PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do T. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 Ur - Leto XLVI. št. 144 (13.677)
Trst, petek, 22. junija 1990
Katastrofalen potres razdejal rodovitni in gosto obljudeni pokrajini Zandžan in Džilan
25.000 žrtev v Iranu
V noči m četrtek so teheranski seizmografi zabeležili sunek jakosti 7,7 stopnje po Richterjevi lestvici Iranski predsednik Rafsandžani proglasil tri dni državnega žalovanja in prosil prebivalstvo za pomoč
V Bruslju razbili pogajanja o paketu za Trst in Gorico
BRUSELJ — V Bruslju so včeraj prekinili, ali bolje rečeno, razbili pogajanja z Evropsko skupnostjo glede državne in deželne pomoči industriji Furlanije-Julijske krajine. Zaplet je marsikoga presenetil, ker je pred tem vse kazalo, da je bila četrta komisija Evropske skupnosti, ki je pristojna za konkurenco, pripravljena vzpostaviti konstruktiven dialog s Furlanijo-Julijsko krajino glede tranzitor-nih norm, ki bi uredile pomoč deželni industriji. Za našo deželo
Sta bila na pogajanjih prisotna predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti in odbornik za stike s tujino Gianfranco Carbone. Poleg njiju se je bruseljskih pogajanj udeležil tudi generalni direktor ministrstva za industrijo Giuseppe Ammassari, nekaj funkcionarjev italijanskega zunanjega ministrstva in direktor četrte komisije Evropske skupnosti za konkurenco Robert Sunnen.
Po mnenju italijanske delegacije sta odgovorne pri Evropski skupnosti najbolj motili dve točki, ki pa sta za Italijo in našo deželo bistvene važnosti. V prvi vrsti je četrta komisija Evropske skupnosti odločno nasprotovala vsedržavnemu zakonu št. 26 iz leta 1986, ki je znan kot »paket za Trst in Gorico«. Bolj presenetljivo pa je dejstvo, da so pod vprašaj postavili celo vlogo finančne družbe Friulia in njene posege ter nakazila.
Pri drugih splošnih vprašanjih 9lede specifičnih problemov Trsta, Gorice, hribovitih območij in videmske ter pordenonske pokra-l>ne so pred tem prišla na dan zanimiva stališča, ki pa niso spre-nienila dejstva, da je direktor četrte komisije Evropske skupnosti togo zavrnil motivacije italijan-ske delegacije.
Prekinitev pogajanj, ki bi omo-fločila polijično oceno italijanske vlade ob sedanjem zapletu, je zahteval generalni direktor pri ministrstvu za industrijo Ammassari. Visoki funkcionar je obenem
izrazil zaskrbljenost ob nerazumevanju funkcionarjev Evropske skupnosti za italijanske vsedržavne pobude, predvsem glede Furlanije-Julijske krajine.
Biasutti in Carbone sta prav tako izrazila svojo zaskrbljenost. Kljub temu da bo končna ocena sedanjega zapleta možna šele po poglobljeni analizi z vsemi vpletenimi faktorji na deželni ravni, pa sta poudarila svoje začudenje, da so se pogajalci Evropske skupnosti vrnili na svoja izhodiščna stališča, ki naj bi jih premostili in odvrgli na nedavnem srečanju v Rimu.
Oba predstavnika Furlanije-Julijske krajine sta obenem obnovila svojo razpoložljivost, da Dežela spremeni mehanizme dosedanje pomoči, a postopno in v jasno odmerjenih rokih. Odločno pa nasprotujeta kakršnikoli preuranje-ni pobudi, ki bi na glavo postavila dosedanje mehanizme. Tu ne gre za diferenciacijo med paketom za Trst in Gorico ter deželno zakonodajo, kot trdijo nekateri, temveč za manever, ki naj postavi pod vprašaj celotne odnose. Vsa zadeva vzbuja celo upravičen sum, da ji ne botruje samo skrb pred nelojalno konkurenco, temveč da so političnim pobudam Evropske skupnosti botrovali problemi industrijskega značaja, ki gredo preko deželnih meja. Prav zato Biasutti in Carbone poudarjata, da bi morala italijanska vlada prenehati z dosedanjo prakso občasnih in ozkonamenskih razprav in mora Evropsko skupnost prisiliti, da sprejme globalni pravilnik. Le tako bodo jasno zakoličene stvarnosti posameznih evropskih regij, da bodo vsem jasne pravice in dolžnosti, predvsem pa za podjetnike, ki poslujejo na evropskem trgu.
O tem zapletu bosta predsdUnik Biasutti in odbornik Carbone seznanila tisk po današnji seji odbora. Prikazala bosta tudi pobude Dežele, ki naj bi omogočile premostitev sedanjih težav.
TEHERAN — V noči na četrtek, ko je minilo 31 minut po polnoči (ob 23.01 po italijanskem času), je severovzhodne iranske pokrajine stresel močan potresni sunek. Peresce teheranske seizmografske postaje je zabeležilo tresljaje, ki so poročali o pravi katastrofi, saj so izmerili jakost 7,7 stopnje po Richterjevi lestvici, kar pomeni, da je imel sunek močno rušilno moč. Dvanajst ur kasneje se je zemlja ponovno tresla, vendar tokrat z rahlo manjšo jakostjo, ki ni presegala 6,5 točk po Richterjevi lestvici, a je bila kljub temu še vedno rušilne vrste.
Naravna katastrofa je dejansko povzročila ogromno gmotne škode in visoko število žrtev. Po prvih in nepopolnih informacijah, ki so jih posredovali uradni iranski viri, a so jih potrdili tudi zastopniki mudžahedinov v izgnanstvu, naj bi zaradi potresa izgubilo življenje več kot 10.000 prebivalcev (po izjavi iranskega predstavnika v OZN celo 25.000) pokrajin Zandžan in Džilan, ranjenih pa naj bi bilo na tisoče. Po vesteh, ki so do poznega večera kapale preko agencij, pa bi lahko število žrtev še naraslo.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Črna knjiga potresov
RIM — Prvo polletje 1990 bo ostalo zapisano v črnih knjigah naravnih katastrof kot obdobje, v katerem je prišlo do številnih hudih potresov. Včerajšnji potresni sunki, ki so povzročili toliko škode in terjali toliko žrtev v severovzhodnih iranskih pokrajinah so le zadnji dogodek, ki ga beleži mednarodna kronika.
Potresi so neizbežen sestavni del našega življenja. Premiki zemeljske skorje so namreč stalnica, beležimo pa nekatere primere, v katerih je bila narava še posebno kruta do človeštva. V tem stoletju so potresi večkrat terjali po več kot 100.000 žrtev.
Če je v kolektivnem spominu ostala neizbrisna sled potresa v San Franciscu (18. aprila 1906. leta), ker se je naravni tragediji pridružil še uničujoč požar, je bilo takratno število žrtev še sorazmerno nizko. Pot-
resni sunek jakosti 8,6 po Richterjevi lestvici je povzročil namreč 1.000 mrtvih, kar je prava malenkost, če jo primerjamo z 800.000 žrtvami potresa, ki je 28. julija 1976 prizadel Kitajsko. Kitajski pripada nezavidljiv rekord najvišjega števila žrtev nasploh, saj je 16. decembra 1920 leta umrlo 100.000 oseb, 22. maja 1927. leta pa 200.000 oseb.
V tem stoletju, ki se že nagiba h koncu so samo enkrat zabeležili sunek jakosti 8,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Razdiralno moč zemeljskega premika so preizkusili Japonci 2. marca 1932. leta, ki jim je vsekakor uspelo zajeziti katastrofalne učinke sunka, saj je zaradi potresa izgubilo življenje »le« 2.990 oseb. Odločno višje je bilo število žrtev potresa, ki je prizadel Tokio 1. septembra 1923. leta. Takrat so izpod ruševin japonske metropole povlekli kar 100.000 trupel.
V osmini finala svetovnega nogometnega prvenstva
Za »azzurre« Urugvaj za »modre« pa Španija
Izidi zadnjih štirih tekem prve faze so na svetovnem nogometnem prvenstvu povsem spremenili podobo parov osmine finale in postavili na glavo vsa ugibanja o tem, s kom se bo kdo srečal.
Tako bo Italija v ponedeljek igrala z neugodnim Urugvajem, ki ga do včeraj ni nihče omenjal med možnimi tekmeci »azzurrov«, Jugoslovani pa se bodo v torek pomerili s Španijo. V primeru zmage bi se Italijani v četrtfinalu srečali z zmagovalcem dvoboja Irska - Romunija, Jugoslovani pa z zmagovalcem dvoboja Brazilija - Argentina.
Največja senzacija pa je ta, da se bosta v tej drugi fazi med sabo takoj spopadli reprezentanci Zvezne republike Nemčije in Nizozemske, ki so ju mnogi prištevali celo med favorite za končno zmago.
Ostala para osmine finale sta: Češkoslovaška - Kostarika in Kamerun -Kolumbija.
Danes bo na mundialu prvi dan počitka.
Delegacija nove slovenske skupščine se je srečala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji
slr3?^T — Delegacija novoizvoljene pip enske skupščine, ki jo je vodil v£er Predsednik France Bučar je bila pre,aj na neformalnem obisku pri vu deželnega sveta Furlani-vzrinctJS^e kraiine. Šlo je za ponovno p0 tavitev dobrososedskih odnosov sta Preinembah v Sloveniji. Delegaciji
Šesta ni/3 Prijateljskem in sproščenem Urjeni ^09°vorili, da se bosta v raz-seit SKeStavi Ponovno srečali meseca naj h. bra> glavna vprašanja, o katerih turj2 1 razpravljali, pa bodo prevozi, sestAn?1 m ekologija. Sicer pa so na drna ku Prišla do izraza še številna Dpi vPra?anja skupnega interesa. sliki-igacija siovenske skupščine (ha skjjj' *oto Magajna) se je v popoldan-k0n, na sedežu jugoslovanskega slov u^ata srečala s predstavništvom Ita].j®nske narodnostne skupnosti v
NA 4. STRANI
Splošna stavka bo 11. julija Prej tudi protest kovinarjev
RIM — Italija se bo ustavila 11. julija. To bo enotni odgovor sindikatov na razdrtje dogovora o premični lestvici s strani industrij cev. O splošni stavki - v bistvu je šlo le za potrditev - so se dogovorili na včerajšnjem skupnem zasedanju sindikalnih vodstev CGIL, CISL, UIL javnega in privatnega sektorja. O točnem poteku stavke se bo vodstvo sindikatov že danes dogovorilo s predstavniki posameznih kategorij, stavka pa naj bi trajala od 4 do 8 ur.
Toda že pred 11. julijem bo vsa sindikalna dejavnost v znamenju splošne pripravljenosti. Poleg splošne stavke kovinarjev, ki je napovedana za 27. junij, ko bosta v Milanu in Neaplju tudi dve veliki protestni manifestaciji, bo italijansko sindikalno gibanje preverilo tudi svojo kompaktnost. Zato za
prve dni julija pripravljajo veliko sindikalno skupščino vseh kategorij javnih uslužbencev in storitev, istočasno pa bodo vse deželne sindikalne strukture začele s politično diskusijo na zasedanjih enotnih aktivov vseh kategorij.
V zvezi s splošno stavko kovinarjev, ki predstavlja dejansko prvo konkretno reakcijo na odločitev Confindustrie, bodo že v ponedeljek pripravili tiskovno konferenco v Rimu, na kateri bodo predstavili predvsem potek obeh manifestacij v Milanu in Neaplju. Vodstvo kovinarskih sindikatov FlOM, FIM in UILM pričakuje udeležbo kovinarjev z vse Italije, njim pa naj bi se pridružili tudi drugi delavci in še posebej delavci kemične industrije, ki so za 27. junij tudi napovedali 8-urno stavko.
Nemška parlamenta dokončno priznala nemško-poljsko mejo
BONN, BERLIN — Obe Nemčiji sta včeraj v prenesenem pomenu doživljali prvi dan združitve, ko sta istočasno zasedala zahodnonemški in vzhodnonemški parlament in razpravljala o dokončnem priznanju nemško-poljske meje, kot je bila začrtana po koncu zadnje vojne. Prvi je mejo na Odri in Nisi dokončno priznal parlament v Vzhodnem Berlinu, kjer je za to glasovalo 394 poslancev, proti jih je bilo le 6, vzdržalo pa se jih je 18. Tak izid glasovanja so z aplavzom pozdravili v parlamentu v Bonnu, kjer se je ustvarila podobna večina, čeprav so o tem vprašanju formalno glasovali šele pozno ponoči.
Pred začetkom zasedanja bun-destaga je kancler Kohl govoril o novem izgledu tega dela Evrope, kjer pa bo morala nova Nemčija
skleniti celo vrsto dogovorov z vzhodnoevropskimi državami in še posebej s Poljsko. Kohl je dejal, da bo ob priznanju meje s Poljsko Nemčija tudi zahtevala zaščito pravic nemške manjšine v tej državi.
V parlamentarni razpravi je sodeloval tudi zahodnonemški zunanji minister Genscher, ki je izjavil, da je dokončna ureditev meje s Poljsko nujna za mir v Evropi. »Pri tej ureditvi pa se Nemčija ne odpoveduje ničemur, česar ni izgubila že s kriminalnim začetkom 2. svetovne vojne,« je še dejal Genscher.
Že danes pa bodo v bundestagu odobrili tudi besedilo državnega sporazuma o monetarni, gospodarski in socialni enotnosti. O izidu glasovanja ni nobenega dvoma, čeprav najbrž večina ne bo tako očitna, kot je bila včeraj.
Medtem ko partijski birokratski aparat nadaljuje ofenzivo
Tudi Jelcin svetuje Gorbačovu naj se odpove partijski funkciji
Krščanski demokrati včeraj predstavili gospodarski program
MOSKVA — Tretji dan ustanovnega kogresa KP Ruske federacije so delegati predlagali izvolitev centralnega komiteja in prvega sekretarja nove partije. Osvojili so tudi posebno deklaracijo o temeljnih načelih nove KP. Njen program in ustavo (statut) naj bi sprejeli po 28. kongresu KP SZ. Zaradi ofenzive konservativne struje ne manjka ocen, da gre pravzaprav za »sankcioniranje vodstva KP SZ«. Prvi sekretar moskovske partije Prokofjev opozarja, da utegne neizvolitev Gorbačova na 28. kongresu KP SZ povzročiti težave v partiji kot v družbi v celoti.
Včeraj se je oglasil tudi Boris Jelcin, a ne v kongresni dvorani, temveč v klepetu z dopisniki. Povedal jim je ruski pregovor, da je bolje sedeti na eni kot na dveh stolicah. Pri tem je jasno mislil na Gorbačova, ki naj bi mu osebno svetoval, naj se raje posveti funkciji predsednika republike in partijo prepusti drugim.
Sodeč po razpravi na sedanjem ustanovnem kongresu je lahko vsakomur jasno, da so zagovorniki komandnega komunizma prešli v pravo ofenzivo proti Gorbačovu in perestrojki. Ob tem je nadvse zanimiv komentar vladnega glasila Izvesti), ki navaja, da je okosteneli birokratski aparat pripeljal državo v krizo, sedaj pa izkorišča ljudsko nezadovoljstvo, da svojo krivdo vali na Gorbačova.
Problem Kosova spet pogojuje razpravo o novi srbski ustavi
LJUBLJANA Beograjska "Politika" poroča, da bo srbski predsednik Slobodan Miloševič v ponedeljek, 25. junija, prebral na izrednem zasedanju republiške skupščine osnutek nove srbske ustave. S tem se bo tudi formalno pričel postopek sprejemanja nove ustave, kar pa je bistveno sporno vprašanje med sedanjo srbsko oblastjo in alternativo, ki zahteva, da je treba najprej razpisati in izvesti svobodne in demokratične volitve, demokratično izbran srbski parlament pa naj napiše novo srbsko ustavo.
O tem vprašanju zdaj poteka v Srbiji izredno ostra in vedno bolj zagrizena polemika, ki je zajela predvsem sredstva množičnega obveščanja. Niso se še polegle debate o zadnjem mitingu opozicijskih strank in predvsem pretepanju vidnih predstavnikov, književnikov in umetnikov. Uvedli so preiskavo, v uradnem sporočilu sicer že vnaprej namigujejo, da je policija najbrž imela prav, toda že ta vest je zanimiva in značilna.
Hkrati vsa srbska sredstva množičnega obveščanja obdolžujejo opozicijo, da je veleizdajalska, da je spodkopala srbsko "slogo",
ustvarjeno pod Miloševičevim vodstvom, in da objektivno pomaga albanskim iredentistom in separatistom, ki hočejo "Kosovo republiko".
Od vseh dosežkov srbskega partijskega vodstva ni namreč ostalo nič. Gospodarstvo je v hudi krizi, partijsko vodstvo in celo naziv komunisti so že skoraj postali psovka. Zdaj se skrivajo za socialistično oznako in fiktivnim združevanjem s socialistično zvezo, ki naj utrdi toliko čaščeno enotnost, "jedin-stvo". V ta okvir spada tudi priključitev Kosova, katere zadnji akt naj bi bil narejen z novo srbsko ustavo, ki bi še formalno odpravila obe pokrajini: Kosovo in Vojvodino.
Toda na Kosovu se upirajo že vsi Albanci, celo tisti, ki jih je uradna srbska politika na-zivala "pošteni". Kosovska skupščina je zasedala dva dni. Po srbskem nalogu bi morala razpravljati o ustavnih spremembah in se načelno izreči za novo srbsko ustavo. Vsi albanski poslanci so se uprli in zahtevajo, da steče ustavna razprava, toda na dnevni red postavljajo preklic ustavnih sprememb, ki so jih
pod okriljem topov, ob množičnem pretepanju in izolacijah sprejeli lani, ko so združevali Kosovo in Srbijo.
Poslanci so očitno pod vplivom albanske alternative, srbski organi oblasti se razkrajajo, obe politični organizaciji, komunistična partija pod vodstvom Rahmana Morine in SZDL pod skrajnim srbskim nacionalistom Živoradom Igičem ne pomenita nič več in tudi fiktivno združevanje je prazno.
Dvodnevno zasedanje skupščine je potekalo na značilen način, ko je predsedujoči Srb vztrajal pri tem, da se razpravlja o novi srbski ustavi, albanski poslanci pa so zahtevali popravke sedanje ustave. Razcepljenost je popolna, kaos nepopisen, toda ozračje je hkrati izredno napeto in vse možnosti so odprte. Če zmaga srbska alternativa, bi to pomenilo, da bi bili na Kosovu poslanci dveh vrst: iz kosovske albanske in kosovske srbske alternative, v nobenem primeru pa sedanja Miloševičeva partija in SZDL ne bi dobili skoraj nič, kot že sedaj nimata prave politične moči.
B. S. ,
V zvezni skupščini o odlaganju odpadkov
BEOGRAD — Včerajšnja razprava o odlaganju radioaktivnih odpadkov v komisiji skupščine SFRJ za varstvo človekovega okolja je pokazala vso zapletenost tega področja. Skratka, problem tajnega odlaganja teh snovi še zmeraj ni rešen, prav tako kot še niso znani ukrepi, ki jih izvajajo na tem področju. Predsednik komisije Brana Crnčevič je celo izrazi prepričanje, da je skupščina glede teh težav še bolj nemočna, kot glede nekaterih drugih.
Udeleženci razprave so Z/S zamerili, ker jim je poslal poročilo izpred dveh let. Nekateri so menili, da je to »resnični dokaz stanja na tem področju«, kar pomeni, da v tem času niso storili ničesar za izboljšanje stanja. Tej oceni je nasprotoval Tone Anderlič, ki je povedal, da je skupščina Slovenije »odšla mnogo dlje pri reševanju teh težav od podatkov v poročilu«.
Ker Anderlič ni reagiral na oceno predsednika komisije, da v Jugoslaviji ni ustreznih rešitev za skladiščenje jedrskih odpadkov in da so nekatere od njih šele v fazi predlogov, je ostal veljaven sklep komisije, da je treba zvezni vladi predlagati, naj kar se da pospeši zakonsko urejanje tega področja. Za to se morajo še posebej zavzeti pristojne strokovne inštitucije.
JE Krško? Neobhodno potrebna za elektrogospodarstvo Hrvaške
ZAGREB — Jedrske elektrarne Krško ne moremo zapreti dokler se ne bomo natančno dogovorili, kako nadomestiti električno energijo. Ob tem je treba upoštevati, da smo v nuklearko vložili veliko sredstev, še posebej pomembno pa je, da je v njej zelo zanesljiva tehnologija. Elektrarna je veliko varnejša kot nekatere druge nuklearke v bližini naših meja v sosednjih državah, je izjavil predsednik izvršnega zbora sabora Hrvaške Stjepan Mesič ob obisku v kolektivu Elektrogospodarstva Hrvaške. Predsednik poslovodnega odbora skupnosti elektrogospodarskih organizacij Hrvaške Vojislav Roksan-dič je dodal, da bi z zaprtjem nuklearke Krško prišlo do hudih motenj v oskrbi z električno energijo. Hrvaško elektrogospodarstvo za zdaj navkljub težavam uspešno oskrbuje prebivalstvo. Velike gospodarske in finančne težave, še posebej izgube in nelikvid-
nost, pa tudi prenizke cene pa v marsičem zavirajo razvoj.
Mesič je poudaril, da bi Hrvaška s preusmeritvijo na plin lahko veliko dosegla, saj so odkrili velika nahajališča. Vlada bo storila vse, da bi s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi ustrezno rešila to vprašanje. Pri tem ima v mislih tudi odpiranje možnosti za vlaganje tujega kapitala, tako na temelju skupnih podjetij kot koncesij.
Predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo, rudarstvo in obrtništvo dr. Božo Udovičič pa je dejal, da iz saborske procedure umikajo napovedani zakon o elektrogospodarstvu in pripravljajo osnutek novega. Komite bo izdelal tudi novo strategijo energetskega razvoja republike. Na nove temelje pa bo treba postaviti tudi odnose dveh velikih sistemov -INA in Elektrogospodarstva* Omogočiti je treba tudi nadaljevanje gradnje termoelektrarne Plomin. (dn)
LJUBLJANA -— Vse slovenske stranke so v zadnjih dneh izredno aktivne, včeraj pa so na tiskovni konferenci prvič nastopili slovenski krščanski demokrati, ki so obrazložili podrobno izdelan "Program SKD za gospodarstvo". Predsednik ustrezne komisije Marjan Majcen (tik pred volitvami in po njih je bil večkrat omenjen kot eden izmed realnih mandatarjev za sestavo nove vlade) je poudaril, da to ni program strokovnjakov, temveč stranke in da ni program Demosa. Pri sestavljanju so izhajali iz izredno uspešnih programov nemških demokristjanov, posebej pa je citiral še vse s tem povezane papeževe enciklike.
Program temelji na človeku kot celoviti osebnosti, suverenosti slovenske republike, načelih pravičnosti in poštenja. Pri vsem tem razvijajo dosledno tržno gospodarstvo z zgolj zasebnim lastništvom, odpravljanjem samoupravljanja in doslednim vračanjem celotne lastnine, ki je bila pred leti krivično odvzeta. Zavzemajo se za takojšnje včlanjevanje Slovenije v Evropsko skupnost. Nemudoma je treba zamenjati direktorje in voditelje podjetij, ki so pripeljali slovensko gospodarstvo v stanje, v kakršnem je. Na izrecno vprašanje, kako bi to naredili, so se sklicevali na poseben zakon, ki naj bi predpisal kriterije in med drugim tudi določil, da tako odstavljen poslovnež pet ali deset let ne bi smel več opravljati podobne funkcije.
V celotnem programu ni besede "sindikati" in na opozorilo, da papeževe enciklike upoštevajo sindikate kot bistven sestavni del pravičnega gospodarskega sistema, so sicer pojasnili, da so na to pozabili, vendar v okviru raznih družbenih, ne pa ekonomsko-socialnih dejavnosti. Izhodišče je skratka neokorporativizem s poudarjeno vlogo države.
Veliko skrb posveča program zaposlitvi, saj se sklicuje na razna tuja predvidevanja, po katerih napovedujejo v Jugoslaviji 20-odstotno brezposelnost. Tujih vlaganj je malo. Po istih ameriških podatkih so v zadnjih letih vlagali v vzhodnoevropske države: na Madžarskem 60 odstotkov vseh sredstev, Poljskem 20%, v Bolgariji, Češki 7, v Jugoslaviji pa komaj štiri odstotke. Očitna je resna bojazen vlagateljev, da bi vlagali v državi, ki je tako politično nezanesljiva.
Zaradi tega se zavzemajo za državna vlaganja v infrastrukture, ko bi tudi s pomočjo tujega kapitala gradili ceste in podobno. Velik pa je poudarek na drobnem gospodarstvu, katerega bi morali prek bank finančno še podpreti. Za ta program dobro ve predsednik vlade, to pa seveda ni vladni program, ker je vlada koalicijska. Očitne so izredno velike razlike med programi drugih vladnih strank, na primer programom Slovenske demokratske zveze. V tej zvezi je bila na razne načine orisana vloga Demosa kot dejanskega posrednika, pa tudi zelo rahle in neobvezujoče povezave med vladnimi strankami.
Točno ob isti uri je v bivših prostorih SZDL potekala tiskovna konferenca Slovenske demokratične zveze, ki bo v soboto in nedeljo imela svoj redni kongres. O programu in organizaciji zasedanja je govoril predsednik Humbert Požarnik. Krajša in mestoma ostra polemika se je razpletla med novinarji in predsedujočim v zvezi z izjavami pravosodnega ministra Rajka Pirnata, ki je v skupščini vzel besedo delegatu JLA in torej ni dovolil, da bi v slovenskem parlamentu lahko uporabljal svojo materinščino. Predsedujoči je zagovarjal Pirnatovo stališče, češ da je legitimno in v skladu s pravilnikom, da pa so bili bralci napačno obveščeni. Glede protestov zamejcev je bil mnenja, da je protestiral samo del in da so bili zamejci nepopolno informirani-Proti takšni razlagi obveščanja so nekateri časnikarji protestirali .
Aktivna je tudi ZKS - Stranka demokratične prenove, ki ima kar po vrsti konference svojih občinskih aktivov. Uradnih podatkov še ni, vendar pravijo, da se povsod zbere najmanj po sto članov in da z vseh koncev prihaja po 20 do 30 odstotkov novih prijavnic, kar potrjuje ocene, da bo imela stranka tudi po temeljiti reorganizaciji 25 do 30 tisoč članov.
Liberalci so končali priprave na konferenco, ki bo v torek, ko bo ZSM - Liberalna stranka izvolila novo vodstvo-Po vseh napovedih bodo za predsednika ponovno izvolil* Jožeta Školča, vodstvo pa bodo precej spremenili.
BOGO SAMSA
• Katastrofalen potres je razdejal Iran
Fotografski posnetek poročila o potresu s popoldanskega dnevnika iranske televizije	(Telefoto AP)
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Epicenter potresa je bil v kraju Da-jalaman, približno 200 kilometrov severovzhodno od Teherana in le 70 kilometrov od iranske obale na Kaspijskem morju. Obe pokrajini krijeta približno 50.000 kvadratnih kilometrov najrodovitnejše iranske zemlje, na kateri uspevata predvsem riž in tobak. Prav zaradi tega sta to tudi najbolj gosto naseljeni območji države, saj živi tu kar 142 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Iran je znano potresno območje, saj beležijo v državi tudi po dva močna potresa na leto, vendar je bil nočni sunek najmočnejši pokazatelj zemeljskih premikov po 16. septembru 1978. leta, ko je potres v vzhodni pokrajini Horasan terjal 25.000 žrtev. Tudi tokrat je število domnevnih žrtev že izredno visoko, čeprav so reševalne ekipe šele na začetku svojega trdega dela. Ko se je zemlja prvič stresla je bila sicer že noč, vendar večina prebivalstva ni še legla k počitku, ker so po televiziji oddajali ponovitev neke nogometne tekme svetovnega prvenstva.
Sunek je bil tako močan, da so bila nekatera mesta in vasi popolnoma porušena. Tako na primer mesto Ab-Bar, v katerem naj bi umrlo 1.000 oseb. Informacije, ki prihajajo s prizadetega območja so izredno skromne.
Potres je prekinil dobršen del telefonskih povezav, prizadeto območje, na katerem živi več kot štiri milijone Irancev, pa je ostalo brez elektrike. Iranski televizijski dnevnik je posredoval nekaj posnetkov, za katere se pravzaprav ne ve, kje in kdaj so jih osneli, vendar so dovolj zgovoren po-azatelj prave tragedije. Poslopja, za katere sklepamo lahko, da so bile večnadstropne hiše, so le kupi ruševin. Po prvih informacijah, naj bi največ škode utrpeli prav v večjih mestih, to je v obalnem mestu Rast, ki je tudi upravno središče pokrajine Džilan in v katerem živi približno 200.000 prebivalcev, v največjem mestu Zandžana Kaz-vinu ter v Zandžanu, ki je glavno mesto istoimenske pokrajine. Potres naj bi pustil svojo razdiralno sled tudi v mestih Astaneh Ašfarfijeh, Lahidžan, Langroud, Roudbar, Mandžil in Lou-šan, skratka na celotnem območju, ki
gre od iransko-azerbajdžanske meje it* Kaspijskega morja do rodovitnih nižini ki segajo do Teherana.
Iranski predsednik Rafsandžani je proglasil tri dni državnega žalovanj3' obenem pa je v televizijskem apelu pozval vse državljane, naj priskoči]0 na pomoč prizadetim prebivalcem' Prvo pomoč so uredili s pomočjo hel1" kopterjev. Iz Teherana so že v nočnin urah odpotovale prve reševalne ekip6' težave pa so nastopile, ko se je v p0" znem jutru zemlja ponovno stresi3' Prebivalstvo, ki se je izognilo prvem3 katastrofalnemu sunku se je namr® gnetlo na ulicah, kjer so bili reševale* že na delu.
V akcijo so že stopile tudi mednarodne organizacije. OZN je prva p°' skrbela za posredovanje podatkov žrtvah, Francoski zunanji minister P je sporočil iranskemu kolegu Velajat* ju, da bo Francija nudila Irancem vs potrebno humanitarno pomoč. Tut* Američani so sporočili Iranu, da bo<3 priskočili na pomoč državi v stiski, bo iranska vlada uradno prosila za p moč ZDA.
Po »zamrznitvi« dosedanjega dialoga s PLO
Ameriški sklep bo škodil miru
WASHINGTON — Predvčerajšnji sklep ameriškega predsednika Busha, ki je »zamrznil« pred 18 meseci vzpostavljeni dialog s PLO, je povzročil obsodbe ali vsaj pomisleke v svetu. Skoraj nihče ne verjame, da so dialog zamrznili, ker Ja-ser Arafat ni obsodil spodletelega desanta Abu Abasovih fedainov. V teh 18 mesecih je bilo več podobnih poskusov, washingtonska administracija pa je bila previdnejša. Nič čudnega torej, da nekateri že ocenjuje ameriško pobudo, kot podporo Šamirjevi desničarski vladi. Toliko bolj, ker je CIA baje ugotovila, da PLO ni bila obveščena o zadnjem spodletelem izkrcanju Abu Abasovih borcev.
Da se je Bush prenaglil, se zaveda tudi ameriški državni tajnik Baker, ki je včeraj opozoril Izrael, da brez PLO ne bo miru na Bližnjem
vzhodu. Baker je priznal, da bo Bushev sklep ošibil pozicijo Jaserja Arafata in vseh zmernih arabskih sil, je pa takoj dodal, da sklep ni dokončen. Dialog bi lahko »odmrznili«, če bi Jaser Arafat odločneje obsodil spodleteli desant.
Reakcije v palestinskih in arabskih krogih dokazujejo, da so Ba-kerjeve bojazni upravičene. PLO je že sporočila, da bo to dalo novega zagona skrajnežem v palestinskih vrstah. Arabska liga je obsodila ameriški sklep, prav tako vse arabske države. Še najbolj ogorčeni sta Egipt in Savdska Arabija, ki ugotavljata, da jim je VVashington napravil medvedjo uslugo.
Obžalovanje ob ameriškem sklepu so izrazile tudi italijanske vladne stranke razen republikancev, z ameriško pobudo pa se ne strinjajo niti v Franciji.
Bush ne bo umaknil gospodarskih sankcij proti Pretorii
Triumf za Nelsona Mandelo med njegovim obiskom v ZDA
NEW YORK — Nelson Mandela je utrujen, tako da bodo organizatorji njegovega obiska v ZDA omilili pre-nasičeni program. Legendarni voditelj ANC (Afričan National Congress) je s svojimi 72 leti, od katerih je več kot 27 prebil v zaporu, rahlega zdravja, za seboj ima operacijo na prostati in mehurju ter kronično tuberkulozo. Da bi bila mera polna, je Nelson Mandela že devet tednov na obiskih širom Afrike,
Evrope in Amerike. To se mu je bralo tudi na obrazu ob prihodu na newyor-ško letališče (telefoto AP).
Mandela je v New Yorku požel izreden uspeh, saj so ga sprejeli kot državnika, za ljudstvo pa je postal »sodobni Mojzes«. Parada po Manhattnu je stala 2,5 milijarde lir, ki jih bodo krili iz ameriške zvezne blagajne.
Bush se je še pred srečanjem z Mandelo odzval njegovemu pozivu, naj ZDA nadaljujejo s sankcijami, dokler ne bo Pretoria odpravila apartheida.
Odkrili do sedaj neznano vrsto opic
y brazilskem pragozdu so biologi odkrili novo, za sedaj »e nepoznano vrsto opice, ki jo odlikuje dolg rep in levja 9riva. Velika je približno kot veverica in ima zlat in črn kožušček	(Telefoto AP)
Na procesu proti Vitu Cianciminu so zaslišali profesorico Eldo Pucci
PALERMO — Na palermskem sodišču se nadaljuje proces proti Vitu Cianciminu in drugim nekdanjim županom, ki so obtoženi izkoriščanja javne funkcije v zasebne namene. Včeraj so preiskovalci zaslišali še enega bivšega palermskega župana, gospo Eldo Pucci.
Slednja je pristala tudi na daljši razgovor z novinarji, ker je želela posredovati virom javnega obveščanja nekaj temeljnih točk svojega pričevanja. Tako je na primer dejala, da se je odrekla kandidaturi na letošnjih majskih upravnih volitev, ker so ji grozili s smrtjo. Profesorici Pucci naj bi telefoniral neznanec, ki sicer ni govoril z njo, ampak je sporočilo pustil kar hišni pomočnici. Ženski, ki je dvignila slušalko, je rekel, naj gospa Pucci
nikar ne kandidira, saj bo sicer njeno stanovanje prizorišče bombnega atentata, v zrak pa naj ne bi skočila le hiša pač pa tudi profe-
sorica Pucci. Glede na to, da so prav pred nedavnim zagrešili atentat proti njeni vili v kraju Piana degli Albanesi, se je gospa odrekla kandidaturi.
Bivša palermska županja ni nikoli imela lahkega življenja. Večkrat so ji že grozili s smrtjo, mnogi pa naj bi ji metali polena pod noge, ker ni pristajala na »prijateljsko« reševanje nekaterih vprašanj v zvezi z investicijami javnega denarja. Gospa Pucci je novinarjem dejala tudi, da je njen občinski odbor zašel v krizo, ker ni hotela kloniti pritiskom, ki so jih izvajali Cianciminovi prijatelji. Sam Vito Ciancimino se je javil gospe Pucci in jo povabil na razgovor, češ da ima on veliko upravnih izkušenj in bi ji zato zelo rad pomagal. Gospa Pucci mu je menda odgovorila »ne, hvala«, to pa naj bi bilo več kot dovolj za Ciancimina in njegove sodelavce.
Kljub temu naj bi Ciancimino še enkrat poskusil prodreti do Puccijeve in sicer preko svojega »glasnika«, odbornika PSDI Giacoma Murane. Odbornik je v bistvu obnovil Cian-ciminov govor in je bil tudi sam deležen negativnega odgovora. Preiskovalci so že zaslišali odbornika PSDI, vendar je slednji r.ekel, da se gospa laže, saj nista nikoli govorila.
Gospa Pucci je med pričevanjem menda rekla tudi, da se je osebno angažirala v boju proti zasebnim igram z javnim denarjem. Gre predvsem za primere sumljivih zakupov, ki so odžirali večino denarja, namenjenega za družbenokoristna dela.
Preiskovalci so zastavili nekaj vprašanj v zvezi z zakupi tudi nekdanji občinski svetovalki Simoni Mafai, ki je navedla nekaj zanimivih podatkov v zvezi s kratko delovno dobo župana Insalaca, ki so ga umorili, ker se je uprl izkrivljeni logiki zakupov.
Iran ni prebavil filmske satire
NEW YORK — Iranske oblasti so dokaj občutljive na satiro. Pred leti so zagnale vik in krik zaradi hudomušne trojice Marchesini-Solenghi-Lopez in posegle celo pri italijanski vladi, tokrat pa so se po diplomatski poti spravile nad Turčijo, ki je zagrešila usodno napako, da je predvajala film bratov Zucker The Naked Gun.
V norem filmu bratov Zucker nastopa nekaj svetovnih veljakov, med katerimi tudi pokojni Homeini in kraljica Elizabeta. Ko so Davidu Zuckerju sporočili iranski izpad, se je režiser posmejal in dejal, da ga sploh ne moti, ker ni dobil nikakršnih protestnih izjav s strani britanske kronane glave, Idija Amina in Gadafija...
Midway zaplula v Tokijski zaliv
TOKIO — Dva mrtva in šestnajst ranjenih, med katerimi šest težje je dokončni obračun požara in dveh eksplozij na krovu ameriške letalonosilke Midway, ki se je nahajala v Tihem oceanu severovzhodno od polotoka Čiba.
Stara letalonosilka je včeraj spustila sidro v svojem japonskem oporišču Jokosuka v Tokijskem zalivu. Na kasnejši tiskovni konferenci so odgovorni zavrnili vesti, da sta eksplodirali katapulti. Do požara naj bi prišlo v skladišču rezervnih delov, trajal pa je kar 12 ur. Pojasnila niso zadovoljila, tako da je sedaj vsa zadeva še bolj zagonetna. Vsekakor pa je jasno le dejstvo, da bodo Midway predčasno »upokojili«.
Ugrabitev male Adriane režirale nevarne osebe
PAOLA (COSENZA) — Preiskovalci, ki se ukvarjajo s primerom Adriane Benedette Roccia, so zaslišali vse tri polnoletne osebe vpletene v afero. Tako starši male deklice kot družinska prijateljica Angelina Nappa so odločno zavrnili sleherno obtožbo, preiskovalci pa so.dejali, da je kar presenetljivo, kako zaslišanci nočejo priznati niti najbolj jasnih okoliščin.
Namestnik državnega pravdnika sodišča v Paoli Luigi Belvedere je dejal, da že iščejo tri osebe, ki naj bi zrežirale »odkup« male Adriane Benedette. Po mnenju preiskoval- ~ cev, naj bi bile te osebe nevarne, zato je razumljiv tudi vztrajni molk treh aretirancev. Trojica je menda prepričala Ferruccia Ročcio in njegovo ženo Anno, da prodata otroka. Po nekaterih elementih, s katerimi že razpolagajo preiskovalci, bi lahko bila deklica sedaj kje v tujini ali morda v Severni Italiji, v pričakovanju, da se položaj umiri. Šele nato naj bi novi »starši« prepeljali deklico domov. Lov na vrh organizacije se vsekakor nadaljuje.
Redovnice ostanejo v Auschvvitzu
v. AUSCHWITZ — Zadeva s preselit-, katoliških redovnic s področja nehanj ega uničevalnega taborišča v 'Jscbwitzu se je spet zapletla. Redov-jlce bi se namreč konec prihodnjega morale preseliti v samostan, ki bi bn z9.rahili kakih 500 metrov stran od Št 0l?šča, kjer bi morali postaviti tudi hdijski center o holokavstu in nacio-msocialistični ideologij^ (center bi t °rali voditi ortodoksni Židje), poleg 9a pa bi morali tam zgraditi tudi cynjSi gostinski objekt za obiskoval-
^č^haj se je postavil problem ze-Ijišča, ki je last poljskih zasebnikov, 1 Pa ga niso pripravljeni prodati. Za eiotni kompleks so za sedaj postavili 1 temeljni kamen, nakar je vse zamr-lI) ni izključeno, da v bližnji bodoč-°sti spet pride do protestov Židov moti prisotnosti redovnic na kraju, Nor so nacisti zverinsko pobili na sto tls°če Židov.
sr,^0 Protestov je že prišlo pred ča-j te, ko so Židje zahtevali takojšnjo selitev redovnic. Takrat so grobo in balPvo posegli poljski kmetje, češ da ranijo redovnice in so z manifestanti hoteli fizično obračunati.
Pri naporih za vključitev v Evropo imajo zdaj Jugoslovani tudi tako rekoč »zunanjega« sovražnika. Grki so začeli napenjati vse sile, da bi priprave upočasnili, če ne celo zavrli. Na meji med Grčijo in Jugoslavijo so nihanja: včasih je zaprta, včasih rahlo odprta, vseskozi pa so zadnje dni na njej težave. Oškodovan je zlasti turizem, tako evropski kakor jugoslovanski, saj je znano, da ima slednji močne tokove v smeri Grčije.
Odnosi med dvema deželama niso bili, roko na srce, od konca vojne nikoli povsem mirni, vendar so jih tako Jugoslovani, kakor Grki blažili pred javnostjo. Zdaj pa je domala izbruhnilo: vzroki so tako krajevni, kakor mednarodni. V Jugoslaviji so glavni akterji brez dvoma Makedonci, ki so začeli pritiskati na vso deželo, zlasti pa na Srbijo, češ, pomagajte nam, saj je na dlani, da Grki ne priznavajo in ne nameravajo priznati makedonske manjšine v Grčiji. V Grčiji pa šo spet stopile na plan znane protijugoslovanske silnice, ki opozarjajo na dozdevno tradicionalno jugoslovansko »megalomanijo«.
Makedonci utemeljeno svarijo pred grško politiko, ki sicer priznava obstoj Egejske Makedonije, vendar jo predstavlja kot čisto grško ozemlje. Njihova bojevitost pa ima zdaj, kakor vedno v takih primerih, objektivne in subjektivne okoliščine. Objektivne so v tem, da so gospodarske razmere v Makedoniji zdaj izjemno slabe, makedonski dejavniki pa iščejo olajševalne ventile. Razen tega pa
Napetost na meji z Grčijo škodi Jugoslaviji in njenemu približevanju k Evropi
ne popušča srbski pritisk nanje, da bi le odkriteje sprejeli srbsko politiko. Z druge strani pa je rezultanta tega stanja v tem, da Grki še kako dobro vedo o majavem političnem in gospodarskem položaju v južnih predelih Jugoslaviji, kar jim je dobrodošlo tako pri odgovorih, kakor tudi pri inciativah v zvezi z odnosi s to deželo. V sami Grčiji pa so šele nedavno izšli iz dolge ustavne in vladne krize.
Ukrepi na jugoslovansko-grški meji so grška pobuda, grške zahteve, da bi jim jugoslovanske oblasti povečale za več tisoč (kar 40 tisoč) število dovolilnic za grški tovorni promet skozi Jugoslavijo, so prav tako del teh okoliščin. Dovolilnice pa so, kakor je razumljivo, zgolj fasada. Te dni »bruhajo« med dvema deželama še druge zgodovinske nevšečnosti, med njimi zlasti tista o jugoslovanski pomoči Markosovim partizanom po drugi svetovni vojni (čemur se je upirala Sovjetska zveza) in podobni dogodki, ki da razkrivajo kronično jugoslovansko vmešavanje v grške notranje zadeve.
Seveda je v takih primerih najbolj nevarno prevladovanje čustev, ki kajpak preprečuje trezen pristop. Stanje na meji med Jugoslavijo in Grčijo škodi obema deželama. Grki kajpak ne ostajajo križem rok in so svojo protijugoslovansko operacijo pričeli razvijati tudi v evropski sferi. Vemo, da je bilo tik pred zdajci soglasje Evropske komisije (dejansko, vlade v Evropskem svetu) z jugoslovanskim predlogom, da bi Jugoslaviji dali več kot milijardo dolarjev kreditov (predvsem za prometno infrastrukturo); predlog so načelno tudi sprejeli, vendar so ga »zaradi dopolnjevanja«, in na grško pobudo, evropski zunanji ministri spet poslali veleposlanikom v dodatno preučitev.
Kajpak je to očitno zavlačevanje. Del programa »Phare« za Jugoslavijo je bil namreč že temeljito pregledan in pripravljen za podpis. Zanimivo je, da so zdaj Grki edini, ki mečejo polena pod noge jugoslovanskim težnjam za hitrejši vstop v Evropsko skupnost. To je Jugoslovanom še pred dvema tednoma potrdil tudi glavni komisar evropske komisije Abel Matutes, ko je bil na obisku v
Beogradu. Program Phare zadeva »izredno pomoč« deželam vzhodne in srednje Evrope: med slednjimi je tudi Jugoslavija, ki so jo zadnje čase priznali celo tako rekoč trojno prednost: da bo kmalu pridruženi član Evropske skupnosti, da je sestavni del sredozemskega bazena in pa aktiven dejavnik v evropskem regionalnem združevanju.
Toda Grkom je uspelo; Jugoslavija bo morala vnovič nekoliko počakati. Jugoslavija sicer kaže najširše namene, da bi popravili odnose z Grki. Prehod čez jugoslovansko-grško mejo naj bi bil kar najbolj preprost (tudi po zadnjih predlogih Lončarja). Položaj je tako napet, da nobeno taktiziranje ne pride več v poštev. Resnično so potrebni pogovori, dogovor, da se mahoma prične dialog, ki ga Jugoslavija konec koncev iskreno ponuja.
Napetost na jugoslovansko-grški meji je kajpak tudi cokla v pripravah za drugo helsinško konferenco, ki naj bi še bolj zbližala tako države kakor narode v Evropi. In spet obuja spomine in ugibanja o tem, ali je Balkan res še vedno sod smodnika. Nesoglasja na jugu Balkana so dejansko stvar samokritične presoje svojega ravnanja pri obeh deželah, se pravi zavesti, da ne gre samo za odnose med Jugoslavijo in Grčijo, marveč za novo klimo, ki naj bi jo ustvarili v vsej Evropi.
MIRO KOCJAN
Delegacija novoizvoljene slovenske skupščine včeraj na neformalnem obisku v Trstu
Z gledanjem na Evropo regij in narodov srečanje med člani skupščin F-JK in RS
Koroški glavar Jorg Haider ponovno grozi Slovencem!
Delegaciji med pogovori v deželni palači na Trgu Oberdan (foto Križmančič)
TRST — Dežela Furlanija-Julijska krajina in Republika Slovenija sta včeraj v Trstu potrdili važnost dosedanjega medsebojnega sodelovanja in postavili osnove za nadaljnje tvorne odnose. V našem mestu je bila namreč včeraj na sicer neformalnem obisku delegacija novoizvoljene slovenske skupščine, ki se je sestala s člani predsedstva deželnega sveta F-JK. Delegacijo slovenske skupščine je vodil predsednik dr. France Bučar, v njej pa sta bila še podpredsednika Vitograd Pukl in Vane Gošnik, delegata dr. Ciril Ribičič in Zoran Thaler ter Matjaž Kavčič, sekretar komisije za mednarodne odnose v skupščini Slovenije. Italijansko delegacijo pa je vodil predsednik deželnega sveta Paolo Solim-bergo, v njej pa so bili še podpredsednica De Piero Barbina ter člani predsedstva B. Lepre, Piccoli, Cecovini in Coiro. Pogovorom je sledil tudi deželni svetovalec zelenih smejočega se sonca Andrea Wehrenfennig.
Deželni predstavniki so se tako seznanili z novo slovensko stvarnostjo oziroma z novimi odnosi v slovenskem parlamentu, ki je bil izvoljen na prvih svobodnih volitvah. Delegaciji sta se vsekakor domenili, da se bosta-v razširjeni sestavi (sodelovali bodo tudi načelniki svetovalskih skupin) ponovno srečali nekje v drugi polovici meseca septembra. Na dnevnem redu bodo v glavnem razpravljali o treh vprašanjih: o prevozih, o turizmu in o ekologiji.
V svojem nagovoru je predsednik Solimbergo najprej voščil predsedniku Bučarju in celotni slovenski skupščini za konstruktivno delo, ki ga začenja opravljati na zakonodajni ravni, da bi zagotovili socio-ekonomski razvoj delavnemu slovenskemu narodu, nato pa poudaril vlogo naše dežele v okviru sodelovanja med dvema evropskima prostoroma in plodne odnose z obmejnimi deželami, med katerimi je Slovenija na enem od prvih mest. Slovenija in F-JK bosta tudi imeli važno vlogo v novi Evropi in prav ti deželi, sta skupaj s Koroško, je dodal Solimbergo,
najbolj pripravljeni na Evropo, ki nas čaka.
Izrazil je torej pripravljenost za nadaljnje sodelovanje na vseh možnih ravneh, kar je predsednik slovenske skupščine, in za njim pozneje tudi ostali člani obeh delegacij, z veseljem sprejel. Bučar je predvsem govoril o novi Evropi, ki po njegovih besedah pomeni tudi drugačno notranje preoblikovanje tvorbe, ki jo imenujemo Evropa. To pa pomeni, da je potreben nov pristop k temu sodelovanju med regijami. Poudaril je še, da nova Evropa ni samo zapadna Evropa, ampak Evropa, ki gre od Atlantika do Uralov. Pri oblikovanju te nove tvorbe, je z zadovoljstvom ugotavljal, da je Slovenija z zaznavanjem procesa, ki se je komaj začenjal na Vzhodu, naredila pionirsko delo s svojimi notranjimi spremembami. Zato mora sedaj dati zgled in 6snovo za to novo Evropo, je ob koncu še poudari Bučar.
Pogovor, ki je potekal v prijateljskem in sproščenem vzdušju, se je
nato razvil okrog številnih vprašanj skupnega interesa, glede katerih bi lahko F-JK in Slovenija našli primerne oblike sodelovanja. O pomenu ženske problematike in vključevanju žensk v socialno in politično življenje sta spregovorili deželni svetovalki Piccoli in De Piero Barbina, ki je še podčrtala važnost vprašanja miru v tem delu Evrope. Slovenski sogovorniki so se strinjali z važnostjo teh vprašanj in nakazali nekaj možnih oblik sodelovanja. Na predlog svetovalke De Piero Barbina naj bi prišlo do srečanja med izvoljenimi predstavnicami obeh skupščin, na katerih pa naj ne bi govorili le o ženski problematiki, ampak tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo ta prostor. Predlog sta oba predsednika osvojila.
O vprašanjih kulture, umetnosti in literature, ki so velikega pomena za povezovanje v tem prostoru sta govorila svetovalca Cecovini in B. Lepre. Slednji pa se je zaustavil predvsem ob vprašanju deželnih avtonomij in nji-
hove važnosti pri ustvarjanju nove Evrope. Svoja razmišljanja je razvil okrog dogajanj na Vzhodu in pristavil, da je to vprašanje tudi problem nas vseh. Zavzel se je vsekakor za Evropo dežel in ne držav, ki naj zagovarja interese posameznih regij. Koncept o Evropi regij in narodov je podprl tudi podpredsednik slovenske skupščine Pukl. Skupščinski delegat Thaler, sicer namestnik predsednika RK za mednarodno sodelovanje, je prvi spregovoril o manjšinski problematiki in predstavnike F-JK seznanil, kako je v Sloveniji urejeno to vprašanje, s katerim so zelo zadovoljni. Izrazil je željo, da bi se tudi v sosednjih deželah, kjer živijo Slovenci, približali slovenskemu standardu. Govoril je tudi o novi slovenski zunanji politiki, ki stremi po čimvečji samostojnosti in čimhitrej-šem vključevanju v razne evropske organizme.
Eden od skupnih interesov, ki lahko tesneje povežeta F-JK in Slovenijo je tudi reševanje vprašanja zaščite manjšin, ki živijo na tem teritoriju. To je odločno poudaril dr. Ciril Ribičič, vodilni predstavnik ZK-Stranke demokratične prenove, ki je med drugim dejal, da ima Slovenija interes za uresničevanje pravic Slovencev, ki živijo v tujini, kakor tudi nosi odgovornost za pravice, ki jih ima italijanska manjšina v Sloveniji. Skupščinski delegat je nato navedel še nekaj problemov skupnega interesa. Podpredsednik slovenske skupščine Gošnik, sicer predstavnik zelenih, je med drugim navedel vrsto vprašanj ekološkega značaja, ki terjajo skupno sodelovanje. Gostitelje je tudi seznanil, da slovenska vlada že pripravlja načrt za zapiranje JE Krško, do katere naj bi prišlo do leta '95 in da je Hrvaška že sklenila, da bo ustavila dela pri gradnji termoelektrarne Plumin 2.
Navrženih je bilo torej veliko problemov, o katerih se bosta delegaciji v razširjeni sestavi, kot že rečeno, ponovno pogovarjali meseca septembra.
ALEKSANDER SIRK
Oster protest svetovalca Brezigarja
Bučar: Na pogovorih z Italijo
•i#	i	•	*v«
najti prostor za mnenje manjšine
TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti je ostro protestiral v zvezi z izbiro delegacije deželnega sveta F-JK, ki se je včeraj v Trstu srečala z zastopniki novoizvoljene slovenske skupščine. Protestiral je v pismu predsedniku deželnega sveta Solimbergu, v katerem med drugim pravi, da je o obisku slovenske delegacije izvedel samo iz jugoslovanskega tiska. Svetovalec Brezigar z obžalovanjem jemlje na znanje, da se je spremenila dosedanja praksa, ko so bili na podobna srečanja povabljeni tudi načelniki svetovalskih skupin. Po mnenju predstavnika SSk pa gre za širši problem, saj je šlo za prvi obisk predsednika demokratično izvoljene slovenske skupščine in da je bila dosedanja praksa spremenjena prav ob tej priložnosti, kar bi po njegovi oceni lahko šlo za politično izbiro, da bi pač zmanjšali pomen zadnjih dogodkov v Sloveniji. Brezigar tudi obžaluje in se čuti užaljenega, ker mu taka izbira predsednika deželnega sveta onemogoča, da bi tudi uradno pozdravil predsednika Bučarja v slovenskem jeziku. Glede na precedens, dodaja svetovalec SSk v tiskovnem sporočilu, ne bi želel misliti, da bi prav ta aspekt odločilno vplival na izključitev naše stranke s teh pogovorov. Brezigar še dodaja, da je zahteval spremembo programa obiska slovenske delegacije, ki pa ni bila sprejeta.
TRST — Delegacija slovenske skupščine pod vodstvom predsednika dr. Franceta Bučarja je včeraj popoldne v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu sprejela tudi predstavništvo Slovencev v Italiji, v katerem so bili za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo Klavdij Palčič, za Svet slovenskih organizacij Marija Ferletič, za KPI Miloš Budin, za PSI Branko Pahor, za SSk Ivo Jevnikar, prvič pa je bil v predstavništvu Slovencev tudi Jurij Slama kot predstavnik KD.
Po uvodnem posegu predsednika slovenske skupščine Bučarja, ki je poudaril, da ne pristaja na delitev na Slovence izven in v domovini, saj gre za pripadnike istega naroda, so predstavniki organizacij in strank pojasnili svoja stališča, ki zadevajo problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji) jasno pa so tudi povedali, kaj od nove slovenske oblasti pričakujejo v svojem boju za zaščito in dosego čim višjega nivoja pravnega in poli-
SSk Jevnikar spregovoril o pogledih te stranke na sprejemanje nove slovenske ustave, kjer se je zavzel predvsem za dva vidika, ki ne smeta biti zanemarjena. Gre za skrb za vse Slovence, ki živijo izven domovine, zavzel pa se je tudi za čim večjo raven zaščite italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Kot konkretno obliko pomoči, ki jo matična Slovenija lahko nudi Slovencem v Italiji, pa je Jevnikar omenil tudi vse oblike sodelovanja v skupnosti Alpe Jadran, prizadevanja za odprto mejo in utrjevanje prijateljskih odnosov med državama.
Predsednik SKGZ Palčič pa je spregovoril o problemu asimilacije in o dolgoletnem boju Slovencev za zakonsko priznanje v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Ob tem je še posebej opozoril na perečo problematiko Beneške Slovenije. Po Palčičevem mnenju bi zakonska ureditev zaščite, vendar pa ne taka kot jo ponuja
Učnega priznanja.
Tako je predstavnik
Maccanicov osnutek, vlila Slovencem več samozavesti, slovenske goste pa je opozoril, da Italija z nepriznavanjem Slovencev krši ustavo in mednarodne dogovore. Palčič je poudaril tudi pluralistični značaj tukajšnje slovenske stvarnosti, od Slovenije pa pričakuje podporo na vseh nivojih. Predsednik SKGZ je tudi dejal, naj bi Slovenija glede manjšinskega vprašanja stimulirala tudi zvezno jugoslovansko vlado, dala pa naj bi tudi konkreten prispevek k boljši zaščiti Italijanov in Madžarov v Sloveniji.
Predstavnik KPI Miloš Budin se je v okviru skupnosti Alpe Jadran zavzel tudi za sodelovanje na nivoju parlamentarnih skupin, opozoril pa je na diskriminatorski odnos deželnega vodstva, ki ne dovoljuje rabe slovenščine v deželnem svetu. Budin je tudi poudaril, da je naša dežela edina med deželami s posebnim statutom, kjer živijo predstavniki drugih narodnosti, v kateri uradna raba manjšinskega jezika ni dovoljena. Opozoril je tudi, da se narodnostno vprašanje prevečkrat izrablja za politične namene, do asimilacije pa prihaja po njegovem mnenju tudi zato, ker v pomanjkanju ustreznega zakona med Slovenci ni pravega občutka varnosti.
Marija Ferletič je opozorila, da je bila ob sklepanju najrazličnejših dogovorov manjšina enostavno preskočena, Branko Pahor pa je poudaril, da je pri vseh medržav-nih kontaktih nujno potrebno obravnavati tudi manjšinsko problematiko.
V svojem odgovoru je dr. France Bučar zagotovil, da bodo v bodočih stikih z uradnimi predstavniki Italije upoštevali tudi mnenje predstavnikov manjšine. S tem v zvezi pa se je Bučar zavzel tudi za formiranje nekega skupnega predstavniškega telesa Slovencev v Italiji, da bi bila ta posvetovanja učinkovitejša.
RADO GRUDEN
Jorg Haider
CELOVEC — Nov zaplet v zvezi z uresničitvijo javne dvojezične ljuciske šole v Celovcu in dvojezične trgovske akademije: potem ko se je štajerska OVP zoperstavila osnutku ustavnega zakona o manjšinskem šolstvu v Avstriji, je ponovno stopil na plan koroški deželni glavar Haider. Haider je v tej zvezi takoj spet zagrozil, da mora kakršnakoli šolska ureditev veljati za vse narodne skupnosti v Avstriji, če ne, Koroška ne bo sodelovala...
S to napovedjo pa je povezal kar z grožnjo: »Vse je torej spet odprto, zakon za naslednje šolsko leto ne bo še dosegel yeljave, torej tudi javne dvojezične ljudske šole v Celovcu in dvojezične trgovske akademije ne bo. Ustavili bomo vse priprave!«
Jasno, da je sprožil s to napovedjo val protestov. Zveza slovenskih organizacij v tiskovni izjavi primerja Haiderjevo napoved z izsiljevanjem in ugotavlja, da očitno že vodi volilni boj na hrbtu manjšine, hkrati »pa da prezira tudi zakonska določila. Ustavno sodišče je namreč razsodilo, da je treba člen 7 državne pogodbe neposredno izvajati. To velja tudi za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu. Če te.ne bodo uresničili z začetkom naslednjega šolskega leta je treba računati z ustreznimi tožbami pri pristojnih sodiščih.« V zadevi dvojezične trgovske akademije pa ZSO zahteva, da zvezna vlada nemudoma uredi vse kar, je potrebno za brezhiben pouk z začetkom šolskega leta 1990/91.
Tudi Narodni svet koroških Slovencev je protestiral proti nameram deželne vlade, da zavleče izpolnitev novele manjšinskega šolstva. Tajnik Pipp je izjavil, da »so provincialni politični strategi ponovno pokazali svoj pravi obraz«, ter da jim »beg iz desnega kota s tem sklepom ni uspel.« Napoved Haiderja, ki je sporočil javnosti tudi tozadevni sklep deželne vlade, pa so kritizirati tudi koroški zeleni, v imenu katerih je deželna predsednica Ingrid Zablatnik očita predvsem tudi namestniku deželnega glavarja Ambrozžji*. (SPO), da »je zanj očitno razsodba ustavnega sodišča manj relativna kot lojalnost do Haiderja.«
ANDREJ MOHAR
Predlog deželnega svetovalca SSk
Za parifikacijo SDGZ
TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je v teh dneh predstavil deželni zakonski osnutek za parifikacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v deželi Furlaniji-julijski krajini.
V spremnem besedilu k zakonskemu predlogu, ki ga sestavlja en sam člen, je med drugim poudarjeno, da je bilo SDGZ ustanovljeno že leta 1946 in da združuje domala vso slovensko zamejsko gospodarsko stvarnost, saj ima med svojimi člani podjetnike v vseh gospodarskih sektorjih, od trgovine in industrije do obrtništva, turizma in gostinstva ter v bančnem in zavarovalnem sektorju. Vendar SDGZ zaradi svoje posebnosti ne more pristopiti k nobenemu vsedržavnemu strokovnemu združenju in je zato v tem pogledu diskriminirano ter onemogočeno, da bi s svojimi predlogi in stališči sodelovalo pri izbirah gospodarske politike.
Prav zato Brezigar v svojem osnutku deželnega zakona predlaga, da bi Slovensko deželno gospodarsko združenje parificirali z drugimi najbolj reprezentativnimi strokovnimi organizacijami na področju industrije, obrtništva, trgovine in turizma.
V Hrastovljah imajo že vse pripravljeno za nedeljsko proslavo 500-letnice fresk
HRASTOVLJE — Ta mali istrski kraj z veliko kulturno znamenitostjo je povsem pripravljen za sprejem okrog 5000 gostov, kolikor naj bi se jih v nedeljo znašlo na proslavi ob 500-letnici hrastovskih fresk.
Prireditelji imajo seveda še veliko drobnih opravil in kot nam je povedal Ciril Koprivc, podpredsednik IS občine Koper, sicer pa eden od tistih, ki soi-meli dve leti največ opravka s pripravo slovesnosti, bo dostop v Hrastovlje v nedeljo posebej urejen. Že ob 9.00 dopoldan bodo pri firmi, slab kilometer pred Hrastovljami, zaprli promet, zapora pa bo trajala do 24. ure. V tem času bo organizirano parkiranje za okrog 4000 vozil na posebnem parkirišču pred farmo, dostop v vas pa bo dovoljen le vozilom s posebnimi dovolilnicami in avtobusom, ki se bodo potem vračali na osrednje parkirišče. V omenjenem času bo nenehno brezplačno prevažal potnike od farme do vasi
poseben Slavnikov avtobus. V Hrastovlje pa bodo posebni avtobusi odpeljali iz Kopra od 13.00, 14.00 h1 15.00. Vračali pa se bodo zvečer po 20.00 uri. Vožnja v eno smer bo stala 15 dni. Dodajmo še, da bo v nedeljo v Hrastovlje moč priti tudi z vlakom, ki ° 14.20 odpelje iz Kopra proti Ljubljani in to za 8 dh1. Poseben avtobus bo pripeljal tudi iz Pregare.
Za vse, ki še ne vedo, ponovimo: slovesnosti se bodo pričele že ob 16.00 uri, ko bo imel mašo sloven ski metropolit dr. Alojzij Šuštar in nadaljevalo s pr°^ slavo, na kateri bo govoril, član predsedstva RS Cirj Zlobec. V Hrastovljah bodo na dan slovesnosti odpd tudi pošto (filatelisti bodo znamke lahko kupili in T pečatili s priložnostnim žigom), organizirana pa ^ tudi prodaja številnih publikacij, ki so jih izdali počastitev 500-letnice hrastovskih fresk.
DUŠAN GRČA
Možnost
dodatnega
varnostnega
pasu
Jože Pirjevec
f~yjlovenska kulturno-gospodar-\. * ska zveza je ena od iznajdb za vsakršno eksperimenti-ranje navdušenih slovenskih komunističnih voditeljev. Nastala je po sklenitvi Londonskega memoranduma leta 1954, potem ko je Jugoslavija z odpovedjo svojim zahtevam po coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, smatrala - v nasprotju z Italijo - da je meja dokončna. V takih razmerah bi bilo naravno misliti na politično stranko, v katero naj bi se vključili vsi Slovenci, tako kot so to z uspehom stotih Južni Tirolci ali Valdostanci. Torej stranka, ne kot izraz ideoloških prepričanj, temveč narodnostne pripadnosti, ki naj v izvoljenih telesih, v katerih se izraža pluralistična družba, predstavlja manjšino.
Tak način mišljenja pa je bil slovenskim komunistom povsem tuj. Izhajali so namreč iz ideoloških predpostavk v prepričanju, da bi bila slovenska stranka herezija, da narod ne more biti pogoj strankarskega delovanja, kajti to se lahko ndejani samo na podlagi razrednih interesov. V tem so imeli delno prav, delno pa ne. Res je, da se v normalnih razmerah oblikujejo stranke zato, da ščitijo koristi dolo-čenga dela prebivalstva, s katerimi so povezani tudi takšni ali drugačni pogledi na svet. Res pa je tudi, da ni pravila brez izjeme. V pogojih, v katerih živijo takšne obrobne skupnosti, kot so manjšine, se lahko zgodi, da ideološka in ekonomska razhajanja izgubijo na tezi in da stopijo v ospredje kot povezovalni element narodnostne vrednote. Te se zdijo pomembnejše od svetovnonazorskih zato, ker je skrb za ohranitev lastne, ogrožene identitete tako pereča, da ji je mogoče podrediti vse drugo.
Taka rešitev predpostavlja seveda skupnost, ki v sebi ni prehudo razklana. O Slovencih na Tržaškem in Goriškem v letih po vojni pa kaj takega ne bi mogli reči. Vanje je treščila revolucija in jih v tolikšni meri pretresla, da je krepko razmajala tudi etnične kohezijske sile, ki so se sicer izkazale v obdobju med vojnama in v času druge svetovne vojne za izredno močne in trdožive. Ko je bilo treba nastopiti proti fašizmu in nacizmu, so bili primorski Slovenci, ne glede na ideološke razlike, relativno kompaktni, ker so videli v obeh totalitarizmih poglavitno nevarnost za svoj obstoj. Prav zato, ker so okusili dvajsetletno fašistično tiranijo, pri nas tudi ni prišlo v masovni obliki do tistih kola-boracionističnih pojavov, ki so jih v osrednji Sloveniji delno pogojevali tako imenovani »levičarski odklo-ai«, delno pa prastrah cerkve pred ateističnim komunizmom.
Česar niso zmogli fašisti in nacisti, pa je po vojni uspelo Slovencem samim. V določenem smislu se ie z nekajletno zamudo ponovil pri aas tisti razkrajevalni proces, do katerega je prišlo v Ljubljanski pokrajini med leti 1941-42. Fašisti, čeprav še prisotni v vseh mogočih Preoblekah, se niso zdeli več tako življenjsko nevarni, kot so bili nekaj let prej, kolektivni strah pred njimi je popustil in obenem prepustil v zavesti ljudi prostor za druga Pritrjevalna ali odklonilna čustva. k°munizem, ki se je utrdil na ob-asti v Sloveniji in Jugoslaviji, je ‘rnel za mnoge marsikatero pozitiv-j10 lastnost. S svojo mesijansko ob-labo nebes na zemlji je bil nadvse Privlačen za široke množice, ki so ‘rrtele za sabo stoletja revščine in ZaPostavljanja. Poleg tega je bil še nacionalno obarvan in se je s tem ?ePH na narodnostna čustva, ki so Pda živa med našimi ljudmi. Dej-s>vo, da je za Jugoslavijo stala mo-9°čna Sovjetska zveza, je še dodat-n° Prispevalo k privlačnosti komunizma, če pomislimo na sentimenti no navezanost v kot potisnjene-?a in z manjvrednostnimi kompleksi obteženega primorskega človeka na matjuško Rusijo.
Za mnoge pa tudi tak jugoslovan-.0 in panslovansko naličeni komu-nizem ni bil sprejemljiv. Ustrašili s° se njegove totalitarne nestrpnos-njegove brezobzirnosti pri preob-kovanju družbe, njegove pretenzi-IC' da odpira novo dobo v zgodovini človeštva, v kateri vrednote in izkušnje iz preteklosti ne veljajo več. Znotraj naše narodnostne skupnosti le prišlo tako do globokega razkola,
h kateremu so delno prispevali tudi številni emigranti iz osrednje Slovenije. Ti so prinesli v naš prostor vso syojo protikomunistično ihto, pa tudi svoje organizacijske sposobnosti in so prav kmalu, v časih, ko je bilo domačih intelektualcev še malo, dali svoj pečat demokratskemu (ali za druge reakcionarnemu) gibanju na naših tleh.
V	takih razmerah, ki jih je komin-form še dodatno zapletel, je bilo pač iluzorno misliti na možnost skupnega nastopanja Slovencev v okolju, ki jim je bilo sicer sovražno. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je sicer nastala iz prepričanja, da bi morali Slovenci v Italiji -čeprav včlanjeni v različne stranke - enotno sodelovati na področjih omenjenih v njenem naslovu, vendar je od samega začetka računala na tiste kroge znotraj manjšine, ki so s simpatijo gledali na Jugoslavijo in njeno politično usmeritev. Ob svojem nastanku je bila tako kot bajeslovna himera: z ene strani se je predstavljala kot nadstrankarska organizacija, katere naloga je varovati in pospeševati bistvene narodnostne interese, z druge pa je bila napisana na kožo tistim Slovencem, ki so ostali verni Titovi verziji socializma in za katere je bilo treba nekaj storiti. To v prepričanju, da njihov vstop v socialistično ali komunistično stranko ni zadostno jamstvo za obrambo narodnostnih potreb manjšine.
SKGZ je s svojim pojavom še dodatno popestrila pluralizem v zamejstvu, kar samo po sebi ne more zveneti negativno za tistega, ki je prepričan, da nobena človeška skupnost ne more imeti zdravega razvoja brez notranje dialektike. Obenem pa je v življenje zamejskih Slovencev vnašala tudi marsikatero zmedo, saj je bila osebek, ki ni hotel biti stranka, pa se je z druge strani pogosto nadvse strankarsko obnašal. Kot je dejal vidni ljubljanski politik pred dobrimi desetimi leti, je nesreča v tem, da se je preveč zvesto držala smernic, ki jih je narekovala Socialistična zveza delovnega ljudstva. Dolgo je bila SKGZ le transmisijski jermen, s katerim sta se določena politična misel in praksa prenašala v naš prostor, brez pravega premisleka, ali je tak avtomatizem za Slovence tostran meje dober ali ne. (Čeprav je tudi to ugotovitev vzeti cum grano salis, saj trenj med Trstom in Ljubljano tudi v tem obdobju ni manjkalo).
V	isti sapi pa je treba poudariti, da je SKGZ s svojim obstojem odločilno prispevala k ohranjanju in krepitvi naše manjšine. Manjšine so občutljivi organizmi, ki se brez posebne nege s strani matice le težko orhanijo pri življenju. V času, ko je bila SR Slovenija veznana na ideološke sheme, ki ji niso dovoljevale sodelovanja s Slovenci vseh barv, je bilo še kako pomembno imeti v zamejstvu organizacijo, ki je bila z njo v intimnem odnosu in je zaradi tega podpirala kulturne in gospodarske ustanove, ki so življenjskega pomena za razvoj celega narodnostnega osebka. Ne gre namreč pozabiti, da so Angleži in Američani in pozneje Italijani imeli do naše manjšine odklonilno stališče. Njihovo politiko bi lahko resumirali s
stavkom generala Aireya, po katerem je treba dati Slovencem le tisto, kar je nujno potrebno, da bi se ne kratile osnovne človeške pravice, a nič več. Torej šole da, radio -zaradi propagande - tudi, gledališče, knjižnico, glasbeno matico, bančne ustanove, športna društva, raziskovalni inštitut, dnevnik, pa ne. Pri tem bi tudi ostalo, da bi ne bilo matice, ki je preko SKGZ podpirala tiste institucije in dejavnosti, ki so se, če objektivno pogledamo, izkazale dragocene za vse Slovence v zamejstvu in, upam si trditi, za celotno prebivalstvo obmejnega pasu. Kajti treba je priznati, da ta politika ni bila nikoli revansistično in šovinistično obarvana, temveč je težila le k ohranjanju tiste etnične raznoličnosti na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, ki je naša pravica in se danes v spreminjajoči se
Evropi kaže vedno bolj jasno kot pomemben adut za bodočnost.
S krizo komunistične partije, s padcem režima, ki je desetletja pogojeval politično klimo v Sloveniji, je očitno tudi SKGZ prešla v krizo. Čeprav se je že dolga leta skušala otresti svoje vloge transmisijskega pasu, čeprav je v svojih vrstah dajala vedno več prostora ljudem različnih ieoloških profilov, je vendar bila še tako pogojena od svojega izvora, da jo je burja, ki je završala v Ljubljani, neizbežno potegnila v svoj vrtinec. Glede na nove razmere, ki so se pojavile onkraj meje, se sedaj pojavlja vprašanje, kaj s SKGZ. Ali v ropotarnico z njo, kot pravijo nekateri, ali pa jo ohranimo pri življenju, ker se nam zdi potrebna in koristna? Odgovor ne bo te-
žak, če pristanemo na tezo, da Slovenci v zamejstvu rabimo organizacijo, ki naj razvija in ščiti tiste kulturne in gospodarske koristi, ki so nam skupne. Ker se strankarskemu pluralizmu nočemo in ne moremo odpovedati, je pametno, da ohranimo SKGZ kot organizacijo, v kateri se vsi prepoznavamo, ki skrbi za nekatere institucije, potrebne vsem, ki koordinira delo na področjih, kjer se srečujejo naši interesi.
To seveda pomeni, da bi morala postati res krovna organizacija, da bi se morali vanjo vključiti tudi društva in ljudje, ki so do danes stali na sprotnem ideološkem bregu. Takšna metamorfoza je seveda izredno zahtevna, saj zadeva ob celo vrsto ustaljenih navad, miselnih pregrad, osebnih in skupinskih koristi, sprošča vrsto apetitov, loti-zacijskih skomin. Vendar se je bo treba lotiti, če hočemo ohraniti strukturo, ki je v času brez dvoma opravičila svoj obstoj. Pri tem bi bilo treba paziti, da SKGZ, preoblikovana po pošteno dogovorjenem ključu, postane izraz pluralizma v zamejstvu samem, ne pa tistega v osrednji Sloveniji. Žalostno bi bilo namreč, če bi se SKGZ obračala po vetru, ki bi vel z ljubljanske strani, in se usmerjala v skladu z volilnimi uspehi te ali one stranke onkraj meje. S SKGZ, v kateri bi se lahko pogovarjali brez strankarskih plas-nic, približno tako, kot se dogaja v kakšni specializirani agenciji Združenih narodov (FAO, Unesco, Uni-do), bi Slovenci v Italiji dosti pridobili: ne bi se odpovedali svojemu ideološkemu pluralizmu, živahno bi lahko sodelovali (vsaj tisti, ki jim je do tega) z italijanskimi somišljeniki v vsedržavnem političnem življenju, obenem pa biimeli še dodatni varnostni pas, ki bi skrbel za njihov obstoj v tem tako razgibanem prostoru in času.
z obsežnimi poročili o svetovnem nogometnem prvenstvu dobite pri:
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kiosk Vjesnik - Avtobusna postaja
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Delo - EMONA - Cankarjeva, 1
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično)
KRANJ: v vseh večjih kioskih KRANJSKA GORA: kiosk Delo BOHINJSKA BISTRICA: kiosk Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
Hotel Zlatorog (tudi ob nedeljah)
BLED: kiosk Kasino
Kiosk pri Unionu — avtobusna postaja Avtokamp Sobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk Zdravilišče Hotel ”SAVA“ (tudi ob nedeljah) kiosk DELO (Pernat — Mašera)
RADENCI: kiosk Hotel ”RADIN“
BOVEC: kiosk TTL
Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
Bife Kramar, Trg Svobode (samo ob nedeljah)
TOLMIN: kiosk Delo - Avtobusna postaja Kiosk TTL - Leban, Rutarjeva 2
DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market, Trg. pod. »Goriška«
NOVA GORICA: vsi kioski
Avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Kavčič kiosk Delo - Drnošček Market Trg. pod. »Goriška«
VRTOJBA: Market Trg. pod. »Goriška«
MIREN: kiosk Vesna »Pri mostu«
RENČE: kiosk TTL
BRANIK: Market Trg. pod. »Goriška«
KOSTANJEVICA NA KRASU: Trgovina Frančeškin Svetka
ŠEMPAS: Market Trg. pod. »Goriška«
OZELJAN: Market Trg. pod. »Goriška«
AJDOVŠČINA: kiosk Delo
kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk
PIVKA: Knjigarna in papirnica ŽENKO, Kolodvorska 7.
RIBNICA PRI PIVKI: Kiosk LIKAR Srečko.
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL Avtobusna postaja kiosk TTL, Cankarjeva ulica knjigarna Primorski tisk - Trnovo
SEŽANA: kiosk TTL - Švara, Partizanska 33 Supermarket Kras (tudi ob nedeljah)
Bife na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
GORJANSKO: Market »Preskrba«
KOMEN: Market »Preskrba«
DUTOVLJE: Market »Preskrba«
LOKEV: Market »Preskrba«
DIVAČA: kiosk Delo
KOZINA: Blagovna hiša
ŠKOFIJE: kiosk Barolin (tudi ob nedeljah)
ANKARAN: kiosk Delo, posl. št. 16
KOPER: vsi kioski Dela in Tobaka kiosk na Tržnici (ob nedeljah)
IZOLA: kiosk Primorski tisk kiosk Babič, Ulica 1. maja
kiosk Delo št. 3, Avtobusna postaja (tudi ob nedeljah)
PIRAN: knjigarna Primorski tisk
kiosk Vodopia, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) kiosk Vidergar, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: knjigama Primorski tisk (tudi ob nedeljah)
LUCIJA: kiosk Tobak
Včeraj se je na vseh višjih srednjih šolah pričela matura
Skupni nalogi namenjeni vprašanju miru in liku slovenskega zamejskega pesnika
(Foto Magajna)
V sopari včerajšnjega dne se je za vse dijake višjih srednjih šol pričela matura. Včeraj je bila za naše šole na vrsti slovenska pisna naloga. Dijaki so imeli na razpolago šest ur, za naslove naloge pa je bilo mogoče izvedeti šele potem, ko so prvi maturantje že oddali svoje spise. Na vseh šolah so potem brez težav povedali za naslove, le na trgovskem zavodu se je nekaj zataknilo, ker je mladi, profesor menil, da morajo prav vsi dijaki oddati svoje izdelke in da bo šele potem mogoče dobiti informacije. Zadeva se je vsekakor kmalu rešila s posredovanjem predsednice komisije.
Prva dva naslova letošnjih pismenih nalog sta bila enaka za vse šole, razen za vzgojiteljice, ki so pisale nalogo iz italijanščine. Prvi naslov se je glasil takole: "Nenehna grožnja z vojno se rojeva iz premajhnega zaupanja med državami in obojestranskega strahu po morebitnem vojnem napadu, med drugim pa tudi zaradi obstoječega naraščanja hegemonističnih teženj. Ravno zato je danes, bolj kot kdajkoli prej, potrebno ustvariti med narodi deželo zaupanja in varnosti, ki bi odstranila vedno preteče vojne nevarnosti in tako zagotovila bistvene pogoje za ohranitev trdnega miru. Razmislite o predlaganem vprašanju in natančno označite, če je po vaši presoji potrebno, ali obstaja v aktualni mednarodni sceni kakšno znamenje, ki je naklonjeno zaželjenemu vesoljnemu miru." Ze na prvi pogled lahko opazimo, da je prevod tega naslova v slovenščino precej okoren in da vsebuje poleg nekaterih slovničnih pomanjkljivosti tudi hudo smiselno napako. Beseda dežela namreč v tem stavku nima nikakršnega pomena; prevajalec, ki ga je pooblastilo ministrstvo, je italijansko besedo stato (pomenila naj bi stanje) preprosto prevedel v deželo.
Za drugi naslov se je odločilo le malo maturantov. Ministrstvo je za-
Maturitetni izpit na znanstvenem licej
htevalo, naj "kandidat izbere in kritično komentira sodobnega zamejskega pesnika, ki je najbolj pritegnil njegovo pozornost".
Kar pa zadeva nalogo iz zgodovine, je verjetno ni izbral nihče. Za dijake znanstvenega in klasičnega liceja "F. Prešeren", učiteljišča "A. M. Slomšek" in trgovskega zavoda "Ž. Zois" se je naslov glasil takole: "Ideološki motivi in politični razlogi, ki vodijo k hitremu vzponu in nepričakovanemu zatonu neogvelfizma". Za zgodovinsko nalogo se je verjetno odločil le kak maturant poklicnega zavoda "Jožef Ste-
fan", saj je njihova naloga zahtevala, naj dijak navede najbolj pereče probleme, ki so posledica zgodovinskih dejstev in s katerimi se še danes spopadajo države Tretjega sveta,in naj nakaže možne rešitve.
Četrti naslov je bil praviloma različen za vse šole, glede na to, ali so znanstveno, tehnično, humanistično ali pedagoško usmerjene. Na učiteljišču so dijaki lahko izbrali nalogo o pravici do otroštva in vzgojni škodi, ki jo utrpijo mladoletniki zaradi prezgodnje zaposlitve. Na poklicnem zavodu je bil na izbiro naslov o novih perspektivah ob svobodnem pretoku
oseb znotraj Evropske skupnosti. Maturantje znanstvenega liceja trgovskega tehničnega zavoda in šole za geometre "Ž. Zois" pa so maturantje lahko razmišljali o citatu znanstvenika Lorenza, ki govori o vplivu človeka na naravo s pomočjo znanosti. Za klasični licej pa je četrti naslov zahteval precej poglobljeno znanje o odnosu med govorništvom Demostena in Cicerona in retoričnih šolah ter o odnosu v grško — rimskem svetu med govorništvom in svobodo. Kaže, da se za ta naslov ni odločil nihče od "klasičnih maturantov". Dijakinje vzgojiteljske šole pa so imele na izbiro temo o italijanski poeziji v 19. stoletju, ali pa o vplivu negativnih osebnosti v literarnih delih na otroke.
Večinoma so bili člani komisij mnenja, da so bili naslovi razmeroma še precej dobro izbrani in aktualni, čeprav so bili prevodi zelo netočni. Kljub temu pa je le treba priznati ministrstvu dobro voljo, da te naslove sploh prevaja v slovenščino, saj so do pred nekaj leti morali to storiti člani komisije, ko se je izpit že pričel. Kar zadeva prvi naslov, je bila ena od profesoric mnenja, da je zahteval precejšnjo splošno kulturo, razgledanost in nepristranskost, kar je za komaj polnoletnega dijaka odločno pretežko. Za zgodovinski naslov pa so si bili vsi profesorji složni v prepričanju, da je bil za slovensko šolo povsem neprimeren.
Tudi maturantje so bili mnenja, da sta bila najbolj "dostopna" prvi in zadnji naslov. Kar pa zadeva spis o sodobni zamejski literaturi ga je zbral le malodko, predvsem zato, ker je sodobna književnost v šoli včasih precej zapostavljena. Dijakinja znanstvenega liceja je rekla, da je bil ta naslov precej težak že zato, ker je kritika sodobnih pesnikov precej tvegana. Vse pa kaže, da naloga iz slovenščine ni povzročila zelo hudih težav maturantom: vsi pa se bojijo, kaj bo danes, (hj)
Ob pričetku matur
Nocionizem, razmišljanje, ali le uspeh
Maturitetne izpite lahko označimo na različne načine: kot znak zrelosti, kot "pot v življenje", kot končni pregled znanja itd. najverjetneje pa je v izpitu vsega po malo. Dijal: se predstavi z določenim znanjem, pokazati mora nekakšno splošno pripravljenost in tudi zrelost, če drugega ne s tem, kako zna premagati strah (danes bi rekli stres) in premostiti izkušnjo, ki pomeni psihično in drugačno breme.
Mature pa so pokazatelj številnih situacij, predvsem šolske, a tudi drugih. Nocionizem je ha primer izviral iz čisto določenega pojmovanja kulture in znanja; predstavljal je sistem, v katerem mladim ni bilo treba razmišljati, saj so morali znati predvsem to, kar so jim drugi povedali.
Prehod v novo maturo se je dogajal pod geslom sposobnosti za samostojno razmišljanje, verjetno pa tudi pod vtisi velikih študentskih in družbenih nemirov. Napad na podatkarstvo je šel morda do prevelike skrajnosti, saj je znanje zapletena stvar, ki pa ne more mimo čisto določenih dejstev.
Današnja stvarnost kaže na usmeritev k večji strogosti, težko pa bi zapisali, da je postavka za ravnotežje med znanjem in razmišljanjem. Vtis imamo, da se matura prikazuje predvsem kot ena izmed ovir, ki jih je treba premostiti na poti k večjemu ali manjšemu uspehu.
Verjetno je takšen pogled na stvar v sozvočju z današnjim časom, ko se zdi, da je le uspeh tisti, ki določa stvarem vrednost. Bolj od znanja, bolj od sposobnosti za razmišljanje in celo bolj od zrelosti je pomembno to, kar nekdo doseže, dosežek pa je treba kvantificirati: v denarju, s statusom, s popularnostjo itd. V tej luči bo tudi končna ocena ena izmed prvih pomembnih številk v dijakovem življenju. Upati je, da bo za številkami ostalo še kaj... (am)
Včeraj slavnostna proslava 216-letnice ustanovitve tega korpusa
Finančni stražniki iz FJK so posvetili posebno pažnjo boju proti davčnim utajam
Finančna straža je včeraj praznovala 216-letnico ustanovitve. Po vsej državi so bile na sporedu slavnostne prireditve, v Furlaniji-Julijski krajini je bila osrednja manifestacija včeraj dopoldne na Pomorski postaji ob udeležbi številnih predstavnikov civilnih ter
:ga
poveljstva finančnih stražnikov položila spominski venec pred spomenikom na griču Sv. Justa, kasneje pa so
se spomnili tudi padlih v vseh vojnah. Slavnostni govornik je bil general Vito Guzzi, ki poveljuje deželnemu odseku finančnih stražnikov, še prej pa so prebrali poslanici predsednika republike Francesca Cossige in generalnega poveljnika tega korpusa. Ob koncu včerajšnje slavnosti so podelili priznanja in kolajne finančnim stražnikom, ki so se izkazali v nekaterih posebno pomembnih akcijah.
Tudi v Furlaniji-Julijski krajini so finančni stražniki v preteklem letu posvetili največ pozornosti boju proti davčnim utajam in širjenju oziroma razpečevanju mamil. Na področju davčnih utaj so stražniki podrobno preiskali poslovanje 587 obratov, pregledali pa so davčne in knjigovodske dokumente v 1.103 obratih. Na tem področju so zabeležili davčne utaje v višini 160 milijard lir. V okviru boja proti širjenju mamil so prijavili sodišču 142 ljudi (deset od teh so aretirali), zaplenili pa so skoraj 37 kilogramov raznih mamil.
V preteklem letu je na tukajšnji ita-lijansko-jugoslovanski meji izbruhnil pojav ilegalnega priseljevanja iz nerazvitih držav tako imenovanega tretjega sveta. V tem okviru so ustavili in poslali nazaj v Jugoslavijo 205 ilegalcev, skupno s karabinerji in s policisti pa so prijavili sodnim oblastem več desetin tako imenovanih kurirjev, ki v zameno za mastne vsote »pomagajo« tem ljudem, da pridejo v Italijo. Poveljnik finančnih stražnikov iz naše dežele general Guzzi je med drugim podelil visoko odlikovanje polkovniku Pasgualinu Favi, ki vodi krajevni odsek davčnih nadzornikov s sedežem v furlanskem glavnem mestu.
Na sliki (foto Mario Magajna) general Vito Guzzi med včerajšnjim slavnostnim govorom na proslavi 216-letnice ustanovitve korpusa finančnih stražnikov.
Novo lastništvo se mora še jasneje predstaviti
Zaenkrat previdne ocene o prevzemu tovarne Iret
Vest, da je tovarno Iret odkupila delniška družba iz Milana, je seveda v Trstu precej močno odjeknila. Vendar pa dejstvo, da zaenkrat niso poznani ne ime novega lastništva ne njegovi podrobni načrti v zvezi s tržaškim obratom, narekuje vsem precejšnjo previdnost pri ocenjevanju operacije, o kateri je na nedavnem sestanku na deželi poročal odbornik za industrijo Ferruccio Saro.
Zato dejansko nihče od posredno in neposredno prizadetih zaenkrat noče dajati točno opredeljenih ocen. Po mnenju predstavnika sindikata kovinarjev CGIL Galanta je namreč na voljo premalo elementov, ki bi omogočali natančno izdelano stališče. Dejstvo, da se nova delniška družba iz Lombardije še ni predstavila s polnim imenom in da je zelo v splošnem predstavila svoje načrte v zvezi z nadaljnjo usodo Ireta, trenutno onemogoča, da bi sindikat zavzel jasnejše stališče.
Zato je tudi sindikalna organizacija takoj po srečanju na deželi zahtevala sestanek z upravo tovarne in z novim lastništvom. Do tega srečanja naj bi predvidoma prišlo v torek, 26. junija. Na srečanju na deželi, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij, je namreč predstavnik nove lastniške skupine samo v grobih obrisih predstavil razvojne načrte za obrat, ki je že dalj časa v krizi. Glede ha izrečene besede, pripomirijajo na
Seminar PSI o spremembah krajevnih uprav
Na sedežu PSI (Ul. Trento 1) bo danes ob 18. uri seminar o načrtovani koreniti reformi javnih uprav (posebno občin, pokrajin in gorskih skupnosti), ki jo je nedavno uzakonil parlament. Gre za zelo pomemben zakonski normativ, ki bo bistveno spremenil poslovanje in tudi vlogo krajevnih uprav, odnose med upravo in skupščino ter tudi odnose med raznimi izvoljenimi enotami.
O novem državnem zakonu, ki je že stopil v veljavo, bo poročal senator Arduino Agnelli, prireditelji napovedujejo tudi posege tajnika tukajšnje federacije PSI Sandra Perellija, tržaškega podžupana Augusta Segheneja, deželnega odbornika Gianfranca Car-boneja in občinske odbornice za vprašanja decentralizacije Arielle Pittoni-jeve. Razpravo, ki je odprtega značaja, bo vodila Elena Battaglia, ki koordinira delo predstavnikov Craxijeve stranke v tržaških rajonskih svetih.
Na Proseku zaključni nastop gojencev GM
Gostje iz Kanalske doline
V Kulturnem domu na Proseku je bil v ponedeljek, 18. t. m., zaključni nastop gojencev šole Glasbene matice, ki obiskujejo podružnico na Proseku-Kontovelu. Poleg domačih gojencev so nastopili kot gostje tudi gojenci podružnice šole Glasbene matice iz Kanalske doline oz. iz Žabnic, kar je dalo nastopu še dodatno pomenljivost.
Gojence iz Kanalske doline so spremljali sodelavec Glasbene matice za Kanalsko dolino, tamkajšnji prizadevni narodni delavec Salva-tore Venosi, pa tudi vse tri pedagoginje, ki prihajajo na tamkajšnjo podružnico učit iz Kranja in sicer Tatjana Repovž, Nataša Bogataj in Tatjana Žepič. V svojem pozdravnem nagovoru je ravnatelj glasbene šole GM prof. Sveto Grgič poudaril pomen gostovanja otrok iz Kanalske doline, kjer ima glasba veli-
ko tradicijo in kjer so žal razmere za vzgojo v slovenskem jeziku še posebno težke. Domačini pa so svoje goste, pa seveda tudi vse domače nastopajoče gojence in njihove spremljevalce, pogostili kot znajo to narediti s prisrčnostjo le na Proseku-Kontovelu. Mimo nastopa je bilo to prijetno in toplo človeško srečanje.
Iz Kanalske doline so se predstavili s harmoniko Katja Morassi in Barbara Sima iz razreda prof. Tatjane Repovž, kitaristki Roberta Zanet-ti in Marzia Zanetti (tudi v duu) iz razreda prof Nataše Bogataj, iz klavirja pa Federica Gubiani in Vero-nica Micossi iz razreda prof Tatjane Žepič (tudi v klavirju štiritočno) ter prav tako v klavirju štiriročno Federica Gubiani in Kristjan Willeit iz razreda prof. Tatjane Žepič. Vsi so pokazali lepo znanje.
Od domačih gojencev iz razredov profesorjev Loredane Coceani, Rav-la Kodriča, Igorja Starca, Verenke Terčelj in Silvia Pibrovca ter Clau-die Sedmach, so nastopili: Ivana Sossa (klavir prip.j, Kristina Šemi (klavir prip.), Danilo Riolino (harmonika 3. r.), Goran Obad (klavir 1. r.), Tjaša Bogateč (klavir 5. r.j, Dario Furlan (harmonika 4. r.), Marjan Milič (kitara 5. r.j, Selenja Umek (klavir 2. r.j, Ingrid Sulli (klavir 2. r.j, Aleksander Ipavec (harmonika 6. r.j, Eva Ciuk (klavir 3. r.j, duo Davor Berdon (klarinet 3. r.j in Tjaša Bogateč (klavir) ter harmonikarski duo Aleksander Ipavec in Dario Savron.
Lepo število poslušalcev je vse nastopajoče nagradilo s toplimi aplavzi.
(jk)
CGIL, ne bi smelo biti za Iret v sedanjem obsegu nobenih težav več, vendar pa je previdnost pri tovrstnih pri-mejih več kot upravičena.
Če torej niso še znani ne lastnik ne podrobni načrti, pa je zelo verjetno, da se slednji nanašajo na sedanjo zaposlitveno raven v tržaški tovarni. To pa pomeni, da bi tudi v bodoče bilo pri Iretu zaposlenih približno 40 do 50 oseb (sindikati pravijo, da je trenutno zaposlenih 40 oseb, v dopolnilni blagajni pa jih je približno 133, medtem ko uprava podjetja govori o 40 do 50 trenutno zaposlenih in o 118 uslužbencih v dopolnilni blagajni), za ostale, ki so v dopolnilni blagajni pa bi se morala nadaljevati prizadevanja, da bi jih namestili v drugih obratih.
Na zadnjem srečanju na deželi, ki so se ga poleg zastopnikov deželne uprave udeležili predstavniki industrij cev, obrtniških združenj, specializiranih deželnih uradov in agencij za delo, sindikalnih organizacij, starega in novega lastništva, so namreč razpravljali tudi o možnostih, da bi usluž; bencem v dopolnilni blagajni našli nova delovna mesta. Glede tega je Galante izjavil, da možnosti niso slabe, saj je med drugim združenje in-dustrijcev, ki se je obvezalo, da bo poskrbelo službo 60-70 delavcem, doslej našlo novo zaposlitev 30 bivšim delavcem Ireta. Zato izgledi niso povsem negativni, težave pa obstajajo pri delavcih, ki bi se morali strokovno prekvalificirati.
Z oceno, da trenutno razvojni načrt novega lastništva še ni prav jasen, soglaša tudi uprava tovarne. Po izjavah direktorja Radojka Starca je trenutno v tovarni zaposlenih približno 50 oseb, ki v glavnem opravljajo mon' tažna dela in testiranje elektronskin sestavnih delov za druge producente elektronskih aparatur. Tudi po njeg°' vem mnenju ni zelo verjetno, da bi P° prevzemu novega lastništva lahko vpoklicali delavce, ki so sedaj v dp' polnilni blagajni oziroma bi vpokim zadeval omejeno število oseb.
O bodoči usodi tovarne pa bo mogoče določneje govoriti čez kakšen teden, ko bodo operacijo izdelali v vsen
podrobnostih. Po direktorjevem mnenju pa je glavni problem pridobite novih naročil, kar bi lahko tovarno po ustrezni posodobitvi izvleklo iz velikih težav, s katerimi se otepa že četrt leto. Konec januarja je namreč poteki že tretje leto dopolnilne blagajne z tovarno, ki je bila prej zelo Pr.°^uK"!„. na. Za nadaljnje leto dopolnilne o\ gaj ne, ki se bo nepreklicno z^iuci februarja prihodnjega leta, so se “PP ,, vorili v glavnem zato, da bi priskro ^ nova delovna mesta za uslužbence dopolnilni blagajni. Tudi zaradi izte* tega roka se je lastništvo v zadnj času še bolj zavzelo za rešitev tova
Kljub ponovni vzpostavitvi dialoga med SSk in PSI
Pogajanja za nabrežinsko upravo doživljajo precejšnjo stagnacijo
Na tržaškem velesejmu danes o lesu in kavi
Čehoslovaška za utrditev sodelovanja z našo deželo
Tudi v Nabrežini so socialisti in Slovenska skupnost (po vzoru pokrajinskih vodstev, ki sta se sestali v torek) znova vzpostavili politični dialog, ki se je prekinil leta 1988 ob znani aferi okrog štafete Brezigar-Caldi. Sredino srečanje strankinih občinskih delegacij je bilo vsekakor prehodnega značaja in je predvsem postavilo temelje za tristrankarski vrh med KD, SSk in PSI, do katerega bo verjetno prišlo v naslednjih dneh na pobudo demokristjanov. Ni izključeno pa, da se bodo v primeru zastoja ali prekinitve pogovorov na občinski ravni, v pogajanja za izvolitev nabrežinske upra-ye na nek način vključila tudi pokrajinska tajništva strank. Delegacijo de-vinsko-nabrežinske SSk, ki je bila pobudnik sestanka, je vodil sekretar Antek Terčon, v njej so bili še dosedanji župan Bojan Brezigar, načelnik svetovalske skupine Martin Brecelj in član občinskega tajništva Drago Legi-ša, zastopstvo PSI pa sta sestavljala sekcijski tajnik Alfredo Burger in nekdanji podžupan Rino Caldi.
Srečanje je precej jasno pokazalo, da se obe stranki v tem trenutku nagibata za oblikovanje levosredinske koalicije s KD, čeprav istočasno ne izključujeta tudi levičarske uprave s komunisti. Glede tega pa sta tako Terčon in Burger postavila v ospredje Precejšnje programske razlike s KPI, kot pričajo predvsem razhajanja okrog Problema turističnega razvoja Sesljan-skega zaliva. Delegacija SSk je opozorila, da sta stranki sestavni del deželne politične večine, pri pogajanjih pa je treba posvečati prvenstveno pozornost krajevnim specifikam. Na podlagi te ugotovitve je bilo dano razumeti, da devinsko-nabrežinska SSk odklanja ysakršno barantanje Nabrežine s tržaško pokrajinsko in občinsko upravo, za katerega se javno ogreva tržaško vodstvo KD.
Burger nam je povedal, da so socialisti pripravljeni obnoviti odnos s SSk, »ki se je boleče prekinil ob vprašanju štafete, čeprav bo treba med strankama še marsikaj razčistiti«. O vprašanju župana, ki je pravzaprav osrednje ja-boljko spora na teh pogajanjih, v sredo niso govorili. SSk ima glede tega jasno stališče (kandidatura Brezigarja), nabrežinski socialisti vsaj formalno vztrajajo pri kandidaturi Caldija, na pokrajinski ravni pa podčrtujejo, da v teh razmerah ne bo PSI na noben način glasovala za predstavnika KD Loc-chija. Situacija je, kot vidimo, trenutno zelo zapletena, v marsičem pa tudi brezizhodna, seveda če ne bo katera
izmed treh strank spremenila svoje politično stališče ali pa ubrala pot političnega zavezništva s komunisti.
Občinski odbor KD-SSk-PSI bi lahko računal na podporo 14 svetovalcev na 20, kolikor jih šteje občinski svet, levičarska uprava SSk-PSI-KPI pa bi uživala podporo 12 svetovalcev, morda še enega več v primeru, da bi se tej koaliciji pridružil tudi svetovalec Zelene liste smejočega se sonca Andrea VVehrenfennig. Politične igre so vsekakor glede tega- še precej odprte, razen če kdo (v Nabrežini, predvsem pa v Trstu) ne na tihem že računa na nove občinske volitve...	c T
Od danes ponovno redne povezave s hidrogliserjem
Jutri bo po zimskem premoru začel spet redno pluti hidrogliser družbe Aliscafi Alto Adriatico. Ta se je namreč odločila, da obnovi redne proge, ki jih je odprla v prejšnjih letih, in da jih delno celo okrepi. Hidrogliser bo povezoval Trst (pomol Bersaglieri pri Pomorski postaji), Sesljan, Milje in Piran. Seveda je v prvi vrsti namenjen turistom in kopalcem, a s pridom se ga bodo verjetno posluževali tudi drugi, saj bo v marsikaterem primeru lahko predstavljal dobro alternativo tako avtomobilu kot avtobusu.
Hidrogliser bo plul po naslednjem urniku. Iz MILJ bo odpotoval proti TRSTU vsak dan ob 7.15, 8.00, 10.50, 13.20 in ob 15.40. Iz TRSTA bo odpotoval v MILJE ob 7.40, 10.30, 13.00, 15.20 in ob 19.00.
Iz TRSTA bo opdplul proti SESLJANU ob 11.15 in ob 18.00, v obratno smer iz SESLJAN A v TRST pa ob 11.45 in ob 18.30.
Iz TRSTA bo odpotoval v PIRAN ob 9.00 in ob 16.20, iz PIRANA v TRST pa ob 9.45 in ob 17.00.
Običajne vozovnice za povezavo med Trstom in Piranom bodo stale 12.000 lir, katerim bo treba dodati 2.200 lir za jugoslovanske pristaniške davščine. Vozovnice za progo Trst-Sesljan in obratno bodo stale 4.000 lir, za progo Trst-Milje in obratno pa 2.500 lir. Za povezave med Trstom in Miljami bo tudi mesečna vozovnica, ki bo stala 30.000, kot običajno pa bodo 50-odstotni popusti za otroke od 3 do 12 let, otroci do 3 let pa se bodo vozili zastonj.
Da bi nekoliko spodbudila uporabljanje hidrogliserja, bo družba Aliscafi Alto Adriatico od danes do nedelje, 24. t. m., vozila zastonj.
Z dnevi, ki so namenjeni posameznim državam udeleženkam, se po ustaljenem običaju odvija tudi letošnja velesejemska prireditev na tržaškem razstavišču. Včeraj je bila tako na vrsti Čehoslovaška, ki sodi med stalnejše goste v Trstu. Tržaško pristanišče je za to srednjeevropsko državo bistvenega pomena, zato se tudi že več let s svojo ponudbo in razvojnimi načrti predstavlja na tržaškem velesejmu.
Tudi tokrat nastopa Čehoslovaška pri nas preko Agencije za informacije Trgovske in industrijske čehoslovaške zbornice ob sodelovanju izdelovalcev keramičnih predmetov. Seveda so tokrat uradni predstavniki precej nagla-šali politične spremembe, do katerih je prišlo v zadnjem času in pri tem poudarjali, da se s tem odpirajo nove možnosti sodelovanja z zahodnoevropskimi državami, med katerimi Italija zavzema pomembno mesto.
Čehoslovaško sta na včerajšnjem uradnem dnevu zastopala komercialni svetnik pri čehoslovaški ambasadi v Rimu Precek in Stranai kot predstavnik Trgovske in industrijske zbornice. Čehoslovaško delegacijo sta sprejela tudi predsednik tržaške velesejemske ustanove Marchio in njen generalni tajnik Tamaro.
Med razvitejšimi državami je Italija na šestem mestu pomembnejših čehos-lovaškim poslovnih partnerjev. Istočasno pa je delež Čehoslovaške pri italijanski blagovni menjavi precej omejen. Čehoslovaška izvaža v našo državo predvsem razne aparature, kovinske izdelke, jestvine, kemijske izdelke, les, steklo in tekstil. V obratno smer pa potujejo drugačne aparature, kovinski izdelki, jestvine in tekstil, kar pomeni, da si državi izmenjujeta artikle v istih panogah.
Po mnenju uradnih predstavnikov te srednjeevropske države se je sodelovanje z Italijo v zadnjem obdobju še
poglobilo in utrdilo. Ta proces bi se moral po njihovi oceni glede na spremembe v čehoslovaškem političnem in gospodarskem sistemu še hitreje nadaljevati. Komercialni svetnik Precek je v uradnih razgovorih med drugim tudi poudaril pomen odprave vizuma za italijanske državljane^ kar naj bi privabilo še več turistov. Čehoslovaška, je dejal, bo v prihodnje še več pozornosti polagala na turizem in skušala izboljšati razne storitve.
Danes bosta letošnjo velesejemsko prireditev označevala dve tematski srečanji: jutranje je namenjeno lesu, popoldansko pa kavi. Gre za dve tradicionalni področji, ki sta pravzaprav med glavnimi sestavinami tržaške prireditve. Predviden je tudi obisk gvatemalskega veleposlanika v Rimu, zvečer pa bodo predstavili letošnjo izvedbo Jesenske regate.
Med stalnejše goste na tržaškem velesejmu sodi tudi čehoslovaška soseda Madžarska, ki je tokrat na uradnih razgovorih posebej opozarjala na prednosti sodelovanja zahodnoevrosp-kih podjetij z madžarskimi. Po mnenju predstavnikov te države je za italijanske partnerje sodelovanje z Madžarsko zelo ugodno iz cele vrste razlogov: cena delovne sile je cenejša, vsekakor pa je produktivnost s kakovostnega in količinskega vidika na zadovoljivi ravni, istočasno pa v državi prihaja do številnih osebnih pobud, ki dobijo ustrezno državno podporo, ki med drugim gre tudi podjetjem z mešanim kapitalom, in končno je madžarsko tržišče v sedanjih razmerah pripravljeno, da sprejme višjo in kvalitetnejšo ponudbo. V zadnjem času je Madžarsko obiskalo več predstavnikov deželnih podjetij, ki so preverili, da obstajajo velike možnosti za obojestransko koristno sodelovanje. Vendar pa naj bi v bodoče osredotočilo bolj na proizvodnjo kot na trgovsko izmenjavo.
Po starem običaju bodo jutri zvečer zagoreli kresovi
Vedno živ čar Praznovanje na Kolonkovcu kresne noči Padričah in v Štramarju
Jutri bo kresna ali ivanja noč. Po našem ljudskem izročilu je to ena izmed najpomembnejših noči v letu. Z njo so povezani številni ljudski običaji in verovanja. V pjej naj bi se prebujali škrati, vile in čarovnice, odločala naj bi se ljubezenska usoda deklet, narava in ljudje naj bi razvijali izredne zmožnosti. Po neki bajki kdor v ivanji noči nevede nosi praprotno seme, razume sicer nerazumlfivo govorico živali...
Kot se praviloma dogaja, pa se za temi ljudskimi verovanji skriva tudi neko znanstveno preverljivo dejstvo, ki ga je sicer dobro poznala že Ijud-ska modrost in ga izrazila npr. v reku »O kresi se dan obesi«. S tem je severe mišljeno dejstvo, da je ivanja noč najkrajša v letu. Sonce namreč doseže v tem času vrh svoje navidezne nebesne poti, oziroma največji odklon °d ravnika.
Nekoč so kresove prižigali prav ■'ato, da bj soncu pomagali ohraniti ^č, ki je vir energije, življenja, plodnosti. Danes lahko pripisujemo kresovom ta pomen seveda le v prenese-nem pomenu. Sicer pa je tudi prižiganje kresov pri nas vse manj razširje-n°, tudi zaradi strogih protipožarnih Predpisov. Zato ponekod obhajajo kresno noč brez kresa. Pravi kres pa o°do jutri ponoči prižgali na Padričah ,n na Kolonkovcu.
Letos bosta v ivanji noči, se pravi jutri zvečer, na Tržaškem zagorela vsaj dva velika kresa, svetega Ivana pa bodo praznovali še marsikje, med drugim na Vrhu svetega Ivana nad Štramarjem v miljski občini.
Kres bodo prižgali na Kolonkovcu pri sedežu istoimenskega društva na Zenjanu 46. Prireditelji so poskrbeli za bogat program, v okviru katerega bodo nastop učencev osnovne šole Gregorič Stepančič, razstava Kras v miniaturi Milana Pernarčiča ter razstava in pokušnja domačih vin, v večernih urah pa bo za ples igral ansambel Lira.
Drug Kres bo prižgalo KD Slovan na Padričah, in sicer v okviru tridnevnega praznovanja, ki se bo pričelo že danes, ko bodo v Kraljevem sklednju ob 20.30 odprli razstavi keramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič in tkanin Magde Tavčar, nakar bo nastopil harmonikar David Danev.
Vrh pa bo praznovanje doseglo seveda jutri zvečer, ko bo zagorel kres. Toda še pred tem bo od 21. ure dalje res imeniten spored, v okviru katerega bo nastopila skupina Igen Studia za ples Celje, medtem ko bo za glasbeni intermezzo poskrbela skupina Bromboletti. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo z orientacijskim pohodom z gorskimi kolesi. Organizatorji so start napovedali Za ka-lom ob 9.30.
Na Vrhu svetega Ivana nad Štramarjem bodo domačini praznovali svojega zavetnika v krajevni cerkvici, ki mu je seveda posvečena. Gre za staro tradicijo, ki so jo domačini obnovili pred nekaj leti. Jutri zvečer se bodo zbrali ob 20. uri pri maši, kjer bo s petjem sodeloval mačkoljan-ski pevski zbor. Po maši se bodo udeleženci zadržali na družabnosti, ki bo na sporedu tik ob cerkvici na odprtem.
V primeru slabega vremena se bo praznovanje preselilo v bližnjo gostilno. Prireditelji toplo vabijo vse, zlasti pa krajane.
Skupina Igen iz Celja gost KD Slovan
Ob kresovanju na Padričah tudi umetniški izrazni ples
V okviru kresovanja, ki ga prireja KD Slovan, bo jutri zvečer s pričetkom ob 21. uri na Padričah nastopila otroška komorna skupina Igen Studia za ples iz Celja. Gre za eno izmed najboljših slovenskih skupin na področju izraznega plesa, ki je nastopila v najrazličnejših krajih doma in po svetu ter povsod žela velik uspeh. Njene nastope so posnele tudi številne televizije.
Skupina Igen je nastala leta 1980, pozneje pa pristopila k Studiu za ples Celje, v katerega zahaja okrog 200 ljubiteljev plesne umetnosti, razdeljenih v 8 skupin. Pedagoško, koreografsko in organizacijsko delo vodi Igor Jelen. Skupina ima
izredno bogat repertoar, prejela pa je tudi vrsto priznanj, med katerimi Prešernovo nagrado, zlato plaketo Abraševci ter razne nagrade v Turčiji, Sovjetski zvezi in na Kubi.
Komorna skupina Igen je že bila na Tržaškem, med drugim lanskega decembra na Opčinah. Na Padričah se bo predstavila s petimi točkami, v katerih bo v različnih zasedbah nastopilo skupno 20 plesalcev.
Na sliki (arhiv PD): skupina Igen med nastopom decembra lani na Opčinah.
Hudo opečeno ženo sprejeli v videmsko bolnišnico
Smrtno nevaren prepir
^ stanovanju 58-letne Emilie Prece-'tkz in njenega 61-letnega moža Maria podana v Ulici Gatteri 33 je včeraj v Se nepojasnjenih okoliščinah prišlo do 2akonskega prepira, ki je za žensko llriel zelo hude posledice. Zaradi °Peklin druge in tretje stopnje po Vsenr telesu so jo s pridržano progno-?.° sPrejeli najprej na oddelek za oživ-Hnje glavne bolnišnice, nato pa so jo prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer lrnajo specializiran oddelek za bolnike s hudimi opeklinami. Ženska se je °Pekla po oprsju, trebuhu, nogah in r°ki (opekline obsegajo skoraj polovi-Co površine njenega telesa), vendar njeno stanje se sinoči ni posebno hudo Poslabšalo, tako da je upati, da bo pre-2lvela.
Judi njenega moža so sprejeli v bol-hišnico, vendar le za prvo pomoč.
Zdravniki katinarske bolnišnice so ugotovili, da ima nekaj ran na glavi, ki jih je po njegovih besedah povzročila žena, ko ga je udarila s kladivom. Udarci niso hudi, saj bo Godan ozdravel v desetih dneh.
Kaj se je v stanovanju v Ulici Gatteri pravzaprav zgodilo? Dinamika prepira je nejasna, tudi zato, ker jo je treba uokviriti v konfuzen odnos med psihično neuravnovešenima osebama. Tako mož kot žena se namreč zdravita v centru za umsko zdravje. Verziji obeh sta včeraj bili različni, oziroma zelo nepopolni. Ženi je uspelo povedati, da sta si prišla v lase in da ji je on z gorečimi cunjami pritaknil ogenj na obleko, on pa je izjavil, da ga je udarila s kladivom po glavi in da je nato zaspal na divanu. Ker je spal, ni opa-
zil, da se je ženi vnela obleka, ko je bržkone hotela prižgati ogenj na kuhalniku. Pri tem ostaja seveda možnost, da sta se sprla in da ga je ona udarila s kladivom, on pa je posegel po ognju. Kaj se je točno zgodilo, bo verjetno težko ugotoviti tudi policijskih agentom samim. Policija je vsekakor uvedla preiskavo, o dogodku pa obvestila sodno oblast.
Alarm so včeraj zjutraj nekaj po 8.30 sprožili sosedje, ki so opazili odprta vrata, vstopili v stanovanje in se znašli pred tragedijo. Smrtno nevarni prepir se je vsekakor moral odigrati ponoči, kajti ko so posegli reševalci, o zubljih ni bilo več sledu. Na kraj so sicer pohiteli tudi gasilci, vendar le zato, da bi pomagali bolničarjem RK, ki so v tistem trenutku razpolagali le z enim re-šilcem.
Del w se je nenadoma zgni mrtev n tla
Luciana Zamberlana, 67-letnega delavca iz Vicola Castagneto 63, je včeraj okrog 11. ure nenadoma zajela smrt, ko je delal v zavodu sester Nobili dimesse na rebri Pendice Scoglietto 7. Pretresljivi dogodek je prva odkrila 54-letna Bruna .Brun, ki je takoj poklicala reševalce RK. Zamberlan se je zgrudil v kuhinji, kjer je popravljal plinsko napeljavo. Zdravnik Rdečega križa je v potrdilo o smrti zapisal, da je nastopila iz nepojasnjenih razlogov (ugotoviti jih bo moral sodni zdravnik), sodil pa je, da jo je najverjetneje povzročila srčna kap.
Ker so bile okoliščine tragičnega dogodka nejasne, so na kraj pohiteli tudi agenti znanstvenega oddelka tržaške kvesture in izvedenci podjetja Acega. Ti so ugotovili, da iz plinskih napeljav in naprav ni uhajal plin.
22. 6. 1984	22. 6. 1990
Ob 6. obletnici smrti dragega
prof. Vladimira Berginca
se ga z ljubeznijo spominja
žena Lidia
Trst, 22. junija 1990
Ob izgubi dragega nonota izreka iskreno sožalje Kristini Valenčič in družini
Dekliški zbor Glasbene matice
Jutri se prične v Boljuncu živahna glasbena prireditev
V ponedeljek najboljša^ skupina slovenske rock glasbe »Šankrock«
Po zimski sezoni se v Boljuncu pripravljajo na tridnevni ' zur", za katerega bo prvi dan, to je jutri, poskrbel ansambel "Miran Rudan Band". Ta skupina je nastopila letos februarja v Boljuncu pod imenom "Pop Design". V nedeljo bo stopil na oder ansambel "Happy day", v ponedeljek pa bo v Boljuncu pravi rockerski žur za mlade, saj bo nastopila trenutno najuspešnejša slovenska skupina "Šankrock", ki je pred kratkim izdala kaseto "Jaz nimam noč za spanje" in jo predstavila v vseh večjih mestih Slovenije. Objavljamo krajši intervju z vodjo skupine Matjažem Jelenom.
Naši začetki segajo v leto 1982, ko smo se skupaj s takrat zelo popularno skupino Pomaranča prvič predstavili širši slovenski publiki. To leto smo pripravili tudi prve študijske posnetke. Leta 1983 smo posneli naš prvi hit pesem Zabava. Promovirali smo jo na turneji z Lačnim Franzom. Leta 1984 in 85 pa smo bili neaktivni, vsi smo namreč opravljali svojo »državljansko dolžnost«. Po opravljeni vojaščini smo takoj poprijeli z delom in se vrnili na sceno kot predskupina angleškemu bandu U. F. O. na velikem koncertu v Ljubljani.
Pogodba z založbo kaset in plošč na RTV Ljubljana je bila podpisana kasneje...
Isto leto smo podpisali tudi pogodbo z ZKP-RTV Ljubljana in v začetku leta 87 je izšel naš prvi album Pridite na žur. Takoj za tem se je začela naša prva samostojna turneja, največje uspešnice pa so bile "Pridite na žur", "Želim si te vroče", "Upanje in Zabava" v novi verziji. Leto kasneje smo posneli drugo ploščo z naslovom "Dobro in zlo", ki pa je zaradi zavlačevanja in ležernosti ZKP-RTV izšla šele v marcu, sledila pa je vrsta nastopov po Sloveniji in Italiji, junija pa smo odšli v Nemčijo.
Zakaj ste prestopili k Jugotonu?
Konec leta 89 smo pripravili material za novo ploščo in takoj za tem je sledila zamenjava gramofonske hiše, saj nam je Jugoton ponudil dosti boljše pogoje, novo ploščo smo posneli januarja v studiu Tivoli, kjer nam je pomagal tonski mojster Jurij Toni, ki je hkrati z nami tudi koproducent. Menjava založnika in studia je bila za nas bistvenega pomena, saj smo se izboljšali bodisi na glasbenem kot tudi na organizacijskem področju.
Matjaž, povej nam še nekaj o vašem sodelovanju s Pepsi Colo?
Pepsi je v svoji marketinški strategiji neposredno povezana z glasbo, ki je edinstvena in vsem razumljiva govorica, še posebej dobro z njo komuni * V
cira mlajša generacija. Pepsi je v svojih internacionalnih kampanjah sodelovala z mega zvezdami in doseola veliko uspeha v svojih propagandnih nastopih. Za svoj nastop v Sloveniji pa si je skupaj s partnerjem Radensko izbrala prv nas, ker so prepričani, da smo mi ena najboljših rockovskih skupin in to nam je v veliko zadoščenje.
In še zadnje vprašanje: kako bo v ponedeljek v Boljuncu?
Kot ponavadi bo enkratni in nepozabni rock-žur...
(lev)
Na sliki (z leve proti desni): Cveto Polak (bas), Aleš Uranjek (bobni-vo-kal), Matjaž Jelen (vokal), Davor Klarič (klavijature-vokal) in Zvone Kranjec (kitara-vokal).
V San Marinu dober uspeh Sonje Marussi
V San Marinu je bilo 10. t. m. vsedržavno izbirno tekmovanje harmonikarjev za udeležbo na 40. svetovnem prvenstvu, ki bo od 3. do 7. oktobra letos v španskem mestu Cuenca. V štiričlanski žiriji je bila tudi pedagoginja harmonikarske šole Glasbene matice prof. Eliana Zajec, kar pomeni priznanje zanjo in seveda tudi za Glasbeno matico.
Izbirno tekmovanje je potekalo v juniorski in seniorski kategoriji in iz vsake sta bila na svetovno prvenstvo pripuščena po dva kandidata. Med tistima v juniorski kategoriji je tudi Sonja Marussi, gojenka šole Glasbene matice, in razreda prof. Dorine Kante. Za njeno kategorijo je bila obvezna skladba O. Mache Preludium-Aria-Toccata, po prosti izbiri pa še 15 minut trajajoči izbor, vključno z eno pontonsko skladbo.
Nastopajoči so v glavnem izvajali dela ruskih avtorjev (Solotariev, Su-bizki, Bonakov, Ivanov, Barišev, Kusi-akov) ter skladbe Guidottija, Brehme-ja, Stona, Pozzolija in drugih.
Po oceni prof. Zajčeve so bili vsi nastopajoči dobro pripravljeni in podjetni, na splošno pa so se pokazali pomanjkljivosti v pedagoški pripravi zlasti glede sloga, zvočnih učinkov in analize izvajanih del, kar je prišlo posebno do izraza pri Bachu in Scarlat-tiju. (j. k.)
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
prireja jutri, 23., v nedeljo, 24., in v ponedeljek, 25. t. m.,
16. ŠAGRO
Program: jutri ob 15. uri tekmovanje v briškoli za 64 parov in ex tempore za otroke, od 21. do 1. ure ples z ansamblom FURLAN;
v nedeljo ob 15. uri zabavne igre za otroke, ob 17. uri tekmovanje v košnji, od 21. do 1. ure ples z ansamblom TAIMS;
v ponedeljek od 21. do 1. ure ples z ansamblom AGROPOP.
> gledališča_________________
GLEDALIŠČE VERDI Trst - Festival operete: danes, 22. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava FANTASIA PER FELLINI E ROTA - pesmi in baleti, režija G. Landi, glasba N. Rota. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Dirigent Guerrino Gruber. Ponovitve bodo 23., 26., 27., 28. in 29. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri.
kino
ARISTON - 18.00, 22.15 Sono seduto su un ramo e mi sento bene, r. Jurai Jua-kubisko.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Dolls (Bambo-le), krim., i. Stephen Lee, Guy Rolfe.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 21.45 II piti gran bene del mondo, dram., r. Colin Gregg, i. Alan Bates.
NAZIONALE I - 16.30, 22.10 Combat dance (a colpi di mušica), glasb.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Critters 2, grozljivka, □
NAZIONALE III - 16.15, 20.00 Vacanze calde di due valkirie, □□, 22.15 Tempo di uccidere.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Troppo bella per te.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 17.00, 22.15 Enstein jr.
EDEN - 15.30, 22.00 La libidine e il pria-cere, porn., □ □
CAPITOL - 18.00, 22.00 Affari sporchi.
LUMIERE - 18.00, 21.30 Camille Claudel, r. Bruno Nuytten, i. Isabelle Adja-ni, Gerard Depardieu.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Lettere d'amore, i. Robert De Niro, Jane Fonda.
RADIO - 15.30, 21.30 Una sfrenata don-na in calore, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
razstave
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
V	galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in .sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Na sedežu ŠD Mladina razstavlja še jutri, 23. t. m„ slikar Jože SIGONI. Razstava je na ogled od 18. do 20. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom
Do 25. t. m. razstavlja akademska slikarka iz Maribora MAJA KOCMUT. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša draga MARIAGRAZIA TURCO. Vse najboljše ji želijo mož Claudio, hčerka Laura ter noni Miranda in Kristina.
Danes praznuje 16. rojstni dan DAVID NOVAK s Križpota. Da bi bil vedno tako priden in marljiv dečko mu želijo oče, mama, sestra Alenka, nono Slavko in praded Peter.
Danes praznuje rojstni dan MAGDALENA. Vse najboljše v življenju, razumevanja in ljubezni ji želita Marko in Marta.
Danes praznuje 40. rojstni dan GORDANA iz Prebenega. Vse najboljše ji želijo mož in hčeri.
razne prireditve
KD SLOVAN - Padriče priredi »KRESOVANJE 1990«. Spored: danes, 22. junija, ob 20.30 otvoritev razstave Gabrijele Ozbič in Magde Tavčar (keramični izdelki - tkanine) in nastop harmonikarja Davida Danielija; jutri, 23. junija, ob 21. uri nastop skupine STUDIO ZA PLES iz Celja, glasbeni intermezzo skupine BROMBOLETTI, nato vžig KRESA; v nedeljo, 24. junija, ob 9. uri ORIENTACIJSKI POHOD (ROAD BOOK) z gorskimi kolesi, start Za kalom. Vabljeni!
MePZ Primorec Tabor vabi na zaključni koncert, ki bo danes, 22. t. m., ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica vabita na 4. PREMSKA SREČANJA, ki bodo v nedeljo, 24. t. m., na gradu na Premu. Ob 10. uri bo na vrsti okrogla miza, pri kateri sodelujejo Andrej Blatnik z referatom Literatura in iz-dajateljstvo v tržnem sistemu, Jaša Zlobec z referatom Ustvarjanje v krizi in Miran Košuta z referatom Odnos založnik - ustvarjalec - bralec. Ob 18. uri bo literarni večer na katerem bodo nastopili Linda Cotič, Ivanka Čadež, Marina Grilj, Damjana Lokar, Vida Mokrin - Pauer, Boris Jukič, Dušan Moravec, Alojz Rebula, Stojan Ržek, Marko Sosič, Jožek Štucin in Ivo Volarič.
PD Kolonkovec priredi jutri, 23. t. m., ob 17. uri Tradicionalno kresovanje z razstavo in pokušnjo domačih vin. Na sporedu bo nastop učencev COŠ Gregorič Stepančič, ogledali si boste razstavo Kras v miniaturi g. Milana Pernarčiča. Delovali bodo dobro založeni kioski. V večernih urah bo igral ansambel LIRA. Vabljeni!
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na produkcijo gojencev glasbene šole, ki bo v ponedeljek, 25. t. m„ ob 18. uri v Babni hiši - Ricmanje.
koncerti
V Sesljanu - diskoteka MATT - bo danes, 22. t. m., KONCERT saksofonista Jamesa THOMPSONA in njegove skupine.
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI
sporoča, da ima novo telefonsko številko in sicer:
765633
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino
vabi
NA PREDSTAVITEV PRVE ŠTEVILKE MEDNARODNEGA IZSELJENSKEGA ZBORNIKA
DVE DOMOVINI -TWO HOMELANDS
Trst, Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20
danes, 22. junija 1990, ob 19. uri
SODELOVALI BODO ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA IN AVTORJI PRISPEVKOV
šolske vesti
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
je VPISOVANJE ZA TEČAJ "150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
Ravnateljstvo slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel, Trst, Ul. Ginnas-tica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 573141/42, sporoča, da vpisuje še ves junij vsak dan, razen sobote, učence osnovnih šol in dijake nižjih in višjih srednjih šol. Univerzitetne študente vpisujemo pogojno, ker so razpoložljiva mesta že zasedena. Dom nudi poldnevno in celodnevno oskrbo, pomoč pri učenju, dodatno pomoč pri premagovanju specifičnih učnih težav, razne interese in razvedrilne dejavnosti (glasbena vzgoja, učenje klavirja, klekljanje, telovadba, korektivna telovadba, plavanje).
Otroci otroškega vrtca iz Šempolaja vas vabijo na razstavo ročnih del, ki bo v nedeljo, 24. t. m., od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
Otroški vrtec Mavhinje vabi starše, prijatelje in vaščane na razstavo risb in ročnih del, ki bo na ogled v nedeljo, 24. t. m. od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Učenci in učiteljice osnovne šole K. D. Kajuh in otroškega vrtca iz Gropade vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 24. t. m. od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
razna obvestila
Uprava občine Dolina sporoča, da občinski šolski avtobusi iz varnostnih razlogov ne bodo vozili do 30. t. m.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter fantovska in dekliška vabita vse tiste, ki so sodelovali na 20. PRAZNIKU VINA in na ŠAGRI na zakusko v HRIBENCO v soboto, 30. junija, ob 20.30.
V Plešivici, vasi blizu Sežane, bo v nedeljo, 24. t. m., TRADICIONALNA VRTNA VESELICA. Za ples bo igral ansambel Veter, organizatorji bodo poskrbeli za zanimiv program ter za slastne kalamare in pršut.
Kmečka zveza organizira tudi letos skupni nastop tržaških vinogradnikov na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Zato vabi vse zainteresirane, naj se javijo do 30. t. m. na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B ali pa po telefonu na št. 362941.
Devin bike vabi svoje člane na tekmo z mountain bike v organizaciji PD Slovan v nedeljo, 24. t. m. Za eventualne informacije tel. na št. 291130.
Sklad M. Čuk in openski skavti vabijo na predvečer sv. Ivana (v soboto 23. t. m.) na kres na Opčine. Prižgali ga bodo na Pikelcu (nasproti strelišča). Zbirali se bodo ob pesmi in zabavi od 18. ure dalje.
___________prispevki________________
Ob obletnici smrti dragega moža prof. Vladimira Berginca daruje žena Lidia
50.000	lir za Dijaški dom S. Kosovel.
V	spomin na Franca Križmančiča -Plesca darujeta Edvard in žena - Lovrenčičeva 25.000 lir za ŠD Zarja.
Petra Korošec daruje 25.000 lir, Bruna Korošec pa 45.000 lir za zbor Jadran.
Namesto cvetja na grob Erneste Jagodic darujeta Giulio in Mirella Gulič
50.000	lir za SKDB.
V	počastitev spomina Erneste Jagodic daruje družina Preši 10.000 lir za SKDB.
Namesto cvetja na grob Erneste Jagodic, drujeta Mario in Marija Mosetti
20.000	lir za SKDB.
V	Spomin na Celestino Briščik daruje Miloš Sardoč z družino 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina pokojnega Franca Resinoviča poklanjata Mara in Evgen Dobrila 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
včeraj - danes
Danes, PETEK, 22. junija 1990
AHAC
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob
4.20	in zatone ob 21.09.
Jutri, SOBOTA, 23. junija 1990
AGRIPINA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.07 najnižja -70 cm, ob 10.52 najvišja 34 cm, ob 15.58 najnižja -10 cm, ob 21.41 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1010,4 mb ustaljen, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga
69-	odstotna, v jutranjih uarah je. padlo 5,4 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 2l,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giacomo Semani, Daniele Miazzi, Maria Fabi, Lorenzo Coslo-vich.
UMRLI SO: 84-letna Bruno Schillani,
70-	letni Mario Muiesan, 80-letni Enio Tomassini, 83-letni Emilio Vidonis, 71-letni Amedeo Crevatin, 92-letna Giusep-pina Bencich, 78-letni Carlo Monticolo.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, UL Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) r samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, UL Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Skupina mladih jadralcev prireja križarjenje po Dalmaciji z 13-metrsko jadrnico. Odpluli bomo 22. julija. Interesenti naj se javijo na tel. št. 415797 v večernih urah.
Občina Zgonik bo organizirala od 19. do 26. septembra 1990 sedemdnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu občine do 30. t. m.
SPDT prireja v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet k izviru Soče s pohodom ob strugi navzdol do mostička pri Maselcu. Odhod avtobusa izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) in pri Angelu Krmacu (tel. 44016), ki izlet vodi.
SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t l. Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze, Abram (tel. 415534).
SKD Vigred obvešča udeležence izleta v Gardaland, ki bo jutri, 23. t. m., da bo odhod avtobusa s šempolajškega trga bo 6. uri.
_________mali oglasi______________
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini-
PRODAM gumijasti čoln 3,80 m z motorjem evinrude 25 hp. Tel. na št. 418869
PRODAM računalnik commodore 64 Z igrami. Telefonirati v večernih urah na št. 231901 po 14. ali po 20. uri.
NA OPČINAH, UL Papaveri, prodam majhno stanovanje, 50 kv. m: dnevna soba, soba, kuhinja, kopalnica. Tel. v večernih urah na št. 214189.
VAJENCA/KO iščemo za delo v trgovini. Tel. na št. 211552, urnik trgovin.
ODPADNI LES, ki vam je v napoto, iščejo openski skavti in Sklad Mitje Čuka za kres. Tel. 212289 od 8. do 15. ure.
ODDAJAM v najem počitniško hišo na Nanosu za šest oseb. Zainteresirani naj se javijo na naslov: Jože Rodman, Gradnikova 16, Vipava ali tel. na SL (003865) 65228.
DRUŠTVA - ŠAGRE: velika izbira stolov, miz in klopi vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Koršič Trst, tel. (040) 54390.
PRODAM golf GL 1600 letnih '84, prevoženih 68 tisoč km v dobrem stanja. Tel. v večernih urah na št. (040) 220729-
ODPRLI smo gostilno pri Občini v Doli' ni. Priporočamo se za obisk.
PRODAM poslovni lokal, 57 kv. m, 'J novi tržnici v Kopru. Tel. (00386?) 22480.
menjalnica_______________ 21.6.1990
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING
Ameriški dolar		.. 1233,-	1215.	Japonski jen 		7,966
Nemška marka ....	.. 733,120	730.	Švicarski frank		. 870,150
Francoski frank ...	.. 218,280	216.	Avstrijski šiling		. 104,205
Holandski florint .	.. 651,860	648.	Norveška krona ....	.	190,730
Belgijski frank		..	35,726	35,200	Švedska krona .....	. 202,850
Funt šterling		.. 2123,100	2090.	Portugalski eskudo	8,367
Irski šterling		.. 1966,800	1945.	Španska peseta ....	.	11,915
Danska krona		.. 192,930	190.	Avstralski dolar ....	. 971,430
Grška drahma		7,501	7.	Jugoslov. dinar 		—
Kanadski dolar ....	..	1049,10	1030.	ECU		. 1513,850
bankovci
trst
7,700
865.
103,500
187."
199."
7,500
11,300
910,060
100."
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 83 -Agencija Bojan 41
filmske premiere
eva fornazarič
Groza in strah preko televizorja
Utrdba Inkov za Mozartov slavni Rekvijem
Koncerti ob 200-letnici smrti VVolfganga Amadeusa Mozarta se že od pretekle sezone vrstijo po vsem svetu, čeprav bo obletnica šele 5. 12. leta 1991. Glasbene ustanove dosledno uvrščajo v programe skladbe salzburškega skladatelja, nemalo sporedov pa so zasnovali izključno z njegovimi deli, ki jih ni malo, saj je Mozartov opus verjetno naj bogatejši na svetu: 20 oper, 41 simfonij (z mladostnimi celo 50), 8 violinskih in 25 klavirskih koncertov, 26 godalnih kvartetov, 17 klavirskih sonat, 15 maš, da o skladbah za komorne sestave in klavir ne govorimo, in še bi lahko prišteli nešteto cerkvenih kompozicij in skladb za vokalne zasedbe ter za že pozabljene ali danes povsem neznane instrumente. Vse to in še marsikaj drugega je napisal v samih 30 letih, saj je pri 35 letih že umrl.
Najobširnejši pregled Mozartovih umetnin bodo nudili koncerti v ZDA, kjer so si zadali dokaj zahtevno nalogo, da bodo predstavili »celoten opus«. Oznaka je sicer nekoliko ohlapna, ker je katalog Mozartovih skladb še vedno ne-. popoln in bodo prav gotovo izpustili manj pomembna dela. Prav tako ambiciozna, morda še vablji-vejša pa je pobuda v Peruju: v starodavni utrdbi Inkov na Maču Piču bo perujski simfonični orkester pod vodstvom španskega dirigenta Xavierja Guella izvajal Mozartov Rekvijem. Prireditev je prispevek Peruja, ki ga pestijo težke politične razprtije, svetovnemu dnevu za mir, kot je povedala ravnateljica Perujskega inštituta za kulturo Laura Bosso Rotondo. Orkester, ki ga bo sestavljajo 90 glasbenikov in 100 pevcev, bodo prepeljali na visoko planoto z letalom. Tu gre poudariti, da Mozartov Rekvijem ni posvečen smrti, temveč predstavlja ta skladba življenje po smrti, kar nudi prireditvi tudi posebno poanto.
Pri samih 52 letih je umrla
igralka Ina Balin
V starosti 52 let je umrla igralka Ina Balin, ki je pred kakimi tridesetimi leti zablestela ob Anthonyju Quin-nu in Paulu Newmannu, da :so ji filmski kritiki nadeli laskavo oznako »zvezda bodočnosti«. Zaradi težav z dihali in predvsem s pljuči se je morala zateči v Yale-New Haven Medica! Center v Conneticutu, a zdravniki, žal, niso bili kos bolezni.
Ina Balin, katere pravo ime je bilo Ina Rosemberg, je na newyorški univerzi študirala psihologijo in dramsko umetnost. V filmu se je prvič pojavila leta 1959 kot hčerka Anthonyja Quin-na v filmu Črna orhideja, leto kasneje se ji je uspeh ponovno nasmehnil ob nastopu v filmu S terase po tragediji Johna OHare. Njeni nastopi so tako navdušili, da ji je ugledni Life posvetil naslovno stran z oznako »portret jutrišnje zvezde«. Marsikdo se je še spomni zaradi čudovitih temnih las. Malo kasneje si je zaslužila pohvalo za vlogo v filmu Komančerosi, nadvse briljanten pa je bil tudi njen nastop v Broadwayu ob Gertrudi Berg v A Ma-jority of One. Že tedaj je zaslužila 50 tisoč dolarjev na film, imela je hišo v New Yorku in Los Angelesu, nagrade kot golden globe pa so kar deževale. Leta 1965 jo je zelo prizadela smrt drage osebe, dotolkel pa jo je konec ljubezenske zgodbe, da se je znašla na robu samomora. Ko je prebrodila krizo, se je odločila, da opusti filmsko kariero in posveti svoje življenje človekoljubnim pobudam.
Tako je nekajkrat obiskala Vietnam, ob odhodu Američanov iz azijske države pa je uspela odpeljati iz sirotišnice v An Lacu 217 otrok. Tri malčke je kar sama posvojila. Ob tej aktivnosti je morda doživela še večjo slavo kot z nastopi v filmih. Sicer se ni zanimala samo za Vietnam in vietnamske otroke, precej časa je tudi sodelovala z Martinom Lutharjem Kingom v boju za človekove pravice, hkrati je sodelovala z raznimi ustanovami, ki skušajo pomagati obolelim za rakom, levkemijo, mišično distrofi-jo in umsko prizadetim.
Vsem, ki radi prebirajo Stephena Kinga in druge mojstre literarnih srhljivk, svetujem ogled Cravenovega filma Shocker-Sotto shock. Taki bralci so namreč že dobro poučeni o strahotah, ki se skrivajo pod nedolžnim videzom kmetijsko razvite Amerike.
Vedo na primer, da so nekdaj sredi obširnih polj stanovali zemeljski starši »nadarjenega« Supermana, sedaj pa se morajo povojne generacije soočati z vrsto neprijetnih sosedov. Ponekod
imajo svoje podzemno bivališče »zom-biji«, občasno pa se sredi povsem normalne vaške srenje razrase rak rana, ki jo uteleša nepotešljiv morilec. V to skupino, ki je bodisi literarna bodisi filmska, spadajo spake vseh vrst in sort. Zverina iz Nightmara ima dolge jeklene kremplje in ognusno gmoto razjedenih mišic, ki nadomeščajo običajno kožo na obrazu, njegovi »prijatelji« iz drugih filmov pa so bolj ali
manj grozovite sestavine usnjenih krpic, razpadajočih okončin in podobno.
Vsi pa niso strašni le na pogled. Nekatere prepoznamo izključno po sledovih, ki jih puščajo namesto podpisa ali namesto elegantne črke Z, s katero se je poslavljal Zorro.
V to sredo spada Horace Pinker, der lavec, ki popravlja televizorje, ima pa tudi drugo »ljubezen«, to je razkosavanje nedolžnih žrtev z mačetom. V prvem delu filma smo dejansko deležni bežnih utrinkov oranžnorumenega delovnega kostima našega morilca, vendar je to šele predjed. Horacu bo namreč prekrižal morilske načrte mali Jonathan. Slednjemu je Pinker poklal družino in celo mladostniško ljubezen, zato je Jonathan v snu zaznal, da z možem nekaj ni v redu in ga prijavil preiskovalcu, ki se je ukvarjal z nizom strašnih umorov. Pinkerja bodo kajpak aretirali in ga po ameriškem zakonu obsodili na smrt.
Cravenova srhljivka se dejansko začne šele v trenutku, ko Pinkerja privežejo na stol in spustijo električni tok. Elektrika bo sicer »scvrla« morilčevo telo, učinkovala pa bo tudi na molekule njegove duše, ki bo tudi sama postala nevidna snov. Razdražene celice krutega pobijalca bodo imele tako prosto pot. Smele bodo povsod, kamor imajo dostop elektrika in vsemogoči valovi in bodo tako postale sila, ki bo morila na razdaljo.
Ker je bil Pinker velik ljubitelj televizijskih ekranov, bo sila osredotočila svojo pozornost prav na eter in se bo polaščala tujih življenj preko televizijskih oddaj. Kako, je seveda stvar trik mojstrov, ki so se krepko potrudili, da bi Cravenu priskrbeli čim več odvratnih posnetkov. Krvi je vsepovsod na pretek, gledalcu pa bi gotovo vzelo veliko časa, če bi moral prešteti vse razmesarjene ude, ki se v nedvomno elegantnih kompozicijah valjajo po srednjeameriških podih. Shoker je kajpak film za ljubitelje tega žanra, zato bi ga odsvetovala vsem, ki'jih je tudi v kinti groza in strah.
L
	iiii iiiiiiiiiii	
		ii
					
					
RAI 1______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa
Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Boezio e il suo re (1. del)
11.55	Vreme in kratke vesti 12.05 Nan.: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarna oddaja: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al bi-glietto
14.30	Film: Tron (fant., ZDA 1983, r. Števen Lisber-ger, i. Jeff Bridges)
16.15	Rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big!
17.45	Risanka, Iz parlamenta
18.15	Nan.: Cuori senza eta
18.40	Nad.: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
21.00	Gala večer: II gioco del-1'eroe (vodi Vittorio Gassman)
23.00	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
24.00	Dnevnik in Mundial 0.45 Mundial - protagonisti
in prvaki pripovedujejo
1.00	Danes v parlamentu
•C RAI 2________________
7.00	Nanizanki: Lassie, 8.15 Llsola dei ragazzi, vmes risanke
9.00	Zdravnik neposredno
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: Falsa identita, 11.55 Capital
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o Mundialu
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nan.: Saranno famosi,
15.30	Mr. Belvedere
16.00	Film: Piccola posta (kom., It. 1955, r. Steno,
i. Alberto Sordi)
17.35	Iz Parlamenta
17.45	Videocomic.
18.55	Rubrika: Dribbling
19.40	Vreme, dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: Bocca da fuoco (pust., VB 1979, r. Michael Winner, i. Sophia Loren, James Koburn)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	Variete: Viva Hollywo-od
23.25	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
0.15 Dnevnik in horoskop
0.40 Film: Poli de carotte (dram., Fr. 1932, r. Juli-en Duvivier, i. Catheri-ne Fontaney)
|	RAI 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja:
Dadaumpa
14.30	Videosport: teniški turnir ATP (iz Genove), kolesarstvo - Biči & Bike, košarka - mednarodni turnir Under 22
17.30	Film: Perdonate il mio passato (kom., ZDA 1949, r. Leslie Fenton, i. Marguerite Chapman, Fred MacMurray)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piii (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	Aktualno: Najzanimivejše iz Chi I ha visto? (posvečeno izginulim otrokom, vodi Donatella Raffai)
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Šport: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Bach, Schonberg; sodeluje Jehudy Menuhin)
0.50 Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
8.50 Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Pisani svet, 9.20 dok. Sijaj v temi
10.00	Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (pon. 5. dela)
10.55	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Dokumentarna oddaja Safari v mestu -Divje živali v Londonu
18.35	Spored za otroke in mlade: nanizanki Pol-trona Expres, 18.45 Noro, norejše, norišnica
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarec: Rumena reka (4. del)
21.15	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (6. epizoda)
22.00	Dnevnik in vreme
22.30	Oči kritike
23.10	Poletna noč, vmes nani-zanaka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdmi mimo (5. del) in nanizanka Čemi gad
1.15	Video strani I
|	TV Koper
11.45	Košarka NBA
13.45	Dokumentarec: Čampo Base (pon.)
14.45	Rubrika: Speedy
14.45	Nočni boks
15.30	Tenis: turnirji ATP
16.30	Oglejmo si prvake: Golden Juke Box
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Zgodovina športa po želji: Juke Box
20.30	Odbojka WL: ZSSR-Ja-ponska
22.30	TVD Novice
22.45	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
23.30	Rubrika: Veliki tenis
1.00	Rubrika: Eurogolf
tfcP RTV Ljubljana 2
16.00	Satelitski prenosi
18.25	Izobraževalna oddaja:
Ravnotežje
19.00	Alpski večer Bled '90
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Koncert za flavto in orkester (Mozart)
21.00	Vprašajte ZIS
22.00	Studio Maribor
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ala-dinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues;
12.00	Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi v Gorici;
12.50	Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Deseti brat (pon. 5. dela); 17.42 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Srečanje z novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
L.	CAN ALB S
7-10 Nanizanke:	La grande
vallata, 8.00	Una fami-
glia americana, 9.00 Love Boat -	L amore e
cieco, 10.00 I	Jefferson -
Stato mentale
10-30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cercoeoffro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
0 (vodi Marco Columbro)
0.30 Glasbeni variete: Una rotonda sul mare 2 (vodijo Massimo Boldi, Teo Teocoli, Red Ronnie in MaraVenier)
4.30	Nanizanka: Charlie's Centro
Maurizio Co-stanzo Show
1-20 Nanizanka: Lou Grant -Il ciarlatano
23-15 Variete:
_____RBTE_4__________.
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.: Strega per amore -Lo scacciafantasmi
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veroni-ca, il volto delFamore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini
18.40	Danielin horoskop
18.45	Nanizanka:	General
Hospital
19.30	Nadaljevanka: Febbre damore
20.30	Aktualno: C eravamo tanto amati
21.00	Film: I figli di nessuno (dram., It. 1951, r. R. Ma-tarazzo, i. Vvonne Šanson, Amedeo Nazzari)
23.00	Tednik: Ciak
23.50 Danielin horoskop
23.55	Film: Daniele e Maria
(drma., It. 1973, r. Ennio De Concini, i. Peter Firth)
1.40 Nanizanka: Dragnet
| ITALIA1	|
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Arnold, 18.30 Lln-credibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.05 Risanke
20.30	Film: Cacciatori della notte (pust., ZDA 1986, r. Sam Firstenberg, i. Michael Dudikoff, Stave James)
22.30	Film: L'ultima sfida (pust., ZDA 1982, r. Edvin Marin, i. Toshiro Mi-fune)
0.40 Filmske novosti
0.45 Nanizanki: Sulle strade della California, 1.45 Ai confini della realta
I OPEOH_____________________j
9.30	Nanizanke: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
12.15	Rubrika: Ciao Italia
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Branko in zvezde
20.15	Benny Hill Show
20.30	TV film: Sotto un cielo di fuoco (VB 1987,4. del)
21.30	Nanizanka: Night heat
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC___________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanki: Mago Medino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Si, signor generale (kom., ZDA 1057, r. H. Potter, i. Kirk Douglas)
17.00	Nan.: Due pazzi scatena-ti, 18.00 Masguerade
19.00	Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Posebej o Italiji 90 .
23.00	Vesti in Galagoal
23.30	SP v nogometu (posnetki ene od tekem)
TELKFRIUM______________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Velike razstave
13.00	Nanizanka: After Mash,
13.30	Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik in Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanka: L'artiglio del drago
20.30	Nad.: Naso di cane
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Morski športi
23.30	Mundial, vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Do jutra: Nočna glasba.
Prihodnji teden srečanje z ministrom Kranjcem
Nova Gorica zahteva nadaljevanje izgradnje avtocestnih odsekov
Razstava na ogled od danes do konca meseca
Ducat goriških slikarjev v likovni galeriji Exit
"V Novi Gorici odločno vztrajamo, da se Osimske ceste zgradi in da se na republiškem nivoju upošteva že dogovorjen prednostni red posameznih odsekov. Na Vipavski strani sta to odseka Razdrto - Podnanos ter Vrtojba — Selo. Zahtevamo tudi, da Republika zavzame jasno stališče do te problematike, ki ima tudi mednarodne razsežnosti in da sprejete odločitve tudi izvaja." V teh nekaj stavkih je strnjena srž celotnega vprašanja začetka gradnje osimskih cest, sicer bo vprašanje na dnevnem redu vsaj še nekaj let. To je stališče, ki ga bodo predstavniki Nove Gorice prihodnji teden ponovno obrazložili republiškemu izvršnemu svetu in posebej ministru Kranjcu. Srečanje bo predvidoma v petek, 29. junija, v Ljubljani.
Včeraj smo se o trenutno najtežjem in najbolj aktualnem vprašanju Nove Gorice pogovarjali z novim predsednikom izvršnega sveta občine, Črtom Špacapanom.
"Nesmiselno je postavljati v dvom, oziroma osporavati začetku gradnje avtoceste na odseku Vrtojba - Selo, kjer so nekatera dela že v teku, kjer je bila pripravljena celotna dokumentacija in kjer nikoli ni bilo posebnih spornih vprašanj. Trenutno so dograjeni objekti do Šempetra. Na območju
Vogrščka, je bil načrt usklajen z načrtom melioracij na okrog dva kilometra dolgem odseku. Predlogi za nove variante so po mojem samo iskanje opravičil za zamude in nejasnosti glede že sprejetih odločitev o postopku gradnje osimskih cest. V Novi Gorici smo trdno prepričani, da je treba z deli na obeh odsekih na naši (Vipavski) strani nadaljevati. Razmišljamo tudi, v kolikor je seveda treba upoštevati tudi finančni aspekt, da bi v občinskem merilu začeli združevati sredstva, le da zadevo premaknemo iz sedanje mrtve točke".
Nejasnost in neodločnost je pravzaprav kostanta, ki spremlja načrt gradnje osimskih cest že od vsega začetka. Saj trajajo razprave že dvajset let. Kaj vas pri zadevi najbolj moti?
"Navajanje dovolj trdnih argomen-tov o nujnosti izgradnje ustrezne cestne povezave se mi zdi pravzaprav odvečno, saj o tem ves čas govorimo. Nova Gorica in celotna Severnoprimorska regija nima neposredne železniške povezave z osrednjim delom Slovenije. Današnje cestne povezave pa so bile zgrajene pred vojno. Upoštevati je treba nadalje sosednje območje Gorice, gospodarske in družbene interese. Kako se bomo integrirali v Evropo s takim pristopom in s takim tempom!"
Težko je razumeti zakaj se v razprave o tem vprašanju, ki prvenstveno zadeva Novo Gorico vmešavajo delegati z drugih območij!"
Slovesnost v ladjedelnici Fincantieri
V	Tržiču splavili novo ladjo
V	tržiški ladjedelnici Fincantieri je bila včeraj dopoldne slovesnost ob splavitvi nove ladje velikanke. Gre za ladjo Auriga, ki je po svoji zmogljivosti (skupno 260 tisoč ton) največja ladja za-blagovni promet, kar so jih kdaj koli zgradili v Italiji.
Včeraj so opravili le tehnično splavitev ladje z napolnitvijo doka, popoldne pa so jo že povlekli na odprto morje, kjer bodo opravili še zadnja potrebna dela.
V likovni galeriji Exit v Ul. Favetti 16/3 bodo nocoj ob 18. uri odprli zanimivo skupinsko razstavo umetnikov, ki živijo in delujejo v goriškem prostoru. Razstava, s katero zaključujejo letošnjo sezono, je nekoliko atipična tako po zasnovi kot po času trajanja, saj bo na ogled le do konca prihodnjega tedna.
Na skupinski razstavi z naslovom "Per Exit“ bo svoje slike in grafike predstavilo dvanajst goriških umetnikov oz. umetnikov, ki so tako ali drugače vezani na naš širši kulturni prostor. Razstavljali bodo Sergio Altieri, Paolo Del Giudice, Luciana De Giron-coli, Gian Carlo Doliac, Ignazio Doli-ach, Mamo Mami, Claudio Mrakic, Luca Suelzu, Paolo Turco, Roberto Kusterle, Giorgio Valvassori in Gian Carlo Venuto. Poleg tega bodo predstavili nekaj grafik Zigaine, ki ima prav v tem času pomembno retrospektivno razstavo v Pordenonu.
Zasnova razstave ni tradicionalna, kar pomeni, da umetnin niso izbirali na osnovi stilnih ali drugih sorodnosti, pač pa so skušali prav z različnimi deli poudariti raznolikost in bogastvo
tukajšnjega slikarskega snovanja in ustvarjanja.
Razstava bo v galeriji Exit na ogled do 30. junija vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 17. do 20. ure.
Lepa pobuda članov SPD Celovec
Pri Krnskih jezerih bo zvonil od nedelje Zvon prijateljstva
V planinskem domu pri Krnskih jezerih bo v nedeljo, 24. t. m. prijetna planinska prireditev. Slovensko planinsko društvo iz Celovca bo namreč pri omenjeni planinski postojanki namestilo "Zvon prijateljstva" s Triglavskim narodnim parkom, planšarji in planinci. Slovesnost bo v nedeljo ob 10. uri, medtem ko se bo že v soboto zvečer v planinskem domu zbrala lepa druščina članov SPD iz Celovca, PD Nova Gorica in nasploh ljubiteljev gora.
Številni planinci se bodo v Lepeno in nato h Krnskim jezerom povzpeli v nedeljo zgodaj zjutraj. Med temi bo tudi skupina SPD Gorica. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 5.30 s Travnika. Vodi Zorko Čotar. Do planinskega doma dr. Klementa Juga v Lepeni je možen dostop z avtom. Od tu do doma pri Krnskih jezerih je dve uri vzpona. Četrt ure hoda je od doma do velikega Krnskega jezera.
V Gabrjah gostuje drevi pevski zbor iz Porabja
Kulturno društvo Skala v Gabrjah vabi drevi krajane in nasploh vse ljubitelje zborovskega petja, ob 21. uri na 3. koncert "Na borjaču". Na dvorišču sedeža KD Skala bosta nastopila moški pevski zbor Skala pod vodstvom Rozine Konje-dic ter mešani pevski zbor Pavel Avgust iz Gornjega Senika na Madžarskem.
Slednjega sestavljajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti iz Porabja. Zbor gostuje prvič na Goriškem, v zamejstvu. Sicer pa je dokaj pogost na raznih pevskih revijah v Sloveniji.
V primeru slabega vremena bo koncert prav tako danes, ob 21. uri, vendar v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Operna predstava v Vipavi Tokrat Carmen G. Bizeta
Turistični delavci v Vipavi si prizadevajo tudi v letošnji poletni sezoni ponuditi vrsto kakovostnih kulturnih prireditev. Prva bo na sporedu že jutri, 23. t. m., ko bodo na trgu, na odprtem, uprizorili znano Bizetovo opero Carmen. Izvajalci bodo člani ŠNG iz Ljubljane, novost dogodka je izvedba opere v slovenščini. Nastopilo bo preko 200 izvajalcev, pod vodstvom dirigenta Lovrenca Arniča, zborovodje Andreja Missona in režiserja Tomasa Ferkaja.
Turistično društvo v Vipavi je doslej poskrbelo že za vrsto kakovostnih opernih predstav. Lani si je tudi prislužilo turistični nagelj. Lansko priznanje nameravajo turistični delavci opravičiti tudi letos.
Opero Carmen bodo izvajali jutri, v soboto, 23. t. m., ob 21.30, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, 24. t. m., ob isti uri.
Ugotovili so jih finančni stražniki na Goriškem v zadnjem letu
Več kot 28 milijard lir utaj
Finančni stražniki so včeraj praznovali 216. obletnico ustanovitve. Kot vsako leto je bil praznik priložnost za obračun opravljenega dela in podelitev priznanj zaslužnim možem, ki so se posebej izkazali'pri izpolnjevanju službenih dolžnosti. Še pred uradno slovesnostjo na dvorišču vojašnice pri štandreškem mejnem prehodu so se s polaganjem vencev k spomeniku v spominskem parku spomnili padlih financerjev.
Na slovesnosti je poveljnik goriških enot finančne straže podpolkovnik Al-fonso D Auria podal obračun dela v obdobju od 21. junija 1989 do 20. junija letos. V tem času so na Goriškem izvedli 254 davčnih pregledov (75 popolnih in 179 delnih) ter pri tem ugotovili utaje neposrednih davkov za skupnih več kot 20 milijard lir. Precejšnje so tudi utaje davka na dodatno vrednost, saj znaša vrednost neprijav-
ljenega davka IVA približno 8 milijard lir. V primerih, ki jih določa zakon, so kršilce prijavili sodnim oblastem.
Kar 14 tisoč je bilo pregledov glede prevoza blaga in izdajanja davčnih potrdil. V vsakem šestem primeru so ugotovili prekršek: skupno število ugotovljenih prekrškov je namreč 2.282, od tega 1.774 pri prevažanju blaga, nekaj več kot 500 pa pri izdajanju davčnih potrdil.
Pri izvajanju nadzorstva na meji so prijavili 9 oseb zaradi carinskih prekrškov in 12 zaradi trgovanja z mamili. Zaplenili so 1.800 gramov heroina, 53 gramov hašiša in manjšo količino LSDja. Prijeli so tudi 41 tujih državljanov, ki so na nedovoljen način prekoračili mejo.
Med pomembne uspehe sodita odkritje tiskarne za ponarejanje ameriških dolarjev pri Vareseju in zaplemba
22 tisoč kg sladkorja v Brindisiju (najbrž namenjenega predelovanju vina). Obe preiskavi so vodili financarji goriških enot. Obračun dopolnjuje še okrog 10 tisoč premoženjskih pregledov v izvajanju predpisov zakona proti mafiji in 2.532 glob zaradi cestnih prekrškov, s katerimi so unovčili 188 milijonov lir.
Na sliki (foto Marinčič) podeljevanje priznanj zaslužnim financarjem
rri »vi • j V •
Temski tečaj
Teniški krožek Zaccarelli v Drev. 20. septembra prireja od ponedeljka dalje brezplačni teniški tečaj za 6-7 let stare otroke. Tečaj bo vodil vaditelj Milton in bo obsegal 10 lekcij. Prijave v tajništvu krožka ali neposredno na igrišču v ponedeljek, 25. t. m., ob 9. uri.
izleti
SPDG rekreacija prireja v nedeljo, 24. t. m., izlet na Nanos. Zbirališče na Travniku ob 7.30.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da bodo, začenši od danes, 22. t. m., občinski uslužbenci pobirali smeti po sledečem razporedu: ob ponedeljkih od 6.30 do 12.30, ob petkih od 6.30 do 13. ure. Tak razpored velja v poletnih mesecih.
Sekcija združenja VZPI-ANPI Dol-Jamlje sporoča, da bo avtobus za Škofjo Loko, jutri, v soboto, 23. junija, odpeljal ob 6. uri od Sabličev, ob 6.05 iz Jamelj in ob 6.10 iz Dola. Priporoča se točnost.
Štandreška mladina pripravlja jutri, 23. t. m., kresovanje. V ta namen je v teku pobiranje starega lesa, danes in jutri.
S pisno nalogo iz slovenščine
so se včeraj začele mature
Za maturante slovenskih višjih srednjih šol se je včeraj začela, tako kot drugod po državi, zrelostna preizkušnja. Po vseh šolah so včeraj pisali naloge iz slovenščine. Kot vsako leto so lahko izbirali med štirimi naslovi: trije so bili skupni, četrti pa specifičen glede na študijsko smer vsake šole. Že danes bo na vrsti druga naloga, prihodnji teden pa se bodo začeli kolokviji.
Na sliki (foto Marinčič) dijaki 5. razreda sekcije TTZ Žige Zoisa med maturitetno nalogo iz slovenščine.
Odšel je Stojan Vodopivec bivši predsednik IS v N. Gorici
Danes popoldne bodo v Kamnem, v Vipavski dolini, kjer je bil doma, pokopali Stojana Vodopivca, znanega družbenopolitičnega delavca in gospodarstvenika iz Nove Gorice. Imel je 43 let.
V obdobju od leta 1978 do 1982 je bil Predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Nova Gorica, potem pa se je posvetil gospodarstvu. Nazadnje
je opravljal dolžnost Predsednika poslovodnega odbora podjetja Salonit v Anhovem.
V letih, ko je bil v vodstvu novogoriške Občine je navezal zelo tesno sodelovanje z upravitelji slovenskih občin na Goriškem.
Pogreb bo danes, ob 17. uri iz mrliške vežice pokopališča v Solkanu v Kamnje.
Motorist iz Krmina umrl
za posledicami nesreče
Še en mlad motorist je predsinoči izgubil življenje na goriških cestah, potem ko je podobna tragična usoda v zadnjih mesecih pretrgala že nekaj mladih življenj. Nesreča se je tokrat pripetila v Krminu. 29-letni Walter Tantolo iz Bračana, Ul. Canciani, se je na hondi 600 peljal skozi križišče med Drev. Venezia Giulia ter ulicama Ei-naudi in Braida, ko je v še nepojasnjenih okoliščinah čelno trčil v traktor, ki
ga je upravljal 61-letni Guido Brando-lin iz Krmina, Ul. Zorutti.
Po silovitem trčenju je Tantolo obležal v nezavesti. Nemudoma so ga prepeljali v oddelek za oživljanje v goriški splošni bolnišnici. Prizadevanje zdravnikov pa ni obrodilo sadov, saj je pozno ponoči, nekaj ur po nesreči izdihnil.
Zapisnik o tej ponovni tragični prometni nesreči je sestavila prometna policija.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 17.30-22.00 »Sogni«. Režija Akira Kurosawa.
VITTORIA 17.30-22.00 »Criminalmente sexy«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Rojen 4. julija«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Bolničarji na kotalkah«. 22.00 »Mi nismo device«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino - Verdijev korzo 57 - tel' 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg Republike, 26 - teI' 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna Al Lago - Pri jezeru - Vrtna ulica‘2 - Via Giardino 2 - tel. 78300.
__________pogrebi _
Danes ob 9.30 Giuseppe Vodice i^ splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku 1 na glavno pokopališče, ob 11. uri ci seppe Princi iz splošne bolnišnice v c kev v Ločniku in na tamkajšnje pokop lišče.
Srečanje gledališč Alpe-Jadran Likovniku Oblaku dve ima izdelan dokončen repertoar mednarodni nagradi
Včeraj smo napovedali, da so priprave na Srečanje gledališč Alpe Jadran v Gorici in Novi Gorici v polnem teku. Organizatorji so že določili dokaj točen spored festivala, ki bo letos od 5. do 12. oktobra. Zakaj zamenjava termina od spomladi na jesen? Glavni usklajevalec Emil Aberšek pravi, da je s premaknitvijo datuma dan celovitejši vpogled v gledališko produkcijo v deželah delovne skupnosti Alpe Jadran, saj ima selektor oziroma selektorska komisija pregled nad vso sezono. Pa še nekaj je, gledališča se namreč pripravljajo na novo ustvarjalno leto in Srečanje gledališč v obeh obsoških mestih je kot nalašč za debut oziroma premierno predstavitev nekaterih del.
O tem in drugem, predvsem o repertoarju letošnje prireditve, smo se pogovarjali v sredo v Kobjeglavi v prostorih znamenite in gostoljubne pršutarne, kamor nas je povabilo Primorsko dramsko gledališče, da novinarje seznani s potekom priprav na velik mednarodni gledališki dogodek. To pa je bila tudi priložnost za srečanje z novim ministrom za kulturo Republike Slovenije Andrejem Capudrom, ki je bil prav v sredo na uradnem obisku v Novi Gorici in novogoriški občini, kamor ga je povabil župan Sergij Pelhan, da bi se predstavnik nove slovenske vlade seznanil s kulturnim stanjem v tem delu Primorske. O tem obisku bomo nemara zapisali kako besedo ob koncu tega poročila, sedaj nas seveda prvenstveno zanima, kakšen bo program letošnjega SGAJ, kot ga je predstavil Emil Aberšek. Že na prvi pogled je razvidno, da bo repertoarni razpored visoke kakovostne vrednosti in bo predstavil marsikatero novost. Selekcijo predstav je opravila komisija v sestavi: Andrej Inkret, Peter Selem, Ulf Birbaumer, Renzo Tian in Mihael Skaza. Po njihovi presoji bomo v prvi polovici oktobra gledali v Solkanu, novogoriškem in goriškem Kulturnem domu in v gledališču Verdi naslednje predstave: gledališče Elisabeth Biihne iz Salzburga bo uprizorilo »Kaligulo« Alberta Camusa; Hr-vatsko narodno pozorište iz Splita bo predstavilo Brechtovo »Beraško opero«; Divadlo na Zabradli iz Prage bo igralo Molierovega »Don Juana«; gledališče Havesi Sandor iz Zole Egerszega bo igralo Shakespearovo komedijo »Kakor vam drago«; Schauspielehaus iz Gradca bo premierno uprizorila
Molierovega »Don Juana«; Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane bo dalo na ogled »Odisejevega sina« Vena Tauferja; teater Kammerspiele iz Miinchna bo uprizoril Handkejevega »Kasparja«; Teatro stabile FJK bo prav tako imel svojo premiero na festivalu, predstavil bo Anouilhovo »Antigono«; Venetoteatro iz Padove bo uprizoril Marivau-xovo »Dvojno preizkušnjo ljubezni«; tretja premiera letošnjih srečanj pa bo v rokah Primorskega dramskega gledališča, ki bo uprizorilo Kozakovo »Vido Grantovo«. Se ena predstava bo dopolnila podobo letošnjega Srečanja gledališč Alpe Jadran, in sicer iz Lombardije, vendar to uprizoritev bodo določili pozneje.
Vse predstave sodijo seveda v tekmovalni program SGAJ. Ocenjevala jih bo strokovna žirija v sestavi Georgij Paro, Taras Tamjan, VVolfgang Greisenegger in Maurizio Grande. Prireditev financirata Dežela FJK in Republika Slovenija, prireditelja sta Občini iz Nove Gorice in Gorice, organizatorja pa Primorsko dramsko gledališče in Deželna gledališka ustanova iz Vidma.
Kot rečeno, predstavitev letošnjega SGAJ je bila tudi priložnost za srečanje s slovenskim ministrom za kulturo Andrejem Capudrom, ki si je v sredo (ob spremstvu novogoriškega župana Sergija Pelhana) ogledal nekaj kulturnih objektov na Goriškem. Sam minister je izrazil pripravljenost, da bi vse načrte izpeljali do konca, predvsem gradnjo novega novogoriškega kulturnega doma, čeprav je budžet za kulturo zelo nizek. A vse se bo dalo s skupnimi močmi rešiti, treba pa bo v kulturo pritegniti podjetne ljudi. »Moja posebna skrb je namenjena regionalni kulturi, saj je kultura piramida, ki mora imeti svoje temelje in sama Slovenije je mozaik, sestavljen iz različnih kulturnih segmentov«, pravi Capuder. Skratka, kultura naj se razvija na regionalnem nivoju, iz česa naj se nadgradi nacionalni nivo v središčih Ljubljani in Mariboru in preko tega naj pride še do prodora v Evropo. Še marsikaj se je spletlo v pogovoru z ministrom, ki je svoja razmišljanja zaključil z ugotovitvijo, da je treba v Sloveniji postaviti na noge močno in kakovostno kulturo, ki bi bila v ponos vsem, tudi zamejskim Slovencem, (mč)
I
Akademski slikar in grafik Polde Obiak je te dni prejel še dve vredni priznanji. Na letošnjem razpisu nagrade za slikarstvo »Grand prix meditera-nee etoiles d' Europe« v Neaplju je dobil veliko nagrado Norveške. Nagrajena je bila njegova slika »Metulj in deklici« (na posnetku), izdelana na leseni plošči, kjer sta povezana plastika in slikarstvo. Temu priznanju pa se pridružuje še tretja nagrada za novo smer avantgardnega slikarstva. Stvaritev »Dama v belem« je izrazito fragmentistična in izpričuje izredno kvaliteto umetnikovega ustvarjanja. Tudi ta nagrada je bila Oblaku podeljena na Evropski akademiji v Neaplju.
V večini slovenskih gledališč že izdelali repertoarne podobe
Ljubljanska gledališča in nova sezona
Ljubljanske gledališke hiše so začele priprave za prihodnjo gledališko sezono. Med tistimi, ki te dni že izdajajo abonmaje je Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani: za bližnjo sezono ponuja šest uprizoritev na velikem odru in tri na odru Male
drame.
Sezono 1990/91 bo ljubljanska Drama začela z delom češkega dramatika in državnika Vaclava Havla Asa-nacija. Besedilo je Havel napisal pred tremi leti, medtem ko so delo prvič uprizorili lani v Švici. Asanacijo bo reširal Dušan Mlakar. Po številnih neuresničenih napovedih bodo prihodnjo sezono uprizorili eno od cvetk svetovne klasike, tj. Peera Gynta norveškega pisca Henrika Ibsena. Besedilo je nastalo leta 1867, uprizoritev Pripravlja makedonski rešiser Slobodan Unkovski. Sledila bo krstna uprizoritev Jovanovičevega romana Don Juan na psu iz leta 1969; delo bo režiral avtor. V sodobno slovensko dra-rnatiko spada tudi drama Deni me kakor pečat na svoje srce, katere avtor h Tone Partljič. Delo se (predvsem za zamejce v Italiji) obeta zanimivo, saj se loteva tragične in nepojasnjene usode tržaških zakoncev Danice in Stanka Vuka. Krstno uprizoritev bo režiral tržaški režiser Boris Kobal. Drugi tržaški rešiser, tj. Mario Uršič, Pa bo vodil Goldonijevo komedijo Letovanje. Zadnja uprizoritev na velikem odru bo predvidoma Waydova dramatizacija romana Dostojevskega Zločin in kazen. Uprizoritev bo reširal Žarko Petan, doslej so Zločin in kazen Prikazali le na Bitefu in v Cankarje-
vem domu.
Na odru Male drame nameravajo Uprizoriti Mametovo Seksualno perverzijo v Chicagu (režija Dušan Jova-Uovič), Vodenje življenja Marie For-hes (režija Zvone Šedlbauer) in Komične prizore A. Čehova (režija Barbara Hieng).
Repertoar za prihodnjo gledališko sezono je predstavilo tudi Mestno gledališče ljubljansko (MGL). Za uvod 'tj. za konec septembra ali začetek °ktobra) pripravlja delo Dundo Maro-ta dalmatinskega avtorja Marina Drži-ca. Besedilo je nastalo v prejšnjem stoletju, navdihuje se na dogajanja v °bdobju renesanse. Uprizoritev pripravlja Radoslav Dorič. Angleški reži-®er J. P. Cook pripravlja uprizoritev dela Ivona, princesa Burgundije na besedilo W. Gombrowicza, medtem ko o° Mile Korun vodil Potohodca Dane-tQ Zajca. Preostale tri uprizoritve na velikem odru bodo predvidoma Laž-dtvka v režiji Dušana Mlakarja (po esedilu Jeana Jacguesa Bricaira in Naurica Lasaygnesa), Intergirl v reži-ZarRa Petana (po besedilu V. Kuni-da) in Tatarski sejem, Omenjeno delo 0 reširal Zvone Sedlabauer, besedilo Pa /e izpod peresa K. Steingerwalda. 6 yu Mali sceni MGL bo takoj na za-dtku sezone uprizoritev še enega V E' se uavezuje na lik Stanka lev0' osrtovi korespondence, ki jo ir, VUl<- naPisc,t mod vojno, pripravlja-uprizoritev drame Kako srečen sem p. ' be bi ti razumela moja besede. s . bo režiral Jože Babič. Na mali . edi bodo prikazali tudi Petanovo vdicijo v režiji Katje Pegan.
Repertoar Mladinskega gledališča obsega štiri uprizoritve. 20. septembra bo premiera drame Edgar Allan Poe, ki prikazuje življenje in delo znamenitega ameriškega pesnika in pisatelja Poa (1809-49); dramatizacija in režija Janez Pipan. Naslednje delo je satira Butalci na besedilo Frana Milčinskega. Delo bo režiral Zdravko Zupančič. Za konec decembra pripravljajo delo iz grške klasike Kralj Oidi-
pus v režiji Vita Tauferja. Zadnja drama na repertoarju je Tibetanska knjiga mrtvih, ki črpa snov iz enega najbolj ezoteričnih božanskih besedil. Delo bodo predvidoma uprizorili pozimi; dramatiziral ga je Ivo Svetina. V režijiski vlogi bo Tomaž Puntar.
v Ljubljani - mestu gledališč, snujejo načrte tudi ostale gledališke hiše. Šentjakobsko gledališče se pripravlja na 70. jubilejno sezono, Cankarjev
dom namerava do konca leta (poleg vseh predstav od januarja do danes) prikazati preko 100 gledaliških predstav, na področju najmlajših pa je aktivno Lutkovno gledališče. Ne smemo zanemariti niti dejavnosti ostalih, tj. predvsem alternativnih gledališč, kot so napr. Rdeči pilot, gledališče Ane
Monro in eksperimentalno gledališče Glej.	i. v.
Verčeva »Plesna šola« v ZRN
Te dni se je s štiridnevnega gostovanja v Zvezni republiki Nemčiji vrnil v Trst ansambel Mladinskega gledališča »Kresna noč«, ki je na heidelber-škem mednarodnem festivalu gledališča in plesa uprizoril v premierski izvedbi svojo najnovejšo postavitev »Plesno šolo« avtorja Sergeja Verča.
S to gostovanjsko uprizoritvijo so člani MG »Kresna noč« in KUD »Magnet« tako potrdili svoj kulturni in gledališki angažma, ki se je doslej udeja-
nil predvsem v dveh znamenitih uprizoritvah iz prejšnjih let, Trdinovi in Sosičevi »Kresni noči«, nadaljeval v uprizoritvi Sergeja Verča in delovne skupine »Samo malo jih zaide v te kraje« in po nekajletnem premoru, ki so mu botrovale predvsem organizacijske in prostorske stiske, v zdajšnji »Plesni šoli«.
Ta ambiciozni gledališki projekt, pri katerem nastopa v režiji Sergeja Verča, koreografiji Ivana Komarja ter
scenski in kostumski opremi likovnikov KUD »Magnet« dvanajst mladih igralk in igralcev (Marko Civardi, Aljoša Gregori, Kristina Guštin, Mitja Kalc, Ivan Komar, Rosi Košuta, Eva Mauri, Mirjam Maver, Kristina Pahor, Iztok Pečar, Tanja Pečar in Sanja Sedmak ter kot sodelavca Claudio Strain in Fabiana Leuz) bo doživel svojo tržaško premiero v prvi polovici oktobra, kje pa bo ta premiera je še veliko vprašanje, saj je MG »Kresna noč«, ki je v tem času le dokazalo svojo vitalnost in kontinuiteto, brez svoje lastne dvorane. Kulturno-umetniško društvo »Magnet«, pod okriljem katerega deluje MG »Kresna noč«, pa je tudi brez vsakršnih sredstev in javnih podpor in se finančno preživlja le z lastnim delom. Zato je tudi vprašanje gledališke in sploh večnamenske dvorane, v kateri bi lahko nemoteno in uspešno razvijalo svoje programe, toliko hujše in bo z jesenjo lahko postalo celo usodno.
Priznati je treba, da je gostovanje v Nemčiji, poleg nekega minimalnega zaslužka, prineslo ansamblu v dar neomajno željo in prav trmasto voljo do dela, navkljub že omenjenim kriznim situacijam. Ta želja in volja pa sta se dokončno uveljavili prav na predstavi v Heidelbergu, kjer je nabito polna dvorana mladih priredila ansamblu »Plesne šole« prave navdušene, prisrčne in dolgotrajne ovacije, saj je končni aplav trajal preko petnajst minut. To je pa že podatek, ki obvezuje.
Praznik petja v Šentvidu
V	soboto in nedeljo bo v Šentvidu pri Stični 21. Tabor slovenskih pevskih zborov. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, čigar govor vsi pričakujejo s posebnim zanimanjem, saj je bil Peterle tudi sam aktivni zborovski pevec.
Čeprav so se po 20. jubilejnem Taboru pojavili pomisleki, ali prireditve ne bi kazalo organizirati samo vsako drugo leto, je zmagala želja večine slovenskih pevcev, da mora biti Tabor vsako leto. Seveda pa so nastopile letos hude materialne zadrege, zato se je število zborov nekoliko zmanjšalo, toda prijavljenih 229 zborov je še vedno več kot spodbudno. Letošnji Tabor bo posvečen ekologiji. Spored 13 skupnih pesmi bo povezoval Avguštin Lah.
V	soboto bo, kot že vsa leta, koncert zamejskih pevskih zborov, na katerem bodo nastopili zbori Pod lipo iz Barnasa, Vesna iz Križa, Jezero iz Doberdoba, V. Polanšek z Obirskega, Lipa iz Velikovca in A. Pavel iz Gornjega Senika.
Šlo bo torej za izjemno pevsko doživetje in prireditev, ki iz leta v leto privablja v Šentvid številne ljubitelje zborovskega petja in slovenske pevce.
V Ljubljani predstavili zbornik o slovenskih izseljencih
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila včeraj predstavitev zbornika Dve domovini-Two ho-melands, zajetne znanstvene publikacije, ki obravnava slovensko izseljeništvo. Predstavitev zbornika je pripravil glavni snovalec zbornika samega, to je znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti, oziroma skupina okrog Inštituta za izseljeništvo. Na srečanju je bil, poleg avtorjev in gostov, prisoten tudi minister za Slovence po svetu Janez Dular.
Uvodno besedo je na predstavitvi imel direktor ZRC pri SAZU Mitja Zupančič, o zborniku pa je podrobneje spregovoril njegov glavni urednik Andrej Vovko. Ta je poudaril, da je misel o posebnem znanstvenem zborniku zorela že precej časa, v svoji najnovejši fazi pa vsaj od oblikovanja sedanje podobe Inštituta za izseljenstvo od konca leta 1987 dalje. »Srečno naključje je«, je dejal Vovko, »da je zbornik zagledal beli dan v sedanjem obdobju, ki vzbuja upanje, da bodo v kratkem presežene ločnice, ki so delile Slovence v matični domovini in Slovence po svetu.« Dejal je tudi, da so prispevki o izseljenskih vprašanjih doslej izhajali raztreseni po najrazličnejših strokovnih in znanstvenih zbornikih, tako da je bila izdaja interdisciplinarne, znanstvene publikacije, še zlasti ker zadeva tako usodno vprašanje, nujna.
Vovkovo izvajanje so dopolnili referati Marjana Drnovška, Janje Žitnik in Brede Čebulj-Sajko, to je avtorjev iz v knjigi predstavljenih tematskih sklopov. Ugotovili so, da je celotno podobo slovenskega izseljenstva nemogoče sestaviti čez noč. To še posebej velja za zgodovino, sicer pa obravnavanje tega vprašanja zahteva sodelovanje različnih strok. Poudarili so tudi, da zbornik Dve domovini-Two homelands po vsej verjetnosti ne bo zadnji te vrste, saj o naslednjem že razmišljajo.
Omenjeni zbornik zajema, poleg uvodnih razmišljanj, dvaindvajset prispevkov in dve oceni. Avtorjev je približno 20, med njimi je tudi sodelavka Odseka za zgodovino pri NŠK Majda Kodrič. Prav' danes pa bodo zbornik predstavili tudi v Trstu, in sicer ob 19. uri na sedežu Narodne in študijske knjižnice, (iv)
ij SVETOVNO »■PRVENSTVO V NOGOMETU
I TA I. l7i A '9


Končala se je prva faza
Presenetljiv razplet Že jutri četrtfinale
V včerajšnjih zadnjih tekmah osmine finala je Nizozemska igrala neodločeno Z Irsko, Anglija je premagala Egipt, Španija pa Belgijo, a Urugvaj si je z golom v zadnji minuti zagotovil napredovanje v osmino finala
Pravi ples se bo šele začel
Sinoči sta Nizozemec Rijkaard (levo) in Irec Aldridge (desno) uprizorila balet, a pravi ples se bo šele začel, saj se bodo nekateri od glavnih favoritov pomerili že v osmini finala.	(Telefoto AP)
OSMINA FINALA ČETRTFINALE POLFINALE
FINALE
ITALIJA______________
RIM 25. junija ob 21.00
URUGVAJ
IRSKA________________
GENOVA 25. junija ob 17.00
ROMUNIJA
ŠPANIJA______________
VERONA 26. junija ob 17,00 JUGOSLAVIJA
BRAZILIJA____________
TURIN 24. junija ob 17.00 ARGENTINA
ZRN__________________
MILAN 24. junija ob 21.00
NIZOZEMSKA
ČSFR_________________
BARI 23. junija ob 21.00
KOSTARIKA
ANGLIJA_______________
BOLOGNA 26. junija ob 21.00
BELGIJA
KAMERUN______________
NEAPELJ 23. junija ob 17.00
KOLUMBIJA
zmagovalec 1
RIM
30. junija ob 21.00
%
zmagovalec 2
zmagovalec 3
FIRENCE
30. junija ob 17.00
zmagovalec 4
zmagovalec 5
MILAN
I. julija ob 21.00
zmagovalec 6
zmagovalec 7
NEAPELJ 1. julija ob 21.00
zmagovalec 8
zmagovalec A
NEAPELJ 3. julija ob 20.00
zmagovalec B
zmagovalec C
TURIN
4. julija ob 20.00
zmagovalec D
1. mesto
RIM
8. julija ob 20.00
3. mesto
BARI
7. julija ob 20.00 (poraženca polfinala)
SVETOVNI
PRVAK
V Milanu in Turinu anticipirana finala
Nedeljski tekmi osmine finala v Turinu in Milanu bi lahko označili za prava »finalna« dvoboja. V Turinu si bosta namreč v južnoameriškem derbiju stali nasproti Brazilija in Argentina, v Milanu pa ZRN in Nizozemska. Tako so odločile kvalifikacijske tekme letošnjega mun-diala. Z razporeditvijo pa se je »poigral« tudi žreb, ki je Nizozemski dodelil 3. mesto v skupini F, medtem ko je na višjo stopničko postavil Irsko, ki si je tako zagotovila sebi enakega nasprotnika, Romunijo.
Takoj je treba povedati, da se takega razpleta lahko v prvi vrsti veselijo Italijani, ki so se »otresli« nevarnega nasprotnika, kot bi lahko bila Nizozemska Ruuda Gullita. Čeprav evropski prvaki doslej niso pokazali nič posebnega in so daleč od odlične forme izpred dveh let, lahko ob vsakem trenutku pripravijo presenečenje. Beckenbauerje-va Nemčija bo morla napeti vse sile, da bo premagala zahodnega soseda in ni izključeno, da bomo v nedeljo prisostvovali podaljškom in celo enajstmetrovkam.
Kljub naslovu svetovnega prvaka pa menimo, da bo Argentina s težavo premagala Brazilijo, ki je res uvedla »evropski model« igre, razpolaga pa še vedno z odličnimi igralci, ki bodo lahko zasenčili Ma-radono in tovariše.
Sicer dokončna razporeditev ekip v osmini finala ne odraža stanja, ki je veljalo pred svetovnim prvenstvom in je povsem spremenila vrstni red kakovosti. Dejstvo je, da se bosta celo nosilca skupin srečala med seboj in da se obetajo še marsikatera presenečenja.
Vicinijevi »azzurri« so navsezadnje le dobili »primernega« nasprotnika, Urugvaj, ki si je kvalifikacijo včeraj zagotovil le v 91. minuti igre, potem ko je že vse kazalo, da se bodo tudi Tabarezovi izbranci predčasno vrnil domov. Italija in Urugvaj sta se srečala le enkrat na tekmi veljavni za SP. To je bilo uvodno srečanje za obe enajsterici na SP v Mehiki leta 1970. Tekma je bila bleda, zaključila pa se je z »napovedanim« 0:0. Vendar pa je Urugvaj ena redkih ekip, s katero ima Italija negativno bilanco. Skupno sta reprezentanci odigrali pet srečanj. Italija je zmagala le enkrat, dvakrat je izenačila, dvakrat pa je izgubila. Skupno je Italija dosegla štiri, Urugvaj pa šest zadetkov.
Južnoameriški nogometaši v ponedeljek vendarle ne bi smeli delati težav razigranim gostiteljem, ki tudi v primeru napredovanja ne
bodo naleteli na prehudega konkurenta. To naj bi bil zmagovalec srečanja med Irsko in Romunijo. Obe postavi sta doslej pokazali precej malo, nekoliko boljši so sicer Romuni, ne verjamemo pa, da bodo znali ustaviti Baggia in tovariše.
Nepričakovan razplet včerajšnjega srečanja v Veroni je zagotovil Španiji prvo mesto v skupini. To pomeni, da bo Suarezova postava v osmini finala srečala Jugoslavijo. Resnici na ljubo lahko rečemo, da je za Osimove izbrance ta rešitev še kar ugodna. Verjetno vodstvi obeh reprezentanc nista pričakovali takega razpleta, ko sta se pred nekaj tedni sporazumeli za prijateljsko srečanje v Ljubljani.
Če sodimo na podlagi tega, kar sta reprezentanci pokazali za Bežigradom (Španija je zmagala z 1:0), potem lahko rečemo, da se obeta povsem zanimivo srečanje, ki nima nespornega favorita. Res je, da so na zadnjem srečanju Španci zmagali, res pa je tudi, da so prav Jugoslovani pokazali lepšo in učinkovitejšo igro. Obe reprezentanci doslej na SP se nista proslavili, zato je pričakovati, da bosta to storili 26. junija v Veroni.
Če nekoliko bežno pregledamo ostale pare, lahko ugotovimo, da se je Belgiji le izplačalo 2. mesto v skupini. Srečala se bo namreč s poprečno Anglijo, ki je tudi včeraj zaigrala dokaj slabo in dosegla zmagoviti zadetek predvsem po naključni akciji. V primeru napredovanja pa bo belgijska vrsta igrala proti zmagovalcu tekme med Kamerunom in Kolumbijo.
S tehničnega vidika je predtekmovanje na letošnjem SP pokazalo zelo malo novega. Proslavila se je izrazito obrambna igra (včasih tudi slaba) in to kljub številnim zadetkom, ki so jih zabeležili. Če bi igro večine postav primerjali z modeli, ki se jih poslužujejo italijanske postave, potem moramo reči, da je Trapattonijeva igra daleč prehitela Sacchijevo cono. Celo reprezentance, ki so veljale za privrženke spektakularne igre, so z možem več okrepile svoje obrambne vrste in to je bilo še kako opaziti.
Ob koncu še zanimivost. Potreben je bil vendar žreb za določitev vrstnega reda v F skupini. Ob tem pa se postavlja vprašanje: koliko to koristi nogometu, tistemu igia' nemu namreč? Tudi na to vprašanje bo morala mednarodna nogometna zveza čimprej dobiti primeren odgovor, (r.p.)
Anglija je z zmago proti Egiptu osvojila prvo mesto v »otoški« skupini
»Tulipani« po Irski s »panzerji«
Tako je Gullit dosegel proti Irski svoj prvi gol na tem prvenstvu.	(AP)
IRSKA - NIZOZEMSKA 1:1 (0:1)
STRELCA: Gullit v 10. min., Quinn v 71. min.
IRSKA: Bonner, Moran, Staunton, McCarthy, Morris, McGrath, Houg-hton, Townsend, Aldridge (Cascari-no), Ouinn, Sheedy (VVhelan).
NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle, Rijkaard, R. Koeman, Van Tiggelen, VVouters, Gillhaus, VVitschge (Fraeser), Van Basten, Gullit, Kieit (Van Loen).
SODNIK: Vautrot (Francija).
KOTI: 5:4 za Irsko. GLEDALCEV: 32.000. INKASO: 1.279.732.000 lir.
PALERMO — Nizozemci in Irci so si sinoči z neodločenim rezultatom zagotovili prestop v osmino finala svetovnega prvenstva, nekaj minut po koncu srečanja pa so se tega napredovanja bolj veselili Irci kot Nizozemci. Oboji so namreč v skupini F osvojili po tri točke, oboji so dali dva gola in prejeli prav tako dva gola. Ob takem popolnem izenačenju je o drugem in tretjem mestu v skupini (prvega si je z zmago nad Egiptom zagotovila Anglija) odločal žreb, ki so ga izvedli že dobre četrt ure po končnem sodnikovem žvižgu.
In žreb je takole odločil: na drugo mesto se je uvrstila Irska, Nizozemska, favorit te skupine, pa je zasedla šele tretjo pozicijo. Na podlagi žreba se bo torej Irska v osmini finala srečala z Romunijo, Nizozemska pa bo igrala kar z Nemčijo (v nedeljo, 24. junija) v tekmi, ki bi jo lahko imeli za enega od možnih anticipiranih finalov.
Nizozemska je zaigrala sinoči bolj poletavno kot na prvih dveh tekmah. Trener Leo Beenhakker je že od vsega začetka vključil v ekipo tri napadalce z očitnim namenom, da bi štartal na zmago. Že po desetih minutah se je njegova taktika obnesla: po prostem strelu Ronalda Koemana in dvojnem pasu s Kieftom je Gullit z lepim diagonalnim strelom povedel oranžne »tulipane«.
Po prejetem golu so Irci silovito pritisnili, dosegli gol, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi dvomljivega off si-Po kakih desetih minutah je ta
irska ihta splahnela, igra se je odvijala pretežno na sredini, kjer sta se v nizozemskih vrstah izkazala predvsem Rij-
kaard in Gullit. Kitkasti Surinamec je sinoči vendarle pokazal del svojega bogatega repertoarja, kar daje slutiti, da se vrača v optimalno formo.
V drugem delu je ekipa Jackieja Charltona spet zaigrala na vso moč, večkrat je ogrozila vrata Van Breuke-lena, vse dokler ni izenačila na dokaj srečen način. Irski vratar Bonner se je že v prvem delu proslavil z dolgimi podajami od lastnega vse do nizozemskega kazenskega prostora. Tako je storil tudi v 71. minuti. Njegovo dolgo podajo je Van Aerle preusmeril proti lastnemu golu, kjer je Van Breukelen žogo le prestregel, ni pa je zaustavil. Dolgonogi Ouinn je izkoristil priložnost in dosegel najpomembnejši gol svoje kariere.
Irska se je zatem še nekajkrat nevarno predstavila pred nizozemskimi vrati, nato pa je igra »zamrla«. Tako
Nizozemci kot Irci so se lagodno predali »pimplanju«. Cele četrt ure niso izvedli akcije, ki bi bila vredna
tega imena, soigralci so si mirno podajali žogo med seboj, ne da bi jih nasprotniki ogrožali. Žvižgi, ki so se takrat usuli s tribun, so bili za obe ekipi povsem zasluženi. Končni sodnikov žvižg je pomenil konec te nogometne farse. Irci in Nizozemci so se začeli veseliti za doseženo napredovanje, nasmeh na obrazih »tulipanov« pa je kmalu nato splahnel, ko so izvedeli za svojega nasprotnika v osmini finala. Marco Van Basten, ki je tudi sinoči razočaral, je ob tej vesti povedal, da jih v Milanu čaka trd oreh, takoj pa je dodal, da je Nizozemska po dveh slabih tekmah zaigrala bolje, kar je pred spopadom z ZRN zelo spodbudno. O sinočnjem srečanju je dejal, da je bilo zanj to zelo težka tekma, ker je Nizozemska igrala s tremi napadalci. S tako gostim napadom je imel manj maneverskega prostora, zaradi česar se je moral večkrat vračati na sredino igrišča, da je lahko sploh dobil nekaj uporabnih žog.
ANGLIJA - EGIPT 1:0 (0:0)
STRELEC: VVright v 58'
ANGLIJA: Shilton, Pearce, Wal-ker, Parker, VVright, VVaddle (v 86' Platt), Mcmahon, Gascoigne, Line-ker, Barnes, Buli (v 83' Beardsley).
EGIPT: Shobeir, L Hassan, Yasse-in, H. Ramzy, Yakan, A. Ramzy, Yo-ussef, Abdel Ghani, H. Hassan, Ab-del Hamid (v 77' Soliman), Abdou (v 77' Abd El Rahman).
SODNIK: Roethlisberger (Švi.). KOTI: 8:2 za Anglijo. OPOMIN: L Hassan, Abdel Ghani in Beardsley. GLEDALCEV: 35 tisoč.
CAGLIARI — Tekma se je zaključila .z egiptovskimi igralci v joku, Angleži pa so se zelo veselili. Nato pa so celo tolažili nasprotnike, češ, dobro ste igrali, zaslužili ste si kaj več. No, obe ekipi sta igrali povsem povprečno, Anglija pa je imela »le« to zaslugo, ki je pri nogometu seveda odločilna: dosegla je gol, nasprotniki pa ne. Neverjetno je to, da je s tem golom tudi osvojila prvo mesto v pravzaprav močni skupini.
Tekma je bila na začetku neverjetno razvlečena, pravzaprav kar dolgočasna. Igra je bila običanja za ti dve ekipi (pač edina, ki jo pač obvladata); Anglija je velko napadala po krilih in dajala predvidljive predložke v sredino, a Egipčani so prikazali dobro osebno tehnikp, s katero so zavlačevali igro in se z dolgimi podajami preko sredine igrišče občasno spuščali v protinapad.
Prvi strel na vrata je v 27' dal Abdel Hamid, skupno pa so v prvem delu igre na vrata streljali le trikrat, in še to nenevarno! V drugem polčasu so se Angleži nekoliko »zbudili«, saj je v Palermu Nizozemska zmagaovala nad Irsko, kar pomeni, da jim je grozil žreb za drugo mesto, vendar so gol dosegli v 59' povsem naključno. Povsod prisotni Gascoigne je streljal kazenski strel, ki ga je Wright z glavo poslal v mrežo, vendar s pomočjo vratarja Shobeira, ki je stekel iz svojih vrat in Vakana, ki se je žoge le dotaknil, a je ni odbil. Egipčani so nato neurejeno napadali, si zapravili nekaj priložnosti, več pa niso zmogli.
Po zaključku tekme je angleški trener BOBBY ROBSON dejal sledeče: »Čeprav nismo še v optimalni formi, smo vseeno premagali dobrega nasprotnika. V nadaljevanju bo prav gotovo težko...«
Egiptovski trener EL GOHADI je bil razočaran, a ponosen na svoje igralce: »Predstavili sme se, in to prepričljivo in suvereno, pred celotnim nogometnim svetom. Sedaj vedo, da obstaja tudi Egipt in njegov nogomet!« je ponosno dejal.
Strelci
ŠTIRJE ZADETKI: Michel (Šp.)
TRIJE ZADETKI: Matthaus (ZRN), Voller (ZRN),
DVA ZADETKA: Bilek (ČSFR), Skuhravy (ČSFR), Careca (Braz.j, Klinsmann (ZRN), Jozič (Jug.) in Pančev (Jug.), Lacatus (Rom.), Milla (Kam.), Balint (Rom.), Schillaci (It.).
EN ZADETEK: Abdelghani (Egipt), Muller (Braz.), Bein (ZRN), Littbarski (ZRN), Brolin (Šve.), Ekstrem (Šve.), Stromberg (Šve.), Burruchaga (Arg.), Trog-lio (Arg.), Monzon (Arg.), Caligi-uri Murray (ZDA), (ZDA), Cayas-so (Kost.), De Wolf (Bel.), Degry-se (Bel.), Clijster (Bel.), Ceule-mans (Bel.), Scifo (Bel.), Giannini (It.), Hašek (ČSFR), Luhovy (ČSFR), K.I. Mubarak (Ar. emir.), Kieft (Niz.), Lineker (Angl.), Oman Biyik (Kam.), Redin (Kol.), Valderrama (Kol.), Sheedy (Ir.), McCall (Škotska), Johnston (Škotska), Bengoechea (Urug.), Hwangbo (J. Koreja), Zigmanto-vič (SZ), Dobroveljski (SZ), Pro-tasov (ŠZ), Zavarov (SZ), Susič (Jug.), Jumaa (Ar. emir.), Rincon (Kol.), Baggio (It.), Ogris (Av.), Rodax (Av.), Flores (Kos.), Med-ford (Kos.), Wright (Angl.), Ver-voort (Bel.), Gorriz (Šp.), Fonse-ca (Urug.), Gullit (Niz.), Ouinn (Ir.).
AVTOGOL: Montero (Kost.) in Abdulrahman (Ar. emir.).
Španija premagala Belgijo, Urugvaj pa v zadnji minuti Južno Korejo
Po Španin in Belgiji tudi Urugvaj naprej
ŠPANIJA - BELGIJA 2:1 (2:1)
STRELCI: Michel v 27. min. iz 11-metrovke, Vervoort v 30. min., Gorriz v 38. min.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Chendo, Andrinua, Sanchis, Gorriz, Martin Vaz-quez, Villaroya, Michel, Butragueno (Alcorta), Salinas (Pardeza).
BELGIJA: Preud homme, De Wolf, Emmers (Plovie), Albert, Demol, Vervoort, Van Der Elst, Ceulemans, Staelens (Van Der Linden), Scifo, De Grijse. SODNIK: Lostau (Argentina).
KOTI: 5:3 za Španijo. GLEDALCEV: 36.000. INKASO: 2.216.932.000 lir.
VERONA — Z zmago proti Belgiji je Španija osvojila prvo mesto v skupini E in bo tako v osmini finala v Veroni srečala Jugoslavijo. Zmaga Spancev je bila za marsikoga precejanje presenečenje, saj so bili Belgijci Pred tekmo favoriti, po tistem, kar so Prikazale rdeče furije na igrišču, pa je ireba priznati, da je njihov uspeh povsem upravičen.
^Jugoslavija Španija doslej
Jugoslavija se bo v osmini fina-ja srečala torej s Španijo, s katero je prav malo pred začetkom odigrala prijateljsko tekmo v Ljubljani in jo, kljub boljši igri, izgubila z 0:1. Jugoslavija ima še od španskega mundiala leta 1982 »odprte račune« z rdečimi furijami. Takrat so »modri« izgubili z 1:2, potem ko je danski sodnik Sorensen dosodil domačinom 11-metrovko za prekršek libera Zajca dober meter izven kazenskega prostora. Tisto je kilo tudi edino srečanje, ki sta ga doslej odigrali Jugoslavija in Španija na svetovnih nogometnih prvenstvih. Skupni obračun medse-pojnih spopadov med Jugoslavijo •n Španijo je sledeč: reprezentanci sta se srečali 15-krat. Španija je zmagala 7 tekem, Jugoslavija 4, štiri srečanja pa so se končala ne-°dločeno. Španija je dosegla 15 zadetkov, Jugoslavija pa 12.
Belgijcem je zadostoval neodločen izid, da bi si priborili prvo mesto v skupini in tako odigrali tekmo osmine finala v Veroni. Ker je bila tudi Španija pred zadnjim srečanjem že kvalificirana, je bilo pričakovati dokaj umirjeno igro, češ da bosta obe reprezentanci štedili z močmi pred naslednjimi pomembnejšimi tekmami.
A tako ni bilo. Španci so zaigrali takoj zelo prodorno, dobro so napadali belgijsko cono, očitno so se hoteli »maščevati« za poraz na prejšnjem svetovnem prvenstvu, kjer jih je prav Belgija izločila v četrtfinalu.
Tekma se je takorekoč odločila v desetih minutah sredi prvega polčasa. Najprej je Michel iz 11-metrovke premagal včeraj dokaj negotovega Preu-d'hommea in se tako s štirimi zadetki povzpel na vrh lestvice strelcev. Le tri minute kasneje je Vervoort izenačil s močnim udarcem iz prostega strela (a žoga se je odbila od živega zida in »prevarala« Zubizarreto). Končni izid je postavil Gorriz z natančnim udarcem z glavo po prostem strelu z levega krila.
Belgijci so predvsem v začetku drugega polčasa močno pritisnili na španska vrata, imeli so nekaj priložnosti, a so vse zapravili. Tudi enastmetrovko, ki jo je dotlej zelo dobri Scifo streljal v prečko.
Spanci so odigrali včeraj svojo najboljšo tekmo na tem prvenstvu. Po slabem začetku proti Urugvaju kaže, da prihajajo Suarezovi ob pravem trenutku v pravo formo, kar ni preveč spodbudno za Jugoslavijo. Za Belgijo pomeni poraz verjetno le naključni spodrsljaj, saj se je na prvih dveh tekmah proslavila z najbolj kvalitetno kolektivno igro prvenstva.
URUGVAJ - JUŽNA KOREJA 1:0 (0:0)
STRELEC: v 91. min. Fonseca.
URUGVAJ: Alvez, Gutierrez, De Leon, Herrera, Dominguez, Perdomo, Ostolaza (Aguilera), Francescoli, Paz, Martinez, Sosa (Fonseca).
JUŽNA KOREJA: Choi, Park, Choi Kang, Chung, Hong, Yoon, Hvvangbo (Chung Hae), Lee, Kim, Byun (Hwang Seon), Choi Soon.
SODNIK: Lanese (Italija). GLEDALCEV: 29.000. IZKLJUČEN: Yoon. RUMENI KARTONI: Lee, Ostolaza, Hvvangbo, Gutierrez in Choi Kang.
VIDEM — Ko je v 91. minuti debitant Fonseca z glavo vendarle premagal južnokorejskega vratarja in svoji državi zagotovil mesto v osmini finala, me je urugvajski kolega Jose Fernan-dez, ki je sedel ob meni, objel in se zjokal. Veselje novinarjev južnoameriške države in številnega zastopstva navijačev je bilo nepopisno. Urugvaj je namreč s tem zadetkom, ki ga je dosegel ob samem končnem žvižgu, zabeležil »zgodovinski uspeh«, kot je
kasneje na tiskovni konferenci izjavil trener Oscar Tabarez.
Poslednje srečanje v Vidmu je bilo pomembno le za Južnoameričane, ki bi si z zmago zagotovili mesto v osmini finala. Na papirju so tudi Korejci imeli minimalne možnosti za kvalifikacijo, a to že na meji fantastičnega nogometa, saj bi Lee Hoe Taikova reprezentanca morala doseči celo kopico zadetkov in računati na neuspeh ostalih konkurentov.
Martinez in Chung v boju za žogo.
(Telefoto AP)
Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo Urugvaj igral ofenzivno v želji, da čimprej pride do zadetka. Odlična priložnost se je kapetanu Francescoli-ju ponudila že v 1. minuti, ko je po hitrem prodoru zadel vratnico. Obeti za »goleado« so bili nadvse vzpodbudni, a se niso uresničili.
Kaj kmalu je namreč tudi Južna Koreja opozorila nase in v 3. minuti je Hwangbo preiskusil reflekse vratarja Alveza. Sicer se je tekma kaj kmalu usmerila na tir, ki je bil v bistvu pričakovan: napadalna igra Urugvaja in hitri protinapadi Azijcev.
Med odmorom mi je isti kolega zagotavljal, da je že v značaju Urugvajcev, da morajo trpeti. Tudi njemu je bilo namreč jasno, da napovedane »žetve« golov ne bo in da bo pot do kvalifikacije precej bolj strma in nevarna. Uvodna poteza drugaga polčasa je potrdila, da je Urugvaj zapustila tudi sreča. Po lepem predložku Francesco-lija je namreč Aguilera, sam pred vratarjem, zadel vratnico.
Po priložnosti, ki so jo zamudili južni Korejci s kapetanom Choijem, se je začelo pravo urugvajsko obleganje. V pomoč Tabarezovim izbrancem je prišel tudi slabi Lanese, ki je z izredno strogostjo izključil Korejca Yoona.
Minut na razpolago za zadetek je bilo vse manj in vratar Azijcev je z nekaterimi posegi delno popravil slab vtis iz prejšnjih nastopov.
Devetdeseta minuta je bila že mimo, ko je Lanese Urugvaju dosodil prosti strel. De Leonov predložek je bil kot nalašč za visokega Fonseco, ki je z glavo neubranljivo poslal žogo v nizki levi kot južnokorejskih vrat.
Po srečanju se je okoli trenerja Ta-bareza in junaka tekme, mladega Fonseco, ki je debitiral v članski vrsti, zbralo veliko novinarjev. Selektor Južnoameričanov je bil očitno vesel rezultata in dejal, da je ekipa veliko manj žela, kot je sejala. Še posebno proti Španiji bi si namreč zaslužila obe točki, proti Belgiji pa je storila nekaj osnovnih taktičnih napak, ki so jo drago stale.
Sicer je predtekmovanje mimo in odslej bo Urugvaj pokazal vse, kar zna. Ni je ekipe, ki bi bila močnejša od Urugvaja, je ob zaključku navdušeno izjavil Oscar Washington Tabarez.
RUDI PAVŠIČ
Za selektorja »azzurrov« Azeglia Vicinija
Težave z izobiljem
Milutinovič ne misli držati obljube
Bari le predaleč
MARINO (RIM) Težave italijanskega selektorja Azeglia Vicinija so, sodeč po pisanju italijanskih športnih dnevnikov, vezane izključno na izobilje izrednih igralcev. Vicini pravi, da je srečen, ker se sooča s tovrstnimi težavami, ne pa s pomanjkanjem dobrih nogometašev. Odnos sredstev javnega obveščanja do Vicinija in do reprezentance se je korenito spremenil in sedaj vsi odkrivajo selektorjevo strateško žilico, taktično podkovanost in pravočasno uporabljanje najbolj učinkovitih nogometašev.
Vicini dejansko razpolaga z dvanajsterico »na papirju« standardnih igralcev in čeprav vsi po vrsti ponavljajo, da spoštujejo katerokoli trenerjevo' odločitev, da hočejo samo koristiti reprezentanci, da ni razlogov za medsebojna trenja in notranje polemike, pa je na dlani, da tisti, ki ne igrajo verjetno niso najbolj zadovoljni.
Po izrednem tudi medijskem uspehu, ki ga je požela dvojica Baggio -Schillaci, se znova postavlja problem vključitve Ancellottija in Viallija. Predvsem za slednjega izvajajo praktično vsi dokaj šen pritisk, vendar se Vicini ravna po starem in ne napoveduje ničesar, kar bi lahko bilo povod za nova ugibanja in morebitne bodoče polemike. Na vprašanje o tem, s kom bi raje igrali v osmini finala, vsi igralci menijo, da bi bili Urugvajci ugodnejši od Kolumbjicev.
Seveda obstajajo že sedaj razne variacije na temo »katera postava v osmini finala?« Nekaj dodatnih težav je rešil Donadoni, ki se je poškodoval in tako pušča prosto mesto. Možno je, da bo Vicini poslal na igrišče Viallija in Ancellottija, Bertija pa na klop. Možno je, da se bo opredelil za Bertija in Ancelottija, Viallija pa prihranil za nadaljnje tekme. Možno je, da bosta na igrišču Berti in Ancelotti ter da bo Vialli zamenjal Baggia ali Schillacija. Možno pa je, da bo na klopi še ostal Ancelotti in da bo Vialli vstopil namesto poškodovanega Donadonija.
Schillacijevo nezadržno veselje po zadetku proti Češkoslovaški
»Res je, obljubil sem, da bom šel v primeru kvalifikacije v osmino finala peš do Rima, toda do Barija je predaleč«, se je izgovoril Bora Milutinovič po zmagi nad Švedsko in osvojenem drugem mestu v skupini C. »Pospravili smo Škotsko za predjed, se komaj dotaknili brazilskih špagetov, ker se nanje šele navajamo, nato pa krepko za-griznili v švedsko pečenko. Zdaj nas čakajo v Bariju češkoslovaške slaščice. Za popoln obrok manjka še sadje, sir in kava«, nadaljuje Bora, ki se mu iz tekme v tekmo veča apetit. Morda pa se je med postankom v Italiji navdušil nad Corradovo opoldansko oddajo na eni od Berlusconijevih televizijskih rež.
V Mehiki je pred štirimi leti s povprečno domačo ekipo zasenčil popularnost predsednika republike De La Madrida in vse kaže, da bo zdaj prekosil v priljubljenost Nobelovega nagrajenca za mir, kostariškega predsednika Ariasa.
bja vprašanje, če je Giorgio Moro-der nalašč zanj napisal mundialsko himno »To be number one«, Bora odgovarja le z očmi in raztegnjenimi ustnicami. Punčico sicer zakrivajo sončna očala, toda do ušes raztegnjena usta jasno govorijo o zadovoljstvu in sreči. V kraju Finale pri Genovi se je proslavljanje ob osvojitvi drugega mesta nadaljevalo tudi včeraj, ko so priredili večerjo v dobrodelne namene ob prisotnosti Nobelovca Ariasa. Danes pa je kostariška delegacija že na poti v Bari.
Bora ohrani svojo gentlemansko nrav tudi ko spregovori o Zoranu Petroviču. Spomnim ga na intervju izpred štirih let, ko je obenem proslavljal prestop Mehike v osmino finala in rojstvo prvorojenke Darinke. Prav ob koncu intervjuja me je zaprosil, če bi lahko dodal še besedo o Zoranu Petroviču, ki naj bi bil, morda iz patriotskih čustev, najboljši sodnik na svetu. »Zdaj bo treba to mnenje vsaj delno
popraviti. Petrovič je spregledal prekršek Hysena v švedskem kazenskem prostoru in ni priznal očitne enajstmetrovke«.
»Tudi sodniki imajo, podobno kot trenerji, veliko problemov, toda o sodnikih je bolje molčati,« odvrne Bora, ki nikakor ni pripravljen pogovora poglobiti. »Življenje je pač tako, od nas vsak dan zahteva, da se prilagodimo okoliščinam. Zadovoljni moramo biti z ugotovitvijo, da spadamo med privilegirane, saj potujemo po svetu, nabiramo izkušnje. Res je, da ne treniramo prvorazrednih ekip, da ne pišemo za najbolj razširjene dnevnike ali radiotelevizijske postaje, da nas celo v našem krogu na cenijo kot bi si zaslužili, toda z uspehi postavljamo na laž vse, ki nas iz čuta manjvrednosti ali zavisti omalovažujejo. Zmaga na polju velja več kot prilizovanje v slačilnicah, en sam dobro napisani članek, čeprav na zadnji strani pa več od slabega uvodnika,« polfilozofira Bora, ki ima verjetno tudi nekaj časnikarske izkušenosti.
SAŠA RUDOLF
Trava se dobro prodaja
Prodaja koščkov travnate površine rimskega stadiona Olimpica se nadaljuje s polno paro. Na voljo je 259.000 izrezkov, kaže pa, da je na banko prišlo že za 30 odstotkov naročil. Če bo šlo tako naprej, bo družba, ki si je omislila ta biznis, zaslužila skupno dvajset milijard lir!
V Kostariki državni praznik
Predsednik Kostarike Rafael Calde-ron je po uvrstitvi nogometašev v osmino finala svetovnega prvenstva proglasil včerajšni dan za državni praznik. Sicer pa so Kostaričani že pred razglasom množično zapustili svoja delovna mesta, da bi po ulicah primerno proslavljali dogodek. Skratka, praznik so si izbojevali sami...
Jugoslovanski tabor kot smodnišnica, ne mine dan brez polemik
Osim napovedal tiskovni molk
Posebej za Primorski dnevnik __________FRANCI BOŽIČ______________
BOLOGNA — Jugoslovanski nogometaši so se poslovili od svoje baze v Sassuolu in se že naselili v hotelu Park v Gardi ob istoimenskem jezeru. Vsi so se že po malem naveličali zdolgočasenega zdraviliškega vzdušja v hotelu Terme Salvarole, tako da je bila selitev v bližino Verone, kjer bodo modri v torek igrali tekmo osmine finala, prava osvežitev. Vzdušje ob selitvi pa je bilo vse prej kot mirno, zadnja novinarska konferenca se je namreč končala s škandalom.
Selektor Ivica Osim je stopil pred zbrane novinarje, razgrnil zadnjo številko Gazzette dello Šport ter pokazal na naslov: "Osima žalijo: pijanec". Vidno vznemirjen in užaljen nad pisanjem, ki ga je sprožil beograjski športni dnevnik Journal, je vstal od mikrofona ter mimogrede dejal, da je bila to njegova zadnja novinarska konferenca. Vsebina pisanja beograjskega senzacionalističnega dnevnika je seveda
Tv spored osmine finala
Jutri, 23. 6.
IZ NEAPLJA: Kamerun - Kolumbija 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
IZ BARIJA: ČSFR - Kostarika 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2
(23.45 TMC posnetek ene od tekem)
Nedelja, 24. 6.
IZ TURINA: Brazilija - Argentina 16.45 RAI 2, 16.30 TMC, 16.30 TV-Lj 2
IZ MILANA: ZRN - Nizozemska 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2
Ponedeljek, 25. 6.
IZ GENOVE: Irska - Romunija 16.15 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
IZ RIMA: Italija - Urugvaj 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-LJ 2
Torek, 26. 6.
IZ VERONE: Španija - Jugoslavija 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
IZ BOLOGNE: Anglija - Belgija 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.35 TV-Lj 2
sreda 27., četrtek 28. petek 29. 6.
ni tekem
izmišljotina, le kdo bi verjel, da bi Ivica Osim lahko popil enajst steklenic viskija. Vodstvo reprezentance je od beograjske redakcije tega časopisa zahtevalo demanti, toda pisec članka je v Bologni dejal, da bodo popravek objavili, češ ni bilo enajst ampak trinajst steklenic viskija.
Namesto Ivice Osima so nato spregovorili birokrati jugoslovanske nogometne zveze, toda malokdo jih je poslušal, kajti govorili so znane fraze. Sekretar Ante Pavlovič je povedal, da smo Jugoslovani lahko več kot zadovoljni: uvrstili smo se v drugi krog tekmovanja, dobro zaslužili, 12 tisoč navijačev pa na treh tekmah po poročilih italijanske policije ni povzročilo nobenega incidenta. Za soboto je napovedana naslednja novinarska konferenca v Gardi, dotlej pa se bo Osim verjetno ohladil in preklical trditev, da je bila to njegova zadnja novinarska konferenca. Bodoči predsednik nogometne zveze Jugoslavije Ljubljančan dr. Marko Ilešič je dejal, da bi, če bi že opravljal dolžnost, Osimu ukazal, da mora spregovoriti.
Zvezni kapetan Miljan Miljanič je bil v podobnem položaju ob svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji, ko so novinarji dobesedno pljuvali po njem. Tokrat je dejal, da je to tragedija za jugoslovanski nogomet, ter da mu je tedaj ob podobni priložnosti celo umrl oče.
Jugoslovanski tabor je res kot "smodnišnica", kot je zapisala Gazzet-ta dello šport. Upokojeni general Jovo Popovič je spet ušpičil veliko neumnost, ko je prekinil vnaprej dogovorjeno snemanje reportaže TV Mon-tecarlo o igralcu Draganu Stojkoviču. Reprezentant Mirsad Baljič pa si je dovolil drugo neumnost, za neki nakladni časopis je s kasetofonom snemal vzdušje med odmorom tekme s Kolumbijo v slačilnici ter intimno slavje v avtobusu po zmagi. Njegovi soigralci so za to zvedeli, se pritožili, za Baljiča pa je SP bržkone končano.
Modri so bili gostje malega kluba iz San Michela, kjer so opravili trening, gostitelji pa so jim pripravili še piknik. Spletle so se mnoge prijateljske vezi, modri pa so to podeželsko ekipo povabili na tekmo za trening v Gardo. Verjetno bo igrala jugoslovanska rezervna postava.
Za sestavljanje moštva za tekmo v Veroni je še prezgodaj, toda Osim prav velike izbire niti nima. Verjetno bo igrala postava s tekme s Kolumbijo, ob tem, da bo Jami zamenjal Sta-nojkoviča, Osim pa bo zaradi tega malo pomešal vloge. Veliko negotovosti je bilo v zvezi z nastopom prvega vratarja Tomislava Ivkoviča, ki se je poškodval med tekmo z Emirati, a je vzdržal do konca. Kot pravi sam,
mu gre s poškodbo ramenskih vezi na bolje. »Branil bom, čeprav še boli. Do torka je še dovolj časa. Mislim, da bomo preskočili še eno oviro, pogoj pa je, da bomo tekli vsaj toliko kot na tekmi s Kolumbijo,« pravi jugoslovanski vratar Ivkovič.
Tudi s Srečkom Katancem gre na bolje. Včeraj je skoraj že normalno treniral, tako da niti ne pomišlja, da bi izpustil nastop v Veroni. »Tako kot s Kolumbijo in še malo bolje. Do torka moramo biti zares pravi. Upam, da bo Stojkovič našel samega sebe, njegovo mesto je v napadu, ne^ pa zadaj,« je dejal Srečko Katanec. Še najbolj nemiren je mladi up Dejan Savičevič, ki vidi, da se mu izmika mesto v ekipi. Kot zadnji ga je skušal pomiriti zvezni kapetan Miljan Miljanič, prav tako Črnogorec po rodu, toda pri Savičevi-ču se nikoli ne ve. Nekateri celo mislijo, da bi lahko spet ušel iz tabora, tako kot je na primer pred kvalifikacijsko tekmo s Škotsko v Zagrebu. Nasploh pa v jugoslovanskem taboru prevladuje optimizem.

halo mundial

Reklama za... vino
Na fronti huliganstva je v Italiji veliko žolčih posegov zaradi prepovedi prodaje alkoholnih pijač v mestih, kjer so v tistih dneh na sporedu tekme svetovnega prvenstva.
Mnenje znanega vinogradnika iz Mačkolj Zorana Parovela je s tem v zvezi več kot samo slučajno: »Mislim, da je prepoved prodaje alkoholnih pijač najprej pesek v oči javnemu mnenju. Kdor ne more brez alkohola, si ga preskrbi prej. Nekaj pločevink piva se z lahkoto skrije. Ob vstopu na stadion je nekdo že lahko okajen, navidezno pa še trezen. Poleg tega pa je prepoved prodaje razlog, da se najbolj divji zaradi tega še bolj razkačijo.«
Kje bi bilo torej treba poseči?
»Mimo globljih razlogov sedanje mode huliganstva, bi bilo praktično razmeroma lahko preprečiti huliganom prosto premikanje. Vse zainteresirane policije so pred prvenstvom zagotavljale, da točno pozna-
jo vse nasilne posameznike, v'Italiji pa se jih je kljub temu predstavilo še zelo veliko.«
Na fronti vina so na stadionih na vidnih mestih reklamni napisi za italijansko vino.
»To je za mojo stroko pozitivna poteza. Že nekaj časa je bila reklama pomanjkljiva, s prisotnostjo napisov ob robovih igrišč pa gre pojem dejansko po vsem svetu.«
Bo imela torej Italija od tega prvenstva tudi materialne koristi?
»Vsekakor. Res ne samo glede vina. Sedanje naložbe se bodo obrestovale v razmeroma doljšem obdobju.«
Kaj pa sam nogomet?
»Zanj je v resnici bolj malo časa. Popoldanske tekme sploh ne pridejo v poštev. V vinogradih se .sedaj dela do mraka. To pomeni, da po delu in pospravljanju kvečjem uspem videti kak drugi polčas večernih srečanj.«
Rezultati in končne lestvice v šestih skupinah
Italija	□ Avstrija			1:0	Argentina	□ Kamerun		0:1	Brazilija	□ Švedska		2:1
ZDA	□ ČSFR			1:5	SZ	□ Romunija		0:2	Kostarika	□ Škotska		1:0
Italija	□ ZDA			1:0	Argentina	D SZ		2:0	Brazilija	□ Kostarika		1:0
Avstrija	□ ČSFR			0:1	Kamerun	□ Romunija		2:1	Švedska	□ Škotska		1:2
Italija	□ ČSFR			2:0	Argentina	□ Romunija		1:1	Brazilija	□ Škotska		1:0
Avstrija	□ ZDA			2:1	Kamerun	O SZ		0:4	Švedska	□ Kostarika		1:2
Italija	3 3	0	0	4:0 6	Kamerun	3	2	0	1	3:5 4	Brazilija	3	3	0	0	4:1 6
ČSFR	3 2	0	1	2:2 4	Romunija	3	1	1	1	4:3 3	Kostarika	3	2	0	1	3:2 4
Avstrija	3 1	0	2	2:3 2	Argentina	3	1	1	1	3:2 3	Škotska	3	1	0	2	2:3 2
ZDA	3 0	0	3	2:8 0	SZ	3	1	0	2	4:4 2	Švedska	3	0	0	3	3:6 0
		
1 Arabski e. □ Kolumbija	0:2	SKUPINA	« 1
	Belgija	□ J. Koreja	2:0	
ZRN	□ Jugoslavija	4:1	Španija	□ Urugvaj	0:0	
Jugoslavija □ Kolumbija	1:0	Belgija	□ Urugvaj	3:1	
ZRN	□ Arabski e.	5:1	Španija	□ J. Koreja	3:1	
ZRN	□ Kolumbija	1:1	Belgija	□ Španija	1:2	
Jugoslavija □ Arabski e.	4:1	Urugvaj	□ J. Koreja	1:0	
ZRN	3	2	10	10:3	5 Jugoslavija	3	2	0 1	6:5	4 Kolumbija	3	111	3:2	3 Arabski e.	3	0	0 3	2:11	0	Španija	3	2	1	0	5:2	5 Belgija	3	2	0	1	6:3	4 Urugvaj	3	111	2:3 3 J. Koreja	3	0	0	3	1:6	0	
Anglija
□ Irska
Nizozemska □ Egipt
Anglija
□ Nizozemska
Irska
Egipt
Anglija
□ Egipt
Irska
Anglija
Irska
Nizozemska
Egipt
□ Nizozemska
1:1
Jk0
jkO
Ji?
1:1
tfc * Italija 90 □ stran 15
m M________^______________
»Kaj mi Baggio, saj imam fanta!«
Tako so se včeraj mučili na Trgovskem tehničnem zavodu.
Včeraj zjutraj so se z dokajšnjo mero nelagodja in zaskrbljenosti podali v tisto, o čemer so v zadnjem letu »prenašali« najrazličnejša »svarila, grožnje in zlobna namigovanja«, v tisto, kar jim nekateri »škodoželjni« redni, neredni in poverjeni predavatelji še kar naprej predstavljajo kot eno med najpomembnejšimi življenjskimi izkušnjami: zrelostni izpit.
Slovenski dijaki, ki so včeraj opravili svoje prvo, bežno srečanje s težavami in odgovornostmi »življenja odraslih« (pisna naloga iz slovenščine, op. avt.j, so ob izhodu iz šolskih poslopij že »prenašali« na sebi in v sebi prve zametke tiste »zrelosti«, ki bo v njihovi dokončni posesti čez slab mesec in ki jih bo nato spremljala za vse življenje.
Kandidatke in kandidati na precepu med najstniškim in odraslim svetom so s »premišljeno treznostjo« odgovorili na naša, na prvi pogled zelo naivna, v resnici pa sila »globoka« vprašanja, ki od človeka terjajo popolno opredelitev in ne dopuščajo nikakršnih kompromisnih rešitev.
Izvedli smo anketo o priljubljenosti nogometnega svetovnega prvenstva med maturanti na vzorcu 21 abiturien-tov iz petih tržaških slovenskih šolskih zavodov. Dokler še traja statistična obdelava dobljenih podatkov, je za naše zveste bralce mogoča le groba interpretacija odgovorov, iz katerih izhaja sledeče: poprečni slovenski matu-rant/ka dokaj redno sledi poteku italijanskega mundiala, navija za italijansko reprezentanco in je dvoboj med Italijo in Čehoslovaško označil za naj-lepšo oz. najzanimivejšo tekmo doslej. IDo večjih »razhajanj« pa nedvomno Prihaja pri izbiri najboljšega oz. najlepšega posameznika. Za boljšo predstavo pa posredujemo vprašalnik, na katerega so odgovorili anketiranci:
1.	Čeprav je učenje v teh dneh vaša Prva skrb, posvečate vsaj malo pozornosti SP v nogometu? Katera od tekem vam je bila najbolj všeč?
2.	Za katero od postav navijate?
3.	Kdo je najboljši posameznik (za moške)? Kdo je najlepši nogometaš (za ženske)?
»Zasedo« na kandidata smo pripra-^lli že nekaj pred dvanajsto uro, ven-
Clar smo morali na prihod prvih kandi-
datov čakati precej časa in tudi to je
zgovoren dokaz, da je proces dozorevanja v sklepni fazi, sicer bi neodgovorni študentje uporabili znatno manj časa za prenos svojih misli na papir. Čast prvih je doletela dve brhki dekleti iz trgovskega zavoda.
Temnolasa in nasmejana Barbara je izjavila, da potek mundiala sicer spremlja, vendar neredno. Največ je uživala ob gledanju srečanja med Argentino in Kamerunom. Ne navija za nobeno ekipo, vendar ji je všeč igra ZRN. O naj lepšem nogometašu se ni izrekla, ker ne pozna nikogar po imenu. Tudi njena sošolka Diana je priznala, da površno sledi tekmovanju. Všeč ji je bila tekma med Italijo in ČSFR, naziv najlepših pa je ex aeguo dosodila Maldiniju, Bertiju in še brezimnemu dolgolasemu Čehu.
Nastopil je daljši časovni premor, ko ni bilo več nobenega kandidata na pregled. Naslednja dva sta bila pred-'" stavnika geometrskega zavoda. Christian je povedal, da izbira samo zanimive dvoboje in da bi izpostavil srečanji Italija - ČSFR ter ZRN - Arabski emirati. Navija za Italijo in proglaša
Baggia za najboljšega. Bodoči geometer Petra pa sila neredno spremlja
mundial, v poprečju po 10 minut vsako tekmo. Najlepšo igro so predvajali Italijani proti Čehoslovakom, drži pesti za Italijo in še najbolj všeč ji je Lot-har Matthaus.
Izjavama je sledilo še nekaj minut mrtvila, nakar so na prizorišče stopili dijaki znanstvenega liceja. Živahna Dana nam je povedala, da mundialu sledi nekako pod prisilo, kadar hočejo prijatelji. Navdušila jo je igra Jugoslavije proti Emiratom in za »modre« tudi navija, njene oči pa najraje spremljajo poteze Maldinija in Gianninija. Na vrsto je prišla Martina, ki sploh ne sledi dogodku leta, ne navija in si je ogledala edinole tekmo med SZ in Kamerunom ter ji je žal za poraz afriškega moštva. Za estetske vrline nogometašev pa se ne zmeni, ker ima fanta. Redni opazovalec vseh tekem je Aljoša, ki pa ni zadovoljen z ravnjo prikazanih iger. Rekel je, da je bilo srečanje Italija - ČSFR mogoče za odtenek boljše od splošne sivine, medtem ko je po njegovem mnenju od vseh posameznikov največ pokazal Matthaeus. Na račun nogometa je bila dokaj redkobesedna tudi Nada, ki jo prijatelji silijo k ogledu tekem, medtem ko so zanjo vse iste. Ne navija za nikogar,
všeč pa sta ji Berti in Giannini. Skoraj vse tekme si je pa ogledal^ Sergio, ki je srečanje med Italijo in ČSFR označil za najboljše. On sam navija za Italijo in pravi, da je najboljši mož tega SP Baresi. Ivan sodi med tiste, ki so si ogledali vse tekme. Največji vtis so mu zapustili dvoboji med Italijo in ČSFR, Brazilijo in Švedsko ter med ZRN in Jugoslavijo. Ne navija za nobeno ekipo, za najboljša pa proglaša Schillacija in Španca Michela. Vidno utrujeni Edi je povedal, da le občasno sledi srečanjem. Najbolj mu je bila všeč tekma Italija - CSFR, najboljši pa je, kljub vsemu, Gullit.
Kazalci so bili vse bližji tretji uri, ko se je naenkrat prikazal drugi val trgovcev. Visoki in postavni Aleks spremlja nogometne dogodke le občasno, ne navija za nikogar, največ pa je užival ob igri Belgije in Urugvaja. Po njegovem mnenju je Michel najboljši posameznik na SP. Neredno in slučajno sledi srečanjem tudi živahna Tamara, ki pravi, da je bila tekma Italija - ČSFR najlepša. Ona tudi ne navija za nikogar, ji je pa zelo všeč Baggio. Njena prijateljica VVilma se uvršča med skrajno neredne gledalce in se pridružuje tistim, ki so za najboljšo tekmo izbrali dvoboj med Italijo in Češkoslovaško, medtem ko je Maldini daleč najlepši. Najbolj originalen je bil Aleksij, ki gleda vse tekme, je kot najboljšo izpostavil tisto med Italijo in Avstrijo, ne navija za nobeno moštvo in za najboljše proglaša brazilske navijačice...
Pot nas je nato vodila do stavbe, v katerem izpolnjujejo svoje zrelostne obveznosti bodoče učiteljice in vzgojiteljice. Miriam je povedala, da je bila najboljša tekma Italija - Avstrija, da pa nima ustreznega pregleda nad dogajanjem, ker mundialu sledi zelo poredkoma. Navija za Italijo in meni, da je Baggio najlepši. Naleteli smo na dve Katji, ki občasno sledita tekmovanjem, navdušili sta se ob srečanju Italija - ČSFR, a za najlepšega proglašata Maldinija. Lep primer enotnosti mnenj in imen. Visoka in črnolasa Tatjana je reden gledalec tekem in izpostavlja srečanje med Italijo in ČSFR. Strastno navija za Nizozemce in za Gullita.
Skoraj ob koncu obhoda smo se zaustavili pri dveh prikupnih vzgojitelji-
cah, Tanji in Jasni, ki pa ne kažeta nikakršnega zanimanja za mundial. Na vsa vprašanja smo dobili kategorično negativne odgovore, zato pa nista dekleti nič manj prikupni.
Iz napisanega izhaja, da je izbrani vzorec slovenske zamejske srednješolske populacije preveč heterogen, da bi lahko zanesljivo interpretirali dobljene podatke. Zato 'naj se bralci zaenkrat zadovoljijo z rezultati dveh posebnih lestvic najboljšega in najlepšega.
Najboljši: Michel 2, Baggio, Baresi, Gullit, Matthaus, Schillaci in brazilske navijačice 1.
Najlepši: Maldini 5, Baggio, Berti in Giannini 2, Gullit, Matthaus, brezimni Čeh in moj fant 1.
(Cancia)
Paolo Maldini - najlepši
Navijanje z... glavo
Tekmovanje »Beneco Kronos« do konca osmin
Jas Grgič začel fmiš
Vzporedno s potekom prvenstva se tudi pri našem nagradnem tekmovanju začenja ločevati kakovost.
Istočasno se je z včerajšnjim zaključkom kvalifikacijske faze tudi razredčil tekmovalni program, ki bo za nekaj dni vseboval samo po dve tekmi na dan. S tekmami osmi-ue finala se bo tudi zaključilo naše tekmovanje. Zadnji tekmi osmine sta predvideni 26. junija v Bologni oziroma Veroni.
v Po izidih na tekmah Brazilija -Škotska in Švedska - Kostarika je lestvica naslednja:
Jaš Grgič 28 točk;
Matija Jogan 27 točk;
„ Dario Fabbri in Marjan Coretti 25 točk;
Ciro Fabbri 23 točk;
Peter Štoka 22 točk;
Iztok Furlanič in Dejan Križman
19 točk;
Katja Vodopivec 16 točk;
Kristjan Legiša in Dejan Furlanič 15 točk;
Adriano Mosetti 14 točk;
Darko Bradassi in Jan Grgič 13
točk;
Aleš Nanut 11 točk;
Breda Čok 10 točk.
Ostali tekmovalci še niso presegli desetice.
Visoko vrednoteno vprašanje o prvem polčasu tekme Švedska -Kostarika so zadeli prvi štirje na lestvici, poleg njih pa tudi Mosetti, Štoka in I. Furlanič. Ob najbolj številnih 0:0 ni nihče napovedal vos-tva Kostarike.
Pri streljanju kota med Brazilci in Škoti je večina pravilno napovedala prvega za Južnoameričane.
Na naslednja vprašanja je treba odgovoriti danes med 15. in 18. uro na tel. 7796353. Naloge so:
1.	VPRAŠANJE: Bo Kamerun izpadel po tekmi v osmini finala?(3 točke).
2.	VPRAŠANJE: Češkoslovaška - Kostarika. Skupno število golov, tudi po morebitnih podaljških, vendar brez naknadnih enajstmetrovk (10 točk).
3.	VPRAŠANJE: Bo na tekmah 23. junija več kotov streljal Kamerun ali Češkoslovaška? (2 točki).
Pri dodeljevanju nagrad bo v primeru izenačenosti odločalo večje število pravilnih odgovorov na visoko vrednotena vprašanja.
Nagradni natečaj »Beneco Kronos« predvideva razdelitev dveh nogometnih žog ter serije izletniških nahrbtnikov in športnih oblačil.
Mmdialska anketa v pločevinasti kači na poti k morju
»Kdo bo prvak? Seveda mi!«
Na naših cestah je strašna gneča tujcev v glavnem od petka popoldan do sobote pozno v noč. Po trbiš-ki cesti se v smeri proti Istri, Dalmaciji in tudi dlje vijejo dolge pločevinaste kače.
Včeraj, kljub manjšemu prometu, je zadostovala ura čakanja pri bencinski črpalki na Opčinah za nekaj raznolikih mnenj o tekmah prvenstva.
V	veliki večini so bili v vrsti seveda nemški državljani, veliko pa je bilo tudi Nizozemcev. Ob Italijanih, ki pa seveda niso vsi namenjeni čez mejo, se redno najdejo tudi Angleži, nekaj je Francozov, Grkov in drugih iz Turčije ter celo Sirije. Z nekaterimi je pač razgovor nemogoč zaradi jezikovnih pregrad, uspelo pa nam je izluščiti naslednje »slike«:
Horst Kogler, zdravnik iz Miin-chna: »Potujem v Poreč, kjer bom ostal do polovice julija. Nogomet me ne zanima. Še več. Sovražim ga, ker ga vsiljujejo. Mislim, da pri nas le ni bil tako prisoten v javnih občilih. Za vdor k nam ste krivi predvsem vi Italijani. Kupujete pri nas najboljše in to povzroča reakcije raznih vrst v našem časopisju. Postopoma ste nas okužili. Kdo bo zmagal? Upam, da bo to Egipt...«
V	težko natovorjenem kombiju, ki je vlekel prikolico z lažjo jadrnico, se je z družino vozil Sigfried Hast iz Dornbirna v Avstriji. Na nogomet se je očitno dobro spoznal: »Ne vem, na kakšni podlagi ste pri vas tako visoko vrednotili avstrijsko moštvo. Pri nas je nogomet na izredno nizki ravni. Igranje na svetovnem prvenstvu je bila le priložnost za nekatere, da se izkažejo in najdejo mesto v kakem nemškem klubu. Za Italijo naši nogometaši sploh niso zreli. S sabo imamo tudi televizor. Namenjeni smo v Grčijo. Upam, da bodo tekme redno oddajali.«
Maria Zwilling je dežurala za volanom mercedesa, ki je iz Burghaus-na na Bavarskem vozil v Istro: »Zame je nogometno prvenstvo povsem obrobna stvar. Sledila sem tekmi naših proti Emiratom, kjer pa se je videlo, da ne gre zares. Da bi na počitnicah sledili nogometnemu prvenstvu, ne pride v poštev. Upamo na lepo vreme in na čisto vodo.
Sicer pa bodo naši zanesljivo zmagali.« Mož je medtem preveril zračni pritisk koles, plačal gorivo in Nemci so se vrinili v vrsto, ki je nato zlezla proti meji.
Mimo je šlo tudi nekaj vozil iz Nizozemske, prvo z rumeno tablico, ki se je ustavilo pa je upravljal Wil-lem Schipjes, profesor iz okolice Utrechta: »Potujemo v Makarsko. Dvomim, da bom nocoj lahko gledal tekmo naših proti Irski. Televizor sicer imamo s seboj, vendar bomo raje vozili in čimprej prišli do cilja.
Preveč plačujete naše igralce. V prvih tekmah sta bila Gullit in Van Basten slaba. Ne da se jima več igrati. Upam, da se bodo nocoj naši le prebili naprej. Zmagala pa bo Italija.«
Trgovski potnik Giorgio Vallesi iz Vareseja je bil s prikolico namenjen v Pulj: »Počitnice v tem nekoliko zgodnjem času smo izbrali, ker upamo, da sedaj ni nevarnosti alg. Nekoliko mi je tudi žal, da grem sedaj v tujino. Televizije nimamo s seboj. Upam vsaj, da bo v kampu na razpolago italijanski tisk. Sicer bom tekmam obvezno sledil po radiu.«
Tehnični risar Theo Kunze iz Ulma je bil namenjen na Lošinj.
Njegova oprema je bila izrazito športna. Na prtljažniku je imel dve jadralni deski.
»Zanimanju za svetovno prvenstvo sem zadostil z obiskom tekme proti Jugoslaviji v Milanu. Nogomet imain zelo rad, vendar zanj ne norim. Če bo mogoče, bom sledil kaki tekmi po televiziji. Morda se bo navdušenje povečalo, če bodo naši napredovali in če bodo v kampu prisotni tudi drugi z nogometno mrzli-cb. Res ne vem, koliko veljajo naši, ker nisem videl nobene druge tekme. Moral sem intenzivno delati, če sem hotel na počitnice.«
Elektromehanik Peter Mickler iz Untertiirkheima pri Stuttgartu se je z družino vozil v Malinsko. Od vseh prestreženih je bil najbolj navdušen za nogomet: »Raje bi ostal doma in sledil tekmam, prilagoditi pa sem se moral družinskim zahtevam. Naša ekipa igra vrhunsko in odslej bo še boljša. Italijani so Stuttgart oropali z ugrabitvijo Klinsmanna. Upam samo, da se bosta Italija in Nemčija srečali. V finalu ali še prej. Zasuli vas bomo. Kdo bo prvak? Kakšno vprašanje? Seveda mi.«
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240 000 lir; v SFRJ številka 5 - din, naročnina za zasebnike mesečno 70 - din. polletno 390'- din, letno 780 -din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 22. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
Čedad • ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
M
Včeraj na šesti etapi mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji
Italijan Teat prvi v
LJUBLJANA Po pet zaporednih zmagah jugoslovanskih kolesarjev je včeraj šesto etapo mednarodn kolesarske dirke po Jugoslaviji od Novega mesta do Ljubljane (155 km) osvojil Italijan Michele Teat, ki je v sprintu za nekaj centimetrov premagal Jugoslovana Janeza Božiča in Milana Eržena.
Tržiški kolesar je tako izkoristil ne-složnost jugoslovanskih kolesarjev, ki raje tekmujejo med seboj, kot da bi si pomagali.
VRSTNI RED 6. ETAPE: 1. Teat Ut.) v 3.27'48" s poprečno hitrostjo 44,/54 km na uro; 2. Božič (Jug.) ; 3. Eržen (Jug.); 4. Petrov (Bolg.); 5. Rnjakovič (Jug.) vsi v.zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA: 1. Bogdan Ravbar (Jug.). 19.31'59"; 2.Valecky (ČSFR) po 6'; 3. Papež (Jug.) po 10"; 4. Čerkasin (SZ) po 24"; 5. Pintarič (Jug.) po 46".
Dirka po Švici:
Amplerju etapa
HERISAU (ŠVICA) Vzhodni Nemec Uwe Ampler je osvojil včerajšnjo
10. etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici (199 km). V sprintu je premagal Švicarja Ruttimanna in Joha, osmi pa je bil Irec Sean kelly, ki je tudi ohranil prvo mesto na skupni lestvici pred Millarjem (VB) po 41", Američanom Hampstnom po r04", Švicarjem Steigerjem po 1T3" in Poljakom Jaskulo po 2T7".
Danes bo na sporedu zadnja etapa in razen velikih presenečenj bo končno zmago (in tudi zasluženo) slavil Sean kelly.
Atletski GP v Bratislavi
BRATISLAVA - Italijanski atleti se niso preveč izkazali na mednarodnem Gtrand Prix atletskem tekmovanju v Bratislavi. V italijanskem taboru so veliko pričakovali od Alberta Cove na 10.000 m, ki pa je odstopil. Dobro drugo mesto pa sta osvojila Trojer na 400 m ovire in Nadia Dandolo na 5.000 m.
Od ostalih boljših izidov naj omenimo Romuna Sorina Mateia v skoku v
Ljubljani
višino z rezultatom 240 cm. Romunka Doina Melinte je na milji dosegla letošnji najboljši čas s 4'25"86.
Američan Myricks tvega dosmrtno izključitev
INDIANAPOLIS Ameriški atlet Larry Myricks tvega dosmrtno izključitev zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Na doping-kontroli na raznih tekmovanjih januarja in februarja letos so Myricksa ugotovili kot »pozitivnega« kar trikrat. Po pravilih prvi prekršek kaznujejo z izključitvijo za dva meseca, drugi prekršek za dve leti, tretji pa z doživljenjsko diskvalifikacijo.
Danes miting v Rimu
RIM Danes bo v Rimu mednarodni atletski miting, na katerem bodo med drugimi nastopili tudi Italijani Tilli, Madonia, Floris, Pavoni, Di Napeli in Kenijec Kipsang.
kratke vesti - kratke vesti
W. King še za dve leti pri videmskemu moštvu
VIDEM Ameriški košarkar Winfred King bo ostal še dve leti pri videmskemu košarkarskemu moštvu, ki nastopa v A-2 košarkarski ligi. Videmsko vodstvo je izjavilo, da je kar podvojilo letno nagrado za amerišekga centra (400.000 dolarjev), za katerega so prišle mamljive ponudbe iz Italije in tudi iz Španije.
Mario Cecchi Gori predsednik Fiorentine
FIRENCE Mario Cecchi Gori je novi predsednik italijanskega nogometnega prvoligaša Fiorentine. Novi predsednik, filmski producent naj bi baje že potrdil tehničnega direktorja Previdija in tehničnega svetovalca, sicer,osebnega prijatelja Valcareggija. Kaže, da je novi predsednik že skelnil pogodbo z Milanom za najem Stefana Borgonova.
Sao Paulo v B ligi
SAO PAULO Slovita brazilska nogometna ekipa Sao Paulo je letos nazadovala v brazilsko B ligo, čeprav je včeraj doma visoko s 6:1 odpravila moštvo Noroeste.
Drevi v Nabrežini Sokol - L Nazionale
Za promocijsko ligo
Drevi ob 20. uri bo v nabrežinski telovadnici dodatno košarkarsko srečanje za prestop v promocijsko ligo med Sokolom in ekipo Lega Nazionale, ki sta končali play-off v prvi diviziji z enakim številom točk. V višjo, promocijsko ligo namreč napredujeta dve moštvi. Fincantieri si je že priigral napredovanje, drevi pa se bo v Nabrežini odločilo o drugi ekipi, ki bo igrala v višji konkurenci. Težko je dati vsakršna predvidevanja glede drevišnjega srečanja. Sokolove! so v končnici prvenstva prve divizije že zanesljivo odpravili Lego Nazionale. Drevi pa bodo naši košarkarji potrebovali pomoč čimvečjega števila navijačev. Če bi so-kolovcem drevi uspel podvig, potem bi v prihodnji sezoni imeli v promocijskem prvenstvu kar štiri naša moštva, poleg Nabrežincev še Bor, Kontovel in Cicibono.
Poraz nabrežinskih balinarjev
V 3. povratnem kolu tržaškega balinarskega prvenstva C kategorije je Nabrežina gostovala v Miljah in po dokaj izenačenem boju klonila Borgolauru s 3:5. Dokaj prepričljivo je s 13:7 zmagala trojka v postavi Peric, Mihalič in Čepar, S. Negrini pa je v obveznem bližanju in zbijanju izenačil 21:21. Zelo blizu uspeha je bila tudi dvojica, ki je tesno klonila z 12:13. (B.S.)
Odbojkarsko prvenstvo U 16
Sočani zamudili lepo priložnost
Armonia e salute je letošnji pokrajinski prvak v tej kategoriji. Kazalo je { že, da se je prvenstvo zdavnaj končalo, vendar je v predzadnji tekmi Armonia izgubila proti pepelki prvenstva Adiju iz Ronk, ki je prišel do prvega para točk. V zadnji tekmi pa je bila Armonia prosta. Vse to je izkoris-, tila Soča. Sobema, ki pa ni utegnila zasesti prvega mesta. Soča je namreč z zvrhano mero smole izgubila nekaj tekem po poti, kar se ji je maščevalo prav na koncu prvenstva. Druga slovenska ekipa, ki je nastopala, 01ym-pia, je ostala na sredini lestvice in se je izkazala v derbijih s Sočo.
IZIDI 9. IN 10. KOLA: ACLI Ronchi - Armonia e salute 3:2, Mossa - 01ym-pia 3:1, počivala je Soča Sobema; Soča Sobema - Mossa 3:2, 01ympia - ACLI Ronchi 3:1, počivala je ekipa Armonia e salute.
KONČNA LESTVICA: 1. Armonia e salute, 2. Soča Sobema, 3. 01ympia, 4. Mossa, 5. ACLI Ronchi. (MJ)
Končano zamejsko balinarsko prvenstvo
Nabrežinski Sokol prvak
S torkovim odločilnim srečanjem med Poletom in Gajo, se je zaključilo tudi letošnje jubilejno zamejsko bali-, narsko prvenstvo, ki je bilo letos na vrsti že desetič zapored. Počakati smo morali prav do zadnjega, 72. srečanja, da smo lahko izvedeli za novega zamejskega prvaka. Tako izenačeno prvenstvo kot je bilo letošnje, ga doslej še ni bilo, saj je tokrat slavila prvo mesto ekipa, ki je zbrala le 29 točk, to se pravi kar 6 manj, kot jih je lani izboril Kras, ki se še vedno ponaša z rekordnim izkupičkom 35 točk. S pomočjo dvojne zmage proti Poletu je novi zamejski prvak Sokol, ki že pet let skupaj s Krasom gospodari v zamejskem balinarskem prvenstvu. Gaja je v torek na Opčinah potrebovala dve točki, izbojevala pa je le eno in sicer že v uvodnem srečanju četverk. Takoj nato je Poletova dvojica, kljub zelo povprečni igri, bila vendarle boljša od Gajinega para, ki je imel edinstveno priložnost, da z zmago pribori svoji ekipi naslov zamejskega prvaka. Po-
navadi se zamujene priložnosti drago plačajo in tako se je pripetilo tudi tokrat, saj je nato Poletov posameznik Gulič z dobro predstavo dokončno spravil Gajo na kolena. Grenkoba za zamujeno priložnost pri gajevcih, se je sprevrgla v radost predstavnikov Sokola, ki so si ogledali zadnjo odločilno srečanje. Tudi srečanje med Danico in Krasom je bilo za slednje izredno pomembno, saj bi si z morebitno trojno zmago dokopali do zanje letos odličnega tretjega mesta. A kaj pomaga, ko so Pelicon in ostali že v uvodnem nastopu v rekordnih dveh lučajih v samih 18 minutah igre takoj vrgli puško v koruzo in vsa upanja so se tako izjalovila. Skoraj polovico točk, ki jih je Kras letos dosegel, je izborila dvojica. Z dvanajstimi osvojenimi zmagami in le štirimi porazi je bila obenem najuspešnejša v letošnji izvedbi zamejskega prvenstva.
Danes, s pričetkom ob 19.30, bo v organizaciji Maka na Vrhu zaključna družabnost z nagrajevanjem. (Z. S.)
Olimpiadi vrtcev na rob
Gledalci in poslušalci Olimpiade otroških vrtcev, ki jo je priredila, čeprav v nekoliko skromnejši obliki v primerjavi s prejšnjimi leti, Športna šola iz Trsta, so med najrazličnejšimi zanimivostmi, nastopi, pristopi in prijemi opazili in prisluhnili tistemu, kar so prikazali in povedali otroci iz špeterskega vrtca, ki deluje v okviru slovenskega zasebnega šolskega središča.
Zakaj tudi »prisluhnili« in zakaj tudi »povedali«? Zato, ker so se špeterski udeleženci, ki pa prebivajo na širšem območju nekaterih Nadiških dolin, izražali med nastopom sicer tudi z gibar njem, kot smo pač navajeni, na vseh mogočih akademijah, zaključnih telovadnih nastopih in prikazih, na vseh plesnih koreografijah, vendar tudi z besedo. Očitno ne more to biti slučaj.
Narodnostne skupine, ki živijo upravno ločeno od matičnega naroda, so z vidika ohranitve svojih značilnosti in na prvem mestu jezika v zapletenem položaju. Ohranitev kulturne istovetnosti je neposredno povezana z ohranjanjem in razvojem jezika. V dvojezičnem okolju je jezikovna vzgoja slehernega učenca, pripadnika manjšinske narodnostne ‘skupnosti, osrednji smoter vrtcev in osnovnih šol (oziroma naj bi tako bilo).
Položaj v videmski pokrajini je v primerjavi s tržaško in goriško pokrajino, kjer vsekakor ni zavidljiv, neprimerno težji. Znana je neobčutljivost Italije do šolstva in jezikovnega problema Slovencev v Benečiji, Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini. Tamkajšnje prebivalstvo enostavno nima možnosti pouka v slovenščini vse od priključitve v prejšnjem stoletju. Izjema je sedem let špe-tersko šolsko središče, ki pa je zasebnega značaja, ker je slovenska narodnostna skupnost za to sama poskrbela.
Običajnim, lahko bi rekli zgodovinskim težavam, ki zadevajo ohranjanje, uporabo in razvoj jezika in ki jih ne bomo že slednjič razčlenjevali v tem članku, moramo dodati sodobnejšo pojavnost narodnostno mešanih družin. Teh je sicer bilo vedno zelo visoko število, a niso bile zanimive z vidika ohranjanja narodnostne istovetnosti, ker je mešani zakon avtomatično pomenil raznarodovanje šibkejšega družinskega partnerja in ta je po pravilu bil Slovenec oziroma Slovenka. Danes narodnostno mešana ali v nekaterih izjemnih primerih tudi italijanska družina (stari starši so bili seveda Slovenci) ne vpiše nujno svojega sina ali hčer v italijansko šolo. Zanimiva je tudi slovenska šola in še posebno vrtec, pa čeprav je že vnaprej odločeno, da se študij ne bo nadaljeval v slovenskem šolskem sistemu. Tako je v Gorici, tako je v Trstu, tako je v Benečiji. Dodatno v Benečiji otrokovo bivanjsko okolje dokaj sramežljivo uporablja slovensko narečje razen tanke plasti osveščenega dela slovenskega prebivalstva, saj tudi ono ni bilo deležno pouka v slovenščini. V društva in organizacije se otroci ne vključujejo zaradi svoje starosti in zaradi ozemeljske razpršenosti. Izjema so pobude v poletnem času.
Iz tega je torej razvidna pomembnost špeterskega dvojezičnega šolskega središča, kjer se otroci učijo vse predmete v dveh jezikih poleg neformalne uporabe narečja. Vendar stvari niso enostav-
ne, ker je knjižna slovenščina zaradi so-ciopolitičnih, zgodovinskih, psiholoških in še kakšnih razlogov dojeta skoraj kot tuj jezik.
Potrebno je poiskati, dognati, izoblikovati in uresničiti najprimernejše, učinkovite in hitre pristope ravno z namenom, da bi slovenščina ne. izpadla oziroma bila doživeta kot tuj jezik. V ta sklop izzivnih vprašanj se vklaplja tudi pouk gibalne vzgoje. Čutne zaznave, ročne izkušnje, opravljanje najrazličnejših gibov predstavljajo način, s katerim dojema otrok do sedmega ali celo devetega leta starosti in so osnova kakršnikoli domišljijski, simbolični ali umski dejavnosti. Globlje in številnejše so spodbude, ki prihajajo v tem smislu iz okolja, laže bo otroku oblikovanje misli in abstrakcije tudi v kasnejšem obdobju. Umski razvoj je v veliki meri odvisen od sposobnosti predstavljanja. Dejavnosti, ki olajšujejo ali celo pospešujejo to sposobnost pa zadevajo posnemanje,- posnemanje posameznih gibov v zelo zgodnjem otroštvu, kasneje pa bolj in bolj zapletenih gibalnih obrazcev do enostavnih iger, ki predstavljajajo že zapletena miselna zaporedja, pravila, predvidevanja itd. Enostaven primer: nizko in visoko je lahko telo (počep in pokončna drža), je pa lahko tudi glas, je lahko plačilo.
S stališča, ki nas zanima, je razumljivo prvenstvene važnosti, v katerem jeziku se te dejavnosti, ki so med drugim tudi zelo privlačne za otroka, odvijajo.
Umesten je še korak dalje. Ne smemo se zadovoljiti z otrokovim pasivnim poslušanjem naših razlag, prikazov in opisov. Izzvati ga moramo z vprašanji, da med gibanjem opiše svojo dejavnost: od samostalnikov k pridevnikom in glagolom, od oblik v imenovalniku in v prvi osebi množine (otroci se igrajo v skupini) do drugih sklonov (tudi s predlogi) in ostalih oseb glagolske spregatve.
Celotna izkušnja gre skozi otrokovo telo, doživlja jo v dotiku z drugimi, s predmeti, s prostorom, ki ga obdaja. Besedne sklope in skladja doživlja v radosti in jezi, v radovednosti in ob občutku utrujenosti, vzhičenosti, nepremičnosti in hitrosti, topološke pojme si bo vtisnil v spomin, ker jih preizkuša s telesom in ne ker se jih uči neprizadeto na pamet.
Nemogoče je opisati celotno izkušnjo in miselne predpostavke, ki jo opravičujejo, v navadnem članku. Nečemu pa se kljub temu mora izogniti bralec ali bralka, zlasti če je šolnik, vrtnarica, učiteljica; opazki namreč, da če otrok ne razume jezika, mu moraš najprej razložiti v jeziku, ki ga razume. To je največja napaka, ker bo otrok potem razumel slovenščino kot prevod, kot drugorazredno sporočanje, kot dodatek (nebodigatreba). Saj imamo vendar telo - uporabljajmo ga. Ravno zato gre. Zato tudi članek na športni strani dnevnika, pa čeprav neskromno izpade, da lahko preko gibalnih dejavnosti pripomoremo k izboljšanju položaja na jezikovnem področju-Način ni lahek predvsem zaradi tega, ker je potrebno predznanje z več področij in tudi zato, ker šele iščemo najprimernejšo metodologijo in didaktične smernice.
Poučevanje je pač težaški poklic. N® samo v Benečiji, tudi na Goriškem in Tržaškem. (A. R.)
konjske dirke - konjske dirke
obvestila - obvestila
1.	Rim (kasaštvo): možnost ene baze s skupino x, v kateri je Istria AC favorit. Od skupine 1 bi omenili Irino, ki je v odlični formi. Idamut (skupina 2) bi lahko ugodno presenetil.
2.	Rim (kasaštvo): čeprav Furioso (2) ni v najboljši formi, je v stanju, da odpravi vse konkurente. Od skupine 1 bi omenili Fagarija, ki je v dokaj dobri iormi. Od skupine x bi lahko ugodno presenetil Improbo Jet.
3.	Firence (kasaštvo): Ibars (skupina 1) je zadnje čase pokazal dokajšen napredek. Njegov najnevarnejši konkurent utegne biti Casguet (skupina 2). Od skupine x bi omenili Eurimaca Prada.
4.	Turin (kasaštvo): v nedeljo Flysong Gar (skupina 1) gotovo ni imel sreče, tokrat pa ima priložnost, da se oddolži za nedeljski spodrsljaj. Paziti pa bo moral na Irrideo (skupina 2), seveda če le-ta ne bo zgrešila na startu. Od skupine x Inox Blue ima možnost, da stopi v ospredje.
5.	Milan (Galop): Hohtiroli (skupina 2) je pred kratkim osvojil odlično drugo mesto in bi lahko tokrat ugodno presenetil. Od skupine 1 bi omenili Original
Trip, od skupine x pa je eden naših favoritov Rocket Love.
6. Livorno (galop): omenili bi Amba Suareza (skupina x), od skupine 2 je naš favorit Sing Jazz, od skupine 1 pa Niece Of Raise.
DIRKA TRIS
NAŠI FAVORITI: št. 2 Am of Fire; št. 7 Yellow Brock; št. 3 Snow Carpet. ZA SISTEMISTE: št. 6 Mr Sundai; št. 9 Tarazed; št. 1 Kiev.
totip
1. — prvi	X
drugi	1 2
2. — prvi	2
drugi	1 X
3. — prvi	1
drugi	X 2
4. — prvi	1
drugi	X 2
5. — prvi	2
drugi	1 X
6. — prvi	X
drugi	2 1
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje za petek, 29. t. m., redni občni zbor, ki bo v prostorih domačega Kulturnega doma. Prvi sklic skupščine bo ob 20.30, drugi pa ob 21.00.
DEVIN BIKE
vabi svoje člane na tekmo z mountain bike v organizaciji PD Slovan v nedeljo, 24. t. m. Za eventualne informacije tel. na št. 291130.
SPDT
prireja v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet k izviru Soče s pohodom ob strugi navzdol do mostička pri Maselcu. Odhod avtobusa izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) in pri Angelu Krmacu (tel. 44016), ki izlet vodi.
SPDT
obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t. L Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534).
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET vabi vse minikošarkarje in njihove starše, sedanje in bivše Poletove košar-
karje na zaključni kokšarkarski dan, ki bo v nedeljo, 24. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 9.30 (tekma minikošarkarjev in mladincev), ob 10.30 bo tekma prostih metov za mamice, ob 10.45 pa tekma Poletove članske ekipe in veteranov. Vabljeni!
ŠZ GAJA
organizira od 2. 7. do 8. 7. mešani turnir v odbojki. Vpisovanje in informacije v športnem centru na Padričah 25., 26., 27. in 28. 6. od 17. do 19. ure (tel. 226115).
KD SLOVAN IZ PADRIČ priredi v nedeljo, 24. t. m., netekmo-valno orientacijsko vožnjo »roadbook« z gorskim kolesom (mountain bike) po padriškem hribu in okolici. Vpisovanje na startu, na Padričah od 9.30 do 11.00. Odhod prvega udeleženca ob 9.45. Vabljeni vsi!
TPK SIRENA
organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj windsurfa za odrasle in mladince od 16. leta dalje od 9. do 14. julija in od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta.
Jutri i’ Boljuncu
Netekmovalni prosti tek
Boljunska mladina organizira jutri, ob priliki vaške šagre, zanimivo športno pobudo, s katero namerava še dodatno popestriti spored prireditve-Vaški mladinci in mladinke so sklenili, da bodo obudili običaj netekmoval-nega prostega teka, ki se je zaradi organizacijskih težav izgubil pred kakimi petimi leti.
Prireditev se bo odvijala v dveh ločenih preizkušnjah: ob 15.30 se bodo . na krajši, kilometer dolgi progi, pomerili osnovnošolski otroci, ki so seveda vabljeni, da se teka udeležijo v čim; večjem številu. Ob 17.30 pa bo na vrs j tek za vse ostale, ki se bodo spopad j na približno osem kilometrov dolg1 progi. Nagrajenih bo prvih deset mos kih in prve tri ženske tekmovalke te skupine nad petnajst udeležencev^ Kdor bo ostal brez nagrad, se bo seve^ da lahko potolažil z onim, kar bo na šel v bogato založenih kioskih.