Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
.»"•s J
Letnik XXVI.
Celovec, petek, 24. september 1971
Štev. 38 (1523)
O« moramo tudi koroški Slovenci s°odločati pri oblikovanju politične v°lje v deželi in državi, če nočemo °stati v izolaciji, je danes splošno spoznanje. Na tem spoznanju temelji tudi koncepcija Zveze slovenskih or-&“nizacij na Koroškem, ki pri vsaki ako važni odločitvi, kot so na pri-%er volitve na deželni ali državni Tavni, s čutom odgovornosti zavza-ne določeno in nedvoumno stališče.
Tako stališče je Zveza slovenskih 0r$anizacij zavzela tudi ob letoš-njlh državnozborskih volitvah ter na-sjavlja na svoje pristaše in sploh na c ‘fie slovenske narodnostne skupno-na Koroškem volilni proglas, ki nastal po temljiti obravnavi in vse-s^anski presoji trenutnega položaja ako v deželi in državi, kakor še po-,.ej v okviru našega narodnega živ->enja.
v Ko se odločamo kot avstrijski dr-av\jani, se razumljivo odločamo po spoji svetovnonazorski usmerjenosti, jdločamo se za podporo naprednih d-rnokratičnih sil, ki so že v pretepsti dokazale in ki tudi s svojimi pdanjimi programi obetajo, da si bo-P prizadevale za nadaljnji vsestran-*l napredek avstrijskega prebival-stva in še posebej delovnega človeka.
Odločamo pa se tudi kot pripad-Jki slovenske narodnostne skupnosti. ukaj je odločitev nedvomno težja,
Gre za važno odločitev
M izkušnje minulih let in desetici gotovo niso bile take, da bi lah-0 brez obotavljanja izrekli svoje za-Ppnje tej ali oni stranki. Z doseda-J‘m počasnim in zamudnim drobtin-c‘trškim reševanjem naših življenjskih Prašanj smo upravičeno nezadovolj-‘j ne moremo se zadovoljiti z lepi-^1 besedami in obljubami, pa naj pri-alajo z ene ali druge ali celo tretje ^ani.
Kljub temu pa je odločitev potreb-P tudi iz tega vidika in spričo teh 'istev. še več: ravno zato je še po-yn° potrebna, ker je od tega, kako Ogledala bodoča razdelitev poli-Pnih sil v državi, v veliki meri od-Jsno tudi nadaljnje reševanje odpr-P vprašanj naše narodnostne skup-
n-^a pa so v pogledu na ta vpraša-Pt pri strankah le določene razlike, °jamo ugotoviti in priznati kljub as‘ utemeljeni kritiki in upraviče-jsrnu nezadovoljstvu. Tukaj je mor-Posebno zgovorna primerjava šti-J ctne dobe GVP-jevske vlade s pol-Yligoletno dobo socialistične vlade y na eni strani je ostalo pri lepih >s<jdah in obljubah, medtem ko je v y*njem času prišlo vsaj do nekate-Majhnih premikov naprej, kot so a Primer obnovitev kontaktnih razdorov z vlado, podelitev pravice naši kmetijski šoli, začetek ji* /e lastnega poslopja za sloven-h °,gimnazijo in prvič javna finančna PodPora manjšini.
■ ^'Wo, da bo spet marsikdo dejal, 0?. vse to ni nič, da je le pesek v Z* Md. Tudi sami vedno spet opo-d,am°, da je vprašanja naše narod-š?stPe skupnosti treba rešiti v celoti, d^ogrudno, dosledno. Smo pa mne-jj?* da je kljub vsem pomanjkljivo-^ ’n> kljub počasnosti in zamudnosti padanjih ukrepov le treba videti in taLnat‘ določeno pripravljenost za 0 reševanje. Ravno to spoznanje iit ,e bilo tudi merodajno pri odlogi ZSO za volitve.
Z NAPREDNIMI IN DEMOKRATIČNIMI SILAMI
bomo glasovali proti naskoku nacionalističnih elementov
Proglas ZSO za državnozborske volitve 10. oktobra 1971
V prepričanju, da odgovorno vodstvo osrednje organizacije narodnostne skupnosti pri tako važnih odločitvah, kakršne so tudi za manjšino državnozborske volitve, ne sme molčati, marveč mora zavzeti določeno nedvoumno stališče ter dati svojim pristašem in
članom slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem nasploh jasne smernice, sta Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem na skupni seji dne 3. septembra t. I. sklenila nasloviti na slovensko javnost na Koroškem naslednji
VOLILNI PROGLAS
Pretežna večina koroških Slovencev se je v izvajanju koncepcije ZSO, da ne smemo stati ob strani, marveč moramo zavestno sodelovati na družbenem in državnem dogajanju, pri lanskih državnozborskih volitvah kakor večina avstrijskega ljudstva odločila za podporo Socialistične stranke Avstrije in zlasti programa njenega predsednika dr. Krei-skega za bolj demokratično, sodobno in moderno Avstrijo.
Kancler dr. Bruno Kreisky je v poldrugoletni dobi svojega vladanja kijub temu, da mu je stala ob strani le manjšinska vlada, prepričljivo dokazal, da je sposoben vladati in uresničevati svoj program za moderno Avstrijo. V tej brez dvoma zunanje- in notranjepolitično napeti in zlasti gospodarsko kritični dobi ni uspel uresničiti le velik del svojega socialnega programa, marveč uspešno prebresti gospodarske in finačne težkoče in se spoprijeti tudi s tako kočljivimi vprašanji, kot so reforma zastarelih nesodobnih določil kazenskega prava, reforma nedemokratičnega volilnega prava, skrajšanje vojaškega roka in sprememba agrarne politike, ki je prej služila predvsem veleposestniškim mogotcem QVP-jevskega Bauernbunda, v korist malih in zlasti gorskih kmetov.
Opozicijski stranki mu razumljivo nista privoščili nadaljnjega uresničevanja njegovega programa, marveč sta z visokim licitiranjem raznih zahtev izsilili nove volitve.
Medtem ko dr. Kreisky še naprej vztraja pri svojem programu za bolj demokratično, sodobno in moderno Avstrijo, pa današnja 'OVP ni več ljudska stranka s krščanskim konceptom njenega bivšega predsednika dr. Klausa. Današnja 'GVP, ki jo po nedvoumni izjavi njenega sedanjega predsednika dr. Schleinzerja z FPO več veže kakor od nje loči, je ta svoj usodepolni korak na desno v zaskrbljenost vse avstrijske demokratične javnosti celo demonstrativno manifestirala z imenovanjem treh znanih desničarskih kandidatov, ki niso niti njeni člani, za državni zbor. Pri teh gre za univerzitetnega profesorja dr. Feliza Ermacoro, na katerega se je Kleine Zeitung, ne da bi se bil distanciral, v našem vprašanju že ponovno sklicevala kot doslednega zagovornika potrebe tako
imenovanega ugotavljanja manjšine; nadalje za dosedanjega FPO-jev-skega župana v Gleisdorfu na Štajerskem Rudolfa Fischerja ter za bivšega Ritterkreuztragerja grofa Ernsta Strachwitza, ki je že leta 1952 kot poslanec državnega zbora značilno izjavil, da je „bila veleizdaja, ko je bila ustanovljena druga republika in tedaj še z zaprisego vezani oficirji niso držali zvestobe svojemu vrhovnemu poveljniku ter so na mah postali republikanci".
Taka L5VP in FPCf pa stremita za oblastjo in zlasti za udeležbo na vladi.
Ob takem stanju za napredne in demokratične avstrijske sile pri teh volitvah ni druge alternative, kakor da združeno podprejo dr. Kreiskega za dosego takih jasnih razmer in take večine, da bo lahko brez pomoči kakršnekoli druge stranke in brez potrebnih kompromisov nadaljeval z doslednim izvajanjem svojega programa.
V očigled nevarnosti, da bi z okrepitvijo desničarskih elementov v državi prišlo do pomembnega soodločanja le-teh, bomo koroški Slovenci 10. oktobra glasovali proti nacionalističnemu naskoku; svoj glas bomo dali za ohranitev in odločilno okrepitev socialistične vlade z dr. Kreiskym na čelu — ne nazadnje tudi v korist reševanja odprtih vprašan) naše narodnostne skupnosti.
Kljub utemeljeni kritiki, ki jo koroški Slovenci zaradi počasnega in zamudnega reševanja naših vprašanj s strani pristojne zvezne vlade upravičeno gojimo, moramo dr. Kreiskemu le priznati, da je bil on tisti, ki je
9 i uvedbo kontaktnih razgovorov med predstavniki vlade in narodnostne skupnosti manjšino kot samostojen subjekt ter njena nerešena vprašanja sploh priznal in v zadnjem letu z obnovo teh razgovorov,
#	s priznanjem pravice javnosti fantovski kmetijski šoli v Podravljah, ki jo je prej dr. Schleinzer kot kmetijski minister absolutno odklonil,
#	z dejanskim pričetkom gradnje lastnega poslopja za slovensko gimnazijo, ki jo je prejšnja vlada stalno le obljubljala in nikdar pričela,
£ in z izjavo — čeprav skromno — podporo vsej slovenski narodnostni skupnosti, ki jo je prejšnja vlada dajala tajno samo njej blizu stoječi skupini,
po letih stagnacije to pereče vprašanje premaknil vsaj z mrtve točke.
Zato in ker pričakujemo, da bo dr. Kreisky v smislu započetega koncepta in v smislu svoječasno danih obljub ob ponovnem imenovanju za kanclerja nadaljeval reševanje odprtih vprašanj v sodelovanju s prizadeto narodnostno skupnostjo, bomo koroški Slovenci 10. oktobra glasovali za listo 1
Socialistično stranko Avstrije
TOVARIŠKO SR6ČANJE V SELAH:
Tisti, ki so se borili proti fašizmu
se najbolj zavedajo velike pridobitve zožitja in prijateljstva med narodi
Okoli fisoč ljudi (po ugotovitvah varnostnih organov jih je bilo celo 1500) se je zadnjo nedeljo popoldne zbralo v Selah, kjer je Zveza koroških partizanov na travniku za Terklovo gostilno priredila tovariško srečanje. Prišli so številni bivši koroški borci in sodelavci protifašističnega gibanja med zadnjo vojno; zbrali so se domačini iz vseh predelov južne Koroške in pridružili so se jim mnogi tovariši iz Slovenije. Vabilu na tovariško srečanje so se odzvali nekdanji soborci in sotrpini z obeh strani meje, da obudijo spomin na nekdanje skupne boje z nacističnimi nasilniki, da se spomnijo skupaj preslanega trpljenja in skupaj doprinešenih žrtev v času, ko se je slovenski narod na vsem slovenskem ozemlju ne glede na državne meje junaško uprl tujemu nasilju in si s puško v roki izbojeval pravico, da živi pod svobodnim soncem.
Navzoče je uvodoma pozdravil član pripravljalnega odbora Peter Kuhar, ki je izrekel posebno dobrodošlico selskemu županu Hermanu Veliku in deželnemu poslancu bilčovskemu županu Hanziju
Ogrisu, med gosti iz Slovenije pa članoma republiške konference SZDL Tonetu Fajfarju in Majdi Bojčevi ter predsedniku odbora koroških partizanov pri ZZB NOV Pavletu Žaucerju. Zlasti pa je bil deležen navdušenega sprejema Partizanski invalidski pevski zbor pod vodstvom prof. Radovana Gobca.
Temu zboru je veljal tudi posebni pozdrav selskega župana Hermana Velika, ki je v kratkem nagovoru poudaril, da se mu izbrani kraj tovariškega srečanja bivših borcev proti krvoločnemu hitlerjan-skemu fašizmu zdi zelo primeren, saj so dale Sele velik krvni davek v boju za svefle ideale človeštva, kot so svoboda, demokracije in mir.
„Če ste se zbrali danes tukaj," je naglasil potem župan Velik, „da
obnovite spomine na bridke dogodke pred 30 leti, potem gotovo ne zato, da bi s tem odpirali stare rane in netili nekdanje sovraštvo. Nasprotno) Mislim, da se prav tisti, ki so na preganjanje In mučenje naših ljudi odgovorili z uporom in z orožjem v roki in tako odločilno
doprinesli k zmagi nad fašizmom, danes najbolj zavedajo velike pridobitve mirnega sožitja in prijateljstva med narodi. Zaradi tega nas prav posebno veseli, da sta vladi Avstrije in Jugoslavije kakor tudi Koroške in Slovenije po globokoumni in daljnovidni politiki položili z dogovori trdne temelje za dobre sosedske odnose. Upajmo, da bodo ti odnosi po obojestranskem prizadevanju prerasli v sproščeno prijateljsko sodelovanje."
O nekdanjem boju proti fašizmu in o današnji sfvarnosfit, ko na Koroškem spet dviga glavo nemški šovinizem, je govoril predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik - Gašper, katerega izvajanja objavljamo na 3. strani današnje številke. V kulturnem sporedu, ki ga je mojstrsko napovedoval in povezoval Branko Dobravc, pa je nastopil tudi pri nas na Koroškem dobro znani in priljubljeni Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane.
Pod vodstvom svojega dirigenta prof. Radovana Gobca je 50-član-ski zbor dovršeno izvajal vrsto najbolj popularnih partizanskih in bor-
benih pesmi, tistih pesmi, katerih besedila in melodije so večinoma nastajale sredi krvavih bojev; pesmi, ki so podžigale borce k vedno novim junaštvom, jih spremljale skozi leta osvobodilnega boja vse do veličastne zmage. Ta pesem je živa tudi še danes; spominja na dobo protifašistične borbe, hkrati pa opominja, da se je za svetle ideale, kot so svoboda, demokracija in mir, treba nenehno boriti. Posrečena izpopolnitev sporeda pa je bil tudi nastop recitatorjev iz Železne Kaple, ki so se predstavili z deklamacijo, v kateri je naš pesnik Valentin Polanšek prikazal zgodovino in sedanjost slovenskega življa na Koroškem.
Srečanje v Selah je izzvenelo s prisrčno družabnostjo, še naprej ob zvokih borbenih in narodnih pesmi, le še z magnetofonskega traka, kajti pevci so morali naprej, v Pliberk, kjer so — kakor že prejšnjega dne v Ločah — priredili koncert. V obeh krajih so nastopili s pestrim sporedom, ki je poleg partizanskih pesmi obsegal tudi razne narodne in umetne melodije. In v obeh krajih so bili kljub temu, da udeležba morda le ni povsem zadovoljila, deležni prisrčnega ter navdušenega sprejema, ki je zgovorno pričal o tem, da naš človek ljubi svojo pesem, ki mu je zvest spremljevalec tako v hudih časih kot v srečnih trenutkih.
v-e<yt/n>o/5
Vrsta neizkoriščenih možnosti
GOSPODARSKO SODELOVANJE MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO
V gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo, ki se je v preteklosti ugodno razvijalo, je zadnje čase prišlo do pojavov, ki resno ogrožajo njegov nadaljnji razvoj. V to ugotovitev je mogoče združiti analizo, ki jo je s tem v zvezi v gospodarski reviji „West-Ost-Jaurnal" pred kratkim objavil Boris Snuderl, pomočnik državnega sekretarja za zunanjo trgovino Jugoslavije.
Analiza se nanaša tako na dosedanji razvoj sodelovanja gospodarstev obeh dežel kot pa na njegove nadaljnje perspektive. Doslej se je to sodelovanje odvijalo ta-korekoč zgolj na področju trgovine, turizma in tranzita. Na teh treh področjih je bilo zelo dinamično. Tako je medsebojna blagovna izmenjava po vrednosti od 65 milijonov dolarjev leta 1960 narasla na 202 milijona dolarjev leta 1970. Lani so avstrijski turisti pustili v Jugoslaviji deviz v vrednosti 22 milijonov dolarjev, jugoslovanski turisti v Avstriji pa v vrednosti 7 milijonov dolarjev. Na področju sodelovanja v proizvodnji je bilo v zadnjih desetih letih realiziranih 40 pogodb, toda na področju tehničnega in tehnološkega sodelovanja se stvari skoraj niso premaknile naprej. Zato je prišlo tudi v strukturi blagovne izmenjave do pojavov, ki močno hromijo nadaljnje sodelovanje. Medtem ko se je avstrijski izvoz v Jugoslavijo v zadnjih desetih letih početvoril, se je avstrijski uvoz iz Jugoslavije povečal le za 70 odstotkov. Posebno kritično je bilo leto 1970, ko je pasiva Jugoslavije v avstrijsko-jugoslovanski trgovini narasla od 50 na 101 milijon dolarjev. Jugoslavija je s svojim izvozom v Avstrijo lahko poravnala le eno tretjino svojega uvoza iz Avstrije.
Tak razvoj ima svoje korenine v pomanjkanju sodelovanja na tehničnem in tehnološkem področju in v šibkostih sodelovanja na področju industrijske proizvodnje. Slednja še vedno nima obeležja industrijske kooperacije, marveč obstoja skoraj v celoti le iz pogodb o določenih licencah. Temu sodelovanju manjkajo skupni programi z delitvijo proizvodnje in z izmenjavo potrebnih izdelkov. Praktično torej to, kar potrebuje gospodarstvo vsake male države, če hoče biti na mednarodnem trgu nasproti večjim državam konkurenčna. Ta oblika gospodarskega sodelovanja pa se med Avstrijo in Jugoslavijo ni razvila niti med podjetji vzdolž meje.
„2e samo ti primeri kažejo, da je mogoče razviti veliko boljših in nadaljnjih možnosti sodelovanja med obema deželama, pri čemer naj bi tudi Avstrija posvečala nu-
jenim možnostim več pozornosti, da bi tako po poti poslovno-tehnične kooperacije dosegla trdnejše zveze". S to ugotovitvijo začenja Boris Snuderl drugi del svoje analize, nakar nadaljuje: „Z gospodarskim sodelo-
Nadaljnje olajšave
v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo
V Železnem na Gradiščanskem zaseda ta teden avstrijsko-jugoslovanska komisija za mali obmejni promet. Avstrijsko delegacijo vodi pooblaščeni minister dr. Robert Lander, jugoslovansko pa pooblaščeni minister dr. Zvonko Pe-
•V* V
nsic.
Na tem zasedanju razpravljajo med drugim tudi o nadaljnjih olajšavah in razširitvah, ki naj bi jih uvedli v malem obmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Tako je Avstrija na primer predlagala, da bi vrednost dovoljenega prenašanja blaga čez mejo povečali od sedanjih 208 na 400 šilingov. Poleg tega pa naj bi bili v mali obmejni promet vključeni novi mejni prehodi.
vonjem bi bilo mogoče zvišati jugoslovanski izvoz in doseči izravnavo plačilne bilance, ki je bila v zadnjih dveh letih resno motena in ki lahko škoduje nadaljnjemu razvoju medsebojnega sodelovanja."
„Mi smo z vladnimi posegi ustvarili predpogoje za uresničenje takega sodelovanja," ugotavlja Snuderl. „Toda naše gospodarske zbornice in naša podjetja so prišla doslej do zaključkov, ki ne zadostujejo za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov. Rezultati, doseženi v kontaktnem komiteju obeh zveznih gospodarskih zbornic, so z ozirom na obstoječe možnosti in obojestranske želje prej skromni kot pa zadovoljivi."
Po vsem tem izgleda, da v avstrijskih gospodarskih krogih manjka potrebne pripravljenosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje z gospodarskimi krogi in podjetji v Jugoslaviji. To pa je tem manj razumljivo, ker gre spričo tega avstrijsko gospodarstvo v nevarnost, da zgubi doberšen del jugoslovanskega trga, ki ga bo moralo odstopiti tistim, ki se navdušujejo za tesno industrijsko, tehnično in tehnološko kooperacijo z jugoslovanskimi podjetji.
(bi)
Radenska druga v Evropi
Zdravilišče Radenska v severovzhodni Sloveniji ima že staro tradicijo, z razvojem, ki ga beleži v povojnem času in zlasti z izgradnjo zadnjih let pa se je še mnogo uspešneje uveljavilo tako v domačem jugoslovanskem kakor tudi v mednarodnem merilu. Nov izredno pomemben korak po poti razvoja je zdravilišče Radenska zabeležilo prejšnji teden, ko so v okviru posebne slovesnosti odprli nov hotel in nove, po vrsti že pete polnilnice svetovno znane slatine.
Novi hotel „Radin" je najmodernejši in hkrati največji hotelski objekt v severovzhodni Sloveniji ter stopa z njim Radenska na evropsko konkurenčno tržišče visokega turizma. To je hotel A kategorije, ima 154 sob z 242 posteljami, poleg tega klubske prostore, snack bar, restavracijski prostor s 450 sedeži, trgovine s spominki itd. Hotel „Radin” je dobil ime po prvem naseljencu v Radencih, investicije pa so znašale 40 milijonov dinarjev.
Poleg hotela so prejšnji teden odprli v Radencih tudi novo polnilnico v Boračevi z zmogljivostjo 20.000 steklenic dnevno. Skupne zmogljivosti znašajo zdaj 1,200.000 litrov slatine in brezalkoholnih pijač dnevno, s tem pa se je zdravilišče Radenska uvrstilo v vrh med jugoslovanskimi proizvajalci slatine, medtem ko v Evropi zavzema že drugo mesto. Kolektiv Radenska šteje zdaj že več kot 1800 zaposlenih, tako da zavzema pomembno mesto ne le v slovenskem, marveč tudi v jugoslovanskem gospodarstvu.
O velikopoteznem razvoju zdravilišča Radenska je na otvoritvi obeh novih objektov govoril glavni ravnatelj Bogo Verdev. V proizvodne in stanovanjske objekte, v hotele, v urejanje sodobnega zdraviliškega centra itd. je bilo samo v zadnjih dveh letih vloženih skupaj 105 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa nameravajo investirati nadaljnjih 24 milijonov. Potem se bo Radenska, ki je po obsegu proizvodnje mineralne vode prvo podjetje v državi in na drugem mestu v Evropi, še bolj uveljavilo in si utrdilo svetovni sloves. Tako je podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Tone Tribušin upravičeno ugotovil, da postaja Radenska pomembno gospodarsko jedro kot eden izmed nosilcev nadaljnjega napredka.
V zadnjem času je tudi v delu koroškega tiska zaslediti vesti o nekem apolitičnem boju“ in obračunavanju'' v Sloveniji. Gre za poročila o tako imenovani akciji 25 poslancev, ki jo tukajšnji „prijatelji Jugoslavije skušajo prikazati kot poskus uveljavljenja demokratičnih sil, ki pa ga je nedemokratični režim preprečil. S takšnim poenostavljanjem, ki mu botruje že znano pristransko komentiranje razmer v sosedni državi, oblikovalci javnega mnenja skrbijo, da bi družbenopolitično ureditev v Sloveniji in Jugoslaviji prikazali v čim bolj črni luči. Pri tem pa jim je malo mar, kakšna je resnica in za kaj dejansko gre; važno je le to, da se osamljen primer, izluščen iz celote, prikaže kolikor mogoče negativno in se potem v taki negativni luči prikazuje vse skupaj.
Za kakšen problem pa tukaj v resnici gre, je zelo jasno povedal predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, ki je na nedavni seji republiške konference dejal, da je nemogoče v organizirani družbi prepuščati politične odločitve stihiji. „Naša družba je še vedno na stopnji revolucionarnega	preoblikovanja,“
je poudaril. „ Potrebna nam je kontinuiteta revolucije in nekatere stvari je potrebno tudi reševati na revolucionaren način. Zato smo, in v zunanje in notranjepolitičnih razmerah, sredi katerih živimo, tudi moramo biti, občut-
ljivi za sleherne pojave ali poizkuse stihijnega političnega dogajanja, za dogajanja, ki so zunaj dogovorjenih demokratičnih oblik in demokratičnega postopka.“
Nadalje je predsednik Vipotnik naglasil: V naši družbi so subjektivne sile faktor samoupravljanja in socialistične, humanistične in demokratske družbene zavesti, hkrati pa so v sodobnih pogojih boja za socializem še vedno revolucionaren instrument razrednih, družbenih interesov delavskega razreda.
Predsednik Vipotnik je zavzel stališče tudi k očitkom, da je nastop proti akciji nekaterih poslancev v bistvu zaviranje procesa demokratizacije družbe. Ugotovil je: „Bržkone ni nobenega dvoma, da je naša družba v kar najbolj odprtem procesu demokratizacije.
Ije. Poleg tega pa se zavedamo, da je razvoj demokracije in demokratičnega socializma težaven in stalen boj, ki vsebuje tudi določena pravila igre.
V dosedanjem razčiščevanju nesporno zelo perečega vprašanja, kot je vloga subjektivnega faktorja v tem trenutku našega razvoja, ne gre za nikakršen proces, začetek ali celo zavestno težnjo zaviranja razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov. Toda politične pojave ali poizkuse organiziranja je mogoče presojati samo v njihovi objektivni naravi v kontekstu z vsemi realnimi okoliščinami in seveda v luči posledic, ki jih takšni poizkusi lahko rodijo.“
Graditev demokracije, če nam je zares pri srcu, zahteva, da izoblikujemo pravila ravnanja in se
„Smo družba, ki na stežaj odpira vrata demokraciji..
Zavedamo se, da smo z demokratičnim, širokim idejnim in političnim bojem dosegli velike in pomembne uspehe. To prepričljivo dokazuje razvoj samoupravljanja, sodelovanje delovnih ljudi pri oblikovanju politike, svobodno izražanje mišljenja, izmenjava idej, angažiranje ustvarjalnih sil pri sprejemanju odločitev in tako da-
nato po njih tudi ravnamo, je dejal Vipotnik. Demokracija vsebuje pravico in odgovornost in v odgovornosti je zajeta tudi zahteva, da pravočasno izkoristimo ves demokratični instrumentarij. Ni pa mogoče odobravati dejanj tistega, ki tega instrumentarija ni uporabil in ki stopi na plan šele tedaj, ko je čas za razpravo že potekel.
Glede nadaljnjega razvoja pa je predsednik SZDL Slovenije izjavil:
„Ko razpravljamo, kako organizirati našo družbo v prihodnje, se iz najglobljih interesov ponovno izjasnjujemo, da smo za razvoj socialistične samoupravne demokracije, da hočemo braniti tisto demokracijo, ki je v interesu delovnega človeka. Zavedamo se, da je socialistična demokracija prva predstraža, osnovno orožje obrambe delovnega človeka pred nevarnostjo birokratičnega političnega subjektivizma, pa tudi pred nevarnostjo večstranskega sistema. Samoupravna socialistična demokracija vnaša v življenje ljudi in tudi v samo politično misel dimenzije, ki jih druge demokracije tako vzhodnega kot zahodnega tipa ne poznajo. Zato ni potrebno posebno poudarjati privrženosti delovnih ljudi tej demokraciji, pa tudi pripravljenost razvijati jo dalje.
Toda zavedati se moramo, da naša demokracija ni neomejena; da so v njej postavljeni mejniki za vse protisocialistične sile. To dejstvo je pomembno zlasti ob izredno hitrem razmahu demokracije in demokratske klime. Smo družba, ki na stežaj odpira vrata demokraciji, toda s pogojem, da je ta demokracija razredna, da je v njej prevladujoča vloga delavskega razreda in njegovega neposrednega in zgodovinskega interesa.“
posiROKeosvecu
NEW YORK. — V torek se je v Ne* Yorku začelo letošnje zasedanje glavni skupščine OZN, katerega dnevni red s 10“ točkami je najobsežnejši v dosedanji zgo-dovini svetovne organizacije. Med najvažnejšimi problemi bo nedvomno vprašanj« članstva LR Kitajske v OZN, ker je bilo to vprašanje že dolga leta sporna točka in so sprejem Kitajske v Združene narode-doslej preprečevali le pod pritiskom Amerike. Tokrat pa verjetno tudi Amerika ne bo vec mogla prodreti s svojim stališčem, kajti 'r zadnjem času se je v svetu odnos do LK Kitajske tako bistveno spremenil, da bo to morala upoštevati tudi svetovna organizacija. Prav tako pa je živahne razprave Prl' čakovati tudi pri raznih drugih vprašanjih ’ s katerimi se bodo v prihodnjih tednih ba-vili Združeni narodi. Tukaj velja omeniti zlasti vprašanje svetovne konference o raz orožitvi, nadalje položaj na Bližnjem vzhodu, vprašanje sprejema novih članic, vedn bolj pereče vprašanje financ OZN in marsl kaj drugega. Za predsednika telošnjega za sedanja glavne skupščine je bil izvoljen predstavnik Indonezije Adam Malik.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednik SFR Jugoslavije in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita J ta teden na neuradnem prijateljskem obisk v Jugoslaviji generalni sekretar CK .-Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Obj? pripisujejo v obeh državah kakor tudi najširši mednarodni javnosti izreden P° men, saj bo od razgovorov, ki jih imaj0.. teh dneh vodilni predstavniki JugoslavlJ^ in Sovjetske zveze, odvisen nadaljnji raz voj odnosov med obema državama.
HELSINKI. — Danes se bo v Helsinki na Finskem končala sedanja peta faza ah riško-sovjetskih pogovorov o omejitvi str teškega oboroževanja. Predvidoma se D do pogovori nadaljevali novembra, in S1 spet na Dunaju.
KAIRO. — V Egiptu imajo od začetk* tega tedna novo vlado, ki pa ji spet pre1
seduje Favzi. Prav tako so v novi - , ostali tudi dosedanji zunanji minister Ria.’ notranji minister Salem in obrambni mi ster general Sadek. V novi vladi je 28 m nistrov in 6 posebnih svetovalcev Pre7S nika republike Sadata, za podpreasedm republike jpa je bil ponovno imeno Husein el Safei.
GRADEC. — V turističnem sredi#!! Ramsau na Zgornjem Štajerskem je PreJ! _
teden zasedala avstrijsko-jugoslovanska p-
misija za reko Muro. Na tem po vrsti šestnajstem zasedanju omenjene komisiJe poleg stalnih letnih poročil o vzdrževat^ vodotokov na mejnem odseku med obe državama obravnavali tudi druga vPrav nja, o katerih se obe državi stalno 0‘3V^S:X, ta. Posebno važno vprašanje je bila teh0 na rešitev za izvedbo zaščite Radkcrsbuf.|_ in Gornje Radgone pred poplavami-., gradnji mostu preko Mure v Gornji B goni bo to nova skupna akcija obeh “r na mejnem odseku Mure.
V/ASHINGTON. — Najnovejša anket* Gallupovega inštituta za javno mnenje pokazala, da bi bil demokratski sen.^0v Edward Kennedy za večino pripadm ^ svoje stranke najustreznejša osebnost demokratskega kandidata na predsednis volitvah v Ameriki prihodnje leto. Za K • nedyja se je izreklo 26 odstotkov a° rančev, senator Muskie je dobil 22 oas . kov, novi član demokratske stranke L ^ say in prvi uradni kandidat senator Govern sta zbrala po 6 odstotkov, me ko se je za prejšnjega podpredsco Humphreyja izreklo 13 odstotkov gla■ anketirancev. Četrtina vseh vprašanih P Stašev demokratske stranke pa se ni °P delila.	.
MOSKVA. — Prejšnji teden sta se ^ ti sestala zahodnonemški kancler pr ^ in glavni tajnik sovjetske KP Brežnjev-^|j uradnega sporočila je razvidno, da s°e}cali pogovori odkriti in stvarni ter so Pot v ozračju medsebojnega razumevanja-ravnavali so vprašanja medsebojnega teresa in posvetili posebno pozornost ^ ^j[
novi
. jd-
vlad*
voju položaja v Evropi. Poudarjen J pomen sporazumov, ki so jih doseg'1 ^ Zahodno Nemčijo na eni ter Sovjetsko .g zo in Poljsko na drugi strani, zdaj Potreba normalizirati odnose med obema škima državama.	.
TRST. — Na jugoslovansko-itabj^jjj meji na Tržaškem so v avgustu zah ^.jj, rekordno število potnikov, namreč “ jonov 88.656, medtem ko skupno sta prehodov čez mejo od začetka tega e^0\i konca avgusta znaša že 41,141.182-	^
6 milijonov ljudi je v avgustu potova^ mejo s potnimi listi, 3 milijone Pa pustnicami za maloobmejni promet-

2 NEDELJSKEGA TOVARIŠKEGA SREČANJA v SELAH:
Koroški Slovenci hočemo živeti pod svobodnim soncem, ki daje dovolj zdravih moči za oba naroda v deželi!
IZ GOVORA PREDSEDNIKA ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV KARLA PRUŠNIKA - GAŠPERJA
jarnen te9a srečanja — je naglasil predli ^ ^rušnik — pa je tudi utrditi tovarištvo Pfijate|jstvo med obema narodoma, ki že ? ''s°č živita skupaj na tej koroški .. med slovensko in nemško govorečim ludstvom, ki se po bistvu socialnega gle-anja prav malo razlikujeta drug od dru-3e9a. Že protifašistični boj je nazorno po-*al> da je na podlagi enakopravnosti, na al°gi medsebojnega spoštovanja in za-^Panja ter na podlagi vzajemnega priza-Vanja obeh narodov lahko uresničiti geslo
yeliki
^ hn
hodi,
e9a Prešerna, da naj žive vsi narodi,
epene dočakat dan, ko koder sonce prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak N0st h>o vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
,ei zemlji, na tem koščku naše rodne i “°vine je v zadnji vojni teklo ogromno 1 obeh narodov za uresničitev tega ple-9e | ega, človečanskega, internacionalnega
jl^°lem je govornik poudaril, da koroški |1i°Venci verujemo v poštenost demokratič-^ Množic Avstrije; verujemo, da je avstrij-®mu ljudstvu prav tako kot nam mir v 'P in mir v deželi globoko pri srcu. Ne lijemo pa v tisti del avstrijske družbe, 1 javno mnenje na Koroškem usmerja v sprotnem duhu.
^ »če na jubilejnem občnem zboru Zveze *°ških partizanov 9. maja letos v Celovcu v- ° odločno protestirali proti poživitvi šo-^lr,|stičnih izpadov proti koroškim Sloven-.6,ri in partizanski tradiciji. Glasno smo po-
ustave, državne pogodbe in mednarodnih obveznosti avstrijske republike do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, kot pa prav tisti javni delavci, ki preko tiska, radia in televizije oblikujejo javno mnenje. Žalostno je ugotoviti, da celo na Koroškem ve za koroške Slovence le 40 odstotkov prebivalstva, kot je to pokazala neka anketa."
Predsednik Zveze koroških partizanov je potem dejal, da smo upravičeno zaskrbljeni zaradi negativnih pojavov na Koroškem. Nihče od napadalcev na slovenske napise, nihče od skrunilcev partizanskih nagrobnih kamnov in spomenikov, nihče od tistih, ki so fizično napadali koroške Slovence, ni bil postavljen pred sodišče. Drugače pa je, če skuša kdo napraviti v prid koroškim Slovencem nekaj, kar je sicer dolžna storiti avstrijska družba, avstrijska država sama. Že dva-
rali in se upirali takratnim nepoštenim oblastem. Mislim pri tem na leta avsfrofašistič-ne vlade. Moram ugotoviti, da je bilo načelno veliko doseženega od tistega, kar smo takrat zahtevali in za kar smo prebili več let v zaporih. Če je od takrat minilo že skoraj štirideset let in se je v teh desetletjih mnogo spremenilo v prid demokratizacije družbe, pa se moramo danes le čuditi, da se nekateri Avstrijci iz preteklosti očitno prav nič niso naučili. Drugače ne bi bilo mogoče, da so slepi za vse, kar je podedovana last koroških Slovencev. Drugače ne bi bilo mogoče, da so na primer pri zadnjem ljudskem štetju popolnoma prezrli v Avstriji živeče Slovence in Hrvate — kljub državni pogodbi, v kateri so prisotni, v kateri so jim zajamčene narodne, kulturne, socialne in gospodarske pravice. Pred šest-
Hali
hsku;
vest javnih delavcev pri avstrijskem danes ponovimo ta apehČe jim je za
■ ' ^
„°l®ktivno zgodovino koroške dežele, če resnico in spoštujejo svojo domovino
Kakor poročamo že na drugem mestu, je imel na nedeljskem tovariškem srečanju v Selah govor predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik - Gašper, ki je uvodoma spomnil, da sta bili občini Sele in Železna Kapla med drugo svetovno vojno žarišče in središče protifašističnega narodnoosvobodilnega oboroženega boja na Koroškem.
Poudaril je, da je namen tega srečanja, da obudimo spomin na težko, a slavno dobo partizanskega boja, da utrdimo in okrepimo medsebojno tovariško zaupanje, tisto zvestobo in vztrajnost ter ljubezen in spoštovanje do našega ljudstva in naše zemlje, ki so nas krepili in vodili v najtežjih časih med 1941 in 1945. Te plemenite človeške vrline, ki so se rodile v najtežjih preizkušnjah polpretekle dobe, je treba gojiti in krepiti. Pri tem pa nam je učinkovita podpora prav partizanska pesem, zato smo še posebno veseli, da nas je obiskal Partizanski invalidski pevski zbor, ki nas bo pod vodstvom svojega dirigenta Radovana Gobca obdaril s svojim zakladom — slovensko borbeno pesmijo.
'fobijo''
..,Publiko Avstrijo, če jim je za to, da ji silijo0, hot zvesti državljani, da v njej ustvarja-utrjujejo mir ter napredno miroljubno . u*je, in če jim je za združeno Evropo, liri nai Pred avstrijskimi množicami raz-koi Qi° aemško-nacionalisfične hujskače, j e,i so v kratki zgodovini šestih desetletij dvakrat uničili Avstrijo; pred avstrijskimi |)n°iicami naj povedo, da žive v Avstriji, 10 K°foškem tudi Slovenci, prav tako pridni j P°*1eni državljani, ki z avstrijskimi sode-l^Qni plačujejo iste davke in imajo do dr-Vli*e 'Jte obveznosti; naj jim povedo, da ži-tukaj tudi Slovenci, katerih pravice so ne v sedmem členu državne pogod-
?°i«mče
°e.
drug naj bo kriv, da avstrijske nem-0 govoreče množice ne poznajo svoje
krat so grozili predsedniku Slovenke mladine in drugim mladincem, da bodo postavljeni pred sodišče.
„To je dvojna morala, ki je ne obsojamo le koroški Slovenci. Ta dvojni obraz avstrijskih oblasti obsojajo tudi narodi izven naših meja ter močno bremeni ugled Avstrije v mednarodni javnosti. Sprašujemo se, kako more država zahtevati od svojih državljanov spoštovanje zakonov, kako morejo oblasti vzdrževati red in mir v deželi, če pa država sama ne spoštuje zakonov in ustave ter očitno negira obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom državne pogodbe.
Ne čudimo se, da je današnja mlada generacija nestrpna. Tudi mi, ko smo bili mladi, smo bili nestrpni in revolucionarni ter svoj-čas postavljeni pred sodišča, ker smo kritizi-
najstimi leti ob podpisu državne pogodbe smo bili še prisotni; ali nas danes ni več? Ali je to plačilo za kri, ki smo jo prelili ,— tudi za osvoboditev Avstrije?"
Taki in podobni ukrepi uradnih krogov v naši državi niso demokratični, je izjavil predsednk Prušnik. To je diktatura, lahko tudi rečemo duševno nasilje večine nad manjšino, kar mi najostreje obsojamo. Pišejo v časopisih, da slovenski ekstremisti netijo nemir v deželi. To je smešna trditev; to je celo zlobna trditev.
„Ko so nacisti leta 1942 začeli izseljevati in razlaščati koroške Slovence, ko so jih mučili in obsojali na smrt z obglavljanjem — prav tukaj na tem mestu so žive priče tega zločinskega početja! — in ko smo se krvavi krivici uprli z orožjem v roki, so nas Nemci
imenovali bandite. Danes, ko opozarjamo na neizpolnjene avstrijske zakone, ki govorijo v prid koroškim Slovencem, pa smo ekstremisti. Mir v deželi ni odvisen samo od slovenske narodne skupnosti in njene kulturnosti. Pogoj za ta mir so obveznosti, zapisane v državni pogodbi, v ustavi, v senžer-menski pogodbi. Da se te obveznosti izpolnijo, pa je stvar avstrijske države in avstrijske družbe. Država je dolžna, da ustvari progresivno vzdušje in mir v deželi; dolžna je, da izsledi resnične kalilce miru, ki dovolj očitno prihajajo na dan s svojim rovarjenjem. Naj omenim samo pismo iz Žrelca z zahtevo po odstranitvi partizanskega nagrobnega kamna; sami so se podpisali, policija pa išče slovenske ekstremiste.
Ni nič bolj nizkotnega, nič bolj barbarskega, kot je skrunitev mrtvih, skrunitev grobišč. To pa se na Koroškem dogaja in vendar razni celovški listi še ugibajo, še polemizirajo, ali je mazanje s koroškorjavo barvo po partizanskih spomenikih prav ali ni prav, ali je upravičeno ali ne. Naj bo s tega mesta pred številnimi pričami nedvoumno povedano, da taki pisci in taki uredniki slabo služijo svoji domovini in slabo poznajo zakone države, v kateri živijo. Najbolj zaostali narodi, katerih kultura je še na najnižji stopnji, imajo vsaj do mrtvih dostojen odnos. Pri nas pa živimo v kulturno visoko razvitem svetu in vendar se dogajajo take stvari.
Skrunilci pokopališč in nagrobnih kamnov so gnili čiri na telesu koroške in avstrijske družbe. Tega se naj končno zavedajo tudi oblikovalci javnega mnenja ter pomagajo oblastem odstraniti to rakasto obolenje koroške kulture, pomagajo izslediti skrunilce nagrobnih kamnov, postavljenih v čast in zahvalo borcem za svobodo. Zveza koroških partizanov je vseh 40 partizanskih spomenikov opremila s slovenskimi in nemškimi napisi — ker živimo na dvojezičnem ozemlju in ker smo že med vojno vodili protifašistični boj v obeh deželnih jezikih. Dvojezično pa smo jih opremili tudi zaradi tega, ker želimo, da bi tudi nemško govoreči so-deželani spoznali resnico o tej dobi koroške zgodovine in da bi dvojezičnost prepoznali tudi avstrijski državniki ter priznali Koroški dvojezične topografske napise, kot jih Južni Tirolci že davno imajo."
Ob koncu je predsednik Zveze koroških partizanov naglasil, da koroški Slovenci hočemo in bomo živeli pod svobodnim soncem, ki daje dovolj zdravih moči za oba naroda v deželi. Čeprav nas trenutno še prezirajo in na naše vloge niti ne odgovarjajo, se bomo še oglašali ter se obrnili tudi na avstrijsko in mednarodno javnost, da jo poučimo o zakonih in o tem, kaj je Avstrija dolžna koroškim Slovencem. ..Hočemo uživati vodo od bistrih in zdravih studencev naših svobodnih gora, ki so tisočletne priče našega slovenskega življa na Koroškem. Peca, Obir, Košuta, Vrtača, Jepa in Dobrač, ki so v zgodovini napajali puntarske kmete in pozneje partizanske borce, hranijo še dovolj zdravja, ki se ga bo naša mladina znala po-služiti."
SVETINA
,......... Ji il
i
iii iiii
J
It H L
:
lil
III
lil
is l
Irl
DRUGA KNJIGA
Akrili je nekaj kapelj vode.
^oiem sta blodila naprej, dokler nista odkrila pod-V"? iarT|e. Zavlekla sta se vanjo in se zakamuflirala, bliž n'^U SO P°^aiale m°či, Nemci pa so se drli čedalje
»Dobro, da fe nisva ubila," je dahnil.
•lis "^''šola sem, kako sta se pogovarjala. Zdaj vidiš, da 6m tvoja sovražnica."
»Rešila si mi življenje. Tega ti ne bom nikoli pozabil." •Tudi ti si ga rešil meni."
V| »Sicer pa še nisva izven nevarnosti. Morava se pri-<J0 ' do ljudi. Dobro poznam te kraje, ker sem tu blizu •uv*1*3 ^edale^ ocl tod je skrita bolnišnica. Čimprej mo-fobt nat,i ljudi, ker tudi hrane nimava. Fant je imel v na-bn n'^U *e neka) krompirjev. Zdaj sva ob vse ... Lačna VQ. do ljudi je daleč."
$lj. so se pomikali nemški glasovi mimo, sta utihnila. lJief 0 S'a' kak° Poka dračje. Ani je trepetalo srce kot jj 1 Ptici. Potem so glasovi počasi zamrli in oddahnila sta
Ud f^okola sta še nekaj časa, potem pa sta se previdno C|)azila iz jame.
*e||< rnraka sta se počasi privlekla do požganega za-Q' kjer so se poti cepile v dve dolini in nazaj na greben,
ki se je povezoval z gozdnato planoto, od koder sta prišla. Zidovje je bilo sprano od dežja, ruševine prazne in zapuščene.
Šla sta naprej. Vodnik je vedel za na pol pogorelo, prazno hišo, kjer se je včasih ustavljal z brigado. Našla sta jo. Vrata so bila odprta na stežaj. Šipe v oknih so bile pobite, tramovje ožgano. Obstala sta in se spogledala.
V požgane in zapuščene domove je vstopila vedno z žalostnim srcem. Navdajal jo je občutek, da jo bodo zdaj zdaj zgrabile skrite roke. Pa je morala vstopiti. Potrebovala sta zavetje, noč je že legla na gore.
Tesnobno je napravila prve korake. Hiša je bila prazna in zapuščena. Skozi prevotljeni strop so mežikale zvezde daljnega neba, skozi okna je bril mrzel veter. Splazila sta se v obokano kuhinjo z odprtim ognjiščem. Tudi tu je bilo — kakor v izbi — nekaj otepov gnile slame.
Zakurila je. Vodnik je slonel ob steni in hropel. Od hoje je močno oslabel. Odšla je na rob gozda in se vrnila z naročjem suhljadi. Čudila se je: ko je bila s Primožem, je ni bilo prav nič strah. Zdaj pa bi od strahu skoraj skoprnela. Kljub temu je poiskala vodnjak in odprla pokrov. Voda je bila črna, nagnusna, spolzka.
Vrnila se je in mu to povedala. Oba sta se sprijaznila s tem, da bosta pač žejna. Voda jima je že pošla in ranjenec si je oblizoval grenke ustnice.
Ko se je plamen razgorel, je vdahnil v puščobo nekaj življenja.
„Če umrem, preden prideva do ljudi, te prosim, da poiščeš mojo ženo in ji poveš, kako je bilo z menoj," je trudno govoril. .Daj ji vse, kar je v torbici, razen zapečatenega pisma. To pismo zadeva tebe. V roke ga lahko dobe le vosovci in nihče drug... Kako je čudnol Včeraj si bila ti v mojih rokah, danes sem jaz v tvojih."
Skomignila je z rameni in nehote posnemala Pajka:
„Vojna je ..."
Potem ji je pripovedoval, kako je pri njem doma. Leto potem, ko se je poročil, je izbruhnila vojna v Abesiniji in žena je rodila sina. Vzeli so ga k vojakom. Nekaj let je životaril po Italiji, bil je v Afriki, v delavskem bataljonu, ob kapitulaciji pa je pobegnil k partizanom. Medtem so mu umrli starši. Zena je ostala na skromni kmetiji sama s sinom. Ko se je vrnil, ga je komaj prepoznala.
Govorjenje ga je utrudilo. Vdano ga je poslušala, saj je tako rad pripovedoval o svojih v teh trenutkih tesnobe, ko ga je krotovičil dvom, ali jih bo še kdaj videl ali ne.
Potem mu je ona povedala svojo zgodbo. Prosila ga je, da ji dovoli napisati Primožu pismo in poskrbi, da mu pride v roke.
Vzel je torbico in ji dal vojaški blok in svinčnik.
„Če bom ostal živ, ga bom prav gotovo poiskal, čeprav jetnikom ni dovoljeno pošiljati obvestil. Pa kaj vse ni dovoljeno in kaj vse je dovoljeno v tej prekleti vojni!" je mrmral. .Oziral se bom samo na svojo vest. Saj tudi tega ni v pravilih, da bi aretiranci reševali svoje stražarje."
Malo je še pobrskal po torbi in ji pokazal sliko žene in otroka. .Rad bi ju še videl."
.Pozdravil se boš in šel boš k svojim. Ne obupajl Jutri bova prišla do ljudi.”
.Upajva, da Nemci ne bodo rinili naprej in nama prestregli poti."
Potem so mu veke postale težke. Zmanjkalo ga je. Glava mu je omahnila na nahrbtnik, ki mu ga je podložila podnjo. Izmučen je trdno zaspal.
Zunaj je bila vlažna noč. Potegnil je veter in zaloputnil oknico. Vsa se je stresla. Brzostrelko je potegnila k sebi in dolgo čakala, če se bo še kaj premaknilo.
Iz gozda so odmevali zategli kriki nočnih ptic. Oglašale so se v presledkih. Pomirila se je s tolažbo, da tam,
Pred pričetkom
NOVE PROSVETNE SEZONE
•Pre*/ nami je jesen in zima, s tem pa tudi čas za naše pomnoženo prosvetno delo. Kot je iz objavljenih vabil v našem listu razvidno, so nekatera društva ie pričela z delom, druga se na to pripravljajo. Večina društev bo svoje delo pričela z občnimi zbori, druga spet s pripravami novih koncertnih sporedov ali igralskih nastopov.
Da bo to delo za vsako posamezno društvo čim bolj uspešno, bo treba sklicati društvene seje in na le-teh izdelati načrt za vso prosvetno sezono. Tozadevno bi vsekakor bilo potrebno, da društveni odbori na svoje seje povabijo tudi predstavnike centralne prosvetne organizacije, da jim s svojimi nasveti in tudi možno podporo pomagajo izdelati primeren delovni načrt, ki bi ga društvo lahko uresničilo, kajti prezahtevni načrti so tako za društvo kot za aktivne prosvetaše neumestni, ker jim kmalu vzamejo iniciativo, če spoznajo, da zastavljenega cilja ne bi mogli doseči. To je, čeprav na videz nebistven, zelo pomemben faktor za uspešno delovanje. S tem seveda ni povedano, da morajo načrti biti skromni. Vsako društvo pozna svoje zmogljivosti, vendar se pri načrtovanju lahko prezrejo dane situacije. In to na delovanje društva čestokrat slabo vpliva in namesto veselja za prosvetno delo ga sodelavcem odvzema.
Ko tako razmišljamo o našem prosvetnem delovanju v jeseni in prihodnji zimi, bi morda za tista društva, ki imajo pri svojem delu težave, bilo prav, da se najprej skušajo dvigniti iz trenutnih organizacijskih težav, ki so nastale iz kakršnihkoli vzrokov. Čestokrat je stvar v tem, da društvo trpi zaradi odselitve iniciativnih članov in v odboru nastane trenutna kriza, ki pa lahko postane trajna. Tu je vsekakor treba temeljito premisliti in čimprej skušati, da drugi člani prevzamejo pobudo. Če to ni mogoče, je vsekakor priporočljivo, da pokličejo na pomoč centralno prosvetno organizacijo, ki bo ra-devolje pomagala pri organizaciji lokalnih prireditev, kot so predavanja, tečaji, gostovanja ali podobno.
Vsekakor je treba pregledati vse možnosti, da delo gre naprej. Saj je pri nas na Koroškem v prvi vrsti od nas samih odvisno, da ostane naša beseda živa in s tem tudi naša narodnostna skupnost. Zavedati se mo-
Na Jesenicah bodo priredili
večer prijateljev koroških Slovencev
V soboto 25. septembra 1971 bodo na Jesenicah že drugič priredili večer prijateljev koroških Slovencev. Ta večer, ki bo v Domu žele-zarjev, prireja občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij skupno z drugimi družbenimi organizacijami na Jesenicah.
Na prvem večeru, ki je bil lani, so sodelovali nekateri koroški pesniki in oktet dikajov Slovenske gimnazije v Celovcu. Med prvim in drugim večerom so na Jesenicah ustanovili Kulturno-umetniški klub Tone Čutar, ki si je zastavil obširen delovni program. Med drugim si je
zadal nalogo, da bo kot prilogo v jeseniškem Železarju izdajal literarno revijo LISTI. Že ob ustanovitvi tega Kluba je bil navzoč tudi zastopnik s Koroške in od takrat naprej gojijo koroški in jeseniški literarni delavci prijateljske stike. V štirih doslej izšlih številk LISTOV so sodelovali tudi koroški avtorji. Letos spomladi pa so se na prijateljskem razgovoru srečali v Bilčovsu, kjer so se dogovorili za še tesnejše stike in sodelovanje.
Sad teh razgovorov bo prav jutrišnji večer, ki bo nadaljnji mejnik teh prijateljskih stikov. Dan prej bo izšla posebna številka LISTOV, ki
je posvečena koroškim likovnim in besednim umetnikom. Na večeru samem bo kulturni spored, v katerem bodo sodelovali jeseniški in koroški kulturni delavci. Literarna dela naših avtorjev bodo brali člani jeseniškega gledališča, kar bo za udelenžence posebno lep užitek. Poleg tega bodo sodelovali tudi pevci in inšfrumenfalni ansambel, ki bo skrbel za prijetno prijateljsko družabnost. V nedeljo pa je za sodelujoče predviden izlet na Jelovico ter razgovor o nadaljnjem sodelovanju.
Jeseniški Železar je v objavi za ta večer zapisal: Namen teh veče-
rov je krepiti krog resnih prija1e'jeV koroških Slovencev, ki se bodo & vseh področjih javnega in p0^1 nega življenja in delovanja z°vze” mali, krepili in podpirali zahlev® koroških Slovencev do njih®*1 manjšinskih pravic v Avstriji; k' l11’1 bodo dali ustrezno moralno pr'z®a.. nje in podporo in ki bodo Vpl'*®1 tudi na rojake v matični domovi®1' da se v Avstriji, na slovenske®1 ozemlju in sploh ponašajo kot -> venci, ki bodo na vseh podro®)1 družbenega delovanja razvijali krepili kar najtesnejše stike matično domovino in rojaki na roškem.
in
med
Ko-
Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu
VABILO
Vse, ki se radi poveselijo ob naši domači pesmi ter ob zvokih vesele godbe, vabimo na
KONCERT
ki ga prireja SPD »Bilka’ v nedeljo 26. septembra 1971 s pričetkom ob 8. uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu.
Sodelovali bodo mešani, moški in fantovski pevski zbor, glasbeniki, recitatorji ter igralci s šaljivimi prizori.
Prisrčno vabljeni!
Odbor
ramo, da nam okolje ni naklonjeno in je prav zaradi tega tembolj treba prijeti za delo. Vsak človek pa je srečen, če v težkih pogojih pride do uspeha. To velja tudi za naše prosvetno delo. In če do uspeha pride organizacija, je veselje ob uspehu toliko večje. Včasih preveč črno gledamo na lastne zmogljivosti in se odpisujemo sami. To nikakor ni v skladu z življenskim ciljem posameznika ali skupnosti. Življenje je vendar cilj, ki nas obvezuje k delu, k obstoju. Slovenci imamo dovolj kulturnega bogastva, s katerim se lahko merimo z drugimi večjimi narodi. Le spoznati moramo svojo kulturo. Posrednik naše kulture pa je za našega človeka zlasti domače društvo. Zato smo prepričani, da se odgovorni v posameznih društvih zavedajo svojega poslanstva.
Št. Jakob v Rožu
Kakor smo svoječasno poročali v našem listu, so gasilci v Št. Jakobu v Rožu navezali prijateljske stike z gasilci v Sori pri Medvodah, ki so pred meseci sodelovali na gasilski prireditvi v Št. Jakobu. Pred nedavnim pa je prišlo do protiobiska šentjakobskih gasilcev pri svojih tovariših v Sloveniji.
Bilo je res prisrčno prijateljsko srečanje. Zbrali so se v gasilskem domu v Sori. Šentjakobske gasilce so spremljali tudi župan Gressel in drugi, gasilcem iz Sore pa so se prav tako pridružili tamkajšnji župan in drugi predstavniki. Za začetek sta oba župana izmenjala kratki zdravici, kjer sta poudarila potrebo po dobrih odnosih in sodelovanju med sosedi. Pri tem je formalno igral vlogo „tolmača” Ši-mej Martinjak, vendar je bilo tako prevajanje skoraj povsem odveč, saj so se gostitelji in gostje dobro razumeli med seboj. Za prisrčni sprejem in gostoljubje pa se je zahvalil tudi načelnik šentjakobskih gasilcev Jenul.
Oficielnemu delu srečanja je sledila prijetna družabnost, ki so jo obogatili pevci pod vodstvom Mi-
Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli vabi na uprizoritev šaloigre
Tripče de’litolče
v nedeljo 26. septembra 1971 ob 13. uri popoldne v farni
dvorani v Selah, in ob 20. uri v farni dvorani v Št. Jo* kobu v Rožu; v nedeljo 17* oktobra 1971 ob 20. uri pa v farni dvorani v Šmihelu pr' Pliberku.
K številni udeležbi vabi
odbor
he Gabra, ob spremljavi harmonike pa so se navzoči zavrteli tudi v plesu.
Tako je prvi obisk šentjakobskih gasilcev v Sori pri Medvodah potekal v resničnem vzdušju prijatelj-
stva in medsebojnega razum®*** nja. Na obeh straneh je bila d,a žena želja, da bi do takih sreča® prišlo še večkrat in da bi še napre. utrjevali dobre odnose med ljud na obeh straneh meje.
Borovlje
Minulo nedeljo je pevski zbor „Alpenrose" v Borovljah obhajal 90-lefnico ustanovitve. Ta visoki jubilej so primerno proslavili. Poleg številnih pevskih zborov iz bližnje in daljnje okolice in tudi tujine so slovesnosti prisostvovali ugledni častni gostje, med njimi koroški deželni glavar Hans Sima, ki je za to slovesnost prevzel tudi častno pokroviteljstvo.
V svojem govoru je deželni glavar Sima med drugim povedal, da
Slovensko prosvetno društvo »Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na predstavo šaloigre
Tripče de’Utolče
ki jo bodo v nedeljo 3. oktobra 1971 ob 20. uri v farni dvorani v škocijanu uprizorili igralci SPD »Zarja’ iz Železne Kaple.
Vabi odbor
pesem krepi prijateljske vezi I® preko meja. Hočemo skrbeti i° ' da bo na južnem Koroškem ve^fl vladalo mirno vzdušje, kot je . na ta dan. Deželni glavar je 5 govor končal z zagotovilom, da bo trudil za prijateljske odnose deželami, s katerimi meji Koroš a Pri tem bo načelo to, da začrfo®^ pot uspešno nadaljujemo. P°5,a mo tisto, kar nas druži, pred to, nas loči. Tudi slovenski manjšini ® Koroškem moramo nuditi po9°le' da ji bo domovina ljuba. K tef®^ naj prispeva svoj delež tudi k°r0 ška pesem, je poudaril Sima- 1 Na slavnostnem koncertu, ki ^ bil v soboto pod vodstvom Pr . G. Szakacs in K. Nollge je ni zbor izvajal skladbe raz'!j'r1jr, narodov od francoskih, mehiški® slovanskih do koroške naro ® pesmi.
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
— Tone Svetina:
kjer se oglašajo ptice, ni ljudi. Tako jo je bil poučil Vojko.
Vodnik je spal kot ubit. Na njegovem bledem obrazu so trepetale sence ugašajočega ognja. Bala se je, da ne bi med spanjem umrl. Hotela ga je že zbuditi, pa se je premislila. Naložila je še nekaj vej na ogenj, potem je vzela v roke blok in začela pisati z okornimi črkami:
»Dragi Primoži Trepetam od tesnobe, ko ti to pišem. To so morda zadnje besede tebi, ki te edinega ljubim na vsem izgubljenem svetu. Noč je, neskončna temina, polna sovražnih šumov, senc in klicev, jaz pa nebogljena bedim ob človeku, ki je prestreljen in se bori za življenje.
Danes sem ubila prvega človeka, Nemca, gorskega lovca. Čudno mi je bilo pri duši. Ne znam ti tega opisati, pa saj sam veš, kako je to.
Mislim nate, samo nate. Ti si mi pokazal pot v življenje, pot, ki premaguje smrt. Kapljica sem na veji, ki se lahko vsak hip utrne. Ne bojim se umreti, čeprav bi rada živela. Predvsem bi živela zate in s teboj. Oh, kako nore sanje ob tej hudi uril Misel nate mi daje upanja in moči, da lahko še vzdržim in da ne zblaznim od obupa. Dokler si ti z menoj, ima vse smisel. Ti si gledal v prepad smrti s posmehom, naj še jaz. Bojim se teme, bojim se konca ...
Primož, ti si sonce mojega življenja! Ne veš, kaj vse čutim. Besede so prešibke, da bi ti mogla to povedati. Ti moj edini, ki poznaš resnico moje bolečine in pot iz zmote.
Zdaj, ko ti govorim iz daljave, od koder morda ni vrnitve, vedi, da v bridkosti človek nikoli ne laže. Tolaži me le to, da si ti z menoj in v meni, vedno in povsod.
Čakaj me, Primož! Danes, jutri, vedno in povsod ... Tudi če me ne bo, bom s teboj. Predolgo sva se iskala, preden sva se našla, in prehitro sva drug drugega izgubila. V teminah zapuščenih gozdov bom s teboj, v ognju smrtonosnih strelov bom s teboj, v valovih mrzlih rek, v soncu, v dežju in viharju. Vselej bom s tebojl Misli namel Tudi ta-
krat, kadar poslednji šumi dramijo umirajoče srce, ker ljubezen budi, daje življenje in premaguje smrt. Jaz sem s teboj, v tebi in povsod in vedno samo tvoja — Ana."
Ob zadnjih besedah so se ji po licih ulile solze. Na ognjišču so umirali plameni. Drv ni imela več. Z roko je segla po slami in jo vrgla na ogenj, da je zagorela s svetlim plamenom. Vodnik je ležal bled in negiben, kakor mrtev. Bilo jo je groza. Objela jo je vijoličasta tema.
Proti jutru ju je prebudil hlad. Drgetala sta, dokler se ni zdanilo. Z dnem pa sta krenila naprej proti zaselku, ki ga je bil napovedal vodnik. Iz daljave je donelo bobnenje topov in regljanje mitraljezbv. S sedla sta opazila visok dim v smeri, kjer so bili padli v zasedo.
»Madona, požigajo ... Menda kar od kraja. Saj tam ni brigad," je dejal vodnik z razklanim glasom.
»Ubogi ljudje!" je dahnila Ana.
Kmalu sta naletela na partizansko patruljo. Bili so fantje iz zaščitne enote bolnišnice. Na srečo je vodnika eden poznal. Prišli so o pravem času, ranjencu so že pojemale moči.
Naložili so ga na nosila in ga nesli do prvih hiš. Tam so dobili vola in voz.
Ker je samo vodnik poznal strogo zaupno javko poveljstva VOS, ni mogel nihče prevzeti Ane. Povrh vsega so nemške enote presekale pot in preiskovale področje, kamor sta bila namenjena.
Vodnik se je precej časa pogajal s patruljo, preden so privolili, da jo začasno sprejmejo v bolnišnico. Potem so obema zavezali oči in ju odpeljali v neznano.
Vodnika so čez nekaj časa preložili z voza na nosila. Ana je hodila peš in jo je nekdo od patrulje vodil za roko. Zdelo se ji je, da blodijo v krogu. Včasih se je spotaknila, vendar je hodila mnogo laže kakor prej z zvezanimi rokami. Ko so jima sneli z oči črni ruti, so bili v skalovnati
kotanji sredi gozda, od koder je bilo videti samo neba. V dnu kotanje je bilo nekaj barak iz brun, ki s° komaj ločile od okolice. Zakamuflirane so bile z mahov) skalami in lubjem.	0,
Sprejel jih je dežurni zdravnik. Povedal je, da so k*** ke prenapolnjene z ranjenci in da bolnišnici primanj hrane. Nemški prodor jih je odrezal od preskrbovalne p ^ Sovražnik počasi prodira proti bolnišnici, je dejal, ‘® ^ poti vse pretakne; že dva dni živijo v strogi pripravlje®°^ Ob prvem stiku z ranjenci in strežnim osebjem j® spoznala, da je vznemirjenje upravičeno. Bolnišnica ®' 1	0
la osebja, ki bi v primeru nevarnosti odpeljal ranjence varno. 2e nekaj dni so v bližini kopali skrivališče, _ *yoC)-skrili nemočne, vsi drugi pa naj bi se umaknili sami-nika so izročili zdravnikom, Ana pa se je priključila ose ^ Opoldne so jedli redko krompirjevo juho z rej?5j0. molče poslušali bobnenje, ki se je čedalje bolj kmz. $0 Strah se je naselil v srca, se zrcalil v očeh in gibih. / 5 ||, vedeli, da se jim bliža sovražnik in se strahoma sPrasernno če bo šel mimo. Poskrili so težke ranjence v podze skrivališča in čakali vesli bližnjih straž.
DRUGI DEL
PODZEMSKA REKA
Hrabrim pomaga^^j
V golo skalno steno, na vrhu poraslo z gostim k°r' ^ gozdom, je posijalo jutranje sonce. Objelo je ®1°^jr0v zidovje gradu, ki je sredi stene, visoke sto dvajset m®
SKGZ V TRSTU ZAHTEVA:
VSE NARODNOSTNE SKUPNOSTI
MORAJO UŽIVATI ENAKE PRAVICE IN ENAKO ZAŠČITO
Bivši cesarjev avtomobil
v službi dobrodelne ustanove
Glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu je prejšnji teden sprejel predlog osnutka ukrepov v korist slovenske jezikovne skupnosti v avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina. To je storil zoradi nujnosti, da se na podlagi človekovih pravic in ustavnih določb republike Italije zagotovi vsesplošna manjšinska zaščita in s tem obstoj slovenske narodnostne skupnosti.
Pri izdelavi tega predloga se SKGZ sklicuje na položaj nemške narodnostne skupnosti v deželi Triden-tinsko-Južna Tirolska, katero tako imenovani paket
ščiti do najvišje stopnje, ki je bila dosežena v italijanski republiki. Nasprotno pa je položaj slovenske skupnosti tak, da določeni deli ne uživajo nobenih narodnostnih pravic in tudi ostali le omejene pravice, pri čemer se poleg ustave kršijo tudi mednarodne obveznosti.
Slovenska kulturno gospodarska zveza zato opozarja na človeško in ustavno načelo, da morajo vse narodnostne skupnosti v isti državi uživati enake pravice in enako manjšinsko zaščito.
Predlog Slovenske kulturno gospodarske zveze se deloma opira na določbe, ki veljajo za južnoti-rolske Nemce, deloma pa je prirejen v skladu z drugačnimi razme-rami, v kakršnih živi slovenska narodna skupina, vendar v celoti upošteva duha južnotirolskega paketa. Ravno zaradi te paralele z vprašanjem nemške narodne skupine na ■lužnem Tirolskem je SKGZ prepričana, da bodo tudi Slovenci našli Potrebno razumevanje za svoja življenjska vprašanja.
Na to je v svojem uvodnem govoru opozoril tudi predsednik SKGZ Roris Race, ki je naglasil, da je Slovenska kulturno gospodarska zveza že od vsega začetka proučevala južnotirolski paket z namenom, da potegne vzporednico med nemško in slovensko narodnostno skupnostjo v duhu demokratičnega načela, da morajo biti vse Manjšine v isti državi enako zaščitene in da imajo enake pogoje za življenje. »Izhajamo iz načela, da je nevzdržno, da uživajo narodnostne skupnosti v isti državi različno zaščito in različne manjšinske Pravice. Naša akcija je torej naper-jena proti diskriminaciji manjšin, Pomeni torej, da nočemo biti manjšina drugega ali tretjega reda."
Praktična vrednost predloga SKGZ je, kakor je izjavil njen pred-
sednik, v tem, da prikaže, kakšne Pravice in prednosti bi morali uživati Slovenci v Italiji, če bi bili deležni podobnega ravnanja, kakoi južnotirolska nemška skupnost. Tc Predlog naj bi služil za izboljšave psnutkov, ki so bili že predložen jj* tudi tistih, ki še bodo predloženi. J’r' tem se bo SKGZ zavzemala, do bo osvojenih čim več tistih elemen-l®v iz njenega predloga, ki jih dru-9' osnutki morda ne vsebujejo.
Osnutek ukrepov v korist slovenje jezikovne skupnosti obsega podobne in konkretne predloge za
revizijo ustavnega zakona, ki spreminja posebni statut avtonomne dežele; za državne zakone, ki rešu-
Odložen obisk
Slovencev pri italijanski vladi
Kakor smo svoječasno poročali tudi v našem listu, naj bi predsednik italijanske vlade Colombo tekom meseca septembra sprejel delegacijo slovenske narodnostne skupnosti, da bi mu tudi še osebno tolmačila težnje Slovencev v Italiji, kakor so bile le-te obširno navedene že v skupni spomenici, ki so jo vladi poslale vse slovenske narodne organizacije skupaj s tistimi italijanskimi političnimi organizacijami in strankami, v katerih se udejstvujejo Slovenci.
Zdaj pa je »Primorski dnevnik" objavil vest, da predsednik Colombo slovenske delegacije ne bo mogel sprejeti v obljubljenem roku, da pa bo prav gotovo do sprejema prišlo v kratkem. Do preložitve naj bi — kakor je vladni generalni komisar za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino dr. Ab-brescia sporočil zastopnikom Slovencev — prišlo zaradi prezaposlenosti predsednika vlade in da bo le-ta lahko bolje proučil vprašanja, ki jih navaja slovenska spomenica.
»Primorski dnevnik" se v tej zvezi spominja »običajne prakse stalnega odlaganja in izgovorov", kadar gre za bistvena vprašanja, ki so življenjsko pomembna za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Svoje poročilo zaključuje z željo, da bo to odlašanje zadnje in da bo preložitev obiska zares omogočila, da se vprašanja bolje preučijo, tako da se tudi bolje in v skladu z željami Slovencev pričnejo čim hitreje reševati.
jejo vprašanja, ki ne spadajo v deželno pristojnosf; za ukrepe, ki morajo bili sprejeli z izvršilnimi normami in za posebne deželne zakonodajne ukrepe ter končno za jamstva, ki naj zagotovijo dosledno izvajanje vseh ukrepov za zagotovitev nadaljnjega vsestranskega razvoja slovenske narodnostne skupnosti.
Glavne značilnosti spremenjenega deželnega statuta je predsednik SKGZ orisal takole:	Poudarjena
avtonomija dežele, širok obseg zaščitnih norm, poudarjena vloga subjekta manjšine, podrobna obdelava jezikovnih pravic in ureditev šolstva, zastopstvo v javnih službah, poprava krivic in jamstva.
Predlagane spremembe dajo večjo možnost slovenski skupnosti, da soodloča o stvareh, ki jo zadevajo — bodisi s tem, da so imenovani slovenski funkcionarji na odgovorna mesta (šolstvo) na predlog Slovencev, bodisi z ustreznejšo udeležbo v raznih komisijah in obvezno prisotnostjo v izvoljenih organih in odborih. »Gotovo je najlažje najti pot — je menil predsednik SKGZ — da narodnostna skupnost postane subjekt na etnično strnjenem ozemlju, ki uživa široko avtonomijo, kakor je to primer bo-censke pokrajine. V našem primeru je ob upoštevanju upravno-poiitič-ne ureditve neprimerno bolj zapleteno in tudi neučinkovito, če ni politične volje in če ni občutka nujnosti, da se potrebe manjšine izpolnijo do njene zadovoljitve, kar je mogoče samo z rednim konzulti-ranjem z njo in z njenim pristankom."
Predlog SKGZ zato podrobno navaja primere, kje in kako morajo biti Slovenci zastopani, da bodo mogli res enakopravno soodločati povsod, kjer gre za njihova vprašanja. Podlaga za izvedbo vseh teh ukrepov pa morajo biti rezultati fi-
Kakor znano, ima organizacija tako imenovanih SOS-otroških vasi tudi oddelek za filatelijo, ki vsako leto poskrbi za kakšno filate-
fflTT KAOSEKAim
s
m
m
m
H II
te)
(m)
§š)
o
(s> §e) SHl
1010 WIEN 1.10.71
listično atrakcijo. Letos bo taka akcija izvedena ob izdaji priložnostne znamke za 75-letnico avstrijskega avto-moto društva 'OAMTC.
Medtem ko se je omenjena or-
ganizacija v prejšnjih letih ob takih priložnostih poslužila za prenos pošte železnice, parnika ali balona, bo letos v sodelovanju z OAMTC .vključila" v akcijo enega najstarejših avtomobilov v Avstriji, to je tako imenovani Austro-Daimler iz nekdanje lastnine cesarja Franca Jožefa. S tem avtomobilom bodo 1. oktobra prepeljali poštne pošiljke z Dunaja v SOS-otroško vas Hinterbruhl.
Za to priložnost je filatelistični oddelek SOS-otroških vasi založil posebne pisemske ovitke, ki jih bodo frankirali z znamko za 75-letnico OAMTC ter opremili s priložnostnim žigom (na naši sliki) in žigom prvega dne, tako da bodo res zanimiva obogatitev vsake zbirke. Take z znamko in vsemi žigi opremljene ovitke bo od 1. oktobra dalje možno naročiti po ceni 20 šilingov za komad (dodatno še poštnina), in sicer na naslovu: Briefmarken-abteilung der SOS-Kinderdorfer, 8011 Graz, Postfach 529.
Čisti dobiček takih akcij služi za nadaljnjo izgradnjo SOS-otroških vasi, kakršne delujejo že v vseh predelih Avstrije, pa tudi v mnogih deželah širom po svetu ter nudijo nov dom neštetim osirotelim otrokom.
stega ljudskega štetja, ki je bilo za manjšino najbolj ugodno. To je predsednik SKGZ Race takole utemeljil: Ker ne moremo priznati veljavnosti ljudskega štetja iz leta 1961 in ne bomo priznali letošnjega ljudskega štetja Slovencev — med drugim se izvaja samo na Tržaškem — zaradi tega, ker niso dozorele razmere, da bi se vsak Slovenec deklariral za Slovenca, zaradi posledic fašističnega nasilja, nasilja v Benečiji po drugi vojni in zato, ker drugi Slovenci v deželi ne uživamo vseh manjšinskih pravic, je bilo treba za dosego odnosa seči k štetjema, ki sta kolikor toliko odražali dejansko stanje — za Benečijo je štetje iz leta 1911, za ostala območja pa štetje iz leta 1910. Odnos iz tistih let'popravlja do neke mere krivice, ki smo jih utrpeli pod fašizmom in po tej vojni.
Posebno pozornost posveča predlog SKGZ gospodarstvu. Opozorjeno je na škodo, ki jo je Slovencem povzročil fašizem, potem pa
je postavljena zahteva po posebnem skladu, ki naj ga ustanovi država v soglasju z deželo za potrebe slovenske skupnosti. »Ni mogoča zaščita naše skupnosti brez učinkovitega finančnega posega, ki bi vsaj v minimalni meri popravil škodo," je naglasil predsednik Race. »Zelo malo bodo pomagale druge zaščitne norme, slovenske šole, pravica jezika in vse drugo, če Slovenci v deželi ne bomo svobodneje in samozavestneje gospodarsko zadihali. Če bi v gospodarstvu danes startali z ničle, ali malo naprej, in nam ne bo dana boljša možnost, se bo razdalja večala in bomo vedno bolj gospodarsko odvisni, s tem pa še naprej izpostavljeni asimilaciji.” Končno zahteva predlog SKGZ še ustrezna jamstva za izvedbo vseh potrebnih ukrepov in v ta namen predlaga ustanovitev posebnih komisij pri vladi in pri deželnem odboru, ki morajo biti sestavljene na paritetni osnovi, tako da je polovica članov Slovencev,
T°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK
Opiralo vhod v podzemsko jamo, črno zarisano pod sivim brevisnim skalovjem. Globoko v dnu ponora je v temačnih ^Ocah izvirala reka. Rahlo je šumela v prebujajočo se
V luknjah nad gradom se je prebudila jata kavk. Ognila se je in zakrožila nad stražarjem, ki je stal pred rati gradu in se oziral na ozelenele griče, prehajajoče v °Pasti svet Snežnika.
Vrata gradu so se odprla. Prikazal se je Perne, obut v vvetle škornje, obrit in nasmejan. Povprašal je stražarja, so diverzanti že prišli. Zvedel je, da sta Rusa odšla proli Qsi, drugih pa še ni bilo.
Perne se je napotil na grajsko dvorišče, tlakovano z • r°bim kamenjem. Dobro se je prespal in se najedel kruha pršuta, ki ga je zalil z Vipavcem. Zato se je imenitno °cutil. Pred njim se je kopala v jutranjem soncu ozelenela ®krajjna Pivke. Čez travnike in njive so se vili potočki. 6dtem ko je bil na golem, razjedenem kamenju Trnovske Qnote včasih celo kozarec vode velika dragocenost in ^ na skopi zemlji vladala revščina, je bila tu narava bolj wQrežljjva. Hiše in vasi so se lepo prilegale zeleni okolici. ernlja je bila rodovitna, vode v obilju, pa tudi živeža za Qrtizansko vojsko je bilo dovolj.
^ Perne je bil zadovoljen, da je diviziji manever uspel. ^ 6*v boja se je po dolgem, mučnem pohodu izmaknila mškim kleščam in se pojavila tu, kjer so jo Nemci naj-? Qni pričakovali, saj so tudi iz teh krajev poslali vse re-^6fvne sile na pomoč napadajočim. Vojska, ki je ostala v ^s*°iankah, ni pomenila kdove kakšne nevarnosti. Tudi ^ sovražnik na hitro zbral dovolj sil, so bile možnosti ^ik divizije neomejene. Za njenim hrbtom se je vzpe-
v modro nebo skalnati Nanos, nad Postojno pa se je j^alo mogočno gozdnato pogorje Javornika in Snež-a, ki se je vleklo vse do hrvaške meje.
Perne je preletel rahlo vzvalovane poljane, dokler se mu ni pogled ustavil ob vznožju — ondi je vsek nakazoval cesto in dvotirno elektrificirano železnico, ki je vodila v Trst. Lazar je bil že sklical vse štabe brigad in jim dal nalogo za napad. Perne pa je pripravljal udar diverzantov na šibke točke sovražnikovega zaledja. Iz gore poročil je izbral samo najbolj ranljive točke. Obetal si je, da bo presenetil oba poveljujoča generala, tistega v Trstu in tistega v Ljubljani.
Kljub temu pa je bil vznemirjen. V rokah je držal povelje, da je imenovan za šefa obveščevalnega centra korpusa. Težko se bo poslovil od divizije, na katero ga vežejo spomini njegovih največjih zmag. Že na tem položaju si je ustvaril mrežo, ki je stezala tipalke noter v rajh: na Dunaj, v Munchen, Berlin pa v Trst, Milano in tja do Rima. Njegovi obveščevalci so bili ljudje obeh spolov, različne starosti in narodnosti. Ustvaril je pravo mednarodno bratstvo obveščevalcev. Zdaj je pričakoval svoje najboljše ase, da bi izvedli nekaj njegovih drznih zamisli.
Na kamnitem tlaku je zaslišal počasen topot konjskih kopit. Obrnil se je. Na koščenem konjiču je dostojanstveno sedel Marko s kučmo, parabelo in torbo plastika ob boku. Ob njem sta korakala Poljak Tomo in Blisk, ki sta se vračala s terena. Zbrala sta zadnje podatke o nemškem skladišču bencina v Postojnski jami. Pemcu se je obraz razlezel v nasmeh. Marko se je na konju zravnal in nategnil vajeti. Bal se je srečanja s šefom. Štab 30. divizije ga je bil obdolžil, da je dezertiral s položajev, za kar naj bi se zagovarjal pred vojnim sodiščem. Pred Pemcem je razjahal. S šepavim korakom je stopil predenj in pozdravil s pestjo.
»Tovariš šef, javljam se ti na raport zavoljo klevet, ki jih širijo o meni nepoučeni in panikarski elementi, sovražniki ljudstva in stranke."
Perne, ki je razumel šalo in dobro poznal Marka, mu je velel »na mesto voljno". Potem so si segli v roke in se smejali. Marko je segel v žep površnika in privlekel na dan steklenico.
»Polna je in nedotaknjena ko devica. Prava slivovka! Prvi dar ljudstva Pivke naši diviziji. Srkni jo v našo čast in slavo, da ti razplamti krvoločnost in te podkrepi na tvoji poti navzgor, šefa vseh šefov.”
Perne je krepko nagnil, potem pa je steklenica krožila. Zadnji jo je dobil v roke Marko. Vsi trije so preplašeno gledali, ko je ni odstavil od ust. Pil je kot sestradan dojenček mleko.
»Kaj čenčaš, Marko? Vojne tajne izdajaš," ga je zbodel Perne.
Marko pa se je zvito namuznil:
»Zame nimate ne vojnih ne zasebnih tajn. Kar vas je višjih, potrobezljate vse ženskam, tam pa zve Marko vse še prej, preden so napisana povelja. Tudi to sem zvedel, da so me zatožili in da si ti vzel v roke tisto nesramno pisanje."
Minerju se je stemnil obraz, z roko je potegnil po kocinasti bradi in začel preklinjati štabe, ki ga hočejo ugonobiti, ker so po neumnem izgubili precej ljudi ob žicah idrijskih postojank.
Perne ga je nekaj časa poslušal, ker pa je vedel, da ne bo konca, je odprl torbico, izvlekel prijavo in jo prebral.
Marko je spreminjal barve in zavijal oči, kot bi ga drli na meh. »To je lažniva komanda! Niso napisali, da sem na poti v brigado vrgel v zrak dva kamiona Nemcev in jih uničil več kot njihov bataljon med vso ofenzivo. Tako, za samoiniciativo namesto odlikovanja vojno sodišče ... Kakšne krivice se gode človeku, in to celo invalidul Najrajši bi se zjokal. To je pravo izkoriščanje človeka po človeku ..."
« — Štev. 38 (1523)

Vplivi toplote in vetra na človeka so zelo pomembni
Starti lahko mnogo pomorejo svojemu otroku, da se lažje prilagodi spremembi, ki jo prinašata sola in življenje v razredu. Še ko šteje otrok štiri ali pet let, je treba v njem pričeti ustvarjati željo po šoli. Otrok bi moral z radostjo pričakati dan, ko pojde prvikrat v šolo. Starši naj bi otroka še pred pričetkom njegovega šolanja peljali na sprehod do šolskega poslopja, da bi mu le-to postalo bližje. To je tudi priložnost za pogovor, ki naj v otroku vzbudi voljo za šolo in življenje v razredni skupnosti.
Starši bodo storili veliko uslugo svojemu otroku, če mu bodo prihranili izjave, kot sta na primer tile: „Šola te bo že naučila reda!” ali pa: „Boš že videl, kaj bodo storili s teboj v šoli, če ne boš imel nalog!“ Posledice takšnih groženj so lahko zelo resne. Najmanj, kar povzroče, je strah pred šolo. Lahko se celo zgodi, da se otrok nikoli več ne bo mogel
Starši in učitelji
osvoboditi takšnega strahu, to pa se bo kazalo v njegovem uspehu in zadovoljstvu pri učenju. Tega prav gotovo noče noben roditelj.
Starši lahko v mnogočem pomorejo učiteljici pri delu z njihovimi otroki, lahko pa ji to delo tudi otežijo. Hitro morejo nastopiti nesporazumi. Doslej so se starši sami ukvarjali s svojim otrokom in ga učili različnih stvari, odslej bo to počenjala tudi učiteljica in morda bo to storila malce drugače. Starši bodo opazili razliko, čutili se bodo prizadete in morda bodo tudi izrekli kakšno omalovaževalno pripombo na njen račun. To seveda ne koristi otroku. Učiteljica ima namreč priložnost spoznati otroka z druge plati, kot so ga doslej spoznali starši. To je zato, ker ga gleda s popolnoma drugačnimi očmi kot oni. Vidi ga v skupini z drugimi otroki, vidi, kako mu je uspelo prilagoditi se, koliko je sposoben sodelovati z drugimi otroki, ali je vztrajen in podobno. Tako ima ona mnogo več možnosti, da razume otroka, da ga spozna.
Otrok pogosto zelo vzljubi svojo učiteljico in tega tudi ne skriva pred starši. Nekateri starši pa ob tem prično kazati znake ljubosumja. Nenadoma prično gledati na učiteljico kot na sovražnico in podzavestno govore slabo o njej. To je velika napaka.
Otrok mora čutiti, da starši spoštujejo in imajo radi njegovo učiteljico. Zato naj starši ne varčujejo z lepimi izjavami o njej. Tako ji bodo pomagali pri delu z njihovim otrokom. Koristili bodo samo slednjim.
Poskusite!
JUHA IZ PIVA
Potrebujemo Vi litra svetlega piva, koižek cimetove skorje, nageljnovo žbico, sladkor po okusu, limono, 2 jedilni žlici moke in 2 jajci.
V lonec denemo pivo, cimet, nageljnovo žbico in sladkor. Z dvema kockama sladkorja zdrgnemo limono, nato ju dodamo juhi in pustimo vse skupaj, da dobro zavre. V malo vode razžvrkljamo moko in jo potem stepemo v juhi. Legiramo z rumenjakom in za boljii okus dodamo limonin sok. Beljaka stepemo v trd sneg, primešamo 2 jedilni žlici sladkorja; z majhno žližko pa oblikujemo cmoke, jih zakuhamo v vrelo vodo in jih pustimo v pokriti posodi stati približno 5 minut na robu štedilnika. Preden s cmoki postrežemo, jih vložimo v juho.
Ljudje spadamo med bitja, ki imajo poseben center v možganih, ki jim ureja telesno toploto. V teku tisočletij smo našli mnogo načinov, da temu centru olajšamo delo, da lažje obdrži stalnost temperature. Iznašli smo stanovanja, kurjavo, hlajenje, obleko, obutev. Vendar prevelika vročina ali prevelik mraz le lahko škodljivo vplivata na nas, posebno še, če je v zraku vlaga.
Nizke temperature povzroče prehladne bolezni, če je zrak vlažen, ozebline, v izrednih slučajih podhladitev vsega organizma in zmrznenje. Visoke temperature pa lahko v primerni vlagi, ko telo ne more izhlape-vati, povzroče toplotno kap, sicer pa vsaj neugodje, slabost in nemoč. Razumljivo je, da pri dotiku z vročim predmetom in tekočino staknemo opekline te ali one stopnje.
Naše telo ureja avtomatično telesno temperaturo približno na naslednji način; če je vročina, se najprej razširijo žilice v koži, postanemo rdeči. Kri iz globine telesa prihaja k površini in se tam ohlaja. Če to ne zadošča, se potimo. Mokra koža je boljši
Pred
Jutranji in večerni hlad nas že opominjata, da bo kmalu prišla zima in zatorej je že čas, da se začnemo nanjo pripravljati. Nikar ne dovolite, da vas zima preseneti. Zato pohitite z deli, zlasti tistimi, ki zahtevajo odprta okna in suho vreme.
Važno je, da še pred zimo pregledate lončene peči, radiatorje in električne peči, vtikače in vtikalne puše. Pri tem pa ne pozabite urediti drvarnice. Premog in drva imate že gotovo doma, pripravite posode za premog, lopatico, kos pločevine ali debelega linoleja, ki ga boste položili pred lončeno ali železno peč.
Zdaj je že čas, da pregledate, če se okna in vrata dobro zapirajo, sicer pa kupite tesnilni trak iz penaste gume, ki ga boste prilepili okrog vrat ali oken.
Zadnje sončne dneve izkoristite za zračenje posteljnine, saj bo prišla dolga in mrzla zima, ko je ne boste mogli nesti na zrak.
Če še niste, pa takoj preglejte staro zimsko garderobo, znosite jo na balkon, dvorišče ali teraso, ali pa na stežaj odprite okna v sobi, da se bodo oblačila dobro prezračila. Preglejte, če je bil morda čez poletje na obisku molj, saj bo v tem primeru
prevodnik toplote in ohlajanje je večje. Če je to še premalo, začnemo globoko dihati in oddajamo odvišno toploto s povečanim izločanjem hlapov skozi dihala. Če je mraz, se prav nasprotno najprej skrčijo žilice v koži, postanemo bledi. Kri gre v globje dele telesa, kjer se manj ohlaja. Če to ne zadostuje, se skrčijo v koži drobne mišice, ki dvignejo dlačice, dobimo kurjo polt. Če še to ni dovolj, začno drgetati večje mišice. S tem se sprošča toplota in telo se ogreva.
Pri vsem tem ima precejšnjo vlogo veter. Če se spomnimo še iz šole, je veter le gibanje zraka. Veter odvzema telesu toploto, celo šibek veter lahko močno ohladi telo. Če hladen veter deluje na telo v zaprtem prostoru, je to prepih. Veter je lahko vlažen, kar poveča njegov vpliv. Prav tako je lahko veter vroč ali mrzel, kar ima spet svoj vpliv na telo. V takih slučajih govorimo o kombiniranih vplivih vetra.
Razen tega, da veter vpliva na človeka direktno, je dobro, če vemo, da je vpliv vetra lahko tudi posreden. Odstranjuje lahko nam-
en pride
treba oblačilo zašiti. Hkrati, ko zračite obleko, pospravite tudi omare, jih dobro zbrišite, da boste vanje lahko naložili očiščeno letno garderobo.
Preglejte tudi zimsko obutev. Še v pravem času jo nesite k čevljarju, da jo bo popravil. Pri pregledu garderobe za vse dru-
24. september 1971
DROBNI NASVETI
B Komarji ne marajo duha nagelje-vih žbic. Zadostuje, če raztopimo nekaj kapljic olja nageljevih žbic v špiritu in namažemo s tem tista me9ta, ki so izpostavljena komarjem. Podobno učinkuje tudi olje poprove mete.
B Madeže na belem marmorju spravimo z mešanico dveh dedov sode, enega dela krede in enega dela plovca. Vse troje mora biti dobro zdrobljeno. Dodajte nekaj kapljic vode, da dobite gosto mažo. Vanjo pomakajte cunjico in z njo drgnite po madežu. Nato operite ploščo še z milnico in jo otrite, da bo suha.
reč razne nečiste delce iz zraka, se pravi, da snaži zrak. Možno je tudi, da veter vpliva prav narobe. Suši zemljo, dviga prah i° zrak kvari. Na precejšnje daljave prenaša veter povzročitelje nalezljivih bolezni, drobne žuželke, cvetni in drug prah, ki lahko povzroča preobčutljivostne bolezni, lahko pa prenaša tudi radioaktivne delce.
Če se tega zavedamo, se bomo znali pa*
žiti pred škodljivimi vplivi temperature in vetra. Pravilno se bomo oblačili in pred' vsem tudi obuvali, se varovali prepiha in skrbeli za osebno čistočo ter higienske navade.
zima
žinske člane pa naredite seznam, kaj bo treba za zimo na novo kupiti. Predvsem P°' hitite z nakupom otroške obutve, saj bodo prav gotovo lanski čevlji premajhni. Nik°r ne čakajte, da ne boste potem, ko bo ž® sneg, letali od trgovine do trgovine in Prl' merne obutve ne boste našli.
Limona - aromatičen sadež
Kje vse rabimo limonoi Povsod: v slanih ali sladkih jedeh, pa še:
* Za marmelado. Za kilogram limon je treba kilogram sladkorja in liter vode. Olupimo jih in jih v vodi kuhamo 15 minut. Nato jih vzamemo iz vode, jih zrežemo na četrtine in odstranimo pečke. Za tri ure jih položimo v mrzlo vodo in jo medtem izmenjamo tri ali štirikrat. Iz litra vode in kg sladkorja napravimo sirup; ko zavre, dodamo li-
mone, pustimo pokuhati, nato izklopimo kuhalnik in naj po malem vre še dve uri.
*	Z limono preprečimo nekaterim vrstam zelenjave, da bi počrnela, npr. srčkom artičok in surovim gobam; hruške in jabolka pokapljamo z limoninim sokom, potem ko jih olupimo in zrežemo na krhlje.
•	Klasični kolač, (enaka količina moke, masla, jajc in sladkorja] bo mnogo okus-
nejši, če masi dodamo ne' koliko naribane limonin® lupine.
•	Če je pri pečenki nepogrešljiva, ni zato. ®° izboljša okus, pač da jo I® že prebavljiva.
•	Limona često nadomesti ki* pri pripravi solate. V meš® nih solatah je najokusn®)' ša zmes smetana in limon'n sok.
•	Če jagnjetini dodamo n® kaj kolesc limone, bo popolnoma nov okus.
Ton« Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina:
,Ne razburjaj se! Šele v komunizmu bo resnica zmagovala nad zmoto. Komandanta, nad katerim se prito-žuješ, smo razrešili in ga postavili za kuharja. No, ali si zdaj zadovoljen?"
Marku so se orosile oči, malo od pijače, malo od ginjenosti.
»Perne, ti si oče nas diverzantov. Brez tebe bi pomenili manj kakor konjska tiga. Vsak hudič se spotika ob nas, prilaščajo pa si naše uspehe in si z njimi višajo čine. Ali ne, fantje?"
Perne je prepognil papir in ga nekajkrat raztrgal. Potem je stegnil roko čez zid nad prepad in odprl pest. Raztrgani listki so se vrtinčili nad globočavo, kjer je zamolklo šumela reka.
»Če ne bi bilo še nekaj tako pravičnih, kakor si ti, bi bil jaz že zdavnaj pod rušo. Ali pa bi dezertiral in vodil privatno vojno ...’
»Privatne vojne pa ni. Še vsi skupaj komaj kljubujemo sovražniku."
Pogovor je zmotil prihod dveh partizanov, ki so ju fantje redko videli, čeprav so dosti slišali o njih.
»To je tržaška ekipa," ju je predstavil Perne, ki je bil pozno v noč poslušal dogodivščine iz podtalne vojne v velikem obmorskem mestu.
»Jaz sem Mehdi. Sedaj Mihajlo,’ se je predstavil srednje visok, vitek moški v brezhibni uniformi nemškega oficirja, temnih las in rjavih oči, ki so izražale drzno ravnodušnost. Marko ga je premeril od nog do glave, prav tako njegovega spremljevalca, ki mu je bilo ime Seidov.
Marko je brž ponudil Rusoma steklenico, v kateri je ostalo še nekaj požirkov. Pomilovalno sta jo pogledala in izpraznila. Potem jo je Marko zalučal v brezno.
Ker še ni bilo vseh, so se odpravili v grad, da bi si ga ogledali. Med potjo po sobanah je Perne razlagal zgodbo o roparskem vitezu Erazmu Predjamskem, ki se je uprl cesarju in v tem orlovskem gnezdu dolga leta kljuboval ob-legavcem, naposled po ga je vitez Ravbar ugonobil z zvijačo. Erazma je pokopala oholost. Norčeval se je iz sovražnika, ga podcenjeval in precenjeval zvestobo svojega služabnika. Iz gradu je držal podzemski rov, po katerem se je Erazem oskrboval s hrano. Služabnik je v zasmeh oble-govalcem prinesel iz gradu gospodarjeva darila — celo sveže češnje — in jih izročil poveljujočemu vitezu. Ta pa ga je z zlatom podkupil, da mu je pokazal najšibkejše mesto v obzidju. Na znak s svečo je topovska salva razbila obzidje in kamenje je ubilo gospodarja.
»No, saj ti gotovo poznaš to zgodbo, Marko, kajne? Saj ste se jo učili v šoli," je dejal Perne.
»O, zame je nova. Prav tisto leto, ko bi se jo morali učiti nam je umrla učiteljica in šole je bilo konec,” se je zasmejal Marko in z njim še drugi.
»Tu, vidite, prav na tem mestu jo je skupil Erazem Predjamski. Prav nad latrino je bilo najšibkejše mesto v obzidju. Hrabri vitez se je moral posloviti od življenja s hlačami za petami. Prekleto tragično, ali ne?"
»Tragično, pa še kakol' je dejal Blisk. »To se pravi, da ne kaže zaupati nikomur, najmanj pa hlapcem, pa če se jim godi še tako dobro. Gospodarjem so vedno zavistni.’
»Tako je. Uporniki delajo zgodovino in premikajo svet naprej. Včasih pa ga tudi polomijo. Brez potrebe ne kaže nikomur dajati priložnostti, da bi bil lahko slab, posebno ne, če veš, da ti to lahko škodi. Resnično pa je, da sovraštvo slabičev ni nikoli tako nevarno kot njihovo prijateljstvo," je modroval Perne.
Ogledali so si še vhod v jamo nad gradom, kjer so se včasih terenci skrivali pred Nemci. Videli so, kam so pri-
slanjali lestev in kje so spuščali lestvice iz vrvi. Čeprav 5 bili Nemci nekajkrat v gradu, jih nikoli niso odkrili-
Kmalu je prišel Lazar z načelnikom štaba Iztokom- 1 brali so si sobo in sedli k posvetu. Lazar jih je pohvalil * uspešne podvige. Vsem so sijale oči od ponosa, ko je ° jal, da so diverzanti elita elite partizanske vojske in da ^ vizija v protiofenzivi pričakuje od njih smelih udarcev zaledju nemškega vojnega stroja.
Perne je razčlenil uspehe diverzij in sabotaž od uS ^ novitve divizije in jim prikazal vso ogromno škodo, kj jo przadejale sovražnikovim bojnim enotam. Poudaril J pomen psihološkega učinka njihovih nenadnih udaroVi ^ pošastno razkrajajo okupatorjevo vojno moralo. Govori razločno in počasi kakor profesor. Rad je navajal Pr,rrie j, zato so ga vsi razumeli. Opozarjal jih je na umetnost 0 krivanja šibkih točk nemškega vojnega stroja in na uC kovifost nenadnih udarov ter najrazličnenjših diverzant5 metod, od preprostih do skrajno premišljenih in zaple*en^ Naštel jim je ranljive točke železnice in ceste, kjer je P1’^ njačil Marko z največjim številom pobitih. Prešel je ,. možnost miniranja nemških ustanov in štabov s Porn°sj<> njihovih uniform in pobijanja nemških oficirjev s Porn°ee‘r žensk — na tem področju sta bila mojstra Mihajlo i*1 dov. Pri lovu na »žive jezike", oficirje, gestapovc® agente pa sta se odlikovala Tomo in Blisk. Po kratki * pravi so sklenili, da bodo tudi tu posvetili sovražniku-
Vsi so se dobro počutili, navdajalo jih je borbeno r ^ položenje. Posebno vesel je bil Marko, ki je	'f ^
nejše naloge kot bataljon in ga je namesto obsodbe telo priznanje. Med sestankom so jim kurirji pod 9r® r„ zakurili ogenj in zaklali prašička. Intendantje pa so 01 zanfe oskrbeli s kruhom in vinom. Po tednih stradanj0 nenehnih bojev je pomenilo to pravo razkošje. ...-i (Nadaljevanje v prihodnji Štev1
ROMAIN gary
Hrepenenje po nepokvarje-
Za svojo odločitev, da obrnem hr-bet civilizaciji, vsem njenim lažnim vrednotenjem, in se zatečem na ko-rami otok sredi Pacifika, na obalo jnodre lagune, čimdalj od sveta, kjer Je mogoče vse kupiti za denar in kjer ima veljavo le premoženje, lahko na-stejem razloge, ki jih ne bodo mogli Razumeti le popolnoma pokvarjeni ljudje.
. Želel sem si nedolžnosti, nepokvar-jenosti. Začutil sem potrebo, da ube-Zun divjemu vzdušju tekmovanja za “Običek v svetu, kjer je vodilo netan-*°cutnost in kjer je za občutljivega človeka in umetniško dušo, kot sem Jaz. vedno teže priti do materialnih sredstev, brez katerih niti duh ne Hore uspevati.
i. Hrepenel sem po nesebičnosti. Vsi, , me poznajo, vedo, kako važna ^ je ta lastnost, prva in morda edi-ba> ki jo pričakujem od svojih prija-v. Jev. Sanjaril sem o tem, kako bom Zlvel med preprostimi ljudmi, ki so edno pripravljeni pomagati in ki ne P°znajo nizkotne preračunljivosti; med bitji, ki jih bom lahko prosil za Vse in ki bodo v zahvalo sprejemali moje prijateljstvo.
Uredil sem svoje osebne zadeve in popotoval na Tahiti, kamor sem pri-
nosti
Taratongino darilo. Mislim, da Tara-tongo lahko imenujem prijateljico. Orehov kolač je bila spekla prav zame. Kar pa me je dosti bolj zanimalo, je bilo blago, v katerega je bil kolač zavit: kos platna, pobarvan z divjimi barvami, ki so me na nekaj močno spominjale, čeprav najprej še sam nisem vedel na kaj. Ko pa sem platno skrbneje pogledal, mi je začelo srce hitreje utripati.
Moral sem sesti. Previdno sem razgrnil platno. Bil je pravokotnik, velik petdeset krat trideset centimetrov. Slika je imela praske in je bila na nekaj mestih razmazana.
Dolgo sem ogledoval sliko. Nobenega dvoma ni bilo. Pred seboj sem imel Gauguinovo delo.
Nisem velik umetnik, toda so slikarji, katerih dela je mogoče spoznati že po njihovem stilu. S tresočimi
Sel
v prvih poletnih dneh. Mesto Pa-Peete me je razočaralo. Kraj je sicer leP> toda civilizacija prav tu kaže vso ?vojo duhovno revščino. Vse ima svo-jP ceno. Služabnik je prejemnik pla-,e in ne prijatelj; pričakuje, da ga onec meseca izplačate. Neprestano .site besede ,služiti kruh*. Denar pa |e ena od stvari, pred katerimi sem , °tel zbežati. Zato sem se odločil, da 0lu živel na majhnem, oddaljenem ®t°ku Taratora v otočju Marquesas. ,'ucajno sem ga bil odkril na zem-Jevidu in izvedel, da tam samo tri-rat na leto pristane ladja.
Kakor hitro sem stopil na obalo Taratora, sem začutil, da se °°do moje želje končno uresničile.
Vsa tisočkrat opevana lepota Policije, še bolj čudovita, če jo vidite s Sv°jimi očmi, se mi je ponujala že ob fvem koraku: palme, ki se na vitkih cblih nagibajo k morju, nemoteni vlr. lagune, ki jo obkrožajo koralne 1 .*> mala vas s slamnatimi strehami, Jer ljudje ne poznajo skrbi. Sprejeli
0	nie z odprtimi rokami.
Taratora šteje nekaj sto naseljen-
®v- Ti še nikoli niso slišali za prak-j e našega brezbožnega kapitalizma d1 se zaradi tega niso zavedali do-r°te, ki so mi jo izkazali, ko so mi °delili najboljšo kočo v vasi in mi Preskrbeli vse potrebno za življenje. *nel sem svojega ribiča, svojega vrt-arJa in svojega kuharja, katerih mi .P °h ni bilo treba plačevati. Vse je nieljilo le na prijateljstvu, na bra-vski navezanosti in na medseboj-ern spoštovanju. Vso hvalo za to kh 1- SCm ^ dolžan dobrotljivosti
1	n ljudi, njihovi čudoviti čistosti du-a..Pa tudi naklonjenosti, ki jo je
f Jua do mene Taratonga, petdeset-i ttla hčerka poglavarja, katerega a*jestvo je nekoč obsegalo dvajset li 0. -OV te8a arhipelaga. Prebivalci so blji Taratongo prav z otroško lju-^ Zr*ijo, zato sem si že od prvega jnf tudi sam prizadeval, da bi si pri-^ °u njeno prijateljstvo. Vedel sem . .Popolnoma naravno in se nisem najmanj pretvarjal, nasprotno, ^P Zaupal sem se ji. Povedal sem ji, i kaj sem se bil odločil, da se zate-* na ta otok, ji zaupal svoj od-' do pohlepa in materializma ter °J® željo, da kje odkrijem ostanke v, Sebičnosti in čistosti, brez katerih •j,°veštvo ne bi moglo živeti dalje. . ratonga mi je odgovorila, da me eH' • norna razume, ker je tudi njen življenjski cilj preprečiti, da bi ^f>ar zastrupil duše njenega pleme-Z,’ Ta namig sem dobro razumel, vi ° sem ji zagotovil, da ne bom iz-jdacl iz žepa niti suja, dokler bom jo u na Taratori. Vrnil sem se v svo-v .°ž° in se iskreno trudil upošte-j .' diskretni nasvet, ki mi ga je bila $e a- Da, vzel sem ves svoj denar, ki krT ?a kil prinesel s seboj, in ga za-£al v jami blizu koče.
Xq . tri mesece sem bival na Tara-*’ ko so mi nekega dne prinesli
Tuje iskrice
0 Ko vzgajamo otroka, moramo misliti na njegovo starost.
Joubert
0 Vztrajnost je vrlina, po kateri postanejo vse druge vrtine plodne.	Graf
Q Človek nima prijateljev. Ima jih le njegova sreča.
Napoleon
£ Nov prijatelj je podoben novemu vinu: šele ko o-stari, bo sladek za pitje.
Italijanski pregovor
Q V pesniku in umetniku je neskončnost.	Hugo
rokami sem še enkrat razvil platno in se sklonil nadenj. Slika je prikazovala tahitsko gorsko pokrajino in v ospredju ženske, ki se kopljejo ob izviru. Motiv, barve in konture so bili tako značilni, da je bila vsaka zmota povsem izključena, četudi je bila slika slabo ohranjena.
V	jetrih sem nenadoma začutil žgočo bolečino, ki je pri meni vedno znamenje velikega razburjena.
Gauguinova slika na tem izgubljenem otočku. In Taratonga je bila vanjo zavila svoj kolač! Delo, ki je na pariškem umetnostnem trgu vredno najmanj pet milijonov frankov! Bog-ve, koliko drugih slik je Taratonga že uporabila, da je zavijala pakete ali krpala luknje. Kakšna nenadomestljiva izguba za človeštvo.
Skočil sem pokonci in pohitel k Taratongi, da bi se ji zahvalil za kolač.
Sedela je pred kočo nasproti lagune in vlekla pipo. Bila je močna ženska s sivimi lasmi, ki je tudi z razgaljenimi prsi izžarevala neko nedotakljivo dostojanstvo. »Taratonga," sem rekel, »tvoj kolač je odličen. Najlepša hvala."
Bila je zadavoljna.
»Spekla ti bom še enega," je obljubila.
Odprl sem že usta, vendar nisem nič rekel. Treba je bilo pokazati takt. Nisem imel pravice povedati tej kraljevski ženski, da je divjakinja, ki slike enega največjih genijev vseh časov uporablja za ovojni papir. Priznavam, da tudi sam večkrat trpim zaradi svoje tankočutnosti, vendar nikakor nisem hotel napraviti vtisa, kot da se počutim više od Taratonge.
V	upanju, da bom dobil še kak kolač, zavit v Gauguinovo sliko, sem molčal. Edina stvar na svetu, ki nima cene, je prijateljstvo.
Torej sem se vrnil v svojo kočo in čakal.
2e naslednjega dne so mi prinesli nov kolač, spet zavit v Gauguinovo sliko. Bila je še bolj poškodovana
kot prva. Zdelo se je, da jo je bil nekdo nalašč razpraskal z nožem. Že sem hotel pohiteti k Taratongi. Potem pa sem se premislil. Moral sem ukrepati preudarno. Obiskal sem jo šele naslednjega dne in nedolžno omenil, da je bil ta kolač najboljši, kar sem jih kdaj jedel.
Skromno se je nasmehnila in si napolnila pipo.
V naslednjih osmih dneh sem dobil od Taratonge še tri nove kolače, zavite v tri Gauguinova dela. Preživljal sem čudovite ure. Moja duša je pela — ne najdem drugega izraza, da bi lahko opisal, kako prevzeto sem opazoval umetnine.
Pozneje sem dobil še več kolačev, ki pa niso bili zaviti.
To me je popolnoma oropalo spanca. Kaj ni bilo več Gauguinov ali pa je bila Taratonga samo pozabila zaviti kolače? Bil sem jezen in žalosten. Kot je kazalo, imajo prebivalci Ta-ratore kljub dobrim lastnostim tudi svoje napake, saj so, na primer, tako brezskrbni, da se nanje ni moč zanesti. Pojedel sem nekaj tablet, da bi se pomiril, in premišljeval, kako naj se s Taratongo pogovorim o tej zadevi, ne da bi jo opozoril na njeno nevednost. Končno sem se odločil za okritost in sem se napotil k svoji prijateljici.
»Taratonga," sem rekel, »že tolikokrat si mi poslala svoje čudovite kolače. Izvrsten recept! Mimogrede, sprva so bili kolači zaviti v barvasta platna, ki so se mi zdela prav zanimiva. Všeč so mi bile žive barve. Od kod imaš te slike? Jih imaš še več?"
»Ah, to!" je ravnodušno menila Taratonga. »Moj stari oče je imel veliko takih slik."
„Ve-veliko?“ sem zajecljal.
»Da, dobil jih je od nekega Francoza, ki je živel tu in je za zabavo poslikal nekaj platen. Še nekaj jih imam."
»Koliko?" sem izustil.
»Ne vem. Saj lahko sam pogledaš. Pridi."
Peljala me je v shrambo, ki je bila polna kopre in suhih rib. Na tleh je ležalo pod prahom nekaj ducatov Gauguinov. Vse slike, delane na plat-
Ge io mera bili1
Ciprijan je ustvarjal kariero. Postal je vodja oddelka. Po sprejeti plači pove ženi Katji:
„Odslej ti bom dajal manj denarja — moral bom hoditi v pivnico in kavarno. Vsi vodji oddelkov hodijo. To mora biti!"
„Če to mora biti," je pritegnila Katja in molčala.
Pri naslednji plači je Ciprijan povedal:
„Danes ti dam zelo malo. Moram si kupiti novo obleko. Vsi vodje oddelkov imajo nove obleke."
„Če to mora biti," je znova pritegnila Katja in molčala.
Ciprijan je napredoval. Postal je namestnik. Po plači je dejal ženi:
„Čeprav imam zdaj večjo plačo, ti bom dajal manj. Potrebujem denar za ljubico."
„Za ljubico?“ se je začudila Katja.
»Še/ ima ljubico, ostali namestniki imajo ljubice — moram jo imeti tudi jaz!"
»Če to mora biti," je prikimala Katja. „Ali mi jo kdaj pokažeš?"
„Pokažem!“ je potrdil Ciprijan.
Bil je ples. Katja je drezala v Ciprijana: „No, pokaži mi jo!"
„Takoj jo boš videla," je povedal Ciprijan. „Vidiš tisto visoko, tanko, ki ni ravno preveč trezna? To je šefova ljubica. Ta mala, debelušna — to je ljubica prvega namestnika. In tista blondinka v desnem kotu, ki gre pravkar plesat z šefom — ta je moja."
Katja gleda, primerja in se nato pomirjeno ozre v Ciprijana:
„Reci kaj hočeš, ampak najina je — najlepša!"
no, so bile precej poškodovane. Vendar sem med njimi odkril še nekaj del, ki so bila dobro ohranjena. Od razburjenja sem postal čisto bled in sem se še komaj držal na nogah. Moj bog, sem pomislil, kakšna izguba bi bila za človeštvo, če ne bi bil slučajno prišel sem! Vse to bi mi prineslo vsaj trideset milijonov frankov.
»Lahko jih vzameš, če želiš," je rekla Taratonga.
V	meni je divjal strašen boj. Poznal sem nesebičnost teh čudovitih ljudi in na njihov otok nisem hotel vnesti trgovskih pojmov cen in vrednosti, ki so uničili že marsikak raj na zemlji. Vendar so mi predsodki naše civilizacije, ki so kljub vsemu trdno zakoreninjeni v meni, branili, da bi sprejel tako darilo brez plačila. Spontano sem snel z roke svojo dragoceno zlato uro in jo pomolil Taratongi.
»Dovoli, da ti izročim tole darilo," sem prosil.
»Ne potrebujemo ure," je rekla. »Če nas zanima čas, pogledamo na sonce."
V	tem trenutku sem se odločil za pomembno dejanje.
HAIVVOOD
Najdeni soprog
»Pravite, da je vaš mož zginil, gospa Trevvis? Pojasnite mi natančneje."
»Veste, zginil je pred tremi leti. Saj veste, kako je, če sta zakonca že deset let poročena in brez otrok. Prepiri pa to in ono ..
»Torej je bil vzrok prepir?"
»Da. Odšel je razkačen ... Mislila sem, da se bo vrnil. No, ko ga dva tedna ni bilo, sem vedela, da ga ne bom več videla ..."
»Ste prijavili policiji, da je izginil?"
»Nisem. Saj sem bila že tako navajena živeti sama.”
»In zakaj ste se tega spomnili sedaj, po treh letih?" jo je vprašal narednik VVeitt.
»Zaradi sorodnikov ... Zanima jih premoženje, mož pa ni pustil nobenega pismenega dokumenta."
»Aha, vaše premoženje je v nevarnosti. In mi naj po treh letih najdemo gospoda Trewisa?"
»Saj vam ga ni treba najti. Sploh ne. Le to ugotovite, da je živ, potem bom imela mir pred sorodniki."
»Oho!” se je začudil narednik. »Ali se vam kaj sanja, kje bi morda bil?"
»Najbrž nekje tukaj v San Franciscu. Bil je trgovski potnik. Lahko pa bi opravljal kakršen koli poklic. Take narave je ..."
»Ali veste, gospa: mogoče je, da ga sploh ne najdemo."
»Vem. Zato pa ne bo mogel biti razglašen za mrtvega in premoženje ostane meni."
Narednik Weitt se je vrnil na postajo, premišljeval o tem čudnem begu in še bolj čudni zahtevi gospe Trevvis. Neumno, da bi iskal, toda dolžnost je dolžnost...
Tedaj ga je poklical glavni inšpektor Rennis.
»Narednik, s kakšnim primerom se sedaj ukvarjate?"
Weitt mu je povedal o gospe Trevvis.
»Kar pustite to iskanje," mu je rekel inšpektor.
»Zakaj?" se je začudil narednik.
»Veste, gospod Trevvis sem jaz, bivši mož gospe Trevvisove. Zdelo se mi je najbolje, da izginem. Tistega usodnega dne mi je žena v mleko dala strup. Le po naključju ga je popila njena ljubljenka siamska mačka ...”
»Taratonga," sem rekel, »na žalost se moram vrniti v Francijo. Čakajo me važne naloge. V osmih dneh pride ladja, in tedaj vas moram zapustiti. Tvoje darilo sprejmem le pod pogojem, da lahko tudi sam storim nekaj zate in za tvoje ljudi. Nekaj denarja imam — na žalost ga je zelo malo — in tega bi rad pustil tukaj. Gotovo kdaj potrebujete kakšno orodje ali zdravila."
»Kot želiš," je ravnodušno odgovorila.
Dal sem Taratongi sedemsto tisoč frankov. Nato sem pobral slike in pohitel v svojo kočo. Ves teden sem nemirno čakal ladjo. Pravzaprav še danes ne vem, česa sem se tako bal. Nenadoma sem si vroče želel, da bi čim-prej zapustil Taratoro. Za nekatere umetnike je značilno, da jih ne zadovoljuje že samo občudovanje umetnine, temveč hrepenijo po tem, da bi ta užitek delili še z drugimi ljudmi. Da, mudilo se mi je, da bi se vrnil v Francijo k trgovcem z umetninami in jim ponudil svoje zaklade. Za vsako sliko bi dobil več kot sto milijonov frankov. Edino, kar me je pri tem motilo, je bilo dejstvo, da mi bo več kot trideset odstotkov vrednosti, ki jo bom iztržil, pobrala država. Kajti na žalost posega civilizacija tudi v najintimnejše področje sveta, med dosežke umetnosti.
Na Tahitiju sem moral čakati petnajst dni, preden je prišla ladja za Francijo. O svojem malem otoku in o Taratongi nisem skoraj nikomur govoril, saj nisem hotel, da bi senca kake požrešne roke zatemnila moj paradiž.
Lastnik hotela, kjer sem stanoval, je precej dobro poznal otok in Taratongo.
»Fantastično dekle!" je dejal nekega večera.
Nisem se hotel spuščati v razglabljanje. Oznaka ,dekle1 se mi je zdela skoraj žaljiva za najboljše bitje, kar sem jih kdaj spoznal.
»Vam je pokazala svoje slike?" je hotel vedeti hotelir.
Zravnal sem se. »Kako, prosim?"
»Da, dekle slika, in to precej dobro. Tri leta je bila v Parizu na akademiji uporabne umetnosti — tega bo kakih dvajset let. Ko pa je padla cena kopre — saj veste, zaradi sintetične kopre — se je morala vrniti. Njene imitacije Gauguina so prav izredne. Podpisala je pogodbo z Avstralijo. Plačajo ji dvajset tisoč frankov za sliko. Od tega živi... Toda kaj vam je, prijatelj? Se ne počutite dobro?"
»Nič ni," sem zastokal.
Ne vem, kje sem zbral moč, da sem vstal, odšel v svojo sobo in se vrgel na posteljo. Ležal sem ves pobit in pretresen zaradi nepremagljivega občutka studa. Svet me je bil torej še enkrat razočaral. V velikih metropolah in tudi na najmanjšem atolu južnega morja je človeška duša nizkotno preračunljiva. Tako mi ni preostalo nič drugega, kot da se zatečem na nenaseljen otok in živim popolnoma sam, da zadostim svojemu neukročenemu hrepenenju po ne-pokvarjenosti.
SVETOVNI PRVAK OSVOJIL DRUGO MESTO NA EVROPSKEM PRVENSTVU V KOŠARKI
Potem ko je Jugoslavija na evropskem prvenstvu v košarki v nemškem mestu Essenu premagala košarkarske ekipe Bolgarije, Turčije, Češkoslovaške in Izraela, se ji je nudila velika priložnost, da se v finalnih tekmah uvrsti na prvo mesto tega turnirja. Jugoslovanski košarkarji so imeli velike trenutke in premagali Poljsko in Italijo. Po mnenju ekspertov pa bi morali biti zmagovalci tudi nad finalistom iz Sovjetske zveze. Toda jugoslovanski košarkarji niso izkoristili velike priložnosti in so podlegli enajstkratnemu evropskemu prvaku Sovjetski zvezi z rezultatom 64:69 (37:33). Jugoslovanskim košarkarjem je enostavno zmanjkalo moči, da bi obdržali vodstvo, ki so si ga priborili v prvem polčasu, vse do konca tekme. Sovjetska zveza je bila bolje pripravljena in to je prišlo do veljave v odločilnih trenutkih. Vendar so jugoslovanski igralci lahko zadovoljni, saj je tudi drugo mesto in četrta srebrna kolajna evropskega prvenstva velik uspeh.
V jugoslovanski reprezentanci smo letos pogrešali nekaj izvrstnih igralcev, ki so bili na svetovnem prvenstvu v Ljubljani nedvomno največja opora — manjkali so bivši kapetan reprezentance Ljubljančan Ivo Daneu, neumorljivi Rajkovič, ki je po osvo-
Športni vestnik
V__________________
jitvi svetovnega prvenstva tragično umrl, in Peter Skansi, ki smo ga spoznali na SP v Ljubljani. V Essenu in v Boblingenu, kjer so bili predfinalni boji, so jugoslovansko reprezentanco sestavljali naslednji igralci: Simonovič, Jelovac, Kneževič, Kapičič, Bassin, Čošič, Plečaš, Čermak, Žorga, Vu-činič, Rukavina in Georgijevski.
OLIMPIJSKE VESTI
Olimpijski pripravljalni komite je pred kratkim razposlal okrožnico, da išče preko 32.000 začasnih nastavljencev in delavcev za čas olimpijskih iger, ki naj bi bili seveda idealisti. Zaslužek bo namreč znašal samo 2 dolarja na teden, vključena pa bo še prosta hrana in prenočitev izven olimpijskega mesta Miinchena. Interesentom bo plačana vožnja od nemške meje naprej, na razpolago pa jim bo tudi obleka, ki bo po končanih tekmah prešla v njihovo last. Vsi „pomočniki“ morajo govoriti nemški jezik, v nagrado pa bodo dobili vstopnice za vsaj eno športno prireditev. Iz Amerike same se je javilo že nad 30.000 interesentov, od katerih jih je več kot polovica odpovedala, ko so zvedeli za pogoje.
Pomočniki „idealisti“ bodo morali delati čez 8 ur na dan, na teden pa bo prost le en dan. Pri moških so najbolj iskani mehaniki, tiskarji, elektrotehniki, ključavničarji, tesarji, steklarji, zidarji, monterji, oskrbniki, prodajalci vstopnic, kontrolorji in kurirji. Pri ženskah nujno potrebujejo oskrbnice, stevardese, osobje za garderobe in toalete, telefonistke, stenotipistke, kuharice in pomočnice.
Za začasno osobje bodo v celoti izdali nad 60 milijonov nemških mark. Ta vsota bi bila še večja, če se ne bi podjetja obvezala, da delajo brez dobička. Prav zaradi tega bo stala obleka za osebje le 5,5 milijona nemških mark, čevlji in nogavice pa so brezplačni. Srajce bodo stale za osebje le približno 60 šilingov; olimpijski komite jih je naročil 60.000. Zanimiva so tudi nekatera števila rekvizitov, potrebnih za brezhiben potek olimpijskih iger. Olimpijski komite je naročil npr. 2700 odpiračev za steklenice in 2,5 milijona papirnatih posod za pijačo. Iz papirja so naročili celo posode za hrano in skodelice za čaj in kavo. Potrebovali bodo tudi čez 10.000 m papirnatih namiznih prtov. Nože, žlice in vilice, jajčnike in podobne potrebščine bodo izdelali iz plastične mase.
Zanimivo pa je tudi, na kaj vse morajo misliti prireditelji. Pri porabi vode so preračunali, kolikokrat se bo uporabljalo stranišče in koliko toaletnega papirja je potrebno.
HOKEJ NA LEDU
Pretekli teden se je na celovških tleh pričela letošnja sezona v hokeju na ledu. Nasprotnik avstrijskega prvaka KAC iz Celovca je bil v tekmi za alpski pokal švicarski vicešampion Servette iz Ženeve. Tekma se je končala po zmerni igri 7:3 (3:1, 1:1, 3:1) za Celovčane. Hokejisti avstrijskega prvaka bodo gostovali 8. oktobra v Ljubljani, kjer bodo v okviru alpskega pokala odigrali tekmo proti HC Jesenice.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba i o. J. Drava, Celovec • Borovlje.
Izgledi za bodočnost sveta
menda niso preveč razveseljivi
Eden izmed najuglednejših strokovnjakov Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, Walter Paw!ey, je pred kratkim objavil študijo, v kateri se bavi z vprašanji, ki jih bo moralo človeštvo reševati že danes, če hoče zagotoviti bodočnost sveta. „Bližnja prihodnost našega planeta nikakor ni rožnata," ugotavlja Pawley, „ker se bodo naši potomci zaradi prenaseljenosti znašli pred malone nerešljivimi problemi."
Čez sto let bo na svetu živelo 36 milijard ljudi, toda čeprav bo mogoče preskrbeti dovolj hrane, grozi človeštvu vseeno cela vrsta nevarnosti — brezposelnost, politične razprtije, naraščanje nepismenosti, čedalje večje zastrupljanje ozračja in širjenje revščine. V svoji študiji Pawley opozarja, da se je treba že zdaj pripraviti na jutrišnje težave zaradi prenaseljenosti. „Na razpolago imamo zelo kratek čas,” pravi, „morda samo nekaj let; skrajni rok je leto 1980, če hočemo, da ne bo prišlo do konfliktov med generacijami, ki bodo živele na svetu čez sto let."
Po Pawleyevih ocenah bo že leta 2100 živelo na Zemlji 74 milijard ljudi, kar pomeni, da se bo svetovno prebivalstvo v 30 letih od 2070 do konca naslednjega stoletja podvojilo. Za vse to ogromno število prebivalstva bi lahko dobili hrano tako, da bi skrčili tropske pragozdove in namakali puščave (v osrednji Avstraliji ali Sahari). Ko bi začeli obdelovati vso to prostrano neplodno zemljo, bi dobili za 50 do 150-kraf več hrane kot danes.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 25. 9.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 To radi poslušamo — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Kar rad poslušam — 16.15 Srečanje v Lipnici — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Mala solistična parada —
18.40	Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Združeni z glasbo — 21.00 Operetni koncert — 22.22 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 26. 9.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Vesela jutranja oddaja — 7.35 Ljudska glasba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste —
13.10	Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Glasba bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba —
18.00	Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 27. 9.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Sveže in poskočno — 10.00 Veselje ob zopetnem poslušanju — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček
—	15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo: Obnašanje je spet moderno — 16.30 Otroška oddaja — 18.05 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke —
19.15	In ljudje so tako prijetni — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Dvojni svetnik, radijska igra — 21.30 Dunaj v tričetrtinskem taktu.
Torek, 28. 9.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Sveže in poskočno — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Veselje ob zopetnem poslušanju — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem
—	15.00 Ljudska glasba — 16.15 Za ženo: Obnašanje je spet moderno — 16.30 Otroška oddaja — 18.05 Oddaja sindikalne zveze — 18.45 Note in beležke —
19.15	In kaj pravite vi? — 19.35 Melodija in ritem —
20.10	Orkestrski koncert — 21.30 Vesel tečaj lovske govorice.
Sreda, 29. 9.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Sveže in poskočno — 9.30 Vesele note — 10.00 Veselje ob zopetnem poslušanju — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 15.00 Igra na orgle —
16.15	Za ženo: Obnašonje je spet moderno — 16.30
S SADNIMI DREVESCI IN GRMIČI DREVESNICE
Marko Polzer
VAZAR
PRI ŠT. VIDU V PODJUNI
so vsi zadovoljni!
Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.05 Oddaja industrijskega združenja — 18.45 Note In beležke — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija In ritem — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 50. 9.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Sveže in poskočno — 9.30 Vesele note — 10.00 Veselje ob zopetnem poslušanju — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Za ženo: Obnašanje je spet moderno — 16.30 Radijski časopis za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Novo kazensko pravo — 18.05 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.45 Note in beležke — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Okoli Dobrača — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 1. 10.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Sveže in poskočno — 9.30 Klavirska glasba Sergeja Prokotje-va — 10.00 Veselje ob zopetnem poslušanju — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški profili — 14.45 Koroški avtorji: Heinz Zechmann — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Vesele otroške pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.05 Oddaja delavske zbornice — 18.45 Note in beležke — 19.15 Veselo In zabavno — 19.35 Melodija In ritem — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Po-
govor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meja.
Slovenske oddaje
Sobota, 25. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 26. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 27. 9.: 13.45 Informacije — Ziljska ohcet.
Torek, 28. 9.: 13.45 Informacije — »Veselje mi daje peruti", ob 140-letnici rojstva slovenskega pisatelja Frana Levstika — Cerkev in svet.
Sreda, 29. 9.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 30. 9.: 13.45 Informacije — Veseli val.
Petek, 1. 10.: 13.45 Informacije — Koroško poletje.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 25. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Igra pihalni orkester — 12.10 Iz opusa Alojza Srebotnjaka — 12.40 Po domače — 14.10 Vesela godala — 14.30 Pojo solisti zagrebške opere — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Mozartova koncerta z našima solistoma — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20.30 Zabavna radijska igra
—	22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 26. 9.: 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke
—	8.48 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13:30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli
—	14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Kitara v ritmu — 15.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 15.30 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Strah ob zori, radijska igra — 18.17 Melodije za razvedrilo — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 27. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Lahka glasba —
12.10	Iz opusa Lucijana M. Škerjanca — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.10 Iz partitur Marijana Vodopivca — 14.35 Voščila — 15.40 Poje moški zbor iz Dornberga -— 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Pianist Borut Lesjak — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.15 Ansambel Jožeta Krežeta —
20.00	Iz Verdijeve opere „Rlgoletto" — 20.55 Od melodije do melodije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Anton Vodnik: Pesmi — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe.
Torek, 28. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Z ansamblom Jožeta Privška — 12.10 Iz opere „Sunča-nica" — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli —
14.10	Oktet ..Svoboda" iz Trbovelj in oktet ..Jelovica" Iz škofje Loke — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Igralec na rog Karel Bradač — 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Popoldanski simfonični koncert —
18.15	V torek nasvidenje — 18.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 19.15 Trio Jožeta Burnika — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Solina, radijska igra — 21.45 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Vokalna lirika Marjana Kozine — 23.15 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe.
Sreda, 29. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 9.40 Skladbe na ljudska besedila komponistov Slavka Miheliča In Boruta Lesjaka — 12.10 Fritz Kreisler In virtuozi —
12.40	Od vasi do vasi z domačimi vižami — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Voščila — 15.40 Plesni ritmi od nekdaj in danes — 17.10 Iz madžarske simfonične zakladnice — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.30 Zabavne melodije — 22.15 S festivalov Jazza •— 23.05 Horac: Pesmi — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
četrtek, 50. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Družbene spremembe ob koncu 19. stoletja — 9.35 Melodije slovenskih avtor-
jev z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 12-*® *r opere „Boris Godunov" — 12.40 čez polja in potoke z godci in pevci — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo —
15.40	Eksotična folklora — 17.10 Koncert po željah P°' slušalcev — 18.30 Ansambel Jožeta Privška — 18.4 Naš podlistek — 19.15 Z ansamblom Atija Sossa -
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov
21.00	Vabimo vas na bralno vajo — 22.15 Med pionTrji naše nove muzike — 23.05 Kitajska ljudska lirika —
23.15	Jazz — 23.40 Godala za lahko noč.
Avstrija 1
Sobota, 25. 9.: 15.30 Za otroke — 15.55 Filopat in Patafil — 16.00 Pika Nogavička — 16.30 Za družino -j*
17.00	Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — ^ Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads '''
19.16	Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20. šport — 20.15 Dolarska princeska, opereta — ^ Šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Kralj Teksasa.
Nedelja, 26. 9.: 14.20 Boksanje — 15.50 Za otrok®
—	16.20 Kontakt — 16.50 Sportlight — 17.40 Svet v slikah — 18.10 Otrokom za lahko noč — 18.15 Eksps® cija v živalski svet — 19.00 čas v sliki in vprašan)® tedna — 19.30 šport — 20.15 Dosledna ženska, komedija — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 27. 9.: 18.00 Znanje aktualno — ***' Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Juž‘ ne Tirolske — 18.50 Silents please — 19.16 Pregle® sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, Al Mundy — 21.05 Telešport — 22.05 šolski poskusi in šolska reforma — 22.35 čas v sliki.
Torek, 28. 9.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.20 01'°' kom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — Zapadno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda 'j" 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Mesto za z>' vali — 21.00 Vroč pesek — 22.55 Čas v sliki.
Sreda, 29. 9.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 tika v Avstriji — 11.00 Kralj Teksasa — 12.35 Tel®' šport — 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladi0 ski obzornik — 17.35 Lassie, zgodba psa — 10.00 T0 čaj francoščine — 18.20 Otrokom za lahko noč "" 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19’j_ Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šporl ■"
20.15	Konfrontacija med kanclerskima kandidat0111 SPO in OVP dr. Brunom Kreiskym in dr. Kaf'0^ Schleinzerjem — 21.15 Mlada žena iz leta t7l4 22.35 Čas v sliki.	—
četrtek, 30. 9.: 10.00 Neznano sosedstvo — 1 . Svetloba na temnem dnu — 11.30 Prometna vzg0)
—	12.00 Instrumenti tehnike — 18.00 Tečaj italijanšč"1
—	18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni m0^ zaik — 18.50 Vedno kadar je jemal pilule —' *9’__ Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šp0,t
20.15	Mlada žena iz leta 1914 — 21.30 25 let p°dri° Ijene industrije v Avstriji — 22.30 čas v sliki. ^
Petek, 1. 10.: 10.00 Francoska TV-šola — 10.30 ZV® iz človekove roke — 11.00 šport — 11.25 *4®*°“ Misisipija — 18.00 Ljudska univerza — 18.20 Otrok0 za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 °dd°\( industrijskega združenja — 18.50 Cesaričin sel — * Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šp°
—	20.15 Komisar — 21.15 Aktualni dogodki —■ 9 ’ čas v sliki — 23.00 Ob koncu tedna na poti.
strija?
Sobota, 25. 9.: 18.30 Obzorja — 19.30 čas v sl"11
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzg® — 20.15 Otroški zakoni, film — 21.40 Telereprize- , , Nedelja, 26. 9.: 18.30 Iz moje knjižnice — 17-00	^
v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Iz življenje
žuželk — 20.00 šah kraljevska igra — 20.15 M®** dodelec, film — 21.50 Telereprize.	gj
Ponedeljek, 27. 9.: 18.30 Kaj morem postati —	'
Družina med včeraj in danes — 19.30 čas v »M* ^
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzg°i°
20.15	Svet jutrišnjega dne — 21.05 Rio das 54°' film — 22.35 Telereprize.
Torek, 23. 9.: 18.30 Prometna vzgoja — 17®** znani jaz — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregl®d spn, reda — 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 E°g® Ionesco: Učna ura — 22.05 Telereprize.	^
Sreda, 29. 9.: 18.30 Bo napravil kompuler čl°v® j brezposelnega? — 19.30 čas v sliki — 20.00 pr0?h„0 sporeda — 20.06 šport — 20.15 Vzgoja — 20.15 M°J dragocenosti velikih mojstrov — 21.15 šef — Telereprize.
četrtek, 50. 9.: 18.30 Zvok iz človekove roke
sr®®®
Kontakt — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sP°* |,
—	20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Melodija M
sipija, film — 22.00 Telereprize.	,oS
Petak, 1. 10.: 18.30 Obiščemo razstavo — 1? 3® flr| v sliki — 20.00 Ob koncu tedna na poti — 20.06 P
—	20.10 Vzgoja — 20.15 The Blind Man — 21-15 Z na razpotju, film — 22.45 Telereprize.
MADŽARSKA PRED 25 LETI:
MILIJARDE IN BILIJONI
za vsakdanji kruh
Leta 1946 je v večini držav lačne in *zCf^c, ne povojne Evrope dosegla inflacija vr'lUn j Zlasti velja to še za Madžarsko, kjer s° P.. 25 leti računali le še v milijardah in bibj°’\
Takrat so madžarski delavci hodili p° P ž če s cekarji in kovčki, gospodinje na P^ večjimi košarami, polnimi brezvredneg* narja. V nevidni tekmi med plačami in cCjna mi so zmagovale cene, ki so naraščale iz *e°c v teden, pozneje iz dneva v dan in za k . že od ure do ure. Dne 2. julija 1946 je na P. mer izvod časopisa stal 50 bilijonov PL'“°Vj jev, 3. julija že desetkrat več — 500 bihj° . 4. julija pa celo 1000 bilijonov. Prav toU stala glavica čebule.
Kakšne razmere so vladale takrat na *v ja žarskem, najbolj zgovorno kaže podate >cg je madžarska banka vzela iz obtoka bar>k jjjji po milijon pengojev — ker so bili neupt,rfi je celo kot drobiž. Na jesen, po žetvi, P* inflacija, kakršne še niso pomnili, ustavil*1 g raj čez noč, ko je banka kompromitirani P zamenjala za forint.