 63. Maribor - Rotovž 10,52 64. Maribor - Ruše 10,52 65. Maribor - Tabor 10,52 66. Maribor - Tezno 10,52 Zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju = . družbenih dejavnosti vplačujejo davke in prispevke iz osebnih dohodkov po stopnjah iz kolone 3 na račune objavljene v odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov iz prispevkov (Uradni list SRS, št. 39/83). St. 420-16/83 Ljubljana, dne 9. marca 1984. ____ Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tene Pengov 1. r. 435. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti dveh alinej 77. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev SDK podružnice Ljubljana, na seji dne 1. 3. 1984 odločilo s Razveljavita se določbi 12. in 13. aiinee 77. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev Službe družbenega knjigovodstva podružnice Ljubljana iz junija 1982, kolikor določata, da mora posojilna pogodba vsebovati zavezo posojilojemalca, da bo dal sedanje družbeno stanovanje na razpolago podružnici. Obrazložitev Občan je dal pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb v izreku te odločbe navedenega pravilnika. Ustavno sodišče je pobudo delno sprejelo in s sklepom z dne 26. 1. 1984 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 12. in 13. aiinee 77. člena pravilnika, po kateri mora posojilna pogodba vsebovati zavezo posojilojemalca, da bo dal sedanje družbeno stanovanje na razpolago podružnici. Stanovanjska razmerja in gospodarjenje s stanovanji je uredila Skupščina SR Slovenije v okviru svojih pristojnosti iz 10. točke prvega odstavka 321. člena in 7. točke prvega odstavka 324. člena ustave z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82) in z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81). V zakonu o stanovanjskih razmerjih je glede stanovanjske pravice in glede dodelitve stanovanj med drugim določeno, da stanovanjska pravica lahko preneha samo v primerih in na način, kot to določa zakon (tretji odstavek 1. člena), da odločajo o dodelitvi stanovanj stanodajalci (prvi odstavek 3. člena) in da sme imeti občan stanovanjsko pravico le na enem stanovanju (prvi odstavek 12. člena). V prvem odstavku 45. člena zakona pa je določeno, da je stanodajalec dolžan dodeliti prazno stanovanje. Stanodajalec s samoupravnim splošnim aktom o dodelitvi stanovanj določi osnove in merila za prednostni red, po katerem se dodelijo stanovanja, največjo površino stanovanja glede na število družinskih članov in postopek za sprejem prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev stanovanja (36. člen zakona o stanovanjskih razmerjih in 9. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu). V 12. in 13. alinei 77. člena obravnavanega pravilnika določeni obveznosti posojilojemalca, da mora dosedanje družbeno stanovanje izročiti podružnici, posegatat na področje, ki ga je že uredil zakon. Z zakonom urejenih razmerij pa s samoupravnim splošnim aktom ni mogoče spreminjati ali urejati drugače. Zato sta obravnavani določbi pravilnika v neskladju z ustavo in zakonom. Glede na Vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz-izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc in Bojan Škrk. St. Ul 67/83-11 Ljubljana, dne 1. marca 1984. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič L r. ad b) Kot zunanja ureditev in priključki se upošteva planiranje zemljišča za šolsko-domsko dvorišče in igrišča, ureditev dovozov in dostopov do zgradbe ter izvedba priključkov na javne komunalne naprave, vendar samo v tolikšnem obsegu, da so izpolnjeni minimalni pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ne upošteva pa se vrednost komunalno opremljenega zemljišča, morebitna rušitvena dela, stroški nadomestnih stanovanj in druga pripravljalna dela na zemljišču. ad c) Za opremo se šteje vgrajena m pomična oprema po normativih, vendar brez učil, učnih pripomočkov in drobnega inventarja. ad č) Od stroškov v tej točki odpade na: — projekte 40 "/e — inženiring 30 u/o — ostale stroške 30 0/o 2. Normirana neto zazidana površina zgradbe je odvisna od vrste in kapacitete šole — doma, kot sledi: 2.1. CELODNEVNA OSNOVNA SOLA 2.1.1. Podružnična šola: 436. Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) v zvezi s 14. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 so delegati v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. februarja 1884 uskladili stališča v vsakem zboru posebej in med zboroma ter s tem sprejeli SKLEP e okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1984 1. Naložbe v vzgojnoizobraževalne objekte v letu 1984 (po cenah januarja 1984) ne smejo preseči naslednjih zneskov za: din/m‘ normirane neto površine zgradbe zaklonišče a) gradbena in obrtn. dela z notranjimi instalacijami adap- novo-tacija gradnja | 13.350 26.220 novo- gradnja 40.160' b) zunanja ureditev in priključki 1.170 3.100 5.240 c) oprema 5.020 5.020 6.160 č) projekti, inženiring ih ostali stroški investit. 1.810 2.560 4.610 a)—č) skupaj 26.350 36.900 56.170 d) nabava komunalno oprem- Ijenega zemljišča 0 1.770 1.770 e) učila — drobni inventar 2.370 2.350 3.810 d)—e) skupaj 2.370 4.120 5.580 a)—e) skupaj 28.720 41.020 61.750 vpisanih učencev 60 90 120 učencev v prvi izmeni 60 90 120 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori 2,3 2,8 2,7 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,6 2,8 2,2 A. B. C. skupaj m2 6,5 5,6 4,9 2.1.2. Samostojna in centralna šola vpisanih učencev 240 480 720 960 ■učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori 4,5 4,2 4,0 3,8 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,1 2,7 2,3 2,0 A. B. C skupaj m2 7,6 6,9 6,3 5,8 2.2. OSNOVNA SOLA S PRILAGOJENIM PRO- GRAMOM 2.2.1. Oddelki pri šoli ad 2.1.1. in ad 2.1.2. zgoraj vpisanih učencev 12 24 30 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori 4,3 3,8 3,5 3.4 B. C. ostali prostori in komunikacije 2,6 2,3 2,1 1,9 A. B. C. skupaj m2 6,9 6,1 3,6 !T3 2.2.2. Samostojna ih centralna šola vpisanih učencev 72 1 144 216 288 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 m2/učenca v prvi izmeni: A. učni prostori B. C. ostali prostori in komunikacije 6,2 4,2 5,8 3,5 5,3 3,0 4,8 2,6 7,4 A. B. C. skupaj m2 10,4 9,3 8,3 2.3. DELOVNO USPOSABLJANJE TEŽJE DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK 2.3.1. Oddelki pri osnovni šoli ad 2.2.2. zgoraj vpisanih učencev 12 24 36 48 učencev v prvi izmeni 12 24 36 48 m2/učenca v prvi izmeni: - A. prostori za pouk 4,9 4,4 4,1 3,9 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,0 2,6 2,3 2,1 A. B. C. skupaj m2 7,9 7,0 6,4 6,0 2.3.2. Samostojna organizacija vpisanih učencev 72 144 216 283 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 7,0 6,5 6,0 5,4 B. C. ostali prostori in komunikacije 4,9 4,0 3,3 2,9 A. B. C. skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.4. SREDNJA SOLA 2.4.1. Ekonomska, družboslovna in pedagoška usmeritev: vpisanih učencev 350 720 1.080 1.440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 930 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 3,8 3,8 3,8 3,3 B. C. ostali prostori in komunikacije 2,8 2,6 2,4 2,3 A. B. C. skupaj m2 6,6 6,4 6,2 6,1 2.4.2. Naravoslovno-matematična in računalniška usmeritev vpisanih učencev 360 720 1.080 1.440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk 4,1 4,1 4,1 4,1 B. C. ostali prostori in komunikacije 2,8 2.6 2,4 2,3 A. B. C. skupaj m2 6,9 6,7 6,5 6,4 2.4.3. Ostale usmeritve: vpisanih učencev , 360 720 1.080 1.440 učencev v prvi izmeni 240 480 720 960 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. C. ostali prostori 4,6 4,6 4,6 4,6 in komunikacije 3,1 2,9 2,7 2,6 A. B. C. skupaj m2 7,7 7,5 7,3 7,2 2.4.4. S prilagojenim programom vpisanih učencev 72 144 216 263 učencev v prvi izmeni 72 144 216 288 m2/učenca v prvi izmeni: A. prostori za pouk B. C. ostali prostori 7,5 6,7 6,1 5,6 in komunikacije 4,4 3,8 3,2 2,7 A. B. C. skupaj m2 11,9 10,5 9,3 8,3 2.5. VISOKE SOLE 2.5.1. Ekonomska, družboslovna, pedagoška (brez telesnokullurnih programov), naravoslovno-matema-tična in računalniška usmeritev vpisanih rednih študentov 360 726 1.666 1.440 študentov v prvi izmeni m2/študenta v prvi izmeni: 240 480 720 960 A. prostori za pouk B. C. ostali prostori 5,2 4,8 4,5 4,3 in komunikacije 3,4 3,0 M 2,2 A. B. C. skupaj m2 8,6 7,8 7,1 6,5 2.5.2. Kulturno-umetniška in pedagoška (s teles- nekulturnim programom) vpisanih rednih študentov 120 240 360 480 študentov v prvi (zmeni 120 240 360 480 m2/študenta v prvi izmeni: A. prostori za pouk 14,8 12,0 10,5 9,7 B. C. ostali prostori in komunikacije 10,2 8,0 6,5 5,3 A. B. C. skupaj m2 25,0 20,0 »,o 15,0 2.5.3. Ostale usmeritve vpisanih rednih študentov 300 600 900 1.200 študentov v prvi izmeni 240 480 720 960 mVštudenta v prvi izmeni: A. prostori za pouk 6,4 5,9 5,5 5,2 B. C. ostali prostori in komunikacije 3,8 3,3 3,0 2,7 A. B. C. skupaj m2 10,2 9,2 8,5 7,9 ZS. DOM ZA UČENCE IN ŠTUDENTE 2.6.1. Ločena enota število ležišč 68 138 180 240 m2/na ležišče: A. bivalni prostori' 5J1 5*8 5*8 8*8 B. C. ostali prostori in komunikacije 4,4 3,3 2,9 2,7 A. B. C. skupaj m* 10,2 M 8,7 8*8 2.6.2. Samostojni dom število ležišč 240 486 720 960 m2/na ležišče: A. bivalni prostori B. C. ostali prostori 8,0 7,7 7,5 7,4 in komunikacije 5,5 4,8 4,3 4,2 A. B. C. skupaj m2 13,5 12,5 11,8 11,6 2.7. DOM ZA UČENCE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM 2.7.1. Ločena enota število ležišč 12 24 36 48 m2/na ležišče: A. bivalni prostori B. C. ostali prostori 9,3 8,6 8,0 7,5 in komunikacije 5,7 4,7 4,3 4,0 A. B. C. skupaj m2 15,0 13,3 12,3 11,5 2.7.2. Samostojni dom število ležišč 72 144 216 288 m2/na ležišče: A. bivalni prostori 11,4 10,9 10,5 10,3 B. C. ostali prostori in komunikacije 6,7 6,1 5,7 5,3 A. B. C. skupaj m2 18,1 17,0 16,2 15,6 3. laboratoriji 4. učne delavnice 5. kabineti — mirno delo učiteljev 6. mimo delo učencev 7. knjižnice — čitalnice. 8. klubski prostori za učence in učitelje 9. telovadnice in 10. morebitne druge učne površine B. PROSTORI ZA OSTALE NAMENE, kamor spa- li. jedilnica — večnamenski prostor 12. obrat kuhinje 13. obrat pralnice 14. hišna delavnica 15. inventar — arhiv 16. sanitarije — garderobe 17. upravni prostori — strokovne službe 18. ' kotlarna in 19. morebitne druge površine za ostale namene C. 20. KOMUNIKACIJE — V DOMOVIH: A. BIVALNI PROSTORI, kamor spadajo: 1. spalnice 2. sobe za obolele učence 3. dnevne sobe — učilnice 4. knjižnica — čitalnica 5. mladinska soba 6. športni — klubski prostori 7. jedilnica — večnamenski prostor in 8. morebitne druge bivalne površine. B. OSTALI PROSTORI, kamor spadajo: 9. sanitarije — garderobe 10. prostori za čiščenje obutve in obleke 11. sobe za dežurne vzgojitelje 12. upravni prostori 13. strokovne službe — zbornica 14. ambulanta 15. obrat kuhinje 16. obrat pralnice 17. hišna delavnica 18. inventar, arhiv x 19. ogrevanje in 20. morebitne druge površine za ostale namene 2.8. Če mikrolokacijski pogoji narekujejo izgradnjo zaklonišča, se v ta namen priznavajo normirane neto površine: 2.8.1. Pri šolah — 0,5 m2/učenca-študenta v prvi’ izmeni 2.8.2. Pri domovih — 0,6 mVležišče NORMIRANO NETO POVRŠINO TVORIJO: — V ŠOLAH A. PROSTORI ZA POUK, kamor spadajo 1. učilnice 2. predavalnice C. 21. KOMUNIKACIJE 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraže-valne objekte v letu 1983, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 8 z dne 11. 3. 1983. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti' Slovenije Tone Ferenc 1. r. 437. Odbor skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije za razvoj družbenega varstva otrok, je dne. 7. marca 1984. leta sprejel SKLEP Odbor skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije za razvoj družbenega varstva otrok, objavlja da bodo delavci in drugi delovni ljudje za uresničevanje programa skupnih nalog Skupnosti otroškega varstva Slovenije v obsegu kot je predviden v finančnem načrtu skupnosti za leto 1984, od 1. aprila 1984. leta dalje združevali sredstva po prispevni' stopnji 0,90 % iz osebnih dohodkov. St. 28-1/95-84/4 Ljubljana, dne 8. marca 1984. Predsednica Odbora za razvoj družbenega varstva otrok Mira Korelič 1 r." 438. 'Na pod’"g: določil samoupravnega sporazuma o uresničevanja prav.c do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4/81, 41/83) in sklepa o pooblastitvi odbora za razvoj družbenega varstva otrok skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije je odbor za razvoj družbenega varstva otrok skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije na seji dne 7. marca 1984. leta sprejel SKLEP o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust 1 Po uradnih statističnih podatkih se je poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v 1983. letu v primerjavi z 1982. letom povečal za 27,1 %>.. 2 Na podlagi ugotovljene rasti čistih osebnih dohodkov na zaposlenega delavca v SR Sloveniji se uskladijo . nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust (v nadaljevanju: nadomestila osebnega dohodka) : — ža 9,3 °/o upravičencem, ki jim je bila osnova za nadomestilo osebnega dohodka že akontativno povečana za 17,8 “/o, — za 27,1 °/o upravičencem, ki jim osnova za nadomestilo osebnega dohodka še ni bilo akontativno povečano za 17,8 Vo. 3 Povečano nadomestilo osebnega dohodka gre upravičencem za sedmi in vsak nadaljnji mesec zadržanosti z dela zavoljo porodniškega dopusta. 4 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 19-5/27-84/4 Ljubljana, dne 27. februarja 1984. Predsednica Odbor za razvoj družbenega varstva otrok Mira Korelič L r. 439. Na podlagi 21. in 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 24. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 10. in 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) ter 7. in 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83), sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na 12. seji skupščine Zveze stanovanjsidli skupnosti Slovenije dne 28. februarja 1984 sprejela SKLEP o spremembah sklepa o pripravi in sprejetju predloga dolgoročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v Sil Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi do leta 2008 1. člen V 2. členu sklepa o pripravi in sprejetju predloga dolgoročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 9/82) se besedilo »v prvi polovici leta 1983« nadomesti z besedilom »do konca oktobra 1984« in besedilo »v zadnjem četrtletju istega leta« pa nadomesti z besedilom »do konca januarja 1985«. 2. člen V 3. členu se besedilo »do konca septembra 1982« črta in nadomesti z besedilom »do konca junija 1984«. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana,, dne 28. februarja 1984. Predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavko Uršič 1. r. 440. Na podlagi analize »Nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnošov v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje« in obravnave zaključnih računov združenih sredstev po posameznih letih je skupščina SIS za železniški in luški promet SR Slovenije sprejela na zasedanju dne 28. februarja 1984 PRIPOROČILO o načinih vrednostnega izkazovanja sredutev iSreSeHA v Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet v SR Sloveniji 1. Skupščina SIS za železniški ha kriBd promet 8* Slovenije obvešča združevalce sredstev — uporabnike železniških in luških storitev, da je bilo zbranih do 31. 12. 1983: ""a) po 10. Členu samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti za obdobje 1976—1980 in po 2. Benu zakona # združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 31/76 — stopnja prispevka: 3,2%) 3.593,3301245,19 dan sredstev; b) po 7. členu samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnega plana razvoja luških zmogljivosti za obdobje 1975—1980 in po 2. členu zakona o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 31/76 — stopnja prispevka 0,5 %) 538,839.658,03 qlin sredstev; c) po 3. členu zakona o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981 (Uradni list SRS, St. 33/80) za luške objekte (21,605 0/a od stopnje 2,7 “/o) 245,441.511,90 din sredstev. Pri obravnavi zaključnih računov združenih sredstev je skupščina SIS za železniški in luški promet SHS ugotovilo: — da so bila sredstva zbrana za razvoj železniških zmogljivosti uporabljena v skladu z 2. odstavkom 9. člena navedenega samoupravnega sporazuma in 1. člena zakona 0 dopolnitvi zakona o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje prometne infrastrukture v letih 1976—1980 (Uradni list SHS, št. 16/77 — novj tretji odstavek 2. člena zakona) ter sklepov skupščine, v celoti za pokrivanje dela obvezne amortizacije prometne infrastrukture 2G, 2TP Ljubljana; — da so bila sredstva zbrana za razvoj luških zmogljivosti uporabljena v skladu z določili navedenega sporazuma in obeh zakonov. 2. OZD uporabniki železniških storitev, ki1 še vedno izkazujejo terjatve iz naslova združevanja sredstev po samoupravnem sporazumu in zakonu, navedenima v točki 1 a, odpišejo svojo terjatev iz tega naslova v breme celotnega prihodka glede na to, da so bila ta združena sredstva že v celoti uporabljena za pokrivanje dela obvezne amortizacije prometne infrastrukture oziroma vnesena v skupni prihodek TOZD — ŽG Ljubljana. 3. Glede na stanje družbenoekonomskih odnosov na področju luškega prometa in dejstva, da ne bo mogoče zagotoviti vračljivosti sredstev, združenih za financiranje programa razvoja luških zmogljivosti v preteklem srednjeročnem obdobju, Skupščina za železniški in luški promet predlaga: — da se OZD — uporabniki odpovedo pravici de povrnitve združenih sredstev, navedenih v tč. Ib in c in prenesejo pripadajoči vir'sredstev na izvajalca Luko Koper, kj razpolaga s temi sredstvi; — da v primerih, ko OZD uporabnikov predlagane rešitve ne bi sprejele in ne bodo poriaie SIS za železniški in luški promet obvestila o edpovedi pravice do povračila združenih s#w*ne>v, be 1663 Se vo- dila potrjena stanja združenih sredstev po ttum&agtemv-nem sporazumu in Zakonu. 4. Sredstva zbrana v letu 1978 na podlagi zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971 in 1976 (Uradni list SRS, št. 9/69, 8/73, 13/74 in 31/75 — stopnja prispevka 1,6 V* od 1. 1. do 31. T. 1875 oziroma 1,6 »/s + 3;8»/. od 1. 8, do 31. 12. 1975) v znesku 319,058.237,« din, ki so bila namensko uporabljena za vlaganja v modernizacijo prog Jesenice—Dobova In Šentilj—Koper se obravnavajo v smislu predloga pod tč. 3 tegs. priporočila. I - Predsednik »Smpččine akupnogtl Slevlsa Z&Ie&ar L r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST SAVINJA—SOTLA CELJE 441. Na podlagi 26. do 29. členov zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla in samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Savinja—Sotla za obdobje 1981—1985 ter na podlagi u; treznih stališč Zveze vodnih skupnosti Slovenije je izvršilni odbor OVS Savinja—Sotla'na 5. redni seji dne 28. februarja 1984 na podlagi sklepa skupščine OVS Savinja—Sotla, sprejetega na 1. redni seji dne 29. decembra 1983, sprejel SKLEP o tarifah povračil in odškodnin Območni vodni skupnosti Savinja—Sotla za leto 1984 1 V letu 1984 veljajo naslednje osnovne tarife povračil: dd davčne osnove iz dohodka DO in obrtne dejavnosti 1,00 °/o od kmetijske dejavnosti od KD Celje 0,56 Laško 0,44 Mozirje 0,55 Šentjur » 0,53 Šmarje 0,53 Titovo Velenje 0,36 2alec 0,68 Slovenske Konjice (KS Vitanje in KS Stranice) 0,65 od proizvodnje električne energije 0,0099 din od KWh od izkoriščene ali uporabljene vode 2.31 din/m3 od onesnažene vode 78,70 din/E od pitne vode 0.99 din'm3 V letu 1984 velja naslednja osnovna tarifa odškod- nin od naplavin: 32,85 din,'m3. 3 Za popustnike pri plačevanju povračil od uporab- Ijene vode veljajo naslednje tarife: dln/m’ Železarna Store 0,231 Cinkarna Celje, TOZD Metalurgija 0.66 METKA Celje 1,16 Dekorativna Ljubljana, TOKO Preedltotoa Laško U« Tekstilna torstroa Prebold M« 4 Vri (Sani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla so dolžni poleg povračil In odškodnin v smislu tč. 1, 2 in 3 tega sklepa plačevati še dodatna povračila in odškodnine za temeljno vodno skupnost oziroma enoto OVS Savinja—Sotla, ustanovljeno za območje njihove občine, v višini 40 Vo od povračil in odškodnin, določenih v tč. 1, 2 in 3 tega sklepa. 5 Člani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, kf opravljajo svojo dejavnost na območju krajevne skupnosti Rogaška Slatina, plačujejo namensko za tegradnjo čistilne naprave območja Soteljskega jezera in kanalekega zbiralnika v Rogaški Slatini posebna povračila in odškodnine v višini 100 “/o od povračil m odškodnin, določenih v tč. 1 in 2 tega sklepa. 6 Člani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na urbaniziranem območju Laškega, plačujejo namensko za izgradnje čistilne naprave m primarne kanalizacije v Laškem posebna dodatna povračila in odškodnine v enaki višini, kot jih plačujejo Temeljni vodni skupnosti oziroma enoti OVS Savinja—Sotla, ustanovljeni za območje dela občine Laško (na območju OVS Savinja—Sotla) to je v višini 40 “/o od povračil in odškodnin, določenih v tč. 1, 2 in 3 tega sklepa. 7 Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1984. Predsednik izvršilnega odbora Jože Stanič L E. ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI 442. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/70) so skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, 15. marca 1984 na 8. seji, Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, 12. marca 1984 na 8. seji. Občinske skupnosti soe.tilnega skrbstva Ljubljana' Moste-Polje, 15. marca 1984, na 8. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška, 14. marca 1984 na 8. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik, 14. marca 19C4 na 8. seji zborov uporabnikov in izvajalcev sprejele S X I. S P e uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški I Preživnine, določene ali dogovorjene do vključno 31. decembra 1982, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povečajo za 33,7 °/e od 1. marca 1984 dalje. n Preživnine, določene ali dogovorjene med letom 1983 pa se povečajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene oziroma dogovorjene. In sicer: •h do konca meseca januarja 1983 33,7 do konca meseca februarja 1983 30,9 do konca meseca marca 1983 28,1 do konca meseca aprila 1983 25,3 do konca meseca maja 1683 22,5 do konca meseca junija 1983 19,7 do konca meseca julija 1983 16j8 do konca meseca avgusta 1983 14,0 do konca meseca septembra 1983 11,2 do konca meseca oktobra 1983 8,4 do konca meseca novembra 1983 - 5,6 do konca meseca decembra 1983 2,8 prav tako od 1. marca 1984. III Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad Dušan Parazajda 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti' socialnega skrbstva Ljubljana Center Roman Pušitfak L r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti godalnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje Inka Gorečan L r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti' socialnega skrbstva Ljubljana Šiška Ivanka Kukovec 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik Marjan KolovtS 1 r. LJUBLJANA 443. Na podlagi 52. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) ter 1. in 4. člena zakone o komunalnih taksah (Uradni Ust SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) je Skupščina mesta Ljubljane na 21. seji zbora združenega dela dne 1. marca 1984 in na 21. seji zbora občin dne 1. marca 1884 sprejela ODLOK o višini turistične takse za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane 1. člen Turisti !h potniki plačujejo za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane turistično takso in sicer: — od nočnine v hotelih, motelih in gostiščih domači 50 din tuji 75 din — od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah domači 35 din tuji 45 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1985. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o turistični taksi za začasno prebivanje na območju mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 9/83). Št. 332-1/84 Ljubljana, dne 1. marca 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 444. Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81), 44/4 in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) ter odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SFRJ, št. 57/83) je Skupščina mesta Ljubljane na 21. seji zbora združenega dela dne 1. marca 1984, na 21. seji zbora občin dne 1. marca 1984 in na 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. marca 1984 sprejela ODLOK o pripravi družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje I98G—1990 1. člen S tem odlokom Skupščina mesta Ljubljane skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami ljubljanskih občin ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan). 2. člen V dogovoru z Mestnim svetom zveze sindikatov. Mestno konferenco SZDL in Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja bo Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane določil delovni program priprave družbenega plana v roku 30 dni po sprejemu tega odloka. Nosilec izdelave strokovnih podlag je Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, v sodelovanju z nosilci planiranja, Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja, pristojnimi upravnimi organi in službami ter drugimi strokovnimi in znanstvenimi organizacijami. Priprava družbenega plana bo potekala v skladu z delovnim programom. Ta opredeljuje roke, način in metodološki potek priprave planskih dokumentov nosilcev planiranja ter izdelave strokovnih podlag družbenega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter določa obveznosti udeležencev planiranja, da pravočasno posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave planov. 3 3. 81«! Družbeni plan opredeljuje temelje gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja mesta. Vsebinsko zajema in zagotavlja tiste razvojne naloge in usmeritve, ki so opredeljene v statutu mesta Ljubljane, dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije in dokumentih »Ljubljana 2000«. 4. člen Organizacije združenega dela, samopravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planskih dokumentov in pripravijo elemente za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov, skladno z odlokom o obvezni enotni metodologiji in obveznih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih skupnosti' (Uradni list SRS, št. 27/79 in 31/79) ter po načelih sočasnega, usklajenega in Srednjeročnega planiranja. * 5. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v dogovoru z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin po potrebi predpiše dopolnitve skupne obvezne metodologije in minimuma obveznih kazalcev, ki so za občine in mesto Ljubljana posebej pomembni. 6. člen Izvršni svet bo Skupščini mesta Ljubljane za pripravo in sprejem družbenega plana predložil naslednje dokumente: — analizo razvojnih možnosti mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 (junij 1984) — smernice za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 (junij 1984) — osnutek družbenega' plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 (julij 1985) — predlog družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 (december 1985). 7. člen Odbor podpisnikov bo marca 1985 predložil podpisnikom osnutek, septembra 1985 pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1986—1990. Izvršni svet bo tekoče obveščal Skupščino mesta Ljubljane o usklajevanju dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane in jo obvestil o njegovi končni uskladitvi. 8. člen Skladno z načeli sočasnega in srečujočega plani-ranjo bodo nosilci planiranja iz 4. člena tega odloka pripravili svoje planske dokumente v rokih in na način, ki' bodo opredeljeni v delovnem programu za pripravo družbenega plana ter bodo usklajeni z roki za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-1/84 Ljubljana, dne 1. marca 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. GROStiPLJS 445- Na podlagi 190. in 273. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je S_kupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. februarja 1984 sprejela ODLOK • spremembah in dopolnitvah statuta občine Grosuplje 1. člen Določba statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) se spremeni tako, da se 5. člen, točka 30 glasi: Radohova vas — Glogovica, Griže (del), Ivančna gorica (del), Radohova vas, Vrhpolje pri 'Šentvidu, 32. točka: Slivnica, Lobček (del), Malo Mlačevo, Spodnja Slivnica, Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem in 52. točka: 2alna — Lobček (del), Mala Loka pri Višnji gori, Plešivica pri Žalni, Velika Loka, Žalna. 2. člen Črta se v celoti V. poglavje Ljudska obramba in družbena samozaščita in namesto črtanega besedila vstavi novo besedilo, ki glasi: »V. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita ter doda nove člene, ki glasijo: 94. člen Občina Grosuplje organizira In pripravlja obrambo pred agresijo, preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj, zaščita in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V ta namen usmerja in vsklajuje obrambne-priprave in družbeno samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira ih pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito ter določa svoj obrambni in varnostni načrt. Ob naravnih in drugih nesrečah sprejme občina ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti sprejme ukrepe za njihovo odpravljanje, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. 95. člen Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti: — skupščine občine, v vojni pa tudi predsedstvo skupščine občine, — svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, * — občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — izvršni svet, — upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravni organi ter organi za notranje zadeve, — občinski štab za teritorialno obrambo, — občinski štab za civilno zaščito. 96. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite opravlja občina preko svojih organov in organižacij zlasti tele naloge: — določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. — skrbi za. urejenost varnostnih in obrambnih razmer v občini m usmerja obrambne priprave ter samozaščitno delovanje ter izdelavo in dopolnjevanje obrambnega in varnostnega načrta občine, — določa in izvaja obrambni in varnostni načrt občine, — skrbi za realizacijo obrambno razvojnega načrta v skladu s temeljnimi planskimi akti občine, — določa, usmerja in spremlja organizacijo, razvoj in opremljanje teritorialne obrambe in civilne zaščite v občini, — skrbi za ustanavljanje, usposabljanje in delovanje narodne zaščite, — skrbi za organizacijo in delovanje službe za opazovanje in obveščanje ter upravnih zvez v občini, — skrbi za ustrezno razporejanje občanov in delovnih ljudi, materialnih sredstev v oborožene sile in druge' sestavine splošne ljudske obrambe, — skrbi za oblikovanje in izdajanje predpisov ih navodil za delovanje vseh struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v miru, izrednih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah in v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni, — usmerja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite, — s samoupravnim sporazumom z drugimi občinami zagotavlja delo pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba teritorialne obrambe v miru in vkslajevanje priprav na širšem območju in v ta namen združuje potrebna sredstva za obrambne priprave, ki so skupnega pomena, — vsklajuje organizacijo, načrte in priprave splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z drugimi občinami, širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami, — v skladu s sistemom družbenega planiranja ter na podlagi večletnih programov razvoja vseh struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbi za materializacijo in usmerja financiranje teh programov po prednostnem redu na način, kot se zagotavljajo sredstva za splošne in skupne potrebe za druge dejavnosti' v občini. 97. člen Za dosledno uresničevanje politike ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, Stalno spremljanje in ocenjevanje varnostnih in obrambnih razmer, usmerjanje in vzpodbujanje obrambnih priprav in aktivnosti družbene samozaščite, usmerjanje izdelave obrambnih varnostnih načrtov, pravočasno, enotno in učinkovito pripravljanje in de- loVanje celotnega obrambno samozaščitnega sistema in vseh njegovih sestavin, sil in sredstev ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in drugih nevarnostih, ter za zagotovitev uresničevanja z ustavo določene vloge in odgovonosti Zveze komunistov za varstvo socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, se ustanovijo na ravni organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občine komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot koordinacijski in politično ' operativni organi. - 88. člen Skupščina občine: — obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe, — ustanavlja občinski štab ter enote teritorialne obrambe, — določa organizacijo civilne zaščite in predpisuje izvrševanje - ukrepov civilne zaščite. Med vojno lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih nalog, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva. 99. člen Če se skupščina občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti in neposredno organizira in vodi splošni ljudski odpor predsedstvo skupščine občine. Sprejete splošne akte predloži v potrditev skupščini občine takoj, ko se ta lahko sestane. V primeru, da se tudi predsedstvo skupščine občine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejme ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva. Ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu skupščine občine takoj, ko se to lahko sestane. Predsedstvo skupščine občine imenuje skupščina in hkrati z njihovim imenovanjem določi tudi število članov predsedstva. Predsednik predsedstva je predsednik skupščine občine, čfani predsedstva pa so po svojem položaju predsedniki zborov skupščine občine, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Namestnik predsednika predsedstva skupščine občine se imenuje izmed članov predsedstva. 100. člen Za vsklajevanje in povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite, kakor tudi za opravljanje drugih zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, imenuje občinska skupščina svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Število članov sveta določi občinska . skupščina hkrati z njihovim imenovanjem. Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine, člani sveta pa so po svojem položaju predsednik izvršnega sveta skupščine občine, predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo, predstojnik upravnega organa za notranje zadeve, komandir postaje milice, komandant teritorialne obrambe občine, starešina enot JLA, ki ima sedež na območju občine, po- veljnik občinskega štaba za civilno zaščito, predsednik občinska konference Zveze rezervnih vojaških starešin, predsedniki zborov občinske skupščine, po potrebi pa tudi drugi delegati, družbenopolitični ali strokovni delavci. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine vsklajuje delo z izvršnim svetom, temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami' in skupnostmi na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. Skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah. 101. člen Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje varnostne in vojno politične razmere v občini, usmerja obrambne priprave in samozaščitno delovanje vseh organov in organizacij v občini, usmerja razvoj, oboroževanje ih opremljanje enot teritorialne obrambe ter razvoj in delovanje narodne zaščite ter civilne zaščite, spremlja in usmerja obrambo in družbeno samozaščito, usposabljanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih sil splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti sprejema občinski komite za splošno .ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ukrepe za njihovo preprečevanje oziroma odpravljanje ter v ta namen odloča o uporabi narodne zaščite organov za notranje zadeve ter drugih sil in sredstev v skladu z zakonom. Ob neposredni vojni nevarnosti občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito usmerja izvajanje ukrepov za pripravljenost, v vojni pa usmerja in vodi splošni ljudski odpor in usklajuje uporabo vseh družbenih sil in sredstev v boju zoper agresijo. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in predsednika komiteja imenuje občinska skupščina na predlog predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov. Predsednik občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinskega komiteja Zveze komunistov ali sekretar predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov, člani pa so po svojem položaju predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je hkrati namestnik predsednika, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, predsednik občinske skupščme, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo, komandir postaje milice, pooblaščeni delavec službe državne varnosti, komandant teritorialne obrambe občine in po potrebi tudi drugi družbenopolitični in strokovni delavci, ki imajo izkušnje s tega področja. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren ob- činski skupščini m občinskemu komiteju Zveze komunistov ter pokrajinskemu komiteju in republiškemu komiteju za SLO in DS. 102. člen Izvršni svet skupščine občine z upravnimi organi izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in opravlja druge naloge v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in tem statutom. 103. člen Za izvajanje oboroženega splošnega ljudskega odpora ustanovi občina enote in občinski štab za teritorialno obrambo. Občinski štab za teritorialno obrambo vodi in združuje delovanje vseh enot in poveljstev teritorialne obrambe v občini. Štab deluje v miru in v vojni, njegove naloge pa so predpl 1 ne ?. zakonom o splošni ljudski obrambi in družben, amozaščiti in z drugimi predpisi. Za svoje delo, bojno pripravljenost in vodenje enot je odgovoren nadrejenim .štabom teritorialne obrambe, občinski skupščini in njenemu svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in izvršnemu svetu skupščine občine v skladu z njihovimi pristojnostmi. .104 člen Civilna Zaščita jt s svojimi ukrepi in osebno ter vzajemno zaščito sestavni del sistema splošne .jud-ske obrambe in družbene samozaščite. Za uspešno zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin občine u tanavlja en- is m štabe za civilno zaščito. Vrste in številčnost enot in štabov se določajo na podlag; učene ogroženosti območja občine Ob izvajanju vseh ukrepov civilne z .ščite občine posebej skrbi za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklondšč. Natančneje se to področje ureja z odlokom o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih. Za izvrševanje vseh nalog civilne zaščite v občini' so posebej zadolženi' vsi organi, organizacije in skupnosti, katerih redna dejavnost je namenjena zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin. Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet. Občinski štab za civlno zaščito izvršuje svoje na-v loge v skladu s pristojnostmi določemmi z zakonom in je za svoje delo odgovoren izvršnemu -vetu, občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter republiškemu štabu za civilno zaščito. 195 člen Delovni ljudje in občani se v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih in druži - ,:h "v s-ncijah orgnnizji- rajo tako. da si zagotovijo najboljše možnosti za uveljavljanje svojih pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Pristojn. organi navedenih organizacij in skupnosti jim morajo dati v ta namen ustrezno strokovno in drugo pomo" Delovni ljudje in ohčnni neposredno sodelujejo pri izvajanlu nhrnmhr-h - riprav v organizacijah ih skupnostih Iz .prvega odstavka, po jih delegatih pa tudi v občini, republiki ih federaciji. 106. člen V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenih organizacijah in društvih, uresničujejo politiko splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil In prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z za-. konom, statutom' in z obramb n m in varnostnim načrtom krajevne skupnosti in občine. Naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevni -kupnosti preko skupščine krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti, komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno zaščito in drugih organov, ki so določeni z zakonom, statutom in z obrambnem in varnostnim načrtom krajevne skupnosti in občine. 107 člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov aziloma programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka morajo usklajevati ■ " >' r obrambne načrte in druge načrte za delo v voj: i z '• rmmbnim načrtom občine ter pri Iv/k-kv, ;n kvakmiu načrtov medsebojno sodelovati. 7,jasti tnor:<:o sode'’:- ‘i pri preskrbi oboroženih sil in preb: - .-ilsiva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije in rezervnih delov ter pri preskrbi s končnimi izdelki. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v ohrarribne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo pomoč drugim organom pri izvrševanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skijpnostmi-. v katerih žive njihovi delavci. 107.a člen Družbena samozaščita je celota ukrepov in aktivnost i. ki jih V miru. ob naravnih in drugih nesrečah in izrednih primerih, v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni organizirajo in opravljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega delo. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, občina in družbene organizacije ter društva zaščito in neodvisnosti in zemeljske neokrnjenosti SRS in SFRJ, ustavne ureditve socialističnega samoupravljanja, neuvrščenosti, bratstva in enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic delavca in občana ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, osebne in premoženjske varnosti ter materialnih in drugih dobrin družbe. Pri uresničevanju družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani zlasti pravico ih dolžnost: — da sc seznanijo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in družbeno škodljivega delovanja, ocenjujejo varnostne razmere v svojih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v okoljih, kjer živijo in v skladu s tem odločajo in izvajajo ukrepe za varnost svoje organizacije ali skupnosti ter za varnost širše družbene skupnosti in socialističnih samoupravnih odnosov v celoti; — da odkrivajo in preprečujejo sami ali v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi sovražne in družbeno škodljive pojave in dejanja; — da s skrbnostjo dobrega gospodarja varujejo pred škodljivimi" dejanji' in varujejo družbeno premoženje, ki jim je zaupano ter druge družbene in naravne dobrine; — da izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo njihove osebno in premoženjsko varnost; — da varujejo državne, vojaške, uradne in poslovne tajnosti; —• da se usposabljajo za opravljanje nalog družbene samozaščite. Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da se za izvrševanje določenih nalog družbene samozaščite in za udeležbo v oboroženem boju ter drugih oblikah splošnega ljudskega. odpora organizirajo narodno zaščito in delujejo v njej. 107.b člen Narodna zaščita je najširša organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov v temeljnih m drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter v delovnih skupnostih samoupravnih organizacij in skupnosti, organov občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in javnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanja drugih določenih nalog družbene samozaščite ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora. Vsi izvršilni in drugi organi v občini ter službe skupščine občine, tako nudijo v okviru svojih pristojnosti nosilcem družbene samozaščite strokovno pomoč. Dajejo jim predloge, priporočila in pobude za učinkovito organiziranje družbene samozaščite ter pripravljajo analize in poročila o samozaščitnih aktivnostih na svojem področju. 3 4 5 3. člen w V vseh določbah statuta se dosedanje besedilo »Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita« nadomesti z besedilom: »Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita«. 4. člen Drugi odstavek 200. člena se nadomesti z besedilom : »Skupščina občine izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov za zbore skupščine občine na predlog Občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi, po poprej opravljenem kandidacijskem postopku«. 5. člen 209. člen se spremeni in glasi: »Skupščina občine ima sekretarja. Sekretarja imenuje skupščina občine za 4 leta. Za svoje delo je odgovoren skupščini občine. Za sekretarja skupščine občine je lahko ista oseba imenovana največ dvakrat zaporedoma. 6. člen Prvi odstavek 226. člena (Uradni list SRS, št. 6^82) se črta. * 7. člen V 231/2. členu se doda četrti odstavek in glasi: »Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe skupščine občine, izvršnega sveta ter drugih organov družbenopolitične skupnosti se lahko ustanovi posebna strokovna služba«. 8. člen 2*^$. člen se spremeni in nadomesti z novim besedilom: »Kolegijski upravni organ je komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj«. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/77 Grosuplje, dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 446. Na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1984 in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1984 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine občine Grosuplje 1. člen Poslovnik Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 33/79) se spremeni' in dopolni in sicer: 6. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Skupščina dela stalno. Letni odmor skupščine se določi z letnim programom dela zborov skupščine občine oziroma s periodičnim delovnim programom* in s sklepi zbora. Zaradi' posebnih razlogov lahko predsednik skupščine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov, predsednik zbora, komisije skupščine ali delovnega telesa zbora pa sejo teh teles.« V 12. členu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Sejna gradiva, ki obsegajo več kot 10 strani, se praviloma pripravijo tudi v povzetkih.« Doda se drugi odstavek: »Vodje delegacij prejmejo celotno gradivo, drugi delegati pa le povzetke gradiv.« V 13. členu se besedilo »skupaj s celotnim sejnim gradivom« nadomesti z besedilom: »skupaj s sejnim gradivom«. 14. člen se črta. četrti odstavek 16. člena se nadomesti' z besedilom: »Za opravljanje drugih funkcij oziroma nalog za skupščino občine, določi višino in način povračila de- janskih stroškov komisija skupščine občine za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.« 29. člen se nadomesti z besedilom: »Na vsaki seji zbora, na skupni seji, ali skupnem zasedanju mora biti na začetku dnevnega reda predvidena posebna točka za predloge in vprašanja delegatov. Delegat v zboru ima pravico postavljati in dajati izvršnemu svetu in funkcionarjem, Iti vodijo občinske upravne organe, vprašanja in pobude, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. Delegat lahko postavlja vprašanja tudi predsedniku ali sekretarju skupščine, predsedniku zbora ali predsednikom delovnih teles zbora ali skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo ali delo teles, ki jim predsedujejo. Delegat postavi vprašanje ali poda predlog ustno ali pisno. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna, predlogi pa tudi obrazloženi. Pismeno vprašanje lahko posreduje sekretarju skupščine in izvršnega sveta tudi v času med sejama zbora ali skupščine.« 30. člen se nadomesti z novim besedilom: »Vsa delegatska vprašanja pošlje sekretariat skupščine izvršnemu svetu oziroma občinskemu upravnemu organu. Če se vprašanje nanaša na delo skupščine, ga sekretariat skupščine posreduje predsedstvu skupščine.« Doda se 30.a člen: »Na pisno ali ustno vprašanje, ki ga je delegat postavil na seji zbora, dobi odgovor praviloma ustno še na isti seji ali pismeno na prvi naslednji seji, oziroma v roku, ki ga določi zbor. Delegat lahko zahteva pismeni odgovor, čeprav mu je bil dan ustno na seji. Pismeni odgovor mu mora biti dan v 8 dneh od dneva, ko ga je zahteval. Na pisno vprašanje, ki ga je delegat posredoval najmanj 15 dni pred sejo skupščine ali zbora, mora dobiti odgovor na prvi naslednji seji. Na predlog izvršnega sveta, funkcionarja občinskega upravnega organa ali drugega funkcionarja skupščine ali izvršnega sveta lahko zbor podaljša rok, ki je določen za dajanje odgovora s tem poslovnikom.« Doda se 30.b člen: »Pisno vprašanje se objavi skupaj z odgovorom v »Naši skupnosti«, glasilu Občanske konference SZDL Grosuplje ali v njeni delegatski prilogi.« Členu 33. se dodasta drugi in tretji odstavek in sicer: »Delegat ima prav tako pravico predlagati, da organi iz prvega odstavka zahtevajo tudi pojasnila in informacije o reševanju konkretnih zadev iz pristojnih drugih organov, organizacij in skupnosti. Tako zahtevo sporoči izvršni svet aU pristojni občinski opravni Organ tistemu organu, organizaciji ali skupnosti na katero se vprašanje nanaša in določi rok za odgovor. Rok pa ne more biti daljši od 30 dni, delegat pa mora dobiti odgovor oziroma pojasnilo na seji zbora ali skupščine najkasneje v roku 60 dni.« Za 52. členom se doda nov podnaslov v besedilu: »Slovesna izjava«. Člen 53 se nadomesti z novim besedilom: »Predsednik in podpredsednik skupščine občine, Predsedniki zborov, predsednik, podpredsednik in čla- ni izvršni svet dajo po izvolitvi na skupni seji vseh zborov naslednjo slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bomo delali po ustavi, zakonih in statutu občine Grosuplje ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi še bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Grosuplje, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« 59. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Gradiva za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, Iti so sklicane za približno enako časovno razdobje, morajo delegati združenih delegacij in splošnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti prejemati hkrati.« Za 160. členom se vstavi naslov: »Posebne določbe o postopku pri volitvah«. 163. člen se nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Volitve predsednika skupščine občine in podpredsednika skupščine občine se opravijo na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupni seji navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora.« Prvi odstavek 164. člena se spremeni tako, da se glasi: »Tajne volitve se izvedejo z glasovnicami. Ena glasovnica velja za izvolitev predsednika, druga pa za izvolitev podpredsednika skupščine občine.« 5. točka 171. člena se spremeni tako, da glasi: »5. Koliko od delegatov zborov skupščine obrane je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma za .kandidata za podpredsednika in koliko glasovnic je veljavnih.« 172. člen se spremeni tako, da glasi: Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov navzočih delegatov zborov. Če je več kandidatov je izvoljen kandidat, ki je prejel naj večje število glasov. Če število glasov za posameznega kandidata oddanih glasov ne doseže več kot polovico vseh navzočih delegatov, se glasovanje ponovi s tem, da se z liste črta kandidata, ki je pri predhgdnem glasovanju dobil najmanjše število glasov«. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS. St. 02-3/84 Grosuplje, dne 15. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje I Janez KeSSak 1 r. «7. Na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni Mst SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1984 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2f9. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 13/83 in 1/84) se v 4. členu določena stopnja davka Iz osebnega dohodka, delavcev >;0,500/o«t nadomesti s stopnjo »0,20 "/o«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1984 dalje. St 422-16/84 Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r. 448. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni last SRS, št. 29/65, 70/70 in 7/72). in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/78, 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1984 sprejela • ODLOK • spremembah odloka o komunalni taksi 1. člen V 2. členu odloka o komunalni taksi (Uradni list SRS, št 6/80) se številki »10,00« in 5,00« nadomestita s številko »30,00«. ' 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St 423-1/84 Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1 r. 449. Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni Ust SRS, št 3/82 im 28/83) ta 161. člena statute občine Grsaupijo (Uradni tet SRS. Št. 10/78 In 6/8» j« Skupečtou. občhte Oee-suplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 29. februarja 1984 ODLOK . e spremembi odloka o zagotavljanja in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji brane v obdobje mt—i*8S L Ban ▼ odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12/82 in 34/83) ae besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane ge plačuje po stopnja Mik 2. -člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa' se od 1. aprila 1984 dalje. St. 402-8/82 Grosuplje, dne 29. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r. KAMNIK 450. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in -stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma starftovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 40. člena zgkona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnmi (Uradni list SRS, št. 5/80) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1984 in na seji zbora krajevnih skuunosti dne 29. februarja 1934 sprejela ODLOK o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških kor/' nainega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 2/80, 30/80, 1/82 in 7/83) in :;ktsi: S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena stanovanj in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 1984. ' 2. člen 3. člen odloka se spremeni tako, da v celoti glasi: Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine na območju občine Kamnik je 24.450 din. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče sc določi v višini: — x* ožji gradbeni (ikoliš 0,8 •/• — ate druge kr*j a 0,6*/» od poprečne gradbene ceste, določen6 v prvem odstavku tega člena. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Kamnik so: — za ožji gradbeni okoliš 15 •/• — za druge kraje 15*/e od poprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjske površine. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r Uradnem listu SRS. St. 020-1/84 Kamnik, dne 29. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek L r. / 451. Na podlagi 193. in 240. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1984, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 2. 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1964 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih teles Skupščine občine Kamnik 1. člen 1. člen odloka (Uradni list SRS, št. 12/78) se spremeni tako, da se glasi: Stalna delovna telesa skupščine občine določa 239. člen statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 9/82). S tem odlokom se določa njihova sestava, naloge in načih dela. 2. člen 1. alinea 2. člena se spremeni tako, da se glasi: — svet za splošno ljudsko obrambo in' družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika, tajnika in 10 članov, 5. alinea 2. člena se spremeni tako, da se glasi: — komisija za vloge in pritožbe ima predsednika in 6 članov 2. člen se dopolni - -,^vo alineo, ki ?e glasi: — komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ima predsednika in 9 članov. Zadnja alinea 2. člena se črta. 3 4 5 3. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: Stolna delovna telesa občinske skupščine sestavljajo delegati zborov skupščine ter glede na vsebino dela posameznih komisij tudi predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Sestavo sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa zakon. Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik skupščine občine. 4. člen Prvi odstavek 4. člena odloka se spremeni tako. da se s'?*!: Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge, ki so določene s statutom občine in z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 5. člen Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu spremlja in analizira izvajanje zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje pobude družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu v sredinah, kjer ugotovi neusklajenost, opravlja druge naloge, ki ji jih poveri občinska skupščina s ciljem uresničevanja zakona o Združenem delu. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravljata sekretariat za občo upravo in komite za družbenoekonomski razvoj. 6. člen Prvi odstavek 6. člena odloka se spremeni tako, da se besedi »o načelih« nadomestita z besedami »oblikovanju in izvajanju«. Drugi odstavek G. člena odloku se spremeni tako, da se glasi: Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za občo upravo Skupščine občine Kamnik. 7. člen Drugi odstavek 7. č ena odloka se spremeni tako, da se glasi: Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja komite za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik. 8. člen t Prva vrsta prvega odstavka 8. člena ,se spremeni tako, da se glasi: »Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge«. Sesti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za občo upravo Skupščine občine Kamnik. 9. člen Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za občo upravo Skupščine občine Kamnik. 10 člen Prvi odstavek 11. člena se smiselno dopolni z besedami: Daje predsedstvu skupščine občine na njegovo zahtevo mnenja o spornih vprašanjih v zvezi s pristojnostjo, ki jih imajo zbori skupščine, določa prečiščena besedila aktov, ki jih sprejema skupščina. Drugi odstavek 11. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: Strokovne ih druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za občo upravo Skupščine občine Kamnik. 11. člen Drugi odstavek 12. člena odloka se »premeni tako, da se glasi: Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za občo upravo Skupščine občine Kamnik. 12. člen Drugi odstavek 13. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: Strokovne in druge zadeve za komisijo oprarija komite za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Kamnik. 13. člen 14. člen odloka se črta 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu ŠRS. St. 020-15/84 Kamnik, dne 29. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik ' mag. Ivan Justinek 1. r. LAŠKO 452. Z namenom organizirane aktivnosti za uresničevanje družbeno dogovorjene kadrovske politike, ki je sestavni del socialističnega samoupravnega družbenega razvoja ter uresničujoč določila ustave SR Slovenije, določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Slovenij,i (Uradni list SRS, št. 20/79 in 5/81), stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij, določil zakona o združenem delu, zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in tista načela, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti sklenpmo udeleženci: Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti v občini Laško Skupščina občine Laško Samoupravne interesne skupnosti občine Laško Občinska konferenca SZDL Laško Občinski svet zveze sindikatov Laško Občinska konferenca ZSMS Laško Občinski komite ZKS Laško Občinski odbor ZZB NOV Laško DRUŽBENI DOGOVOR o temeljih kadrovske politike v občini Laško I. NAČELA ZA OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE 1. člen Delovni ljudje in občani združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, smo se ob spoznanju, da je kadrovska politika kot sestavni del politike družbenoekonomskega razvoja neodtuljiva pravica delovnih ljudi in zato temelj socialističnih samoupravnih odnosov dogovorili, da bomo v svoji samoupravi j alski in delovni aktivnosti uresničevali dogovorjeno kadrovsko politiko ter s tem zagotavljali hitrejši družbenoekonomski razvoj, razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in vsestransko razvijali svobodno socialistično' osebnost, kot temeljnega kreatorja samoupravnih odnosov. » 2. člen Delovni ljudje in občani občine Laško bomo v — SZDL kot demokratični obliki povezovanja ter združevanja občanov in delovnih ljudi ter njihovih organiziranih socialističnih sil — zvezi komunistov kot avantgardni organizaciji delavskega razreda — zvezi sindikatov kot najširši razredni organizaciji delavskega razreda — zvezi socialistične mladine kot subjektivni sili, ki se. ukvarja z vključevanjem mladih ljudi v celotno družbeno življenje — zvezi združenj borcev NOV kot organizaciji aktivnih udeležencev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije v skladu s svojo družbenopolitično vlogo in družbeno funkcijo zlasti skrbeli za uresničevanje sprejetih načel in meril razredne kadrovske politike, ustvarjali pogoje za demokratične postopke in mobilizirali delovne ljudi za vsestransko izvajanje družbenega dogovora. X 3. člen Udeleženci se s tem družbenim dogovorom zavezujemo, da bomo upoštevali enotna načela in uporabljali enotna merila pri oblikovanju demokratične, javne in načrtne kadrovske politike ter določanju metod in postopkov za njeno uresničevanje. Razvijali bomo medsebojno sodelovanje in zagotavljali uspešno uresničevanje skupnih interesov. Zato se bomo dogovarjali o enotnem reševanju vseh zadev s področja kadrovske politike, ki so v interesu udeležencev in v širšem družbenem interesu. 4. člen V skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike in določili tega družbenega dogovora, udeleženci določijo načela za izvajanje določb tega dogovora, odgovornost udeležencev in sankcije, kadar se dogovorjene obveznosti ne izvajajo, ter postopek za usklajevanje interesov pri sprejemanju, dopolnjevanju in spremljanju tega družbenega dogovora. Za uresničitev vsebine in smotrov kadrovske politike opredeljujemo v tem družbenem dogovoru naslednje naloge: — razvijanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in telesih družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih družbenih organizacijah in skupnostih, vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa oziroma vsakega posameznega nosilca javne funkcije za svoje delo — zagotavljanje ustreznega delovanja delegatskega sistema s tem, da bo aktivno deloval pri zagotavljanju kadrovskih ih vseh drugih pogojev za učinkovito delovanje delegacij v OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih; — določanje strukture kadrov, ki je potrebna za obstoječi in dolgoročni razvoj udeležencev; — sprejemanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih programov; — sprejemanje programov strokovnega, idejnopolitičnega ih družbenoekonomskega izobraževanja kadrov ter vzpodbujali razvoj usmerjenega izobraževanja; — vzpodbujanje kulturnih potreb in ustvarjanje pogojev za zadovoljevanje teh potreb; — programiranje razvoja družbenega standarda in varnosti zaposlenih; — vodenje kadrovske evidence; — sporazumevanje o ustanavljanju in razvijanju kadrovskih služb OZD ali skupnih kadrovskih služb za strokovno izvajanje kadrovske funkcije za več manjših OZD ter kadrovske službe na nivoju občine; — uvajanje postopkov za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določanju pravic, obveznosti in odgovornosti posameznih družbenih dejavnikov in strokovnih služb s samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi akti; — preverjanje izvajanja demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitosti posameznih kadrovskih odločitev in to neposredno preko samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij ter skupščine, udeležencev družbenega dogovora in njenih organov; — uveljavljanje odlikovanj in družbenih priznanj, kot oblike družbenega priznanja za delo in dejanja. ki naj vzpodbujajo delovne ljudi iti občane, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti za večji napredek socialistične samoupravne družbe; — dolgoročno načrtovanje potreb razvoja, izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov v okviru planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti; — zagotavljanje enotnega in doslednega izvajanja načel in meril pri kadrovanju kadrov za področje splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil SFRJ. II. RAZVID DEL IN NALOG 5. člen Pri izdelavi razvida del in nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SRS zagotavljali ustrezni republiški organi. Pri izdelavi razvida del in nalog bomo upoštevali tekoče ih perspektivne potrebe organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti. Dela in naloge bomo opisali tako, da bodo služile kot osnova za: — organiziranje delovnega procesa — organiziranje širših organizacijskih enot — oblikovanje delovnega področja in delovnega programa delavca — ugotavljanje zahtevnosti del in nalog — planiranje izobraževanja, dela in delaycev — zaposlovanje in razporejanje delavcev — varstvo delavcev pri delu — druge namene. 6. člen Udeleženci dogovora se bomo pri določanju del ih nalog, ki naj bi jih opravljal delavec v organizaciji združenega dela in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ravnali po naslednjih načelih: — združevali bomo tak obseg vsebinsko zaokroženih del in nalog, ki bo zagotavljal najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo — združevali bomo sorodna, po zahtevnosti enakovredna dela in naloge. 7. člen V razvidu del in nalog bomo opredelili dela in naloge s področja SLO ih DS kot sestavino del in nalog, na katera je delavec razporejen in kot sestavni del posebnih pooblastil in odgovornosti delavca. 8 8. člen Pri opredeljevanju pogojev za opravljanje dela bomo še posebej izhajali iz stališča, da je za opravljanje dela pomembno, da ima delavec potrebna znanja, ki so analizirana v razvidu del. Potrebna znanja za delo si delavec lahko pridobi na dva načina: 1. z verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del in nalog; v tem primeru ima delavec potrebno »strokovno izobrazbo«, 2. z neverificiranim izobraževanjem ob delu in z dolgotrajnimi delovnimi izkušnjami; v tem primeru ima delavec potrebno »delovno zmožnost«. 9. člen Z delom pridobljeno delovno zmožnost bomo kot alternativni pogoj za opravljanje del in nalog zahtevali le izjemoma, v razvidu del in nalog pa bomo dosledno opredelili naloge kjer te alternative ni mogoče upoštevati, bodisi zaradi zahtev, ki jih nalaga zakon ati narave del in nalog. 10. člen Udeleženci dogovora bomo v samoupravnem aktu o delovnih razmerjih določili postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti. Za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca imenuje delavski svet strokovno komisijo in sicer za vsak primer posebej. Sestavljajo jo delavci iz istega strokovnega področja, ki imajo enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj take delovne Izkušnje, kakršne so opredeljene v razvidu del in nalog za dela in naloge za katere se zmožnost ugotavljal 11. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki v svojem samoupravnem splošnem aktu nimajo opredeljenega postopka, načinov in kriterijev za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, ne smejo v razvidu del in nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati tudi z delom pridobljene delovne zmožnosti. 12. člen Udeleženci dogovora bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oziroma naloge, ki se lahko opravljajo ha podlagi pogodbe o delu, m določili kriterije, ki bodo zagotavljali smotrnost in družbeno upravičenost zaposlovanja pri teh delih oziroma nalogah. Dosledno bomo izvajali zakonska določila glede spremljanja in preverjanja zaposlovanja pogodbenih delavcev in nadaljnjega dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za polno osebno pokojnino. Pri določanju kriterijev, smotrnosti in družbeni upravičenosti zaposlovanja pogodbenih delavcev v zvezi s 1. odstavkom tega člena so temeljne organizacije združenega dela'in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne predvsem upoštevati možnosti nadomestitve zaposlenih pogodbenih delavcev z notranjimi premestitvami delavcev in z zaposlovanjem nezaposlenih delavcev. III. NAČRTOVANJE KADROVSKIH POTREB IN PROGRAMIRANJE KADROV 13. člen Plani potreb po kadrih in izobraževanju so integralni del dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov družbenoekonomskega razvoja. Zato jih bomo sprejemali po opravljeni javni razpravi po enakem postopku hkrati s sprejemanjem planskih dokumentov. 14. člen Udeleženci — investitorji bomo v svojem investicijskem programu, ki bo predvidel tudi povečanje števila zaposlenih, nakazali možnost pridobitve potrebnih kadrov. Banke ne bodo kreditirale investicijskih programov udeležencev, ki ne tiodo vsebovali tudi kadrovskega programa iz prvega odstavka tega člena, ter mnenje pristojne skupnosti za zaposlovanje in gospodarske zbornice k temu programu. 15. člen Udeleženci bomo pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali predvsem naslednje; a) razvojni program in letni načrt b) organizacijo in delitev dela c) tehnologijo dela in tehnično opremljenost d) strukturo kadrov (analizo zaposlenih po funkcionalnem znanju, njihovi učinkovitosti in perspektivnosti) e) predviden odliv kadrov (upokojitev, vojaške obveznosti, poprečne fluktuacije za posamezne kategorije delavcev in odsotnost z dela) I) kadrovske vire. 16. člen Udeleženci bomo v skladu s planom kadrov samoupravno sprejeli odločitve in ukrepe za; a) notranje — horizontalne in vertikalne razporeditve delavcev v skladu s potrebami organizacije združenega dela in njihovo usposobljenostjo b) izobraževanje ob delu in funkcionalno izobraževanje delavcev (zaradi notranjih premikov, zaradi predvidenih sprememb v tehnologijo dela in. podobno) c) usposabljanje novih profilov, ki jih zahteva nova tehnologija d) štipendiranje dijakov, študentov til delavcev e) vključevanje v usmerjeno izobraževanje I) izdelavo načrta o sprejemanju pripravnikov g) kadrovanje novih delavcev. 17. člen Skupnost za zaposlovanje in štipendiranje občine Laško bo nosilec usklajevanja plana kadrov na območju občine. 18. člen Udeleženci bomo vodili v skladu z odlokom o statistični raziskavi za vzpostavitev kadrovske evidence v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 26/75 ih 40/82) tako evidenco kadrov, Id bo omogočala spremljanje podatkov o splošnih karakteristikah kadrov in zagotavljala razen formalnih tudi vsebinske (kvalitativne) podatke o strokovni usposobljenosti, interesih, etičnih kvalitetah za strokovno, organizacijsko in samoupravno delo ter uspešnosti posameznikov pri delu. Za vse zaposlene pa bomo vodili evidenco, ki nam bo omogočala načrtovanje pridobivanja kadrov, Izobraževanje ter spremljanje in analiziranje podatkov o fluktuaciji, absentizmu in drugih pomembnostih glede na specifične potrebe organizacije. Uvedli bomo tako metodologijo zajemanja ih obdelave kadrovskih podatkov, ki bo vključevala tudi ažuriranje tako splošnih kot vsebinskih podatkov. 19. člen Udeleženci bomo vodili stalno evidenco perspektivnih kadrov. IX. KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV 20. člen Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali ih skrbeli za zadovoljevanje kadrovskih potreb občine, republike in federacije za delo na področju med- narodnih odnosov. V ta namen bomo stalno evidentirali možne kandidate na tem področju. Postopek usklajevanja bo na ravni občine opravljal Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Pregled evidentiranih kandidatov za delo na področju mednarodnih odnosov vodi občinska kadrovska služba. 21. člen Nosilci evidentiranja kandidatov za opravljanje profesionalnih in neprofesionalnih funkcij in nalog na področju mednarodnih odnosov na ravni občine so: — temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti; — samoupravne interesne skupnosti; — komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri skupščini občine; — družbenopoUtične organizacije. 22. člen Udeleženci dogovora bomo poskrbele za to, da bo pri delavcih na področju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter da se bodo le-ti vračali na delo v domovino. Delavci, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih in republiških organih, družbenopolitičnih organizacijah v federaciji, republiki in v mednarodnih organizacijah, bomo zagotovili, da se po prenehanju delovnega razmerja vrnejo na delo v temeljno organizacijo združenega dela, v kateri so bili poprej zaposleni. V. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 23. člen . Vzgoja in izobraževanje je proces, ki bistveno vpliva na oblikovanje delovnega človeka kot socialistične osebnosti', zato je potrebno v vseh sredinah in na vseh nivojih te družbene dejavnosti težiti, da bomo sposobni realizirati socialistična načela vzgoje in izobraževanja. Glede na tako vlogo kadrov na področju vzgoje in izobraževanja je potrebno dosledno upoštevati pri kadrovanju vsa načela kadrovske politike in skrbeti za stalno strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje kadrov. 24. člen Delovni ljudje in občani se bomo zavzemali, da bomo v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih uveljavljali vzgojo in izobraževanje kot pravico in dolžnost. Pri oblikovanju politike izobraževanja bomo upoštevali tako kadrovske potrebe OZD kot delavčev odnos do dela in delovne skupnosti ter njegove osebne sposobnosti in nagnjenja. 25. člen Udeleženci bomo zaradi hitrejšega usklajevanja učnih načrtov in programov izobraževalnih institucij s potrebami organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, preko svorh delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih izobraževanja in v okviru posredne in neposredne menjave dela, koordinirano sodelovali pri oblikovanju izobraževalnih programov. „ ' 26. člen Za zagotovitev kvalitetnega izobraževanja in usposabljanja delavcev na vseh področjih združenega dela, za uspešno opravljanje njihovih delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih nalog ter napredovanja po sposobnostih in delovnih uspehih, bomo udeleženci programirali vse oblike izobraževanja. Pri tem bomo težili: — da bo izobraževanje dostopno vsem delavcem pod enakimi" pogoji — da se s permanentnim izobraževanjem omogoča uspešnejše uveljavljanje delavca — samouprav-Ijalca — da se družbenopolitično izobraževanje integrira v vseh oblikah izobraževanju za delo, ob delu in uvajanja delavcev v delo. 27. člen Udeleženci tega dogovoi a si bomo prizadevali uresničevati usmerjeno izobraževanje za potrebe vseh področij združenega dela. Zato bomo: — sodelovali pri načrtovanju vsebine in smotrov usmerjenega izobraževanja; — aktivno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami in skupnostmi; — zagotavljali praktični pouk, delovno prakso in proizvodno delo ter delavce za organiziranje in izvajanje le-tega; — omogočali in organizirali stalno in dopolnilno izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in spe-, cializacijo; — objavili razpise za izobraževanje ob delu in iz dela v skladu s plani potreb po kadrih najmanj enkrat letno. 28. člen Udeleženci bomo uveljavljali tako politiko štipendiranja, poklicnega usmerjanja in svetovanja, ki bo zagotavljala vključevanje mladine v izobraževanje glede na dolgoročne kadrovske potrebe združenega dela in glede na primernost za izbrano šolanje in poklic v katerem bo posameznik lahko dosegel najboljše rezultate in zadovoljstvo pri delu. Zato bomo udeleženci upoštevali, da je samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov občine Laško konkretizacija določil družbenega dogovora o štipendijski politiki v' SRS in določila samoupravnega sporazuma vključili v samoupravne splošne akte s področja izobraževanja. 29. člen Udeleženci bomo v skladu s sprejetim planom potreb po kadrih razpisovali kadrovske štipendije. Razpis bomo objavili vsako leto skladno z roki vpisa v usmerjeno izobraževanje in o tem obvestili skupnost za zaposlovanje. S skupnostjo za zaposlovanje bomo vzpostavili tak sistem komuniciranja, ki ji bo omogočal usmerjanje prosilcev za štipendiranje in štipendistov iz združenih sredstev, v sklepanje štipendijskih pogodb z organizacijami' združenega dela. 30. člen Družbenopolitično izobraževanje bomo udeleženci Vrednotili kot sestavni del celotnega vzgojno izobraževalnega sistema in pri tem' u’-oštevali programe izobraževanja družbenopolitičnih organizacij občine Laško. 31. člen Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v okviru celovitega uveljavljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot oblike in vsebine obrambne organiziranosti družbe skrbeli za izobraževanje na področju obrambe in zaščite ter spodbujali zanimanje za opravljanje del in nalog na tem področju. 32. člen Poslovodni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so se dolžni stalno seznanjati z znanstveno teoretičnimi dosežki z njihovega področja delovanja. 33. člen Kadrom, ki imajo ustrezen odnos do dela in dosegajo dobre delovno uspehe, imajo ustrezne osebnostne lastnosti v skladu s sprejetimi načeli v občini, so se uveljavili pri razvajanju socialističnih samoupravnih odnosov, uživajo ugled v svojem delovnem okolju in so evidentirani kot perspektivni kadri, bomo udeleženci še posebej omogočili pridobivanje dodatnega splošnega in strokovnega znanja, da bodo lahko kandidirali tudi za najzahtevnejše funkcije. 34. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo usmerjali v študij na III. stopnji evidentirane perspektivne kadre za morebitno prevzemanje najodgovornejših nalog na področju gospodarskega in družbenopolitičnega dela v občini, republiki in federaciji. 35. člen Glede na spoznano soodvisnost med znanjem in delovno učinkovitostjo ter odgovorno samoupravno funkcijo, bomo udeleženci namenili posebno pozornost teraeljnemu ozironia osnovnošolskemu izobraževanju in za zaposlene delavce, ki so stari manj kot 40 let in nimajo dokončane osnovne šole, programirali in organizirali osnovnošolsko izobraževanje. Udeleženci se sporazumemo, da bo delavska univerza nosilec te oblike izobraževanja za odrasle. 36. člen Udeleženci bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili naslednja načela in pogoje za izobraževanje in usposabljanje: 1. samoupravni organi bodo ocenili uspešnost opravljanja del oziroma nalog, posebno še tistih delavcev, ki ne izpolnjujejo pogoja strokovne izobrazbe, ki ga konkretna dela oziroma naloge zahtevajo, ter določili rok za pridobitev manjkajoče izobrazbe; 2. delavec, ki še ni dopolnil starosti 45 let pa po določilih samoupravnega akta ni pridobil potrebne strokovne izobrazbe in usposobljenosti in je samoupravni organ ocenil njegovo delo kot neuspešno, se po postopku, določenem v samoupravnem splošnem aktu udeleženca, razporedi na druga ustrezna dete in naloge; 3. delavci, ki se izobražujejo v skladu z načrtom izobraževanja udeležencev, so upravičeni do povračila najmanj polovice stroškov šolnine in do študijskega dopusta. Študijski dopust traja najmanj 2 delovna dneva in praviloma ne več kot fi delovnih dni za posamezen izpit, odvisno od stopnje strokovne zahtevnosti, ter najmanj 15 in ne več kot 30 dni za zaključni izpit. 37. člen Organizacije združerfcga dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklenejo z delavcem, ki ga napotijo na šolanje ali dopolnilno izobraževanje ustrezno pogodbo. V pogodbi natančneje določijo pravice in obveznosti delavca in organizacije združenega dela v zvezi s šolanjem v skladu z določili tega družbenega dogovora. 38. člen Delavcem, ki se izobražujejo izven potreb OZD v kateri delajo, vendar v skladu s potrebami združenega dela, o katerih ima pregled občinska skupnost za zaposlovanje, bomo udeleženci zagotovili najmanj 1 dan študijskega dopusta za uspešno opravljen izpit. Kot potrebe iz prejšnjega odstavka se smatrajo evidentirane potrebe OZD oziroma deficitarni kadri v občini, katerih pregled za srednjeročno obdobje ima Občinska skupnost za zaposlovanje Laško. 39. člen V zvezi z uresničevanjem razširjene frniketje poklicnega usmerjanja bomo udeleženci dogovora organizirali in razvijali predvsem naslednje aktivnosti: — proučevanje in rešitve za hitrejše prilagajanje kadrov spremembam v organizaciji dela iri tehnologiji; — spremljanje uspešnosti delavcev pri delu in samoupravni aktivnosti; — ugotavljanje sposobnosti in delovnih zmožnosti delavcev; — svetovanje in usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela; — izbiranje in usposabljanje delavcev za opravljanje nalog organiziranja in izvajanja proizvodnega dela, delovne prakse in praktičnega pouka; — spremljanje učnih uspehov učencev in študentov, s katerimi ima organizacija sklenjeno štipendijsko razmerje ali kako drugo obliko povezovanja. 40. člen Funkcijo poklicnega usmerjanja bodo izvajale vzgojno-izobraževalne organizacije in strokovna služba skupnosti za zaposlovanje ter kadrovske službe udeležencev tega dogovora. 41. člen Skupnost za zaposlovanje bo pri izvajanju funkcije poklicnega usmerjanja: — sodelovanja z osnovnimi vzgojno-izobraževal-nimi organizacijami, organizacijami usmerjenega izobraževanja in OZD; — skrbela za metodološko enotno zbiranje podatkov o izobraževalnih namerah in sposobnostih učencev; — posredovala vzgojo izobraževalnim organizacijam, informacijo o prednostnih poklicnih usmeritvah in tekočih potrebah po kadrih; — sama izvajala poklicno usmerjanje in svetovanje mladini in odraslim; — usklajevala strokovno delo nosilcev poklicnega usmerjanja ter jim posredovala potrebne informacije in strokovne pripomočke za delo na področju poklicnega usmerjanja. Zagotovitev materialnih in drugih pogojev za izobraževanje 42. člen Glede na obstoječo kadrovsko strukturo v organizacijah združenega dela ter ob upoštevanju plana kadrov bomo udeleženci namenili ustrezna finančna sredstva za strokovno in družbenopolitično izobraževanj e. Sredstva, ki jih organizacije združenega dela na podlagi tega dogovora namenijo za izobraževanje, morajo biti v letnem finančnem načrt« prikazana v posebni postavki in ne bodo nižja od določenih sredstev za te namene po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanj e in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. 43. člen Sredstva, namenjena za izobraževanje, bomo udeleženci uporabljali v skladu s sprejetim programom posameznih oblik izobraževanja. 44. člen Udeleženci bomo za specifične potrebe izobraževanja v lastni organizaciji organizirali tako strokovno službo, ki bo sposobna organizirati izvajanje programa internega izobraževanja. 45. člen Udeleženci bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili sistem izobraževanja in usposabljanja v organizaciji združenega dela, predvsem pa določili nosilce in roke za: — planiranje in programiranje izobraževanja — izdelavo osnov in kriterijev za izbiro delavcev, ki se bodo izobraževali .• — opredelili bomo obveznosti udeležencev različnih seminarjev za prenašanje obravnavane tematike v delovno sredino. 46. člen Udeleženci se bomo pri izvajanju politike izobraževanja povezali z vsemi institucijami, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih in sodelovali pri oblikovanju in izvajanju programov izobraževanja. VI. OBVEŠČANJE 47. člen Udeležene/ bomo v svojih samoupravnih aktih opredelili načela, nosilce in sredstva obveščanja. Obveščanje bomo sistemsko in operativno zastavili tako, da bodo vsi zaposleni vsestransko pravočasno in objektivno obveščehi o vseh zadevah, pomembnih za sprejemanje in izvajanje samoupravnih odločitev. Za obveščanje delegatov in delegacij bomo vzpostavili take metode in postopke, ki bodo zagotavljali hitrejše uveljavljanje delegatskega sistema znotraj organizacije združenega dela in delovnih skupnosti ter družbenopolitične skupnosti kot celote. VII. VREDNOTENJE DELA, DELITVE OSEBNEGA DOHODKA PO DELOVNIH REZULTATIH IN NEMATERIALNE OBLIKE NAGRAJEVANJA / 48. člen Udeleženci bomo določili tak sistem in merila vrednotenja dela, ki bo omogočal zagotovitev potreb- ne kadrovske, strukture za doseganje postavljenih ciljev, vendar v odvisnosti od delavčevega prispevka k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela, to je na podlagi obsega in kvalitete svojega živega dela in na podlagi prispevka k. ekonomični in funkcionalni uporabi družbenih sredstev, ki jih uporabijo v procesu dela. 49. člen Udeleženci bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili tako udeležbo delavcev pri razporejanju sredstev za osebne dohodke, ki bo vzpodbujala k večji produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, boljši uporabi kapacitet in delovnega časa, boljši organizaciji dela, razvoju inventivne dejavnosti ipd. VIII. DRUŽBENA PRIZNANJA 50. člen Udeleženci bomo izdelali in uveljavili tudi metode za normalno stimulacijo delavcev. Kot oblike moralne stimulacije .se bomo posluževali, naslednjih akcij: proglašali bomo najboljše delavce pri opravljanju poverjenih nalog in zaupanih funkcij, jih evidentirali kot perspektivne delavce ter jih predlagali za družbena priznanja, če bo imel dosežek širšo družbeno vrednosL 51. člen OZD in druge samoupravne organizacije ih skupnosti borno skrbele za dodeljevanje odlikovanj in družbenih priznanj zaslužnim delovnim ljudem in občanom ter uveljavljale politiko odlikovanj in družbenih priznanj kot sestavino kadrovske politike. Postopek in merila za. uveljavljanje nematerialnih oblik nagrajevanja bomo opredelili v posebnem pravilniku. Oblikovali bomo stalna telesa, ki bodo skrbela za uresničevanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in drugih družbenih priznanj. IX. KADROVANJE IN IZBIRA KADROV 52. člen Udeleženci bomo načrtovali tako politiko zaposlovanja, ki bo v skladu z razpoložljivimi delovnimi potenciali, ki bo zagotavljala hitrejšo rast produktivnega dela, ter omogočala zagotavljanje življenjskih 'in kulturnih pogojev v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o minimalnih . standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. 53. člen Udeleženci bomo v objavah in razpisih kot demokratičnem sredstvu izbire delavcev določili: stopnjo in smer izobrazbe, delovne izkušnje, osnovne smeri delovnega področja ter ostale pogoje. 54. člen Pri kadrovanju delavcev za najodgovornejša dela in naloge bomo upoštevali poleg dejanske strokovne usposobljenosti kadrov tudi družbenopolitično aktivnost kandidata v krajevni skupnosti, občine ali širše. Pod strokovno usposobljenostjo v smislu prejšnjega odstavka razumemo pridobljeno znanje z rednim izobraževanjem za delo, izobraževanjem ob delu in delovnimi izkušnjami. 55. člen Pri izbiri kadrov za dela in naloge, pri opravljanju katerih imajo le-ti posebna pooblastila in odgovornosti, strokovnih kadrov za področje zunanje trgovinskega poslovanja, za narodno obrambo, pri evidentiranju kadrov za dela v diplomatsko konzularni službi, bomo razen dokazil o izpolnjevanju formalnih pogojev razpisa ocenili njihovo kreativnost in zlasti upoštevali, da kandidati izpolnjujejo naslednje kriterije: — s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialistično samoupravni socializem; — ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o' združenem delu in poglabljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi; — uveljavljajo pridobitve NOV in socialistične revolucije x in zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, krepijo bratstvo, enotnost ter samoupravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter politiko neuvrščenosti ; ,/ — dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema pri skupnem delu in vodenju ter, da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da uživajo ugled ih zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju. 56. člen Udeleženci bomo pri kadrovanju za najodgovornejše naloge na področju izvajanja kadrovske funkcije poleg strokovne usposobljenosti in družbenopolitične aktivnosti, upoštevali tudi ustvarjalnost in sposobnost kandidatov za delo z ljudmi. 57. člen Udeleženci bomo pri kadrovanju za opravljanje del oziroma nalog, ob upoštevanju zahtevnosti opravljanja del oziroma nalog in strokovnih ter psihofizičnih sposobnosti kandidatov, dajali prednost predvsem delavcem, ki so evidentirani kot začasno nezaposleni, delavcem, katerih delo zaradi ekonomskih in tehnoloških razlogov ni več potrebno in jih v isti organizaciji tudi s prekvalifikacijo ni možno zaposliti. 58. člen Za opravljanje del oziroma nalog bomo pri izboru kadrov praviloma predhodno preizkusili strokovno usposobljenost razen pri delavcih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 59. člen Ce se bo na ponovno objavo ati razpis priglasil le delavec, ki ne bo izpolnjeval zahtevanih pogojev, bomo lahko sklenili z njim delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto. 60. člen Udeleženci bomo za delavce, ki prvič prevzamejo delo oziroma naloge opredelili, da bodo ti delavci sklenili delovno razmerje kot pripravniki. V samoupravnih splošnih aktih bomo opredelili čas priprave, program in način spremljanja pripravništva. Pripravnik je vsak delavec, ki prvič začne opravljati delo oziroma naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v ta- kem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki. Vsakemu pripravniku bo samoupravni organ določil mentorja iz vrst delavcev, ki imajo sposobnost prenašati znanje in izkušnje na sodelavce. Ocena preizkusa usposobljenosti pripravnikov je osnova za razporeditev za opravila in naloge. V samoupravnih splošnih aktih bomo udeleženci opredelili, v katerih primerih bo pripravnik sprejet za nedoločen in v katerih za določen čas. 61. člen Udeleženci bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili kot delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: namestnika in pomočnike individualnega poslovodnega organa, vodje sektorjev oziroma služb, lahko pa tudi delavce, ki opravljajo druge pomembnejše naloge. Določilo iz prejšnjega odstavka se nanaša na delavce s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti 62. člen Udeleženci bomo pri kadrovanju poslovodnih delavcev — kadar to zakon ne določa drugače — zahtevali najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Izjemoma bomo kadrovali poslovodne delavce tudi s V. stopnjo strokovne izobrazbe, vendar le v manjših organizacijah združenega dela, odvisno od predmeta dejavnosti. 63. člen Pri kadrovanju poslovodnih delavcev in delavcev za opravljanje del oziroma nalog, za katere imajo le-ti posebna pooblastila in odgovornosti, in delavcev za opravljanje drugih odgovornih del oziroma nalog, bomo upoštevali tudi udeležbo kandidatov v organiziranih oblikah funkcionalnega usposabljanja. 64. člen V cilju hitrejšega podružabljanja kadrovske politike in kadrovske funkcije se udeleženci tega dogovora sporazumemo, da se pri oblikovanju stališč za kadrovanje poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poleg samoupravnih organov v OZD in delovnih skupnostih, aktivno vključijo tudi družbenopolitične organizacije in organ družbenopolitične skupnosti v občini. V postopku kadrovanja poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bodo družbenopolitične organizacije, saMUrupravni organi ter strokovni kolegij v tofataijtttii erg6č**toaeeij«5li te ostalih samoupravnih prganiMtelJsk la eiaspeiOattit popravil oceno p primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje in glede na dosedanjo delovno uspešnost Ta ocena bo izhodišče za oblikovanje stališč koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri SZDL o primernosti kandidatov, le-to pa bo služilo kot usmeritev razpisni komisiji pri oblikovanju predloga za samoupravni organ, 65. člen Ce OZD ob relekciji individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika in članov kolegijskega poslovodnega organa »e dosega poprečja poslovne uspešnosti v panogi, bomo ocenili odgovornost in delovno uspešnost individualnega oziroma kolegijskega poslovodnega organa. V primeru, da je ocena negativna, le-ta praviloma ne more biti ponovno Izbran. 66. člen Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju pravosodja. Skrbeli bomo, da bodo kadrovski plani obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju pravosodja,, za stalno evidentiranje kadrov z vseh področij združenega dela, za strokovno in družbenopolitično usposabljanje, spremljanje razvoja in za ustrezno usmerjanje kadrov v pravosodje. 67. člen Pri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, to je sodnike in sodnike rednih sodišč, sodišč združenega dela in drugih samoupravnih sodišč, za javne tožilce in njihove namestnike in za družbene pravobranilce samoupravljanja, javne pravobranilce in sodnike za prekrške moramo udeleženci dogovora upoštevati splošna načela in merila kadrovske politike, z zakonom določene pogoje in kriterije, ki izhajajo iz z zakonom opredeljene funkcije in pristojnosti sodišč in iz narave ter zahtevnosti del in nalog na posameznih dolžnostih ter merilih za nosilce družbenih funkcij, ki jih je opredelil Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Republiške konference SZDL. X. ORGANIZACIJA KADROVSKE FUNKCIJE 68. člen Da bi lahko dogovorjeno kadrovsko politiko izvajali v neposredni delovni in samoupravi!alski praksi, mora biti opredeljena vloga in sistemsko usklajeno delovanje nosilcev kadrovske funkcije na nivoju organizacije združenega dela in na nivoju občine. Zato se udeleženci tega dogovora zavezujemo, da bomo v organizacijah združenega dela in na nivoju občine organizirali kadrovsko službo ter opredelili kadrovsko funkcijo interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih asociacij združenega dela (gospodarska zbornica), ki bodo ob upoštevanju znanstvenih in teoretičnih spoznanj kadrologije sposobne opravljati zahtevane kadrovske naloge, ki izhajajo iz dogovorjene kadrovske politike. 6d. člen Kadrovske službe v OZD se bodo ustanovile glede na število zaposlenih, zahtevnost tehnološkega procesa, družbeni program in druge specifične pogoje dela in razvoja ter ob upoštevanju materialnih možnosti. 79. Sen Ob upcšt*<3<: pogojev is Sena «e bggtto udeleženei zavzemali sa teko strukturo zaposlenih v kadrovskih službah, ki bo omogočala team-ske delo oziroma zagotavljala strokovno pripravo predlogov za samoupravne odločitve. Pri določanja števila zaposlenih v kadrovskih službah bomo upoštevali kriterij po katerem bomo na vsakih 130—208 delavcev zaposlili enega strokovnega delavca x vtfijo odroma visoko izobrazbo oziroma z usposobljenostjo za dela na kadrovskem področju (npr. kadrolog, sociolog, psiholog, pedagog, aochtini delavec, pravnik, ekonomist, ing. organizacije dela ipd.). 71. člen OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev lastne kadrovske službe, se bomo dogovarjale, za skupne kad- rovske službe ob upoštevanju teritorialnega in reprodukcijskega vidika povezanosti. Pri dogovarjanju o ustanovitvi skupnih kadrovskih služb borno OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti pritegnile k sodelovanju ustrezne strokovne institucije. 72. člen Občinska kadrovska služba bo opravljala vse ad-ministrativno-tehmčne in strokovne naloge v zvezi s spremljanjem uresničevanja družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini In v zvezi s tem zlasti: — sodelovala pri usklajevanju plana kadrovske politike na občinski ravni; — koordinirala uresničevanje kadrovske funkcije na občinski ravni; — sodelovala pri pripravi za kadrovanje na odgovorne naloge in funkcije; — spremljala uresničevanje kadrovske politike v OZD; — pripravljala poročilo o uresničevanju s tem družbenim dogovorom opredeljene kadrovske politike za občinsko skupščino, izvršni svet ter občinske družbenopolitične organizacije; — pripravljala predloge za spreminjanje oziroma dopolnjevanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini. 73. člen Celovito izvajanje kaurovske politike zahteva opredelitev kadrovske funkcije na nivoju ob,me1 in širših družbenopolitičnih skupnosti. Zaradi m gfactje in mobilnosti kadrov, načrtovanja izobraževalnih institucij, policentričnega razvoja in drugih skupnih interesov pa bo potrebno opredeliti kadrovsko funkcijo tudi na regijskem nivoju. 74 člen Za dosego ciljev iz prejšnjega člena je potrebno, da skupnost za zapo3'ovanje kot nosilec politike zaposlovanja na nivoju občine, kot širše družbenopolitične skupnosti, v sodelovanju s SIS za izobraževanje kot nosilca politike izobraževanja ter v okviru skupščinskega sistema sprejemata odločitve, ki omogočajo načrtovanje izobraževalnih kapacitet po obsegu in strukturi, ki izhajajo iz potreb združenega dela po kadrih. Skupnost za zaposlovanje bo v skladu z dogovorjeno politiko zaposlovanja, ki temelji na sedanjih in • bodočih potrebah združenega dela sodelovala pri programiranju mreže izobraževainih kapacitet v regiji po obsegu in strukturi. 75. člen Občinska skupščina je odgovorna za stanje kadrovske politike, zato skupaj z družbenopolib čni mi organizacijami organizira akcijo, da ta dogovor sklenejo vsi nosilci kadrovske politike na območju občine. Organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij bomo v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih organizirali akcije, da se kadrovska politika oblikuje po demokratični samoupravni poti v skladu z določbami tega dogovora. 76. člen Izvršni svet bo ob spremljanju in pospeševanju družbenoekonomskega razvoja tč: sprejemanju odločitev, ki vp.tvajo na ta razvoj, nkrati zagotavljal strokoven pristop pn oblikovanju kadrovskih rešitev kot enega izmed temeljnih elementov razvoja. X'l. ODGOVORNOST UDiSLZŽENCEV ZA UVELJAVLJANJE IN IZVAJANJE DOLOČB TEGA DOGOVORA 77. člen Udeleženci bomo določila tega družbenega dogovora opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih v roku 1 leta po sprejemu tega družbenega dogovora. 78. člen Udeleženci bomo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o temeljih' kadrovske politike v občini Laško pooblastili občinsko skupščino.. Občinska skupščina aktivno spremlja uresničevanje dogovora, proučuje pobude in izdela predloge za spreminjanje oziroma dopolnjevanje družbenega dogovora, vzpodbuja medsebojno sodelovanje udeležencev pri uresničevanju dogovora, ugotavlja neizpolnjevanje in kršitve določil družbenega dogovora, ter izreka ukrepe zoper kršilca določil družbenega dogovora. 79. člea Kot izvršilno operativni organ oblikujejo udeleži. ;;ci odbor udeleženčev. Odbor udeležencev je sestavljen iz 10 članov, katere delegirajo udeleženci po naslednjem ključu: pet članov delegirajo OZD po predhodnem usklajevalnem postopku, po enega člana pa delegirajo: Skupščina občine Laško, Občinska konferenca SZDL Laško, Občinska konferenca ZSMS Laško, Skupnost za zaposlovanje in štipendiranje občine Laško in Občinska izobraževalna skupnost Laško. Odbor na svoji seji izvoli predsednika in namestnika predsednika odbora. 80. člen Če udeleženci tega družbenega dogovora v roku, ki je določen v 77. členu ne uskladij* svojih samoupravnih splošnih aktov z določili tega dogovora, bo odbor udeležencev predlagal občinski skujpščini, da z zakonskimi določili ukrepa zoper kršilca. Če občinska skupščina ugotovi, da udeleženci ne izpolnjujejo obveznosti po družbenem dogovoru, pooblasti odbor udeležencev, da obvesti o tem samoupravni organ udeleženca in ga zadolži, da v roku 30 dni poda obrazložitev oziroma pojasnilo kako bo ukrepal in zagotovil dosledno spoštovanje družbenega dogovora. V primeru, če udeleženec ne ravna ▼ skladu s prvim odstavkom tega člena, skliče odbor udeležencev razširjeno sejo odbora s predstavniki samoupravni organov udeleženca in družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine zaradi ugotavljanja družbenopolitične odgovornosti. XII. POSTOPEK SPREJEMANJA, SPREMINJANJA IN DOPOLNJEVANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA 81. člen Udeleženci tega družbenega dogovora bomo zagotovili javno razpravo o pred'egu družbenega dogo- vora, ki ga bo sprejel pooblaščeni organ udeleženca in določil podpisnika. 82. člen Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se uveljavljajo po enakem postopku kot je določen £a sprejem tega družbenega dogovora. Predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko poda skupščina občine ali posamezni udeleženec tega • dogovora. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 83. člen V skladu z odlokom o ustanovitvi sekretariata Izvršnega sveta Skupščine občine Laško (Uradni list SRS, št. 33/79) se naloge iz pristojnosti kadrovske službe po tem družbenem dogovoru opravljajo v sekretariatu Izvršnega sveta Skupščine občine Laško. 84. člen K temu družbenemu dogovoru lahko naknadno pristopijo druge zainteresirane organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitv. in sicer s predložitvijo pismene izjave o pristopu. 85. člen Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter ostalih možnih udeležencev. 86. člen Skupščina občine Laško je dne 19. novembra 1984 ugotovila, da je ta družbeni dogovor podpisala več kot polovica predvidenih udeležencev. Z dnem uveljavitve tega družbenega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/75). 87. člen Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. LENART 453. Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 til 1-53/83) in 13. ter 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1984 sprejela ODLOK o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju veterinarsko higienske službe na območju občine Lenart 1 2 1. člen Ta odlok določa organizacijo, način poslovanja in financiranja veterinarsko higienske službe na območju občine Lenart. 2. člen Organizacija združenega dela in druge organizacije, društva ter posamezniki, ki se ukvarjajo z rejo in gojitvijo živali ter organizacijo, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski kadavri in ži- valski odpadki (v nadaljnjem besedilu: lastniki in posestniki živali), morajo’ preprečevati zdravju škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi pogina živali, morajo z živalskimi trupli in drugimi živalskimi ostanki ravnati tako, da ni ogroženo zdravje živali in ljudi. 3. člen Za organizacijo in vodenje službe za takojšnjo in neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in živalskih ostankov, čuvanje živalskega fonda pred živalskimi kužnimi boleznimi, posredno varovanje zdravja ljudi, preprečevanje onesnaževanja okolja z živalskimi ostanki se pooblašča Veterinarski zavod Maribor (v nadaljnjem besedilu: zavod). Zavod mora izvajati veterinarsko higiensko službo v skladu z zakonom, zbirati mora vse živalske kadavre in živalske ostanke na območju občine Lenart. 4. člen Lastniki in posestniki živali, morajo prijaviti zavodu vsak pogin živali in nastanek#živalskih ostankov. Voznik, ki povzroči pogin živali na cesti, uprav-Ijalci javnih cest in površin ter organi za notranje zadeve, morajo prijaviti zavodu vsako najdeno živalsko truplo na javnih cestah m javnih površinah ter točen kraj, kjer leži kadaver. Poginulo veliko divjad v loviščih morajo prijaviti zavodu lovske organizacije in gozdnogospodarske organizacije. 5. člen Lastniki m posestniki živali so dolžni pripeljati živalske kadavre in živalske ostanke do naj bližje prevozne ceste in pomagati delavcu zavoda pri nakladanju na vozilo in pri čiščenju ter razkužbi objektov, orodij ter okolice, kjer je ležal kadaver. 6. člen Zavod mora redno odvažati živalske kadavre in ostanke do zbirališča za kadavre. Opraviti mora dezinfekcijo, kjer so se nahajali živalski kadavri in ostanki, dezinfekcijo prevoznih sre ’štev, nakladalne in raz-kladalne rampe, zbirališč, secirnega pribora in opreme ob zbiranju kadavrov in živalskih ostankov ali ob pojavu živalske kužne bolezni. 7. člen V pristojnosti zavoda je organizacija veterinarske higienske službe in kontrola kontumaca, ki opravlja še naslednje: — sprejema prijave in vodi evidenco o poginih živali in nastanku živalskih ostankov; — prevzema in odvaža živalske kadavre in ostanke; — po potrebi opravlja raztelesbo živalskih kadavrov zaradi ugotovitve vzrokov poginov; — opravlja dezinfekcijo; — lovi in pobija neregistrirane in potepuške pse, necepljene proti steklini ter potepuške mačke; — zagotavlja osamitev živali — karanteno in oskrbo živali pri katerih obstaja sum, da so okužene s steklino; — vodi evidenco o razkužbah, pomaga pri vodenju sekcijskega protokola in dokumentacije o odvzemu ter pošiljanju vzorcev v diagnostične preiskave ter drugo predpisano dokumentacijo; — opravlja druge zadeve po nalogu veterinarskega inšpektorata. tr O organizaciji in nalogah službe iz 1. odstavka tega člena, mora zavod obvestiti na krajevno'običajen način vse lastnike ali posestnike živali m organizacije iz 3. člena tega odloka. 8. člen Veterinarska higienska služba se financira iz sredstev, ki jih plačujejo organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani kot pristojbine za stroske neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in ostankov, ki nastajajo pri reji živali, obdelavi in predelavi ter prometu živalskih proizvodov in surovin in to od naslednjih vrst živali: — za goveda, konje, mezge in mule, — za žrebeta, osle in teleta do 120 kg, — za prašiče, — za prašičke' do 50 kg ter koze in ovce, — za jagneta in kozličke do 3 mesecev starosti, — za perutnino (kokoši, purane, gosi, race in drugo domačo perutnino), — za kunce, — za ribe po kg, — za pse. Tarifo za posamezno vrsto živali za pokrivanje teh stroškov, določi s posebnim aktom Izvršni svet Skupščine občine Lenart. Zavod lahko v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Lenart sklene letne pogodbe o plačiiu storitev z organizatorji kooperacije ali drug mi pravnimi osebami, naštetimi v 2. členu tega odloka, za katere opravlja storitve veterinarsko higienske dejavnosti. V tem primeru so pogodbene stranke oproščene plačila pristojbine iz 1. odstavka tega člena. 9. člen S sredstvi zbranimi kot pristojbine iz 8. člena tega odloka se pokrivajo nastali stroški za: — zbiranje in odvažanje kadavrov in živalskih ostankov z območja občine Lenart; — odvažanje kadavrov perutnine iz organiziranih kooperacijskih rej; — vzdrževanje objektov in naprav v zbiralnici kadavrov; — veterinarsko higiensko službo in kontrolo kon-tumaca; — karanteno, pregled živali v karanteni in za živali neznanih lastnikov; — ureditve in vzdrževanje objekta, transportnih sredstev in naprav za veterinarsko higienske potrebe v zavodu, ter materialni stroški. 10. člen Zbrana sredstva se odvajajo na račun zavoda, ki mora za ta sredstva voditi posebno knjigovodsko evidenco na podlagi katere poda ob zaključnem računu poročilo o uporabi sredstev za financiranje veterinarsko higienske službe Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart. 11. člen Nadzor nad uporabo in zbiranjem sredstev zbranih po tem odloku opravlja poseben 5-članski odbor, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine občine Lenart. Odbor je sestavljen iz predstavnikov: — Izvršni svet Skupščine občine Lenart — 1 člana — Agrokombinat Lenart — 1 člana — Kmetijska zadruga Lenart — 2 člana — Veterinarski zavod Maribor, delovna enota Lenart — 1 člana 12. člen Za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka je pristojen veterinarski inšpektor. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-8/76-20 1 Lenart, dne 16. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. L r. 454. Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) in 70-člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77, 22-1191/81) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne, 16. februarja 1984 sprejela O D LO K o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart 1. člen V odloku o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 7-324/82) se 1. in 2. točka 7. člena spremenita in glasita: — delegacije temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja kmetijstva in gozdarstva delegirajo v zbor združenega dela: 1 Delegacije temeljnih organizacij združenega dela: — Kmetijska zadruga Lenart, ki jo izvolijo kmetje kooperanti v kmetijstvu in gozdarstvu, aktivni kmečki proizvajalci in njihovi delavci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in delavci Kmetijske zadruge Lenart — 4 delegate — Agrokombinat Lenart TOZD Sadjarstvo Selce — 1 delegata 2. Konferenca delegacij, ki jo sestavljajo delegacije: — Agrokombinat Lenart — DSSS — Agrokombinat Lenart — TOZD Polj edelstvo-ži vinorej a — Krapogojni obrat Hrastovec — Veterinarski zavod Maribor — enota Lenart — Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj — osemenjevalnica Lenart — Gozdno gospodarstvo Maribor 2 delegata 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-6/63 Lenart, dne 16. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 455. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o obdavčevanju proizvodov, in storitev v prometu (uradni list SRRJ, št. 43-544/83 in 66-777/83) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. lebruarja 1984 sprejela ODLOK , a spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 24-1596/77, 1-99/80, 15-873/81, 43-1881/82 in 7-352/83) se tarifna številka 1 in opomba k tarifni številki spremeni in na novo glasi: »Od prometa rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajo občani, se plačuje posebni občinski davek: — po stopnji 15 Vo, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave, — po stopnji 10°/o, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave. Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če obseg škode presega 50 e/» vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode. Davek se ne plačuje tudi od prodaje motornega vozila, če je prodaja nastala zaradi trajne invalidnosti ali smrti lastnika motornega vozila ali če iz drugih zdravstvenih razlogov lastnik ne more upravljati z vozilom. Davčna osnova je kupnina, navedena v kupoprodajni pogodbi ali vrednost, navedena v darilni pogodbi, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec vozila. Davek se plača upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima prodajalec stalno bivališče«. 2. člen V tarifni številki 2 se v prvi in drugi alinel prve točke »4 din« in »8 din« nadomesti' s »6 “/o«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-6/72-67 Lenart, dne 17. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipL oec. 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 456. Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. in 15. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 15-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 90. šeji dne 6. marca 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok BS 112/2 — Gmajna-Crnuce 1 Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok BS 112/2 — Gmajna-Črnuče, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem — LUZ, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23 pod št. 2771 v februarju 1984. 2 Dopolnitev zazidalnega načrta se nanaša na: — del zazidalnega otoka BS 112/2, ki je na vzho- du In severu omejen z gozdno mejo, na jugu z elektro koridorjem Kleče—Šoštanj—Beričevo, na zahodu pa približno 30 m zahodneje od gozdne poti v Smrečje in zajema zemljišča pare. št. 297 (del), 298, 480/1, 481/1, 481/2, 483/1, 483/2, 483/3, 483/4, 483/5, 483/6, 483/7, 483/3, 483/9, 433/10, 483/11, 483/12, 434-1, 484/2, 484/3, 484/4 484/5, 484/6, 484/7 (del), 484,3 484/9, 484/10, 484/11, 484/12, 484/13, 484/14, 484/15, 484/16, 484/17, 484/18 (del), 484/19 (del), 484/20, 484/21, 485/1 (del), 487/1 (del), 487/2 (del), 488 (del), 489/1, 489 2, 489/3, 489/4, 489/5, 489/6, 490/1,(del), 490/2, 490/3, 491 (del), 497/12, 984/4 (del) k. o. Črnuče; — del zazidalnega otoka na območju Hrastovca, ki zajema zemljišča pare. št. 522/2, 522,4, 522/5, 522/6, 522/8 in del 522/11 k. o. Črnuče. 3 Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prostorih Krajevne skupnosti Franc Ravbar Črnuče, Črnuče, Titova 373 v času od 19. marca do 20. aprila 1934 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 15. ure in ob sredah od 8. do 18. ure. St. 351-2/81-8 Ljubljana, dne 6. marca 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE X 457. Na podlagi 35. Člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 194 člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16 82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o zaključnem računu protfačuua občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983, ki izkazuje: din — prihodkov 339,949.081416 — odhodkov 331,835.570,10 — presežek prihodkov nad odhodki 8,113.511,45 Presežek prihodkov nad odhodki v višini 8,113.511,45 din se razporedi din — za končni obračun 1 "/o odvoda proračunskih prihodkov v rezervni sklad za leto 1983 143.219,70 — za končni obračun 100 %> odvo- da taks na promet parklarjev in kopitarjev 1,433.506,30 — upravnim organom občine Ljubljana Moste-Polje , 6,536.785,45 ■ 2. člen Sestavni del zaključnega računa proračuna je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983, ki izkazuje: din — prihodkov 9,526.815,05 — odhodkov 1,297.301,40 — presežek prihodkov nad odhodki 8^29.513,65 Presežek prihodkov nad odhodki v višini 8,229.513,65 din se prenese v leto 1984. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/83-01 Ljubljana, dne 28. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 Grupa kontov. Prihodki Skupaj Grupa din kontov Odhodki 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 180,640.475,80 40 73 Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 88,851.421,10 41 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih 42 pravic ter od drugih davkov 25,791.206,10 43 75 Prihodki od taks 19,599 321,85 77 Prihodki po posebnih predpisih od organov in organizacij DPS in drugi prihodki 25,066 656,70 44 X 45 Xs'v 46 Nx 47 Xx 48 Skupaj prihodki 339,949 081,55 Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Sredstva za spodbujanje razvoja intervencije v gospodarstvu in spod. hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij Sredstva prenesena drugim DPS in SIS Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje sredstev rezerv Drugi odhodki Skupaj Presežek prihodkov nad odhodki Skupaj odhodki Skupaj din 61,991.360,00 14,326.730,00 9,381.000,00 19,832.071,60 130,667.000,00 13,229.813,95 45,085.000,00 6,071.906,30 31,250.688,25 331,835.570,10 8,113.511,45 339^949.081,55 458. Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80, 2/81). in na podlagi 28., 29., 30. in 193. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) ter odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SFRJ, št. 57/83) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. februarin 'lOSl. na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1984 sprejela ODLOK o -pripravi in .sprejcuzu znega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 1. člen Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje s tem odlokom določa, da se v skladu s sistemom družbenega planiranja sočasno, dogovorno in usklajeno z drugimi nosilci planiranja pripravi družbeni plan občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 (v nadaljevanju besedila: srednjeročni plan)/ 2. člen Srednjeročni plan se-pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za obdobje od leta 1986 do leta 1990. 3 člen Za pripravo srednjeročnega plana občine Ljubljana Moste-Polje je odgovoren Izvršni svet Step- ščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki določi delovni program priprave srednjeročnega plana v roku 30 dni po sprejemu tega odloka. Nosilci izdelave strokovnih gradiv so ustrezni upravni organi odgovorni za posamezna področja planiranja ob sodelovanju z drugimi nosilci planiranja. Zavodom za družbeno planiranje Ljubljane, Gospodarsko zbornico občin ljubljanskega območja ter drugimi strokovnimi in znanstvenimi organizacijami. Koordinator, strokovnega dela na področju družbenega planiranja je občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Obseg in vsebina del na izdelavi srednjeročnega plana bo potekala v skladu z delovnim programom. Z delovnim programom se opredelijo roki, način in metodološki potek priprave planskih dokumentov nosilcev planiranja ter nosilcev izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij ih skupnosti ter obveznosti udeležencev planiranja, da pravočasno posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave planov. Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana občine se zagotovijo iz proračuna občine. 4. člen Srednjeročni plan opredeljuje temelje gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine. Zajema in zagotavlja tiste razvojne naloge in usmeritve, ki so opredeljene v 42. členu statuta občine Ljubljana Moste-Polje, dolgoročnih programih ekonomske stabilizacije, dolgoročnem družbenem planu mesta in dokumentih Ljubljana 2000. Srednjeročni plan sprejme Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na način in po postopku, kot določajo zakoni in statut občine Ljubljana Moste-Polje. 5. člen , Temeljni nosilci planiranja — to so organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravno organizacije in skupnosti — sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planskih dokumentov in pripravijo elemente za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov, skladno z odlokom o obvezni enoti metodologiji in obveznih enotnih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 27/79 in 31/79) ter načelih sočasnega, usklajenega in srečujočega planiranja. 6. člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in obvezne enotne kazalce v skladu z odlokom iz 5. člena tega odloka. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo dogovorno z Izvršnim svetom mesta Ljubljane ter z izvršnimi' sveti skupščin ljubljanskih občin po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimuma obveznih kazalcev, ki so za občine in mesto Ljubljano posebej pomembni. 7 7. člen Izvršni svet Skupščihe občine Ljubljana Moste-Polje za pripravo in sprejem srednjeročnega družbenega plana predloži naslednje dokumente: — analizo razvojnih možnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 (junij 1984) — smernice za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 (junij 1984) — osnutek družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 ti ulij 1985) — predlog družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 (december 1985). Skladno z načeli' sočasnega in srečujočega planiranja bodo temeljni nosilci planiranja iz 5. člena tega odloka pripravili svoje planske dokumente v rokih in na način, ki bodo opredeljeni v delovnem programu za pripravo srednjeročnega plana ter bodo usklajeni tudi z roki za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje bo podpisnikom dogovora predložil osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—1990 marca 1985, predlog pa septembra 1985. Izvršni svet bo skupščino občine obveščal o usklajevanju dogovora o temeljih družbenega plana občine 1 Ljubljana Moste-Polje in jo obvestil o njegovi končni uskladitvi. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listti SRS. Št. 010-7/84-01 Ljubljana, dne 2. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež L r. 459. Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. februarja 1984, na seji' zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja. 1984 sprejela ODLOK o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 1. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. Pri izvajanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom in organom skupščine. 2. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve v okviru svojih nalog zlasti: — spremlja izvajanje družbenih dogovorov o kadrovski politiki, — spremlja izvajanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov oziroma nadomestil delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem ter odloča o osebnih dohodkih funkcionarjev, ki jih voli oziroma imenuje občinska skupščina. — pripravlja in daje zborom občinske skupščine predloge za imenovanje ter razrešitev funkcionarjev občinske skupščine v skladu s statutom občine, — pripravlja in daje predloge za izvolitev stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine oziroma njenih zborov, — daje zborom občinske skupščine mnenja k predlogom za izvolitev in razrešitev funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe ter njihovih namestnikov, — daje zborom občinske skupščine predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev predsednika, sodnikov in sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Ljubljani, predsednika in sodnikov sodišč združenega dela, javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter drugih funkcionarjev in članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so posebnega družbenega pomena in za katere tako določa zakon ali drug akt občinske skupščine, — skrbi za sistem stalnega evidentiranja, pridobivanja ter usposabljanja kadrov za opravljanje najodgovornejših nalog v delegatskem sistemu, — sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri' občinski konferenci SZDL, — opravlja druge naloge v skladu z akti občinske skupščine. 3. člen Komisija ima predsednika, namestnika predsednika in sedem članov. Predsednika, namestnika predsednika in člane komisij izvoli občinska skupščina izmed delegatov družbenopolitičnega zbora in elanov delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine za dobo 4 let oziroma za čas mandata na splošnih volitvah izvoljenih članov, delegacij. Občinska skupščina lahko tudi pred iztekom mandata razreši posameznega ali več članov komisije in izvoli druge. 4. člen Komisija dela na sejah. Način dela se podrobneje določi s poslovnikom. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ki ga je sprejela občinska skupščina na skupnem zasedanju v mesecu maju 1978. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/84-01 Ljubljana, dne 2. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 460. Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni lisi SRS, št. 8/78 in 27/82) sklenejo — delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnostih, — delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata m nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, — občani v krajevnih skupnostih, — delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje X. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se delavci in delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko .svojega sindikata ih nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Ljubljana Moste-Poije združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedila: skupnost za zaposlovanje). 2. člen Ta samoupravni sporazum določa: — pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi, — združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti, — samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje, — samoupravni nadzor nad delom v skupnosti, — razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi, — opravljanje izvajalskih, administrativno-stro-kovnih, pomožnih in drugih podobnih del. 3. člen Delavci si' v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje. * 4. člen Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnost za zaposlovanje in njeni organi obveščajo dela v- Bt « — 11. HL UM ce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja. S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloge posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela. * 5. tien Skupnost ima lastnost družbeno pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska 1. 1L DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 7. člen V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese: — sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne planske akte skupnosti, — organizirajo samoupravno sporazumevanje in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, na podlagi ekonomskih in socialnih kriterijev zaposlovanja za obdobje enega leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje, — na podlagi širše dogovorjenih usmeritev in v sodelovanju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko usmerjanja v izobraževanj p in delo, štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne ukrepe in zadolžitve za uresničevanje teh dogovorjenih usmeritev, — s pravočasnim dogovarjanjem in sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbi za preusposabljanje in preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov dplavcev v organizacijah združenega dela, — si zagotavljajo uresničevanje pravic za primer brezposelnosti, — skrbijo za usposabljanje in zaposlovanje in- _ validnih oseb in zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev, — sprejemajo skupne ukrepe in aktivnosti za varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini in za njihovo organizirano vračanje in ponovno zaposlitev, — organizirajo potrebno strokovno delo ter — uresničujejo druge naloge in interese, določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom. HI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI 8. člen Sredstva za delo skupnosti združujejo: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — nosilci samostojnega osebnega dela. Za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje, združujejo sredstva na podla-r gi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje. 9. člen Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti 'združujejo v te namene potrebna sredstva. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 10. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje. Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe: — skupščino, — organ samoupravne delavske kontrole. Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe. Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število " članov skupnih organov in njihovo delovno področje. 11. člen Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člani delegacije volijo in odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku iti na način, ki ga določijo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, šte-\ vilo članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in, teles. 12. člen Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje tialdge: — sprejema dolgoročne," srednjeročne in letne plane skupnosti, • — spremlja gibanja zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini ter izvajanje samoupravnih sporazumov, in drugih aktov, ki so jih delavci in občani sklenili ali sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje planskih in samoupravno sprejetih ciljev ter usmeritev, — sprejema statut' ih druge splošne akte skupnosti. — potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe, — sprejema finančni načrt in potrjuje periodični in zaključni račun skupnosti, — razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — oblikuje' osnove in merila za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja, — obravnava in oblikuje osnove in merila za socialnovarstvene korektive na področju zaposlovanja, — sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, , — voli delegate za skupščino Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane, Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva v občini, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti. 13. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konference delegacij ali druge skupnosti. Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije. 14. č’en Skupščina dela in odloča ha sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov. 15 člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik slap-ščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 16. člen V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale. Skupščina Srrejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov navzočih delegatov delegacij. 17. člen Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila in mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek kot ga določa statut skupnbsti za .zaposlovanj d. -v V. ODBOR ZA iJUDSKO OBRAMBO IN DRllZBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH 18. člen Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrarhbo in družbeno samozaščito. Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljud- . ske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje Skupnosti za zaposlovanje v izjemnih primerih. 19. člen Statut skupnosti Za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 20. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnost za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 21. člen Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno rn učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 22. člen Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, Izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 23. člen Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb m zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Sarrtoupravno interesno skupnost socialnega varstva Ljubljana Mostc-Polje. Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini. 24. člen Skupnost za zaposlovanje ustanavlja s samoupravnim sporazumom skupaj s skupnostmi za zaposlovanje na območju mesta Ljubljane Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane. V Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane občinske skupnosti za zaposlovanje urejajo skupne interese zaradi učinkovitejšega in celovitejšega izvajanja politike zaposlovanja na območju mesta Ljubljane. 25. Člen Za ' opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnost’ ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana. S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev. 26. člen Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajema območje republike ali področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju. S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi za skupno programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in izenačevanja pogojev dela na tem področiu ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo zvezo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom. VII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI 27. člen Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe. Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti. 28. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravice ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole. VIII. OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRA-TIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL 29. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg. 30. člen Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32. Delavci strokovne službe pa opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežu vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo. 31. člen ' Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge: — opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira priprave delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev, — opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povečuje in usklajuje delo na tem področju, — ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove, — proučuje, spremlja in ugotavlja potrebo gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja, — spremlja in analizira, uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja, — spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, por trebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira (Jelo na spremembah m dopolnitvah nomenklature poklicev, — opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini, — pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov, — opravlja vse strokovne in finančne naloge - v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 32. člen Za opravljanje strokovnih, administrativno-teh-ničnih in podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, sklene skupnost za zaposlovanje s komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje sporazum za opravljanje teh del in nalog. 33. člen Pravice, obveznosti' in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skup- nost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 31. členu tega sporazuma, ureja' samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnost za zaposlovanje. Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti in celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine. Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem 36. člen Z uveljavitvijo tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polj e, sprejet dne 3. 11. 1978. 37. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 23. septembra 1932.' Predsednik skupščine Janez Kržmanc 1. r. 461. Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polj e je skupščina Samoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polj e na svoji seji dne 12. januarja 1983 sprejela STATUT Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena g samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb dne 23. 9-1982. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti. 3. člen Sedež skupnosti' je v Ljubljani, Proletarska 1. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in besedilom ob robu kroga »Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje«, v sredini pa navedbo sedeža Ljubljana, Proletarska 1. Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm. .Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu. 5. člen V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo organov skupnosti je javno. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi. 8. člen Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike. 9. člen Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje. 10. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti' skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na območju Ljubljane, oblnčuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani odločajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov, —- takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti, — načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbe--ne sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti, — usmerjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb. V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta m drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 12. člen Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev, — proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih, — spremljanje, analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe. — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam P9 posameznih poklicih, — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno, opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini, — opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pri- pomočkov za potrebe poklicnega inlorauranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na lem področju, — posredovanje dela in priprava delavcev na zaposlitev, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev, — izvajanje štipendijske politike v občim v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnosti združujejo delavci, organizacije združenega dela m nosilci samostojnega osebnega dela, — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnost' z družbenimi sredstvi in s samoupravnimi sporazumi. . 13. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah zdru ženega dela ter delovni ljudje in občani v kraj evn.h skupnostih s samoupravnim sporazumom o temelj ih piana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoj? skupne potrebe .ih interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih, je bila ustanovljena skupnost. i 14. člen V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne piane skupnosti. 15. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice In obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti. Skupnost opravlja skupščina. Za opravljanje skupnih nalog, priprave predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe: — odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje, — odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov, — odbor za štipendiranje, — odbor za finančne, kadrovske in administrativne zadeve, — odbor za ljudsko obrambo In družbeno samozaščito. A. Skupščina skupnosti 16. člen Za opravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti ima 54 delegatskih mest. Skupščina skupnosti določa razdelitev delegatskih mest po delegacijah s sklepom. 17. člen V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene aii splošne delegacije ali konference delegacij. 18. člen Skupščina skupposti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana srednjeročne in letne plane zaposlovanja, — sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije, — sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje, — ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja, — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, — spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za' zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini, — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini, — razpisuje‘in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev, — poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — sprejema sklep in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti, — voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov, — voli delegate za zasedanja skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje, Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanj tr Ljubljana, Zveae s Kupit osti za zaposlovanje SB Slovenije In skupnosti socialnega varstva, — imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti, — obravnava in sprejema poročila o delu organov skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge, za katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 19. člen Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času odsotnosti pa- njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik skupščine jg dolžan sklicati sejo tudi na predlog: — tretjine delegatov, — predsedstva skupščine, — odbora skupščine skupnosti, — odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti, — Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Ce predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pisnim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. .Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti, mora biti -poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo. 21. člen Predsednik skupščine .skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno Sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine. povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij m skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti. Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. 23. člen Seja . skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti. 24. člen Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti. Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov. 25. člen Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov vseh delegatov skupščine skupnosti. 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar. Delegatom skupščine skupnosti mora, biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina 'zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov. 27. člen V organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve: — predsednik in namestnik predsednika skupščine/ — predsedniki in namestniki predsednikov odborov. , 28. člen 'Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: —. predstavlja in zastopa skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, Id jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, —. skrbi za učinkovito delo organov skupščine, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 29. člen Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine skliče predsednik zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti. Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predstavnikov skupnih organov po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole, ter drage, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka. 30. člen Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina, 31. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL. Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti se izvede z javnim glasovanjem. Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti. 32. člen Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. 33. člen Funkcija delegatov je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katere je izvoljen in delegiran. 34. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati deleg.icij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami m interesi. 35. člen O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na rejo skupščine skupnosti. Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca dčlegacij ne določi drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti. Določila 2. odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanj s Ljubljana, skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščine skupnosti socialnega varstva. 36. člen Delegat ima pravico in dolžnost: — biti voljen v organe skupnosti, — odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti, — predlagati skupščini, naj obravnava vprašanj a v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe, — da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti. 37. člen 1 Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pisno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Ce to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe. 38. člen Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi ali za glas, ki' ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti. 39. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pisno opozori vodjo delegacije ali konference delegacije, če se njen delegat ni udeležil seje skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti. B. Skupni organi skupščine 40. člen Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov ia izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore. 41. člen Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine. Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. 42. člen Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora. Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov. 43. člen Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, kd ga izvoli skupščina izmed članov odbora. 44. člen Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje odbora, — podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor, — skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina. 45. člen Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja, — spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju, — spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev, — spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti, — spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev, . — spremlja in proučuje vprašanja ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja, — obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje, -— spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste m profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu, — spremlja nastanek in razvoj poidicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev, — sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbeni zmogljivosti po posameznih poklicih, ' — obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb, — opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 7 članov. 46. člen Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov opravlja zlasti naslednje naloge: — spremlja in- proučuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb, — obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja, — odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, — odloča o usposabljanju invalidnih oseb potem, ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, — odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb, — odloča o pripombah brezposelnih oseb, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep, — sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike, — obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti in problematike invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 7 članov. 47. člen Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge: — skladno s smernicami skupščine skupnosti ' uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam, — pripravlja gradiva za seje skupščine skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja, — dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščine oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in tem statutom. Odbor za štipendiranje šteje 9 članov. 48. člen Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov, — obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti' skupnosti, — obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih načrtov skupnosti in njihovo realizacijo, — obravnava in predlaga skupščini periodične in zaključne račune, — obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti, — obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge, — obravnava razmerja s strokovno službo, — opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 7 članov. C. Ljudska obramba in družbena samozaščita , 49. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavaroyati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del. obrambnih priprav. Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti. 50. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitičnih skupnosti. 51. člen . Obrambne priprave In vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 52. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut. 53. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, — spremlja in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini, — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, — v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo, — organizira obrambno x'zgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere, — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje, — zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidence o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov, — opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik, odbora za ljudsko obramba in družbeno samozaščito. Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti. 54. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. 55. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljucisko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti. Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času. D. Samoupravni nadzor nad delom v skupnosti 56. člen Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole. Za uresničevanje te pravice, morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z Vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti’, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe. Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe. 57. člen Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola. Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane. 58. člen Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopam po načelih delegatskega sistema. 59. člen Predsednik sklicuje in vodi seje odbora, Seje je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj 3 člani, — skupščina skupnosti ali odbor skupščine, najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti, — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja. 60. člen Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja zlasti naslednje naloge: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov, — spremlja racionalno porabo sredstev za gospodarnost poslovanja skupnosti iti delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave, — obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti, — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti. 61. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe In predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi1. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo na dnevni red seje skupščine ali njenih organov. 62. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi o V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 83. člen Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v'temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 84. člen Sredstva skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega deia, — prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o . zavarovanju za primer brezposelnosti, — dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost, — dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih . z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev, - — druga sredstva. 85. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali' te pravice ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo. Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma. 86. člen s , O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča ricupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti 87. člen Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve za zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe. 88. člen Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša 1,5 °/» planiranega prispevka za tekoče leto. Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 %> povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih. 89. člen Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu. Z 80. člen Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, .se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju. 91. člen Odredbodajalec finančnega načrta je . predsednik skupščine skupnosti, v njegovi, odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora. VI. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI 92. člen Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana. 93. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov. 94. člen Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi' strokovno podlago za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti. Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih po delegatih usklajujejo v skupščino skupnosti. 95. člen Flan skupnosti sprejme, skupščina skupnosti. 96. člen Plan skupnosti vsebuje: 1. srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena, 2. naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, 3. naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, 4. organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana. VII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 97. člen Delavci-, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojin delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti. Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti v organe skupnosti. 93. člen Informiranje o delu skupnosti poteka prek: — glasila skupnosti, — pisnih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov, — razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na' sestankih delegacij za delegiranje delegatov, — sredstev javnega obveščanja, — letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti, — drugih oblik informiranja. 99. člen Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznaniti: — o sprejetih planih, — o tem, kako so plani izpolnjeni, — o tem, kako so bila uporabljena sredstva: 100. člen Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti' in njenih organov, navzoč vsak. Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov. 101. člen Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine. VIII. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE 102. člen Strokovria, administrativna, finančna In tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe. Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe. 103. člen • Delovne skupnosti strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe. Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan kdor ima: v — visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri, — najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj, — sposobnost organizacije dela in vodenja, — moralno politične vrline, — da je družbenopolitično aktiven. 104. člen . Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale. 105. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodke s svobodno menjavo de'a in sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih s samoupravnim. sporazumom o medsebojnih .pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.. Delavci delovne skupnosti strokovne sjiižbe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi- osnovami in merili za delitev. 106. člen Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo, za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi. 107. Člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti Iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. 106. člen Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščin? Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni. razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost. IX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 109. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte; — samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, — statut skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe, — samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, — pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, — pravilnik o samoupravni delavski kontroli, — pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — poslovnik o delu skupščino in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte, . 110. člen Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti. 111. člen Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščino skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj. 112. člen Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom. 113. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. 114. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni akt. X. PREHObNE IN KONČNE DOLOČBE 115. člen Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta. 116. člen Statut skupnosti je sprejet, ko' ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 12. januarja 1983. Predsednik skupščine Jance K rimane L r. LJUBLJANA ŠIŠKA 462. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 22. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1984 in na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1984 sprejela ODLOK o določitvi kmetij , 1. člen S tem odlokom se na območju občine Ljubljana Šiška določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). Kmetija je tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po 1. členu tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje: I. KS Bratoži Babnik 1. Čarman Franc, Vodnikova 211, rojen 13. 5. 1909 2. Kogovšek Franc, Kamnogoriška 75, rojen 3. 1. 1921 17. KS Bukovica — Sinkov turn Bukovica 1. Gosar Klemen, ,št. 27, rojen 10. 12. 1927 2. Gubane Ivan, št. 10, rojen 12. 12. 1903 3. Jamšek Alojz, št. 12, rojen 16. 6. 1932 Jamšek Ivanka, št. 12, rojen 12. 8. 1931 4. Kancih j a Marija, št. 21, rojena 15. 1. 1924 5. Kimovec Vinko, št. 16, rojen 30. 6. 1930 6. Kranjec Frančiška, št. 9, rojena 3. 6. 1909 Kranjec Antonija, št. 9, rojena 16. 1. 1925 Kranjec Marjana, št. 9, rojena 28. 4. 1911 7. Kranjec Miha, št. 43, rojen 28. 9. 1954 8. Kuhelj Marjan, št. 55, rojen 15. 8. 1934 9. Mlakar Marija, št. 4, rojena 28. 1. 1942 10. Močnik Ivana, št. 20, rojena 10. 7. 1921 II. Novak Peter, št. 50, rojen 2. 6. 1945 12. Pangarc Marija, št 18, rojena 17. 2. 1905 13. Plevel Jože, št. 26, rojen 12. 3. 1950 14. Podgoršek Franc, št. 25, rojen 9. 6. 1933 15. Podgoršek Frančiška, št. 37, rojena 17. 9. 1909 16. Prestor Ana, št. 23, rojena 21. 7. 1915 Prestor Janez, št. 23, rojen 24. 12. 1917, 17. Rozman Frančiška, št. 17, rojena 8. 9. 1914 18. Šimenc Stefan, št. 24, rojen 3. 8. 1947 Šimenc Janez, št. 24, rojen 6. 10. 1909 19. Špenko Stane, št. 2, rojen 24. 8. 1924 20. Stupar Ivanka, št. 22, rojena 28. 12. 1907 Stupar Marija, št. 22, rojena 20. 4. 1934 21. Trebušak Janez, št. 13. rojen 16. 8. 1931 Trebušak Pavla, št. 13. rojena 25. 4. 1932 Koseze 1. Černivec Andrej, št. 20, rojen 29. 1. 1949 2. Hribar Rozalija, št. 21. rojena 28. 8. 1925 3. Letnar Franc, št. 28, rojen 1. 11. 1909 4. Letnar Julka, št. 30, rojena 12. 2. 1924 5. Mušič Jernej, št. 2, rojen 1. 8. 1917 6. Resnik Kristina, št. 1, rojena 16. 2. 1924 7. Sare Peter, št. 22, rojen 22. 6. 1947 Šarc Ljudmila, št. 22, rojena 17. 9. 1944 8. Trampuš. Ivan, št. 9, rojen 14. 4. 1928 9. Verbič Jože, št. 25, rojen 22. 8. 1900 10. Zmrzlikar Ciril, št. 31, rojen 26. 5. 1934 Selo 1. Cotman Franc, št. 29. rojen 12. 12. 1903 2. Čebulj Rozalija, št. 33, rojena 16. 11. 1919 3. Gosar Alojz, št. 23, rojen 27. 6. 1908 4. Gosar Majda, št. 21, rojena 20. 2. 1960 5. Kosec Ivana, št. 20, rojena 8. 10. 1930 Kosec Marija, št. 20, rojena 4. 2. 1906 6. Kunstelj Franc, št. 22, rojen 13. 6. 1926 7. Kristan Janez, št. 26, rojen 29. 7. 1953 8. Podgoršek Franc, št. 28, rojen 17. 2. 1899 9. Rosulnik Julija, št. 9, rojena 14. 5. 19CS 10. Rosulnik Marija, št. 25, rojena 17. 2. 1914 11. Slapar Anton, št. 3, rojen 2. 5. 1923 12. Sršen Janez, št. 4, rojen 12. 2. 1927 13. Špenko Franc, št. 30, rojen 14. 8. 1S26 14. Špenko Jože, št. Sla, rojen 21. 12. 1905 Špenko Marija, št. 31a, rojena 16. 11. 1937 Šinkov turn 1. Bergant Ivan, št. 48, rojen 31. 12. 1906 2. Bider Angela, št. 35, rojena 11. 8. 1911 3. Čehun Jože, št. 38, rojen 4. 3. 1928 4. Černivec Stane, št. 36. rojen 5. 5. 1939 Černivec Monika, št. 36, rojena 26. 4. 1942 5. Dominko Roza, št. 46, rojena 3. 8. 1925 6. Kosec Frančiška, št. 52, rojena 2. 11. 1920 7. Verbič Cecilija, št. 47, rojena 5. 1. 1903 Verbič Marija, št. 47, rojena 12. 3. 1950 8. Zamen Janez, št. 37, rojen 3. 9. 1928 Utik 1. Bider Jože, št. 9, rojen 12. 3. 1914 Bider Antonija, št. 9, rojena 17. 1. 1920 2. Jelovšek Ivan, št. 44, rojen 9. 2. 1919 3. Kimovec Janez, št. 16, rojen 27. 11. 1913 4. Knez Apolonija, št. 38, rojena 3. 2. 1910 5. Rekar Alojz, št. 8, rojen 9. 6. 1936 Rekar Milena, Št. 8, rojena 1. 3. 1944 6. Špenko Jože, št. 14, rojen 2. 5. 1924 Špenko Julija, št 14, rojena 15. 2. 1921 7. Tičar Marija, št. 10, rojena 30. 12. 1918 8. Trampuš Stanislav, št. 11, rojen 16. 11. 1904 9. Trampuš Valentin, št. 15, rojen 11. 2. 1906 10. Vilfan Frančiška, št. 25, rojena 10. 5. 1931 11. Zalokar Ciril, št. 6, rojen 4. 7. 1910 12. Zorman Ivana, št. 17, rojena 29. 12. 1905 13. Zorman Pavla, št. 35, rojena 5. 1. 1925 14. Zupin Franc, št. 12, rojen 10. 8. 1902 Vesca 1. Čebulj Ivana, št. 13, rojena 13. 5. 1914 2. Debevc Antonija, št. 11, rojena 3. 1. 1923 3. Drešar Alojzija, št. 15, rojena 5. 5. 1905 4. Gubane Viktor, št. 4, rojen 1. 9. 1925 5. Kosec Jože, št. 9, rojen 26. 1. 1935 6. Kušar Franc, št. 3, rojen 29. 12. 1908 7. Kušar Ernest, št. 8, rojen 17. 12. 1914 8. Rahne Jože, št. 5, rojen 30. 6. 1932 9. Sršen Dimitrij, št. 18, rojen 21. 12. 1914 10. Sršen Franc, št. 10, rojen 1. 4. 1930 11. Sršen Anton, št. 17, rojen 8. 2. 1944 III. KS Dolomitskega odreda 1. Černivec Franc, Za krajem 17, rojen 3. 10. 1930 Černivec Feliks, Za krajem 17, rojen 22. 10. 1901 2. Žabjek Franc, Zapuška 17, rojen 19. 5. 1934 IV. KS Dravlje 1. Jenko Franc, Vodnikova 259, rojen 13. 7. 1927 Jenko Pavla, Vodnikova 259, rojena 7. 6. 1900 2. Jerine Jože, Draveljska 27, rojen 22. 1. 1947 3. Tome Franc, Vodnikova 218, rojen 15. 8. 1947 V. KS Dr. Petra Držaja 1. Birk Milka, Vodnikova 50, rojena 9. 11. 1922 2. Jenko Anton, Vodnikova 52, rojen 10. 12. 1898 3. Klemenc Jože, Vodnikova 58, rojen 20. 9. 1927 VI. KS Edvard Kardelj Šmartno 1. Anžič Herman, št. 22, rojen 19. 3. 1902 Anžič Bernarda, št. 22, rojena 14. 8. 1925 2. Jeras Franc, št. 39, rojen 22. 4. 1938 Jeras Anton, št. 39, rojen 8. 8. 1933 Jeras Ivana', št. 39, rojena 27. 7. 1935 3. Kem Jože, št. 12, rojen 31. 8. 1936 Narobe Cecilija, št. 12, rojen 7. 12. 1904 4. Ovčak Stane, št. 15, rojen 26. 4. 1936 5. Pipan Angela, št. 17. rojena 17. 5. 1899 6. Podgoršek Angela, št. 23, rojena 25. 9. 1920 7. Rozman Marija, št. 16, rojena 7. 7. 1909 8. Šuštar Frančiška, št. 34, rojena 20. 9. 1897 9. Žumer Jožefa, št. 1, rojena 17. 3. 1914 t Tacen 1. Bitenc Marjan, št. 14, rojen 15 7. 1930 2. Burgar Valentih, št. 82, rojen 5. 2. 1905 3. Češenj Jože, št. 42, rojen 21. 4. 1909 4. Jenko Marija, št. 64, rojena 2. 2. 1923 5. Ježek Cilka, št. 16. rojena 28. 11. 1928 in solast. 6. Knapič Janez, št. 9, rojen 6. 10. 1943 7. Pangerc Marjan, št. 6, rojen 28. 11. 1931 Pangerc Ivanka, št. 6, rojena 3. 1. 1932 8. Rozman Janko, št. 44, rojen 19. 5. 1907 9. Šilc Alfonz, št. 15, rojen 23. 9. 1923 10. Šušteršič Antonija, št. 46, rojen 13. 6. 1903 Šušteršič Jožefa, št. 46, rojena 21. 3. 1911 11. Tomšič Janez, št. 20, rojen 17. 12. 1900 - 12. Upelj Bogomira, št. 83, rojena 11. 10. 1954 13. Žakelj Jakob, št. 4, rojen 25. 7. 1920 Vil. KS Gameljne-Rašica Gameljne 1. Bergant Helena, Sp. Gameljne 25, rojena 4. 11. 1923 2. Cedilnik Janez, Zg. Gameljne 47, rojen 23. 8. 1918 3. Cerar Marija, Sp. Gameljne 13, rojena 29. 9. 1922 4. Erzar Tone, Sp. Gameljne 9, rojen 14. 6. 1940 5. Homar Franc, Sp. Gameljne 69, rojen 10. 12. 19*3 6. Jarc Milan, Sr. Gameljne 13, rojen 10. 5. 1932 7. Kališ Frančiška, Sp. Gameljne 11, rojena 4. 2. 1910 , Bergant Frančiška, Sp. Gameljne 11, rojena 1. 10. 1936 8. Kališ Pavla, Sr. Gameljne 17, rojena 24. 4. 1923 9. Kepic Jože, Sp. Gameljne 24, rojen 14. 3. 1952 10. Kepic Cirila, Sr. Gameljne 45, rojena 21. 3. 1920 11. Kos Jernej, Sr. Gameljne 6, rojen 5. 2. 1910 12. Kosmač Ivanka, Zg. Gameljne 43, rojena 14. 4. 1907 13. Kosmač Kristina, Zg. Gameljne 10, rojena 27. 12. 1911 14. Koželj Jože, Sp. Gameljne 21. rojen 9. 9. 1929 15. Koželj Jože, Sr. Gameljne 16, rojen 2. 3. 1901 16. Kralj Ciril, Zg. Gameljne 38, rojen 3. 7. 1929 17. Lavrič Marjan, Sr. Gameljne 2, rojen 29. 10. 1918 18. Letnar Alojz, Zg. Gameljne 25, rojen 2. 6. 1925 Letnar Jožefa, Zg. Gameljne 25, rojena 4. 4. 1929 19. Medvešček Antonija, Zg. Gameljne 17, rojena 28. 4. 1929 - 20. Pečar Marija, Zg. Gameljne 14. rojena 2. 12. 1926 Pečar Jože, Zg. Gameljne 14, rojen 29. 11. 1939 21. Peterlin Jože, Zg. Gameljne 11. rojen 25. 2. 1930 22. Peterlin Marija, Zg. Gameljne 32, rojena 11. 8. 1923 23. Sever Matija, Sr. Gameljne 22, rojen 21. 2. 1889 Sever Matevž, Sr. Gameljne 22, rojen 15. 10. 1929 24. Sirnik Josipina, Zg. Gameljne 55, rojena 18. 4. 1902 Sirnik Marija, Zg. Gameljne 55, rojena 2. 2. 1905 25. Sirnik Štefan, Zg. Gameljne 42, rojen 26. 12. 1950 26. Suhoveršnik Alojz, Sp. Gameljne 36, rojen 24. 5. 1925 Suhoveršnik Ivana, Sp. Gameljne 36, rojena 19. 9. 1931 27. Uran Jožefa, Sp. Gameljne 22, rojena 11. 3. 1911 28. Zajc Štefan, Zg. Gameljne 15, rojen 24. 12. 1903 29. Zajc Valentin, Zg. Gameljne 22, rojen 28. 8. 1950 Zajc Marija, Zg. Gameljne 22, rojena 30. 10. 1924 30. Žagar Ivana, poročena Fridau, Sr. Gameljne 18, rojena 19. 8. 1933 t 31. Zebovec Janko, Sr. Gameljne 10, rojen 17. 2. 1929 Rašica 1. Aleš Andrej, št. 12, rojen 4. 5. 1913 2. Cedilnik Jožefa, št. 17, rojena 6. 3. 1930 UKAtičti usx ms St S — 17. m. 1»84 3. Dečman Marija, št. 11, rojena 28. 1. 1909 4. Jesihar Janez, št. 2, rojen 2. 2. 1914 5. Juvan Anton, št. 14, rojen 14. 6. 1913 Juvan Ivana, št. 14, rojena 3. 8. 1921 6. Knez Ivanka, št. 4, rojena 30. 3. 1941 7. Kosec Janez, št. 8, rojen 3. 5. 1931 8. Kreč Tone, št. 5, rojen 1. 7. 1914 9. Mihelak Antonija, št. 15, rojena 24. 5; 1951 10. Novak Justina, št. 16, rojena 7. 10. 1914 11. Okorn Jože, št. 13, rojen 27. 3. 1941 12. Zaletel Janez, št. 6, rojen 7. 8. 1906 VIII. KS Gunclje-Male Vižmarje 1. Kozole Ivanka, Gunceljska 50, rojena 14. 8. 1937 IX. KS Koseze 1. Avšič Alojz, Koseška 8, rojen 30. 10. 1901 Avšič Marija, Koseška 8, rojena 10. 8. 1902 Avšič Tone, Koseška 8, rojen 25. 3. 1934 2. Duh Marija, Koseška 5, rojena 22. 2. 1924 3. Štrukelj Franc, Podutiška 39, rojen 16. 8. 1933 Štrukelj Marija, Podutiška 39, rojena 11. 10. 1936 X. KS Medvode Medvode 1: Drešar Vinko, Donova c. 2, rojen 28. 7. 1912 Svetje 1. Drešar Peter, Cesta na Svetje 32, rojen 25. 6 1893 2. Knific Franc, Cesta na Svetje 30, rojen 30. 11. 1933 3. Knific Ivan, Cesta na Svetje 11, rojen 11. 12. 1924 4. Svoljšak Ludvik, Cesta na Svetje 40, rojen 3. 9. 1904 Svoljšak Franc, Cesta na Svetje 40. rojen 20. 10. 1928 5. Šušteršič Slavko, Cesta na Svetje 44, rojen 22. 12. 1923 Zbilje 1. Burgar Ivan, št. 7, rojen 26. 3.1914 in solastniki • 2. Jenko Franc, št. 5, rojen 31. 3. 1916 3. Kalah Ivana, št. 35, rojena 14. 6. 1915 Kalan Valentin, št. 35 rojen 24. 7. 1945 4. Kalan Jakob, št. 39, rojen 11. 8. 1903 5. Kalan Marija, št. 33, rojena 21. 9. 1923 6. Kalnn Janez, št. 51, rojen 30. 4. 1929 7. Kozjek Martin, št. 37, rojen 2. 11. 1915 8. Kristan Marjan, št. 34, rojen 27, 9. 1948 9. Petelinkar Ivan, št. 6, rojen 26. 1. 1924 10. Svoljšak Jože, št. 43, 22. 4. 1931 11. Setiha Frančiška, št. 38, rojena 1. 11. 1899 Setina Janež, št. 38, rojen 26. 10. 1934 12. Setina Lovro, št. 26. rojen 8. 8. 1910 13. Zerovnik Ivan, št. 40, rojen 21. 10. 1927 XI. KS Pirniče Sp. Pirniče 1. Bačnik Stefan, št. 33, rojen 26. 12. 1919 2. Bilban Marjana, št. 42. rojena 21. 10.. 1918 Bilban Vinko, št. 42, rojen 28. 3, 1954 3. Čarman Ludvik, št. 15, rojen 20. 8. 1933 4. Juvan Franc, št. 6, rojen 30. 8. 1925 5. Ježek Leopoidina, št. 26, rojena 15. 11. 1935 6. Knez Antonija, št. 36, rojena 15. 10. 1923 Knez Ivan, št. 36, rojen 13. 5. 1921 7. Mrak Pavla, št. 1, rojena 28. 6. 1926 8. Skok Janez, št. 38, rojen 16. 5. 1903 Verje 1. Bergant Frančiška, št. 8, rojena 21. 10. 1920 2. Bohinc Stane, št. 44, rojen 6. 12. 1922 Bohmc Angela, št. 44, rojen 4. 4. 1924 3. Čebašek Ana, št. 50, rojena 16. 6. 1935 4. Dobnikar Janez, št. 1, rojen 2. 6. 1939 5. Stenovec Jakob, št. 47, rojen 19. 7. 1916 Stenovec Marija, št. 47, rojena 14. 1. 1913 6. Zavrl Ivan, št 46, rojen 26. 12. 1923 ■ Vikroe 1. Božič Vinko, št, 29, rojen 14. 10. 1930 Božič Alojzija, št. 29, rojena 4. 6. 1937 2. Trojanšek Franc, št. 28, rojen 25. 1. 1934 Zavrh 1. Bogataj Lovro, št. 10, rojen 7. 8. 1909 2. Erjavec Franc, št. 4, rojen 1. 10. 1933 Erjavec Marija, št. 4, rojena 25. 1. 1927 3. Križaj Lovro, št. 9. rojen 9. 8. 1906 Križaj Marija, št. 9, rojena 16. 11. 1930 4. Mis Milena, št. 1, rojena 21. 7. 1932 5. Murgelj Karel, št. 2, rojen 8. 10. 1906 6. Stare Ivan, št. 8, rojen 4. 9. 1930 7. Urh Jože, št. 6, rojen 26. 3. 1912 Zg Pirniče 1. Bogataj Ivana, 5t. Ha, rojena 5. 9. 1921 2. Dermastja Frančiška, št. 113. rojena 8. 4. 1893 Tomšič Slavko, št. 113, rojen 25. 4. 1931 3. Kajzar Rozalija, št. 61, rojena 20. 8. 1931 4. Kern Pafel, št. 77, rojen 30. 6. 1942 5. Kopač Miro, št. 108, rojen 28. 12. 1925 6. Kopač Marko, št. 59, rojen 13. 4. 1949 7. Merjasec Stanko, št 117, rojen 18. 10. 1931 Merjasec Kazimira, št. 117, rojena 6. 3. 1927 8. Mrak" Anton, št. 28, rojen 15. 1. 1928 Mrak Angela, št. 28, rojen 3. 6. 1933 - 9. Narobe Stapislav, št. 56, rojen 7. 5. 1930 10. Petač Josip, št. 54. rojen 27. 11. 1912 11. Petač Janez, št. 17, rojen 15. 9. 1909 12. Rak Ana, št. 64, rojena 19. 10. 1907 ■ tlak Miha, št. 64, rojen 9. 9. 1950 13. Rozman Franc, št. 100, rojen 19. 10. 1896 14. Šubic Jože, št. 51, rojen 23. 1. 1928 15. Vrbnjak Marija, št. 60, rojena 14. 11. 1932 16. Zorman Alojzija, št. 81, rojena 11. 7. 1914 17. Zore Marija, št. 116. rojena 8. 9. 1908 Zore Viljem, št. 116, rojen 27. 4. 1939 XII. KS Podutik Toško čelo 1. Dobnikar Jože, št. 7, rojen 17. 3. 1914 2. Erjavec Janez, št. 5, rojen 6 1. 1916 3. Košir Ana, št. 10, rojena 18. 7. 1935 4. Rejc Franc, št. 1. rojen 13. 9. 1929 Rejc Angela, št. 1, rojena 22. 5. 1931 Podutik 1. Arhar Vinko. Zakrajškova 20. rojen 13. 2 '1899 2. Babnik Miro, Galičeva 26, rojen 3. 6. 1921 3. Bačnik Janez, Zakrajškova 10, rojen 9. 11. 1918 4. Bitenc Anton, C. Andreja Bitenca 134, rojen 3. 7. 1947 5. Dobnikar Franc, C. Andreja Bitenca 193, rojen 26. 3. 1922 6. Dolničar Jože, C. Andreja Bitenca 130, rojen 28. 3. 1922 7. Erjavec Janez, Mladinska 56, rojen 15. 12. 1920 Erjavec Minka, Mladinska 56, rojena 31. 12. 1927 8. Jurovič Ivanka, Kozakova 11, rojena 17. 5. 1914 9. Reja Marija, Podutiška 177, rojena 23. 2. 1934 Galič Ivan, Podutiška 177, rojena 3. 5. 1897 10. Rotar Jože, Mladinska 50, rojen 11. 4. 1889 11. Seliškar Peter, Podutiška 157, rojen 17. 7. 1954 12. Suhadolc Anton, C. Andreja Bitenca 246, rojen 4. 11. 1903 13. Škof Angela, C. Andreja Bitenca 143, rejena 10. 5. 1926 14. Gabriel Miro, Podutiška 153, rojen 21. 4. 1929 Gabriel Frančiška, Podutiška 153, rojena 10. 2. 1924 15. Šušteršič Franc, C. Andreja Bitenca 142, rojen 14. 7. 1919 16. Toine Valentin, Pilonova 29, rojen 22. S. 1906 Tome Ivana, Pilonova 29. rojena 8. 3. 1908 17. Tome Alojz, C. Andreja Bitenca 144, rojen 26. 7. 1899 18. Zavašnik Janez, C. Andreja Bitenca 152, rojen 26. 6. 1927 19. Zavašnik Franc, Ellerjeva 23, rojen 25. 11. 1920 20. Zupančič Jožica, Dolinarjeva 12, rojena 13. 3. 1939 XIII KS Preska Golo brdo 1. Bukovšak Alojz. št. 19, rojen 25. 3. 1916 2. Komatar Jože, št. 26, rojen 13. 5. 1947 3. Komatar Jožefa, št. 10. rojena 20. 3. 1916 4. Lenarčič Angela, št. 27. rojena 9. 5.' 1920 5. Narobe Alojz, št. 10, rojen 22. 6. 1315 6. Premože Viktorija, št. 1, rojena 18 11 1933 7. Rihtaršič Ivana, št. 28. rojena 11. 5. 1,926 8. Trampuš Vili, št. 5, rojen 21. 2. 1933 9. Trampuš Franc, št, 6, rojen 22. 2. 1904 10. Trampuš Feliks, št. 7. rojen 16. 2. 1925 11. Zdešar Vinko št. 30, rojen 4. 1. 1923 12. Zupančič Zofka, št. 2. rojena 23. 5. 1915 Preska 1. Kršinar Franc, Kurirska c. 4, rojen 7. 9. 1935 2. Kršinar Ivan, Kurirska c. 1, rojen 15. 10. 1929 3. Šušteršič Franc, Preska c. 6, rojen 7 9. 1943 4. Žagar Alojzija, Barletova c. 7, rojen 16. 5. 1920 Seni čica 1. Bečan Franc, št. 13, rojen 11. 10 1919 2. Bečan Vinko, št, 10, rojen 22. 7. 1630. 3. Berčič Franc, št. 9, rojen 5 2. 1932 Berčič Jpsiina. št. 9, rojen 20. 4. 1919 4 Komatar Jožefa, št. 28, rojena 27 8. 1936 5 Šušteršič Peter, št 1, rojen 21. 2 1906 6 Žavašmk Andrej, št. 29 7. Zavašnik Janez, št. 30. rojen 3. 12. 1513 Studenčice 1. Dolinar Anton. št. 9. rejen 31.^12. 1901 2. Košenina Franc, št. 7, rojen 5. 9. 1921 3. Mrak Anton, št. 5, rojen 3. 5. 1926 4. Mrak Angela, št 13, rojen 16. 8. 1933 Žlebe 1. Bergant Ivan, št. 16, rojen 5. 2. 1903 2. Bizant Franc, št. 4, rojen 13. 5. 1912 3. Čarman Ivan, št. 35, rojen 23. 3. 1922 Čarman Meta, št. 35, rojena 16. 1. 1911 4. Dobnikar Jože, št. 56, rojen 11. 2. 1940 5. Erjavec Mihael, št. 50, rojen 24. 9. 1921 6. Jenko Marija, št. 51, rojen 17. 3. 1931 7. Krančan Antonija, št. 17, rojen 15. 1. 1941 . 8. Kržišnik Anton, št. 46, rojen 13. 10. 1922 9. Leben Ivan, št. 38, rojen 21. 11. 1931 10. Okršlar Janez, št. 49, rojen 14. 12. 1910 11. Plešec Stanislav, št. 60, rojen 22. 8. 1938 12. Rot Valentina, št. 62, rojena 6. 2. 1907 13. Tehovnik Ivan, št. 39, rojen 28. 11. 1930 XIV. KS Senica Ladja 1. Mežnaršič Ana, št. 21, rojena 21. 7. 1933 2. Soršek Jože, št. 23, rojen 7. 4. 1923 Spodnja Senica 1. Čarman Florjan, št. 6, rojen 3. 5. 1943 2. Jamnik Marko, št. 5, rojen 25. 4. 1850 3. Košenina Janez, št. 11, rojen 11. 5. 1921 4. Košenina Adolf, št. 9, rojen 10.. 6. 1941 5 Mihovec Jože, št. 2, rojen 29. 3. 1909 6. Poljanec Franc, št. 12, rojen 23. 9. 1952 7. Stare Marija, št. 8. rojen 24. 3. 1941 8. Veber Andrej, št. 1, rojen 9. 3. 1915 Zgornja Senica 1. Bernard Peter, št. 16, rojen 22. 2. 1938 2. Dolinar Anion. št. 15, rojen 6. 6. 1906 3 Dolenc Vida, št. 32, rojena 10. 6. 1927 4. Jenko Antonija, št. 21, rojena 22. 1. 1928 5. Jenko Ljudmila, št. 23, rojena 19. 9. 1913 6. Kalan Leopold, št. 17, rojen 26. 10. 1925 Kalan Jožefa, št. 17. rojena 19. 4. 1923 7. Križaj Helena, št. 10, rojena 17. 10. 1907 XV. KS Smlednik Dragočajna 1. Jenko Janez, št. 12. rojen 20. 2. 1932 2 Rozman Jurij, št. 16, rojen 31. 3. 1928 Rozman Ana, št. 16, rojena 18. 8. 1931 3. Stenovec Andrej, št. 10, rojen 24. 11. 1919 4. Vehovec Franc, št. 13, rojen 22. 2. 1944 Hraše 1. Fujan Marijan, št. 5, rojen 27. 3. 1936 2. Janhar Franc, št. 46, rojen 23. 8. 1935 3. Jenko Anton, št. 39, rojen 28. 1. 1942 4. Jenko Janez, št. 49, rojen 15. 4. 1927 5. Jerala Jože. št. 44, rojen 18. 3. 1909 Jerala Ivana, št. 44, rojena 31. 1. 1908 6. Jeraj Angela, št. 18. rojena 30. 5. 1905 7. Kosmač Milena, št. 15, rojena 21. 12. 1935 8. Koželj Franc, št. 38, rojen 4. 10. 1904 9. Rpzman Franc, št. 36. rojen 17. 12. 1935 10. Rozman Marija, št 40, rojen 28. 9. 1904 11. Rozman Jože, št. 24, rojen 13. 2. 1908 Rozman Marija, št- 24, rojena 4. 11. 1926 12. Stare Franc, št. 50, rojen 30. 10. 1909 gforM, plemenskih živali v osnovni čredi govedorejskega obrata OZD Agroemona, Domžale, TOZD Poljedelstvo — Govedoreja, OE Vodice. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno pregledati vse kopitarje, k, so bili nabavljeni v ietu 1983 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo krvi opravi z gelprecipitinskim testom (Coggins test) VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Čebelje družine vzrejevalca malic — Bv.kovšek Alojza, Golo brdo 19 je treba preiskati na hud? gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo. Pregled opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1984, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1984. 16 člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici Povodje in Sava pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se v’a gaj o, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1984. vzorci tržnih nb pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično ssptikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1984. Vzorce rib odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, pregled vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 17. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po cbjavi v Uradnem listu SRS. St. 1-91/84 Ljubljana, dne 5. marca 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDN1K 465. Na podlagi 1. člena odloka o naj višjih cenah oziroma najvišji ravni cen in o načinu oblikovanja cen proizvodov in storitev iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti v(Uradni Ust SFRJ, št. 68/83), 3. točke sklepov zborov Skupščine SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/84) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 81. seji dne 22. februarja 1984 sprejel ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredbe o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik, objavljene v Uradnem listu SRS, žt. 1/84 I Odredba o plačevanju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/84) preneha veljati. n Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Namestnik predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Borut Mišica, mag. oec. L r. 466. Na podlagi 1. člena odloka o najvišjih cenah oziroma najvišji ravni cen in o načinu oblikovanja cen proizvodov in storitev iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 68/83), 3. točke sklepov zborov Skupščine SFRJ (Uradni list SRS, št. 6/84) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 81. seji dne 22. februarja 1984 sprejel ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredbe o pristojbinah za ve-terinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 1/84 I Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/84) preneha veljati'. II Z dnem veljavnosti te odredbe prične veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 5/83). III Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Namestnik predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Borut Mišica, mag. oec. L r. LOGATEC 467. Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82), ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83 in 1/84) se v 4. členu določena stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini »0,50 •/•< nadomesti s stopnjo »0,35 •/♦«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/83 Logatec, dne 29. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 463. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1934 sprejela ODLOK o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve v občini Logatec v letu 1984 1. člen S tem odlokom se uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 po stopnji 0,15 °/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa blagovnih rezerv občine Logatec v letu 1984. 2 člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 namenjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, ki se uporabljajo: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega; —: za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Logatec, kjer se posebej vodijo in prikazujejo in se uporabljajo za nabavo blaga, obnavljanje in tekoče vzdrževanje blaga v rezervah, za kritje manipulativnih stroškov, za zagotavljanje skladiščnih prostorov. Izvršni svet Skupščine občine Logatec tekoče spremlja porabo teh sredstev. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na enak način, kot je to določeno s predpisi za obračunavanje m plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb za področje družbenih dejavnosti za obračunavanje in plačevanje prispevkov . iz osebnega dohodka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/84 Logatec, dne 29. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 469. Izvršni svet SO Logatec izdaja na podlagi 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) ter v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/73) ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju SO Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo y tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarski zavod Krim Grosuplje, DE Vrhnika, opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod Krim Grosuplje, DE Vrhnika je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti1 občinski organ Veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih. 3 4 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski' zavod Krim Grosuplje, DE Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva, ter o rezultatih cepljenja in preiskav. 5. člen Veterinarski zavod Krim Grosuplje, DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje Živah po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje goved, kopitarjev in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti: — v naseljih Laze, Jakovica in Grčarevec. Cepljenje se opravi dvakrat letno — spomladi do 30. 4. 1984 in jeseni do 31. 10. 1984. 7. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. 4. 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Proti steklini je potrebno preventivno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. ' e 8. člen Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cep:t: prašiče v večjih aglomeracijah (13 plemenskih svinj oziroma 50 pitancev) in prašiče, ki se hran.jo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. 9. člen V letu 1984 je treba tuberkulinizirati 20 °/i) govedi v občini. Prav tako je potrebno opraviti tuberkuliniza-cijo osnovne goveje črede na posestvu Biotehniške fakultete VTOZD za živinorejo v Logatcu. Tuberkulinizirati je potrebno kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. 10. člen Glede na brucelozo je treba preiskati1: — z miečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer e..krat letno — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovno govejo čredo VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete v Ljubljani, obrat Logatec. Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda Krim Grosuplje, laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 11. člen Na ieptospirozo je treba preiskati plerriensko govedo last VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 12. člen Na kužno malokrvnost je treba pregledat; • plemenske žrebce in na novo nabavljene kopitarje v okuženih, m saniranih dvoriščih. Kri odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje, pregled vzorcev krvi Coggins test opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Na govejo levkozo je treba pregledati plemenske živali VTOZD za živinorejo obrat Logatec. Vzorce odvzame Veterinarski zavor Krim Grosuplje, DE Vrhnika, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1934 dalje. SL 010-2/84 Logatec, dne 5. marca 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine, občine Logatec Viktor Krmavnar 1. r. 470. Na podlagi 7. člena zakona, o referendumu in O drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, štv 23,77), 2. in 0. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 27. člena statuta • krajevne skupnosti Laze ter sklepa zborov občanov z dne 17. februarja 1984 je svet KS Laze na svoji seji dne 3. marca 1934 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje as.a.t-ne prevleke v KS Laze 1. čien Razpiše se referendum za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje asfaltne prevleke v KS Laze in to: •—■ asfaltiranje 1500 m ceste, od hišne številke Laze 60 v smeri Jako vica do hišne številke 7 in plato pred podružnično šolo v Lazah. 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje 9 (devetih) mesecev od 1. 5. 1984 do 31. 1. 1985. 3. člen Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki stalno prebivajo na območju KS Laze in (zavezanci) lastniki hiš vikendov, ki občasno živijo na območju KS Laze oziroma v naseljih Laze in Jakovica, lastniki tovornih avtomobilov, ki prebivajo in so'stalno prijavljeni v KS Laze. Samoprispevka ne bodo plačevali lastniki oziroma imetn ki stanovanjskih pravic hišnih številk 5, 12, 69, 70 a, 74, 75 in 76. Samoprispevek bodo plačevali zavezanci v naslednji višini: naselje Jakovica 1 2 din 1. hišni lastnik 30 000 2. lastnik hiše — vikenda 30.000 lastnik osebnega avtomobila din 5.000 lastnik traktorja 5.000 lastnik trak. vleč. prik. — vsak priključek 5 000 naselje Laze hišni lastnik 10.000 lastnik hiše — vikenda io.ooo lastnik tov. avtomobila 10.000 lastnik os. avtomobila 5.000 lastnik traktorja 5.000 zaselek Ravnik hišni lastnik 2.500 lastnik osebnega avtomobila 2.500 lastniki stanovanjskih hiš (novogradenj) v KS Laze bodo plačali po 5 000 din lastniki stanovanjskih hiš št. 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 48, 57 a, 58, 58 a, 59 in 60, ki so neposredno ob odseku ceste, ki se asfaltira, pa še po 5.000 din. 4. člen Svet KS Laze je pooblaščen, da v izrednih primerih (bolezen, večja nesreča In podobno) prizadetemu zavezancu odloži plačilo prispevka, vendar največ 6 (šest) mesecev, ali ga deloma oziroma v težjih primerih v celoti oprosti plačila. 5. člen S samoprispevkom bo zbranih 2,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila izključno za sofinanciranje izgradnje po 1. členu tega sklepa. 6. člen , Dravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in prizadeti lastniki hiš vikendov, ki občasno prebivajo na območju KS Laze. Lastniki hiš — vikendov v zaselku Ravnik ne plačujejo in nimajo pravice glasovanja. 7. člen Referendum bo v nedeljo 25. marca 1984 od 7. do 19. ure v podružnični šoli »Partizanski kurirji« Laze. 8. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se Smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah. Volilna komisija KS vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja ih izdela zaključno poročilo o izidu glasovanja (referenduma). Glasovanje na referendumu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija KS Laze. 9. člen Glasovanje na referendumu je tajno, z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Laze GLASOVNICA Na referendumu 25. marca 1984 ža uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje asfaltne prevleke v KS Laze, za čaš od 1. 5. 1984 do 31. 1. 1985 bom glasoval po razčlenitvi glasovnice, kakor tudi po kriterijih na vročilnem listku. naselje Jakovica 2- Sen din 1. hišni lastnik 30.000 2; lastnik hiše — vikenda 30.000 3. lastnik os. avtomobila 5.000 4. lastnik traktorja 5.000 5. vsak trak. vleč. prik. 5.000 naselje Laze L hišni lastnik 10.000 2. lastnik hiše — vikenda 10.000 3. lastnik tov. avtomobila 10.000 4. lastnik os. avtomobila 5.000 5. lastnik traktorja 5.000 zaselek Ravnik 1. hišni lastnik 2.500 2. lastnik os. avtomobila 2.500 lastniki stanovanjskih hiš (novogradenj) v KS Laze bodo plačali po 5.000 din lastniki hiš št. 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 48, 57 a, 58, 58 a, 59 in 60, ki so neposredno ob odseku ceste, ki se asfaltira, pa še po 5.000 din glasujem »ZA« ■ »PROTI« ' štampiljka KS 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Laze. 11. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Laze, dne 5. marca 1984. Predsednik sveta krajnevne skupnosti Laze Stanislav Kermavner 1. r. NOVO MESTO 471. Na podlagi pooblastil iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Novo mesto, Metlika in Trebnje za obdobje 1981—1985 in zakona o obračunavanju ih plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni Mst SRS, št. 33/80 in 23/83) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v Črnomlju dne 6. 3. 1984, v Krškem dne 27. 2. 1984, v Metliki dne 27. 2. 1984, v Trebnjem dne 28. 2. 1984 in v Novem mestu dne 28. 2. 1984 sprejela SKLEP o obračunavanja in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje 1 1. člen S tem sklepom se za leto 1984 določijo osnove in s topil j e prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetov ter drugih delovnih ljudi, in občanpv. Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz Osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno. 3. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje (tudi združeni kmetje, če se tako odločijo): — od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodka od gozda v višini 26 °/o, — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno 1.300 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane kmetijskega gospodarstva, ki se na njegovem gospodarstvu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko aM negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po veljavnih predpisih za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove, ki’ jo objavi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 5. člen Delovni ljudje iz 4. člena tega sklepa, ki se jini po veljavnih predpisih ne ugotavlja dohodek (pavša-listi), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določene, s sklepom o načinu izvajanja po~ kojninsko-invalidskega zavarovanja in osnov za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 6. člen Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti, prispevek za zdravstveno varstvo, kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz 5. člena tega sklepa. 7. člen Za zavezance iz 4. ih 6. člena tega sklepa se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko ie znan osebni dohodek za tekoče leto. 8. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanilr v bruto zneske. Za delavce, ki so zaposleni' pri drugih zasebnih delodajalcih v gospodarstvih občanov (gospodinjske pomočnice ipd.), se določi naj nižja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka v višini zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. 9. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo sami prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz dohodka iz 2. člena tega sklepa od osnov,, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek za zdravstveno varstvo od mesečnih osnov, določenih v Prvem odstavku tega člena. 10. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 900 din mesečno na posameznega upravičenca. 11. - člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14*/». 12. člen Za delavce, upokojence in druge osebe, ki delajo Po pogodbah o delu in za zavarovance-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih delovnih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci dohodka) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 8 •/« od bruto osebnega dohodka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati -prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela, po stopnji 10«A. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega Člena. 14. «en Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, pla- čujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo od izplačanega bruto osebnega dohodka, pridobljenega na tej podlagi. Prispevek iz. prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 15. 61 ea Kolikor bo med letom valoriziran katastrski dohodek, se bo ustrezno spremenila tudi stopnja prispevka od katastrskega dohodka, s katero bo zagotovljena enaka višina prispevka za zdravstveno varstvo. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od I. januarja 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 8-403/83). 17. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 010-1/84 Datum, dne 7. marca 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto Joža Miklič 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trebnje Alojz Bandelj L r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti’ Črnomelj Bojan Vipave« 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Zdenko Picelj 1. r.* Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Metlika Milena Pavlovič 1. r SLOVENSKA BISTRICA 472. Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV Maribor, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 21. seji zbora združenega dela dne 29. februarja 1984 in na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1984 sprejela ODLOK e potrditvi zaključnega računa proračuna občtne Slovenska Bistrica v letu 19*3 1. člen Potrdi se zaključni račun proračuna za lete Mt. * 2. člen Zaključni račun proračuna za leto 1983 obsega tudi zaključni račun rezervnega sklada 3. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1983: din 1. Proračun ■— prihodki — razporeditev prihodkov — presežek prihodkov v okviru dovoljene proračunske porabe — Prihodki so razporejeni: — v okviru dovoljene porabe v višini — nad dovoljeno porabo — odvod presežkov na posebno partijo žiro računa proračuna 2. Rezervni sklad: — prihodki — odhodki — presežek prihodkov 143,270.001,55 140,751.899,15 2,518.102,40 114,304.081,65 25,947.817,50 9.848.365.55 4,000.000,00 5.848.365.55 4. člen Presežek prihodkov v višini 2,518.102,40 din se po zaključnem računu proračuna za leto 1933 razporedi za prenos v naslednje leto. Presežek prihodkov v višini 25,947.817,50 din se odvede na posebno partijo žiro računa proračuna. 5. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloči o razporeditvi presežkov prihodkov nad dovoljeno porabo. 6. člen Presežek prihodkov rezervnega sklada v višini 5.843 365,55 din se po zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1933 prenese v prihodke tega sklada za leto 1984. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-400-1/84 Slovenska Bistrica, dne 29. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipL oec. L r. 473. Na podlagi tretjega odstavka 12. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik. št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica' na 20. seji zbora krajevnih skupnosti in 21. seji zbora združenega dela dne 29. februarja 1984 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava I Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k . samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-016-3/84 Slovenska Bistrica, dne 29. februarja 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. VRHNIKA 474. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18'77), 2 člena odredbe o preventivnih cepljenjih m diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št 41/83) in. 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika ODREDBO 0 preventivnih cepljenjih in diagnostitin-h ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Vren ka I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje živalskih kužn:h bolezni: Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika, opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod »Knm« Grosuplje DE Vrhnika je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor krat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljeni a ali diagnostične preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu žiVali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje žiVali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. 11. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984. Preventivno cepljenje mladih psov se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Pse je treba cepiti z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa. Na okuženem ogroženem območju je treba ‘preventivno cepiti proti steklim tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih pašnikih, ki so oddaljeni od naselij. 7. člen Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah (10 plemenskih svinj oziroma iiO pitancev) in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega porekla. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranejpa virusa. 8. člen V letu 1984 se mora tuberkulinizirati 20 0/o govedi v občini Prav tako je potrebno opraviti tuberkulini-zacijo osnovne goveje črede na obratih Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestvo v Bistri in Verdu. Tuberkulinizirati je treba kokoši, kjer je bila v naseljih ugotovljena kokoš.ia kuga TBC ih sicer v dvoriščih, ki mejijo na okuženo dvorišče. 9. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno-prstenasto preizkušnjo vse krave v hlevih indlvidualrfih proizvajalcev mleku in sicer enkrat letno, t — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne črede Ljubljanskih mlekarn, TOZD Pdšestvo na Bistri in Verdu. 10. člen Na govejo levkozo je potrebno pregledati plemenska goveda na obratih Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva v Bistri in Verdu. Vzorce krvi odvzamejo, delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, preiskave seruma s preisku-som v ager gelu pa opravi TOZD Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 11. člen Enkrat letno je potrebno pregledati na leptospito-zo plemenska goveda na obratih Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva v Bistri in na Verdu. Vzorce odvzemajo delavci Veterinarskega Zavoda »Krim« Grosuplje, preiskave pa opravi TOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. M. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati' vse plemenske žrebce in novo nabavljene kopitarje v letu 1683 v okužeue 1« canlrane hleve, Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje. Serološki pregled vzorcev krvi s Coggins testom pa opravi TOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji' dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/3-322-02/78 Vrhnika, dne 16. februarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, Inž. 1. r. POPRAVEK ,V spremembah in dopolnitvah pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti Za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 7-370/84 z dne 8. 3. 1984) so popravki: Pod številko I. se: 1. Pri1 zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad: — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60. 2. Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center: — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60. 3. Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje: — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60. / 4. Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška: — v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60. 5. Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnlk: — v stolpcu G stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60. G. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje: — vnese stopnja 0,50 —• posebni občinski prispevek za občinske blagovne rezerve. Uredništvo POPRAVEK V sMepti o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 4-231/84 z dne 10. III. 1984, se prvi odstavek 3. člena spremeni in pravilno glasi: Samoprispevek se plačuje v denarju. S samoprispevkom bo zbranih ca. 3,610.000 dinarjev. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala ha računu KS Dobova št. 51600-842-002-822087 s pripisom »za krajevni samoprispevek — izgradnja mrliške vežice«. Predsednik Skupščine KS Dobova Borut Mokrovič 1. r. POPRAVEK V odloku o davkih občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-851/83 z dne 15. IV. 1983, se v tretjem odstavku 24. člena črtata besedi »prvega in«. Št, 422-16/84 Grosuplje, dne 2. marca 1984. Sekretar Skupščine občine Grosuplje Vinko Kobilca 1. r. VSEBINA Stran 433. Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in sto- penj prispevkov i7 osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 587 434. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe p pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov 'n prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejav-3M«ti M6 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 435. Odločba o razveljavitvi dveh alinei 77. člena pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev Službe družbenega knjigovodstva. Podružnica Ljubljana 591 MUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 436. Sklep o okvirih za višino naložb v vzgojnoizobraže- valne objekte v letu 1984 592 437. Sklep o prispevni stopnji ix osebnih dohodkov Skupnosti otroškega varstva Slovenije 565 438. Sklep o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust 595 439. Sklep o spremembah sklepa o pripravi in sprejetju predloga dolgoročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 V elementi do leta 20C0 595 440. Priporočilo o načinu vrednostnega izkazovanja sred- stev združenih v Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet v SR Sloveniji 595 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 441. Sklep o tarifah povračil in odškodnini Območni vodni skupnosti Savinja — Sotla za leto 1984 (Celje) 596 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 442. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 597 * 443. Odlok o višini turistične takse za začasno bivdRje na območju mesta Ljubljane 597 444. Odlok o pripravi uružbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1986—1990 (Ljubljana) 598 445. Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Grosuplje 599 446. Sklep o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine občine Grosuplje 602 447. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Grosuplje) 603 448. Odlok o spremembah odloka o komunalni taksi (Grosuplje) ' 604 449. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Grosuplje) 664 450. Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik 664 451. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Kamnik 605 452. Družbeni dogovor e temeljih kadrovske politifre v občini Laške 666 Stran 453. Odlok o organizaciji, načinu poslovanja in financira- nju veterinarskohigienske službe na območju občine Lenart 614 454. Odlok o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart 615 455. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v obični Lenart 616 456. Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidal- nega načrta za zazidalni otok BS 112/2 — Gmajna Črnuče (Ljubljana Bežigrad) 616 457. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje 616 458. Odlok o pripravi in sprejemu družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986—199o 617 459. Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve (Ljubljana Moste-Polje) 618 460. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje 619 461. Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje 623 462. Odlok o določitvi kmetij (Ljubljana šiška) 634 463. Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO PAP — TOZD Trženje, Ljubljana, Celovška cesta 147/b in TOZD Inštitut za raziskave in razvoj, Ljubljana, Celovška cesta 253 (Ljubljana šiška) G4l 464. Odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Ljubljana Šiška 641 465. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o plačeva- nju dela stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ljubljana Vič-Rudnik 642 466. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o pristoj- binah za veterinarsko-sanitarnc preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Vič-Rudnik 643 467. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Logatec) 643 468. Odlok o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve v občini Logatec v letu 1984 643 469. Odredba o preventivnih cepljenjih in dagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju SO Logatec 644 470. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje asfaltne prevleke v KS Laze (Logatec) , 645 471. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Novo mesto) 646 472. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica v letu 1983 647 473. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o usta- novitvi Območne vodne skupnosti Drava (Slovenska Bistrica) 648 474. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Vrhnika 643 — Popravek sprememb in dopolnitev pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka m stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbe-nin potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 649 — Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dobova (Brežice) M9 — Popravek odlok* o davki* občanov (Grosuplje) «9 Izdaja Časopisni zavod Uradni IM SRS — Direktor tn odgovorni urednik Peter J uren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/V11 — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 2!24 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Keptifettškaga komiteja za informiranje št. 421-2/72