Primorski c nevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja, 27. marca 1966 Leto XXII. - Št. 73 (6360) „ Komar44 ■» t aši bralci gotovo z zanima- \ njem spremljajo vse ti-11 sto, kar smo poročali o dogodkih milanskega dijaškega lista «La Zanzara« — »Komar«. Če o tej neslavni zadevi sodobne zgodovine italijanske republike pišemo na tem mestu tudi v našem dnevniku, delamo to zaradi tega, ker je ta naj novejši škandal — in gre za pravi škandal, čeprav ni po sredi običajna korupcija ali kaj podobnega — zelo poučen tudi za razmere, v katerih živimo Slovenci v Italiji. Naj najprej na kratko povemo za tiste, ki dogodkom morda niso sledili, da je omenjeni dijaški list, ki je izhajal, v neki milanski gimnaziji, objavil anketo med dijaki pod naslovom «Kaj mislijo današnje deklice», v kateri so nekatere dijakinje med drugim govorile tudi o negativnem vplivu vere na področju vzgoje. Anketo je izkoristila katoliška dijaška organizacija za napad na splošno dijaško združenje, v katerem klerikalci niso nikdar mogli doseči večine. Najhujše pa je bilo, ko je javni tožilec začel preiskavo proti ravnatelju gimnazije in proti dijakinji in dvema dijakoma, ki list urejujejo. Najprej so bili zaslišani na republiški prokuri, 30. t. m. pa bo sodna razprava. Toda med zaslišanjem je pomočnik javnega tožilca vsem trem obtožencem ukazal, da se morajo do golega sleči pred njim in pred kanclistom zaradi zdravniškega pregleda. Dijaka sta ubogala, dijakinja pa ne, in njen oče je po telefonu obljubil da jo bo naslednjega dne pripeljal. Republiška pro-kura trdi namreč, da ima do takega ravnanja pravico na podlagi fašističnega zakona iz leta 1933, ki določa za mladoletne tudi ta način zasliševanja. Na posebni tiskovni konferenci je milanska prokura to tudi poudarila češ: če politikom zakon iz leta 1933 ne prija, naj ga spremenijo. Toda pozneje oče mladoletne dijakinje svoje hčerke ni pripeljal in ko so ga poklicali je dejal, da je tudi ne bo, ker mu je njegov odvetnik povedal, da zakon iz leta 1933 pravzaprav ne velja več, ker nasprotuje ustavi. O zadevi niso pisali samo vsi časopisi, temveč je prišla tudi v parlament, kjer so številni parlamentarci zasuli predsednika vlade ter ministra prosvete in pravosodja s protesti in vprašanji. Prišlo je tudi do dijaških demonstracij v Milanu r-a zborovanju, za katerega je policija dala dovoljenje na prošnjo neke profesorice, ker mladoletni dijaki take prošnje niti vložiti ne morejo. Dijaki so nosili v povorki napise: «Kdor se bori s peresom, bo slečen do golega«, »Brez svobode je vzgoja le reja ovac«, «Ali nemi ali goli«, «Dol s cenzuro«, »Dvoličneži lepo pridigajo, toda slabo delajo«, »V Italiji je nemoralno vedeti, kako se rodijo otroci« itd. Kaj so ukrenile stranke levega centra? Socialistično dnevno. glasilo, ki je tistega dne, ko so socialisti vstopili v vlado, objavilo uvodnik pod naslovom ♦Danes smo v Italiji svobodni«, Je začelo napadati ostanke preteklosti in posredno ali neposredno kritiziralo demokristjane, da so oni krivi za te ostanke, socialistični podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve pa je izjavil: »Ta primer je naravnost neverjeten! Ce je resničen, potem je tožilstvo grobo kršilo določbe kazenskega postopka.« Demokristjanskj »II Popolo« se pred obtožbami socialistov brani in poziva na razpravo o definiciji pojma »vzgoja«, ker da vzgoja pripada družini in Cerkvi, šoli pa le pouk. Toda tudi sodni uradniki se hied seboj ne strinjajo. Dr Mario Berutti, glavni odvetnik pri turirskem prizivnem sodišču, ki je tudi predsednik združenja sodnih uradnikov, je nal-Prej pismeno zahteval od pravosodnega ministra, naj uvede preiskavo o ravnanju dr- Car-cesija, milanskega javnega tožilca, ker Je znano, da so se Podobne stvari dogajale tudi v Turir.u Komunistično dnevno glasilo pa Je pisalo: »Dvignili so kladivo policij« in tožilstva, da bi udarili po državni šoli in Po novi usmeritvi mladine » Zelo veliko zanimanie pa je Povzročilo pismo, ki ga je na- pisal socialistični voditelj in podpredsednik vlade Nenni o-četoma dveh obtoženih dijakov, v katerem pravi, naj ju pozdravita in nadaljuje: »Brezkončno mnogo paragrafov je treba še odstraniti. To nam bo uspelo, ne vem v kolikem času, kajti vse je počasno in zarjavelo. Potrebno je zelo mnogo časa, da neki zakon sprejme vlada; potrebni so meseci in meseci in večkrat tudi leta, da tak zakon odobri parlament (pomisli na reformo zakona o kazenskem postopku ali pa zakona o referendumu)«. Gre torej za zarjavele fašistične zakone, ki po dvajsetih letih še vedno veljajo. Ta stavek smo v teh dvajsetih letih zares že tisočkrat zapisali in smo verjetno dosegli v tem pravi rekord, šele taki škandali, kakršen je nastal zaradi tega milanskega «Komarja», povzročijo val ogorčenja, ki bo tokrat morda vendarle nekaj premaknil z mrtve točke. Vendar pa je kljub vsemu pri izvajanju teh tako jasno protiustavnih fašističnih zakonih nekaj novega. Dr. Beruttiju, ki je iz Turina in ki je prav gotovo odličen pravnik, sai opravlja svojo sodno službo po italijanskih sodiščih že več kot štirideset let, se nekaj tudi pri izvajanju tistega fašističnega zakona ne zdi v redu. Kako je s to zadevo, bo verjetno pokazala preiskava, ki jo bo republikanski pravosodni minister verjetno začel tudi zaradi tega, ker se z Berutti jem strinjajo številni drugi visoki sodni funkcionarji. Tudi pri nas v Trstu smo namreč imeli priložnost imeti opravka z izvajanjem zarjavelih fašističnih določb, predvsem pa s členom 122 in 137 civilnega oziroma kazenskega postopka, od katerih slednji celo določa kazen za tistega, ki se drzne govoriti na sodišču go slovensko. Ko pa je tak obtoženec ugotovil, da gre za fašistični zakon, ki ustavi nasprotuje in predložil naj sodišče zahteva mnenje in razsodbo ustavnega sodišča, je bila taka zahteva vedno zavrnjena. Zato se ob tem milanskem primeru izvajanja fašističnih zakonov sprašujemo, ali bo za njihovo razveljavljenje tudi pri nas potreben takšen podoben škandal. Ali pa bo zadeva delno rešena — vsaj glede omenjenih dveh členov sodnega postopka — v okviru tiste reforme zakona o kazenskem postopku, ki jo omenja Nenni med oklepaji v pismu očetoma dveh »Komarjevih« urednikov? J™ Železniško progo list - Kozina, ki ne deluje že nekaj let, zdaj rušijo ter odvažajo tračnice, železne mostove in pragove. Proti poeta ji Sv. Andreja polagoma vozi vlak, ki ruši progo. Slika, posneta v petek dopoldne, nam kaže vlak in v ozadju Glinščico. Železniška proga Trst - Pulj je ena izmed najstarejših na Primorskem in je bila velike važnosti zlasti v dobi pred prvo svetovno vojno- Na odseku Kozina - Trst je proga služila zlasti mlekaricam in delavcem iz Brega ter Brkinom in Čičem, ki so pred uvedbo avtobusnih prog imeli le to zvezo s Trstom Prav uvedba avtobusnih prog, nato pa bližina meje so zapisali usodo temu odseku železniške proge. Od Ricmanj do Drage pelje proga skozi slikovito področje Glinščice, skozi predore in mimo prepadov ter nudi izletnikom krasen razgled. Zaradi tega bi bilo zelo umestno, da bi traso uredili za enosmerno turistično cesto, ki bi prav gotovo privabila v Glinščico veliko število domačih in tujih turistov. ................milim.imun.mmmimmiml.milimi....miimimummi.. Važna izjava predsednika ENI prof. Boldrinija na petkovi tiskovni konferenci Čez dve leti bo «Padski plinovod» podaljšan od Benetk tudi do Trsta, Vidma in Pordenona Od glavnega metanovoda Benetke-Trst se bo pri Tržiču odcepil stranski vod proti Vidmu in Pordenonu-Iz Trsta bo vod podaljšan se v Avstrijo in ČSSR-Velik pomen cenene energije za vso deželo - Predvideno je tudi dovažanje metana iz Afrike ali Srednjega vzhoda v Trst RIM, 26. — Predsednik italija nskega zavoda za izkoriščanje petrolejskih vrelcev prof. M. Boldrini je včeraj na posebni tiskovni konferenci prikazal razvoj podjetja in njegovo dejavnost v preteklem letu, ter nakazal nekatere osnovne smernice za njegov nadaljnji razvoj v prihodnje. Govornik je med drugim povedal, da namerava ENI v doglednem času raztegniti in razširiti sedanjo mrežo plinovodov z novimi povezavami, med katerimi je pred videno tudi podaljšanje «Pad skega plinovoda)) iz Porto Mar ghera pri Benetkah na po dročje dežele Furlanije-Julij ske krajine, in sicer do Trsta, Vidma in Pordenona. Prof. Boldrini Je glede poslovanja ENI v preteklem letu izjavil, da se je 1965. leto zaključilo z uspehom. Podjetje je prodalo za 822 milijard lir blaga in storitev, kar predstavlja za 9,6 odst. večjo vrednost kakor v prejšnjem letu. Tudi izvoz se Je znatno povečal, njegova vrednost pa je dosegla 170 milijard lir. Tehnični kapital podjetja cenijo danes na 1.422.5 milijarde lir, ta vrednost pa se je lani dvignila za 118,4 milijarde. ENI Je danes povsem likviden, kljub temu, da Je lansko leto naložil v razne naprave 142.5 milijarde lir kapitala; od tega so namenili 15 milijard lir izboljšanju distribucijske mreže za naravni plin, 64 milijard pa so investirali v nove čistilne naprave. Glede gospodarske politike podjetja v prihodnjih letih, je prof. Boldrini podčrtal naslednje tri točke: a) nadaljnje raziskovanje domačih tal; b) večji uvoz ogljikovodikov iz tujine ter c) raztegnitev domače mreže plinovodov. V okviru tretje točke si bo ENI prizadeval, da poveže s plinovodi vsa tista gospodarsko važna področja, ki še ne razpolagajo s to ceneno energijo. Danes je mreža plinovodov najbolj razvita v Padski nižini. ENI pa namerava v prihodnje speljati nekaj novih vodov predvsem v srednji in Južni Italiji, tako da bo zagotovljeno nemoteno in redno dobavljanje zadostnih količin zemeljskega plina tudi industrijskim središčem, ki gravitirajo na Rim in Neapelj. Obe tl področji bosta v prihodnje povezani z napravo za č’šče-nje zemeljskega plina v La Spe-zil. V južni Italiji namerava ENI občutno raztegniti sedanjo mrežo plinovodov, da bodo lahko industrije hitreje in ceneje pričele izkoriščati tamkajšnjo rudno bogastvo; v severnejših predelih države pa je predvidena speljava plinovodov predvsem v Toscani. Za deželo Furlanijo - Julijsko krajino pa je posebno važen tisti del Boldrinijevega govora, kjer je predsednik ENI omenil načrt iiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiii Po strašni cestni nesreči pri Veroni VERONA, 26. — Med ostanki razbitih in zgorelih tovornjakov in potniških avtomobilov, ki so predvčerajšnjim zjutraj verižno trčili na avtomobilski cesti pri Veroni, ter terjali sedem smrtnih žrtev, med katerimi sta tudi Slovenca Julijan Hvala in Jože Brus, so danes zjutraj našli del človeške noge, za ka tero niso mogli nikakor ugotoviti, kateri žrtvi pripada. Sele pozno zvečer so ugotovili, da pripada ponesrečenemu Jožetu Brusu, ki se je poskusil zaman rešiti s plezanjem na bližnje drevo. Od ranjenih je še vedno smrtni nevarnosti Raf-faele Quagllara iz Potenze, medtem ko so vsi ostali izven nevarnosti. za podaljšanje «Padskega plinovoda« od pristanišča Marghera pri Benetkah, kjer se danes končuje, do Trsta, z odcepom proti Vidmu in drugim odcepom proti Pordenonu. Po zagotovilu prof. Boldrinija bo plinovod lahko začel delovati še v dobrih dveh letih, to se pravi, da sme industrija v Furlaniji - Julijski krajini upravičeno pričakovati, da bo povezana z novo energetsko žilo nekako do nastopa leta 1969. Podrobnejši podatki o načrtu ENI še niso znani, kaže pa, da se bo od glavnega voda Benetke - Trst nekje pri Tržiču odcepil stranski vod proti Vidmu, od tega pa nekaj kilometrov pred mestom še manjši vod proti Pordenonu. Za industrijo dežele Furlanije-Julijske krajine bo pomenil plinovod veliko pridobitev, ki utegne znatno pospešiti razne dejavnosti v vseh središčih, ki bodo oskrbovana s ceneno energijo. Za nekatere industrijske dejavnosti pomeni prisotnost zemeljskega plina predpogoj za gospodarski in tehnični uspeh, in zaradi tega bo speljava plinovoda v naše kraje lahko občutno pripomogla k ponovnemu dvigu naših industrijskih struktur. Zanimivo pa je, da je ENI napovedal podaljšanje plinovoda iz Benetk proti Trstu, Vidmu in Pordenonu le nekaj dni po tem, ko je obljubil da se bo zavzel tudi za gradnjo metanovoda iz Trsta ali Tržiča v Avstrijo in naprej na Češkoslovaško, tako da prvi načrt ne izključuje realizacije drugega. Nasprotno, ako se bodo mednarodni krogi res odločili za to, da postavijo na področju dežele terminal za plinovod proti srednji Evropi, s primernim pristajali-ščem za ladje, ki bodo dovažale surovino iz Afrike ali s Srednjega vzhoda, potem bo to pristaja-Iišče lahko služilo tudi samemu ENI, da bo po potrebi lahko uporabljal plinovod tudi v nasprotno smer, to se pravi za dovajanje plina v smeri iz Trsta proti Vidmu, Pordenonu in morda celo proti Benetkam. Za metan iz čezmorja bi bila to najbolj naravna pot do italijanskih industrij, če pa bodo industrijskim središčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini dobavljali domač plin iz ležišč v Padski nižini, potem bo seveda smer toka nujno Benetke - Trst in ne narobe. Ce pa upoštevamo, da bo Italija leta 1970 morala kriti 80 odst. vseh potreb po energiji z uvozom iz tujine, potem je prva varianta bolj verjetna kakor druga. Za srečno nadaljevanje Letošnje marčne seje deželnega sveta so bile nekaj posebnega, čisto novega, česar Slovenci doslej niso bili vajeni. V razpravi o zakonskem predlogu za zaščito slovenskega jezika in narodnostne manjšine v Italiji so se vrstili govori iz italijanskih ust, kakr šnih Slovenci že dolgo ali morda še nikoli niso slišali. Italijanski govorniki vladne in drugih stranki so obširno osvetljevali usode Slovencev v Italiji in njihovo današnje stanje ter utemeljevali nujno potrebo, da se slovenska narodnostna manjšina končno z zakonom zaščiti zoper dosedanje vsakovrstno odkrito ali prikrito zmerjanje in zasramovanje, zoper nasilje in zatiranje, zoper narodno sovraštvo in zoper poulične pohode z vpitjem: 'Smrt Slovanom!* Od vseh italijanskih strank sta samo dve obtičali na svojih zastarelih in preživelih postojankah z nesmiselno zahtevo, naj se zakonski predlog o pravičnosti do Slovencev zavrne, ker je po njihovem naziranju ta manjšina, tudi če presega 100.000 slovenskih prebivalcev, tako silno neznatna, da v nadpedesetmilijon-skem italijanskem narodu izgine kot mušica v močniku; saj je ob primernem ravnanju z njo itak neizbežno obsojena, da se docela stopi z večino in Za večno obmolkne. V takem smislu je nastopil neliberalni predstavnik italijanske lažiliberalne stranke, ki se je s svojim slepim sovraštvom do Slovencev že davno izneverila vsakemu liberalizmu in izročilom italijanskega svobodomiselstva, do je zdaj sama s seboj v kričečem protislovju. Tako je postala vredna tovarišica tistega baje •združenega gibanja*, ki to svojo označbo zlorablja kot najpridnejši dedič nazorov nekdanje črne vladavine. Ta je nameravala Slovence osrečiti z rimsko prelevitvijo v čistokrvne Italijane. V italijanskem tisku je bilo precej navdušenja nad vedrim ozračjem tistih marčnih sej. Izjema je bil samo tisti italijanski dnevnik, ki samega sebe označuje kot "Mali*, dasi je največ ji, vsaj po obsegu, če ne po miselnosti. Njegova zgodovina je živ dokaz, kako tak list lahko podjetno brede skozi najrazličnejše vladavine kot prijateljski pristaš in zagovornik sleherne izmed njih. Neznanskih zaslug ima za italijanstvo, kar mu je prineslo veliko priznanj in odlikovanj. Njegova posebnost je, da bodejo iz njega in njegove šaljive priloge vsa dolga leta njegovega u spe-vanja ostre protislovenske osti; tako tudi ob tej priliki. Prav lepo je bilo čuti, da je velika večina deželnega sveta o-dobrila zakonski predlog o zaščiti slovenske manjšine v Italiji in želi zakonskemu predlogu srečno nadaljevanje poti do obeh držav, nih zbornic in dokončne odobritve, Deželni svet je s tem dokazal, da se zaveda važnosti zakonskega predloga in je uvidevno prodrl v bistvo demokratične ita. hjanske ustave, ki je pognala iz italijanske narodnoosvobodilne borbe zoper fašizem in zagotavlja vsem italijanskim državlja nom, tudi Slovencem, pravično ravnanje v skladu z razglasom človeških pravic. Država si sicer pridržuje pravico, da bo sama skrbela Za priznavanje in podeljevanje jezikovnih in narodnostnih pravic slovenski manjšini, a doslej se je ta njena skrb žal izkazala za zelo počasno in pomanjkljivo, kar povzroča pri Slovencih veliko ra zočaranje in globoko nevoljo ter jih sili, da zmeraj znova sestavljajo in predlagajo spomenice in pritožbe na mnogovrstne urade in oblastva ter na vlado samo. Na spomenice navadno ni odgovora, pritožbe se malokdaj vsaj delno upoštevajo, raznarodovanje pa gre na raznih področjih po starem neovirano svojo pot, s kakšnimi posledicami za manjšino, lahko vsak dan sproti zasledujemo. Dežela, ki kaže več u-mevanja za jezikovne in kulturne potrebe manjšine, bi utegnila posredovati pri državnih oblastnih, da ne bodo važnih zadev večno odlašale in vzbujale v pri. zadetih vtis, da so v Italiji prišli z dežja pod kap. Prelepo je bilo, ko se je na marčnih sejah deželnega sveta prosto govorilo o tem in onem, zlasti pa o enakopravnosti. Saj se je nekdaj tudi črna vladavina ponašala z nekimi svojimi ponudbami enakopravnosti, češ: 'Dragi Slovenec, ker živiš v Italiji, uživaš iste pravice kakor vsak Italijan, smeš govoriti, brati, pisati in misliti italijanski, uporabljati vedno in povsod blagoglasni .italijanski jezik, hoditi v italijanske šole, dobivat i italijanske diplome in z njimi italijanske službe, jesti italijanski kruh in piti italijansko vino*. Tista vladavina je mislila to popolnoma resno, dasi je taka enakopravnost donela na slovensko uho kot najkrutejše zasmehovanje. Črna vladavina je skušala to svojo politično modrost dosledno uveljaviti vse do svojega padca. Sele po njem so Slovenci smeli biti spet Slovenci in uživati nepopačeno enakopravnost, kakršno je rodila narodnoosvobo. dilna borba. Zavezniška vojaška uprava je sicer še uporabljala razne fašistične zakone, češ, da drugih ni, a je dopuščala dvojezičnost in slovensko kulturno izživljanje. Vrnitev Italije je pred dvanajstimi leti stanje Slovencev v marsičem znova poslabšala, saj vse do danes še niso odpravljeni nekateri zelo krivični fašistični zakoni. Zakaj ne? Enakopravnost je še zelo nepopolna, ker uživa Italijan neomejeno vse svoje italijanske pravice, Slovencu pa so slovenske pravice pristrižene, zla-sti v prosti rabi materinega jezika v javnosti, v državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih uradih, v napisih, v prosti rabi slovenskih imen Za slovenske kraje itd. Slovenec se mora zato le pre-često vpraševati: 'Imam ali nimam?* Ce lista po italijanski u-stavi, si sme zadovoljno prikimavati: *Da, imam. Vse imam. Tu so mi Zagotovljene neprekrš-Ijive človeške pravice, meni samemu in moji slovenski skupnosti, v kateri se razvija moja o-sebnost. Uživam družbeno dostojanstvo in sem pred zakonom e-nak vsem drugim, čeprav sem slovenskega rodu, Slovenec po jeziku, svobodomiselnega mišljenja itd. Republika mi priznava pravico do dela. Republika ščiti s posebnimi določbami moj slovenski jezik. Tudi zame so vse vere enake ali enakovredne. Smem biti katoličan, protestant, pravoslavec, Žid, musliman, budist ali karkoli, čisto po svoji prosti izbiri» Ce pa ta prosti Slovenec zapre tiskano ustavo m stopi na ul co, do tržaške občine in zaprosi v slovenščini za kako listino, se prijazno opravičijo, da nimajo tolmača, poprosijo, naj pove svo. jo željo italijanski, če pa tega ne more, ne dobi ničesar. Prejšnje čase so ga lahko tudi odgnali kot nadležnega izzivača. Takšno lice ima njegova dejanska enakopravnost. Podobno se mu zgodi v uradu za osebne izkaznice, na državni pošti, v kakšnem pokrajinskem ali deželnem uradu. Ce je slučajno bli2u človek, ki zna oba jezika, posreduje, uradi sami pa si ne znajo pomagati. Ali se godi tako tudi Nemcu v Bocnu in Francozu v Aosti? Tam je baje mnogo bolje poskrbljeno in ne prihaja do takih zadreg. Zakaj se mora to dogajati samo v tej italijansko - slovenski in slovensko - italijanski deželi? Kje so vzroki teh nepriliic in zakaj se kar najhitreje ne odpravijo? Te dni je predsednik republike Saragat v Benetkah proslavljal stoletnico, odkar so se pokrajine Benečije z ljudskim glasovanjem priključile k Italiji v duhu narodne svobode. Tedaj so prišli pod Italijo tudi beneški Slovenci v pričakovanju, da se bo njihova narodnost spoštovala v duhu Mazzinijevih naukov, ki veljajo prav tako za Italijane kakor Za vse druge narode. Italija se žal ni marala spomnit t, da vključeni beneški Slovenci niso Italijani, tn je ravnala z njimi, kakor da niso Slovenci. Isto je storila pozneje črna vladavina z vsemi primorskimi Slovenci, ki so prišli po proi svetovni vojni pod Italijo. Za beneške Slovence je stoletnica pripadnosti k Italiji združena z grenkimi spomini na stoletno raznarodovanje, ki mu ni videti konca niti zdaj v demokratični republiki. Oj, ta demokracija! Kako daleč je Italija od resnične demokratičnosti, je jarka in nazorno pokazal tisti republikanski predstavnik, ki je trdil, da bi tak zaščitni zakon za manjšine v zares demokratični državi ne bil niti potreben. V današnji Italiji pa je tak zakon . žal zelo, Zelo potreben. Značilno je povrh vsega tudi to. da se ie tak zakonski predlog stavil tako pozno. Ne glede na vsa prijetna alt manj prijetna dejstva je bilo ne. davno zasedanje deželnega sveta vendar nekaj lepega. Ko sem to omenil znancu, ki trezno motri naše razmere in dogodke, je dobrodušno prikimal in skomignil: »Da, res, lepo je bilo. Skoda samo, da ni bilo slišati prav nobenega slovenskega govora. Tedaj bi bilo vse Še mnogo, mnogo lepše.* ANDREJ BUDAL §\ JR-1 ■" -J ^ M 'J5TM91 Wij..i,.;,:i v fc " — 2 Lombardi na zasedanju milanskega odbora «Za mir v Vietnamu» Ne gre aa zmago ati za poraz temveč za resničen mir na svetu Danes v Rimu zaključno zborovanje za mir o Vietnamu - Skupščina družbe g Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z ital! jenskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z* dvertia drugima besedama Televizijski gledalci, ki Pojejo v «Studio tJno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornjih uveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, ki sta bili zamenjani Ižrszartt in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddali, na katero sa nanašajo Med .vsertji stavnimi listki, ki-bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, .bodo vsak, teden izžrebani: en avto mobil.taifa romeo gluha TI, ali tiat 1500 ali lancia fulvia 2 C) iti 10 nagrad, ki bodo' obstajale vsaka v Bonu po 150 000 lir za nakup "knji* ter v mor.oskuterju (lambreta 50 ali vpspa 50). Med tekmovalnim) listki ki bodo vsebovali točno označbo le ene lziriid ttvoh besed' izvirnega bssediia. ki sta bili zamenjani, b> izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700 000 lir. tpj«canci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Odpošiljatev dopisnice hkrati že pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki ie bil objavljen v štev 12 Fcadlocorriere-TV. Ant. Min. de po «atomski enakosti« in z njenimi koraki, da se ustvari večstranska -aUaauska„jadrska sila«? Tisk Vzhodne Nemčije pa piše, da so Erhardovi predlogi utV3ra ih napadalni načrt, ki ga je Erhard pretihotapil pod krinko miroljubne demagogije, ki jo je izdelal zadnji kongres demokristjanov. Erhar-dova želja, da bi sodeloval na konferenci za razorožitev, je sestavni del aneksionističnih načrtov Vzhodne Nemčije, tako da dejansko ((mirovna ofenziva« ne vsebuje nobenega konkretnega predloga, temveč dokazuje, da bonska vlada ne namerava opustiti svoje revanšistične politike. Erhardove predloge komentira tudi zahodnonemški tisk. «Allgemeine Zeitung« piše, da bi predlogi imeli morda kakšen uspeh, če bi bili objavljeni pred enim tednom, kar pa šeni zgodilo. «Frankfturter Allge-meine« izraža upanje, da bi bili predlogi sprejeti ugodno vsaj v OSSR in na Poljskem. . «Koelner Stadt Anzeigeri) pa si pridržuje pravico končne ocene do takrat, ko bo ugotovil, kako vlada reagira na odmev, ki ga bodo predlogi imeli po svetu. Zahodnoberlinski župdn Brandt se je izrekel za nadaljevanje ((izmenjave misli«, ki se je začela med , njegovo socialdemokratsko stranko in enotno delavsko stranko Vzhodne Nemčije. Brandt je namreč zadovoljen, da je glasilo Ulbrichtove ' stranke objavilo socialdemokratski odgovor na Ulbrichtovo «odprto pismo« 7. t. m. «Odprto pismo« je , namreč vsebovalo predloge za po-! miritev med obema strankama. Ul-i brichtova stranka bi bila pripravljena pristati na predlog socialnih j demokratov, da organizirajo ((srečanja obeh strank« in predlaga, naj i bi bil sestanek v Chemnitzu, drugi ! sestanek pa bi bil v Hesssnu. Toda , glede vseh drugih točk se odprto | pismo in odgovor ne strinjata. Naj- ■ hujši kamen spotike je seveda ' vzhodnonemška zahteva po medsebojnem priznanju obeh nemških ! držav kot pogoj za začetek poga-I jan j o ponovnem zedinjenju. Praški dnevnik »Rude Pravo«, (glasilo KP CSSR, pa piše, da ho--| je bonska vlada svoje miroljub-| ne namene dokazati z ozemeljski-1 mi zahtevami do Poljske in s trditvijo, da predstavlja Sovjetska zveza nevarnost, za mir. List piše, j da je Erhardov govor poln besed i ..mir« in »varnost«; kljub temii j pa se v njem ponavlja zgolj sta-I ra bonska teza, da so evropske j meje na podlagi mednarodnega j prava še vedno tiste, ki so bile ; 31. decembra 1937 ter da bo nova I meja določena šele takrat, ko bo i podpisana mirovna pogodba, ki Pa jo mora podpisati vlada združe-| ne Nemčije. «S trditvijo, da muen-I chenski sporazum nima »ozemelj-I ske« veljave, pa Erhard dokazuje, ' da se bonska vlada ne namerava j brezpogojno odpovedati temu spu- ■ razumu in ga proglasiti za neveljavnega«, poudarja glasilo KP CSSR msooBem dom. Rekel je, da sta se pogovarjala o možnosti razširitve prepovedi atomskih eksplozij tudi na podzemeljske eksplozije. «Leteči krožniki» NEW YORK, 26. — Astronavt Al-len Hyneck je organiziral danes v Detroitu zelo dobro obiskano tiskovno konferenco. Kot astronom in vojaški letalski svetovalec je govoril o najnovejših »letečih krožnikih«, ki jih je pred kratkim videlo zelo mnogo oseb v ZDA. Hyneck je odločno trdil, da so ti leteči krožniki zgolj nekakšni svetleči oblački plinov, ki jih izhlapeva močvirje. Dodal pa je v šali, da pred sodiščem ne bi mogel zagovarjati svoje teorije kot «nepobiten dokaz«, ker čaka znanstvenike še dosti proučevanj teh (detečih krožnikov«, Čeprav je- znanost na tem področju Storila »zelo velike korake naprej«. DŽAKARTA, 26. — Tudi danes‘je 'Ji policija aretirala več oseb pod tožbo, da simpatizirajo s komunisti. Vendar vest ni še uradno potrjena. DOGOVOR V OPATIJI Obmejno turistično sodelovanje OPATIJA, 26. — Kot smo že poročali, so se zastopniki deželne turistične ustanove iz Trsta in turističnih zvez Slovenije in Hrvaške v Opatiji dogovorili o sodelovanju za organizacijo kulturno zabavnih programov za turiste in za tiskanje stalnih turističnih publikacij. To bodo prve skupne akcije turističnih organizacij z obmejnih področij obeh sosednih držav. Zadevni razgovori so se začeli že pred dvema mesecema v Trstu, včeraj pa so jih z dogovorom konkretizirati. Dogovorili so se, da bodo skupno izdali informativni prospekt za obmejna področja in da bodo potniške agencije organizirale medsebojne obiske kulturno zabavnih prireditev že v prihodnji sezoni. Končno so se sporazumeli, da bodo sklepali skupne aranžmaje za posamezne turistične skupine in poskrbeli za uskladitev koledarja najvažnejših prireditev. llltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUinillllllllllllllllllllllfllllllfllHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIllllilllllilllllillllliiiiiitllllllilllllliliiiiiiili DRUGI DflN SKOKOV Nfl PLANIŠKI VELIKANKI Svetovni prvak Norvežan \V ir kol a šele na sedmem mestu Čeh Raška še vedno vodi v splošni lestvici PLANICA, 26 — Ob navzočnosti 15.000 gledalcev so se nadaljevali danes dopoldne na 135-metrski skakalnici v Planici, smučarski poleti. Sodelovalo je 63 skakalcev iz 13 držav, ki so izvedli vsak po tri skoke, od katerih se bosta dva računala za generalni plasma. Za prvo mesto je bilo danes več favoritov. Tekmovalcem, ki so se že čeraj dobro izplasirali, se je pridružil danes svetovni prvak Norvežan VVirkola, ki pa se ni posebno izkazal. Najdaljši skoki so v današnjem tekmovanju dosegli vzhodni Nemci med njimi Queck 126 m. Včerajšnji najuspešnejši Ce. hoslovak Raška je danes skočil 105, 124 in 112 m a je dvakrat podrsal z rokami po snegu, tako da si je pokvaril boljšo uvrstitev. Z razliko od včerajšnjega tekmovanja, ko je bilo več padcev, je bila danes skakalnica zglo dobro pripravljena, tako da z izjemo avstrijskega tekmovalca Bahlera, ki je pri tretjem skoku še precej nerodno padel in se poškodoval, ni bilo drugih padcev. Izid današnjih tekmovanj Je naslednji: 1. in 2. Vertenikov (SZ) 223 točk (115 in 118 m) in Queck (Vzhodna Nemčija) 223 (116 in 126 m) 3. Peter Lesser (Vzh. Nem.) 213 (109 In 120 m) 4. Richard Pfiffner (Švica) 210,5 (117 in 117 m) 5. Bokelon (Vzh. Nem.) 208 (101 in 107 m) 6. Neuendorf (Vzh. Nem.) 207,5 (106 in 119 m) 7. VVirkola (Norveška) 205,5 (104 in 112 m) 8. Hubač (CSSR) 197 (109 in 112 m) itd. Jugoslovani pa so se uvrstili: 14. in 15. mesto sl delita Marjan Pečar 191,5 (106 in 110 m) in Norvežan Torgeir Yggeseth 191,5 (105 in 107 m), 19. mesto Peter Eržen 185 (100 in 109 m), 23. mesto Ludvik Zajc 174 (97 ln 98 m), 30. mesto Janez Jurman 157 ( 94 in 104 m), 33. mesto Stefančič Peter 151,5 87 in 95 m), 36. mesto Marjan Mesec 134 (88 in 95 m), 43. mesto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiii ODBOJKA MOŠKA 11 LIGA Bor-Codognato 3:1 Po tolikih negativnih nastopih je Bor sinoči ponovno žel uspeh. Upravičen sicer, pa čeprav ne toliko po zaslugi plavih, kolikor zaradi slabe igre nasprotnikov. Borovci so, to jim je treba priznati, na- Strucel 88 (81 in 91 m). Italijan Giacomo Aimoni je zasedel 27. mesto s 165,5 točke (91 in 97 m). Po včerajšnjih in današnjih skokih vodi v splošni lestvici Cehoslo-vak Raška s 432,5 točke pred Vertenikov (SZ) 419,0 in Petrom Les-serjem (V. Nem.) 405,5. Najboljše plasiran Jugoslovan Je Peter Eržen na 9. mestu s 380 točkami. Za njim Je Pečar na 12. mestu s 356,5 točke. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri ob 10. uri dopoldne. Danes je prispel v Slovenijo tudi predsednik republike maršal Tito s soprogo. Prireditelji ne izključujejo možnost, da bo predsednik republike prisostvoval jutrišnjemu tekmovanju v Planici, PLAVANJI Sneg tudi v Bosni in Makedoniji BEOGRAD, 26. — Bosno, Hercegovino in Makedonijo Je danes zajel bhdrti val z močnim vetrom ;n snegom. Največ snega je zapadlo v Bosni in Hercegovini. Ulice Sarajeva je pokrila skoraj 40 centimetrov debela odeja mokrega snega, ki je povžročil precej težav cestnemu prometu, telefonskim in električnim linijam. Zaradi prekinitve električnega toka je morala radijska postaja danes zjutraj prekiniti oddajo. pel: vse sile in so v prvih dveh setih brez naprezanja gladko spravili zelo zmedene tekmece na kolena V tretjem setu pa so plavi odpovedali irj so postali plen tokrat bolj živahnih igralcev gasilske šesterke Codognato iz Mester. Četrti set pa je potekal v • znamenju enakovrednosti sil, vendar je Boru uspelo, da je, pa čeprav s precejšnjim trudom, zaključil niz v svojo korist. Še enkrat se je pokazalo, da vlada v vrstah Borove šesterke kriza, ki Jo igralci nikakor ne morejo preboleti. Za včerajšnjo tekmo pa moramo poudariti, da je Bor nastopil brez obolelega kapetana in trener- Igrišča nadomestil prof. Pavletič, in tudi Walterja Veljaka, ki mu poškodba rame ni dovolila, da bi se pridružil klubskim tovarišem v dvoboju proti gasilcem iz Mester. Čeprav je bilo zagrešenih precej banalnih napak, pa je bilo jasno, da so se borovci potrudili. Tu pa tam so «zaspali», vendar so tudi pokazali, posebno Plesničar, Fučka in v prvih dveh setih tudi Vitez, nekaj navdušujočih potez. IZID BOR-CODOGNATO 3:1 6:15. 16:14) Bor je nastopil v postavi Plesničar, Vitez, Vodopivec, Fučka, Sta- (15:8, 15:9, ja Jurkiča, katerega je ob robu rec, Orel, Mijot in Uršič. MILAN, 26. — Danes se je začel mednarodni ženski plavalni miting za trofejo «Dei Navigli«. Izidi so naslednji: 400 m prosto (2. skupina) 1. CASSERA NIVES (It.) 5T9”0 2. Berti (It.) 5’19”3 3. Mulder (Hol.) 5'19”7 4. Slomka (Polj.) 5’24"2 400 m prosto (1. skupina) 1. SOSNOVA TAMARA (SZ) 5’00”1 2. Kazjeva (SZ) 5’00"9 3. Noventa Elisabetta (It.) 5’02"0 4. Vanacker (Fr.) 5’02"2 5. Ballestč (Sp.) 5’02”8 6. Zejer (Jug.) 5'21”4 200 m prsno (2. skupina) 1. BJEDOV (Jug.) 2’54”1 2. Januš (Hol.) 3’01”9 3. Gueder (Fr.) 3'02”3 200 m prsno (1. skupina) 1. PROZUMENSCIKOVA GALINA (S) 2'46”0 2. Pozdnjakova (SZ) 2’53”5 3. Castanfe (Sp.) 2’54” 100 m hrtno (2. skupina) 1. DUSSALT MARTINE (Francija) 1'12’’6 2. Dappretto (It.) 1T3”5 3. Seitz (Avstrija) 1T4”1 4. Pilič (Jug.) 1'15”2 100 m hrtno (1. skupina) 1. MUIR KAREN (J. Afr.) I’08”2 2. Balaban (Rom.) 1T0”8 3. Mihajlova (SZ) 1T0”9 100 m metuljček (1. skupina) 1. DEVJATOVA (SZ) 1T1”4 2. Mulder (Hol.) 1T4”7 3. Gakyor (Madž.) 1’15”7 NEDELJA, 27. MARCA Radio Trst A 8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Pihalne godbe; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožne pesmi; 12,30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Po klavirskih tipkah;. 15.00 Revija popevk; 15.30 ((Ljubezenska pisma«, drama v treh dejanjih; 18.00 Jam session; 18.30 Kino včeraj in danes; 19.00 Dvesto let valčkov; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Večerni koncert lahke glasbe; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev; 22.50 Veliki orkestri Trst 9.30 Oddaja za poljedelce; 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni vložek; 14.00 »El campanon«. Koper 7.40 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Pevci lahke glasbe; 10.45 «1 Flippers«; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Glasbeni vložek; 11.30 Pevci danes; 11.45 Pogovor s poslušalci; 11.50 Glasba po željah; 12.30 Vesti; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 14.40 Zabavna glasba; 15.30 Popoldne domačih pesmi; 16.00 Prenos RL; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesni program; 22.30 Vesti; 22.35 Nadaljevanje plesnega programa. Nacionalni program 7.10 Almanah; 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Oddaja za poljedelce; 9.10 Nabožna glasba; 11.25 Roditeljski krožek; 13.35 Glasba iz gledališč in filma; 14.30 Promenadni koncert; 15.15 Glasbena prizma; 17.30 Simf. koncert; 18.50 Ital. narodne pesmi; 19.15 športna nedelja; 19.45 Glasbeni vrtiljak; 21.20 Koncert violončelista Enrica Mainardija in klavičembalista Carla Richterja, II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Dva glasa — dva stila; 9.00 Oddaja za žene; 9.35 Prenašali smo; 10.25 Ključ uspeha; 11.35 Pevski program; 12.00 športne napovedi; 12.15 Plošče tedna; 13.00 Srečanje ob 13h; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.15 Plošče za vas; 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Srečanje z opero; 21.50 Večerna glasba. III. program 16.30 Mendelssohnova glasba; 17.15 Albert Camus: «1 giusti«, drama v petih dejanjih; 19.15 Pregled likovnih umetnosti; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija re-v j j;-. 20,40 Koncert Luigijft Bocche-rinija. Slovenija 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Za prijatelje lahke glasbe; 11.00 PONEDELJEK, 28. MARCA Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Variacije na slovenske narodne motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Na marimbo igra Gianni Safred; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja; 18.45 Ansambel Marcela Azzole; 19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti; 19.15 Igra pianist Ro-gev Williams; 19.45 Orkester Per-cyja Faitha; 20.00 Šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Gaetano Donizetti: «Lucia di Lam-mermoor«. 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 7.30 Vesti; 7.40 Nadaljevanje jutranje glasbe; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Plošče; 11.30 Pevci danes; 11.45 Cmo-belo v glasbi; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Pesmi in plesi naše domovine; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Slovenske narodne; 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 16.10 Glasbena medigra; 16.20 Izbrane strani iz operne glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.45 športni ponedeljek; 17.55 Lahka glasba; 19.00 šport; 19.05 Glasbeni vložek; 19.30 Prenos RL; 22.15 Jazzovski kvartet iz Zagreba; 22.35 Haydnov koncert; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 7.00 Almanah; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.30 Sibeliusov koncert; 11.45 Glasba za godala; 12.00 Prijatelji ob 12h; 13.30 Novi pevci; 15.30 Iz albuma plošč; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Program za najmlajše; 19.05 Oddaja za obrtnike; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.15 O-perni koncert; 22.35 Plesna glasba. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 8.40 Ansambel Pino Guer-ra; 10.35 Najnovejše ital. pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 11.40 Orkestralni koncert; 12.00 Pevski program; 13.00 Srečanje ob 13h: 11.45 Ključ uspeha; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Vesele harmonike; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «La si-gnora di Riondino«, radijska igra; 18.35;Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Plesna glasba. III. program Pralni stroji za izvoz jjj od 50.000 l«r dalje ■Radi* TREVISAN | TRST . UL. SAN NIC0L0, 211! 18.30 Pregled ruske kulture; 18.45 Koncert Arnolda Schoenber-ga; 19.00 Croce in italijanski idealizem; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Lisztov koncert; 21.20 «11 borgomastro«, dvodejanka. Slovenija i::::::::::! ■•H:::! Turistični napotki za tuje goste; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Ansambel Andreja Blumauerja in ansambel Franja Zorka; 14.00 Nedeljsko športno popoldne; 16.00 Humoreska tega tedna; 17.05 Slavni pevci — znamenite arije; 17.30 Radijska igra; 18.09 Vedra koncertna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Glasba ne pozna meja; 21.00 Glasba pripoveduje...; 2i.38 Pianistka Hilda Horakova igra Brahmsa; 22.10 Nočni zabavni zvoki; 23.00 Potočila; 23.05 Večer skladatelja Primoža Ramovša — P. Ramovš: Nottumo za violo in klavir. Ital. televizija 10.15 Oddaja za poljedelce; 15.30 športno popoldne; i7.15 Oddaja za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «L’om-bra cinese«, televizijska igra; 22.20 športna nedelja, nato dnevnik. II. kanal 18.00 Vokalno-simfoničnl koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 Varietejski program; 21.50 «1 bugiardi«, televizijska igra; 22.15 Iz znanosti in tehnike. 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Otroška igra s petjem; 9.25 Naš juke box; 10.15 Dopoldanski obisk pri Bachu; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.05 Stanko Premrl: Simfonietta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vaclav Kuče-ra izvaja narodne pesmi iz Južne Amerike in Indonezije; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 Skladbe Lojzeta Lebiča; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermez-zo; 15.30 Slovenske narodne pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 V svetu opernih melodij; 18.20 Spored zabavnih melodij; 18.45 Narava in človek; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Skupni program JRT; 22.10 Mozaik zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Evropski jazz danes: Jazz na Danskem. Ital. televizija Od 8.55 do 13.55 Sola; 17.30 Od daja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.55 šport; 20.30 Dnpvnik; 21.00 TV obzornik; 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «L’anima e il volto«, film. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 27.-III. DO 2.-IV. NEDELJA, 27. marca 8.50 Z ansamblom Boruta Lesjaka; 9.20 Spomin na 27. marec 1941; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Tisočkrat «zakaj?» — odd. za otroke; 11.30 Lassie — serijski film; 12.00 Nedeljska TV konferenca; 15.30 Konjske dirke v Ain-treeju; 16.00 Mednarodni smučarski skoki v Planici; 17.00 Veslanje na Temzi — Oxford-Cambridge; 17.40 Cesarjev slavček — predstava Mladinskega gledališča v Ljubljani; 19.13 Konkurz — češki do-komentarni film; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Kako živi in se zabava Sisak; 21.45 Zgodbe za vas — serijski film; 22.10 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 28. marca 10.00 TV v šoli; 11.40 TV v šoli: Newtonov zakon; 17.35 Angleščina; 18.05 Madžarski lutkovni filmi; 18.25 TV obzornik; 18.45 Kuharski nasveti; 19.15 Tedonski športni pregled; 19.40 Kratki filmi Char-lieju Chaplina; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Sylvanus: Petdeseti rojstni dan — TV drama; 21.30 Biseri glasbene literature; 21.45 Kamen, le3 m fantazija; 22.00 Poročila. TOREK, 2». marca 18.15 Lepote Japonskega papirja — film iz poljudno-znanstvene serije; 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu; 19.50 TV obzornik; 20.00 Union Pacifik — ameriški celovečerni film; 22.20 Za lahko noč; 22.30 Zadnja poročila. SREDA, 30. marca 10.00 TV v šoli; 16.35 Poročila; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Tiktak: Zgodba o bratcu; 17.55 Slike sveta — otr. filmski žurnal; 18.25 TV obzornik; 18.45 Oddaja resne glasbe; 19.15 Mozaik kratkega filma; 19.40 Cikcak; 19.54 Intermezzo; 20.00 TV dnevnik; 20.30 P I. Čajkovski: čarodejka — predstava Opere SNG iz Ljubljane; 22.30 Kulturna panorama; 23.10 Zadnja poročila. ČETRTEK. 31. marca 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Newtonov zakon; 17.05 Poročila; 17.10 Rdeči signal; 17.40 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Reportaža; 19.10 Uvertura za diskoteko; 19.40 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.20 Aktualni pogovori; 21.10 Narodna glasba; 21.20 Ekran na ekranu; 22.20 Eros Tanatos — poezija A-lojza Gradnika; 22.30 Zadnja poročila. PETEK, 1. aprila 10.00 TV v šoli; 16.35 Poročila; 16.40 TV v šoli; 17.00 Angleščina; 17.30 Pogovori o slovenščini: Glagol; 18.00 Mali svet — oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Aktualno-polltična oddaja; 19.15 S kamero po svetu; 19.40 črna tabla; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Dvojna zavarovalnina — amer. celoveč film; 22.20 Koncert resne glasbe; 23.20 Poročila. SOBOTA, 2. aprila 10.00 TV v šoli; 17.25 Poročila 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Srečno pot, Zoki! — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; Mladinska igra; 19.25 Ko sem bij še majhen; 19.40 Cikcak; 20.00 Tv dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja ~-Sarajevo; 20.40 Peščena ura; 2Liu Zabavno-glasbena oddaja; 22.00 Bo-nanza — film; 22.50 Poročila. Heriton$ka ] cesta G. C. THORNLEY Povedal vam bom zgodbo o sebi. Zgodilo se je lani in o tem še nikomur nisem pripovedoval. Nerad se spominjam tega dogodka. Prodajam blago trgovcem po vsej Angliji. Včasih se peljem z avtom, včasih z vlakom. Mnogo ljudi dela isto in podobni so mi, razen v eni stvari. Da, razen v nečem. Samo glede nečesa nisem tak kot drugi ljudje. Na zunaj sem tak kot vsi drugi, govorim kot govorijo drugi, hodim kot hodijo drugi. Toda jaz ne slišim kot slišijo drugi. Moja ušesa so videti kot vsa druga, vendar niso taka. Slišim namreč bolje kot kdorkoli drug. Nekaj je v mojih ušesih, kar povzroča, da dobro slišim. To mi včasih pomaga, pač pa mi povzroča preglavice ponoči, zaradi hrupa. Če psi delajo hrušč na ulici, ne morem spati, ker jih slišim bolje kot drugi. Nikoli ne morem spati v vlaku, zaradi prevelikega trušča. Moja ušesa mi prinašajo tudi drugačne skrbi. Nekega dne sem na postaji čakal vlak in vstopil v restavracijo, da bi kaj pojedel. V sobi je bilo polno ljudi. Usedel sem se za mizo, da bi počakal na naročeno, in razgrnil časopis. Pri sosednji mizi sta se dva moža tiho pogovarjala, zelo tiho. Eden je bil debel, drugi pa majhen. Oblečena sta bila dobro m videti sta bila bogata. Nihče drug ju ni mogel slišati, ker sta govorila zelo tiho, toda jaz sem slišal vse, razen ene besede. «Da,» je rekel debeluh, «to je pravi prostor. In sicer...« Bilo je ime mesta in končalo se je na — bridge.« Slišal sem torej konec, ne pa začetka imena. «Blizu dveh cest,« je rekel manjši mož. «Da. Londonska cesta se tam sreča z Meritonsko. Dober prostor. Morava kupiti tisto zemljišče. Čigavo je? Ali veš?« «Ne vem,« je odgovoril manjši mož, «toda lastnika lahko najdeva brez težav. Kaj pa če ne bo hotel' prodati?« «Oh,» je rekel debeluh, »prodal ga bo, če mu bova dobro plačala.« «Tega mu ne bova povedala. Toda to je prav primeren prostor za hotel. Ne morem razumeti, zakaj tam še nihče ni zgradil hotela. Zaslužila bova veliko denarja, ko ga bova zgradila. Kdaj bova začela?« «Kupila bova zemljo proti koncu drugega meseca in potem bova lahko pričela zidati.« «Koliko bova plačala za zemljišče?« je vprašal debeluh. «Kaj misliš ti?« «Ni važno, koliko. Petsto ali šeststo funtov. Kaj misliš?« «Da, lahko plačava šeststo, če bova morala. To je ravno pravi prostor. Nikoli ne bova našla boljšega.« ((Sestala se bova naslednji mesec,« je rekel manjši. «Do takrat pa nikomur niti besedice!« Končala sta z jedjo, vstala in odšla. Odložil sem časopis in pričel premišljati. Imel sem nekaj denarja v banki. Lahko bi kupil zemljišče prvi in ga prodal tema dvema. Bila sta pripravljena plačati šeststo fun- tov in bil sem edini človek, ki je to vedel. Toda najprej moram najti tisto zemljišče. Bilo je v mestu in ime tega mesta se je končalo na «—bridge«. Toda koliko je mest, ki se končujejo na «—bridge«! Kako bi le našel pravo zemljišče? Moral sem najti mesto z dvema cestama: Londonsko in Meritonsko. Londonska cesta mi ne bi veliko pomagala: cest, ki vodijo v London, je mnogo in na mnogih krajih lahko najdeš Londonsko cesto. Toda Meritonska bi mi lahko več pomagala. Take ne najdeš tako pogsto. Bil sem v več mestih, toda na cesto s tem imenom še nisem naletel. Vprašal sem nekaj prijateljev, če poznajo ulico s tem imenom, toda nihče mi ni mogel pomagati. Dolgo časa nisem mogel najti te Meritonske ceste. Tako sem bil po desetih dnevih brezupnega iskanja spet na vlaku. Se nekaj ljudi je sedelo v kupeju in zagledal sem torbo z imenom, ki sem ga lahko prečital: William Corder, Meritonska cesta 104. Bil sem zelo vesel, toda s svojega sedeža imena mesta, ki je bilo napisano pod imenom ceste, nisem mogel prebrati. Skočil sem in preko moževe glave pogledal na torbo. Newbridge! Kako sem bil zadovoljen! Ime se je končalo na «—bridge«. «Kaj počnete?« je vprašal lastnik torbe. Jezen je bil in obrnil se je, da bi pogledal torbo. ((Oprostite,« sem odvrnil. Moral sem si hitro izmisliti, kaj naj rečem. Potem sem se spomnil dobrega odgovora. «Vaša torba je podobna eni od mojih,« sem rekel. «In tako sem jo hotel samo bolje pogledati.« «Jaz nisem tat,« je rekel še vedno jezen. «Nisem ukradel vaše torbe, gospod. To je moja torba. In kdo sploh ste vi?« Nisem povedal, ampak izstopil na naslednji postaji. Počakal na naslednji vlak in se odpeljal domov. Drugi dan sem odpotoval v Nevvbridge in kmalu našel Meritonsko cesto. Bilo je dosti hiš, toda na koncu ceste sem opazil kos nezazidanega zemljišča. Neka druga cesta se je tu srečala z Meritonsko. Neki možak je čistil okna bližnje hiše in zaklical sem mu: «Bi bili tako prijazni in mi povedali ime te ceste.« ((Londonska cesta,« je takoj odvrnil. ((Popelje vas v London, toda ta je precej daleč.« Bil sem zadovoljen. Tu je bila Meritonska cesta tam Londonska. In tu je bilo zemljišče. Moral sem kupiti zemljo, preden je ne bi kupil kdo drug. Vstopil sem v majhno trgovino in kupil časopis. «Lep dan,« sem rekel debeli ženski, ki mi ga je prodala. «Da, gospod, že precej dni ni bilo tako lepo kot je danes. In to v tem letnem času!« «Ali veste, čigavo je tisto polje blizu vaše trgovine?« sem vprašal. «0, seveda,# je rekla. «To je polje gospoda Corderja. želi ga prodati, toda nihče ga noče kupiti. Je preveliko za eno hišo in premajhno za dve. To lahko sami vidite.« Corder! Ali ni bil to mož v vlaku? «Je to gospod William Corder?« sem vprašal. «Tako je, gospod. Da, gospod William Corder. Za polje hoče imeti tristo funtov. Zahvalil sem se ji in zapustil trgovino. če kupim polje za tristo funtov, sem premišljeval, in ga prodam za šeststo, lahko zaslužim tristo funtov kot nič. Toda lastnik je bil Wiiiiam Corder, ki o meni najbrž ni imel dobrega mišljenja. Šel sem k njegovi hiši, Meritonska cesta 104. Našel sem ga doma, toda prav nič ni bil vesel, da me vidi. «Kaj pa hočete sedaj?« je jezno vprašal. Zelo dobro se me je spominjal. «Vi imate kos polja ob koncu ceste,« sem rekel. «Bi mi ga prodali?« Najprej mi ga sploh ni hotel prodati. Imela sva dolg pogovor in nekaj besed, ki jih je izrekel, niso bile najbolj vljudne. Končno sem polje kupil, toda plačati sem moral petsto funtov. Vrnil sem se nekaj dni kasneje, podpisal dokumente in plačal. Ko sem zapustil njegovo hišo, sem bil lastnik zemljišča blizu Meritonske ceste. * 1 (Nadaljevanje na 7. strani) V Kulturnem domu nastopijo danes popoldne ob 17. uri solisti ljubljanske Opere r-“~ llisss Delo za ureditev Gregorčičeve rojstne hiše Goriški muzej (Nova Goricaj kakšna je bila hiša, govore le Solisti ljubljanske Opere, Nada Vidmar, Rudolf Franci kot Pinkerton) in Lado Korošec (kot KecaJ), ki bodo nastopili ob spremljavi orkestra Glasbene matice danes popoldne ob 17. uri v Kulturnem domu nam je poslal sledeče poročilo, kako napreduje delo za odkup in ureditev Gregorčičeve rojstne hiše: S sledečo kratko informacijo želimo seznaniti tudi slovensko javnost v zamejstvu s potekom akcije — z njenimi cilji je bila že večkrat seznanjena — za odkup in preureditev rojstne hiše Simona Gregorčiča na Vršnem. Akcija, ki se je pričela z večjim poletom v sredini lanskega leta, je sedaj v svojem polnem razmahu. V prvi vrsti je njen potek usmerjen v zbiranje prepotrebnih denarnih in tudi materialnih sredstev, s katerimi je povezana ureditev posestnih pravic sedanjih lastnikov Gregorčičeve domačije. Tem je treba oskrbeti nove stanovanjske in delovne prostore. Ko bo to vprašanje rešeno in s tem preselitev sedanjih lastnikov mogoča, se bodo pričela dela pri urejanju pesnikove rojstne hiše, ki bo dobila drugačno lice tako v svoji zunanji sliki kot tudi po notranji razporeditvi. S tem bo mogoče urediti pesnikov spominski muzej v celoti. Ob načrtovanih gradbenih delih se postavlja vprašanje, kako naj se hiša preuredi. Sedanji zunanji videz ima le del elementov tiste hiše, ki je bila za časa pesnikovega rojstva in življenja. Glede na višino stroškov hiše ne kaže preurejati historično, pač pa je potrebno sedanji zgradbi dodati nekaj mogočih delov take obnovitve. Zgodovinska preureditev pa tudi v nobenem primeru ne bi bila verna, kajti o tem, izročila in nekaj skromnih dokumentov, še manj zanesljiva pa so izročila oziroma poročila o njenem notranjem videzu. V okviru nakazanih elementov sedanjega stanja zgradbe, pičlega števila zanesljivih dokumentov, višine denarnih elementov, ob upoštevanju etnografskega in zgodovinskega okolja, principov spome-niško-varstvene službe in načel sodobne muzeologije, bo Gregorčičev rojstni dom obnovljen in preurejen. V njegovi notranji razporeditvi sta načrtana dva osnovna prostorska elementa: muzejske zbirke oziroma prikazi ter stanovanje oskrbnika. Muzejski prikazi bodo obsegali: etnografsko zbirko krajevnega obsega (rekonstrukcija kmečke gorske kuhinje), kmečko izbo s predmeti, ki so bili nekdaj Gregorčičeva last, ter sodobni muzejski prikaz pesnikovega dela, življenja in pomena. Gradbena dela, ki bodo realizirala navedene načrte organizatorjev akcije, so se že pričela. Poročilo nato navaja seznam zbranih sredstev, ki pa doslej kaže še dokaj skromen uspeh. Predvsem gre le za prispevke nekaterih redkih ustanov in podjetij ter treh šol; potem pa je še nekaj posameznih darovalcev, pa tudi zelo malo. Poročilo pravi sicer, da se sredstva še zbirajo, vendar se nam zdi, da vsej akciji nekaj manjka, da nima tistega pravega zaleta, ki bi prebivalstvo široko zajel m tudi navdušil. Želimo, da bi letošnje leto v tem pogledu pomenilo odločen prebrat. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIfllllllllllllllMIllIIlIllUIinlUIllllllllllllIlllllllllllllllllllllIllllIlllllllIlllIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllHII^^IIHIIinilllllllllllHHIIIIIlllllllllllllllllllIllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliillllllill SLOVENSKI PREVODI IZ SVETOVNEGA SLOVSTVA Spet je izšla Homerjeva Odiseja v izklesanem Sovretovem prevodu Knjigo, ki ji je dodan še Platonov dialog Ion, bi moral imeti vsak študent - Sploh pa spada v knjižnico vsakega izobraženca Ce sodijo največja dela svetovnega slovstva na knjižne police ne samo vsakega izobraženca, temveč vsakega kulturnega človeka, potem je treba, da so ta dela tudi vedno dostopna > in na razpolago novim in novim generacijam. Žal pri nas ni vedno tako. In če se spomnimo, da smo na primer Homerjevo Odisejo dobili na naš knjižni trg leta 1951 — sicer v 5000 izvodih, ki pa so bili kmalu razprodani — potem je do nove izdaje poteklo kar precej časa. Prav zdaj je namreč Državna založba Slovenije dala to klasično mojstrovino v izklesanem prevodu Antona Sovreta znova na knjižni trg. Z lanskoletno izdajo Iliade sta tako v dveh lepo in enotno opremljenih knjigah (oprema Janez Bernik) obe največji deli starogrškega slovstva znova dostopni. In to v prevodu Antona Sovreta, ki si je že s prepesnitvijo teh dveh Homerjevih del, da pri tem ne omenjamo ostalih številnih prevodov, pridobil veliko zaslug za posredovanje klasične književnosti. Ce je Državna založba s prvo izdajo izpolnila velik kulturni dolg slovenski kulturi, potem je zdaj z novo izdajo oplemenitila naš knjižni trg. Kajti neki velik poznavalec Homerjevega dela je zapisal: »Odiseja zavzema poleg Iliade drugo mesto, kakor srebro poleg zlata.« Sovre pa je misel popravil takole: «Drugo mesto pač, a ne kakor srebro, temveč kakor enakovredna kovina. Iz obeh govori isti duh, obe sta izraz čiste človeškosti, človeških strasti in želja, veselja in žalosti, hrepenenja in obupa.« Ne bi ponavljali tega, kar vedo o Odiseji že otroci v osnovnih šolah, ki se uče o Homerju in njegovih epih. Naj samo omenimo, da je ta Homerjev ep vezan na Iliado in se dogaja nekaj let po njej. Medtem ko so se vsi ahajski junaki po trojanski vojni vrnili domov, se mudi trojanski junak Odisej kot ujetnik pri nim- počakaj Ela Peroci je znana mladinska pisateljica, ki je napisala vrsto odličnih knjig za mladino. Njene knjige kot npr. Moj dežnik je lahko bolan, Tisočkrat {lepa, Tacek, Majhno kot mezinec, so doživele izredno velik uspeh pri naših mladih bralcih, bile pa so prevedene tudi v italijanščino, srbohrvaščino, nemščino, slova- Odisej in Kirka. (Z nekega mešalnika v oxfordskem muzeju) | čuje med tiste redke osebnosti, ščino, češčino in madžarščino. .........................................■■■■■■■mini.""""»""i"""""»i""""""""'"»"""""......""»"""m...mi"".. Dve bibliografiji o Danteju pri Slovencih Polifen požira Odisejeve tovariše. (Z neke posode v pariški nacionalni biblioteki) fi Kalipso na samotnem otoku. Zdaj se tudi on vrača domov, pri čemer ga na poti doletijo številne nezgode in nevšečnosti. Toda s svojo zvijačnostjo se Odisej prebije skoznje in naklonjeni bogovi mu pomagajo domov mimo vseh zaprek do zveste Penelope. To že dolgo nadlegujejo snubci in skrunijo ter uničujejo njegov dom. S sinom Telemahom, ki išče in čaka očeta, skupno očistita dom vsiljivcev in pomirita bogove, ki končno dopustijo, da more trojanski junak zopet v miru zavladati v svojem itaškem kraljestvu. Seveda pa bistvo te knjige ni toliko v vsebini in Homerjevi spretnosti, temveč predvsem v miselnem bogastvu. V obeh epih posreduje Homer bralcu verske, filozofske, etične in družbene nazore svojega časa ter se s preprosto a slikovito govorico vključuje med tiste redke osebnosti, katerih dela so ohranila do današnjega časa svoj pesniški mik, izpovedno globino in umetniško prepričljivost. Slovenska izdaja Homerjevega epa ima najprej kratek prevajalčev uvod, kateremu sledi slo venska prepesnitev, tej pa je do dana vsebinska analiza po spevih Dodan je še Platonov dialog Ion, v katerem razpravlja rapsod Ion s Sokratom o Homerju. Kaj hočemo še več? Biser svetovne klasike, v mojstrskem slovenskem prevodu, v knjigi, ki je tudi po zunanji podobi odsev notranje žlahtnosti. Več si res ne moremo želeti. Sl Ru. IMIliiiiiiiiiliilimiiiiiiiiitiiiiilliitiiiiiiiiiliiiiimiiHii ELA PEROCI Po šoli me Bilo bi zmotno trditi, da je lanskoletno Dantejevo jubilejno leto minilo brez večjih spominskih oddolžitev v slovenskem kulturnem življenju. Čeravno se ni, vsaj kar se tiče publicistične dejavnosti, ponovilo, kar je leta 1921 ob 600-letnici Dantejeve smrti tako bogato ustvaril dr. Alojzij Bes v zborniku «Dante», je vendar slovenska dantologija dala vrsto pobud in novih spoznanj pri proučevanju in poznavanju Danteja pri Slovencih. Ni naš namen, da bi obširno in kronološko poročali o poteku različnih proslavitev Danteja, opozoriti želimo le na zanimive pobude ob jugoslovan-sko-italijanski državni meji. Junija 1965 je Goriška knjižnica v Novi Gorici priredila Dantejev večer, združen z manjšo razstavo. Na prireditev je povabila ravnatelja goriške državne knjižnice dr. Guida Manzinija, ki je zbranim v italijanščini spregovoril o Hrib v vicah. (Iz neke beneške izdaje Divine Coni medic iz leta 1568) sodobnem pojmovanju pesnika. Za isto priložnost je prireditelj izdal posebno številko svojega glasila, ki ga je pod naslovom «Onorate 1’altissimo poeta«, z objavo prevoda Manzinijevega govora, z zapisom Dantejevih biografskih podatkov, uvodnih misli urednika izdaje Marjana Breclja, ki je prispeval še bibliografijo samostojnih izdaj Dantejevih pre-I vodov v jezike jugoslovanskih na-| rodov, in z objavo zapisa o pre-| vodih Frana Zakrajška iz Dan- 1 tejevega «Pekla» v celoti posvetil Danteju. Decembra je Dantejevo razstavo priredila Studijska knjižnica v Kopru in dogodek je pokazal prireditelju potrebo, da se z izdajo skromnega zbornika pridruži tudi v taki obliki Dantejevim svečanostim. Zbornik «Dante» je v celoti pripravil in uredil Srečko Vilhar; vsebina je sledeča: biografski prispevek, stanje dantoloških študij v Italiji, prikaz Danteja pri Slovencih (ta del je izšel na istem mestu v celoti preveden v italijanski jezik) in bibliografija «Dante v slovenski književnosti« (str. I-XI) s kazalom. V začetku letošnjega leta je s skromno zamudo izšla druga lanskoletna številka revije goriške državne knjižnice «Studi Goriziani« (vol. XXXVIII, 1965), ki se je s prispevkom G. Manzinija (diniversalitk di Dante« in Marjana Breclja «Bibliografia Dantesca Slovena« oddolžila Danteju, obenem pa potrdila s strani Novogoričanov začeto zamisel, da dobe Dantejeve proslave pomen in obliko tesnega sodelovanja obmejnih kulturnih ustanov. Uredništvo revije je oba članka združilo pod naslovom «Onorate l’altissimo poeta«, ju izdalo v separatni obliki, pri čemer je tudi za naslovno stran uporabilo grafično izvedbo novogoriške publikacije ; Manzinijev članek pa je originalni tekst govora na Dantejevem večeru v Novi Gorici. Nehote se pri tem vsiljuje primerjava z dr. Resovim zbornikom (svojo bibliografijo je Brecelj posvetil prav njemu), ki je izšel najprej v Ljubljani v slovenščini, dve leti nato pa 1923 v Gorici, v italijanskem jeziku in nekoliko vsebinsko izpremenjen. Potemtakem je Dantejevo leto prineslo dva bibliografska pregleda o Danteju pri Slovencih, sestavljena sta bila z zelo enakimi cilji, le da pri tem Vilharjev pregled predstavlja znanje o Danteju slovenskemu bralcu, Brecelj pa ga Je namenil italijanski kulturni javnosti. Glede na datum izida je Vilharjeva bibliografija eden ali dva meseca starejša, zato ni mogoče trditi, da je Vilharjev vzgled pobudil Breclja. Delo obeh se-stavljalcev je po vsej verjetnosti potekalo vzporedno, čeravno je mogel slednji po Vilharjevem Dante. (Signorellijev portret. Orvieto, stolnica) ; vzorcu pridobiti pri delu potrebnih indikacij. Bibliografiji se razlikujeta v vrsti vsebinskih in tehničnih pogledov. Vilhar jo je razdelil na dva dela: I. prevode Dantejevih del v slovenščino in II. dela, ki o Danteju govore 1. v knjigah in zbornikih in 2. v časopisih in časnikih. Vilhar je popisoval kronološko ter jih s takim redom nanizal pri avtorju, ki je za posamezni razdelek bibliografije prispeval več enot. V taki izvedbi se zdi popis precej konfuzen in nepregleden, česar po drugi strani Breclju ni očitati. Brecelj je popisoval od leta do leta ter tu v razdelku a) zapisal vse o prevodih, v razdelku b) pa navajal dela, ki o Danteju govore. Nepreglednost svojega izdelka je skušal Vilhar odpraviti s kazalom, ki ga Brecelj nima, zato pa je v svoj pregled pripravil štiri strani uvodnega teksta česar Vilhar ni storil. Brecelj je pred dokončno objavo o-pravil selekcijo zbranega gradiva, sicer je navajal tekste skromnejše in manj važne vsebine, opustil pa je na primer anekdote, popise potovanj, poročila o razstavah in slično. Hotel je tujim znanstvenikom pokazati na bogastvo našega znanja o Danteju in obenem proslaviji jubilej z ana- lizo Dantejeve, vencih v oblik datkov. Pri delu način, ki je v pri navajanju še naslov bah do mogoča j? (podrobn in poro Razlike jama sta začela ne z leti BRANI ameva pri Slo-bliografr'-"-je popi pri vodov » ter v opom-ftatkov, ki o-3o raziskavo zije Vilhar'ža reolju pa ( MARUŠK (Nadaljevanje na 7. strani) Zdaj je ta pisateljica mlajše literarne generacije, ki jo sicer poznamo kot sodelavko mladinskih revij in slovenskega radia, napisala kratek roman, ki je namenjen odraslim. Ta njen prvi tekst za odrasle, kratek roman z naslovom Po šoli me počakaj, je pravkar izdala Državna založba Slovenije v zbirki Tokovi časa. Čeprav se pisateljica tudi v tem svojem pripovednem tekstu za odrasle obrača tudi na mladino, čeprav govori o svojih dijaških letih in o svojih sošolcih, čeprav je tudi v tem delu za odrasle bralce obdržala mnoge elemente svojega pripovedništva za otroke, je vendar njen debut na področju literature za odrasle uspešen. Roman Po šoli me počakaj bodo radi prebirali naši bralci, tako mladi kot tudi odrasli. In ker pomeni delo še tehten prispevek slovenski literaturi, ki govori o vojni in uporu zoper okupatorja, je izid tega uspelega teksta še posebej pozdraviti. V romanu pripoveduje Ela Peroci o mladi generaciji osmošolcev, ki se je leta 1941 pred maturo naenkrat znašla v vojni. Prej Je bila to doba brezskrbne mladosti, čas, ko so se mladi ljudje, o katerih pisteljiea pripoveduje, zanimali za šolo, za knjige, za gledališče, lepe obleke, za mladostno ljubezen. Živeli so več ali manj zadovoljno in brezskrbno življenje. Potem pa je vanje naenkrat treščila vojna z o-kupacijo. Ta pa je prinesla najprej razne nevšečnosti, potem pa je zlo postajalo vse hujše. Izostajanje iz šole, disciplinskim kaznim so sledile aretacije, zapori, streljanje, obenem pa tudi začetek oboroženega upora. In prvi mladi ljudje so se začeli pripravljati za odhod k partizanom, kamor so nekateri že odšli. V romanu Po šoli me počakaj pisateljica pripoveduje o svojih sošolcih in sošolkah in o sebi. Snov je torej preprosta in pravzaprav pisateljica v svoji pripovedi ne pove dosti novega, ali pa vsaj ne takega, česar ne bi vedeli. Toda ta pripoved o mladi generaciji, ki se je naenkrat namesto pred maturo znašla v vojni, pripoved o generaciji, ki se je v odločilnem trenutku znašla na pravi strani in kljub žrtvam ter trpljenju storila vse, kar je mogla, je vendar taka, da nas ne samo prepriča temveč tudi notranje zadovolji. Knjiga namreč ne predstavlja faktograf- i skega opisa zunanjih dogajanj, kot se to pri podobnih delih navadno dogaja, temveč gre za psihološko ^poglobljeno pripoved o lih ljudeh in za pripoved, ki posredovana s sodobnimi, modernimi literarnimi prijemi. Morda je v pisateljičinem pripove-nekaj romantične idilike, nekaj naivnosti, toda spet lemo na drugi strani nekaj odlično oblikovanih mest, v katerih je pisateljica izpričala svoje mojstrstvo. Pisateljica pri tem spretno prepleta sodobnost s preteklostjo, svojo osebno iz- -----__________________|..... | (Nadaljevanje na 7. strani) Kipar Marino Marini (Ob razstavi v palači Venezia - Pismo iz Rima) Kipar Marino Marini V treh dvoranah renesančne palače Venezia so pred dnevi otvo-rili veličastno razstavo kiparja Marina Marinija. Razstava, ki je že zabeležila rekordno število obiskovalcev, je neke vrste antologija kiparjevih najboljših del, u-stvarjenih v štiridesetih letih plodnega delovanja. Prireditev bo prav gotovo ostala med najpomembnejšimi dogodki leta, saj je na razstavi zbTanih nad dvesto stvaritev (kipov, platen, grafik), ki zgovorno pričajo, kako velika in dognana je izpovedna moč umetnika Marinija. Marino Marini (njegovo pravo ime je Torello) je doma iz Pi-stoie, kjer se je rodil leta 1901. že v mladih letih je občudoval mogočne arhitektonske, kiparska in slikarske spomenike rodne pokrajine Toskane, posebno v Firencah, kjer je obiskoval licej in uspešno dokončal umetnostno akademijo. Zelo pa so ga privlačila tudi arheološke izkopanine, zapuščina nekdanjih prebivalcev tega ozemlja, Etruščanov. Na mladega Marinija so majhne in velike etruščanske umetnine zapustila globok vtis. Marini rad opazuje človeka pri njegovem delu in gibanju, koprni za soncem in lepoto. Njegovi kipi (iz žgane gline, kamna, lesa, brona, mavca) so polni življenja in zanosa. Marini je optimističnega značaja, ljubi močno žensko telo, kmečko postavo, iz katere izžareva moč in zdravje. Take akte je nazval «Pomona», na čast boginji sadja, da je tako še bolj dosegel zaželeni efekt — njegova dekleta naravnost vpijejo po življenju. Številni in svojevrstni so tudi jezdeci. Očitno je, da Marini ljubi konja, ki ga njegov bron ustvari pokornega in krotkega; tudi jezdec se le na videz bahaško šopiri na ubogem žrebetu — v svojem bistvu je krhek in nemočan. Poglavje zase pa so Marinijevi portreti. Umetnik se ne zadovolji samo s fizično podobnostjo med portretiranim in bronom, ampak raziskuje človekov značaj, brska po njegovi notranjosti, odkriva njegove dobre in, če je treba, tudi slabe lastnosti. Njegovi doprsni kipi imajo zato edinstveno umetniško in zgodovinsko-doku-mentarno vrednost, saj so to zelo znane osebnosti: Chagall, Stravinski, Henry Miller, Moore... Ma-rinijeva platna so tendenciozno abstraktna, polna energičnih m nervoznih črt, ki v polni meri ustvarijo atmosfero misterija in enigme — imenujejo se «Cudeži». Tudi med grafikami prevladuje žensko telo, Marinijeva najljubša tema. Razumljivo, v našem današnjem poročilu smo bili kronisti in ne kritiki, ker je nemogoče v tako skopih vrsticah opisati bogastvo te izredne razstave. Kot smo te na začetku omenili, je v treh sobanah palače Venezia zbranih preko dvesto del, ki zgovorno pričajo, da je boj, ki ga Marini že celo življenje bije s samim seboj, velik in trpeč. Dokler bo živel, se bo moral boriti. Potem... potem pa bodo ti konji in akti z odsekano glavo ali odrezanimi rokami, razkropljeni na vseh koncih sveta, pripovedovali pravljico o človeku, ki jih je ustvaril. Razstava bo odprta do 10. junija. BRANKO VATOVEC Marino Marini Igralec (bron) iiiilisllHIIliililiIpjtei >♦♦♦ ifc: f— ||» W **♦.*:*.*» |it-* * ### #■ ♦ * I ^_Jr # ♦...... pstSifi M::::::::: pSlilfi ARGONAVTI T£(,A NE SMEJO f ZASLUTITI. POZDRAVIT ---U?'H PREM! MEHE Nt PRIPELJAL VETER,KRAU, PAČ PA NAJINE SKUPNE SOVRAŽNIKE. IBBI UCONO&ITI JIH MORAVA IJ Živali, ki jih ponekod častijo kot božanstva Svete krave v Indiji - Krokodile v afriških rekah častilci razvajajo Krotki kiti v Južnem mor ju - Medvedji kult pri plemenu Ainu - Verniki svoje božanstvo kar pohrustajo - Puma in jaguar nevarni božanstvi ČUDNE NA VADE NEKIH PRIMITIVNIH LJUDSTEV Splošno je znano, da v Indiji častijo krave po božje, ki zaradi tega uživajo naj več j o svobodo ter nikomur niti na misel ne pride, da bi se katere teh živali dotaknil. Sleherni tujec, ki se mudi v Indiji, se takemu ravnanju ne more načuditi in ga tudi težko razume. Kaj bi tudi ne! Te svete krave se mirno sprehajajo po najprometnejših ulicah in se nič ne menijo ne za prometne predpise ne za vozila, ki švigajo mimo njih. Ce se jim zljubi, se kratko in malo u-stavijo sredi ulice ali pa tudi ležejo na tračnice cestne železnice ter jamejo prežvekovati. A medtem mora tramvaj čakati, da se «božanstvo» blagovoli umakniti s tračnic. Nihče se ne drzne motiti svete živali pri njenem počitku. Tudi ni nič nenavadnega, če krava na takem svojem sprehodu po mestu zaide tudi na trg in se loti zelenjave, ki jo je prinesla na prodaj branjevka. Gorje, ako bi branila tej sveti živali jesti, ali pa bi jo celo odpodila. Zanimivo pa je pri tem vendarle to, da kljub tolikšnemu češčenju teh živali, nihče zanje ne skrbi... Nobenemu še tako vnetemu verniku ne pride niti na misel, da bi imel za svojo dolžnost redno skrbeti za to sveto žival. Ni ga med vsemi tako številnimi verniki, ki bi skrbel, da bi krave redno dobile krmo in vodo. In tako se dogaja, da si pač same poiščejo oboje. Pasejo se tudi v mestnih parkih, obirajo celo najlepše okrasne grme ob mestnih ulicah. Ko pa z leti obnfmorejo, poginejo od gladu, kajti ni ga, ki bi jim dal vsa.f* požirek vode. Morda se celo* zbirajo ob poginjajoči kravi in molijo, a hrane ji nihče ne da.. O ' Mnogi raziskovalci so se že od davno ukvarjali s tem vprašanjem, da bi odkrili vzroke, ki so dovedli primitivna ljudstva do tega, da so jeli častiti živali Znano je namreč, da so v najstarelših časih ponekod imeli za božanstva celo nekatere rastline. Saj vemo, da je še dandanes pri kakem primitivnem plemenu kako posebno drevo sveto, pri drugem pa je svet morda kak grm, a tudi kako druga rastlina. Živali pa so v naravi brez dvoma bližji človeku kot pa neorganske stvari in rastline. Saj se morejo premikati in tudi sicer imajo nekatere lastnosti in moč, ki je človek nima in jih morda prav zaradi j tega občuduje in celo zavida. Morda je prav v tem treba iskati vzrok, da je človek že v naj starejših časih štel nekatere živali za svoja božanstva. Zlasti stari Egipčani, ki so častili črnega bika Apisa kot boga. Mnoga črnska plemena v A-friki, zlasti tista, ki žive ob rekah, so znana, da časte krokodile in imajo te živali za bogove. Ponekod take krokodile tudi negujejo in jim prinašajo v dar razne poslastice. In Cesto tem razvajenim živalim nič ne zamerijo, ako si kdaj privoščijo tudi koga od njih sovaščanov, ki ga potegnejo pod vodo, kjer ga v miru požro. Po navadi nastopi v obrambo »božanstva* vaški vrač, ki utemeljuje to tako, . cla je pač oil to grešnik, in ga je zaradi njegovih grehov zadela kazen božja.* In tako ostane še dalje iiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiHiiiMiiiuMiitiiiiiiiiiiiHiimiiiMimniiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiu KRIŽANKA 1 7 3 Z 5 6 r l[ 8 9 10 11 17 iri u u 15 16 IS 17 18 P 19 70 71 7? K! 73 74 75 76 1 ~ 71 78 »S 79“ 30 31 □ 3? 33 34 i!L 36 37 j!9 38 Hi 39 w 40 41 nS 47 IS 43 a 45 n 46 47 48 1 49 „ __ __ __ __ VODORAVNO: 1. ladja za prevoz vlakov ali avtomobilov, 8. neznatna poškodba kože, 14. Dvorakova opera, 15. nekdanji svetovni šahovski prvak, 16. roža, 17. začetnici popularne francoske filmske Igralke (»Resnica*), 19. paličica za klobase, 20. znamka Jugoslovanskih bojlerjev in električnih štedilnikov, 21. sedež za več ljudi, 23. delovna vnema, 24. žuželka s strupenim želom, 25. alpinistka, 27. angleška okrajšava za goro (Mount), 28. pomladanski mesec, 29. gibanje po zraku, letenje, 30. kemični znak za antimon, 32. bivši indonezijski o-brambni minister in podpredsednik vlade, 35. staroperzijski kralj in vojskovodja, 36. rimski bog ljubezni, 38. dostojanstvo, ki ga daje visok položaj, 39. južnoameriški čaj, 40. slovenski literarni kronist in esejist (Božidar), 42. slovenski tednik za razvedrilo, 43. zrakoplov, 44. poudarek, naglas, 46. človek, ki gleda trezno na življenje, 48. prebivalec največjega afriškega mesta, 49. zveza držav, sporazum. NAVPIČNO: 1. egiptovska očesna bolezen, 2. strokovnjak za ruski jezik in književnost, 3. naduha, 4. češko moško ime, 5. ime mladinske pisateljice Peroci, 6. kratica za »košarkarski klub*. 7. šolska potrebščina, 8. okrajšava za »ploščino*, 9. grobo domače sukno, 10. podoba, zunanjost, videz, 11. tonovska lestvica, 12. zidarska žlica, 13. otočje ob zahodni irski obali, 18. plačilna obveznica, 21. naprava za odklepanje, 22. letalec, aviatik, 25. ozek pas usnja, 26. reka v Angliji, 28. biljardni zapisovalec točk, 30. nasičenost, 31. posoda za nošnjo grozdja v vinogradu, 32. blazneži, 33. kradljivec, zmikavt, 34. največji Jugoslovanski veletok, 35. priimek dveh sodobnih slovenskih kiparjev, 36. ravna plošča na vrhu antičnih stebrov, 37. važno živilo, 39. punčka, deklica, 41. osebni zaimek, 43 del parnega stroja, 45. kemični znak za tennecij, 47. glavni števnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ladja, 6. zver, 10. sopran, 11. vagon, 13. pesnik, 14. polotok, 16, IV, 17. Oleron, 19. oro, 20. set, 22. car, 23. Worms, 25. Kreka, 28. volan, 30. at, 31. komentator, 34. P(avel) G(olia), 36. Lenin, 37. tnala, 40. lavor, 42. kis, 44. kit, 45. ale, 46. taktik, 49. Sr, 50. Telstar, 53. akriti, 55. balon, 56. errata, 57. rana, 58. staja. NAVPIČNO: 5. A(da) N(egri). krokodil v očeh vernikov svet in vzvišen. Morda ga odtlej še bolj negujejo in razvajajo ter mu strežejo. Na otokih Južnega morja častijo nekatera plemena kot božanstvo kita, o katerem pač ni mogoče trditi, da je miroljubna in prijazna žival. In vendar se te zveri obnašajo do tamkajšnjih domačinov kot udomačene živali. Kar neverjetno se zdi, ko pripovedujejo, kako se otočani brez strahu kopljejo med kiti in jih celo božajo, a jim te zveri ne storijo nič žalega. In to si upajo celo otroci. Vendar pa bi vsak belec, ki bi si kaj takega upal, tvegal glavo. Zanimiv kult ima tudi ljudstvo Ainu, ki živi predvsem na severno japonskem otoku Ho-kaido, na Cišima Kurilih in na južnem delu polotoka Sahali-na. Podobno kot mnoga arktična ljudstva v Aziji, gojijo Ainu medvedji kult. Njim je medved božanstvo. Mladega medvedka ujamejo, največkrat takega, ki je še v gnezdu, ter ga najprej vzgajajo kot otroka. Po nekih izročilih te mladiče dojijo žene plemena Ainu. Ko medvedek nekoliko dora-ste, ga denejo v kletko. Tam ostane, dokler popolnoma ne odraste. Takrat pa priredijo posebno zabavo, pri kateri po posebnem obredu streljajo nanj s puščicami, dokler ne pogine. Vsi člani plemena ga najprej objokujejo, zatem slavijo, nazadnje pa ga razkosajo in pojedo. Ainu verujejo, da se medved takrat vrne v nebesa. Medvedjo lobanjo nataknejo na kol, da jo tudi pozneje morejo častiti. številna indijanska plemena v Južni Ameriki častijo prav tako živali, čeprav ni tam te vrste kult tako izrazit kot drugod. Tudi ni pri teh ljudstvih češčenje istih živali razširjeno med vsemi plemeni. Včasih je »sveta žival* samo kak plazilec ali pa žuželka. Ena takih živalic je na primer stonoga. Teh neznatnih živalic je v tamkajšnjih gozdovih in ob bregovih rek na tisoče. Kdo bi jih mogel vse gojiti, negovati in zanje skrbeti! Zato se omejuje češčenje teh «svetih živali* samo na določene dni. Največkrat ob polni luni. Za tisto priložnost jih nalovijo precejšnje število in jih spravijo v posebne posode ter jih zbrani pred daritveno mizo, ob plesu m petju in drugih verskih obredih častijo. Višek «češčenja» pa je, ko vsak udeleženec vtakne nekaj živih stonog v usta in jih z naslado pohrusta. TESALCE > SKRBI! PREPUSTILI 3IH BOMO HARPIJAM TEM NI UŽEL $E NIHČE '..... SMEJO NITI Nekatera indijanska plemena ob reki Amazonki častijo jaguarja, ponekod pa pumo. Seveda, ni mogoče teh zveri «častiti» enako kot druge miroljubne živali. Prenevarno bi bilo za častilce. Češčenje teh dveh živali je v bistvu v tem, da je noben član plemena nikdar in nikoli ne ubije, niti v primeru, ko ga ta zver napade in bi jo ubil takorekoč v «silobranu». Častilci teh zveri menijo, da je posebno zaslu-ženje za tistega, ki si ga je njih božanstvo izbralo in ga raztrgalo ter požrlo. Nič pa se ne ve, kako misli o tem tisti trenutek žrtev sama. Tudi v Siamu lahko trdimo, da poznajo češčenje živali. Njim pa je sveta žival slon. Veroizpovedi pa, ki češčenje živali odklanjajo, se temu vendarle niso docela izognile. Pri njih se je ohranilo nekaj pomena v legendah in alegorijah, ko poudarjajo dobre lastnosti in jih primerjajo z živalskimi čednostmi. S. A- ............................ IF.I.I0 LUTTAZZ1, NAPOVEDOVALEC TELEVIZIJSKE ODDAJE STUDIO 1», PRAVI Hura! Štejem šele dvajset !et!> RIM, marca. — Priljubljeni televizijski «show», «Studio 1», ki bo letos obsegal dvajset nadaljevanj, je prejšnjo soboto zaključil prvo rundo, katere primadona je bila filmska igralka Sandra Milo. Na račun najdražje in najambi-cioznejše oddaje je padlo mnogo opazk, enim niso bile všeč marionete «Poupčes de Pariš,* druge je zmedel nastop plavolase Sandre — nihče pa se ni lotil napovedovalca Luttazzija. Ali je Lelio zares brez napake? Ne, odgovarjajo kritiki, toda njega bo še čas opravljati, saj ga bomo do junija gledali na naših ekranih. In kaj pravi Lelio Luttazzi? O tem piše današnji intervju, ki ga je simpatični Tržačan poklonil bralcem »Primorskega dnevnika*. * * * Lelio Luttazzi stanuje v zadnjem nadstropju starinske zgradbe na Trgu Trevi, tik ob famoznem vodnjaku Fontana di Trevi, v katerega mečejo turisti kovančke, da si tako zagotove povratek v »večno mesto* Legenda namreč pravi, da ima fontana, dograjena v drugi polovici 18. stoletja, čudežno moč: vsakdo, ki je vrgel kovanček vanjo (tako, da ji je prej pokazal hrbet, zamižal in si prav v tistem trenutku zaželel, da bi ga pot spet zanesla semkaj), se bo nekega dne povrnil v Rim. Nima torej vsakdo sreče stanovati v neposredni bližini ((vodnjaka želja*, zato Leliu mnogi zavidajo njegovo stanovanje na Trgu Trevi, številka 100. Številni prijatelji in znanci ga često obiskujejo, posedajo na veliki in sončni terasi, pijejo whisky s sodo in uživajo čudovit razgled na trg pod seboj. Tudi jaz sem ga obiskal na domu, toda imel sem smolo: Lelio se Je takrat hladil pod prho, zato me, razumljivo, ni mogel sprejeti. Strežnik me je vljudno povabil, naj počakam v sprejemnici, toda sem moral odkloniti, ker se mi je mudilo na predavanje. «Veste,» mi je govoril, ko me je pospremil do vrat, «zelo je zaposlen in kadar Je za nekaj trenutkov doma, se zaklene v kopalnico ali pa se skrije v posteljo.* »Nič ne de, ga bom obiskal v 'Studio l’,» sem rekel in stekel po strmih stopnicah navzdol, se za trenutek ustavil ob Fontani di Trevi, kjer je mrgolelo ljudi najrazličnejših narodnosti, stekel na drugo stran ceste in sedel v avtomobil, s katerim so me kolegi odpeljali proti univerzi. »Imaš srečo,* me je naslednji dan pozdravil Lelio, »pravkar sem končal z vajami, sedaj Je na vrsti Mastroianni. Pridi, greva v bar, tam se bova lažje pogovarjala.* Našla sva sl miren kotiček, kjer sem «maestra» najprej vprašal, če je zares doma iz Trsta. Potrdil je, ampak tudi, če tega ne bi storil, njegove geste in način govorjenja izdajajo, da Je Tržačan. Čeprav je miitilo že enaindvajset let, odkar se Je odselil iz Trsta, se Lelio še vedno živo spominja ljudi, ki jih Je srečaval v rodnem mestu in ve še za vsak kotiček, če Je ta zapustil v njem kako posebno doživetje: spominja se večernih sprehodov ob pomolu, golobčkov na Trgu Unitk, branjevk na Ponte rossu, ve za vsako skrito stezico v parku ml-ramarskega gradu, celo na sladoled iz slaščičarn v Drevoredu 20. septembra, se še spominja... »Šolal sem se v liceju 'Petrarca',* je pripovedoval Luttazzi, «z enaindvajsetimi leti sem se preselil v Milan, nato v Rim. Tudi teta, ki sem jo večkrat omenil v svojih oddajah, obstaja, živi v Ulici Sla-taper, na številki 2.» Nato je pogovor nanesel na »Studio 1», oddajo, ki mu je že lansko leto prinesla veliko popularnost. Ljudje so tudi letos z nestrpnostjo pričakovali prvo številko tega največjega in najdražjega televizijskega «spektakla», vendar so prvi dve soboti ostali rahlo razočarani. »Povsem upravičeno,» je priznal Luttazzi, «v začetku ni vse steklo tako, kakor bi moralo. Na moj naslov je prišlo na tisoče pisem, v katerih so gledalci protestirali zaradi marionet 'Poupees de Pariš’, zaradi navzočnosti Sandre Milo, starejšim niso všeč mladi ansambli, ker baje 'preveč ropočejo’, mlajši pa so z navdušenjem sprejeli letošnjo novost, ki je v 'Studio 1’ prinesla vzdušje ’ye-ye’. Prepričan pa sem, da so bile zadnje tri oddaje kvalitetnejše. Tako bo tudi v prihodnje.* «Vem, da bo letošnji 'Studio 1’ trajal dvajset tednov, tja do junija. Znano je, da se bo vsakih pet sobot videz oddaj spremenil, menjavale se bodo 'primadone' in 'častni gostje’, le vi, Luttazzi, boste ostali. Se ne bojite, da se vas bo občinstvo naveličalo?* »Nekoliko. Potrudil se bom o-stati vedno dovolj svež in zanimiv, razen tega ne bom pretirano silil pred telekamere. V veliko pomoč pa mi bodo tudi naše 'primadone', za Sandro Milo bo prišla Ornella Vanoni, nato Rita Pa-vone in končno Mina, stara in draga znanka naše oddaje.* «Pa ustaviva se pri Sandri Milo,* sem mu predlagal, «o njenem nastopu je bilo napisanih toliko polemik in debat, da se mi zdi že smešno, še posebno, ker menim, da je njena pojava učinkovala privlačno in zanimivo. Kakšno je vaše mnenje?* »Mnogi so prepričani, da je Sandra v resnici tako 'svampi-ta’ in seveda niso razumeli, da je bila njena sumljiva hoja in sladki nasmeški — zgolj igra, zato so se tako zgražali. Da pa je bila tebi in vsem mladeničem všeč, ti rad verjamem,* se mi je nasmehnil Luttazzi in mi požugal s prsti. Lelio mi je zatem pripovedoval, da se zelo lepo počuti med mladimi ljudmi in prav on si je najbolj prizadeval, če so našli v popularni sobotni oddaji tudi mladi ansambli in pevci svoje mesto. Priznal je, da zelo često spremlja svojo sedemnajstletno hčerko v najpopularnejši rimski «ye-ye» lokal, «Piper Club*, kjer rad pokaže svojo žilavost in mladosten značaj, pri plesanju razgibanih modernih ritmov, od ((šejka* do «plipa». »Nekoliko nenavaden prizor za nas, ki smo vas navajeni videti v strogem smokingu z rdečim nageljnom v gumbnici,* sem pripomnil. »Res, ljudje imajo najbrž napačno predstavo o meni in mnogi celo mislijo, da sem nekoliko 'snob' in da ljubim mondano življenje, ker sem si pripel rdeč nagelj na smoking. Nihče pa ne ve, da sem zelo boječ...* «Boječ?» sem ga ustavil, «ne bi rekel, vsako soboto dokažete ravno nasprotno!* «Igram, tako skrijem svojo zadrego...* Res, presenetil me je. Tudi jaz sem si ga predstavljal drugačnega, morda celo starejšega. Tega je bil prav gotovo kriv tisti rdeči nagelj, krivi so bili tudi njegovi črno obrobljeni naočniki, če me je Luttazzi spominjal na lepe, stare čase... Bil sem nekoliko razočaran, zato sem rekel: «Ampak 'maestru' se smoking z rdečim nageljnom prilega, mislim* ((Predvsem pa me ne smete na-zivati 'maestro', če hočete biti moji prijatelji.* »Ne razumem...* »Preprosto, ker se ne bom več ukvarjal s petjem in z glasbo. Kaj hočeš, note mi niso prinesle sreče, zato jih bom vrgel v kot.* «S čim pa se boste poslej ukvarjali?* «Rad bi — pravim: 'rad bi’ — nastopal v filmih, pisal scenarije (Nadaljevanje na 7. strani) ■ ■■ ■ n Veljaven od 27. marca do 2. aprila OVEN (od 21. 3. do f ,v \ 20. 4.) Ta teden f ) vam bo mnogo oseb } zrazilo svoje spo- 'C J Stovanje in simpati- ' jo Utegnejo nastati tudi nove zveze. Odnosi se bodo izboljšali tudi z ljudmi, ki so vas v zadnjem času nekam zanemarjali. Obeta se vam možnost postranskega zaslužka. ✓—"v bik (od 21. 4. do f . \ 20. 5.) Pomagajte [ jpaMt) ljubljeni osebi, da j bo lahko rešila svo-J je probleme. Misli-^ te tudi na svoja vprašanja, ki čakajo na rešitev. Od vas Je odvisno, da bodo vladali dobri odnosi, zato bodite bolj strpni spričo slabosti drugih DVOJČKA (od 81. 5. do 22. 6.) Zvezde bodo vplivale tako, da boste živeli zelo srečno čustveno življenje. Močno se boste čutili povezane z ljubljeno osebo, s katero boste tudi uresničili neki skupni načrt. Kažite več razumevanja za svojce KAK (od 23. «. do f "> \ 22. 7.) Ne bodite preveč v skrbeh, če F-? I nastanejo nasprotja ' ‘ v ljubezni. Vi sami se boste čutili nekam ranljive nasproti dejanjem oseb, ki vas imajo rade. Ce boste morali v družini razpravljati o kakšnem načrtu, ne vznemirjajte se preveč. LEV (od 23. 7. do ’ r 4. \ 22- *•> Vaši Dustve-jagB ] ni odnosi se bodo č( v J razvijali v vedrem in mirnem ozračju. Možnost prijetnih flirtov ali novih simpatij. Imeli boste zanimive izkušnje z znanci iz tujine. V družbi bodite taktni in ne skušajte vsiliti svojih idej. , \ DEVICA (od 23. 8. f 1 V\ do 22. 9.) Teden za-( I gotavlja zelo simpa- V /7/ J tične dneve, toda \ y priti utegne tudi do napetega položaja. Ne pretiravajte nasprotij v nazorih z ljubljeno osebo. Pojdite v družbo dobrih prijateljev, da ne boste preveč malodušni. Čaka vas dober zaslužek. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Cas ni najbolj primeren za flirtanje in za nevarna poznanstva. Ne uničujte soglasja, ki ste ga dosegli z velikimi žrtvami. Prav tako ni čas primeren za sklepanje novih prijateljstev, ker utegnete povzročiti razdor med starimi. /'•N KOZOROG (od 21. f v\ 12. do 20. 1.) V lju-[ — F I bežni vam pojdejo nekatere stvari na V živce, saj vam bo Nv—^ morda nekdo nehote grenil življenje. Skušajte se prilagoditi potrebam in zahtevam ljubljene osebe. Na delu ostanite raje pri starem, da ne bo nepotrebnih »razpok*. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vpliv zvezd je zelo ugoden, čeprav utegne kakšen oblaček zasenčiti lepo razdobje * , noezni. Prav vi morate obdržati vajeti v rokah in ne smete izpustiti tega, kar ste si v zadnjem času pridobili. Na delu ne bodite malomarni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Čustveno življenje bo ;elo zanimivo in razgibano Ne prenaglite se in pustite, naj se stvari naravno razvijajo. Cas je ugoden za sklepanje pogodb in za denarne sporazume. Dokončajte neko delo, preden začnete drugo. VODNAR (od 21. L do 19 2.) Čustveno ivljenje je pod sijajnim vplivom zvezd. Zato boste polni energije, zlasti ker boste v prijetni družbi. Potovanja ali obiski vam bodo prinesli nekaj novega. Uresničili boste neki načrt, ki je povezan z vašim delom, RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Rešite se ma-odušja in otožnosti. Vaš čustveni polo-aj se bo potem kmalu izboljšal. Vsekakor prepustite se izbiri srca. Pojdite v družbo in zanimajte se za šport ali kulturne zadeve. Lotite se finančnih zadev z zaupanjem. LETNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Razveseljivo zanimanje mladine za udejstvovanje v vrstah planincev Poročila o lanskoletnem delovanju društva in izvolitev novega " ia za predsednico Zakonski predlog v prid bivšim policistom V Rimu so pripravili besedilo zakonskega predloga, po katerem naj bi izboljšali položaj uslužbencev bivše ZVU, ki so prešli v razne civilne službe na podlagi zakona it. 1600 iz leta 1960 Številni uslužbenci imajo namreč plačni koeficient 131, ki je najnižji. Zato so se njihovi sindikalni zastopniki že dolgo let potegovali, da bi se jim ta koeficient izboljšal. Ker niso mogli ničesar doseči, je tržaški poslanec Belci predložil zakonski predlog za izboljšanje njihovega položaja. Ravno ta zakonski predlog so v uradih za reformo birokracije osvojili, a ga nekoliko spremenili. Bistveno pri tem je, da bi koeficient 131 zvišali na 180, koeficient 180 pa na 202. Tako bi se izboljšal položaj uslužbencev, ki spadajo v ti dve kategoriji. Končno predvideva zakonski predlog tudi, da bi ponovno dali tem uslužbencem možnost, da bi prešli v sta-leže rednih državnih uslužbencev. DOPIS Z OPČIN Openci bodo postavili spomenik padlim partizanom Nadaljevanja s tretje in četrte strani Pred kratkim so se sestali bivši partizani na Opčinah in razpravljali, kako in kje naj bi čimprej postavili spomenik vsem padlim borcem v osvobodilni borbi. Uresničitev te zamisli bi bila vsekakor lepa in hvale vredna saj bi se s tem oddolžili spominu na vse borce, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi proti nacifašizmu. Želja vseh antifašistov in demokratov je, da bi se tej pobudi pridružili vsi vaščani in po svojih močeh prispevali tudi z denarnimi sredstvi, da bo spomenik čim lepši in čimprej postavljen. Na Opčinah se zavedamo, da bomo morali glede postavitve spomenika premostiti še mnogo težav. Najprej bo treba določiti primeren in dostojen prostor za spomenik. Središče vasi je že natrpano z novimi in obnovljenimi zgradbami. Poleg tega nam tudi nov regulacijski načrt dela težave, da bi lahko našli primeren prostor. Hkrati pa bo treba izvesti nabiralno akcijo, da bomo lahko dobili zadostna sredstva, ki bodo potrebna za zgraditev spomenika. Zato bomo morali vsi nekaj žrtvovati, da bodo vendar tudi Opčine imele svoj spomenik v spomin padlim v narodnoosvobodilni borbi. VAŠČAN Kmetje zahtevajo predavanja v slovenščini V Saležu in Zgoniku sta bili prejšnji teden strokovni predavanji o zatiranju raznih parazitov in škodljivcev. Predavanji sta bili le v italijanščini, po predavanjih pa so kmetom razdelili dvojezične letake. Udeležba na predavanjih ni bila tako številna, kot bi bilo zaželeno. Taka predavanja so zelo potrebna in koristna, toda morajo biti v jeziku, ki ga ljudje govorijo, sicer niso tako privlačna in učinkovita. Zdi se nam, da imamo na Tržaškem slovenskega strokovnjaka, ki bi lahko predaval v slovenščini. Napeljali bodo plinovod tudi na naše področje Državni zavod za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI namerava v prihodnje speljati plinovod tudi na naše področje. V tem smislu se je na neki tiskovni konferenci izrazil predsednik podjetja prof. Boldrini, ki je dodal, da se bo plinovod za Furlanijo-Julijsko krajino odcepil od večjega voda, ki je sedaj speljan do industrijskega pristanišča Mestre - Marghera pri Benetkah. Dve bibliografiji o Danteju Hitzingerjev članek v «Ljubljan-skem časniku)) ni dozdeval toliko neposredno vezan na Danteja in je zato popis pričel s povestjo Ivana Kuka «Dantova jama« v «Prijatlu» leta 1855 (pri Vilharju beremo v «Slovenskem prijatelju«). Popolnoma razumljivo je, da si glede na različne poglede obeh sestavljalcev ne moremo misliti, da bi število popisanih enot bilo enako. Vilhar jih ima 176 (tem je v opombah dodal še 8), pri Breclju pa je vseh 162 (ter dve enoti, ki beležita še neizdani knjigi prevodov «Commedie»), Brecelj navaja dela, ki jih pri Vilharju ni in seveda tudi o-bratno; razlike so nastale zaradi različnih meril pri odbiranju e-not. Tako Vilhar navaja Rutarjevo zgodovino Tolminske (enota 53), Aškerčevo pesem «Scoglio di Dante« (54), Ivana Roba parodijo na «Pekel» (58), Ušenični-kov članek o umetniškem etosu (95) in s tem povezana dva Vidmarjeva prispevka (127, 128), Sar-denkovo pesem «Duša te kliče« (107), Udovičevo pesem »Nesmrtni glas« (148), članke o Danteju v ((Jugoslaviji« (109), «Napre-ju» (110), ((Slovencu« (111) in ((Kresu« (114, 115), članek o hrvaškem prevodu «Commedie» 155), članke komemorativnega značaja iz TT (168) in ((Katoliškega glasa« (opombe), nekaj na Danteja povezanih notic iz »Primorskega dnevnika« (164-167), o-ceni razstav Rauschenbergovih ilustracij (173, 176), članek o Tol- člani Slovenskega planinskega društva, ki so se pretekli petek zbrali na letnem občnem zboru v Gregorčičevi dvorani. (Slika zgoraj). — Predsednica SPDT dr. Sonja Mašera podaja poročilo o enoletnem delovanju društva. Na njeni desni vidimo blagajnika Alojza Bucika, na levi pa tajnico Danjelo Nedoh. (Slika spodaj). V petek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani redni občni zoor Slovenskega planinskega društva. Razveseljivo je, da je bilo na občnem zboru poleg nekaterih starejših članov, največ novih mladih, ki so se v zadnjem letu začeli resno in prizadevno udejstvovati v vrstah planinskega društva. Po običajnih formalnostih o-dobritve dnevnega reda, je podpredsednica dr. Sonja Mašera, počastila z enominutnim molkom spomin pok. predsednika prof. Zorka Jelinčiča, nato je v glavnih obrisih omenila dosedanje delovanje društva. V začetku svojega govora je dr. Mašera pozdravila predstavnike prosvetnih društev ter poudarila potrebo po tesnejšem sodelovanju med prosvetnimi društvi in SPDT. Podpredsednica je javno pohvalila dva mlada člana in odbornika SPDT, in sicer Marka Laha in Primoža Možino, ki sta v lanski sezoni delovanja društva priredila plezalni tečaj v naši prelepi Glinščici in smučarske tekme, katerih se je udeležilo lepo število mladih planincev in smučarjev. Pohvalne besede je imela tudi za požrtvovalna in dolgoletna odbornika, ki sta morala zaradi drugih obveznosti zapustiti odborniško mesto, in sicer Danjelo Nedoh in Alojza Bucik. Letos se bodo člani udeležili proslave 60. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča ter o-tvoritve planinske koče, ki jo gradi PD Podbrdo in katero nameravajo imenovati po našem pokojnem predsedniku Zorku Jelinčiču. Na koncu je poudarila željo, da bi bili v nov odbor izvoljeni predvsem novi in mladi člani. Bolj obširno je bilo poročilo tajnice, ki ga je podala Danjela Nedoh, v katerem je povedala, da je odbor SPDT, ki danes polaga oDračun svojega delovanja v razdobju od zadnjega občnega zbora do danes, skušal' izpolniti 'naloge, ki si jih je zadal na lanskem občnem zboru. Delovanje odbora je bilo razgibano in je doseglo tudi nekaj vidnih u-spehov. Odbor je v tem letu delovanja priredil pet dobro uspelih izletov, dva planinsko-orien-tacijska pohoda, dve smučarski tekmovanji ter zimovanje na Livku in na Črnem vrhu. člani SPDT so sodelovali pri zgodovinskem štafetnem teku STEDO. Poleg tega je odbor priredil predavanja z barvnimi diapozitivi, izreden večer posvečen spominu pokojnega Zorka Jelinčiča in družabni večer, ki se ga je udeležilo lepo število članov in simpatizerjev SPDT. Izleti, ki jih je odbor priredil, so imeli za cilj slovenske planine. Udeležba je bila kar dobra, vendar pa bi morali člani društva pokazati še večje zanimanje za izlete. Seveda je uspeh nekaterih načrtov, je izjavila tainica odvisen v največji meri od odziva članov. Tajnica je končala svoje poročilo besedami, da je za dosego ciljev ki jih ima društvo, potrebno, da novi odbor čim bolje deluje ter da mu pri delu pomagajo vsi odborniki in da se seveda vsi člani v čim večjem številu udeležujejo izletov, ki jih društvo prireja. Samo skladno de nje med starejšimi člani in mladino bo namreč lahko privedlo do zaželenih uspehov.' Nato je Alojz Bucik podal poročilo o blagajniškem stanju društva. Sledili sta še dve kraj-Si poročili, in sicer prvo je pr,dal Marko Lah, načelnik alpinističnega odseka, ki je govoril o de- lovanju tega odseka ter o obnovitvi plezalnega tečaja v Glinščici, ki se ga je udeležilo 8 mladincev. Drugo poročilo je podal Primož Možina, ki vodi smučarski odsek. V tem poročilu je povedal, da je društvo priredilo dve smučarski tekmovanji in pa zimovanje na Livku, ki se ga je udeležilo 27 članov. Smučarski tečaj bi bil še bolje u-spel, če bi bilo letos več snega. Po razrešnici starega odbora ;e bila izvoljena volilna komisija, nato pa je sledila diskusija težavah in o novih načrtih za nadaljnje delovanje društva. Za predsednico je bila ponovno izvoljena dr. Sonja Mašera, razne funkcije v novem odboru pa si bodo razdelili člani novega odbora na prvi seji, ki bo prihodnjo sredo v društvenih prostorih. MARIO MAGAJNA ........................................iiiiiiiiiiiiniimliiinminiiiiiiMiiiiiii.iiiinmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunniuiiiiiiiiiiiiiii.imiimiiminimim.. 31. MARCA ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAVE «VAN0NI» Kdo je dolžan napraviti prijavo dohodkov in kako je treba izpolniti prijavno polo 31. marca zapade rok za predložitev prijave o dohodkih v letu 1965, in sicer tako imenovane «prijave Vanoni«. Čeprav prijava dohodkov ni nova, je vendar potrebno, da v teh zadnjih dneh pred zaključkom roka opozorimo čitatelje, kdo je dolžan napraviti prijavo dohodkov in kako je treba izpolniti zadevni obrazec, zlasti pa stran obrazca pod črko «G». Na omenjeni strani je treba nav** sti vse dohodke prizadetega, žene in mladoletnih otrok, če ti ne izhajajo od dela. Dohodki žene morajo biti navedeni tudi če je žena napravila prijavo za svoje dohodke. Stran pod črko «G» morajo izpolniti vsi delojemalci (delavci, uradniki in upokojenci), katerih dohodki presegajo letno 960.000 lir; vsi delojemalci (delavci, uradniki in upokojenci) aa^gtede na višino dohodkov, ki imajo poleg dohodkov od dela tudi druge dohodke, če vsi dohodki skupaj presegajo 960.000 lir letno; im iiiiiiiiittiimi m n Milin timu n lunini ni iiiiiMi im MiuiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiini|iif muhi miiiiii um minil im LETOŠNJI VERONSKI VELESEJEM Razstava najsodobnejših dosežkov na kmetijskem področju 4.000 razstavljavcev iz 30 držav sodobnim rastlinjakom in strojni Velik poudarek obdelavi zemlje Sodoben rastlinjak iz jeklenega ogrodja in plastične mase Veronski kmetijski velesejem spada med največje sejemske prireditve v Evropi. Letos se je vabilu njegovega vodstva odzvalo čez 4.000 razstavljavcev, ki so prikazali najnovejše dosežke na področju kmetijstva v 30 različnih državah. V času devet dni, kolikor je trajala letošnja prireditev, si je sejem ogledalo visoko število domačih in tujih poslovnih ljudi ter kmetovalcev iz bližnje in daljne okolice. Velika gneča je bila vsak dan tudi pred hlevi, v katerih je bila razstavljena domača in tuja živina. Plastika si je utrla pot v vse človeške dejavnosti in tudi v kmetijstvu jo danes s pridom uporabljajo. Rastlinjaki so danes neobhodno potrebni na vseh področjih, koder je treba uvajati intenzivno obdelovanje zemlje, tako zlasti v bližini velikih mest in potrošnih središč, ki zahtevajo vsak dan svežo zelenjavo in zgodnje pridelke, poleg tega pa absorbirajo tudi žlahtne pridelke, ki se prodajajo po visoki ceni. Postavitev rastlinjakov se izplača povsod. Rasti! njaki iz plastike pa so po eni strani odporni, po drugi pa ne stanejo mnogo. V Veroni so letos posvetili poseben oddelek razstavišča teh rastlinjakom iz plastične mase z Jeklenim o-grodnjem. Pravo kraljestvo stroja je seveda industrija, toda tudi kmetijstvo se počasi spreminja v pravo industrijsko dejavnost in si vzporedno s tem tudi stroji čedalje globlje osvajajo nove položaje v kmetijstvu. Kakšna je razlika med domačo motiko in grozečimi stroji, ki se bodo na pritisk vzvoda zarili v zemljo, da jo pripravijo za novo setev, da izkopljejo odtočni jarek, da odstranijo kamenje, ali da izru-jejo štore? Ta razlika prav gotovo ni samo v dimenzijah, ampak tudi v zamisli sodobnega kmetijstva. Med tujimi državami, ki nastopajo na vsakoletni veronski razstavi, srečujemo tudi predstavnike vzhodnega sveta: Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko, Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Romunijo. Kaj ponujajo italijanskemu kmetijstvu vzhodnoevropski proizvajalci? Predvsem živino, prehrambene izdelke, proizvode lova in ribolova, turistične usluge, in seveda tudi stroje. Romunsko podjetje «Ma-šinexport» je letos v konkurenci z velikimi proizvajalci, kakor so na primer Fiat, Lamborghini, Massey-Ferguson in drugi, prikazalo tudi domač traktor z vrsto priključnih naprav. E. F. vsi delojemalci (delavci, uradniki in upokojenci) ne glede na višino dohodkov, če žena in mladoletni otroci imajo lastne dohodke in če skupni dohodki presegajo 960.000 lir letno); spolovinarji in koloni, kadar zemljiški katastrski dohodek pomnožen za 36 presega 960.000 lir letno; lastniki zemljišč, kadar domini-kalni dohodek pomnožen za 24 in kmetijski dohodek pomnožen za 36 presegata 960.000 lir letno; hišni lastniki, kadar obdavčljivi dohodek, tudi če prizadeti ne plačuje zemljarine, presega 960.000 lir letno; industrijci in trgovci, katerin letni dohodki presegajo 960.000 lir; vse osebe, ki se ukvarjajo z raznimi pridobitnimi posli (tudi občasnimi), katerih letni dohodki presegajo 960.000 lir; kmetijski'najemniki, ki imajo letno več kot 960.000 lir dohodkov; obrtniki, profesionalci m umetniki, ki imajo več kot 960.000 lir čistega letnega dohodka; vse druge osebe, ki ne pripadajo omenjenim strokam in ki imajo dohodke od delnic, soudeležbe pri raznih družbah ali kolekth-nih podjetjih ter druge dohodke, ki prese-S gaj o 960.000 lir letno. Stran pod črko «G» je treba iz-I polniti tudi v primeru, če posamezni dohodki prizadetega, žene in otrok, ki so navedeni na drugih straneh obrazca, ne presegajo 960 tisoč lir, ki pa skupno presegajo omenjeno vsoto. Jasno je, da morajo izpolniti to omenjeno stran obrazca tudi prizadeti, ki nimajo nobenih dohodkov, če ima žena letne dohodke, ki presegajo 960.000 lir. V tem primeru bo žena izpolnila in podpisala samo tiste strani obrazca, ki se nanašajo na njene dohodke, medtem ko mora stran pod črko «G« izpolniti družinski glavar. Prizadeti imajo pravico do naslednjih odtegljajev: skupno vsoto davkov na zemljiške in hišne dohodke, pridobnine (Ricchezza mobile), ki so navedeni v davčni poli za leto 1965; vsoto družinskega davka, davka na pse, na klavirje itd. in življenjsko zavarovalnino za leto 1965. (Prizadeti pa ne smejo odtegniti zavarovalnine proti požarom, nesrečam in civilni odgovornosti); pasivne obresti na posojila za industrijske, trgovske, obrtniške in kmetijske dejavnosti, kakor tudi na po sojila za nakup nepremičnin ali pa za družinske potrebe. Poleg tega vsi delojemalci lahko odtegnejo tudi stroške, ki jih imajo za prevoz na delo, nakup knjig, revij in drugih strokovnih publikacij, in sicer do 20 odst. na kosmati dohodek od dela, ali največ 360.000 lir. Hkrati pa imajo prizadeti pravico do vseh odtegljajev, ki so navedeni na prijavni poli. Vodstvo gospodarske konzulte trgovinske zbornice bo ministru prikazalo nujnost, naj bi osrednje oblasti pri ureditvi vprašanja pristaniške ustanove upoštevale predvsem potrebe tržaškega emporija kar zadeva pristaniško delo, pristaniške naprave in določene karakteristike tržaškega prometa; tako zlasti velik delež, ki ga na tem prometu perdstavlja blago v tranzitu.. Podaljšanje sporazuma o maloobmejnem prometu Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino sporoča, da sč veljavnost italijansko-jugoslovanske-ga sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu z dne 31. marca 1955 podaljša avtomatično za eno leto, ker ga v predpisanem roku treh mesecev pred zapadlost jp, jjtj^ta odpovedali niti ena. niti druga prizadeta stranka. Hkrati z veljavnostjo sporazuma se avtomatično podaljša tudi veljavnost 'dodatnega protokola z dne 25 aprila 1964. Zaradi tega ostanejo v veljavi za razdobje 1. a-pril 1966 — 31. marec 1967 tudi določbe, ki jih je ministrstvo izdalo z okrožnico št. S-306122 ter priloženi spiski blagovnih kontingentov. V Tržiču gradijo 80.000-tonsko ladjo V tržiškem obratu Združenih jadranskih ladjedelnic bodo 2. aprila splavili 80.000-tonsko turbinsko petrolejsko ladjo «Fort St. Catheri-ne», ki jo gradijo za pomorsko družbo Buckingham Tanker Com-pany Limited iz Hamiltona (Ber-mude). To je druga enaka ladja v gradnji za omenjeno družbo; prva je bila 80.000-tonska petrolejska ve likanka «Worwick Fort«, ki so jo v istem obratu splavili 30. oktobra lani Obe tankerski ladii merita 252,50 m v dolžino in 38,93 m v širino. Vsaka bo lahko vkrcala po 100.000 kub. m surovega petroleja ali drugih tekočin. Letošnje jožefovanje v Ricmanjih Tudi letos je prvi pomladanski praznik privabil v Kicmanje množico ljudi iz Trsta in okoliških vasi Seja pomorskega oddelka gospodarske konzulte Za zadnji seji pomorskega oddelka Pokrajinske gospodarske konzulte, ki je bila v ponedeljek zvečer na trgovinski zbornici, se je predsednik zbornice dr. Caidassi v kratkem nagovoru spomnil pred kratkim preminulih pomorščakov kap. Suttore in M. Giugie. Sledilo je imenovanje novega predsednika pomorskega oddelka konzulte, in sicer je bil na to mesto imenovan glavni ravnatelj Tržaškega Lloyda ing. Salvatore Cirrincione. Na seji so sestavili spisek najvažnejših vprašanj, o katerih nameravajo člani gospodarske konzulte razpravljati z novim ministrom za trgovinsko mornarico Natalijem med njegovim skorajšnjim obiskom v našem mestu. Na spisku so vprašanje ojačenja števila rednih pomorskih zvez pretežnega državnega pomena (p.in.) z izhodiščem v tržaški luki, vprašanje obzrambe ladjedelnice Sv. Marka, vprašanje napovedane gradnje zidanega doka ter še posebej vprašanje pristanl-Ike ustanove. V domači gostilni niso imeli rok, da bi postregli številnim gostom Osmica pa je že postala «obvezna» postaja za vse ljubitelje dobre kapljice la vinogradov v Bregu minski (opombe), I. Canwarja zgodovino likovne umetnosti v za-padni Evropi (opombe), ponatis F. Zakrajška prevodov (4), prevod iz «Rime pietrose« T. Debeljaka (42), Bevkovo pesem ((Danteju« (106). Brecelj pa navaja sledeče enote, ki jih pri Vilharju ni: J. Debevca prevode v raznih šolskih učbenikih (1912, 1921, 1942 dve enoti, 1943, 1935, 1939, 1947), prevod J. Remica v ((Jutranji zarji« (1935-36; XXXIII. spev «Raja»), C. Zlobca prevod soneta v ((Obzorniku« (1960) in njegove prevode «Novega življenja« v Bohančevi ((Zgodovini svetovne književnosti« (2. aprila 1962), članke iz »Laibacher Wo-chenblatta« (1885), Ljubljanskega zvona« (1892), «Dom in sveta« (1910, 1919), «Mladike» (1921), F. Terseglava članek v ((Slovencu« (1921), Budalov v Goriškem koledarju za leto 1922, dva prispevka v reviji «Novi rod« (1925), Sušnikov pregled svetovne književnosti (1936), T. Debeljaka članek v »Glasu slovenske kulturne akcije« (1959) in R. Jurčeca prav tam (1962), članek v ((Pionirju« (1965), Jevnikarjevo poročilo o Croniovi knjigi Poznavanju Danteja pri Srbih in Hrvatih v tržaškem ((Mostu« (1965) in prispevek A. Rebule prav tam (1965), dalje Jevnikar-jev članek o »Commediji« v slovanskih prevodih v »Literarnih vajah« (1965, odlomke je ponatisnila Knjiga 65, št. 6.). Oha sestavi j alea sta hotela biti kar najbolj na tekočem s svojimi podatki in je Brecelj navedel celo neizdana dela. Obe bibliografiji ne upoštevata še sledečih del (izšla so prav tako v lanskem letu, istočasno ali po izidu obeh bibliografij); ponatisa Ehrenburgo-vega govora v «Naših razgledih« (25. XII. 1965), U. Urbanija članka o »Divini Commediji« pri Srbih in Hrvatih (Prim. dnevnik, 19. XI. 1965), S. Vilharja dveh poročil v «Delu» in ((Primorskem dnevniku* (26. in 29. XII. 1965); omeniti Je pri tem tudi dopolnilo na Vilharjevo poročilo, ki ga je napisal prof. S. Škerlj v ((Delu« (28. I. 1966) in B. Marušiča prispevek o Dantejevem jubilejnem letu pri Slovencih (Prim. dnevnik, 9. I. 1966). Kot smo že omenili navaja Brecelj recenzije v opombah k posamezni popisovani enoti, Vilhar pa te navaja kot samostojne. Izjemo je Brecelj napravil le tam, kjer gre za delo, ki ni izšlo pri nas oziroma v našem jeziku. Brecelj je pri tem izčrpnej-ši, zlasti ko navaja podatke s te plati za obe izdaji Resovega zbornika (1921, 1923). Za raziiko od Vilharjevega popisa Brecelj med recenzenti ne navaja S. Trdina (135) in B. Stoparja (139) pri o-pombah k popisu Lebnovega dela o Beatrici, tudi ni B. Samarina pri recenzentih prevoda ((Novega življenja« (145) in B Gerlanca za Gradnikov prevod (Pekla (153), medtem ko poročila S. Rupla ob izidu prevoda «Vic» (Prim. dnevnik, 1965) nihče od njiju ne navaja. Vsebine zbornikov sta oba se-stavljalca navajala pod enoto, ki zbornik popisuje. Izjemo sta oba napravila le pri navajanju prevoda tretjega speva «Pekla», ki ga je 2upančič objavil v Reso-vem zborniku. Brecelj je bolj natančen popisovalec pri tem. Vtlhač- Je posebej popisat vsako enoto iz Dantejeve publikacije Goriške knjižnice (156, 157, 158, 159, 163; uvoda A. Rajerja ni upošteval). Brecelj tudi posebej navaja uvode in komentarje k nekaterim samostojno izdanim Dantejevim prevodom ali pa njih objavam k periodiki. Vilhar je tako kot posebno enoto objavil Bleiweisov komentar k prevodu Koseskega (52), Ušeničnikov komentar (94), Debevčeva (79, 81), J. Kosa (63), B. Borka (61), T. Debeljaka (65), N. Koširja (66, 67) ter I. Juriča (e 75). Brecelj je komentarje popisal na istem mestu, kjer popisuje prevod. Medtem ko je Brecelj štel za enoto zase prevode, ki jih je Gradnik objavil v svoji »Italijanski liriki«, so pri Vilharju vsi pod eno številko. Brecelj ni posebej navajal odlomkov prevodov, ki so bili ponatisnjeni v sklopu kakega članka, zato pa v opombah navaja, za katere prevode gre, ne da bi pri tem navajal paginacijo. Prav ta pa je pomanjkljiva pri Vilharjevih navajanjih številnih prevodov J. Debevca iz »Dom in sveta«. Tu so med obema popisoma mnoge razlike, pri Vilharju je razvidno, da je Debevec leta 1919 objavil v »Dom in svetu« XXV-XXIX spev «Vice», pri Breclju stoji XXV-XXXIV, za leto 1920 ne navaja Brecelj nobenega Debevčevega prevoda, prav tako tudi ne pri letu 1924, pri letu 1925 pa Brecelj ne navaja, za prevode katerih spevov »Raja« se podatek nanaša. Vilhar meni, da je avtor članka v »Slovencu« (1924) A. Res, Brecelj ne navaja avtorja in bi tudi moral članek glede na svoje kriterije uvrstiti med recenzi' - - italijanski izdaji zbornika «Dante« (1923). Brecelj ni v pregledu citiral dveh svojih prispevkov, ki jih pri Vilharju najdemo pod številko 160 in 161. V pregled se je vrinilo tudi nekaj napak v citiranju paginacije, ki gredo gotovo na račun tiskarskega škrata (primerjaj 73. 124, 126, 10 in 84 z Brecljevim navajanjem). Za prevod, ki ga pod enoto 13, Vilhar navaja kot Debevčev, ima Brecelj za prevajalca Ušeničnika. Ob Brecljevih kriterijih izpade kot malo pomembna objava prvih slovenskih prevodov Danteja, ki jo je Vladimir Deželič pripravil za ((Nastavni vjesnik« (1921). Vilhar ga navaja pod enoto 26 v spremenjeni paginaciji. Brecelj ni v celoti izpisal naslova Zobčevega prevoda, ki ga Vilhar navaja pod številko 47. V razmerah, ko nam primanjkuje bibliografskih priročnikov različnih vrst, ko se jr.oramo zatekati k različnim nepopolnim pomagalom, je izid bibliografij, u-branih na isto temo in s podobnimi nameni, v vsakem primeru zanimiv dogodek. S tega stališča moremo pozdraviti obe bibliografiji, ki skušata v prvi vrsti pokazati na obseg našega poznavanja Danteja, ob upoštevanju prevodne dejavnosti, publicistike in znanosti. Kot ni nobena bibliografija popolna, tako tudi pričujoči ne moreta biti častni izjemi in nič nenavadnega ne bo, če bodo nove raziskave navrgle novih podatkov. Na podlagi tega gradiva in na podlagi tistega, kar je za svojo bibliografijo izločil, namerava Marjan Brecelj izdati samostojno Dantejevo bibliografijo. BRANKO MARUŠIČ Po šoli me počakaj poved s pripovedjo o drugih, svoje sedanje ugotovitve s spomini na takratni čas, tako da je s tem dosegla veliko mero pestrosti, tudi intimnosti, predvsem pa neposrednosti, kar nas pritegne k branju in sočustvovanju z mlado generacijo, ki jo je vojna iz skoraj idiličnega, mirnega življenja vrgla v kruto resničnost. Ta osnovna ideja — prikaz mlade generacije, ki se znajde v vojni in pa ideja, da je usoda različnih generacij tesno povezana — je odlično prikazana. In tako smemo ta tekst, kljub temu, da ni kako veliko delo, in malce romantična pripoved šteti za uspešen pisateljičin vstop v literaturo za odrasle. Knjigo bodo tako odrasli bralci kot tudi mladina, brali z užitkom. In to ta sicer kratek pripovedni tekst tudi zasluži. Iskrena, prepričljiva in v originalni formi napisana pripoved je vredna branja in tudi priznanja. Ker si prav na področju literature s podobno in vojno tematiko želimo poglobljenih del, je ta tekst še toliko bolj vreden zabeležbe. SL Ru. Meriionska cesta In sedaj, sem premišljeval, ni treba storiti nič več. Onadva moža bosta naslednji mesec poiskala lastnika tega polja, potem bosta prišla k meni, zahteval bom šeststo funtov in plačala bosta. Tako bom zaslužil sto funtov kot nič. Toda konec drugega meseca je minil in nihče me ni obiskal. Počakal sem še en mesec in še vedno se nič ni zgodilo. Nihče ni prišel kupit zemljišča. Nihče ni hotel graditi hotela na njem. Žalostno sem mi-šlil na petsto izgubljenih funtov. Toda onadva sta vendar hotela zemljišče za svoj hoteil Saj sta tako rekla. Ne bi mogla najti primernejšega prostora. Minilo je šest mesecev in še vedno se ni nihče oglasil pri meni. In tedaj me je nekega dne posel privedel v Carbrid-ge. Bilo je mesto, ki ga sploh nisem poznal. Sprehajal sem se brez cilja in gledal trgovine in hiše. Nenadoma sem na zidu zagledal ime: Meritonska cesta. Ustavil sem se, pogledal vzdolž ceste in odšel na drugi konec. Nekaj delavcev je gradilo na kosu zemlje. «Kaj pa bo tukaj?« sem vprašal. «Kaj gradite?« «Hotel,» je odvrnil eden. Neka druga cesta se je £am srečala z Meritonsko. «Kam pa pelje ta cesta?* sem vprašal. «V London,« je odvrnil možak. «To je Londonska cesta.« Lelio Luttazzi in tudi kaj resnejšega, eseie na primer.« »Ce je tako « sem se tudi Hz obrnil proti vetru, ((kateri režiser vam je najbolj všeč?« »Fellini.« «Zakaj?» «V vsakem filmu pusti kako 'poslanico’, spomni na bodočnost ki nas čaka. čudovit ie v ’8Va’, manj me je navdušil z 'Giulietto in duhovi’.« «Kaj pa Visconti?« sem vprašal. «Ni mi všeč, ker zahaja v pretirane skrajnosti.« «Kdo je vaš vzornik v literaturi?« «Italo Svevo.« Nato sem ga vprašal, če piše pesmi. Ne, pesmi ne piše, toda jih rad bere. Zatem mi je začel znova pripovedovati, kako se počuti mladega, veselega, zadovoljnega. Rad verjamem, sem šaljivo pripomnil, če si človek pri štiridesetih letih prebere poklic, je to zares najboljši dokaz, da se v njem pretaka sveža kri... Vroča kri... »Kaj mislite o ljubezni?« sem hotel vedeti. * * * «0 tem ne bi rad govoril,« ml je odvrnil Luttazzi. Zakaj ne?, sem se vprašal. Spomnil sem se, da ima Luttazzi za seboj nesrečno zakonsko doživetje, ki se je zaključilo z ločitvijo, zato morda ni razumel mojega vprašanja. Popravil sem: »Hotel sem vedeti, kakšno je vaše mnenje o ljubezni — ’na splošno’...« «Ah, nedvomno: čustvo ljubezni je najosnovnejše, najpoglavitnejše in najlepše čustvo,« je vzkliknil. Obraz mu je ob teh besedah spet zažarel. Je takrat pomislil na Metko, mlado Slovenko, na katero ga že nekaj let veže »naj..., naj..., naj... čustvo«? In, ali ni prav Metka tista lastovička, ki je prinesla pomlad v njegovo življenje? Upam sl trditi: da. Govorila sva potem o vsem mogočem: o Trstu, o literaturi, o filmu in njegovem prvem nastopu pred filmsko kamero («L’om-brellone«), o «St.udiu 1», predvsem pa so mi bile všeč njegove zadnje besede: «Ne razumem tistih ljudi, ki trde in so tudi prepričani, da je lov — šport!« Tak je torej Lelio Luttazzi: dvainštirideset let star (oprostite: dvajset!), srednje postave, njegovi lasje so gosti in črni, a dobivajo že prve srebrne nitke, ▼ kotičku ust pa domuje poseben, zagoneten nasmeh. Prste ima mehke in okrogle. Brez posebnih znamenj. če izvzamemo rdeč nagelj v gumbnici. To pa je že mnogo. BRANKO VATOVEC Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.8, najnižja 3.8, ob 19. uri 9.6; vlaga 37 odst., zračni tlak 1013.2 stalen, veter 10 km jugozahodnik, nebo 1 desetino pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA. 27. marca Rupert Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.26. Dolžina dneva 12.31. Luna vzide ob 8.22 in zatone ob 0.00. JuJtri, PONEDELJEK, 28. marca Janez VČERAJ POPOLDNE V ORGANIZACIJI POKRAJINSKEGA ODBORA ZA MIR Protestni pohod proti ameriškemu napadu na vietnamsko ljudstvo Več sto ljudi v povorki z italijanskimi in slovenskimi napisi ■ Kvestura prepovedala povorko mimo ameriškega konzulata ■ Na Trgu sv. Antona je v slovenščini govoril prof. Andrej Budal V okviru manifestacij, ki jih prirejajo v raznih državah na poziv ameriškega koordinacijskega odbora za konec vojne v Vietnamu in za pripravo na vsedržavno manifestacijo, ki bo danes v Rimu, je bil na pobudo posebnega odbora tudi v Trstu včeraj pozno popoldne protestni pohod proti ameriškemu napadu na Vietnam. Pohoda so se udeležili predstavniki raznih organizacij in ustanov, ki so zastopane v omenjenem odboru, ter veliko število meščanov in okoličanov, ki so nosili številne transparente s parolami za mir na svetu in prenehanje napada na Vietnam. Pred odhodom povorke s Trga Ga. ribaldi so nekateri člani odbora položili venec v Ul. D’Azeglio, na kraju, kjer so bili leta 1944 obešeni štirje talci. Okrog 17.30 je s Trga Garibaldi, kjer je bilo določeno zbirališče, krenila povorka, na čelu katere sta bila transparenta v slovenščini in italijanščini »Vietnam ni daleč«. Povorka je šla po Ul. Carducci, Trgu Goldoni, Korzo Italija, Ul. Roma in Ul. Rossini do Trga sv. Antona, kjer je bilo zborovanje z govori. Predsedovala je Jole Burlo, članica predsedstva Zveze žena, ki se je najprej zahvalila za udeležbo in solidarnostne izjave. Nato je poudarila, da bi morala povorka iti mimo ameriškega konzulata, a tega ni dovolila tržaška kvestura, čeprav je posebni odbor zagotovil, da bo manifestacija potekala mirno in v popolnem redu. Manifestacija je res potekala v redu in mirno ter ni bilo nobenega vzklikanja, na križišču Ul. Mazzini z Ul. Roma pa je peščica golobradcev začela izzivati in vpila; «Peking». Policija jih je odstranila, povorka pa je šla mimo naprej na Trg sv. Antona. Deželni tajnik CGIL Elio Zuliani je v svojem zaključnem govoru poudaril človeško plat tragedije, ki se zaradi ameriškega napada dogaja v Vietnamu, omenil hude žrtve ter pomen odporniškega gibanja, ki ga lahko vključimo v širši, mednarodni okvir odporniških gibanj zatiranih narodov za svoje pravice in svobodo. Prof. Andrej Budal pa je dejal: »Ce je pokrajinski odbor za mir priredil danes protestni pohod proti tujim napadalcem Vietnama, je to posledica dolge vrste dogodkov zadnjih let, ki so ogrožali in še ogrožajo svobodo in neodvisnost vietnamske dežele in s tem tudi svetovni mir. Ta južnovzhodni rob Azije ob Južnokitajskem morju je imel in še ima svojo razgibano zgodovino. Razburljive usode vietnamskega ljudstva so letos prve dni januarja jedrnato in učinkovito orisali vietnamski izobraženci v svojem pozivu za mednarodno pomoč. ljudstvo stoletja in stoletja bojevalo za neodvisnost svoje domovine proti tujim napadalcem. V osemdesetih letih kolonialne odvisnosti in v enajstih letih tuje nadvlade na jugu so Vietnamci spoznali, da bo mogla njih domovina resnično napredovati samo v neodvisnosti in svobodi. Zato prisegajo, da jih ne bo nobeno orožje in nobena grožnja prisilila k umiku. Ženevski sporazumi iz leta 1954 so jim zagotovili neodvisnost, vr-hovnost, enotnost in ozemeljsko nedotakljivost. Zato ne morejo dovoliti, da bi se tujci ugnezdili v njih lepi deželi in ogrožali te temeljne vietnamske dobrine. Vietnamci obsojajo hinavstvo tujcev, ki na eni strani govorijo o miru, na drugi pa istočasno pošiljajo v njih deželo svoje oborožene namci v tem, da tujci ponujajo pogajanja, hkrati pa odbijajo pozive poglavarja Fronte narodne osvoboditve, edinega pravega zastopnika ljudstva. Človeštvo je v zadnji svetovni vojni okusilo toliko gorja, da mu ni treba novih nevarnosti in novih vojnih žarišč, kakršno se zdaj raz-plamteva v Vietnamu. To prepričanje se širi med vsemi miroljubnimi narodi, ki si želijo mir, da bi se lahko nemoteno posvečali skupnemu delu za dviganje splošne življenjske ravni in za najvažnejše človeške dobrine. Prepričani smo, da je mimo sožitje med narodi na našem planetu mogoče in obenem nujno potrebno. V tem prepričanju kličemo: Naj povsod uspevajo zdrave mirovne težnje! Naj živi svetovni mir!« PHOTI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV V torek zopet 24-urna stavka gradbenih delavcev in pleskarjev Ob 10. tiri bo na sedežu Nove DZ-CGIL enotna skupščina stavkajočih - Pogajanja na uradu za delo V torek 29. tm. bodo gradbeni delavci in pleskarji zopet ves dan stavkali. Stavko so napovedale vse tri sindikalne organizacije po vsej državi. Zadnjič so delavci stavkali 8. marca, a delodajalci nočejo kljub temu popustiti ter skleniti nove delovne pogodbe, ki je zapadla že dolgo tega. Delodajalci se namreč izgovarjajo, da ne morejo izboljšati delavcem mezd zaradi krize, ki jo preživlja gradbena industrija. Toda zaradi te krize trpijo predvsem delavci, saj ie njihova brezposelnost zelo narasla. Delavci zahtevajo predvsem čimprejšnjo obnovitev delovne pogodbe. Poleg tega hočejo s stavko doseči, da se poveča njihova zaposlitev s tem, da razne javne ustanove takoj porabijo denar, ki je že določen za razna javna dela, za katera so tudi že pripravljeni vsi načrti. Končno zahtevajo delavci tudi zvišanje brezposelnost-ne podpore. Tajništvi tržaških sindikatov gradbene stroke sta sklicali za to- čete. Višek hinavstva vidijo Viet- ................iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiin.mini...... UGODEN ODMEV VESTI 0 PODALJŠANJU PLINOVODA Dobava cenenega zemeljskega plina bo pospeševala razvoj industrije V naši deželi bi potrošnja znašala za sedaj 1 milijardo kubičnih metrov na leto ■ Vodstvo Aeegata je že proučilo nove možnosti za domačo uporabo V gospodarskih krogih dežele Fur- vprašanje primerne povezave s pli--==- T..111.1.. i.— »ion ^ povodom, ki bi tekel iz Trsta v lanije-Julijske krajine so sprejeli z velikim zadovoljstvom vest, da namerava Italijanski zavod za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI raztegniti na naše področje tako imenovani »Padski plinovod«, ki se zdaj končuje v industrijskem središču Porto Marghera pri Benetkah. O nameri državnega zavoda je predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi sinoči izjavil, da bo podaljšanje plinovoda na naše področje, pri čemer bodo neposredno povezana z glavno mrežo plinovodov v severni Italiji industrijska središča v Trstu, Vidmu in Pordenonu, imelo velike koristi tako kar se tiče razpoložljivosti s ceneno energijo v industrijske namene, kakor tudi v gospodinjstvu, saj bodo lahko po .speljavi plinovoda v prizadetih mčstih uporabljali metan tudi za segrevanje, ata, novanj in poslovnih prostorov. Zemeljski plin je najcenejše gorivo, in zaradi tega dopušča industrijam, da obratujejo z razmeroma nizkimi stroški, kar zopet ugodno vpli/a na njihovo konkurenčnost. Dr. Caidassi je dodal, da ostane kljub o-menjenemu Enijevemu načrtu odpruo Poudarili so, da še je vietnamsko . .....i^^„„„1, .........mm-- V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Vsedržavni natečaj o stolici pripravni za množično uporabo Vrednost nagrad, ki jih bodo razdelili za najboljša dela, bo znašala nad 2 milijona lir Na letošnjem tržaškem velesejmu bodo posvetili veliko pozornost pohištvu: temu končnemu izdelku lesne industrije so namreč namenili običajen vsedržavni kongres, ki bo tako doživel svojo šesto edicijo, ter mednarodno zasedanje, deveto po vrsti, ki bo 3. julija in ki bo posvečeno temi • Stolica, industrijski problem*. O-beh prireditev se bo udeležilo veliko število domačih in tujih proizvajalcev, arhitektov in strokovnjakov, ki bodo vzeli v pretres vprašanja o proizvodnji in trgovini z lesnimi izdelki in seveda še posebno s pohištvom ter s stolicami. Vsedržavni natečaj bo le- Proslava 20-letnice Slovenskega dijaškega doma v Trstu Slovenski dijaški dom v Trstu se pripravlja na dostojno proslavitev dvajsetletnice svojega obstoja. V ta namen se pripravljajo nekdanji in sedar nji gojenci na pester spored, ki bo zajet v enotno slavnostno akademijo. Spored bo vseboval dve zborovski deklamaciji, branje pesmi dveh mladih pesnikov, bivših gojencev dijaškega doma, glasbene točke nekdanjih gojencev dijaškega doma in skupinske in solistične baletne točke. Zborovski deklamaciji vadi gledališki igralec SNG v Trstu S. Starešinič, baletne točke pa baletni učitelj g. Viles. Namen proslave je prikazati pomen Slovenskega dijaškega doma v Trstu, ki je kljub težavam, s katerimi se je boril in se še bori, znal in zmogel poslati skozi dvajsetletno vzgojo nad 1.300 gojencev in gojenk v življenje. Namen pa je tudi ta, da bi se zganile vse oblasti, ki podpirajo take in podobne italijanske vzgojne zavode, in začele sorazmerno in stalno podpirati tudi ta, za slovensko izobra-žujočo se mladino in za celotno slovensko manjšino, pomemben zavod Proslava bo v petek, dne 15. aprila 1966 v Kulturnem domu v Trstu. Celoten potek sporeda slavnostne akademije bo pravočasno objavljen. Že sedaj vabimo na to slavnostno akademijo vse, ki jim je slovenska šolska mladina pri srcu. RAVNATELJSTVO tos organiziran na temo ‘Stolica iz lesa, pripravna za množično u-porabo* Strokovna -komisija, ki bo ocenila predložene izdelke in načrte, bo upoštevala predvsem možnost njihove izdelave v seriji, to se pravi, da bo morala biti izvedba predloženih načrtov predvsem tehnično pripravna za množično uporabo, poleg tega pa cenena kar se tiče proizvodnje. Vrednost nagrad, ki jih bodo razdelili za najboljša dela, bo znašala nekaj čez 2 milijona lir. Strokovno komisijo pa bodo sestavljali strokovnjak prof. M. Dosi, ravnatelj državnega umetnostnega inštituta v Trstu prof. R. Baroc-chi, univ. profesorja R. Boico in C. De Carli, svetovalec furlanskega konzorcija za izdelovanje stolov s sedežem v Sv Ivanu ob Nadiži dr. S. Montina, ter strokovnjaki A. Rosselli, M. Zanuso in G. Guerrini iz Milana. Udeleženci natečaja morajo priglasiti svojo udeležbo vodstvu tržaškega velesejma najkasneje do 30. aprila, natečaj sam pa se bo zaključil 15. junija. Do 24. ure tistega dne morajo namreč udeleženci izročiti elaborate, in sicer bodo načrte sprejemali na naslovu «Ente Fiera di Trieste, Cam-pionaria Jnternazionale — VI Cor-corso Nazionale del Mobile — Trieste, Piazzale Alcide de Gaspe-ri n. 1». Komisija se bo sestala zadnje dni junija in rezultati natečaja bodo objavljeni takoj zatem. Nagrade pa bo žirija podelila 3. julija, v okviru IX. mednarodnega zasedanja o pohištvu. Za morebitna pojasnila naj se zainteresirani strokovnjaki obrnejo neposredno na vodstvo velese-jemske uprave v Trstu, kjer bodo lahko dobili tudi priglasnice in prepis pravilnika. 30. t. m. v Trstu sestanek komisije turističnih strokovnjakov Pri pokrajinski turistični ustanovi se bo 30 tm. sestala delovna komisija strokovnjakov, ki bo pri pravila praktične postopke za u resničitev sporazumov o medse bojnem pospeševanju in izmenja vanju turističnih pobud in turi stov, ki so bili doseženi v Opati ji 25. tm. na sestanku predstavni kov turističnih in letoviščarskih ustanov ter pristojnih organov iz Trsta ter sorodnih ustanov Hrva ške in Slovenije ter istrskih leto I viških krajev. Avstrijo in na Češkoslovaško, ter bi «med potjo« dobavljal metan industrijskim obratom v Sloveniji. V prihodnjih tednih se bodo predstavniki tržaške, videmske in goriške trgovinske zbornice v Rimu sešli z voditelji Enija, da bi ponovno vzeli v razpravo načrt o speljavi plinovoda v osrčje industrijske Evrope. Glede tukajšnjih potreb po zemeljskem plinu je dr. Caidassi mnenja, da bi sedanja potrošnja lahko dosegla milijardo kubičnih metrov na leto, medtem ko bi že čez nekaj let lahko narastla na skoraj dve milijardi kubičnih metrov. V zvezi o nameri ENI so razpravljali na posebni seji tudi strokovnjaki mestnega podjetja Acegat. U-gotovili so, da bo imel nov meta--novod tudi vrsto'pozitivnih posledic ne le za industrijske obrate, marveč tudi za uporabo zemeljskega plina v gospodinjstvu. Razpolaganje s plinom, ki ne bo strupen in ld bo bolj cenen, bo najbrž povzročilo povečanje domače potrošnje, zlasti za segrevanje prostorov. To dejstvo je treba povezati z dvema nedavnima dogodkoma. Predvsem s sklenitvijo važne pogodbe med ESSO in SNAM, na podlagi katere bo italijansko gospodarstvo razpolagalo z utekočinjenim metanom iz Libije, da dopolni omejeno proizvodnjo italijanskega zemeljskega plina. K temu je treba dodati zaključek pogajanj med SNAM in vsedržavno zvezo poobčinjenih podjetij za plin in vodo za obnovitev pogodb za dobavljanje metana tem podjetjem. V luči teh poslednjih dogodkov je torej upravna komisija Aeegata razpravljala o perspektivi potrošnje plinskih goriv v našem mestu. Pristojni uradi Aeegata se že dolgo ukvarjajo s tem vprašanjem in mestno podjetje je že večkrat zahtevalo, da se ugodno reši za naše področje. Na sestanku so prvič razpravljali o ukrepih, za katere je pristojno podjetje in ki bi omogočili čimboljše izkoriščanje energije, ki bo mestu na razpolago. Med drugim so proučili možnost, da bi preuredili gorilnike na plinskih pečicah in štedilnikih potrošnikov. Metan bo namreč imel večjo kalorično moč in tudi večji pritisk, zaradi česar bo treba zožiti odprtine, skozi katere prihaja plin v gorilnike. Poleg tega bodo morali namestiti tudi posebne priprave, c-.a bodo regulirale pritisk metana na krajnih točkah razdeljevalne mreže, kjer je pritisk plina nizek zaradi velike potrošnje. Vsekakor je kalorična moč metana dvojna v primeri s sedanjim industrijskim plinom. Ce bi se odločili za uporabo «čistega» metana, bi lahko po isti razdeljevalni mreži dobavljali takšno količino, ki bi krila še enkrat toliko potreb, kot jih krije sedaj plin. Seveda bi se lahko zvišala potrošnja s pocenitvijo goriva. To pa je odvisno tudi od cene gorilnega olja, ki dela že močno konkurenco plinu. Toda če se bo v Italiji še nadalje večalo število avtomobilov, bodo pač rafinerije preuredile svo*e naprave, da dobe večje odstotke bencina iz surovega petroleja. V tem primeru bi se cena gorilnega olja zvišala, kar bi pospeševalo potrošnjo metana. PSDI«. Uvod v razpravo bodo imeli prof. G. Petronio, dr. Polli in dr. T. Sala. Slovesnost ob zaprisegi 400 novih policistov Včeraj zjutraj je bila v vojašnici Duca d’Aosta pri Sv. Ivanu slovesnost o zaprisegi 400 policistov, ki so opravili z uspehom predpisane tečaje v šoli gojencev stražnikov javne varnosti. Gojenci so nastopili na dvorišču vojašnice v sestavi štirih bataljonov z godbo na čelu. Slavnosti so prisostvovali predsednik deželnega sveta de Rinadlini, generalni komi-misar azza, podprefekt Molinari, tržaški vojaški poveljnik gen. Bar-beris, prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Maltese, generalni prokurator dr. Spagnuolo, župan Fran. zil in druge osebnosti. Prisotne, a predvsem gojence, je nagovoril poveljnik šole polk. Bri-ghenti. rek tudi skupščino stavkajočih de. lavcev, ki bo ob 10. uri v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8. Na skupščini bosta tajnika obeh sindikatov poročala o sedanjem položaju. * • * Včeraj so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja za sklenitev novega sporazuma za delavce podjetij, ki se ukvarjajo s čiščenjem in prepleskavanjem ladijskih trupov. Sindikati in delodajalci so se sporazumeli glede zvišanja o-snovne mezde. V torek pa bodo nadaljevali pogajanja o drugih delavskih zahtevah. Poskus ropa ali nenadna slabost? Zagoneten dogodek se je pripetil včeraj popoldne nekaj pred 16. uro v veži nekega poslopja na Garibaldijevem korzu. Neki moški jp prišel v vežo skupaj z dvema drugima osebama in takoj nato je izgubil zavest. Znašel se je potem na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili razne poškodbe na desnem sencu, lobanjsko travmo, začasno izgubo spomina in poškodbo na desni roki. Gre za 66-letnega Stefana Zap-padora iz Ul. Giulia 80 Moški je pozneje povedal, da je stopil v vežo poslopja na Garibaldijevem korzu v družbi dveh drugih oseb. Pri sebi je imel baje precejšnjo vsoto denarja. Kaj se je potem zgodilo se ne spominja. Ležečega na tleh je načel neki stanovalec. Ali je šlo za poskus ropa? So morda zločinci zbežali, ko so o-pazili moškega, ki je prihajal po stopnicah navzdol? THdtna utedntitou Predsednik Bcrzanti danes v Tridentu Danes zjutraj se bo predsednik naše dežele v Tridentu sestal s predsednikom dežele Tridentinska-Gomje Poadižje Dal Vitom. Raz-govarjala se bosta predvsem o odnosih med deželami s posebnim statutom in državo. Ta sestanek je v zvezi s sklepom vlade, da zavrne deželni zakon o številu, določenem v staležu deželnega o-sebja. Sklep vlade le naletel na odločen odpor deželnega odbora in sveta. Danes se bo predsednik Berzanti podrobno seznanil z u-pravnim delovanjem dežele Tri-dentinska-Gomje Poadižje. Karel Mahnič s Krmenke vri Dolini, ki so mu za najtovod razlastili hišo in vse zemljišče ter ga 1. marca prisilno izgnali, je pred nekaj dnevi sklenil dogovor z vodstvom Industrijskega pristanišča in družbe SIOT ter zdaj sam ruši svojo hišo in odvaža material. Včeraj nam je poslal naslednjo, lastnoročno napisano zahvalo, ki jo rade volje objavljamo: «Uredništvo Primorskega dnevnika! Podpisani Karlo Mahnič se lepo zahvaljujem Primorskemu dnevniku za pomoč in solidarnost ob priliki izgona moje družine iz moje hiše. Tudi po vaši zaslugi sem uspešno zaključil spor glede odškodnine za svoje razla,^čgp{g:,ipiet-je. S tem se zahvaljujem tudi vsem, ki so mi bili ob strani pri moji tako življenjsko važni zadevi.* --- Zelo nas veseli, da je Mahnič uspešno zaključil svojo zadevo m mu želimo, da bi si čimprej sezidal nov prijeten dom. li>i>in■”> mim... liiiiiiliiiniuiiiiiilinmiiHiiiilinttiimiHilliliiMMllIllilliiilimiiiiiiiimii Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. marca 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 20-letni Benedetto De Monaco, 74-letna Angela Spada vd. Spada, 61-letrni Francesco Kobal. 79-letma Luigia Zorrer por. Grando, 85-leitna Adele Janett vd. Minca, 2 meseca stari Stefano Saul, 81-letna Ro-salinda Steffe vd. Rossi, 63-Jetna Lu-crezia Mannmo por. Nangano. OKLICI: uradnik Vittorio Matuchl-na in trg. pomočnica Marina Zala-teo, inženir Romeo Renoldi in farmacevtka Lurtlla Marzini, poštni a-ge-nt Sergio Di Nora in gospodinja Marisa Škrbec, uradnik Lucio Marta in uradnica Gina Medizza, uradnik Gianfranco Rosin in uradnica Ester Sancin, poštni agent Pietro Manzin in gospodinja Maria Ivancich, uradnik Paolo Vergiu in uradnica Anna-maria Visintini, trgovec Livio Ro-chelli in gospodinja Salve Zucca, ind. Izvedenec Fabio Tomasini :n trg’ pomočnica Maria Rosa Rebecchi-Scagelj, častnik trg. mornarice Dario Cazzanelli in trg. pomočnica Gra-ziella Delta Santa, karoserist Cesare Ursich in učiteljica Maria Vidah, delavec Pietro Fornasaro in vetrinist-ka Maria Bruna Petronio, zdravnik Luciano Crepaldi in otroška negovalka Adriana Colli, strojni kapitan En-nio Volpi on gospodinja Rosamaria Sferza, zdravnik Ennio Furlani in uradnica Giovanna Baldassarri, uradnik Emiiio Di Stedano in gospodinja Anna Di Stefano, častnik finančne straže Francesco Dhsanto in gospodinja Rosanna Ricci, bančni uradnik Franco Del Puppo in gospodinja Te-resi-na Favretto, zdravnik Renato Ca-stellan in gospodinja Vittoria Datti-lo, pomorski strojnik Emilio Valci in uradnica Nirvana Lucchesi, uradnik Paolo Lazzari in frizerka Oretta Bray, uradnik Virgilio de Reya-Ca-stelletto in uradnica Marina Pampa-nin, delavec Agostino Cafagna in gospodinja Maria Segulin, mehanik Giorgio Cociani in trg, pomočnica Luciana Biagi, mehanik Gino Parlot-ti in gospodinja Violetta Della Gat-ta, karoserist Giusto Butti in trg, pomočnica Silvana Cherbava, delavec Gian Carlo Tomadlnj in delavka Luciana Pauli, parketist Giorgio O-kretich in bolničarka Liliana Cavre-cich, tiskar Giorgio Brazzatti in delavka Alvea Poldrugovaz, zemljemerec Antonio Barca in zemljemerka Adriana Figliola, brivec Feliciano Di Benedetto in uradnica Anita Zuc ca, uradnik Sergio Guerclni in trg. pomočnica Laura Padoani. uradnik Vin-ido Medeot in učiteljica Nerina Bontempo, radiotehnik Renzo Merte-lossi in uradnica Valnea Marcon, mehanik Sergio Sibelia in gospodinja Grazia Švara, častnik Bruno Can-tiello in gospodinja Lina Ciotta, podčastnik finančne straže Giovanni Ste-faneili in gospodinia Angela Belmon-te, podčastnik finančne straže Mario Manca m gospodinja Adelina Medde, trgovski potnik Livio Moretti in u-radnica Maha Luisa Magnino, carin-2 Krožek «K. Morandi« priredi v sk» nadzornik Giuseppe' Mescia in sredo, 30. t. m. ob 19. uri na svo-g?spod"ja Maria Pia Colittii, finanč-jem sedežu na Trgu Stare mitnice I D Amlco in gospodinja As- št. II razpravo o temi: «Pot so- j ^unt;i Tf-desco. električar Edv.no Na-cialistov In združitev med PSI in I ber2°‘ ln gospodinja Marinka Reg- gente, mehanik motorist Claudio Mon-freda in trg. pomočnica Liliana De-lise, delavec Sergio Salata in gospodinja Bruna Matievich, pomorski kapitan Rino Diminich in uradnica Na-dia Bassan, trgovec Bruno Počkaj in uradnica Maria Stritar, šofer Sergio Lorenzini in gospodinja Teresina Moratti, delavec Ruggero Iurich in gospodinja Giuseppina Roberti, šofer Vito Peraino in gospodinja Apol-lonia Capizzi, uradnik Antonio Pos-sa in uradnica Marta Rocco. načelnik oddelka Mario Selovin m uradnica Gianna Zanon, mehanik Gianfranco Bernardis in gospodinja Franca Bosco, bolničar Livio Veglia in delavka Miranda Braico, natakar Ar-les Brovia in trg. pomočnica Irma Dolenc, risar Sergio Monego in gospodinja Marialuisa Tombaco, uradnik Radomir Dragovich in uradnica Natalia Genzone, bančni sluga Luciano Ni-gli in gospodinja Adriana Schrott, elektrotehnik Mario Cerme-h in Yolanda Bakker, uradnik Fabio Bertoni in študentka Aurora Scholz, železničar Enrico Rachelli in delavka Iolanda Gigante, zemljemerec Mario Gazzin in uradnica Rina Sabelll, industrijski izvedenec Gianfranco Lu-catello in gospodinja Maria Grazia Favento, karabinjer Francesco Di Giacomo in gospodinja Maria Simio-li, uradnik Mario Carini in šivilja Livia Vattovani, električar Edoardo Sossi in uradnica Nives Skerlavaj, natakar Giuseppe Grisan in gospodinja Maria Tedesco, podčastnik finančne straže Francesco Santamaria ln učiteljica Anna Fantino, Claudio Bordon in Antonia Bettinesehi. Pe- tro Covacich in Ermelinda Boccoli. LOTERIJA BARI 62 53 13 6 84 CAGLIARI 19 67 50 85 39 FIRENZE 14 26 2 40 48 GENOVA 19 14 8 41 52 MILAN 10 75 22 83 62 NEAPELJ 22 85 46 53 41 PALERMO 21 49 59 16 63 RIM 71 U 85 64 1 TURIN 64 (U) 44 87 1 BENETKE 26 90 21 79 45 ENALOTTO 2 111 111 2 2 1 2 1 KVOTE: 12 točk — 15.662.000 lir, U točk — 219.500 lir, 10 točk — 19.100 lir. __________ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d'oro. Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Glnnastica 44; Miani, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.36 do 1.30) Alla Basilica, Ul. sv. Justa l: Bu-solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Mazont, Ul. Settefontane 2. GLASBENA MATICA - TRST DANES, 27. MARCA 1966 OB 17. URI V KULTURNEM DOMU KONCERT OPERNE GLASBE S SODELOVANJEM PRVAKOV LJUBU AN SKE OPERE: NADE VIDMARJEVE (sopran), RUDOLFA FRANCLA (tenor) in LADKA KOROŠCA (bas) ORKESTER GLASBENE MATICE DIRIGENT OSKAR K J U D E R Rezervacija in prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK . KONTOVEL uprizori danes, 27. marca ob 17. uri v ljudskem domu v Sv. Križu Cvetko Golar: DEKLE Z ROŽMARINOM Ljudska igra v štirih dejanjih Režija: Stane Raztresen LADJE v PRISTANIŠČU Olimpia, Victoria. Oceanus, Saipa II, Lilion, A. Cosulich (It.), Goran-ka, Beograd (Jug.), Skenderbeg (Al.), El Giza (ZAR), Gavilan, Vindex, (Pa.), Executor (ZDA), Tide (Niz,), I Skipper (Llb.), Atlit (Izr.), El rini (Vri. Brit.), S. Marls II (Gr.), Z. Szczecinska (Pol.). Slovensko gledališče v Trstu V prosvetni dvorani na OPČINAH Danes, 27. t. m. ob 16. uri Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) Prevedla MARIJA KACINOVA V narečje prestavila LELI NAKRSTOVA Režija JOŽE BABIC Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. V Kulturnem domu v Trstu od 3. do 11. aprila 1966 Dva pasijona Napisal - priredil MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režija: MIRKO MAHNIČ Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Center za raziskavo raka - Trst in p.d. «Igo Gruden« - Nabrežina vabita na predavanje o borbi za PREPREČEVANJE RAKA NA MATERNICI, ki bo v sredo, 30. t. m. ob 20.15 v društveni dvorani v Nabrežini. Predaval bo dr. Dušan Gruden. Sledila bo diskusija. Prisoten bo tudi ravnatelj centra za raziskavo raka dr. Lovenati. Razna obvestila V torek, 29. t. m. bo predaval v Slovenskem klubu, Ulici Geppa 9, univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. inž. Anton Kuhelj o temi: Astronavtika, njen razvoj in sedanje stanje Predavanje bo spremljalo 25 skioptičnih slik. Vljudno vabljeni. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi v četrtek, 31. marca t.l. ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje z diapozitivi Gradovi na Slovenskem Predavali bodo člani društva. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Odbor Fotografije pogreba pok. msgr. Matije Škabarja' so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Kino - fotografski material SE CUL IN rrst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ea obiščejo Državni znanstveni licej sporoča,) da se sprejemajo prošaje za znanstveno in klasično maturo do 31. marca. DR. SONJA MASSERA bo odsotna od 4. do 8. aprila t. 1. Dr, Rafko Dolhar SPECIALIST ZA DELAVSKE IN POKLICNE BOLEZNI, sprejema v Ul. S. Francesco 6, tel. 68-400 INAM od 14. do 15. ure Roentgen, aereosol, inhalacije, terapija s kisikom Gledališča VERDI Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za zadnjo predstavo «La Boheme« za dnevni abonma za vse rede, ki bo danes ob 16. uri ob isti zasedbi. ABONMAJI ZA SIMFONIČNO SEZONO Blagajna gledališča Verdi sprejema potrdila abonmajev za simfonično sezono »Pomlad 1966». Ciklus spomla danskih koncertov se bo začel 2. aprila in zaključil 31. maja, oosega pa 10 koncertov in zaključni kon cert, na katerem bodo izvajana nagrajena dela z natečaja «Prem‘o Cit-til di Trieste 1966», ki bo veljal tudi za abonente. Vse informacije pn blagajni. Nazionale 14.00 «Rapina al sole« — Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Arcobaleno 14.00 «Tre colpi dl Wtn-chester per Ringo«. Excelsior 14.30 »Fumo di Londrai) — Technicolor. Alberto Sordi, Fiona Levvis. Fenlce 14.30 «100.000 dollarl per Las-siter«. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 14.00 »Rancho Bravo« Technicolor. James Stewart, Maureen 0’Hara. Grattacielo 14.00 «Adulterlo alTitalia-na» Technicolor. Nino Manfredi, Catherine Spaak. Prepovedano mla dini pod 14. letom, Alabarda 14.30 »Per aua-lche dollaro in piu«. Colorscope, Clint Eastivood in Gian Maria Volonte. Filodrammatico 14.00 «Rose rosse per Angelica« Technicolor. Jacques Per-rln, Raffaela Carra, Aurora 14.30 «Judith». Cristallo 15.00 «Signore e signorl« Vlma Lisi, Franco Fabrizl. Prepo-ve^ai-o mladini pod 18. letom. Garibaldi 15,00 «Arrivano 1 Titani« Technicolor. Gluliano Gemma, An-tonedla Lualdi. Capitol 14.00 »Da un momento all’al-tro» Jean Seberg. Technicolor. Impero 15.00 «L’ombrellone». Vittorio Veneto 14.30 «11 tormento e 1’estasi« Technicolor. Diane Cilen-to, Charlton Heston. Moderno 14.00 »Patto a tre« Technicolor, Frank Sinatra, Deborah Kerr, Zadnji dan. Astra 15.00 «Una ragazza da sedur-re«. Ideale 14,00 »Due marines e un generale« Technicolor. Franco Francih, Ciccio Ingrassia, Abbazla 14.30 »I gemrill dri Texas» Technicolor. VVa-lter Chiari, Rai-mondo Vianello. Astoria 14.00 «Dorlngo» Technicolor cinemascope. Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« priredi dvodnevni Izlet 24. In 25. aprila t.l. v Radence, Mursko Soboto Ljutomer In Celje. Prijave na sedežu društva vsak večer (izvzemši sobote) od 20.30 do 21,30 In v nedeljo od 11, do 12, ure do 10, aprila t.l. «k A Mi i % ■ GLUHI* SLIŠALI BOSTE NE DA BI IMELI KAJ V UŠESIH ODREŽITE TA OGLAS Tisočeri so bili presenečeni ko so odkrili, da končno lahko spet neverjetno jasno slišijo BREZ KAKIH ZADREG. To je sedaj možno s pomočjo nove izredne iznajdbe, ki deluje BREZ slušalke v ušesu... BREZ visečih vrvic... BREZ nerodnih baterij... BREB ka-kakršne koli cevke... Danes premagati slušno hibo je tako lahko, kot si natakniti elegantna očala. Ta presenetljiva iznajdba, ki jo predstavlja Amplifon, Vam nudi neprekosljivo prednost, da slišite ne da bi Vas kaj motilo v ušesih in to v normalnem tonu. Vse akustične aparature starega tipa so sedaj povsem zastarele. Vsak bralec tega lista, ki ima kako slušno napako, lahko dobi BREZPLAČNO (v beli kuverti) senzacionalno Ilustrirano knjigo. Ta mu bo razodela vse podrobnosti o novi iznajdbi. Ce hočete dobiti knjigo brezplačno in brez vsake obveznosti, pišite še danes na naslov: Amplifon, Rep. 239—D—3 Via Durmi 26, Milano in navedite Vaše 'me in naslov, Sintetične preproge ln preproge za hodnike iz plastike »BALATUM« tn »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «M()yUETTE» in ploščice »RIKETT« in «ARMSTRUNU» Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. 11ALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. H Tel. B5-yi9 « MODELLINA CALZATURK » klasični ln najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul. F. Fiizl 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli) Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. msgr. Matije Škabarja daruje Tončka Ščuka 2000 lir za Dijaško Matico. Ob trinajsti obletnici smrti Justa žagarja s Padrič daruje žena Angela 1000 lir za Dijaško Matico. Ob Obletnici smrti Valerije Sila daruje hčerka Milena 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Antona Čoka daruje Antonija Gombač 3000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok, msgr. Matije Škabarja daruje učitelj Ivan Sancin 3000 lir za Dijaško Matico. Mali oglasi ZLATE predmete, ure. prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega de. narja pri HOLLESCH, Trst, Piazza S. Giovanni 1. TAPETN1KE strokovnjake, kvalificirane In poldelavce, stalna zaposlitev, Išče Pertzzi, Viale D'Annunzlo 27. MLADENIČE največ 17 let stare, željne učenja ročnega dela za tapetnlke, zavese in podobno za opremo stanovanj, išče Perlzzt, Viale D’Annunzlo St. 27. MlZAHSKO delovno mizo In kombl-nirko na pet različnih operacij prodamo po Izredno nizki ceni. Via della Tesa 12. PIANINO »Reinhardt« prodam. Telefonirati v ponedeljek na št. 99-124, ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Leopolda Lisjaka (Volpi) in ga spremili k zadnjemu počitku-ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin naše nepozabne Zore Bajc se najtopleje zahvaljuje družina BAJC Trst, 27. marca 1966. Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in tast FRANC KOBAL Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 27. t, m., ob 10 url Iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoča žena Marija, hči Mimi, sinova Srečko z zaročenko Vero in Darko z ženo Marto Trst, 27. marca 1966. Pnrnorslcrffnevntb — 9 — 27. marca 1966 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Delal se je žrtev napada v resnici pa je hotel krasti Naprtili so mu tudi obtožbo kraje zlate narokvice, vendar pa ima obramba proti tej obtožbi dobre argumente I Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Santonasta-| so, zapisnikar Parigi) so obravnaval; zapleten primer kršitve raz-i Dih predpisov kazenskega zakona, iti jih je baje zagrešil 59-letni čev-! ljar Luigi Cristiani iz Ul. Aquili-nia 7. V tem primeru gre pravzaprav za dva ločena dogodka. Prvi za-I deva tatvino zlate narokvice, ki I jo je obtoženec baje zagrešil 16. marca 1963 v škodo lise Bernsteinove v njenem stanovanju. Obtožnica je trdila, da je Cristiani prišel v stanovanje klientke, da bi ji izročil par čevljev, ki jih je popravil ter da je tedaj izkoristil Priliko ter ukradel narokvico. Drugi dogodek, zaradi katerega *e je moral Cristiani že zagovarjati pred kazenskim sodiščem, pa je zadeval neko zapleteno dogodivščino, ki se je pripetila 8. januarja 1964. Tistega dne so reševalci našli poškodovanega Cristia-nija na dvorišču poslopja št 19 v Ul. Torrebianca. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki menili, da se bo moral moški zdraviti zaradi raznih poškodb okoli 40 dni. Cristiani je tedaj izjavil policistom, da se je sprl z dvema moškima, ki sta mu hotela poravnati svoj dolg z dvema zavojčkoma jugoslovanskih cigaret. Polici- sti so uvedli preiskavo ter ugotovili, da Cristianijeva verzija ni odgovarjala resnici. Namišljeno žrtev ni namreč vrgel skozi okno neki Jugoslovan ali kdorkoli drug. Cristiani se je namreč hotel splaziti v skladišče podjetja Giacomo Vatovec, toda namera mu je spodletela ter je padel z nekega okna na dvorišče. Zato so mu policijski organi naprtili tudi obtožbo simulacije prekroka in poskusa tatvine. Kazensko sodišče je 28. junija lani spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo na 1 leto, 4 mesece in 20 dni zapora ter 37.000 lir globe. Razprava pred prizivnim sodiščem pa se še ni končala, ker ie medtem prišlo do nekaterih odkritij, ki mečejo čudno luč na prvi dogodek, se pravi na tatvino v škodo lise Bernsteinove. Obtožen-čevi obrambi se je namreč posrečilo dokazati, da obstajata dve priči, ki trdita, da je ukradena na-rokvica danes v rokah okradenke. Gre za Lucio Bosco in Bruna Gria. Lueia Bosco je baje nekega dne povedala Cristianiju, da je videla narokvico v stanovanju Use Bernstein. Spričo teh dokaj tehtnih dokazov so prizivni sodniki ukazali, da se proces delno obnovi ter so ga odložili za nedoločen čas. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Davek na povečanje vrednosti zazidalnih površin po 1.1953 Diskusija o poteku proslave 20-letnice manifestacij za italijansko rešitev pripadnosti Gorice URORNE^^LOTORNJ trot Viale XX Settembre 16 1,101 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI 9 jdutOAim&kfat yf. (fiuttO- e SERVISNA POSTAJA • MEHANIČNA DELAVNICA • POPRAVILA AVTOMOBILOV vseh vrst • HITRA IN ODLIČNA POSTREŽBA TRST — Ul. A. Caccia 10/a (vogal Largo Barriera) Tel. 55-533 4 Kžmnavnmi Sftr — *i predvaja danes, 27. t. m. z za- četkom film: ob 15. uri Titanus Non son degno di te (NISEM TE VREDEN) Ste se zabavali s filmom «NA KOLENIH PRI TEBI«? Se bolj se boste s filmom »NISEM TE VREDEN))... z Gian-nljem Morandijem. O* V ponedeljek, 28. t.m. ob 18. uri ponovitev filma Non son degno di te H1IO «IB1S» PROSEK predvaja danes, 27. t. m. z začetkom ob 16. uri Cinemascope barvni film: D0NNE, VINSEENO COME SI SEBUCE EN U0M0 Posnet po knjigi (Sey and The Single Girl) Igrajo: TONY CURTIS, NATALIE WOOD, HENRY FONDA in LAUREN BACALL Mladini pod 14. letom vstop prepovedan KirVCkzKRI2U predvaja danes, 27. t. m. ob 15. uri westem barvni cinemascope Lux film: LA LANCIA CHE UCCIDE (KOPJE, KI UBIJE) Igrajo: SPENCER TRACY, ROBERT WAGNER, JAN PETERS in RICHARD WIDMARK V sredo, 30. t. m. začetek ob 19.30 po romanu Dcsmonda Junga film: ROMMEL (PUŠČAVSKA LISICA) Igrajo: JAMES MASSON in JESSICA TANDY KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 27. t. m. ob 16. uri Francoseope barvni film: WEEK-END A ZUYDCOOTE Igrajo: CATHERINE SPAAK ln JEAN PAUL BELMONDO Prepovedan vstop mladini pod 14. letom Občinski svet v Gorici je na svoji seji v petek zvečer odobril davek na povečanje vrednosti zazidalnih površin od 1. januarja 1953. leta dalje. Za predlog, ki ga je v imenu občinskega odbora razložil odbornik za občinske davke odv. Avgust Slifigoj, so glasovali svetovalci strank levega centra in komunisti, proti pa so glasovali svetovalci PLI in MSI; vzdržal se je svetovalec Devetag (PSDI). O predlogu odbora se je razvila živahna diskusija, v katero sta posegla svetovalca Battello (KPI) in Majo (PLI). Odgovoril jima je poročevalec, ki je dejal, da ima občina po zakonu dolžnost uveljaviti pristojbine za desetletno že preteklo obdobje. Občinska uprava je izbrala za začetek tega obdobja januar 1953, kar se tudi sklada s statističnimi podatki o naraščanju vrednosti zazidalnih površin. Sledile so volitve revizorjev glasbene šole; svetovalec Cian (KD) je predlagal socialdemokrata Campa-gnona in komunista Battella. Svoj predlog je utemeljil s tem, da noče diskriminacije, pa tudi konfuzije ne. Za imeni so glasovali vsi svetovalci levega centra in komunisti. Odobrili so še strošek 370 tisoč lir za razne revije, na katere je občina naročena. Zelo živahna in tudi znnimiva razprava se je razvila o resolucijah, ki so jih predložili svetovalci in župan glede proslave ŽO-letnioa manifestacij v Gorici (27. marca) za italijansko rešitev takrat perečega vprašanja teritorialne pripadnosti Gorice med obiskom zavezniške komisije. Komunist Battello je opozoril na izkoriščanje te proslave s strani MSI in PLI za pogrevanje starih metod, medtem ko je treba pokazati, kako je bilo mogoče s temi manifestacijami ustvariti demokratične odnpse. Demokristjan Cian je dejal, da so fašisti izven zgodovine in da so z izkoriščanjem cerkve (napadi na goriška škofa Sedeja in Fogarja, prepoved uporabe slovenščine v cerkvah) povzročili katastrofo, ki smo ji bili priča. Citiral je nekulturne izjave monarhista Pedro-iija (»tribu montane«, «slavi bastarčLi») v nekem članku ter odrekel temu svetovalcu pravico, da govori v imenu idealov ki se proslavljajo. Demokristjanski odbornik Agati je pristavil, da se bo 20-letnlca teh dogodkov proslavljala v medsebojnem spoštovanju Italijanov in Slovencev. Zupan Martina Je ob samem začetku seje prebral resolucijo o namenih občinske uprave glede proslave 27. marca. Odbornik odv. Sfiligoj (SDZ) je dejal, da dobro razume izjave vseh tistih, ki so govorili pred njim v smislu potrebe po vedno večjem sodelovanju italijanskih državljanov obeh Jezikov. Sledilo je glasovanje: za županovo verzijo proslave 27. marca v duhu strpnosti in spoštovanja so glasovali vsi svetovalci strank levega centra in komunisti, proti fašisti, vzdržali pa so se liberalci. Prihodnje seja bo po vsej verjetnosti v petek ob 21. uri. Za gradnjo novega sedeža Zelenega križa Včeraj je bil na goriškem županstvu sestanek predstavnikov Zelenega križa in mestne hranilnice, ki so se razgovarjali z županom Martino glede gradnje novega sedeža Zelenega križa s pomočjo in prispevki občine in drugih krajevnih ustanov. Nova zgradba, ki naj bi stala na mestu sedanjega sedeža, bi bila tudi v okras mestu. Statut za industrijsko cono v Gorici odobren Na goriškem županstvu so se včeraj sestali ustanovni člani kon- iimiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiimimitimiiiiMiimiiimiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiinihiinnlnmiimiiiimiiiiiiiiiiiitimmiti S SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE Na sestanku v Trbižu bodo razpravljali o mejnih prebodih > Uspelo srečanje delovne javnosti s šolsko mladino Upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici je imel v petek svojo običajno tedensko sejo, ki jo je vodil predsednik inž. Rigonat. Ta je poročal najprej o poteku srečanja z mladino dne 23. t. m. s predstavniki delovne javnosti, ki ga je organiziral poseben odbor ob sodelovanju pokrajinske uprave in trgovinske zbornice. Te manifestacije v kino dvorani Corso so se udeležili tudi dijaki višjih razredov slovenskih srednjih šol, ki so si popoldne ogledali naprave neke goriške žga-njarne. Po tem poročilu je odbor obravnaval organizacijske gospodarske probleme in probleme pokrajinskega značaja in važnosti. Med drugim so obravnavali pristop trgovinske zbornice h konzorciju za industrijsko področje v Gorici, o sprejemu novih članov v industrijski konzorcij za Tržič ter o bližnjih občnih zborih konzorcija za letališče v Ronkah in družbe Autovie Venete, katerih član je trgovinska zbornica. Sklenili so, da se bo ta ustanova pridružila tudi konzorciju za notranje vodne poti. Pregledali in dopolnili so nadalje seznam izvedencev in strokovnjakov, upoštevajoč pri tem predloge posebnega odbora. Končno so proučili tudi pripravljalna dela deželne uprave, za sestanek, na katerem bodo govorili o alpskih obmejnih prehodih in o cestah evropske važnosti na področju naše dežele. Ta sestanek se bo vršil v Trbižu po vsej verjetnosti meseca maja, vendar točen datum še ni bil določen. Na tem sestanku Je napovedana tudi udeležba ministra javnih del, ki mu bo predsedoval. Bruno Testone iz Kaprive z avtom NSU GO 21907 po cesti proti Far 'i ter hotel zaviti proti tovarni :e-mentnih izdelkov, ki je na levi strani ceste na Majnici. Takrat pa je privozil za njim s fiatom 600 GO 15577 28-letni Luciano Calliga-ris iz Romansa. Morda zaradi prenagle vožnje in ker je Testone dal prepozno znak za zavoj na levo, sta obe vozili trčili s precejšnjo silo, se potem zaleteli ob obcestno ograjo in prevrnili. Kot rečeno sta ostala oba voznika nepoškodovana. Pač pa sta utrpeli obe vozili precejšnjo škodo, ki jo cenijo nad 200 tisoč lir. Zapisnik o nesreči je napravila izvidnica karabinjerjev iz Gorice. Karambol avtomobilov na srečo brez ranjenih Včeraj dopoldne nekaj pred 11. uro sta trčila na cesti med Gorico in Farro dva avtomobila, ki sta utrpela precejšnjo škodo. Na srečo pa sta oba voznika ostala nepoškodovana. Ob tisti url se Je peljal 33-letni Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU I OTnniHiS Darovi in prispevki Ob drugi obletnici smrti našega nepozabnega moža in očeta Viljema Nanuta, daruje družina 10.000 lir za Podporno društvo. Za krvno banko v Gorici daruje Vera Codermaz v počastitev spomina Berte Milo 3000 lir. zorcija za goriško industrijsko cono, ki so proučili in odobrili njegov statut. Govora je bilo tudi o tem, kako spraviti skupaj 30 mili-nov osnovne glavnice. Med drugimi sta bila prisotna goriški župan Martina in sovodenj-ski župan Ceščut z občinskima tajnikoma, predsednik pokrajine dr. Chientaroli z odbornikoma Wal-tritschem in Vezilom, direktor mestne hranilnice dr. Montena, predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat in drugi. Sklepe s tega sestanka bodo posamezni predstavniki predložili organizmom ustanov, ki jih predstav, ljajo. Danes zborovanje za mir v Vietnamu Danes ob 11. uri bo v kino dvorani Modernissimo v Gorici zborovanje odbora za mir v Vietnamu, ki ga prireja goriški odbor. Občinstvo se poziva, da se kar v največjem številu udeleži te miroljubne manifestacije. Odbor sestavljajo predstavniki najrazličnejših političnih strank, ki vidijo v vojni v Vietnamu nevarnost za svetovni mir. Danes dopoldne v Štcverjanu občni zbor kmečke blagajne Danes dopoldne z začetkom ob 11. uri bo v sejni dvorani županstva v števerjanu letni občni zbor občinske kmečke blagajne. Predsednik Danilo Bajt bo ob tej priliki podal poročilo o lanskem delu te ustanove in o njenem finančnem stanju. Sledila bo debata o poročilu in njegova odobritev. Ob tej priliki se bodo pogovorili tudi o drugih problemih te ustanove in NA RAZNA IN HITRA POSREDOVANJA SIOT izplačala Jameljcem odškodnino za zemljo Hvaležnost prizadetih Kmečki zvezi Na pobudo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je na sestanku predsedstva razpravljala o izgradnji naftovoda na Goriškem, je priredila Kmečka zveza v Jamljah več sestankov kmetov, lastnikov njihovih kakor tudi jusarskih zemljišč. Na njih so župan Jarc, podžupan Jože Pahor, tajnik Kmečke zveze dr. Primožič in pa pokrajinski odbornik Marko Waltritsch seznanili prizadete občane s pravicami, ki jim pripadajo. V tem razmeroma kratkem času je bilo več pogovorov, med predstavniki, ki so zastopali kmečke koristi, ter predstavniki družbe SIOT in drugimi organi. Ker pa je družba zaukazala svojim delavcem, naj pričnejo s pripravami za gradnjo naftovoda na spornih zemljiščih, ne da bi po- o njenem bodočem delu. liiiiiMinriiiriiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimtimitiMmmiiiiiiiiiiiiiiiAmiimiiiiimmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilllililiiiiiilillliiiimmtiiiiuiiniiiiiimiiiiilillini NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORNIKA VVALTRITSCHA Prvi skupni sestanek županov treh slovenskih občin na Goriškem Pogovarjali so se o odnosih s pokrajinsko upravo in splošnih občinskih vprašanjih Na pobudo pokrajinskega odbornika Marka Waltritscha so se v četrtek zvečer sestali v Gorici župani im podžupani treh slovenskih občin na Goriškem. Prisotni so bili Jožef čeččut, župan sovodenj-ske občine, odbornika iste občine Janko Cotič in Franc Petejan, Andrej Jarc, župan doberdobske občine in odbornik Karlo Černič, Slavko Klanjšček, župan štever-janske občine in odbornik Ciril Terpin. Razgovor je potekal v glavnem o potrebah vseh treh občin, o njihovih odnosih s pokrajinsko u-pravo, o petletnem načrtu za modernizacijo turističnih cest, o ljudskih stanovanjih, o šolah in podobno. Poudarjena je bila potreba po usklajevanju pobud in nastopov v korist slovenskih občin na Goriškem V preteklih 'letih so vladne in krajevne oblasti zanemarjale potrebe slovenskih občin v primerjavi s potrebami furlanskih. Najbolj viden dokaz so ceste, katerih modernizacija se v naših občinah šele danes pričenja konkretno uresničevati. Novi pogoji, v katerih živimo, vlada levega centra in vstop Slovencev v krajevne organe oblasti in nova politika do Slovencev nam nudijo možnost, da se nadoknadi zamujeno. To ni sicer popolna odprava zapostavljanja slovenske manjšine, so pa prvi koraki po tej poti. S strani prisotnih, ki so predstavljali v glavnem celotno politično konstelacijo, v kateri se u-aejstvujejo Slovenci, je bila poudarjena potreba po odpravi politične diferenciacije, ko gre za skupne koristi državljanov slovenske narodnosti in tudi potreba po večji strokovni pomoči našim občinam s strani osrednjih organov političnih strank in organizacij. Na koncu so ,se prisotni strinjali, da se prvič po vojni, ko so se vsi trije slovenski župani sestali za isto mizo in skupno razpravljali o svojih problemih, ugotavljajoč, da so dosedanji zaostreni spori političnega značaja le škodovali upravnemu, gospodarskemu in turističnemu razvoju slovenskih občin, kar je nujno privedlo do emigracije in utapljanja v tujerodni mestni večini. Pokrajinska sindikalna zveza (CISL) je odpovedala pokrajinski dopolnilni sporazum za uslužbence Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 20. do 26. marca se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 8 oseb, bile so tri poroke in 12 oklicev. ROJSTVA; Claudio Krascek, Giu-lia Colautti, Mara Vecchiet, Nico-letta Belviso, Annamaria Midena, Roberto Lorenzon, Corrado Macuz, Donata Geat, Massimo Sordi, Ste-fano Cisilin, Cristina Bianchet, Lu-cia Pantea, Flavia Todone, Mariella Cantagalli, Paolo Sossou, Manuela Persolja, Angela Calligaris, Loreda-na Bobiz, Alida Cantarut, Fabio Co-derln, Antonella Bitetti, Nicoletta Sgorbissa, Stefano Nanut. SMRTI: upokojenka 78-letna Do-rotea Nemec, vd. Pettarin, upokojenec 70-letni Domenico Bisesl, trgovec 63-letni Ultimo Furlan, trgovec 59-letni Remigio Millo, gospodinja 65-letna Maria Paoletti, por. Paulin, upokojenec 89-letni Achille Vidri, upokojenec 76-letni Francesco Pellizzoni, gospodinja 76-!etna Elisa-betta Lunaro, vd. Barič. POROKE: šofer Antonio Rossi in gospodinja Anna Maria Bigot, trgovec Luigi Skok in gospodinja Maria-grazia Tiberio, inženir Renzo Me-deor, in gospodinja Marialuisa Az-zar.o. OKLICI: uradnik Gustavo Andreo-li, in gospodinja Luigina Brumat, električar Luciano Vidoz in tekstilna delavka Maria Godeas, financar Carlo D’Amico in gospodinja Assnn-ta Tedesco, mehanik Renato Bres-san in tekstilna delavka Carla Lan-do, uradnik Gianfranco Rosin in uradnica Ester Sancic, trgovec Gianfranco Broglia in gospodinja Stella Franzot, trgovec Alessandro Rolicn in gospodinja Claudia Pisani, urad- nik Claudio Tosoratti in uradnica Laura Kollmann, delavec Pletro Soprani in trgovska pomočnica Silvana Macuz, mehanik Emilio Nanut in trgovska pomočnica Franca Klavcic, geometer Giuseppe Monte-vecchi in gospodinja Maria Vezil, uradnik Roberto Galuppo in gospodinja Maria Petrini. trgovskih podjetij, ki zapade 30. junija letos. Obenem je poslala zve. zi tfgovcev zahtevo za pričetek pogajanj. Poletni urnik za trgovine od 1. aprila Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bo od 1. aprila do 30. septembra veljal naslednji umik za trgovine, ki je obvezen za vso goriško pokrajino: Pekarne 6.30-12.30, 16.-18.; mlekarne 6.30-12.30, 17.-19.30; jestvine in drogerije 8.-12.30, 16.-19.30; oblačila, oprema, industrijski in drugi proizvodi 8.30-12.30, 15.30-19.30; železnina 8.30-12.30, 15.-19.; sadje in zelenjava 8.-12.30, 16.-19.30; maloprodaja goriva. uvr.gradbenegft-,materiala. 8.-12. 13.30-17.30; avtomobili in pritikline 8.-12., 15.19.; kolesa in pritikline 8.30.-12.30, 15.30-19.30! cvetličarne 8-12.30, 15.30-19.30; kmetijske potrebščine 6-12.30, 15.30-19. Slaščičarne brez dovoljenja policije, tudi če so priključene k prodajalnam kruha, 7.30-22.30. Poletni urnik bencinskih črpalk Dne prvega aprila stopi v veljavo poletni urnik za bencinske črpalke, ki bo veljal do 30. septembra, ter je naslednji: Od ponedeljka do petka 7.-22.; ob sobotah m pred prazniki 7.-23.; ob nedeljah in praznikih 7.-22. (samo za dežurne črpalke). Za Gradež te 4pločbe„ne.¥eij»jQvv ,, imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! luni mn iiiiiii n 111111111111111 mn ii n iiiiiii iiiiiiii milil iimiimiiiiiiiiiiiiuiiiii milili OPOZORILO TRGOVCEM Po deželi krožijo lažni agenti davčne policije Sumljive osebe je treba takoj prijaviti povelj, stvu finančnih stražnikov ali davčne policije Pokrajinska zveza trgovcev opozarja trgovce na Goriškem, da krožijo po naši pokrajini ljudje, ki se izdajajo za agente davčne policije. Ti se zglašajo pri podjetjih na podeželju s pretvezo, da morajo napraviti kontrolo računskih dokumentov in zahtevajo plačilo določenih zneskov kot globe, za nepravilnosti, ki jih odkrijejo. Zato je potrebno, da so trgovci zelo pazljivi pri sprejemanju takih kontrolnih organov. Prave kontrolne organe je lahko spoznati, ker morajo ob svojem prihodu predložiti posebno izkaznico zelene barve, ki jo izdaja finančno ministrstvo v Rimu svojim predstavnikom. Pri takih pregledih morata biti vedno prisotna po dva finančna stražnika. Nobeden od teh pa ne sme sprejemati kakršnega koli denarja, ker je treba vsako dolžno vsoto plačati preko registrskega urada. Kadar dobi kakšno podjetje tak sumljiv obisk, naj to takoj sporoči na zvezo trgovcev, na poveljstvo finančnih stražnikov ali davčne policije. Avtomobilska nesreča z ranjenci na Oslavju Včeraj popoldne okrog 14. ure je 20-letni Franco Meinardi iz Ul. Del Prato 17 zavozil na ovinku pri kost- nic: na Oslavju s ceste z avtom fiat 1200 ko se je vračal iz štever-jana. Avto se je pri tem prevrnil in trije od štirih potnikov so bili pri tem ranjeni. Z avtom Zelenega križa so odpeljali v bolnišnico Mei-nardija, ki se je poškodoval po nogah in si eno verjetno tudi zlomil. Pridržali so ga na zdravljenju za 15 dni. 30 dni se bo moral zdraviti v bolnišnici drugi potnik 23-letni Gianpaolo Brass iz Ul. Ortigara 2, ki se je udaril na lobanji in dobil pretres možganov. Tretji ranjenec je bil 23-letni Alfredo Ceregioli iz Ul. Del Prato 3, ki je dobil številne poškodbe po telesu in šok ter se bo moral zdraviti 10 dni, vendar je odklonil, da bi ostal v bolnišnici. Četrti potnik v avtu je bil Sergio Zorzi iz Farre, ki pa je prilezel iz prevrnjenega vozila nepoškodovan. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila tudi precej škode na avtu. Razna obvestila Kmečka zveza v Gorici opozarja vse lastnike kmetijskih strojev, da morajo do 31. marca t. 1. prijaviti potrebe po tekočem gorivu in preostanek tistih od prejšnjega leta. To prijavo lahko napravijo prizadeti preko Kmečke zveze na njenem uradu v Ul. Ascoli 1/1, kjer prejmejo tudi vsa podrobnejša pojasnila. prej sklenila pogodbe, je odv. Sancin s hitrim posegom zaustavil sleherno delo, dokler se ne sklene sporazum o pravični odškodnini za lastnike zemlje, ki se razprostira v bližini ovinka smrti v Jamljah, kjer bo speljan naftovod. Poseg je imel hiter učinek, zakaj družba je takoj podpisala pogodbo o odškodnini ter zneske nemudoma izplačala. Kmetje iz Jamelj so hvaležni vsem, ki so se brigali za njihove koristi, še prav posebno pa Kmečki zvezi, ki je hitro razumela njihove težave ter jim vseskozi pomagala. Zanimiva publikacija msgr. A. Kraiine Msgr. Angel Kračina, ki je bil pred enim tednom premeščen iz šentlenartske fare v Beneški Sloveniji v Buje v Furlaniji, je pred svojim odhodom objavil zanimivo publikacijo, ki nosi naslov «Devet-niča božična v podutanski jari». Gre za zbirko originalnih spisov v narečju, ki zaobsegajo molitve, v prozi in poeziji, vernikov med božično devetdnevnico v Jari Sentlenart. Na začetku brošure je objavljen naslednji moto: «Mojim prednikom v spomin in mojim naslednikom v opominu Večidel spisov še ni bil nikoli objavljen in jih je avtor dobil v obsežni neobjavljeni šupnijski arhivski dokumentaciji, zelo zanimivi za proučevanje splošne slovenska in še posebej verske zgodovine v teh krajih. Msgr. Kračino je na poti v Bujš pospremila dolga kolona avtomobilov šentlenartskih faranov, kar ia najboljši dokaz, kako zelo so verniki ljubili župnika, ki jim je govoril v njihovem jeziku. Skupina Jameljcev, ki jc prejela odškodnino naftovodne družbe SIOT za škodo na njihovem zemljišču pri tako imenovanem ovinku smrti Z Jutri ob 10. uri bo na županstvu v Gorici prva seja posvetovalne komisije, ki ji načeluje župan in v kateri so predstavniki vseh skupin v občinskem svetu; ukvarjala se bo z mestno avtobusno službo. (! orle a VERDI. 15.15: «Marcia nuzialei), Tognazzijn S. A. Field; ita; lijanski film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja ob 22. uri. CORSO. 14.30: «11 piacere e l’amo-re», J. Fonda, C. Spaak in Y. C. Eryali, kinemaskop v barvah; mladini pod 18. letom prepovedaa MODERNISSIMO. 14.45: «Cat Bal-lou», Jane Fonda, Lee Marvin in Nat King Cole, ameriški barvni film; zadnja ob 22.30. VITTORIA. 15.00: «Una raffica di piombo)), R. Hoffman in M. Tolo. Kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 15.00: «L’uomo dalla pištola d’oro», K. Mohner in L. Davila. Ameriški barvni kinemaskop. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Tržič PRINCIPE: «Colpo grosso ma non troppo», Louis Defunes in Venan-tino Venantini; barvni fcinema-skopski film. AZZURRO: «Agente 007 operazione tuono (Thuderland)», Sean Con-nery in Luciana Paluzzi; barvni kinemaskopski film. EXCEI.SIOR: «Agente 007 operazio. ne tuono (Thuderland)», Sean Connery in Luciana Paluzzi; barvni film. NAZIONALE: «Angelica alla corta del re», Michele Mercier in Giu-liano Gemma; barvni kinemaskopski film. S. MICHELE: «L’inafferrabile Primula Nera»; sledi barvna slikanica Walt Disneya. Sit im neti n EDISON: «Le tardone», D. Perego, F. Marži, F. Franchi in C. In-grassia. EUROPA: «Capitan Newmann», Gregory Pečk in Tony Curtis. Ronke EXCELSIOR: «100.000 dollarl per Ringoa, Richard Harrison in Fer. nando Sancho; barvni kinemaskopski film. RIO: «Come uccidere vostra mo-glie», Jack Lemmon in Vima Lisi. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu, tel. 33-49. dežurna cvetličarna Danes, 27. marca je v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travnku, tel. 54-12. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 11,5 stopinje ob 15.20, najnižja —3 ob 6.20; povprečne vlage 55 od sto. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ali spremili na njeni zadnji poti našo drago Marijo Pavletič por. Pavlin se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala pevcem, g. dekanu, pogrebcem in darovalcem cvetja. Žalujoča družina štandrež, 27. marca 1966. PLEZALNI TEČAJ SPDT Dolina Glinščice, ki je vso zimo samevala, se sedaj ob pričetku pomladi prebuja k novi plezalni sezoni. Najbolj trdovratni plezalci, ki niso čakali toplih pomladanskih dni, da bi se vrnili v ta naš tržaški plezalni raj, dobivajo vedno večjo družbo. Po stenah, robeh in policah se vedno pogosteje sliši vesele pesmi zbadljivke in vse tisto kar spada k obredu, ki se mu pravi «plezanje v Glinščici«. Kot lansko leto, namerava alpinistični odsek SPDT prirediti plezalni tečaj in kot lansko leto dati možnost ljubiteljem planin, da jih spoznajo tudi iz mikavne perspektive plezalca. Alpinizem tu v zamejstvu dolgo let ni mogel na zeleno vejo, lansko leto se je nekaj premaknilo in tako imamo v alpinističnem odseku jedro okrog katerega naj se s čdsom zbere močan alpinistični kolektiv. Zato SPDT vabi mladino, ki misli, da v alpinizmu lahko zadosti želji po dejanju, ki krepi tovarištvo in individualnost in pelje človeka iz te uniformirane vsakdanjosti v najlepši scenarij, ki si ga more človek zamisliti, v naš alpski svet. Informacije vsak dan v Slovenskem klubu, Ulica Geppa 9, od 18.30 do 20. ure. DOMAČI NOGOMET II. AMATERSKA LIGA Ob 15. uri v Turjaku Turiacco — Primorje III. AMATERSKA LIGA Ob 10.30 v Ul. Flavia S. Anna — Breg Ob 15. uri v Nabrežini Primorje B — Nabrežina Ob 15. uri pri Sv. Alojziju Libertas Barcolana — Vesna * * * JUNIORSKO PRVENSTVO Ob 11.30 na stadionu «Prvi maj» Triestina — Breg Ob 13. uri v Nabrežini Primorje — S. Giovanni : ' , odbojka Dane3 ob 8.30 bo na stadionu «Prvi maj« tekma Kras-Turiacco. riiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111111 iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiTiiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiimiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiii mirim USPEHI IN NEUSPEHI V 1965. LETU ,V skoku v daljino: Boston in Ter Ovanesian do 8.50 m ? Nobenega napredka v skoku s palico RALPH BOSTON atlet pa je tudi poletel do 8.18 m, baje pa sta oba atleta pri malenkostnih prestopih dosegla okoli tf.SO metra. Prestopi postajajo sploh v skoku v daljino predmet polemik in diskusij. Mnogi strokovnjaki predlagajo, da bi uvedli za odriv širši pas in daljino poleta začeli meriti pri zadnjem odtisu odskočne noge. Atlet bi bil tako brez skrbi glede nevarnosti prestopa in ker bi vso pozornost posvetil skoku, bi bili rezultati nedvomno boljši. Mednarodna atletska zveza še ni podobnih predlogov vzela v poštev, prišel pa bo dan, ko bodo sedanji predlogi Dvojica Boston — Ter Ovanesian je postala v skoku v daljino že pojem. Ter Ovanesian je skoraj nepremagljiv v Evropi od leta 1958,. ko je prvič osvojil naslov evropskega prvaka, Američan pa je najboljši na svetu od leta 1960, ko je zmagal na olimpijskih igrah v Rimu. Ta dva skakalca v daljino sta doživela le malo porazov na važnih tekmah. Na olimpijskih igrah v Rimu bi rojak Roberson kmalu presenetil Bostona, v Tokiu pa je stvar popolnoma uspela Angležu Daviesu. V lanski sezoni dvojica še ni pokazala znamenja, da se stara. Boston je dodal lastnemu rekordu še en centimeter (8.35 m), sovjetski (popolnoma pravični) postali stvarnost. Poleg Bostona in Ter Ovanesiana se je seveda največ pričakovalo od olimpijskega zmagovalca Daviesa. Anglež pa ni bil nikoli na višini svoje slave in je nekajkrat krepko razočaral,- Za ameriško-sovjetsko dvojico je bil brez dvoma najbolj stabilen Finec Stenius (804 cm), boljšo znamko, vendar je slabši v rentabilnosti, pa ima drugi atlet iz ZDA Robinson. Zelo visoka mesta si zaslužita tudi Sovjet Barkovski in Finec Eskola. Od prihodnje sezone pričakujemo še naprej premoč Bostona in Ter Ovanesiana, ki pa bosta imela zasledovalce bliže kot lani. Dvoboj velikanov v Los Angelesu bo še enkrat pokazal, kdo je boljši na svetu, na evropskem prvenstvu pa bo skušal Ter Ovanesian še tretjič osvojiti naslov prvaka. Računati je treba tudi z novimi močmi kot je na primer Tate (ZDA) z 802 cm v dvorani. SKOK S PALICO:. SUHO LETO Po doseženih rezultatih kaže, da se je nalet skakalcev s palico ublažil. Povpreček prvih 20 na svetu je bil namreč v letu 1965 kar za 6 centimetrov slabši od povprečka iz l. 1964. Res sta tekmovalne arene zapustila svetovni rekorder Hansen (528) in evropski rekorder Preuss-ger (515) in tudi srebrna kolajna iz Tokia Reinhardt (511) zaradi poškodbe ni nastopal. V množici odličnih skakalcev pa ni bil nikdo odločno boljši od drugih in povsem zanesljiv pri rezultatih. Nekdanji svetovni rekorder John Pennel je bil vendar najvišji s 518 cm, njemu v škodo pa po tej znamki sledijo skoki na samo 5 m, višina, ki je bila povsem normalna tudi za vzhodnega Nemca Nordwiga, najboljšega v Evropi s 505. Važno zmago je nad Pennelom izbojeval tudi Sovjet Bliznecov. Tudi Sovjet je prav na koncu sezone preskočil 5 m. Z Nordwigom in Bliznecovom je evropska elita v primerjavi z ameriško že izkoriščena. V ZDA so namreč imeli kot po navadi izredno veliko število odličnih specialistov. Kar 17 atletov je preskočilo 4,87 m in med temi so trije 5-metraši. V Evropi so palico iz fiberglasa popolnoma udomačili v Nemčiji, Finski in Sovjetski zvezi, drugje pa so dobri specialisti še izjeme. Dokajšnje presenečenje predstavlja skok 4.96 m starega Bolgara Hle-barova. Kot zanimivost pa naj na- vedemo tudi rezultate iz Azije:, dva Japonca sta poletela nad 4.80 m, na isti višini pa je bil uspešen tudi en predstavnik LR Kitajske. Prihodnja sezona obeta ponoven porast v kvaliteti. Pennel je na primer v izredni formi in je v kratkem kar dvakrat izboljšal svetovni rekord za dvorane, rojak Sea-gren pa mu je nedavno ta naslov pobral s skokom 5.20 m. Ni prišel na vrsto v seznamu rekorderjev niti še 19-letni Paul Wilson, ki je bil že lani več kot odličen s 5.05 metra. Evropejci tudi ne počivajo. Bliznecov je med turnejo po ZDA skočil 503 cm, doma pa je njegov rojak Feld prvič premagal letvico na višini 5 m. Isto višino je z lahkoto premagal tudi Nordvvig, od kateie-ga se tudi največ pričakuje. Njegov trener Preussger je namreč že izjavil, da se mu višina 5.30 za njegovega gojenca ne zdi nemogoča. PO IZGINOTJU POKALA RIMET Scotland Yard odkrila tatu LONDON, 26. — Scotland Yard ima že v rokah tatu pokala Ri-met? Vse kaže, da bo zadeva rešena v najkrajšem času. Današnji «Daily Miror« je objavil vest, da je znana osebnost v nogometnem svetu dobila zavoj, ki je bil odposlan z nekega kraja srednje Anglije. Zavoj je vseboval del zlatega kipca, ki predstavlja nagrado za najboljšo reprezentanco sveta. Seveda je znana osebnost, o kateri pa ne javljajo imena, dobila tudi pismo, v katerem so navedeni pogoji za vrnitev dragocene trofeje. Vodstvo Scotland Yarda, ki je bilo nemudoma obveščeno o zadevi, je uvedlo preiskavo in Je priprlo za zasliševanje Edwarda Bet-chleya, katerega je kasneje obtožilo tatvine pokala Rimet. Iz poročil Daily Mirorja Je jasno, da pokal verjetno ne bo cel, vendar je tudi jasno, da ga niso stopili. Po Daily Sketchu pa naj bi neki funkcionar Scotland Yarda izjavil: «Upajmo, da se nam bo v prihodnjih urah posrečilo priti v posest pokala«. Ud CERVINIA, 26. — Francoz Roger Rossat Mignod je danes ponovil lanskoletni uspel v veleslalomu za trofejo Furggen. Sploh so Francozi praznovali danes na 1500 m dolgi progi s 450 m višinske razlike in z 51 prehodi pravcato zmagoslavje. Francozi so namreč zasedli vsa tri prva mesta. Izid moškega veleslaloma je naslednji: 1. ROGER ROSSAT MIGNOD (Fr.) 1’47”61 2. Jean Pierre Augert (Francija) 1’47”91 Alain Blanchard (Fr ) 1’9”40 Kurt Schnider (šv.) 1’50”24 Alain Penz (Fr.) 1’50”96 Enrico Demetz (It.) 1’5I”06 Rudi Sailer (Av.) 1’51”03 8. Claudio De Tassis (It.) 1’51”06 9. Jean Paul Jallifier (Fr.) r51”20 10. Georg Ploener (Av.) 1’51”40 SZ BOR sporoča, da otroška telovadba na stadionu «Prvi maj« ne bo kot redno v ponedeljek popoldne, temveč v četrtek 31. t.m. ob isti uri. 11. Reinhard Tritscher (Av.) 1’52” 12. Carlo Senoner (It.) 1’52”07 itd. * * * SUN VALLEY, 26. — Avstrijca Heini Messner in Erika Schinegger sta zmagala v moški oziroma v ženski konkurenci v smuku za pokal petih narodov. Triestina danes proti Bieliesi Triestina bo danes nastopila v BielU proti enajsterici, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice A skupine C lige. Naloga tržaških igralcev je skoraj brezupna, vendar so vsi optimisti in si bodo na neradodarnem igrišču skušali izsiliti točko. Triestina bo verjetno nastopila v postavi Colovatti, Cattonar, Ferrara, Pez, Verglien, Del Piccolo, Manto-vani, Beorchia, Ciroi, Dalio in Gen-tili. ARETTA ULTRA THIN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSiDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT Procla.ia na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! LAPOR l Izreden popust — Garancija — _ EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. O Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora «PI AGGIO« Grnnd Hotrl (TOPLICE* rini Tik ob jezeru s 403 posteljam) » X-----.oNO PALISCE, 23 Stu.J- toplote • MEDNARODNA KU^-NJA s KRASNA SMUCISCV £ Priporočamo se ?a obisk iiiiuiiiiniiiiiiiimiiliiiiiuiiitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimtiiiiiinmfiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiinimiHiiiiiiiiiiiiiiiimiii NOLOMLT DAM;« (9. POVRATNO KOLO) ATALANTA — LANEROSSI V. D’Agostmi BRESCIA — FOGGIA INC. Genel CATANIA — SAMPDORIA Gonella FIORENTINA — JUVENTUS Campanati INTER — CAGLIARI De Robbio ROMA — BOLOGNA De Marchi iiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiitmfiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiitiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiMiiiiiiimmmiiiTiiiiiiiiiimiiiiittliiii Danes zaključek Planice 66 Danes se bo v Planici zaključil ciklus za dodelitev trofeje inž. Stanka Bloudka. Borba za uvrstitev na prvo mesto ekipne lestvice bo torej ostra in lahko trdimo, da bo ostra tudi med posamezniki. Seveda je največji favorit Norvežan Bjoern Wirko-la, ki je prejšnji teden postavil v Vikersundu nov svetovni rekord. Wirkola v petek ni mogel nastopiti v Planici, ker je med potjo «izgubil» smuči. Jasno je, da mu je bilo žal, da je moral prisostvovati prireditvi kot gledalec, vendar je tudi jasno, da se bo skušal danes oddolžiti m obenem doseči rekordni skok. Za prvo mesto se bo tudi potegoval Ceh- Jiri Raška, ki je bil tudi po včerajšnjih skokih na vrhu začasne splošne lestvice Ceh je dokazal, da je v formi in vse kaže, da mu planiška velikanka prija. Tržačane, ki bodo ili v Planico, opozarjamo, da je najbolje če gredo čez Trbiž, ker predvidevajo, da bo z ljubljanske strani precejšen promet. Današnje tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, popoldne ob 16. uri pa bo jugoslovanska televizija oddajala registrirani pre. SPAL — LAZIO Bemardis TORINO — NAPOLI Sbardella VARESE — MILAN Di Tonno (7. POVRATNO KOLO) ALESSANDRIA — POTENZA Vacchini CATANZARO — VENEZIA Lo Bello GENOA — VERONA Vitullo LECCO — MODENA Camozzi LIVORNO — MANTOVA Politano NOVARA — PRO PATRIA Angonese PADOVA — MONZA Nobilia REGGIANA — PALERMO Frullini REGGINA — MESSINA Roversi TRANI — PIŠA Motta A SKUPINA c: im BIELLESE - TRIESTINA Canova Aless CRDA — IVREA Simoncini G LEGNANO - PARMA Sammicheli PIACENZA — ENTELLA Gandiolo RAPALLO - COMO Pignatti SAVONA — TREVIGLIESE Trinchieri SOLBIATESE - MESTRINA Falchi TREVISO — CREMONESE De Marco UDINESE — MARZOTTO Da Casto HOTKI, SLOM LJUBLJANA 200 1 I HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA' MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji m ko vas oni obiščejo, recite jim. naj kupujejo prt MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST Z ULICA CELLINI št' 2 ~ TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILU ZA MOŠKE. ŽENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU« UNIVERSALTECNICA* RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TO MATIČNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI - El.EK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX - CGB Izredne cene za izvoz brez posebnih stroškov — Dostavljamo na dom v vse kraje Jugoslavije UNIVERSALTECNICA Trleste- T i * t Corso Garibaldi SL 4 tel. 41-243 in Trg Goldoni SL I URARNA IN ZLATARNA T. TREVISAN CORSO GARIBALDI 3 - TEL. 96782 (Ob avtobusni postaji na TRIESTE — TRST Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe. JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE Govorimo vse jugoslovanske jezike. Š5» #5» VJ e* ** *'/ V? CECILIJ URBAN: ZGODBA O VIKU pi v * * p, V š $ 0 &OOOODOOO< 54. «Acerba», je ponovil Rus in se nasmehnil, «to je vendar plagiat: naš Gorki (grenak), samo v ženskem spolu.« Vsi so se zasmejali. «Gorki je Gorki, nič nimamo proti. Kako pa vi?« ((Razmislil bom.« Rus se je dvignil. «Cas je, da odidem.« Na trgu pred kavarno se mu je približal Viko. «Oprostite, signor, rad bi se... Saj ste Rus?« «Vi pa Slovenec?« je ta ljubeznivo vprašal. ((Dajte, seznaniva se, saj smo si vendar nekaj sorodnikom podobnega. Kako se pišete?« «Lodovico Oblak,« je v zadregi spregovoril Viko. «Cargo!» se je s svoje strani predstavil drugi mladenič, ki se je nenadoma pojavil pred njima. ((Recita mi Dimitrij, tovariš Dimitrij,« je rekel Rus in krepko stisnil mladeničema roke, vse potne od razburjenja. • Iredentisti Zf. Porta Romana se pravzaprav končajo Firence in začenja se vzpon na Bellosguardo, enega izmed živopisnih mestnih predmestij. Dolga, vijugasta uličica se strmo vzpenja kvišku ter vodi k ogromnemu parku, obkroženem s tako visokim zidom, da samo vrhovi najvišjih dreves segajo čezenj. To je predmestni dvorec knezov San Donato — naziv, s katerim je počastil kralj Viktor Emanuel IT. ruske trgovce Demidove za veliko finančno pomoč, ki so jo izkazali dinastiji Savojcev v najtežjih trenutkih. Nasproti parka, na drugi strani ozke uličice, stoji starinska dvonadstropna hiša s stolpičem na vrhu. Na pročelju, poleg nizkih vrat z jekleno levjo šapo, ki ja nadomestovala v starih florentinskih hišah zvonec, je vzidana od časa počrnela plošča, ki sporoča, da se je v tej hiši mudil Giuseppe Garibaldi. Tu si je bil Viko, ki je moral izprazniti sobo pri signori Agati zato, ker se je bil vrnil njen sorodnik, našel stanovanje. Zavoljo senatorjevega priporočila, ker stara -gospodinja ni oddajala ((komurkoli« stanovanja, posvečenega od slavnih spominov, je najel prostorno mensardo s stolpičem. Prvo prosto nedeljo je povabil Tržačane k sebi v novo stanovanje. Prejšnji stalni obiskovalci gostilne poleg palače Strozzi so po vrsti dvigali težko levjo šapo in ta je, ob glasnem udarcu na vrata, privabljala na prag gostitelja s širokim nasmehom. Čargo je prišel že zjutraj in se ukvarjal s kuhanjem. Kasneje je prišel Repolič, visoki, molčeči Dalmatinec in pripeljal s seboj bratranca, ki Je bil še bolj molčeč in tako visok, da so ga razposajeni otroci, ko je šel po ulicah, obvezno spraševali: «Signor, kakšno vreme pa je tam na vrhu?«. Skupaj z Elijo je prišla ((italijanska skupina« Tržačanov: Dzoli, Schon-bock, Molinelli. Zgoraj se je Čargo poleg razžarjene pečice, ukvarjal s kuhanjem hrenovk. Dve steklenici chiantija, ki sta bili večni sopotnik slehernega slavja, košček dobre bolonjske klobase, četrt hlebca parmezana In krožniki, ki sl Jih Je sposodil pri dobrodušnih gospodinjah, vse Je že bilo razpostavljeno na starinski okrogli mizici. «Kdo ve, če ni prav na tej mizici nekoč večerjal Gari- baldi?« je spregovoril Elija in ni s svojimi kratkovidnimi očmi pozorno ogledoval samo mizo, temveč tudi jedila, ki so bila razpostavljena na njej. «Težko,» se je odzval Viko, «starke v svoji polovici hiše, v posebni sobi hranijo vse garibaldinske relikvije: blazino, na kateri je počivala njegova glava, odejo, s katero se je pokril tisto noč in celo stare copate njihovega pokojnega brata, ki so mu jih dale takrat pod posteljo. Verjetno je tudi miza t,am.» «Te stvari bi bilo treba hraniti v muzeju, ne pa, da so pri zasebnih ljudeh,« je pripomnil Elija. «Kaj pa nočna posoda, je ni tam?« se je domislil Čargo. «Tudi zanjo je mesto v muzeju.« «Zakaj pa ne?« se je vznemiril Schonbock. «Nam, Italijanom, je dragocena sleherna reč, ki se jo je bil dotaknil ta heroj.« «Kaj pa, če se jih ni dotaknil?« je zastavil Čargo kovarno vprašanje. ((Nikakor ni treba sleherno navlako vlačiti v muzej!« «Nikar ne preklinjaj boga! Tl sl Slovenec, vi nimate relikvij, mi pa smo ponosni na našo zgodovino in jo visoko cenimo!« «Prosim, da prenehate s prepirom,« se je vmešal Viko. «Cargo, ali so hrenovke pripravljene? Kje pa so kozarci? Predlagam prvo zdravico za našo prijateljstvo, za italijansko-slovensko prijateljstvo.« «Ali ste slišali zadnjo novico?« je vprašal Repolič. ((Nadvojvoda Ferdinand namerava anektirati vse Slovane na Balkanu in iz dvoedinega cesarstva ustvariti troedino — ne av-stro-ogrsko, temveč avstroogrsko-slovansko cesarstvo. Premeteno, mar ne?» «Nič ne bo iz tega,« je mračno spregovoril njegov bratranec. «Zakaj pa to?« se je pozanimal Elija. «Zato, ker ječa ostane ječa, pa ji daj imen kolikor hočeš Ne bo dobila Balkana.« «Kdo pa bo to preprečil?« je vprašal Dzoli, «pa morda ne vi?» «Se bodo takšni že našli!« «Ali veste novico o Zlatoperju?« je znova spregovoril Car?0' ((Postal je hud iredentist in zahteva ((vrnitev« Trsta ItaUJ'' Le kakšno?« «Zakaj govoriš, da je postal Iredentist. Vedno je bil I,r lijan, skupaj sva hodila v isti razred,« je ugovarjal SchonboC10 ((Dober Italijan! Zlatoper — čisto slovenski priimek ? pomeni — zlato pero. Ce bi bil Pennadoro, potem bi verr’ da je Italijan,« Je Ironiziral Čargo. «Sam priimek še ne priča o ničemer,« se Je uprl DZ°^’ «glej, on je Schonbock, čisto nemški priimek, kakšen Nerb«0 pa vendar je?« «To je seveda tako; toda tudi oče, o materi sploh ne gov0, rim, in tudi Schonbockov ded so se prištevali in čutili Ita' jane, Zlatoperjev oče pa se nikoli ni izdajal za Italijana, & prav je bila njegova žena Italijanka.« «Ali vidiš torel, to pomeni, da je v njem italijanska kril" «Bolj mleko,« ga je zavrnil Čargo, «mar matere določaj0 narodnost?« Potem bi se moral vaš Virgilio prištevati m00 Slovence, saj je njegova mati Slčvenka.« ((Mimogrede, ali ti kaj piše, Viko, kako je z njim?« se J* domislil Elija. «Ali bo kaj prišel semkaj? 2e zdavnaj ni &**' obljubil pa je, da bo vsaico leto prišel.« «Pisal je, da bo prišel za 1 3žič.» . «Vldlš, tudi on se prišteva med Italijane,« se je vme8*, Molinelli, »in to ne zato, ker Je njegov oče Italijan, temv°j zato, ker se zaveda, da Je Italija velika dežela In vsi njeni otr°° se morajo združiti z njo.« , «Ni bistvo v tem, prijatelji, da ima nekdo mater Ita'[ janko, drugi -. a očeta Italijana,« je pomirjevalno spregovby, Viko, ((Italijan Je tisti, ki se čuti Italijana, Slovenec pa ki se čuti Slovenca, ali ni mar tako, Čargo?« (Nadutjpvnnje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 H, II., TELEFON 93-Him in 94-K38 - poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA »t 20 - Telefon 37 3:«. «5-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — VnaP^j četrtletna 2 25(1 lir polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trsi 115374 - ,n SFRJ: ADTT DZS. Ljubljana. Stari trg 3 1, telefon 22-207. tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 503-3 86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržašK* • goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri dSocietš Pubbltrttfe Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst